Številka 193 TRST, v ponedeljek 15. julija 1907 Tečaj XXXII Uhaja vsaki dan tud. ob nedeljah In praznikih ab 5., eb panedel|kih ab 9. *Jutra| Posamične Številke se prodajajo po 3 nvt. (6 stotinki v mnogih^ tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici. Sranju, £t. Petru, Sežani, NabreŽini. Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Poetojni, Dornbergu, Solkanu itd. CENE OGLASOV se račnnajo po vrstah (Široke 73 mm. visoke 2:, mm): za trgovinske in obrtne oglase po 20 stottck ; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 8 stot. bqpeda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. F edinosti Je moč t Naročnina znala sa vae leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece f, K n» naročbe brez doposl&ne naročnine, ?>e uprava ne ozira, VaiDčiiia na ledeljsio Izdanje .Edinosti'stane: ce.'oletio K 5-20, pol leta 2 60 Val dopisi naj «e pošiljajo ur ureini^tvo lista Nefrankovan p pisma se ne sprejemajo ln rokopisi se ne Tralajo. Naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljali dh upravo listu UKEDNIŽTVO: nI. tilor*lo Galattl IS, < Narodni dom>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN CODINA. Lastuik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila liskama konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Oalatti *t. 18. ^^ PoStno-hranlinlčnl račun It. S41-602. —— TELCFOI it«v. 1167. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK brzojavne vesti. Dopolnilna državnozborika volitev. GRADEC 14. Na dopolnilni državno-zbatski volitvi za četrti volilni okraj je bilo oddanih 636=1 veljavnih, glasov. Izvoljen je bil socijalni demokrat urednik Ka-rol Hoger z Dunaja, ki je dobil 5206 glasov, dočim je dobil nemško-nacijonalni kandidat dr. Alfred Gurtler 1108 glasov. Volitev se je izvršila mirno. Nezgoda na železnici. PI.ZN 14. Po noči sta blizu Plzna skočila s tira dva vagona osebnega vlaka. 1 1 potnikov je bilo lahko ranjenih. Iz Portugalske. LIZBONA 14. Kralj j^ na nagovor rektorja vseučilišča v Coimbri izjavil, naj se zopet vsprejme 6 relegiranih in 100 ne-imatrikuliran h dijakov. Seatanek Aehrenthaia in Tittonija. DESIO 14. Minister vnanjih stvari baron Aehrenthal je v spremstvu poslanika Gagerna in poslanika Liitzovva dospel semkaj ob 4. uri 20 minut. Na kolodvoru jih je vsprejel minister vnanjih stvari Tittoni. Po prisrčnem pozdravu so se državniki odpeljali v dvorec Tittonija, kjer je isti predstavil Aehrenthalu svojo rodbino, nakar je Aehrenthal ostal pri Tittoniju na čaju. 14. julij v Parizu. PARIZ 14. Kakor vsako leto, tako se je tudi danes v navzočnosti predsednika republike, ministrov in mnogoštevilnega občinstva vršila v Longchampsu revija čet. Predsednik je bil živahno pozdravljen. Ko je predsednik na povratku pasiral ulico Marigny je neki blazen človek dvakrat z revolverjem ustrelil v zrak, ranjen ni bil nihče. Oseba, ki je z revolverjem ustrelila v zrak, je identična z uslužbencem mornarice,. imenom Maille. V ulici du bois du Roulogne je bilo areto-vanih 40 oseb, ker so klicali: »Živijo 17. pešpolk !« Kuga. CARIGRAD 14- V hotelu »Aleksan-dria« je obolelo 6 oseb, med temi tudi Evropejci, za kugo. Provenijence iz Alek-sandrije so podvržene tridnevni kvaran-teni. Rusija. Obtožnica proti Steselju. PETROGRAD 14. — Danes je bila Steselju uročena obtožnica. V isti se Steselja obdolžuje, da ni slušal ukazov carskega namestnika, nadalje da ni skrbel za nabavo živil; nadalje se Steselju očita, da PODLISTEK. VOHUN 112 Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. ..Harvi Breza,u je pričel. „Čas je prišel, ko mora končati najina zveza. .. Odslej naprej za vse čase si ostaneva tuja." Breza mu je resno pogledal v obraz in rekel mirno: „Kakor ukaže Vaša Ekscelenca." ..Potreba ukazuje to. Vsled svoje pozi-rije sem bil prisiljen občevati z mnogimi ljudmi, ki so mi morali pomagati, da sem dobival poročil o sovražniku in njegovem gibanju . . . Vam sem zaupal največ — in Vi me niste varali. Vi edini poznate moje skrivne agente v New-Yorku 111 od Vase zvestobe je odvisna njih sreča, njih življenje . . . Ali — imeli so Vas vedno za vohuna našega sovražnika — in samo jaz edini vem. da ste delovali za svobodo Amerike." Harvi se je vzravnal ponosno in v očelr mu je zaigrala radost. „Moja dolžnost je zdaj, da Vas poplačam za to zvesto službo. — Vi ste odrivali to se je proti mnenju vojnega sveta bjavil za predajo Port Arturja, češ, da ni več municije, dočim jo je bilo dovolj. Steselj je prepustil mnogo fortov brez boia, ni spremil garnizije v vojno vjetništvo. vsa ta zločinstva določa vojaški kazenski zakon smrtno obsodbo. Obtoženi so tudi generali Fok, Reuss in Smirnov. Pismo iz Prage. (Od našega posebnega poročevalca) C. kr. stotnik in „Bbhmische Hunde". —- Slavnostna predstava „Libuše" v „Narodnem domu". — Beneška noč in regata na Vltavi. — Slavnostni sprejem gostov v fofinski dvorani. — Berolinski Nemec o vsesokolskem zletu. Govor dr. Scheinerja je bil spremljan burnim odobravanjem na kar je spregovoril predsednik evropskih telovadnih zvez Couperus iz Ant-\v e r p e n a, ki se je francoski zahvaljeval in izražal občudovanje na napredku češkega Sokolstva, ki mora biti Haraskerau narodu vzor. Narodni divadlo praško, ki je v njem slišal tvorbo Smetane, ga je prepričalo, da so Čehi v umetnosti dospeli k visoki dovršenosti. Svoj govor je zaključ 1: »V i Cehi stopate pred nami in Flami bodo stopali po vaših stopinjah!« Delegat unije francoskih gimnastov g. Christmanje govoril imenom francoskih gimnastov ter izrazil zahvalo češkim Sokolom, ki se vdeležujejo slavnosti francoskih gimnastov. Gimnasti bodo v vedno večjem številu prihajali v Prago, da potrdijo češko-francosko prijateljstvo. Zastopnik francoske republike dr. Lachaud je prinašal pozdrave oficijelne Francije. Francozi so bili navdušeno pozdravljeni po vsej poti od mej kraljevstva do glavnega mesta. Bil je prisoten že mnogokateremu vsprejemu, kaj tacega, kar je doživel na Češkem in v Pragi, š e ni videl. Bratskemu sodelovanju francoskih gimnastov s češkimi Sokoli kliče : nazdar ! Gospod L e r o y se je spominjal .