Leto LIX. Mo 1%
i uranom, t ama s. mm trn.
ceno Din 1'SO
I-ha,a vsak dan popoldne, £xvzem*i nedelje in pravnike. ~ Inaeratl: do 30 jvitit a.2 D, do 100 vrst 2 O 50 p, večji inseiari petit vista 4 D; notice, poslano, izjave, reklam«, preklici beseda 2 D. .-^Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „ Slovenski Narod*1 vel|a letno v "Jugoslaviji 24G D, a taoremstvo 420 D
Upravni stvo: Krili o va ulica štev. 9, pritllčfo. — Telefon štev. 304. -—«-» Uredništvo: Snaflo va ulica št. 5,1, nadstropno. — Telelon štev« 34. •==
V      PoititJna plačana v gotovini.
Hovo italijansko nasilje
V času, ko forsirata gg. Mussolini In Ninčič razne konvencije, ki so se že pred sprejetjem pokazale koc za našo državno in naroduo stvar skrajno škodlj:-Ve, pada na na naše rojake pou. Italijo iidarec za udarcem. V istem trenutku, ko Bodrero urgira pri zunanjem ministru ratifikacijo nettunskih konvencij, preživljajo Jugosloveni v deželi dvati-socleme kulture najstrašnejše Čase. Slovenski jezik je izginil iz vseh šol, slovensko učiteljstvo je razgnano na vse strani, slovenska duhovščina je morala kloniti pred ukazi Vatikana in opustiti ysako slovansko besedo v cerkvi.. Fašizem je vzel v zakup vso narocinost in vero. Po deželi so izginila vsa kulturna društva, ki so spričo barbarskega postopanja fašizma itak samo, životarila in fcila izključena od vseh iavr.ih nastopov.
In sedaj, ko so fp^isti pijani zmage uničili in preprečili vsako kulturno delovanje Slovencev* so se spravili na stanovska društva^ ki še niso slepo prisegala na fasisfcovski evangelij. Uradnim pozivom. &aj se vpišejo Slovenci v fa-šistovske, organizacije, se je odzvalo le par on>alii:ivcev. Poseben pritisk pa se ie vr^il na slovensko učiteljstvo, v kater*^ so zrli fašisti po raznarodenju d^bovščinc s pomočjo Vatikana le eriine kulture Činitelje podjarmljeniii Slovencev. Ko so fašisti uvideli, da slovensko uučiteljstvo i udi pod najhujšimi 'grožnjami ne klone, so posegli po glavnem sredstvu in argumentu iašizm?, nasilju.
Tržaški prefekt Je včeraj v torek razousiil stanovsko društvo jujjosloven-skiii učiteljev v Italiji, »Učiteljsko Zveze«
Kazpuščena je osrednja organizacija v Yr.f,tu m vse njefle podružnice na deželi. Društvu ni mogel nihče očitati proytfdrzavnega postopanja, niti vmešavanja v iltalijansko politiko niti kakega drugega dejanja, ki bi lahko imelo v normalnih in zakonskih razmerah za posledico najhujšo kazen, ki sploh ur-jre zadeli kako korporacijo, razpust. Ničesar drugega niso zagrešili slovenski učitelji, >;ot oos da se niso DOta^istili. V dekretu pravi tržaški prefeki. da posebna organizacija jngoslovenskega učiteljstva v Italiji nima nikakega razloga za na-daljni obstoj, ker obstojajo povsod ia-žistovske sindikalne tu-ganizacije. To je vsa italijanska argumentacija za razpust društva.
Slovenski živelj je s tem zopet te-ško priz-idet. Z »Učiteljsko Zvezoo pada zopet ena onih velikih slovenskih organizacij v Julijski krajini, ki je ustvarila za Slovence mnogo kulturnih naprav, k sedaj r>adejo ž njo vred. tfazpuščen je učiteljski pevski zbor, ki je bil odsek *Zveze«. prenehati mora ^Učiteljski lisu, ki je doslej branik v kolikor je to aanes v Italiji sploh možno, interese slovei^kesra naroda in njegovega uči-teiistva. »Zveza« je bila ustanovljena kia 1920 in si je stavila za cilj varovanje in pospeševanje interesov slovenskega učiteljstva, ob enem pa tudi skrb ■za cimvečjo kulturno povzdigo uč:iclj-!st\a in ž njim vred sloven. ljudstva, ki je bilo od države oropano vseh svojih pravic.
Za naš živelj v Italiji pomeni ta i ukrep tržai>:cga prefekta, ki je bil brez j dvoma izvršen z odobravanjem central- , ni h italijanskih oblasti, hud in težak < udarec. Dejeia dvatisočletne kulture pa isi jo šole tla nov list v lovorjev venec svojega barbarskega postopanja napram narodnim manišinam.
Nettunske konv.jicije še rušo ratificirane! Italija se moti, ako misli, da bo s takim postopanjem ublažila Ogorčenje, Ki so ga v vsakem iskrenem in poste-nem jugoüovenu izzvale^ vesti o neprestanem popuščanju naše vlade napram Italiji. Niničičeva italijanska politika je res kakor pravi Stjepan Radič, samo ,vgosposka« politika. Narod je ne razume in je ne odobrava. To bosta prej ali slej morala spoznati in uvideti tudi gg. Ninčič in Mussolini.
Mit o razmerah v
Stepan Radič na Bledu, — Klerikalci ne more;o v vlado. — Korošec in Pašič. — Velika župani Baltič in Firkmajer sta sad gosposke politike. — Sporazum ostane.
—■ Zagreb, 4. avgusta. Včeraj je _ uradnika, toda velika partizana. Gosp. ptedsednik Hrvatske sel jaške stranke Stepan Radie odpotoval z ljubljanskim brzovlakom na Bled, kamor potuje, ka? kor se je izjavil dopisniku zagrebških &Novosti», v privatnem poslu. Radič se vrne danes zvečer v Zagreb in pri= redi v četrtek skupščino v Krivem Pu* tu pri Sen ju. Stcpan Radič baje ne bo zahteval avdijence na dvoru, marveč
se bo samo vpisal v knjigo, če pa ga bo kralj pozval, bo seveda odšel k nje« mu.
Spotoma je zagrebški novinar in* terveniral Stepana Radiča o raznih ak* tuelnih vprašanjih. Stepan Radie je od* ločno demantiral vesti beogradskih lis stov, da sta gg. Košutič in Predavac govorila z Davidovičem radi razširjenja vlade. Davidovičevci so sploh čud= ni ljudje. S pašičevci so najhujši na* sprotniki, kljub temu pa mu vneto po* magajo rušiti Uzunovičevo vlado, ki je najboljša, kar smo jih imeli v Jugo* slaviji. Ako pa mislijo davidovičevci v vladi nadomestiti radicevce, se kruto varajo.
O SLS je izjavil Radič: «Klerikale! so izven vseh kombinacij. Kaj hočete? Ce trdi Korošec, da je najbolj pameten in najbolj pošten, kdo bo šel potem ž njim. Slovenci "bi morali biti v vladi, toda le njihovi strokovnjaki, če tudi so pristaši SLS. To sem predlagal, ko je prišlo do sporazuma. Klerikalni politi* ki ne morejo v vlado, ker imajo, kakor veste, svoj katoliški svetovni nazor in
se o vprašanju konkordnta postavili v nasprotju s staHščem države. Oni nočejo razumeti, da bi mogTi njihovi strokovnjaki sodelovati v vladi, amn-ak zahtevajo, da stopijo v* vl^do samo njihovi strankarsko eksponirsni ljud* je. G. Korošec bi hotel p-oenemati Pa* šiča. Vse samo on in njegovi. To na* čelo pa se morda lahko izvaja s 140 po* slanci, ne pa z 20. Radi zakulisnih ^vez vladajo v Sloveniji samostojni demo* krati. Veliki župan Bnltič je Orjunaš. Baltič in Pirkmajer sta slaba upravna
Maksimovič nam je ocigovoril, ko smo sklepali sporarum: "Da vidimo ali so dobri. Sedaj smo sc prepričali o na* spromem. Vidite, vprašanje voikih županov rialtiča in Pirkmujcrja je prak* tičen primer gosposke politike. Radi* kali so proti njima, radičevci so proti njima, ona pa sedita na svojih mestih.
Ako soglašamo v načelih, tedaj ina* li incidenti ne morejo rušiti sporaz* urna. Lahko vam rečem, da po občin* skih volitvah ne bo izprememb v polo* žaju. Rečem vam. da snio tako lojalni, da bi prej povedali g. Uzunoviču, nego se za njegovim hrbtom pogajali z da* vidovičevci. Kar se tiče Nikiča, vam lahko povem, da ima samo osem podpi* sov, ne pa kluba, ki se še ni konstitu* iral, in da zahtevamo baš radi tega, naj se odstrani iz vlade.
Stepan Radie v avdijenci.
— Bled, 4 .avgusta. Včeraj zvečer je prispel voditelj HSS Stepan Radič na Bled. To pot se je vozil v priprestem oddelku III. razreda. Danes dopoldne je odšel na dvor ter se vpisal v dvorsko knjigo, na kar je bil sprejet v avdijenci od kralja.
Oster napad na katoliško duhovščino.
— Zagreb, 4. avgusta. Povodom proslave sv. Frančiška, ki se vrši po samostanih frančiškanskega reda na Hrvatskem, v Dalmaciji in v Bosni in Hercegovini, prinaša današnji radičev* ski «Dom» zelo ester napad na hrvat* sko duhovščino. Stepan Radič zamerja med drugim L^grebškim frančiškanom, da so na proslavo, ki se' je vršila na Kaptolu, povabili tudi Orle, te zagris zene nasprotnike hrvatskega Sokolstva. Frančiškani bi se morali zavedati, da bi bile njihove cerkve in njih samostan ni prazni, če ne bi bilo hrvatskega se* lj?ške<2a naroda, ki se pa bo odvrnil od njih, ako bodo vodili politiko, ki ni v skladu s politiko hrvatskih seljakov.
r iN vin
mu Mi
ri železnici
Železnica ostans v grški upravi, Jugoslavija pa dobi prometne privilegije* — Jugoslovenski prometni koniisar.
— Beograd, 4. av~u:-ta. Poslanik Gavri-lovic je včeraj zapustil Beograd in se vrača na svoje službeno mesto v Atenah, kjer bo nr-daljsval in za vrši] pogajanja z grško vlado Pog.ijarja potekajo u^c-dao. Med obema vladama je še dosežen, v gl vinMi obrisih popoln pporezum glede solunske železnice in naše cone v Solunu. Naša vlada je priznala pcpohio gi>Vo suverenost nad so-lua=ko železnico, grška vlada pa nam je priznala pose brega jugosloven^kepi kemi-sarjn, ki bo nn oziral naš promet s svoboi-
no ju:.o*Iovensko cono v Solunu. Evenlaal-ne spore med grSko upravo solunske železnice in jugoslovenskim komisarjem bo reševal komisar Društva narodov. Grška vlada je priznala naši državi nadalje pravico pošiljanja plombiranih vagonov, ki bodo smeli \ ožiti med svojjodao solunsko cono in nr:iim teritorijem.
Ta dogovor sloni v glavnem na pogajanjih, ki sta jih uvedla meseca marca jugo-slovesLski zunanji minister dr. Ninčič in grški zunačji  minisler Rufos v Ženevi.
R Apha
mm za nasseste u
,4—
SAMOMOR POLKOVNIKA
— Slioplje, 4. avguoLi. Včeraj dopoldne se je usmrtil podpolkovnik Vojislav Jo* vanovič, ker ni mogel preboleti kazni, k: je bila oberem zJružen^ s prc^cstiivljo v- Južno Srbijo.
NOV ZAKON ZA FOBIJANJE DRAGINJE
— Beograd, ~\. avždFta. Vlada se bavi jX za.kon.srJm načrtom za pobijanje drasi-ire. Y..ikoniKJ načri ?»e naslanja na ii^ave, Jcr jih je svojčas podal minister za socijalno politiko. Vlada zadržuje podrobnosti o tem zakonskem načrtu, ker se boji, da bi ji mogle škoditi pri občinskih yplitvah ^ Srbiji io Črni gori
ministru (jj?ins!oti
bprememba v finančnem ministrstvu. — Splošna rekonstrukcija vlads.
— Beograd, 4, avgusta. Po smrti ministra pravde Marka Gjuričiva se govori v političnih krogih, da bi na njegovo me?to moral uriti Laza iVbrkovič. Imenuje se tudi ime Ninka Perica, ki bi zapusti! finančno ministrstvo. Boža Mak.simovij pa rorsira svojega somišljenika poslanca Dragišo L e o v a c a.
— Becsred, 4. avgusta. Danes potuje v Karlove Vary direktor Mipote-karne banke Bogdan Markovič, ki se sestane z Nikolo Pasičem. Po zaupnih informacijah naj bi izpraznjeno mesto umrlega ministra pravde zasedel sedanji finančni mhiisier dr. Niko Peric, finančno ministrstvo pa ür. Laza Markovič. Verjetno je, da pride povodom zasedbe izpraznjenega ministrstva pravde do obširne rekonstrukcije vlade.
PRENOS OSTANKOV MARKA GJUPJCIČA
— Beogrp.a, 4. avgusta. Danes zjutraj jo odpotovala v Karlove Vary vdova po j*>-kojnem ministru pravda Marku Gjuričiču v spremstvu državnega pod tajnika v ministrstvu za šume in rudnike dr. Kujundžica. ki bo imenom naše vlade uredil vse potrebno, da se prepelje truplo pokojnega GjuriČiča
Znlžanjs tovornih tarif ?
