IZ. Številka. II Liibijail, i litrMt, ZO. februarja 1913. XM. leto. I »Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto ••••••• K 24 — pol leta • •••••• , 12— četrt leta •••••• , 6*— na mesec •••••• . 2*— v upravniM/u prejeman: celo leto K 22*— pol leta . . . • . • . . 1!'— četrt leta *•••••• m 550 na mesec •••••• . 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, Urednlštvos Hnanova ulica it 5 (v pritličju levo,) telefon št 34. Uhaja vsak dan ivecer tevzsmšl nedelfe In premike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo narpčnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari. — Posamezna številka velfa 10 vinarjev. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št 85. «Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto . ...... pol leta >•••••• četrt leta ••«••• na mesec • ••««. K 25--. 13 — . 6-50 . 230 za Nemčijo: celo leto..... K 30*— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ......K 35.-^ Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Cpravnlstvo f spodaj, dvorišče levo), Knaflova nllca št 5, telefon št 85. Gre ali ne gre? Dunaj, 19. febr. Kdor crpe svoje informacije o internacionalnem položaju iz dunajskega Časopisja, mora predrugačiti svoje mnenje trikrat na dan. Poročila o položaju varijirajo in niha.'o ired najskrajnejšim optimizmom in naj-crnogledejšim pesimismom z narav-t sistematično konsekvenco. Pri tem je poudarjati, da so dunajski listi raj brez izjeme »vladni organi«, m je njihove informacije o mednarod-lem položaju izvirajo vse iz enega in ivega vira — iz presbiroja zunanjega ministrstva. Uredniki velikih in malih listov romajo skupno vsak dan popoldne v palačo zunanjega ministra, vprašujejo, konferirajo, sprejemajo iii perlustrirajo — človek bi mislil, vsak za sebe sicer, pa vendar vsi isto sliko zunanjega položaja, ker je vendar jasno, da morejo poklicani faktorji imeti sami tudi le eden nazor o trenotnem stanju mednarodne situacije. Toda čim napišejo ti uredniki svoje informacije za list, vidimo, da so gospodje presbiroja povedali \ sakemu nekaj drugega in rabili barve od rožnate do črne ... Tako menda nikjer ne znajo igrati z javnim mnenjem, kakor na Dunaju — res je tih odvisna ne toliko od dejanskih dogodkov, kakor od dejstva, katera struja da je bas trenutno na površju. Dunajsko časopisje služi rado eni in drugi. :>N. Wr. Tagblatt« n. pr„ ki je včeraj 17. t. m. optimistično informacijo iz Berchtoldove okolice dobil, je prinesel IS. t. m. situačno poročilo iz presbiroja ter konstatiral popolnoma hladnokrvno, da zunanje ministrstvo predidočega poročila, ki da je prišlo iz »sicer dobro informiranega vira«, ne potrjuje. Pri tem je javna tajnost, da poročilo z dne 17. t. m. od kneza Fiirstenberga, ki je o intencijah grofa Berchtolda in tudi dvornih krogih direktno poučen ... Dokler ne preneha ta igra medsebojnega izigravanja avstrijskih diplomatov, tako dolgo pač ni mogoče izreči sodbe o tem, v kateri smeri pojde nadaljni politični razvoj. Po informacijah od ruske strani izgleda dejanski stan danes prilično tako, kakor smo to že naznačili. Rusija vzdržuje glede Skadra svoje pogojno stališče, glede severne meje se zavzema za to, da ostanejo Peč, Dja-kovica, Prizren, Dibra srbski. Avstrija koncendira v najskrajnejšem slučaju Peč in Prizren ter ie voljna akceptirati mejo Bistrica-Dnn-Šar-pianina - Jama-Bistra-planina-Kara-Orman. Rusija izjavlja, da odobrava princip »Balkan Balkancem«, ni pa voljna privoliti v politični desinteres-sement, temveč izjavlja, da so balkanski narodi svobodni tudi z ozirom na to, kje da si hočejo v bodoče iskati politična prijateljstva. Balkanskemu principu, da nasprotuje že v naprej, ako reklamira Avstrija za sebe gotove prijateljske in »blagotvorne« pravice napram balkanskim narodom, in naj si bo tudi ex titulo neposredne sosede in Balkanske. Podučeni ruski krogi pa poudar-I jajo, da je sprava mogoča v tem tre-notku, ko se posreči kompromis v albanskem vprašanju. Rusija, da nima ničesar proti temu, ako si utrja monarhija svoje zveze na Balkanu ter jih porablja v trgovsko - politične svrhe. Izriniti pa se Rusija z Balkana ne da. Zdi se nam, da se spor za političen vpliv giba v nekoliko napačnih smereh. Pri nas in v Rusiji se premalo upošteva dejstvo, da je bila balkanska zveza ustanovljena za to, da osvobodi balkanske narode ne le turškega jarma, temveč tudi političnega protektorstva evropskih vele- sil. Balkanske države nočejo biti žoga, s katero bi se igrala enkrat Dunaj, enkrat Peterburg. Tudi iz ruske informacije je razvidno, kako malenkosten je pravzaprav sporni predmet med obema državama. Ako prepušča Avstrija PeC in Prizren Srbom, potem je trdovrat-nost glede Djakovice in Dibra res le prestižni justament, ki se zdi morda našim diplomatom silno važna zadeva, ki pa med ljudstvom (in ljudstvo je Avstrija, ne pa gospndje iz zunanjega ministrstva) ne najde prav nikakega razumevanja. Finančni odsek. Pri posvetovanju o finančnem načrtu so včeraj nastopili trije novi momenti: 1. pričakovano glasovanje o vpogledu v trgovske knjige se ni vršilo, temveč se je preložilo na danes, mogoče tudi Šele na jutri. Predlogi referentov o vpogledu v trgovske knjige namreč še vedno niso iz-gotovijeni. Pred«'čerajšnem ob desetih ponoči je bil med nekatere člane finančnega odseka razdeljen nov načrt, ki so ga pa včeraj dopoldne zopet zavrgli ter ga nadomestili z drugimi formulami. Drugo novo dejstvo je sklep parlamentarične komisije Poljskega kluba, ki zahteva bisrveno zvišanje kvote dotacije, ki odpade na Galicijo. To dejstvo moremo smatrati za novo težkočo, ki bo najbrže povzročila komplicirana in dolgotrajna pogajanja med strankami. Tretjič pa so se včeraj prvič nojavila znamenja nasprotstva proti finančnemu načrtu od socijalnode-mokratične strani. Poslanec dr. Dia-mand je zahteval, naj se glasovanje odlo/i. dokler vlada ne predloži vsaj elavnih potez izvršilnih prednisov k zakonu o osebni dohodarini. Socijalni demokrati iziavljaio, da tega predloga niso stavili iz stvarnih motivov, ker imajo večinske stranke namen, vriniti več važnih določil, ki spadajo pravzaprav v zakon, v izvršilne predpise. Vsled tega ni mogoče glasovati za zakon, predno niso znani izvršilni nrednisi. Predlog Diamandov ie povzročil pri navzočih zastopnikih večinskih strank veliko presenečenje. Razvila se je daljša debata o poslovnem redu, v kateri so bili posebno glasni poslanci Hummer, Steinwender in Teufel. Odgovarjali so jim v enakem tonu poslanci Winarsky, Schiegl in Diamand. Ker je bila nadaljna razprava vsled te razburjenosti nemogoča, je predsednik dr. Urban prekinil sejo. Med odmorom so se razburjeni duhovi polegli. Ko se je seja zopet začela, je bil Diamandov predlog z 22 proti 15 glasovom odklonjen. Posvetovanje se je nato mirno nadaljevalo. Že danes je gotovo, da pred Veliko nočjo ne bodo v plenumu zbornice raznraviiali o malem finančnem načrtu. Četudi bi odsek finančno reformo prihodnji teden končal, vendar se zbornica ne bo bavila ž njo. Koncem meseca bo imela zbornica samo Še dve plenarni seli. Na dnevnem redu teh dveh sej pa bodo le manjše predloge. Včeraj je prišla v državno zbornico deputacija centralne organizacije uradniških društev, da urgira pri strankah rešitev finančnega načrta. Predsednik dr. Sylvester je sporočil deputaciji, da je za 27. t. m. sklicana konferenca načelnikov strank in da namerava on predlagati, naj zbornica vzame v razpravo finančne predloge, kakor hitro jih bo absolviral odsek. Krščanski socijalisti in socijalni demokrati so izjavili, da ne bodo ovirali razprave o finančnem načrtu. Ogrsko. Po končanem procesu Lukacs-Desy so prirejali Desvju velike ovacije. ČlaniKossuthove stranke izjavljajo, da bodo boj proti Lukacsu nadaljevali do skrajnosti. V Justhovi stranki pa so napadali grofa Khuena-Hedervarvja, ki bi kot min. predsednik moral vedeti, odkod je vzel Lu-kacs denar za volitve. Grof Khuen je s tem postal sokrivec Lukacsev. Zastopnik Desyia posl. Vasonv izjavlja v uvodniku nekega lista, da je popolnoma zadovoljen z izidom procesa. Dežela zdaj lahko spozna, kaj se je zgodilo s 4*8 milijona kron. Nemogoče je, je izjavil Vasonv, da bi zadobila razsodba pravno moč, kajti potem bi morali v deželi zgraditi