čeških obiskov sokolskih v Parizu in v Franciji v obče. On gleda z globokim spoštovanjem na razvoj Sokolstva in priznava, da se uresničuje geslo »Co Ceh, to Sokol." Predsednik luksemburških gimnastov B a u e r je menil, da so njegovi gimnasti prišli, da se spoznajo s češkim sokolstvom, ki si ga hočejo vzeti za vzor. — Predse dnik a n gležkih telova d-nih društev Sully je na angležkem jeziku pozdravil zlet kakor nov vspeh telovadnih stremljeni in narodne misli. Imel je priložnost živeti dosti dolgo med Cehi in pozna tudi nekoliko njih jezik. Ob viharnem navdušenju je govoril nekoliko stavkov češki, med katerimi je bilo najbolj aklamovano geslo: »Ja jsem Ceh, a kdo je vic!« — Tajnik črnogorskega dr žavnega- sveta M at a so v i e se je dotikal. slavnih toček češke zgodovine od Svatopluka do Žižke in povzdigal sokolsko idejo, - ki je v njej oživelo junaštvo češkega naroda. Z bratskim pozdnavom črnogorskih Srbov je zaklical češkemu So-kolstvu : Nazdar ! — Župan srbske prestolnice Beligrada G 1 a v i n i ć je omenjal geslo »v zdravem telesu zdrav duh.« B o-dočnost je slovanska. Poslala ga je srbska prestolnica, da prinese pozdrave kraljevega Beograda in vsega srbskega naroda. — Zastopnik hrvatskega Sokolstva dr. M a z z u r a je rekel, da so Slovani deli enega telesa, spojuje jih skupna ljubezen do naroda in ljubezen sokolska. — Ivan Kefsizoviz Vame, predsednik bolgarskih junakov, je pravil, da se sokolska ideja na Balkanu vedno vspešneje širi. — Ravnatelj ruskega gimnazija z Jalte G o 11 i b je govoril imenom ruskega dijaštva. Ruski dijaki so se prišli poučit v slovanski Rim, ki v njem vsak kamen govori o bogati historiji. Tu je bila v srednjem veku ustanovljena prva univerza in češki narod je večkrat igral glavno vlogo v Evropi. Ruska mladina se more v Pragi naučiti mnogočemu. Vidimo narod, ki je napojen velikim patrijotizmom. Patrijotizem mirnega dela, ljubezni, vdanosti do naroda in činorodnega truda. Naš ruski kolos bi se moraliti k Čehom učit. Govor ruskega govornika v čisti ruščini je žel mnogo priznanja. — Nato je stopil na govorniški oder poslanec ruske državne dume, T r i 1 o v s k i j. Preteklo je dokaj časa preden je prišel k besedi, ker so ga od vseh strani viharno pozdravljali. Prišel je, da spozna plodonosno delovanje Čehov. Češki narod je demokratičen in skusil je mnogo težkih bojev. Zato ima tudi sočutje s težko skušanim ruskim narodom. Čehi morajo biti vzorom nam počasnim neokretnim Rusom. — Starosta slovenske sokolske zveze dr R a v-n i h a r je rekel, da je v Pragi vzcvetela sokolska ideja; to je misel sistematičnega, neprestanega dela, misel, ki demokrati-zuje narod. Ona je sposobna spojiti vse slovanske narode in zato je mišlenka sokolska tudi misel slovanska katexochen. — Za srbske Sokole je govoril dr. R a č i ć ir Belegagrada. »Govorimo vsak svoj jezik, ali umejemo se. Pri vas se učimo, kako se dela za domovino.« Poživlja slo- vedno na pozneje, dolg je narasel in me skoro teži. Tukaj je sto dublon:) — ne podcenjujem, kakšne nevarnosti ste morali prestati .... a pomisliti morate na vboštvo naše dežele in njej pripisati nizko Vaše plačilo.*4 Breza je stopil nazaj. „ Ali misli Vaša Ekscelenca. da sem tvegal svoje življenje, žrtvoval svojo čast — za denar?" rZakaj sicer?" „Kaj je gnalo Vašo Ekscenco na boj ? Zakaj tvegate sleherni dan svoje dragoceno življenje? In jaz naj bi skoparil s svojim? Ne — ne potrebujem Vašega zlata — domovina moja potrebuje sleherni dolar !" Častnik je rekel po kratki pavzi : „Mnogo razlogov je, ki so za-me odločujoči in ki so Vam nepoznani... Mene pozna svet kakor voditelja vojsk. — Vi morate leči v grob, obtoženi da ste sovražnik domovine... Vi veste, da resnica še v dolgih letih, morda nikdar ne bo smela priti na dan .... Kmalu pride starost — kaj naj ho vaša opora ?" „Te moje roke!" „Harvi Breza — zdaj še-le spoznavam vso Vašo vrednost!"' Ne *) Okoli S000 kron. pozabite nikdar, da sem Vaš prijatelj in obrnite se na-me, kadarkoli bi me potrebovali." „Ne bom nikdar v potrebi... ali zavest, da je Vaša Ekscelenca moj prijatelj — je sreča in plačilo." Častnik je nekaj časa premišljeval, potem je sedel k mizi in napisal nekaj vrstic. ..Verjeti morem", je dejal, ,.da je namenil Bog tej deželi veliko, slavno bodočnost, ako živi takšno domoljubje v srcih njenih najpreprostejši sinov! Za duhii kakor je Vaš mora biti grozno, ožigosan za izdajalca domovine leči v grob ... a Vi sami veste, koliko življenj je odvisno od tega, da ostane prikrit Vaš pravi značaj. Nemogoče je, zdaj Vam izkazati pravičnost, ali dam Vam tu izkaznico, ki utegne koristiti nekoč Vašim otrokom . . . „Otrokom! — Ali bi mogel zapustiti komu svoje onečaščeno ime?"4 Po kratkem molku je dostavil mirneje: „Te vrstice so za-me zaklad, Ekscelenca, one morejo nekoč vsaj moj spomin oprati vse sramote." „Ne pozabite nikdar," je dejal častnik, „da imate na meni vedno skrivnega prijatelja — ali javno Vas ne smem. ne morem Vas poznati!" „Vem to," je odvrnil Breza. „Vedel sem to, ko sem vstopil v to službo. Vidim Vašo vansko Sokolstvo na vsesokolski zlet v Beligrad ob petindvajsetletnici srbskega Sokolstva. — Za amerikanske Čehe je govoril T r y š. obljubljajoč, da mogočne tttiske, tu dobljene, poneso si vsi globoko v srcih v novo domovino. — V zaključnem govoru je izražal dr. N o v o t n y željo, tla bi se Slovani vedno tako našli kakor so se našli danes. Bolje bi se godilo slo-vanstvu in bilo bi prvo na svetu. Pruski tajni svetnik R i e t s c h 1, profesor politehnike v Berolinu, je obiskal v petek 28. julija telovadišče na letenski planjavi ter je bil presenečen, videči to ogromno areno. Izrazil je pohvalo in