IH. ttnllta. I LMJiHL i itt. 11. muti IM. XtlX. Itio. ---------------------------------- ■ ii - JI - i——m-------------------------------------------- .Slovenski Nvod* Y*t|t *• »•**! zi Avstfo-Ogrste; * " NcaOJot «k> teto skupaj atpuj . K »— I ce!o !cto naprej . . . . K 3fr— J2wkten : ; ;; : ll& ~Amertko In ** **** ^^ • « mmc • . . . . 2 30 ' ćelo Mo naprej . • # # K 35.— VpraUnjem gtede (nserafov t€ ruj priloži im odgovor dopisnica afl tnamka. •pravalitv* (tpodaj# tfvorittt levo). Emailor« šlica *. i. frUlga *1§S. lnaerati vtJjajo: pcteroftoona petit vrsta sa cnkrat pa 20 vin.t z* dvakrat pa U vin.. i* trikrat ali večkrat po 16 vin. Pa/te tn zahva* vrsta 25 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri većjih tnserajah po dogovoru. Upiavniitvu naj te pošiljajo naročninc, reklamacije, iaserati Lt đ, to je administrativne stvari. —^—— P*mm«umi itovtlfca v«lf« 16 rlaarfOT. ■ Na plamena naioćila brez istodobne vposlatve atročnioe m m odra. *Mar«*M tiskanu" Mcfai *L ••. .Slovenski Narod« velja ▼ L)nbl|aml na dom dostavljen: • v apravniStvu prejenun: cei« lcto naprej . . . . K 24'— I ćelo teto naprej . • . • K 22*— pol leta „ .....12*— I pol leta m • • • . . 11'— Žetrt leta . . i .*. , fr— I četrt leta „ .....5-50 oa mcsec m ? • • • • 2-— I na mesec . • • . , • l*» Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se us vračalo. frtfeittroi EnaMrm mile« st 5(v pritllčja levo,) telilo« *t St lijani pri PM tom iiti. Naoad naših hidroplanov na Benetke. NASE URADx\O POROClLO. Dunaj, 10. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se raz glasa: 11 a I i i a n s k o b o j i š č c. V so glas ju s položajem, ki je na-stal vsled opustitve gorlškega mo-slisča, smo mesto opustili ter iz« vedli, ko smo krvavo zavrnili nove italijanske napade, na Dober-dobski visoki planoti potrebno popra vo naših pozicij, — nemoteni od sovražnika. V tem prostoru so vjete naše čete zadnje dni 4100 ltalijanov. Ko ie nasprotnik vdrl v gorsko mo-stišče, 6 naših topov ni bilo več mo-goče spraviti. V6eraj so se naperili najsilnejši napori ltalijanov proti od-seku pri Plaveh. Po dvanaisturnem artiljerijskem ognju v ma^ah je na-padla sovražna Infanterifa štirikrat Zagoro in trikrat visine vzhođno od Plavi. Vsf ti napadi so se zlomili ob trdnem odporu naših čet, med kate-rimi so se odlikovali oddelki pehotnlh polkov št 22. in 52. Ob tirolski fronti se ie ponesre-čilo več poskušenih sovražnih na-padov v Dolomitih in trife napadi na naše čete v pokrajini Pasubio. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. m Dogodki na morju. Obisk italijanskih velikih bojnih leta! na Reki dne 1. t. m. so naše Ie-talske flotilje skupa! 21 hidroplanov v noči od 9. na 10. t m. v Benetkah vrnile, kjer so obložile arzenal, kolodvor, vojaške objekte In tovarniške naprave z bombami v skupni teži 31 2 ton in z uničujocim uspehom. Tucat požarov je izbruhnil, med nji-mi dva zelo velikega obsesa pri to-varni za bombaž in v meMu, ki sta bila videti 25 milj daleč. Silni rbrambni ogenj baterij je bii popol-noma brez učinka. Vsa letala so se vrn:a rej>oškodovana. Brodovno poveljstro. • * • ______ Korektura naše ohrambne crte na Doberdobu. Sinočno uradno poročilo na-znanja, da so naše čete opustile Gorico in da smo izvršili položaju od-govarjajočo popravo naših pozicij na Ooberdobu. To sporočilo ni prav nič presenetljivo in korektura naše obrambne Crte na Doberdobu je po-vsem naravna posledica umika naših čet z višin na desnem bregu Soče. En sam pogled na zemljevid nam to jasno kaže. Kakor vemo tvori Do-ber^ i pozabil od skrbi na svojo utrujenost. Ta beg s Chonchetto, to nesmiselno, nečuveno dejanje se mu je zdelo čimdalje hujše. Kaj ukrenc oče na-pram tej kršitvi svojih pravic? Kakf blazni nacrti se morda porode pod tem udarcem v njegovi zmedeni glavi? Ostalo je eno samo upanje: prikriti položai gospodu Ducatelu, do-kler ga ne popravi. In Jean, ki je čutil, da je mnogo bolj kriv kakor Chonchetta, se je obsipal z očitki. Zaljubljena žena ali deklica nima volje; mož pa, ki nima volje za oba, ravna neodpustljivo. Kako lahko bi se bil uprl Chonclietti iz razlogov, ki jih ta niti poznala ni! Neznano ji je bilo, kaj se je prigodno pri prvem sestanku Jeanovem z njenim očetom; neznana so ji bila od-kritja gospe Betourne — in niti naj-mani ni slutila, da vežejo morda tajne vezi njeno in Jeanovo pretek-lost... Ali bi bila zapustila Soupize, da so ji bile vse te stvari znane? Ne, brez dvoma ne. On pa je na vse to pozabil, pozabil navzjc temu, da ga je vseh štirinajst dni mučila ena sama misel. kako odkriti v pretek-losti kake sledove, — vse to samo zato, ker se mu je obesila deklica okoli vratu in mu rekla: »Ljubim te!« (Dalje prUiodnjič.) Stran 2. .đl£>VENSKI NAROD*, one 11. (vrata I91to, 183- ***• Houo bitko Pri Zdofiob. NAŠE URADNO POROČILO. DunaJ, 10. avgusta. (Kor. urad.) Uraano se razglaša: Rusko bojišče. Fronta feldmaršallajt-tianta nadvojvode Karla, Na višinab južno od Zabja 90 zavrnile avstro - ogrske čete ruski napad pod težkimi sovražnimi izgti-bami. Z armado generalobersta v. Kovessa je stopi! sovražnik vče-raj samo v prostoru pri Detatinu v ostrejsi bojni stik. Severno od Niž-nijov so Rusi zopet zaman napad!!. Vrgli smo jlh povsod, — na već to-čkah v bližinskem boju. Fronta generalfeldmar-š a 1 a von Hindenburga. Južno od ZaJoščev so se danes ziutrai razvneli novi boji. Zapadno in severozapadno od Lučka ie ostal nasprotnik po težkih neu spe hita dne 8. t m. mirnejsi. Pač pa ie severno od železnice iz Samov v Kove! zopet podli svoje mase dan in noč k napadu čez Stohod. Njegove napadalne kolone so se zlonitle večtdcl že pred našlml o vir a mi. Imeli so skozi in skoz težke izgube; izgube Rusov so zopet zelo velike. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. fmL • * NEMŠKO URADNO POROClLO. Berolin, 10. avgrusta. iKor. ur.) Woltfov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojiSče. Armadna fronta general-feldmaršala von Hinden- Južno Smorgona Je vladalo živahno delovanje z ognjem in s patru-Ijami. VečkratnI ruski napadi so bili ob Strurcienu pri Dubčlcah, ob Sto-hodu pri Lubisovu - Berežioah, pri Smor2ru - Zarečhi in pri Vitonjecu krvavo odbiti. Pri Zarecvj smo pri protisunkih vjeli dva cficiria in 340 inož. Pcđfetja manjih sovražnih oddelkov in posk'js presenečenia ob loku Stohoda vzhodno Kovela so ostala brez uspeha. Južno Zalosč so se dan^s ziutrai razvili novi boji. 