Let® ff|g, stev. 163 Ljubljana, četrtek 16. julija 192S Poštnina pavšallrana, Cena 2 Din ca lahaja ob 4. »jutraj. asi Stane mesečno Din 25-—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo s Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/1. — Telefon štev. yt. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knaflovi ul, št. 5/L — Telefcn št. 34, Dnevnik za gospodarstvo pr®sveto fin politiko Uppava1 Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernov« ulica 4t. 54. — Telefon St. 36. Inseratnl oddelek: Ljubljana, PreSer« nova ulica št. 4. — Telefon št. , a niti te niso zaiamčene. V programatičnem oziru so radičevci pri pogajanjih z radikali zatajili in zavrgli vse one točke, ki jih je tik pred tem nova »Zveza slovenskega ljudstva* razglasila za edino pot, ki vede »slovenski kmetski narod* do gospodarske in politične svobode. Radičevci so sprejeli vidovdansko ustavo, pristali ne!e na unitarizem, marveč tudi na centralizem. Z vlado RR bi bila ustvarjena srbsko-hrvatska hegemonija nad Slovenci, ki so v tem slučaju obsojeni, da plačajo račune za »sporazum*. G. Puclju bo morda dopuščeno, da kot radičevski prevžitkar pobira drobtine radi-čevske kmetske demokracije. Fiasko Pucljeve politike je že danes popoln; treba le še počakati nekaj časa, da bo za vsakogar vidno kako bedasto, brezvestno in nesrečno pot je ubral ta am-bicijozni, a nespretni politik. Novi volilni red za ljubljansko Trgovsko in obrtniško zbornico Beograd, 15. julija, p. Jutri izide v «Siuž« benih Novinah* na osnovi S. 135. finančne« ga zakona za leto 1924/25 o spremembah in dopolnitvah zakona o trgovskih in obrtnih zbornicah iz leta 1868., ki se nanaša tudi na reorganizacijo ljubljanske zbornice ter pred pisuje nov volilni red za to zbornico. Vo* Iitve se vršijo najpozneje v štirih mesecih. Prihod kralja v Beograd Prve avdijence na dvora. — Dopoldanske konference z radičev ci ori Pašiču. Beograd, 15. julija, r. Danes ob 10. dopoldne se je vrnil kra!j v Beograd. Na kolodvoru so ga sprejeli vojni minister Dušan Trifunovič, prometni minister Anta Radojevič in notranji minister Boža Maksimovič. Kralj se je nato odpeljal na dvor, kjer je takoj sprejel zunanjega ministra dr. Ninčiča, za njim pa vojnega ministra Trifunoviča. Notranji minister Boža Maksimovič se je s kolodvora odpeljal v hotel «Pe-trograd*, kjer je ostal četrt ure v razgovoru z radičevci. Iz svojega ministr- stva je poslal avtomobil v skupščino po Pavla Radiča in dr. Ivana Kraiača, ki sta zatem došla v notranje ministrstvo, kjer sta ostala na konferenci z ministrom Maksimovičem pol ure. Ob 11.15 je bil minister Maksimovič sprejet v avdijenci na dvoru, kjer je ostal pol ure. Dr. Ninčič in Maksimovič sta se po avdijenci odpeljala k Pašiču. Opoldne je kralj sprejel predsednika Narodne skupščine Marka Trifkoviča. Razgovor med kraljem in Pašičem Vladar je poselil Pašiča in ostal ž njim nad dve uri. — Nejasnost o rezultatu tega razgovora. — Ali je dem.jsija vlade že predana? — Situacija še ni popolnoma razčiščena. Beograd, 15. julija, p. Danes popoldne bi imel priti v avdijenco min. predsednik Pašič. Ko pa je kralj izvedel, da je Pašiču radi bolehnosti težko zapustiti svojo vilo v Topčideru, mu je dal spo ročiti, da naj ne pride v mesto, temveč da ga bo sam obiskal. Ob pol 18. se je kralj v spremstvu dežurnega oficirja odpeljal v Pašičevo vilo na Topčideru. kjer je ostal do triče-trt na 20. Po tej konferenci se je kralj vrnil na dvor, kjer ni nikogar več sprejel. Za kraljem je bil na posetu pri g. Pašiču Ljuba Jovanovič. O razgovoru Njeg. Vel. z g. Pašičem do poznih večernih ur nihče ne ve. Zlasti je neznano, ali je ostavka kabineta že podana ali ne. Vsekakor nocoj o tem ni bil izdan nikak službeni komunike. Za jutri dopoldne ob pol 11. je sklicana konferenca ministrov pri g. Pašiču. Tu bo g. Pašič obvestil ministre o svo- jem razgovoru z vladarjem. Splošno se ie pričakovalo, da bo ostavka vlade danes podana in objavljena. Ker se to ni zgodilo, se takoj pojavljajo razni komentarji in dana je podlaga najrazličnejšim kombinacijam. Beograd. 15. julija, p. Politični položaj je bil danes v znaku napetega pričakovanja. Sodeč po vseh dogodkih obstojajo še nekatera vprašanja, ki jih je treba pred definitivno odločitvijo razčistiti. 2e dopoldne je krožila v političnih krogih vest, da vprašanje nacijonal-nega bloka še ni odstavljeno z dnevnega reda in da bo kralj najprej poveril Pašiču mandat za razširjenje današnje vladne koalicije. Izgleda, da se je v raz govoru Nj. Vel. kralja z g. Pašičem izkazalo, da je treba v tem pravcu dobiti še nekatere podatke. Jutri se pričakujejo nadaline avdijence v dvoru. Radičevci so bili že za nocoj napovedali novo vlado. Službena likvidacija sporazumaškega bloka Komunike o zadnji seji vodstva. — Izmenjava sovražnih not med Davidovičcm in Radičem. (Glej tudi 2. stran.) Beograd, 15. julija, p. Za danes ob pol 17. je bila sklicana seja šefov širšega bloka narodnega sporazuma. Na sejo bi bil moral priti tudi Pavle Radič, ki pa ga ni bilo. Vkljub temu so ostali šefi opozicijskih klubov imeli sejo, na kateri so izdali sledeči komunike: «Na današnji seji širšega bloka narodnega sporazuma in seljačke ljudske demokracije je bilo sprejeto na znanje pismeno sporočilo g. Pavla Radiča, predsednika hrvatskega seijačkega kluba. (Glej 2. stran!) Hrvatski seljački klub ustvarja namreč s klubom narod-no-radika!ne stranke jako dvetretjinsko parlamentarno večino in iz te večine sestavljeno parlamentarno vlado v duhu narodnega sporazuma in seljačke demokracije. S tem aktom HSS prekinja svoje dosedanje parlamentarne zveze z ostalimi strankami opozicije.* G. Davidovič je v imenu bloka odgovoril Pavlu Radiču s posebnim pismom, ki se glasi: »Gospodu Pavlu Radiču, narodnemu po-slmcu, predsedniku kluba HSS, Beograd. Čast mi je izvestrti Vas, da sem prejel Vaše pismo, s katerim mi sporočate, da prekinja HSS vse zveze z blokom narodnega sporazuma in seljačke demokracije, ker je dosegla sporazum z radikalno stranko. Izvršilni odbor bloka je Vašo izjavo vzel na znanje. Istočasno pa mi je naložil dolžnost, da popravim nekatere netočnosti v Vašem pismu. Izvršilni odbor namreč ne more preiti tiho preko Vaše trditve, da stranke v bloku niso mogle ali niso hotele upotrebljavati proti dosedanjemu režimu v parlamentarni borbi najstrožjih sredstev, kakor navajate Vi kot neki razlog k vašemu prestopu k radikalom. Odbor je soglasno ugotovil, da od dne podpisa sporazuma v tloku niste nikoli v nobenem trenotku iz Vaše stranke podali nikakega predloga v gornjem smislu ter ga potemtakem ostale stranke v bloku niso mogle nit: odbiti. O tem vprašanju se ni sklepalo, razgovarjalo se je pač samo enkrat v ožjem odboru bloka postavljeno vprašanje, kaj želite Vi in Vaša stranka, da bi storili mi kot Vaši zavezniki v slnčaju, da bi radikalna večina res uničila Vaše mandate. Vi na to vprašanje n-iste dali odgovora. Ravnotako je netočno, da nam je bil zr.an značaj pogajanj, ki ste jih imeli z radikali. Ako ste s tem hoteli reči. da ste nas Vi o tem obvestili, ne bomo ocenjevali umestnosti in korektnosti Vašega postopanja, puščajoč to narodu in javnosti. Moramo pa ugotoviti, da ste z našim znanjem četudi z našim odobren.iem imeli samo razgovore z radikali o eventualnem ntihovem pristanku na izvršitev programa narodnega srorazuma. V katerem trenotku pa ste prešli v pogajanja o zapustitvi bloka in prehodu na nasprotno stran, to nam je tudi danes neznano. V toliko smatram, da ie potrebno popraviti trditve v Vašem pismu. Sprejmite g. predsednik uveren.ie o mojem spoštovanju. Ljuba M. Davidovih 15. julija 1925. v Beogradu. OSTRA OPOZICIJA ZAJEDNIČARJEV. Zagreb. 15. julija, n. Kakor javlja današnji iHrvat« nameravajo zajedi-icarji nastopiti z najstrožjo opozicijo v tisku in parlamentu proti novi v!adi. V nobenem slučaju in na noben način seveda ne mislijo položiti svojih poslanskih mandatov, ker so uverjeni, da večina volilcev odobrava le njihovo politiko. Če sploh kdo, bi morali položiti mandate radičevci. ker so on! po volitvah spremenili svojo politiko. V pari&mentu bodo zajedničarji sodelovali z Ljubo Davidovičem in ostalimi strankami opozicijskega bloka. KOMBINACIJA O RAZDELITVI PORTrELJEV. Beograd, 15. julija p. V kombinacijah o novi RR vladi ni zaznamovati drugih veiti o zasedbah resorov kot to, da prevzame ministrstvo prosvete dosedanji minister pošte Velja Vukičevič. ministrstvo pravde Marko Gjuričič in ministrstvo socijalne politike Milan Simonovič. Vsi ostril radikalni ministri bi ostali na svojih mestih. -ffi®- Umor bolgarskega komunističnega poslanca Morilci — »neznani«. — Pred novimi iusti-fikacljaml. Sofija. 15. Julija. Neznan morilec je umoril včeraj opoldne v Trnovi bivšega komunističnega poslanca Nikolo Gabrova v njegovi hiši. Umorjeni Gabrov je bil pred padcem Stamboiijskega eden najdelavnejših članov socijalistične stranke. Pozneje se je pridružil komunistom ter je bil izvoljen za poslanca. Po smrti Stamboiijskega se je skrival v raznih krajih, dokler ga niso včeraj našli in ubili. Vojaško kasacijsko sodišče razpravlja o pritožbi obsojenih zarotnikov v Plevni. V slučaju da kasacijsko sodišče potrdi vojaško obsodbo prve instance. se bodo izvršile v Bolgariji nove justi-fikadje. Kitajske konference ne bo London, 15. julija. Iz \Vashingtona poročajo uradno, da jc vlada Zedinje-nih držav popustila od svojega stališča glede sklicanja splošne kitaiske konference in da se bo zadovoljila z imenovanjem posebne komisije, ki naj bi proučila vprašanje eksteritorialnosti. Istočasno oa je storila vlada potrebne korake, da se preprečijo akcije posameznih držav. Izvozne olajšave za stavbeni les Beograd, 15. julija, p. Na predlog ministra dr. Žerjava je izdal prometni minister vče« raj odlok, da se ves stavbni materijal, ki se izvaža v inozemstvo na vseh postajah dr« žavne meje dcklasificira od klase B na C. Ta odlok stopi v veljavo z današnjim dnem. Vatikanska kriza v praški vladi Vsled soorov v koaliciji radi narodnosocijalne interpelacije proti Vatikanu so narodncsocijalni ministri podali demisijo. Praga. 15. julija, s. Po odhodu papeš-kega nuncija Marmaggia je narodno -socijalna stranka sklenila podati interpelacijo, v kateri zahteva prekinjenje diplomatskih stikov z Vatikanom ter ločitve ccrkvc od države in šole na Češkem. Svojo interpelacijo so prijavili skupnemu odboru koaliranih strank, ki se je trudil, da z ozirom na delikatne medsebojne odnošaje najde zadovoljiv izhod iz težke situacije. Odbor koalicije je sklenil, da naj se o interpelaciji v parlamentu ne razpravlja, temveč da naj zunanji minister odgovori pismenim potom. Narodno socijalni ministri so ta sklep predložili klubom svojih" poslancev in senatorjev, ki pa so vztrajali pri tem, da se o interpelaciji v parlamentu vrši ustna razprava. Vsled tega sklepa sta narodno-socl-jalna ministra Jan Stribrny in dr. Franke danes podala demisijo. S tem ie izbruhnila kriza v čsl vladni koaliciji, ki grozi imeti dalekosežne posledice. Upa se še, da se bo posrečilo krizo zalepiti vsaj za tako dolgo, da bi bila v parlamentu sprejeta novela volilnega zakona. O tem bo odločil ministrski svet, ki je sklican pod predsedstvoni prezidenta Masaryka. Rovaresije albanskih katoličanov Pod itelrjanskim vplivom stoječi albanski rodovi se ne morejo pomiriti s sedanjo situacijo in neprestano vprizarjajo nove nemire. Beograd, 15. julija, r. V zadnjem času se pojavlja med katoliškimi Albanci vedno večje nezadovoljstvo s sedanjo vlado Ahmed bega. ki vodi naši kraljevini priiazno politiko. Katoliška plemena, med katerimi ima Italija velik vpliv, vodijo poglavarji, ki se ne morejo vživeti v redne in mirne razmere. Po vsej Albaniji zbirajo podpise za neke vrste spomenico, ki io nameravajo poslati Zvezi narodov. V spomenici navajajo med drugim nesiguren položaj sedanje vlade in zahtevajo, da jim pošlje Zveza novega državnega poglavarja, ki bo razpolagal z evropskim vojaštvom, da vzpostavi red v Albaniji. Nadalje pravijo, da je treba ukiniti parlament za dobo štirih let. Notranjega ministra naj imenuje Zveza narodov, zunanjega pa svet veleposlanikov v Parizu. Uporniki, ki jih vodijo tudi šolski učitelji, napadajo skoraj neprestano via-dine čete. Sovjetske priprave za novo vojno Velike demonstracije croti Angliji v Moskvi. — Izdelovanje vojnega materijala. — Ustavljen izvoz žita. — Rusi iznašli nove dušljive pline. Varšava, 15. julija, a. Po vesteh iz Moskve se je predsinoči razširila vest, da so popolnoma pretrgane diplomatske zveze med Rusijo in Anglijo. Dasi se je ta vest raznesla v pozni uri. ie vendar občinstvo priredilo velike demonstracije proti Angliji. Policija je z največjo težavo razpršila demonstrante. Javljajo tudi. da se v vojnem komi-sarijatu dela noč in dan, a ravno tako tudi v tovarnah orožja in municije. Ljudstvo je prepričano, da izbruhne v najkrajšem času vojna med Anglijo in Rusijo. Sibirska železnica prevaža neprestano orožje in municijo na skrajni vzhod. Zatrjujejo, da je vlada izdala nalog, da se popolnoma ustavi vsak izvoz žita in živil v inozemstvo. Častniki, ki so odšli pred kratkim na dopust, so bili zopet vpoklicani in te dni so se vršili v bližini Moskve poizkuzi z duš-ljivimi plini, ki so nova ruska iznajdba. PROTIRUSKI BLOK BALTIŠKIH DRŽAV? Moskva, 15. julija, s. »Izvestja* poročajo iz baje verodostojnega vira, da razpravlja latiški zunanji minister dr. Meyrovič na angleško inicijativo z osta limi baltiškimi državami o skupnem nastopu proti Rusiji. Meyrovič je baje poskušal tudi v Kovnu pridobiti Litvansko vendar na je litvanska vlada ta predlog odbila. Finska se je odgovoru izognila. Tudi Estonska še ni zavzela stališča. Dr. Meyrovič potuje sedaj v Varšavo, da prepreči gospodarsko zbliža-nje med Poljsko in Rusko. Meyrovič in estonski zunanji minister prispeta dne 20. L m. v London. -35S- Pred novimi napadi Rifovcev Pariz, 15. iulija. k. Po poročilih iz Feza o položaju na fronti ie povzeti, da so francosko linijo severno tega mesta umaknili nekoliko nazaj ter tamkaj zgradili zelo dobre obrambne pozicije. V tem sektorju kakor tudi na vzhodu Taze vlada popolen mir. Le v srednjem delu Rifovci ostro napadajo. Pariz. 15 julija s. Echo de Pariš poroča, da je skleni! vojni minister poklicati prostovoljce za vojno v Maroku. Jeruzalem, 15. julija, s. Arabci v Palestini so priredili zbirke za Abd-el Krima V Omarjevi mošeji se vrši prigide za zmago nad Francijo. Nemški odgovor na francosko noto Berlin, 15. Julija s. Državni kabinet se je danes dopoldne posvetoval glede odgovora na francosko noto z dne 16. julija glede garancijskega pakta. Na seji, ki je trajala do dveh popoldne se je državni kabinet ze-dinil glede osnutka odgovora. Odgovor bo končno redigiran sporazumno z zunanjim odborom državnega zbora ter ministrskimi predsedniki posameznih držav. Koncentracija železnega kartela v nasled, državah Praga, 15. julija, s. Pogajanja češkoslova« škosavstrijskega železnega kartela z jugoslo« venskimi železnimi tovarnami radi vstopa v kartel potekajo zelo ugodno. Pri teh poga« janjih je odločilno vplivala potreba denarja, ki ga bodo dovolile v obliki kontokurentnih kreditov dunajske banke za jugoslovenske obrate, v kolikor bodo vstopili v kartel. Domneva se, da bodo temu kartelu pristo. pile po njihovi komercializaciji tudi mas džarske državne železne tovarne. Angleški rudarski kongres London, 15. julija, k. Na današnji plenar« ni seji rudarskih zastopnikov v Scarboroug« hu je bilo po daljšem tajnem razgovoru o položaju soglasno sklenjeno, da se delavstvo ne bo udeležilo preiskovalnega odbora, ki ga je napovedal Baldwin in da ne bo zopet pri« čelo pogajanj z delodajalci, dokler ti ne bo« do prcldicali svojega predloga za novo pcw godbo. Tragična smrt dveh slovenskih vojakov v Italiji Genova, 15. julija, a. Včeraj zjutraj se je tukaj dogodila nesreča, radi katere sta po« stala žrtvi dva slovenska vojaka iz Goriške. Oba vojaka, ki sta bila najboljša prijatelja, po imenu Vidic in Štrukelj, sta bila na stra« ži v neki trdnjavici. Pri menjavi straže je hotel Vidic izprazniti puško, pri čemer se je sprožila in je krogla zadela njegovega prija« telja v glavo. Štrukelj je bil na mestu mr« tev. Ko je Vidic to videl, je pobegnil in si na begu pognal kroglo v srce. Izdihnil jc, ko so ga pripeljali v bolnišnico. Vesele kandidature Beograd, 15. julija, p. Tu se že par dni vrtijo slovenski radikali iz ljubljanske in mariborske oblasti gg. Ivan Hribar, Župan« nič, Tavčar in dr. Ravnik. Iz njihove okolice se doznava, da se medsebojno kandidirajo za državne podtajnike. Prepovedano zborovanje nemških komunistov v Čehoslovaški Praga, 15. julija, s. Včeraj bi se moralo vršiti v Aschu zborovanje komunistične mla« dine. Politična oblast je obhod in zborova* nje prepovedala. Slavnost se je vršila v de« lavskem domu brez govorov. Orožništvo in mestni redarji so aretirali okoli 100 nemških komunistov, ki so jih vsled pomanjkanja potrebnih potnih listin izgnali na Saškoi. Župnik ubit v cerkvi Varšava, 15. julija, s. Listi poročajo iz Minska: Katoliška občina v Bobrujsku je bila alarmirana, da nameravajo sovjetske oblasti napraviti revizijo v katoliški cerkvi in župnišču. Občani so napravili v in okolu cerkve barikade. Oddelek orožnikov Je vdrl v cerkev ter razgnal zbrano množico. Pri tem je prišlo do spopada in je bil župnik ustreljen v cerkvi, več občanov in orožni« kov pa Je bilo ubitih v bitki. Nad Bobnij« skom je bilo proglašeno izjemno stanje. Opičji proces v Daytonu Dayton, H julija, s. Na včerajšnji raz» pravi v procesu proti profesorju Scopesu so ves dan govorili zagovorniki, ki so nagla« šali, da je obstoječi zakon v nasprotju z ustavo Zedinjenih držav, ki jamči svobodo vseh veroizpovedanj, svobodo tiska in ve« sti, vsled česar mora biti dovoljeno tudi svo». bodno razlaganje Danviaovc teorije. aJUTROs it. 163 2 = Četrtek 16. VII. 1925 Kako se bo godilo g. Pucliti kot radičevskemu prevžitkarju ? Pucljevo glasilo napoveduje za samostojne kmete «drobtine», češ, da je «bo!jše nekaj, kakor pa nič.» Priznanje popolnega iia- ska Pucljeve politike. Posl. Pucelj, ki je še danes član kluba srbskih zemljoradnikov, se pripravlja za kandidaturo radičevskega pre-vžitkarja. Pucelj je sklenil famozno zvezo z republikancem Prepeluhom in sedaj misli, da dobi kot za pobiranja drobtin z radičevske mize. Še nedavno, menda prejšnji teden, se je Pucljevo glasilo «Kmetski list® širokoustil proti davkom in proračunskim dvanajstinam, včeraj