53. Številka,__Ljubljana, soboto 6. marca._VII I. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD, UiiAj* v -.ak d»n, izvzeuisi ponedeljke m dneva po pravnikih, m ve^a p« posti projoiuan, za avetro-ogerske dežele za eelo leto 16 gold., za pol lora 8 mine. reklamacije, m uilla, i. ohionistrativn«' reči. je v „NArodni tiskarni" v Tavčarjovi hiši. Govor slovenskega poslanca gosp. Pfeiferja v državnem zboru 2. marca 1875. V državnem zboru je bilo te dni posvetovanje o novi ]>oHtavi, katero je vlada predložila, in katera določuje, kako naj ne bi odslej davek od biti ali poslopij plačeval. Proti tej novi postavi je govoril slovenski poslanec g. Vilhelm Pieiier tako-le: „Jaz sem; se k besedi oglasil, da razložim po eni uhani ono stališče, katero imajo prebivalci moje domovine in posebuo onega volilnega okraja, kateri tu zastopati sem poklican nasproti davkovfdtom predlogam; na drugi strani pa hočem tudi svoje pomisleke izgovoriti proti davku od poslopij, urejenem po užitni vrednosti, ker bi ta davek v tej uredbi posebuo kmetbko prebivalstvo bolj hudo zadel, nego dosedanji. „Ako volilci uasprott vsaki novosti v davkarstvu navadno upajo, da bode bolje, nego je sedanje, gledajo to nameravano preniembo davka od poslopij z nezaupanjem. To nezaupanje se se s tem pomnožava, ker je užč blizn zaželeni konec plačevanja odškodovanja, katero se je dajalo vsled razveze podložnosti z graščinskimi gosposkami, in ne davkoplačevalcih po kmetih boje, da se bode namesto odškodovaujskega davka kako nadomestilo v drugi obliki iskalo, torej povišanje davkovskega bremena nastopilo. „Ti dobri ljudje se nemara motijo. Uže v poročiluej razložbi o uredbi zemljiščucga Metek. Iz vojaškega tabora. En panj, i'oi podgan^ Nar. Igra. Maktajnarjev petelin v kosami hv. Magdalene uazuanja lepo jutro konci avgusta. Nenavadno bitro je tamo staunvajoča kom-panija na nogah ; vse bruja, poskuša in popravlja za •"-'(' nrui marš. Tambor navija boben, držč v desni ključ v levi pa trkalo, s katerim sem pa tja vdarja in uho napeuja, ali ima boben pravi glas. Več mož postaja okolo njega, vsi stali so pred tremi leti pnd mero, veterani so po novi vojaški postavi iu roČnojo pri kraji s pripravami na marš. Vsak, kedor se je le dve uri pozneje učil se boditi na eno, dve, jim je rekrut. Tambor sploh zvonec nosi, ou je ogujišče ua katerem se vsaka sala, vsak dovtip pogruuta; srod-uje postave, razuešeuih pleč, okrogla debela glava tiči na kratkem vratu, (iosto pege na obrazi pričajo, da je prošlih let pasel koze, davka je namen, tudi zemljiščni davek povišati v teh besedah izrečen, katere boČem navesti: „Potreba one določbe točuo popraviti, katere sedaj veljajo o zeniljiščnem davku in sicer tudi v tem interesu, da se d oso ž e večji davkovski dohodek..." „A tudi v novem obiazloževauji osnove o direktnih davkih se upa doseči naturno po-večavanje davkovskega kapitala, in ho skriva, da bode ta davek v celosti več vrgel. Ako obrazloževauje zakonske osnove obeta za vse objekte, torej za vse davke enak davkovski nastavek, izvzeniši osohui dohoduinski davek, za kateri se bode percent vsako l«to od državnega zastopstva določeval, ker je ta davek dopolnilni davek, — zdi se mi, da to nij pravičnu, če se to načelo brez izjeme hoče upotrebiti na davek od poslopij, ker se pri ttm davek naklada