'Armadna fronta felćmar-šallajtnanta nadvojvode Karla. Pri Vetešnjovu in Jugozapadno njega so bili močni ruski napadi delo-tna z neposrednim prottsunkom odbiti. Tu in Južno Dnjestra so po na-Črtu zavzete zaukazane nove pozl-' čije. Vrhovno armadno vodstvo. • . • Posleđice dogodkov med Otinilo in Tluniačem, kjer so se morale naše čete umakniti pritisku petkrat rnoenejšega sovražnika. so se pojavile tuđi v centrumu Bothmerieve armade. Rusi so namreČ prodrli južno Dnjestra čez Nižnijov, torej do točke, ki leži nasproti izlivu Zlote Lipe. Od tod so ogrožali Bothmerje-vo fronto ob dolenjem Koropjecu njihovi topovi na desnem bregu Djestra so se nahajali že skoraj naražnost za hrbtom naših ob Ko-roplecu stojećih čet. Bothmerjevi polki so sicer vse direktne ruske napade tako n. pr. pri Velešnjovu z energičnimi protisunki odbili, upo-števati pa so morali konečno položaj južno Dniestra in so zato zavzeli zaukazane jim nove bolj proti zapadu ležeče pozicije. Od dolenjega Korop-jeca do Ž njim paralelne Zlote IJpe je tu le približno 8 km. Na fronti Nižnijov - Tišmjenica - Otinija * Delatin Rusi v sredo nišo imeli nobene sre-če. Pri Delatinu jih je oštro zavrnila Kovessova armada, severno Nižni-iova so odbile njihove navale Both-rnerjeve čete. Boj je bil zlasti tu na več točkah silno krvav. Napredovanje desnega krila prestolonasledni-kove armade je Ruse očividno prestrašilo. Zbrali so moćne sile pri Žabju ter skušajo s silnimi proti-napadi zadržati prodiranje avstrij-skih kolon. Naši so ruski napad si-jaino odbili. — Na skrajnem desnem krilu fronte gfm. Hindenburga, južno od Zalošč ob Seretu so se pričeli no* vi veliki boji. Tam skušajo Rusi pre-trgati zvezo med Bohm - Ermollije-vimi in Bothmerievimi četami in si tako izvojevati pot proti zapadu na Bugr. Bitka je tu še le v razvoju. Ob Stohodu napenjajo Rusi vse svoie sile, da bi prodrli na Kovel. V sredo so se vršili na mnogih točkah na le-vem bregu te reke oštri spopadi. ki so se končali povsodi s tem. da SO bili Rusi krvavo in s težkimt izguba-mi zavri^efli- ftUSKO URADNO POROClLO. 7. avgnsta popoldnt. So- vražna letalska flotilja sedmih leta! je metala na več krajev vzbođao od Stoboda bombe ter jiti obstreljevaJa; škode je napravila le malo. Ob Stohodu je sovražnik na več točkah napad el, povsod pa je bil zavmjen. Naše prodiranje v pokrajini rek Gra-berka in Seret traja. Naše Č3te so za-vzele dobro iz^rajeno sovražno pozicijo v okolici vaši Gvižin-TroŠčija-nec - Renjov. V gozdovih v tej pokrajini so se vršili silni bajonetni boji. Sovražnik izvršdje protinapade. Vsi boii se vrše pod skrajno težav-nimi okoliščinami vsled neprestane-ga dežja, ki razmaka tla, Ob potoku Koropjec je izvršil sovražnik več energičnih napadov v okolici Veleš-nijov, ki smo jih vse z velikimi iz-^ubami ^za sovražnika zavrnili. Ob crnem Čeremošču, južno od Vorohte je potisnil sovražnik naše konjeniške postojanke nekoliko nazaj. 7. avgusta z v e č e r. Ob Stohodu v okolici Zarečja so vrgle naše čete v silnem napadu sovražnika iz dela njegovih jarkov in so se tam ustalile. Vjele so 12 častnikov m kakih 200 mož z eno strojno puško. Ob Seretu, v odseku, ki smo ga bili tekom dneva zasedli, smo svoj uspeh v sevemem delu ^e nekoliko razširili. Tu so se odlikovale čete teritorijalne rezerve v splošnem na-vdušenju na>ih čet, pri napadu na sovražnika s posebno vnemo. V tej pokrajini smo vjeli 6. avgusta 13 častnikov in kakih 2000 mož, od ka-terih je del Nemcev; poleg tega smo vplenili 2 havbici in nekaj strojnih pu^k. Boj je dobil značaj skrajne silnosti; mnogo ranjenih Nemcev in Avstrijcev prihaja. 8. avgusta popoldne. Ob Seretu so naše čete u^pešno rtrdile z^aseiena ozemlje. Tam smo vjeli tekom bo:ev od 4. do 6. avgrist^ vse-ga skuDaj 166 častnikov in £-415 vo-Jckov ter vpiernH 4 tope. 19 <;tro:rtih pušk, 11 metal bomb in min ter mnogo drugega vojnega materifa. — Fronta ob Stohođu. V okolici Brodov - Stobihva (brfxl Stobihve) je rrise! del Avstrijcev tekom noči s pov^d'grrjenimi rok?mi v območie enega nas;h polkov. B?.tal?">nski za-poved^-'k po!ko\T»!k Ste^c^enko, ki se je bil Avstrjccm pribižal, je bfl yl-ćz]n\?kr> usmrčen. Na^i strelci so ustrelili ves avstriiki odlelkek. Južno od Dnjestra so na?e čete na fronti 25 vrst v srneri na Tismjenico napadlft, zavzele sovra^ne ?arke ter zasledovale sovražnika povsod se boreč. Vs!ed nevzdržnega pritiska naših hrabrih čet je sovražnik na ćeli fronti vržen. Zasedli smo mesto Tlumač in vso pokrajino vzhodno od mesta do Dn.ie^tra ter vrsto višin do železnice Kolomea - Stanislavov. Na5a konjenica je zasledovala sovražnika, ki se je v neredu umaknil. V teh bojih je \1ela ena naših hrabrih divizij kakih 2000 Nemcev, vple-rtfla več topov in mnogo strojnih pu§k. Stevilo vjetih naranča; celotno njihovo število še ni dognano. 8. av g u s t a zvečer. Južno od Dniestra razširjajo naše Čete do seđa] dosežen! uspeh. Pri zasledo-vanju sovražnika so naše čete v na-skoku zavele mesto Nižnijov. Pred umikanjem sovražrrka je bilo sliŠati na raznih točkah eksplozije. Zdi se, da je sovražnik razstrefil mostove in skladisča. Od nas zasedena pokrajina meri kakih 160 jrm1. 150 ruskih divizij v Galiciji. BaseL 10. avgusta. »Ruski Invalida navaja, da se nahaja v Galiciji 150 ruskih divizij v boju. Nove ruske čete. »Novoje Vremja« javlja: Stevil-ni polki teritorijalne milice zapustijo po 200 dnevnem vežbanju svoje vo-jaŠnice ter odidejo na fronto. AngHja proti Rusiji. VpHvni konservativni angleški poslanec sir John Rollestan prinaša v »Morning Post« uvodnik, v kate-rem se zavzema za zopetno ustano-vitev prave konservativne stranke, ki naj poseže v svoji zunanji politiki nazaj na temeljna načela Disraelija. Pri tem izreka izrecno načelo, da mora Anglija z vsemi silami preprc-čiti, da bi se v Mali Aziji razSirila kalca vetesila, ki bi mogla biti v pri-hodnjosti sovražnik Anglije. Jasno Je, da rnjsh Rolleston pri tem samo na Rusijo in da že sedaj računa z verjetnostjo, da bo prišlo mod Angli-K> m Rusijo do velikega Konflikta, Prlstopafte k«c ttaal k Zapadno bojišče. NEM9KO URADNO POROClLa I Priori, io. avgusU. (Kor. sr«) \Volffov urad porote; Veliki glavni »tan; Zapadno boltiče. Artfttirlfeld M mtd tMalcMl Ancre hi med Sdmno m nadilliiie 1 veliko *Ha. Napttdalni limeo pri Bft» zentln le Petku to bO po n§e« OfBin podveuuL Stevlo od 8. avgatli ▼ na^e roke padlib neranlenlh Ansle-žev se Je zvlialo na 13 oflclriev In S00 mož. Med Maurepasom in Soramo je zvečer In poaoei pom-sročilo osem l)otlh franeoskih napadov. Z desne strani Može ne poročajo, izvzemši manjse boje z ročnim! gra-natami, o nikakem infanterijskem de-lovanju. Pri zračnem boju In vSleđ obrambnega ognia sta bili odstrelieni dve sovražni letali Južno Bapaumea, eno južno Lillea, drugo pri Lensu In Saarburgn v Lotaringiii. Vrhovno armadno vodstvo. m m m FRANCOSKO liRADNO POROClLO. 