Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in abb. post. Il gruppo NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inezemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir Leto XVI - N. 5 (321) Udine, 15. marca 1965 Izhaja vsakih 15 dni PROUČEVANJE KMETIJSKIH PROBLEMOV V VIDMJJ Kongres kmetov dežele Furlanija - Julijska Benečija Dobro zastopane tudi Furlanska Slovenija, dolina Rezije in Kanalska dolinah- Kongresu predsedoval-furlanski poslanec Lizzerò - Poročilo Simsiga in Farranteja - Pri važni razpravi je interveniral tudi zastopnik kmetov Nadiške doline Predan - Jasna in konkretna zaključna resolucija V nedeljo dne 7. t.m. je bil v Vidmu pod parolo « Intervencija dežele za obnovo kmetijstva » (Interventno della Regione nella rinascita dell'agricoltura) tretji kongres Zveze kmetov dežele Furlanije-Julijske Benečije (Alleanza Coltivatori). Kongres je izpadel zelo dobro, saj se je razpravljalo o izredno važnih kmečkih problemih in tudi udeležba je bila velika. Med oblastmi in osebnostmi so bili navzoči predsednik deželne Zveze poslanec Lizzerò, ki je vodil kongres, predstavnik pokrajinskega kmetijskega inšpektorata dr. Fioravante Bucco, predstavnik vsedržavne Zveze dr. Pietro Filippone, podpredsednik deželnega parlamenta senator Pellegrini, poslanca Marangone in Fortuna, deželni poslanci Josip Jarc, Tranquillo De Caneva in Antonio Moschioni, predstavnika Slovenske kulturno gospodarske zveze dr. Peter Sancin in dr. Primožič, tajnik Zveze malih posestnikov Mario Grbec iz Trsta, tajnik Kmečke zveze tržaškega ozemlja Lucijan Volk in še nešteti drugi. Po prečitanju številnih brzojavk, s katerimi so pozdravili tretji kongres « Alleanze Coltivatori », med temi tudi brzojavka deželnega pri-sednika za kmetijstvo adv. Antonia Comellija iz Nem, je podal glavno poročilo deželni tajnik Zveze Simsig, ki se je še posebej zadržal pri treh vprašanjih, ki so primarne važnosti in sicer: agrarna politika dežele, sredstva za realizacijo teh ciljev in konkretni predlogi, ki naj se predstavijo na pristojnih mestih. Govornik se je dotaknil še vrste vprašanj, ki so odprta na področju kmetijstva v deželi Furlanija-Julijska Benečija, med temi zlasti vprašanje spolovinar-stva, financiranja in investiranja v kmetijstvu, vprašanje državnih, poldržavnih in zasebnih monopolov, vprašanje prisotnosti številnih ustanov, ki se bavijo s kmetijstvom itd. Seveda je za uresničitev teh ciljev potreben izvršni organ, katerega Simsig vidi v ustanovitvi « Deželnega organa za razvoj kmetijstva » (Ente regionale di sviluppo agricolo), ki naj bi bil razčlenjen v raznih predelih ozemlja in naj bi prevzel vse funkcije, ki zadevajo gospodarsko programacijo dežele. V bistvu bi bili zaključni predlogi sledeči: 1. Takoj poskrbeti za sestavo deželnega načrta, za financiranje kmečkih posestev, za zemljške ureditve, za pospešitev živinoreje, za mehanizacijo in da bodo mogli obdelovalci zemlje in razne zadružne kmečke ustanove kupiti vsaj 100 tisoč hektarjev zemlje, ki (Nadaljevanje na 2. strani) ZAKLJUČNA RESOLUCIJA Tretji deželni kongres Zveze kmetov Furlanije-Julijske Benečije, ki se je vršil v Vidmu dne 7. marca 1965 po razpravah številnih sestankov obdelovalcev zemlje cele dežele, sprejme « teme diskusije », ki jih je predstavila vsedržavna Zveza kmetov in dokument s predlogi za obnovo in razvoj kmetijstva dežele; zahteva, da bi deželni parlament sprejel predloge: za dosego brezplačnih zdravil direktnim obdelovalcem zemlje; za dokončno ureditev najemniških pogodb; za povišanje pomoči v korist vseh živinorejcev. Predlaga drugim sindikalnim organizacijam direktnih obdelovalcev zemlje, ki obstojajo v deželi, dogovor za skupno akcijo, da bi bile takoj sprejete najbolj pereče zahteve kmečkih družin in podaja nalogo deželnemu vodstvu Zveze kmetov — ki ga bodo sestavljali člani pokrajinskih odborov — da bi prilagodili svoj statut novim razmeram, ki so nastale z ustanovitvijo avtonomne dežele. RISOLUZIONE FINALE Il III congresso regionale dell’Alleanza coltivatori del Friuli-Venezia Giulia, tenutosi in Udine il 7 marzo 1965 a seguito dei dibattiti che si sono svolti in numerose assemblee di coltivatori diretti di tutta la Regione, approva i « temi di discussione » presentati dall'Alleanza nazionale dei contadini e il documento con le proposte per la rinascita e lo sviluppo dell’agricoltura regionale; chiede che il Consiglio regionale approvi le proposte: per la concessione delle medicine gratuite ai coltivatori diretti; per la definitiva trasformazione dei contratti di affitto misto in affitto semplice; per l’aumento dei contributi a favore di tutti gli allevatori. Propone alle altre organizzazioni sindacali di coltivatori diretti, esistenti nella Regione, una intesa per concordare subito le azioni da svolgere per l’accoglimento delle rivendicazioni immediate più sentite dalle famiglie contadine, e dà mandato al consiglio regionale dell’Alleanza —- che sarà costituito dai componenti dei comitati provinciali — di adeguare il proprio statuto alle nuove condizioni createsi con l'avvento della Regione autonoma. Kmetje Furlanije-Juli-jske Benečije razpravljajo v neki kinodvorani v Vidmu o svojih težkih problemih, med temi tudi o temeljnem problemu za odpravo obreme-nujočih feudalnih o-stankih I contadini del Friuli. Venezia Giulia dibattono in un cinema di Udine i loro gravi e pressanti problemi tra cui quello basilare dell’eliminazione delle incompatibili sopravvivenze feudali iiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiimiiiniiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiifiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DELAVCI VEDNO NASTRADAJO Naši emigranti in ukrepi švicarskih oblasti Šibka intervencija italijanske vlade - Še vedno policijski in diskriminacijski ukrepi za tiste, ki bi radi šli v Švico na delo - Odpust delavcev z dela brez tehtnih razlogov V preteklosti smo že pisali o švicarskih ukrepih proti emigrantom, ki prihajajo iz Italije in ki so vzbudili veliko zaskrbljenost po vsej državi in seveda tudi v naših dolinah: v dolini Rezije, Tera, Kmahte, Nadiže, Ri-jeke in Aborne, kjer je tudi emigracija zelo velika. Povračamo se na argument, da povemo, kako je prišlo tisti dan, ko so stopila v veljavo nova pravila, ki so takorekoč zaprla e-migrantom mejo v Chiassu in Domo-dossoli, do dramatičnih prizorov tisočih delavcev, ki jih je zavrnila švicarska policija. Nova situacija, ki se je ustvarila, je seveda morala imeti odmev v italijanskem parlamentu, da bi primoral švicarsko vlado na ukinitev prepovedi vstopa emigrantom na švicarski teritorij, ki imajo v redu vse dokumente, kakršne zahtevajo mednarodne pogodbe. Tako so potom poslaništva v Berni obvestili švicarsko vlado, da