Katolški cerkveni list. 44, V Čete rt i k 31. Kozoperska. Uligljej. kako s taeiini ravnati, kteri eeclnrsst »oirazijo, in so v greh zaljubljeni. Tri sto in nekaj let po Kristusovim rojstvu je popotoval neki vojaški mladenič eez divje snežnikc iz Krancoskiga na Laško. Želel je namreč svoje ljubljene starše zopet objeti, kteri so se bili v Pavii vstanovili, in jih že dolgo časa vidil ni. Pa to veselje mu je mankej smert prekosila. Naletel jc namreč na razbojnike, iu že mu je bil eden zmed njih kol nameril, ga ubiti: komaj de mu je zmed pajdašev eden ubranil. Na to začne mladenič z možmi, ki so bili vsi krastovi in zarašeni v pregrehah . govoriti z neko poblevnostjo in mično krot-kostjo, de so se vsi razbojniki čudili; zraven tega pa je bilo njegovo obnašanje serčno in neprestra-šeno, kakor de bi se hil med svojimi prijatli z najdel. Vsi roparji so stermeli. njih zarašene serca so sc jcle tajati od toliko Ijiihljiv osti mladcnča. in nobeden mu ni več žal-bcscde rekel, ne trolie hudima storil. L'ni pa. ki ga jc hotel poprej ubiti, se je vanj toliko zaljubil, de je popustil vse, in z mladincem šel. Kaj je bilo tega mladiga človeka tako priljudniga storilo? Kdo mu je v nar hujši nevarnosti hladne besede krotke serčnosti navdihoval, dc jc ž njimi naj grozovitniši zverine: v pregrehi zdivjane človeke ukrotil ? -— ..Dobra vest . . . Ta dobri mladenič je bil sv. Martin, naslednjič Tu-ronski škof. Od svojih mladih nog je bil s posebnim pobožnim dubam navdan. Ze v svojim 10. letu se je dal zoper voljo svojih ajdovskih staršev med kateliumenc (take, ki so se k sv. kerstu pripravljali) zapihati. Od tistihmal sc jc pridno učil keršanstva, ljubezin božja pa in želja do popolnamasti se mu je tako v sercu vncmala, de je zev V4. letu sklep storil, se od ljudi ločiti, dc bi sc zamogel v tihi samoti toliko zvestejši z Bogam pogovarjati: le njegova mladost ga je od tega zaderževala. Potlej pa mu je bil njegov oče to misel prekosil, ker ga je v vojašino dal, desiravno je bil še le 15 let star. Svojiga strežeta je imel kakor brata, in je on njemu velikrat naj vsredniši postrežbe skazoval. Od pregreh. ki sicer častitljivi vojaški stan več- krat omadežujejo, se je mladi Martin neomadeža-niga ohranil. Obnašal se je tako postrcžljivo. modro iu pošteno, de so ga vsi ajdovski tovarši visoko čislali. Navdihala ga je tista radovoljna do-broserčno.st, ki povsodi rada le dobro vidi. iu dobro stori, hudo pa odvrača. Kakor jc pridno molil, premišljeval in se rad učil svetili naukov, je bil, po umu današnjih prcbrisancov , pravi ..sve-topctic", de mu ga ni para. Kakih IG ali 17 let jc bil junaški Martin star, ko ga na vratih mesta Amiens-a na pol naguhožic sreča, ki je memogrcdočc milovšine prosil. Nobeden se ni zmenil za revčika, le našimu junaku se je smilil. Pa ni mu imel kej dati, ker razdelil je bil že, kar jc od svoje plače uterpel dati. in ostalo mu je le orožje in vojaška kahauica (plajš). Ilitro je nov sklep storjen! Mladenič popade sabljo, razkroji plajš na dvoje, in ogerne s polovico uhoziga, z drugo polovico samiga sebe, kakor seje še moglo. Nekteri, to viditi, so ga