87. Številka. I Ltiiljm. t atato, IS. qrib 1916. XLIX. lelo. »Slovenski Narod za Avstro-Ogrsko: • K 25- celo leto skupaj naprej pol leta m n četrt leta ■ . na mesec m 13 — 6-50 2-30 velja po potti: za Nemčijo: celo leto naprej .... K 30-— za Ameriko in vse drage dežele r celo i eto naprej . . . . K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulic 2 št 5, telefon it.85. likala vsak dan zvečer linem&l nadelfe la praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za trikrat ali večkrat po 16 vin. Parte in zahvala vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavnlštvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari. i ■ Posamezna atevtlka vel|a 10 vinarjev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon sL 85. .Slovenski Narod* velja ¥ LJubljani na dom dostavljen: celo leto naprej • . * • K 24'— pol lela „ • • • • , 12*— četrt leta „ •«•,•• 6-— na mesec „ • ■ • ■ 2*— v upravništvu prejemam celo leto naprej • , • • K 22*— pol leta „ • • • • s 11*— četrt leta „ 5-50 na mesec - • . • • ■ 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova ulica št. 5 (v pritličju levo,) telefon št. 34. OB SOŠKI FRONTI MANJŠI BOJI. — ITALIJANSKI SUNKI OB TI-ROLSKI FRONTI. Dunaj, 14. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Obojestranski topovski ogenj se je, v kolikor so to dopuščale jzvidne razmere, tudi včeraj nadaljeval. Ob Mrzlem vrhu so se polastile naš« čete neke prednje pozicije ter z velikimi izgubami za sovražnika zavrnile opetovane protinapade. Pri Bovcu in Poniehi je naša artiljerija silno obstreljevala sovražne pozicije. Ob tirolski fronti je začel sovražnik na več točkah napadati. Njegov poskus, polastiti se v odseku Su-gana n?2ih pozicij na višinah na obeh straneh Novaleda, smo zavrnili. Ob cesti Tonale so nase čete desno po noči zapustile obrambni zid južno od Sperona ter se ustavile v naslednji poziciji. V pokrajini Ada-niela so zasedli alpini obmejni hrbet Dossoaj di Genova: južno od Stilfser-skega prelaza se je ponesreči! sovražni napad na Monte Scorluzzo. Namestnik načelnika generalnega šiaha pl. H o f e r, iml. • * Boji ob cesti Penale na Tirolskem. Od začetka vojne, tako piše »Pester Lloyd«, branijo mesto Riva na zapadu naše čete z višin, ki kul-minirajo v Rochetti, kota 1527, in v Cima d' oro, kota 1813. Prostor ju-I žno doline Ledro, ki se razteza od iLago di Garda ob Riva Ponale sko-( zi kraj Biaceso do jezera Ledro, smo prepustili Italijanom sami. Ta prostor meri, računano od naše meje. štiri kilometre v globini. Na črti Val di Ledro stojijo Italijani že nad deset mesecev. Cez ta prostor še niso prišli. Ali pogled na Rivo jih je zopet vzpodbodel, da bi »osvojeno ozemlje« malo bolj razširili pr,oti severu. Ali doslej ni bilo mogoče ničesar storiti. V petek se je zopet polotil sovražnik boja, poskusil je priti na pobočje Rochette, a bil Je odbit Soboto je miroval. V nedeljo so riskirali Italijani močnejši napad na pristavo Sperone in so imeli toliko sreče, da so, ne sicer pristave, ampak nekaj jarkov poljskih straž med ce- sto in pristavo zasedli. — Ali le malo časa je trajalo njihove veselje, kajti že 12. je naznanilo uradno poročilo, da je pregnan sovražnik iz nekaterih izpostavljenih jarkov in obrambnega zida južno Sperone, s čemur je italijanski napad popolnoma odbit. Vztrajen je bil sovražnik in kakor se je ob Soči petkrat zaletel v nepremagljiv branik, tako skuša tudi pri Rivi popraviti svoj slednji poraz. Riva pomeni zanj sedaj to, kar je pomenila poprej Gorica. Ali sad visi visoko in Italijan ne more do njega. Poslanik Tiitoni. Lugano, 14. aprila. (Kor. urad.) Poslanik Tittoni jc dospel iz Italije. Njegovo potovanje je najbrže v zvezi z bližnjimi italijansko - francosko-angleškimi trgovskopolitičnimi konferencami. Angleške kupčije z Italijo. Sotrudnik »Vossiscne Zeitung« v Lagana poroča: Pred več tedni so poročali italijanski listi veselo vest o velikem uspehu misije barona Mavoria de Planchcs, da je angleška vlada 70 prevoznih parnikov z nakladnim prostorom po 5000 ton, dala na razpolago Italiji. Pozneje se je pokazalo, da se je obvezala Anglija samo za enkratno pošiljatev 70 nakla-dov žita po 5000 brutoton, dočim znaša na razpolago dano Štcviio parnikov samo 12, katere sme uporabljati neka italijanska družba ali pod angleško zastavo in z angleškim moštvom. Sedaj pa smo izvedeli iz gospodarskih listov še to. da tudi tista enkratna poši::atev ži*a ni nikaka dobra zavezniška pomoč, marveč čisto navadna angleška kupci}*, ker |C angleška vlada kupila onih 350.000 ton žita v Kanadi in ga potem kar prodala italijanski vladi, ne da b bila italijanska vlada izvedela, za ako ceno je dobila angleška vlada to žito. Posebno v Genovi jc ogorčen in razočaranje radi »angleške x -po-darske pomoči« velikansko. sta grajala, da je bil potlačen škandal glede poneverjenega in zapravljenega denarja pri gradbi justične palače v Rimu deloma s tem, da so ostale nekaznovane težk3 sumljive osebe, zlasti kakor je dokazano, podkupljeni uradniki radi zastaranja, in da ni bilo vzklica proti dvomljivi sodb;, sloneči na zastaranju. Zastopnik iustičnega ministrstva je razložil dcigo trajanje postopanja in ne-možnost nastopanja proti sodniiski razsodbi. V nadaljevanju razprave proračuna poljedeljskega ministrstva je imel minister C a v a s o 1 a daljši govor o zadevah svojega resorta. Poslanec V i g n a je zahteval poimensko glasovanje o svojem predlogu, ki spominja na vpoklic let-mka 70. in poljedelskih delavcev v armado in poziva vlado, naj se ener- gično zavzema za male kmetovalce in konsumente kakor tudi za nabavo žveplenega bakra. Ministrski predsednik Salan-d r a je pripomnil, da glasovanje o Vignovem predlogu vsebuje vprašanje zaupanja za ves kabinet. Nato je bil Vignov predlog odklonjen z 204 glasovi proti 41. Sonnino bo govoril najbrže šele v soboto. Poln obisk zbornice ob razpravi zunanie politike. Curih, 12. aprila. Dočim so bile dosedanje seje italijanske zbornice slabo obiskane, se pričakuje k razpravi zunanje politike okoli 400 poslancev. Sonnino bo govoril o pariški konferenci in prepričal bo, kakor meni »Secoloo pomenu konference tudi pesimiste. Italijanski parlament. Curih, 13. apriia. (Kor. urad.) Poslanca Cavagnari in Lucci * UaiU NAŠE URADNO POROČILO. Dunaj, 14. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Včeraj so stale naše črte ob dolnji Stripi, ob Dniestru in severovzhodno od Črnovic pod silnim artilerijskim ogrnem. V noči je prišlo ob kotu pri izlivu dolenje Stripe in jugovzhodno od Bučača do večjih bojev pred fronto, ki deloma še trajajo. Na najbo?; južnem dslu bojišča smo umaknili posadko nekega eksponiranoga okopa v glavne pozicije. Severovzhodno od Jaslovjec je sovražnik tudi vdrl v eno naših prednjih pozicij, s hitrim protinapadom pa smo ga vrgli zopei: ven. pri čemer smo vicii enega ruskega častnika, 3 praporščake ?n sto mož. Ob cesti iz Bučača v Čortkov se je polastila neka avstro-ogrskT štrafunska četa z nenadnim napadom neke ruske srednje postojanke. Tud? proti iront? armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda je sovražna artiljerija živahnejše delovala. Namestnik načelnika generalnega štaba p!. H 6 f e r, f ml. * NEMŠKO URADNO POROČILO. BeroSin, 14. aprila. (Kor. urad.) VVoiffov ur3d poroča: Veiiki glavni stan: Vzhodno bojišče. Pri arrnadm skupini generalteld-maršala v. Kindenburga smo krvavo zavrniti omeiene sovražne sunke v oko'ici Garbunovke, severo-zapadno od D vinska in južno od Na-roškega jezera. Ravno tako so ostala brezuspešna podvzetja ruskih oddelkov proti pozicijam ob Serveču, severno od Zirina. kjer stoji armad-na skupina generalfeldraaršala princa LeopoMa bavarskega. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 12. aprila. Ob Dvini in južno od Dvinska mestoma infanterijski in artiljerijski boj. Sovražna artiljerija je včeraj obstreljevala v okolici mostišča pri Ikskilu več zakopov. Pri Kutinu (40 kilometrov jugo - zapadno od Pinska) so imeli naši prostovoljni izvidni oddelki uspešne spopade z nemškimi patruljami. Severno in južno od kolodvora v Olvki je skušal sovražnik, priti do naših jarkov in se pred njimi zakopati: zavrnili smo ga. Ruska duma. Tz Petrograda poročajo preko Stockholma: Zadnja seja ruskega ministrskega sveta je bila sila dramatična. Glede prihodnjosti dume se je pokazal globok prepad med nazi-ranji kabinetnih članov. Tekom ene- ga leta preneha zakonodajna doba dume. Stirmer - Panin je zato sprožil vprašanje novih volitev. Vsi člani kabineta soglašajo v tem, da so nove volitve pri sedanjem ljudskem razpoloženju nemogoče. Volilni boji z običajnimi škandali podkupavanja bi zanetili revolucijo. Trepov ie zato zahteval, da se duma ne obnovi in da se naj prične čas brez parlamenta. Justični minister je baje imenoval Trepova političnega norca, češ, da pomeni odstranitev dume revolucijo. Trepov je odgovoril: Potem pokličite nazaj Chvostova (bivšega notranjega ministra), da premaga revolucijo, nakar je začel Ignatijev prav. neparlamentarično preklinjati. Stirmer - Panin je posredoval, če-š, duma je pač ovira, a se da vendar prenesti, zato bi bilo podaljšanje zakonodajne perijode dume praktično, zlasti ker je četrta duma prav mehka napram zahtevam vlade. na Balkanu. OB VARDARJU ARTILJERIJSKI BOJ. Berolin, 14. aprila. (Kor. urad.) VVoiffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Nasprotna artiljerija je bila včeraj od časa do časa zelo delavna vzhodno od Vardar ja. V noči od 12. na 13. april so metali sovražni letalci brez uspeha bombe na Gjevgjel! in Bogorodico, vzhodno od tam. Vrhovno armadno vodstvo. * * # NAŠE POROČILO Z BALKANSKE FRONTE. Dunaj, 14. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Nesprem en Jeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fini Pričetek odločilnih bojev pred Solunom? Švicarski »Telegrafen - Information« poroča preko Aten: Boji med nemško-bolgarskimi in francoskimi četami na makedonski fronti postajajo vedno ljutejši. Udeležujejo se jih že večje množine čet. Francoski izvidni oddelki so konstatirali, da se nahajajo pri Bolgarih močnej- LISTEK. Zaročenca. Novo - islandsko spisal G e s t u r P a 1 s o n. (Dalje.) »Zaročen. — Zaročen ste? — Tako hitro zaročen. — Ta pa je lepa zgodba. Da, seveda. Zaroči se in poroči — poroči: to zmorejo vsi. Vi torej tudi še hočete pomnožiti tropo izvenobčinskih prebivalcev, ki za-plode tukaj toliko otrok, potrebnih podpore, da Človek komaj prenaša vsa ta občinska bremena. Vi pravite »Ne!«? — Da, seveda, vi vsi pra-- ite »Ne!« — A kako, k vragu!, vam je mogla priti taka budalost na um, da se zaročite.« »Ne vem — nisem mogel drugače; — dekle sem imel tako rad!e je dejal Sveinn napol preplašeno. »Rad imel — rad imel —; a vi in vam enaki ne smete imeti deklet radi; saj veste, da je to greh napram vam samim in vnebovprjoč zločin napram občini tukaj, ki ravna z vami kot dobra mati, vam dovoljuje, da živite v miru. uživate vse udobnosti stolnega mesta in si iščete dela, da lahko igraje živite vse leto. A na to ne mislite. Sploh ne mislijo dosti ti ljudje. — In kaj pravite k otrokom, ki jih zaplode taki starši, ljubim nedolžnim otrokom, ki se rode in takoj zapadejo občini kot breme, vse radi nespameti staršev?« V tem trenotku je vstopila deca Sigurdova, dve deklici in en deček, vsi še precej mladi, dete približno leto mlajše od drugega, zelo lepi in dobro vzgojeni otroci. Obličje Sigurda je namah postalo spet prijazno in milo, ko so stopili otroci v sobo; starejšo deklico je posadil poleg sebe na zofo, vzel mlajšo na svoje koleno in gladil nato nežno z desnico plavolaso glavo svojega dečka. »Da, veliko odgovornost prevzame človek, ki se poroči in ima otroke*« je pričel po kratkem pre-moiku. »Da, to je vsekakor res, a vsi ljudje pravijo, da sta žena in deca, ako je vse v redu, največji dar božji. To srečo hočejo vsi okusiti, četudi nekateri pozabijo, da nimajo sredstev za to. Človeška narava si Je pri večini enaka sama sebi.« »A na take stvari vam ni treba misliti, ne smete misliti. Vi moratu samo delati, delati, kot suženj delati in biti priden; potem se smete poročiti, ako imate sredstva za to; — če jih sploh kdaj dobite za to,« je pristavil Sigurd po kratkem molku. »A medtem mi je že najbrž kdo drug prevzel dekle.« »Kaj neki to škoduje? — To škodo si človek hitro popravi, mislim. Saj je vendar, za vraga! deklet dovolj, četudi vam gre ena v izgubo, a »Nobene ni, ki bi jo imel tako rad.