Ste«. 124.
v Ljubljani, v torek, dne 30. mola 1905.
Leto mm.
Velja po pošti: za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13-— za tort leta „ „ 6-50 za en mesec n n 220
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ „ 5'— za cn mesec „ „ t'70
Za poSIlj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo J* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?e z
-- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
Cie vračajo; nefranklrana pisma s« nc sprejemajo. UrcdnISkcga telefona Stev. 74.
Inserati: Enostop. petltvrsta (72mm):
.... ....
...
13 h 11
Političen list za slovenski narod
za enkrat za dvakrat za trikrat za ve? ko trikrat V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
- Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. Upravnlškega telefona Sle v. 188.
Rimska konferenco.
Rim, 29. majnika. Jasno je, da se v Rimu bivajoči Slovenci in Hrvatje posebno zanimamo za vele-pomembno posvetovanje naših škofov v Rimu. Da je sveta stolica povabila škofe treh slovanskih aetropolij, nam dokazuje, da ima sveti oče resen namen, spraviti v red ona vprašanja, po katerih rešitvi hrepeni zlasti hrvaški narod. Najti je treba le obliko, pod katero se spravi v sklad posebni cerkveni privilegij s splošno cerkveno upravo.
O posvetovanji škofov podati podrobno poročilo je nemogoče, ker so posvetovanja tajna, in kar je prišlo v liste, nima niti sence kake verodostojnosti, ampak je izmišljeno od senzacije željnih časnikarskih brigantov ali pa političnih intrigantov. Na od vas stavljena vprašanja glede .Piccolovih" vesti sem mogel poizvedeti od najverodo-stojnejše strani sledeče:
Med škcfl ni nobenega prepira. Vsak popolnoma svobodno razvija svoje dokaze in želje. V debatah se ne kaže nikaka napetost ali animoznost. Vsak škof ve, da nosi na svoji vesti veliko odgovornost. Vse izjave se strogo protokolirajo, in dokazi in protidokazi za slovansko bogoslužje se v najnatančnejših podrobnostih zabeležujejo. Vsled tega nimajo razprave nikakega značaja burnih sej. Sveta stolica bo dobro pre-udarila vse nasvete in želje posameznih škofov in bo potem izdala sklepne določbe.	'
Predsedoval je sejam kardinal V a n u -t e 11 i; z največjo taknostjo in mirnostjo je vodil zborovanje, kakor tudi med zboro-vavci ni bilo povoda za prepir, ampak samo za stvarno debato. Najvažnejše točke so se do 28. majnika že obravnavale.
Na svoje posebno vprašanje sem dobil sledeči odgovor:
„Da so škofje popolnoma svobodni v svojih izjavah in jim ni treba imeti nobenih ozirov in da se preprečijo zlorabe raznih žasopisov, zato so obravnave strogo tajne. Ako kak list kaj o tem poroča, to si sam izmišljuje in kombinira. Zapisniki sej pa bodo spričevali o ljubeznivosti in modrosti sv. Stolice, pa tudi o gorečnosti in apostolski odkritosrčnosti hrvaško-slovenskih škofov."
Zborovanja in posvetovanja hrvaških in slovenskih škofov o rabi starosloven-skega liturgičnega jezika in njega pravicah v nekaterih hrvaških oziroma slovenskih krajih so bila 29. t. m. v glavnih točkah Prav srečno dovršena, sklenjena ter podpisana od vseh zborovateljev. Sv. očeta veseli edinost in sporazumnost škofov v tako važni reči ter je takoj v ponedeljek, 29. t. m. sprejel v posebni poslovni avdijenci presvetla gospoda škofa dr. Antona B o -"aventuro Jegliča in dr. M a h -niča, ker se jima je mudilo domov zaradi nujnih diecezanskih opravil.
Ostali gg. škofje bodo še počakali ev-harističnega kongresa, ki se prične v četrtek na dan Vnebohoda Gospodovega. V torek popoldne se povrneta omenjena pre-vzvišena gospoda proti domu z velikim u P a n j e m, da prineso rimska zborovanja •bilo lepih uspehov katoliški in obenem slovanski stvari.
Sveti oče je pokazal našim Škotom res očetovsko dobrohotnost. Od njegove previdnosti in modrosti se je nadejati, da bo rešeno težko vprašanje v korist veri in ljudstvu.
Shod v Mariboru.
(Izvirno poročilo.)
Slovensko politično društvo za mariborski okraj je imelo minolo nedeljo v mariborskem „Na-rodnem domu" jako zanimiv občni zbor. Udeležba je bila obilna.
Podpredsednik, prečast. gosp. kanonik dr. Mlakar je otvoril shod, pozdravil navzoča dva drž. poslanca in udeležence, posebno pa naglašal kot veselo znamenje za mariborske Slovence, da so okoliški kmetje prišli na shod v tako obilnem številu.
Drž poslanec g R o b i č je poročal o delovanju drž. zbora in rekel: Odstop Kor-berjevega ministrstva je dal Cehom povod, da so opustili obstrukcijo v drž. zboru, vsled česar se je položaj drž zbora zboljšal. Drž. zbor je odobril vojaško predlogo in odkazal ; je državni proračun budgetnemu odseku. Da ; pa proračun še danes ni rešen, kriva so 1 različna kočljiva politična vprašanja, med katerimi je v prvi vrsti vprašanje o slovenski gimnaziji v Celju.
Dne 21. marca 1902 je poslanska zbornica z večino 33 glasov slenila, da slovenska gimnazija ostane v Celju, a kljub temu je vlada 1903 postavila v proračun 10 000 K za slovensko gimnazijo izven Celja. Kakor smo v zadnjem času izvedeli, je dr. p 1. Korber prodal e priliki nekega glasovanja slovensko gimnazijo v Celju Nemcem zato, da so glasovali za vlado. To je ostalo v proračunu. Ko je pa vlada izvedela, da hočem jaz staviti nasproten predlog v drž. zboru, je sedaj to postavko opustila. Žalostno je le dejstvo, da so celo nekateri slovenski domoljubi pomogli vladi pri iskanju prostora za slov. gimnazijo zven Celja. V proračunskem odseku zmagamo za slov. gimnazijo le tedaj, ako nam pomagajo Italijani.
Kako skrajno nezdrave so politične razmere med nami Slovenci, se je pokazalo posebno v zadevi o italijanskem vseučilišču v Roveredu. »Slov. Narod" je ostro napadal poslance „Slovanske zveze", ker so podali o tej zadevi samo izjavo v drž. zboru. Šlo se je samo za prvo branje. Sploh pa ni navada, da bi se takoj pri prvem branju zahtevala debata, ker se gre pri prvem branju vladnih predlog samo za to, ali se se odda dotični predlog odseku ali ne Tudi so bile vse velike parlamentarne stranke za to, da se predlog brez debate odda odseku. Dr. S u-steršič je temu ostro oporekal, da se brez debate vladna predloga odda odseku. Jaz sem v klubu nasvetoval, da za sedaj podamo samo izjavo. „Slov. Narod" pa je začel po otročje pisati o tem vprašanju. Jaz sem mnenja, da ima vsak časnik pravico, kriti-kovati delo poslancev, vendar kritika mora imeti resnično podlago, sicer to stvari več škoduje, nego koristi. Bili smo preje vsi složni v tem vprašanju, a sedaj je začel „Slov. Narod" tako otročje-neumno pisati o nas, češ, da smo z nemškimi klerikalci zvezani. To trditev moram odločno zavračati, ker nem-
ški konservativci zadnji čas v narodnih zadevah tudi na-glašajo nemško stališče. V „Narodu" smo čitali, da smo dr. Luegerjevi „Stiefelpucarji". (Klici: Škandal!) Ko sem to čital, sem se čudil, da je kaj tacega sploh mogoče pisati o tako važnem vprašanju.
To je že preneumao.
Sedaj pa piše „;>lov. Narod", da imajo klerikalci usodo v rokah in da ti lahko to dosežejo s silo. V budgetnem odseku sta dva Slovenca (dr. Žitnik in Robid), vseh članov pa je 48. (Klici: Ali je „Narod" znorel. Naj gre v prvi razred se učit računstva.) Kje moremo torej kaj doseči s silo!
Veliko se govori o rekonstrukciji ministrstva in sicer v tem smislu,, da dobe velike stranke drž. zbora svoje zastopnike v ministrstvu. S tem si hoče vlada zagotoviti večino v drž. zboru, katero vedno potrebuje. Toda popolnoma nemško ministrstvo je izključeno, zato si pa Nemci mi slijo: Vsako uradniško ministrstvo je nemško, zato je bolje, da ostane uradniško ministrstvo.