pa že pripravlja svoje pristaše na to, da bodo morali radičevci z Pucljem in Prepeluhom vrc-d sprejeti iste dvanajstine in iste zakone, ki jih je pripravila in predložila Narodni skupščini vlada Narodnega bloka. Pucelj, ki je očital strankam dosedanje vladine koalicije vse mogoče grehe in napake, ki je zahteval od samostojnih demokratov vse mogoče in nemogoče stvari ter seveda zboljšanja vseh razmer preko noči, govori danes glede na vstop radičevcev v vlado svojim pristašem, da naj ne stavijo nanjo prevelikih upov, ker da sc vse na svetu razvija 5e korakoma in ne vse naenkrat. Samo pri samostojnih demokratih bi se moralo storiti vse naenkrat, za najnovejše Pucljeve prijatelje, radičevce, ki imajo trikrat več poslancev kakor samostojni demokrati in tridesetkrat več nego slovenski demokrati, to načelo seveda ne velja. Medtem ko se Pucelj na eni strani poziva na zvezo s Hrvati, na drugi strani govori, da njegov vpliv ni moč Hrvatov in da naj zato ljudje ne pričakujejo, da se bo dalo vse doseči kar čez noč, pač pa da bodo morali biti jako zadovoljni, če bodo mogli ujeti le tu In tam kakšne drobtlne. Pucelj torej že sedaj priznava, da se je vezal s Prepeluhom in z radičevci le radi drobtin. Ne zahteva več, kakor je to dosedaj delal, da bi se nam Slovencem rezai kruh, kakor nam gre po zakonih in naši davčni moči. danes se zadovoljuje Pucelj tudi z drobtinami kruha, ki s! ga hočejo rezati radičevci, ker pač misli, da bo te drobtine kot radičevski prevžitkar prvi pobral. Ostali pristaši njegove stranke pa se naj po priporočilu «Kmetskega lista® zavedajo, da za. nje tudi drobtine ne morejo priti čez noč! S Pucljem vred se hoče zadovoljiti 7. drobtinami tudi Prepeluh, najožji prijatelj St. Radiča in tisti slovenski av-tonomist, ki je v svojem listu »Slov. republikancu® do zadnjega časa trdil, da »Slovenci® ne maramo nobene miloščine in da nečeino pobirati nobenih drobtin z beograjske vladne mize, ker hočemo biti Slovenci sami svoji gospodarji na lastni zemlji, ker je rešitev slovenskega kmeta le v federalistični republiki in avtonomni Sloveniji. V sili vrag muhe žre, pravi pregovor. A zakaj se zadovoljujeta samo z drobtinami, je prav za prav neumevno. »Kmetski list» namreč piše, da ima Pucljeva-Prepeluhova zveza ugodnost, da stoji po svojih zastopnikih v tesni zvezi s Hrvati. Ali ne velja potem načelo «kar tebi, to meni»? Ne velja! Tesna zveza s Hrvati bo namreč gg. PP omogočala le «ko!ikorto!iko® uspešno kontrolo nad delovanjem vladnih organov v Sloveniji in glavna naloga njunih političnih organizacij bo. da natanko zasledujejo vse politične dogodke in vsak korak upravnih oblasti pri nas in ga pretresejo na njegovo zakonitost. Ali gg. Pucelj in Prepeluh tega doslej s svojimi političnimi organizacijami nista mogla vršiti? Očividno ne. ker bi Pucelj sicer ne pisal, da je »še vedno bolje nekaj kakor nič®! Pucelj tudi še nad drobtinami opravičeno dvomi. Dasi ie prevžitkar Radife-ve stranke, ga vendar nihče nI vprašal pri sedanjih pogajanjih niti za to. kakšne drobtine bi rad. Za ministra ga itak nihče ni maral in prav jalovo se izgovarja, da ni mogel postati minister zato, ker je le pet njegovih slovenskih poslancev. Da bi pa opravičil in utemelji! svojo zvezo z radičevci. piše Pucelj. da tudi »najmogočnejši minister ne more popraviti starih grehov čez noč. če nima na razpolago dovolj sposobnih ljudi, ki jih pri nas ni.» Pucelj se hoče s tem že v naprej znebiti odgovornosti, ki jo je prevze! s svojo zvezo z radičevci. Nehote je vendarle povedal tudi bridko resnico. Radičevci ne bodo nikdar mogli popraviti svojih starih grehov, nikdar ne bodo mogli povrniti škode, ki so jo prizadeli s svojim brezplodnim demagoštvom naši državi in vsemu ju-goslovenskemu narodu, in sicer tem manj, ker nimajo na razpolago dovolj sposobnih ljudi, kakor pravi «Kmetski list®. Zato Pa je bilo nepošteno, zahtevati od drugih ljudi, predvsem od samostojnih demokratov, naj popravijo čez noč radičevske grehe, ako se niti radičevcem ne priznava dovolj sposobnosti, da bi pooravili čez noč lastne grehe, dasi so jih sami zakrivili. Pucelj pravi tudi, da je politika umetnost mogočih stvari. To načelo ne priznava za druge, nač pa samo zase. Ali se bodo slovenski kmetje zadovoljili s Pucljevimi drobtinami, ki jih edine smatra za »mogoče stvari®, je veliko vprašanje, tem bolj. ker Pucelj že sedaj pobija v »Kmetskem listu® samega sebe in vse to, kar je še prejšnji teden proglašal kot edino zveličavno za slovenskega kmeta. Radičevci na pragu režimske politike Zagreb, 15. julija. Današnji «Dom» prinaša obsežnejšo »avtentično® informacijo, kako se je dosegel sporazum ter navaja s ponosom, da bodo radičevci imeli v novi »radikal no - seljaški® vladi četvero ministrstev ter tri «državna seljaška(!!) pod-tajništva®. Ministri bodo Pavle Radič (agrarna reforma), dr. Nikola Nikič (šu me in rude), dr. Ivan Krajač) (industrija in trgovina) ter dr. Benjamin Šuperina (pošte in brzojava). Podtajniki pa bodo v prometnem ministrstvu Josip Pasarič, v socijalni politiki dr. Gjuro Basariček in v finančnem ministrstvu dr. Samuel Koci.ian, katerega «Dom» proslavlja za najboljšega hrvatskega finančnika (ki pa je, kakor se zatrjuje, ponudbo odklonil). Končno pravi «Dom»: «Vseh ministrstev je 18, kar je vsekakor preveč. Ta broj bo še koncem tega leta s posebnim zakonom znižan vsekakor na 16, morda celo na 14, a obstoja tudi osnova, da sc zniža celo na 12». Lepo je «Domu» govoriti o redukciji, ko istočasno namešča celo raj do državnih pod tajnikov, pa bi jih namestil še več, če bi bili radikali koncedirali. Sicer pa «Dom® ravno zato obeta redukcijo ministrstev, da bi vsai na ta način opravičil nesorazmerje med številično močjo radikalskega in radičevskega kluba ter razdelitvijo port feljev. ki so jih radičevci dobili premalo. Stipa Radič sam nima druge želje, kakor da čimprej pride iz zapora zopet na svoj udobni kvartir v Prpičevi palači. To se da pričakovati, v kolikor se more verjeti današnji napovedi, ki jo objavlja popoldanski «Večer» iz Beograda: «Prvi akt nove vlade bo sklepanje o vodstvu HSS. S popolno sigurnostjo se lahko trdi, da bo jutri ali najkasneje pojutrišnjem vodstvo HSS izpuščeno. Ker proti dr. Mačku in tovarišem ne obstoji nikaka večja obdolžitev, bo bržčas njihova zadeva definitivno re šena. Izpuščen pa bo tudi Stjepan Radič in se bo brani! v svobodi®. V zagrebških zajedničarskih' krogih Je zavladalo strahovito razočaranje in ogorčenje nad radičevci. Današnji »Hrvat« oznanja debelo, da so bili »zastopniki hrvatske narodne politike izbačeni iz Hrvatskega seljaškega kluba®. Na široko objavlja »proglas hrvatskih narodnih zastopnikov, ki ne odobravajo nove centralistične politike® ter komentira z mogočnimi podnaslovi, da Hrvatska za jednica nastopa proti centralistični politiki vidovaanske ustave, ker se hrvatski narod pri volitvah ni izrekel za ono politiko, ki jo zdaj vodi Pavle Radič. Obenem objavlja «Hrvat» tudi oklic dr. Ivana Lorkoviča, ki za nedeljo sklicuje »viječe® — izredni občni zbor — Hrvat ske zajednice, ki bo sklepal o nadaljnem ravnanju zajedničarskih poslancev. V poročilu o historični seji Hrvatskega seljaškega kluba pa navaia »Hrvat® med drugim, da je dr. Trumbič osobito poudarjal: »Kakšna dcmokraci.ia ie to, pa celo še seljaška demokracija?® A Pavle Radič je samo pritrdil: »Tako je!® in nato nahrulil dr. Trumbiča z osornim glasom: »Ne dam Vam besede! Nimate besede!® A ko so zaiedničarji srdito zaouščali klubski lokal, je dr. Zanič kričal: «Izbacu.iu nas po radikal-skom befelu!®... Iz previdnosti »Hrvat® ne dostavlja, v koliko ie ta vzklik bil upravičen. Vsekakor pa je kot rečeno, razburjenje med zajedničarsko inteligenco ogromno in se z napetostjo pričakuje nedeljski sestanek. Mnogo na pade tudi posrečenih dovtipov, posebno še v zvezi z iziavami Pavla Radiča. da so za-jedničarji demagogi, ako radičevcem očitaio nedoslednost, ker so se odrekli republike. Farsa ne more biti popolnejša: Monarhistični zaiedničarji so nosta-li in so še republikanci, republikanski radičevci so se spreobrnili v najhujše monarhiste in centraliste. in obenem so kot staroslavni demagosri postali nasprotniki demagogije. Kdo je vede!, da se pri nas vrti svet hitreje kakor povsod drugod? Poslovilo Pavla Radiča blokašem Pismo L?t:bi Davidovlču o izstopu HSS iz opozicijskega bloka. Beograd, 15. julija. Včeraj zvečer, ko so opozicijski šefi zastonj čakali, da pride Pavle Radič vsaj osebno se poslovit, in ko so se končno ponižani in razžaljeni razšli, je Pavle Radič potom postreščka dostavil Ljubi Davidoviču nastopno poslovilno pismo: »Gospodu Ljubi Davidoviču, narodnemu poslancu in predsedniku bloka narodnega sporazuma in seljačke demokracije, Beo» grad. HSS je stopila takoj po volitvah, 8. fe» bruarja 1925. v parlamentarno zajednico z Demokratsko stranko (Davidovič), z SLS (dr. Korošec) m z JMO (dr. Spaho) v svrho, da se država uredi na temelju narodnega sporazuma in v duhu seljaške demokracije. Predložila je tem strankam takoj skupni okvir programa, ki je bil v glavnem sprejet. HSS i« bila pripravljena boriti se z vsemi „ Antikrist v Trsteniku" Z današnjo številko smo zaključili roman »Onstran pragozda®, ki je zlasti našim čitateljicam zelo ugajal. Na večstransko željo naših naročnikov bomo kot prihodnje daljše delo prinesli izvirno domačo povest ^Antikrist v Trsteniku" Napisal jo je naš znani in priznani romanopisec in novelist dr. Ivo Šorli, ki je vzel snov iz domačega sodobnega življenja. Njegovo ime samo jamči, da bo delo tako vsebinsko kakor jezikovno na višku. Vsaka reklama bi bila zato odveč. Z objavo začnemo v nedeljo. 19. t. m. Opozarjamo na to zlasti one čitatelje, ki še niso naročniki »Jutra®- Ako hočejo nemotena in v redu čitati Sorlijevo povest. nai se na list nemudoma naroče. Naročnina do konca iuiiia znaša samo 7 Din, in najostrejšimi parlamentarnimi sredstvi, da se ta program oživotvori Ona je to zdru ženim strankam takoj naglasila. odnosno predložila. Združene stranke deloma niso mogle, deloma niso hotele pristati na upora« bo teh parlamentarnih sredstev Medtem bi morali biti razveljavljeni vsi hrvatski man« dati in bi bila tako tudi opozicijska parla« mentarna zajcdnica oslabljena za polovico. Vodstvo HSS je smatralo v teh prilikah za svojo dolžnost in za svojo pravico, da kot edini parlamentarni predstavnik hrv. naro« da poskusi z Vašo vednostjo takoj pričeti delo za narodni sporazum in sel j. demokra« cijo z glavno parlamentarno predstavnico srbskega naroda, z radikalno stranko, s ka» tero je bila HSS vsled danih okolnosti se> dem let v boju. To prizadevanje je uspelo in HSS more skupno z radikali pričeti vse« stransko in uspešno delo za narodni spora* zum in za seljaško demokracijo. Hrvatski seljaški klub ima namreč v zajednici s klu« bom NRS jako, dvetretjinsko parlamentar« no večino in iz te večine sestavljeno parla« mentarno vlado v duhu narodnega sporazu« ma in seljaške demokracije. S tem aktom prekinja HSS vse svoje do« sedanje parlamentarne zveze z ostalimi strankami opozicije ohranjujoč napram njim svoje spoštovanje in prijateljstvo. NTa pod« lagi tega se Hrvatski seljaški klub ne srna« tra več član parlamentarne zajednice pod Vašim vodstvom in odpoklicujc vse svoje delegate v predsedništvu odnosno v ožjem in širšem odboru Bloka narodnega sporazu« ma in seljaške demokracije. Prejmite, g. predsednik, tudi ob tej priliki izraz mojega spoštovanja. V Beogradu, 14. julija 1925. Pavle Radič, 1. r.» V krogih opoziciionalncga bloka vlada nad tem pismom silno ogorčenje. Poudarja se. da so izjave Pavla Radiča cinično zafrkavanje in brezvestno postavljanje resnice na glavo. Kot posebno žaljivo občutiio voditelji bloka Radi-čevo ironično trditev, da se ie duh narodnega seorazuma in seljaške demokracije iz Bloka preselil v novo koalicijo RR. Danes ponoldne se sestanejo zapuščeni «šefi» Davidovič, Korošec in Spaho, da sestavijo odgovor na Radičevo pismo. Zatrjujejo, da bo ta odgovor zelo oster in v obliki pravcate vojne napovedi . . . Pogodba med radikali in samostojnimi demokrati Ljubljana, 15. julija. Na včerajšnji seji radikalskega kluba sc je obširno obravnavala tudi moralična stran aranžmana med HSS in NRS. Večina govor« nikov je odločno svarila pred prekinjenjem koalicije med NRS in SDS, češ da bi to pomenilo izdajstvo, ki bi se bridko mašče« valo. Globok vtis je napravilo, ko je posl. Milutin Dragoiic sporočil vsebino koalicij« ske pogodbe, ki je bila dne 27. marca 1924. sklenjena med NRS in SDS in ki nosi pod. pise gg. Pašiča in Pribičeviča. Glavni del te. ga sporazuma se glasi: «Ta sporazum se zaključuje med obema skupinama radi sodelovanja pri upravi drža. ve s temeljnim ciljem, da se ustvari končen tracija ljudi in političnih skupin, ki so pri« pravljcne čuvati in izvajali ustavo na pod« lagi narodnega edinslva in popolne enako* pravnosii Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ra« di tega ss more ta sporazum razširiti tudi ra druge skupine, katerih sodelovanje bi bilo mogoče z istim političnim programom. Kcxlicija teh divh skupin se more razšh rili z vstopom drugih strank samo po prh sfanku ene sli druge skupine.» Poslanec Dragovič in za njim še drugi go« vorniki so izvajali, da je radikalska stranka s to pogodbo vezana in da ni smela brez pristanka ali pa predhodnega razčiščenja svojih odnošajev napram SDS skleniti aranž mana z radičevci. Posl. dr. Markovič je sku« šal te trditve ovreči. Ni sicer negiral obsto« ja take pogodbe, pač pa jc dokazoval, da je že davno konzumirana, ker da je veljala samo do volitev. V dokaz tega je navajal, da je g. Pribičevič po volitvah predložil g. Pašiču načrt novega sporazuma, ki je vpo« števal nove razmere. G. Pašič je ta načrt proučeval, toda nanj ni pristal odnosno ga ni vrnil in vsled tega radikalna stranka ni v ničemer vezana napram SDS. Na ta Iz. vajanja so drugi odgovarjali, da s tem, ako Pašič ni pristal na spremembo sporazuma prvotna pogodba še ni razveljavljena. Ven« dar je Markovičeva izjava, da je sporazum od 27. marca 1924. veljal samo do volitev (8. februarja 1925) napravila precejšen vtis ter bila povod, da jc bil sporazum s HSS sprejet v klubu s tako veliko večino. Proti drju Markovitfu se je danes oglasi! v »Politiki« minister Pribičevič, ki izjavlja: »Ako je dr. Laza Markovič zares to izja« vil v radikalskem klubu, potem je svoje prU jatelje preslepil. Ono, kar je izjavil dr. La« za Markovič, nilt najmanje ne odgovarja resnici.* Z naše strani dodajamo še to«le: Spora« zum z dne 27. marca 1924. v svojih bistve« nih delih odgovarja navedbam posl. Drago« viča. V smislu tega sporazuma je vsaka od obeh kodiranih strank obvezana, da sc brez vednosti druge ne bo z nobeno tretjo stran« ko pogajala in da ne bo sklepala nobenih političnih aranžmanov brez pristanka druge zaveznice. Da bi sporazum veljal le do vo« litev 8. februarja je izmišljeno; nasprotno, intencija je bila baš ta, da ostane v veljavi tudi po doseženem volilnem uspehu, na ka« terega sta obe stranki računali. Politične beležke + Kam bodo šli samostojni demolira-ti? Klerikalce skrbi usoda samostojnih demokratov, ki so po zatrjevanju »Slovenca® grozno razočarani. Kakor trdi škofov list. stopajo številni njihovi pristaši trumoma v druge stranke in za-puščab svoje voditelje. To vse se je zgodilo preko noči. kajti v torek »Slovenec® o tem še ni vedel ničesar poročati. pač pa poroča o velikem prestopanju samostojnih demokratov v druge stranke šele v včerajšnji številki. V katere stranke prestopajo samostojni demokrati kar v množicah. »Slovenec® še ne ve povedati. Mogoče je. da vstopajo med Pudjeve republikance. a!i med Hribarjeve radikale, Ravaiharieve specijal-radikale. ali v Jelačinovo cikorijo, ali pa med klerikalce. Nihče ne v6. kam prestopajo, in to ie danes za vse še velika tajnost. Kam bodo torej šli samostojni demokrati? Kolikor je nam trenutno znano, hodijo na božia pota. kjer orosijo za pamet klerikalne gospode okrog »Slovenca®? -f Delo poslancev SLS. Posl. Zebot ie ze!o agilen človek posebne bistroumnosti. četudi ga včasih zapusti pri znani igri «friše fire®. kakor vedo poročati beograjski listi. A kljub temu — agilen je! In tako ie v svoji agilnosti stavil na kmetijskega ministra vprašanje, kje se dobi semenska aida za tiste, katerim je toča pobila semenske pridelke. Kakor javlja «S'ovenec». mu je kmetijski minister sporočil, da ima to semensko ajdo Kmetijska družba v Sloveniji. Ce bi se posl. Zebot obrnil za pojasnilo na klerikalne odbornike v Kmetijski družbi, bi ga dobil sicer nekoliko prej. a v tem slučaju b! kosI. 2ebot ne imel povoda za interpelacijo. Posl. Zebot pa hoče biti agilen! -f Dr. Korošec o Pavlu Radiču. Po obupni poslednji seji opozicijskega bloka. ki jo je Pavle Radič gladko briski-ral, je dr. Korošec dal novinarjem nastopna pojasnila: »Mi v bloku smatramo, da Pavla Radiča ne bo več v blok. Jako neprijetno se nas je aojmilo, da se Pavle Radič za svojo odsotnost ni niti opravičil. Mi smo ga večkrat klicali te-lefonično in parkrat osebno preko Sa-liha Baljiča. Jutri zjutraj se sestanemo predstavniki okrnjenega (sic!) bloka, da se porazgovorimo o nadaljnjih korakih. ki jih je treba ukreniti za medsebojno organizacijo (!) Doslej ni bilo nič definitivnega zaključeno, dokler izključeni člani HSK (zaiedničarji) ne dobijo od svojih volilcev odnosno od svojih organizacij navodi! za svoje nadalj-no zadržanje v parlamentu. Ta čas bodo ostale stranke v bloku konzultirale svoje klube in vodstva, kakšen program (!!) naj dobi nova skupna organizacija.