zasmehovali: družili je bilo sram, de sami s svojo ohilnostjo niso uhoziga oblekli, in so stermeli nad plemcnitnim sercamtega mladiga človeka. Bila je merzla zima, de jc škripalo . ko se je to godilo. — Naslednji večer je imel perkazen: Zveličar sc mu je razodel, oblečen z uno polovico plajša. kteriga je hil iibogimu dal, in jc k trumi angelov govoril, rekoč: ..Martin, seka-tebunien, me jc s to obleko ogcrniK Ta prikazen ga je z novo gorečnostjo za božjo čast navdala, ter sc jc v svojim IK letu dal kerstiti. Ovc leti potlej je bil vojašino zapustil, in se jc začel vojskovati za kralja vsih kraljev. V svoji domačii (na Ogerskim v Sabarii) je pridobil tudi mater in veliko vojakov za sv. vero. Samo očeta ni mogel nagniti k resnici. Posebno težko taki k spoznanju pridejo, ki so zraven nejevere še v drugih pregrehah zakopani. Sv. Martin jc potlej peršel v tla-lijo. je od sv. Ililarja škofa nekaj sveta dobil, in je pervi samostan ali klošter na Francoskim vstavil. Zavoljo čudežev, ki jih jc delal, gaje Oui dieente«, sc cssc sapientes. stnlti faeti snnt. Rom. 1 . 22. — Sapicnlia rcaruis" inimica est Deo. Ibid. 8, 6. vse spoštovalo; bil je v resnici svet mož. Turonci so ga zoper njegovo voljo postavili škofa. Kmal po nastopu je mogel k nialovrcdiiiniu cesarju Valentinj aiiu iti nekaj prosit. Cesar, ko od njegovima prihoda sliši, in zve, de misli nck.ij v prid keršanske vere prositi, zapove, ga tolikrat odpraviti, kolikorkrat hi na cesarski dvor prišel. K temu ga jc hila cesarica Justina, arijauska krivoverka. še posehej podpihnila. Hog pa je cesarja s straham na\dal. d«' je škofu vse pervolil, kar je prosil; kome j mu je čas pustil, željo razodeti. že mu jc perterdil. Verh tega ga jc šc k svoji mizi povabil. in pri odhodu ga je hotel obdariti: sv. .Martin pa se je \sini darilam spodobno odrekel. Mališke lempelne je sv. Martin ukazal podirati, in veliko nialiških dreves je bilo posekanih. Njegovim pri— digam ni hila nobena moč v stanu nasprotovati: vse njegove pota so bile zaznamnjanc z obilnimi spreo-heriijciiji ne jevernikov in grešnikov. V zgol dobrih delih in zatajevanji je dosegel starost okoli !MI let. Cmeri je okoli 400 p. Kr. r. Hog ga je tudi po smerti s čudeži povclical. J. Keriajni nbilr katolške eerkve. XIII. A v s t r i a n s k o c e s a r s t v o. 1 I. Ogersko. (Dalje.) 'Aačetik protestanske krire rere na Ogerskim. Lmtorik II. I.udovik II. ji' hil 10 let star. ko je očeta zgubil. Lepo jc kazal mladenič, dokler jc llorncniisa njegov pervi odgojitel hil. ali Juri Hrnndenhtirški, ki seje bil te službe polastil, «ra je popačil in v prazne nečimernosti zapletel. Turki pod svojim slavnim siiltanam Suleimanain 11. so če dalje nevar-ni.ši hili, močna terdnjava Ile I igra d jim je padla v roke v 1. 