Zadnjič pa napada „Slov. Narod" nas m vriborske Slovence, da o priliki volitev nič ne storimo. Jaz pa mislim : Najbolje je, ako sedaj še počakamo, kako se Nemci med seboj bijejo. Mi le čakamo, da Nemci postavijo svojega kandidata. Za nas je stvar sedaj jako ugodna, ker se je pokazala in-teresantna družba c. kr. uradnikov, ki sta jo vzgojila c. kr. uradnika grof Gleichs-pach in baron M., za kar jima tudi prav od srca čestitam ! (Viharno odobravanje.)
Drž. poslanec, dvorni svetnik g. dr. P 1 o j je govoril o razmerju med Avstrijo in Ogrsko. V svojem velezanimivem govoru je podal krasno zgodovinsko sliko o Ogrih. Takrat, ko so bili Ogri v nevarnosti, takrat so se podvrgli Avstriji ; sedaj pa, ko so veliko na boljšem ko Avstrija, pa silijo proč. Bičal je popustljivost avstrijske vlade, ki je Ogrom preje vse dovolila, dokler jim niso zrastli grebeni. Avstrija bi od ločitve ne imela škode, ker bi naši kmetje potem lažje in dražje prodajali svoje pridelke in živino. Slovenski poslanci naj se po njegovem mnenju ne brigajo preveč za to, ker gre se tu v prvi vrsti pomagati Nemcem proti Ogrom. Nemci naj dajo Slovencem, kar jim gre, potem bomoradišližnjimi. Kar se tiče armadnega jezika, moram samo povedati svoje mnenje. Nemški poveljni jezik naj ostane. Toda odločno moramo zahtevati, da vsak častnik zna jezik večine dotičnega polka. Odločno pa moramo protestirati proti temu, da bi bila, kakor je sedaj, armada ponemčevalna naprava
Liberalna stranka na Ogrskem je padla in prišla je druga struja, ki zahteva, da bi postali Ogri neodvisni, sami za-se. Mi bomo ostro pazili, kako se bodo stvari na Ogrskem razvile. Zahtevali pa bomo vedno in povsod tudi za Slovence narodno avtonomijo. (Burno odobravanje.)
G dr. P i p u š pravi, da smo Slovenci že do grla siti opazovanja. Mi želimo, da bi imeli naši poslanci v vseh zadevah jasne direktive. Priporoča, naj bodo sloven. poslanci pripravljeni na premembo razmerja z Ogrsko. Mi Slovenci smo kmečki narod,
zato se je v prvi vrsti ozirati na kmete. In kmetje so za ločitev od Ogrske. — Tudi mnenje posl. R o b i č a glede tega, da se Slovenci ne brigamo za sestavo novega ministrstva, po mojem mnenju ni pravo. Slovenci moramo zahtevati svojega zastopnika v kronskem svetu in če že ne Slovenca, vsaj Jugoslovana.
G. Č a g r a n iz Studenic pri Mariboru želi, naj se deželni poslanci potegujejo za kmetijsko šolo. Gleda naj se na to, da bodo vsi kmetje zadružno organizovani. Zahteva mlekarske šole. Češka agrarna stranka dela na to, da se odpravi zemljiški davek, naši poslanci naj jih podpirajo. Slednjič je grajal nemške uradnike, kateri trdo postopajo s kmeti, posebno slovenskimi.
G. Grandovšek iz Spodnje sv. Kunigunde je govoril navdušen govor o narodni probuji. V delu je naša rešitev. Kazal je na to, da si Nemci ustanavljajo v mariborski okolici vsakojake zadruge in s tem privabijo slov. kmete, ki nimajo zadrug, v svoje mreže, da postanejo narodne izdajice.
G. drž. posl. R o b i č je odgovarjal g. dr. Pipušu glede bodočega ministrstva ter izrekel svoje mnenje, da Slovencem pri teh nezdravih pol. razmerah ni mogoče misliti na to, da bi Slovenec prišel v ministrstvo.
G. d r. V e r s t o v š e k je nato podal kot tajnik pol. društva poročilo o društvenem delovanju, g. dr. R o s i n a pa poročilo o denarnem stanju.
G. kaplan V r a č k o iz Jarenine želi, da bi se v vsaki občini imenoval zaupnik političnega društva, ki bi zbiral krog sebe zopet svoje zaupnike. S tem bi se ustvarila velika organizacija, ki bi jako uspešno delovala.
Vršila se je nato volitev odbora. Ker gospod državni poslanec R o b i č ni hotel več sprejeti predsedstva, je bil izvoljen predsednikom društva kanonik dr. Mlakar, v odbor pa: Robič, Korošec, dr. Pipuš, Thaler, Muršič, dr. Verstovšek, dr. Rosina, Pišek in Lorber.
Pri slučajnostih je gospod R e b e k iz Celja govoril o tem, kako si vzgojiti narodni obrtniški naraščaj. Rekel je: Vlada nas premalo podpira. Ko bi vlada dala nekaj tistega denarja, kar ga da po nepotrebnem za akademije, za obrtne šole, bi bilo bolj koristno. Govor je bil prav zanimiv.
O istem predmetu sta govorila še gospod dr. P i p u š in g. N o v a k , in se popolnoma strinjala s predgovornikom.
Gospod Miško R e i c h e r je vprašal, kaj misli odbor ukreniti proti sklepu mariborskega občinskega sklepa radi slovenskih napisov. Znani so mu že slučaji, ko hodijo mestni redarji okrog trgovcev in zahtevajo, da se slovenski napisi odstranijo.
Gospod profesor dr. Verstovšek je odgovoril, da je imel odbor že dve seji o tej zadevi in se je, kar je mogoče bilo) tudi storilo. Predvsem pa moramo počakati, kaj bo Ljubljana odgovorila na ta sklep mariborskih mestnih očetov.
Gospod Bahovec je mnenja, ako se odstranijo slovenski napisi, naj Slovenci podpirajo samo narodne trgovce, katerih že imamo precej v Mariboru.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je predsednik kanonik dr. Mlakar zaključil to zanimivo triurno zborovanje.
RusKo-Japonskn vojska.
Velika pomorska bitka končana.
Žalostna, obupna so poročila iz Vzhodne Azije. Rusi so na morju strahovito pora ženi, ako je verjeti japonskemu uradnemu poročilu.
Iz Washingtona poročajo, da se je pričela pomorska bitka pri Čušimi v soboto dopoldne in da je že ta dan bila potopljena ladja tipa „Borodino" in štiri druge velike ruske ladje ter da so že v soboto Japonci Rusom vzeli dve ladji. V nedeljo je bitka še trajala, zato toliko časa po prvih vesteh ni bilo nobenih uradnih poročil. Ena ruska oklopnica je, kakor poročajo iz Washing-tona zadela na mino. Japonci trdijo, da so vse v e č j e njihove ladje nepoškodovane in da niso izgubili niti ene vojne ladje (!) ter da so ujeli nad 2000 ruskih mornarjev.
Včerajšnja naša ugibanja v korist Rusov se žalibog niso potrdila. Roždestvenskij je z najboljšimi ruskimi ladjami prišel v Ko rejiko cesto. Morda je računal na meglo, da mu ta pomore izmuzniti se skozi, morda je pa računal, da ga glavna japonska bojna moč čaka drugje, ker je bilo res težko ra čunati na to, da se bo upal Roždestvenskij skozi Korejsko cesto in ker je del brodovja baje poslal skozi Tiho morje z namenom, da bi Japonce premotil
Tako je menda umevati brzojavko, katero je dobil 29 t. m „BerIiner Tagblatt" iz Tokia : „Večina baltiškega brodovja plove proti severu skozi Tihi oceaii, rusko prostovoljno brodovje pa plove naravnost skozi Cušima preliv" Togo je bil boljše poučen, Roždestvenskij je naletel po izborni japonski ogleduški službi na dobro pripravljenega sovražnika. V megli so opravile prvo glavno delo japonske torpedovke .... Z ostalimi ruskimi ladjami, ki so večinoma slabe, se nadeja Togo lažjega dela, ker bo svoje brodovje z Rusom ugrabljenimi ladjami pomnožil Dostaviti moramo, da popolnoma še ni gotovo, da bi Roždestvenski bil osebno v Korejski cesti. Mogoče je tudi, da je kak drug ruski admiral poveljeval temu delu.