mnogo več ječ, nego jih je sedaj. Grof Štefan Tisza se je o akciji opozicije proti min. predsedniku sle- deče izjavil: Zoltan Desy je svoje obtožbe proti min. predsedniku uvedel na politično polje. Sodni dvor pa mu ni tja sledil. Sodni dvor je ostal na juridičnem polju in je dal zadoščenje min. predsedniku, ki je bil napaden v svoji časti. Zdaj hočejo An-drassy, Apponyi in Zichy dovesti zadevo pred porotno sodišče. Kaj to pomenja, kaže slučaj Kovacsa. Popolnoma pravilno je, da se min. predsednik noče podati na to polje. Volilne fonde imajo povsod jia svetu, tu in tudi v inozemstvu. Če je to pravilno ali ne, o tem se da prerekati, toda stvar spada na politično polje in ne pred sodišče. Opozicija naj to zadevo predloži parlamentu in jo tam reši. Grof Julij Andrassy je na to izjavil, da se nikakor ne strinja s Tiszo. Pred narlamentom se ne more nikogar siliti, da izpove, pač pa pred sodiščem. Če bi zadeva prišla pred parlament, bi večina preprečila vse dokaze in Lukacsa ravnota-ko slavila, kakor ga je slavila v klubu. * Združena opozicija bo prišla v ponedeljek polnoštevilno k državno-zborski seji. Ker je potekla doba izključitve, ne bodo več postavili kordona pred parlamentom, temveč bo policija nameščena v souterrainu. Opozicija bo takoi začela s hrupno obstrukcijo, tako da bodo poslanci najbrže zopet izključeni. Opozicija je zaradi izida procesa Lukacs-Desy zelo razburjena, vsled česar bo prišlo najbrže do zelo hrupnih prizorov. Jezikovno vprašanje v Bosni in Hercegovini. Narodna stranka bosanska bojuje najostrejši boj proti germaniza-toričnim poskusom v deželni upravi. Do prvega spopada je prišlo pri poskusu deželne vlade, da bi se deželni zakoni objavljali razven v srbohrvaščini tudi v nemščini in madžarščini. Zdaj gre za enake poskuse deželne vlade uvesti, oziroma obdržati nemščino pri bosanskih železnicah. »Zeit« je o tem poročala: Bosanska vlada je še le pred kratkim izdelala jezikovno predlogo, v kateri se sicer uvaja srbohrvaščina kot notranji in zunanji jezik, toda pri želez- LISTEK. Oh, ta smola! (Spisal Študentko.) Dobijo se ljudje, ki imajo pri vsaki stvari, česar koli naj se poprimejo, takoj izgubo ali vsaj blamažo. V takih slučajih pravimo, da imajo smolo. Kakor v življenju posameznika, tako igra smola tudi pri celih narodih veliko vlogo. Poglejte, kakšno smolo so doživeli v zadnjem času Turki! Kjerkoli so zadeli ob junaške Slovane, povsodi so se morali pokoriti povelju: »zuriick« — če ni bilo že prepozno in ako jih ni doletela še več^a smola: razoroženje in vjetništvo. Še hujšo smolo so imeli pri tem naši lju-! i Nemci, ki so komaj pričakovali, da padejo svojim prijateljem Turkom tam gori pri Belem gradu v bratski njem. In ti nemški časnikarji! Poročali so svojim listom tako, kot bi luli srbski vojaki nemške konzule i ar na ražnju pekli — a glejte smolo! Zdaj pa naenkrat ti ljudje vstajajo od mučeniške smrti! Nekaj takega rno včasih že brali v slovstvenih čitankah »od tega salamandra, ki se v oignu ne spiža inu h pepelu ne po-1 lane.« Ampak, da se še danes kaj ta- ega zgodi, to je pa že smola vseh smol! Toda o vsem tem nimam namena pisati, temveč o svojem prijatelju Jožefu Stoparju, ki je imel in ima od prvega dneva svojega življenja tako smolo, da se ga Bog usmili. Prva njegova nesreča je bila ta, da se je rodil ubožen kot cerkvena miš, kajti njegov oče je bil prav navaden kočar daleč v hribih. Se hujše pa je bilo to, da je že kot bosopeti vaški paglavček kazal nanevadno razumno glavico in da je vaški faj-mošter nagovarjal njegovega očeta, naj ga da »z božjo pomočjo« študirat. To se je tudi zgodilo. In tako sva se seznanila z Jožetom, ker sva oba š'udirala »z božjo pomočjo«, ob suhem kruhu in večnem fižolu ... Bila sva vedno prijatelja, dasiravno so se drugi Jožeta malo izogibali — to pa le vsled tega, ker je imel fant res tako smolo, da se ni bilo varno z njim družiti, ker si gotovo še ti prišel v kako zadrego z njim vred. Jožeta so imeli vsi profesorji na »piki«, tako smolo je imel z njimi. Šibkega razrednika je enkrat prevrnil po stopnjicah, ker se je nenadoma zaletel izza vogala vanj. Drugemu profesorju je vrgel knjigo ravno v glavo, ko je ta nenadoma vstopil v razred. Knjiga je bila namenjena seveda tovarišu sošolcu, ki mu je vzel preparacijo in zbežal proti vratom. Pri tretjem profesorju je prišel v smolo Jože zopet prav po nedolžnem. Nekdo se je pri razlagi zarezal in profesor je uprl pogled naravnost v Jožeta. Ta je postal rdeč kot kuhan rak — in profesor se ni dal prepričati, da je Jože nedolžen. Z Jožetom ni bilo varno krokati, kajti gotovo so nas dobili. V višji gimnaziji smo zahajali precej v gledališče. Šel s^m slučajno z Jožetom in po predstavi sva šla izpit za zadnje vinarje vsak malo pivo. Iz gostilne grede sva prav pred vrati naletela na — svojega razrednika. Drugič je šel Jože sam v gledališče. Tisti dan ga ni bilo v šolo, ker se je bal matematike. Igrali so pa takrat ravno neko igro, v kateri sc smešijo današnje šolske razmere, in to igro nam je ravnateljstvo v okrožnici prepovedalo obiskati. Jože tega ni slišal, ker je čepel celi dan doma in mahal jo je zvečer k prepovedani predstavi. Seveda ga je opazilo bistro oko profesorjevo in Jože ie dobil velik »karcer«, ker mu ni pomagal noben izgovor. • Jože ni dovršil gimnazije. Naveličal se je že večnih nezgod, pa tudi profesorji so se njega naveličali. Vedno češče je moral poslušati migljaje, naj si poišče kje drugje sreče. Pa tudi njemu je začelo iti po glavi, da bi se z teh malih smol ne porodila kaka velika smola, da bi ga lepega dne izključili. Tega se je Jože bal, zato je koncem šeste Šole vstopil k pošti. Srečala sva se še večkrat v življenju in vedno mi je pravil o kaki novi smoli. A sedaj je bil rešen vsaj najhujšega — stradanja. Sicer mu tu- di njegova službica ni dajala toliko dohodkov, da bi živel udobno, a imel je vsaj nekaj. In upal je, da se mu sčasoma dohodki pomnožijo. Pozneje je bil Jože prestavljen v drugo mesto. Dolgo časa nisem izvedel nič posebnega o njem, ker mi je pisal le kako razglednico s par besedami. Nekega dne pa dobim od njega celo pismo. Sporoča mi, da zapušča fantovski stan in da se v kratkem poroči, kar mu gotovo razjasni njegovo, do sedaj tako revno življenje. Pisal mi je, da je njegova izvoljenka bogata in lepa in da jo poroči le iz ljubezni. Voščil sem mu največjo srečo in ga prosil, naj mi ostane še vnaprej dobrohoten prijatelj. Potem pa se je zopet za nekaj časa prekinilo najino dopisovanje. Mislil sem si: sedaj je v raju ljubezni in pozabil je na vse — in želel sem mu vse najboljše. Pa kako se začudim, ko ga čez par mesecev zopet srečam v mestu, kjer sva včasih skupaj študirala! »Jože, kaj pa ti tukaj? Kako je, kako?« »I, tako, tako! Smola je, smola!« »Pa kar sam ...!« Čudno se mi je to zdelo, pa brezskrben nasmeh na Jožetovih ustnicah mi je pričal, da ni kaj hudega. Silil sejn vanj in Jože je povedal vse kar je vedel, ker je bil odkrit do dna duše. Poročil se je res iz ljubezni, kajti ; dote je dobil bore malo. On namreč I ni vprašal naprej, koliko ima, ampak prosil najprej njeno roko. Drugi ljudje so pravili, da bo bogata; to je prišlo tudi Jožetu na uho. Ko je prišlo Jožetovo razmerje do nje že tako daleč, da jo je takorekoč kot pošten človek že moral poročiti, so hitro uredili vso zadevo. Toda njen oče o doti kar govoriti ni hotel. Po poroki mu je rekel, da bi pri »normalnih« razmerah dal več, a da naj bo to obema malo za kazen. Jože je bil od nekdaj skromen in ponižen človek, navajen na vseh vrst smole, zato se je vdal tudi v to nezgodo. Zatrjeval mi je, da vsled tega še bolj ljubi sedanjo svojo ženo. Bil je videti kljub tej odkritosrčni izpovedi dobre volje in prav vesela sva zvečer pod »Vinsko trtico« praznila čaše na zdravje in srečo njegovih »bodočih« ter ogrevala spomine na študentovska leta. Drugi dan je odšel Jože nazaj v mesto, kjer je služboval. Pisal mi Je večkrat, a drugih neprilik mi ni nikdar omenjal, kot to, da se v dotičnern mestu težko živi, ker je velika draginja. Zopet čez par mesecev po najinem sestanku dobim Jožetovo pismo, v katerem mi sporoča, da ie doživel veliko srečo— očetovstvo. Končal ie vso je pismo tako: »In v sedanji veliki draginji me Bog oblagodari kar z dvojčkom!! Premisli, če ni to res prava — smola!