občudovanje nad tako velikanskim delom, rekoč, da doslej Šeni videl podobnega vežbališča, niti kar se tiče velikosti niti, kar zadeva praktično ureditev in prelestno arhitektoniško okra-šenje. F. K. Dnevne vesti. Iz Barkovetj nam pišejo: Domače prebivalstvo, kar ga spida pod našo župnijo, je zelo vznemirjeno vsled govorice, da se od gotove strani deluje na to, da bi se pokopališče v Barkovljah zaprlo, in prisililo tukajšnje župljane posluževati se pokopališča pri Sv. Ani. Čuje se, da kroči neka pola in da se nabirajo podpisi v ta namen. Tujim špekulantom, ki upajo zopet na kako do bičkanosno priliko in so pripravljeni svojim ciljem žrtvovati splošno korist, bodi že danes tu povedano, d a s e upre domače ljudstvo njih nakani z vso energijo in z vsemi zakonitimi sredstvi. Sedanje pokopališče odgovarja popolnoma svoji svrbi, v slučaju potrebe se lahko razširi, a gotovo ri še dokazano in se ne dokaže, da je ono po svoji legi ali z drugega kakega razloga škodljivo javnemu zdravju. Bilo bi nezaslišano, da bi občinska uprava ob odobravanju državne oblasti ugodila želji tujih špekulantov, in s tem naprtila domačemu prebivalstvu trajne in nerazmerno visoke izdatke za pokopavanje mrličev na tako oddaljenem kraju. Za danes svari mo domačine, da bi nobeden na svojo in svojih vaščan ov očitno škodo dal podpisa, če bi ga vabili, da podpiše prošnjo za odpravo domačega pokopališča. Ako bo treba, n^j bodo vsi domačini pripravljeni za složen in energičen nastop v obrambo svojih opravičenih interesov proti pohlepnosti tujcev, ki sr.:o jim trn v peti dokler smo živi, in kakor se sedaj kaže, tudi po svoji smrti. Ekscelenco najbrže zadnjikrat — naj Vam dodeli Bog naj obilnejšega blagoslova!" Častnik mu je prisrčno stisnil roko in Breza se je odstranil z globokim, spoštljivim priklonom. Kmalu potem so Amerikanci dokončali vojno s sijajnim triumfom in neodvisnost združenih držav je bila proglašena. V teku let so razni vdeleženci vojne in njih potomci polagali svojo čast v to, da so mogli govoriti o svojih ali svojih očetov činih, ki so pomagali izvojevati svobodo domovine ime Harvijevo pa je bilo in je ostalo ožigosano kakor vohuna in izdajalca domovine. Samo veliki mož, ki je edini vedel resnico, je često poizvedoval po Brezi, ne da bi mu mogel priti na sled. A on je umrl in o kroš-njarju, vohunu, ni bilo več 111 duha ni sluha. ŠTIRIINTRIDESETO POGLAVJE. Triintrideset let pozneje se je zopet vojskovala amerikanska armada proti angleškim četam. Vošingtnovo truplo je trohnelo v grobu, in zdaj, ko je bil čas pokopal tudi osebno sovraštvo in ozkosrčno, zavist, je žarelo njegovo ime z vsakim dnem v višjem sijaju — 6lr*r> II • hDilSOST« Stv. 19;) V fieui, dw 15. julija laO? Iz Šolske službe. Glavni učitelj na ženskem učiteljišču v Trentu Ivan L e b a n je imenovan glavnim učiteljem na moškem učiteljišču v Kopru. Družba sv. Cirila in Metodija opozarja tem potom vse narodne tvrdke po širni domovini, da blagovolijo poslati svoje in-serate za koledar družbe sv. Cirila in Metodija vsaj do 30. avgusta družbini pisarni. Važna petindvajsetletnica. Naše »Delavsko podporno društvo v Trstu« je raz poslalo narodnim društvom nastopno okrožnico: Naznanilo. Veliko narodno slavlje 25-letnice razvitja društvene zastave priredi Delavsko podporno društvo v Trstu« 1. septembra 1907. Minilo je že četrt stoletja, odkar je četica naših narodnih borilcev na tem najbolj izpostavljenem bojišču razvila simbol vseh narodnih teženj Slovencev. In minilo je četrt stoletja, odkar se pod tem trobojnim simbolom zbirajo tržaški delavci dlani in uma, da povzdignejo složno s prosvetnim in človekoljubnim delom slavo našega naroda ob jadranskih obalih. Vihrala je naša zastava nad peklenskimi viharji, a ponosna in zmagovita se ni nikdar vpognila. Vodila nas je samo do zmage. A domovina zahteva od svojih najod-ličnejših sinov, od delavstva, ki se zbira pod narodno trobojnico, novega delovanja, novih bojev in zmag. Dolžnost nas kliče v prve vrste, in jednodušno se hočemo odzvati temu klicu. A ni je lepše prilike, da ponosni zaprisežemo zvestobo pod našo z lavorjem venčano zastavo, kakor ravno sedaj, ko se zvršuje prvi del naše borbe, ko zabeleži zgodovina naše narodne pro-svete na zlati strani prvo 25-letnico razvitja naše zastave, ki je, ponavljamo, simbol naših narodnih teženj. I >a pa bo naša slavnost čim veličast-nejša, želimo, da ona postane slavnost vsega Slovanstva v naših pokrajinah. Zato poživljamo i to slavno društvo, da izvoli s svojim sodelovanjem povečati narodni praznik, ki ga priredi »Delavsko podporno društvo« v Trstu dne 1. septembra t. 1. o priliki 25-letnice razvitja svoje zastave. Prosimo Vas, da nam naznanite najdalje do 31. julija t. 1., na kakšen način in v kakšni meri misli nastopiti to slavno društvo o tej priliki, da bo mogoče pripraviti podrobni svečanostni program. Na noge Slovenci in Slovani, da Odjekne 1. septembra zopet enkrat naša gromovita pesem na domači nam grudi. V jedno kolo bratje, da zakličemo onega syečanega dne, zbrani pod trobojno senco, narodni nam zastavi: Slava ti, in dalje nas še vodi v boj in do zmage za mir, napredek in svobodo mile naše slovenske domovine ! doseglo — kakor so našemu poročevalcu zatrjali včeraj na policiji — nepričakovan vspeh. Policija je namreč po -priobčenju istih pritožeb dobila mnogo pisem, katerih nektera pojasnjujejo marsikatero temno točko glede tega zločina. Mej temi pismi je eno, podpisano »Pepi«, ki skoraj do pičice popolnoma potrja izpovedbe onih petih prič, o katerih smo poročali že zadnjič. Policija se toplo zahvaljuje vsem piscem rečenih pisem, a posebno pa podpisanemu »Pepetu«. Dalje razpisuje policija nagrado 500 kron onemu, oziroma vsem onim, ki bi znali pojasniti, kje je bil oziroma kje se jc vstavil pokojni Praznik s kočijo mej 11. uro in 45 minut in 12. uro in 20 minut. Znano je namreč — kakor smo zadnjič poročali