Kam se je obrnilo sedaj bežeče rusko brodovje? V Vladivostok, kjer so še 3 dobre križarke? Če bi srečno prišlo tia, tedaj je misliti še na uspešen ruski odpor, ker ondi so doki, delavnice, premog, vse kar Roždestvenskega brodovje sedaj tako neobhodno potrebuje. A kam naj pelje Roždestvenskij svoje ladje, če so mu Japonci zaprli pot v Vladivostok?
Nazaj ne more — to mu je preprečil Ka-mimura, a če tudi beži Roždestvenski sedaj še neovirano proti Vladivostoku ali severu Togo mu sledi s svojimi hitrejšimi ladjami.' Roždestvenski skoro gotovo brez dokov še ni mogel očistiti svojih ladij od morskih rastlin in popraviti strojev, Togovo brodovje pa je izborno pripravljeno ter ima okolu 100 torpedovk.
Nekateri listi sodijo: Za Toga je bilo najb jIj pametno, ostati v Korejski cesti ter pričakovati prihoda sovražnikovega v zaprtem Japonskem morju ter spuščati nanj torpede, kakor hitro dobi poročilo o njegovem prihodu Ta način strategije popolnoma izključuje beg Roždestvenskega v nevtralne luke. Ko so se enkrat posrečili torpedni na padi brez posebnih izgub velikih ladij To-govih, potem so poškodovani Rusi gotovo plen hitrejših japonskih križark in po dru gem torpednem napadu Togove bojne ladje lahko obračunajo z ostankom sovražne es kadre. Ako pa tudi rusko brodovje doseže Vladivostok, ga ondi zadene vsled pomanjkanja prem«ga ista usoda ko portartursko. Japoncem je treba loviti le premogovne ladje namenjene v Vladivostok."
To so žalostna poročila! Ali so Japonci imeli res samo toliko ladij, kakor so •ficielno naznanili moč svojega brodovja? Edino upanje je sedaj, da ne bo vse tako hudo, kakor nam slikajo včeraj zvečer in danes dopoldne došla poročila i da so pač tudi Rusi Japoncem zadali kaj izgub. Nekaj pa lahko z gotovostjo trdimo: Vzrok ruskega poraza je ona ruska napaka, ki se je pokazala pri vseh večjih operacijah v tej vojski: o sovražnikovem stališču Rusi niso bili informirani.
Podrobna poročila.
Tokio, 29 maja. Tu so mnenja, da je del baltiškega brodovja imel nalog, na vsak način priti v Vladivostok Togo pa je imel nalog glavne ruske vojne ladje storiti za boj nesposobne.
Peterburg, 29. maja. Peterburški brzojavni urad poroča iz Šangaja danes: Od vseh strani prihajajo sem brzojavke s poročilom o p* morski bitki med Cušimo in japonsko obal«. Posameznosti ni; vendar so brzojavke iz Cifu za Ruse ugodne. Neka tukaišnja angleška tvrdka je dobila iz Tokia brzojavko o japonski zmagi. Mesto je skrajno razburjeno Vse vojne ladje v luki so pripravljene za boj. Brzojav v Vuzun je iz neznanih vzrokov pretrgan.
London, 29. maja. .Daily Telegraph" poroča iz Tokia včeraj: Danes zjutraj je bil* blizu Ušikave (Jesso) vidtti tri
ruske torpedovke. Včeraj je bila na morju deloma megla, toda ko se je dvignila, je solnce krasno sijalo, bil je močan veter in nemirno morje Ruske ladje so bile opažene prvič ob 6. uri zjutraj, ko so se bližale otoku Cušimi. Sodi se, da je rusko brodovje obstojalo iz 6 bojnih ladij prve vrste. Ruske ladje so bile še v megli, ko se je megla dvignila so se umaknile. Po sem došlih poročilih je bilo blizu več kot 21 ladij.
Tokio, 29. maja. Predvčerajšnjim je bila v Cušimski cesti gosta megla. Brodovje Roždestvenskega je plulo v dveh kolonah : na desni bojne ladje, na levi pa križarke in torpedovke. Popoldne se je z asnilo in japonsko brodovje je odkrilo sovražnika.
Tokio, 29. maja. Japonsko brodovje je imelo že v soboto zjutraj srdit boj z rusko eskadro. Glavna bitka pa se je vršila šele popoldan med 2 in 3 uro. Ob tej uri sta brodovji zadeli drugo na drugo. Neprenehoma je bilo okrog Cušime slišati gro-menje topov. Proti jutru je prišel do Vu-zuna drugi del Togovega brodovja in je tudi napadel rusko brodovje. Boj je divjal na celi črti z veliko silo.
Tokio, 29. maja. Zmaga Japoncev je popolna. Rusi so bili pognani v beg in od Japoncev zasledovani. Oi 10. do 4. je bilo pri Šangaju slišati silno streljanje; sodi se, da se ondi vrše še resni boji.
London, 29. maja. Iz Tokia poročajo: Večji del baltiškega brodovja je bil razpršen in je zbežal proti vzhodu v Tihi ocean. Japonci zasledujejo sovražnika.
Poročilo o ruskih izgubah. — Baltiško brodovje uničeno?
Tokio, 29. maja, popoldne (Reuter-jevo poročilo.) V pomorski bitki v Korejski cesti so Japonci potopili Rusom: Bojni ladji prvega razreda »Borodino" (17 vozlov, 13 516 ton, štiri 30-5 cm., dvanajst 15 cm, dvajset 7 5 cm. ter še 28 manjših topov, v morje spuščen leta 1901), in Imperator A 1 e k s a n d e r 111.« (17 vozlov, 13 516 ton, topovi kakor na .Boro-dinu", v morje spuščen leta 1901.), oklopne križarke .Admiral Nahimov" (16 vozlov, 8524 ton, topovi; osem 20 cm. deset 15 cm. in 27 manjših v morje spuščen leta 1885), »Dimitrij D on s koj" (17 vozlov. 6200 ton, topovi: Šest 15 cm štiri 12 cm in 41 manjših, v morje spuščen leta 1883.), križarko II. razreda „V 1 a d i -mir Monomah« (17 vozlov,"5593 ton pet 15 cm., šest 12 cm in 29 manjših topov, zgrajena leta 1882.), obrežno oklop-nico „ Admiral U š a k o v " (16 vozlov 4126 ton, zgrajen leta 1893. Imel je štiri 25 cm., 4 12 cm. topove ter do 30 manjših. Zavarovane križarke »Svjetlana" (križarka I. razreda, 20 vozlov, 3727 ton šest 15 cm., štiri 7 5 cm. in 14 manjših topov, zgrajena leta 1898) in „ Z e m č u g " (križarka II. razreda, 23 vozlov, 3160 ton, osem 12 cm. in 12 manjših topov, zgrajena leta 1903.), transportna parnika „ K a m -čatka" in „Irtušin". —. Ugrabili pa so Japonci Rusom: Bojni ladji prve vrste oklopnici .Orel" (17 vozlov, 13 516 ton, štiri 305 cm., dvanajst 15 cm., dvajset 7 5 cm. ter še 28 manjših topov, v morje spuščen leta 1902) in Nikolaj I." (15 vozlov, 9672 ton, dva" 39 5 cm., štiri 23 cm., osem 15 cm. in 32 manjših topov, zgrajen leta 1889), obrežni oklopnici .Admiral Senjavin" (16 vozlov, 4960 ton, zgrajena leta 1894.) in .Admiral Apraksin" (15 vozlov, 4162 ton, zgrajen leta 1895). Japonci so torej Rusom potopili deset ladij, štiri ladje pa vzeli. S temi štirimi ladjami se pomnoži in ojaži japonsko brodovje Japonci, o svojih izgubah in poškodbah molče.
Tokio, 29. maja. Uradno se poroča: Admiral Togo poroča vladi, da so skupne izgube ruskega brodovja v soboto sledeče: dve veliki bojni ladji, ena obrežna oklopnica, pet križark, dve ladji prostovoljnega brodovja in trije rušilci torpedovk so potopljeni; dve bojni ladji, dve obrežni oklopnici, ena ladja prostovoljnega brodovja in en rušilec torpedovk so v j e t i. Vjetnikov je več ko 2000. Togo pripominja, da je japonsko brodovje bistveno nepoškodovano ( ?!)
Če je to poročilo resnično, so torej Japonci Rusom potopili trinajst ladij, šest pa vzeli, torej izguba devetnajst ladij.