dvojno, po uajemniui in po užitni vrednosti ; kajti j>o najemnini se vendar gotov dohodek z davkom obloži, in v §.28. osnove je za v sele j, kadar poslopje prazno stoji dopuščeno odpisanje davka, a pri onib kraj-h, kjer se bodo po užitni vrednosti poslopja z davkom obložila, tedaj na kmetih, kjer poslopja ne neso prav za prav nobenega užitka, nego so le za potrtbo, bode se tako izboljšanje le redko kedaj godilo. „Na krajih, katerih poslopja h pada j m pod razredni davek, kjer se torej najem ščiue malo kedaj gode, je resnična dohodna zmožnost maujša, nego v krajih, kjer je hišni najemninski davek veljaven. V krajih ua zadnje tu imenovanih, ima dohodek od poslopij podobnost z denarnim kapitalom, ki uos je dobro na stran pokvečeu, kar posebno povzdiga šaljivost njegove besede, iz pod čela mu švigajo rujave lisičje oči. Pravijo mu Ščetinec in to ne po krivici, kajti po bradi je nekaj kociu raztresenih, ki so vse tu u prej, nego lasem podobae. Uobeu je dober, poi i ne ga po slamniei iu ua vso grlo Zikriči: „urlaub, pri moj duš'!" Urlaub, ur-laub Švigue kot na povelje iz ust vseh tri-letuikov. Mlajše, kateri ue upajo letos, odpusta, piči to, jezno odvračajo: „Na marš domov v Trst, v Trst" ! No Maček ti greš tudi z nami na ur laub, ti si dobival ua dau po dva komisa, za to si pa tudi pol prej doslužilw — s temi še^etavimi besedami potegne tambor v sredo klaverueža, ki je za vse poprej, nogo za soldata ust vai jeu. V žepu drži zmrzueue ruke, ali si pa uos trebi ž njimi, dolg uepo-meuljiv obraz, telo mrtvo in sključeno, kakor bi še veduo koš nosil po rovtah. Le enkrat cul sem pametno iz njegovih ust, ko jo dejal, da tisti gospodje nijso prav videli, iu ho ga potrdili. Na Mačka so vse šaljive pušice letele, on je rodil smeh iu greh pri kompaniji. Iu da jo tolikrat za Jurčcka ua gotove obresti nosi; a kapital, ki je založen v poslopjih na kmetih, kjer nič dohodkov ne nese, nego je le za potrebo poljedelskih delavcev namenjen, manjša se le vedno. „Preveliko obdačenje te vrste imenja je moralo gotovo njegovo vrednost zmanjšati, ker se bode moglo ob potrebi za toliko manjšo ceno prodati, kakoršna jo v primeri z davkom. Namestu da bi se na kmetih lii/.e. zidale in stanovanjske koče popravljale, ki so itak prav ubožoe, more se zgoditi, da gospodar hiže ali stanovanja, ki je z davkom po nžitni vrednosti obdavkovano, to stanovanje podere, vsakako pa gleda, da ima čem menj mogoče stanovanjskih prostorov, od katerih pozitivnih koristi j ne uživa. Vsa-kako se je bati, da se bodo davkoplačevalci iz bojazni pred veličini davkom preveč omejili v stanovanjih, ki so uže itak primitivna, kar bode naredilo škodljivo stisneujo prebivalstva. »Zemljišče s poslopjem, ki stoji ua ujm, kot prijemljiv predmet za obdavkovanje, sta uajbolj lehka oblika na katero se more preveč naložiti. Skoro vsi stroški za samoupravo na kmetih se nakladajo na zemljišče in poslopje, tako, da je videti kakor bi se hotelo davkoplačevalce na ta način proti avtonomiji, brez katere napredek nij mogoč, malomarno storiti. nTi objekti naj bi se vendar bolj varovali, in ljudstvo ne more verovati, da bode pravično narodno zastopstvo tako trdo postavo h k len i I o. Ali boluje Šel po ptičje mleko, veudar je verjel vsaki prijazni besedi. „ltes, res Maček šel boš šel, fajmošter so pisali sem na