da je šel pokojni Praznik mimo kavarne »Sport« tik javnega vrta ob 11. uri 45 minut, a onkraj ulice Margherita je vozil preko ulice Giulia še-le pol ure pozneje. Poizvedbe v tej stvari vodi policijski svetnik Frenner in ta je — po nasvetu redarstvenega ravnatelja napravil pred-sinočnjim s konjem pokojnega Praznika sledečo skušnjo: Konja so vpregli in odvedli na trg pred »Narodnim Domom c, kjer je bil najet pokojni Praznik ono noč. Tu so konja pognali in ga pustili, naj gre, kamor hoče sam. Konj je šel najprej v hlev v ulici Silvio Enea Piccolomini in tu se je vstavil. Pognali so ga zopet in mu zopet pustili, naj si sam izbere pot in gre, kamor hoče. In glej konj je šel po ulici Giulia v Bošket in naravnost k »lovcu«. Zavil je sicer po raznih stranskih ulicah in se tudi na več krajih vstavil. Na policiji so mnenja, da je konj šel na tej skušnji ravno po istih točkah, kakor ono noč, ko ga. je zadnjič vodil pokojni Praznik. — To izgleda sicer jako čudno in skoraj neverjetno ; vendar so nam na na policiji zatrdili, da je to gola resnica. In če je to resnica, potem je razumnost tega konja naravnost fenomenalna. Slednjič je naš poročevalec zvedel, da je policija predsinočnjim aretovala neko še mlado žensko. Na to aretovanko namreč pada sum, da je ona genska, ki je sedela v Praznikovi kočiji, ko je Praznik vozil onkraj ulice Margerita proti Bošketu. Podlaga temu sumu je pa dejstvo, da so videli to žensko ono noč, ko j#*prihajala z nekim moškim po ulici deirAcquedotto od Bošketa proti mestu, in sicer potem, ko je bil zločin že izvršen. Ona in možki ž njo da sta bila brez dežnika in oba mokra in blatna. L MALI OGLASI. Mali oglati računajo »e po 3 §tot. besedo; maatnotiakane besede se računajo enkrat tč Najmanjša pristojbina 40 stotink - Plača se takoj. : Gostilna Slamič Še o zavratnem umora kocijaža. Vspeh pritožeb policije. — Razpis nagrade. — Se ena poskušnja s konjem in nje čudoviti vspeh. — Aretovanje ženske, ki se je vde-ležila zločina? Priobčenje pritožeb policije radi pasivnega vedenja občinstva, češ da nihče noče policiji pomagati na poizvedbah, je in ne samo njegovi rojaki, ves svet je priznaval in slavil njegovo veličino. Bil je že češčeni junak dobe razuma in resnice, in marsikako mlado in vojaško srce je kipelo od častihlepne želje, izkazati se vrednega tega svetlega vzgleda, morda v nikomur ni bila ta že^ja bolj živa nego v prsih mladega častnika, ki je stal dne 25. julija krvavega leta 1614. na skali nad Niagarom in zri na velikanski slap. I on i drug, nemo poleg njega stoječ častnik sta gledala menda prvikrat „čudež zapada", tako silen je bil nanju vtisk veličastnega prizora. Naenkrat je vzkliknil drugi častnik : ..Poglej Hvarton — nekdo se pelje čez reko . . . ravno pod slapovi... in v čolnu, tolikem kakor orehova lupinja." ..Morda je vojak ... pojdiva dol, Mazon. morda prinaša kako vest. . Ko sta dospela na kraj, kjer je neznanec stopil na breg. sta videla pred seboj moža. ki je moral imeti nad sedemdeset let. Njegova postava je bila dolga in suha. siromašna obleka je kazala nešteto krp : na hrbtu je nosil majhno culo. [Zvrsetek pride]. Zopet na cesti najden ranjen kočljaž ? Poroča se nam zadnji hip pred zaključkom lista, da so minolo noč našli na cesti blizu Kontovelja na tleh ležečega ranjenega kočijaža. Za jutršnji list poizvemo o tem kaj več. C'rniče pO'i Kudjern 11a Vipavskem ima lepe sobe za prenočišče ptujcev. sprejema tudi letovi^čarje na hrano in stanovanje. Kuhinja izvrstna. Cene zmerne. 785 Mož triintridesetih let, ki je učil — —------7----j-------*------— ------» let odvetniški uradnik, išče posla. — Naslov A. Trobec, Sv. Ivan — Trat. 7t>2 flHfio 60 v naJetn štiri sobe in kubinjo. Gali U Ud OB sperčič, sv. Ivan Št. 3:i6. G16 ifimo namizna iu %uketna, bila in Orna najlinejih Vlila vipavsiih vrst od 56 litrov naprej. Tro-p i n o v e c naraven — oddaja Mak« Ličen, velepoH. v Rihemberku. 769 Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel prodajalnico jestvin v ulici Giulia štev. 90 ter jo opremil z vsemi v to spadaj očim predmeti. Moka, kava, riž, olje, milo itd = Vse po niskih cenah == Za mnogobrojni obisk se priporoča IVAN KLUN. Dr. A. Barkanović specijalist za notranje in živčne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu v ulici Sanita štev. 2 ORDINUJE: vsak dan od 10.'/* do 12.1 E ure zjutraj in 4.-5. popol. Fumoto & Conelloto TRST, ulica del Toro št. i6 SLIKARJA sob, grbov, Iaki-rarja posnemanega lesa, mramora, kovine itd. itd. Sprejemata vsakovrstne narodbe tudi tapecirarska dela. DMIfllf f B obešala' postelje, opra-riUMII jC vo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces-sion", mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar. Trst, ulica Cereria št. 2. Društvene vesti in zabave. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva : »Mladeniško pevsko društvo »Slavček« v Mirnem«, pol. okraj Gorica. Čitalnica pri sv. Jakobu se tem potom najprisrčneje zahvaljuje vsem, ki so ka-korsibodi pripomogli, da je nje veselica dne 16. m. m. tako lepo vspela vIdjub slabemu vremenu. Ob tej priliki so društvu darovali oziroma preplačali vstopnino sledeči: br. društvo »Slovanska straža« v Gropadi 5 K, Bareto M., Levičar, Može Peter, Kre-ševič Ante, Peter N., Vaclav Karliček, N. Besednjak po 1 K ; N. >T. 90 stptink, Stupar Ant. 80 stot.. Cevna A.. Renko Jakob, Ferluga Ivan, Perklič, Valušček Josip, Križmančič, Žnideršič M. po 50 st., Dujmovič Anton, N. N. po 40 stot., N. N. 20 stot., Zlobec A. 10 stot., N. N. 8 stot. O priliki občnega zbora Čitalnice nabralo se je (večinoma mej pevci) 12 K za društveno zastavo. VAV KJIGOVEZNICA Tovarna trgovskih registrov Gustavo Tassini & Figlio trst, Via Porporella st. 5 - ogel Via islla Satiils AYtoriZQ?ana mednarodna agendja za nameščanji w TRST GLORIA" ulica Barriera 25, I. p. Dobe se vedno na razpolago stanovanja mala in velika. — Skladišča vsake velikosti. Kupnje in prodaja izvrševanje raznih obrto*! namešča izbrano osobje za Tsako stroko. C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica, in rezervni zakladi društva glasom bilance 31. decembra 1904. Zadružna glavnica (od kojih vplačano 2 3,200.000)..............K S,000.0o». Rezervni zakladi dobil kov .... „ 7.489.915 „ zaklad proti vpadanju vrednoatij javnih efektov ... „ 4,H 4154 Rezervni zakla*] premij za zavarovanj8 ............. 