se zadnji ukrepi ne zdijo primerni ne za splošna navodila, da bi bilo vedno bolj prosto gibanje delovne sile v Zapad-ni Evropi in ne za odnose in posebne pogodbe, ki obstojajo med obema državama. Pri vsem tem po ostajajo policijski in diskriminacijski ukrepi v veljavi: to pomeni, da italijanska vlada še ni nastopila odločno, da bi primorala švicarske oblasti opustili svoje neupravičene postopke. In tu se nam zdi potrebno, da prinesemo nekaj mnenj, iz katerih se da zlahka razvideti realno stanje. Največji italijanski dnevnik « Corriere della Sera» je pisal: « Diskriminacijske in poniževalne ukrepe izvajalcev so italijanski delavci — ubogi ljudje z malo in z vrvico povezano culico preko ramen — sprejeli dostojno, zgledno. Ni bilo prizorov, zakletev, ugovorov. Nihče jim ni rekel, kako naj se obnašajo, prišli so nepripravljeni in nezaščiteni. Toda pred očmi tolikih tujih, tolikih tujcev, pripravljeni lastiti si pravico, da sodijo njihovo reakcijo, so sami zbrali pravo pot spodobnosti, ki jim jo je narekoval ponos ». Generalni tajnik CGIL (Confederazione Generale Italiana del Lavoro) senator Fernando Santi pa je dejal: « Pomanjkanje solidarnosti švicarskih sindikatov z italijanskimi delavci in odločilen način, s katerim so švicarske oblasti uvedle stroge postopke, način, ki ustvarja celo vrsto človeških dram, ki spominjajo na razvpite čase « rdečega potnega lista », nam jasno dokazujejo v kako težkih okoliščinah se nahajajo italijanski delavci v Švici. Italijanska vlada bi morala zato energično protestirati proti takim postopkom. Ni treba dodajati, da evro-oeizem, o katerem se toliko govori, dobiva krut udarec zaradi švicarskega egoističnega nacionalnega prevladovanja ». Tajnik sindikalne organizacije UIL senator Viglianesi je pa izjavil, « da čeprav nima Švica dolžnosti, ki izvirajo iz pripadnosti evropskih ekonomskih skupnosti kot CEE, predstavljajo ukrepi gotovo strogost in zopet pre- Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiinii Minili Milili Ml iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiin nun un IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII mu im MIIIIIIIIIIII lili Kaj se dogaja v Tipani? Pri nas se dogajajo stvari, kakršne najbrže ni nihče pričakoval, da se bodo dogodile. Kdo neki bi s takim ozračjem, skoraj ustrahovalnega značaja, bi lahko rekli, in s tisto brizgajočo propagando proti vsemu tistemu, ki je izglodalo demokratično in slovensko, upal, da bo nekega dne videl na vodilnih mestih; in sicer v komunu kot administratorje, elemente, ki pripadajo k resnično demokratičnim strankam? Kdor je čital v naši prejšnji številki članek o spremenjenih razmerah v Kanalski dolini (Trbižu, Nabor jetu - Ovčji vesi in Pon-tablju) se more dokončno prepričati. Tam se je dogodil skoraj čudež! Danes bomo govorili o Tipani, a tokrat je slučaj čisto drugačen, kot je v Kanalski dolini. Izvoljeni v tem komunu — na dveh listah — so vsi demokristija-ni (že dejstvo samo, da ni bilo drugih list kot demo-krščanske, nam priča kakšno je ozračje v tem komunu). Torej, tukaj, ni bilo koraka naprej in to je pripisovati — in tega nam je žal — tudi volivcem, kateri še dober del niso znali zbrati primerne može, da bi jih zastopali — večino in manjšino — in, kadar bi bilo potrebno, da bi se žrtvovali za korist občanov. Seveda je bilo več zanimanja in več navezanosti na posamezne in skupne probleme takrat, ko so bili v Tipani tisti taki, ki se jim je posrečilo na zasedanjih komunskega sveta ali po slovensko ali pa po italijansko dobro razložiti te probleme in pokazati ljudem, kolegom komunskega sveta in posebno županu in ožjemu odboru najboljši način, da se jih reši. Tako se je v Tipani, toliko da se je nekaj napravilo in četudi se je s tem zanemarjalo tiste, ki so resnične dolžnosti administratorja, z vso paro stremelo, da bi se razcepil komunski. svet na dvoje: v opozicijo, morda zato, ker niso bili izvoljeni za župana, namestnika župana ali v ožji odbor, je šlo kar šest svetovalcev, tako da sedaj sestavlja večino osem svetovalcev, ker se je eden, deveti, izselil zaradi dela v inozemstvo. Na tem mestu, vsekakor, in to moramo povedati, se ne ve točno katera od obeh skupin je usmerjena bolj na desno; samo čas nam bo mogel to povedati. Gotovo pa je, in to bi lahko vsi potrdili, da s takim početjem ne bo dolgo, ko bo prišel upravljat ko-inun v Tipani, prvikrat po tej zadnji vojni, prefekturni komisar. In stroške bodo morali plačati seveda ljudje, ki se še z očitno simpatijo spominjajo tistih takih, ki so po slovensko ali po itali''ansko delali v resnično korist skupnosti. N. G. dlagajo zahtevo enakosti postopanja v raznih državah ». še bolj odprt je bil demokrist jan-ski sindikalist poslanec Scaglia, ki je dejal: « Zdi se mi popolnoma absurdno, da morejo biti v trenutku, ko se začenjajo državne meje odpirati, v civilizirani deželi kot je Švica, vzeti tako nezgodovinski in neaktualni principi ». Želimo, za dobro vseh naših emigrantov in za pomiritev vseh njihovih dragih, da bi se zadeva obrnila na bolje, za kar je še vedno čas. Predno pa zaključimo navajamo še par epizod o življenju emigrantov v Švici. Pomislite: neka velika tovarna v nemški Švici je odpustila z dela enega italijanskega delavca, ki je bil zaposlen v njenih obratih že trinajst let, ker je ta obsojal postopanje, ki ga je izvedla na mejah švicarska vlada. In v Lausanne policija ni hotela obnoviti dovoljenja za bivanje nekemu italijanskemu emigrantu, ker se je bil ta sprl s svojim naddelavcem. Drugi delodajalci hočejo imeti informacije, kakršne do danes niso nikdar zahtevali, kot na primer tale: « Ali je vaš mož imel že kdaj opravka s policijo? ». Pa stopimo za trenutek še v Nemčijo, seveda v Zapadno Nemčijo, ki se tako hvali zaradi olajšav, ki jih nudi italijanskim delavcem pred kratkim podpisana pogodba, kakor da bi pozabili postopanje napram italijanskim emigrantom, ki je bilo včasih nečloveško (kdo se ne spominja tabel, ki so bile razobešene v raznih javnih lokalih: Vstop črncem in Italijanom prepovedan), da povemo tudi to, kar nam je pisal naš dopisnik v Stuttgartu, ki pravi, da v njegovem mestu, v nekem lokalu pred glavnim kolodvorom, direktor gostinskega o-brata sam ugane kdo je Italijan ali Žid in mu takoj ob vstopu odrezano reče: « Ta lokal je rezerviran ». Vsekakor bomo imeli dobro odprte oči in bomo prosili naše dopisnike v inozemstvu, da nas redno in hitro obveščajo o vseh dogodkih, ki so v zvezi z življenjem naših ljudi po svetu. Poravnajte naročnino Naš časopis, skromno tiskano glasilo, ki se trudi braniti pravice slovenskega ljudstva v Furlaniji, ne more računati na druga sredstva kot na tista, ki jih prispevajo čitatelji in prijatelji. Zatorej računamo nanje in na njihovo