gospode, za hlapca greš k „sv. trem kraljem", tolaži ga enoletni služabuik, ki vč za njegovo faro „vidiš tukaj nem dobil od naših pismo". „Kaj res, to bi pa za mč dobro bilo", uakremži Maček počasi mesnate ustnice. „Veš pa naša dekla Urša od vas doma te pozdravlja". „„01io, oho zdaj vemo zakaj Maček domov sili, po Uiši se mu toži, jutri povemo g. stotnikauu, dražijo ga od vseh strani j. Maček se jim ves pobit iztrga. Pridružim se mu: ..Mark, kje pa ste doma V" „Ne veui, gospod, je tako strašno daleč". ,,Kjc so vas pa vzeli za soldata?" , \ Ljubljano sva šla z očetom." „Tako ste blizu Ljubljaue V" „0 še na ouo kraj." „Na katero V" „V Polhov gradeč se pride V" „Tako, sto od tam V" „0 še uapioj." „Od kod pa vendar V" „Saj uo bodete vedeli, pri sv. J A i u se pravi, blizu sv. treh kraljev, kamor bi bil s -1 v farovž za pastirja, če bi bil ostal doma." „liže vem, kje so tisti kraji", mu odgovarjam. „Pa uijsem prav čemo Hvnjim volilcem vedno večja bremen« brez vidnih koristij domov nositi? „Naj se torej na resničen dohodek davek naloži, sicer Avstrija ne more biti razvita zeml jedel na država, kar ima biti po svojem poklica, ker je zavoljo mnogih gospodarskih in vremenskih nesreč obstanek kmetskega prebivalstva naravnost v nevarnosti. „Nij krivica, če se v Avstriji čestokrat očita, da se brez globocih preiskovanj in pregledov resničnih razmer delajo reforme ali premembe, katere na zadnje nijso po-boljšek, nego oslabšek, zato se tolikokrat vidi, da se morajo sprejete postave zopet popravljati. Tndi v §. 18 le-te postave o poslopijskem davka za užitniosko vrednost zaznamovani najmanjši mogoči nastavki, kakor tudi v g. 24 za vzdrževanje in oškodovanje nasvetovani percenti, ki se odtegujejo od davka, nijso razloženi in utemeljeni, te-muč so samo na učenjaško površno prera-Čunjenje naslonjeni. Osnova te posave o davka od poslopij bi se morala torej spremeniti bistveno, kar se s popravki v specijalnoj debati ne da doseči, za to bodem glasoval zoper to, da se na podlogi te osnove preide v specijalno debato." (To je govor Pfciferjev. Razen njega je govoril tudi Moravec Vurm proti, in dejal da noben Slovan ne more „radu davka plačevati, da se z njim podpira (nemško) časopisje, ki narodna Čutila dau na dan z bla tom omeče; da je velik davkarski greli, Slovanom ne dati srednjih šol, da bi se izobrazili, materijalno napredovali in lažje davek plačevali. — Vendar nemška in nemškutarska večina se nij dala preveriti, glasovala je za ta „popravljen" davek. Glej politični razgled.) V rjllltljtanf 4. marca. V nekej družbi, ki se zdaj nepostavno imenuje kranjska trgovinska zbornica, da si nas nij tožila pred porotniki, ko smo uže bog zna kolikrat pred vsem svetom izrekli, da dokažemo, ka je izšla iz volitev, pri kateri so se od njene stranke in od vladnli bričev godile »loparljc in goljufije — in ki je 26. m. m. zborovala v magistratnej dvorani v Ljubljani, je takozvani predsednik tega zbora otrobe vezal. Da, mož, kateri sicer izvrstno zna korazo prodajati, ali um sicer predsedništvo trgovinske zbornice stoji, — oprostite, da po domače povemo, — kakor kravi sedlo, hotel se je pri tem zborovanji še posebno blamirati, še bolj, nego pri prvem. „Ne dajte se ostrašiti niti po tem, če kak predlog nema ugodnega vspeba, niti ako vas zasmehujejo in kritizirajo naši