® — Reč je torej težavna, kakor to priznava sam dr. Korošec: stranke opozicijskega bloka, ki ni samo okrnjen, temveč razrušen, morajo z dolgovezno proceduro sestaviti nov program na osnovi sporazuma, da se je treba sporazumeti. In podoba je, da se bodo morali med seboj še mnogokrat telefonič-no klicati tako. kakor so v torek popoldne klicali Pavla Radiča. + Nehvaležnost radičevcev. »Slovenec® je zelo hud na Pavla Radiča, ki se ni hotel udeležiti seje bloka narodnega sporazuma in seliaške demokracije in mu oč.ita, da nima niti toliko takta in olike, da bi se vsai opravičil, češ, da ne more priti ali da noče priti. Da bi se zahvalil, da je blok ščitil radičevce v najbolj kritičnih časih, tega v bloku sploh ni nihče pričakoval, odkar to družbo bolje poznaio. piše »FI venec®. Vprašanje je. cd kdai klerikalci Radičevo družbo bolje poznajo? Bili so dve leti v tesni zvezi ž njo in Radič je lani s svojimi izvajanji vrgel Davidovičevo vlado. Zato je upravičeno vprašanje, kako je mogoče, da niso že prej spoznali radičevcev. Dr. Korošec se ;e v svoji kratkovidni politiki zopet pošteno vračunal, radi česar je vse klerikalno zabavljanje nrotj radičevcem obenem tudi obsojanje dr. Koroščeve slepote. Ce bi se dr. Korošec ne vezal z Radičem na življenje in smrt v svojem avtonomističnem stremljenju, bi ime! danes svobodne roke. tako pa ie s svojimi ti?ri vred bla-miran in obsojen na prisiljen pokoj. Božji mlini mebejo ročasl, a gotovo! + Dobrota je sirota, to je star pregovor. ki ga pa Stipa Radič ne prizna in ne mara spoznati. Zato je zaiedničar-iem da! premnogokrat čutit!, da za milostne mandate zahteva brezpogojno pokorščino. In ko so se zdaj obotavljali glasovati za zaupnico, jih je vnaprej velel brez pardona odstraniti iz kluba. V tem smislu je tudi Pavle Radič podal dopisniku »Jutarnjega lista® posebno izjavo, ki se glasi: «Zadržanja gospodov iz Hrvatske zajednice nisem smatral za definitivno, ko se je zadnjič v Zagrebu glasovalo za zaupnico meni. Ampak če zdaj niso marali izreči zaupanja predsedniku stranke Štefanu Radiču, ki jih je na svojih listah kandidiral, smatram, da oni niso več člani Hrvatskega seljaškega kluba . . .!» Ta izjava razodeva celo teorijo Radi- čevega absolutizma: Stjepan Radič je edini gospodar stranke, on določa kandidate in deli mandate. Stipa Radič in njegova familiia vedri in oblači, dočim so poslanci brezpogojno obvezani k pri-kimavanju. Kdor oddvoji svoje mišljenje. ni več član Hrvatskega seljačkesa kluba. Zdaj se tudi razume, zakaj Stipa Radič svoje poslance imenuje »zastop-nike®. Pač zato, ker lahko vsakemu izmed njih vsak hip stopi na kurje oko in ga hudo pobara: «Zastopiš?!» In sicer tako kakor so včasi avstrijski feld-veblji dejali: »Kuschen und weiter-dienen!® -f Izprememba režima v Hrvatski? Med objavljenimi pogoji sporazuma radičevcev in radikalov je baje tudi določba, da se imn v Hrvatski izpreme-niti režim v duhu obstoječih zakonov. Ako radikalna stranka pristaja na ta pogoj, potem javno priznava, da ie bil režim v Hrvatski pod vlado radikalne stranke in njenega notranjega ministra slab in da ni bi! v duhu obstoječih zakonov. To je tedaj obsodba samega sebe. Ne glede ua to pa pomenia ta koncesija radičevcem razdelitev interesne sfere, v prečansko - radičevsko in srbsko - radikalno. To Pa .ie ravno nasprotno vsega onega, kar ie doslej zastopala radikalna stranka in proti čemer se je še nedavno izrekala »Samouprava® ket njeno glavno glasilo. Sporazum med radičevci in radikali vodi res do čudnih nelogičnosti in absurdnosti + Zaiedničarji so se »poturčill®. — Zaiedničarji in Jagatič. ki jih je Pavle Radič «odstranil» iz Hrvatskega seljaškega kluba, so takoj popoldne zaprosili za gostoljubnost Jugoslovensko muslimansko zajednico. Muslimani so seveda za.iedničarskim brezdomcem šli rade volje na roko in tako so doktor Trumbič, dr. Lorkovič. dr. Polič, dr. Zanič in dr. Bazala tekom popoldneva prenašali vse svoje stvari v klub JMO. Največ je vsekakor ime! prenašati filozof Bazala, ki splošno znano poseduje celo garnituro visokih cilindrov, najmanj pa dr. Zanič, o katerem je enako splošno znano, da ne premore nič drugega kakor — dolg jezik. Ta bi zato prav za prav spadal h klerikalnim tigrom, dočim se o dr. Bazali in ostalih gg. še ne da soditi, ali bodo nataknili fes in kako jim bo vobče pri-stojal. Vsekakor pa je za enkrat glavno, da so za.iedničarji v sedanji stanovanjski bedi tako hitro dobili kvartir. -f Ptičica — golobček . . . »Jutar* nji list® prinaša o podpisu »sporazuma® nastopno presunljivo poloficijozno poročilo: »V ministrstvu za socijalno politiko je bil danes (v torek) ob pol devetih popoldne podpisan tekst sporazuma, kakor je bil definitivno izdelan in korigiran. Ljuba Zivkovič je izrekel kratek dirljiv govor, po katerem se je vseh šestero delegatov medsebojno poljubilo . . .» Tak ie bilo torej pečat na pismo ljubezni. Natančno tako, kakor ob podpisu Markovega protokola v zagrebški Prpičevi palači. Po svetu — Nemški zakon o valorizaciji. Nemški državni zbor je sprejel 14. t. m. zakon o valorizaciji ter je odklonil vse predloge opo« žici je. — Nemški socialisti v Rusiji. Te dni je odpotovalo 62 nemških socialnih demokra« tov in 20 komunistov v Rusijo, kjer bodo kot delavski nameščenci in industrijski urad niki proučili boljševiške gospodarske raz« mere. — Angleški rudarski kongres v Scarbo« roughu se je izrekel za podržavljenje premo« gokopov ter je sprejel predlog rudarske mednarodne zveze glede proglasitve splošne stavke v vseh državah, kakor hitro napove kaka država vojno. Predsednik Smith je iz« javil, da rudarske strokovne organizacije zaradi vedno večje brezposelnosti ne more« jo voditi borbe za povečanje mezd. — Kritični odnošaji med Anglijo in Rusi) jo. Po svojem povratku iz Moskve v London je imel sovjetski poslanik Rakovskij daljši razgovor s Chamberlainom o političnih in gospodarskih odnošajih med obema državs« ma. Chamberlain se je pritožil proti komu« nistični propagandi, ki je v smislu angleško« ruske trgovske pogodbe zabranjena, toda Rakovskij ni hotel podati nobenih tozadevs nih pojasnil in jc vzel Chamberlainova iz« vajanja samo na znanje. Po razgovoru je Rakovskij izjavil, da se ni govorilo o pre« lomu odnošajev z Rusijo, da pa kljub temu odnošaji med Anglijo in Rusijo niso nor« malni. Obstoja kronična kriza, je rekel krat« komalo in pristavil, da noben ruski list ne piše za prekinjenje odnošajev. — Angleški vojni minister je 13. t. m. v parlamentu po« trdil vesti o komunistični agitaciji med an» gleškim vojaštvom. — Japonska in dogodki na Kitajskem. Ja« ponski zunanji minister je demantiral vesti 0 tajni pogodbi med Japonsko, Anglijo in Ameriko ter je izjavil, da bi se Japonska udeležila kitajske konference, ki pa bi bila po njegovem mnenju odveč, ker upa na ugo den rezultat sedanjih pogajanj. — Razsodba v lipskem komunističnem procesu. V soboto 11. t. m. je državno sodi« Sče v Lipskem razglasilo sodbo v znanem komunističnem procesu. Strojevodja Botzcn hardt je obsojen na 3 in pol leta, ključav« ničar Lampe na 2 in pol, rudar Harder ra 1 in pol, ostali obtoženci pa na ječo do dveh let. Obsojene! so pripravljali spomla« di 1923 komunistično vstajo s podporo n:< skega poslaništva, ki jih je preskrbelo z denarjem. — Zanimiva aretacija madžarskega nov/« narja. Po nalogu predsednika budimpeštan« skega senata so aretirali in zaprli novinarja dr. Borosa, ker ni prisostvoval svojemu ti« skovnemu procesu. Pravosodni minister Pesthv je odredil proti predsedniku senata preiskavo v svrho ugotovitve, ako je bili aretacija izvršena na podlagi zakonov. «JUTRO» št, 163 3 Četrtek 16. OT. 1925 = Pivovarnarski kartel Maribor, sredi julija. Vreme se naposled vendarle boljša in morda bomo že jutri v dneh, ko človek stalno hrepeni po čaši osvežujočega piva. A baš v zadnjih tednih so morale gostilničarske zadruge v Mariboru in drugod v mariborski oblasti protestirati proti novemu, neutemeljenemu podraženju piva, ki ga je diktiral pivovarnarski kartel. Neumljivo pri tem je, da sta javnost in upravna oblast posvetila tej zadevi tako malo pažnje, saj si je lahko misliti, da mora biti stvar prokleto resna in protest zelo utemeljen, če protestirajo že najbolje informirani in strokovnjaki na tem polju, gostilničarji in kavarnarji. V pivovar-ski kartel, ki je v času splošnega padanja cen podražil pivo kar za 80 Din pri hektolitru in s tem samo v mariborski oblasti »pridela!« več milijonov Din, si ne upa in noče nihče dregniti. Storili bomo torej saj mi pred javnostjo dolžnost, ki nam jo nalaga vest. Ljubljanska nemška Union pivovarna je najprej pobasala slovensko pivovarno Laško, da se znebi neljube konkurence tega boljšega piva. Slovenski delničarji so ob ogorčenju javnosti prodali lepo narodno premoženje. S tem pivom pa je še vedno nagajala pivovarna Union Gotzu po mariborski oblasti. Zlasti je dobro pivo Laško izpodrivalo grenkega Gotza v Mariboru in Prekmurju. Gotz pa je zopet s svojim malo boljšim izdelkom mešetaril v škodo Uniona po Ljubljani in tamošnjem rajonu. Končno so se gospodje tega konkurenčnega boja naveličali in v Zagrebu napravili kartel ter rajonirali predajanje. Union z Laškim se je umaknil iz Maribora. Gotz iz ljubljanske oblasti in še povišali so cene pivu za 80 Din pri hI, čeprav cene na celi črti padajo. Pivovarnarji pa so s kartelom še ogromno znižali režijske stroške: zaloge, nastavljenci, manjša reklama itd. Gotz je bil že pri prejšnjih cenah visoko aktivno podjetje in je torej po-višek čisto suhi dobiček, ki gre v milijone. Lani je Gotz produciral okrog 49.000 hI piva. S poviškom 80 Din pri hektolitru bo torej vtaknil letos poleg lanskega dobička še okrog 4 milijone Din novega slovenskega premoženja v svoje blagajne. Poleg Gotza sta produ-cirali lansko leto v mariborski oblasti kartelirani nemški pivovarni Tscheligi okrog 4000 h! in Laško 300 hI piva, tako da bodo imele vse tri kartelirane pivovarne to leto brez vsakega truda poleg običajnega profita še nad 6 milijonov kartelnega dobička. Dejansko pa ga bo še več, ker bodo brez konkurence več prodale in lažje pritiskale pri nabavi svojih potrebščin in pri mezdah delavcev in nastavljencev. Da je kon-sum letos mnogo večji, smo se mogli že kmalo prepričati na grenkem okusu, ker morajo spravljati v promet'nezadostno preležano pivo. Sobotne in nedeljske prireditve v Rogaški Slatini Za »Slovenskim kvartetom« kar po vrsti in v enem tednu dve predstavi ljubljanskih igralcev, koncert, potem v nedeljo še slava pravoslavne cerkve, francoski dan, popoldne nogometna tekma, zvečer nastop najznamenitejših umetnikov in ples. Znabiti vsega res preveč hkratu in zato popolnoma naravno, da osobito spričo znatnega odstotka neslovanskih gostov »Ljubljanski Zvon» v soboto ni privabil v veliko dvorano toliko poslušalcev, kakor bi jih bili tako iz srca privoščili temu našemu ljubemu znancu, ki ie prišel k nam že petič. Pisec teh vrstic je bil zapre-čen, da iz svojega poroča o uspehu prireditve in se mora nasloniti na vtise drugih, po katerih nastop letos ni prodrl z lansko elementarnostjo. Tu se spomnimo graje poklicnega kritika po tistem koncertu društva v Laškem (z istim programom, kakor dan poprej pri nas), češ, da se je zbor premalo oziral na potrebe «glasbeno izobražene- ga občinstva®, dočim smo ga mi pohvalili vprav zato, ker se je znal prilagoditi »posebnemu poletnemu razpoloženju počitniških gostov ter nudil — daleč od tega, da bi stregel slabemu okusu — predvsem laže prebavljivo duševno hrano.» Zdi se, da se je zbor za letos oprijel prvega mnenja; kajti le ena sodba letošnjih posetnikov je. da zbor vsaj v prvem delu vzporeda ni ogrel ter da je zgrabi! šele z drugim, predvsem z Mokranjčevim rukovetom in Biničkega «Čini. ne čini«. Tudi je splošno naziranje, naj bi se zbor v tako velikem prostoru, kakor je zdraviliška dvorana ne cepil, ker so moški in ženske posebej prešibki. Navzlic vsemu pa upamo, da nam «Ljubljanski Zvon« ostane zvest i za bodoče ter tudi. da v prihodnje bolje zadene dan, ko je datuma vnaprej vedno tako kočljiva stvar. Nedeljskemu dopoldnevu je dala osobito obeležje na eni strani cerkvena svečanost z bogato obredno opravo pravoslavnih svečenikov pod vodstvom g. stavrofora prote Trifunoviča, na drugi pa nabiranje darov za francoske vojake s tako ljubkimi nabiral-kami, da se njih čarom niso mogli ustavljati niti bivši «sovražniki» ter je bil uspeh primeren vedremu razpoloženju elegantnih in ... ah brezdvom-no tudi vražje »imučnih« — žrtev. Po službi božji je pravoslavna cerkvena občina v restavraciji Zdraviliškega doma priredila velik banket, na katerem so se vrstile vprav bratske napitnice. Pod noč se je vršila med koncertira-njem mornariške godbe vedno tako priljubljena tombola z dragocenimi dobitki ročnih del večinoma domačih dam pod okriljem društva jugosl. sester. Ali vrhunec vsega je bil večerni koncert z violinskim virtuozom g. prof. Stojanovičem in našim Betettom in Rijavcem, ki sta sedaj tudi naša gosta. Veliko dvorano je zasedla množica najizbranejšega občinstva do 800 glav in takoj se je opazilo, da danes prvič odločno prevladuje srbski element s svojo beograjsko elito. Po odsviranju naše in francoske himne ter nastopu ljubkih in gracijoznih malih gospodičen Daun iz Vel. Bečkereka. ki se takore-koč pred našimi očmi razvijata v bodoči svečenici Terpsihore, je zapela troje pesem gospa dr. Radojčičeva iz Beograda. Njen krasni glas spominja na našo nepozabno znanko prejšnjih sezon gospo Lovšetovo. G. Stojanovič iz Novega Sada, sedaj profesor glasbe na Dunaju, tudi nam znan že od prej. je imel izredno srečen večer in je v polni meri zaslužil toplo pohvalo navzočih. O g. Rijavcu je škoda mnogo govoriti: že več let je naš stalni gost, že več let pravi triumfator, čim po sijajni dvorani zazveni njegov fenomenalni glas. Odpel je arijo iz «Aide» in «Gianni Schicchi« ter doda! spev iz «Tosce». Aranžer večera je mogel le s trudom napovedati naslednjo točko, tako ie grmelo frenetično ploskanje za tretjo točko. Zadnji se je prikazal g. Betetto. Velik del mešanega občinstva očividno ni vedel, s kom ima opraviti; splošna osuplost že po prvih zvokih njegovega mogočnega organa, na koncu naravnost eksplozija pridržanega občudovanja. Pel pa je g. Betetto tako, da smelo trdimo: tako ga nismo čuli peti še nikoli! In še nekaj: spričo vzorne njegove vokalizacije je z arijo iz Čaikovske-ga (Onjegin) in Pucciniia (Spev na plašč v «Bohemi«) po italijanski iz Verdija tujcem prav ad oculos pokazal, da je naš jezik tudi pevski eden najbolj zvočnih in polnih. Na klavirju je vse koncertante z znanim mojstrstvom spremljal domačin g. dvor. dobav. Vil. Bizjak. Eno k drugemu sta bila ta dan in ta večer najlepša sedanje sezone. Izvrstni nedeljski članek v «Jutru» iz Rog. Slatine je tu zbudil veliko zanimanja, nekaj razburjenja in precej — muzanja. Toda jedilni list z 8 Din za porcijo krompirja, na katerega se sklicuje gospod dopisnik, je vendar nekoliko — pretiran . . . Ugotovili smo, da se cene za mesne jedi popolnoma krijejo z onimi v boljših ljubljanskih restavracijah in da samo za nekatere stvari variirajo za 1 do 2 Din. Iš. Naši v Ameriki Največja slovenska naselbina v Ameriki. elevelandska, ki šteie nad 30.000 naš'h rojakov, prav lepo napredke. Zopet ima novega slovenskega zdravnika, to je dr. Lojze Perme, doma iz Vir pri Domžalah. V Danvillen je pri svoiih sorodnikih umrl eden najpopularnejših slovenskih prisel-cncev Ivan Kučič. ki je prišel v Ameriko pred 34. leti. Dan pred smrtjo je bil na ženitovaniu svoje nečakinje, kier ga ie zadela kap V Clevelandu sta umrla Leopold Čampa. rodom iz So-dražice. in diplomirana bolniška strežnica Klara Vertin. v Gilbertu Da Nikolaj Križan v starosti 34 let. V rudniku Gor-don ie ponesreči! naš rojak Jakob Štem-bergar. V Indiancpolisu ie umrl Martin Andro.ina iz Bučke na Doleniskem, v Ely Pa Miha Rakar. rodom iz Poljan na Doleniskem. V Chicagn se ie etabliral slovenski odvetnik Viljem Kompare. iz domačih luk. Seveda onih specifičnih izseljeniških naprav, kakor so v svetovnih izseljeniških lukah v Hamburgu, Anversi, Cherbourgu i. dr. mi še dolgo ne bomo imeli. Izseljevanje potnikov posreduje pri nas parobrodsko društvo «Vesna«, ki je edino te vrste v naši državi in ki že uspešno konkurira s tujimi svetovnoznani parobrodarskimi društvi, kakor so «White Star Line*. »Cunard Line® in cSiidamerikanische Gesellschaft« v Hamburgu. Iz drvečega vlaka ... Maribor, 15. julija. Včeraj popoldne se je nudil potnikom ptujskega vlaka razburljiv prizor. Med postajama Hajdino in Ptuiem je nenadoma skočila skozi okno drvečega vlaka, ki je vozi! z brzino 50 km. 351etna Marija Emeršič, soproga orožnika v Polskavi pri Pragerskem. Potniki so takoj potegnili varnostmi zavoro in vlak ie kmalu ustavil ter peljal nazai. da naloži nesrečnioo. V splošno začudenje notnikov pa .ie bila Emeršičeva nepoškodovana. le tnalo šepala .ie. Bila pa ie še toliko Dri moči. da se je iztrgala dvema ženskama, ki sta .io prijele pod pazduho in se je hotela vnovič vreči pod kolesa nazai vozečega vlaka. V tem pa ie skočil iz zadnjega vagona organ železniške policije g. Pelican. prijel Emeršičevo in jo zadržal pred progo. V vlaku je imela Emeršičeva še šestletna hčerko, ki je medtem glasno jokala. Na vprašanie, čemu ie skočila iz vlaka, je odgovorila Emeršiče\ra, da so jo hoteli v vagonu napasti, kar oa sgve ni bilo res. Svoie dejanje ie najbrže izvršila v trenutni duševni zmedenosti. V Ptura so jo izročili z otrokom vred policiji. Izseljevanje k Jugoslavije Iz izkaza, katerega je izda! izselie-niški komisarijat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, posnemamo. da se je meseca januarja in februarja izselilo iz naše države 1650 ljudi. Največ jih odpade na Hrvatsko in Slavonijo (502). potem na Vojvodino (496). na Dalmacijo (319). na Slovenijo (234). a najmanj na Bosno in Hercegovino (16). Od izseljencev je največ poljedelcev, in sicer 829, večinoma iz Vojvodine (246). potem iz Hrvatske (162); iz Slovenije jih je 109. Po plemenu jih je 823 srbsko-lirvatsko-slovenske narodnosti in ostalih Slovanov 62. Nemcev se je izselilo 413 oseb. največ iz Vojvodine (300) in iz Hrvatske (lil), Madžarov na 342 oseb, od katerih jih odpade na Vojvodino 119. na Slovenijo pa 159, torej največ. Od izseljencev jih je odšlo največ v Brazilijo (672 oseb) — iz Slovenije 151 —, potem v Argentinijo (474 oseb; iz Sloveniie 51), a v Zediniene države Severne Amerike 263 oseb. Kar se tiče kraja vkrcanja, se jih je vkrcalo največ v Cherbourgu (686 oseb; iz Slovenije 56) in v Amsterdamu (611 oseb: iz Slovenije 0). Od domačih Ink prihaiajo v prvi vrsti v poštev Su-šak s 180, potem Split s 127 in Gruž s 43 izseljenci. Iz naših luk se je potemtakem izselilo v celem 350 oseb, torej več ko ena petina vseh izseljencev. S tem je dokazano, da so naše luke že sedaj pripravne za izseljeniški promet in da naši izseljenci precej radi potujejo iz domačih luk. kl.iub temu, da še ne prihaiajo k nam prvovrstni par-niki. Iz naših luk še ne plovejo parniki v Zedinjene države in tudi ne v Kanado, iz Sušaka pa so odpotovali prvi izseljenci šele meseca decembra lanskega leta. Inozemski izseljeniški promet v naših lukah torej naglo narašča in bo še večji, čim bo Split zvezan preko Like z hrvatskim ozadjem in kakor hitro bodo začela naša izseljeniška oblastva podpirati in forsirati izseljevanje 2LITNI KINO Matica Telefon 124. Predstave ob: '/25., '/28. In 9. Umetniški orkester svira pri vseh predstavah. Načrti Moskovskega hudožestvenega teatra V začetku meseca julija je prispel v Kari love Vari upravnik Moskovskega hudožest« venega teatra Vladimir Ivanovič Njemirovič Dančenko, brat znanega pisatelja Vasilija Ivanoviča Njemiroviča Dančenka. Dopisnik nekega češkega časopisa se je pri tej priliki razgovarjal s tem uglednim ruskim gledali« škim delavcem, ki je v družbi s Stanislav« skim vzgojil in izpopolnil Moskovski hu« dožestveni teater. Njemirovič Dančenko je podal več zani« mivih informacij o pripravah Moskovskega hudožestvenega teatra in sicer opernega an« sambla za bodočo sezono. Tekom letošnje rime bosta Evropa in Amerika prvič spo« znali, kaj je izvršil Hudožestveni teater na glasbenem polju s svojimi opernimi predsta« vami. Operna skupina Hudožestvenega te« atra, ki šteje 80 članov, bo pod vodstvom dirigenta Bakalejnikovega posetila najprej Nemčijo in nato Ameriko. Njemirovič Dan« čenko je z obžalovanjem ugotovil, da oper« na skupina ne more posetiti Prage, ker bi se to ansamblu, ki nosi s seboj vse potrebne kostume, dekoracije in rekvizite, komaj iz» plačalo. 