« »Rad imel — rad imel —3 ali spet prihajate s tem? Ali kako pa se konča ta »rad imel«? Da, poznamo to: vedno z otroci, vedno z otroci in nato seveda z občinskimi bremeni. Rad imel — rad imel! To znate vi vsi prežvekovati. Kdo pa vam pravi, da morate imeti kako dekle radi? Nato morate misliti, na kakšni stopinji stojite v življenju. A jaz poznam to: — tako je, kot bi vi in vam enaki bili venomer nezadovoljni z božjimi odločbami. Od previdnosti božje zahtevate vedno, naj se vam gofli dobro, boljše, kot je potreba, da se vam godi. A ni treba, da se vam godi dobro. Nič ne hasni, ako segate v božje ukrepe. Otresite se vseh takih sanj. Če postanete kdaj tako premožni, da se lahko poročite, morate misliti samo na to, da dobite dekle, ki bo znalo z vami delati in vam roditi otroke — a ne preveč — in potem takšno, ki vam zna pripraviti vašo jed. In se tem punktum in ba-sta! Vse drugo je budalost, za vraga! gola budalost!« Sveinn se je hipoma dvignil; njegov obraz je postal bled in ustna so mu trepetala, ko je dejal: »Kako bi pa bilo vam, ako bi vam kdo prevzel vašo nevesto, ko ste bili ž njo zaročeni, to. ki je zdaj vaša žena?« »Ali ste brezumni? Mož, ali ste znoreli? Kdo govori o meni in moji ženi? Ali mislite, da bi komu pustil kaj takega storiti? — Ne; a jaz govorim o vas in vaši — vlačugi, ki se zda) seveda nahaja v drugem stanu; — da, vse pridejo v drugi stan, te neveste iz revnih slojev, vse brez izje* me; in potem rodi seveda kmalu dvojčke, — da! nič manj — vse dobe dvojčke, te vlačuge, da Jih prepuste občini kot breme, — vse, brez izjeme dvojčke —« Več Sveinn ni slišal; planil je ven. — Ko je bil zunaj in se je srd v njem nekoliko polegel, se ga je oprijela taka omotičnost in taka slabost v nogah, da se je opotekal kakor pijan. Niti grižljaja ni pokusil danes, niti prejšnji dan. In ko je stopil na cesto, so se postavili otroci na obeh straneh ulice v špalir in pazili, da bi se jim Sveinn ne odplazil, ker se je že jelo temniti; in potem je odmeval smeh in kriki: »Krevljaček — beraček! Ubogi krevljač!« — Ko pa so videli, kako slaboten je v nogah, je postal krik še burnejši. »Glejte si no, krevljač je pijan! Hura! Glejte Mongolcać v špiritu! Hura!« A Sveinna niso brigale take malenkosti; ni se oziral po otrocih, gle^ dal je naravnost predse, in bilo je, kot da se mu noge ob vsakem % koraku zapletajo druga v drugo. In tako je dospel končno domov. Zunaj pred hišo pa je še odrne* valo mnogoglasno, ko je že davno bil v svoji izbi: »Mongolec v špiritu, bravo, bra-vissjmo!« »Špirit v Mongolcu. hura. Kura, hura!« (Dalja prihodnji*.) ši oddelki nemške pehote in konjenice. Delovanje letalcev Je na obeh straneh jako živahno. Ententine čete so zadnje dni evakuirale mnogo grških vasi, ki se nahajajo v bojnem območju. Na tisoče grških beguncev, večinoma malih kmetov, potuje proti jugu. Hočejo v Atene, kjer da naj jim vlada pomaga.« Ententine čete so baje na ceh črti pomaknile svoje pozicije naprej. V Atenah smatrajo, da so se pričeli odločilni boji za Solun. V Solunu samem se nahajajo še večji oddelki grške pehote in artiljerije pod poveljstvom generala Mu-skopula, le grška kovalerija je mesto opustila, Italijani v ValonL Iz Ženeve poročajo: Neka brzojavka iz Rima naznanja, da so odšli zopet veliki municijski transporti v Valono. čete delujejo mrzlično pri utrjevanju na hribih okoli mesta. Po ukazu poveljujočega generala so bili kanali v okolici mesta izpeljani v morje. Vojn? minister v Skadru. Dunaj, 14. aprila. (Koresp. urad.) lAlban. koresp. poroča iz Skadra: yojni minister vitez Krobatin, ki je dospel dne 1. aprila sem, je bil sprejet z velikimi ovacijami. Vse hiše so razobesile zastave. V pristanišču je sprejel vojnega ministra zborni poveljnik feldmaršallajtnant Trollmann. Pri konaku je sprejela vojnega ministra velika množica, predstojniki oblasti in šolska deca z zastavami. Mestna godba je zaigrala cesarsko pesem, ki jo je množica spoštljivo poslušala. V mestnem hotelu se fe vršil diner. katerega so se udeležili šefi verskih izpovedanj in predstojniki mestnih oblasti. Med dinerjem so bile izrečene napitnice na cesarja, vojnega ministra in zbornega poveljnika. Nato je obiskal vojni minister v spremstvu zbornega poveljnika in drugih častnikov Taraboš. Po povratku je bil čaj na avstro - ogrskem konzulatu, katerega so se udeležili predstojniki oblasti in veroizpove-danj. Dne 2. aprila je vojni minister zapustil mesto. Romunski parlament. Bukarešta, 14.. aprila. (Kor. ur.) Zasedenje parlamenta se je podaljšalo do 17. aprila. Romunski moratorij. Bukarešta, 14. aprila. (Kor. ur.) Moratorij je bil podaljšan za nadal-nje štiri mesece. Odstop romunskega ministra Costi-nesca. Iz Bukarešte poročajo: Minister Cosrinescu, znani frankofil v Brati-anovem kabinetu, bo po končanem zasedanju romunske zbornice odstopil, ker ga v parlamentu ni le napadala opozicija, temveč tudi poslanci vladine večine. Poostritev cđfi^ffljeu ms3 Grikg in Mvzmvm Berolln, 14. aprila. (Kor. urad.) Atenski privatni korespondent Wolf-fovega urada poroča: Grška vlada kar najodločnejše odkla-n j a ustreči ententi, ki zahteva, da se ji naj prepusti železniške proge Patras - Atene - Larisa, po katerih bo transportirala srbske čete s Krfa čez Patras v Solun. Kakor se čuje, hočejo tukajšnji vodilni krogi z v s e-mi sredstvi preprečiti, da bi en-tenta svoj načrt hrvedla, kar bi pomenilo toliko kakor popolno vojaško okupacijo Grške. London, 14. aprila. (Kot. urad.) Reuter javlja 12. t. m. iz Aten: Di-plomatičen položaj je postal zopet manj ugoden, ker se grška vlada trdovratno upira provizoričnim okupacijam, katere smatrajo zavezniki za neobhodno potrebne in ker noče privoliti v olajšave na železnicah. »Hestia* piše: Pričakuje se, da bo sprememba položaja v nekaj dneh povzročila spremembo v kabinetu. Ne posreči se Jim. Ententa je morda upala, da bo s svojimi zahtevami in grožnjami ko-nečno le prisilila Grško, da se ji popolnoma vda. Že so poročali angleški listi, da je Skuludisov kabinet nadalje nemogoč, in napovedovali so, da pride Zaimis ali Rhallis. Toda swaka sila do vremena. Zdi se, da se je grška vlada le vzbudila iz dosedanje apatije in da Je udi njene potrpežljivosti konec. London, 13. aprila. (Kor. urad.) »Times« javljajo iz Aten. Govori se, da bo Skuludisov naslednik najbrž Zaimis. Drugi menijo, da ima Rhallis več upanja. Grška vlada je prepovedala podanikom nevtralnih in vojskuiočih se držav potovati n a G r š k o. Atene, 14. aprila. (Kor. urad.) Oficijelno se razglaša. M i n i -jir&ke krize ni pcičakova« t i, ker obstoja med krono, vlado In I nevtralna politika brez- parlamentom neomejeno soglas- obzirno in z največjo od* je, da se mora dosedanja ločnostjo izvajati Zapadno bojišče. FRANCOSKI NAPADI OB MASI ZAVRNJENL Berolin, 14. aprila. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Ničesar bistvenega nI poročati, razen o mestoma živahnih, v pokrajini ob Masi silnih bojih artiljerije. Poskusen! napadi na levem bregu Mase so se razbili v našem artilerijskem ognju že v jarkih, ki so tvorili izhodišče. Vrhovno armadno vodstvo. * * * Pred Verdunom. »Kolnische Ztg.« pravi: Nemška ofenziva pred Verdnnom cčividno napreduje. Zadnje dni besni bitka, kakor je posebno razvideti iz francoskih poročil, skoraj nepretrgoma na črti Avocourt-Vai:\\ V valoven ju besnih sunkov in protisunkov je spoznati, kako* Nemci polagoma napredujejo. Razen vporabe rekrutov letnika 19161. se je konstatiralo, da se je porabilo izredno mnogo francoskih rezerv. » i ;mev< pišejo o položaju pri Venfmt: Bdi sto" sedal v poglavitnem severno cd višine 304 in vzhodno od Mort Homma. ne da bi mogel priti sovražnik tu bistveno naprej. Trajno zelo resno mišljeno obstreljevanje sektorja za Douaumontom in Vauvom najbrže z gotovostjo potrjuje pričakovanje onih, ki verujejo v novo veliko sovražno ofenzivo, kakor hitro se sovražniku izpolnijo načrti ob Mort Hommu, ki jih sedaj z velikimi žrtvami zasTeduje. Francoske izgube pred Verdunom. Na podlagi natančnih računov ceni »Lckalanzeiger« izgube Francozov na verdunski fronti na 150.000 mož in 200 topov. Ncv tip aeroplanov. Pariški listi pravijo, da bo v kratkem stopil v službo aeroplan novega tipa z motorjem, ki prekaša vse rekorde v hitrosti. Iz ang!e^2 zbornice icrdov. London, 12. aprila. (Kor. urad.) Lord Courtnev je izvajal, da mora Runcimanova izjava v poslanski zbornici, da nemška trgovina po vojni ne sme nikdar več dvigniti svoje glave, kakor prej, nesrečno vplivati na Nemškem v zvezi s sklepi pariške konference, na Angleškem pa vzbuditi skrb. Nemce bi podžgala izjava, da bo sledila vojaški vojni še gospodarska vojna in da se mora nov pro-cvit trgovine in industrije v Nemčiji v kali zadušiti. Razmotrival je nato težkoče varstvene politike za Anglijo in Indijo ter nadaljeval: Asquith je rekel, da mora zopet dobiti Belgija svojo prejšnjo neodvisnost; stara Belgija pa se ne more več dvigniti, če Nemčija gospodarsko ne uspeva. Antverpen in Rotterdam sta zemljepisno predstraži Nemčije in od nje odvisni. Če hočemo potlačiti Nemčijo, bomo potlačili tudi Antverpen in Rotterdam. Lord Crevve je odgovoril, da si dela Courtney najbrže iluzije o razmerah Nemčije, kakor da bi bila le ena stranka v Nemčiji pripravljena, takoj skleniti mir, čigar pogoje bi zavezniki mogli sprejeti. Izjave o uničenju pruskega militarizma in uničenju Nemčije so se pogosto razumele napačno. Kaj je storila Nemčija v komercialnem pogledu, da ljudje tu in na Francoskem nočejo pustiti Nemčiji za pozneje moči, da zopet prične s svojim prejšnjim delovanjem? Nemčija je hladno in uspešno kombinirala komercijalno ekspanzro in politično intrigo, za kar v preteklosti ni primere. Če skuša Courtnev ločiti nemško podjetnost od nemškega militarizma, značaj nemškega naroda od ambicij generalnega štaba, skuša nemogoče. Vojaških ambicij, ki so zanetile požar na svetu, ni mogoče ločiti od splošnega veselja Nemcev do napredovania. Sliki Nemčije, ki jo je naslikal Courtney, da se nahajata tam dva naroda: Eden izučen za vsakojakj na^ad, drugi pripravke n, siriti po vsem svetu nemško civilizacijo, ni verjeti. Strup je prešel nregloboko v ves organizem nemškega naroda. Ne da se uresničiti ideja, da bi se trgovski promet po vojni na prejšnji bazi zopet pričel. B2lgi:3 proti gospodarski vo\n\. Iz Rotterdama: Nedavno je izrazil kongres angleških trgovskih zbornic željo, da naj se po vojni pobira od ladij držav, s katerimi ima Anglija sedaj vojno, pristojbina, če se ustavijo v kakem angleškem pristanišču. Na Angleškem izhajajoča »In-t'epcndance Belge« poroča k temu, da se naj o tem predlogu vrši debata na kongresu trgovskih zbornic vseh ententnih držav. List se izreka proti takemu koraku. Morda je Angljia zadosti močna, da nosi posledice, Belgija pa tega gotovo ne more prenesti. Belgija ne sme omejiti prostosti svojih pristanišč na noben način. Zlasti Antverpen mora pritegniti nase kot izvozno pristanišče čim več paro-plovnih črt. Belgija potrebuje inozemsko plovstvo za uvoz surovin in za izvoz svojih izdelkov. Boji na morju. Podmorski čc?ni osrednjih držav prevladali v Sredozemskem ~.orju. »Secolo« poroča iz Gem e, da so podmorski čolni osrednjih držav prevladali v Sredozemskem norju. 90.000 ton premoga za Italijo ni dospelo v Genovo, ker so ga potopili podmorski čolni. Potopljeni parnik!. Iz listov posnemamo: Pctopljene so bile tele ladje: Angleška jadrnica »Inverlvon« od podmorskega čolna, 12 mož posadke rešenih; par-nik »Anfu« (3600 ton) 11. aprila torpediran in potopljen; parnik »Adam-son (3000 ton) torpediran in potopljen, posadka rešena; nizozemski parnik »Alocrity«, ki se je 29. marca odpeljal iz Amerike, pogrešajo. Kor. urad poroča: Meseca marca so bile sovražne ladje z okroglo 207.000 tonami potopljene od nemških podmorskih čolnov ali pa so zadele ob mino. Listi poročajo: Potopljene so bile tele ladje: Danski parnik »Dor-then«; ruska jadrnica »Imperator«. Barcelona, 13. aprila. (Kor. ur.) Iz Palme de Malorca poročajo: Ladja »Jaime II.