— liecgradt 4, avgusta. Včeraj je minister prometa Vasa Jovanavič dolgo kon-icrirai z direktorji železniških direkcij. Sodi se, da bo ministrstvo prometa v kratkem zmanjšalo prevozne postavke za blago, ki m luksusno. Za prevoz luksusnega blaga bo ostalo pri starih prevoznih postavka ii.
BOBIČEVA LISTA GOTOVA
— Beograd, 4. avgu=ta. Včeraj zvečer so Bobičevi pri?ta5i sklicali ožjo sejo, na kateri bo hoteli se^aviii svojo poj.bno kandidatsko listo. Seja naj bi se vršila v restavraciji Claridgc, kamor pa je vdrla policija ter preprečila sestanek. Nato so se Bobičevi scm-šljeniki med živahnimi protesti proti nasilju policije odstranili iz restavracije ter odšli na zasebno stanovanje Bobi-ča, kjer so sestavili in podpisali kandidatsko listo z Bobič?m na čelu. S sestanka je bila odposlana Nikoli Faliču vdanostim brzojavka, v kateri £i pozdravljajo Bobičevi prijatelji kot svojega vcditelja.
ABSTINENCA IN VOJNI
DOLGOVI
— Newyorfc, 4. avgusta. ALstinenčm odbor metodisttčne cerkve objavlja izjavo, v kateri poudarja, da bi mogla Evropa v najkrajšem času poplačati svoje dolgove Združenim državam, ako bi le hotela vpeljati prohibicno ter vporabiti ogromne vsakoletne izdatke za alknnnlre pijače kot odplačilo za dolgove. /:or;:7;e::e države pri-štedijo po vpeljavi pr:.h:oicije letno pet milijard, kar ic glavni izvor sedanje rastoče
■1 j^ajEtajfit* ' '
Skupil nemara velesil u Sofiji
Poslaniki Francije, Anglije in Italije so svetovali bolgarski vladi, naj uredi mirnim potom konilikte z Jugoslavijo in Rumunijo.
— Beograd, i. u^usta. .Tugosljvcn-ska i 11 rumunska vlada sta obvestili za-padue velesile u poslednjih iiicidcntiii v Dobrudži in Južni Srbiji ter opozorili velesile, da se to stanje ne more več prenašati. Ako bolgarska \ lada ne bo reagirala na diplomaticne korake, bosta rumtmska in jugoslovenska vlada prisiljeni, da nastopita z radikalnejšimi sredstvi v obrambo svojih državnih mej.
Radi te note jugoslovcnske in rumun-ske vlade so včeraj poslaniki Italije, Francije in Anglije v Sofiji posetiii zunanjega ministra Burova ter nasvetovali bolgarski vladi, naj uredi spore s sosednimi državami na prijateljski način in naj v bodoče prepreči incidente, ki bi lahko škodovali Bolgarski. Zunanji minister Durov je v svojem odgovoru pov. daril, da bo bolgarska vlada skušala urediti nastala nesoglasja mirnim potom.
Beogradski politični krogi vedo po-
ročati, da je bil zadnje dui dosežen med člani Male antante in Určijo sporazum glede predstoiečc akcije proti Bolgarski, .Mala antanta odklanja vsako »tUgovor-nost in bo v tem smislu obvestila tu Ji Društvo narodov. Beograjska vlada jt že ukrenila vse potrebne mc»re za var« stvo našega ozemlja in prebivalstva. Na mejo so bili odposlani oddelki konjenice in artiljerije.
— London, -t. avgusta. Vesti tukajšnjih listov, .da .ic sklenila jugosloveu-ska vlada zasledovati bolgarsko-kom2<-taske tolpe na bolgarski teritorij, so Izzvale v Londonu silno senzacijo. 1 »r-žavni podtajnik v ministrstvu zunanjih zadev je izjavil v spodnji zbornici, da še ni prejel nobenega uradnega obvestila o tem sklepu jugoslovcnske vlade, da pa je popolnoma upravičeno, da bodo jugoslovcnske čete zasledovale komi-taše tudi na bolgarski teritorij, ako bi bolgarske tolpe nadaljevale z vpadi nu' jugoslovensko ozemlje.
Verski boji v Mehiki
Beg redovnikov in redovnic. — Žalni dan v Vatikanu.
— London, 4. avgusta. Meliikanski svečeniki, zlasti redovniki, i>o v zadnjih dneh trumoma prekoračili mehikansko mejo ter prestopili na ameriška tla. Mehikanski redovniki se hočejo naseliti v Texasu, Arizoni in Južni Kaliforniji. V El Pa:>o je včeraj prispelo 500 redovnic, večinoma uršu-link in karmeličauk.
Sodi se, da se med redovniki in sveee-niki nahajajo tudi posvetni nasprotniki in zarotniki vlade predsednika Calle>a, ki zbirajo svoje pristaše, da bi v ugodnem trenotku vpadli v Mehiko ter strmoglavili vlado. Kakor zatrjujejo, razpolagajo zarotniki z več:imi količinami orožja in municne.
— Rim, 4. avgusta. Vatikan je proglasil 1. avgust kot dan žalovanja radi preganjanja cerkve v Mehiki. Zato so odpadli ta dan vsi sprejemi in ceremonije v Vatikanu. Papež je daroval mašo v svoji privatni kapelici in je molil za mehikanske katoličane. Vatikanski dostojanstveniki presojai:> položaj razmeroma mirno, ker so prepričani, da bo morala mehikanska vlada izpreme-niti svoje metode, ako bo hotela obvladati odpor mehikanskih katoiičanov. Informirani krogi trde, da ie Vatikan diplcmatičnim potem naprosil Združene države, naj bi poskusile omiliti ostrino Callesovih dekretov.
Drzen vlom v Ljubljani
Daens, naibrže zgodaj zjutraj, je bi! v Kolodvorski ulici izvršen drzen in rafiniran vlom. Način in izvedba vlomai je v ljubljanski kriminalni kroniki neobičajna. Vlomilec je skoraj do golega okradel redücira-nega državnega uradnika. Na še nepojasnjen način se je neznani vlomilec vtihotapil po noči v hiso kamnoseka in industrijalca s. Vodnika v Kolodvorski ulici ter naibrže poskušal najpreje vloniti v stanovanje g. Vcdnika. Pozneje je skušal pri drugih strankah. Zaman! Končno je prišel do zadnjega stanovanja v hiši, do stanovanja reduciranega uradnika g. Vinka K. Ta je prišel domov okoli 11. ponoči ter našel vse v najlepšem redu. Njesova služkinja je že spala. Predsohna vrata ie zaklenil. Ključavnica je navadna. Zjutraj pa je g. K. presenečeno ugotovil, da mu ie iz sobe, kjer je spal, zmanjkala nova lepa obleka, perilo, vsa gotovina v znesku 600 Din, celo ščipalnik in aktovka, v kateri so bile razne listine in uradniška legitimacija. Vlomilec se je naibrže poslužil vitrina ter na ti-homa odprl predsobna vrata, na kar se je priplazil v uradn kovo sobo ter tam v času, ko je g. K. trdno spal, izvršil svoj posel. Neopazen in natihoma jo je potem pobrisal, skoraj gotovo zopet skozi vrata. Tudi služkinja ni slišala nikakega šuma in repotanja.
Vlom je bil izvršen na zelo zagoneten in izredno rafiniran način. Vlomilec je moral biti o razmerah v hiši prav dobro ori-jentiran ter je naibrže računal na bogat plen v stanovanju g. Vodnika, ki se nahaja z družino na letovišču, a je njegovo stanovanje skrbno zaklenjeno.
Danes zjutraj je v Šolskem drevoredu neznan kolesarski tat odpeljal 2500 Din vredno kolo Alojziju Ahlinu iz Hradeckesa vasi. — G. Ferdinandu Accettu ie bilo ukradeno izpred mestnega gradbenega urada kolo znamke -Styria*, vredno 2500 Din. — V Kolodvorski ulici je bilo posestniku Josipu Trobiču iz Büecke, ki je prenočeval v nekem tamkajšnjem prenočišču, ukradenih
ODPRAVA VOJAŠKE KONTROLNE KOMISIJE V NEMČIJI
— Berlin, A. avg. Politični kros: računajo, (In se medzavrzniškii kontrolna komisija ukine najkasneje oktobra, ako na na*t'r-pijo nove komplikacije. Baje i«' «!<■! častnikov te komisije že ■ 1 o h i l nalog, naj ho-lo pripravljeni, da dobe v jeseni <1 • tigo nalogo.
ŠPANIJA IN DRUŠTVO NARODOV
- Pariz. 4. avjc Kak t poroča Petit Pari-ien i/. Madrid.«, je Španiji pripravijc# na sprejeti kompromisno rešitev plede l)ru* štv.-i narodov. Po tej rešitvi naj bi o\:>">i!* Španija j'i.>;cnci! *»edež \ Društvu narodov za debo 8 do 10 let,
COOLIDGE BO ZOPET KANDIDIRAL
— \ewyork. 4. avsv.^a. po posetu pri predsedniku Zcdinicnih <lrl-v ic ^iavii bivši -veleposlanik Child, d.i nam:ra\a Coo« lidge zopet kandidirati za me^to predsed» nika pri prihodnjih volitvah, ki bodo leta 192$.
POTRES NA JAPONSKEM
— Tokio. 4. avgusta. Vč^rnj je ninr;ui potres razburil prebivalstvo, ki j€^ pobeglo iia ulice in ki Be noče vrniti v atanovanja, ker se boji novega potrc«-a. Y okoli, i jp» potres povzročil veliko šk<x!o. PoruMl j» med drugim ielezniski nit.m. ki bo pa pravkar gradili. Enak potre> so čutili tudi v Jokohami.   Telcfoji.-ok   zvez.*4.  <o piekinjonn.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Lesni trs: Deske, smrekove. 2Q nun rrome, franko vacon uakl. postaja, 1 \ax.. denar hi blaso 45 1, zaključek 450. — 1J v -ske, smrekove, 25 mm, inonte, ogledanö, franko vagon nakl. postaja, 1 vagon, denar in blaso 450, zaključek 450.
Efekti;   Investicijsko posojUo 19-1
72.50— 7->. Loterijska drža\ na renta za voi-110 škodo 292 -29(>. Zastavni li^ti Kranj -kc deželne banke 3}—22, Kom. zadol/nice Kr. dež. banke 20—22, Celjska posojilnica Celje 193—194, ljubljanska kreditna banka Ljubljana 175—195, iMcrkautilr.a banka Kočevje w—VO, Pn*a hrvatska štedionica Zagreb 865—570, Sla venska banka Zagreb 50, Kreditni zavod Ljubljana 165—175, Združene papirnice 102, Stavbna družha Ljubljana 55, Sešir, Škoiaja Loka, 103—1' 1.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Wien 799.25—503.25. Berlin 13.4925—13.5325, Italija 18S.44—169.64. London 275.05—276.25, Newyork 56.465— 56.765, Pariz \59.36—161.36. Praga 167.3«— 16S.3.9, Curiii  10.94S— *0.9bS. ;
Efekti: 1% invest. pos. 1921 73.50--74.50, Z%*& drž. rente za ratnu štetu 297— 299.05, 299—300, Ljubljanska kreditna 175, Mrv. csko.nptna banka 1O0—100.50, Kreditni zavod Zagreb 102—103, Hipotek a rna banka 54—55. Jugobanka 91- 91.50, P>aste-diona 870—875, Slaven«;ka banka 5CV--525, Eksploataciia 10—13, Drava dd. Osijek 215, Scčerana Osijek 265—270, Isis dd. 50—54. Nihag 14—15, Gutman 195—200, SUveJül 112—115, ^la%onija 31—32, Trbovclicka .Ml —45, Union paromlin 350, Vevče 105—110« Agraria 39—i\.
INOZEMSKE BOHZK. Curih (predborzr); Beograd 9.11. Parir. RIO, London 25.1275,   Newyork 516.825, Milan 17.2J. Praga 15.3075, Dunaj 73.10.
Trst *(predborza): Beograd 52.70^— 53.20. Pariz 81.80—S2.50. London 145.70— 146.20, Newyork 30—30.10, Praga S8.Jba-i
«SCOVENSKI   NAROD, dne 5. avgusta 1926.
Ste.. 171
Dunov in druge reke zopet naraščalo
I
Na Slovaškem.
Na Slovaškem je v ponedeljek ves tran deževalo. Hidrografični oddelek ministrstva javnih del v Bratislavi poroča, da Dunav na Slovaškem rapidno narašča. Pri Bratislavi je dosegel 528 cm, pri Duiiajf. 50S in pri Komarnu 546 cm. \ Avstriji je dosegel Dunav na nekaterih krajih višje stanje kot pri zadnjih 4velikih poplavah, na Slovaškem pa za enkrat še hi nevarnosti, da bi vode tako narasle. Reka Morava kljub deževnemu vremenu nt prestopila bregov.
V Tatrah in vo dolini reke.Vahe so se na več krajih v nedeljo utrgali oblaki. Radi silnih nalivov je bil železniški promet na košiško-bohu minski progi ustavljen. Voda je porušila biizu postaje Strby nad-100 metrov železniškega na-&ipa. tako da je bil tovorni promet popolnoma ustavljen, osebni se je pa vršil s prestopanjem. Reka Vaha je narasla od 2-17 na 348 cm nad normalo. Cestni pro-tnet počiva, ker je voda preplavila vse ceste. Prebivalstvo desnega brega je .popolnoma odrezano od mest in vasi. iVas Orlove je popolnoma pod vodo. Voda je zalila tudi manufakturno tovar-,no v Zilini. Tudi druge slovaške reke so 'močno narasle. Tako je narasla reka Nitra od 17 na 81 cm nad normalo, re-
ka Latorica od 82 na 205 in reka Bodrog od 25S na 338 cm.