'V Nemčiji in v Ameriki bo opera Hudo« žestvenega teatra uprizorila Bizetovo «Car= men« pod imenom aCarmencita in vojak«, Aristofanovo komedijo aLizistrato« in še nekaj drugih oper. V Moskvi se prične gledališka sezona oko li 15. septembra. Tudi obe dramski skupini Hudožestvenega teatra bosta istočasno otvo rili sezono. »Stara skupina* otvori sezono z zgodovinsko dramo «Pugačevština« pisatelja Trenjeva, katero bo režiral Dančenko. Na« dalje uprizori dramski ansambel še sledeča dela: Strovskcga »Vroče srce«, Aischvlove« ga »Prometeja« s Kačalom v glavni ulogi. »Mlajša skupina« bo uprizorila Shakespeara jevo tragedijo »Makbeth«, z igralko Čaba« novo v glavni ulogi. To so le glavne smernice za naše bodoče delo, pravi Dančenko, a imamo še mnogo načrtov za bodoče delo Hudožestvenega te« atra, ki 6« vsako leto izpopolnjuje. Ves trud uprave Moskovskega Hudožestvenega te« ■EB ii! BBKai IM^^t Prvič * Ljublian? I Prvič v Ljubljani! ¥el'ka prevsra ali Ljubezen nzd vse. Izvrstna pustolovna veseloigra v 5 velikih dejanjih. — Reži-a: Emst Lubtisch. V glavni vlogi naiboliši komik Amerike sloviti in splošno priljubljeni Doualas Fairbanks, ki se odlikuje s svojo eleganco, humorjem in neobičajno gibčnostjo. Zabava in smeha dovoij. "ifUS atra jc sedaj posvečen pripravam za operna gostovanja, ki bodo pokazala, kako se udej« stvuje Hudožestveni teater tudi na glasbe« nem polju. Razstava del kiparja brez roke. V Varšavi je razstavil vrsto svojih del mladi poljski kipar Lopuszanski. Kritike nanašajo. da je mladi kipar eden najboljših zastopnikov sodobnega poljskega kiparstva. Deli so tem zanimivejša, ker je kipar invalid in-je brez leve roke. Svoio delavnico ima kipar v podzemskem stanovanju m živi v zelo skromnih razmerah. Delovanje naših kulturnih društev v tujini. Jiigoslovensko prosvetno društvo »Rodoljub« v Jolmstownu v Amerik: ie pred kratkim proslavilo 15 letnico svojega kulturnega delovanja. Ob tej priliki se je vršil velik koncert, pri katerem so sodelovali Jugoslovanski umetniki: ga. A. Danilova iz Clevelanda, prof. 2arko Savič iz Newyorka in zbori pevskih društev »Strossmayer», »Javor« in »Bled«. Narodni guslar Peter Pei unr vlč >e priredi! v kalilornskem mesta Sacramento koncert, ki se ga je udeležilo okoli 300 naših rojakov. Mestni župnik Biškupovič je predstavil občinstvu Perunoviča ter opisal njegovo prosvetno delo v domovini in v Ame- lene toalete vedno na razpolago. Modni atelje M. Šare, Ljubljana Kongresni trg 4«I. Proces Jefremov v Zagrebu Včeraj dopoldne je pričela v Zagrebu pred nabito polno dvorano poslušalcev razprava proti Rusu Jefremovu, ki je, kakor znano, deloval na patološkem institutu zagrebške medicinske fakultete kot asistent, ne da bi imel doktorat. Za razpravo vlada v Zagrebu ogromno zanimanje. Jefremov je obtožen radi uporabljanja napačnih listin in zavajanja oblasti v zmoto. V gladki- hrvaščini je Jefremov opisal najprej svoje življenje v mestu Baku v Rusiji, kjer ie bi! niegov oče inženjer ori tamkajšnji angleški družbi za pridobivanje olja. Po gimnaziji in vstopu na medicinsko fakulteto v Varšavi, kjer je bi! baje do osmega semestra, je vstopi! v Deniikinovo armado, kjer je bil dodeljen voj. bolnici. Po porazu Deniikina ie odše! v Egipt, odkoder pa se je kmalu vrnil na Krim in deloval v Wrang!ovi armadi kot zdravnik. Z ostalimi begunci ie Prišel potem v Boko Kotorsko. kjer ie bil na podlagi raznih potrdil imenovan za asistenta v vojaški bolnici, s priporočilnim pismom prof. Lapinskega pa se j? I. 1923. predstavil vod'i patološkega instituta v Zagrebu dr. Saltikovu, ki ga je takoj imenoval za asistenta. Na predsednikovo vprašanje, ali se čuti krivega, je Jefremov odgovoril: «S stališča zakona sem kriv, moralično pa nikakor. Izvrševal sem svoje delo vestno in sem si svest svojega znanja.« Predsednik: ^Sklicujete se na svoje zna nje. toda priče, n pr. dr. Stojič. zatriu-jejo ravno nasprotno.« Jefremov: »Dr. Stojič bo izpovedal za mene vedno neugodno. toda njegovo mnenie ni mero-dajno. Edini, ki bi imel odločati o tej stvari, je prof. Saltikov!« Predsednik: »Ali se spominjate neke nogometne tekme, pri kateri ste bili v službi kot zdrav nik?» Jefremov: «Da, in tudi ranjenca, na katerega namigavate.« Predsednik: »Lepo! Dr. Stoji6 pravi, da ste takrat zavezali ranjencu glavo, kakor kak la-jik.» Jefremov: «Jaz pa pravim, da sodi dr. Stojič o tem kakor lajik. In vrh tega je hotel dr. Stojič obvezati ranjenca z umazanim žepnim robcem.« Obtoženec liki. Pcrunovič je nato raztolmačil narodno zgodovino gusli in naših narodnih pesmi. Nato ie odigral več komadov na gusli ter žel za svoja izvajanja obilo odobravanja. Smrt Evgena Hubayja. Na svojem posestvu v mestu Soczy je umrl sloviti madžarski violinski virtuoz in ravnatelj budhn-peštanske glasbene akademije Evgen Hubay Pokojnik je užival v glasbenih krogih velik ugled in ie slovel tudi kot skladatelj. Romunske literarne revije. Predvojna revija »Vitae romaneasca« (Rumumsko življenje) je še vedno prva med prvimi. Vodstvo lista je prevzel sociolog M. Ralča, V listu so zastopani starejši In mlajši umetniki Revijo »Gandirea« (Mišljenje) urejuje znani pisatelj Cezar Petersen. Pri njej sodeluje tudi rumunski nemški pisatelj Valter Cizek. »Ideea Europea« zasleduje kulturno življenje v Rumuniji in inozemstvu. Nedavno je pričela izhajati »Misearea Ilterara» (Literarno gibanje). List »Contimporanul« (Sodobnik) zasleduje najmodernejše smernice. Publicist Filoti urejuje »Cuvantul liber« (Svobodna beseda), ki se zavzema za popolno evropeizacljo rumunskega duha. Poleg teh Izhaja še več pokrajinskih revij. V Clu-ju izhaja »Cultura« v rumunskem, nemškem, madžarskem jn francoskem jeziku. Ddnes 16. do 18. julija Nlaria Korda v njenem najboljšem filmu Zena za vsakega Tragedija moderne žene v 6 velikih dejanjih. Režija: Aleksander Korda. Mladini neprimerno. LJUBLJANSKI DVOR Telefon 730. Predstave: ob delavnikih ob 4., H 6., K 8. in 9. — Ob nedeljah ob Vi 11, 3, >ž 5, 6* % 8. in 9. uri. ie bušnil pri tem v smeh, za njim pa šft. vsi poslušalci. O rezultatu razprave bomo še poročali. Slika iz ljubljanskega dna Večer je bil temen in soparen. Izza Rož« nika so se pripodili črnikasti oblaki in se gnali počasi v severovzhodno smer. Čez ti» volski park so padle trepetajoče sence, ob« jelo grmičevje in cvetlične nasade, nato pa izginile in se zgubile v temino gozda. V zra» ku se je nekaj zganilo, med drevje je planil, val toplega vetra, da so zašusteli drevesni listi in se poljubovali med seboj. Pripravlja« lo se je k dežju. Iz mesta se je sempatja čul ropot, ki ga je povzročal drdrajoči avto ali zapoznel izvošček, sicer pa je kalilo nočni mir samo tajinstveno šelestenje gozda. Iz ene izmed cerkva so se nenadoma od/ trgali tresoči se zvoki. Ura je udarila dve po polnoči. Udarci zvona so zbudili na klopi sedečo kakor v globoke misli pogreznjeno postavo. Peter K... je prišel šele včeraj iz večmesečnega zapora. Presedel ga je radi številnih vlomov in tatvin, ki jih je izvršil po mestu in okolici. Bil je povsod v mestu znana prikazen, vendar se je najraje zadr« zeval v predmestnih gostilnah, kjer so se vrtela bolj ali manj sumljiva dekleta, ki mu znal je vse po imenu, veliko izmed njih tudi njegovih ljubeznivosti niso zamerjala. Po« natančneje... Sedaj je stegoval roke, da so mu pokale v členih, pogledal v nebo in konstatiral, da je postal gladen. V možganih, ga je poščegetala misel, da bi šel v mesto, morda na trg, kjer so barake in bi si nabi« ral jestvin. Mogoče bi se dobilo celo še kaj drugega. Nenadoma pa ga je zmotilo v premišljen vanju škripanje peska pod podplati. Njegov pogled je prodiral v grmovje in iz prsi so mu je izvil pritajen: »AhU Stisnil se je ▼ kot klopi, tisti hip pa sta že prikorakali iz« za grmičevja dve ženski postavi. Ob strani klopi sta obstali kot priraščeni in preseneče« no vzkliknili. Peter sc je nasmejal, nenado«, ma pa so se mu zavrtele oči in skočil je po« konci. Dekleti sta stekli vsaka na svojo stran, hipoma pa ju je ustavil znan glas: «Ne bojta se! Ne poznata li mar več Pe»' tra?!» Kot bi trenil sta stali ženski zopet pri klopi in vsi trije so se pričeli pozdrav« Ijati kot stari dobri prijatelji. Peter je cmo« kal same zadovoljnosti nad nepričakovanim svidenjem, Metka ga je gladila po laseh, Ma* ra pa se stegovala čez oba in dražila oba, ščegetajoč ju po vratu. Končno je Metka po tegnila iz pompadure kos sira in kruha Pe« ter se je spočetka radi lepšega branii na« posled pa pričel jesti kakor za stavo. Jel jima je pripovedovati svojo zgodbo; ko pa je končal se je stisnila Metka k njemu in dejala potiho: »Veš Peter, Ljubljana bi morala biti sedaj tudi zame deveta dežela!* Peter jo je prijel za roko in dejal: stvu 500 lir za šolsko razstavo. V občini Idrija jc razdelil 12.000 lir in v občini Dole 300 lir za poplavljence. V Idriji je prefekt sprejel tudi razne deputacije, ki so mu izra« žile želje in potrebe domačega prebivalstva. * Primorski otroci na počitnicah. V src« do se je odpeljalo iz Trsta večje število otrok na počitnice v Selce, Slavino, Koče, Matenjo vas, Orehek, Rakitnik, Žeje, Ga« brovec in Postojno .Druga skupina otrok pa je odšla v Bukovje, Prcdjamo, Gorenje in Belsko. * Odpis davčnih zaostankov za Istro. Ml« nistrski svet je sklenil, da se odstopijo vsi zastali davki v Istri, ki jih ima terjati drža« va, v korist občin in pokrajinske uprave. To velja za Istro in Voloski politični okraj S tem sklepom hoče država pcmagati obči« nam do primernih dohodkov in obenem raz bremeniti davkoplačevalce, ker bo vsled te cesijc davčni vijak občin znatno popustil. Stra! sen uaaad z kislino zve p!eno V r • 1 .l.-ek 13. t. m. se je prinet lo v Budimpešti nekai groznega. Delavec Riliard Fuhrmnnn je poročil sestro znanega nogometaša Hflrzerja. Njegov svak je dobil ored kratkim pri igri tako hud sunek v trebuh, da ie kmalu potem umrl. Drugi brat ie bil preteklo nedeljo tako strašno nabit, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Fuhrmann ie zelo razburljiv človek. Bavil se ie s hipnozo in je hotel tudi svojo ženo hipnotizirati. Ona pa ni bila s tem zadovoljna in je pravila možu, nai dela in služi denar. Fuhrmann je zaradi hipnotičnih poskusov začel zanemarjati službo. Zato se je povrnila žena k starišem in zahtevala ločitev. V pondeljek je prišel Fuhrmann v stanovanje svoje žene in imel z njo hud nastop. Naenkrat je potegnil iz žepa steklenico žveplene kisline in polil z njo ženo. njeno sestro in mater. Vse tri dame so dobile strašne poškodbe. Najhujše opekline je dobila Gizela Fuhrman-nova. ki h je pobesneli mož najbolj polil z žveplcno kislino. Vsa njena glava ie ena sama strašna rana. Takoj je prihitela rešilna postaja z vozom, s katerim so vse tri ranjene žen ske prepeljali v bolnišnico. Fuhnr.ana ie pobegnil. »JUTRO* št, 163 5 Četi tek 16. MI. 1925 Viharno žensko zborovanje Mednarodna ženska zveza za pravo lin svobodo je priredila 13. t. m. v Inns-Ibrucku javno zborovanje, na katerem |so govorile žene iz raznih držav. Nemško nacijonalno dijaštvo je orga. Iniziralo proti zborovanju močno agita Icijo, češ, da bosta govorili tudi neka ■Francozinja in neka Angležinja. Okrog JlCO dijakov je zasedlo galerijo, kjer so ■pričeli razgrajati že ob otvoritvi zborovanja. Predsednica gospa Hertzka z [Dunaja, energična žena, je komaj vzdrževala red, ni pa hotela pustiti v dvora-Ino policije, ki se je zbrala pred po-[slopjem. Innsbruški mestni svetnik dr. Pem-Ibauer se je v svojem govoru pritožil, ■češ da nima zveza v svojem programu [nemških manjšin ter je omenjal krivi-Ice, ki se godijo tirolskim Nemcem v I Italiji. Nacijonalisti so priredili govor-Iniku viharne ovacije in so povzročili Itak hrup, da je predsednica komaj mog-|la ugotoviti neresničnost govornikovih izvajanj glede zanemarjenia nemških [manjšin s strani Alednarodne ženske [zveze, ki ima v svojem programu sploh |vse narodnostne manjšine. Govor ameriške zastopnice Leviš so [poslušali še precej mirno. Ko pa je go-[vorila o potrebi miru med narodi, so jo [naciionalisti prekinili s klici proti Ju-|dom. Mnogo slabše se je godilo češkoslo-Ivaški zastopnici gospej Ilovi. Nacijona-llisri so jo grdili in jo podili iz dvorane, [toda gospa Ilova je govorila naprej. [Ko je omenila, da uničuje napačen na-|ci.ionalizem ideale, je nastal v dvorani velik hrup, dokler ni stopila na oder [predsednica tirolskega Rdečega križa, 1 gospa Steiner, ki je prosila, naj se spoštujejo pravice gostoljubja. Med hrupom je prišla na galerijo [skupina delavcev, ki je hotela odstraniti nacijonaliste, kar pa se ji ni po-[srečilo, ker jih je bilo premalo. Kljub (protestom so mogle govoriti še gospa |Pye iz Anglije, gospa Puchleitner iz |Gradca in gospa Cederfeld iz Danske. Po zborovanju je prišlo med delavci lin nacijonalnim dijaštvom do prepira, | dokler ni policija razgnala obeh skupin. Za torek zvečer napovedano nadaljevanje zborovanja je tirolska de-Iželna vlada prepovedala z motivacijo, Ida obstoja nevarnost resnejših kon-| fliktov. Ameriško kazensko pravd- no postopanje Postopanje pri ameriških kazenskih i,sodiščih se v marsikaterem pogledu I razlikuje od kazensko pravdnega postopanja na evropskem kontinett&f. Posto-I panje je v podrobnostih sicer različno | v posameznih zveznih državah in zato [hočemo govoriti le o splošnih načelih, [ki veljajo za vse države. Prva stopnia kazenskega postopanja I je aretacija. Oseba, ki smatra, da ji je [fcila storjena krivica, kazniva po zako-Inu, se poda k mirovnemu sodniku (justi-I ce of the peace), k mestnemu sodniku [(magistarate) ali k enaki sodni osebi ter [si od te izposluie zaporno povelje (war-rant). Ovaditelj pa mora položiti prise-|?o. da so njegove navedbe resnične. [Zaporno povelje izroči nato mestni po-[liciji, ki aretira obtoženca in ga odvede v zapor, da čaka na obravnavo, ali če lie to mogoče, ga takoj privede pred [magistrata v svrho predhodnega zasli-| sanja. Pri tem zasliševanju mora biti |oškodovana stranka navzoča s svojimi ■Pričami, da poda dokaze. — Obtoženca I lahko zastopa tudi odvetnik in sme prinesti svoje priče. Magistrat, oziroma mirovni sodnik I lahko izda sledeče ukrepe: izpusti are-[tiranca radi nezadostnih dokazov za I njegovo krivdo; ga kaznuje z denarno [kaznijo; ga obsodi, da odsedi nekaj ča-|sav ječi; ali pa ga pridrži za višje so-Idišče. V tem slednjem primeru naznani [sodnik obtožencu, koliko naj plača var-pčine ali kavcije. Ta varščina se položi [v gotovini in nudi poroštvo za to, da I bo obtoženec prišel h glavni razpravi, I čim bo proti njemu odrejena. Čim |ie varščina položena, se obtoženec iz-I pusti iz zapora. Pri težkih deliktih položitev varščine seveda ni dopustna. Ta- koj nato pa pošlje magistrat vse akte državnemu pravdniku, ki jih natančno prouči, da se prepriča, da-lj utegne proces uspeti s stališča obtožitelja. Ako državni pravdnik ugotovi, da je zadosti dokazov za nadaljnje postopanje, predloži celo zadevo veliki poroti, ki naj odloči. Veliko poroto tvori 23 mož, izbranih od časa do časa izmed državljanov v dotičnem okraju. Porotniki se shajajo, da zaslišijo dejstva v kazenskih procesih in da določijo kot nestrokovnjaki, jeli podan zadosten razlog za postopanje proti obtožencu. Porotniki čujejo le dokaze in priče proti obtožencu, nikakor pa ne tega, kar navaja obtoženec v svojo obrambo. Ako porotniki ne najdejo razloga za nadaljno postopanje, se proces s tem konča. Ako pa velika porota izreče, da je obtožba upravičena, sledi nadaljno postopanje, t. zv. arraignment. To je formel-no postopanje, ki obstoji v tem. da se obtoženec privede pred sodišče, kier se zasliši, da li je kriv hudodelstva, katerega se obdolžuje ali ne. Prečita se obtožnica. nakar obtoženec izjavi, dali se priznava krivim ali ne. Ako obtoženec prizna, da je kriv, ga mora sodnik takoj obsoditi. Ako pa ne prizna krivde, ga odvedo v zapor in se nato odredi dan redne sodne razprave. Glavna razprava je najvažnejši del kazenskega postopanja. Vrši se javno, v prisotnosti sodnika in porote. Obtoafe-nec in njegov zagovornik sedita na eni strani. — V splošnem porota ugotavlja dejstva, sodnik pa uporablja zakon. Porota šteje 12 članov in se bistveno razlikuje od prej omenjene glavne ali velike porote. Nadaljno postopanje je slič-no našemu porotnemu postopanju, a za obsodbo se zahteva soglasnost vseh porotnikov. Ako se porotniki ne morejo zediniti glede enoglasnega pravoreka, sodišče odpusti poroto in pride pozneje do nove razprave, ako obtožitelj vztraja na obtožbi. Čim porotniki naznanijo svoj pravo-rek, se proces konča. Ako se obtoženec proglasi za nedolžnega, se izpusti na svobodo, ako pa se spozna krivim, se povrne v zapor. Sedaj sledi lahko dvoje: ali obsodba s strani sodnika, ali pa pritožba s strani obtoženca. Končna stopnja v kazenskem procesu je seveda obsodba. Obtoženec, ki je bil spoznan krivim, se prevede iz zapora pred sodnika, ki odredi kazen. Poplava v New Torku V pondeljek 13. t. m. je nenadoma počila v New Yorku med Peto avenijo in 42. cesto glavna vodovodna cev. Hipoma so bile tri podzemske železnice in vsi cestni bloki med 5. in 45. cesto poplavljeni. Voda je vdrla v vse kleti in jih napolnila do vrha. Ker je bila nevarnost, da voda izpodje temelje hiš. so ljudje hitro pobegnili na piano. Prizadete ulice so bile takoi zatvorjene. Vsled tega