protivniki, ako vi, namestu, da bi tirali politiko, ki ne vidi nič dalje, nego kar se iz tarna domače cerkve dogleda, in namestu, da bi delali svetovno zgodovino itd." Tako je govoril. Ali ste pri pameti g. „predsednik ?" Kaj neki govoričite o turnskej politiki in svetovnej zgodovini? Ali je kaj enacega delala prejšnja zbornica, kar vi hočete očitati ? Ako nam tega ne dokažete, ste kakor papagaj, ki ne ve, kaj brblja S tem se delate pri vseh olikanih ljudeh le smešnega, in sebi na ta način stavite kompletno spričevalo duševnega ubo-štva. Vam je kaj znan govor, ki ga je govoril vaš prednik pred 3 leti glede trgovine, industrije in obrtnije? Nij mari v onem govoru razvil za Avstrijo ugoden, trgovinsko političen program ? Nij li on pokazal vladi edino pravi pot? Se mari nij vse to zdaj obistinilo, kar je p r e jš n j a zbornica pred 9 leti izrekala in pozneje? Nij li prejšnja kranjska trgovinska zbornica določno in resno opominjala vlado in parlament še o pravem času, — naj bodo pozorni v svojem poslovanji pri tako nesrečnih trgovinskih pogodbah? Nij li izšla in se porodila v prejšnjej zbornici misel o železnici Ljubljana- Beljak, Ljubijana-Hrvatsko, Loka-Trst iu Loka-Lauensdorf itd. — Za deues ne-Čenio navajati daljših dokazov, ali vprašati vas hočemo, da, pozivljemo vas: pošteno in možato nam povedite, kedaj in s čem se je pečala prejšnja zbornica s cerkveno politiko in če to dokazati ne morete, vas uže takoj (lenes zopet proglašujemo za blebetavko, ki ne ve, kaj pravi, in je, bog ve kje, čula kaj o „ktrchturmpnlitik", ali niti ne ve, kaj to pomeni, kajti politika se je v prejšnjej zbornici puščala na stran in nijso se nikoli čale enake fraze. Sklicujemo se v tem ozira aa vse dotične c. kr. ministerijalue komisarje, katere Aleksander Koruza neprestano žali, ako nekaj očita, kar morajo oni komisarji, Vestenek neizvzemši, potrditi, da nij res. Politični razgled. IVotraanJe ttežele- V Lj rib lian i 5. marca. V fileti rtu ni ch**iit je bilo 4. marca nadaljevanje debate o davka od poslopij. Finančni minister je v dolgem, od nemških ustavovernih mamelukov odobrava-nem govora pozival poslance naj glasujejo za novo davkovsko postavo, kar je nemška in nemškutarska večina tudi storila s sklepom, preiti v specijalno debato. Iz MMimnja se piše berlinskim listom, da se po sestavljen ji ogetskega ministerstva v Pešti, zgode premembe tudi v dunajskem ministerstvu. Koller bode imenovan za uii-nisterskega predsednika in baron Ivielslieini-Gyulay bi postal vojni minister. Ofj<>»'ski poslanci so imeli v hotela „Hungaria" v Pešti skupen shod. Na predlog Tiszin se je enoglasno sprejelo ime „zedin-jena liberalna stranka". Konferenca je izvolila Gorove za prvega in Barady za druzega predsednika. Ob enem je sklenila kandidirati Ghyczya za predsednika zbornice. Kar se tiče proračuna, vrše se vsakdan mi-nisterska posvetovanja. Viia**iJ«a «trž»ve. ittt.vk* veterani iz kavkazkih vojen so imeli spomensko godovanje svojih bitev. Pri tej priliki je grof SologOl izrekel v daljšem govoru misel, da se bode orijentalsko vprašanje rešilo preko Kavkaza. V »h'iBt.i-u-vnt državnem zhorn v Berlina je kiiltasiuinister predložil osnovo postave, vsled katere naj se preneha plačevati iz državne kase katoliš :im škofijam in duhovnom. Posameznim (menda nepokornim) škofom se bode plača ustavila in povedali pogoji s katerimi se bode plača zopet dovolila. Kti.