«-- Stran 2 SLOVENSKI NAROD. 42 štev. nicah dela iz strategičnih in tehničnih ozirov v tem principu izjemo. Zanimivo je, kakšni so ti tehnični oziri. Med vsem personalom vseh bosanskih železnic jc samo 22 odstotkov takih, ki obvladajo srbohrvaški jezik. To Je zelo zanimivo, pa tudi žalostno, kako se germanizira v popolnoma slovanski deželi. V 34 letih ni mogla vlada vzgojiti personala, ki bi znal edini deželni lezik. Pred-včerajšnem je prišla na Duna] deputacija deželnozborskih strank, da se pogaja z vlado. Včeraj popoldne je imela deputacija konferenco s skupnim finančnim ministrom pl. Bilin-fckim. Člani deputacije so predložili ministru svoje zahteve, ki v bistvu naglašaio, da deželnozborske stranke ne bodo sprejele vladne zahteve, da se pri bosanskih deželnih železnicah obdrži notranji nemški uradni jezik. Deputacija je predložila tudi različne kompromisne predloge, med drugimi tudi predlog, naj se ustvari prehodni stadij desetih let. med katerim bo ostalo pri dosedanjih razmerah. Ko poteče ta doba. naj se uvede srbohrvaščina tudi kot notranji uradni jezik deželnih železnic. Vlada pa noče opustiti svojega stališča. Konferenca je bila torej popolnoma brezuspešna. Vojno no Balkonu. Poraz Turkov pri Šarkeju. K turškemu porazu pri Šarkeju poročajo Se rada! je: Bolgari so pričakovali že med premirjem, da bodo Turki izkrcali pri Šarkeju vojaštvo, zato so podminirali vs* ceste In krščansko prebivalstvo posvarili, da ne sme iz mesta. Ko so nato Turki izkrcali svoje moštvo, so se Bolgari dozdevno umaknili pred ognjem turških topov, ko pa so jim Turki sledili, je zletela mina za mino v zrak ter so te mine razdejale tudi velik del mesta. Baje je bilo pri tem ubitih 6000 Turkov. Kakor poročajo potniki, prihajajoči iz Galipolija v Carigrad, je mrgolelo obrežno morje od Šarkeja do Gnlipolja več dni mrtvih turških vojakov, ki so jih aH ubile mine, ali pa so bili utonili, ko so v blaznem strahu drii nazaj na ladje. Celo turški viri cenijo sedaj skupne izgube Turkov pr! Šarkeju in Bulairu na 15.000 mož. Bolgari niso mnogo prizanašali, tud! sc imeli sami preveč dela s svojimi ranjenci, da bi se bili mogli dosti brigati za turške ranjence. Kar so mogle turške čete rešiti svojih težko ranjenih, so jih prepeljali v Galipoli In v druge trdnjave ob Dardanelah, 1200 težko ranjenih pa so prepeljali v Bru-so. Dne 17. t. m. je dospelo v Carigrad več transprotnih parnikov z lahko ranjenimi. Iz Carigrada poročajo, da je bilo pripravljenih za obnovitev vojne 30.000 postelj v bolnišnicah, šolah in privatnih hišah, da pa vse to ne zadostuje in da bodo kmalu vse bolnice prenapolnjene. Ker so tudi vse inozemske ambulance odpotovale, pričakujoč skorajšni m"r, ker ni zadosti turških zdravnikov In ker je turška vlada izgnala ali pa zaprla grške zdravnike, vlada v Carigradu v zdravstvenem ozirj velika zmeda. Na Kerzonezu. Sedaj tudi tuška poročila ne morejo več skrivati velikanskega poraza pri Bulairu. Neki turški častnik, ki je dospel pred par dnevi iz Galipolija v Car.grad, pravi, da je padla trdnjava Bulalr vsled posrečenega izkrcanja bolgarskih čet in ker se je posrečilo Bolgarom zavzeti najvišje utrdbe tudi na južni strani glavne trdnjave. Glavna trdnjava še ni padla, vendar je gotovo, da se ne bo mogla več dolgo držati. Trdnjava ima samo 60 topov, branila pa se bo do skrajnega proti bolgarski premoči. Drugo turško poročilo pravi, da imajo Turki od vseh svojih postojank pri Bulairu samo še utrdbe »Sulta-nin«, dočim sta glavni utrdbi »Napoleon« in »Viktoria« padli. Utrdbe »Sultanin« pa se morejo držati samo kake trt dni. Poveljnik v Galipoliju je zaprosil vlado, da naj na vsak način pripravi 20 parniKOv, ki bi odpeljali vojaštvo. Glasom drugih vesti pa koraka jedro balkanske vojske že proti evropskim Dardanelam. * Pri Cataldži. Pri Cataldži se sicer sedaj še ne vrši odločilna bitka, vendar pa ne preide dan, ki bi ne prinesel kake večje bitke. Iz Carigrada samega poročajo, da so poskusili Bolgari prodreti proti jezeru Derkos na severni strani In da so pognali desno turško krilo v beg, tako, da se je moralo umakniti čez OrmanlL To je jasno znamenje, da se Bolgari niso umaknili za par kilometrov, ker so morda spoznali, da ne morejo prodreti preko trdnjav pri Cataldži, marveč da so bili pri tem umikanju merodajni taktični oziri in težkoče v terenu. V Carigradu vedo, da zbirajo Balkanske vofske v svojih novih pozicijah moči m da iih močno utrjujejo, pri ^emer jim pomaga tudi grško in bolgarsko prebivalstvo, ki koplje okope in do-važa živila. Vojaški krogi mislijo, da Bolgari vrste turških trdnjav ne bodo mogli predreti, predno ne bo zmr-zovalo, ker je sedaj malone Narodni List« piše glede tega perečega vprašanja sledeče: Vprašanje glede ustanovitve nove škofije na . Reki je bilo že dlje časa predmet pogajanj med ogrsko vlado in Vatikanom. Dognalo se je, da ie kongregacija dovršila vsa predhodna dela, da se Reka odcepi od senjske škofije in da dobi lastnega škofa. Ko se je pa v javnosti raznesla o tem vest. je dobil Vatikan toliko protestnih brzojavk od različnih slovanskih krogov, da so gospodje v Rimu ostrmeli in je bil tozadevni »breve« ustavlien, uradni vatikanski »Osservatore Romano« pa je prinesel izjavo, da so vse tozadevne vesti brez podlage. Za sedaj je enkrat torej nevarnost ustavljena, toda gotovo je. da bodo nasprotniki Slovanov v kratkem zopet poskusili ta atentat na slovansko posest. Dnevne vesti. -h O slovanskih »patrijotih« smo včeraj čitali uvodnik v graški »Ta-gespošti«. Članek je zanimiv samo v toliko, ker govori o »politiki gospodarskega samomora« zato, ker se avstrijski Slovani ne navdušujejo in ne ogrevajo za tisto oficijalno našo politiko nasproti balkanskim narodom, ki je po sodbi vse objektivne javnosti pritirala avstro-ogrsko monarhijo na rob gospodarskega in političnega propada. In za to, ker se avstrijski Slovani ne ogrevajo za to politiko, za to so veleizdajalci in največji škodljivci države! Prav izvrstno! Ne prihaja nam na misel, da bi se skušali oprati teh očitanj, ker so pre-bedasta, umestno pa se nam zdi, da citiramo »Tagespošti« in Nemcem v odgovor in ravnanje ta-le izvajanja dalmatinskega poslanca Lapisa, pri-občena v »Riečkem Novem Listu«: »Smrt tvoja, življenje moje, toda kdo je kriv, da Avstrija namenoma tira politiko smrti? Kdo je kriv, da naši državniki robsko nadaljujejo za bodočnost Avstrije pogubno Bismar-kovo vsenemško politiko in da se nahajajo na nasprotni strani, kjer bi se morali nahajati? Ako nihče, so se Slovani izgovorili, izpisali in izvoje-vali za pravo korist monarhije! Pa čemu? Da z lastno jakost jo, izročeno nemški in madžarski upravi, uničujejo sebe same! Ali more to tako dalje iti? To je vprašanje, ki Je mora odkrito in moško staviti avstro-ogrskim mogotcem vsak Slovan, ki se zaveda slovanske številnosti in slovanske moči! Mi smo narod; sila smo na številu vojakov, na številu davkov, mi smo večji del monarhije in po tem razmerju mora v tej državi 9b£9HBBSI 42 štev SLOVENSKI NAROO. stran o>„ odločevati tudi naša volja. Ali tako. ali .. • Menda vendar ne bomo do konca sveta podložnik!, tuji sluge, težaki, ki drugim nosijo vodo?! Ako Anglež, Francoz, Italijan itd. nemoteno lahko vživa vse blagre Človeškega napredka in človeške svobode. Imamo tudi mi Jugoslovani, Cehi Itd. kot ljudje, kot narodi pravico, da !tno jim ravnopravni. Cisti računi, dolga ljubezen, pravi naš filozofski narod. ^Brez čistih računov, nI ljubezni, a brez ljubezni ni obitelji, a kamoli da bi se mogla obdržati država. Treba si je zapomniti tudi to: V tej pestri, mnogojezični državi, pa v napredni dobi, v kateri živimo, tudi po naravnem zakonu ne more biti druge ljubezni, razen one edine čistih računov, odnosno Čistih interesov. Pokler so Slovani poznali samo svoje dolžnosti, je bilo lahko, ali danes, ko se zavedalo tudi svojih pravic, je gori navedena resnica tako očitna, da ie samo slepec na robu prepada ne more zagledati!