« je sprejela na krov ponesrečeno moštvo nekega rešilnega čolna francoskega parnika »Vega« (2957 ton), ki je bil na poti iz Bahije. Jadrnica je srečala podmorski čoln, ki je bil potopil neki 10.000tonski parnik in neko rusko jadrnico. Poveljnik je dal posadki nekaj minut časa, da se je rešila. Nato je izstrelil en torpedo in dva topovska strela, ki sta »Vego« hitro potopila. »Vega« je bila ona ladja, ki je rešila 143 potnikov španskega parnika »Principe de Asturias«. Posadka Je štela 33 oseb. Barcelona, 13. aprila. (Kor. ur.) »Agence Havas«. Parnik »VHlena« je dospel sem 3 natisni tetnikf mar gleškega parnika »Argus« (1238 ton). O usodi ostalih ni ničesar znanega. Parnik »Malorca« je dospel v Palmo. Na krov je vzel moštvo potop1 i enega angleškega parnika »Or-lok Head« (1945 ton). Turška vojna. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 13. aprila. (Kor. ur.) Poročilo »A. t. M.« Glavni stan poroča: Fronta v Iraku. Nobene izpremembe. Sovražnik se bavi s tem. da je pričel s svojimi utrjeval-nimi deli. V bitki, ki se je 7. aprila vršila na tej fronti, padlih 3000 sovražnih vojakov je pripadalo, kakor je bilo spoznati iz uniform, 13. diviziji Kitchenerja. in sicer dvema brigadama te divizije. V tej bitki, ki se je končala z našim uspehom, smo imeli 79 mrtvih, 168 ranjenih in 9 pogrešanih. — Fronta v Kavkaziji. Položaj je neizpremenjen. Vsled slabega vremena so se operacije v dolini Čoruk zmanjšale v neznatne krajevne boje. — Fronta ob Darda n e 1 a h. Ena križarka in en monitor sta v presledkih iz daljave brezuspešno streljala na Ariburnu. Vsled odgovarjanja naše artiljerije pa se jima ni posrečilo, obstreljevati i2 večje bližine. V vodovju pri Smirni sta začeli neka torpedovka in neka križarka streljati proti južnemu delu otoka Kosten, vsled protiognja naše artiljerije pa sta se umaknili. Angleška polemika proti turškemu poročilu. London, 14. aprila. (Koti. urad.) Z ozirom na turško trditev, da so Turki po bitki 9. aprila v turških jarkih pri Felahiju zbrali 3000 mrtvih Angležev, izjavlja zastopnik zunanjega urada, da je skupno število mrtvih in ranjenih mnogo manjše. General Lacke je poročal, da je vre- wm «io ataba Dno VL t m. in tfvjnl orkan z močnim deževjem, poplave so na obeh bregovih narasle. Ibpetnt bh SevenUKAi ii leUko. Merico CUy, 13. aprila. (K. ur.) Mehika je poslala noto Z e -dinjenim državam, v kateri zahteva, da se ameriške čete odpokličejo iz mehi-kanskega ozemja in da se prepusti zasledovanje V i 11 e mehikanskim kon-stitucijonalistom. VVashington, 13. aprila. (Kor. u.) Carranzova nota komplicira položaj v Mehiki. Tu se uradno konstatira, da glavni stan ameriških čet ne opušča ničesar, da se zasledovanje Ville energično nadaljuje med tem, ko se razmotriva zadeva s Carranzo. VVashington, 13. aprila. (Kor. u.) Reuter. Kakor se poroča, je ljudstvo streljalo na ameriške čete, ki so korakale skozi Porral (provincija Chi-hauhua). Sledila je bitka, v kateri so izgubili Amerikanci dva moža. Mnogo mehikanskih civilistov je ubitih in ranjenih. Carranza je brzo-javil, da so pomagale njegove čete Amerikancem napraviti red. Caran-za je apeliral na Zedinjene države, da naj premislijo nevarnosti, ki bi lahko nastale, če bi se prisilili prebivalci dežele v vstajo. tm\z poli*i&i2 vcii. — Za porušena avstrijska mesta. V Berlinu zborujoči shod zastopnikov mest je sklenil, dovoliti zveznemu pomožnemu društvu v Berlinu za zopetno zgradbo avstrijskih in ogrskih mest, poškodovanih vsled vojne 100.000 mark. — Zsprisega novega clomuškega knezeškofa. Dunaj, 14. aprila. (K. urad.) Niegovo Veličanstvo je zapriseglo danes v Schonbrunnu novega olomuškega knezoškofa dr. Leona barona Skrbenskega. Po zaprisegi je sprejel vladar cerkvenega kneza v posebni avdijenci. — Italijansko - srbski spor. Pariška lista »Bounet Rouge« in »Le Ranpel«, dobivata, kakor se poroča iz Ženeve, nepovoljne vesti iz Italije o sporu med Italijani in Srbi. Srbija zahteva, da Italija prizna iste principe, na katerih je ujedinjena Italija. To znači, da obe stranki ostajata trdovratno pri svojih prejšnjih zahtevah. Radikalno pariško časopisje sodi. da bi Italija morala popustiti Srbiji v vprašanju aneksije področja na vzhodni obali Jadranskega morja. — Prazno prerekanje za obal. ki ne bo nikdar ne italijanska, ne srbska. = Demisija portugalskega kabineta. »M. N. N.« poročajo iz Lisabo-ne dne 12. aprila: Listi javljajo, da je portugalsko ministrstvo demisijo-niralo. — Kakor poroča koresp. urad dne 13. aprila iz Lisabone, ostane dosedanje ministrstvo še nadalje na krmilu. = Predlog španskega kralia Alfonza. Frankfurt. 14. aprila. (Koresp. urad.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Pariza 13. aprila: Kakor poroča »Temps* iz Madrida, se Je obrnil kralj Alfonz brzojavno na poglavarje vseh vojujočih se držav s prošnjo, da se premotri, ali bi ne bilo mogoče med bojevniki sporazumljenje, po katerem bi mogle vojaške ambulance in člani Rdečega križa odnesti ob primerni uri ranjence, ki so obležali na bojiščih. Vse države so pokazale, da so pripravljene, premotriti ta predlog. = Kitajska revolucija. Iz San-gaja poročajo, da je gubernator provincije Kiangsi proglasil neodvisnost. !! Sili! !. Posredovalnica za goriške begunce je dobila od gospoda notarja Ign. Gruntarja sledeče obvestilo: Katoliški bukvami v Ljubljani sem dovolil, da ponatisne prvi zvezek poezij Simona Gregorčiča, za kar mi je odštela 1000 kron. Od tega zneska odločam 300 kron za goriške begunce, drugo porabim za »Šolski dom« v Gorici in za Gregorčičevo ustanovo in nekaj za druge blage namens. — Posredovalnica izpolnjuje svojo prijetno dolžnost, da se iskreno zahvaljuje blagemu gospodu notarju za plemeniti dar, ki pride ravno sedaj pred prazniki našim trpinom - beguncem tem bolj priležno, ker razpolaga »Posredovalnica« le s pičlimi denarnimi sredstvi. Dunajska oljčna nedelja. Poročali smo že, da je napovedala dunajska korespondenca »Information«, da se bodo prodajale na Dunaju na oljčno nedeljo oljčne vejice v korist Italijanskih beguncev z juga, v korist »našim bratom z juga, našim Ita-Hffanotn«, tako pravi »L«. Oficijelni oklici predsedstva pomožnega odbora m begunce u Juga a oo4dW * barona dr. M. V. Becka, predsednika najvišjega računskega dvora, goriškega deželnega glavarja dr. Fai-duttga, barona Mersija, grofa Sizzo-Norisa in poslanca dr. Bugatta, govori samo o nabiranju v korist beguncem z juga in za mile darove južni armadi, torej ne samo v korist italijanskim beguncem — ali »L' Eco Litorale«, glasilo gori podpisanih dr. FaiduttJja in dr. Bugatta stopa za korespondenco »Information« in napoveduje oljčno nedeljo samo za italijanske begunce. Dejstva govore dosti jasno in so nad vse* značilna za' italijanske voditelje in one, ki jim slede — prepričani pa smo vendar, da bo izvršeno nabiranje v prid vseh bugencev z juga, brez razlike narodnosti, ker Dunajčanje pač vedo, kdo prebiva na našem jugu. In baron Beck bi ne dal svojega imena za enostransko pomožno nabiranje in pod njegovim predsedstvom pomožni odbor ne bo ravnal enostransko z nabranimi darovi. Goriški frančiškan pater Frančišek Ambrož, o katerem smo poročali, da je bil težko ranjen od italijanske granate, je svojim težkim poškodbam podlegel. Za doktorja prava je bil danes promoviran na zagrebškem vseučilišču gosp. Franjo K1 a r I ć, c. kr. pravni praktikant v Rovinju, sedaj v Pazinu. Čestitamo! Begunci iz Kanalske občine na Banjicah in Lokovcu. Iz nekega pisma: Na* Banjšicah in v Lokovcu, to je gorskih vaseh nad Kanalom, se nahaja iz Kanala 8 družin, iz Morskega 10, iz Bodreža 4. z Vrha 18, skupaj 40 družin, to je 220 oseb. Nekaj jih je preskrbljenih z živežem, drugi so brez njega. Kanalsko županstvo je meseca avgusta 1915. vpisovalo družinske gospodarje, da dobijo potrebno turšico. Naročniki, dasi so plačah, pa še niso dobili te turši-ce. Županstvo Banjšiee je dobilo od oktobra do konca decembra lani dvakrat turšico, skupaj 90 stotov, in jo razdelilo med občinarje. Dne 20. marca je dobilo županstvo zopet 20 stotov turšice in 30 bele moke. Tako dobivajo tudi županstva Kal in Lokovec Ko pride kateri kanalski begunec vprašat za moko z denarjem, ga zavrnejo: mi smo poskrbeli za svoje ljudi, vaše županstvo ima dolžnost pa za vas poskrbeti. Na posvetovanju občinskih zastopnikov v Čepovanu 28. marca je vprašal nekdo okrajnega komisarja g. 2., ali imajo dolžnost, dati tudi beguncem, moko. Odgovor je bil: da! Na ome^ njenem sestanku se je razpravljalo tekoče zadeve občin, obdelovanje zemljišč, preskrbo živil itd. Okrajni glavar je naprosil kurate, naj pošljejo izkaz vseh beguncev vsak iz svoje duhovnije, ki so brez lastnega živeža. Baje se ima razdeliti med te vsota okoli 6000 kron. — Mi begunci smo tu in ne kaže drugače še, kakor da ostanemo. Dobro je bilo, da smo imeli tako milo zimo. V Kanalu ni bilo od konca februarja do konca marca nikake izpremembe. Požara ni bilo več, večjih poškodb tudi ne. Kakor se je pripovedovalo po sredi februarja, bi bil Kanal že pogorišče, razvalina. Pripovedovalo se je nam beguncem, da okoli In okoli cerkve po obeh straneh Je vse pogorelo, da je Kanal popolnoma uničen, škoda da znaša nad en milijon. Ali hvala bogu, ni Še tako hudo. Da bi le pri tem ostalo. Do podružnikovega stanovanja je zgorelo, dalje še vse stoji. Pri Soči okoli nobene škode. Od An-gelija na mostu do Turjana vse brez velikih poškodb. Ali malokatero poslopje brez kake poškodbe. Koncert matiirantinj ženskega učiteljišča v Pazinu dne 8. aprila, Je uspel nad vse sijajno. Pevske, glasbene točke, igra, deklamacija, vse se je izvršilo v občno zadovoljnost in v čast novih hrvatskih učiteljic Dvorana je bila polna občinstva. Izredno je ugajala deklamacija Gregorčičeve rSoči«. Poročilo v »Novinah« citira stihe od »Pa, oh. siroti tebi, žuga« do konca ter pravi: Kako so v teh stihih točno očrtan! sedanji dnevi borbe proti zemlje lačnemu tujcu, ki hoče vzeti monarhiji in hrvatskemu narodu tudi Istro. Gospodična Kocijanova je znala s svojim velikim deklama-tornim darom vzbuditi v srcih vseh poslušalcev ogorčenje proti dušma-ninu. To je bila ena najlepših točk vsega programa. Tečaj za vrtnarstvo v Gradcu. »L' Eco del Litorale« naznanja, da se na inicijativo višjega šolskega svetnika Linnerja, ki pozna Istro in Furlanrjo, otvori v Gradcu tečaj za vrtnarstvo — za italijanske begunce. Jutri bo imel učitelj Ma-non predavanje o teW predmetu, -r-Ako bi se priglasil /r tečaj slovenski begunec-vrtnar? ( # # »Dalmata«, organ Italijanske stranke v Dalmaciji, je prenehal izhajati, ker je urednik Gaetano Feoli odšel iz Zadra najbrže za dlje časa. Liitt )e Mrtnl 51 tat* Italijanska društva, ld se razpuščajo. V Splitu sta naznanili društvi »Banda Cittadina« in »Filar-inonico - dramatica« politični oblasti, da se sami razpuščata. Dnevne vesti. — Oljčni dan. Prodajalkam oljčnih vejic v znanje. Iz-praznjevanje m oddaja nabiralnikov se vrši pri komisiji v prodajalni »Hu-iranic« ob Franca Jožefa cesti. Ta lokal Je dala tvrdka prijazno na razpolago. Komisija posluje danes, v soboto ob 8. zvečer in jutri, v nedeljo od 8. zjutraj do 8. zvečer. Nabiralnike, ki se do nedelje zvečer še niso oddali, naj se odda v ponedeljek dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata. — Odlikovanja. Vojaški zaslužni Križec III. razreda z vojno dekoracijo je dobil poročnik linijske ladije Ri-kard M i k 1 a v č i č. — Signum lau-dis je dobil poročnik 26. domobranskega pešpolka Karel Namestil k. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: narednik 87. pcšpclka Friderik K o š a k in ognjičarja v Erceg-rovem Ivan N a r a t in Nikolaj T o -ni i č. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila i.ifanterist 97. pešpolka Ivan P i v -k a ter četovodja pijonirske stotnije - 15 Andrej Štefka. — Honvedi ob Soči. Veljajo vsi za Madžare, saj je poveljevanje vse : adžarsko. A med temi honvedi je (ako mnogo Slovakov, vrlih mlade-ničev izpod visoke Tatre. A narodne - vednosti ni med njimi mnogo, piše hrvatska«. Vsak pravi, če ga vpra- šaš, kaj da je: Madžar in Slovak. Tudi pesem imajo tako »o lesu. koji zele — zelenem — bojuvamo za Liiersku krainu«. — Tudi še drugo pesem si je zapisal poročevalec. »Pri Prašpurgu. pri Dunaju — Tam je skala vvsoka — Pod nvom stcji ioja mila — bjefi šatek vvšiva. — Popre ti je moja mila — bjeli šatek • ■'šivat — a ja smutne zarmoucenv - miisim bvt vojak.« — !z ruskega vjetništva se je r glasil Ivan U č a k v največje veselje svojcem. Piše iz bolnišnice v Mo-skvl Preje je bil trgovski sotrud-rik pri P. Magdiču. — Mladi vojaki. Ze pred sedajo vojno, zlasti pa med vojno, raz-§ rila se je po naši širni Avstriji mi-.