solidarnost. Poravnajte naročnino! Pridobite novih naročnikov! ZELO VAŽNO VPRAŠANJE Zadružništvo in planšarstvo v Reziji in v Kanalski dolini Dvigniti stalež živinoreje, urediti planinske pašnike, zmanjšati število mlekarn in jih moderno opremiti — Država in dežela naj pomagata živinorejcem s primernimi sredstvi KRATKE DOMAČE Skupna korist, racionalno izkoriščanje zemlje in živinoreja bi morali teorično dajati kmečkim ljudem, posebno onim, ki živijo v hribovitih področjih, več smisla za zadružništvo, torej za ustvaritev ustanov vzajemne pomoči in kooperacije. Drugod so na tem področju zelo napredovali s tem, da so ustanovili močne kooperativne organizme in predvsem, da so obdržali, kjer se je le dalo, planinske pašnike, katerih je pri nas, na žalost, vedno manj, kar je v veliko škodo posameznikom in skupnostim. Glede krajev, kjer se je v tem pogledu nekaj napravilo, moremo reči, da so zgradili samo v Viskorši v Krnahtski dolini in v Roncu v Nadiški dolini prve zadružne hleve in da so z njimi zelo zadovoljni. Imenujejo jih « stalle pilota », to se pravi poizkusne, in so zgrajene povsem z državnimi prispevki. Za mlekarne se pa do danes še ni ničesar napravilo. Ne samo, da jih je mnogo, so tudi zelo starinske. V Reziji imajo na primer kar tri mlekarne za predelavo komaj 5 q mleka na dan; v Rez-juti imajo eno (1 q mleka), v Kluži eno (1,5 q mleka), v Dunji eno ( 1 q mleka), v Možnici imajo tri (6 q mleka), v občini Ponta-belj šest (7 q mleka) in v občini Naborjet-Ovčja ves so tri mlekarne za predelavo od 4 do 5 q mleka. Vsega skupaj je tako kar 20 mlekarn, ki predelajo dnevno okoli 26 q mleka. Od celotne proiz vodnje mleka v dolini Rezije, Železnega kanala in Kanalske doline absorbira okoli 62% sirarska industrija, 13% se porabi za rejo telet, ostalih 25% pa gre za direktno potrošnjo. To so male mlekarne, bolj družinskega in lokalnega značaja kot industrijskega — podobne onim, ki obratujejo v dolini Tera, Krnahte in v Nadiški dolini, ki jih je vsega skupaj okoli 40, a o teh bomo razpravljali ob drugi priliki — ki niso mehanično o-premljene in zato ne samo trpi proizvodnja, ampak je ta tudi dosti dražja. Pred to zadnjo vojno je bil živinorejski patrimonij v Reziji in Kanalski dolini velik, tolikšen, da je zadostoval za splošno, industrijsko in družinsko preskrbo, ker so vzdrževali zadostno število dobrih in opremljenih « planin », katere so danes, na žalost, po večini zapuščene. Vsekakor pa je treba priznati, da če se je zmanjšal živinorejski patrimonij, se je zmanjšalo tudi število domačega kmečkega prebivalstva, ker se ga je dober del izselilo predvsem zaradi ekonomskih razlogov. Po drugi strani pa se tudi država in provinca nista brigali, da bi preprečile propad živinoreje, saj nista nudile nika-ke pomoči. Tako se je število, domačega prebivalstva, kot smo že omenili, zmanjšalo skoraj za polovico razen na Trbiškem, kjer so bili, kot znano, vedno aktivni Rabeljski rudniki in jeklarna «Weis-senfels» v Beli peči. Problem je torej resen in zato ga je treba rešiti s primernimi sredstvi, posebno če pomislimo, da je ta problem baza življenja samega in torej obstoja kmečkega prebivalstva področij, ki smo jih pregledali. Kako rešiti torej ta problem? 1. Obnoviti in povečati živinorejski patrimonij, seveda z državno pomočjo; 2. Zopet postaviti in še pove- Mali obmejni promet Mjesca febrarja je biu mali obmejni promet (piccolo traffico di confine) skuoz prehode u naši dažel zlo slab. Temu je bluò ur-žuh sigurno dougo daževje an pa influenca, ki je epidemično razsajala po naših krajih. Usega skupaj je bluo mjesca febrarja samo 7825 prehodov, od tjeh 2599 iz italijanske strani an 5226 iz jugoslovanske. Skuoz obmejni blok u Štupci je bluo 5870 prehodov, skuoz Polavo pri čeplati-ščih u sovodenj skem komunu 735, skuoz Most na Nadiži v komunu Tipana 552, skuoz Solarje pri Dreki 360, skuoz Mišček v Idrijski dolini 288, skuoz Učjo pa je bluo 80 prehodov. Podbonesec Zanimanje za Landarsko jamo Landarska jama postaja nimar bolj interesantna an zatuò bi muorla dosti pomagat k razvoju turizma u Nadiški dolini. Pretekli tjedan je paršla u Landar skupina fotografu an j amar j eu če-dadske sekcije CAI (Club Alpino Italiano), de so jo fotografiral an posnel na filmski trak. Sada bojo proučil, kaj bo korlo nar-dit, de bi biu obiskovalcem vhod v notranjost jame buj dostopen. Gorenji Strokovni tečaj Pretekli tjedan so odprli u Gorenjem Bmasu strokovno izobraževalni tečaj za kmete. Upi-salo se jih je kar precej, posebno še, če upoštevamo,, de ni par hiš dosti mlade delovne sile, za-ki so kuaž usi možje po svjetu. čati število « planin » za pašo goveje živine; 3. Zbirati mleko v maloštevilnih, a novih modernih mlekarnah, da se ga bo moglo čim bolj izkoristiti (ni ekonomično vzdrževati 20 starih mlekarn, da predelajo komaj nekaj deset stotov mleka); 4. Direktna državna in deželna pomoč, da se pomaga pospešiti živinorejo, zgraditi zadružne hleve, izboljšati planine in kupiti stroje in vse drugo kar je potrebno, da se zaustavi beg ljudi iz gora. Država bi morala poleg tega podeljevati hribovskim živinorejcem nagrade, kakor to delajo v nekaterih državah, kot na primer v Švici. Predavajo jim veterinar Silvio Chini, perit Giacomo Pascolini od provincialnega inšpektorata za kmetijstvo an perit Fasano, ki je funkcionar provincialnega agrarnega konzorcija. Iz pod Mutujurju Smrtna nesreča par djelu Zlo nam je hudo, kar smo zvjedal za smartno nesrečo, ki se je dogodila 25. febrarja u Strinici an katjere žrtu je postu 28 ljetni Milio Medveš. Padu je z drevesa, katjerega je obžagoval, kajšnih deset metru globoko an uduobu hude poškodbe. Šobit so ga prepejal u čedadski špitau, kjer mu pa njeso mogli nič pomagat an je še tisti dan umru. U špitau so muorli pejati 34 ljetnega Jožefa Anzolinija, zaki je par smučarskih garah na Matajurju takuò nesrečno padu, de si je zlomu desno nogo. Tud 2 ljetni Massimo Pagon je muoru iti u špitau. Par igranju je padu an si zlomu roko. Ozdra-vu bo u treh tjednih. Tavorjana Koliko je votantov Iz zadnjih statistik je razvidno, de šteje tavorjanski komun 2103 votantov, od tjeh 1092 moških an 1011 žensk. Razdeljeni so u štiri sekcije, ki štejejo 646, 426, 697 an 334 volivcev. Ta zadnja je slovenska vas Mažerole. Nov spravni sodnik. Za novega spravnega sodnika u tavorjan-skem komunu je biu imenovan Primo Sabbadini, za njegovega namjestnika pa Mirelo Makorič iz Mažerol. Nova kooperativa. U Tavorjani so inaugurimi nove lokale kon-sumne kooperative. Par inaugu-raciji so bli domače oblasti, predstavniki « Ente provinciale della Cooperazione » an številni člani. Brdo v Terski dolini Obupal je nad življenjem Ljudje kar ne morejo vjervati, ke to nje več med živimi Albin Lendaro taz Brda, saj so ga še učera