« — Mi avstrijski Slovani in Jugoslovani torej nismo patriiotje, ker se ne ogrevamo in se nikoli ne bomo ogrevali za nemško-nacllonalno politiko Avstrije, čim pa bo ta politika v resnici avstrijska to je vsem narodom pravična, bomo rudi mi Slovani — pravi avstrijski patrijotje in sicer takšni, kakršne nas žele sedaj imeti naši Kubi nemški prijatelji, ki so s svoio neumno politiko državo pritirali na rob gospodarskega propada! -r Klerikalni škodljivci Ljubljane. Pržavna obrtna šola v Ljubljani ie vehkanske važnosti. Nemški listi nedavno tega pisali, da je ta obrtna šola za Slovence več vredna, ka-■ r ako bi se bila v Ljubljani ustanovila pravna fakulteta. In prav zate-c\->deH. ker se mestna občina ljubaka zaveda, kako velike važnosti ie ta obrtna šola ne samo za Ljubljano, marveč tudi za ves slovenski narod, ie razmeroma toliko žrtvovala /a zgradbo te šole. A ker od tega - voda ne bo imela koristi samo diana, temveč vsa dežela in ves narod, ie srmio pravično, ako k stroškom te obrtne šole prispeva tudi cžela. Predlog, stavljen v tem oziru ;dnji seii mestnega občinskega ta, ie bil «eveda popolnoma na -\oiem mestu in vsakdo je pač pričakoval, da bo v občmskem svetu ta ^edlog snreiet soelasno in med "'osnim odobravaniem. Toda zgo-;,o se ie, da je vstal v imenu kleri-. Zajec ter izjavil, da klerika lira stranka nasnro£n?e podnnrt brtne So!« s strani dežele za to. ker Hublianska mestna občina zidala r-oslopje za to šolo. ko bi imela ra oie stroške graditi država. Kleri-ilci so torel glasovali proti vsaki odoori obrtne šole s strani de^e n utemeljujejo to s tem. da bi mo-rala to poslopje zgraditi država sa-na! Leno. samo to vprašamo klerikalno gosnodo, kie je že državna ;mrava zidala sama kako šolsko po-innje in če bi mi že imeli obrtno ;>lo v Ljubliaiu, ako bi se svoječas-*'> mestna občina postavila na starce, katero sedaj služi klerikalcem "r pretveza? Te *ole bi ne bilo ni-,; v Litibliani! Tn zdi se. da bi si rav to želeli klerikalci. Strojniki, •ifhaniki. elektrotehniki itd. nai ho-: nadalie pri nas t?nci. na«i llndie ;t nal tndi v bodoče bodiio s trebušni za kruhom v tujino. Kaj je po-•ebna obrtna šola! K vratru ž njo. i' **tl ako ni ta zavod nooolnoroa v iihovUi rokah In ako bi vrhu te«ra marala zanj nrisnevati tndi dežela! klerikalcem so namreč interesi in iristi luihlianskrera mesta tako zelo prirasli k srcu. da brez BfiTOVOra trle, da dežela izžema Ljubljano, koli-or hoče, ne da bi notem ljubljansko :< sto imc*o pravico, da bi smelo za ''romna bremena, ki jih nosi za dc-7elo, zahtevati kako primerno kompenzacijo s strani deželne uorave. ' inb'iana sicer plačnie stotisoče- de-nih dok'nd. a od dežele no dobiva nikoli niti ficka. In to ie popolnoma v redu. tako pravilo gosoodie klerikalni občinski očetje. I iublianski voiil-ci. Zajec-Krcgar-Stefetovo družbo si rcbn dobro zapomniti za piibodnje »bčinske volitve, ko se bodo ti Ijud-e zonet kar cedili same liubezni do [ubijane in njenega prebivalstva! -f Stavka v Vevčah. Kakor smo ;c včeraj poročali, ravnatelj v pone->k ni hotel spreleti par delavcev delo. na kar so delavci opustili >Jo. Klerikalci so uvideli, da bi •!o do najhujšega poloma,^ če bi ivstvo še vstrai^lo v stavki. Zato hitro prišel dr. Zaiec ter rotil de-■vce, naj gredo na delo. Delavci so ornali, da so jih klerikalci frivolno lali na led, in so sli navzlic temu. ravnatelj ni snreiel odpuščenih ■lavcev, 7onrt mirno na delo. V nji notranjščini pa preklinjajo dati ubogi delavci klerikalne mata-v,rje. ki so jih zapeljali v stavko. Po netmesečp! stavki, po netmeseč-rem stradanbi so delavci danes nvno tam, kler so bili pred stavko. Hose^H nl«o prav ničesar. Le eno so !r*segH. da mno?»o rodbin n! več v tovarniških stanovanjih, da so se zadolžili ter Izgubili par stotisoč za- služka. In za vse to se imajo zahvaliti klerikalnim voditeljem. In to naj bo krščanski socijalizem?! -f Oj ti Slomškarli! Deželni odbor dela z vsem parom na to, da bi z draginjskimi dokladami pognal kolikor mogoče mnogo učiteljstva v klerikalni jarem. Pri tem mu pomagajo razni priganjači v učiteljskem stanu samem. Posebno so pritisnili pri volitvah učiteljskih okrajnih zastopnikov, da bi prodrli s svojimi ki-movci. Pa se jim ni, izvzemši ljubljansko okolico, posrečilo v nobenem drugem okraju in tudi v Ljubljani ne. Značilno je to-le pismo, ki ga je pisal neki učitelj mlajšemu tovarišu dva dni pred volitvijo. Predragi! V soboto dne ... je znana volitev. Vabim Te najprijazneje in z najboljšim namenom v naš Tabor!!! In s tem storim svojo sveto strankarsko dolžnost. Ne boš se kesal: da je to res, bo pokazala prihodnjost . . . Voli z nami — ev. oddaj prazni listek!! Ravno to bi rad — iz srca rad — sporočil tovarišu na N. — morebiti si Ti toliko prijazen in mi ustrežeš. Lepa hvala že naprej!!! Ubogajta draga mlada tovariša svet. Vaju ljubečega, sta-reišega izkušenega tovariša!! N. N. Prisrčno pozdravljena!! Kraj in datum. Iz tega pisma se nam zrcali neskončna neumnost, sila in priliznje-nost. Mladega učitelja, ki živi v najtesnejših gmotnih razmerah, a je kljub temu značajen in se noče izneveriti zaradi doklade svojim resničnim tovarišem, se poloti starejši, boljše situiran tovariš, ga vabi in mu obljubuje 25% doklado. »Voli z nami eventualno oddai prazen listek in dobil boš 25% in še kaj, jaz sern se o tem prepričal! - To je vabljivo in dotični, oziroma oba mlajša, bi dobila samo za oddajo prazneera listka 25% doklade. No, pa mlajši tovariši so kljub temu, da nimajo 25%, obzirni in neškodljivi ljudje, zato se dotič-nemu starejšemu, ljubečemu, izkušenemu tovarišu ni treba prav nič bati. Pismo smo priobčili zaradi originalnosti :n ie isto varno spravljeno. — Ljudski prijatelji. Likvidacijski odbor »Glavne posoulrice< je pred nekaj dnevi obelodanil pojasnilo o razmerah pri tem ponesrečenem zavodu in priporočal vlagateljem in članom poravnavo. Kakor se nam poroča, agitiralo klerikalci okrog Šmarja in Grosuplia proti poravnavi: niih namen je pač doseči, da bi bila škoda kolikor mogoče ^ elika in da bi čim največ ljudi paln-v v nesrečo. — Poštenje klerikalnih časnikarjev. Iz -Zarje - posnemamo: -Pomagati si je znal. V 431. številki z dne 13. t. m. smo priobčili sledečo, po ljubljanskem ^Slovencu- posneto vest: »Ignacij Cunder je bil zavarovalni agent pri banki »Slaviji«. Kot tak je dobival 40 odstotkov od čiste zavarovalnine, potem pa še od vsa-keea zavarovanca posebej po 2 K. Ker ie na dandanes na tem polju za nctovalne agente vsled prevelike ko: k u renče iako malo opravila, torej malo zaslužka, je pogodil obtoženec dru?o. Fingiral je sam zavarovance. podp,c.Hl na ponudbah niih imena, za kar mu je zavarovalnica proviziio izplačala. Na ta način je samo Slavijo - oškodoval za znesek 275 K 73 vin. Obdolženec, ki ničesar ne tali, bo sedel 7a to šest tednov v ječi. Banka Slavila v nam sedaj naznanja, da Ignacii Cunder ni arenti-ral zanio in ni dobiva! od nje 40 odstotkov čiste zavarovalnine, potem na še od vsakega zavarovanca posebej po ? kr^ni, da tudi ni banko Slavijo'-' oškodoval za 275 K 73 vin., temveč da ie bil Cunder acent »Vzajemne« — takozvane škofove — zavarovalnice? v Lfnbliani, da ie le-to oškodoval za 275 K 73 vin., da ga je ona izročila sodišču in da ie na podlagi njene prijave bil obsojen na 6 tednov ječe. Ker smo to vest po ^Slovencu« posneli v dobri veri, popravljamo io radevolje. Pripominia-mo na glede na navedeno pojasnilo banke »Slavile«, da ie morala katoliškega časopisja nod psom.'? — Bilo bi odveč, da bi od svoje strani še kaj pristavljali — Zaroka. Gospod dr. Josip Pučnik, odvetniški koncipiient v Ljubljani se ie zaročil z gospodično Anico Kramerjcvo, hčerko znane narodne rodbine podžupana trboveljskega, trgovca in posestnika g. Ivana KramerK Čestitamo! * — Za trgovce. C. kr. trgovsko ministrstvo je z razpisom z dne 25. Januarja t. !., št. 58590/P naznanilo, da v pribodnic ne bo več dovolilo, da se tiskovine odpravljajo v večji obliki, kakor ie do tarifu dovoljeno, ker trpe radi takih ostale nošiliatve. Trgovci se torej ODOzariajo. da pri pošiljatvl cenikov m tiskovin osobito pazijo na to, da znaša največja dovoljena teža 1 kg. obseg oa 45 cm na vsako stran; pošillatev v podolgovatem ovitku pa sme biti 75 crh dotea in 10 cm v premeru. Pošiljatve, ki tem predpisom ne odgovarjajo, smatralo se za zavoje. — Simon Gregorčičeva lavna ljudska kniiznlca v LJubljani. WoIfo-va ulica !0/1. je odprta vsak delav- aik od 4.-6. zvečer in ob praznikih ter nedeljah od 9.