je bil več ur ustavljen ves promet po glavnih ulicah. Šele ko je oblastvo dalo preiskati vse temeljne zidove in ie požarna bramba začela črpati vodo iz poplavljenih kleti, so se upali stanovalci zopet v hiše. Ko so se delavci prepričali, da ni več nevarnosti za stanovalce ogroženih hiš. so se lotili dela v podzemskih železnicah. Najprej so morali zapreti vodovod, ker je neprestano bruhal iz cevi curek, sličen precej velikemu potoku. Šele potem so začeli črpati vodo iz poplavljenih rovov podzemske železnice. To seveda ni šlo tako hitro, ker je bilo treba odstraniti več tisoč kubičnih metrov vode. Šele po več urah so mogli delavci najti luknjo, kjer je vdrla veda v podzemske proge. Vsled povodnti je bil del Ne\v Yorka kjer so vse glavne trgovine in skladišča. več ur popolnoma odrezan od okolice. Seveda so morali takoj ustaviti ves S Vsa oblačila primerna za pohod v planine Iz najtrpežnejšega sukna, dnmske hlače, krila itd Izgotavlja in dobavlja po meri kar najceneje tvrdka Drago Schwab - Ljubljana promet. Ljudje so zelo trpeli, ker dolgo niso imeli vode. Da bi preprečili še večjo nezgodo, so morali zapreti ves vodovod. Hujših posledic ni bilo. Umor demimondke v Berlinu V Schonbergu pri Berlinu so našli v nedeljo 12. t. m. zjutraj 30 letno demi-mondko Iierto Dupuisovo umorjeno na postelji. Na vratu, na licih in drugod po telesu je imela razne rane. iz katerih sklepa policija, da gre Za umor iz sadizma. Kmalu potem je prišel na policijo 21 letni hotelski sluga Kurt Brandt, ki je izpovedal, da je on morilec Dupui-sove. Brandt pravi, da ie v soboto zvečer s svojimi tovariši popival po raznih gostilnah in se popolnoma opijanil. Pozno ponoči ga je na cesti ustavila elegantna in zelo lepa dama, ki ga je povabila k sebi na dom. Kaj se je potem zgodilo, se mož ne ve več spominjati. Ve le. da se je zjutraj, ko se je okrog pol 6. zbudil, znašel v tuji. poltemni sobi. Poleg sebe je zapazil mrtvo žensko. Videl je. da ima polno ran. Mladeniča se je polastilo strašno razburjenje. ker je sklepal, da ne more biti morilec nihče drug kot on sam. Spominja se le, da ga je dama povabila in da je po kratkem obotavljanju še! z njo. Ve le. da se je to nekje zgodilo. potem pa je njegov spomin odpovedal. V duševni zmedenosti se je naglo oblekel, zapri sobo in šel. Vso nedeljo, tako pripoveduje Brandt. je taval po Berlinu. Kotel je izvršiti samomor, a ni imel poguma. Potem j« pisal poslovilna pisma starišem in nevesti. Nato je šel na policijo, kjer se je prijavil in povedal vse. Umorjenka je bila v Berlinu dobro znana kokota in je veljala za izredno krasotico. Njeno pravo ime je Herta Bajoratova. Škandalni proces v Budimpešti V pondeljek 13. t. m. se je pričela v Budimpešti glavna razprava proti finančnemu nadsvetniku Štefanu Kosztki, ki je lani 30. septembra ustrelil svojeea prijatelja, huzarskega polkovnika Si- : gismunda Valeriana. Kosztka je izvršil umor poteni, ko je prisluškoval telefonskemu pogovoru med prijateljem in svojo ženo. Umor je vzbudil v Budimpešti veliko senzacijo, ker so bili vsi trije zelo dobro znani v tamošnji družbi. Sodna preiskava je dognala, da Kosztka ni živel v mirnem zakonu s svojo ženo. Ponovno se je hotel ločiti, toda z ozirom na otroka se je končno vedno poravnal. V zadnjem času pred usodepolnim dnevom je sumil obtoženec o zvestobi svoje žene in je bil vedno bolj prepričan, da ga vara z njegovim prijateljem. V tej domnevi ga je potrdila zlasti nedolžna otrokova opazka. iz katere je sklepal, da si je dovolil prijatelj napram njegovi ženi. česar seveda ne bi smel. Svojega prijatelja je prosil, naj ne zahaja več k njegovi ženi, kar mu je Valerian obljubil s svojo častno oficirsko besedo. Ko je pozneje te!efonično poklical svojo ženo, je slučajno slišal njen pogovor s prijateljem. Nato je počakal prijatelja pred njegovimi vrati in ga je ustrelil. Kosztko so takoj zaprli. Obtoženčeva žena ni prišla k obravnavi, ker noče v smislu zakona pričati o svojem možu. Kosztka se zagovarja, da je izvršil zločin nezavedno in da je delal v skrajni razžaljenosti svoje moške časti. Obtožnica mu očita premišljen umor. Zaslišanih je bilo nad 20 prič. Zelc obtežilno za obtoženca je pričevanje, da hlepi po denarju. Vdova umorjenega Valeriana je izpovedala, da je bilo njeno zakonsko življenje srečno. Mož se ni nikdar izrazil o kaki ločitvi. Zanikala je predsednikovo vprašanje, ako je bil njen mož lahkomiseln pri dajanju častnih besed. Druge priče pa so izpovedale, da je bil Valerian velik kava-lir. Priče so označile tudi obtoženca kot korektnega moža, toda hitre jeze. Edina priča umora, neki huzarski polkovnik, je baje slišal, da je Valerian ošabno odgovoril, ko ga je prijel obtoženec za besedo. Drugi dan razprave je bil zaslišan najboljši obtoženčev prijatelj, polkovnik Tomka, kateremu je obtoženec večkrat pravil o svoji strasti do gospe Kosztke. Govoril je ponovno tudi o samomoru. Domača služkinja je izpovedala, da se je v zadnjem času ljubezensko razmerje med obema ohladilo. Usodnega večera ni pokusil jedi in je bil zelo vznemirjen. Vzel je površnik in samokres ter je odšel. Služkinja je nadalje izpovedala, da je obtoženčeva žena sprejela v svojem stanovanju umorjenega Valeriana. Kljub protestu državnega pravdnika je morala služkinja svoje izjave potrditi s prisego. Tudi vzgojiteljica Amalija Krautz je izpovedala, da je hodil k ženi neki gospod, ki ga je pozneje spoznala kot Valeriana. Druga vzgojiteljica. 55 letna Torok, je izpovedala, da je bil Kosztka brutalen in je pretepel komaj triletnega sina. Obtoženec je nato pripomnil, da priča ne govori resnice. Državni pravdnik je razširil obtožnico na premišljen umor. zagovornik pa je na splošno začudenje izjavil, da ne želi odgoditve procesa. rX Častna plača Amundsenu. Norveška zbornica je sprejela v torek 14. t. m. brez debate proti dvema glasovoma predlog, s katerim se polarnemu raziskovalcu Roaldu Amundsenu zviša letna častna narodna plas ča od 6000 na 12.000 norveških kron (nekaj nad 120.000 dinarjev). X Krvna eskrumba. Tc dni je prijela po« licija na Dunaju mehanika Avgusta Kissutha ker se jc večkrat izpezabil nad lastno hčer« jo. Dekle je sedaj zanosilo. Preiskava je dognala, da zlorablja oče svojo hčer že od njenega osmega leta. Ko se je hči zadnjo mcsecc branila, jc omamil Kissuth svojo ženo ia hčer z narkotičnimi sredstvi. vetu Razvoj šolstva v Brnu Razvoj šolstva v moravski prestolici, v Brnu. kaže zelo zanimivo in poučno sliko. Ta razvoj kaže velik napredek češkoslovaškega narodnega življenja na Moravskem. Pred prevratom je bilo v Brnu samo 10 čeških javnih ljudskih šol in nobene javne češke meščanske šole. Zato so pa imelj Nemci 32 javnih ljudskih, 13 meščanskih in 44 čisto nemških šol, kjer se je poučevalo samo v nemščini. Še v začetku šolskega leta 1918 19 je bilo vpisanih v češke šole samo 3307 učencev, v nemške pa 10.709. Prvo leto Po prevratu je bilo ustanovljeno 5 novih čeških meščanskih šol tako. da je bilo v 15 šolah takrat 5179 čeških učencev. na 45 nemških šolah pa 8304. Drugo leto po prevratu je nastopila na 22 ljudskih in 10 meščanskih čeških šolah prva premoč čeških učencev nad nem škimi. V čeških šolah je bilo namreč 7948, v nemških pa 6224 učencev. V tem letu ie Prišlo namreč do rsrve restrinkci-je nemškega šolstva v Brnu in drugih večjih mestih ČSR. Od začetka šolskega leta 1920/21 je bilo odpravljenih v Brnu 11 nemških šol. Na vsako nemško ljudsko šob je prišlo povprečno 188 učencev, na češko pa 254. Razvoj se je povoljno nadaljeval in 1 1920/21 se je vpisalo v 28 čeških ljudskih in meščan, šolah 8734 učencev, v 14 nemških meščanskih in 22 ljudskih šolah 5932 učencev. Po vsej pravici je prišlo torej do druge restrinkcije. Začetkom šolskega leta je prosvetna upra va zaprla 4 nemške meščanske in 3 ljudske šole. Zelo poučno je tudi absolutno razmerje med nemškimi in češkimi učenci v začetku šol. leta 1921/22, torej pred drugo restrinkcijo. V 14 nemških šolah z 62 razredi je bilo 1894 učencev, tako da je prišlo na vsako šolo 135.2, na vsak razred pa 30.5 učencev. Po restrinkciji je imela vsaka šola 1S9.4, vsak razred pa 37.8 učencev. V čisto nemških šolah je bilo to razmerje še slabše. V celem Brnu je bilo začetkom šolskega leta 1922/23 že 105 čeških šol s 524 razredi in 19.537 učenci, nemških šol pa 41 z 208 razredi in 5824 učenci. Ta proces nazadovanja nemškega živl.ia ie šel svojo pot tudi poznejša leta. V šolskem letu 1922/23 ie štela vsaka češka šola 186, vsak razred pa 37.6 učencev .dočim je znašalo to razmerje v nemških šolah 141.9. odnosno 28. Naslednje leto se že kažejo posledice svetovne vojne, izražene v manjšem števi-lu učencev. Tretja restrinkcija je zadela kljub temu zlasti nemške šole. ker je bilo odpravljenih začetkom šolskega leta 1924/25 še 5 nemških ljudskih šol in 35 razredov, dočim so izgubile s to restrinkcijo češke šole sarm 18 razredov. V tem času ie bilo proti 50 češkim šolam v notranjem mestu z 271 razredi in 8866 učenci samo še 2S nemških šol, ki so imele 143 razredov in 4099 učencev. V celem Velikem Brnu je zdaj 35 čeških meščanskih in 66 ljudskih šol, Nemci imajo pa 10 meščanskih in 21 ljudskih šol. Letos se ic vpisalo v češke šole 15.848. v nemške pa 3909 učencev. Nemške šole so nazadovale v primeri z lanskim šolskim letom za 331. čiške pa za 936 učencev. Absolutni odstotek je zopet ugodnejši na čeških šolali. Še bolj razveseljiva je slika vpisovanja v prve razrede, ki kaže. da so Čehi napredo- vali v primeri z lanskim letom za 651, Nemci pa samo za 127 učencev. Kakor vse kaže. izgubljajo Nemci v Brnu svo-ie pozicije tako konstantno, da bodo igrali v par letih prav skromno ulogo. Ta pojav je tudi za nas Slovence zelo razveseljiv, obenem pa poučen, ker nam kaže. kako je treba na šolskem polju skrbeti za naraščaj, ki bo vzgojen v narodnem duhu. ___ Družhsko življenje Tolstega V pariškem listu «Comoedia» poroča Gonzaque-Frick o družinskem življenju Tolstega med drugim: Po dvajsetih letih zakona je postajal Tolstoj vedno bolj pesimističen ter je tajno zapuščal svojo družino, da praktično preizkusi svoje ideje. Njegova žena je bila požrtvovalna sodelavka, toda v svojem pozitivnem prepričanju ni mogla odobravati filozofskih idej Tolstega. Ko ji je umrl najmlajši otrok, je čutila v duši odpor proti veri in vsem cerkvenim ceremonijam. Ni čudno, da je postajala razlika med njo in Tolstem, ki je vneto zagovarjal državno pravoslavno vero, vedno večja. Tolstoj pa se je tudi naveličal neprestanega sumničenja svoje žene, ki je brskala med njegovimi rokopisi, ter je v znani oktoberski noči 1910. pobegnil iz domače hiše. Ko je grofica izvedela za njegov beg, se je v prepričanju svoje krivde hotela utopiti, pa so jo pravočasno rešili. In vendar sta se ljubila kot malokdo!_ Ljenlnov spomenik v Ljenin uradu. Akademija upodabljajoče umetn-osti v Lje-j.ingradu je predala te dni gnbernijakiemu izvršilnemu odboru obširen referat o pripravah za postavitev spomenika Ljeninu, glavnemu Idejnemu ustanovitelju komunizma. Ljeninov spomenik bodo postavili n| Martovem polju, na onem mesti, kjer stol sedaj Suvorovov spomenik. Spomenik generala Suvorova bodo namestili pred palačo irženjerskesa zavoda. Dijaštvo lu vojaška dolžnost na Poljskem. Nedavno je zakonodajni odbor poljskega sejma izglasoval zakonski predlog, po katerem morajo vsi dijaki, ki so sposobni za vršitev vojaške službe, nastopiti službo v kadru najpozneje z dopolnjenim 26 letom, brez ozira na to ali so dovršili študije ali ne. Zakon je stopil že v veljavo in vojno ministrstvo je pozvalo vse dijake v vojaško službo. Dijaki pa so radi tega priredili veliko protestno skupščino, na kateri so izvolili dcputacijo, k-i bo pri samem predsedniku republike prosila za odložitev vojaške dolžnosti za toliko časa, dokler strokovni krogi še enkrat ne vzamejo tega vprašanja v pretres. S tem zakonom so prizadete zlasti privatne visoke šole, ko.iih slušatelji se rekrutirajo večinoma iz vrst starejših dijakov. Tako je bilo n. pr. s tako-zvane svobodne univerze v Varšavi vpoklicanih k vojakom 350 slušateljev in z visoke politične šole 150 slušateljev. Kako se bo rešila ta zadeva, še ni znano, dejstvo pa je, da je vzbudi! zakon veliko nezadovoljstvo pri dijaštvu in v vsej poljski javnosti. Dohodki tobačnega monopola na Poljskem. Iz uradnih statističnih podatkov je razvidno, da so znašali dohodki tobačnega monopola za mesec maj na Poljskem 15 n.llijonov poljskih zlotov. Varšavski listi naglašajo, da bi bili dohodki lahko še mnogo večji, ako bi uprava skrbela za boljšo kvaliteto cigaret, cigar in tobaka. I F. K. Kako so polhe lovili. , V malih mestih in trgih se navadno zbira vsa inteligenca — od ljudstva imenovani škrici — v najboljši gostilni uotičnega kraja, da se po trudapolnem delu okrepča pri čaši vina in razvedri v prijetni družbi. Tako se je godilo pred Par desetletji tudi v Postojni, ki je bila takrat še trg. Le-tu je bila dobro znana gostilna «Pri kroni*, kjer se je vsak večer zbirala elita trga. Izmed ' drugih navedem imenoma le tri, ki so se pri spodaj opisani resnični dogodbi aktivno udejstvovali. Bili so to: Jaka Bradač, nadzornik vseh opalt postojnskega okraja. Daleč naokoli je že takrat slovel kot najboljši igralec taroka, vsled česar se ga je prijelo ime «kralj taroka* (Tarokkonig), katero ime se ga še danes drži. Pri niem je posebno čudno to, da se njegov priimek popolnoma sklada z njegovo polnoraslo brado, ki je bila takrat še čisto črna. Tekom časa pa mu je brada popolnoma osivela in ker je go-| spod Bradač visoke in močne postave, zlasti pa po svoji dolgi sivi bradi zelo Podoben našemu premier - mnistru, se neredkokrat zgodi, da slišiš, kadar on stopi v to ali ono gostilno: Na zdravje g. Pašič! Kot zvest tovariš pri tarok-partiji in krokarji je bil vsak večer navzoč drugi junak te dogodbe. Francelj Veseljak, vodja zemljiške knjige, takrat «Herr Grundbuchsfiihrer«. Pri Francclj-nu je zelo čudno to, da je bil ob času te dogodbe skoraj popolnoma plešast, pozneje pa so mu polagoma zrastli lepi črni lasje, ki so se mu začeli na starost lepo kodrati in danes ima Francelj krasne kodraste lase in marsikdo ga mogoče pozna le še pod imenom: «Ta skraužlan Francelj«. Že takrat je bil velik dovtipnež in hudomušnež, vsled česar je bil v družbi zelo priljubljen, zlasti ker je znal zelo dobro igrati na kitaro, kateri instrument je nad vse ljubil. Ime! je to navado, da je vse svoje dov-tipe govoril in pel v rimi. Tako n. pr. je vedno rekel svojemu prijatelju Ja-katu, kadar je imel kozarec prazen, on pa kitaro v rokah: Jaka Ie natoč', pa druz'ga naroč'! Kadar je odhajal in hotel plačati ceh o, je poklical natakarico dosledno sledeče: Ti, natakarica, ki 'maš rdeča lica, pojdi malo sem, da Te poplačam ino grem. On je tudi skladatelj večjih gostilniških popevk, ki so sedaj postale že tako rekoč narodne, o kojih postanku pa bom ob priliki obširneje poročaj. Tretji tovariš pri igri in pijači pa je bil Dolfe Ključar, o katerem na ne vem več kot to. da je izvrstno držal <štih». Da ne pozabim, moram takoj omeniti, da so bili vsi trije imenovani zakonski možje, ki pa so imeli to smolo, da so bile njih boljše polovice silno energične in hude žene. Zlasti je njih srditost prišla do izraza, kadar so se častivredni možje v pozni nočni uri v sladkem razpoloženju domov prigun-cali. In sedaj pridemo do usodne noči, ko so bili naši junaki primorani iti lovit polhe. To pa se je zgodilo iz tega-le vzroka: Tarokkonig Jaka je imel usodnega večera izredno smolo ter je vse tarok-partije gladko izgubil. Pripomniti moram, da se ni igralo za denar, temveč za pijačo. In ker je Jaka dosledno izgubljal, je bilo na mizi vedno več pijače, zlasti ker mu je Francelj, navdušen od izredne sreče, ki jo je imel ta večer, pri vsaki igri dal «pontifikal frak«, t. j. največji obred v tarok igri. kakor pravi Tarokkonig Jaka. Pri igri in pijači pa je hitro potekal čas in približala sc je policijska ura. Brhka natakarica se prav spoštljivo približa igrajoči gospod ter je opozoril z vidno boječim glasom: Gospoda, policijska ura! Francelj, ki ga je že imel malo pod kapo, kakor se sam izraža, pa jo osorno zavrne: Kar tiho bodi Mica, če ne boš 'mela črna lica! In res se Mica hitro potegne nazaj v svojo sobo, naznanivši poprej gospodarju, da se ona nikakor ne more in tudi ne mara prepirati z gospodi zaradi policijske ure. Gospodar jo potolaži rekoč ji, da bo že sam vse ukrenil. Med tem pa so naši junaki pridno naprej igrali in pili. Gospodar Bur-gar se jim približa, hoteč jih opozoriti, da je čas odhoda. Toda. ko zasliši nad vse prepričevalen glas Franccljna: Jaka. pagat ultimof, iz radovednosti sam prisede in pazljivo zasleduje potek te in potem še nadaljnjih iger. Med igranjem in pitjem pa je čas hitro potekal in pred-no so se igralci z gospodarjem vred zavedli, je bila ura pet zjutraj. Prvi to zapazi Dolfe ter ves razburjen opozori svoja tovariša, da je skrajni čas, da odidejo domov. Tudi ta dva s strahom konstatirata, da sta mnogo prekoračila od ljubljenih žen dovoljen jima izostanek in skoraj enoglasno izgovorita: Ja, kaj bo pa sedaj doma? — Vsi trije se začno posvetovati, kako bi se bilo mogoče najbolje doma izgovoriti, da ne bo prevelik ramus. Pa brihtna glava Fran-celjeva jo kmalu iztuhta ter zakliče: Fanta, jo že imam! Vesta kaj. našega prijatelja Burgarja mačka ima mlad« v hlevu. Prijatelj Burgar nam posodi nahrbtnik. v katerega damo vse štiri mlade mačke ter jih ponesemo domov in sicer tako, da jih jaz nesem s teboj Dolfe k tvoji milostivi, in tako naprej. Kaj bom pri tem govoril, bosta že slišala, vidva samo pritrjujta! Jaka in Dolfe sta temu predlogu pritrdila, nevedoč sicer, kaj namerava Francelj z mladimi mucki. Vsi trije gredo v hlev po mlade mucike, ki so bile hitro izsledene in hajd z njimi v nahrbtnik, ki ga je korajžno nosil Francelj. Po dogovoru se najprej napotijo k stanovanju Dolfeta, kamor je imel vstopiti Dolfe in Francelj z mucki. Jaka pa je moral čakati na vogalu. Dolfe pozvoni in pričakuje, kaj bo, Francelj ga pa natihoma bodri. I3o precej dolgem čakanju se končno vrata odpro in prikaže se srdit obraz milostive. Francelj se hitro postavi pred gospo v pozo, se globoko prikloni in z visokodonečim glasom prične: »Dobro jutro, milostiva, Gniidige Frau — veste, polhe smo lovili _ nur keine Aufregung, Gnadige, in kakor veste, sc polhi lovijo samo ponoči, vsled česar smo morali izostati celo ncč. Pa ne zastonj — Gniidige —• lov ie bil zelo dober, kar potipajte ta Vprašanje