V drugih državah.
Radi neprestanih nalivov v alpskih deželah je začel Dunav v Avstriji zopet rapidno naraščati. V ponedeljek je dosegel 273 cm nad normalo, včeraj pa £e 378 cm. Vsi niže ležeči kraji v dunajski okolici so pod vodo. Dunav je jjoplavii v nedeljo in včeraj vse polje in vrtove na obeh bregovih.
Hidrografični oddelek madžarskega poljedelskega ministrstva poroča: Iz gornjega toka Dunava se bliža nov val katastrofalnih poplav. Pričakovati je. da doseže Dunav pri Budimpešti 6. avgusta 5S0 cm nad normalo, tako. da bo velik del budimpeštanske okolice pod vodo. Parobrodna družba je že pozvala lastnike skladišč, naj pravočasno spravijo svoje blago na varno.
Iz Berlina poročajo o katastrofalnih poplavah ob rekah Desavi in Labi, kjer so uničeni vsi poljski pridelki. Tudi iz Pekinga prihajajo poročila o veliki po-vodenjski katastrofi. V Konauu, kjer ima svoj sedež general Vupejfu, so napravile poplave ogromno škodo. Utonilo je 4000 oseb.
Dogodki križec Ji§iosiaoif e
Zagrebški kinematografi groze s  štrajkom.  —  Več milijonske poneverbe v lepoglavski kaznilnici, — Osiješka afera.
Minister notranjih zadev je izdal znano naredbo, da se mora od 1. avgusta naprej pobirati na vse vstopnice po_ isebna taksa po 2 dinarja v korist fonda ^za poplavljence. Zopci ta. ojilo_k pa so sc vprli lastniki zagrebških kinematografov« Od kar so začeli pobiraii to takso, je obisk silno padel, tako da trpe občutno škodo, zlasti še, ker morajo itak 4U odstotkov od vstopnine oddajati državi in občini na raznih taksah. Včeraj sc je vršilo zborovanje lastnikov za-fgrebških kinov; po zborovanju so lasi-Iniki posetili velikega župana ter mu izjavili, da bodo prisiljeni podjetja zatvo-riti, ako se ta naredba takoj ne ukine. Opozorili so ga tudi na to, da minister notranjih zadev ni upravičen nalagati novih davkov, ki niso predvideni niti v proračunu, niti ni za to pooblastila v finančnem zakonu. Nadalje zatrjujejo lastniki zagrebških kinematografov, da >sc ta taksa v beograjskih kinih sploh ne pobira. Davčni urad v Zagrebu ni hotel izdati vstopnic, ker so se lastniki kinov branili, plačati to takso v naprej, kakor je to običajno pri državnem veseličnem davku. Organizacija lastnikov kinematografov je izjavila, da je pripravljena storiti za poplavljence vse, kar je v njenih močeh, protestira pa, da bi se jo k temu sililo na način, ki ogroža obstoj podjetij.
j Mnogo prahu je svoje dni dvignila aretacija ravnatelja kaznilnice v Lepo-glavi, kjer je nenadna revizija odkrila jvelike nerednosti. Ravnatelj zavoda dr. iŠaban je bil takrat aretiran in zaprt, pozneje pa oddan v bolnico radi opazovanja duševnega stanja, ker se s strani 'njegovih sorodnikov zatrjuje, da ni popolnoma normalen. Med tem je bila v Lepoglavo odposlana od ministrstva posebna komisija, ki je vse poslovanje v zavodu revidirala. Preiskava je trajala >ec mesecev. Te dni je kojnisija svoje klelo končala ter predložila ministrstvu pravde svoje poročilo, ki obsega osem zvezkov po 100 s strojem pisanih pol.
Iz tega poročila izhaja, da je dr. Ša-ban poneveril v škodo države 5,71ü.9</J Din 16 p, nad 2 milijona dinarjev doliod-rkov pa je sploh utajil in porabil zase. Preiskava je bila zelo otežkočena. ker ni bilo na razpolago nikakih zapiskov. 'Skladišča in drugi oddelki zavoda so Mi povsem brez vodstva in evidence. Komisija je morala preiskovati vse dobave zavoda in je zelo verjetno, da je Jodkrilale delmarverzacii, dočimsemno-■gi trgovci in drugi, s katerimi je bil dr. Saban v »poslovnih« zvezah, sploh niso
javili. Po mnenju komisije bi lahko imela država od zavoda lepe dohodke, ako bi bilo vodstvo v poštenih rokaii. Pokazala se je znova potreba strožjega nadzorstva in večkratnih revizij vseh slič-nih zavodov, ki so pod državno upravo.
Vprašanje, ali je blagajnik železniške postaje v Osijeku Reichherzer izvršil samomor ali pa jo postal žrtev roparskega umora, še vedno ni razčiščeno. Zagrebška medicinska fakulteta je podala te dni svoje strokovno mnenje v tej zadevi. Strokovnjaki samomora ne izključujejo, pripuščajo pa tudi možnost umora. Ubodi v srce so lahko podani od roke samomorilca, ker so v sodno-me-dicinski praksi znani slučaji, da so si samomorilci prizadejali več smrtnih ran. Ker je imel mrtvi Reichherzer v roki pero, so nekateri izključevali samomor, češ, da bi mu bilo v tem slučaju gotovo padlo iz roke. Strokovnia-sko mnenje pa pravi, da tudi to ni izključeno, ako je bil že prvi ubod smet-nonosen.
To mnenje strokovnjakov je izzvalo v Osijeku veliko senzacijo, ker se potrjuje domneva, da je Reichherzer izvršil samomor in samo fingiral roparski umor. Kljub temu pa namerava državno pravdništvo obtožiti zaprtega Kirch-lechnerja radi roparskega umora.
Kakor smo že poročali, se je izvršila v ponedeljek na madžarski obmejni postaji Kelebi pri Subotici med našo in madžarsko delegacijo v smislu tozadevnih pogodb izmena političnih zločincev. Naša država je izpustila 16 madžarskih državljanov, Madžarska pa je vrnila 14 naših ljudi. Pri predaji sta obe delegaciji prečitah akte o pomilošcenju. Madžari, ki jih je predala naša delegacija Madžarski, so bili obsojeni na težko jeco po 2, 3, 5, 10 in eden celo na 15 let. Slednji je bil znani dr. Geza \\ eis, ki je bil obsojen radi špijirfiaže in raznih drugih deiiktov po zakonu o zaščiti di :ave.
Ko je bil pomiloščenim Madžarom v kaznilnici prečrtan akt o pomilostitvi, so bili samoumevno vsi iz sebe samega veselja. Ko pa so zvedeli, da bo za njih 16 izpuščenih samo 14 naših, na Madžarskem zaprtih državljanov, sta začela dva »stavkati« in nista hotela zapustiti zapora. Užaljena je bila njihova madžarska čast, da mi naše ljudi ceni-, mo tako visoko, da zadostuje 14 jugo-slovenskih pomiloščencev za 16 čistokrvnih Madžarov. Seveda pa sta se pozneje le premislila in tudi odšla iz zapora.
Ljubljanski sejem in trzni dan
i >ana>iiii mesecui živinski sejem / o*i-rom na kritični gospodarski položaj ni Etil bas dobro obi-k;ai, tu«1i pogr.u živine ne prevelik. Kljub temu ?o cene padff\ raren cen niJadičem-preSičkom. ki so pos: krnile. !sa r€'jem je bilo prignanih: 287 konj, i) žre-bet, 90 volov, 97 krav, 26 telet in 146 pre-šičkov. starih od 4 do 6 tednov. Cene apro-ksimativbo: konji par od 5000 Din dalje, voli: I. 8 Din kg žive teže, II. 7.50 Din, III. 7 Din, teleta 10 de 11 Din, krave klo-batsarice 3 do 4 Din, plemenske 5 do 6 Din, presicki od 250 do 400 D m več po komadu. Kupčija je slaba.
Na živilskem trgu je bilo opaziti danes velik dovoz zgodnjega sadja, zlasti hrušk in jabolk. Blago je bilo pripeljano deloma iz Štajerske .deloma iz Vojvodine odnosno j z Bosne. Štajersko blago je sortirano, lepo in zdravo, dočirn je blago iz drugih krajev nesorlirano. Na trgu so se pojavili Bosanci, ki najprej ponujajo blago domačim grosi-stom, a ga pozneje prodajajo na Vodnikovem trgu za isto ceno kakor grosislom. Ker nimajo obrtnega dovoljenja in ker n^3 plačujejo nikakega davka, so ti Bosanci, katere so pregnali iz Zagreba, Celja in Maribora in so se sedaj zatekli v Ljubljano, izzvali med domačimi branjevci in prodajalci sadja proteste in mestna občina, je ukrenila, da ne smejo ti prodajalci sadja vsak dan nuditi svojega blaga na trgu na drobno, ampak le ob tržnih dneh. Bosanci so se pred dnevi pritožili proti ukrepu mestne občine oziroma tržnega nadzorstva na velikega župana. Mestna občina je velikemu županu zadevo pojasnila.
Zdrave štajerske hruške so na drobno po 6 Din kg, na debelo po 4 Din. Okoličani so na trg pripeljali tudi ogromno količino prav lepih borovnic. Gob je zelo malo, največ lisičk. Cene sadju se gibljejo v splošnem normalno brez vsakih večjih sprememb, tudi cene drugim tržnim predmetom so nespremenjene.
Zelenjava: sala ta 4—5, zelnate glave 3—4, novi krompir od 1.50 — 2, kumar-0Q 3—4, kumarce za kis 12—15 (za 100 kosov), paradižniki G—7, repa 3 Din, fižol 3 do 5
Sadje: bosanske in banatske hruške 4—6 Din, češplje 8—10 Din, grozdje 10, maline 6.30, borovnice 1.50 do 2 Din.
Perutnina: piščanci 12 do 15 Din, večji do 25 Din. kure 25 do 40 Din, petelini 30 do 40 Din, jajca par 1-50 do 2 Din, čajno maslo 55 do 60 Din, navadno surovo maslo 40 Din, kuhrmo maslo 45 Din, sirček 9 do 10 Din, mleko 2.50 do 3 Din liter.
Izpred sodišča
Živahne ženske.
Če se take začno med seboj pričkati in preklati, potem je joj. In zgodi se, da spravijo včasih še moške v ta močnik, ki pa potem včasih napravijo konec takim hu* d rn jezikom s trdo pestjo, kar jih pa. seve* da fudi če^to spravi pred sodišče.
Neka taka precej številna družbica je zabavala danes okrajnega p-ednika v tako* zvanem «spetirsolu» št. 28 na okrajnem so* dišču. Sodnik vpraša tožnico: «No kaj je govorila.*
«Zmerjala me je, in pa kako, gospod sodnik ...»
«Joj, joj, ne, gospod.» se oglasi tožen* ka tam zadaj na klopi, «Bog pomagaj, to ni res ni res — ni res.»
«Tiho, zdaj sprašujem jaz in ta odgo* varja. No, torej.»
< Bilo je na hodniku, gospod, in stopila je ona proti moji stari mami in jo je nas padi;] . . .»
«Gospod, to ni res. pa ni res, vsi lažes jo, in sam Bog mi jc danes živa priča, da I   ni res. Kar pokličite ga, gospod sodnik.»
«Tiho, žena, če ne, greste iz sobe ..
In tožnica nadaljuje: «Poglejte jo, gos sp^d. strašna je ta ženska in nobenemu v hiši ne da miru. Zmerja, pljuva, poliva in vse različno počne . . »
«O joj, o joj gospod, kako laže ta žen* ska, to ni res, ni ni res, pa ni res, pa ne bo res. Gospod, res je, da ni res. Kar mene posh'sajte!»
Sodnik malo nervozen: «Tiho! Če ne, greste ven z vašim res in ni res. Strašna ženska ste vi.»
<Ni res, gospod, pa ni res. Tisti Bog, ki tam gori živi, poglejte, gospod, ta mi je priča, da ni res, pa ni res.»
Tožnica: «Gospod, ta ženska tako grdo pljuje, da se vsem gnusi.»
«O Bog tih poslušaj in povej, da to ni res. Joj, joj, joj meni in vam, kako lazete.»
Sodnik:  «No  zdaj  imam  pa  dosti...
Ali zahtevate odškodnino .za udarec?»
Tožnica: «Ne, gospod. Ampak za sle* pe naj kaj da, stroške in zdravnika naj plača, pa mirna naj bo.»
«O, gospod, ro ni res, to ni res, jaz pa mirna, to ni res, Bog tem gori mi je priča, da to ni res. Samo meni verjemite, gospod!»
Sodnik: «Tiho... Urša* vi ste Krvi, da ste jo zmerjali.»
«... ni res . . .»
Tiho .;.   in   psov ali...»
«Oni so mene, gospod ...»
«rTiho pravim ... in da ste jo posodo* vali. Zato ste obsojeni .. »
«Oh — oh — moj Bog, ali slišiš tja gori . . .»
«...na 100 Din gk>hc ali pa boste dva dni zaprti.%
Plačati morate tožnici 50 Din za bole* čine in pa stroške.»