—12. dopoldne. Knjižnica šteje nad 5500 knjig in to večidel leposlovja. Slovenske knjige so zastopane v 5 ali 10 izvodih, da je vedno dovolj izbere za čitanja željno občinstvo. Nadalje ima knjižnica najboljše romane in novele tujih literatur v dobrin nemških prevodih. V zadnjem času si je knjižnica nabavila priljubljeno zbirko »Ull-stein« in zbirko modernih nemških in tujih pisateljev »Fischers Biblio-thek zeitgenossischer Romane«. Obe zbirki sta popolni. Knjižnica, tako vsaj upa knjižničar, bo gotovo našla pri vseh slojih ono zaupanje, ki ga zasluži po svojih dobrih in izbranih knjigah. Pričakuje se, da bodo posebno cenjene dame bolj pridno zahajale v knjižnico, ker ravno za nje je posebno velika izbera njim tako priljubljenih pisateljic in pisateljev. Simon Gregorčičeva knjižnica izposoja pod tako ugodnimi pogoji in za tako malenkostno pristojbino, kakor nobena druga knjižnica. Na razpolago je tudi tiskan katalog. Iz Spodnje Šiške. Javni Shod so-cijalro-demokratične stranke v Spodnji Šiški, ki se je vršil v ponedeljek dne 17. t. m., pokazal je. da je vodstvo socijalno - demokratične stranke na stališču, da se zagovarja kapitaliste. O vodovodni zadrugi se je že toliko in toliko pisalo, vsa javnost je dobro podučena, za kaj gospodje pri vodovodni zadrugi delajo, a kljub temu je gosp. Kristan pral na tem shodu zamorca in je hotel vodovodno zadrugo naslikati kot institucijo, ki je v Spodnji Šiški samo za blagor občanom. Seveda se mu je to temeljito ponesrečilo in navzoči so dobili vtisk, da socijalno-demokr itič-na stranka kaj takega v svoj delokrog kot zastopnica delavskega sloja ne bi smela prevzeti. NehvaležnejŠe vloge si ne moremo misliti, kot jo je prevzel voditelj delavske stranke Anton Kristan s tem, da je skušal opravičevati postopanje privatnega kapitalističnega podjetja Vodovodne zadruge pred javno izrečenimi, s številkami podprtimi očitki. Čudno se nam zdi, da v dobi, ko zastopajo celo meščanske stranke zahtevo, da naj privatna, javnim svrham služeča podjetja, prevzemajo občine same v svojo upravo, zastopa voditelj stranke, ki se imenuje socijalna, temu nasprotno stališče in se zavzema za to, da naj, če občina hoče imeti vodovod v svojih rokah, nlača pretirani račun, ki so ga nastavili akcijonarji Vodovodne zadruge. Ako bi gosp. Kristan premislil, da bodo najbolje prizadeti, ako se Vodovodni zadrugi plača od nje zahtevana pretirana svota, ravno delavski sloji, potem bi pač ne tlačil tisočakov v žep gospodom vodo vodarjem, ki so pri podjetju zaslužili že lepe denarje. Neumijivo je, da zagovarja voditelj delavske stranke kapitalistične interese pridobitne korporacije, mesto, da bi se zavzemal za to, da pride šišenski vodovod v roke javni korporaciji, to je občini, pn kateri bi imeli glede uprave kontrolo tudi njegovi pristaši. Se nesrečnejšl nastop je ime! sodrug Anton Kristan v drugi točki dnevnega reda pri vprašanju inkorporacije Spodnje Šiške k ljubljanski občini. Ne moremo se načuditi temu, da je zavzemal voditelj socijalnodemokratične stranke docel.i enako stališče, kot onih pat klerikalcev, ki so pri deželnem odboru zahtevali inkorporacijo. Na neprizadetega poslušalca je nastop Antona Kristana napravil vtisk, kot da bi bil iz deželnega dvorca naročen, to tembolj, ker ni nikaka tajnost, da si peščica šišenskih klerikalcev sama ne upa na javnem shodu zagovariati teženj gosp. Orehka in tovarišev. Gospod Kristan je tedaj vnet za združenje Šiške z Ljubljano, kljub temu, da dobro ve, da Šiška od tega ne bo imela nobenega dobička, pač pa bodo imeli od tega škodo le delavski sloji, ki po večini prebivajo v Spodnji Šiški. Ce bo imel kdo od tega dobiček, bodo to le posestniki zemljišč v Sp. Šiški, katerih koristi zastopati pa ne pristoja delavskemu voditelju. Sploh mora v spodnješišenski socijalni demokraciji vladati kaj lepa edinost. Od delavcev izvoljeni občinski odborniki socijalnih demokratov protestirajo v občinskem odboru složno z naprednimi odborniki proti inkorpora-ciji. Pristaši socijalno - demokratične stranke skupno z naprednjaki podpisujejo protestne pole proti inkorpo-raciji in vodovodni zadrugi. Do danes ni bilo iz tabora socijalnih demokratov slišati še nobenega glasu, ki bi se bil oglasil za delavstvu škodljivo inkorporacijo. Prvi, ki si je spletci med socijalnimi demokrati lavo-rike v boju za stališče klerikalnega deželnega odbora, pa jc bil — čujte in strmite! -— vodja socijalnih demokratov — Anton Kristan. Da je Anton Kristan s svojimi nazori med svojimi somišljeniki docela Osamljen, je pa pokazal ponedeljski shod sam na najjasnejši način. Dasi je »Zarja« že teden dni bobnala, da zavzame socijalna demokracija na shodu pri Štir-nu stališče napram nameravanju in- korporacije Šiške k Ljubljani, si Anton Kristan kljub »svojim prepričevalnim izvajanjem« ni upal staviti na shodu resolucije ali predloga, ki bi govoril inkorporaciji v prilog. G. Anton Kristan je namreč predobro vedel, da bi tako glasovanje in da bi kak tak njegov predlog na shodu nikdar veČine ne bil dobil. »Zarja« piše, da je bil shod zelo poučen in zanimiv. To je resnično! Zanimiv in poučen je bil ta shod v prvi vrsti radi tega, ker je pokazal, da stoji vsa šišenska javnost, izvzemši tistih par klerikalcev, odločno na stališču, ki ga je zavzel občinski odbor o vodovodnem vprašanju in v zadevi inkorporacije Šiške k Ljubljani Nesreča pri delu. V Prebačevem je padla 25Ietna soproga posestnika Ivana Naglica s skednja 7 m globoko na pod. Dobila je težke poškodbe in so jo morali odpeljati v ljubljansko bolnišnico. Iz Ribnice. Kar se tiče dostavljanja pismene pošte, je Ribnica gotovo na zadnjem mestu. — Pisma bi se nam morala namreč trikrat na dan dostaviti, a mi smo večkrat veseli, če jih sploh samo enkrat dobimo. — Ker so taki nedostatki le v breme strankam, je bila posledica, da so se začele prošnje in pritožbe, naj poštno ravnateljstvo stvar na kakršenkoli način uredi. Od tega ravnateljstva je dobil vsak prosilec v potolažilo le prav sladke obljube, a do danes se še vedno ni nič ukrenilo. — Gotovo bi se bila stvar pospešila ako bi naš g. poštar, kateri vendar vsak dan polno pritožb sliši in stranke Ie tolaži, zadevo poštnemu ravnateljstvu javil ter tudi on odločno zahteval ureditve. Ker se tako poslovanje c. kr. pošte ne more dalje trpeti, bomo storili vse potrebno, da se dostavljanje vendar enkrat uredi. Iz malega ge Izve veliko. Pred novomeškim okrožnim sodiščem se jc France Longer iz Vel. Gabra moral zagovarjati kot vojaški begun. To je nekaj navadnega na Dolenjskem. Mladi fantje gredo v Ameriko, opuste sc priglasiti za vojaški nabor, čez leta, ko pridejo nazaj, so na 8 dni kaznovani, pa k vojakom morajo iti. Ali pri temu Longerju so zanimivi vzroki, zakaj ni prišel na nabor. V L 1902. je odpotoval v Ameriko, da kaj zasluži za zadolženi očetov dom. Leta 1903., ko bi mel iti na nabor, je bil ustreljen v hrbet. Komaj je ozdravil, je povzročil sum, da ga ie v Ameriki prijela roka pravice. V družbi z nekim Zajcem se je namreč udeležil uboja nad svojim tovarišem in rojakom. Radi tega zločina je bil v Ameriki obsojen na 10 let ječe. Tedaj tudi v tem Času res ni mogel priti na nabor, tudi če bi bil hotel. Ker pa se je v kaznilnici pridno zadržal, so mu odpustili polovico kazni. Ko si je po prestani kazni nekaj prislužil, je prišel domov, se sam javil, bil kot nadomestni rezervist potrjen, po vojaški odslužbi se jc oženil, to je bilo zdaj predpustom. No in zdaj bo odsedel še 5 dni za greh iz leta 1903., oziroma ker se ni zglasil na vojaški nabor. Ogenj. Pred nekaj dnevi je pogorela hišica Ivana Grlia v Harjah pri Postojni. Zgorelo je tudi več mizarskega orodja, škoda znaša okroglo 1000 K. Ogenj je nastal vsled slabega dimnika. — V Predolah, občina RaČna pa je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika NuČiČa. Zgorelo je tudi mnogo krme in nekaj poljedelskih strojev. Škoda znaša Čez 2000 kron. Ogenj je zanetil štiriletni posestnikov sinček, ki se je igral na skednju z vžigalicami. Ogenj. Iz Mošenj na Gorenjskem nam poročajo: Dne 13. februarja Je pričelo nenadoma goreti okrog 7. ure zvečer pri »šutarju« v Grabnu — Mošnje. Ker je pihal takrat jako hud veter, je bila vsa vas Mošnje v veliki