dviganja dinarja Naša valuta ima vse pogoje za svojo čvrstočo in je dinar več ali manj čvrst že tri leta. Država se več ne zadolžuje pri Narodni banki, proračun je v ravnovesju in se obtok bankovcev ne veča, a glavno, kar je v letošnjem letu pripomoglo do tako znatnega skoka dinarja, je napredujoča aktivnost naše trgovinske bilance, odnosno obilje tujih plačilnih sredstev, ki zaradi povečanega izvoza prihaja v našo državo. Omenili smo že včeraj, da jačanje dinarja izdatno manjša bremena državnega proračuna glede na naše zunanje dolgove in da bi torej bil interes države, da vodi dosedanjo politiko postopnega jačanja dinarja. Jasno pa je pri tem. kar smo že neštetokrat poudarjali, da mora biti jačanje dinarja skrajno previdno in da je bil zlasti visok skok dinarja v početku letošnjega leta škodljiv interesom vsega našega gospodarstva. Zato smo tudi vedno zagovarjali misel, da bi moralo to dviganje dinarja imeti vmesne daljše dobe, v katerih bi bila naša valuta stabilizirana — če se že namreč hoče vztrajati pri politiki stalne postopne krepitve dinarja do gotove višine. Do kakšne višine ga želi imeti naš finančni minister, ki je zadnja leta zelo spretno in zanesljivo vodil usodo dinarja, ni znano, ker se o tem tudi ni nikdar jasno izrazil. Finančni minister je pač nedavno izjavil jako odločno, da ne želi divjega skakanja dinarja in je zavračal nesmiselne govorice, da bo dinar v nekaj — celo dveh — letih dosege! predvojno pariteto, ker si je v svesti katastrofe, ki bi s tem zadela naše gospodarstvo. Pisalo se je zadnje dni tudi, da je finančni minister poavzel korake za stabilizacijo dinarja. Kakor je podoba, mu ta načrt uspeva, kajti dinar je že dalje kakor teden dni v Curihu stalno na ena. kem nivoju, kar gospodarski krogi pozdravljajo in žele, da bi ostalo to stanje čim trajneje, ker je sicer pri neprestanem skakanju nemogoča vsaka kalkulacija. Da trajno skakanje našega dinarja tudi ne more biti v interesu našega izvoza, ker povečuje cene za inozemstvo, je razumljivo. S previsokim stanjem dinarja se bi zaustavi! naš izvoz in posledica tega bi bila zopet zelo slaba za dinar. Glede umetne stabilizacije dinarja sc sicer izražajo dvomi, češ, da je to nemogoče, ker da bodo prirodni pogoji, ki so dani za naraščanje dinarja, prekrižali račune. Nedvomno ima naša valuta danes tako trdno podlago, da dviganje dinarja ni treba umetno forsirati in da se ni treba bati kakšnega večjega padca. Zelja vseh gospodarskih krogov je, da se dinar stabilizira — vsaj za čitn daljšo dobo, kajti že dosedanje prehitro dviganje dinarja je povzročilo kritične razmere v naši trgovini in industriji. Država ne sme imeti samo interesa, da z jačanjem dinarja manjša svoje obveznosti napram inozemstvu, temveč mora gledati tudi na industrijo, obrt in trgovino, saj propadanje privatnega gospodarstva ni le zlo za posameznike, nego povzroča brezposelnost in more posredno končno izjaloviti tudi vse račune okrog dviganja dinarja. Izvozna Izpričevala za carinjenje Kakor znano, se carini blago po minimalni tarifi samo. če je priloženo deklaraciji izvorno izpričevalo države, od koder blago prihaja. Po trgovinski pogodbi zadostuje za rabo minimalne tarife dokaz, da je blago iz pogodbene države. Z zadnjim predpisom iz 1. 1922. je dala generalna direkcija carin v Beogradu vsem carinarnicam navodila, kako moraio biti izstavljena taka potrdila jn kaj morajo vsebovati. Navodila sama na sebi so pretirana, a v praksi se ta še poostrujejo. tako da so trgovci večkrat primorani vplačati carino po maksimalni tarifi samo radi formalnosti. Med drugim predpisuje pravilnik, da mora biti izvorno izpriče- nahrbtnik, skoraj poln je teh okusnih živalic!« Milostl.iiva se na licu mesta prepriča o resničnosti pravkar izgovorjenih besed, potipa nahrbtnik, prime za debelega mucka, ki na veliko srečo ni prav nič zamijavkal ter pravi: «Ja, res, sami lepi komadi, sehr schon mein Herr'» Frar.celj se pri teh besedah še bolj skorajži in reče: «Ampak — Gnii-dige — da ne boste imeli preveč sitnosti, napravimo polšjo pojedino pri Burgarju ob treh popoldne. S krompirjem so — pick fein, Gnadige. Torej na svidenje — auf Wiedersehen — pri Burgariu — gnadige Frau!» Tako se je Francijev trik imenitno posrečil pri najhujši, dalje je šlo na sličen način in Francelj je z dovoljenjem svoje boljše polovice celo nesel vse «polhe» zopet nazaj k Burgariu,k jer si ga je od veselja še par kozarčkov privoščil. Popoldne ob treh pa so se naši trije junaki zopet zbrali pri Burgarju, si zadovoljno meli rok<5 in se smejali na ro-vaš svojih gospa, o katerih so bili trdno prepričani, da nobena ne pride na polšjo pojedino. Jaka si pri tem pomenljivo potegne svojo dolgo brado — ter pravi: «Francelj, če še katerikrat po-krokamo celo noč, bomo šli pa zopet polhe lovit.» Francelj pa mu smej6 odvrne: «Jaka, ampak samo y jesen*, drugače dohiž doma P0Jen'U * valo pisano samo s črnilom ali samo s tintnim svinčnikom ali samo s pisalnim strojem. Večkrat je tako izpričevalo pisano s strojem, težina Pa je vnešena s peresom. Ker je tu dvojna pisava, carinar niča noče sprejeti takega uverenja in trgovec je primoran pisati po drugo ali pa plačati carino do maksimalni tarifi. Ako piše trgovec po novo izpričevalo, mora računati na ležarino. Izpričevalo se saino radi tega, ker je vpisana težina s črnilom, ne pripozna. To so formalnosti, katere spravljajo našo upravo v slabo luč. Pravilno bi bilo. da se dokazi sprejmejo, če so^ že tu, pa naj si bodo pisani ali tipkani. Tudi so nam znani primeri, da je carinarnica na podlagi priloženega uverenja ocarini-la blago Po minimalni tarifi in da je naknadno zahtevala doplačilo, ker revizijski odsek ali pa mestna kontrola ni pri-poznala uverenja. Kako prids trgovec do tega, da plača še enkrat toliko carine na blago, katero je morda že prodal na podlagi stroškov, med katerimi ni bilo tega doplačila. Jasno je. da spravijo takp doplačila malega trgovca iz ravnotežja. Mi nočemo delati nikakih predpisov, toda zahtevamo. da ostanejo dokumenti, ki se pri-poznajo pri carinjenju blaga, v veljavi tudi pri reviziji carinskih dokumentov s strani kontrolnih organov, ako so ti pravilno izdani od trgovske zbornice zunanje države, in da se ne zahtevajo naknadna doplačila, ako niso upravičena. Ako se more na podlagi priloženih listin ugotoviti, da je blago zares proizvod pogodbene države, se moraio pri-poznati vse dovoljene olajšave in blago se mora cariniti do nižji tarifi. Če pride n. pr. z direktnim voznim listom iz Prage 10 zabojev steklenega blaga, je to zadosten dokaz, da je blago češkoslovaškega izvora, tudi če manjka v izvornem izpričevala znak zaboja ali če ie vnešena težina s peresom, medtem ko je vse drugo pisano s strojem. Formalnosti spadajo v šolo. a ne v trgovino. V tem smislu naj bi vodilna oblastva vzgajala svoje uradništvo. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (15. julija.) Pšenica: baška, avgust - september, 10 vagonov 310. Turščica: baška, I vagon 187.5; sremska, 4.5 vagona 192.5; sremska Donava, 20 vagonov 206; banatska, 40 vagonov 195: banatska, 1.5 vagona 190. Tendenca nedoločna. Zagrebški tedenski sejem (15. julija.) Do-gon zaradi predvčerajšnjega letnega sejma slab. Nekaj več je bilo le telet. Dovoz krme je bil obiien. Ccr.e živini so ostale nespremenjene; le svinje so se podražile povprečno za 25 par pri kg. Za izvoz so se kupovala samo teleta, katerih je bilo kupljeno okrog 300 komadov za Italijo. Za kg žive teže so sc trgovali: voli I. S.75 — 9, II. 7.50 — S, III. 6.50 — 7, krave I. 7 — 8, II. 5 — 6, III. 3 — 4, jimice I. 7 — 8, II. 5.50 — 6, svinje domače mesne 12 — 13.50, debele 15 — 15.75 (zaklane domače 18 do 1S.75, sremske 19 — 19.25), prasci do 1 leta 10 — 12 Din. Konji 2000 — 8000 Din za komad po kakovosti in vrsti. Krma: detelja in lucerna 100 — 125, seno I. SO — 100, II. 60 do 75, stisnjeno 00, slama 75 — 120 Din za 100 kg. Dunajski svinjski sejem (14. julija.) Do-gon 15.190 komadov. Miren promet. Cene oslabele za 30 grošev pri kg. Notirajo za kg žive teže: mesne svinje 1.80 — 2.55, debele 2.10 — 2.45 šilinga. Dunajska bnrza ia kmetijske produkte (14. julija.) Na ameriških borzah so zabeležene čvrstejše notice, kar je deloma vplivalo na dunajsko tržišče, ki pa je zabeležilo v sp1 ostem le mnihen promet se je iskala rž. Turščica se je dalje podrt-žila. Notirajo za 100 kg v šilingih vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: s Potisja, nova 45.50 — 46, Rosafe 51.50 do 52.50; rž: domača, nova 39 — 39.50; ječ men: domači 36 — 41; turščica: 32.25 do 33.25; oves: severnoameriški 44 — 45. = Spremembe v Izvozni carinski tarlil. Iz Beograda poročajo, da je bilo na seji ekonomsko-finančnega komiteja ministrov sklenjeno znižanje posameznih izvoznih carin, in sicer predvsem carin na les in lesne izdelke. Zmanjšanje bo znašalo okrog 50% Največje je zmanjšanje pri živini, dočim je pri senu tarifna postavka ukinjena. = Jugoslovanska produkcija sladkorja. V kampanji 1924.-25. se je produciralo po uradnih podatkih v osmih tvornicah okrog 12.500 vagonov sladkorja in okrog 5900 vagonov melase. Posamezne tvornice beležijo naslednje količine sladkorja (v oklepajih melase) v kg: Crvenka 24.153.435 (9,966.000) Novi Vrbas 20,804.162 (8,3,88.294); Osijek 16.286.254 (8,961.400); Baranji Vrli 15,390.500 (7.225.300); Veliki Bečksrek 19,168.323 (7 milijonov S37.700); Usora 6,734.095 (5 milijonov 709.800); Čtiorija 10,47S,000 (4.1S6.000) Beograd 11.9S6.162 (7,000.000). V količino sladkorja je pri vseh tvornicah vračunana tudi produkcija surovega sladkorja. Kakor vidimo iz gornjih številk, je polovica produkcije prebitek za izvoz. = Priprave za izvoz češpelL Vlada je te dal razpravljala o izvozu češpelj Jn sklenila pripraviti vse potrebno, da se izvoz osigj-ra. Da bi se dosegel čim večji uspeh na zunanjih tržiščih, je vlada preko ministra za trgovino in industrijo rešila, da se ob-razujejo strokovne komisije, ki bodo pazile na to, da se bo izvažalo le dobro in pravilno zapakovano blago. = Stanje iimeljskih nasadov v Bačkl ie zelo slabo. Iz poročila Vojvodinske zveze hmeljarjev povzemamo, da je stanje tatr.o-Šiyih hmeljskih nasadov zelo slabo, ker se je pojavila hmeljska uš v toliki množini, kakor ne pomnijo niti najstarejši hmeljarji. Pridelek bo zaradi tega kljub ugodnim vremenskim prilikam manjši od lanskega Kupčija s hmeljem v Bački je mirna in so producenti precej rezervirani. = Lastniki čekovnih računov pri poštni hranilnici se opozarjajo, kakor nam sporoča direkcija ljubljanske podružnice Poštne hranilnice, da skrbno čuvajo poslovne forir.u-larje za čekovni promet kakor tudi žige, katere eventualno uporabljajo poleg podpisa na teh iormularjih. ker v primeru kraje teh formularjev ali falzificiranja podpisov r.a njih poštna hranilnica ne odgovarja za zlorabe, ki bi nastale zaradi tega; kajti poštna hranilnica ni dolžna preiskovati isti-nitosti podpisov na dotičnih formularjih, nego samo to da so ti formularji izpolnjeni po predpisu, da so na nje udarjeni prijavljeni ži?i in da se nahajajo na njih podpisi onih oseb, ki so za to pooblaščene in prijavljene. Preiskovati istinitost podpisov poštna hranilnica ni niti dolžna, niti ni v stanu, da bi se v to spuščala. Povod za to objavo publiki so dala dejstva, da so organi posameznih društev, katerim je bilo poverjeno čuvanje poslovnih formularjev za čekovni promet in žigov zagrešili falzifikate in zlorabe, potem pa so se hotela dotična društva v takih primerih regresirat! pri poštni hranilnici. Poštna hranilnica ne more odgovarjati za take zlorabe organov posameznih društev. Za vsako nemarnost in eventualno škodo, ki nastane iz take nemarnosti, nosi polno odgovornost lastnik čekovnega računa, ki poslovnim formular.iem za čekovne račune in žigom ni posvetil potrebne pažnje. — Poravnalno postepanie nud Balkansko banko. Iz Zagreba poročajo, da so netočne vesti, da se bo nad Balkansko banko proglasil konkurz. — Poslabšano stanje vinogradov v Hrvatski. Iz Zagreba poročajo: Radi neprestanega deževja so v vinskih goricah v Sv. Ivanu Zelini nastopile bolezni peronospora, oi-dij in plesen, ki bodo zelo zmanjšale pridelek. Ta okolnost je povzročila, da so začele cene vinu naraščati. Za liter vina na debelo se zahteva 7.50 — 10 Din. Zaloge so jako majhne. = Jugoslovanski karbid na grškem trgu. Splitska zveza industrijcev je izročila ministru za trgovino ta industrijo spomenico, v kateri opozarja na potrebo, da se ob priliki bodočih razgovorov z Grčijo upošteva vprašanje razpečavar.ja našega karbida na grških tržiščih. V spomenici se povdarja, da nam v Grčiji kljub zelo povoljnim prometnim pogojem uspešno konkurira karbid mnogo oddaljenejših držav zaradi neurejenih pogodbenih odnošajev naše države z Grčijo. = »Aktualni jadranski problemi.«. Uredništvo ekonomskega časopisa iBankarstvo je povodom Jadranske izložbe, ki se bo otvorila 25. t. m., izdalo lično opremljeno propagandno publikacijo, ki vsebuje 30 originalnih v to svrho napisanih razprav. Med avtorji so: minister n. r. Ljuba Jovanovifi, minister n. r. in predsednik Jadranske Straže don Juraj Biankrni, predsednik Jadranske izložbe dr. Tartaglia, pomočnik prometnega ministra mg. Avramovič. dalje Ljubomir St. Kosier, Milan Prpič, dr. Ciril Žižek, dr. Mel ko Cingrija, dr. M. Stojadinovič, dr. Ljuba L&ontič, Niko Bartulovič in drugi. Cena 50 .Din. Oprema odlična. Dobiva se v vseh knjigarnah in pri glavni administraciji »Ban-karstva« v Zagrebu, Marovska 30. To zanimivo publikacijo naj prečita vsak državljan. = Sejem za pivovarniškl ječmen. Bratislavska borza organizira v prostorih Mednarodnega donavskega sejma v Bratislavi sejem za pivovarniški ječmen. Sejem se bo vršil od 25. do 30. avgusta, t. 1. Posetniki sejma bodo imeli iste lahkote, kakor so dovoljene za posetnike donavskega sejma: znižanje železniških tarif, brezplačni vizumi, pomoč pri iskanju stanovanj itd. — Svoboden uvoz žita v Italijo. Po obvestilu našega ministra za poljedelstvo in vode je italijanska naredba o uvozu žita v Italijo, prostega carine, podaljšana do dne 31, decembra 1925. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kup-čijski zaključki). V r e d n ot e: 7% posojilo 66.50—0, Vojna škoda 238—0, Celjska posojilnica 200—205, Ljubljanska kreditna 225 —265, Merkantilna 101—105, Praštediona 802—808, Kreditni zavod 175—185, Strojne 104—130, Trbovlje 322—335. Vevče 100— 110, Stavbna družba 165—1S0, za- stavni listi Kranjske dež. banke 20—0, kom. zadolžnice Kranjske deželne 20—0. — Blago: les: doge hrastove z pokrovi, 1 hI, hI, K hI, fco meja 0—190, 0—145, 0—95, orehove deske, I. vrsta 30, 50, 60, 70 80, 100 mm debeline, 40—45 media fco nakladalna postaja 0—1850; bukova drva, 1 meter do!ž„ fco Skoplje 3 vagoni (30); — poljski pridelki: pšenica Hardwin-ter II., fco Postojna trans. 0—405; rž, nova, lombardska 75 kg, fco Postojna trans 0— 360; turščica, slavonska fco slav postaja 1 vagon (205); krompir, novi, fco štajerska postaja 0—S5. ZAGREB. Položaj v efektih v glavnem nespremenjen. Tečaji nespremenjeni, le Hrvatska tn Girimann sta padla. Vojna škoda se je danes pojačano iskala in se ji je tečaj okrepil. Trgovala se je po 242—243. — Dinar v Curihu nespremenjen. Ravno tako je bila v Zagrebu tendenca nespremenjena. Ne\vyork in Praga sta neznatno slabša, a Iondon in Italija čvrstejša; tečaji drugih deviz nespremenjeni. Povpraševanje zmerno in zato ni bfl zabeležen večji promet. Narodna banka je dajala blago v posameznih čekih. Skupni devizni promet je znašal okrog 5 milijonov Din. Notirale so d e-vize: Dunaj 796—808, Berlin 1350.5— 1365.5, Budimpešta 0.0792—0.0812. Italijsl izplačilo 309.45—212.45. ček 206.83—211.83 London izplačilo 275.95— 278.95, Newyork ček 56.44—o7.24, Praga 167.S—170.2, ček 167.45—169.85, Švica 1102—1112, ček 1101.5 1111.5; valute: dolar 55.7—56.5, šilingi 802—S14, lire 211.5—214.5, fr. fr. 260—265, efekti: bančni: Litorale 45—52, Trgo 8— 9. Hrvatska 30—32.5, Eskomptna 105.5— 106, Hipo 56.5—57, Jugo 97—97.5, Ljubljanska kreditna 235—0, Praštediona 805—S10, Etno 155—170, Slavenska 69—70, Srpska 133—132. Narodna 3400—0; industrijski: Cereale 74—76, Dubrovačka 570—600, Šece-rana 510—520, Nihag 39.5—42, Gutman 432.5—440, Slaveks 140—145, Slavonija 49— 51, Trbovlje 345—350, Danica 64—66; državni: 7% posojilo 66.5 agrarne 39, BEOGRAD. Devize nespremenjene, le Berlin je neznatno slabši. Premet majhen. Narodna banka ni intervenirala. Notirale so devize: Amsta-dam 22S0—2290, Dunaj 802—S02.5, Berlin 1354—135S, Budimpešta 0—0.0804, Bukarešta 27.50—27.65, Italija 210.5—211, London 276—277, Ne\vyork 56.S5 —56.9, Pariz 25S—26S.75, Praga 16S.75— 169, Sofija 41—42, Švica 1106—1107. CURIH. Beograd 9.05, Newyork 515.10, London 25.04, Pariz 24.15, Milan 19, Praga 15.25, Budimpešta 0.007255, Bukarešta 2.50, Sofija 3.75, Dunaj 72.55. TRST. E j e k t i: obligacije Julijske Krajine 70.50, Zivnostenska 312 Assicurazioni Generali 13170, Riunione Adriatica A 4050, Riunione Adriatica B 4050, Ccsulich 333, Dalmazia 340, Libera 520, Lloyd 5690, Ozea-nia 187. Tripcovich 440, Dalmazia cement 620, Split cement 4S0, Krka 415: devize: 47.70 — 48.10, Dunaj ,3S0 — 395, Praga 79.75 — S0.50, London 131.50 — 131.60, New york 27.05 — 27.20, Curih 540 — 555; valute: dinarji 47.25 — 48, 20 zlatih frankov 106 _ 109, zlata lira 525.78. DUNAJ. Beograd 12.47 — 12.51, Berlin 168.67 — 169.27, Budimpešta 99.65 — 100.05 Bukarešta 3.425 — 3.445, London 34.495 do 34.595, Milan 26.21 — 26.33, Ne\vyork 709.35 do 711.85, Pariz 33.31 — 33.47, Praga 21.015 do 21.035, Varšava 135.55 — 135.05, Sofija 5.135 — 5. i 75, Curih 137.71 — 138.21; dinarji 12.46 — 12.52. PRAGA. Beograd 59.45, Dunaj 475.75, Berlin 804.50, Rim 124.375, London 164.10, Curih 656.50. BERLIN. Beograd 7.39, Dunaj 59.059, Milan 15.48, Praga 12.425, London 20.39, Curih 81.46. ——^^ Proti škodljivcem na hmelju je Tobačni izvleček z možatim milom. Z navodilom vred se dobi v rfrogeriji SAK1TAS, Ce!je. Zagrebška garnizija pripravlja za rojstni dan kraljeviča Petra 6. septembra, velik telovadni nastop, združen z lahkoatletski-ml športnimi tekmami. Vojaštvo vežba tehnični odbor zagrebške sokolske župe. Sokolska bazene. Zagrebški Sokol I. Je začel nedavno sistematično gojiti med svojimi članicami hazeno in lahko atletiko. Zlasti zanimanje za hazeno je veliko in bo prva družina kmalu nastopila že v javni tekmi. Spomenica o sokolskem zletu in saboru v Zagrebu jc ravnokar dogotovljena. Tiskana je v lepi opremi in ima mnoge