«O Bog, ali slišiš?*
Sledi *-ar vzdihljajev. nato pa skoči obupana žena zopet pokonci in zakliče sod* niku: «No. kaj pa z mojo stvarjo, gospod sodnik? Aha, sedaj pridemo pa mi na vr* slo! Aha, sedaj poslušajte.«
In petrka se žena z roko na prsa. — Xo, in pri nadaljni obravnavi so ugotovili, da je tudi prva tožnica udarila svojo hudo «Xi res» s pilo po obrazu in jo poškodo* vala. To pa ie bilo bolj hitro končano. — «Udariii ste jo.» je zaključil sodnik ta te* ater, «in se kaznujete sedaj tudi vi na 100 dinarjev globe ... Sadaj pa z Bogom in da se ne vidimo več!»
«O joj, o joj gospod, premalo ste jo: no pa bo že; o joj, gospod, zdaj pa z Bo* gom, gospod.y» — In to je odmevalo še po veži tja do izhoda in culi smo v sodno dvo* rano še celo skozi okno izpred justične pas lače. . . «Ni res. ni res . . grda baba, dobila si pa le in plačala ... pa ni res...»
Damski šahovski furnir za prvenstvo Jugoslavije
V okviru jugoslovenskega SäHovakega kongresa v drugi polovici avgusta se vrši v Ljubljani tudi I. damski šahovski turnir za naslov jugoslovenske prvakinje. Marsikdo se bo nehote začudil, ko bo bral ta naslov. Saj se je Še nedavno smatralo za nekak kuiiozum, če je v kavarni sedla kaka dama za šahovsko desko. Tem začudencem gotovo še ni znano, da so damski šah goji že povsod po kulturnih in naprednih državah. Daleč pred vsemi deželami koraka Anglija, katere šaMstke prekašajo svoje kontinentalne konkurentke v vsnkem oziru. V dokaz je mednarodni damski šahovski turnir, ki se je pretek M mesec vršil v Budimpešti, kjer je evropska kontinentalna prvakinja gospa Kalmar-Wolfova podlegla Angležinji Miss. Holoway, ki je bila v visokem razmerju prva.
Povsod po svetu se danes razširia šah med damskim svetom. Prireditve so na dnevnem redu in damski šahisti že dosegajo prve uspehe. Lansko zimo je uvedel tudi ljubiiau^ki šahovski klub dame v šah. Vršil se je tudi damski turnir, na katerem je sijajno zmagala mlada, talentirana gdč. Vera Vadnalova vse svoje nasprotnice. Zato slovenski damski Šah upravičeno pričakuje od nje novih uspehov. Prilika ji je letos dana, saj prireja naša šahovska zveza v drugi polovici avgusta velik damski turnir za prvenstvo Jugoslavije. GdČ. Vadnalova 6e je že prijavila k temu turnirju in je upati, da bo dosegla časten uspeh.
Pa tudi druge naše šahistke se udeleže turnirja. GdČ. Sonja Lapajne, druga zmagovalka zimskega turnirja, se je v zadnjem času mnogo bavila s šahom, tako da je pričakovati ml nje dobre igre. Ga. Sava Šerba-nova bo s svojim teoretičnim znanjem dosegla brez dvoma lep uspeh. Prvič nastopa ga. Vera Čeme, ki razpolaga s pomembno rutino in bo vsled tega ena najnevarnejših kmdidounj za naslov jugoslovenske prvakinje. Pa tudi ostale prijavljene ljubljanske igralke bodo gotovo storile vse, da se pladrajb na prva mesta. Gdč. Mirni Sturmo-va, L'uba Kozinova in Mira Jelnčinova so iskrene igralke ljubljanskega šahov?kega kluba. NemoToče je presoditi, katera izmed teh prijav!1 lili igralk bo zmagovalka. Zato bo tudi turnir izredno zanimiv, še posebno vsled tega. ker je to prvi javni damski turnir v naši državi.
Katere icrralke bodo pcslala naša druga jugoslovenska mesta, še ne vemo, poročali pa bomo takoj, Čim se prijavijo.
Naravno je, da bo ta turnir zbudil me i damskim svetom Ljubljane mnogo zanimanja. Marsikatera dama bo dobila veselje do šahovske igre. Ljubljanski šahovski klub bo z veseljem podpiral razvoj šaha med našimi damami, ki naj vstopajo v klub, da dobe potrebno teoretično izobrazbo. Prijavlja se lahko vsak dan popoldne navzočemu tajniku. Permanentne vstopnice za damski turnir kakor tudi za turnir najboljših igralcev Jugoslavije se dobe v trafiki Sever, Šelenburgova ulica.
£Beležnica
KOLEDAR.
D.-nes; sreda. 4. julija 1926; katoličani: Dominik; pravoslavni: 22. julija 1926, Mi« rija Magdalena; muslimanu: 24. moharema 1345: Žid je: 24. aba 5686.
Jutri: četrtek, 5. julija 1926; katoličani: Marija Snežna: pravoslavni: 23. julija 1926; Trofim in Teofil; muslimani: 25. moharema 1345; židie: 25. aba 5686.
DAXA>NJE PRIREDITVE.
Kino Ljubljanski d\'or: ■Postohyvka», Kino Matica in Ideal zaprta.
DE2URNE LEKARNE.
Danes; Bak^rčič, Karlov ska c^j-.a 2; Piccoli, Dunajska cesta o.
Jutri: Bahovec, Jurčičev tr£ 2, Ustar, Sv. Petra cesta 73 in Jošt, Spodnja Šiška.
AH je to mogoče ?
Za Časa katastrofalnih poplav v Vojvodini je priobčila beograjska »Politika« karikaturo, ki predstavlja orožin.\e in eksekutorje, ki s čolnom veslajo okrog poplavljene hise ter iščejo, kaj Di se še dalo zarubiti na račun zaosiaiiU davkov. Karikaturistu se pac ni sanjalo, da se bo njegovo iromziranje na^e davčne prakse kdaj uresničilo.
V novosauskiii listih citamo sledeči, neverjetni situaj;
Oücina i\ara\ ukovo je bna po pu-plavi zeio hudo pnzadeia. \ se hise i> > oiie do sirelie pud vodo in mnogo :>e jih je porušilo. Kazumijivo je, da je voda uničila vse, kar je oilo v In^aii. i e dni pa so prišli orožniki in izünevalci ter so zaplenili kmetom vse, kar jim je še preostalo, ces, da so pred dvema letoma oddali monopolni upravi premalo tobaka, ki so ga pridelali. Prizadeti so zatrjevali, da jim je tobak uničila voda, ki je poplavila tudi lani in predlanskem 2 do 3 metre visoko vsa polja in vse hiše. A bilo je zaman. Eksekutorji so znosili v občinsko hišo vse, kar so našli: pohištvo, obleko, živila, ki so obubožanemu prebivalstvu po poplavi še ostaia.
Vse zarubljeno blago bi se imelo prodati na javni dražbi. K sreči pa be ni našel noben kupec, ker kmetje lasuiili stvari pac niso hoteli kupovati nazaj. Končno so eksekutorji uvideli, da ne bodo ničesar dosegli in so praznih rok odšli.
Razumljivo je, da je tako postopanje finančnih oblasti izzvalo med prebivalstvom največje razburjenje in ogorčenje. Ako prizadeti spričo takega postopanja oblasti niso več mogli udusiti svojega ogorčenja, in so morda zakrivili prestopke, ki se po zakonu strogo kaznujejo, jim tega pač noben trezno misleč človek ne bo štel v zlo.
Spori
Jubilej SK Slavije.
SK Slavija, Ljubljana-Vcdmat, proslavi v dneh 7. in S. t. m. svojo petletnico. Ob tej priliki 6e vrši na igrišču SK Ilirije nogometni turnir za dr. Per kov pokal. V turnirju sodelujejo moštva Slovana, Hermes.i, Jadrana in Slavije. Tekme, ki se vrše ob vsakem  vremenu,  se  odigrajo sledeče:
Dne 7. t. m. ob 16. Slavija in Slovau in ob 17.45 Hermes ; Jadran.
Dne 8. t. m. ob 16. premaganca in ob 17.45 zmagovalca iz tekem dne 7. t. n>.
Nadalje se vrši dne 8. t. m. ob 10. dopoldne slavnostni občni zbor v šolski tel >-vadnici v Novem Vodmalu.
Kot zaključek proslave se vrši i-lega dne od 16. dalje velika vrtua veselica v gostilni A. štor v Vodni.11 u. Poleg r.iz izvrstnega sporeda se bo na veselici izročil pokal zmagovalcu v nogometnem turnirju, ostalim sodelujočim moštvom pa spominska plakete.
Pokal in plakete so v izložbi trgovine štor v Vodmatu. K vsem prireditvam vljudno vabi odbor.
za avtomob ie in motocikle 8. avgusta. — Pri;ave sprejema tajništvo AvtokluDa, Ljubljana, Kongtesni trg 1/1 2i37
P. Ripson:
28
u smrti"
moroman.
V aparatu je zaškrtalo in Graft« je odložil slušalo. Povedal je policijskemu uradniku, kaj mu je dejal nadinspektor Kerry in nato sta odšla s šoferjem iz policijskega urada. Na cesti je dobro nagradil šoferja, si zapisal njegovo ime in naslov in ga odpustil. Potem se je podal v edini hotel, ki se je nahajal v tem malem kraju, ter si najel prenočišče. V svoji negotovosti pa celo noč ni zatisnll očesa.
Naslednji dan se je že ob petih s prvim vlakom odpeljal v London, si •najel sobo v hotelu in nato taval ves dopoldan po cestah in kavarnah, da si ^prežene čas. Postajal jc vedno bolj ^nervozen . Točno ob dvanajstih se je tjavil v Kerryjevi pisarni. Službujoči juradnik mu je dejal:
»Gospod nadinspektor Kerry mi je inaročil, naj počakate, kajti če ne bo mogel priti, bo telefoniral.«
Grant je čakal dobrih deset minut, ko se je slednjič oglasil telefon!
»Gospod nadinspektor govori,« mu £e dejal uradnik, ki je bil dvignil slu-:saio ter ga je podal Grantu, »Halo! Tukaj Grant« »Kerry   gpvorJJ^  Gospodi jßr4*&
vam včeraj roparji vzeli vašo prtljago in ali se je ono indijsko bodalo nahajalo med to prtljago?«
»Da, gospod nadinspektor. Vzeli so tv svoj avto oba mala, usnjena kovčka, iz katerih je obstojala vsa moja in Eli-zina prtljaga. V mojem kovčku se je nahajalo tudi ono bodalo, drugih vrednostnih sto ari pa ni bilo notri, samo perilo, obleka in toaletne potrebščine.«
»fivala. Vse gre dobro, v najkrajšem času vam privedeni vašo zaročenko. Povejte mi samo naslov hotela, v katerem se nahajate.«
>Terminus Hotel, soba 283. Imam telefon v sobi.«
»Dobro, obveščeni boste skoraj gotovo pojutrišnjem popoldne. Do takrat mi ostanite zdravi in ne podvzemite prav nikakih korakov. To vam še enkrat zaničujem. Na svidenje, dragi Grant!«
Ko je Grant odšel iz Scotland Yar-da, so bili njegovi živci stavljeni za veliko preizkušnjo. Boj ali trpljenje bi mu bilo mnogo ljubše kakor brezdelno čakanje in onemoglo zaupanje v usodo. Sicer je bil pa prepričan, da se mora stvar dobro izteči, ker jo ie vzel v roke najslavnejši detektiv Anglije.
Zvečerilo se je že, ko je nadinspektor Kerry stopil s,strehe avtobusa. Stal je na trotoarju in se nekaj trenutkov oziral na desno in levo po Piecadirviu, veliki ulici sredi Londona. Noč je bila
amsim vas za akri^r^ilr rtfafr-' "Iflfrp jpj^™, j&j^J&J
megla je nastajala. Ob tem božičnem času je bilo mnogo ljudi na ulicah; tiste, ki so se šetali za zabavo, je bilo lahko razločevati od onih, ki so jih bili posli zadržali v sredi mesta in ki so hiteli sedaj na vse strani domov k topli peči. Gledališča so bila nabito polna. Dolga vrsta elegantnih, razsvetljenih avtomobilov je vozila vesele večerne družbe. Med nje so bile pomešane skromnejše avtotakse.
Kerry se je ločil od male skupine štedljivih obiskovalcev gledišč, ki so čakali na postajališču avtobusov, ter je odšel počasi v zapadni smeri. Zamišljeno je gledal pred se. Nasproti ogla Bond Streeta se je ustavil, vrtel svojo palico in strmel v ta ozki bazar Bagdada Zapada.
Njegova atletska postava je bila zavita v volnen plašč z dvema vrstama gumbov. Ovratnik si je bil privil do ušes in polcilinder je nosil tako potisnjen v čelo, da mu je skrival ponosne modre oči. V istini v tej slabi luči ni bilo od obličja nadinspektorja Kerryja drugega videti kot njegove blesteče se, svetle zobe, ki jih je vedno kazal, če je žvečil gumi.
Smehljal se je, ko je žvečil. Dvomi so ga privabili ven v temo in zaenkrat jih je ubogal, ne da bi se obotavljal. Popoldne se je bil vrnil Dan Kerry mlajši, njegov sin: prišel je iz šole zr. božične počitnice domov, in Dan je bi! punčica v očetovem očesu. jQßaaa Kerry si je prihranila svoje
ostre opazke o fantovem šolskem izpri-čevalu za boljšo priliko kakor je prvi dan počitnic. Toda stari Kerry ni mogel skrivati svojega veselja — ki je bilo po mnenju njegove žene nemoralno — kajti fant je bil najboljši telovadec in športnik na zavodu. Njegove športne uspehe je pohvalil znamenit mednarodni športnik in stari Kerry, ki je bil govoril s športnim profesorjem, je zvedel, da bo njegov Dan postal znamenit amater v boksanju.