83,152.132 Zavarovanja na življenje v veljavi 31. decembra 1904 ...... 295,436.382 Izplačane 5kode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1S38—1904 „ 542,251.551 DruStvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi valed razstrelb ulomu kakor tudi prevozov po suhem in morju; sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljive za življenja ali po smrti zavarovanca, doto otrokom itd. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi ivedeneo. Trst - Carlo Goldouijev trg 11. - Trat Zastopnik tovarne koles in lototoles „Poeti" Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljačt in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografo* Zaioga priprav za točiti pivo. Lastna mehaničai delavnica za popravljanje šivalnih otrojer, kolat motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEFON 5te\>. 1754. Restavracija Rurora Vsaki večer koncert ManAoMo društvo s petjem in plesom. Začetek ob 7. zvečer in trnja do polunoei. Ob nedeljah od 5. ure pop. do polunoči. Radi pomanjkanja s proda se pisalna itifza, visoka, da se zamore pisati stoje. Cena dogovorna. Ulica Giorgio Galatti št. 18, mezzanin. „Inseratni oddelek Edinosti '. Giovanni Sardotsch & Co. (prej v alužbi tvrdke Zennaro e Gentilli Trst. ulica Vincenzo Bellini štev. 5. Trst (ogel San Splridione (hiša Brunner) Stekla in zrcala, dijamanti za režat, steklene, stvari, porcelane in svetiljke. Vse potrebno za razsvetljavo na plin. — Specijaliteta: steklene stvari in porcelane za kavarne in gostilne. — Zmerne cene in točna postrežba. Stavljajo se v delo stekla tudi na domu V Solkanu pri Gorici Obsega 3 sobe v pritličju in kuhinjo, 3 sobe zgoraj, podstrešje, dvorišče, hlev. dvorišče za kroglanje, vrt in druge shrambe. V bližini je studenec za pitno vodo. Natančen naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". Vesti iz Goriške. a. Gorica brez vode. Z velikimi žrtvami zgradil se je minolo leto na novo kromberški vodovod. Magistratu se je bilo posrečilo pridobiti nekaj novih studencev, in novi župan je bil srečen, da je preko nasvetov slovenskega časopisja rešil to perečo zadevo. Xo, veselje je bilo kratko. M - ' Posebnosti: Slikanje na emailu. RAFFAELE SPAZZALI OLJA-t» TRST via Cassa di KIsparmio št. 11 ogel Via Nuora Povlake za pode. Povlake za ladlje, jahte itd. i Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Teltfono št. 847. - Via dell& St&zlone Štv. 7. - Telefono it. 847 Filijaike v PULI, GORICI, REKI in CRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. = iPoSiljanje predmetov, ti se jemljejo ia potovanje in prevažanje blaga na vse prage. Sprejema se tudi pohištvo In druQe predmete v shrambo v lastna zato pripravljena suha skladišča. WT Edini tržaški zavod za == VACUM-CLEANER" ČIŠČFVJE in SHKANJEVANJE PEEPKOH "¥MUUm ULCMWCn ; Točna postrežba in nizke cene. V Trstu, dne 15. julija 19j7. • EDINOST« e te v. 19;i Stran IIT : 36,221.500 krošnjarski davek > 198.000 pridobninski davek podjetij obvezanih na polaganje računa.......» 53,970.000 rentni davek.....» 8,978.000 osebni prihodninski davek. » 58,870.000 ulačarina.......» 2,264 000 Skupno 309,223.000 5 i milijonov kron zemljiščnega davka plačajo večinoma kmetje, kočarji, vrtnarji, ločim je prihodninski davek na plečih loo.oco m=ilih obrtnikov. — Za leto 1907. znaša državni davek 1152 milijonov in sicer 2 6s/4 odstotkov direktnih in 751/4 odstotkov indirektnih davkov. In ka^i gre ta ogromna svota ? Za vojsko morajo narodi Avstrije plačati 31 » 792.871 kron; za obresti in odplači-vanje 9000 milijonov državnega dolga plačujemo 390*2 mil. kron. Polovica državnih dohodkov gre torej za obresti državnega dolga in za vojsko. Za različne pokojnine plačuje država 96 milijonov kron. — Za splošno starostno preskrbovanje pa ni niti enega milijona, za šolo niti deseti del denarja, kar se ga plačuje za armado. Za delujoče sloje prebivalstva, ki omogu-eujejo državi življenje, je le ogromno oblačenje najpotrebnejih življenskih in drugih predmetov, ki se označuje tako le : I stotink davek na meso . > » slador . 38 > > kavo . • 95 > > sol . > > poper. . 60 » > cimet . 100 > 9 petrolej . . 24 > » pivo . . . 8 » > vino . . 6 » > žganje . 6 » > eno smodko »kuba« 62 » » eno cigareto »sport« i'2 > > en omot tobaka s'2 Razne vesti. Učiteljico odnesel morski pes. V Gioccia na otoku Hvaru se je v četrtek pripetil ^ rožen slučaj. Učiteljica tamošnje ljudske -ole se je na morski obali kopala, ko se je nakrat pojavil velik morski pes in s -trelovito naglico plaval do nje. Učiteljica je z vsemi silami skušala, da se reši s plavanjem, no tik pred obalo jo je pošast lohitela, nesrečnico zgrabila za nogo in izginila s svojo žrtvijo v morsko globočino. J a strašni prizor je gledalo z obale mnogo ljudi, a pomagati niso mogli. Spomenik Mac Kinley-u. Meseca septembra t. 1. odkrijejo v Buffalu bivšemu predsedniku Mac Kinley-u na spomin njegove tragične smrti spomenik. To je S6 čevljev visok obelisk od najfinejega belega marmorja, s posebnim postamentom na vrh, visokim 14 stopinj. Na pede- : stalu so zabeležena najznamenitija dela, Mac Kinley-a, Na sprednji strani je ukle-sano : r\Villiam Mac'Kinlev, umrl v Buf-j falu dne 14. septembra i.joi kakor žrtva; podlega morilca, ki je predsednika ustre-lil, ko mu je isti podal prijateljsko roko." j Štirje veliki mramorni levi spijo na oglih podstavka obeliska, ki je obkrožen s fon-tanami in vodometi