ilustracije z zleta. Prinaša ves materijal o zletu in saboru, pa tudi zanimive podatke o pripravah za obe prireditvi. Spomenica velja 30 Din in se naroča pri starosti zagrebške žu-Pe br. Ante Brozoviču, Zagreb, Nova, ves br. 30. Osmi nogometni podsavez Jugoslovenski nogometni savez je seda i razdeljen na 7 podsavezov, ki imajo svoje eže v Zagrebu, Beogradu. Subotici. Sa* rajevu, Ljubljani, Splitu in Osijeku. Sedaj pa se jo oglasil še Banat z zahtevo da se osnuje osmi nogometni podsavez s sedežem v Velikem Bečkereku. Banatski nogometni klubi, ki jih je vedno več, se žele odcepiti od beograjskega in subotiškega podsaveza. kjer so včlanjeni sedaj, ter ustanoviti svoj lastni podsavez. V poštev prihaja 15 banat* skih klubov, nekaj pa se jih je ustanovilo ravnokar in bodo v najkrajšem času prosili za 6 pre jem v JNS. Po številu klubov ima torej Banat popolno pravico, da zahteva ustanovitev lastnega podsaveza. Končna od* ločitev o tem vprašanju bo vsekakor padla na letošnji glavni skupščini JNSa. Včerajšnji trening na prostoru Ilirije v Ljubjani je bil prav živahen: udeležili so se ga atleti in atletinje vseh klubov, ki goje lahko atletiko. Odlični Haškov trener g. Ho* ko si je narr.2h priboril zaupanje športnikov ki so sledili z velikim zanimanjem njegovim navodilom in pojasnilom. Ako bo zanimanje za kurz trajno, se bo že to kratko gostovat nje g. Hokeja gotovo ugodno poznalo. V pri hodnjih dneh bomo prinesli v dopolnilo praktičnega treninga par teoretičnih član. kov, ki nam jih je g. Hoke obljubil in na katere naše športne čitatelje in čitateljice že naerej opozarjamo. Velike mednarodne ženskosporfne prit redllve. Letos v avgustu se vrši v Londonu mednarodni lahkoatletski miting za dame Udeleže se ga Anglija, Francija, Belgija, Ni* zozemska in Cehoslovaška. Ta pošlje v Los, don iste atletinje, ki so nastopile v soboto in nedeljo v Ljubljani, katerim pa se pridni ži še par drugih odličnih reprezentantk. Pri, hodnjc leto se vrši v Bruslju ženska olimpi, jada z vsemi panogami ženskega spor»i Ako bo mogoče zbrati potrebna finančna sredstva, se udeleže olimpijade tudi Jugoslo, venke. Trdno smo uverjeni, da se bo posra čilo zbrati potne stroške, saj imamo najboli, še izglede, da dosežemo na ženski olimpijo di, zlasti v lahki atletiki in hazeni prav lep. uspehe. Nogometne počitnice preklicane. Uprav ni odbor JNS*a je na svoji seji dne 13. t. m preklical svoj sklep o nogometnih počitei, cah, ki bi sc morale vršiti od 13. do 31. t. ni. Sklep je JNS. revidiral radi tega, ker se jt večina nogometnih podsavezov izrekla prot temu ukrepu. Obenem pa je upravni odbor sklenil, da se bo vršilo meritorno razpra' Ijanje o nogometnih počitnicah na prihodnji glavni skupščini JNS. Hazena Ilirije v Trstu. Na igrišču S. __ Adrija v Trstu se vrši prihodnjo nedeljo tek ma hazenskih družin Adrija : Ilirija. Ljub, Ijanske hazenašice dospejo v Trst v nedelje ob 12. z osebnim vlakom. Petdesetletnica valnega saveza povabilo k velikim plaval, nim tekmam, ki se bodo vršile prihodnje leto za prvenstvo Evrope v Budimpešti. Tek movali bodo na sledeče proge: 100, 400 ia 1500 m svobodni stil, 200 in 400 m prsno 100 m hrbtno in končno štafeta 4 X 200 mi Poleg tega so bodo najboljši plavači meril: v skakanju in v waterpolu. ] Novi češkoslovaški rekordi Na laKo] atletskem mitingu, ki ga je priredila v pot deljek praška Sparta je bilo postavljenih več novih lahkoatletskih češkoslovaških reko:» dov. Na 3 angleške milje je Dvofak postu vil nov rekord v 15:20.8, nov rekord v mc> tanju kopja je dosege' Koczan s 55.57 m v enoirrnem teku pa je Hoffman doseg 17.085 metrov. Prvenstvo Italije v nogometu. Odloc tcv za nogometno prvenstvo Italije še veti no ni padla. Finalista Genova in Bologn sta igrala že štirikrat, a vedno neodločno Italijanski nogometni savez je sedaj odredi da se tekma vrši petič in sicer v nedeljo, dne 19. t. m. v Milanu. Ameriško prvenstvo v lahkiatletiki. Te dni so se vršile v mestu San Franciscu lah koatletična tekmovanja za prvenstvo Ame rike. Doseženi so bil nastopni rezultati: 100 jardov Hussey 9.8, 220 jardov Scholz 20* 440 jardov Cook 48.2, 880 jardov Hefrich 1:56.6, 1 angleška milja Ray Bucker 4:19-120 jardov z zaprekami Guthcrie 14.6, jardov z zaprekami Morgan Tavior 53. (nov svetovni rekord), skok v daljavo Hub bard 7.73 m, skok v višino Osborne 2.01 metanje krogle Houser 14.27 m, metanje diska Houser 47.70 m, metanje kopja Bonr 65.19 metrov. Dar Sumotre za olimpijski fond. Sum?, tra, kolonija Holandije, je darovala holand skemu olimpijskemu odboru nad milijon di narjev s pripombo, da se ta vsota uporabi za olimpijado, ki se bo vršila leta 192S. v Am sterdamu. Karel Koiehih, prvak profesionalnih ie< nlsdgrclcev. Karel Koželnh, znani nogomet ni igralec dunajskega WAC.-a in sloviti teni* ški igralec si je priboril pri tekmovanju v francoskem mestu Trouville prvenstvo p" fcsijonalcev v tenisu. V finalni borbi je po« razil Angleža Burgessa s 6 : 4, 6 : 8, 6 : 0 in 6 : 2. Pri prvenstvenem tekmovanju je so* delovalo 14 najodličnejših profesijonalrih igralcev. Posojilo v znesku 12 milijonov dolarji je dobila od Amerike mala finska držav Športno časopisje naglasa, da ima največjo zaslugo za to posojilo slavni tekač Nurnii. ki je s svojimi izrednimi teki v Ameriki sc> znanil cel svet s svojo malo ali agilno do* movino. Vremensko jpoit*oc3!to Ljubljana, 15. juliia 1925. Ljubljana, 306 m nad morj'": Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Ljubljana , . . 7. 7626 15-6 Ljubljana . . . 14. 760-0 252 Ljubljana . . . 21. 7596 18-9 Zagreb . , . , 7. 761-6 190 Beograd , . . 7. 759-7 190 Dunej .... 7. Praga .... 7. 763-1 16-0 Inomost . , . 7. Veter Oblačno 0-10 Padavine mm sev. vzh. obl. 03 sever več. jas. ■ več. obl. jug. vzh. jas. • s 30 sev. zap. več. obl. 30 Solnce vzhaja ob 4'26, zahaja ob 19*44, luna vzhaja ob 0 45, zahaja ob 14'57. Barometer nestanovit, temperatura višja. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Alestoma oblačno, toplejše. Lokalne * -- nevihte, Naš paviljon na veliki razstavi v Pariza Mnenje najuglednejšega pariškega kritika. Med najbolj znanimi umetnostnimi in kuk j-jrnimi kritiki v Franciji je Francis de Mio» jandre, čian PEN»cluba pariškega, stalni so »rudnik dveh ali treh največjih in v takšnih Jadevah vodilnih revij, urednik največje so« obne revije L' Europc Nouvelle, ki je po« Ula tekom osmih let svojega izhajanja pra« L zbirka dokumentov in mnenj prvakov, tojih imena so se v tej dobi v svetovni po« Htiki imenovala. Mednarodna diplomatska Revija, in obenem revija mednarodne literaa •jrc, teatra, razstav, vse to gledamo s stali« iča in z okusom Parižana. Svoj materijal prinaša ta revija v štirih glavnih delih. Prvi politični, s pregledi, članki in z dvema ;alnima rubrikama sodobnih anekdot: »Pol Jcdprti pokrov« in «Na hodnikih parlamen* Drugi oddelek je «Pariški vestnik» s ■stalnimi rubrikami za literaturo, razstave Itd. Dalje rubrika «Vrri in dokumentih in ^Gospodarstvo*. V drugem oddelku je stalna rubrika «Le [bon gout*>, katero baš piše Francis de M k* sandre. To ime ima v pariški javnosti svojo težo, [svoj zvok. Njegovo mnenje je mnenje a v« iroritete. V letošnji 334. številki od 27. junija piše ■F. de Miomandre o jugoslovenskem paviljo« Jju na veliki razstavi ob obali Seine: »Predolgo bi bilo, predno bi mi sploh mo« Igli razlikovati, po katerih značilnostih bi se počili Srbi, Hrvati in Slovenci, združeni v Jugoslovenski razstavi v paviljonu g. Stepa« Hribarja. Dela jugoslovenske umetnosti li imajo na sebi nekaj izrazito svojstvene« |a. po čemer jih spoznaš med sto drugimi. Paviljon sam je jako enostaven, v kubič« 'ti formi, in skoraj nima zunanjega orna« nenta, razven veličastnih (magnifique) vrat Iz rezljanega lesa, iz istega temačnega in top lega lesa, iz katerega je tudi atrij in gole so« Ic ter svetilniki ob stopnjišču. V prvi etaži He freska, ki predstavlja kolo seljakov. Gib« ■jejo se težko in kakor svečano. Oblečeni V? v narodno nošo, v to sijajno nošo, ki jo najdemo tu vedno iznova, v drapu ali belem khtnu, v vezenini, in včasih natrpano in do fckrajnega roba pokrito z ornamentalnimi poti vi. Na narodna noša je lepa do takšne »polnosti, da dobi moški, ki si jo obleče, fcraz in zunanjost kralja, pa če bi bil preje :>di najrevnejši pastir. Omare iz lesa in kkrinje iz usnja so napolnjene z lutkami v prodnih nošah. Šareni peškiri, srajco z or« oamenti, voščenke izdelane kakor dragulji |n poslikane v najbolj živih barvah, skrinje rezbarskim delom, finim kakor čipke, mos aiki, prestrala za na stene, blazine, kobrci, tapeti in topihl z geomotrtčnimj »likam i, vse to Izdaja svojega mojstra. To Je enostaven narod, ki je pa baš iz te svoje enostavnosti in frugalnosti izvelekel vse in najvišje, kar moro to stanje dati finega okusa in častit« 1 j i vos ti. Narod pastirjev in gorjanov, ki prinaša v mesto svoje aspiracije in evoje sanje pa« stirja in gorjana. Pa ta narod ni nasprotnik luksusa, — kar dokazuje razkošnost njege vih slavnostnih oblačil Toda tega luksusa ni zlorabljal, kakor se to večkrat godi pri nas in se potem razvija v banalnost. Kar vi« dimo tu, nas sili na resno in stvarno po« drobno proučevanje. In vrhu tega je luksus podrejen estetski emociji, materijal tu ne pomeni nič, forma pa vse. Beli javor ni posebno dragocen les. Toda glej, kako ljubko spalnico si lahko napraviš iz tega lesa! Glej stand v smeri Grand Pa-Iais. Pred posteljo je razprostrt kobre iz skoraj sirove jančje kože. Oblačila in perilo ni spravljeno v omarah, marveč v skrinjah. Ta razporedba je nekoliko bolj kmečka, toda s koliko ljubezni je ta skrinja konstruirana in izdelana! Dalie si moral videti tapiserijo, izdelano iz rafije, da vidiš in nad tem osupneš, koliko dekorativnega lahko napraviš iz te snovi. Seljaki svirajo na leseno žvegljo, toda ta žveglja Je ci. lirana z umetnostjo, ki je potrpežljiva, nedolžna, robustna. Čutare so tudi lesene in izdelane v kar najbolj srečnih oblikah, kar si jih moreš misliti in ki so posnete po oblikah ve-getalnih, na pr. cvetnih. Ali pa opanke, ki so se našim najelegantnejšim damam od lani dalje tako priljubile, glejte, Jugoslovenke so jih iznašle. Si-li moreš misliti pripravnej-šo in obenem enostavnejšo reč? Njihove se-Uačke lutke, lesene, izražajo čudovit humor. Redko kdaj sem videl pohištvo, ki bi bilo bolj perfektno, bolj harmonično in ki bi tako zmagovito vabilo k Intimnemu bivanju, kakor sta dve jedilnici, na standu ob Grand Palais, ena je iz jelovine, druga iz lirasto-vine z divanom in pečjo iz fajanse. Vse to je tako živahno in ima v sebi neko silo, kakršno najdeš že bolj poredko. Vse to pa ima svoje korenine v inspiraciji ,ki izvira cela le lz smisla za prirodo. To se potrjuje, če prestopimo v drugo domeno, na pr. k predmetom, namenjenim teatru. Rezultat je isti, samo prevzame te po svoji Intenzivnosti. Oddelek dekorjev (slik) je prvovrsten. Ne samo, da tu ni Iuksuza, tu je celo naglašena enostavna veličina. Moglo bi se reči, da se nekoliko približuje nemškim ekspresijonlstič nim in sintetičnim poizkusom, če bi se temu ne protivil zmagoviti silni smisel za barvo, kateri smisel je tej rasi lasten. Vse je tu doseženo s tem, da so drug proti drugemu postavljeni masivni toni in da je vse reducirano na bistvene arhitektonske elemente. Tu je rožnobojna tema, ploskev, obdana z dvema stenama, vrh stopnjišča, dekor za Smrt majke Jugoviča. V «Noči kraljev»(?)' je razdelitev apartmanov označena z dvema nasprotnima okroglima poraventoma. Če treba, tudi ne manjka živega šarenila (Srce iz lecta), a takrat so barve uprav blazno jake in prelestno vesele očem... Jugoslovenska umetnost, čije sredstva izražanja imajo toliko svojstvenega, znači za to razstavo ob obalah Seine — pravcato razodetje! MEDVODE. Dramatični odsek društva «Unije» v Ljubljani priredi dne 19. julija v Sokolskem domu v Medvodah Špicarjevo dramo v treh dejanjih «Na Poljanah«. Med igro svira tamburaški zbor Unije. Po igri prosta zabava z godbo, plesom, komičnimi nastopi, šaljivo pošto, kupleti itd. Vse prijatelje in ljubitelje drame in društva Unije, kakor tudi vse člane uljudno vabimo na to prireditev, ki bo nudila mnogo zabave. ŽIROVNICA. Veselica, ki Jo je zadnjo nedeljo priredila podružnica Jug. Matice v Svetinovi gostilni je v vsakem oziru sijajno uspela. Naravnost ogromna udeležba jc zgovoren dokaz da sc narodna zavest pri nas udejstvuje na najlepši način. Zelo častno so bili zlasti zastopani gostje iz Radovljice, Koroške Bele, Jesenic, Dobrave itd., domačini pa so naravnost tekmovali med seboj v požrtvovalnosti. Posebne zasluge za lepi uspeh si je pridobil ravnatelj tukajšnje dež. elektrarne, g. inž. Vagajn, ki ni štedil časa, truda in denarnih žrtev, da Je kar najsijaj-nejše opremil veselični prostor. Globok vtis na slehernega obiskovalca je napravila pred vsem čarobna razsvetljava in dekoracije, za krasne dobitke, prijazno postrežbo in okusno pecivo pa je žela podružnica mnogo :znanja. Reči sc mora, da je tako moralni, kakor tudi gmotni uspeh nad vse pričako vanje sijajen, kar naj služi podružnici v novo vzpodbudo za še Intenzivnejše delovanje. DOL. LOGATEC. Izredno slavje je imelo v nedeljo naše gasilsko društvo. Osem zlatih in dve srebrni svetinji so dobili zaslužni gasilci. Po maši, pri kateri je svirala železničarska godba, so se zbrala vsa društva pred Sokolskim domnm, kjer jih je že čakal srezki poglavar g. Poklukar v spremstvu občinskega zastopa, kakor tudi zastopniki raznih uradov, Srezki poglavar je po lepem nagovoru pripel slavljcncem odlikovanja. Po čestitkah jc orisal društveni načelnik g. Tollazzi požrtvovalno delovanje odlikovancev, jih stavil za vzgled vsem dru-štvenikom in predlagal, naj se pošlje kralju udanostna in zahvalna brzojavka, kar Je bilo z navdušenjem sprejeto. Sledila je povor ka po vasi, tekom katere so biii slavljenci obmetanl s cvetjem in obdarovani. Pri banketu se je imenom slavijencev zahvalil g. Maček in prosil g. srerkega poglavarja, naj sporoči zahvalo na najvišje mesto. ČATEŽ. Zadnja leta prihaja k nam poleg toplišklh gostov tudi veliko drugih letovl-ščarjev, ker Ima naš kraj poleg izvrstne vo de proti revmi tudi jako ugodno lego in lepo okolico. Posebno letos ie obisk mnogo Jačji, nego prejšnja leta, ker je kopališče na novo urejeno. Postavljen Je velik nov objekt s kabinami in stanovanji, kakor tudi motorna črpalka za vročo vodo. Gosti dobivajo svoje časopise na tukajšnji poštni nabiralnik. Ker nam prinaša pošto vsak dan razen cb nedeljah sel iz Brežic, dobimo isto šele okoli pol 12. ure. To bi še ne bilo najhujše, želimo pa, da bi bile uradne ure, če so tukaj potrebne, pač v času, ko pride pošta. TOPLICE PRI NOVEM MESTU. V nedeljo se je vrši! »Orlovski tabor« novjme-škega orlovskega okrožja. Ude.ežba ni niti od daleč dosegla splošnega pričakovanja. Prireditev se je vršila brez vsakega navdušenja. Telovadba sama je pokazala, da se ne goji smotreno. Sodelovala je sodba obrtnega društva lz Novega mesta. Zabavljanja od stran: govornikov nI bilo. ŠOŠTANJ. Gasilno društ/o ?mar;;io ob Pakl priredi dne 19. ju!!ja v d/orani Soktl-skega doma v Šoštanju Ga-.gbvo štiride-jansko dramo «5M». Začetek točno cb 4. url popoldne. Ker Ie čisti dob ček namenjen za nabavo novega gasiniga orodja ^ab! k oblini udeležbi — od*i <- ]4yc NAZARJE PRI MOZIRJU. Niše "rrsto-v 'jno gasilno druš v-o pr,'£j| dne 39. :u!ija ob 6. uri popoldne svilo prvo vrse:1. n »a picstem. Čisti dorč-k fe ho ro'alil za zgradbo gasilnega doma. Za pijačo iu jedila bo preskrbljeno, ne bo pa manjkalo tudi plesa in druge proste zabave. Na sporedu Je tudi srečolov! Vsi uljudno vabljeni! — Na pomoč! 1484 PEKRE. Pevski krožek »Čriček* priredi v nedeljo dne 19. julija ob 15. uri na vrtu g. Kmetiča veselico s pestrim sporedom, kakor: petje, dve gledališki predstavi, kegljanje na dobitke, streljanje na divjo kozo, zverinjak, pekerski muzej itd. Dolžnost narodnjakov je, da obiščejo ta kraj, kjer je bila do prevrata šulferajnska šola in kjer je intenzivno delovala Siidmarka. Od pol 15. ure naprej bo vsake pol ure avto vožnja od glavnega trga v Mariboru in nazaj. GRAČNICA. Prva jugoslovenska tovarna podpetnlkov nas prosi z ozirom na naš dopis z dne 12. julija za objavo sledečega pojasnila: Pri podjetju je preko 50 odst. ju-goslovenskega kapitala in torej podjetje nikakor ni v nemško - inozemskih rokah. Tudi se delavcev ne izkorišča. Povprečna mez da na uro znaša 2 do 6 Din ter imajo samo mladostni In ženski uslužbenci 2 do 3 Din da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) 8J-a iS SjkiJ&SČ" traja kakor štirje pari drugih; ako kupite eden par. Dobivaj^ se v vseh prodajalnah. na uro. Večinoma delavcev dela v akordu in zaslužijo moški 3.50 do 7 Din, ženske pa 3 do 5 Din na uro. Delovni čas znaša 8 ur in more vsakdo napraviti tri nadure, za katere sc zaračuna 4 in pol ure, vštevši počitek. Smirkovo platno se zaračuna samo bru sačinjam, vendar se zato zvišajo akordne postavke. To je potrebno radi izrabe jermenov in je običajno v vseh podobnih tovarnah. Najboljši dokaz, da se v tovarni delavstvo nc izkorišča, je dejstvo, da Imamo stalno delavstvo in da se delavstvo ne menja. SV. LOVRENC NA POHORJU. Lastnik tovarne srpov in kos, g. Friderik Kleffer, Je velikodušno podaril tukajšnji osnovni šoli krasno zbirko nagačenih ptic In drugih živali. Šolsko upraviteljstvo se mu najlskrene-je zahvaljuje za plemenite darovo ter izkazano naklonjenost. GORTINA PRI MUTI. Kakor že znano, se Jc pri nas ustanovila krajevna organizacija demokratske stranke, h kateri se prijav ljajo vedno novi člani. Zdi se, da bosta počasi na nasprotni strani ostala samo še dva, sedanji klerikalni župan in pa njegov prvi občinski svetovalec. Slednji kot zagrizen nemškutar znani Franc Janesch kateremu je bivši cesar Karel podelil zlati križec menda za to, da je šel z znano dcputacijo k cesarju na Dunaj tožit Slovence, se še vedno ne more prav vživeti v to, da mora kot občinski odbornik znati vsaj slovensko citati, ne pa da reče, če sc mu prinese uradni doko-ment v slovenščini: «Ich' kann nlcht win-diseh lesen!» Takim ljudem bo seveda že pri prihodnjih volitvah tudi pri nas odklen-kalo, pa naj v Jane?chevi gostilni še tako prepevajo «Die Wacht am Rhein* in on še tako lazi od enega do drugega občlnarja in jih obdeluje, naj za božjo voljo ne pristopajo k demokratom, češ da so tam sami Srbi. Za danes naj bo dovolj, če bo pa hotel gospod Janesch še dalje rogoviliti, bomo pa ob priliki povedali še kaj več. --s Izdajatelj In lastnik: Konzorcij eJufra* Odgovorni urednik: Andrej Ražem > Tisk t K orodne tiskarnex> v Ljubljani Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—. Najmanjši znesek Din 10*—% (dobe) Prodajalka |larejsa mod, samostojna, filijalko, Fe sprejme 1. Icotembra 1925. Naslov v ppavi »Jutra*. 