% bihii'h vzame do jeseni odpust in ga bodo nauiestovali BuMovv, Delbrllck in Hadowitz. >S tem je ta „kriza" začasno rešena. od tam, samo k maši hidii hodili k sv. Joštu". — Mej tem tambor uže druzega pika in šegeta: „No bohinjska sabuštja, denes ti bo vendar enkrat po volji, ker gremo v rovte na košnjo; tam so koze pa nagrbaučene majerce." — „Kaj pa ti Jaka, denes po noči pa spet ne boš nič videl, če bo treba na patruljo. Visoko v hribih nij vinogradov in grozdja, boš spet imel kurjo slepoto V" „Marš doli po denar," Čuje se iz dvorišča debel glas, kateremu se vidi, da je navajen zapovedovati. Vse vre t j a, tiho se vse uvrsti. Gospod pri mizi malo pokašljajo kot bi ho teli reči, vendar ima Kautiuka dobrega tešče. Obraz imajo dobrovoljcu iu brezskrben tndi kraj pod streho reber za kar se vse trudi in peha, je prav v dobrem stanu. Zdaj zarožlja znana sablja: kakor v grobu postane vse resno iu boječe tiho. K< nipanijski OČe BO to. Sinoči je marsikdo plašno, da bi ga stene ne Izdale, zagodrujal, da nijso oče zvečer izplačali, ker se bo zjutraj šlo za rano na pot; pa denes je zadovoljen in tudi mora biti! — Oče so moder mož in to iz skušuie is sive starosti, oče vedo, da so soldki pol zki, in na noč velike skušnjave, zjutraj pa lasje otekli iu mačje slabosti. Vssk po ledu lobi kar zasluži: pet dni j, vsak dau po šest 6x6== 30 soldov n. d. avstrijske težkote in veljave, se ve da ziaven pa „pol hleba" — „kar je treba" pa izostane. Kdor je dobil, sme hvaležno odstopiti. Prvi pot pelja v kantino. „Pojdi, ga bova stisnila eno šilo," sili tovariš tovariša, ki šteje pet dnij za enega in si naivno misli : tičice ni ne vejejo, ni ne žanjejo iu vendar jih nebeški oče preskrbi. Uui pa malo porožlja h denarjem v pesti, češ: „Pet soldkov imam — pa jih lehko izdam." Na očetov migljaj stoji kompauija v orožji in koraka izven mesta na zbirališče. Godba zagode: „ Pridi Gorenje". Iu ves regiment z baterijo na mulah krene jo iz velike ceste na levo proti e Val Sorda. Skozi to dolino pomiče se sovražna kolona na Trident. Val Sorda leži na izh dni strani Tri denta, trivogeluo jo obdajajo visoke gore, katere so mnogovrstno pretrgane po potocih, ki dero v Adigo in jezera sredi doline. Lepa cvetoča sela pričajo o marljivosti in gibanji pridnih in umnih Človeških rok Levico, Vigolo in več druzih. Podnebje je prijazno iu milo. Posebno povzdiga romantiko te doiine jezero Caldonazzo v velikosti in krasoti našega bohinjskega; vštric temu je manje Levico imenovauo. L či ju dal ječ potegnjen nos, ki so ga predčasih napravili nalivi nasprotno tukaj se zbirajočih voda. Lepo je ves zelen, le en Vrt je, breskve, fige in trta poljublja trto, vse kar oko ob-seže ; prav na konci čepi mala bela cerkvica. Strel se začuje, prednje straže zadenejo na sovražnika, katerega predstavljajo lovci prišedši iz Borga iu Pergin. Vhod soteske je posedeu. Povelja Švignejo, preide se v bojno črto. Od potoka globoko bobneČega proti Adigi do visocih golili glav razprostirajo se čete kakor po stopnjicah. Čem više, tem težavneja je naloga tem bolje trpivno premikanje. Kakor divji kozli preskakujejo naši ljudje rove, kakor mački prepleza jejo skalo za skalo. Soluce poteza so vedno više, vedno bolj so pekoči in nestrpljivi žarki ujegovi. Pravo soluce južuega podnebja! — V poti se kopljejo preobloženi in kakor zver preganjani možje, kolena se šibo iu zadnje moči pojemajo. Pa sovražuik je jak: vsak košček sveta izpuliti se mu mora iz rok. \ Dopisi. ■ z Tlariltora 4. marca. [Izv. dop.] (Višja g od ni j a. — G. Waser.