videli zdravega anu kon-tentega. Mož, ki e bi star samo 50 ljet, je ponoči obupu nad ži-venjem anu se objesu na čiaštu. Zavoj tega, ke to ga nje blo zju-tra na spregled — po navadi e ustajau on te parvi, de je daju kravam jesti — ne ga šla njega sestra zbujat anu e j tu ne zagledala strašen prizor. Sobeto so poklicali mjediha, ki pa nesrečnemu Albinu nje mogu dati ma- SREDNJE - V kratkem bojo odprli za 25 dni kantir djela, de bo sistemimi cjesto u Zamiru, Podsrednjah, Gorenjem Trbilju an Prešerjah. NABORJET - Predsednik province prof. Burtulo je podelil komunu zlato medaljo, ker se je najbolj odlikoval v 24. državni protituberkulozni kampanji. MOLINIS - V Švici je izgubu živenje par prometni nesreči 30 ljetni Angelo Malatesta. Njegove posmartne ostanke so parpejali u domačo vas, od koder ga je spremila k zadnjemu počitku velika množica ljudi. HOJA PRI ČENTI - V cjerkvi-co sv. Lovrenca je udarila 'strjela anu nardila za pou milijona lir škode. Na srečo ni blo človje-ških žrvtev. RAVENCA V REZIJI - Zaradi preobilega snega se je porušila streha strokovne šole.škode je za pol milijona lir. Tud nekaterim drugim hišam je grozila nevarnost, da se poderejo pod težko snežno odejo. jedne pomoči, zaki e bi že j mar-tu. Ta dogodek e globoko pretresu uso našo okuolico, saj e bi rajnki onešt anu djelovan mož anu zatuò so ga usi mjeli dičiar. GRMEK - V bolnico je moral 30 letni Lorenzo Vogrič, ker je dobil po obrazu in rokah opekline prve stopnje, ker ga je zadela sopara, ki je uhajala iz avtomobilskega radiatorja. Ozdravil bo v dveh tednih. jo sedaj obdelujejo spolovinarji ali je v najemu ali pa celo zapuščena. Glede dodelitve finančnih sredstev kmetom, ki so vložili prošnje na podlagi zakona o takoimenovanem « Zelenem načrtu », dežela ne sme nadomeščati države, ampak mora posredovati, da bo zagotovljeno vsem kmečkim delavcem brez izjem pravica do posojil z olajšavami in do raznih prispevkov. 2. Takoj postaviti namakalne naprave, urediti vode in poskrbeti za hribovske izboljšave; izvesti tudi javna dela in pospešeti gradbeništvo, ki naj bi odgovarjalo potrebam kmečkih družin in vse to naj bi se izvedlo s celotno državno in deželno pomočjo. 3. Dežela naj bi finačno in tehnično vzdrževala zadruge, ki bi skrbele za odkup, prodajo in predelavo kmetijskih proizvodov; poleg tega naj bi se poskrbelo, da bi se agrarni konzorciji odcepili od « Federconsorzi ». 4. Ustvariti « fond solidarnosti » proti elementarnim nesrečam in ojačiti kar se tiče tehnične izobrazbe in inštitutov za raziskovanja in preizkušnje. Poleg teh štirih točk je govornik predlagal, naj dežela takoj poskrbi, da bi imele vse družine obdelovalcev, za katere sedaj skrbijo občinske vzajemne blagajne, zdravila in zdravniško pomoč brezplačno; nai se spremenijo mešane najmniške pogodbe v navadne najemniške; povišanje prispekov v korist kmetov za rejo telic in za nadomeščanje bolne živine; oprostitev posebnih občinskih in pokrajinskih davkov fsovraimposte) na zemljišča in znižanje bonifika-ciiških kontributov, ki so izredno visoki. Podpredsednik deželne Zveze obdelovalcev Ferrante je nato obravnaval temo o organizativnem ojačenju Zveze, nakar je sledila živahna diskusija, v kateri so se oglasili številni delegati. S poseb- ZAVRH - V kratkem bo komun dau popravit na svoje speže ak-vedot. Na kraj so že j parèli teh- j niki, de se proučili kuò to ma narditi, de bo spet rat pitne vode. PODKLANEC - Pokopali smo 90 ljetnega Jožefa Micellija. Vse njegovo dolgo življenje je bil en sam delovni dan. Dosti let je delal tudi v Avstriji in Germaniji. Bil je najstarejši mož komuna. RABELJ - V rudniku je bila prejšnji teden 48 uma stavka. Rudarji so zapustili delovna mesta, ker noče družba AMMI izpolnjevati prevzetih obvez nasproti rudarjem, zlasti glede plač. VISKORŠA - Ljetošnjo vela-zem ko j o začeli djelat nou otroški vrtec (scuola materna), ki bo koštii 6 milijonov lir. Na licitacijo za apalt tega djela so invitali 29 imprez. SV. LENART - V starosti 86 ljet je umru u čedadskem špita-lu Vincenc Vuch. Njegovega pogreba so se udeležil tud predstavniki vojaških oblasti, zaki je bil rajnki najstarejši kombatent Na-diške doline iz uojskè 1915-18. AHTEN - U kratkem bojo uredil tok Maline na teritoriju ko-munov Ahten, Povoletto an Re-manzacco. Ta milioracijska djela je žej preuzela impreza Italvia iz Tržizma an bojo koštala 38 milijonov lir, ki jih bo dala država. PRAPOTNO - Nostranje ministrstvo je dodelilo našemu komunu 1 milijon an pol lir kontri-buta za urediteu komunskih cjest. Ljudje bi željel, de se po-strojijo najparvo cjeste, ki vodijo u gorske vasi, zaki so te narbuj zapuščene. nim zanimanjem so poslušali intervencije slovenskih predstavnikov, zlasti intervencijo Maria Grbca iz Trsta, dr. Petra Sancina iz Gorice in Izidorja Predana iz Hlodiča v Nadiški dolini. Živahno in z nespodbitnimi podatki je Predan prikazal žalostno sliko svoje zaradi emigracije prazne doline, kjer ubogi kmet, čeravno se trudi od zore do mraka, ne pridela nikoli toliko, da bi zadostovalo njegovim osebnim potrebam. Med drugim je povedal, da je dohodek kmeta Nadiške doline najnižji v vsej deželi Furlanija-Julijska Benečija, saj v resnici ni višji kot 39 tisoč lir letno. Kako naj bi mogel človek živeti s tako malo vsoto? Predan je še poleg večih malo spodbudnih epizodah povedal, da so v njegovih krajih sklicali upokojene kmete predno so prejeli skromno trinajsto pokojnino in jih « povabili », naj se vpišejo v « bonomiano » in plačajo izkaznico. Izidor Predan je nadalje govoril o predkongresnem shodu, ki se je vršil en teden prej v Ažli in so se ga udeležili kmetje Nadiške doline in na katerem so razpravljali, da bi se morala s fondi dežele in države zgraditi pri Sv. Kvirinu velika sirarna, poljske poti na vsem področju in seveda najprvo ob Kosci in Aborni, kjer je potreba največja. Ob koncu je kongres zaključil predsednik vsedržavne Zveze kmetov poslanec Pietro Grifone in je bila soglasno sprejeta zaključna resolucija, ki jo prinašamo na drugem mestu. Nazadnje so se udeleženci uvrstili v sprevod in odkorakali po videmskih ulicah do Piazza Libertà, kjer so položili lovorjev venec pred spominsko ploščo, ki spominja na podelitev zlate medalje Furlaniji za herojične geste njenih sinov med dolgo in trdo osvobodilno borbo. Konzorcialni hlev v Viskorši v Krnahtski dolini, ki so ga zgradili z državnim prispevkom. V njem redijo sto glav goveje živine za nakup katere je tudi prispevala država • Podobne hleve bi morali zgraditi v vsaki večji gorski vasi. j. t. NOVICE ] [Z NADIŠKE ] DOLINE i jM jff B f f G t “Kf t iJMf | f J fJsBLjjJjf! Kongres kmetov dežele Furlanija - Julijska Benečija im '«KOLI WGLOBUSA Prazgodovinski prebivalci Beneške Slovenije PRED PRIHODOM Prvi