Baltiško vojno brodovje je po združitvi Nebogatova z Roždestvenskim štelo okolu 40 vojnih ladij, med temi osem boj nih ladij oklopnic, tri obrežne oklopnice, šest kižark prvega razreda, štiri križarke druzega razreda sedem pomožnih križark, štiri ladje črnomorskega prostovoljnega brodovja in osem rušilcev torpedovk. Med izgubljenimi ladjami so najlepše in največje ruske ladje.
Včeraj zvečer smo dobili poročilo, d a je v boju padlo osem ruskih
poveljnikov. Dobili smo tudi poročilo, da so Japonci admirali-tetno ladjo Ro ž des t vens ke-ga,„KnezSuvarov", razstrelili v zrak in daje mrtev Roždestvenski in moštvo te ladje, a to poročilo se pač ne bo potrdilo.
Kogar zanima natančni pregled ruskega in japonskega brodovja, naj vzame v roke „Slovenčevo" velikonočno številko. V tej številki smo priobčili natančni pregled obeh brodovij.
Nebogatov ujet?
Tokio, 29. maja. Admiral Nebogatov in 3000 ruskih mornarjev se nahaja v japonskem ujetništvu. Admiral Roždestvenski je baje ušel. Japonci Ruse še zasledujejo.
Bitka se še vrši.
London, 29. maja. Iz Cintava poročajo: V Korejski cesti pri otoku Okošima se boj še vrši. — Gre se pa tu le za boj z onimi ruskimi ladjami, ki so bolj počasne.
Borza in japonska zmaga.
London, 29. maja Na borzi so vsled japonske zmage papirji silno poskočili. Sodi se, da sedaj sklep miru ni daleč.
Vtis v Peterburgu.
Peterburg, 29. maja. Ko je včeraj došlo poročilo o začetku bitke, se je po lastilo prebivalstva velikansko razburjenje. Pred mornariškim ministrstvom se je zbrala velika množica, ki je nestrpno pričakovala novic z bojišča. — Nižji sloji niti verovati niso hoteli vestem o ruskem porazu; velikega dela prebivalstva pa se je polastilo veselje. Na Nevskem prospektu je en ruski mornar zaklical Japoncem: Živijo! Navzoči so pritrjevali. Vojaška patrulja je prihitela ter prijela več oseb. Bati se je, da revolucija na Ruskem izbruh ne z novo močjo.
Japonci dohiteli bežeče Ruse?
Pariz, 29. maja. Poročila iz Tiencina pravijo, da so bile japonske izgube v Korejski cesti znatne, vendar je vlada mnenja, da je cilj japonskega brodovja Rusom zapreti pot proti severu dosežen in da je Rusom nemogoče priti v Vladivostok.
London, 29. maja. Po sem došlih poročilih iz Tokia, je admiral Togo prehitel proti Sangaju bežeče ruske ladje ter jih uničil vkljub obupnemu odporu. Admiralska ladja Roždestvenskega je bila že na pol razdejana. Da je niso vjeii Japonci, so preprečili le s tem, da so jo Rusi raz strelili. (?) Ušla je le ena bojna ladja in tri k r i ž a r k e. (?) (O tem, kje je sedaj Roždestvenski, do opoldne ni bilo zanesljivega poročila)
London, 29. maja. Po brzojavkah iz Tokia, Gfua in Sangaja, so Japonci ne-potopljene ruske ladje razpršiii ter hite za sledovaje jih proti Vladivostoku.
Japonske izgube.
London, 29. maja Dela Togovega poročila, ki govori o tem, da Japonci sploh niso imeli izgub, ni vzeti dobesedno. Ugledne londonske trgovske tvrdke se dobile iz Tokia brzojavke, da so Rusi potopili ali jako poškodovali tri japonske križarke in najmanj dvanajst japonskih torpedni h lovcev.
K poročilom o japonskih izgubah moramo pripomniti, da je vsekakor sumljivo dolgotrajno japonsko uradno molčanje. P a ne, da bi Rusi izgubo svojega brodovja Japoncem dobro poplačali in deloma zednačili „uspeh". -Danes je prišla iz Peterburga brzojavka ruskega brzojavnega urada, ki pa še nima uradnega potrdila in ki se glasi:
Peterburg, 30. maja. Peterburška brzojavna agentura poroča iz Sangaja: Dne 29. t. m. zvečer je sem došlo poročilo, d a je b i 1 o v p o m o r s k i bitki potopljenih sedem japonskih ladij in štiri ruske ladje.
Ako bi bilo to poročilo resnično, tedaj ne bi mogli govoriti o ruskem, ampak o japonskem porazu. Vsak čas se mora ta vest pojasniti.
Senzacijonelna poročila o Rož-destvenskem.
Dopisnik nekega veleuglednega lista poroča iz Peterburga: V Peterburgu nočejo potihniti vesti o smrti Roždestvenskega. Ako je Roždestvenski res mrtev se je rusko brodovje borilo v Korejski cesti brez pravega vrhovnega poveljnika ali pa pod poveljstvom Nebogatovim. Zelo sumljivo je to, da ruska brzojavna agentura, ki drugače kaj rada dementira, o tem molči in samo pravi, da ji „0 smrti Roždestvensktga ni ničesar znano". Resni krogi govore e tem, da so uporni vojaki ubili Roždestvenskega, drugi pripisujejo smrt raznim boleznim. Nad vse nepričakovano je došlo imenovanje Birileva. Da je Roždestvenski bolan, je gotovo. Vsekakor meče ta negotovost o njegovi usodi, to vznemirjenje in ta molk jako čudno luč na dolgo vrsto presenečenj, ki označujejo rusko japonsko vojsko
Podadmiral Biriljev.
Novi glavni poveljnik vsega ruskega brodovja podadmiral Biriljev ima dostojanstvo poveljnika posebne armade. Odkar je Skrydlov poklican v admiralski svet je bilo to mesto pet mesecev izpraznjeno. Vrhovni poveljnik je potreben, da vodi vse dele brodovij, ki so često jako oddaljeni med seboj na morju. Roždestvenski pojde vedno z brodovjem na morje, a Biriljev vodi operacije iz Vladivostoka, kajti poleg vojnega brodovja je še mnogo drugih ladij zlasti za obrambo obrežja, ki morajo imeti svojega poveljnika, kar je nemogoče, če je Roždestvenski na odprtem morju.
Doslej je bil kontreadmiral Jesen pod-rejen poveljniku vladivostoške trdnjave, a ko pride večja morska sila tje, bo imela samostojnega poveljnika. V Port Arturju je imelo najžalostneje posledice to, da ni bilo urejeno razmerje med poveljnikoma trdnjave in brodovja; zato nista delala nikoli skupno. Če bo pa Vladivostok oblegan, prevzame Biriljev glavno poveljstvo nad vsem. Če pade Roždestvenski v boju, ga Biriljev takoj nadomesti z drugim.
Biriljev je bil od 1. 1897. načelnik top-niškega oddelka in potem je poveljeval sredozemskemu brodovju. On je zastaralo topništvo na ruskih ladjah reorganiziral in obrnil pozornost na kapitana Roždestvenskega, ki je služil pod njim. Zdaj bo pod njegovim vrhovnim poveljstvom: Brodovje Roždestvenskega in Jesena, trdnjavi Vladivostok in Nikolajevsk, ladje, ki branijo ustje Amurja, vsa obrambna sredstva Sahalina in ruskega azijskega obrežja od Koreje dalje.
Korejska cesta in njen pomen.