9, avgusta zvečer. Severno od Somme smo zavzeli severno od gozda pri liemu, kjer se ie bil sovražnik preteklo noč ustalil, dele na-zaj ter vjeli 50 mož. V okolici pristave Hem traja naše napredovanje. Na desnem bregu Mose veliko delovanje obeh artiljerij v odseku Thiau-mont. Fleurv, Vaux, Le Chapitre in Le Chenois. Nobenega delovanja pe-hote. Na ostalem delu fronte Je pote-kel dan razmeroma mirno. ANGLESKO URADNO POROCiLO, 7. avgusta popoldne. Položaj je neizpremenjen. Sovražne protinapade pri Pozičresu in Neu-ville - Saint Vaast smo zavrnili. Ob-držali smo vso včeraj zavzeto pokrajino v svoji posesti. 7. avgusta zvečer. Severno in severovzhodno od Pozieresa je naperil sovražnik po silnem ob-streljevaniu ob 4. zjutraj odlučne napade na naše nove crte. Na nekate-rih točkah je vdrl v naše jarke, mi pa smo ga s težkimi izgubami vrgli zopet ven. Dva rnočna naoada, ki sta bfla ob 9. dopoldne započeta, sta bila tuđi zavrnjena. Nadalini slabo-ten napad je bil ob 4. popoldne odbit. Večje število vjetih je bilo pripelja-no. Drugod manjši spopadi. pri čemer so bili naši metalci ročnih granat uspešni. Verdun. Iz Zeneve: Clemenceiu piše k zopetni izgubi Thiaumonta: Ni raz-umeti, zakaj se nadaljuje krvava borba za Verdun, ko vendar ni več mogoče odvrniti od Verduna končne usode, da ga namreč izgubimo. Vsaj sedanje armadno vodstvo tega ne more odvrniti. Reuter poroča: V mnogih političnih krogih je slišati misel, da ]e treba nalogo franeoske armade za zimsko vojno razbremeniti z večjo vporabo zavezniških čet. Domneva se, da delata franeoska in angleska vlada na to, da naj se posije del ju-žnoafriških, kanadskih in avstral-skih čet v Verdun. Pehotna rezerva na Angle^kem. Švicarski listi poročajo iz Londona: Dne 6. t. m. izdano angleško armadno poročilo naznanja, da je an-gleški kralj odobril ustanovitev no-vega mfanterijskega zbora, ki se bo imenoval »instrukcijska rezerva«. »Times« poročajo, da bo služil ta rezervni zbor v ojačenje onih polkov, katerrm lokalno rekrutiranje ne bo dalo potrebnega stevila rekrutov. Nov velik volnl svet ▼ Parizu. Iz Haaga poročajo: Meseca avgusta se bo baje vršila v Parizu kon-ferenca velikega vojnega sveta en-tente. Optimist Joffre. Amerikanski časnikarji so vpra-§ali franeoskega generalisima Jof-frea, kako presoja vojni položaj in so dobili naslednji odgovor: Naši so-vražniki so že poklicali svoje zadnje rezerve in ne morejo sedaj več tako, kot prej svojih rezerv premikati z ene točke na drugo. Ni moja naloga, 1 da bi odgovarjal na vprašanje, kako dolgo bo trajala vojna. Morda Se tedne, morda tuđi manj. vendar pa se najbrž konca, še preden bodo naši sovražniki končno IzCrpani. Ta iz- , črpanost priđe brez dvoma. Sovražnik ve prav tako kot mi, da smo do-speii do obratišča vojne. Petmesečni odpor Francozov pri Verdunu je obrezuspešH nemški nacrt in tehtnico i nakkmfl n* Mio stran. Joftr« |e baje izjavii v nekem rasfovQrut da ima samo še en cilj svojega flvljenja, ta je končna trna« ga. Potem si hoče odpočiti ter na ladji oblskati vse franeoske reke In se nastajati ob njih krasoti. Pape! in prebivatetvo ▼ okuptranili DOknllnalL »Corriere d' Italla« potrjuK da se je papež zavzel pri nemški vladi za prebivalstvo severne Trancoske, I katero so nemške vojaške oblasti iz-tirale iz njegovih bivališč. Papež je interveniral že maja t. L že dolgo predno so za to zaprosili belgijski škofje in kardinal Lucon v Reimsu. List priobčuje tuđi odgovor nemške vlade papežu, ki utemeljuje iztiranje prebivalstva s težkočami preskrbe prebivalstva Lilia, Roubaixa in Tour-coinga ter s potrebo dati temu pre-bivalstvu priložnosti za delo. Dvaj-settisoč oseb je bilo določenih za žetvena dela, nato pa jih bodo poslali nazaj. Tuđi so lludje s tem prav zadovoljni; nekaj nenameravanih trdot se je takoj odstranilo. Nerednostl v anšleškem vojnem uradu. Iz Londona poročajo, da je po-slanska zbornica 7. avgusta sprejela od Llovd Georgefa predložen zakon, ki določa mešano vojaško in civilno komisijo, da preišče nerednosti v vojnem uradu. Armadnl komisar za Irska General MaxweII je bil imenovan za armadnega komisarja na Ir-skem ter dodeljen štabu podkralja. Obsedno stanje nad Irsko se je po-daljSalo do 1. oktobra, napad on!! ZoppelinoT na aog-leike noiitorie ii rasta oporitta. Berolin, 10. avgusta. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Brodovje na§ih pomorskih leta! je 9. avgusta opoldne uspešno z bom-bam! napadlo na Flanderskem obrež-ju stojeće angleške moaitorje in la-hke bojne sile ter brezdvomno dognalo več zadetkov. Istočasno sta bili z dobrim uspehom napadeni ruski letalskl postaji Arensburg !n Le-bara na Oeselu po več nemških le-talskih brodovjih. Shramba za letala v Arensburgu }e težko poskodovana In se je strop podri. Izmed sovražnih letal, ki so vzletela v obrambo, }e bilo eno prlsilieno iti na tla. Vsa letala so se vzlic Ijutemu obstreljevanju po angleških In ruskih bojnih silah vr-nila nepoikodovana. Šef admiralskega štaba mornarice. m m Napadi »Zeppelinov« na AnglOo. Iz Christianije poro^ajo: Mc^tvo nekega norveškega pamika, ki je do-spel iz Londona v Bergen, pripove-duje, da je bilo v ponedeHek in torek pfliča boja z zrakoplovi v london-skem pristanišču, ki je trajal delj časa. Mnogo krogel je bilo videtf, kako so v zraku eksplodirale. V tOTek je bilo slišati močno streljanje z morja sem. Ko so zapustili pristani-šče, so videli pred obalo tri velike goreče Iadje, katerih imen pa ni bilo mogoče razbrati. Angleški letalski napad. London, 9. avgusta. (Kor. urad.) Reuter. Admiraliteta razglaša: Rano zjutraj so napadli hidroplani pod močnim ognjem sovražne letalske hangarje v Eversu pri Bruslju. Obložili so jih iz visine 200 čevljev, uspešno z bombami. Videti je bilo, kako je 8 bomb zadelo hangar, iz ka-terega so se dvignili oblaki belega dima. Naša letala so se v dobrern stanju vrnila. Zrakoplovi nad Severnlm morjem. Iz Amsterdama: S severnih nizozemskih otokov poročajo, da so tam opaaovali 9. t. m. številne zrakoplove na poti proti zapadu. V Ame-landu so videli devet zračnih kri-žark, v Terschellingu so videli osem zrakoplovov in eno letalo ter stišali močno streljanje topov. Boji na morju. Potopljena Itallfanska bojna ladja, Genova, 10. avgusta, »Petit Pa-rislen« Javlja, da se je italijanska bojna ladja »Leonardo Oiavac^i« v pristanu v Tarcntu potopila. Posameč-nosti še nišo znane in se ne ve, aU ]e ladjo pctapil sovražen torpedo ali je bila v bolu tako poSkodovana, da se Je pogrezaila. Pooštrena vofeia podmortklU telnov. »Manchester Guardian« piše: Delovanje nemških podmorskih čol-nov V Severnem morju spominja na naltežjo perijodo vojne podmorskih Ičolnov. Stevilo potopljenih ladll se zvlluje od junija skoraj teden za te-dnom 2a 5 do 10% profl Izgubim prel&njega tedna. Italijanska pomorska trgovina. Lugano, 