— Narodno življenje.) Zadćra, ki Mariborčane najbolj zanimlje, je v i š j a s o d n i j a. Poslanstvo, koje je izmej mestnega starešinstva pred kakimi tedni bilo v Bečn pri mi nistrn Glaserju, vrnilo se je z ne preveč ngodnim odgovorom. Videlo se je, da zgoraj prevladujejo bolj čntila hladnosti, kakor pa živega zanimanja za potrebe in zahteve mariborskega mesta. Ali gotovo je, da se bode ta stvar končno vendar po želji mesta izvršila, za to ker ono prinaša velike novčne žrtve in ker se Maribor kot večje mesto »ploh prezirati ne bode mogel. — Odkar je znani Waser prvosednik višje deželske sodnije v Gradca, vlada tudi glede na-meščenja sodnijskih uradnikov nova sistema. Pod Waserjevim, Slovencem malo prijaznim vodstvom vidi se, kakor da se ne bode več onega načela držalo, koje je za pravosodje neobhodno potrebno: da so tnkajšni sodnij-hUi uradniki slovenskega jezika popolnoma zmožni. Pod Waserjem je bilo posebno enemu adjunkta, ki je preje vedao zastonj za Maribor moledoval, mogoče, brž semkaj prestavljenemu biti. Ali mož ne zaa slovenski! Ta njegova nesposobnost dala je nže nekaterim spodtikam pri sodniji povod, dok'er ne bode do ostrejših prask prišlo. Čajem, da bodo pri ponova kacega tacega na-mestjenja glasni in krepki protesti se povzdignili.— Mariborska čitalnica bode si gotovo zopet opomogla. Pevci so si dali besedo, da se v nedeljo prvikrat v Čitalnici snidejo. Zares je zadnja leta toliko mladih izobraženih Slovencev prišlo v Maribor, da se da v zabavnem oziru nže kaj velicega početi. Vrlo naprej! ■ z It u JIm-iiRmi r-a na slov. Štajerskem. [Izv. dop.] To je nže vendar prevelika krivica, ki se godi slovenskemu ljnd stvu od nekaterih uradnikov c. kr. in privatnih glede slovenskega, edino le našemu ljudstvu razumljivega jezika. Tudi slovenskim tO velja. Ali ti gospodje slovenski ne znajo, ali znati nečejo? ako ne znajo, bodi jim v obraz rečeno, da je to grdo. Ali se pa morda sramujejo pisati jezik, katerega govori ljudstvo, sč katerim jim je po njih posla občevati? Čudni prizor! Pred kratkim mi prinese kmetsk mož nekako „eidesforml" (seveda v nemškem jeziku pisano) s prošnjo, da naj mu to po slovenski napišem, ker bode na to nekej ženski treba priseči, a ona po nemški ne raznme, pa bi vendar rada na tančno vedela zadržaj, da ne bi morda prisegla pokriveni. — Prebravši, bliza eno polo dolgo, „eidesformel" razvidel sem, da je neki dr. Glantschnigg v Celji sčstavil ono izjavo, se ve da slovenski, kmetski ženi po nemški, ter jej uže pristavil, da naj si da posloveniti, da bode mogla priseči. — To se vć slovenska kmetica mora denarjev dovolj imeti, (dasiravno nij premožna), da plačuje na prvo nemškntarskega doktorja in potem pa še zavoljo nemškutarskega doktorja nezmožnost, ali lenivost — prestavo v slovenski jezik. — Prvo pravo jim je denar, druga pa menda deveta briga. — Gnjusobna brezobzirnost. Ker nemam ravno preobilo časa na-razpolaganje, podučil sem moža, da se mu ima uže po postavi po uradnih pisarnah slovenski pisati