narod, katerega zgodovina imenuje na zemlji Beneške Slovenije, so bili ilirski Karni, ki so stanovali po gorah stare Vene-cije, po Koroškem in po Kranjskem. Od njih sta dobili zadnji dve deželi svoji latinski imeni « Carantania » ali « Carintia » (Koroška) in «Carniola» (Kranjska). Prazgodovinske sledove tega ljudstva najdemo najpoprej pod Sv. Petrom, tam kjer stoji stara cerkvica Sv. Kvirina. Nedaleč od te zgodovinske cerkvice je leta 1893 dr. Marchesetti iz Trsta odkril 32 grobov, v katerih je našel posode, enake tistim, ki so jih našli v grobiščih pri Sv. Luciji na Tolminskem. Sledovi nasipov, med katerimi so bila odkrita grobišča, pričajo, da je moralo biti na Brdu (249 m), med Ažlo in Sv. Petrom, prazgodovinsko « gradišče », enako tistim, v katerih so prebivali Kami. še starejše človeško prebivališče je moralo biti v Landarski jami. že v tistem starodavnem času, ko ljudjé niso še znali zidati hiš in so živeli skupno z jamskim medvedom po naravnih jamah, so tudi v Landarski jami prebivali ljudjé. Poznejše zida-rije so uničile vse sledove jamskega človeka; le nekoliko jih hranijo v muzejih, ki nam pričajo, da sta tudi v Landarski ja- mi nekdaj živela jamski medved in človek. Nikdo ni še preiskal prazgodovinskih « gradišč », podobnih onim pri Sv. Kvirinu, ki so gotovo stala pri Sv. Andreju nad Er-bečom, na Karkošu, na Stari gori, na Volovjaku, na Kukanju pri Fojdi, na Križovim robu pri Ahtnu, na Mačji glavi pri Njemah in drugod po Beneški Sloveniji. O teh prebivališčih ne vemo nič natančnega, ker niso bila preiskovana. Znano pa je, da so blizu Krvarije, pri Čedadu, izkopali sekire iz brušenega kamna. O odkritih pokopališčih pri Sv. Kvirinu, misli že omenjeni dr. Marchesetti, da so tam začeli pokopavati okoli leta 600 pred Kristusom in da so pokopavali do okoli leta 300 pr. Kr. Imen tedanjih prebivalcev nam noben dokument ne imenuje, ali iz orodja, ki so ga svojim mrtvim pokla-dali v grobišča, moramo soditi, da so bili ilirskega rodil, ali Karni, ki niso prebivali samo v Balkanskih deželah, ampak tudi po Istri, po Benečiji tja do reke Pada (Po) in do jezera Garda. Kame so premagali Rimljani, ki so, kakor nam pričata T. Livij in Plini j, v letih 183-181 pred Kristusom, ustanovili mesto Oglej (Akvilejo) v deželi Karnov. Kar-ne je v drugo premagal rimski konzul Emilij Sevér leta 114 pred Kristusom, ki je kot prvi Rim- « Planinsko društvo Jesenice » se priporoča bralcem Matajurja s svojimi planinskimi postojankami ob alpski cesti na Vršič — Erjavčeva koča — Tičarjev dom in Koča ob izviru Soče. Erjavčeva koča je oskrbovana tudi pozimi. La « Società Alpina di Jesenice » raccomanda ai lettori del Matajur i Rifugi alpini lungo la strada che conduce al Passo del Vršič — Erjavčeva koča — Tičarjev dom e il Rifugio alla sorgente dellTsonzo. Il Rifugio « Erjavčeva koča » è aperto anche d'inverno. Ijan udaril čez Alpe za bežečemi Karni. Karni so se obupno branili, a ko so videli, da jim nič ne pomaga, so pobili svoje lastne žene in otroke in sami sebe, da bi ne prišli v rimsko ujetništvo. Karni so bili torej prazgodovinski prebivalci Benečije. Ko je rimski vojskovodja Julij Cezar do leta 59 pr. Kr. spravil pod rimsko oblast vso Galijo in Ilirijo, je zbral v Ogleju tri legije vojakov in z njimi premagal končno tudi Helvete. Po zimi leta 53-52 pr. Kristusom je Julij Cezar zopet prišel v Oglej in ob tej priložnosti je ustanovil vojaške kolonije « Forum Julij », tam kjer je sedaj mesto Čedad, in « Julium Cami-cum », v Carniji, tam kjer je danes vas « Zuglio Carnico ». Rimljani so odprli novo cesto, ki je peljala iz Ogleja čez Čedad po Nadiški dolini do postaje « ad Silanos » (Kobarid) in od tam čez Predel do mesta « Virunum », na Koroškem. Ta cesta, imenovana « via Belojo », je šla ob reki Nadiži (Natissus). Prvič jo je prekoračila v Čedadu, tam kjer sedaj stoji « Zlodej ov most » in takò prišla na nje desno stran. Od tam je šla ob Nadiži do Sv. Kvirina, kjer je zopet prešla na levo stran. Druga rimska cesta je šla na levi strani Nadiže pod vasjo Krvarija (Carraria) čez potok Erbeč, pod Ažlo, kjer je moral biti tudi kak most, in se je združila s prejšnjo pri Sv. Kviri- nu. Pred cerkvico sv. Kvirina so se pred nedavnim še poznale ko-lovozine rimske ceste, zarezane v živo skalo. Ta je bila najkrajša cesta med Akvilejo in Virunum. Pomniti pa je treba, da je že v dobi Rimljanov peljala druga še krajša pot iz Furlanske ravnine čez Fojdo, Čenebolo, Robedišče, Sedlo in čez Stol na Žago. Pod Logmi stoji še zelò star kameni ti most čez Nadižo, kateremu pravijo « rimski most »; pri Homcu so našli rimsko zidovje, na prehodu čez Stol pa celò kamenite sekire. Lega ob « via Belojo » je podelila Čedadu veliko važnost in kadar je v Ogleju začel postajati nezdrav zrak, je Čedad zelo na-rastel in postal glavno mesto dežele, kateri je dal tudi imé « Forum Julij » Friuli. Leta 452 po Kristusu je bil tudi Čedad pomandran od hunskih divjakov kralja Atile, vendar se je mesto kmalu zopet dvignilo. Potem ni več trpelo velikih nesreč do prihoda Longobardov. Postalo je veliko tržišče ali « forum negotiationis », kakor ga i-menuje Pavel Dijakon, zgodovinar Longobardov. Maja meseca, leta 569 po Kristusu, so prišli po Nadiški cesti Longobardi in so po hudem boju zavzeli Čedad in vso Furlansko ravnino. Kmalu za njimi pa so prišli naši pradedi Slovenci in naselili hribe in doline, kjer mi prebivamo. Industrie A. ZANUSSI PORDENONE (Udine) HLADILNIKI - TELEVIZORJI - PRALNI STROJI - ŠTEDILNIKI VELIKE KUHINJSKE, PRALNE IN HLADILNE NAPRAVE ZA HOTELE, KOLEKTIVE IN RESTAVRACIJE SVEČKE AVTOELEKTRO TOLMIN garancija brezhibnega " delovanja motorja! DUNAJ: Blizu Salzburga je zajel snežni plaz avstrijski avtobus, v katerem je bilo 40 študentov, švicarskih turistov — 14 jih je izgubilo življenje. MOSKVA: V Sovjetski zvezi bodo ustanovili šest novih ministrstev: za letalsko industrijo, za obrambno industrijo, za radiofonsko industrijo, za pomorsko industrijo, za elektrotehniko in za strojegradnjo. KAIRO: V zadnjih šestih tednih je Združena arabska republika poklicala pod orožje nad 10.000 rezervistov. TEHERAN: Odslej bodo v Perziji obešali obsojence na smrt samo na dvoriščih zaporov. Doslej so jih namreč kar na cestah ob navzočnosti ljudi, ki jim je bila to « ljudska zabava ». NEW YORK: Rekord so dosegli z letalom čez Atlantik: doslej je vozilo letalo 5 ur in 32 minut, odslej pa bo vozilo le 5 ur 26 minut. ALŽIR: Na sestanku tajništva združenja novinarjev v Djakarti so sklenili, da bo druga konferenca združenja novinarjev azijskih in afriških dežel letos aprila v Al-žiru. PARIZ: Ustanovili so prvo postajo za prvo pomoč bolnim mačkom in psom — zadostuje telefonski poziv in veterinar se bo oglasil na domu lastnika obolele živali. BERN : švicarski kmetje prirede precej mleka — letos bodo zato opremili vse večje bencinske črpalke z avtomati za prodajanje mleka. MOGADIš: Zaradi suše je v Somaliji veliko pomanjkanje živil — SZ je semkaj poslala 500 ton žita, 500 ton graha, 5 ton mleka v prahu in 2 toni zdravil. MILANO: Na pošiljki, ki je prispela iz ZR Nemčije na italijansko carino, je pisalo « pražena koruza » — v resnici pa je bilo v pošiljki za 98 milijonov lir tihotapskega tobaka. BERLIN: Nad 40.000 mačk v tem mestu nima gospodarja — letno jih društvo za zaščito živali z injekcijami spravi na drugi svet 5000, pa jih še premalo. |IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII>IBIII>>llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||l|l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ll|||l,|||,||lil,,llllll|||||||||||||||||||||||||||||| llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Cose da sapersi Le minoranze etniche e la Slavia Friulana 2. Ma l’ispirazione fondamentale, la chiarificazione ideologica riguardante la posizione dei gruppi nazionali è contenuta nel programma della Lega dei comunisti della Jugoslavia e in modo concreto nelle decisioni dell’Esecutivo del Comitato centrale della L.C.J. emanate 3 tale proposito nel marzo del 1959; esse tra l’altro dicono: « La nostra posizione nei confronti delle minoranze non è mai dipesa, nel dopoguerra, dai rapporti internazionali con i paesi vicini. Nel nostro Stato trattiamo le Questioni delle minoranze nazionali come di fattori del tutto pari nei diritti rispetto agli altri popoli jugoslavi e le stesse, uguali in tutto, partecipano all’edificazione della comunità jugoslava, alla quale portano il loro contributo politico, culturale e generale. Le minoranze conservano le proprie peculiarità come parte della nazione alla quale appartengono etnicamente e uniscono le sue caratteristiche, soprattutto di natura culturale, con quelle dell’ambiente in cui vivono. Perciò le minoranze costituiscono un importante fattore di avvicinamento e di collegamento tra popoli diversi ... ». « La Lega dei Comunisti della Jugoslavia dedica grande attenzione ai problemi specifici dei gruppi etni- ci, alla determinazione di concezioni internazionalistiche conseguenti e di principio nei confronti di questi problemi e al rispetto e alla realizzazione completa di queste concezioni. Tutto ciò è comprensibile perchè si tratta non solo di problemi interni del nostro paese molto importanti e delicati, ma anche di un significativo elemento dei nostri rapporti internazionali. Nel Programma della Lega dei Comunisti della Jugoslavia sono esposte chiaramente e in ogni senso le nostre concezioni di principio riguardanti la questione dei gruppi etnici nazionali del nostro paese... Il punto di partenza della nostra politica nei confronti dei gruppi etnici nazionali consiste in un trattamento identico e in un’unica posizione sociale di tutti i lavoratori indipendentemente dalla loro nazionalità, indipendentemente dalla loro appartenenza a gruppi nazionali maggiori o minori. Questa è dunque la politica della completa eliminazione di ogni ombra di discriminazione nazionale. In altre parole nella nostra società agli appartenenti ai gruppi etnici nazionali sono assicurati non solo tutti i diritti nazionali, bensì vengono loro offerte, con lo sviluppo del sistema deH’auto-amministrazione, reali possibilità di realizzare questi diritti da soli, nonché da soli e in collaborazione diretta con altre nazionalità ». La relazione peraltro avverte: « Tuttavia su questa strada ci imbattiamo ancor sempre in difficoltà nella stessa misura in cui il sistema dell’autogestione sociale e il suo funzionamento dipendono da problemi obiettivi e da debolezze soggettive. Per tutto ciò la Lega dei Comunisti della Jugoslavia reputa che, in armonia con le esigenze essenziali di una democraticità coerente, bisogni insistere ulteriormente, per quanto concerne il problema dei gruppi etnici nazionali, sulle seguenti concezioni: 1) La completa realizzazione dei diritti di tutte le nazionalità, assicurando le condizioni per una effettiva soddisfazione dei loro interessi particolari nello sviluppo economico e culturale, nonché nello sviluppo delle comunità di lavoro e politico-sociali in cui vivono; 2) Lo sviluppo e la cura di una collaborazione amichevole, di buon vicinato e quanto più multilaterale con i paesi i cui territori limitrofi di confine sono abitati da popolazione mista. Una tale collaborazione contribuirebbe a far sì che i gruppi nazionali non vengano tagliati dal confine dal proprio corpo etnico come da una barriera ed essi comunicherebbero in misura serfi-pre più libera e più eclettica con la propria nazione madre, per cui verrebbero a trasformarsi da quel che fu un tempo un fattore di dissidio in un fattore di ravvicinamento e di collaborazione tra i popoli e i paesi diversi ». L’elaborazione concreta delle norme costituzionali ha trovato espressione negli statuti dei distretti e soprattutto dei comuni, in cui vivono i connazionali. La loro approvazione è stata preceduta da un vasto dibattito, al quale hanno partecipato con interesse, con iniziative e proposte specifiche pure gli appartenenti al gruppo etnico. Attualmente in tutti i comuni dellTstria sono in vigore le nuove piccole carte costituzionali. Nel corso del dibattito sono emersi alcuni elementi giudicati essenziali ai fini della creazione delle condizioni più favorevoli alla affermazione e al progresso indisturbato dei cittadini di nazionalità italiana. Essi si possono così riassumere: definizione del territorio mistilingue; bilinguismo concepito non solo come soddisfacimento di esigenze di natura esteriore e formale, ma soprattutto come impegno tendente a far maturare un ambiente, un’atmosfera bilingue che favorisca la conoscenza e il rispetto reciproci e il superamento in senso naturale e non amministrativo dell’ostacolo costituito dall’uso di differenti mezzi espressivi; studio obbligatorio delle due lingue considerate paritetiche nelle scuole di ogni ordine e grado quale corollario logico del principio del bilinguismo; servizio di assistenza legale-linguistica gratuito per i cittadini di nazionalità italiana; condizioni paritetiche di istru-zone. (Continua) nali, non era in possesso dell’« assicurazione di permesso di soggiorno » appunto di nuova istituzione. E’ stato così fatto presente al Governo svizzero tramite l’ambasciatore a Berna, che le ultime disposizioni non sembrano conformi ne all’indirizzo generale di una sempre più libera circolazione della manodopera nell’Europa occidentale ne ai rapporti e agli specifici accordi e-sistenti tra i due Paesi. Ciò nondimeno le misure poliziesche e discriminatorie