Strojevodja vlaka zblaznil. To se je nedavno dogodilo v Belgiji. Vodja lokomotive nekega vlaka, ki je stal na kolodvoru v bruseljskem predmestju, je spustil stroj s polno paro v gibanje in vlak je z grozno hitrostjo oddrdral proti Antverpenu. Drdral je brezobzirno mimo vseh signalov, prevozil eno, dve, tri, štiri postaje v naj-hitrejem tempu. Brez prestanka je letal vlak dalje na grozo uradnikov, ki so stali na postajah, a niso mogli storiti ničesar, razun, da so brzojavili na sosedne postaje, naj kolikor le možno nesrečo zategnejo. Po deseti postaji je kurjač še le spoznal, videč, kako je strojevodja vse signale ignoriral, da je izrtenada prišel ob pamet. Po hodem boju se mu je posrečilo, da je nesrečnega obvladal. Pri Malinesu se je vlak na srečo ustavil. Naglo so potniki poskakali z vlaka, v katerem so se tako naglo vozili, da bodo to vožnjo še dolgo pamtili. Žensko maščevanje. V vasi Mehnikov na ruski meji je kmet Stelko pretepel svojo ženo. Žena je zato ponoči zažgala hišo, v kateri so spali mož, štirje otroci, hlape in dekla, ki so zgoreli. Musolino zblaznel. Iz Rima poročajo, da je glasoviti bandit Musolino v kaznilnici Porto-longone zblaznel. Dreyfus pojde V pokoj. Pariški „Eclair" poroča, da je znani major I)reyfus prosil za umirovljenje. Slika carja Nikolaja I. ukradena. V torek zvečer je neznan tat iz narodne galerije v Berolinu ukral oljnato sliko, pred-stavljajočo ruskega carja Nikolaja 1. na konju v veliki uniformi ruskega generala. Slika je bila vredna več tisoč mark. 240.000 kron za eno slabo juho. Neka gospa Covan toži posestnika velike gostilne Grosvelov v Glasgovu na Škotskem, za odškodnino 240.000 K, ker je njen mož umrl "radi neke slabe juhe, ki jo je jedel v omenjeni krčmi. Mrliča so preiskali zdravniki in' dokazali, da je bila res ona slaba juha vzrok smrti. Dragi psi. Na Angleškem in v Ameriki je postala v boljših krogih navada, da ima vsaka rodbina vsaj po enega dragocenega psa, ki je odlikovan na kaki razstavi. Neverjetno visoke so cene takih psov v Ameriki. Amerikanski igralec je dal za svojega psa 25.000 kron, milijonar Green je prodal svojega psa za 28.000, bila sta bernardinca. Sedaj je ta pasem prišla iz mode, prišel je v modo ovčarski pes. Premo vani škotski ovčarski pes »Squire of Titton« je bil prodan za 29.000 kron. Napoleon kakor topničar. Iz življenja francoskega cesarja Napoleona I. pripoveduje se tudi nastopna lepa anekdota: Nekega jutra stopil je Napoleon v mali Čoln, ter je vzlic streljanju z angleške fiegate, ogledoval pristanišče v Boulogni. O tej priliki je opazil, da kroglje francoskih baterij ne dosezajo do sovražnika. Dal je veslati proti kraju, z največo naglico je napravil račun in zapovedal topništvu, da nabijejo v topove veča množino smodnika; kakor navadno. Vojaki so ga poslušali. Eden izmed njih pa, boječ se, da bi se njegov top ne razpočil, se je obotavljal zažgati. Napoleon je zapazil strah topni-čarja, pograbil je gorečo lunto in zažgal sam. Krogla je zadela izvrstno in močno poškodovala sovražno ladijo. Moja pred štiridesetimi leti ustanovljena in na i obrtni razstavi v Trstu odlikovana tovarna sodov : izvršuje uaroćbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino, ! špirit, lik re, tropinovec, olje, slivovec, raara^kin itd. ! Jamćin za dobro delo in po nizkih cenah, da »e ne ! bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike. Fran Abram TRST, ulica Sf Francesco 44. SLOUENCI! KUPUJTE Narodni kolek! Tovarna pohištva ulica detla Cesa it. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod = Angelo Devetok - Trst ulica Aoquodotto 22 — Tel. 1448 Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče kakorlno koli vrsto oglasov sprejeme „Inseratnl oddelek" v ulici Giorgio Galattl St. iS (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad j 9 odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. P o noči se sprejema v „Tiskarni Edinost, A. SEMULIC Bogata izbera pohištva Trst, trg Belvedere štev. 3 Lastna delalnica. ul. Ruggero Manna V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. Cene zmerne in postrežba poštena in natančna. F.Pertot urar Trst, ulica Poste Nuove 9 Žepne ure najboljših tovara Najnovejše stenske ure. Izbor ur za birmo in za darila. Popravlja po zelo nizkih cenah pohištvo in tapetarije (naslednik G. Dalia Torre Giacomo ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. >9 v bogati izberi, neprekosljive glede solidnosti in elegancije — — — se vdobi pri--— Jttacerata nlica deli' Aepdotto 3 Cene, ki so splošno priznane za ugodne. |_ | 1 1 I _1 1 } MERKUR J. ULČAKAR & Co. - Trst Telef. 1874 — Via Nicold Macchiavelli štev. 19 — Telef. 1874 Komisije. - Zastopstva. - informacije. Zaloga raznovrstnega koloni jal nega in drnzega blaga. ■-- ZAHTEVAJTE CENIK. = I I- -Ih D ra Odvetniška pisarna Frana Brnčić-a naliaja se od dne 1. julija t. 1. v ulici s VIA NUOVA št. 13, II. n. -i i- ±± KUPITE le AMERIKANSKI STROJ za pisanje prve vrste z v vidno pisavo, MODEL 1907 STEARNS N rt £ ® e c« ._: XO s B 3 — © JS£ «2 CJ S M §.« » a> rt Q rt g® :s* S"** 25 > « 2.« S ES 39 »3 co cr cd cd 0» < < o S. S * a co s g- ki ima pred vsemi drugimi stroji enakega zistema nastopne popolnosti in vrednosti 1. Decimalno tabelo, ki je ni zamM >'l z -n- -'-im vrstami številk; 2. PomikaČa. ki ga more vsakdo takoj odstraniti ; 3. Črke v enem jek enem komadu z vzdigali (niso spojeni z vzdigali) : 4 Možnost da se pomikač lahko giblje na desno ali na levo; 5. Trak, se povsem lahk> odstrani; 6. FomikaČ se. giblje na krogljab in ne na koldscih, zato teče gladko : T. Možnost da* se lahko pomnožuje, ne da bi bilo treba odstranjati trak : S. Mnogo bolj vidljivo pisavo ; 9. Priprava, da se lahko napiše dopisnice rdkraja do konca 10. Premikovalec se pomika vsled predstavljanja kolese in ne potom trakov, za to je mnogo trdneji in laglji. Izključno zastopstvo za Trst, vso provincijo, ter Reko Trst, Via dolio Posto štv. 6. Telefon 1682 • ' _____ DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspeiaeje freditvo proti DOBIVA SE V VSEH UBKAKMAg. revmatizmu in protin TEKOČINA GODINfl *********Treta Ra**u ^ KM.1i Tnta m m odpoflHjs muj« od 4 lekarnarjev : ST. Mobl in JtSip tolu,Uma JR Iftt*, $mcb4.