Korejsko cesta je široka 100 kilometrov. V njej leži mnogo otokov, razdeljena pa je po velikem čušimskem otoku v dve postranski panogi, v Brougthon-sko inKrusensternovo cesto. Otok Čušima obvlada celo Korejsko cesto, ker so ga Japonci izvrstno utrdili. Utrdbe so tudi na vseh nebrojnih otokih in otočkih, ki so po tej cesti raztrošeni. Togo se je nastavil na vzhodni obali korejski in se je usidraval v masampski luki, oddaljeni od Cušime 40 milj. Togo je imel vedno krajšo pot, kot Rusi, če jim je hotel zapreti pot; po katerikoli poti so jo udarili Rusi, ali vzhodno od Formoze, ali ob jugovzhodni obali Japonske proti Cungari cesti ali pa naravnost skozi Korejsko, vedno je Togo imel pri Masampu to ugodno stališče, da je lahko odtod operiral na vse strani in bil prej na vseh važnih točkah, kot Rusi. Ta ugodnost dobre operacijske podlage je tudi mnogo, ako ne največ pripomogla do zmage. Kar je za Angleže kanal La Manche, to je za Japonce Korejska cesta, za katero so se vršili že hudi boji. Posebno tri države, Rusija, Kitajska in Koreja, so jo hoteli iztrgati Japoncem. Ko je bila Koreja še močna država, je velikokrat vzela Japoncem to cesto, a ti so jo zopet priborili. Toda že v 6 stoletju je slednjič ta cesta ostala v japonskih rokah. Toda tudi druge države so se živo zanimale za to cesto. Tako je leta 1872. ameriški admiral Perry dospel v zaliv Jedo. Na Japonskem so bili vsled tega silno razburjeni in so začeli pogajanja z raznimi vlastmi, a pri tem silno pozornost posvečevali Korejski cesti. Leta 1894. se je Japonska zopet borila za Korejsko cesto. Ko bi bili tu Japonci premagani, bi bila njihova armada, ki se je že izkrcala na Kitajskem, izgubljena. V morski bitki pa je njihovo brodovje porazilo Kitajsko in s tem rešilo armado. Podobno je bilo tudi v za četku sedanje rusko japonske vojske. Rusi so nameravali, ako vojska vzbruhne, pri-pluti z vladivostoškim in portarturskim bro dovjem v Korejsko cesto in ondi napasti Japonce. Japonci so o tem najbrže izvedeli ter prehiteli Ruse s svojim za vratnim napadom na portartursko brodovje. S tem je bila zopet Korejska cesta rešena zanje. Tudi sedaj je bila naloga ruskega brodovja, polastiti se Korejske ceste, da se preprečijo prevozi za mandžursko armado. To pa se je žalibog ponesrečilo po tej nesrečni bitki. In Japonci so zopet neomejeni gospodarji Korejske ceste.
Četrto rusko brodovje ne pojde na bojišče?
F r a n k o b r o d , 29. maja. Frankfurter Zeitung" poroča iz Peterburga: En mornariški častnik, ki je pred kratkim dobil povelje, naj bo pripravljen, da odplove s 4. brodovjem v vzhodno Azijo, poroča, da so mu v mornariškem ministrstvu rekli, da četrto brodovje za sedaj sploh ne bo od plulo. Vzrok je odkritje velikih po-neverjenj. Govori se o 28 milijonih.
Bojna vrednost japonskega brodovja.
Nasproti ruskemu brodovju je imel Togo le štiri bojne ladje, ki so se lahko merile z ruskimi; dve bojni ladji „T š i -njen" in „F u s o" je moral pustiti doma, da niso ovirale drugih hitrih ladij. Štiri bojne ladje „ M i k a s a " , „ A s a k i " , „F u j i" in „Š i k i š i m a" so sicer večje kot ruske ladje razreda „B o r o d i n o",
pa imajo približno enako topništvo, moštvo in oklep. V tem je bila bojna vrednost obeh brodovji enaka. Premoč Togova pa so bile njegoveoklopne križarke. Te so: „Ivate", „T o k i v a" , „1 d z u m o" , .A z a m a«, „N i s h i n", „K a s u g a" , J a k u m o" in ,Azum au. Teh osem križark moremo smatrali za bojne ladje 2 razreda, kajti imajo 4 topove 20 cent., 14 topov 15 cent., 12 topov 7 6 cent., 2 topova 4 7 cent. Te križarke imajo veliko hitrost 20 do 22 vozlov, 10.000 morskih milj parne poti, po 500 mož posadke in moderni oklep 178 milimetrov. Potem pride v poštev 14 križark drugega in tretjega razreda, 17—23 vozlov hitrosti, 2800—5416 ton, ki imajo večjo bojno vrednost kot zastareli ruski tipi, katerim je poveljeval Nebogatov Razmerje med obema brodovjema je pri tem razredu križark kaj težko določiti, ker se nič natančnega ne v <5 o topništvu na japonskih križarkah druzega in tretjega razreda. Da leč pa prekaša japonsko brodovje rusko z ozirom na tcrpedovke in torpedne rušilce. Togo ima 60 torpedovk in 19 rušilcev; med torpedovkami je 18 velikih prvega raz reda. Tej japonski moči osmih križark ve like bojne vrednosti je Roždestvenski postavil nasproti tri križarke prvega razreda „0 1 e gu, „Aurora", „S v e t I j a n a" (18-23 vozlov hitrosti, 3727-6675 ton, 15 cent. topovi), ki so manjše kot japonske, pa imajo isto hitrost in približno isto topništvo ; potem je imel Roždestvenski še oklopne križarke : „A d m i r a I Nahi m o v" in „D i m i t r i D o n s k o j", ki so zelo zastarele in počasne ter pomožne križarke : .1 z u m r u d", „Z e m č u g" in -jA 1 m a s". Te imajo okoli 3000 ton ob sežnosti, jako veliko hitrost (23-24 vozlov), pa lahko topništvo (12 —76cm). Bojni ladji II. razreda „S i s s o j V e 11 k i" in „N a v a r i n" imata zaradi izredno majhne hitrosti (15 vozlov) malo bojne vrednosti, dasi sta oboroženi s 30 cm topovi; izvrstno topništvo zavira stara konštrukcija ladiji (zgrajene 1894 in 1891). Roždestvenski je potem imel še na ra2golago 8 (ali 12) rušilcev torpedov. Ker je Roždestvenski imel štiri bojne ladje velike bojne vrednosti, ki je morda celo prekašala japonsko, so odločile na japonski strani poleg bojnih ladij zmago križarke I razreda in najbrž tudi torpedna flotila, dočim so križarke II. razreda zlahka obvladale zastarele ruske tipe. Ru ske ladje tipa „B o r o d i n o" (.Orel", „K n e z Suvarov", „B o r o d i n o" , .Aleksander III.*) so bile zgrajene na Francoskem po tipu „C e z a r e v i č" ; •klep so izvršile tvrdke Krupp, Carnegie in Obuhov. Te ladje so imele še pod vodo 38milimeterski oklep, ki je segal 1 5 m pod vodo Bile so v defenzivnem in ofenzivnem oziru jako močne in so se mogle z lahka kretati.
Državni zbor
se skliče zopet po najnovejših poročilih 14. junija ia bo zboroval do začetkom meseca julija.
Ogrski državni zbor.
V včerajšnji seji ogrskega državnega zbora so razpravljali o Košutovem predlogu, naj se sestavi samostojni ogrski carinski tarif. K o š u t je naglašal v svojem govoru, da neodvisna stranka ni nikdar mislila na carinsko vojsko z Avstrijo, ko je zahtevala samostojni carinski tarif za Ogrsko. Stalno razmerje med Avstrijo in Ogrsko je mogeče stvoriti le, če se ustanovita samostojni carinski ozemlji, v katerem bi Ogrska ščitila svoje poljedelstvo ravno tako, kakor Avstrija svojo industrijo. Na tak način bi se tudi zmanjšale sovraštvo med obema državnima polovicama. Agrarec grof K a r o 1 y i govori v Košutovem smislu, a se boji da bo izdelan ogrski avtonomni carinski tarif prepozno. Govornik zahteva, naj se zopet ustanovi med Ogrsko in Avstrijo črta za užitninskem davku podvržene predmete. — Trgovinski minister Hieronymi naglaša, da bi imeli ogrski poljedelci večjo škodo, če se ustanovi samostojno ogrsko carinsko ozemlje, kakor če se jim odpuste vsi davki, ker Ogrska ne bo dobila nadomestila za avstrijski trg.
Kriza na Ogrskem.
Iz Budimpešte poročajo, da je pričakovati ločenja strank, ko bo imenovano uradniško ministrstvo. Razpustiti nameravajo zbornico, da rešijo liberalno stranko in ustanove novo večino. Disidenti in Barffy jevci se bodo pridružili liberalcem. Poročajo, da se je premislil vladar in opustil svoj načrt naj Fejervary sestavi novo ministrstvo. Trdijo, da sestavi novo vlado neki državnik, ki ga je priporočil Tisza vladarju pred 14 dnevi. Predsednik ogrskega državnega zbora J u s t h je izjavil, da pripravlja Fejer»ary pot za sestavo nove vlade ne sebi, marveč neki drugi osebi. Na vsak način pride do boja med samodrštrom in ustavne mislijo, v katerem bo zmagala slednja.
Nemiri na Ruskem.
V	mitavskem okrožiu so vprizorili kmetje velike nemire. Prisilili so celo duhovnike. da so se udeležili izgredov, pri katerih so nosili na čelu rdeče zastave.