»Nisem še imel dečka, ki tako krepko stoji na nogah, je izjavil profesor. »Menda še nima popolne teže, toda razvil se bo še in dosegel bo še lepe uspehe. Mnenja sem, da ga nobeden starejših ne more prekositi in moram vam reči, da boste še imeli veselje z njim.«
Te besede so bile za ušesa nadinspektorja Kerryja slajša godba kot največja hvala, ki bi jo bil čul o šols' ih uspehih svojega sina. Kar se tiče čisto šolskih predmetov, njegovo spričevalo res ni bilo dobro,
»Toda,« je zamrmral Kerry polglasno, »postal bo mož.«
Spomnil se je, da je kljub pozni uri obljubil fantu, da mu bo radi neke stvari telefoniral in da mu bo javil, ali naj čaka na njegovo vrnitev ali ne. Kerry je udaril s svojo malo nogo ob tlak in se prijetno nasmehljal. Mislil je na telefon, ki so mu ga bili pred kratkim uvedli v njegovo hišo v Bn'xtcnu. Njegova žena ga je hotela imeti za božično
darilo, češ da ji bo prištedil marsika\o bridko uro čakanja. Keny je ra-e volje pristal na to, kajti pričakoval je, da bo v kratkem času imenovan za direktorja raziskovalnega oddelka prt policiji.
Zadovoljen je bil pri teh mislih in čakal je, da se prikaže presledek v dolgi vrsti voz. Nato je nagio šel preko Piccadillyja in zavil v Bond Street. Prt tem je na svoj poseben način migal z ramami, tako da je mogel vsak stražnik na sto korakov daleč spoznati .vRdeče-ga Kerryja.«
Njegove samozavestne oči so pregledovale vse osebe, ki so sedele v raz* svetijenih avtomobilih. Enako ostro ja opazoval pešce in posebno dolgo in natančno je motril malo skupino ljudi. Ki so čakali na postajališču avtobusov na levi strani ceste. Nadaljeval je svojo pot in gledal na desno in levo z gotovim^ določenim namenom.
Stražnik, ki je stal na oglu Conduit Streeta, se je dotaknil svoje čelade, ko je šel Kerry mimo in je luč obločnice posvetila na ponosno rdeče lice. Nadinspektor se ie ustavil, potem se je pa obrnil in vprašal:
■^Kaj hudiča vendar mislite?«
Izgovoril je te besede na tak način, da se je ^nesrečnemu stražniku zdelo, da vidi i^kre v temi.
»Oprostite, gospod, toda naenkrat sem vas spoznal in sem ...«
»Tako!« ga je prekinil osorni glas. »Koliko čas že služite?«
.»Sest mesecev, gospod.<
rftev. 174.
•SLOVENSKI   N ARU D» die >. avgusta iL JO.
Stran X
nevne veste
a
V Ljubtiani. dne
— Redukcije v notranjem ministrstvu.
Notranje Ministrstvo izdeluje načrt redukcije nepotrebnih oddelkov in odvisnega števila administrativnih uradnikov. V pošiev pridejo zlasti posebni oddelki za poedine pokrajine stare Srbije, ki so bili absolutno nepotrebni.
— Vojni gradbeni kredit. Na predlog vojnega ministra je vlada odobrila več gradbenih kreditov, med njimi tudi za nove vojašnice v Sloveniji. Vojašnica v Škofji Loki bo veljala 6 milijonov Din.
— Predlog poljskih učiteljev. Save5 poljskih učiteljev je predložil našemu UJL", da bi se sestali prihodnji mesec v Beogradu ce'.egati češkega, poljskega, bolgarskega in -jugosloven^kega učiteljstva. Na tem sestanku bi se razpravljalo o pripravah za vseslo-vanski učiteljski kongres. UJU je odgovorilo, da za enkrat še ne more sprejeti tega predloga, da ga pa načelno usvaja.
— Proaračunl delavskih zbornic znižani. Finančno ministrstvo je reduciralo predložene proračune delavskih zbornic od 26 na 10 milijonov Din. S tem sklepom so prišle delavske zbornice v težak položaj, ker bodo morale v kratkem znatno reducirati svoje uradništvo.
— Nova električna centrala v Jugoslaviji. Mestna občina Brod namerava zgraditi veliko, moderno električno centralo, ki ho služila za razsvetljavo mesta, pogon cestne železnice ter v industrijske svrhe mesta in širše okolice.
— General Wränge! postane rudniški tezenjer. Novosadski listi poročajo, da bo general Wrangel v .kratkem zapustil svoje ciosedanje stalno bivališče v Sremskih Kar-lovcih ter se preselil v Bruselj, kjer prevzame mesto rudniškega inženjerja. Wrangel je namreč v svoji mladosti dovršil študije tudi na moskovski tehnični visoki Soli In napravil inženjerski izpit.
Izpit za rezervnega administrativnega podporačnika inženjersko-tehničke stroke — mašinske grane je položil v Beogradu dne 28. julija g. Doro Fakin iz Ljubljane.
— Zanimiva tiskovna pravda se bo razvila v Zagrebu. Tamošnji prodajalci čevljev so vložili zoper znano tvrdko Bata tožbo, ker je baje v nekem svojem inseratu trdila, da zahtevajo jugoslovenski prodajalci čevljev povišanje uvozne carine na čev-Jje, da bi tako lahko svoje zaloge dražje prodali. Zagrebški trgovci s čevlji se čutijo radi tega prizadete in so v svoji organizaciji sklenili, da vsak zase tožijo tvrdko Bata radi zamenja potem tiska. Za zadevo vlada v vseh krogih veliko zanimanje, zlasti še, ker zahtevajo tožiteljl od tvrdke Bata velike odškodnine.
Prenapolnjenost zavodov za uraobolne. Ravnateljstvo državnih dobrodelnih zavodov sporoča: Prenapolnjenost vseh naših zavodov za umobolne je postala absolutno neznosna in zato opozarjamo vse privatnike in županstva, ki dobe poziv da sprej-mejo bolnike v domačo oskrbo, da se temu pozivu takoj in brezpogojno pokore kajti le tako bo omogočeno še nadalje sprejemati v opazovalnico bolnike. Pri tem pa se naj — sklicujoč se na ponovna obvestila v časopisih. — omenujejo gg. zdravniki na one slu čaje, K! so zavodove oskrbi absolutno potrebni. Ako se ne bodo upoštevale te želje, primorani bomo opazovalnico povsem sisti-rati.
Miklošičeva slavnost v Ljutomeru. Va-
" o, ki ga je poseben odbor razposlal izven Prlekije živečim Prlekom, seveda ne pomeni, da niio dobrodošli vsi, ki se ponašajo s tem, da so Prleki in žive v Prlekiji. Vabljeni pa so sploh vsi Slovenci, ki znajo ceniti kri svoje krvi. Železniške zveze so dovolj jugodne. Za Ljubljano je najboljša zveza odhod 5.26, dohod v Ljutomer 11.24, za soboto, dne 7. avgusta odhod 7.43 dohod v Ljirtomer 14.48, odhod 12.14. dohod v Ljuto-
:r 18.47. Za Maribor: odhod 4.55 dohod v Ljutomer 8.11; odhod 8.12, dohod v Ljutomer 11.24; za soboto, dne 7. avgusta od-
3 11.38 dohod v Ljutomer 14.48; odhod 15.43 dohod v Ljutomer 18.47. Vožnja polovična (cela vozovnica z vlažnim postajnim žigom, legitimacija v obč. uradu v Ljutomeru). Pričetek slavnosti ob 12.30. Pri v. maši ob 10.30 igra ljutomerska tr-ška godca znano mašo Ivana Miklošiča. N;;nicijelnim posetnikom iz bolj oddaljenih kraiev priporočamo, da prenočijo od 7. do J8L avgusta v Ptuju ali Mariboru, od koder dospejo ob 11.24 v Ljutomer; število pre-5č je namreč precej omejeno.
— Podružnica  SPD   v  Kranjski gori
gradi po severozapadni strani JPrisanka novo pot, ki bo imela okrog 1200 m relativne višine in bo mestoma speljana naravnost navpično po klinih in žici. Opozarja vse turiste, ki so namenjeni na Prisank (Prisoj-nik), bodisi od naše ali italijanske strani, naj io skrajno previdni in naj ne prožijo kaninja, vsaj v severozapadno stran stene ne. Vsak, tudi majhen kamenček, je lahko uso-depoln za delavce spodaj, ki so na vrvi navezani na 15—20 m globoki steni, kjer zabijajo kline in potrebne oprimke. Če bo "ne ugodno, bo pot še letos do vrha dograjena in otvorjena. Odbor je pretekle ve sklenil, da napravi drugo leto od te pota varianto skozi Prisank ovo okno.
— Cerkev In župnišče izropano. V Petrovem selu v Bački je bil minulo nedeljo
sen drzen vlom. Doslej neznani storilci so ponoči vlomili v tamošnio rimsko-kato-ko cerkev ter jo popolnoma izropali. Od-o več kelihov   in moštranc velike vrednosti, razne oltarne prte in več velikih prog. Obiskali so pa tudi župnišče, ki ; na samoti. Iz župnišea   so odpeljali kg lesko železno blagajno, ki so jo naslednjega dne naši! v gozdu  ne daleč od vasi, seveda popolnoma izpraznjeno. V bla-i je bilo nekaj nad 100.000 dinarjev gotovine, O storilcih manjka vsaka sled. Pre-• ijsrvo je radi tega drznega ropa zelo azburjeno. Način vloma kaže na to, da so £a izvršili »izšolani« tatovi, ker so^blagajno
•strokovne« odprli.^
4. avgusta 1926.
— Dan Tojakor H STctoTne    rojne bo
Wos zopet na Brezjah, in sicer v nedeljo 8. t. m. Zopet se snidemo, da si obudimo lepe in žalostne, spomine na dni svetovne tragedije, da u!rdimo naše prijateljske vezi in se še tesneje zoni žimo v močno armado krepkih mož, ki s težkim srcem zre na usodo naših bratov v Primorju in Korotanu. Spominjali se bomo padlih tovarišev, ki jim ni bilo uaojeno, da dočakajo svobodo domovine. Zato prihitimo 8. avgusta vsi na Brezje. Železnica nam nudi polovično vožnjo (vozovnice morajo biti na odhodni postaji opremljene z mokrim žigom in veljajo tudi za povrai^k). Bratje, na veselo svidenje! Glavni odbor ZSV v Ljubljani.
Razprodaja tihotapskih predmetov. Dne 8. t. m., ob 11.30, se bo vršila v prostorih glavne dravogradsske carinarnice javna raz prodaja sledečih tihotapskih predmetov: 28 kg svilenih in polsvilenlh tkanin za kravate, izklicna cena Din 13.000; 1 mbško kolo Din 1000; 1.5O0 kg surovega srebra 520; večji količina zlatih in srebrnih stvari Izklicna cena Din 4000. Glavna carinarnica v Dravogradu.
— Podpornemu društvu slepih Wolfe v a ulica 12, Ljubljana so darovali: Hranilnica in posojilnica Kranj 1O0 Din, g. Obram Matija Maribor 50 Din, Mestna občina Črnomelj 100 Din, Tribuna (F. Batjel) tu 100 Din- g. Ig. Vok to 20 Din, Marinko I. tu 20 Din, Vodiškar Ivan tu 20 Din, Hranilnica mestne občine Celje 500 Din, Mestno županstvo Krško 100 Din, Mrevlje Marija Št. Vid 200 Din, Mesto venca na krsto umrlega gosp. Fran Žan daruje rodbina Josip Kozak 100 Din, rodbina Ig. Žargl daruje mesto venca na krsto umrle pok. gospe Tauzes-Müller 50 Din, mesto venca na krsto gosp. dr. Justo Rožiča daruje Emil Tschurn 10O Din. Vsem plemenitim darovalcem se kar najiskreneje zahvaljuje — odbor.
iz Ljubljane
—lj Izročitev diplome. Društvo policijskih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani je snoči na prijateljskem sestanku pri Ma-renčetu na Dolenjski cesti izročilo prav okusno izdelano častno diplomo, delo g. Podobnika, rajonskemu pol. nadzorniku na Viču g. Ivanu Obrezi v znak priznanja za požrtvovalno delovanje kot centralni društveni blagajnik.
—lj Kruh pod vago. Tržno nadzorni-stvo je pred dnevi izvedlo kontrolo pri pekovskih mojstrih ter v več slučajih ugotovilo, da peki prodajajo kruh, zlasti štruce, pod vago. Proti 15 pekom je uvedlo tržno nadzorništvo primerno postopanje.
—lj Griža v Ljubljani. V Ljubljani se je pojavila griža. Lkrenjene so vse prohi-bitivne mere, da se griža omeji in je zlasti poostrena kontrola sadnega trga.
—lj Ubogi kužki. Ljubljanski konjač je napovedal neizprosno vojno vsem kužkom, ki letajo po Ljubljani brez znamke in bo večinoma tudi brez pravega gospodarja. Kakor vsak dan, se je tudi danes zateklo več takih izgubljenčkov na živilski trg. Prišel je konjač na trg z zakritim vozičkom in s svojimi pomagači. Z bakreno žico je s spretnostjo, kakor prerijski loveo v Ameriki, lovil po trgu in po drugih uli cah kužke. VIovil jih je precej.