rimangono in vigore: ciò significa che una azione decisa e chiara del Governo italiano ancora non vi è stata per far recedere le autorità svizzere dalle loro posizioni. E qui riteniamo opportuno riportare due soli giudizi dai quali si può facilmente individuare il vero stato delle cose. Ha scritto il « Corriere della Sera »: « Al discriminante e avvilente intervento degli e-secutori, gli operai italiani — povera gente dalla valigia di fibra, il pacco delle cibarie annodato con io spago — hanno opposto un contegno dignitoso, esemplare. Non ci sono state scenate, imprecazioni, rimostranze. Nessuno aveva detto loro come comportarsi, erano arrivati impreparati e indifesi. Bisogna far presto per favorire il commercio nella zona e l’afflusso alle Grotte Unirò - Una frana minaccia la frazione di Zapatocco - Gli operatori della televisione italiana nella famosa grotta PULFERO - Marzo. Chi, una volta abbandonata la statale, muove da Ponte San Quirino, appena superato l’abitato di Vernasso in territorio del Comune di San Pietro al Natisone, si accorge subito, che la strada, costruita dai militari durante il primo conflitto mondiale (1915-18), che costeggia la sponda destra del Natisone e che collega le frazioni di No-kula (Oculis), Bjarč (Biar-zo), Bajča (Biacis), Tarčet (Tarcetta), Kras (Cras), Ščigle (Cicigolis), Dorbolò, Flormi-Cedermaci (Flormi-Cedermas), Kojančiči (Co-ceanci), Koleše (Collessa), Landar (Antro), Sošnji (Sosgne), Spanjud (Spa-njut), Vrh (Spignon) e il capoluogo Podponesec (Pul-fero), è tutt’altro che agevole e sufficiente per soddisfare le esigenze delle località dianzi accennate. Detta rotabile, infatti, che si snoda in uno scenario panoramico meraviglioso, tinto di verde e gorgogliante di acque che allietano la vallata protetta e quasi amorosamente accompagnata da montagne niente affatto spavalde o soffisticate ma gentili e romantiche, è davvero in uno stato deplorevole. Non rimane dunque, pensiamo, che rivolgere un caldo appello alle autorità ed agli enti responsabili perchè un simile stato di cose venga al più presto eliminato; e ciò sarà possibile, ci permettiamo suggerire, con una generale e completa sistemazione che innanzi tutto comporta u-na diligente asfaltatura, un sufficiente ampliamento e le necessarie rettifiche specie per quanto riguarda i tratti in cui attraversa le località di Bjače e Tarčet in particolare. Migliorando quindi a dovere la strada, come si è detto, con opportune sistemazioni e con l’asfalta-tura, oltre a tenere dietro ' un traffico sempre crescente, essa permetterebbe anche il transito di autocorriere che in tal modo collegherebbero le varie località della sponda destra del Natisone. La strada inoltre agevolerebbe l’afflusso dei turisti, anche stranieri, all’antica e A destra, ai piedi del cocuzzolo, è accoccolato S. Giovanni d’Antro. Sulla parete rocciosa, a sinistra, si trova l’ingresso della famosa grotta. Tanna è sempre Talpa aia caperà, si spera Dalle nostre parti succedono cose che nessuno, forse, si attendeva di veder realizzate. Chi mai, infatti, con quel po' po’ di clima dal sapore quasi intimidatorio e con quella propaganda a getto continuo contro tutto ciò che aveva aspetto democratico o anche sloveno, sperava di vedere un giorno in posti di comando, e per essere precisi in Comune in qualità di amministratori, degli elementi veramente e sinceramente democratici? Chi ha letto nel nostro numero precedente i servizi sulla Val Canale (Tarvisio, Malborghetto-Valhruna e Pontebba), può persuadersene compiutamente. Quasi un miracolo! Oggi parliamo di Taipana, ma stavolta il caso è tutto particolare. In questo Comune gli eletti — in due liste — erano tutti democristiani. Quindi, qui, niente passi in avanti; e ciò in buona parte — e ce ne dispiace — e anche causa degli elettori che non hanno, ci sembra, ancora imparato a scegliersi gli uomini più adatti a rappresentarli — maggioranza e minoranza — e, all’occorrenza, sa-rrificarsi per il loro bene. Certo vi era più interesse e più attaccamento ai problemi singoli e collettivi quando a Taipana vi erano quei tali che in Con- siglio, o in slavo o in italiano, riuscivano a spiegare bene questi problemi e a indicare alla popolazione, ai colleghi, e in particolare al Sindaco e alla Giunta, il modo migliore per risolverli. Ebbene a Taipana, tanto per fare qualcosa e magari con ciò trascurare quelli che sono i veri doveri dell'amministratore, si è brigato a tutto vapore per scindere in due il Consiglio Comunale: sono infatti passati all'opposizione, forse perchè mancati assessori, sindaci o vicesindaci, ben sei Consiglieri in modo che la maggioranza risulta ora composta da otto Consiglieri in quanto uno, il nono, si è trasferito all’estero per ragioni eli lavoro. A questo punto, tuttavia, e lo dobbiamo dire, non si conosce precisamente quale dei due gruppi sia più orientato a, destra; t solo il tempo, sempre galantuomo, ce lo saprà dire. Ma certo si è, e tutti lo potrebbero affermare, che con questo sistema non andrà molto a lungo che a pontificare nel Municipio di Taipana, per la prima volta dopo la seconda guerra mondiale, ci sarà un Commissario Prefettizio. E a pagar le spese sarà proprio la popolazione che, bontà sua, ricorda ancora con manifesta simpatia quei tali innominati cui dianzi abbiamo accennato. nota Grotta di S. Giovanni d’Antro — di recente illustrata dalla Televisione italiana — dichiarata monumento nazionale, situata in posizione amena in prossimità di Tarčet già capoluogo di Comune, che va orgogliosa del suo monumento nonché dei resti delle famose « lastre » (macigni che reggevano una SDecie di tavola rotonda) dove i rappresentanti dei sedici Comuni della « Banca d’Antro » si davano convegno per trattare pubblicamente tutti gli affari che interessavano la popolazione: e questa « Banca d’Antro » altro non era che il Parlamento della Valle del Natisone che con la «Banca di Merso» (che rappresentava tutti i Comuni della Valle di San Leonardo) costituiva « l’Arengo », ossia il Parlamento Generale della Schiavonia Veneta. Soltanto il trascurare di valorizzare la Grotta di San Giovanni d’Antro, pertanto, sarebbe grave colpa; e noi non dubitiamo che qualcuno — il Comune, la Provincia, la Regione o anche qualche Ente turistico — si dia da fare in modo che questo raro monumento possa costituire un’attrazione di alto interesse per quanti a-mano le cose rare, belle e storicamente importanti. Ad ogni modo un segno tangibile del suo pregio storico è dato dall’iscrizione che segue e che appare, sul marmo, nell’intemo della Grotta, dove esiste la chiesa dedicata a San Giovanni — la più antica della Valle del Natisone — e dove si sono sempre svolte e continuano a svolgersi particolari