nevarnosti, da ne postane žrtev ognja. K sreči so prihiteli k požaru poleg domačega gasilnega društva še vrli gasilci iz Begunj in Leš. Ker niso vprašali — gori ii pri liberalcu ali klerikalcu — so po kratkem, a truda-polnem flaporu udušili ogenj in obvarovali, da se niso užgala sosednja poslopja. Pogorel je edinole hlev in nekaka kašča. Ogenj je nastal na prav poseben način. Gospodarju je ime Valentin in ker je bil ravno predvečer pred godom, so mu prišli sosedje »lofirat«. Da bi bila slavnost večja, sta navrtala dva fanta v bližini ležeč panj, ga napolnila s smodnikom in — pok, strel je šel v streho in gospodar je imel za god najlepši kres. Zatiranje strupenih kač na Kranjskem je povzročil lansko leto na Kranjskem deželni odbor s svojo tozadevno okrožnico na županstva, v kateri !e razpisal premijo po 1 K za glavo strupene kače. Ljudstvo se je spravilo z veliko vnemo na pokonča-vanje kač in jih je pobilo neverjetno veliko množico. Iz 222 krajev jc došlo 265 pošiljatev v deželni muzej, kjer so razbirali in določevali glave v prirodopisnem oddelku. Skupno števib doposlanih kačjih glav znaša 23.371; med njimi pripade 15.035 glav na strupene kače (14.623 mo- drasov, 316 gadov, 7 bosanskih gadov in 89 črnih gadov) in 8336 na nestrupene kače (7059 smokulj, 83 gožev, 878 kobrank, 316 beloušk) — poleg tega je bilo vposlanih tudi 88 slepičevih glav — na Dolenjsko odpade 11.925 glav (8005 modrasov, 12 gadov — 3449 smokulj. 61 gožev, 996 kobrank, 102 belouški); na Gorenjsko 5223 (2546 modrasov, 282 gadov, 7 bosanskih gadov, 60 črnih gadov — 1829 smokulj, 11 gožev, 373 kobrank, 115 beloušk); na Notranl-sko 6223 (4072 modrasov, 22 gadov, 29 črnih gadov — 1781 smokulj, 11 gožev, 209 kobrank, 99 beloušk). Navedeni pregled in podatki nam kažejo, da so se v zadnjih desetletjih strupene kače po naših krajih izredno močno razmnožile ter je v vsakem oziru odobravati sklep kranjskega deželnega odbora, ki priporoča zatiranje strupenih kač. Pri uničevalnem kačjem lovu so pa trpele občutno tudi nestrupene kače. Belouška in ko-* branka manj, ker ju ljudje poznajo; najhujše se ie godilo smokulji, ki velja splošno pri nas za strupeno. Nekateri jo zamenjujejo z gadorn, drugi zopet jo poznajo pod imenom »rjava kača«. Zato so pošiljala županstva iz vseh krajev naše dežele mnogoštevilne poslatve glav te nestrupene kače. V gospodarstvu prirode so nestrupene kače vsekakor potrebne; nekatere izmed njih pa koristijo tudi človeškemu gospodarstvu z uničevanjem miši in raznega mrčesa. S stališča prirodno-varstvenega gibanja se zatiranje kač sploh ne more odobravati — z ozirom na izredno pomnožitev strupenih kač na Kranjskem pa lahko zagovarjamo njih po-končevanje. Vsekakor pa bi bilo priporočljivo, da se skuša pri tem, v kolikor ie pač mogoče omejiti in preprečiti preganjanje nestrupenih kač. Med naprednim slovenskim di-jaštvom na Dunaju se opaža že nekaj let živahno gibanje za sokolsko idejo in telesno vzgojo. Primeren lo* kal za telovadbo jim nudi univerzitetna telovadnica, kjer telovadi do £0 naprednih dijakov. Tudi bratska češka sokolska društva gredo našim dijakom na roko. Le žal. da je mnogo dijakov vsled slabih gmotnih razmer prisiljenih opuščati poleg marljivega študija vsako redno telesno vzgojo. Gmotne razmere tukajšnjega podpornega društva so take, da ne more zadostiti niti najpotrebnejšim prošnjam dijakov. — Je to žalosten del zgodovine našega dunajskega dijaka. — Zato je gotovo pozdravljati idejo, ki se je sprožila v vaditeljskem zboru naprednega slov. diiaštva, da prirede v začetku marca t. 1. javno telovadbo v češkem narodnem domu v prid podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju. Zdravstveno sčanje v Ljubljani. Od 9. februarja pa do 15. februarja je bilo novorojenih 25 in 3 mrtvorojeni; umrlo je 18 oseb, in sicer 9 tujcev in 9 domačinov. Umrli so: 2 za jetiko (tujca). 1 vsled mrtvouda in 15 za različnimi boleznimi. Za infekcijoz-nimi boleznimi sta obolela dva, in sicer oba za škrlatico. Vsled opeklin umrla. Frančiška JankoviČeva, stanujoča v Cegnarje-vi ulici, je imela na reji poltretletno Jožefo Valentovo, katero je sicer dobro oskrbovala, za kar je dobivala od staršev tudi primerno vzgojnino. Ko je dne 16. februarja opoldne kuhala na štedilniku juho, je dekletce sedelo na stolu poleg štedilnika, na katerem je JankoviČeva proti kraju porinila lonec z vrelo juho, tako, da se je ta prevrnil in je juha plcsknila deklici po desni roki in rami ter jo silno opekla. JankoviČeva je hudo opečeno deklico oddala dne 17. februarja v deželno bolnišnico, kjer je včeraj vsled hudih bolečin podlegla. Pobožna tatica. Angela Breznik, rojena L 1885. v Šoštanju, pristojna v Novo mesto, že večkrat zaradi tatvine in goljufije predkaznovana, ki je tudi že sedela v prisilni delavnici, je v zadnjem času pokradla reznih stvari v vrednosti 300 K. Le - ta hodi pod pretvezo pobožnosti po župniščih in samostanih ter ima okrog vratu na verižici podobo Matere božje. Nevarna tatica je srednje velikosti, bledega obraza ter nima v zgornji čeljusti nič zob. Torej pozor! Nesreča v tobačni tovarni. Dne 11. februarja je v tobačni tovarni stroj zgrabil delavko 21 letno Ivano Velkavrhovo, stanujočo na Glincab št. 82 za predpasnik, potem pa za desno roko, katero ji je tako poškodoval, da se je morala iti zdravit v deželno bolnišnico. Ogenj v dimniku. Včeraj zjutraj so se v dimniku neke hiše na Ra-deckega cesti unele saje, katere se pa domači sami pogasili in na lice mesta došli oddelek gasilnega in reševalnega društva ni stopil v akcija Delavsko gibane. Včeraj je prišlo iz Amerike 20 Bolgarov, 18 Makedoncev se je povrnilo s Tirolskega, 20 slovenskih delavcev je šlo v Novo mesto, 24 laških ogljarjev se je pa odpeljalo v kočevski okraj. Našel je učenec Stanko Podržat srebrno verižico z obeskom. Stran 4. 42 stev. Prilika, Veliko noč prebiti v Rimu, daje mnogim povoda, da nameravano potovanje na Laško urede tako, da morejo za velikonočne praznike bivati v večnem mestu in biti priča velikanskim cerkvenim slavno-stim. Izvrstno priliko za pomorsko potovanje po italijanskih pristaniščih nudi Severonemški Lloyd s svojim parnikom »Bttlow« ki 6. marca zapusti Hamburg in 21. marca dosDe v Neapolj. ali pa s parnikom »Prlnz Helnrich«. ki 19. marca zapusti Mar-siljo in takisto 21. marca doseže Neapolj, torej ravno prav, da dne pred velikonočnimi prazniki, to je letos 23. in 24. marca dospemo v Rim. Tudi za povratek po morju lahko pridejo vpoštev različni parniki Severo-nemškega Llovda. N. pr. drž. poštni parnik »Scharnhorst« (iz Neaplja 27. marca, v Bremen 11. aprila), drž. poštni parnik »Derffllnger« (iz Ne-apolja 31. marca,v Hamburg 13. aprila), dalje parnik »Konlg Albert« (27. marca iz Neaplja v Genovo) in parnik »Prinz Helnrich« (29. marca iz Neaplja v Marsiljo). — Posebno je opozarjati na to. da izdaja Severonemški Lloyd cene karte za tja in nazaj, in sicer za I. razred nastopno: Bremen - Neapoli - Bremen 495 Mk, Genova - Neapoli - Genova 90 Mk., Marsilja - Neanoli - Marsilja 136 Mk. Ker je povpraševanje po prostorih na parnikih Severcnemškecra Llovda, ki vozilo v Italiio. ob tem času posebno veliko, je priporočati, da čim preje povprašate pri Severonemškem LJovdu v Bremenu ali na pri njegovih agenturah. v Ljubliani pri Edv. Tavčarju v Kolodvorski ulici Št. 35. Mltmm naznanila. Muzejsko društvo za Kranlsko Je imelo svoi letošnji redni občni zbor snoci ob 6. zvečer v predavalnici v deželnem muzeju. Zborovanie je vodil predsednik dvorni svetnik g. Leve c. Natančneje podatke o zborovanju priobčimo jutri. Krajne skupine državnega društva, c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani redni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 23. svečana t. 1. ob 4. uri popoldne z običainim dnevnim redom, v gostilni pri Perle-su (Matian) Prešernova ulica 9. Gospode člane se vljudno vabi, da se obč^eea zbora polnoštevilno udeleže. V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneie drugi občni zbor, kateri ie sklepčen ne glede na število članov. »Državna zveza avstrijskih srednješolskih profesorskih društev«. Dne 1*. t. m. se je vršila na Dunaju odborova seia >Državne zveze«, pri kateri so bile zastopane razven Italijanov vse avstriiske narodnosti. Pospravljalo se je temeljito c načrtu službene pragmatike za drevno učbebstvo. kakor ga ie sprejel pododsek odseka za državne uslužbence, ter se ie enoglasno spre-|ela sledeča resolucija: »Državna zveza avstrijskih procesorskih društev se odločno izjavila proti besedilu službene pragmatike za državno učiteHstvo, kakor ga je pod pritiskom vlade spreiel pododsek držav-nozborskefta odseka za državne uslužbence. Posebno so nesprejemljiva do'oči'a glede neiznraSanib sup-lentov. dalie ureditev kvinkvenk. na novo uvedene katecroriie provizoriČ-nih učiteltev. določbe glede koalicijskega prava, rešitev naslovnega vpra^ania in to, da se ie vprašanje funkcijske dokbade za ravnatelje popolnoma prezrlo.