■—lj Kolesarji in kolesarji! Policijsko ravnateljstvo ima sedaj največ posla e ko-Jesarji radi cestnopolicijskega odnosno radi spremembe voznega reda po cestah in ulicah. Kolesarji trdovratno vozijo še vedno IK) levi strani. Danes je policijsko ravnateljstvo prejelo iz vseh rajonov 19 novih ovadb radi napačnega vozarenja kolesarjev. So pa tudi slučoji, pri katerih kolesarji radi svoje neprevidne in drzne vožnje zaslužijo, da se jih pošteno prime. Tako je včeraj neki strojevodja iz Trnovega hitro vozil po drevoredu na Bregu, podrl delavko FrančiŠko Lapajne in ji raztrgal obleko. Povzročil ji je škodo 100 Din. Kolesarji dalje ne upoštevajo gotovih odredb policijskega ravnateljstva in napisnih opozoril mestne občine ljubljanske. Nekatere ulice in ceste so sploh ali pa vsaj ob Času promenade zaprte za kolesarje in avtomonili-ste, a kljub temu se po njih prav marljivo kolesark Precej krivde leži tudi na tem, da so napisne tablice s svarili in prepovedmi cesto tako skrite, da jih kolesar ali avto mobilis\ niti ne opazita, zlasti ako nista Ljubi jancana.
—lj Tatvina kolesa. Včeraj okoli poldneva je dlje časa pohajkoval pred poslopjem Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti neki mlad frko-vec. Čakal je na ugodno priliko, da odpelje izpred veže odnosno poslopja kako kolo, ker je dobro kalkuliral, da se tu večkrat ustavljajo kolesarji-sluge, ki imajo posla pri uradu. Načrt se mu je posrečil ter je opoldne izmaknil slugi pri tvrdki Agnola Matiji Strletu 900 Din vredno kolo znamke >Waifenrad<. Tat je s kolegom izginil brez sledu.
—I j Policijska kronika. V dnevih av-gustovih počitnic je tudi policijska kronika zelo suhoparna. Dnevni raport navaja samo 1 slučaj aretacije radi pijanosti, 1 tatvino kolesa, eno telesno poškodbo radi neprevidne vožnje, po 1 slučaj poŠkodb9 tuje lastnine in izgreda v neki kavarni kakor tudi tri sltlčaje kaljenja nočnega miru. V splošnem je Ljubljana ponoči zelo mirna.
—lj Zatekel se je mlad pes volčje pasme. Dobi se v uredništvu »Jutra*, Knaflje-va ulica 5, I
—lj Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Pevske vaje prične i dne 9. t. m. V dneh 5., 6. in 7. avgusta t. 1., vsakokrat od 6. do 8. zvečer v društvenih prostorih (Narodni dom) 99 sprejemajo novi dobri pevci in pevke, ki ne sodelujejo pri nobemem ljubljanskem zboru. Vabimo jih v svoj pevski krog! — Odbor. 709-n
—lj Šentjakobska kniifnira v Ljubljani, stari trg 11, je izposodila julija 37S5 stran-
kam 15.079 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od pol 5. do 8. zvečer in izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, rusko, nemške, italijanske, francoske, angleške, in es-parantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago tiskani imeniki knjig. 770-n .—lj Christofor uct*i za^od Tpi*ujP je ves *\gust in september vsak dan na Domobranski cesti 7. _      golsko leto prične 1.
oktobru. Vpisnina 10 Din., šolnina nizka ter se revnim gojencem »niža. 7""1 n
Iz Celja
—c ProšČenJe v Svetini nad Cel jeni bö v nedeijo 8. avgusta. Za Celjane je i ep iz* let preko Tovsta v Svetino, povratek pa čez Celjsko kočo.
—c Tedenski izkaz mestne klavnice. V tednu od 26- julija dö 1. avgusta se je zaklalo: 2 bika, 19 volov, 20 krav, 4 tehce. 40 telet in 34 svinj. — Uvozilo se je: 23$ kg govedine, 1705 kilogramov teletine in 99 kilogramov svinjine.
—c Dvorišče na starem okrožnem sodišču je še vedno v skrajno zanemarjenem stanju. Po njem teče še vedno gnojnica in Izgleda vse skupaj kakor eno samo veliko gnojišče. Tudi okrog poslopja Za kresijo izgleda ta^o, da je škandaL Odstranijo naj se tam vsaj kupi gnoja in smeti, ki ležijo za zrdovjem. ter ono napol podrto poslopje, v katerem se nahaja neki desinfekcijski aparat. Za ta aparat bi se vendar našel kje drugod kak prosior. Neumevno je, da se za te ogabne razmere nihče ne zavzame, je pa to tudi frivoina igra z ljudskim zdravjem, ker je dvorišče pravo leglo bacilov.
—c Sokolska župa v Splitu priredi 5. septembra župni zlet v Splitu, združen z razvitjem prapora. Bratje in sestre, ki se hočejo tega zleta udeležiti, se naj javijo radi privatne nastanitve najkasneje do 15. avgusta pri tajništvu Celjske sokolske župe,
—c Ustanovitev Narodno - strokovne zveze v Celju se bo vršila v nedeljo dne 15. avgusta ob 10. uri v klubovl sobi Celjskega doma.
„KLJUC
naj bol J se. najt r p<z,2nej iz. zato najetrtejše
Iz Maribora
—-m Prezidava Narodnega doma se je
že pričela. Restavracijski prostori se bodo zmanjšali. Vestibül bo prezidan ter bodo v tem delu nameščene pisarne in lokali Posojilnice. Vhod v gornje prostore bo iz dvorišča. Tudi velika dvorana se bo preuredila, tako da ne bo vec onega neznosnega prepiha, ki ee ga že vse boji. Delo bo trajalo več mesecev. Ljudska knjižnica, ki ima prostore v gornjih prostorih, posluje redno naprej in je dohod še po lesenih stopnicah z dvorišča.
—ni Razvitje prapora Orjune v Slivnici pri Mariboru se vrši v nedeljo dne 8. avgusta. Gctovi krogi so si sicer prizadevali, da bi izposlovali prepoved te prireditve, kar pa se jim ni posrečilo. Orjuna je prevzela popolno odgovornost za mir in rei.
V >Slovencu< se gospodje nad tem spodti-ka-jo in namigujejo, naj prevzame Orjuna odgovornost za vse, kar se bo tam »godilo. Skrb za prireditve Orjune, ki jo kažejo v zadnjem Času ti gospodje, je res že ganljiva .. .
—m Berači in postopači delajo mariborski policiji mnogo preglavic. Vsak teden jih po cela krdela odpravi v pristojne občine, a že naslednje dni se jih večina že zopet povrne. V počitniški dobi se starejšim beračem pridružijo že mladi postopači, ki prihajajo iz bližnjih okoliških krajev in si skušajo v mestu z beračijo in tatvino kaj >pri služiti«. Tu in tam prižene take mlade berače res beda, a večinoma gre le za izprijeno mladino. V soboto in nedeljo je policija zaprla 8 takih mladih fantov v starosti 14 do 16 let, med njimi že par »n« nih uzmovičev.
—ni Obisk pravnikov v Mariboru. Dne
9. do 11. septembra 1 1. se vrši v Ljubljani pravniški kongres. Te dni je posetil posebna deputacija pripravljalnega odbora velikega župana in mestnega župana ter jima sporočila, da bodo udeleženci kvngresa dne 12. septembra napravili izlet v Maribor in si ogledali njegova največja podjetja ter druge zanimivosti.
—m Porciiunkula je povabila k mariborskim frančiškanom zopet cele trume podeželskega ljudstva, ki je v frančiškanski cerkvi opravljalo svoje pobožnosti. Obisk ie bil letos izredno velik in se je krog cerkve kar trlo romarjev öd blizu In daleč. Cerkev je bila vse dni natlačena in tudi blagajna gg- frančiškanov se ie menda precej napolnila. V gneči se je pripetilo tudi več nesreč in žepni tatovi so par zamišljenih žensk precej olajšali. Neka starejša ženska je prišla v gneči pod voz in so jo morali prepeljati v bolnico.
—m Češka Šolska mladina v Maribora.
V minulem tednu so se mudili v Mariboru šolarji češke meščanske šole iz Prage pod vodstvom učitelja «. Huterja. Otroci so bili na jadranskih letoviščih in so se na po-vrafku v domovfno ustavil! tudi v Mariboru, kjer so si vgledali znamenitost! mesta In okolice. V söboto popol_4ß* *** -nifi+HmmaU pot v domovino./
erila nesreč v
Smrtna žrtev avtomobilske vožnje pri Metliki, — Plaz pri Laškem. — Strela med nedeljskim neurjem. — Neprevidao ravnanje z bencinom.
Pri Metliki se je zgodila v ponedeljek huda avtomobilska nesreča, ki je zahtevala tudi več človeških žrtev. Na cesti Jurovci-Brod-Ozalj, kakih 500 rn od mostu čez Kolpo, je oster ovinek, kjer se je v zadnjem času pripetilo že več avtomobilskih nesreč. Ker je ovinek zastrt z grmičevjem, in ga opazi voznik šele v zadnjem trenutku, je razumljivo, da je pri količkaj nagli vožnji ne? _ča neizogibna.
V pc üc\iek se je peljal potnik Narodne m .nske in gospodarske družbe iz Zag-coa, Gustav O^tružnik po trgovskih opravkih iz Kovegä mesta proti Metliki. Kot gosta sta se vozila ž njim trgovčeva ga. Mara Preskerjeva iz Rajuenberga iti njena 11-leuia hčerka Silva. Voz je vodil 28-1 mi šofer Josip Piciga iz Kopra v Istri. Ker je cesta od mosta naprej ob Kolpi skoraj ravna, je vozil avto z veliko brzina Šofer je še le v zadnjem trenutku opazil ovinek ter avto z vso silo zavrl. A bilo je že prepozno. Zadnje kolo je zdrknilo preko mostička in avto je z vso silo odietel na travnik ter pokopal pod seboi vse štiri potnike. Šofer je bil takoj mrtev; volan mu je zmečkal prsni.koš in tudi na glavi je imel več globokih ran. 11-letna Silva, ki je sedela poleg šoferja, je dobila težke notranje poškodbe in več ran po vsem telesu, a tudi oba ostala potnika, gospa Preskerjeva in Ostruž-nik sta dobila težje poškodbe. .
Ponesrečencem je nudil zdravnik dr. Matjašič prvo pomoč, nakar so jih prepeljali v bolnico v Karlovac, šoferja pa v mrtvašnico k Sv. Roku pri Metliki. Nesreča je vzbudila v Metliki splošno sočutje. Avto je popolnoma razbit.
V okolici Laškega se še vedno poznajo posledice neprestanega deževja. Zemlja je tako premočena, da se na strmih pobočjih še vedno pojavljajo plazovi, ki povzročajo na polju in ostalih kulturah veliko škodo.
Te dni se je na Breznem pri Sv. Jederti na Laškem utrgal plaz in podrl kozolec posestnika J. Krivca. Plaz je razoral celo njivo in je resno ogrožal tudi stanovanjsko hišo, radi česar se je moral Krivec s svojo družino izseliti in iskati zavetje pri sosedih.
V nedeljo je po raznih krajih Slovenije divjala huda nevihta, ki ie razsajala zlasti v mariborski oblasti in v Mariboru samem. V mestu je vihar odnašal opeko ter drobil šipe. Najbolj pa so bili prizadeti kramarji in lectarji, ki so pred frančiškansko cerkvijo postavili svoje šotore. Veter jim je odnašal
strehe, prevračal mize in dež jim je zmočil vse blago.
V Blokah pri Snežniku je med neurjem udarila strela v hišo posestnika Skelarja. Skozi streho in dimnik je šinila v sobo, kjer bila zbrana vsa družina. K sreči strela ni užgala, pač pa je omamila vse, ki so bih v 6obi. Cez nekaj časa s_o se popolnoma zavedli, le lllet-ni sin Lojze ne. Vsi poskusi, da bi ga zopet obudili, so ostali brezuspešni. Morda hi mu bila takoi^nja pomoč še rešila mlado življenje, toda te ni bilo, ker so bili vsi domači omamljeni. Nesreča zadene rodbino tem huise, ker ji je lansko leto strela zažgala gospodarsko poslopje, ki je pogorelo do tal. Taki in enaki slučaji pa pričajo, da bi bilo tudi na deželi treba posvečati strelovodom več pozornosti.
V gozdu nad Blagovico so našli v soboto krog poletnega moža s prestreljeno glavo. Pcleg njega jc ležal še samokres, s katerim si je pognal krogio v glavo. Njegove identitete doslej še niso ugotovili. V četrtek je prišel v vas in povpraševal po delu, a ga ni nikjer debil. Radi tega se sumi, da sta ga pognala v smrt beda in obup. Mož je oblečen v skoraj novo temno obleko. Pri njem so našli sliko stavbe, na ikate-r. je fotografiran tudi on. Domneva se, da je doma s Štajerske.ca.
Neprevidno ravnanje z gorljivimi in eksplozivnimi snovmi je povzročilo že nebroi nesreč, kljub temu pa ljudje niso nič boli pazljivi. Skoraj vsak dan se pripeti Kaka večja ali manjša nesreča. V barakah v Spodnji Šiški bi biln nepazljivost Ivanke S. kmalu povzročila veliko nesrečo. Nek železničar ji je prinesel svojo obleko, da mu jo opere. Ker je bilo v obleki mnogo oljnatih madežev, ji je dal železničar 1 liter bencina, češ naj ga prilije vodi, v kateri bo izkuha-vala obleko. Žena je temu nasvetu sledila. Ravnala je pa tako neprevidno, da je pri dolivanju bencina v vrelo vodo, polila tudi žareč štedilnik, radi česar se je vnel tudi bencin v loncu. V hipu je bila vsa kuhinja v plamenu. Ogenj je že lizal po lesenih stenah barake. Neki železničar, ki je na dvorišču zapazil ogenj, je planil v kuhinjo, zgrabil lonec in ga treščil na dvorišče. V istem hipu pa jc prihitela z dvorišča tudi soseda Frančiška Dovcc in ni dosti manjkalo, da ni dobila gorečega lonca v glavo. Krop se ji je zlil po nogah ter ji povzročil precej hude opekline. V kuhinji se je posrečilo ogenj pogasiti, tako da ni nastala večja nesreča.