cerimonie religiose che richiamano fedeli perfino da oltre confine: IACEO INDIGNVS HIC TVHV — LATUS EGO FELIX AD FVN — DAMEN-TA AcoRVM EcclAE — IOHIS BAPTISTAE AC E-VANGELISTE — IDCIR-CO PBSECRO OMS A-SCENDEN — TES ET DE-SCENDENTES VT PRO ME — IS FACINORIBVS DM PRECARE DIGNE — MINI. Già in queste condizioni di sfavore, la caratteristi- ca e ammirata Grotta è stata visitata da coraggiosi turisti, tutti uomini di elevata cultura, provenienti anche dalla Jugoslavia. I turisti, nostrani e di fuori, venendo da queste parti potranno anche ammirare nell’ accogliente borgatella di Biacis, assieme al tradizionale folclore, il luogo dove il tribunale della Schiavonia teneva le sue udienze e i resti dell’apparato (lastre) collocati su un lato della piazzetta, di cui i giudici tei tempo si servivano per i loro uffici. E da queste parti — lo diciamo di passaggio — si può anche praticare con successo e soddisfazione la pesca. Giacché ci siamo ecco un altro particolare. A nord di Pulfero, sempre sulla sponda destra del Natisone, e precisa-mente tra le località di Erbezzo e Montefosca, or non è molto si è pericolosamente inserita una frana di discreta mole staccatasi dal Potoška. La frana, per fortuna, si è arrestata alle soglie dell’abitato di Zapatocco, creando naturalmente panico, ma non è detto che la minaccia all’abitato sia per questo da ritenersi cessata del tutto; e in questa circostanza noi sollecitiamo le autorità a prendere con la massima urgenza tutti i provvedimenti del caso; ed alle autorità raccomandiamo pure di provvedere alla svelta all’asfaltatura della strada che dal fon-dovalle porta a Monte Fosca (è un impegno — lo diciamo per inciso — assunto durante il periodo elettorale dall’attuale Presidente dell’Amministrazione Provinciale professor Luigi Burtulo). Una delle «lastre» (qui si tratta di quella di Biaccis) attorno alla quale i cittadini discutevano ogni loro problema. - Era una specie di « tavola rotonda ». Splošno gradbeno podjetje “PRIM0R|E„ Ajdovščina (Slovenija) telef. 63,64,68,46 Impresa costruzioni edili Stran 4 "■ " im . »........ « MATAJUR » —.......... -.- . - —.. Stev 5 1 LAVORATORI PALAVO MAI PR L DI PERSO V A I NOSTRI EMIGRANTI E LE GRAVI MISERE SVIZZERE Fiacco intervento del Governo italiano - Rimangono in vigore le misure poliziesche e discriminatorie - Un italiano licenziato in tronco senza motivo Abbiamo in precedenza già parlato delle misure svizzere di controllo sulla emigrazione alla frontiera, misure dirette contro gli emigranti provenienti dall’Italia e che hanno suscitato nel Paese, e anche nelle nostre Valli e Convalli: Resia, Comappo, Natisone, Grivò, Rijeka, A-boma che al flusso emigratorio danno, purtroppo, a causa delle tristi condizioni economiche locali un notevole contributo, grandi apprensioni e vivo disappunto. Ora precisiamo che il giorno dell’entrata in vigore delle misure svizzere, che hanno praticamente portato alla chiusura della frontiera, a Chiasso e Domodossola si sono verificate drammatiche conseguenze per migliaia di lavoratori respinti dalla polizia svizzera. La nuova situazione creatasi non poteva non avere una eco immediata e vibrata nel Parlamento italiano al fine di costringere il Governo svizzero a porre fine al divieto di entrata nel territorio elvetico perchè, pur avendo in ordine i documenti richiesti dai trattati internazio- Ma di fronte agli occhi di tanti estranei, di tanti stranieri, pronti ad arrogarsi il diritto di giudicare la loro reazione, hanno scelto spontaneamente la strada giusta, della compostezza dettata dall’orgoglio ». Per suo conto l’onorevole Fernando Santi, Segretario Generale della CGIL, così si è espresso: « La mancata solidarietà dei sindacati svizzeri con i lavoratori italiani e il modo perentorio col quale vengono applicate da parte svizzera le misure restrittive è un modo che crea una serie di drammi umani che ricordano i famigerati tempi del « passaporto rosso », e contro il quale il Governo italiano ha il dovere di protestare energicamente. E’ inutile aggiungere che l’europeismo di cui tanto si parla riceve un fiero colpo per il prevalere dell’egoismo nazionale svizzero ». Il senatore Viglianesi, Segretario Generale della UIL, dichiarò « che, pur non avendo la Svizzera doveri derivanti da appartenenza a Comunità economiche quali la CEE, i provvedimenti presentano una certa rigidità e ripropongono l’esigenza della eguaglianza dei trattamenti nei vari Paesi. Più aperto e sincero è stato il sindacalista demo-cristiano onorevole Scaglia che affermò: « Io trovo completamente assurdo che in un momento in cui le frontiere nazionali tendono ad a-prirsi, in un Paese civile come la Svizzera possono essere affermati principi tanto antistorici e inattuali ». Noi, per il bene di tutti i nostri emigranti, e per la tranquillità dei loro cari, ci auguriamo che le cose comincino a volgere per il meglio, che è sempre ora. Prima però di concludere vi riferiamo un paio di episodi: l’uno non migliore dell’altro. Pensate: una grossa fabbrica della Svizzera tedesca ha licenziato un lavoratore italiano alle sue dipendenze da tredici anni perchè questo aveva e-spresso un giudizio poco positivo sulle misure di blocco alla frontiera prese dal Governo svizzero; ed a Losanna la polizia non ha rinnovato il permesso di soggiorno a un emigrato italiano perchè questi aveva avuto delle storie con il suo caposquadra. Altrove i datori di lavoro vogliono informazioni finora mai richieste come questa: « Vostro marito ha già avuto a che fare con la polizia? ». Passando un momentino in Germania, quella di Bonn per intenderci, che va sbraitando per le favorevoli facilitazioni concesse da poco con trattato agli italiani, quasi per farsi dimenticare il trattamento a volte inumano subito da numerosi nostri emigranti (chi non ricorda i cartelli affissi in vari ambienti: « Vietato l’in- gresso ai negri e agli italiani?», riferiamo l’informazione passataci dal nostro corrispondente di Stoccarda la quale precisa, quasi a confermare i nostri dubbi sulle vere intenzioni dei padroni del vapore tedeschi nei riguardi dei nostri emigranti, che nella sua città in un locale di fronte alla stazione centrale, quando il direttore del locale stesso intuisce che chi sta per entrare è italiano oppure ebreo gli dice secco secco e senza mezzi termini: « questo locale è riservato ». Se non è zuppa, come si vede, è pan bagnato. Ad ogni modo staremo a vedere alla finestra e solleciteremo i nostri corrispondenti all’estero a tenerci bene informati. mn Hlinili lini ...................................................... mi................un....ni...mi....nmnnnnmi....m........... mi.......ninnimi............il.......mini A destra del Natisone una