9. avgusta. Italijanska vlada je izdala razne odredbe za po-sneševanje trgovskega brodarstva. IE)oiočila Je dveietno davčno oprosti-stitev za dovoz inozemskih materijali] za zgradbo ladij, dalje Orfavne podpore zgraditeljem novih ladij. To je posledica velikih izgub, ki so tekom sedanje vojne zadele italijan-slfio brodovje. »Appam« prosta. »Times« poročajo iz Washing-totia, da je ameriška vlada začasno izpustila »Appam«, da bo vrhovni sodni dvor razsodil. Posestniki pa morajo založiti kavcijo eno četrtino milijona funtov. Romunijalnsvetovna vojna. Živahne konference v Đukarešti. Dukarešta, 10. avgusta. Vsi mi-nistri in poslanci so prekinili svoje dopuste. Kralj je sprejel razne poslanike, med njimi tuđi avstrijskega. Bratianu je dvakrat konferiral z ruskim poslanikom. Zvečer se je vršilo posvetovanje minlstrov. V Bukarešto je prispelo mnogo inozemskih Časni-karjev. Kralj ostane v Bukarešti in se ne vrne več v Sinaio. Avstrijski poslanik gro! Czernin in soproga sta bila včeraj povabljena h kraljici na zajutrek. Vesti o romunsklh koncentracliah. »Koln. Ztg.« javlja iz Lugana: V Italiji ne polagajo nobene posebne važnosti na vesti o romunskih kon-centracijah, ki bi se naj pričele 7. avgusta. Bratianov dopust se smatra kot dokaz romunske zavlačevalne taktike. Romunlia med dvema ognjema. Neki romunski državnik piše v »Dreptatei« pod naslovom: »Zakaj Romunija ne mobilizira?« sledeče. Dokler Romunija na svoji južni fronti ni pred vsakim presenečenjem zavarovana, tako dolgo ne more resno misliti na akcijo na severu. Se-danji položaj v Solunu koncentriranih ententnih čet ne nudi Romuniji sploh nobene garancije, da je general Sarrail res zmožen pričeti z uspešno ofenzivo na Balkanu. Njegovo dolgo odlašanje dokazuje njega popolno nezrnožnost. Ententne čete niti ne morejo pregnati Bolgarov z grškega ozemlja med Dojranom in \ Gjevgjeli. Na drugi strani pa tuđi Rusi ne morejo napasti Bolgarije. Nahaja j o č se med dvema ognjema in brez garancij Romunija ne more opustiti svoje nevtralnosti. Romunija je obdana od sosedov, ki lahko po-stanejo njeni sovražniki.To bo odvis-no od našega zadržanja in ker položaj Še vedno ni jasen ter nimamo Še nikake garancije, ne more Romunija proti nobeni vojujoči se stranki sovražno nastopiti. Ruske priprave v Besarabiji. Iz Bukarešte poročajo: Tovorni in osebni promet med Odeso, Reni in Galacom je od 8. t. m. suspendiran radi obsežnega premikanja čet v Besarabiji. Obe pri ruski armadi se nahaja-joči srbski brigadi ste dospeli v Re-ne. Najbrž ju Caka posebna naloga. Ob izlivih Donave razvijajo Ru-, si mrzlično delovanje. Za novega ppveljnika ruske : crnomorske flotilje je imenovan vi-ceadmiral Kolčak. Govori se, da bo izvršilo brodovje velike operacije. Pred sestavo nacfjonalne koalicijske vlade? »Keleti Ertosi« javlja 9. t. m. iz Bukarešte: »AdeveruL« je izvedel v političnih krogih, da se bo "zvršila. Čim napoči za Romunijo odločilni trenutek, v kabinetu sprememba: se-| stavila se bo narodna koalicijska vlada. Voditelj konzervativne stranke Marghiloman ne bo vstopil v mi-nistrstvo, mesto njega bo marveč poklican Majorescu kot zastopnik ■ konzervativcev. t Ob romunsko - boigarski tneif. »Lokalanzeiger« javjja 9. t. m. preko Bazla: »Ruskoje Slovo« poroča iz Unghenov. da se je 7 romun-skh divizij, ki so stale ob douavski • meji umaknilo za 12 km v notrdnjost ■ dežele. Tuđi na bolgarski strani so • bili izvršeni podobni ukrepi. »Nationalul« javlja; Boćarska ■ vlada je proponirala romunski vladi, ! da naj se določi ob Donavi nevtralen i pas, kar bi onemogočilo incidente t med bolgarskimi in roraunskimi I stražami. 183. Stcv. .SLOVENSKI NAKOU", ane 11. avgusta i»io. ' ___________________________Stran 3. Eksplozija v Dudestu. Đukarešta, 9. avrusta, (Kor. nr.) Danes dopoldne se Je zgodila velika eksplozija v tvornici smodnika in orožja v Dudestu pri BukareštL Po tiozdaj še nepotrjenih porooilih je bilo ubitih veC častnikov in vojakov; veliko jih je bilo ranjenih. Vojni ml-nister in kralj sta se podala takoj na mesto nesreće. Vzrokov eksplozije se nišo dognali. Dogotiki na Balkanu. NAŠE IN NEMSKO URADNO POROCILO. Duna], 10. avgusta, (Kor. urad.) I radno se razglaša: Jugovzhodno b o J i Š 5 e. Nobenlh pomembnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hoier, fml. Berolin, 10. avgusta. (Kor. ur.) 'Volffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko boU5če. Nikakih pomembnih dogodkov. Vrhovno armađno vodstvo. * • Fronta četverozveznih čet v Makedoniji. »Daily Telegraph« poroča iz Soluna: Fronta ententnih čet v Makedoniji se razteza sedaj od jezera Prespa do reke Strume. S tem pa ni rečeno, da imajo aliiranci zasedeno nepretrgano crto med tema dvema točkama, temveč da ščitijo njihove strategične pozicije sedaj vse obmej-no ozemlje. katerega središče je Solun. Srbska armada ima zaseden del zapadnega krila ententine fronte. Italijani v Valoni. Lugano, 9. avgusta. NajnovejSi italijanski listi potrjujejo, da so bila odpellana znatna ojačenja infanterl-je in artiljerije v Valono. Nova ojačenfa za Sarrailovo armado. »Ruskoie Slovo« poroča: Pri-hodnjih 14 dni dospete iz Marzilije 2 di\iziji v Solun, ki boste obstojali iz ruskih in angleških čet. Kazne politične vesti. = Ncmški državni kaneler na Dunaju. Nemški državni kaneler fSetlimann - Hollweg in državni tajnik za zunanje zadeve Jagow sta prispela danes na Dunaj, da konferi-rata z ministrom Burianom o raznih aktualnih vprašanHh. Bethmann-Hollweg bo sprejet od cesarja v av-dijenci. Nemška državnika ostaneta na Dunaju 2 dni. = Grof Karoivi o programu svoje nove »stranke neodvisnosti in 43. leta.« V prvi seji ogrskega dr-/avnega zbora 9. t m. je govorfi £rof Karohi o programu svoje stranke tako-le: Program nove stranke v P HtiČnem in gospodarskem oziru ne edgovarja samo najboljše interesom Ogrske, ampak tuđi interesom dinastije. Če dobi Ogrska popuno suverenost, izginefo vsa dosedanja ne-soglasja med Ogrsko in Avstrijo in s tem se bo samo harmonija Še bolj utrdila. Pa Ogrska doseđaj ni Se dobila popolne suverenosti. je bilo vzrok nezaupanje v Avstriji proti Ogrski. Vojna je dokazala, da je to nezarpanje popolnoma neupraviče-rn. Zal vidimo, da to neziupanje še vedno živi. Po Karohijevemu mne-nju se mora stranka za vr^sničenje svojega programa bojevati že med vojno, ker se boji, da vlada še tekom vnine ustvari gotova deistva, ki bi kasne je onemogoČHa naš program. Mi hoćemo novo demokratično Ogrsko. Karoivi pobija Apponv-jevo naziranje, da se za vr^sničenje njihovega programa ne srne bojevati z večjo silo. da se ne škodi interesom vojskovania. Vlada Je med vojno hotela skleniti 251etno nagodbo z Gorsko in proti temu je treba odloč-no nastopiti. Clovornik zavrača v po^nmeznfh tfstfh v hninf razšfrjeno naziranje, da je on pri sta 1 miru za vsako ceno in 7?.to tuđi nristaš po-sebnega miru z Rusijo m da je to bil vzrok za rarđor v nenrlvisni stranki. Njegova stranka hoče od vojne usnehov, zato se mora traien mir skleniti na demokratični nodlagi. Karoivi zavrača trditev, češ, da je razdor v neodvisni stranki povzročil remunsko nevarnost ter poudarja konečno stafišče protf Romuniji, o čemer smo že porocali. = An^fež! hi ItpHJanf n Jw*o-■Mcvanifi. Onetovano smo ft poro-ča?f o polemiki med angleSkimi fn itr.lfjanskimi publicisti radi jugoslo-vanskega vprašanja. Protagonista te r-olemike sta na eni strani glavni "redriV in bfvši dunajski poročeva-Itc »Tfmes« Steed. na đrniarf stran! Nvšf duna*. donisnik >Corriere delte- Sera« Franco Caftori. S?