^T. da Je mladino že v zgodnji mla-:yti treba krepiti in pripraviti za voski stan. Šole in različne organiza- . :e. zlasti gasilstvo se je z veliko vnemo poprijelo tega dela. Tudi ljub-Ejansfco prostovoljno gasilno in reševalno društvo se je odločilo, da sistematično izvežba mladino, mladeniče ocl 15. do 18. leta, za svoj naraščaj in za vojaški stan. Z vežba-em prične se takoj po Veliki noči. A-ladeniči, ki imate zmisel za tako izvežbanje. prijavite se na velikonočno sredo ali Četrtek od 2. do 3. popoldne v Mestnem domu. Zadnja prijava je v ponedeljek dne 24. t. m. od 11. do 12. ure. K prijavi je prinesti dovolitev staršev ali delodajalcev. Obenem se sprejemajo tudi pri-?ve novih članov. — Deželna gGspodarsko-pomož-na pisarna za vpoklicale vojnike v Ljubljani (sodna palača), daje brezplačno pravno pomoč in zastopstvo v zasebnopravnih zadevah vpoklican cev in njin svojcev. — Stalen dobrotnik vdov in sirot na bojnem polju za domovino padlih Ljubljančanov in mestnih revežev ljubljanskih sploh, gospod Josip Zidar, trgovec in posestnik v Ljubljani, je zopet podaril vsote, ki jih je rrejel po mestnem vojaškem nastanitvenem uradu za nastanitev vojaštva v svoji hiši št. 31 na Dunajski cesti, in sicer je naklonil 26 K 84 v vdovam in sirotam padlih Ljubljančanov in 26 K 84 vin. za aproviza-:ijo mestnih revežev. — Darila. Gosp. Anton Schuster in soproga, trgovec v Ljubljani, sta "-■esto venca na krsto umrlega gospoda Karola Weber darovala Rde- emu križu 30 kron. — Gosp. Valen-Legat, c. kr. orožniški stražmoi-ster L razreda v Zagorju ob Savi, je ponovno nabral za Rdeči križ 20 K, za kar se mu izreka tem potom za njegovo trudanolno požrtvovalnost srčna hvala. — Darilo za venec. Namesto venca na krsto umrlega gospoda K. Weber je daroval gosp. M.,Supan znesek 15 K za »Rdeči križ«. — Družbi sv. Cirila in Metoda Je poslal mlad častnik, razdražen sladkosnedec, 20 kron za družbino meščansko šolo v Trstu. — Oosp. dr. Tone Gosak je nakazal družbi 10 kron, katere ie izprosil za družbo pri nekem gosp. poročniku 27. črnovoj-niškega polka. — Družba je prejela od moške podružnice v Ajdovščini znesek 120 K; 100 kron so darovali ajdovski pevci v aočaSčenje sBorat- na gosp. Ign. Kovača, očeta, deželnega poslanca, obč. župana itd., 20 kron pa je podaril gosp. Frid. K o r š i č, okrajni sodnik. — Bog Živi zavedne rodoljube in podpirate-lje naše šolske družbe! — Iz seje magistralnega gremija dne 14. aprila 1916. Profesorju Antonu Bartlu in Juliji Štorovi se podeli stavbno dovoljenje za gradbo eno-nadstropne hiše na oglu Vrhovčeve in Ahacljeve ceste. — Prošnji Adolfa Reicha, barvarja in posestnika na Poljanskem nasipu št. 4, in Leona Pogačnika, kavarnarja in posestnika v Florijanski ulici št. 6, za podelitev meščanstva se bosta s priporočilom predložili občinskemu svetu. — Na javni dražbi dne 26. marca 1916 je zdražil mestni lov pekovski mojster in posestnik Jean Schrev za najvišji ponudek 1432 kron. Magistratni gremij odobri uspeli dražbe pod pogojem, da ga odobri tudi občinski svet. — Prošnjo Josipa Lovša, posestnika ob Poti na Rakovo jelšo št. 3, da bi se mu prepustila za 10 let v zakup mestna senožet »Mesarica ob Malem grabnu«, pare. št. 896/1 kat. občine Trnovsko predmestje, se odkloni, ker bo senožet mestna občina sama rabila. — Franji liribernikovi, Josipu Semetu in Mariji Magistrovi se pusti mestni svet, ki ga imajo v zakupu, še za tekoče leto v najemu. — Odobri se zakup, okoli 40 oralov sveta, ki ga je vzela mestna občina za letno vsoto 3650 kron od raznih posestnikov v najem, da bo pridobivala krmo za konje, ki opravljajo mestne vožnje. — Sladkor. Na neko vprašanje, če kanditni sladkor in sladkorni sirup tudi spadata pod ministrsko naredbo z dne 4. marca 1916, šr. 61 drž. zak., je c. kr. trgovinsko ministrstvo odgovorilo, da ne, in za dobavo tega tedaj ni potreba sladkornih nakaznic ali prejemnic Pač pa spada dobava sladkorja za proizvajanje kanditnega sladkorja in sirupa ped navedeno naredba — C. kr. trgovinsko ministrstvo je doznalo, da nekateri trgovci s sladkorjem baje oddajajo sem in tja sladkor konsumentom brez sladkornih nakaznic, oziroma, da ne odvzamejo one množine odrezkov sladkornih nakaznic, ki odgovarjajo na podstavi razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 10. aprila 1916. št. 12.546 na določilo § 4 al. 1 in 2 ministrskega razpisa z dne 4. marca 1916, št. 61 drž. zak. in bodi poudarjeno, da se bo oddaja sladkorja brez sladkornih kart strogo kaznovala. Kaznovana pa bodeta prodajalec in kupec. Zaeno se je odredilo, da ie v smislu citiranega razpisa v vsakem lokalu, kjer se predaja sladkor, nabiti na vidnem kraju ali na več krajih napis: »Prodaja sladkorja, dovođena le proti sladkornim kartam«. Tudi oni obrtniki, ki bi tega napisa ne imeli, bi bili strogo kaznovani. Nadalje je c. kr. trgovinsko ministrstvo zaznalo, da se v nekaterih gostilniških in krčmarskih obratih, osobito v hotelih in kavarnah stavlja gostom sladkor kot dodatek k jedilom in pijačam v obili, da celo v potratni meri na razpolago. V smislu razpisa c. kr. deželne vlade za Kra: -ske z dne 10. aprila 191*6. št. 12.548 se navedeni obrtniki opozarjajo tozadevni razglas, s pripomnjo. irnajo prestopniki pričakovati n -strožje kazni ter, da se jim bo poleg lega pri prihodnji izdaji sladkorn ih prejemnic zahtevana množina sla -korja še v večji meri skrčila. — Zgodovinski spomin. Pred sto leti je bil pri ljubljanskih javnih urah vladal ravno tak nered, kot v sedanjem času. Dr. Josip Gruden: »Spomini na Francoze«, omenja, kako je takrat francoski maršal Mar-mont odločno oskrbel, da so bile javne ure potem vedno v redu, priča naj sledeča dogodba: Pri urah na ljubljanskih zvonikih je bil že tedaj velik nered, kakršen je večkrat dandanes. Ure so kazale in bile, kakor je že slučaj nanesel. Zvonilo je zdaj prepozno, zdaj prezgodaj. Posebno opoldne ni bilo zvonenja po cerkvah ne konca ne kraja. To je težko prenašal francoski maršal, ki je stanoval v škofiji. Opominjal je in žugal, pa bilo je zaman. Enkrat se razjezi, ukaže poklicati vse cerkovnike v mestno hišo, in vsakemu odšteti po deset palic. In glej, čuda! Odslej so vse ure bile ob istem času in vsi zvonovi ob istem času zvonili poldne. — Licencovanie bikov. Z ozirom na izredne Faamenc se le redno le- tošnje liceneovanje bikov za nedoločen čas odgodilo. Pač pa se je oblastveno odredilo, da se bodo plemenski biki povodom sejmov, oziroma drugih uradnih prilik živino-zdravniško pregledali in začasno li-cencovali. Eri tem pride v prvi vrsti v poštev, aa se dobi čfm večje število primernih bikcfV, ne oziraje se na njihovo pasmo. — 70letnico praznuje v ponedeljek v krogu svoje rodbine gospod Anton L e u t g e b, rokavičar in ban-dažist v Ljubljani. Slavljenec na duhu in telesu še vedno čvrst, že nad 36 let vestno in marljivo deluje kot član Ljubljanskega prostovoljnega društva ter spretno in z mladeniškim ognjem vodi svojo renomirano obrt. Pridružujemo se slavljencu ter kličemo: »Na mnoga leta!« — Ljubljanski gasilci. — Umrla je v Ljubljani na Krakovskem nasipu št. 10 gospa Marija Zor rojena Nagu v starosti 45 let. Pogreb bo jutri ob 3. popoldne. Počivaj v miru! — Deželna zadruga izdelovalcev sedavice ima v četrtek, dne 27. t. m., ob 2. uri popoldne v Ljubljani, v gostilni g. Valentina Mraka na Rimski cesti št. 4, svoj občni zbor. — Slovensko planinsko društvo opozarja, da se bo vršil občni zbor v nedeljo, dne 16. aprila 1916 ob pol 11. dopoldne v pevski dvorani -Glasbene Matice« v Ljubljani, Vegova ulica št. 7. — Belokranjska vezenina. V izložbi c. kr. dvornega založnika gosp. Mathiana na Dunajski cesti je razstavljeno ročno delo Belokranjice. Kompletna garnitura za spalnico v pristnem starem belokranjskem slogu. Opozarjajo se cenjene dame, da si ogledajo to krasno domače delo. — Predpisi za potovanja v Nemčijo. Nemška vlada je poostrila obstoječe potovalne predpise glede vstopa v Nemčijo. Bistvene premem-be so sledeče: 1. Za vsak vstop v Nemčijo je potreben nov vizum potnega lista od strani kakega nemškega diplomatičncga ali konzularnega zastopstva. 2. Cesarska zastopstva v inozemstvu smeje le take potne liste vizirati, ki so izdani ali vizirani od pristojne oblasti njih uradnega sedeža, ali ki so opremljeni z vizom v isti deželi posluločega diplomatičncga ali konzularnega zastopnika dotične države, katere oblast je izdala potni list. 3. Imetelj potnega lista mora priti osebno po vizum potnega lista k uradu. 4. Imetci] potnega lista mora izročiti cesarskemu uradu dve fotografiji, ki odgovarjata fotografiji v potnem listu. 5. Potni list se sme vizirati le, ako je povod in namen potovanja v Nemčijo neoporek-ljiv in je potovanje potrebno. Potrebo mora imetelj potnega lista verjetno obrazložiti, pri kupČijskih potovanjih s predložitvijo kunčijskih listin in z navedbo kapčijskih hiš, katere namerava obiskati. Tudi pri potovanjih na obiske svojcev ali prijateljev mera biti dana nujna potreba obiska. 6. Imetelj notnega lista mora (s predložitvijo rojstnega lista ali kake morebitne državljanske listine) cesarskem* zastopstvu dokazati, da ni, nredno si je pridobil sedanjo državljanstvo, pripadal nobeni državi, ki se nahaja z Nemčijo ali s katerim njenih zaveznikov v vojni. Za člana štaierskega deželnega sveta je Imenovan kot zastopnik la-vantinske šT-ofiic kanonik in stolni župnik v Mariboru Franc M o -r a v e c. Drobne vesti s Štajerskega. T z Ptuja. Zeorela ie s slamo krita hiša Marije Svenšek na Vičevi K sreči ie bilo vreme mirno, tako da sosedne hiše niso prišle v nevarnost. — Plazjezasulna jugozapadni fronti desetnik:!, trerovca Antona Z o r č i č a iz Kapel pri Brežicah. Zorčič je bil v gorovju na patrulji. — V Mariboru se vrše odslej zopet sejmi za živino knkor no navadi. Klavne živine ni dovoljeno izvažati, temveč le plemensko. — Umrl je v Spodnjih Poljčanah gostilničar in posestnik Anton F i j a v ž. Kfao »Ideal«. Spored učinkovitosti za 3 dneve: Jutri, v soboto 15., nedeljo 16.. ponedeljek 17. aprila: I. Sascfcsa Metrov teden. Zelo zanimive vojne aktualnosti. 2. Marija Magdalena. Drama v štirih dejanjih po Friderika Hebbela meščanski žaloigri. Režiia dr. H. Oberlanderia. V glavnih vlogah LeonoMina Konstantin in Erik Kaiser-Tietz. Mes-strov film, Berohn. — Velikanska senzacija. —- »Ideal« k?no. Žrebanje razredne loterije. (V. razred, 4. dan.) 10.000 kron dobi št. II. 599. 5000 kron dobi št. 79.657. Po 2000 kron dobe št. 35, 12.127, 12.696, 12.839, 28.175, 31.750, 36.054, 43.243, 49.230, 49.50,, 51.832, 52.463, 54.778, 55.529, 57.364, 63.216, 70.026, 70.662, 73.882, 81.541, 85.763, 87.281, 90.660, 101.933 in 104.984. Po 1000 kron diobe št. 10.517, 11.937, 15.824, 17.643, 23*472. 24.114. 40*051, 44*#. 4*806. 48.699, 50.236, 54.990, 58.253, 59.017, (51.705, 76.064, 80.134, 82.961, 84.907, 92.911, 103.902, 104.521. 105.261 in 109.504. Glavni dobitek razredne loterlj6. Pri žrebanju razredne loterije (V. razred, 5. dan) je zadela št. 34.514 glavni dobitek 300.000 kron. St. 948 je zadela 20.000 kron. Po 10.000 kron dobe št. 30.154 in 99.982; po 5000 kron št. 98.354 in 107.842 (Kor. urad.) Vojaške narodne pesmi za štiri glasove. Krasne zbirke teh pesmi razpošiljajte našim vojakom, ki potrebujejo razvedrila in tolažbe. Zbirka obsega 35 narodnih in 7 umetnih pesmi. Zgubila se je v glavni trafiki denarnica z manjšo svoto in prstanom. Pošten najditelj naj jo odda v upravništvu tega lista proti dobri nagradi. Najden jie bil včeraj na pošti svilen dežnik. Dobi se v Trnovski ulici št. 25 pri hišnici. Priloga. Današnji list ima za p. n. poštne naročnike prilogo Kreditne banke v Ljubljani »Vabilo na sub-skripcijo IV. vojnih posojil«. V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesi h, »Pod Trančo« vzljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svoio naklonjenost do zopetne otvoritve. Nepoštena dekla. Ivana Meden, 23 let stara, z Cerknice, je služila pri Jožefi Burger za deklo. Tej je vzela iz zaklenjene omare znesek 400 K, hčeri pa srebrno žepno uro. Neki Alojziji Debevec je izmaknila kovčeg s perilom v skupni vrednosti 10S K, kar obdolženka priznava. Ker je bila že dvakrat zaradi tatvine predkaznovana, ju bila obsojena na 8 mesecev težke ječe. Napad iz maščevalnosti. Andrej Rlejc. tesar v Mengšu, je bil pri okr. sodišču v Kamniku zaradi tatvine obsojen na 14 dni zapora. Kot priča #v tej zadevi je bil zaslišan tudi Peter Lap. Ko je ta šel nekoč mimo Blej-čevega stanovanja, ga je Blejc napadel z gnojnimi vilami ter vpil: »Ti si kriv, da sem bil zaprt, ker si po krivem prisegel!