V	Kovnem so vzbruhnili delavski nemiri v tovarnah
Garibaldi prijatelj Avstrije?
Celo leto se je pripravljal Garibaldi, da osvoji za Italijo še »nerešene" dežele Jožno Tirolsko, Primorsko in Dalmacijo. Delal je načrte, kako napasti Avstrijo. A zadnji čas je izpremenil svoje načrte. Nekemu časnikarju je rekel, da se iredenta ne sme več boriti proti Avstriji, pač pa je največji sovražnik Italije Nemčija in njena ekspanzivna politika. Ž: zdavnaj bi se bile izpolnile vse želje avstrijskih Italijanov, ako bi ne bilo Berolina. Italija mora ostati v prijateljstvu z Avstrijo, ker je obema državama sovražna Nemčija.
Novo srbsko ministrstvo.
Srbski kralj je odobril sledeče ministrstvo : Ljuba S t o j a n o v i c, predsedstva in notranje stvari; Jovan C u j e -v i c , zunanje stvari in bogoslužje ; N i -kola Nikolid, pravosodje ; Ivan P a -v i c e v i c . poljedelstvo; dr. M i 1 a n M a r -kovic, finance; Vlada Todorovic, stavbe; polkovnik Mihael Zivkovic, vojno.
v
Svedsko-norveški spor.
V	seji državnega sveta je naznanil kralj Oikar, da ne podpiše zakona, po katerem naj bi se ustanovili samostojni norveški konzulati. Vlada je nato vložila prošnjo za odstop, a je kralj ni hotel sprejeti.
Silvela — umrl.
Včeraj zvečer je umrl bivši španski min. predsednik Silvela. Rajni španski državnik Silvela je bil rojen 15. dec. 1843 v Madridu, kjer je študiral pravosodje in se posvetil časnikarstvu. V špansko zbornico je bil iz voljen 1. 1869., kjer je vodil konservativce. Za ministra notranjih stvari ja bi! imenovan 1. 1879. Ko je postal 1. 1881. min predsednik liberalec Sagasta, je vodil boj proti liberalcem in jih je porazil. Silvela se je I. 1892. ločil od konservativne stranke, ki jo je vodil Canova, in je stopil na čelo novih konservativcev. Po nesrečni vojski z Združenimi ameriškimi državami je postal ministrski predsednik, a je moral leta 1904. odstopiti. Silvela je spadal med najboljše govornike španske zbornice.
Angleška.
London, 23. maja. Katoličani se tudi tukaj organizirajo. Predvsem se gre za to, da se irski katoličani zedinijo na podlagi zmernega in modrega politiškega programa, da bodo imeli nad angleškimi liberalci in konservativci več vpliva, kot so ga imeli doslej. Za osnovanje take stranke najbolj deluje nek nemški duhovnik, ki je bil za časa kulturnega boja dalj časa na Angleškem : v „The Catholic Times* je začrtal program nove stranke, ki naj bo v prvi vrsti politična, ne pa konfesionalna.
Dnevne novice.
Mučen prizor. „Slov. Narod" je pisal pred dnevi: „Mučen prizor se je nudil minoli teden mnogobrojnemu občinstvu na južnem kolodvoru. Proti Sv. Krištofu so namreč stopali štirje moški z neobtesano krsto na ramah Na krsti ni bilo nikakega križa in tudi nobenega duhovnika ni bilo poleg. Je bil pač v krsti berač, ki ni imel toliko, da bi se plačala duhovniku njegova »trudopolna" pot k ov. Krištofu. Za denar se dobi pri naši duhovščini vse, tudi zveli-čanje, brez denarja pa — nič!" O tem smo dobili sledeče pojasnilo: Res je, da so nesli štirje možje krsto, na kateri ni bilo niti znaka kakega križa. „Narod" pa ni povedal, da take krste daje mestni magistrat v m estnih ubožnicah umrlim ubožcem. Tudi niso nesli do-tičnega ubožca imenom Jeschenagg Raj ko, k pogrebu, ampak v mrtvašnico, odkoder se je drugi dan vršil pogreb. 0 tem bi se bil »Narodov" dopisnik lahko prepričal, ako bi bil prišel k pogrebu. Sploh naj pa dopisnik vpraša na magistratu, koliko da plača duhovnikom za spremstvo pri pogrebih, ki so na magistratne stroške. Zgoraj omenjena notica je zopet nov donesek k »Narodovi" — .verodostojnosti".
— Tržaške bombe pred dunajskimi porotniki. Včeraj so zaključili dokazovanje. Porotnik Giiszhammer je zopet dobil grozilno pismo. Subanova sestra Olga Trimbuš je izjavila, da se odpove pričevanju. Sodišče je stavilo porotnikom za vse štiri obtožence vprašanje o sokrivdi veleizdaje in o motenju javnega miru, za Salateia in Cozzija, če sta se ude-
ležila tajnih zvez, za vse, če so prestopili določila zakona o razstrelivnih snoveh, za Subana, če se kesa svojega dejanja, za Su-bana in Depaula tudi vprašanje, če sta kriva motenja javnega miru in razžaljenja veličanstva, ker sta razširjala prepovedane tiskovine in končno, če sta Suban in Depauli kriva prestopka po § 305 kaz. zak., ker sta razobesila italijansko trobojnico. Nato so govorili državni pravdnik in zagovornika. Razsodba se proglasi danes.
Razveljavljen sklep dunajskega obč. sveta. Nižjeavstrij-sko namestništvo je razveljavilo sklep dunajskega občinskega sveta, ki je prepovedal klanje v dunajskih klavnicah na judovski način.
—	V Pulj je prišlo 5 štabnih častnikov in 26 stotnikov iz štabnega kurza, da si ogledajo puljske utrdbe.
—	Poneverjenje denarnih pisem na progi Dunaj-Trst. Celjsko okrožno sodišče poživlja stranke, ki so trpele škodo vsled kraje ameriških pisem, naj naznanijo svoje zahteve za odškodnino pri navedenem sodišču.
—	Brzovlak Dunaj-Pontabelj se bode s 1. junijem ustavljal ob pol 3. uri pop. tudi na postaji Soteska (Einod.)
—	G. Dr. lust Pertot je v soboto z odličnim uspehom dovršil v Gradcu fizikatni izpit
—	Trgovski muzej nameravajo ustanoviti v Trstu.
—	Muzej dobi postojnska jama.
—	Potres. Iz Leskovca pri Krškem se nam poroča: Danes. 29. maja, ob 12. uri 17 minut opoldne smo čutili močan potresni sunek, ki je trajal tri sekunde Zaropotala so okna in vrata. Smer je bila od severa proti jugu,
—	Zima v maju. Iz Gradca javljajo, da so se v minolih mrzlih dneh zbirale lastovke ter odletele proti jugu, kakor v jeseni
—	Ponesrečeni kolesar. Krojaški pomočnik. }. Kren iz Št Ruperta pri Celovcu je tako nesrečno padel s kolesa, da so ga smrtnonevarno ranjenega pripeljali v bolnico.
—	Nesreča na Glincah. Gdč. Roza p). Schrey, umrlega sodnijskega svetnika hči, peljala se je včeraj proti večeru iz Ljubljane skozi mestni log proti Viču. Pred Lavričem na Viču, kjer se pride na glavno cesto, se ji je splašil konj. Skočila je z voza in padla s sencem na cestni kamen. Umrla je takoj. Njeno truplo so prepeljali v Ljubljano
—	Napad pri Kranju. Z rešilnim vozom so prepeljali v deželno bolnišnico brivskega pomočnika Štefana Pavli č e k a , katerega so pri Kranju napadli trije nepoznani fantje in mu hoteli vzeti denar. Ker se je Pavliček branil, so ga osu-vali z nožem po hrbtu, rokah in nogah. Pavliček je nevarno ranjen.
—	Hrvaške novice. Glasilo vladnih hrvaških mažaronov „Dnevni list" prične izhajati dne 2. junija. List bo urejeval Jos. Vitanovič. — Potres so čutili v ponedeljek v Zagrebu. — Upokojen je višji župan zagrebškega komi-tata Budisavljevid. — Hrvaško slavonska banka je imela leta 1904 598.388 86 kron čistega dobička. — Ž i v a je zgorela v vasi Bilišani božjastna vdova M. Miškovic, ki je padla v ogenj
—	Zahvala. Podpisani gospodarski odsek v Goričivasi pri Ribnici se v imenu vaščanov zahvaljuje požarni brambi v Ribnici, katera je dne 26 t. mes. naglo in neumorno gasila gorečo tovarno g. Turnherja in tako zabranila, da se ni ogenj razširil na druga poslopja. Ravno tako se zahvaljuje požarni brambi dolenjevaški. Fr. I 1 c , Fr. Lovšin, I. Mate.