« Skioptičen večer »Slov. plan. društva« se je vršil snoči v veliki dvorani Mestnega doma. Otvoril ga je predsednik g. dr. Tominšek s pozdravom velikega števila poslušalcev ter predstavil g. Pavla Kunaver-ja, ki jt nato s svojim tovarišem g. Badiuro razkazal najzanimivejše partije iz Kamniških planin, Karavank in Juliiskih alp. Skozi vhod v kamniško Bistrico in po galerijah nas ie popeljal do izvirka Bistrice, pogledali smo v drvarski žleb v Kovšci. odprl se nam je razgled na Brusnike in obiskali smo pastirje pred njih poletnimi palačami. V Divjem kotu in pri težko dostopnem slapu v Predoslu smo občudovali krasote naših planin. Stene Mokrice in prehod iz Bistrice na predgorje mimo Kovaške luknje, so zanimali vse gledalce. Veliko planino s Pasjo pečjo smo si ogledali v poletni in v zimski odeji. Megleno morje pod nami, smo zrli posamezne krasote, skupine smrek na tej planini. Slovito znamenje na Veliki planini, kjer opravijajo pastirji ob nedeljah svojo primitivno božjo službo, je gotovo zanimalo vsakogar. Zanimive so bile /kisti slike s pastirskimi kočami na Veliki planini s svojimi strmimi strehami, segajočimi skoro do tal, ki dajejo celi pokrajini popolnoma tuje lice. Le na eni strani imajo te koče majhen vhod, skozi kateri pride čreda najprej v posebni oddelek, nameren živini, med tem ko stoji sredi v tej koči šele prava pastirska koča. Odprl se nam je pogled na Škarje in Ojstrico, proti jugu na vrh Njivice. Obiskali smo Šmidingerjevo kočo, z Njivice smo zrli proti kamniškim planinam. Iz Dola na Konja in na Predsedljaj so nas popeljale slike in komodni turisti cmo se ustavili na desnem bregu kamniške Bistrice na planini Osredek. Obiskali smo nato Kriško planino, Krvavec, Okovšek, ogledali si velike učinke suhih plazov in prišli do pastirske koče pod Kamniškim sedlom. Potem na Brano. Divji je pogled v Logarsko dobno. Odprl se nam je razgled na Kokriško sedlo in Kalski greben, na Planjavi so se hribolazci smelo upali daleč naprej na snežno streho. Z Brane smo videli samo Planjavo in Ojstrico, ki sta se dvigali nad meglo. Nato smo krenili proti Ojstrici, od tam proti Kokriškemu sedlu. Na Grintavcu. Kočni, Skuti in Struci smo ostali delj časa, ogledali si Pode poleti in Tursko goro. Zelo so zanimale zlasti divle koze. S Turske gore smo se ozrli nazaj na Brano. Prišli smo pod Stol na Žirovniško planino, s Stola smo si zopet ogledali krasno oblačno morje. Ustavili smo se v Prešernovi koči. Begunščica, Sedlo Sv. Ane, Zelenica so se nam zdeli stari znanci. Stol smo si ogledali z vseh strani, bili smo na Begunščici in na Zelenici ter na Čelu, obiskali smo Koroško Bevšco med Malim in Velikim Stolom. Od tod na Golico in Kepo, od tam pa v Julijske planine mimo Vršiča. Škrlatice in stene Prisoinika. Z južne strani Prisoinika se nam je odprl pogled v Trento. SVozi Prisoini-kovo okno smo se ozrli na Goriško. Potem naorei na vrh Prisoinika, od tod pogled na Razor, Kriške pode. Vrata in na Triglav. Končali smo svoie potovanje na Kredarici in na Triglavu, Gledališko društvo na Jesenicah vnrizori v nedeljo, dne 23 t. m. ob polu 8. uri zvečer L. Oancdiofer-ievo komedijo »Svetopisemski svet«. T°ra ie razdeliena v predigro in tri dejama. ki se vrše dvaiset let po nredicrri. »Svetopisemski svet« ie igra, ki nam nudi nribVo pogledati v naiintimneiše količke človeške duše: žalostni in veseli prizori se meniaio z naravnimi prebodi, kot v življenju samem. Oanodioferieva dela so obče znana, posebno slovi, kot ljudski pripovedovalec no svoii originalnosti v risanhi značaiev in nrim*osti izgovar-iavi. Ker igra ni lokab^ir^na, se bo vodstvo gledališča potrudilo, da se icrra, kakoršna je v kolikor mocroče v tistem milieiu, kot si io ie zamislil nisateli. Terra se ie ferala že na vseh svetovnih odrih in bi bilo le želeti, da bi se naše občinstvo zanimalo za to delo. Ob koncu pripomnimo še, da se pripravila »Mflclova Zala«, ki se vorizori tekom meseca marca. Pipete. Iz gledališke pisarne. Nocoi v četrtek (par - predstava) se prvič ponovi velepriljnbliena 1 eharjeva opereta »Grof Luksemburški« z g. Ljubišo Hičlčem iz Trsta kot gostom v naslovni vlogi. Ob njegovem prvem gostovanju v torek ie občinstvo, ki je gledališče napolnilo do zadnjega kotička, priljubljenega operetnega tenorista sprejelo z najla-skaveisim aplavzom in mu opetovano pri odprti sceni, kakor tudi ob skleou aktov izražalo bučno pohvalo. Spričo izrednih simpatii, ki jih g. fličtć vživa med našim občmstvom, ie tudi za nieeovo nocojŠ^'e drugo gostovanje nedvomno pričakovali razprodano gledališče. — V soboto (nepar - predstava) se drugič ponovi Pucciniieva sijajna velika opera »Madame Butterflv«. ki je ob svojih prvih dveh letošniih vprizoritvah klasom dnevne krbike dosegla najlepše uspehe. Naslovno vlogo pole to not gdč. Lowczynska. — V nedelio popoldan (izven aboneme-^*-za lože par) se kot velika tulska nredstava prvič v sezoni ponovi L. Birinskega velezabavna komedija iz počenjanja ruskih navideznih in istinitih revolucionarjev »Vrtoglave?«, k5 je ob svoii premieri prošli torek, fcakor na vseh neštetih odrih, kier so to moderno, novo igro vprizorili, tudi pri nas dosegla najlepše uspehe in izborno zabavala. Naše občinstvo je vprizoritev soglasno hvalilo kot vrlo uspelo in io označilo kot docela vredno, da si jo vsakdo oeleda. Duhovita, kratkočasna komedija nenavadno nadarjenega mladega avtorja žanje vsepovsodi največje usoehe in je zaslovela kot ena najboljših modernih dram skoz in skoz veselega značaja. -- V nedeljo zvečer se izven abone-menta za lože nepar pri izdatno znižanih cenah zadnjič v sezoni vprizo-ri kratkočasna Offenbachova bur-leskna opereta »Orpheus v podzemlju«. Tako bodo častiti gostje z dežele imeli priliko, se v nedeljo popoldan in zvečer za mal denar izborno zabavati. Začetek večerne predstave ob sedmih! Snočnja kronska predstava (»Red iz nravnosti«) v dež. gledališču je bila izborno obiskana; gledališče je bilo domalega razprodano, pohvala velika, Izpred sodišča. Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. N o v o m e s t o, 18. febr. Krvavo praznovanje Sv. Štefana pod Trško . Cal. Zaslišane so bile še priče: Jože. in Marija Florjančič, Antonija Rade-šček, Franc Zidanek in njegova žena Alozija, Izpbvedbe teh prič smo. že j v dej&nskem položaju izrabili. Zve- 1 denca dr. Vaupotič in dr. Strašek označita udarec kot smrtnonevarno, težko telesno poškodbo. Da niso poškodovanca takoj prepeljali v bolnico in da se ni operacija res izredno posrečila, bi bil Tekster moral umreti. Nevarnost pa obstoji zanj tudi še dalje za celo življenje. Obtoženi Anton Trkaj je bil obsojen na dve leti težke ječe. Poleg tega ima poškodovancu Teksterju plačati 600 kron za bolečine, 60 K pa na odhodku zaslužka. Tekster se s svojo večjo zahtevo zavrne na civilno pravno pot. Obsojeni nastopi kazen v osmih dneh. Rožne stvori. 4 Nameravani atentat na poslanca Kunschaka. Afera nameravanega atentata na krščansko - socijalnega poslanca Kunschaka pestaja vedno bolj zagonetna in sumljiva. Freiber-ger je bil namreč izgnan iz Dunaja, navzlic temu pa se je v svojem pre-nočevališču popolnoma pravilno zglasil, tako da ga je policija morala naslednji dan zaslediti. * Duhovnik umorjen v spoved-nici. Kakor poroča »Berliner Zeitg. a. M.