Gospodarsiv
Giiplno-gospodarska razstava v Ormožu
V Ormožu se vrši od 8. do 1C\ Rvgüsta 1926 ^-Okrajna obrtno - gospodarska ra^-stavas;, na kateri bo ormoški okraj pokazal širši javnosti vse, kar premore in zna.
Vsaka panoga razstave bo imela za se svoje zanimivosti. V nedeljo, dne 8. avgusta, se otvori ob 9. uri obrtna razstava, ki bo trajala vseh esern dni ter bo pokazala, da ima obrtniški stan v ormoškem okraju najboljše moči, ki se lahko s svojimi izdelki kosajo z najboljšimi obrtniki velikih mest.
Xonjerejska razstava, ki se otvori istega dne ob 11. uri, bo pokazala izredno lepo rejo težkega konja norčke in belgijske pa3me, ki je gotovo najlepša v celi mariborski oblasti. Razstavljenih bo 130 konj vseh siarostL, ki bodo priča izredne pridnosti našega konjerejca.
V ponedeljek, dne 9. avgusta, se otvori ob pol 11. uri razstava govedi pinegav-skega plemena. Razstavljenih bo 220 glav govedi vseh starosti, ki bodo istotako pokazale izredno razumevanje naših kmetovalcev za rejo goveje živine, katera v ormoškem okraju ne zaostaja prav nič za najboljšo rejo drugih krajev.
Isti dan bo tudi razstava svinj jorkšir-ske pasme, križane z nemško paemo. Ta razstava bo pokazala, da je ormoški okraj, ki je bil nekoč izvozni kraj te reje, še vedno glede svinjereje na prejšnji višini in da v tem oziru ne zaostaja za drugimi najboljšimi rejami.
V torek, dne 10. avgusta, ob pol 11. uri se otvori razstava slovitih ormoško-ljuto-merških vin, ki so se do seiaj razpečavala sirom sveta pod znamko >Ljutomerčan< in *Jeruzalemec«, ki se pa po večini pridelujejo v ormoškem okraju ter so dobila svoje ime po izvoznem kraju Ljutomer, ko še ni bilo železnic. Žlahtni vinorodni griči, kot Jeruzalem, Vinski vrh, Brebrovnik, Kaj-žar, Strmec in vsi drugi, na katerih se prideluje najboljša kapljica, ležijo v ormoškem okraju.
Razstavljenih bo 150 različnih vrst naših najboljših vin. Ker letošnje vreme ne obeta posebno dobre letine, naj nihče ne zamudi ugodne prilike, da se založi z dobrim letnikom 1925-
Cela razstava bo torej na višku ter bo pokazala v vseh panogah našega gospodarstva toliko zanimivega in širši javnosti doslej še nepoznanega, da naj pac* nihče ne zamudi prll»ke ter si jo ogleda.
Pri tej priliki pa naj ludi ne pozabi na izlet v naše vinograde, da »e divi naravni krasoti naše Prlekije, ki je pač edina na svetu s svojim Čarom — s svojimi vinorodnimi griči, ki valove med Ormožem in Ljutomerom.
Legitimacije za 50odstotai popust na železnicah ter za dostop k vsem raaetavam, razen k vinski, se dobe za ceno Din 15.-— v vseh tobačnih zalogah ter podružnicah >Slaveaške banke*, iLjubljanske Kreditne -ha^w< in »Prve ?"-vatske štedionioec
—g Žitni trg. Po poročilu novosad^k"*' blagovne borze je bil položaj na našem žitnem trgu prejšnji teden miren, samo koncem tedna se je pojavilo večje povpraševanje po pšenici. Promet je znaš .1 132 vagonov. Pšenice prodano 8 vagonov, nove po 310—307.50, stare M vagonov, vagonsko blago 362.30—365* potiska začetkom tedna brez kupcev po 267.50, banatska na Begi in; Dunavu po 265, koncem tedna povpraševanje potiska 270; banatska Inozemstvo je plačevalo koncem tedna eks Dunaj potisko po 181 Kč, eks Passau po 223 S£U vagonsko pariteta Nesye^hak :n 3.8.50 šil., pariteta Postojna 555 dol., madžarsko blago povpraševanje 560 dol. Koruze prodano 41 vagonov. Bačko vagonsko blago je padlo od 195 na 187.50/—190. Eks Dunaj notira staro blago 116 Ki brez povpraševanja. Suha koruza za okteber-november 145, nova največ 122.50. Moke prodano 28 vagonov, š*ara 505—500, nova 470. 0-baza št. 6 se drži v ceni okrog 300. Otrobov prodano 14 vagonov, promot 120—122.50, tenninsko hlagn 1!2.50—115. Ovsa prodano 2 vagona starega po 185—190. Novi ponudba 150 brez povpraševanja.
—g Premestitev velike poljske teksrime tovarne v Jugos'avijo. T<jrstflna tovarna Chorak v Lodzu namerava premestiti svol obrat v Jugoslavijo. Vsi strop bi se morali demontirati in oonovno montirati v novi tovarni, ki bi bila v Beogradu, Zagrebu al| Vel. Bečkcreku.
—g Kdo je zakrivil poplave? Nekateri pravijo, da je zakrivil velike poplave v nas! državi Bog, drugi pa dolie vlado. Med slednjimi so tudi poedinl člani upravneca odbora vodnih zadrug, ki očitajo vladi, da ni ho-< tela dan' niti najmanjšega kredita za vzdr-, Zevanje nasipov. Vlada je spravila bafe v državno blagajno več milijonov dinarjev, ki so jih privatno zbrale vodne zadruge.
—g Jesenski vzorčni velesejem ▼ Pra« gi. Ravnateljstvo veleseima v Pragi naznanja, da se bo jesenski vzorčni velesejem vr« šil v dneh od 29. avgusta do 5. septembra. Za velesejem se že zdaj pojavlja neobicajn > živo zanimanje domačih kakor tudi inozemskih krogov. Posetniki velesejma imajo pri potovanju v Prago in nazaj na. podlagi vela-sejemske legitimacije sledeče popuste na železnicah: v kraljevini SHS 50 odstotkov, v Č-SR 33 odstotkov in preko Avstrije lahko potujejo brzovozno z listkom potniškega vlaka. Popust v SHS in ČSR velja za brze in osebne vlake. Posetniki velesejma ne rabijo čsl. vizume, katerega nadomešča velese-jemska, od konzulata ČSR v Ljubljani potrjena legitimacija. Natančne informacije q praškem velesejmu dajeta konzulat ČSR v Ljubljani, Breg 8, L, ter tvrdka >Verac Aleksandrovi cesti .
Darujte za sokolski Tabor!
t
»
r Stran 4.
«JSEOKENSKI NÄROD» dne 5. tvgustä 1926.
StCV      1 / 4
To in ono
Jan Kasprowicz umri
iz Zakopan na Poljskem prihaja Ivest, da je umrl tam v nedeljo po dolgi bolezni največji sodobni poljski pesnik Jan Kasprowicz. Malokateri moderni poljski pesnik rna za seboj tako pestri miselni in umetniški razvoj kakor Kasprowicz, ki velja splošno za največjega poljskega pesnika novejše dobe. V nje-govem značaju in literarnem delovanju sta se borila že od početka nagnenje k misticizmu in globok socijalni čut, dokler ni zma&al neke vrste panteizem.
Iz te notranje borbe in razdvojenosti so nastale v Kasprov.iczevem raz-tvoju tri glavne stopnje: estetična, moralna in verska. Kasprowiczu se pozna .vpliv sodobne evropske poezije, vendar pa je pesnik dozoreval z duševne in umetniške strani zelo počasi, med hudimi notranjimi boji in krizami. V tem po-igledu spada Kasprowiczev razvoj med •najzanimivejše pojave v svetovni literaturi. Kasprowicz je bil prvotno z dušo in telesom vaščan. kmetski pesnik. Pozneje se je uklonil pozitivizmu, ki je bil takrat na Poljskem splošno priznan, in polagoma se je razvila v njem socijal-na, filozofska in verska poezija.
Kasprowicz je bil mistik že od svojih prvih pesniških ciklov, zakaj njegova duša ie prekoračila tudi v racijona-lističntm stadiju me.ie pozitivizma in se spajala s pojavi vesoljstva. V svojih najlepših deiin (»Knjiga siromakov«, >Zgodba o viteškem konju«, »Himne«, »Ljubezen« in »Na vrhuncu smrti«) pri-tiaja pesnik do naziranja, da jc zlo večno in da satan krepko drži v rokah svoje žrtve, da pa je na svetu ljubezen in hrepenenje po plemenitosti. Kasprowi-czeve dr^me in mojstrski prevodi vseh £5hakespearjevih del so samo dopolnilo avtorjevih pesniških zbirk.
Jan Kasprovicz je bil rojen 13. decembra 1860 v Krnjawech na .Poznanj-skem. Gimnazijo je študiral v Poznanju, univerzo pa v Lipskem in Vrati.sla-vi, kjer se je po: veiii filozufiji, literaturi in zgodovini. Že v zgodnji mladosti je vzbuja! s svojimi stihi splošno pozornost. V Šleziji se je udeleži! kot študent delavskega pokreta, za kar je bil obsojen na pol leta ječe. Cela vrsta njegovih pesmi govori o težki ur.odi trpinov, vendar pa Kasprowicz nikoli ni bil pesnik pesimizma. Vse življenje je veroval v lepšo bodočnost človeštva. Poljsko literaturo je obogatil s krasnimi prevodi Sliakespearja, ßyrona in Hauptmanns.
Tragičen teo zakena
V O'omucu biva že dolgo !et trgovec s premogom in le^om Dosoudil z ženo Josefo. Zakonca Dosoudil, ki jsta poročena že ^0 let, sta se začela zadnje čase prepirati. Žena je očitala možu nezvestobe mož je pa trdil, da ima žena druge slabe lastnost-*. Končno >sta zahtevala ločitev in sodišče jc njuni *želji pi^J dvema mesecema ugodilo. {Radi velike stanovanjske bede sta pa morala ostati locemi zakone? skupaj in feer se nista razumela, je mož prezida4 stanovanje tako, da sta stanovala vsak V svoji polovici.
V soboto dopoldne so zaslišali sosedje v kuhinji ropot in krik.   Ker pa
so bili prepiri med zakoncema Dosou-dil na dnevnem redu, se za to nihče ni zmenil. Opoldne je stopila žena vsa razburjena v bližnjo trgovino in se takoj vrnila. Nekaj minut pozneje se je za Cula iz kuhinje močna detonacija. Okna so se razbila in iz kuhinje se je valil gost dim. Kmalu je planil na cesto DosoudU, ki je bil ves v plamenih. Skočil je v cestni jarek, kjer je ostalo od zadnjega dežja še nekaj vode, in tako se mu je posrečilo pogasiti gorečo obleko. Prispela je policija, ki je prepeljala obžganega Dosoudila v bolnico. Nato so začeli stražniki iskati njegovo ločeno ženo. Našli so jo onesvešceno v spalnici. Kraj nje je ležala steklenica, v kateri je bilo še nekaj kapelj lizola. Tudi njo so prepeljali v bolnico.
Ko se je zavedla, je izpovedala, da je prišla v kuhinjo, ko je Dosoudil baš kuhal. Poklicala ga je in mož se je obrnil tako. da je stal s hrbtom proti štedilniku. Tisti hiD je izlila žena iz velikega lonca na štedilnik poldrugi liter bencina, ki se je takoj vnel. Nastala je močna eksplozija. Misleč, da je mož mrtev, je hotela Dosoudilova izvršiti samomor. Samomor se ie posrečil, zakaj žena ie v nedeljo v bolnici umrla. Mož ima nevarne opekline na obrazu, na hrbtu in na obeh nogah tako, da naj-brže ne bo ostal pri življenju.
Duh brata Johanesa
Danskim oblastim, osobito policiji sta delala zadnje čase velike preglavice Spiritist instalater Fog in njegov medij. ga. Andersenova, ki s:a zdravila ljudi s pomočjo duhov. V aprilu so ju aretirali in obsodili na občutno denarno globo, toda spiritista sta odločno izjavila, da svojega človekoljubnega delovanja ne mislita opustiti. Obljubo sta držala tako točno, da so ju morali te dni znova aretirati in odpeljati iz mesta Adense, kjer sta ogrožala življenje in zdravje lahkovernih ljudi.
Fog trdi, da govori iz Anderseno-ve duh znamenitega zdravnika, brata Johanesa, ki je živel na Danskem pred 200 leti. Brat Johanes odnosno njegov duh je lečil nedavno nekega na želodcu bolnega moža. Predpisoval je bolniku razna lekarstva dotlej, dokler ni siromak umrl. Obdukcija njegova trupla je dokazala, da je mož umrl radi notranjega izkrvavenja. Ta pacijent je padel nekcč z voza in si ranil želodec ko je liotel poiskati dobrega zdravnika, ga je posetil Fog in mu povedal, da je duh brata Johanesa poveril lečenje njemu. Neki dami, ki je tudi trpela na želodcu, je predpisal Jchanesov duh zelo čudne piluie. Narejene so bile iz kruha, peter-šilja in pantfina. S temi pilulami se je bolnica preživljala tri tedne. Ravnala sc je točno po navodilih Johancsovega duha. Sirota je s to hrano tako omagala, da je ostala od nje sama kost in koža. Končno so sorodniki poklicali zdravnika, ker so se bali, da spravi Jolicncsov duh bolnico na oni svet.