| pMd polt jonstjp sli ptoti uliciftoi goMjotai 7 g fraih i|| tUmm, \ 3trau VT ►EDINOST« štev. 193 V Trstu, dne 15. julija 1907 HOTEL. BALKAN "amtf.1« HOTEL. BALKAN Odhajanje in prihajanje vlakov ZASTOPNIKE :: :: fn Državne železnice. Veljaven od 1. maja 1907 naprej Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst— Rovinj—Pula (Dunaj) V30 0 Herpelje—Rovinj — Pula. 7-20 0 Herpelje - Divača—Dunaj. S-50 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 4 15 C Herpelje—Rovinj—Pula (D:vača—Dunaj). 7-40 6 Herpelje—Divačn—Dunaj—Ptflc. ~ {K anfanar—Rovinj : 6-50, tfr20. -4.8-l5) _ Ub nedeljah in praznikih : 215 BorSt—Draga — Herpelje—Divača. Trst—Buje—Poreč. 6-10 C Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 3*»0 (J Koper—Buje—Por*č in medposta^e. 6*33 0 Koper in roedpo*taje (le do Ruj) Trst"—Corica— Jesenice— Celovec— Beljak—- Monskovo C _ o do Gorice in medpostaje (Prvačnia—Ajdovščina : 0-40) 7.25 B Gorica (Prvačtaa—Ajdovščina 9-57) Temenic*— Beljak—Celovec—Dunaj Wcstbhf.—'Dunaj j. Z. Praga - Kerofcji—Drazdane. CJ.05 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Tesenice—-Beljak—Monakovo— Dunaj \Vestbht. — Dunaj j. i. 12 55 0 Opčine--Gorica (in medpostaje) (Prvaćina— Ajdovščina : Jesenice—Celovec. 4 B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice-Beljak-Celovec-Praga 5-00 0 Opčine — Gorica — Jesenice — Beljak — Monakovo—Dunaj j. i. Dunaj — AVestbhf.— Praga. 9 30 0 do Gorice in medpostaje. 0 Opčine—Gorica (Pivačina—Ajdovščina iO.W>). i O"30 0 Opčine—Gorica—Jesenice—Beljak. Ob nedeljahin praznikih : 1 -"0 do Gorice. za obiskovanje privatnih I --odjemalcev- I sprejme PREDILNICA I ODHOD iz Gorice v' Ajdovščino : 8 00. 8 Prihod v Trst. Pula—Rovtaj—(Dunaj) 7.45 0 c Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. <»•4*» 0 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 3 0 Iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj In medpostaj. 0 iz Ptic—Rovinja (Divača). I0£ B Iz Pule, Rovinja (Divače-Dunaja) Herpelj._ Ob nedeljah in praznikih: 9**£ iz Herpelj in Divače Poroč—Buje—Trot. <).20 0 lz Buj, Kopra in medpostaj. I2's5 0 lz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9-S5 0 lz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Meuakove—Praga—€elovec—Jesenice—6crica—Trat 5.25 0 iz Monakota, Dunaja j. z., Danaja AVestbhf. Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin Itd. 7-58 0 iz Gorice in ttedpostaj Ajdovščine, i 1.55 B iz Prage, Dunaja, Celovc*, Gorice, Berolina, Draždane.* 2-22 0 iz Celovca, Trbiža (Ajdovščine) Gorice, Opčln 5-50 0 lz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin. B iz Prage, Berolina, Draždane, Celovca, Beljaka. (Ajdovščine) Gorice. I f-10 0 »z Prage, Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin, Berolina, Draidane._____ Ob r edtljah in praznikih : 0 u Gorice (zveza Ajdovščino) in mejpostajami._ Južne žele; Odhod Iz Trsta (Piazza della Stazione) V Italijo preko Ćervlnjasa In Benetk. 5 47 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan, Videm, Pontebo, Čedad In B do Kormina (Cor* mons) ^reko Nabrežine. i 1 50 0 preko Červinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). 5 SO B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Videm). V Italijo preko Kornlna In Vidma 8.25 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan, Rim. 8.55 0 v Koirain (se zvezo na Ćervinjan in Ajdovščino) Videm, Benetke. q-00 0 v Kormin in Italijo (se zvezo na Ćervinjan). 4-18 0 v Kormin (ce zvezo v Ajdovščino) Videm-Milan itd. 8-00 B v Kormin in Italijo. 9 05 0 v Kormin (se zvezo v Ćervinjan). _ Do Gorice—Kormina—Červinjana. 6.20 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Ajdovščino) t-00 0 do Kormina preko Bivia. 9-05 B do Kormina (se zvezo na Ćervinjan). Trat—Ljubljana—Dunaj (Reka-ZiQreb-Budl«peita) Ostende. 7 55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto «> 55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 6'22 0 V Ljubljano, Dunaj, Reko. 6 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 8'22 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, »1-30 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto^ Ob nedeljah in praznikih : 2'^ do Kormina; do Nabrežine. _ 1038 11.28 4 15 7-15 7« B-35 • 0« Ponudbe pod Pridnost na Inseratni oddelek - ~__Edinosti. Gospodična vešča slovenskega, in italijanskega j^aika ▼ govoru in pisavi išče v Trstu primerno službo Pojasnila daje ,.In»eratni oddelek Edinosti"1. Prej, nego kupite otrobe, drobne najceneje vseb trgov. Liniment Capsici C°. nadomestek za Anker-Pain-Expeller Pri nakupovanju tega priznano najizrrstoejega, bolublatujočegs mazila, ki se dobi t vseli lekarna ^ naj »e vedno pazi na znamko „SIDRO". T Lekarna dr. RIOHTESJA ft^-fi* v PRAGI. Fodpirajmo Dijaško podporno društvo v TRSTU Slovenci in Slovani 1 1 1 Kadar kupujete pri tvrdkah, katere oglašajo v „Edinosti"'; sklicujte se vedno na oglas v naSem listu, ker tako bodo znale dotftne tvrdke, da pri-naSajo oglasi, ki jih uvrščajo v Edinosti, dobiček, in radi tega bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za to bodete bolje postrežem, zraven tega pa pomagate s tem ma-: terijalno listu „Edinost'' : I Prihod v Trst. Iz I alije preko Červinjana in Kormin«. 7 40 0 iz Kormina jn Červinjana preko Bivia. 8*5= B Iz Kormina preko Nabrežine. B iz Kormina (zveza 2 Ajdovščino) In iz Červinjana. 0 iz Kormina preko Nabrežine. 0 iz Kormina (zveza z Ajdovščinoi in iz Če vil jana. 0 lz Červinjana. 