« iz Miihlheima ob Ruhri, je bil tam včeraj zjutraj ob pol sedmih v ondotni katoliški cerkvi v spovedni-ci umorjen duhovnik Wenger. Spo-vedoval je nekega otroka, ko se je približal neki mož ter dvakrat ustrelil iz lovske puške na duhovnika, ki je bil takoj mrtev. Morilec je 331etnl delavec Wilnant, ki je blazen. * Eksplozija bombe v hiši angleškega finančnega ministra. V novi palači lorda Georgeja v Walton Ou Hil pri Epsomu je eksplodirala v spalnici uslužbencev bomba. Škodo cenijo na 600 funtov. Ker v hiši še nihče ne stanuje, ni bil nihče poškodovan. Našli so še eno bombo, ki pa ni eksplodirala. O storilcih nimajo sledu, najbrže pa so bile sufragetke. * Velik požar. Iz Bukarešta poročajo: Veliki parni mlin Assak je zgorel. Zgoreli so tudi vsi stroji. — Škoda znaša dva milijona frankov, ki pa je deloma pokrita z zavarovalnino. * Požar hotela »Felsenburg«. V Bocksteinu blizu Solnograda je zgorel znani hotel »Felsenburg«. Ker je hotel Čez zimo zaprt, so začeli sumiti, da je bil hotel najbrže zažgan. Privedli so iz Solnograda policijskega psa »Spiona«. Ta je kmalu zasledil sled, ki je vodila k lastniku hotela, Neubauerju. Neubaueria so aretirali ter ga izročili okr. sodišču v Gastei-nu. Zavarovan je bil za 100.000 K in se je hotel s tem denarjem ranžirati. * Ruski apaši. V Moskvi se je policiji posrečilo po dolgih težkočah prijeti tri nevarne apaše - vlomilce, katerih delovanje je zelo podobno delovanju pariških avtomobilskih roparjev. Zločinci so se vozili v avtomobilih, ko so izvrševali svoj posel. Najraje so se gibali na dveh jako obljudenih cestah, ki vodijo v Moskvo. Izvršili so več težkih zločinov, med temi tudi več umorov. Ta mesec so ubili in oropali več kolesarjev, ukradli kneginji Kristovi briljan-tov za en milijon rubliev, zažgali so vilo milijonarja Prohorova, ustrelili več policistov ter oropali šest avtomobilov. Petdeset zločinov so že priznali. * V ječi ponarejali denar. Te dni je bil v Kahiri končan proces proti 50 jetniškim paznikom in stražnikom egiptovske državne kaznilnice, ki so z vednostjo ravnateljevo ponarejali novce. Ravnatelj je bil obsojen na več let ječe, 18 obtožencev je bilo obsojenih v ječo od treh do sedmih let; 31 obtožencev je bilo oproščenih. * Ponarejene poštne nakaznice. Iz Benešova poročajo: PredvČerajš-nim je došla v neki tukajšni hotel brzojavka s sledečim besedilom: Naročimo sobo za našega zastopnika Hugona Dorflerja, premogokop v Ljubnem. Kmalu nato so došla tri brzojavna nakazila v skupnem znesku 2750 kron. Zvečer je prišel v hotel neki mladi mož, ki se je predstavil kot Hugo Dorfler ter šel v naročeno sobo. Ko mu je vratar povedal, da ga čakajo tri brzojavne nakaznice, je šel tujec na pošto, kjer so mu proti legitimaciji izročili denar. Nato je prišlo iz Ljubna poročilo, da so nakaznice ponarejene, Dozdevni Dorfler pa je med tem časom že izginil iz Benešova, Najbrže je bil slepar kak poštni uradnik. Kako se je sleparstvo storilo, še niso dognali. * Kraljica v zvezi z anarhisti. Neapoljski list »Matino« objavlja izpod peresa abeja Tedeschija daljše odkritje o zvezah bivše kraljice Marije Zofije, vdove do poslednjem ne-apoljskem kralju, z anarhisti. Eden izmed teh Čudnih prijateljev nekdanjega veličanstva je bil baje celo v zvezi z umorom bivšega kralja italijanskega Humberta v Mr>n*i Krprn-co je vezalo' z anarhisti skupno so- | vtaštvo proti kraljevskemu savoj« skemu rodu. Abbe trdi v »Matinu« j predvsem o Carlu Malatu, - znanem I italijanskem anarhistu in sinu stare- 1 ga revolucijonarja iz leta 1848., da je bil več let gost v pariških salonih bivše kraljice. Leta 1901. je bival baje skupno z znanim anarhistom Henrikom Malatesto tajno v pariški vili kraljice. Anarhista sta jedla skupaj s kraljico pri eni mizi. S temi anarhisti je bil v zvezi tudi neki dosedaj peznani doktor, ki je bil pri atentatu v Monzi, ki pa je ušel policiji, ko ga je iskala. Ko je bil Malato pozneje zaprt, je kraljica pošiljala njegovemu staremu očetu 300 frankov kot pri-boljšek. Ta denar je dobil Tedeschi, da ga izroči starcu. Toda Abbe je smatral stvar za nevarno, vsled česar je dal denar nekemu francoskemu poslancu skrajne levice, da ga izroči starcu. Abbe Tedeschi je bil prej duhovni svetovalec in spovednik kraljice. * Nova smer na Angleškem. Iz Londona poročajo: Novi učni predmet, ki bo vzbudil nedvomno zanimanje vseh pedagogov, bodo v kratkem uvedli na angleških ljudskih šolah. Dospevajoča mladina obojega spola se bo na lahko razumljiv način poučevala o tem, kako naj se obnaša, da bo prednosti svoje rase prenesla tudi na eventualne svoje potomce ter jih ohranila pred degeneracijo. Pod predsedništvom majorja Leonarda Darwina se je ustanovila družba, ki je pred par dnevi povabila vse londonske učitelje in učiteljice na posvetovanje, ki se ima vršiti dne 1. marca. 500 učiteljev in učiteljic je obljubilo, da se udeleže te konference. Z velikim zanimanjem čakajo na rezultat teh posvetovanj. * Ameriške Madžarke so najlepše žene na svetu. To trdi, kakor poroča »Neues Pester Journal«, slikar Andersen v nekem čikaškem listu. Madžarsko pleme ima baje v Ameriki lepše hčere nego v domovini. V deželi svobode se bujno razvija ne samo duh, temveč tudi ženska telesna krasota. Andersen svetuje anglosaškim fantom, naj izboljšajo svojo raso s križanjem z ameriškimi Madžarkami. V ulicah odrskih delov v Novem Yorku in v Čikagu je bale na vsak korak mogoče srečati kraso-tiče. Za najlepšo ženo sveta proglaša Pavlo Ritookovo, v Ameriki rojeno mlado damo, ki ima v svojih žilah čisto madžarsko kri. Ta krasni tip je bil vzgojen s pomočjo ameriške vzgoje, katere posledica je samozavest, nastop, vabljivo kretanje itd. * Denarno pismo kot reklama. Občinstvo, ki se je preteklo sredo vozilo v omnibusu mimo pariške borze, je doživelo pravo senzacijo V omnibusu se je vozil neki mož, ki je nosil torbico, v kateri je imel polno pisem. Izgledal je kakor bančni sluga. Mož je nekaj začel iskati med pismi in spisi, od katerih jih je nekaj prečital. Pri tem mu je par pisem padlo na tla. Ta je skrbno pobral ter jih zopet spravil v torbico. Končno je izstopil. Ko je odšel, so našli zapečateno pismo. Neki gospod je vzel pismo v roke ter izjavil, da je pismo denarno, in je obžaloval ubogega slugo, v kakih skrbeh bo, ko bo pismo pogrešil. Toda, kje najti slugo? Pismo je bilo brez naslova. Morda bo vsebina pokazala, komu naj se pismo izroči. Nato je dotičnik odprl pismo, ostali so se zbrali okolu njega. V pismu je bil listek, na katerem je bilo napisano, da je hotel »Pri borzi« najboljši in najcenejši. Gospodarstvo. — Jadranska banka v Trstu. nedeljo se je vršila bilančna seja upravnega sveta Jadranske banke, na kateri je bilo sklenjeno predlagati na občnem zboru, ki se vrši, dne 30 marca t. L, naj se izplača od čistega dobička 1. 1912, ki znaša 680.246 K 32 v, 6V4% dividendo, kakor lanske leto, 57.916 K 42 v prišteje k rezervnemu zakladu, ki naraste s tem na 850.000 K, in 66.682 K 85 v pa prene-se na novi račun (lansko leto je bile prenesenih 22.573 K 36 v.) — C. kr. pletarska šola v Radovljici kaj dobro napreduje. Izdelki ki jih ta šola izdeluje, so našli skorc že svetovni glas. Z zadovoljstvom ir ponosom lahko poudarjamo, da se našo c. kr. pletarsko šolo spoznali že preko avstrijskih mej in izdelki romajo širom Evrope. — Obiskovalcem Radovljice priporočamo stalne razstavo te šole v vpogled. — Belokranjska železnica. Razpisana je dobava in postavitev mehaničnih oprav z zgradbah za poskr-bovanje vode na železniški prog1 Rudolfovo - Metlika - deželna meja Ponudbe se sprejemajo najkasneje do 3. marca 1913 12. ure opoldne pr1 c. kr. železniškem stavbnem ravnateljstvu na Dunaju, VI. Gumpendor-ferstrasse 10. Pogoji in drugi pripomočki so na prodaj pri prej navedenem ravnateljstvu. itm i^-v^ii 111'iiii.iiiui 11111 liti 1 tiffijpa Pbpov W lili najboljša ruska ' | čajova znamka. < 3701 4 v ti tf MiOf tf MtftfHMtf ti ggJ qy tfttKtmr M Ljubljana, tt wm O— H Ljubljana, £ M Marije Ter. M f»H if ffflllf* w Marije Ter. W N cesta št U M IftlilMf w ces4a *<• « F< t* : (SollzDi). : W »V »• ■■•»IT » -. (Kalizej). s (tt jfvvtf tttf tf&tf tf ti ti ti* ti tfvvvtt JS: Zaloga polilšfva in tapetniškega blaga. N H v različnih najnovejših slogih. i x ntnmann Htuani in limnirn t* t* M Priznano aolidno blago Ns tar najnjlje cene. Zajaaieeao trpetal iidelld. M fc. ID različne kakovosti.-- Velika izbira 3408 otroških vozičkov, nžHMtt M, ogledal iti s±3 w M M w H M X RVC. 76 6619 FL ^81877 0873 75