đaj se Jp Steed znova oglasil v »Giomale df jadransko vprašanje se bo lahko resilo, ker Jugoslovani ne stavilo pre-tiranih aahtev. Prav tako bi seveda tega ne smeli tudl ItaiiJanL Po $te-odovem ninenju italijanako ljudstvo ni priCelo vojne za to, da bi pridobilo nova ozemija, marvcC ker le hotelo zavzeti mesto med velikani osvobo-đilnimi narodi Evrope, vsled Česar si je pridobilo pravico živeti v svojih naravnih In narodnostnih mejah in se svobodno brez vsake nevamosti razvijati. — Steedu odgovarja Cabu-ri v iti številki: Ba5 zato, da more-mo živeti in se prosto razvijati v naših naravnih in narodnostnih mejah zah te vajno, da se jadransko vprašanje resi v zmislu naših živ-ljenskih interesov. Za Jugoslovane Adrija ni ma kake temeljne važnosti kot za nas. Velika Srbija, ki združuje v svojih mejah Bosno, Hercegovino, Hrvatsko in Slavonijo, Kranjsko in dele Koroške, Štajerske ter Dalmacije, se lahko odpove Fur-laniji, Istri in delu Dalmicije. Najprvo pa je treba skupnega avstrij-skega sovražnika premagati. = Carjev manifest Poljakom. Iz Petrograda poročajo: Carjev manifest Poljakom iziđe sredi avgusta. O vsebini obljub, ki jih hoče dati car poljskemu narodu, si vesti nasprotu-Jejo. Pred par dnevi se je poročalo, da bo manifest obljubil obširno avto-nomijo. sedaj se javlja, da bodo koncesije mnogo skromnejše, kakor pa bi naj bile po projektu bivšega ministra Sazonova. Ruski reakcijonarji se jim že sedai oštro protivilo ter so izroČili min. predsedniku poseben memorandum, ki poudarja, da !e ne-varno dati Poljakom avtonomijo. ker jo bodejo potem tuđi drugi ne-ruski narodi hoteli imeti. = Anfcleškl naučni minister od-stopH. Predsednik angleškega nauč-nega urada Henderson je odstopil, ker mu ni mogoče istočasno izpolniti svojih dolžnosti kot naučni minister in nalog, ki mu jih nalaga zveza z delavsko stranko. Zatrjuje se, da ostane Henderson kot svetovalec delavske stranke v kabinetu. Henderson je namreč eden izmed treh zastopnikov neodvisne delavske stranke v angleškem kabinetu. = Japonska in Kltalska. Japon-ski ministrski svet je haje sklenil ki-tajskega predsednika Li - Juan - Huna moralično podpirati, če se bo dr-žal japonskih svetov, če bo primerno nastopal napram južnim provincijam in če bo ostal v dobrih odnošajih z Japonsko. To je sporočila Japonska tuđi drugim interesiranim državam ter dostavila, da sedanji položaj na Kitajskem ne daje povoda za to, da bi kaka tuja država posegla vmes. Japonska vlada je svetovala tuđi voditeliem južnih provincij. da naj se skusajo sporazumeti s severom in da naj svojih zahtev ne pretiravajo. Test! iz primorci del Gorica. Begunci, ki prihajajo iz Gorice, pripovedujejo strašne reci. Vsem se pozna prežita vojna grozota. Gost velikanski dim se je raz-tezafl od Podgore do Sv. Valentina ob desnem bregu Soče, v mestu je gorelo po vseh koncih in krajih, po-slopja so se rušila, vmes jok in krik otrok in žena, k! so padali po ulicah ali umirali pod ruševinami. V celih ulicah ni videti niti ene hiše več ko-likor toliko ćele, vse je razdrto, porušeno, razbito, zidovje raznešeno na vse strani, ulice so zasute, zvoni-ki cerkva vlsijo postran! in pndejo, ako že nišo padli, na tla z velikim truščem. Pod razvalinami mora biti pokopanih obilo ljudi. Sodi se, da je mrtvih okoli 160 oseb, ranjenih pa oko!i 800. Ljudje so vztrajali do zadnjega, potem so bežali, kamor je kdo mogel, ven iz dima, tj3 proti Ajdov-ščini ali proti Prvačini na varno. Pa tuđi tja proti Volčji dragi, Prvačini in Dornbergu so streljali Italijani ljuto in prizadcvali ??kodo. Povsrnti po širni ravnini oknli Gorice od Sol-kana do pod Kraške bribčke ob Mirnu in Sovodnjah in tja proti Vipav-ski dolini je besnela italijanska div-jost in podila ljudi pred seboi. Z Gorico Je bilo treba izpraznHi tuđi vso bližnjo okc^ico. Ncsrečnf Itudie so bečali in polnili so se bejfupski vlaki. Odšll so zadnji. k\ so vztnjali v mestu in tik mestt v svojih lepih va-seh. še en pogled nazaf na razvaline, in zbogom ti lepa fcoriška pokraiina! Ohenem pa se je vzbudilo prepriča-nje, da se povmejo na svojo grudo v srečnefSe živiicnie. Begunce iz me-sta in okoličanskih va^i: iz Solkana, ki je tako razbft. đa ni niti ena tiiŠ* ostala ćela. \t Standre^a. Semnetrt* Vrtojhe BHj, Penč. Volčie^rage m % strani Semnasa, 50 spravili v vlake in }?h odpeljali v Lipnicn. Nelcater! bcerunci so prišli na Kranjsko iz Af-dov?čine. KaVor je V6^ m?g£\. tako si je nomp^ral na vnjpšVih vorovih* na vozovih 2 voli sr> «e nririeliali. ne-kateri so mogl! resiti Je še to. kar odšli v Ajdovščina — O laških pa-' truHah se pripoveduje, da so tekale za ljudini in jih kiigaie, naj nikar ne tele. marveć naj osUneio. Sodi 1*, da je moralo ostati Se precej ljudi v mestu, ker pač nišo mogli proč, na primer iz središča mesta, kamor le padala granata za granato, se je rušilo vse naokoli in se valil dim po ulicah, kako more človek oditi kam? — V ljubljanski bolnišnici leži težko ranjenih 11 oseb, največ dekleta. Ranjene so bile te osebe ponoči na svojih posteljah. — Med begunci, ki so prišli na Kranjsko, pa je tuđi neki go-riški dimnikar, ki je v vsej svoji čmi uniformi in s svojim orodjem pribe-žal opravljat svoj »meštir« na bolj varnih poslopjih kakor so v Gorici. V ruskem vjetnlštvu v Astraha-nu se nahaja čisto zdrav kadetaspi-rant Vladimir P e r § e, doma iz Ro-činja. Za primorske begunce. Te dni se prevažajo skozi Ljub-ljano begunci s Primorskega. Pr^-skrbujejo jim hrano in okrepčila vo-jaštvo, deloma vlada in v tukajšnem mestu posebno še okrepčevalni od-sek ljubljanskih dam. V tem oziru je za te reveže dosti dobro preskrb-ljeno. Kar pa se tiče obleke, je ž nii-mi naravnost obupno. kajti mnogo je takih, ki nimajo niti najpotrebnejŠih oblačil na sebL Zato prosi načelstvo posredovalnice za goriške begunce dogovorno s c. kr. deželno vlado, na! se slavno občin^tvo ljubljansko usmili teh revežev in jim daruje v ta namen primernih obi^il, ter ilti po-šlje posredovalnici za goriške be-gunce v Ljubljani, Dunajska cesta 3S'I.t katere bo ona po svojih članih osebno razdelila med te nesrečne begunce. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Najvisje pohvalno priznanje je bilo izrečeno rezervnim podćastnikom dr. Francu Pavlinu in Ivanu Ženku 28. havbič-nega polka, Stefanu Bokalu 17. p. polka in Edmundu R o p i č u 27. pp. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetije je dobil tnoletni prostovoljec 17. pešpolka korporal Bazilij B i s t r y n, srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda pa in-fanterist pri 30. črnovojniškem marš-bataljonu Srećko V i 1 f a n. — Pohvalno priznanje c. kr. orožniškega poveljstva sta prejela orožniška stražmojstra gg. Lovrenc Oregorin in Ignacij 1 n t i h a r za zvesto ter marljivo službovanje. — Za slepe vojake. V ta namen so poslali deželnemu odboru nadalje darove: Ivan Činkole v Ljubljani po prodajalni Kat. tisk. društva 50 K, farni urad v Stari Loki 22 K, Narodna čitalnica v Idriji namesto venca svojemu pokojnemu predsedniku Danilo Pireu, lekarnarju v Idriji 20 kron; Franc Prosen, Kuteževo št. I pri Ilirski Bistrici 10 K; Ivana Kle-menčič in dr. iz Doba pri Št. Vidu 11 kron S0 v; Dragotin Rostohar, nad-učitelj v Cerkljah pri Kostanjevici 10 kron; upravništvo »Slov. Naroda« Iz listove zbirke 205 K 72 2v. Bog pla-čajl — Cvetlice za Rdečl krij. Gospod višji preglednik c. kr. državnih železnic Franc Kokalj v Kranju je daroval v znak prave patriotične go~ reče domovinske Ijubezni letošnje cvetlice svojega rožnega vrta v korist Rdečega križa ter poslal izkupi-lo v znesku 2087 K 53 v društvu RdeČega križa. — Današnja pošta in z njo tuđi pismena poročila korespondenčnega urada je zakasnela. — Oferte za slamnate vložne podplate. C. kr. vojno ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbor* nici v Ljubljani, da potrebuje večje množine slamnatih vložnih podplatov za vojaške čevije. Ti vložki so pleteni iz navadne slame ali trstike (loČ-ja). Imeti morajo predpisano obliko za vojaške podplate v velikosti 3, 5, 8, II in 14 ter biti obrobljeni s kali-kom. Interesenti so vabljeni, da vlo-že Donudbe na c. kr. vojno ministrstvo, oddelek 13. razpfs št. 49.332. — 2ivinorejci in kmetovalci pozor! »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani,« bo oddajalo prihodnji teden in pozneie brele krave In telice proti plačilu ali pa v zameno s klavno Žhino. Brejc telice so stare kake 2 leti. Prođaiall ozir. menjavali se bodo tuđi lep) mladi fn vprežnl voli za klavne vole. Kdor želi kupiti ali menjavati, naj se zglasi kak delavnik med 10. do 12. uro dopoldne v pisarni »Kranjsko deželno mesto« Ljubljana, Turjaški trg št. 1, I. nadstr., živina pa se bo me-njavala ozir. oddajala v petek pri-hodnjega tedna \r\ vsak nadaitnl pe» tek in sicer dopoJdne« v skladišču na Zelenem hribn pri dolenjskem kolo* živino, kdor jo želi menjati na Zeleni hrib ozir. naj se tam zglasi, če želi živino kupiti, da si Jo ogleda in pre-vzame. — Družbi sv. Cliila in Metoda t Liubllani le darovala ga. Stanka Slavetič - Arko iz Zagreba 20 K mesto venca na krsto pok. Vladka Milavca iz Cerknice. Hvala! — Nuioa proinja. Mnogo žena rudniških delavcev. ki so v vojni. Je vložilo že pred mnogimi meseci pri komisiji v Litiji prošnje za zvišanje podpor. Ker so rodbine v velikih sti-skah, prosijo nujno za rešitev njihovih prošenj. — ZviSanie pristojbin za brzo* iavke na Ogrsko. Od 15. avgusta na-prej veljajo za brzojavke iz Avstriie na Ogrsko zvišane pristojbine 8 vin. za besedo. Najmanjša taksa znaŠd 1 krono za telegram. — Znamenje časa. Te dni se je pripetil na njivi neke okoličanke tale slučaj: Pri belem dnevu je posest-nica zagledala, da na njeni njivi neka ženska koplje krompir. Takoj je šla nad njo ter jo začne obdelavati, kaj dela tu, češ, da je to njena njiva itd. Ženska si iz tega ni veliko sto- rila, ampak je prav mirna odgovorila, da koplje krompir ter da že ve-ruje, da je to njiva od došle. Ko je bilo dovolj nakopanega, ga nabere v posodo ter zopet mirno odgovori, da ga ima za sedaj dovolj, prišla je pa ponj zato, ker ga producenti noČejo prinesti na trg. »Šedaj ga pa pre-štejva. da ga plaćam in ko bode zopet pošel, pridem pa po đrugega. ako ga ne bodete prinesli na trg.« Tn cei proces se je konČal s tem. da Je neznanka krompir lepo plaČala ter ga odnesla domov. — Poljske tatvme. Morda so krive težke razmere, da se gode letos poljske tatvine po poljih in vrtovih tako. kakor še nikiar. Nobena stvar ni več vama. Se oves kradejo, če-bulo in česenj, kradelo. kar se le da doseči... Drevo je ubilo Ivana Vovka iz Zgornjega Otoka v radovljiškem okraju. Sekal je smreko in ta mu je s tako silo padla na glavo, da je bil takoj mrtev. Neumestna šala. Pišejo nam: Pred dobrim mesecem so roparji vdrli v štačuno g. trgovca J. J. v Ko-strivnici na Štajerskem ter mu odne-s!i precej denarja. V noči od 7. r.a 8. t. m. pa so nekateri šaljivci postavili pred J. štacuno slamnatega moža. Nočni čuvaj, misleč, da hoče »ropar« vdreti v Štacuno, ga je najprej po-zval, da naj se javi. Ker ni bilo odgovora, je ustrelil v zrak, potem pa na »roparja«, ki je »padel«. Seveda je nastalo splošno strmenje. ko so mu posvetili v — obraz. Stvar se smatra za šalo, a taka šala je vseka-ko neumestna. Južnoštajerska hranilnica v Celju je izdala svoje letno poročilo za 1915. leto. Denarnega prometa je imela v tem letu 8,869.418 K 28 v, hranilnične vloge so znasale 31. decembra 4,819.527 K 49 v, nepremič-ninskih in občinskih posojil je bilo 3.110.812 K 12 v. splošni založni za-klad je znašal 31. decembra 367.651 K 94 v. Čistega dobička je bilo lani 13.883 K 38 v. Hranilnica je naročila 335.700 K vojnega posojila in dovoli-la iz čistega dobička za vojaške in druge namene 12.660 kron. Mariborski »Wirtschaftsver-band«. Umirovljeni upravitelj 491et-ni Alojzij Belschak je bil od leta 1910. prvi blagajnik »Wirtschafts-verbanda« v Mariboru in edini njegov poslovodja. Izk^ristil je svoje stalisče za svoj dobiček in provzročil društvu 7927 K 29 v škode. Zdaj ga je izjemno sodišče v Gradcu obso-dilo na 18 mesecev težke ječe. Umri je v Lovranu znani zdrav-nik dr. Albin Eder. V kopališče Krapinske Toplice je prispelo 1139 strank z 2272 ose-bami. »Pozdrav Iz globine.« V »Kino-Tdealu« bo danes v petek velik posebni večer z nastopnim sporedom: 1. Labska dolina. Krasno posneto po naravi. 2. »Cawboy kot kuhinjski ?ef.« Učinkovita veseloigra. 