Policija se je začela zanimati za ta originalni način lečenja. Preiskava je dognala, da ie bila Johanesova praksa zelo razširjena. Johanesov duh je imel celo svoj sanatorij, ki se imenuje »Nada svetlobe«. Duh brata Johanesa se-
seda ni imel od lečenja nobene koristi, jpač pa sta imenitno služila medij in ; njegov trgovski zastopnik Fog. Oba je policija izročila sodišču.
Originalna sleparija
Pariško kazensko sodišče je imelo opraviti te dni z originalnim sleparjem. Obtožen je bil neki Leve t ki je moral biti zelo dober psiholog osobito v poznavanju ženskega spola. Ljudje, ki se pečajo s sklepanjem fiktivnih zakonov, morajo sploh dobro poznati ženske. Le-vet jih je pa poznal še bolje kot običajni sleparji. Ženske so navadno lahkoverne in rade verjamejo moškemu, posebno če zna z njimi občevati. Levet je znal izrabiti to žensko slabost tako, kakor nihče drugi.
Navadni sleparji operirajo samo z žensko željo poročiti se in biti preskrbljena za vsako ceno. Levet je pa izbiral svoj« žrtve samo med takšnimi ženskami, ki bi se bile rade poročile in ki so imele veselje do literature, osobito do poezije. Ko je naletel na tako žensko, ji je ponudil roko in srce, obenem pa možnost, da se v literaturi proslavi. Trdil je namreč o sebi, da je glavni urednik in lastnik velikega lista, lastnik tiskarne, v kateri se ta list tiska in lastnik krasnega gradu, kjer so dani vsi pogoji za pesnikovanje. Naravno da je imel Levet pri ženskah velik uspeh. Število njegovih žrtev ie zelo veliko. Sodišče jih je poklicalo kot priče in sirote so priznale svojo lahkomiselnost, ki je spravila mnoge ob vse premoženje.
Umori in samomori
V nedeljo je odkrilo orožništvo v Podboranah pri Litomericah na Češkem I roparski umor, čigar žrtev je postal okrajni inšpektor zavarovalnice »Pilo- j nix<, trgovec z železnino Kuhmann. Umorjenega Kuhmanna je našel neki deček, ki je prišel v njegovo trgovino. Takoj je bilo obveščeno orožništvo. ki je ugotovilo, da je Kuhmann posojal tudi denar. Zato ga je umoril najbrže kak dolžnik. Morilec je nato udaril z železnim drogom svojo žrtev po glavi tako, da je takoj nastopila smrt. V trgovino so prignali policijskega psa, ki je pa sied izgubil.
Odlična osebnost predvojnega madžarskega gospodarskega življenja, fižolov kralj in veletrgovec Geza Holtmann je izvršil v ponedeljek v Budimpešti samomor. Dopoldne je izpil večjo količino veronala in popoldne je v sa-natoriju umrl. Hoffmann je bil pred in po vojni gospodar madžarskega fižolo-vega trga. Po njegovi zaslugi je začela Madžarska izvažati fižol in grah tudi v Južno Ameriko, za kar je dobil Hoff-mann naslov bolivskega konzula. Začetkom vojne so cenili njegovo imetje na več milijonov zlatih kron. Hoffmann je obdržal svoje bogastvo tudi po vojni. Zadnje čase je pa napravil v Evropi ogromne transakcije, ki so se mu ponesrečile tako, da je izgubil velik del premoženja. V obupu je izvršil samomor.
Bivši oskrbnik veleposestev princa Ludvika Windischgrätza, generalni ravnatelj Viktor Halacz iz Blatnega potoka je hotel v ponedeljek izvršiti v Budimpešti samomor. Našli so ga onesve-šeenega v nekem hotelu. Zavžil je več
tablic luminala in policija domneva, da se je hotel zastrupiti. Njegov brat pa trdi, da Halacz zadnje čase ni mogel spati in zato si je hotel pomagati z uspavalnim sredstvom.
Borba z divjimi lovci
V soboto sta odšla v gozdni revir pri Banski Štiavnici na Slovaškem gozdar Jan Rottary in njegov pomočnik Jan Kudec Bila je že noč, ko sta naenkrat zagledala v gozdu neznanega divjega lovca s puško na rami. Rottary je zakričal: »Roke kvišku!«, toda divji lovec je hitro pobegnil. Gozdar in pomočnik sta planila za njim in ga hotela dohiteti, toda zaman. Divji lovec je kmalu izginil v temi. Ko sta se preganjalca prepričala, da jc ves trud zaman, sta se napotila domov.
Na povratku so ju pa napadli divji lovci, ki so začeli iz neposredne bližine streljati. Gozdar in oskrbuik sta skočila za debelo drevo in zaJeia na strele odgovarjati. Bitka je traja!a pet minut. Padlo je z obeh strani nad 100 strelov. Ko so divji lovci nehali streljati, je gozdar zaklical pomočniku, naj se splazi iz gozda in biti v bližnjo */as po kmete, da bi divje lovce ujeli. Toda pomočnik je odgovoril, da ne more hoditi, ker je ranjen v roko in v stegno. Gozdar jr bil ranjen v bok in v roko. Končuo si je njegov pomočnik toliko opomogel, da je vstal in se počasi napotil proti vasi. Komaj se je pa oddaljil kakih 600 korakov od gozdarja, je zaslišal nove strele. Bilo je jasno, da so začeli divji lovci zopet streljati. Pomočnik je vedel, da je gozdarjevo življenje v nevarnosti, toda vrniti se ni mogel, ker je že oinaspval. Poleg tega pa tudi nabojev ni imel. Z veliko težavo je prispel v vas in obvestil kmete, ki so odšli z vozom do ranjenega gozdarja. Gozdarja so našli s prestreljeno glavo mrtvega. Divji lovci so se namreč po bitki vrnili in ustreli!? ra-
njenega nasprotniki. Orožništvo je drugi dan dva divja lovca aretiralo, ostalih pa še niso mogli najti.
Francosko Mm
Iz Hamburga v Ncwyork 36 ur!
V Düsseldorfs se je vršila koncem julija skupščina nemške Znanstvene družbe za zračno plovbo. Na skupščini je dr. E. RumHer poročal o načrtih za orjaško transoceansko letalo, ki bo brc/, prestanka lahko letelo 4000 km in pri tem nosilo 130 potnikov in 25 mož posadke. Letalo bi imelo povprečno hitrost 250 km na uro in bi rabilo iz Hamburga v Newyork le poldrugi dan, do-cim rabi danes najhitrejši brzoparnik z i isto po 6 do 7 dni.
Po Ruinplerjevih načrtih bi imel novi zračni orjak 10 motorjev po 1000 KS. Zgrajen bi bil kot hidroplan in oskrbljen z najmodernejšimi varnostnimi pripomočki. V širino bi meril aeroplan 9-4 m, c*olg pa bi bil 40 m. Teža polno natovoT-jenesa letala bi znašala 115 ion.
Rumr'er upa, da bo njegovo letale že prihodnje leto prvič poletelo iz Evrope v Ameriko.
X P c pet ne b& ve 7 sprejemni pro in stantov. Kakor poročajo rimski listi, jc iz* šla v Varikanu naredba, da papcie r : Em več sprejemal p-otest an tov v avdijenci u da se jih radi tega sploh ne ^mc več pu« ščati v vatikanske prostore. Baje sc je pri petilo v zadnjem času več incidentov. Kol najhujši se navaja ta, da neka Angležinja, ki je protestantovske vere, ob prihedu pa* peža ni hotela poklekniti. Radi tega je na. stalo v Vatikanu silno razburjenje, ki j« bilo neposreden povod za najnovejšo odi redbo.
X Šahovski turnir med Avstrijo if Nemčijo, ki se je vršil na Dunuju, je bil 1 ronedljck zaključen. Zmagzla Jo .V .> r i ja * razmer-u 6*2 : 514.
Priporočam se
cenj. damam za izdela* vanje dam^kih oblek ali tudi za ročna d^ii. — Frank, Sp. Šiška, Jerne* jeva cesta 2/1. 2212
Kot družabnik
s 25.000 Din pristopim k dobro idoči trgovini me* šanega Maga. — Dopisi pod «Prometu kraj/2226» na upravr» «Slov. Nar.».
Dijakinja
se sprejme na hrano in stanovanje. — Ponudbe pod «September, 2226» na upravo «. "Tov. Naroda*>.
Trg, pomočnik
izurjen v mešani stroki, želi premenit r>^danje mesto. — Ponudbe pod «Dobra moč,2225» na upravo «Slov. Nar.».
Lokal
s stanovanjem za trgovino z nešanim blagom na prometnem kraju v me* stu ali v večjem kraju na deželi — is^em. — Ponudbe pod Lokal 2227 tih. uprsvo «Slov. Nar.*.
RADIO
aparate in sestavne dele ima v zalogi
FRANC BAR, LJubljana, Cenkarjevo nabrežje štev. 5
Kolarski vajenec
se sprejme. Ponudbe pod .Vajenec 2248" na upravo lista.
Znamke
različne sc takoj prodajo. Ponudbe, na upra.o lista pod .Znamke 2246"
Sostanovalec
mlajši   Intiligenten,   so! den, se sprejme na prijetno stanovanje k gospodu. Ponudbe na upravo lista pod .Sostanovalec 2224*
LES.'H OŽBOLT
mmj« ozgfliT roj. mu
fr^jtM hčerki
porodna
STAB! TRG
□ □ □
□ d
PODOB   S1□
□
graver-stvo, etikete i
1 SiTAR & SVETE K J
I3LJANA
Lep ns? $rJn
na prodaj po zelo so!'dni ceni Izve se na Sv Fetra c. 8,0 Ljublana
Izurjena kuharica
ki prime iudi za druga &,)a, s< Išče k mali rodbini ^onudbe m upravo lista pod .Kuharica 2245"
Državni uradnik
vpokoj^n. vešč slov. in nemške^ ieziKa. strojepis; 1, Inj goxoasua »1 drugih pisarn, del i.~če službe. Ponudbe 11?»  upravo Slov/. Narod*
pod .Upokojenec 2217»
J u m    111 ■Iti* 9 P F. T 1F Wv Zobozdravnik
If. Hi
ne o.d.jra
od   5.  do keirca
cDnnnnGDDDnanaaDnnnn
UM f(% I-" f^k ŠFt. W*l   pisaSnl stroj je dosegel svetovni sloves« Nad
m .MM t H OT *J UP U    2,000.330 strojev v prometu In rabi.     — —
zeatopstvo:  Lud. Baraga Veie^oao Selenburgova ulica 6
20 T
?$>U Gkiožneoa oruda za mmnm delavce?
Miklošičeva cosia št« 20
i
t t
ftlodecne hsgijeiisko ure;ene
Jugoslovanska zavarovalna
HRANILNICA
reg. xadr« s neomejeno zaveso v Ljubljani Kralja Petra trg 2__Miklošičeva o.
sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun
ter jih
obrestuje najugodneje.
odprte za moške in ženske izvemši ponedeljek vsak delavnik od 8. do Va 19, ob nedeljah in praznikih od 8. do 12.
Kadoa kopel s perilom in m lom Din 12*—
blok za 10 kopeli ....... Din 100-—
prsna kopel s perilom in milom Din    6*—
blok za 10 kopeli ....... Din 50'—
Pr^ne kopeli za zavarovane člane urada s perilom in
milom Din 3*—
Vabilo na izredni občni zbor I. slovensko tovarne mineralnih voda, sodavlce ln brezalkobol-
Elfff reg. zadruge z omejenim poroštvom v Ljubljani,
kt se bo vršil v petek« dne 13. avguste 1.1. ob treb popoldne v gostilniških prostorih g. Fr. Kavčiča,
DNEVNI RED: 2242 Posvetovanje o nadalnji oddaji parcele. — 2. Raznoterosti.
K obilni udeležbi vabi naeelstvo.
Opomba: Drugi odstavek % 23 zadružn h pravil se gltsi: Ako jih ni ob določeni uri toliko navzočih, vrši se pol ure pozneje drugi občni zbor. kateri s*ier>a brez ozira na StevUo udeležencev.
Originalna Sf ollwer
čokolada« bonboni en karamele
nedosegljivi v kvaliteti, se zopet dobe. — Kjer bi se ne dobili, obrniti: se ua :
J. Krek, Ljubljana, Vošnjakova ulica 4 22\'i
ret. IX.
RAZPIS.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo
tesarskih, krovskih in kleparska del
za zgradbo nove stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v Ljubljani.
Vsi potrebni podatki se dobe od srede, dne 4. avgusta t. 1. dalje v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ulica štev. 1.
Ponudbe je vložiti najkasneje do 11. avgusta t. L do 11. ure dopoldne pri imenovanem uradu.
Mestni magistrat Ijublj;
dne 3. avgusta 1926.
LJUBLJANSKA   KREDITNA BANKA
Mm ram bi Din io.ooo.eoa*-
133-T
LJUBLJANA
ustanovljena DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši)
* PODRUŽNICE:
Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, !
Ptuj« Sarajevo, Solit, Trst, Agencija L<
Netkevlč, Novi Sad, igatoc«
Poštni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav. naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261, 413. 502.503. 504
J
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoča dela
i^ftiuie: Josic ZuDarčič. ~ Za «Narodno tiskaroo»; fran Jezeršck. ^ Ze inseiatai dol lista: Oton Christof. —^ Vsi v Ljubljani)
2247