in da naj isto tudi zahteva od svojega advokata, ker ga mora dobro plačati, ali pa naj gre k tacema advokata, ki mu bo po slovenski pisal, ter sem mu odrekel zvršitev njegove prošnje. Črez par dnij, ko je nže mož vse križem brez vspešno prehodil in preprosti, me neki posrednik po mojem prijatelji zopet jame nadlegovati, in sem končno nedložnosti volje moral prevzeti. Blaga ti pravicoljubnost! Računaj stroške, in skrbi katere ima slovenski kmet zaradi takošnih gospodov! Kdo mu povrne čas, če hodi po celi dan od Poncija do Pilata? Kdo ga od škod u je za pota? Kdo mora plačati takovšne prestave? — morda doktor? Prokleta vsa krivica! O«! TI i ■*u <» na Dolenjskem 4. marca [Izv. dop.] Denes mi je pisati o možu, katerega čitalci vašega velecenjenega lista uže dobro poznajo iz dopisov od št. Kuperta, in lansko leto iz Mirne. Dostikrat je bil dejan na rešeto zaradi svojega nemškatarstva. Ta človek si je tudi uže dosti prizadejal, da bi našega župana, katerega je skraja za omabljivca imel, spravil v svoje mreže. A g. Sovan je mož, ki kmala izprevidi, kam da meri Dolarjeva tako imenovana nemšku-tarska prebrisanost. Prikazuje se oni mo-žicelj dostikrat na Mirni, a dosedaj je bilo njegovo prizadevanje, MirnČane ponemčuriti brez vspeha, akopram on nikdar ne zamudi razobešavati svoje z nemčnrnko žavbo inficirano blago. Čudno je to, da, kamor on pride v društvo, tam je, naj velja kar hoče, kak prepir, katerega provocira on sć svojim vedenjem. Da nvidite, da je to istina, le nekai slučajev. V krčmi na Mirni je bil enkrat brez uzroka napal necega kaplana, ki je pak imel poguma dovelj protistaviti se Dolarju, pobiti njegove brezumne fraze, ter osvetiti njegovo domišljavost. Grozil se je potem, da bode skrbel, da se kaplan prestavi. So ve da, da je onega kaplana prosil odpnščenja, ker se je bal, da bode tožen pri sodniji zarad žaljenja časti, a izrazil se je nazadnje sam proti nekemu človeku, da zar 'd tega, da je prosil kaplana odpnščenja in da mu je oni odpustil, še s kaplanom nijsta v reda. Našemu učitelju, ki je vrl narodnjak, je tudi uže Čestokrat naproti], da ko bi oni učitelj bil v njegovoj občini, hi ga bil uže spravil nroč; i to samo zaradi tega, ker mu učitelj vsakokrat pove, kar mu pristnje. Na svatbi našega Župana je ob priliki, ko je g. Navratil iz Metlike govoril izvrsten govor, ker onega D. n9 rednih slušateljev in 4C> učencev. Izmej pripravnikov jih je dobilo 17 državne štipendije po 50, 100, 150 in 200 fl. na leto. Večina je siromašna in dobiva 3300 11. državno podpore; 2500 fl. iz deželnih štipendij in 2020 li. iz okrajne kase. — (Gorenjska ujetnisnica za ženske.) Piše se nam z Radovljico 3. marca: Denes je prišla uže komisija, da pregleda od gospoda Jermana v Bćgunjak kupljeno graščino za ujetnišnico. — Kakor se sliši bode stalo popravljanje kakih KIO.OOO gld. Velika svota za „device", ki bodo tu prebivale. — (Umrlo je v Ljubljani) leta 1874 nič menj nego 1143 ljudi j, za 154 več nego lani. To zavoljo tega, ker nem škutarski magistrat tako slabo za naše sanitarne razmere skrbi. Torej izmej tisoč ljudij 49! V Londonu umrje izmej tisoč le 22, na Dunaji 34, v Herlinu 35 ljudij na leto. Torej je Ljubljana eno najmenj zdravih mest. — (Tepež.) Iz Ljutomera se „Gosp.w piše: V Zarovincib, pri oštarijaŠu Kosiju so se na kvaterni torek