3. »Pozdrav iz globine«. Senzacijska drama s predisrro in 4 dejanji po špan-skih motivih, sestavil Pavel Rosen-hagen, inscenlral Emerik Hanuš. V glavni vlogi priljubljeni Friderik Zel-nlk. Interesantno đejanje tega dobro insceniranega filma pripoveduje uso-do sfna nekega zločinca. Za mladino neprimerno. Od jutri, sobote 12. do ponedeljka 14. t. m. na splošno zahte-vo: »Salambo«. Ogromni umetnlški fflm kinematogxafQe v šestih de-lai^ii. VellkođuSen tat. Neki natakaric! v Kolodvorski uli^i je neznan tat ukrade! iz sobe 200 kron; našel Jih je 400, a 200 jih je velikodušno postil okradenki. Izgubljena fe bila zlata verižica-zapestnfea na potu od Sv. Petra ceste do Trnovesa. Pošteni nafditelj naj izvof! to oddatf proti nagradi na Sv. Petora cesti St ftfc Zgubliene stvari, prijavljene c, kr. policijskemu ravnateljstvu v času od 1. do 31. julija 1916: CrnousnjaU denarnica z 90 K in đrobiž: Črnous-njata denarnica z 80 K in drobiž; čr-nousnjata denarnica z 20 K; črnous-njata denarnica z 28 K in 1 ključ; črnousnjata denarnica z 41 K; crno-usnjata denarnica z 25 K; črnousnjata denarnica s 6 K 80 v; črnousnjata denarnica s 27 K, drobiž, 1 zlat cekin, znamke po 5 v; črnousnjata denarnica s 16 K 34 v, 1 bel žepni ro-bec s crnim robom; črnousnjata denarnica z 8 K. drobiž, 1 svetinja Iz nikla, 3 igle; črnousnjata denarnica z 12 K; črnousnjata denarnica s 4 K 20 v, 2 sliki in legitimacija drž. žel.; črnousnjata denarnica s V5 K; črnousnjata denarnica s 7 K in 1 star vozni list; črnousnjata deoarnica z 13 K 5 v, 1 recept glaseč na 2igon-Gorica; temnomodro usnjata denarnica z 12 K, 1 račun od Magdiča in majhne čipke; rjavo usnjata denarnica s 100 K različnega denarja; rjavo usnjata denarnica s 64 K in drobiž; rjavo usnjata denarnica z 10 K; rjavo usnjata denarnica z 15 K, 1 le-gitimacijski kapsl; rjavo usnjata denarnica z 21 K, 1 a 10 fl, in 1 a 5 fl bankovec in 1 zlata svetinja; rjavo usnjata denarnica z 10 K, drobiž in 1 ključ; rjavo usnjata denarnica s 7 kronami 40 v, 1 vin. in 1 svetinja; Črnousnjata ročna torbica z denar-nico z 25 K, 1 nožič, 1 žepni robec, peresa in 1 svinčnik; črnousnjata ročna torbica z denarnico s 110 K, 1 žepni robec, 1 ključ; rjavousnjata ročna torbica z denarnico 9 30 K; 22 K v bankovcih; 26 K v bankov-cih; 150 K v bankovcih; 34 K v bankovcih; 90 K v bankovcih po 20 in 10 K; 10 K v bankovcih; 20 K v bankovcih; 2 K v bankovcu; 100 K v, bankovcih: 10 K v bankovcih; zlata damska ura; zlata vratna verlžica z majhnim samokresom; zlata damska ura z monogramom A. Z. in zlato kratko verižico s srcem; zlat damski prstan z briljanti in 1 broša - želez-ni križec iz emajlas zlata verižica z obeskom slika ženske glave; zlata vratna verižica brez obeska; zlat uhan; zlat prstan z rjavim kamnom, belo glavo, 6 biseri, vreden 300 K; zlata zapestnica brez obeska; zlai uhan zli diamanti; srebrna oklopna verižica z 1 tolarjem Marije Terezi-Je; srebrna žepna ura s srebrno ve^ rižico; platinski črtnik; depotni list od prometne banke Mayer; zeleno^ usnjata cigaretna listnica z egiptov-skimi svalčicami in 1 majhna slika od škotskega psa; britev z belim drža-» jem z imenom Weiss graviran; crno-svilnat pas z zlato moško uro z dvojnim pokrovom; 2 para podplatov, usnje za pete in Box - usnje v zavitku; črnousnjata listnica s 700 do 800 K; nikelnasta moška ura na številčnici »8 dni€ v slovenjkem jeziku; pes Foxterier, mlad, bel, črn-kast nos, na hrbtu rjave pike, vratna veriga z znamko v obliki srca iz Budimpešte 1916; lovski pes, rjav, vi^ sok, bele pike na pjsih, sliši na ime Lord; zelenousnjata denarnica z 42 kronami; lovski pes z znamko 553/1916, ime Lord; 5 kg mila v zavitku na naslov Anton Ori, Ilirska Bistrica. Razne stvori. * Na kolodvorih v Budimpešti so že desetletja nabite tablice s svaril~ nim napisom: »Čuvajte se žepnih ta-tov!c Zdaj preiskujejo če fe tablice ne kompromitiralo Budimpešte pred inozemstvom in jih bodo morda odstranili. * Popoln norec. Neki gospođ Erik Hausen, ki pravi, da je doktor filozofije vseučilišča v Jeni in živi sedaj v Aleksandriji v Egipta, je pri-občil v »Egvptian Oazetti« strahot-no historijo, da Nemci svoje, v boju padle vojake — pojedof! * Obsojen ministrov namestnik. Državni tajnik v angleškem mini-strstvu notranjih del, Brace, je bil mmole dni sodnijsko obsojen na globo, ker se je s ceste videlo, da ima; v svojem stanovanju prižgano luč. V Londonu je namreč iz ozirov na Zep-peline ukazano, da morajo biti vsa okna tako zagrnjena, da se luč ne vidi. * Srbski dinarski bankovci. »Pe-ster Lloyd« poroča, da Je armadnoi poveljstvo v Srbiji izdalo pred kratkim povelje, da velja kronska velja-va kot plačilno sredstvo v Srbiji in je določflo, da ima ena krona vred-nost dveh dinarjev. Po tem raziner-ju se dajejo in sprejemajo tud! vsa Tlačila pri javnih blagalnah. Srbskt dinarski bankovci se sprelemajo kot plačilo, le če so na obeh straneh opremljeni s štampflijo okrožnega poveljstva ali belgrajskega okraju nega poveljstva. Vse srbske bankov-ce je bilo do 25. julija, oziroma do 4. avgusta predložiti oblasti. Kakšen ]e bil pozitivni uspeh, se ne da preso-dltl, ker ni znano, koliko srbskih Stran 4.______________________________________________________________.alUVKN&KI NAKUU', dne 11. avgmU MH 6.__________________ *_____________________________________183. &tev. * Konjsko meso. V OSacu blizu Draždan na Nemškem je obolelo ka-kih sto oseb, ki so užile meso bolnih .konj. * »Iščem protekcije.« Tako je kratko in jedrnato povedano v ne-kem dunajskem listu. Prej se je govorilo boij po ovinkih, zdaj pa se kar odkritosrčno pove: Plačam 300 K za tako in tako službo. Kaj je že vse na prodaj? * Na smrt obsojen je bil pri hon-vedskem divizijskem sodišču v Sze- | gedu črnovojnik Andrej Nagyandras, ker je 5. aprila ustrelil svojo ljubico Beatričo Bogyar. Obsojenec, ki je sele 21 let star, se je izgovarjal, da je ljubico ustrelil, ker se ni hotela ž njim poročiti. * Nov list začne izhajati v Zagrebu. Imenoval se bo »Nova Jugoslavija neo-ilirski omladinski žurnal za sve zemlje na jugu monarhije«. Izdajatelj in urednik mu je znani dr. Ljubič, ki se rad imenuje lld Bog-danov in ki je že ponovno nastopal kot propagator »novih idej«. Zagreb-ški listi porocajo, da si je lld Bog-danov pročelje svoje redakcije last-noročno pobarval v vseh mavričnih barvah ter pozivljajo cestno policijo in zdravstveno oblast, da naj poseže vme5. * Od}emalci so krivi. V Gradcu je prišel pred sodišCe trgovec z mle-kom J. Demmei. Obtožen je bil že tretjič, da je mleku vodo prilil. Na sođmkovo vp rasan je, zakaj je to sto-ril, je vrli mož rekel: Odjemalci so zahtevaii mleka, jaz ga pa nisem rmel. To me je zelo žalostilo. Potem sem imel še pogreb in to me je zo-pet žalostilo, Naposled sem se napil in sem vlil vodo v mleko. Sodnik: Ali boste mar še rekli, da so odjemalci krivi, da ste mleku primešali vode? Gbtoženec: Gospod, samo