Ljubljanske nouice.
lj Otrpnjenje tilnika v Ljubljani ? Danes dopoldne je umrl v deželni bolnici železniški uslužbenec Franc Aabnikar. Cuje se, da so nekateri zdravniki mnenja, da je umrl na novi bolezni: otrpnjenje tilnika.
lj Izpremembe v častniškem zboru deželne brambe. Cesar je imenoval za majorja stotnika I. razreda g. Silvestra Lukanovica, za nadpo-ročnika poročnika Viktorja Hanuša in Jaroslava Powroznickega pri 27. polku v Ljubljani.
lj Smrtna kosa. Umrla je šivilja Leopoldina Petrovčič, stara 42 let, Ivana Juvančič, stara 75 let. — V deželni bolnišnici: Marija Vod-n j a 1, posestnikova žena, 37 let.
lj V prid Prešernovemu spomeniku vršila se bo meseca julija t. 1. v „Zvezdi" velika ljudska veselica.
lj Zgradba II. drž. gimnazije. Kopanje temelja se prične, kakor čujemo, to poletje. Vse pa kaže, da se za to zgradbo niti kranjski niti dunajski vladi odveč ne mudi. Seveda, lov na divje peteline, zajce in klerikalce je zabavnejši, nego skrb za šolske razmere.
lj V avdijenci je cesar sprejel včeraj trgovca gospoda J. R o g e r j a star. iz Ljubljane.
lj Potresno tresenje je zabeležila včeraj ob 12. uri 15 sek. tukaj, opazovalnica potres. Središče tresenja je bilo oddaljeno 120 km.
lj Zgubila se je možka vizit fotografija na potu od Fužin do Frančiškanskega mostu. Pošten najditelj se prosi, naj jo proti primerni nagradi odda v uredništvu »Slovenca".
lj Zaradi nevarnega pretenja
je bil aretovan bivši prevozniški hlapec Franc Vernik. Zsgrozil je F. R , da ga bode ustrelil.
lj Tatvina. Perici Ceciliji Habič je ukradel neki tat iz veže na Kongresnem trgu št. 4 tri zavitke umazanega perila.
lj Kaznjenec ušel. Danes zjutraj je ušel kaznjenec Viljem Reiner. Snažil je hodnike in vrata. Tekel je po Dunajski cesti proti mitnici. Pazniki so ga zasledovali. Na mitnici ga je vjel mitniški paznik Ivan Kirer in ga izročil paznikom, kateri so ga odvedli nazaj v zapor.
lj Ljubljanska društ. godba priredi jutri zvečer vrtni koncert v hotelu »Ilirija" (Kolodvorske ulice). Začetek ©b 8 uri zvečer. Vstopnina 40 vin.
lj Na Rakovniku zaključijo jutri mesec majnik z akademijo v čast Mariji Po močnici ob pol 8. uri zvečer. Dne 1. junija, na Vnebohod je ob 5. uri popoldne govor in sprevod s kipom Marije Pomočnice. K slavnosti se tem potom vabijo vsi prijatelji, dobrotniki in sotrudniki zavoda.
lj Umrla je usmiljenka Nežika Čep stara 51 let. Vzrok smrti: jetika.
Ij Izgubila je vdova g. Frančiška Lebnova 6 kron vredno štrusovo pero. — Dijak Emil Mrak je izgubil srebrno uro, vredno 8 K. — Najdenih je nekaj načrtov za nek azil in risalno orodje. Oboje se dobi na pol. stražnici na magistratu.
Razne stvari.
Najnovejše.
V	avdijenci je cesarspre-j e 1 včeraj predsednika graškega višjega sodišča grofa Glcispacha.
V	žensko obleko seje oblekel ter se obesil rumunski pop Susla v Dalcsu na Ogrskem. Zmešalo se mu je.
Avtoraobilno dirko nameravajo prirediti med Celovcem in Gradcem.
Roparski umor. V Ofenbachu pri Frankobrodu je zadavila neka ženska 11 letno Rozo Liickert, ki je nabirala za dobi odelne namene — Oropala je deklici 87 mark.
Stavke. V Inomostu so pričeli 29. t. m. stavkati zidarji; v Zemunu pa stavkajo vsi delavci pri stavbah in po tovarnah.
Mažari in Japonci. Mažarska deputacija, ki Ojami izroči častno sabljo odpotuje z Ogrskega dne 3. julija.
Telefonska In brzolauna poročila.
Wašington, 30. maja. Japonski konzul je dobil poročilo, da je japonska zmaga popolna, naravnost velikanska. Kri-žarko »Vladimir Monomah" so Japonoi vjeli, predno se je potopila.
London, 30. maja. Iz New Yorka poročajo, da so Rusi izgubili 6 bojnih ladij skupaj z oklopnico „Borodino\ Japonske izgube so mnogo večje. Roždestvenski je bil pripravljen na težke izgube, le da čim bolj oslabi Toga.
London, 30. maja. Iz Sčula poročajo: Togo je bil v soboto zjutraj pri Ma-samphu. Rusko brodovje je prišlo v Korej-1 sko cesto v vzhodnem kanalu med Cušimo in Japonsko. Togo je hitel s svojim brodovjem okolu severnega konca Cušime ter je nakrat zagledal rusko brodovje, ki je bilo razdeljeno v dva dela. Togo je pričel z bombardiranjem. Ko se je pričel med ruskim brodovjem pojavljati nered, ga je Togo potisnil ob japonsko obrežje, kjer so napadle rusko brodovje vse pod japonsko zastavo se boreče ladje. Več japonskih tor-pednih napadov je imelo jako velik uspeh.
Peterburg. Do zjutraj tukajšnja admiraliteta ni imela uradnih poročil.
London, 30. maja. Japonska poslaništvo pravi, da je Togo 27. t. m. pri Cu-šimi na vse zgodaj potopil najmanj 4 ruske ladje. Poškodbe japonskih ladij so neznatne. Ponoči so Japonci izvršili vspešne torpedne napade. Glavno japonsko brodovje je 28 L m. zopet pričelo boj in več ruskih ladij potopilo ali ugrabile. Gotovo je, da so Rusom potopljene: 1 oklopnica, 2 obrežni | oklopnici, 5 križark, 2 ladje za specijalne službe in 3 lovci torpedovk. — 2 oklopnici,
2 obrežni oklopnici, en« ladjo za specijalno službo in enega lovilca torpedovk je Togo Rusom ugrabil.
London, 30. maja. Dopisnik berolin-skega .Lokalanzeigerja" poroča, da je Togo
27.	t. m. pri O k i š i m i napadel rusko bro dovje ter najmanj 4 ruske ladje potopil Tudi Japonci so imeli precej škode. Dne
28.	t. m. je Togo kombinirano napadel rusko brodovje pri skali L i a n k u r t, severno od Okišime. Ena ruska ladja je zle tela v zrak, štiri ruske ladje ao se vdale t. j. Nebogatov s 3000 mornarji. Druga vest trdi, da so Japonci 27. t. m. potopili „Borodina", „Imperatorja Aleksandra III „ZemčugaM in tri druge ladje. Ta poročila tudi potrjujejo trije v Tokio došle brzojavke Togove. O bližajočem se ruskem brodovju je Togu sporočil brezžični brzojav. 28. t. m. je zasledoval Ruse in dobil pri gori omenjeni skali ladje .Nikolaj I.", „Orel", „Se-njavin", „Apraksim", „Izumrudu. „Izumrud" je odplula, ostale ladje so pa kapitulirale. Togo potrjuje, da je v j e t Nebogatov in okolu 2000 Rusov.
London, 30. maja. Potrjuje se obseg velikega poraza Roždestvenskega, a tudi Japonci imajo velike izgube. Izgubili so najmanj tri križarke in 12 torpedovk.
London, 30. maja. Baje so Japonci ugrabili tudi rusko oklopnico »Sisoj Veliki". Ta vest ni potrjena.
Wašington, 30. maja. Mornariški urad je dobil poročilo iz Tokia, da se je ruska admiralitetna ladja „Knez Suvarov" potopila in da je Roždestvenski pri lem izgubil življenje.
Washington, 30. maja. Mornariški urad je dobil iz Tokia poročilo, da se je admiralitetna ladja Roždestvenskega, „Knez Suvarov", potopila in da je Roždestvenski utonil.