nekateri dečki tako daleč sprli, da so se začeli tepsti. Ficko, do zdaj sploh priden sin dobi po glavi, da je Še tisti teden bil pokopan. Drngega so pa hudo ranili. Omenimo še, da so pred nekimi leti v istem kraju, nekega pridnega dečka v mlako vrgli, da je celo obnorel. — (U t o n i 1) je lončarski delavec A. Sili iz Zreč v Stenicah pri Celju. Bržej ko ne je bil vinjen v vodo padel. „G." Razne vesti. * (Prvi hrvatski tabor) bode v hrvatskem Priniorji v drugi polovici tega meseca pri Keki. Osnovatelj je Niko Polic, lastnik „Primorca". * (Pravda.) Iz Zadra se poroča, da se je roinoli teden tam pričela obravnava proti Juriju BiaDchinimu, uredniku narodnega Časopisa „Narodni list", in „11. Nazionale". * (V e 1 eizd a j a V) V Krakovom so potegnili v zapor pisatelja in tiskarja nove brošurice „Slawianie bacznošč," (Slovani po zor!) Državno pravdništvo namreč je v onienjenej knjižici našlo zloČm veleizdaje zaradi „panslavizma". Naj bi avstrijska dež. pravdništva rajši iskala veleizdaj niei vedno rastočim nemškim prusijsntdvom, ne pa mej prepi hlevnimi Slovani. * (Škof zaprt.) Škof v Mdnstru na Nemškem v Vcstfaliji neČe plačati globe 1200 mark srebra, na katere je bil obsojen zarad neizpolnovanja državnih postav in bode sedaj Izdajatelj in urednik Josip Jurčič. na šest tednov zaprt. To je uže šesti škof na Nemškem ki potuje v zapor. Eksekutivne dražbe. 8. marca. 2. Davorin Povše-tovo (3400 gl.) v Ljubljani. — 2. Blaž Pernuš-evo (3568 gl.), — 1. Jiire * Danic-ovo iz Velesovega (H875 gl.), obe v Kranj i. D. marca. 2. Jože Dolinšok - ovo iž Zavrha 1899 g.) v Litiji. — 3. Jan. Mihelčič-cvo iz Semita (IHHi mL) v Metliki. — 3. Miha Petrieovo, iz Oreš-njlfl v Kranju. — 3. France Selovin-ov<». iz Goraice iL'TtiO gl.) obe v Senožečah. — 1. Tone Svigol-novo iz Martinjega potoka (600 gl.), — t. And. Opeka-vo iz Spodnje vasi (2255 gl ), — 1. J. Kobo-tovo iz Jezera (1504 gl.) vso v Planini. la v ploščicah ta 12 ta« 1 gold. 50 kr., 24 ta« 2 gold. jO kr., 48 ta« 4 gold. 50 kr., v praha za 130 ta* LO gold., ca 288 ta« 20 gold., — sa 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry dn H&rrv & C o m p. na l»u-*«{!, W»lltlaehgaMae it. 8, v Ljubljani Kd. iiibr, v 4Jr»d- — Začetek ob 7. uri zvečer. Prihodnja slovenska predstava bo v nedeljo 14. marca 1875. Tllj€'l. 4. marca: Pri Nlfimi: Dr. Vavpotio iz Kamnika. — Korošec iz Maribora. — Koch iz Kranja. — Hočevar iz Postojno. Pri NmIIAI: lli'ingor iz Dunaja. — Dolenec iz Kranja. — Brauchbar iz Dunaja. — Milller iz Prago. — Ahl iz Dunaja. — Šranzor iz Planino. — pl. VVoberjeva iz Celovca Pri Knuiorci: Leon i/. Trsta. — Cundor iz Trsta. Dunajska borza 5 marca (Izvirno tolegrafičun porodilo.) Enotni dri. dolg v banko vodi . 71 gld. 50 kr. Enotni drž. doig v srebrn '5 „ 90 n 1860 drž. posojilo .... 111 „ 25 ■„ Akcije narodne oanko 961 n — „ Kreditne akcij t . . Zl8 n 25 „ London ........Hl p 40 „ Napol.........8 , 90 C. k. cekiai ....... 5 „ 24f/i „ Srobro . • . 105 „ 25 Zalivala. Za izkazano srčno soČutjo, kakor tudi za mnogo spremstvo do gomile, i reljubljenu ne-pozabljivo soprogo oziroma matere in sestre, gospo Ane Armič-ove izrekamo vsem p. n. spreiu'jevaleem, {losobuo pa čestitim pevcem tukajšnje čitalnice svojo prisrčno zahvalo. Ostali žalujoči. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".