16339 |Vpokojen orožnik starosti do 50 let, dobi kluiko. Ponudbe na upravo »Jutra, pod šifro »Strogo fasesijiv 8149». 1650C Potnika I- zastopa Špecerijsko Malt) ali kaj siičnejra. oddam |a?topstvo ca alkoholne pi-I1. f na Gorenjskem, proti Iroriilij. — Vprašanja pod račko .St. 1925» na upr. N®tia». 16139 Nameščenci tssh vrst lahko dobe v ||ajkraj'šem času službo v Sloveniji, Hrvatski ali kje Bnjejs. — Obrnite se samo na Oglasno-Namjest-Ifsi Odsjek »Delta-Sinn*. agreb, Ilica 11. 15378 | Brivski pomočnik iSče. Nastop takoj ali r> dogovoru. Josio Vrane-p, brivec y Trbovljah. 16529 Boljša natakarica se sprejme v hotelu »Tivoli« v Ljubljani. 1G493 Natakarica pridna, poštena in zanesljiva, ki zna tudi nekoliko šivati, se spreime takoj v gostilni Jos. Tollazii, Logatec. 16476 Kuharico nad 85 let staro, i 5 £ e orožniška postaja Dobova pri Brežicah. 16470 Korespondentinja sposobna, perfektna ▼ nemščini, hrvaščini. češčini in slovenščini — urna nemška stenografinja, dobra raču-nariea, vešča vseh pisarniških del, želi premeniti svoje dosedanje zaupno službeno mesto, ki še ni odpovedano. Cenjene ponudbe pod značko »Samostojna moč 8062» na upr. »Jutra*. 16356 Učenec star 15 let, išče mesta za mehaniško obrt. katere Je že nekoliko vajen, ali pri kakem drugem boljšem kovinarskem podjetju. Ernest Roječ, Stična, Dolenjsko 16477 Prodajalka z večletno prakso, želi mesto premeniti. Zmožna je zastopati tudi šefa. Ako mogoče v kak trg ali blizu železnice. Ponudbe na upr. cJutra« pod značko »Zanesljiva 8132». 1S-1S6 Moško kolo skoraj novo, z električno lučjo, ie poceni proda. — Naslov pove uprava «JutrR» 16S78 Bencin-motor stabilen, 10 k. s., se ceno proda. Naslov pove unrava »Jutra«. 161S0 Do 20.000 Din posodim onemu, kateri mi preskrbi t Sloveniji ali na Hrvatskem dobro službe trgovskega pomočnika ali skladiščnika. Ponudba je poslati pod »Specerist 101» na upravo «Jutra». 16133 Izurjena pletilka išče mesta. — Naslov pove uprava »Jutra». 16473 Prodajalka |Wlske stroke, vestna in turjena, se sprejme v tr-[orino na debelo. Ponudbe prepisi spričeval na upr. jJc-ra« pod šifro »Živilska Poka«. 16535 Brivski pomočnik fobra moč, se takoj sprej-p. — Ponudbe r.a upravo [Jutru pod »Stalen 8151, 16526 Doorejta fotografa a slikanje na prostem — preim.ru takoj v podruž-ieo Rosaška Slatina. — 'fJ!o Pelikan, zavod za '«'!emo fotografijo. 16516 Tehnično podjetje :re;me absolventa strojne-» oddelka srednje tehnične proti začetni plači. — onuiibe s prepisi spričeval '."i «Tefcnik» na podružnico Uutra. v Mariboru. 16518 Pisarniška moč ev. tudi praktikant) -tovrstna, gospodična ali po možnosti 3 tr-in deloma bančno ;.'.kso. vešča nemške in venske stenografije, nem-srbohrv. in stroje-Ja. se sprejme v večjo 'amfakturno trgovino v tu_na deželi. Vstop ta-■ Točne ponudbe z refe-?ami in sliko na upravo f»tra» pod značko »Pisar-mo5». 16478 Sobarica zmožna vseh del, išče primerne službe. Ponudbe na reklamno pisarno »Floreni-ni», Trbovlje. 1653-1 Prodajalka mešano stroke, inteligentna, zmožna vodstva trgovine, želi premeniti službo. Ponudbe pod šifro »Absolutno zanesljiva* na reklamno pisarno Florenini v Trbovljah. 16530 Ženska išče postranski zaslužek. — Naslov pove uprava »Jutra« v Celju. 16515 Gospodična starejša, išče rameščenja za takoj, kot vzgojiteljica otrok. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Vzgojiteljica«. 16523 Sluga z dobrin petletnim spričevalom dijaškega doma t Avstriji, išče primernega mesta. — Gre tudi h kaki boljii gospodi v Jugoslaviji Naslov pove uprava »Jutra« 10469 Krojaški pomočnik Išče mesta v mestu ali na deželi. Naslov pove uprava »Jutra«. 16483 Slaščičar i dobrimi spričevali ter zmožen samostojnega dela, se išče ■ 1. avgustom. Hrana In stanovanje v MSI. Pismene ponudbe na upravo »Jutra» pod litro »Sigurno lasetlilT*, Deklica stara 16 let, z dobrim spričevalom drugo meščanske šole, želi stopiti kot učenka v trgovino z meš. blagom. Naslov pove uprava «Jutra» 16524 Avto prve italijan. znamke, šest- sedežen. elektrika, skoraj nove gume in rezerva, zajamčeno v najboljšem stanju, naprodaj. — Ponudbe pod »Posebna znamka* na upravo »Jutra». 16169 Čevlje na obroke dobite proti jamstvu pri tvrdki M. Trebar, Ljubljana Sv. Petra cesta 6. 158S5 Lep voz po nizki ceni proda Jakob Kralj v Železnikih. 16517 Senzacija! Vsled pozne sezone platneni damsfci čevlji vseh barv po 85 Din — samo pri «VOIKA», Ljubljana, Krekov trg 10. 16509 1 Berliet Llmouslna SS PS, krasno tapecirana, z obrofjem 880/120, se po najugodnejši ceni proda. — Strotilua, lesna in kemična industrija, d. d., Polzela pri Celjn. 16478 Foto-f Ilmpack j* t kvalilteti nedosegljiv. Foto-materljal Janko Pogačnik, Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) nI. L ttlM Stelaže in pult za epecerijsko trgovino — skoraj novo — se pod zelo ugodnimi pogoji proda. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Ugodno 7972». 16491 Širok dlvan ia otroška postelj, se kupi. Gosposretska St. 4/1, desno. 16483 Gabrove hlode od 2 m dolžine naprej in od 28 cm debeline (merjene v sredini), kupujem vsako množino. — Les mora biti zdrav in brez velikih grč. Ponudbe s točno označbo dobavno količino v m1, ce-nc za 1 ms franko vagon natovorna postaja, plačilnih pogojev in dobavnih rokov, naj se pošljejo na upravo »Jutra* pod šifro »Gabrovi hlodi*. 16475 Fotoaparat 9 X 12, z dobro optiko, se kupi. Ponudbe na naslov: Franrl Haznožnik, Ljubljana, Zabjak 7. 18472 Vila aii hiša z vrtom, v Ljubljani ali na periferiji mesta, fe kupi. Ponudbe z navedbo ceno na upravo .Jutra* pod značko «Dob»? kupec*. 16533 Lepa hiša z vrtom in njivo, se aclo ugodno proda. Hišica stoji 8' od kolodvora, na lepem prostoru. Naslov pove upr. »Jutra«. 10496 Hiša za vpokojenca, z velikim vrtom, 214 orala gozda, blizu železniške postaje, se ugodno proda. Cernjavič, SI. Ilj v Slov. goricah. 16512 Gonilna jermena rabljena, ca. 16 m, S—10 cm široka, kupi Jos. C i h 1 a r, Ljubljana, Vodovodna ft. 1 16485 sivo, lepo semensko blago In Inkarnat deteljo nudi najceneje Sever & Ko., Ljubljana. 16175 Hišo v Ljubljani ali na periferiji, z vrtom, eno- ali dvodružinsko, s takoj prostim ftanovanVm 2—) sob,- kupim. Ponudbe z opisom in navedbo zadnje cene na upravo «Jutra» pod značko »Dvodružinska* 16305 Hiša v Celju velika, dvonadstropna, bli zu kolodvora, se po zelo ugodni ceni proda. Samo spodnjega prostora 4S0 m', prostori so prazni, ter kupcu takoj na razpolago. — Pripravno za vsakovrstno podjetje. F.cflektanti naj se blagovolijo obrniti na lastnika: Ig. Toplak, Celje-Breg 14. 1C427 Hiša-vila osemstanovanjska, v bližini Ljubljane, se ceno proda ali zamenia. Naslov pove uprava »Jutra*. 16499 Restavracijo staro in dobro inano, . korporacljsko pravico do drv iz Bistrice, v središču letovišča in zdravilišča v Kamniku, prodam radi Izselitve. Enonadstropna hiša z vhodi iz dveh ulic, je močno zidana, obsoga ma!o prodajalno in 10 sob, dve kuhinji, dobro vinsko klet, majhen hlev, tlakovano dvorišče in ima vodovod in električno razsvetljavo. K hiši spada tudi rad 5 oralov zemlje (travnik, zeljnik In gozdiček). Ponudbe na upravo »Jutra* pod znn"ko »Stara restavracija*. 16512 Lepa hiša na deželi, s 3 Bobami, kuhinjo, hlevom, stanovajem za viniSarja, stiskalnico, vinogradom in sadonosnikom, (skupaj 3 orali), 't po nizki ceni proda. Lepa lega, 5 minut od kolodvora Polj-čane. Ponudbe na naslov: M. K i e e, poStno ležeče. Poljčane, Slovenija. 1IM8S Lepa hiša z velikim vrtom, naprodaj. Pojasnila se dobe v Drav-ljah 86. 16430 Trgovski lokal se išče za takoj ali pozneje na prometni točki mesta. Ponudbe na upravo »Jutra» pod »Trometna točka 7P.13* 16322 Veliko trgovino • krasnim stanovanjem, dam onemu v najem, ki prevzame ves inventar in plača najemnino za G mesecev naprej — v jako prometnem industrijskem kra.iu. za več let. Potrdien kapital i najemnino vred samo 62.000 Din. Zraven ?e lep poseben zaslužek. — Resne ponudbe na upravo »Jutra* pod tifro »Prevzem takoj 7807». 15745 Lokal pripraven tudi za delavnico se odda v Novem Vodmatu Naslov pove uprava »Jntrai 16300 Majhna trgovina primerna za žensko ali in. validft, se poceni odda, Pojasnila daje Cerar, trgovec v Lukovici. 16492 Delavnica za kamnoseško, ozir. betonsko obrt, s stanovanjem — se odda poleg ljubljanskega pokopali?ča. — Fran Z o r m a n, Ljubljana, Sv. Florijana ulica 23. 16172 Delavnica ali klet so odda na Celovški cesti St. 41. 15928 ižJgd Soliden gospod mlad, išče mirno mesečno sobico. — Cenjene ponudbe pod »Snažnost in red P.942* na upravo »Jutra*. 36302 Za letoviščarje zdravo stanovanje, obstoje. £a iz 2 sob In kuhinje, na Gorenjskem, išče zakonski par i otrori, od 20. t. m. Ponudbe 7 navedbo cene na naslov: Wies»ner, Blei-weUova cesta 20, Ljubljana, pri Bukovniku. 16343 Majhno trgovino e meš. blagom, brei konkurence, s kompl. trgovsko opravo, brez blaga, dobro idočo, iSJem kje blizu iel. postajo ali v večjem mestu s primernim stanovanjem. — Prevzem 1. avgusta 192.5. Resne in toUne ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Rre* konkurence*. 15744 Stanovanje 2—3 sob s stranskimi prostori, se išče v novi zgradbi. — Pismene ponudbe pod «Hame» na npr. »Jutra*. 16507 Zamenja se •tanovanje v sredini mesta za stanovanje v Sp. SiSki. Naslov pove uprava »Jutra* 16501 Opremljeno sobo iščem takoj za dobo enega meseca. Ponudbe pod šifro »Mesec* na upr. »Jutra*. 16303 Opremljeno sobo t električno razsvetljavo, v sredini mesta, išče gospod. Ponudbe r.a upravo »Jutra* pod »Boljši gospod 8014». 16504 Gospodična se sprejme na stanovanje % zajtrkom, event. s hrano. Naslov pove uprava »Jutra* 16503 Uradniška družina brez strehe, iSčo mesečno sobo z uporabo kuhinje. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Brez strehe*. 16511 Opremljeno sobo iSče na Sv. Petra oesti ali ▼ bližini iste, miren gospod Ponudbe na upravo »Juira* pod Šifro »Poseben vhod*. ' 16510 Soba z 2 posteljama se takoj odda do konca avgusta. Ponudbe na upr. »Jutrs* po d žifro »K. F.» 164E8 Soba brez posebnega vhoda, 6e takoj odda gospodiini. — Naslov pove unrava »Jutra* 16527 Opremljena soba lepa, s posebnim vhodom, v pritličju, se takoj odda v Slomškovi ulici 14, pritličje, desno. 16503 Separlrano sobo priprosto. Išče gospodična, ki ima svojo posteljnino. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Soba 8119*. 1G474 Spec. trgovina na najprometnejši točki v mestu, sprejme družabnika s sodelovanjem in primernim kapitalom. — Ponudbe pod «Specerija» n» upravo »Jutra.. lensi Drž. nameščenka srednjih let, z lastnim stanovanjem in gospodinjstvom želi poročiti primernega gospoda. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Uteha*. 16471 štenje 5423, Prazna soba 8,' 1'ripomoč v kučanstvu. Po-' Etenost, Poštenje 542S, Promet 749«, Pridna 7467, Resnost 7430, Resna bodočnost 7934, Recepti, Stalno mesto 10, Soliden obrtnik,; stanovanji! 9844, Soba 3,-Skrita harmonija, Srečna 7037, Star.ovanjo 1500, Sre-J ča Te ilče, Stavbna aalo-ga, Soba 7961, Sob« 90,' SimpatiSaa 14204, Sigarnost 100/8012. Stalno mesto 7813,' Stiskalnica, Samostojna 10, Sposoben 26?, Sposoben posredovalec, Takoj 788«, ia-koj 1925, Tiha sreča. Tajnost zajamčena, Turlstiki, Tovarniški ravnatelj 662, Tolažba 8«60, Vestna 7622, Vestna 7068, Veselo svidenje. Vesela bodočnost In zadovoljstvo, Zvest in marljiv. Zanesljiva 7956, Z navedbo plače. Zmolen 6947, Zanesljiv 7130. Zanesljiva 7762. Zelo majhna stanarina, Razumevanje ženske duše, 15=7959, 1899-1895/7698, 500, 501. Dve gospodični t dežele. Selita vsled pomanjkanja znanja korespon- dirati z značajnimi, samostojnimi gospodi. Dopise Je poslati pod »Sreča 23» In »Usoda 24* na npr. »Jutra* 16525 Posestnik •Mirno življenje 27(19». Pristojbino 46 Din poslati. Tudi naslov neobhodno potreben, sicer je priobčite v brez pomena. — Uprava. Abonenti se sprejmejo na srbsko Iri domačo brano v gostilni »Kovač*, Kolodvorska ul. St. 27. — Aadja Mod i*. 1M9S IZVRŠUJE m KAR i KA DEIAV VfAKI HKOlIs XI l\ SICFR URADM; T/JKOV/ME CE\iHE KUVERTE RAČU\E HRA\IL\El\Z\DltUii *E KNJIŽICE POROČ\A VA 7\AML\ VABI-IACIRKULARJE \i TOPNI C t f TIKCIEMR: TXAikA\Al*\\llAlAVITKE t ČASOPISE IN VJ AVTIS KARSKOi T ROKO SPADAJOČA DEl\OKUi\O I\ CtSO i i NAROČILA SPREJEMA TUDI »SARODNA K\JICARW PREitRNOVA UlICA ŠTEVILKA 7 T E L E F ON JTEV 30f Opremljena soba a 1—2 osebi, event. s souporabo kuhinje, u odda. Naslov pove uprava »Jutra* 16499 1—3 sobo lepo opremljene, s posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo in vporabo kopal, nlee, s« takoj oddaje. — Naslov v upravi »Jutra* pod šifro <1—3*. 16187 Dve prazni sobi t centru metu, oddam samcu ali solidnema zakonskemu paru bre« otrok. Naslov pove uprava »Jutra* lo4£2 Deklica in deček (šelarja) te tprejaeta na irano In stanovanje k boljši družini. Klavir na razpolago. Naslov pev» npr. »Jutra*. 1(484 Gospod išče t svrho skupnih izletov mlado in simpatično gospodično. — Pismene ponudbe pod šifro »Ljubim naravo* na upr. »Jutra* v Celju. 16323 V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma pod nastopnimi iiframi: Alpe 7930, Auto 14668. B. 83. Brez stariev. Brivec 7672. Brez konkurence. A. B. C. 012, C 7913, Crno-oka, Cleveland Oiiio, Dobro oh-irjen 7932. Duševno razvedrilo, Dopust v letovišču, Dobro plačano 791G. Dobra gospodinja 7638, Duševna aloga, Dopust, Diskrei;ija zajamčena. Dr. Z. 8. 123, Dober predmet, Ela, Hiji-ca, Izvcžbaca 30. Inteligentna 13764. Jurist 7111, Julij 71S4, Kitcra, Kuharica 7457, Iv. Legat, Ljubi ljubi Tom, Lepo življenje, Ljubezen 1894, Ljubi otroke, Labora, Lokal 7778, Mesečna soba 7873, Merv, M. P. 1903, Moja In Tvoi, Osamljena 7792, Pošteno-t 7957, Plača po»!ran»ka 7977, Pekam* ln stanovanje, Po-, Paviljon iščem za Ča> velesejma, aH ga vzamem na račun. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod tifro »Paviljon*. 16497 16497 Pljuča! Zdravniški zavod dr. Pesnik, na gori Janina, občina Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Za lahke pljučne bolezni. Prospekt 3 Din. 15345 Priporočamo novo izdajo romanov i Cyclaraen Broš. 22 Din, vez. 27 Din. pošt 1*25 Din Agitator Broš. 18 Din, vez. 23 Din. pošt. 1-25 Din Izdala jih Jm Tiskovna zadruga r Ljnbljan! James Oliver Curvvood: 37 Kdor bi ga zdajle gledal, bi nikoli ne rekel« da je Breault tudi šaljivec. Končno je pokimal. «Dobro jutro, Roger Mc Kay! In — dobro jutro, "gospa xMc Kayeva! Oprositta, da motim! Ali dolžnost je dolžnost. Jaz sem Breault od kraljevske severozapadne jezdne policije.« Mc Kay je namrdnil ustnice. Breanlt je to opazil in usmev na njegovem suhem obličju se je razširil še bolj. «Vem, da je vama neprijetno,« je rekel. «Ali zahvaliti se morata za to Piku, ki me je dovedel semkaj.« iVstal je in kakor bi so to razumelo samo po sebi, je nameril na Mc Kava svojo pištolo. «Ali bi ne hoteli priti nekaj korakov bliže. Mc Kav?» je rekel. N, njegovi dragi roki se je majalo par jeklenih verig. Mc Kav je vstal in Nada se je postavila tik njega, držeč ~c ga z obema rokama. «Ni treba tega, Breault,« je odgovoril Roger. «Mirno pojdem z vami.« «Nič ne škodi — s tem je varneje,« je razložil Breault s posmes škom o očeh. »Iztegnite roko, prosim!« Okov je šklemfnil na Rogerjevi zapesti. liani, Prešernova ul.; (Nasproti glavne pošte.) a Varstvena znaki. Skladišče v lekarnah lo drogerijah ali pa naravnost iz tovarno in fjlacnega s!z?r,d!£Sa HRNM, IsKeiaai. SIS&K. sl^BBs © H vcleposesivo z večjim de?om zemijižča obraslim z zrelim gozdom. V zameno nudim novo 4 nadstropno hišo v Zagrebu v vrednosti Din 3 milijone. — Točen opis je poslati na oglasni zavod .Pubticitas d. d.*, Ljubljana, elen-burgova ul;ca 7, II. nadstr. 38tw-a fgSS LJUBLJANA DUNAJSKA C. 40 Telefon št. 379 / Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za paiate, biše, vile, tovarne, cerkve ia MESTNI TESARSKI MOJSTER ! zvonike; stropi, razna tla. stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradim lesenih mostov. Jezov in mlinov. $ Parna Saga. <2-a Tovar?« /_ /furnirja. Domača, oaficotSeraefše urejos.2 TEKSTILNA TOVAKNA SPIT prevzema "^S m v proti nizki ceni, hitri dobavi — in najboljši izdelavi, — ! K d o F oglašuje, ta napreduje ! za Ljubljano in daljnjo okolico. Zato mora biti isti v mestu in poznati dobro stroko in mestno tržišče. — Pismene ponudbe s prvorazrednimi referencami naj se pošljejo pod šifro „Zasiopnik-11-429" na „Interreklam d. d., oglasni zavod, Zagreb 1-78. i Telefon št. 101 In 151 Brzojavni naslov: Escomptebank im Bi Mestni pogrebni zavod t Ljubljani. Naša dobra mati, gospa [polonij; roj. Krainer je danes ponoči nenadoma preminula. Blagopokoino pokopljemo v četrtek, dne 16. t. m. pop. ob 6. uri iz hiše žalosti, Gorupova ulica 3. Maša zadušnica se bo darovala v trnovski cerkvi. V Ljubljani, dne 15. julija 1925. Zofija Savnik roj. Verbič, hči Dr. Kari Šavnik, delegat ministrstva financ, zet Mdra Tomše roj. Savnik, Nuša Savnik, Fran Tomše, kap. I. ki. vnuki — Sonja in Saša Tomše, pravnukinji. ajutrov« reman LUCIFER katerega .kozinskoz napeta vsebina, prepletena s fan taktičnimi zapletijaji od začetka do kenr«. ki prinašajo navdaSenemo čitatelja z Interesantnim razmotrl-vanjem vsak hip pre«ene čenja. k. tno Se "dedi razočaranje tn konsternsr-ija in zopet presenečenje tako. da so Eltateljl nestrpno pričakovali vsako nadaljevanje romanak je Izšel in se dobiva pri npravi v Ljubljani. Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. Jolj zabavati Vas ne nore nobena knjisa! Vezana stane .... 65 Din BroSirana pa .... 45 Din SSgfBrzš ■■■■BnagMBanB podružnica Maribor uljudno sporoča, da je prevzela vse posle dosedanje podružnice Asglo-AKsftrlaa Baak, Ltd. Aleksandrova o* 43 m m SvstsvDczaana tovarna plenil strojev 1 .... i ".lin1 ■ %r w ISC@ !© i a e e 09 za razpečavanje svojih izdelkov resnega in zmožnega zastopnika. Ponudbe z navedbo referenc nasloviti na npr. »Jutra* pod št. 756/3858-a. □ODDDDGCEEIOa u; lil (? k\m poMe). Obrestovale v!cg, naku3 in prodaje vsakovrstnih vrednostPih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, pretitiimi in krediti vsake vrste, eskompt in i Inkaso menic ter nakazila v tu- In inozemstvo, safe-deposits itd. Brzojavke: Kredit Uubllana 835 in 8CS Telefon <0, 457, 548,