Peterburg, 30. maja. Tu so razširjene vesti, da se je admiralitetna ladja Roždestvenskega potopila, potopljene so najmanj tri ruske ladje, številno ruskih ladij je poškodovanih. Tudi izgube Japoncev so znatne.
London, 30. maja. Neka vest iz Peterburga trdi, da je Roždestvenski ranjen. Mučno pozornost je vzbudilo poročilo, da se je admiral Nebogatov z 3000 Rusi Japoncem udal. Roždestvenski si je baje rešil življenje, ko se je njegova ladja potapljala na lovilcu torpedovk „Braviju".
Pariz, 30. maja. Tu se boje za usodo Roždestvenskega. Trdijo, da se je nahajal na oklopnici .Borodino", ki se je potopila.
London, 30. maja. Iz Tokia: Na višini pri Ivani, 50 milj od Cušime so Japonci dobili rusko ladjo, ki je izobesila belo zastavo. V bolnicah v Ivani je 300 ruskih mornariških častnikov in mož, v oskrbi ruskega Rdečega križa.
London, 30. maja. Ruskim ladjam ki so ušle se bo skoro gotovo posrečilo dospeti v Vladivostok.
Tokio, 30. maja. Uničena je samo prva in tretja ruska divizija, druga luska divizija je ušla, a je baje sedaj zapletena v boj. Govori se, da je vest, da bi bila ladja Roždestvenskega potopljena, napačna. Japonci so izgubili tri križarke in 12 torpedovk.
Rim, 30. maja. Še vedno ni točnih poročil. Tu menijo, da je rusko brodovje izgubilo šest bojnih ladij, a se je prebilo skozi ožino, kar bi se ne moglo smatrati za poraz, ampak za uspelo (?) operacijo.
Peterburg, 30. maja. Tu menijo, da Japonci čakajo, da bo Roždestvenski iz Vladivostoka poslal svoje cficijelno poročilo. Toliko časa prikrivaje svoje izgube.
Cozziju so potrdili vprašanje o udeležbi pri tajnem društvu. Obsodba se glasi : Suban 6 mesecev težke ječe, Depaul 9 mesecev težke ječe. Oba vsak mesec en post. Solatei 100 kron globe ali 10 dni zapora. Cozzi je oproščen, ker je inozemec. Predsednik porotnega sodišča je dobil grozilno pismo, da bo nanj izvršen dinamitni atental, če bodo Italijani obsojeni.
ffleteorolojlčrio poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
29
Čas opazovanja
Stanje barometra ▼ mm
9. zveč. i 740 6
Temperatura po Celzija
Vctrori
Neb«
.3 S a ■5S-
+15 2 sl. svzh.
30
7. zjutr. 2. pop.
739 3 738 5
+ 101 I sl. jjvzh. +20'3 pm. svzh.
jasno
del. jasno
ppl,,.-
StfflSlfP SHaSta
S
S___
saasra
©ffi&ffi
itrasra as®«
šffllftfi? »ffl&is žisžfs SHBSftB saffl- -
sra
llilliliillllllil


Voda £
Voda!
Voda!
Prva in edina domača tvrdka za vse vodovodne naprave.
Inženir in vodni tehnik
»B
Srednja včerajšnja temp. +15 2°, norm. +157°.
SSišres
SRŠSrtS . JSHŠ
Iggffggttigižfgižflta
stavbeni podjetnik	144 4-8
Fran Josipova cesta 1 v Ljubljani Bethovenove ulice 4
prevzem? sestave načrtov in proračunov za vodno preskrbitev kakor tudi brezhibno izvršitev takih naprav po zmernih cenah. —'■" Tehnične izjave so brezplačne. ——.
Tudi načrti so brezplačni, ako se izvršitev stavbe poveri tvrdki. Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih napravah na Kranjskem, izvršenih pod osebnim vodstvom lastnika tvrdke, so vsakočasno na razpolago
tel
atasRi
SMSsai
skssjL
»fSSfiffl
srag gMgai;
smistt

Sra^srasffesHŠč
SHM SSJC
?&£ as«
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš ljubljeni nepozabljivi sinček, oziroma bratec
Hinko Mayr
danes dne 28. majnika 1.1, ob V,10. uri dopoldne, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, vil. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v torek 30. t. m. ob 5. uri popoldne.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi.
Dragega rajnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Kranj, dne 27. maja 1905.
Mavril in Ana Mayr roj. lllk, stariši; Anica, Jelica in Irmica, sestre; Rici, brat.
Gostilniška koncesija
1079 2-2 za Ljubljano
se odda takoj ali s I. avgustom.
Ponudbe pod »Gostilniška koncesija" pošta Spod. Šiška.
Takoj ali h koncu šolskega leta se sprejmeta eden aH dva
UP ueenea
v trgovino z mešanim blagom.
Povpraša naj se pri g. Antonu Trevnu, trgovcu na Jesenicah, Gorenjsko. 1087 3-2
Uec/no najnovejši
gramofoni
kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le ori zastopniku nemške akcijske družbe za gramofone
Rudolfu Weber,
urarju v ljubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „Svropa", v hiši gospoda Hribarja.
Vabilo
Prodaja s* n a obrok*.
Stare plošl* s* jamtnfajo
na
IX. redni občni zbor
hranilnice in posojilnice v Senožečah,
kateri je radi neodstranljivega zadržka
na dne 15. junija 1905, ob 10. dopoldne
v zadružni uradnici v Senožečah preložen.
Razgl
1102 2—2
Spored:
1.	Nagovor načelnika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Pretresovanje in sklepanje o zadružnih
računih za I. 1904.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Slučajnosti.
Opomba: V slučaju, da bi ne bil občni zbor ob 10. uri sklepčen, vršil se bo potem ob 11. uri predpoldne isti dan, na istem kraju in z istim sporedom napovedani občni zbor, ne gledč na število navzočih članov.
Vskd sodne dovolitve se bode prodale na
J se w ■■ 1 dmasfoi.
v zapuščino zamrieg* g. Ivana Turk v Ljubljani spadajoče posestvo pod vi št 221 kat. obč. petersko predmestje I. del obstoječe iz dveh njiv: pare. št. 284/2 v razmerju 9197 m m pare. št. 296 v razmerju 7416 m s kozolcem, ki imata lepo ltg.. blizu noveRa pokopališča in sta pripravni za stavišča.
Vzkl cna cena, pod ktero se ne bode prodajalo znaša 20 175 K 60 h V^ak ponudili* mora pred dražbo položiti vadij v znesku 2018 K Dražb ', se b -Je vršila na licu mesta dne 31. maja t. 1. popoldne ob 3 uri Natancneji pogoji se bedo naznanili pri dražbi. V Lj u bi ja ni, doč 27. maja 1905.
Aleksander Hudovernik
c. kr. notar kot s< dni komisar.
1109 1—1
Načelstvo.
in prodajalnica z meš. blagom,
Ernest Hammerschmidta nasledniki
, (Uutscber & K
H07 ki prav dobro gre, ter tudi
5-1
Dunaj, 30. maja. Porotniki so v razpravi radi tržaških bomb zanikali vprašanja o veleizdaji, potrdili pri Subanu vprašanje o motenju javnega miru, o razstrelivih, da je izobesil trikoloro in hujskanju z letaki, ne da bi vedel njihovo vsebino, pri De-paulu kalenje javnega miru, izobešenje tri-kolore, hujskanje z letaki, pri Solateju in
®m ml m
ki je 8 let davka prosta, kot vila zidana z 9 sobami in postranskim prostori, 3 orale zemlje pri hiši, kot letovišče na Vrbi blizo Vrbskega jezera, se zavoljo bolezni
DffiST poceni proda.
Več pove posestnica Hilda Plišek Logavas pri Vrbi na jezeru, Koroško.
Lepo stanovanje
obstoječe iz treh velikih sob ter vseh pritiklin, v sredini mesta, se mi i odda takoj v najem.
Več
pove upravništvo »Slovenca".
0.
1980C 34—11
trgovina železnln In kovin
Ljubljana
Valvasorjev trs 6. Prešernove ulice 50.
Velika zaloga
Majajnic in denarnic ter vseh v želez-ninsko stroko spadajočih: predmetov.
Cene nizke! -s*
—	ui proaaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja, za izgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulantna zvršitev naro čil na borzi.
Menjarična delniška družba
„MEHC(I
VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2,

^ Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor Jo mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	18 150—56