1521. in v I. 1526 so z ueštevilno armado na Ogersko udarili. Luduvik se jim jc s 2 4.000 niož zopcrstavil, pa v poldrugi uri vojsko per Mohači popolnama zgubil. Skorej vsa armada, veliko pervakov, 7 škofov je ležalo iner-tvili, kralj je zbežal, pa konj pade ž njim v mo-čirje in Ludovik II. se vduši (211. velk. serpana 1520). Teli dan in eno noč so plavale memo He-ligrada po llonavi nicrtvc trupla Ogrov. ki so hili v vo.lo z a pod en i in so v nji utonili: 2000 glav. med temi glave 7 škofov in veliko pervakov je bilo pred sulla n a pernešenih: 2 -1.0041 mertvih so turški defterd ari na hojisi našteli, se I)(. s toliko morijo kristjanov zadovoljil; je Sulcinian 7 dni potlej ukazal vse ljudi moškiga spola, ki so jih hili Turki nalovili, pomoriti: tih sirot je bilo do 4000. — Sploh štejejo do 200.000 ljudi, ktere so Turki v ti vojski na Ogerskim pomorili. Ta čas kralj« vauja Ludovika II. je hil začetik krive vere v njenih mnogih oddelkih na Ogerskim. Kakor na njivi, ki nobeniga praviga gospodarja nima. ali če sc ta ž njenim obdelovanjem zavoljo druzih opravkov pečati ne more, — vsakteri plevel raste in žito zadušiti hoče. tako se je godilo z Ogersko deželo zdaj. laidovikova mladost*. raz-pertija med ogerskimi pervaki in sosehno stiskanje od Turkov je bil poglaviten vzrok, de so se Lutrov e. Kalvinove in druge zmote na Ogerskim tako globoko v k oren i ii it i zanm^le. poznejši še hujši poli-tiske i a/p»rt ja so jim bile pa nar boljši zavetje. I\.»maj je bil Martin l.uter v I. 1517 v \Vit-lembcrgii *>A katolške cerkve odpadel in bukve svo- jih izmišljenih zmot in laži izdajati perčel, že so kupci take zapeljive bukve na Ogersko in Sedmo-graško zanesli. Več ogerskih študentov je bilo v \Vittenbcrgu v visokih šolah, ti so tedaj dosti strupa domu zanesli. Kmalo so pcršli tudi oznanovavci nove vere na Ogersko. 3IihacI Si k I os j je nar pervi na Ogerskim in sicer v Cjheli-u Lutrovo vero pri-digvati perčel. \a Sedniograškim sta v Herman-stadtu v 1. 1522 Ambrož iz Slezije in dominikanski minili Jur Lutrovo »ero oznanovati perčela. Njima je šel nar bolj na roko z besedo in z dja-njem Marka Pemplinger, grof saksnnskiga naroda na Sedniograškim. Ostrigonski nadškof Juri Szak-mari je iskal pomoči zoper te krivoverske zapeljivec ner kralji Liidoviku II., kteri je inestnjaiiam v Her-manstadtu ojstro zapovedal, nadškofa slušati; ali leta je zdaj umeri, njegov naslednik Ladislaj Zal-kan je bil šel v li im zavoljo volitve papeža in tako je Pemplinger brez opoviranja luteranstvo povzdigovati smel. Na Ogerskim, kjer so se Štefan Kopaesi, Mihael Ostorai, Andrej Hadie in Matia llarvas s posebno vnemo za novo vero vlekli, se je bilo število Luteranov v kratkim toliko narastlo, de so der-žavni stanovi kralja prosili, de bi on zapovedal vse Liiterane, njih pomočnike in deležnike na premoženji in clo na življenji kaznovati. Ukazal je bil res Ludovik Lutrovili bukev od hiše do hiše v Hermanstadtii iskati in jih sežgali. Ali kaj so pomagale zapovedi kraljeve, ker ni bilo moči, de bi bila ljudi k njih spolnovanju persilila. Protestanti so bili že tako prederzni, dc so katolčanam per pro-cesjali nagajali in katolško vero očitno zasmehovali. Clo v Iludi. kjer je kralj stanoval, sta bila jela Simon Grincj in Vid Viiišem lutcrstvo pridigo-vati. dokler nista bila na Nemško nazaj zapodena. (Dalje sledi.j Dopi» oil Navine. Na dan sv. Lukcža. Živimo v času. de posebno kar cerkveno življenje zadeva . večidel le žalostni glasi od vsih •.liani po raznih časnikih do naših ušes perha-jajo: toliko bolje tedaj dene našimi! sercu, ako zvemo, kako si semtertje nadu-eni možje v duhovskim in svetlimi stanu z združenimi močmi krepko perzadtvajo, obžalovanja vredno mlačiiost, de ne rečem lenobo v cerkvi nih zadev ah odprav iti in nekdajno živ ost in gorečnost v Gospodu vesele pobožnosti zopet v naše cerkve in od tod v domačo družinsko življenje vpeljati. Sploh je značaj naše dobe. de le združene moči zoper nasičenje občili mu blagru protivnih elementov kaj opraviti zamorejo . in ta —■ sploh morebiti še ne zavedeni strah pred neko grozovitim nevarnostjo, ki nam žuga Kvropo p.»d šibrami deržavnih iu cerkvenih razvalin pokopali. bi rekel, je gnal tudi redu in miru resnično vdane može. de so tiho zavetje absolutne samovlade z viharno in nevarno v stavno vladijo z drugae nerazumljivim nadušeiijem spremenili; zato ker ravno vstava vlado in ljudstvo tesneji druži -— „vires unitasu iz svojiga krila rodivši. |»a vstava nam srečo le takrat zagotovi, ako jena temeljnu sv. evangelija osnovana in v njegovim duhu rabljena in izpeljana, in de jc deržavi in cerkvi trikrat g<»rie. ako se v stavne združene moči zoper f.ospi.da in Njegoviga Maziljeliiga vzdgnejo! To pa je ravno po spričevanji dnevne zgodovine po večini greh današnj h vstav nib vlad. ktere ali po pulili hvali jez enih radikalnih uico stopivši, knj brez vse pomote z drugimi vred zapel, kakor de bi bil tukej doma, mi ne bo nobeden zameril, de sim se nad tem močno začudil. in de je gerdo in zmota zares neznano velika, dc ti. ako v nar blizno sosedno cerkev stopiš, že več zapeti ne moreš, ker skorej vsak orga-iiisl le po svojim novo zložene pesmi iu napeve orglaiu poje. kterih večidel v nemškim duhu zloženih se naš narod ne bo nikoli lotil . med tem ko svoje lepe stare pesmi in napev e dalej bolj pozabljuje. Sicer imamo malo upanja, de se bo to zgodilo, zakaj Slovencov starodavni greh je že, de le prcradi vsak v svoj rog trobimo, in de potem vsak terdi in bi umeri za prepričanje, de je njegova viža izmed vsih drugih naj lepši. Nekteri porečejo: ta napev jc lepši kakor uni. a pesem milejši kakor una iu to iu uno bi bilo tako ali tako bolj prav narejeno. Ali verjemite mi ljubi bratje! vse to so malenkosti, na kterih je malo — de ne rečem čisto nic ležeče . de se bo slava božja zopet glasno in veselo po naših cerkvah in po naših poljanah in dobravah razlegala. rDuniiuodo pielas inerementum capiat" — teh besed nc smemo nikoli pozabiti, in kakor zvezda po-tokazna nam morajo vedno pred očmi biti prelepe besede sv. Ignacja: Onima ad majorem Dei gloriam animarum-qiie salutem. Tako stori vsi bomo gotovo do zaželeniga cda dospeli. Pa bodi si. kakor rado. Prav zadovoljni bomo. ako bi enkrat le ena škofija tako splošno pesmarico imela; prelepi sad se bo koj pokazal ter gotovo tudi druge škofije k posnemanju nagnil. Menimo, de je sc koinej potreba dostaviti. de napevi. v ta namen odločeni, ne smejo bili preveč zavili, ker se take viže per splošnim petji prerade zmešajo, ampak bolj kakor so enostavne, lahke, ter rahlo in počasi teko. bolj so splošnimu petju pcrmcrjeue. De pa naš dopis predolg ne postane, za zdaj od pesmarice nehamo, iu kadar bomo kaj več zvedili. kaj sc v tem obziru dela. bomo brez odloga povedali. Razgled po kcr*aii*kiin *vctii. «,Vid. Deunik" pise. de je že peršlo papeževo per-voljenje za novo in peto škofijo na Ceskim. ktera .