0 iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine B iz Kornuina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine. 0 iz Kormina in B iz Červinjana. Dunaja Ostende in Londona) Ljubljane, Zagreba Budimpešte in Reke. 6-15 0 z I unaja, Budimpešte. 6.30 B z 1 'unaja, Ljubljane, Ostende in Londona. 925 B z T unaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešto in Reke. 10.25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 5*6 0 z Danaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte. 90« B z Danaja, Ljubljane, Zagreba, Bdpst in Reke, Ob nedeljah in praznikih : iz Nabrežine ; z Kormina. _______ Opazke: Debele in podčrtane številke značljo« jtopoludne. 0 = Osebni vlak in B — Brzovlak. Najboljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh so „MALI OGLASI" v „Edinosti,, Zn one, KI naKupgufljo e3e=h=h=i u trstu! Večkrat se pripeti, da se okoličanski Slovenci in deželani ali drugi Slovani (posebno Dalmatinci), kateri kupujejo v Trstu pohištvo, obleke in drugo blago, pritožujejo bodisi zaradi visokih cen, bodisi zaradi slabega blaga. Nekatere pritožbe so došle tudi našemu listu. Da se temu v bodoče izogne, svetujemo vsem Slovanom, kateri mislijo nakupovati v Trstu razne potrebščine, da se Informirajo pri „Inae-ratnem oddelku" našega lista, kjer po-izvejo, kater« tvrdke dajejo dobro blago in po nizkih cenah. ^■a otrobe, oves, kontne in pšettiCtie moke, koruzo itd. obiščite skladišče Vinko de jftarin Via Vittorio Alfieri št. 10 (kraj ogujegascev) kjer najdete blago najboljše vrste in FILUflLKfl BANKE „UNION" u TRSTO s« bavi prejema vplačila z vsemi bančnimi in menjičnimi operacijami na tekočI račun, plačevaje 2V/. obresti ua leto ali pa proti blagajniškim potrdilom na ime rrAn a Vi • 1 1 v Nauol« po 3 V/. 3 V/. »V/. proti na t kronah dnevni 4 30 iett odpovedi mesecev ataluo na po Napoleonih : 30 dnevni o'povedi bančni 3°/0 proti na šest mesecev 3•/,*/, ua eno leto stalno ; žiro atalno plačevaje brez nikake omejitve Mieska 2r, ' letnih obresttj, izvr.emši slučaje posebnega dogovora priznavajoč vsa vplačila z dnem zv&tviega se vplačila. Isvrfaj« s* rreje korentiste inkaso računov »a tukajšnjem trgu menjic za Trat Dunaj, Bodaaast ih z» đrugH fflarfta mest* m®aarhije, jim izdaja nataznice na ta tržila ter jih ovlatftaj«, aa «loaiidlUrajt> Kakt« pri nleiri blagajni, vse prosto katerih-koli troškov. ^ kapate 90 4i«f»«a» karzut prosto rsakoržnih tro^kuv, menjlčne vredaete itaMJaaaite baake fBanea A' nal1a>, neapeljAe kanke (15i»aea di >apoll) iu na sicilijansko baako (Baaca di Sieflta). , . a ... .... Prevzema pod naj zmernejšimi pojroji nakup m prodajo Javnih kredltnin n»xin driavne renta, delnice, obveznice, srećke, naj se iste kvotirajo na tržaški borzi ali na drugi tu- ali inozemski borzi, deviz in vred 1 st Odpira tekoče račune z domačimi in zunanjimi efekti, kakor tudi proti zastav-ljenju karatov ladij ali proti drugačemu jamstvu po dogovoru. Odpira kredite proti listinam o nakrcanju za tržišča v Londonu, Parizu, Hnm-turgn, BeroVinu itd. po posebnih pogojih. Izdaja in prejema menjce in nakaznice ua katero-koli evropsko ah lzven-e ropsko tržišče ter prevzema izplačila tudi potom brzojava. Izdaja nadalje kreditna' jtismia na ime, na katero-li tuzemsko ali inozemsko tržište. Depozitni oddelek. Prejema in hrant depozite, sestoječe iz vradkostnih papirjev, kakor tudi iz kovinskih vrt dnostij kakoršne-koli vr^te. Prevzema točno upravljanje zaupanih jej depozitov, posebno pa iztirjevanje dotičnih odrezkov verificiranje dvignjenih srečk in izplačevanje raznovrstnih dvignjenih srečk, vse to pod najzmernej^imi pogoji, Fi lij alka P.auke Union — cddelek za blago — preskrbljujfc nakup in prodajo blaga v komisiji, dovoljuje predujme ua biago, police o nakrcanju, warrante itd m jamči za plačilo carine. $ i ___ 1-F1 9 9 Avtorizovana vinska agencija Crst — Crg Cavana 6, 1. nadstr. — Trst. t i se bavi : z nakupovanjem in prodajanjem dalmatinskih, istrskih in inozemskih vin. olja prekajenega mesa in vsakovrstnih domačih produktov. — Preskrbuje posojila tudi krč-marjem, daje v najem oziroma prodaja in kupuje zgradbe, skladišta, prodajalnice, stanovanja, v mestu i zunaj. — Prosi se razprodajalce vina v njih interesu, ako hočejo pro-= dati vino, naj pošljejo vzorce in cene. = POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE za kakorSno koli industrijo Zaloga sesajjk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih predmetov kakor Trinelle za stroje in kotle, Klingerit Pecolit, Asbest, Fiochen Graphit, trazmisijonalna jermena itd. Tehnični urad Giuseppe Montalbetti ulica S. Chiara 2. Cene zmerne. Cene zm&rne Letovišče Vipava - Hotel ADRIJA Zelo romantičen kraj, oddaljen od Trsta, 1 uro po železnici «lo Štanjela, 1 uro z vozom do Vipave. — Vsako nedeljo in praznik omnibus iz Vipave v Štanjel in nazaj. — Odhod i/. Štanjela 10-15 zjutraj, iz Vipave v Štanjel k večernemu vlaku, ali po zahtevi goltov. Vožnja stane do Vipave 1 krono. — HOTEL ADRIJA ima svoje vrtove ta' 4.56, 5.12, 5.30, 5.56, 6 13. 6.30, 6.46, 7.04, 7 30, 7-56, 8.20. 9 08, 9 56. 10.48, 11.32. Odliod z Opčin-Državna železnica: 7.25, 11.34 1.39, 6.24, 7oO. 10.42. UIHIOD lz TRSTA: 0.02, 7.06, 7.56, 8.20, s.44, 9.08. 9.56, 10.44, 11-32, 12.04, 12.20, 12-52, 1.20. 1.56, 2.44, 3.32, 4.08, 4.32, 4.56, 5.20, 5.40., 5.56, 6 20, 6.38, 6.56, 7.14, 7.32, 7.56, 8.20. 8.44. 9.08, 9.56, 10.32, 11.32. 12.10. Tovorni voz odhaja iz Opčin samo ob delavnikih ob 9 uri predpoludne ter odrine iz Trsta ob 10 52 PRVA ZAIiOGA VINA TJMBERTO ZUCCO TRST _ nliot Tiaimo Veoellio 9 ima izključno izvrstna namizna vina Istrski refoftk po 72 stot. liter; Paliatlnako vino po 8o «t. liter ; Opolo is OmiAlJa po tO si Uter; razun tega HT Izbera finih likerjev t buteljkah. "VI SPECIJALITETA RefoSkiz Sarict Oz lutiil momdoT) HjunCeno pristen 31 Mika. Pošilja tudi na don. — Jamči zt pristnost lastnih pridelkov. _ Za gostilničarje _ jflbk ^ etne po dogovoru