« Zadal mu je tri udarce in ga lahko te:e?7i.o poškodoval. Bleje, ki vse odkrito priznava, je bil obsojen na en mesec ječe. Smela tatice. Marija Koprivni-kar. delavka iz TrebeHevega. nestalnega bivališča, je zelo delomržna ženska ter je več mesecev brez dela pohajkovala. Prišla ie tudi v Litijo, kjer so ji bile Hribarjeve hišne razmere dobro znane. Tu je vzela iz nezaklenjene kleti en četrt mernika repe ter jo hotela odnesti, a gospodar ji je takoj sledil in ji plen odvzel. Par dni kasneje je zopet prišla v Sri-barjevo gostilno, kjer je ukradla tri kose špeha. A gospodarjev pastork jo je videl, šel za njo in ji špeh odvzel. Vse to ji pa ni odvzelo poguma, kajti _zn nekaj časa ic noćila v stelji pod Šrbnrjevim hlevom, zjutraj pa. ko je šla domača dekla v hlev in je hišna vrata odklemla. so ie obdolženka splazila v hišo in je iz jedilne shrambe vzela kos prekajenega svinjskega mesa. natakarici pa par novih čevljev. Imela ie pa v tretje smolo, kajti natakarica jo ie zasačila in ji odvzela plen. Obdolženka pravi, da se na ničesar ne ve spominjati, ker je bila popolnoma pijana, zato bo pa sedela nol let i v težki ječi, po prestani kazni bo šla pa v prisilno delavnico. Mm stwwl * Umrl je odvetnik in notar v lloku, dr. Ante B e n e š i č, pesnik, pisatelj in dramatik, rojen leta 1864. * Umri je na Dunaju grof Karel Seillern in Aspang, moravski deželni poslanec, odličen član češke narodne aristokracija, * Razpusčeno hrvatsko akade-mično društvo. Politična oblast je razpustila staro hrvatsko akade-mično društvo »Velebit« v Inomostu. * Tovarna Škoda v Plznu, kjer izdelujejo topove in take stvari, je imela v lanskem letu malo manj kakor deset milijonov kron čistega dobička. * Italijanski hudodelci v Ameriki. »Avanti« priobčuje korespondenco iz Amerike.iz katere je razvidno, da izmed obsojencev v kaznilnici Sing - Sing, katerih je 1300, je 800 Italijanov. To so sami veliki hudodelci. * Obdavčenje oficirjev na Nemškem. V finančnem odseku nemškega državnega zbora je bil podan predlog, naj se tudi oficirjem naloži dohodninski davek. Državni finančni I/ minister in nekatere stranke so temtr t> oreettogu najodločnejše ugovarjali. » * Ogrski grško - katoliški škofje so sklenili, da dogovorno z vlado vpeljejo tudi za Maloruse na Ogrskem gregorijanski koledar in odpravijo cirilico tudi pri veronauku v šolah. Novi molitveniki bodo tiskani v latinici; otroci se ne bodo več podu-čevali v pisanju in branju cirilice. * Narodni dobrotnik. V ponedeljek je umrl v Pragi veleindustrijalec Milan Kasalovski v 41. letu svoje starosti. Zapustil je češki »šolski Matici« 200.000 kron, obrambnima društvoma »Narodni Jednota Pošu-mavska« in »Narodni Jednota Seve-ročeška« po 20.000 kron, praski češki otroški bolnišnici pa 20.000 kron. * Zaplenjeno premoženje. Kazensko sodišče v Pragi ie odredilo zaplembo vsega premoženja 25 let starega pravnika in enoletnega prostovoljca pri 102. pešpolku Henrika Trnke, proti kateremu se vrši pri di-vizijskem sodišču v Temesvaru preiskava zaradi hudodelstva veleizdaje in dezercije k sovražniku. * Volna nese! Dunajska delniška družba »Gebriider Bohler &. Komp. je imela dne 12. aprila svoj občni zbor. Ta je na podlagi »dosti zvišanih odpisov« sklenil, da plača za lansko leto od čistega dobička na vsako delnico 240 mark, kar je za 160 mark več, kakor je družba plačala v prejšnjih letih. * Nemci na Ruskem. Listi poročajo, da je ruska vlada izdala sledeči ukaz: Bivši nemški državljani, ki so postali po letu 1880. (!) finski domačini, ne smejo biti ne deležniki, ne uslužbenci pri akcijskih družbah in pri zadrugah, ki imajo pravico, da smejo imeti zemljišča na deželi. — Ukaz stopi dne 15. aprila v veljavo. * Suspendirani tirolski notarji. Višje sodišče za Tirolsko in Predarl-sko ie suspendiralo sledeče notarje: dr. Emila Bortolottija v Arku, Albina Rello v Koudinu, dr. Marka Con-stantinija v Rivi, Jakoba Orsija v Roveretu, dr. Darija Taitija v Rove-retu, Donata pl. Salvadorija v Tri-dentu in dr. Silvija Romaneseja v Leviku. * Konfiscirani protiklerikalni spisi. Praški uradni list objavlja vrsto od češke »Svobodne Misli« v letih 1907.—1911. izdanih protiklerikal-nih knjig in brošur, ki so bile konfiscirane radi zločina, oziroma pregre-ška proti naboženstvu, oziroma katoliški cerkvi. Med temi knjigami se nahajajo znani spisi: Kristus v Vatikanu. Priroda in Bog, Naboženstvo in šola. Coprnice i. dr. * Novo sredstvo proti tuberkulozi. »Secoio« poroča: Atenski zdravnik Panakulos ie izumil nova metodo za zdravljenje tuberkuloze. S pomočjo ozona se mu je posrečilo, uničiti v tuberkuloznem »pacijentu Koehove bacile tejcom 12 dni in istočasno zvišati telesno težo za 5%. Ako se Panakulosova metoda obnese, bo izgubila tuberkuloza svojo opasnost za človeštvo. * Aretacije. Na Dunaju so zaprli trgovca Henrika Mandla, ki je na škodo različnih ogrskih trgovcev poneveril 20.000 kron. — V Bukarešti so zaprli znanega bukovinskega veleposestnika Marka Fischerja. Ta je služil veliko denarja na Romunskem s tem, da je jemal zemljišča v zakup, seveda na imena romunskih domačinov. Romuni pa imajo postavo, da inozemec ne more biti na Romunskem ne posestnik, ne zakupnik zemljišča, in zato so bukovinskega Fischerja zaprli. * Davek od vojnih dobičkov na Nemškem. Socijalni demokratje so v - finančnem odseku nemškega državnega zbora predlagali, naj zvezni svet imenuje tiste oblasti, ki bodo določile davek od prirastka premoženja med vojno. Finančni minister je izjavil, da stoje nemške vlade načeloma na stališču, da zvezni vladarji in njihove soproge ne plačujejo nikakega direktnega davka. Izjavil pa je, da so zvezni vladarji pripravljeni, plačati prispevek za vojno. Socijalno - demokratični predlog je bil nato sprejet. * Dober vtip je napravil, kakor čitamo v berlinskih listih, angleški ministrski predsednik Asquith. K Asquithu je hodil neki član parlamenta s samimi intervencijami. Vsak dan je protežiral drugega kandidata za kako izpraznjeno mesto. Nedavno je umrl neki visoki uradnik in gospod P. je bil že drugi dan pri Asquithu. »Bi li ne mogel moj prijatelj X. zavzeti mesto umrlega Smitha?« — To je popolnoma njegova stvar, je odgovoril Asquith nadležnemu interve-nijentu. Naj pogleda, ali je rakev zanj dovolj prostorna . . . * Slabi časi za elegantne dame. V Monakovem na Bavarskem vzbuja veliko senzacijo ukaz policije, da sme vsak redar prijeti damo, ki je po njegovem mnenju tako oblečena. a vzbuja preveč pozornosti in jo eljati na stražnico. Zgodilo se je koj prvi dan veljavnosti te naredbe, da Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dua 15. aprila 101«. 87. štev. je redar prijel na kolodvoru damo, ki je bila oblečena po najnovejši modi in imela precej močno pudran obraz. Redar jo je odgnal na stražnico. Tam je dama dobila ukaz, da st mora puder obrisati z obraza, dobila ukor za svojo obleko, sicer pa bila brez kazni izpuščena. * Obsodba zaradi zločina proti volni sili države. Pred domobranskim sodiščem v Zagrebu se je vršila te dni obravnava proti lekar.vdovi iz Zemuna. Jeleni pl. Benko in njenim trem hčeram, Sofiji, Despi in Mimi, zaradi zločina proti vojni sili države Storile so ta zločin, ko so Srbi leta 1914 prišli čez Donavo v Zemun. Ob-toženke so srbske vojake slovesno sprejele in pozneje z njimi zbežale v Srbijo. Razprava je trajala tri dni in je bilo zaslišanih 34 prič. Obsojene so bile: Jelena pl. Benko na 13 let težke, poostrene ječe; Sofija, Despa m Mimi pa na 8 let, vsi štiri tudi na Izgubo plemstva. • V strelskem jarku je postal _škot. Kakor znano, morajo duhovniki na Francoskem ravno tako pod orožje in na bojišče, kakor drugi ljudje. Mnogo francoskih vojakov in kaplanov se prav hrabro bori v strelskih jarkih. Eden izmed njih, župnik de Lobella. sedaj narednik, je bil. kakor poroča Nowa Reforma«, od papeža imenovan za škofa v Ga-pu. Novi škof je poslal svojim dijece- nom prvo pastirsko pismo iz strel-skega jarica, poudarjajoč, da rad in z vseljeni izpolnjuje svojo vojaško dolžnost, ki je v teh hudih časih najvažnejša in največja za vsakega pravega patri jota. Novi škof ostane še tuko dolgo narednik, dokler mu vo-JaŠka uprava z ozirom na njegovo isti rastvo ne dovoli dopusta, da ho mogel prevzeti vodstvo svoje škofije. Umor rezervnega častnika. Služkinja Ema Putztnann v Pragi je red nedavnim časom umorila v pri najboljših krogih dobro znanega rezervnega poročnika dr. Becka pl. Mannagetto, čigar oče je vseučiliški profesor. Morilka in umorjeni sta imela ljubezensko raz-merje, a ko je dekle videlo, da iz te-nič ne bo, je oficirja ustrelila. čakala je nanj v portirjevi sobi in ga dala poklicati telefonično, naj pride tja na važen pogovor. Beck je prišel in vprašal: »Kaj bi rada?« I tekle pa ni nič odgovorilo, nego kar ustrelilo. Beck je težko ranjen padel na tla. a dekle ga je še enkrat ustrelilo v glavo. Ema Putzmann je tda nato samo sebe ustreliti, a iztrgali so ji revolver. Obravnava proti morilki se je preložila, da bodo zdravniki dognali, če je dekle zdrave pameti. * Umrl ie v Budimpešti madžarski politik in pisatelj Karel Eotvos v 75. letu svoje starosti. V ogrskih političnih krogih je bil znan radi svojega satiričnega talenta in »pravega madžarskega humorja a la Rabe-fais«. Bil je tudi izvrsten govornik. Listi pravijo, da je govoril v parlamenta s tako sijajnim esprijem in tako ganljivim patosom, da bi bil vedno napravil najglobokejši vtisk, ako bi ne bili poslušalci prepričani, da mu je za stvar prav tako malo resno, kakor njim samim. To je vsekakor čudna pohvala govornika in njegovih poslušalcev. Eotvosa imenujejo listi tudi zmagovalca pri Tiszi - Eszlar-ju«. V tem kraju se je namreč pred leti odigraval proces proti nekemu Zidu. obtoženemu ritualnega umora. Eotvos ie obtoženca s sijajnim zagovorom izrezal in od tistega Časa ni bilo na Ogrskem nobenega podobnega procesa več. * Koprive. Zadnjič smo poročali, da je profesor Richter na Dunaju iznašel način, kako se da iz kopriv dobivati vlakno, katero se da presti. Nemški listi so peli prof. Richter-j u veliko slavo, češ, zdaj bo naši tekstilni industriji pomagano, nič več ne bo treba v nevtralnih državah za horendne denarje kupovati bombaž in Avstrija bo neodvisna od dovoza surovin iz inozemstva. Zdaj pa je pri- 1 šlo na dan. da je dunajska firma Fritz | Kreissl & Kari Seibert že leta 1908. našla način, kako je mogoče dobivati .vlakna iz kopriv ter je za to svojo iznaidbo dobila patent z dne 10. aprila 1911. št. 47.901. Firma je najprej državi ponudila svojo iznajdbo, češ, naj država uvede monopol na koprive, a ministrstvo se je izreklo, naj raje prevzame privatni kapital vso stvar. Ker se pa avstrijski kapital ni hotel zanimati za koprive, se je rečena firma obrnila do angleškega kapitala. Angleži so koj posegli po tej ponudbi, a ravno sredi pogajanj je izbruhnila vojna in je bilo vsemu konec. Sicer pa so že leta 1876. v Berlinu sklicali posebno komisijo, ki se ie izrekla za nasajanje kopriv v veliki množini, da bi se iz vlaken delalo sukno, a stvar je tudi takrat zastala. * Tajinstvena drama. V Karan-cebesu na Ogrskem se bo vršila V I kratkem zanimiva kazenska razprava. Državni pravdnik je obtožil bančnega ravnatelja Norberta Fischerja, da je ubil enoletnega prostovoljca Pavla Brandfelda iz Prage. Fischer svoj čin priznava. Zakaj pa je izvršil ubojstvo, to je dosedaj še popolnoma nedognano. Preiskava je ugotovila, da se je nahajal umorjeni Brandfeld zvečer ob 11. uri na pol nag v kopalnici bančnega ravnatelja, ki je — kakor trdi — misleč, da je vdrl v stanovanje ropar, večkrat vanj ustrelil tako, da je bil Brandfeld takoj mrtev. Fischer pravi, da ustreljenega prostovoljca sploh ne pozna, da ga ni nikdar videl. Dognano je tudi, da ne gre morda za kako ljubezensko spletko — Fischerjeva žena je starejša gospa in kuharica tudi že priletna, tudi ni nikakega znamenja, da bi bil Brandfeld morda nameraval krasti, že za to ne, ker se je nahajal v prav dobrih razmerah. Policija domneva, da je bil Brandfeld morda somnambul.Pričakuje se, da se bo posrečilo tajin-stveno dramo do same obravnave vendar le še razjasniti. * Degradirani profesor. V nemškem državnem zboru je pri razpravi o vojnem etatu povedal poslanec Davidsohn tudi sledeče: Berolinski vseučiliški profesor dr. Nikolai, zdravnik svetovnega imena, ki je pred vojno zdravil tudi nemško cesarico, je začetkom