-e bo v Pilznu napravila. Iz Prage. rll!ahove<~ pripoveduje, dc glasovi;iii duhovin Dr. Emanuel Veitli odsjimal v Pragi ostane, iu je obljubil, vsako nedeljo v zbornici rjednoty katolicke* pomoči od deržave ne tirjajo, in se le po svobodiohra- primerin govor imeti. — Tudi slavni grof Jožef Stoli- nijo. To se pa ve, kako to Volterjane jezi, ki že 30 berg. začetnik društva sv. Bonifacj« na Nemškim, jc let meseno svobodo oznanujejo. — Ob enim se tudi v katolške Cehe obiskal. Bratovšina sv. Bomfacja se je francoskih dnevnikih bere, de nova postava uka že svojo še lani začela, in ima namen: Z inolitevjo in milovšino moč vikšim šolam pokazuje. V jugu in zahodu, kjer pripomoči k ohranjenju in poživljenju sv. vere med ka- ima duhovstvo veliko moč, bo moglo 50 do 60 vikših tolicani. kteri so po severnih krajih med luterani raz- šol zavoljo pomankanja učcncov clo nehati. Se v Pa- treseni. Imenovani g Stollberg je tudi na Ounaji po- rizu so viksi šole skorej prazne. Učenci gredo ali v trebo bratovšiuc sv. Bon facja tako živo popisoval, de male duhovšnice ali v vžitnjake. Stranka vseueeliša se so tu li ondi enako družbo napravili, ktero so vikši škof zavoljo teh dogodb hudo razjeda. ze poterdili. Iz Londona. Po pismu oznanovavca zmernosti očeta — Za cerkev s s. Cirila in Metoda, ki sc bo v Matev-a je on v Ameriki čez 300.000 oseb k obljubi karolinškim predmestu v Pragi zidala . se je dosihmal popolnama zderžanja (_v oziru močnih pijač) perpravil. v _l#>ahovestuu nabralo .">316 gold. Tudi iz tega sc Zdaj sc misli k Misisipi-tu podati, potem pa proti juž- vidi. dc jc sv. vera na Ceskim še živa in terdna, ako- nim deželam. Spomladi misli Indijane obiskati in poleti ravno sem ter tje kake suhe veje odlete, ki so oginj zopet v Nov Jork priti. doiruhncle. kdor je dotlc zašel, dc pravo vero zataji, [z S vaj carski g a. Zdaj je vladija skorej z vsimi bi se bil javalnc zveličal, ako bi tudi v Kristusovim škofi razperta. Ni davnej, kar jc deržavno svetovav- ovenjaku bil ostal, ker „vsako drevo, ki ne pcrnesc Ptvo, ki večidel iz kri vovereov obstoji, od Sent-Galskiga dobriga sadu, bo posekano, in v oginj verženo. Vender »kofa tirjalo, de naj obredne bukve, ki so pred dvema je odpadenje od svete vere vselej silno žalostna reč, Jetama na svitio prišle, zdaj njemu v poterjenje pošlje, nekaj zavolj pohujšanja in nalezljiviga slabiga zgleda, kar se pa zgoditi ne more; zakaj po tem takim bi škof nekaj pa, ker si taki človek sam sebi nebeške vrata z enako pravico od deržavniga svetovavstva tirjati za- zaklene. ki jih le težko zopet kterikrat odklene, ali pa mogel, de naj mu popred čisto vladijskc zaukazc v po- nobenkrat več nc; zakaj le redko se odpadniki skesajo terjenjc pošlje. — V kuru na Gravbinskim je škof du- in v cerkev k svoji ljubi materi nazaj vernejo. hovstvo pismeno