odjemalci so krivi; tako so se mi smilili. Sođniku se pa mož ni smilil in prisodil mu "je en mesec zapora. * Pasje meso. Pred nekaj dnevi je prišla na Dunaju pred sodišče umetnica. ki je svoje male goljufije. zaradi katerih je bila obtožena, opra-vičevala s skrajno bedo. Godilo se ji je tako slabo, da je na zadnje začela loviti in klati pse in se je živela s pasjim mesom. Neki človekoljuUen list, ki sicer leži na trebuhu pred voinimi liferanti, borznimi špekulanti in drugimi takimi poštenjaki, se ni prav nič zgražal pri misli, kako je mogoce, da v bogatem Dunaju ljudje še najpotrebnejšega nimajo, ampak je je pozabil to sodno razpravo, da je dokaza!, kako izvrstna hrana je pasje meso. List se ]e skliceval na »bo-žanstvenega« Hipokrata, češ, že ta je učll, da ie dobro Kuhano pasje meso veliko laglje prebavljivo, kakor kuretnina in zajec, a težje kakor pra-šičevo meso. Kaj pa, če bi borzni špekulante, vojni liferantje in tišti krogi, ki čitajo tak list, za čas vojne sami jedli pasje meso in prepustili drugim Ijudem prašičevo pečenko, fazane, kuretnino in zajce? * Vojna In kapital. Še o gospodarskih in socijalnih stvareh ie med vojno Čitati časih največje gorostas-nosti. Tako ie pogostoma čitati frazo, da vojna uničuje kapital. Res, vojna provzroča ogromne stroške in uničuje mnogo malih imetij. Kaj je vse prestala Galicija, kaj troi en del Primorske! Ali kakor je vojna na eni strani storila mnogo skoie, tako je na drugi ustvarila velikanska nova premoženja. Velik del industrije, tišti namreč, ki dela za armado, žanje tako. kakor še nikoli, in škodo imajo Ie industrije, katerirn manjka suro-vin. Trgovina je razprodala vse, kar je imela in tuđi najstarejše zaloge so šle za drag denar iz rok. Kmetijstvo pa dobiva za svoje pridelke never-ietno visoke cene. Zlasti dobički industrije so tako veiikanski. da so se na Nemškem dobili ljudje, ki jim vojna ugaja, ki so dobili »Geschmack am Kriege«. Razvoj razmer je tak, da postala država čedalje revnejša, posamezni izvoljeni državljani pa čedalje bogatejši. Z denarjem pa rase tuđi moč tistih, ki ga imajo, nad tistimi, ki ga nimajo, zlasti moč industrije nad delavstvom. I * Zvasa krlvoi>rff*ia*<>v. U I Monakovega poročajo: Uprav strašne razmere so kile razkrke pri po-rotni obravnavi proti lekarnaiju Her-letu iz Bierseoa ni iestim aoobtoien-cem zaradi krivopriSežniitva in ra-peljevanja na kriva pričevanja. Herlet je trgovca Friderika Jan&sena iz Điersena pregovoril, da je trikrat po krivem prisegel. Seveda ga je za to dobro plačal. Dalje so obtoiene tri ženske, ki so v ftngiranih pravdah po trikrat in ćelo petkrat na korist Her-letu po krivem prisegle vselej na korist Herletu. Merletu je dokazanih 26 slučajev zapeljevanla na krivo pri-čevanje. Zapeljal je v krivo pričeva-nje tuđi neko slepo ženo. dalje ženo lekarnarja dr. Brunerja iz Linča in I njeno sestro. Sodišče je spoznalo, da ima opraviti s pravo zvezo krivopri-sežnikov. Herlet si je s temi krivinii pri čami pomagat v pravdi proti ko-merčnemu svetniku Kalserju, kate-rega je tožil za več miiijonov mark. Podiičil je svoje priče tako natanč-no, da so bile pripravljene na vsako malenkost. Sorodniki so Herleta popisali za umobolnega, a izvedenci so dognali, da ni umobolen, ampak zelo prekanjen in brezvesten, eden tistih pokvarjencev, ki postanejo ali veliki možje, ali veliki zločinci. Državni pravdnik je poudarjal, da je Herlet samo iz brezmejne lakomno-sti po denarju začenjal čisto izmišljene pravde, dasi ima sijajno idočo le-kaifno m je priženil 240.000 mark. flerlet je bil obsojen na seđem let ječe, trgovec Janssen na 2 in pol leta, obtožene ženske pa na JeČo od 5 do 15 mesecev. 2581 U VII 567/16-2. ? Imena Hj&i hlM cesana! Obtoženka Marija Jevec, rojena 15. septembra 1S95 v Ljubljani, tja pristojna, stanujoča v Crni vaši št. 34, r. kat., samska, posestnika hči. Je kriva, da je dne 4. julija 1916 v Ljubljani v Florijanski ulici, izrabljaje izredne, po vojnem stanju povzročene razmere, zahtevala za neobhodno potrebne reci očitno čezmerne cene, nam-reć za 3 litre mleka po 50 h in za kakih 7 Ktrov mleka po 44 h in s tem zagrešila prestopek draženja po § 14. št. 1 ces. ukaza z dne 7. avgu-sta 1915 št. 228 drž. zak. in se ob-soja po § 14. cit. ukaza z vporabo §§ 266. m 260. b k. z. na 48 ur za-pora, poostreneg:a s poštenjem ter po § 389 k. pr. r. v povračilo stro-škov kazenskega postopanja. Zaeno se izreče, da se sodba objavi na obdolženkine stroške v časopisih ?>51oven5k! Narod«, »Slovence* in »Domoljub«. Ljubljana, 31. julija 1916. Dr. Ogoreutz m. p. Umrli so v Ljubljani: Dne 8. avgusta: Bogomir Žni-darič, sprevodnikov sin, 1 leto, Kolodvorska cesta 16. — Josip Sibic. delavec, 77 let, Mala Čolnarska ulica št. 5. Dne °. avgusta: Marjeta Bobek, hiralka, 92 let. Radeckega cesta 0. — Josipina Tošnjak. zasebnica, 61 let, Vodnikova cesta 21. Dne 10. avgusta: Brigita Lovše, r>osestnikova hči. poldrugo leto. Stre-liška ulica 15. — Apolonija Pugelj, žena bivšega starinarja in meščana, 90 let, Japljeva ulica 2. — Bogomila černič. hči sprevodnika in posestnika, 8 mesecev, Ravnikarjeva ulica št. 12. — Marija Konjar. hiralka, 56 let, Radeckega cesta 9. Dne 7. avgusta: Ivan PuSlar, de-lavkin sin, 10 let. Dne 8. avgusta: Josipina Piegel, begunka, 83 let. Današnji list obsega 4 strni. Izdaja teti In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastiiina In tisk »Narodne tiskarne«. = Danes v petek Shakespeare w = KINO CENTRAL w detelnom gledališta* Zimska prauljica 3«jtri u jebete! 3otrf 9 jebete! Razbila ladlo na severnan motu. tf^HirA ■ MMTaMiltoaianlaiaj alMHH^ gramolon saamka »Aogeloc, t 45 ploftčami, M prMti po primerni ceoi. 2578 Plač« po dogovoru 2582 Ponudbc se prosi pod „iafcra krajna/ MSSM na upravn »Slov. Naroda«. Rudolf Viđali, Pipan, Istra, p#«ll«tadk v rasp#*iliaaj« soli sprejema naručila po zmermh cenah. _________________26^9_________________ Učenca z dobro ljudskošolsko izobrazbo ter znanjem obeh deželnih jezikov sprejac tiktj trgorina z »ei. blago« Lovro Petovar, Ivanjkovci. Popolno oskrbo uče oca preskrbi t?rdka« ________________2558_________________ Sadjevec io zelo dobro 2516 vino ter novi Sliva vpbIbc namirno in zdravilno slatino raipo* iil|a p« poTsetl« $. Osct, p. Qiištanj9 Koroško. Nemlko - slovenska korespor.dentinja s prakso, kt p\it pred vsem slovensko pravilno ortografično, je veSča stenografije in zna pisati na stroj, boj- J0 tpralaM. -^tm LastnoroČno pisane ponudbe z navedbo re-ferenc je poslati na: Anton Klffmann, MarifcT oh ^________ __J (lastnioa Jadviga Sare) Llmfellaaa, Saleabnrgova altca stev. 5. sh: perilo O«m mmmrmm. Solidno delo. 5p«eialni odddcK zn ncv«5tinc oprem«. Perilo za ge;ped< pe m«ri. 1T03