vojne dobil vodstvo dveh bolnic. Njemu podrejenim zdravnikom trdnjavske bolnišnice Graudenz niso ugajale nekatere izjave, ki jih je napravil o načinu vojevanja in denuncirali so ga. Stvar je prišla pred cesarja, ki ji je z eno gesto napravil konec. Nicolai se je mogel na to vrniti v Berolin in zopet prevzeti svoja predavanja, toda kmalu je moral vnovič v Graudenz. Njegov protest pri naučnem ministru proti poseganju v učno svobodo je bil brez uspeha. Ni njegovo vlogo 22. novembra se mu je 21. februarja sporočilo, naj predloži po vojaškem službenem potu vlogo. Začetkom marca je bil kot zdravnik poklican v GJansk in pozvan, naj stori vojaško prisego. Branil se je to storiti. Prvič, ker je menil, da kot zdravnik, ki je po neodpovedani civilni pogodbi v službi vojne uprave nima dolžnosti, storiti vojaške prisege, zlasti ker je toliko časa niso od njega zahtevali in tudi sicer noben civilni zdravnik ne stori vojaške prisege, drugič, ker so mu pomisleki vesti branili, storiti prisego. Nikolai je bil na to degradiran za prostaka. Ni mu dovoljeno, da sam skrbi za svojo hrano in dolžan je vsa svoja znanstvena dela predlagati vojaški oblasti. Nemški listi se norčujejo iz poziva, ki ga je obelodanila neka gospodična Lidija Morelli v italijanskih listih. Poziv je naperjen proti nemškim industrijskim izdelkom. V italijanskih hišah, se jezi gospodična Morelli, je vse, kar se vidi, nemški izdelek: milo, krtačice za zobe, krtače, parfumi in kuhinjska posoda. Igrače so iz No-rimberka, zemljevidi iz Lipske ^.Nekega dne je naročila gospodična Morelli pristna volnene škotske nogavice z Angleškega, a na r tranji strani je bilo vtkano »Made i Ger-manv'-. (Izdelano na Nemšken .) Naročila je iz Londona najtinei »e angleške rokavice s svileno pooidado, rafinirano angleško prirejene, a pod podklado je zopet čitala »Madc in Germanv«. Iz Pariza je naročila gdčna. Morelli punico, ki je znala govoriti »papa v in mama« in v tem pariškem izdelku je bil zopet napis Made in Germanv«. * Angleži in Nemci. Vedno je veljala hladnokrvnost za poglavitno angleško lastnost in Angleži so bili nanjo tudi ponosni ter so največji del svojih uspehov v politiki in v ekonomičnem življenju pripisovali svoji hladni preudarnosti. Tudi začetkom vojne so Angleži ohranili svojo hladnokrvnost in so povsem mirno delali svoje račune. Toda zdaj se kaže, da niso več v dvomih, kako napačni so bili njihovi računi in to jih je spravilo iz duševnega ravnotežja. Listi angleški so začeli pisati v tonu. ki razodeva veliko vznemirjenost in zdaj in zdaj se poroča tudi o uprav histeričnih izbruhih onemogle jeze zlasti povodom obiskov nemških Zeppelinov. Vrhunec histerične bes-nosti pa izraža knjiga »Izpridena Nemčija«, ki jo je spisai znani publicist Henry de Halsalie. V tel knjigi je samo najsurovejše psovanje vsega, kar je na Nemškem. Za motto je na čelu te knjige zapisano: »Krščanski narodi evropski, zaničujte vedno nemško pleme. Učite v šolah mladino, naj sovraži te barbare in zapišite nad svoje cerkve in na stoje altarje: Oče, ne odpusti jim nikdar, ker dobro vedo kaj delajo.« Cela knjiga je zbirka najhujših psovanj. Konča se s poglavjem, v katerem je rečeno, da sta Nemec in Zamorec enakega značaja. — Ta knjiga je pač najboljši dokaz, kaka duševna nesigurnost se je polastila Angležev, ker vojna ne teče tako, kakor naj bi šla po njihovih računih. * Dva neznana sovražnika. O dveh sovražnikih, ki jih dosedaj še nismo poznali, poroča ameriški ko-respondent berolinske »Vossische Zeitung«. Dve ameriški republiki sta namreč tudi napovedali Nemčiji vojno. Prva je republika C o u n a -n i, državica, ki leži nedaleč od Atlantskega oceana, med francosko Guvano in Brazilijo, in ki je šele od let 1886. samostojna. Predsednik in diktator te republike je bivši francoski častnik Adolf Besset-Beaufort, ki je bil svoj čas radi nekega zločina deportiran v Guvano, pa se ie pozneje ut figura docet, povzpel med mogočneže tega sveta. Conani, oziroma gospod Besset sta torej napovedala Nemčiji vojno in predsednik Beaufort se je faktično tudi podal s celo svojo armado (300 mož) Francozom na pomoč. Drugi dosedaj neznani sovražnik je indijska republika Yaqui v državi Sonora. Stvar je bila taka-le: Na meji te blažene države se nahaja ogromno in bogato posestvo nemškega farmerja Schmidta, ki ima velike črede kras nih konj. Ko so Indijanci slišali, da so se spravili Francozi. Rusi in Angleži nad Nemce, so sklenili, da tudi oni pomagajo s tem, da se polastijo Schmidtovih konj. Sklicali so zbor svojih starešin, ki je sklenil napovedati nemškemu cesarju vojno ter izročiti vojno napoved farmerju Schmidtu kot njega zastopniku. Ker pa se nahajajo blizu Sehmidtovega posestva tudi še nekatere amerikanske in mehikanske farme, so mogočni Yacuičani napovedali vojno tudi Združenim državam in mehi-kanski republiki. Toda godilo se jim j j kakor njihovim evropejskim zaveznikom. Napadli so Schmidta, ki pa ni bil len, ter je s nomočjo svojih dobrih pušk in hrabrih hlapcev sovražnike prav pošteno nakuril. Država Yaqui ga je že prosila za mir, toda Schmidt je odklonil in tako se nahajajo slavni Vanuičani še vedno v vojnem stanju z Nemčijo. * Vojni davki na Angleškem. Naj pišejo gotovi listi Še tako zaničljivo o visoki n vojnih davkih, ki so jih vpeliali na Angleškem, resnica je vendar, da so ti vojni davki dokaz pametne finančne politike. V drugih evronskih državah in tudi v Nemčiji, ki vendar glede finančnega gospodarstva drnee države nadkrilju-je. stoje na stališču, da naj vojne stroške plačajo prihodnji rodovi. Angleška pa stoji na stališču, da mora država svoje vojne izdatke sproti plačevati. Na Angleškem ne por m jo take razdelitve davkov, kakor drugod. Zemljiški davek, obrtni davek, hišnonaiemninski davek, dohodarina in kdo ve kat še vse — tega na Angleškem nimajo. Tam se izračunajo dohodki, ki jin ima posamezen davkoplačevalec od hiš, od ob rtov. od posestva itd*, in to je podlaga za vse obdavčenje. Državni zbor določa, koliko od ;totkov je treba plačati od skupnega dohodka, če je vojna, predpiše večji odstotek, če n? posebnih državnih izdatkov, pa manjši odstotek. ObdavČenci imajo torej vsi enake pravice in dolžnosti, in kar je posebno važno, je to, da se tak davek ne da tako lahko odvaliti na druge. S takim načinom obdavčenja je Angleška sproti plačevala stroške krimske in burske vojne. Zadnje leto pred vojno ie imela Angleška 162 milijonov funtov dohodkov iz tega davka: leta 1916. pa le 50 milijonov. Parlament je zvišal odstotek na dohodnino in vse je v redu. Ni novih davkov, ni podraženj. Pred vojno je bil davka prost, kdor je imel letnega zaslužka 1840 kron, zdaj je davka prost le tisti, kdor ima letnega dohodka 3120 K. Od dohodkov je bilo pred vojno plačati 1 šiling 2 pencea od funta šterlinga, zdaj je plačati 3 šilinge 6 penceov. Seveda ima Angleška tudi še druge davke, namreč na pivo, na Čaj. na sladikor, na kavo in je tudi te davke med vojno povišala in še ne izhaja z njimi, nego najema posojila, toda pri sedaniin davkih bo Angleška v desetih letih vsa ta posojila iz svojih davkov zopet poplačala. Novi davki so trdi, a ne zadenejo samo siromakov, nego tudi bogataše. Najnovejše zemljevide vlili bo- Jišč ima v zalogi Nirodna knjigama. Več glej inserat v današnji številki. LMm, U trpe bolečine u ledvice*, mehurju in na vodi, naravna Franc - Jožefova grenčica s skrbnim odvajanjem v črevo neprecenljive dobro stori. Iz poročila nadzdravni-kov v splošni bolnišnici sv. Janeza v Budimpešti sledi, da se mehki okus Franc - Jožefove grenčice in popoln učinek opažata s posebno zadovolj-nostjo že po kratkem času, pri mali množini in brez vseh neprijetnih stranskih pojavov. Najnovejša poročila. Zahteve Nemcev. Dunaj, 14. aprila. (Kor urad.) Program, ki ga je dunajski nemški klub s sodelovanjem nemških »volksratov« za sudetske in alpske dežele izdelal pod naslovom »Zahte-ve Nemcev v Avstriji za novo ureditev po vojni«, ki bo o Veliki noči predložen raznim političnim korpo-racijam in javnosti, obsega te zahteve v štirih poglavjih. V razgovoru nemškega kluba, ki se je vršil danes zvečer, in katerega se je udeležilo tudi mnogo poslancev, je načelnik kluba, vseučiliški profesor dr. Gever, naglašal, da ne gre morda za ustanovitev kake nove stranke, marveč da zasleduje program samo namen, pripraviti skupno delovanje vseh nemških strank in da stremi po soglasju vseh Nemcev v Avstriji. Poročevalec in posamezni govorniki so se podrobno izrazili o raznih zahtevah, pri čemer je zlasti dr. E g e r (Ljubljana) pri razgovoru o načrtu jezikovnega zakona naglašal, da so tako alpski »volksrati«, kakor tudi nemški »volksrat^ za Češko soglašali s predloženimi osnovami. Častni občani Reke. Reka. 14. aprila. (Kor. urad.) V današnji seji reprezentance je bil nadvojvoda Jožef v priznanje njegovih zaslug za obrambo domovine imenovan za častnega meščana mesta Reke. Tudi general Boroevič in mornariški poveljnik admiral Haus sta bila imenovana za častna občana mesta Reke. V Kut el Amari. Bern, 14. aprila. (Kor. urad.) »Journal de Geneve«- je dobil tole posebno poročilo iz Londona: Nad štiri meseca smo vznemirjeni nad usodo v Kut el Amari zaietih čet generala* Tounshenda. Vsi poskusi pomagati jim. so se doslej ponesrečili. V nejasnem smo, ali se more Town-shend Še držati ali je prisiljen seči po drugih sredstvih, da si pomaga. Nahaia se v podobnem položaju, kakor Gordon v Chartumu. ko je poskušala angleška vojska zaman dobiti zvezo z njim. Rusija in Romunska. Petrograd. 14. aprila. (Kor. ur.) Nemško časopisje je prineslo vest, da je ruska vlada preklicala vsa izvozna dovoljenja na Romunsko. Pooblaščeni smo to napačno vest formalno dementirati. Amerika in Nemčija. London, 14. aprila. (Kor urad.) ^ Times« poročajo iz Washingtona, da je napravila nemška nota tam slab vtisk. Kupujte danes in jutri oljčne vejice za vdove in sirote naših junaških vojakov ob Soči! Darila. Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so v Času od 12. marca do 9. aprila 1916 darovali: 100 K Hranilno in posojilno društvo v Ptuju: 30 K: Hinko Sax. tiskar v Idriji: po 20 K: posojilnica v Gor. Radgoni; dr. pl. Globočnik. sekcijski načelnik, in dr. Janko Babnik, minist. svetnik, oba na Dunaju: dr. Ivan Za-bukovšek. odvetnik v Šmarju p. J.: dr. Flor. Kukovec, odvetnik v Slov. Bistrici: 13 K: dr. Fr. Jurtela, odvetnik v Ptuju; po 10 K: Ign. Supan, učitelj v Brežicah; Maks Pleteršnik. profesor v pok. v Ljubljani; dr. Fr. Zavrnik, živinozdravnik, sedaj na bojišču; Josip Mejač in soproga na Dunaju: Ivan Krajne v Šmarii p. J.: Anton Mladič, sod. svetnik v Smarji p. J.; Ivan Dolenec, gimn. suplent v Ljubljani; Ivan Kavčnik, dvorni svet. na Dunaju; Franc Kolenc, dvorni svetnik v Gradcu; dr. Fran Rosina, odvetnik, in dr. P. Turner, oba v Ma riboru; Jakob Volk na Dunaju: Josip Stritar, profesor v pok. itd., v Aspan-fifu; Fr. Matejčič. d. šol. nadz. v Trstu; Ivan Mankoč v Mariboru; dr. Fran Jankovič. drž. posl. v Kozjem, in dr. Matiia l^vrejnii^ ojej^ sodnik v Podgradu; 8 K: Marija Mladič na Dunaju; po (6 K: Rajko Perušek, gimn. prof. v p. na Dunaju; dr. Rado* slav Pipuš, odvetnik v Mariboru; dr, Franc Voušek, dvorni svetnik, in dr. M. Murko, vseučil. profesor, oba v Gradcu, in Anton Koder, notarski kandidat v Kozjem; po 5 K: dr. Lju. devit Stiker, odvetnik v Brežicah; Josip Berlisg, trgovec v Rogatcu; Hinko Schreiner, ravnatelj v Maribo* ru; dr. Juro Hrašovec, in dr. Josip Sernec, oba odvetnika v Celju; Josip Sitter, sod. nadsvetnik v Brežicah; dr. Anton Medved, profesor v Mari* boru; dr. Anton Vilinek na BizelU skem; Franc Oset na Vranskem; Norbert Zanier v Št. Pavlu pri Pre« boldu; po 4 K: dr. Ivan Rudolf, od vetnik v Konjicah; Marija Pahernik, veleposest. v Vuhredu; dr. M. Lagi-nja, odvetnik itd. v Opatiji; 3 K: Jurij Šenk na Jezerskem; po 2 K: An ton Kolar, župnik v Št. Ilju p. Vel.; Rudolf Pevec, komis. vojn. ž. zav. v Mozirju in Ana dr. Tavčarjeva, zdr, sopr. v Ormožu; 1 K: Anton Petri-ček, nadučitelj v Žalcu. Skupaj 535 kron. za katere se društveni odbor vsem blagim darovalcem, zlasti še zvestim podpornikom iz Štajerske, najiskreneje zahvaljuje. — Prvi blagajnik: Dr. Stanko Lapajne, odvetnik na Dunaju, I., Braunerstrasse 10. Upravništvu naših listov so poslali : Za »Zavod za v vojn! oslepele vojake«: Posojilnica v Črnomlju 30 K; vas Golac pri Obro-vu v Istri po učiteljic Marici Petrič 10 K in zaloga češkega budjeviškega piva v Ljubljani 10 K. mesto venca na krsto blagega rodoljuba gospoda Aleksandra Hegeria. Skupaj 50 kron. Za »Rdeči križ«: Posojilnica v Črnomlju 30 K. Za »Čiri 1-Met odo v o družbo: Zaloga češkega budjeviškega piva v Ljubljani 10 K mesto, venca na krsto blaeega rodoljuba gospoda Aleksandra Hegerja. Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 13. aprila: Adolf Pavlica in Mihael Ogrodnik, pešca, v rezervni vojaški bolnišnici v Marijanišču. — Marija Balog, vdova železniškega Čuvaja, 73 let. Dne 14. aprila: Aleksander He ger, hotelir v Švicariji, 55 let. Po tumom 4. — Zlatka Podpac, hči ti govskega sotrudnika, 9 mesecev, Streliška ulica 15. — Ivana Pavli-ček. žena vpokojenega železniškega revizorja. 69 let. Cesta na južno železnico 42. — Marija Zor, žena vpo* kojenega železniškega snrevodnika, 45 let. Krakovski nasip 10. V deželni bolnišnici: Dne 11. aprila: Ivan Kisiček, gojenec Mahrove trgovske šole iz Varaždina. 17 let. — Olga Kuhrer, re-jenka, 1 dan. Dne 12. aprila: Marija Grebene, vdova davčnega upravitelja, 62 let. Sanassf list obsega 12 stranu Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. ob Fellerjeve želodec krepeče, voljno odvajajoče rabarbarske kroglice z znamko „Elzakrogllce" odstranijo sagaienje. 6 Skatljle franko 4 K 40 h. Lekarnar E. V Feller, Stubica, EUatrg 5t. 238 (Hrvaško), če* lOOOOO zahvalnih pisem. T%A 87« Štev. .SLOVENSKI NAROD*, «aa 15. aprila »16. Stran 5« Žalostnim srcem naznanjamo pretužno vest, da je naia ljubljeni soproga, mati, sestra in teta, gospa Morilo Zor m. Nosu včeraj ob »/«10. url zvečer, previđena s tolažili sv. vere, v starosti 45. let, mirno preminula. Pogreb nepozabne se vr5i v nedeljo dne 16. t. m. ob ob 3. uri pop. iz hiSe žalosti Krakovski nasip št. 10, k sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 15. aprila 1916. <% Ivan lor, soprog. — Pavla, Mlci, Ernest in Anica, otroci. Bavnatel.'stvo trgovskega bolniškega ta podpornega drestva ¥ Lfnbijan! javlja tužno vest, da je njegov velezas'jžni častni čian, gospod zasebnik dne 13. aprila mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v soboto, dne 15. aprili 1916, iz hiše Žalost?, Marije Terezije cesta 5 L 2, ob 4. tiri popoldne na pokoja!išče k Sv. KrLLu. Predragega pokojnika priporočamo v b!ig skomin. - LJUBLJANA, 14. aprila 1916. 1237 Moderna nova se proda v Spodnji Šiški« Kdo, pove upraTEi-t^o »Slov. Naroda*. 1232 hvežbana v manafakturni stroki in aU£ z dobrimi spričevali ter z boljšo naobrazbo se sprejmeta takoj pod ugod nimi pogoji v manufakturni trgovini Jranc £enart v ptuju. Z" av^ist eventnelno prej iščem pripraven za pisarno v bližini Dunajske ces. (dva prostora pritlično sli v prvrm nadstr). Ponudbe pod „P. G. 10 1233** na u^. »Slovnensh-ga Naroda«. 1233 Ženiina ponudba. Dekle eni vdova, ki se yei doto-čiti y vdo;csm srednje starosti, i2vz naslov pri utravnlstvu „SiO~ venskega /zaroda". 1231 lis velika sporeda m en član ¥ v dežeiinem gledališču. Eanes v sobe ta ob V* 6., 7. V: 9. eri ivežer, jutri v ne£«lja ob 'S. ia 9. uri zvečer ia v poaeđelfek ob 7. ia 'h 9 crl zvečer i 5 ijajna detei veseloigra Si5« Izvrstna detektivska veseloigra v treh dejanjih. — Sestavil Franc kiof era V glavni vlogi Rita ClaiPRiont. Dek z dežele. Drama v dveh dejanjih iz ameriškega življenja. Mm U in Mm vojno Za mladino neprimerno. Jctrl v nedeljo ob 211, dopoldne, ob 2?, 3., 7*9. popoldne lo ob ti ari zrefter, v ponedeljek is torek ob 4. popoldne ta ob V26. sveder 1 Kinematografični posnetki mladosti, delovanja, trpljenja ia smrti našega Odre- senika. — Krasne barvane žive slike 1 Kajn in Abel.] Dobri tovariš ^^^HRBfi. <^eJelfi«*aflH»al£ M- ^^S^mmMmm\ ^aSaanflsaP Hal sanSisM£^af^r* ♦ Kuverte s firmo aaajatva JmB| Staapr DoMj l finisestr. I f. Ceniki z zdravniškim poukom gratis in fr. Zaprto, 30 vinarjev v znamkah. 431 On FIlIJC ■r Gosposka ulica 4, I nadstropje, levo. Uradno dovolfena, že 20 let obstoječa nafstarelfta l|«b!janaka 1221 mi i ia 5 v udobno«! cenj. občinstva zopet v središču mesta. Prtnoroca in nasiesca le bolfiSs r. 7tj* v * 1*<\r1 IM**?* ha iliii ne kakor privatna trgovsko in gostilniško esoaie Zahira različnih sla Leto, slasti za if nt/a Vestna in kolikor moino klira postrežba zagotovljena. Pri fnanjlli rpra&anjih se prosi za odgovor itiamka. lt?©~jka brlnieirso Peiifiko^rac** Planine'1 grenki in sladki rum konja** Mm m 99 ¥enant wlat©" v najboljši kakovosti ter v množinah od 56 litrov naprej dobi se po nizkih dnevnih cenah pri Kupim večje Kapi te I' zdravih gob (Pike) p« aaJvUJl Ponndbc je podati na naslov: praial M. 14t", L|aM|u 1240 slamnike priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu 65 «*. Cer»ar a tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale, pri Ljubljani. 7 popolnoma novih petrolefk s svetlobo 100 sveč, kojih mirov, cena je znašala a K 58.—, je po K 35.— za komad, napređef. Svetiljite so pripravne za delavnice, skladišča itd. PaSfni predal 47, — LJubljana. Na prodaj ima ~5gS& posestvo t Ljubljani ali ljubljanski okolici. 1« Ponudbe pod »posestvo/1234" na npr« »Slovenskega Naroda«. 1234 j aammmanaHaHaaValBmHaVBnaaamaHBamma Proda se iz prosie roke enonadstropna hiša z vrtom Poizve se: Nadvojvode Fride* 1211 rika oesta M. 3. Rudolf Vidall, Pipan, Istra, podjetnik v razpošiljanju u za kuho brinjevca v poljubnih množinah, — po nizki ceni, — tvrdka h?on lelačin u Llubljanl. 1 V ivC švedskega papirja nedosegljivo trdne izdeluje in dobavlja tvrdka: mehanična tovarna za izdelovanje silvalina in vrvarskega blaga, družba z. o. z., Krve 3enatky na Češkem. Glavno zastopstvo in skladišče Jnlins Zelcel, Praga, Vadavske nanesti 15. sprejema naročila po zmernih cenah. 1070 __j - I^csr«! Linljtart == urar , £ubi uia, JSarlje Zzm\]t cesta st. 7* Zaloga vaeh vrst žepnlb ur, ur na nih&lo s polnim bitjem, sten«' skih in kuhinjaktb ur, budilk« lViklfastc v o no ure, are v zapestnicah s radlfevisa kasalnikom ali brez nJega« zaloga sro"rra:.h in niki:astla ur „Ome* gas< po na.nlžllh cenah. 131 Popravila se Izvršujejo najbolje« Troovski sotrudnik prodajalca in učence se sprejmejo takoj v trgovino z mešanim blagom 1191 Martin Ogorevc, Konjice. r MODNI SALON Rozi Fabčič, Rimska cesta 6, Cenjenim damam in gospicam priporočam veliko izbero slamnikov modelov in raznega nakita. Postrežba točna in solidna. Postrežba točna In solidna« Priporočamo najnovejše zemljevide naslednjih WH: Freytagovoi Zapadno Ruska „ Avstro-ogrskega Primorja Pf Romunsko Avstrijsko- In Nemško-Rus« kih obmojnih pokrajin 4 • Srbsko Perzijsko in Afganistansko Dardanelsko ...... HMziovoi Sploino rusko bojiiče ti 99 1-20 i-ao 1-20 1-30 1-20 1-30 1*20 1-30 1-50 1-BO —eo —70 ■ m i*2o i*ao FtMMa m la prati fj.tovfad . u pral ali m p. pavšalu. NARODNA KNJIGARNA 0 Uufljonl Prešernova ulica it- 7. 5 ff55 Tovarna Čevljev Tržič,Gorenjsko PETER KOZINA a Breg. LJUBLJANA sv.jSnommo«o> PRODAJA NA DEBELO IN OROBIMO Zahtevajte cenike! Prekupcem priporoča se izbira in nakup na zalogi Moderne oblike! Solidni izdelki ? L?/3 TE TE vseh de2ela izposluje Inženir 689 . oblastveno avtor, In zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Marlahilferstrasse 4t. S7. JI. §8. Skaberne Specijalna trgovina pletenin, trikotaž in perila Ljubljana, Mestni trg tO. Velika h. dira ec e k močan, star 14 let, iz poŽtene hiše želi vstopiti kot vajenec k mehanike, u alt ključavničarju. Nislov pove upratn »Slov. Naroda«. 1210 Nad 50 let obstoječa parna barvarija in kemično snaženje oblek ter 124 apretura sukna eee= nogavic/ Najbolje za zoba 1:5 Lfnbllana, Selenburgova nI. 6. m** priporoči Postrežba vestna In točna. Inton Boe Glince, Barska ulica 46. Najnižje cene. r Svan Sričar v Selenbargoaa ulica štev. 3. Zaloga izgoiovljenih oblek gospode in dečke. 783 a • Jfajvečja tovarniška zaloga) ur, zlatnine! sre-brnlne In briljan-tov ter lepa darila za vsako priliko po najnižjih sedanjih cenah. Vljudno vabi za obilni obisk F. ČUDEN, Prešernova ulica št, 1. NaroČite novi patriotični IL 1166. Srebrni pr- ataa „Sveto v na vajaa" Vciika llbera brujan- Ust s koledarJem IM6 tudi K 2-30. fow pQ cenah- po poŠti gratis. lepo emajliran rvy * i rjgnnni vvvvv* a * * | g v h v g« g h a k x v u v v v v v v tf * g « h a a a h tf v vv v * * v « u tf tt u a a v v v ^ M v Delniška glavnica K 40,030.000-— E Češka industriialna t>« Delniška glavnica K 40,000.000' eška industrijalna podružnica v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 9. Vsakovrstne bančne transakcije. Vloge na knjižice in na tekoči račun. Kredite za aprovizačne nakupe in financiranje vojaških dobav. Predprijave na IV. avstrijsko vojno posojilo. W M M 3 v □ v m iTi 5 Silo dni salo ti, Marija Sdt%l - £jubjjaqat Židovska ulica št 8 K ME** odprto skladišče nasproti štev. 7 priporoča cenjenim damam in gospham mojo bogato izbero najokusneje nakitenih svilenih klobukov in slamnikov, vedno novih dunajskih modelov, praznih oNih prvovr slnihtovarn m najmodernejšega nakita. Popravila po želji. Žab* klobuki vedno v zalogi. Zunanja naročila obratom pošte. M :i Z jugozahoda. Z Dunajske ceste v LJubljani se ti ob svežih, čisto zračnih dneh dozdeva, da je do nehotičnih kamniških planin komaj dve uri hoda. Tak dan je* danes tukaj. Sv. Gora, Sabotino, Kalvarija in Doberdob se zde človeku iz daljave, da bi bilo treba stopiti samo kako urico in že bi bil tam. In kako čudovito mo-drobojne so videti te gore v svežem solnčnem dnevu! Posebno vesel bi bil te modre barve že umrli jako znani slikar Bocklin. V ozadju za temi gorami stoje kot skalnata stena se-verolaški velikani v solnčnem svitu. Svečan mir leži trenotno nad celo dolino, iz katere gledam na omenjene gore. Pestro bujno cvetje, odsevajoče v solnčnih žarkih, razširja opojen duh in kaže živo mlado življenje. ■ Je - li sploh še vojna? Tam nad modroboinimi vrhovi gora vise v primernih razdaljah pritrjeni baloni; kakor iine smodke na nevidnih nitkah. Naše oči pazijo iz njih na vsako kretnjo nasprotnika. Laško bojišče ima v primeri z drugimi pač tudi slabe, a vendar tudi svoje dobre strani. Če imai po na« pornih ali mokrih dneh nekaj odpo-čitka. si takorekoč »doma« — v skromnem smislu besede — stanuješ prav dobro, si preskrbljen s hrano, vidiš železnico, se pogovarjaš z domačini ter dobivaš re^po po$$o. B > . K ^ . Tik pod solnčno oblo nad Kalvarijo, se je gibalo nekaj težkih zrakoplovov, da si jih ko-:naj videl vsled močnih solnčnih žarkov. Naše čuječe baterije so jih pravočasno opazile. Izginile so, kakor vrane z veje, če počiš mednje. In zopet veličasten mir. Počasi :one solnce za Kalvarijo, tvorec romantične slike v bližnjih oblakih. Kaj prinese večer? Kaj noč? Je-li ta mir samo mir pred nevihto? Se sem se pečal s to mislijo, ko se oglase pri Sv. Florjanu za Saboti-:om laški topovi, puške, strojne peske itd. V hipu se je razširilo streljanje po vsi zgoraj označeni fronti notri do levega krila doberdobske planote s tako silo, kakor da se je med našo in med laSko vojno črto vzbudil pekel z vsem ropotom, ki ga morejo :arraviti njegovi prebivalci, poslu-:uj*>č se enakočasno velikih plane ov. Žarometi, rakete, svetlobne pi-, granate itd. so tvorile en sam lep^estan žar na obrežju zgorajšnje konte. Živo mi je stopilo v spomin, kako je bilo meni, ko sem bil pred -iar dnevi tam na nekem griču, čigar [e znano po raznih krvavih bo-Naslednji dan sem izvedel, da so ias zavzeli v nočnih bojih nekaj la--ozicij. aški način bojevanja polaga -i važnost na silno pripravo z rijo. Vkljub temu pehota ne seže zaželjenih uspehov, ker je ativno brez dvoma dosti slabša i. zo naša. Pridnosti, skromnosti In narodne samozavesti Slovencev v tukajšnji dolini ni mogoče prehvaliti. Na Lahe imajo silno jezo. Vprašam kmetico na polju, če zna laški. Ne znam in nečem znati, je bil njen odgovor. Morala žena in deklet je v najlepšem nasprotju z ono v vzhodni Galiciji. Ponos lahko navdaja vsakega na-šinca. da vojna ni in upamo tudi nc bo mogla v tem oziru prizadeti škode. Naše jedrnato kmečko ljudstvo — če ostane tako, kakor je, bo znalo kljubovati vsakemu viharju. Gorica je doslej precej trpela. Bralci časopisov pa si to navadno predstavljajo še mnogG huje, nego je v resnici. Bil sem zadnji čas parkrat v Gorici in to lahko trdim z vso gotovostjo. Lahi pošljejo res skoro vsak dan nekaj granat proti mestu, znaten odstotek pa eksplodira brez škode na travnikih in njivah, ki obkrožajo mesto ^ ^ . „ - . Videl sem, da vtis na ljudi ni bil znaten. Iz Podgore in s Kalvarije se reprezentira Gorica še danes v solnčnojas-nem dnevu kot bujen nedotaknjen cvet sredi trate, ki se ji od daleč ne pozna, da je že na tisoče izstrelkov priletelo v njeno osrčje. Upajmo, da bo sedanja nesreča goriške metropole, pozneje njena sreča in da iz podrtij vzklije življenje še lepše. stanje« les proti gotovini, dobava april-juli] Obrežne ponudbe z navedbo postaje za v3£on 10.000 kg je vposlati tvrdki: 1175 Ulnko Vablč, Žalec Štajersko, Učenca krepkega, zdravega, poštenih staršev ■ primerno šoUka izobrazbo a takoj F. Kutin, trjovlma s rlfaklm ta mina!