poprosil, kar je mogoče, opoverati, de -— ..Blahovest^ obširno popisuje, s kolikim vesc- bi učenci namešanih mestnih šol ne obiskovali, in s: per- Ijein, s kakšno slovesnostjo in navdiham sc jc začela zadevati, de bi sc v katolške šole pošiljali, ki so se perva češka gimnazja v stari Pragi. To je res ve- na novo v Disentisu pod cerkveno veljavnostjo napra- seljc za slovanski narod. vile. To je pa mestno gosposko silno razkačilo; ne ve Iz Zagreba. Zagrebški korar g. Štefan Movses, 80 Pa 8e' kako 8e bo to — Frajburški škof s vrednik .Zagrebškega katol.ckoga lista« je imenovan kcrsansko poterpezljivostjo krivično izpojenje v Divonu škof v Banjski Bistrici na Ogcrskim, in s tem se je Pre,,a*a; Pa *kofiJa vellko vel,ko terpi, ker višiga pa- tudi izdavanju katoliškiga lista mogel odreči, kteriga 8t,.rJa Per 8ebl n,,I,a' — * Bliski škofii so cerkvcne zdaj g. Štefan Horvat, poprejšni sovredovavec dalje reci v \eUki 7-mc*nJavi- Zdajna Lacemska vladija, ki vre daj c. meni nic tebi n,c P° sv°j' V0'J' duhovnike odstavlja, se škofu v vsih rečeh zopcrstavlja. Iz Bel grada. Tukajsni katolčani prosijo, de bi , . smeli svobodno po svoji veri živeti, ker so se dozdaj , So "ograd. 21. tekočiga mesca je bila v Solnim- le v prav majhnim prostoru c. k. avstrijanske oskerb- *ra,,u vo,,te*' n°v,»a rI,a^sk1ofa- Zvo,Jen Jc bil V^- niške hiše shajali k službi božji, ki jo je c. k. horvaški 'V*1 korar Dr' Maks,mi|jan 0(1 Tarnoczi. vojaški duhoven opravljal. Novozvoljeni nadškof je bil poprej prolesor verstva na Iz Kima. Važno je sosebno. de se bo kardinal »obiograskiiii liceumu, poznejši tudi vodja bogoslovskih Vi z c man zopet v London podal, in dc so sveti oče po 8 je. J Ct 8tar' RaV,i° "a da" T0,ilve' 24 pismu na Angleškim spet škofijsko vladijo vpeljali. Po- koz»P^ka. je tudi praznoval svoj rojstni dan. Rojen slanst' u angleških učeneov v Rimu so sveti oče rekli, Je Ila 1,r,>,tek,"l v «ie*tu »vat«-«. de so iz pogovora z gospodam Minto-tam sprevidili, de -- angleška vladija izpeljave tega namena opoverala ne bo. v Cez obsojenje Franzonita, ki ga zdaj v Lionu »»H«« ««1*1 joiiaija g. »r. francoski škofje obiskujejo, „Voce del descrtou (!> M iz dežele segnati sme. Zmcsanje oblasti vstavne nra- . . „ ,. ., J «. " ... „ ... • -i . • «, * ... Alojzja iii Rozalia Žitnik .... — ., 24 ., vice v nar veci škodo perpravi. Pac nesrccna je de- . ;1 0., 31 • * i • j. , ., ... ... Houorata Zotlar........— 23 „ zela. kjer mirno gledajo, kako se sodnik vladne polasti • ,, . . • «« n , • -i i - • . , . •, Neza Potcrbin........— „ 20 _ iu ob c n i m opravila dirzaviuga svetovavca, povladnika, *„«_-, . , • , " " . , -,111 i a Ana Resnik, nedeljska solarca . . — ., 30 „ postavodajavca. se clo kralja opravlja4*. ........... , , . . v " 1 J Nedeljski šolarji in solarce skupej . 1 „ 18 „ !z Pariza. V majhnim času se jc veliko duhov- Več farmanov skupej .....11 „ 29 „ nih naredb vstanovilo, kterim deržava nič nc pomaga: ____- ___ _ ho pros'e naredbe. ki se nikomur nc vsilujejo, nobene Skupej. . . 131 gld. 47 kr. Odgovorni vrednik iu zaloznik: Janez Kr. Poyaiar. — Natiskar: Jožef Blaznik v Ljubljani.