* Mi 1227 Eupnjam In prodnim ali * ka-ml8i|9n tiintn samo starinske stvari in tudi i"5 staro zobovje. H krp. brivec in starinar, Frančiškanska ulica Št. 10, Ljubljana. Kozjom izvežbanega Plača in vstop po dogovoru. 1213 1 *" m* iti *mm Proti I lak orno deluj© dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda lil utrdi dlesno in odstranjuje neniietao sa*50 iz nsl t steklenica r. navodilom H l*2ft. Po pošti se pošilja naimnnj 2 steklenici Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, nesli era ceata stav. 1 pole«: Franc Jo2efove?a jubilejnega mosta V tei lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolnikih blagajn joz.železnice, c.kr. tobačne tovarne in ofcr. bol. Marafne v LJubljani. Rleltisine-nstna in zobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 190a Blacr. gospod lekarnar' Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše izborno delujoče antiseptične melusine-nstne zobno vede, katera je neprekosliivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za oliranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr pošte meštar Koncipijenta 1ŠČO pisarna dr. Toneta Gosaka, odvetnika v Ptuja. Vstop takoj. 1224 fina za vsa peciva tudi, ne da bi bila kaj s sladkorjem namešana, M. Schllbort' so M\ pri m\ ša vedno brez kart. preje Bilsna & Kasch, LJublian*, Židovska ui» 5. priporoča veliko zalogo tkanin In glace - rokavic, modno blago za ! gospode in dame, raznovrstne Sine parfume, ročna dela in materijal, klrargične predmete). 413 : Moderna predtiskarija. j Izdelovanfe preoblečenih <7uni>*ev. Drugače iste primesi kot »Hasin« Samo dokler še M\ zaloge! En zavtek stane X la30 torej 14 v. cenejši. Opozarjam, da se bližajo prazniki in ne odlašajte z naročili na zadnje dni. Razpošiljalnica „Šartijeve moke". LinMjana, Mestni trg. 13« Priznano najboljše rzošiva 1 r 0] v navadnih in najfinejših opremah - z 10 letno pismeno garancijo ——— kakor* tudi najbolj priljubljena Pinb m kolesa a a S lair. voz, •o specijalna trgovina šivalnih strojev in koles ter vseh posameznih delov itd. 3- Sodna ulica iU 7, LJubljana. S Sprejmem zastopnika aii zastopnico. = ćPriporoča osebno izbrane novosti 3 Dunaja. Velika isbera okusnih klobukov ya dame in deklice kakor tudi bogata zalega šainih klobukov. ^^f" ^oOdmo blago. tPrisnano nhke cene. tPooravila točno in vestno. *Sfi zunanja naročila na izbiro % obratno posto. I ROLINuRoche Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenci« Kdo naj jemlje Sira lin ? t Vsak. ki rrpi na frajnem kašlju J 3t Vadušljivi .katerim 5irolin mafno lažje'je oOverovo#i se bo»eini.nego jo zdraviti. I olehča naduho ■ ... Osebe s kroničnim katarom bronkijev, 4. Sftcrofuzni of roci,pri kaferih učinkuje Sirot in ki s Sirolinom ozdrave. I t- ugodnim vspehom na splošni pocufek. So dobt v vseh lekarnah ♦ BAS tL ipoije volno posolilo la sicer 5'|2 °|0 amortizacijam drtavao poiolflo po 92.50 ■•tto, 9% •(, aaMrtsaclJsk« iriataoialdaia« listo p« S5.— Mtto, s p r e j e C. kr. priv. splošna prometna banka podružnica v Ljubljani, Marijin trg. 7 Lep« posestvo ▼ okolici mesta Idrije ležeče, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Zraven spadajo hiša s Štirimi stanovanji in hlevom In druga gospodarska poslopja. (Vzreja se letno 4—5 goved.) Več se izve v gostilni 1192 M. Kogoj v Idriji št. 424. 500 kron! Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, obtlSCaocl v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Ria balzamom« Stotine zahvalnih in pripoznalnih pisem. Lonček z garancijskim pismom 1.50 K, 3 lončki E 4'—, 6 lončkov E 5.50. — Eemenv, — Eoilce (Sasaa) I Postfach 12 558, Ogrsko. 606 za pomladansko in poletansko sezono. Dok-er fe kaj zaloge. 1 kupon, 3'10 m dolg, kompletna obleka za gospode (hlače, suknja in telovnik). Sukna za salonske obleke, površnike, športne obleke, svilnate in iz kamrama, kakor tudi tkanine za damske kostune razpošilja po najcenejših tovarniških cenah kot reelna in solidna dobro poznana tovarniška zaloga sukna 1035 SIESEL-IM50F* Bran. Vzorci gratis in franko. Koristi privatnih odjemalcev, če naroče tkanine v tovarni sami. naravnost pri tvrdki Siegel - Imhof. so danes večje kot kdaj prej. Ker smo se pravočasno preskrbeli s surovinami, smo danes v položaju, da nudimo svojim P. T. odjemalcem bogato Izbiro najbolj cenenih tkanin. Vsa naročila se izvršujejo zvesto po vzorcih in z največjo pažnjo. Knplm po vlseU eeal kostanjev orehov jesenov Ponudbe s ceno in množino (koliko vagonov) je poslati tvrdki: J. Pogačnik« LJubljana, Marije Terezije c 13 (Kolizej). :: Na ponudbe brez cene se ne ozira. Ivan Bizovičar umetai in trgovski vrtnar L'ubl'ana 839 Koleziiska uiica št. 16 i priDoroča svojo bogato opremljeno vrtnarstvo ter okusno izdelane vence, šopke in trakove. Izposo'; vanje , * b crrtvaškfh odrih 9k drevesne cvetlico, -:akcr trda naiff-aefže £eko~£Ciislie cvetlice za dvcrane r: in ball~one. Vsakovrstne sadike do naižlahtneiših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam naroČila na debelo. Vsa naročila se izvršujejo točno in solidno. Brzojavke: S. Bizov!6ar. r. vrte ar, L;ubrana. :: i m oivie nmm. nt bi^dsiu &ra so bili kratkomalo ubiti, ako niso nogii več naprej. To poročilo izpopolnjujejo vesti z stotin zapisnikov, ki so bili sestavni z onimi osebami, ki so se nahaja le same v srbskem vojnem vjrtai tm!vu in so ^c oserine Priče srbske-barbarstva proti vjetnikom. Med remi se nahaja avstro - odrski pot-kovni zdravnik dT. Ivan Oa^ulič, ki je podal o razmerah v Debru, kamor je bil poslan, tako-le sliko: »Avstro - ogrske vojne vjetnike, katere so pustili Srbi tukaj radi bolezni, okoli 250, se je našlo po dohodu zmagovitih bolgarskih čet v sosednih krajih kakor v praznih hišah mesta samega v najbednejšem stanju. Prepuščeni milosti prebivalstva njim prijaznega, po večtedenskem pomanjkanju in mrazu sama kost in koža, so umirali na dan po 20 mož vsled splošnega izčrpanja ali na gotovih infekcijah v črevih, ki so navadno posledice daljšega* pomanjkanja. Brez perila in obleke, brez obutve so ležali reveži v tukajšnjih puščenih hišah skriti in so čakali orajšnje oprostitve nadčloveškega trpljenja. Zdravniku se je posrečilo, da je rešil še ostale bolnike. Daleq pa presega ta kratka poročila resnična tragedija velike be-ki je opisana v poročilu enoietne-prostovoljca medicinca nadlovca ;ro!a Giintherja in katere katastro-se mora označiti za moritev v ma-ah na naših vojnih vjetnikih s stra-Srbov. Enoletnik je prišel v vjet-ištvo in so ga kot medicinca postaji v srbsko glavno bolnico v Nišu. Iz njegovega poročila navajamo te glavne točke: Postopanje z vojaki, ki so vjeti: AKO so bili avstro - ogrski vojaki vjeti, so ravnali ž njimi srbski vojaki in civilisti surovo in nečloveško. Od-. zeli so jim vse rabljive predmete ;hove opreme, še celo plašče, hla-j in čevlje posebno pa vrednostne redmete. Kdor je bil osumljen, da je Kril uro in denar, so ga postavili na :ran in oropali, grozeč mu, da ga icer takoj ustrele. Tega postopanja ■j se udeležili deloma tudi srbski ofi-:irji. Pri pritožbah so se največ mejali in niso nikoli pomagali. Ne-* cateri srbski oficirji so si dovoljevali šalo, da so postavili vojne vjetnike v vrsto in jih oklofutali. Bivališče vjetnikov: Za bivališče vjetnikov v Nilu se je porabilo hleve, skladišča in lope. V prostorih, kjer more biti k večjemu 8000 mož, je bilo stisnjenih 20.000 vjetnikov. V nekem hlevu za 90 konj je bilo spravljenih okoli 2500 ljudi. Na stotine jih je moralo v decembru v gloHokem blatu in v naj-v« lem mrazu skozi tedne prebiti loči pa prostem Poleg tega je deže- valo skoro neprestano. Sele po božiču je bilo nekoliko bolje. V Nišu je ostalo samo 8000 mož v hlevih in skednjih. Kakršni so bili ti, to se ne da popisati. 2e pol leta Jih ft spalo tam na tisoče, nikdar niso bili očiščeni, niti enkrat jim niso dali sveže slame. Bili so vsi popolnoma umazani in na tleh, v koritih, na lesenih stebrih in po stenah je mrgolelo uši. Te slabe bivališke razmere so vladale po dohodu vjetnikov v decembru po vsej Srbiji. Povsodi so bili najbolj umazani in podrti hlevi dosti dobri za bivališče vjetnikov. Takratni poveljniki se niso prav nič brigali za usodo vjetnikov, zdelo se je celo, da so želeli, da kolikor mogoče veliko osovraženih »šva-bov < umrje. Še-le ko je pričel divjati pegasti legar, so napravili nekaj protiodredb. Se le sedaj so slušali opomine avstrijskih zdravnikov, razdelili vjetnike po deželi, jim dali boljšo hrano in postrežbo, vsled česar je umrljivost ponehala. Pravega vjetniŠkega tabora pa niso napravili. Moštvo so enostavno razdelili v bataljone in stotnije, ne da bi delali kaj razlike med sarži. ali pri enoletnih prostovoljcih in kadetih. Kot podpo-veljniki so fundirali oni, ki so bili zmožni deželnih jezikov, ne glede na šaržo. Zaposlenje vjetnikov: Kakor kLizmei-ce so zaposljevali naše vojne vjetnike pri najumazanejših in pri najnižjih delili, tudi za čiščenje kanalov. Ozirali se niso čisto nič na inteligenco in na šaržo. Kršili so mednarodno pravo, ker je moralo veliko vojnih vjetnikov kopati strelske jarke tik za bojno črto. Izučeni delavci so morali trdo delati v državnih in v zasebnih delavnicah. Večina je trdo delala na polju. Na tisoče vjetnikov je umrlo radi predolge delovne dobe, radi poman i k I j i v c hrane in ker niso imel? nobenega počitka. Pelati so morali zastonj kot sužnji, le pri zgradbi železnice Niš - Knja-?cvac so jih plačevali. ?ele po več mesecih so določili delavno dobo in dneve počitka. (Dalje prihodnji*!.) StrolHi mimt uojne. V Kodanju so ustanovili posebno »Družbo za študij socijalnih posledic vojne«, ki je nedavno izdala prvi sad svojega delovanja, razpravo o vojnih stroških. Ta razprava je posebno zanimiva radi tega, kei se ni omejila le na izračunavanje vojnih izdatkov posameznih držav za 1. in 2. vojno leto. temveč je skušala tudi pojasniti razmerje med vojnimi stroški in narodnim premoženjem, izvozom in uvozom ter državnim gospodarstvom vojujočih se držav. Tu gre seveda le za aproksimativne cenitve in razmerje med vojnimi stroški ter dejanskim gospodarskim položajem posameznih držav za sedaj, ko se je spremenilo in prevršio celo gospodarsko življenje bo jujočih se narodov, sploh se ne da niti približno pravilno izraziti. Znana gospodarska revija »Der oster-reichische Vo!kswirt«, iz katere posnemamo vsebino danske pub^' i-cije, poudarja, da je razprava kod <-cke družbe sicer jako objektivna in da so n. pr. njene navedbe glede avstrijskih vojnih troškov morda . o prezmerne, da pa je izračunano razmerje med našimi vojnimi stroški in nagimi narodnimi dohodki, oziroma našim narodnim premoženjem, mno-r,o preneugodno. Avstrijsko narodno gospodarstvo se je od nekdaj tudi od nas samih podcenjevalo in šele tekom vojne smo spoznali, kak^ močna je gospodarsko naša monarhija. Vojne stroške je izračunala kodanjska družba tako - le (prva številka velja za prvo, druga za drugo vojno leto. končna vsota torej za dve leti, pri čemer so seveda stroški drugega leta računani aproksimativno; računano je vse v milijonih mark): Belgija 240 H--= 240; Belgijska kontribuc. 985 + 38o = 1370; Bolgarija 100 -r 500 = 600; Nemčija 17.700 + 28.900 = 46.600; Anglija 14.200 + 36.500 = 50.700; Francija 12.800 + 19.200 = 32.000; Italija 3200 + 5760 = 8960; Avstrija 10.200 + 12.750 = 22.950; Rusija 15.000 + 28.000 = 43.000; Srbija SfiO + 560 = 1120; Turčija 760 + 920 = 1680; v prvem letu so znašali vojni stroški vseh vojujočih se držav 75.745 milijonov mark, v drugem pa bodo zna* šali 133.475 milijonov. Stroški do 1. januarja 1916 so znašali 128.805 milijonov mark. Razmerje teh dveletnih vojnih stroškov napram narodnemu dohodku in narodnemu premoženju Je izračunano seveda na podlagi starejših podatkov, ki ne upoštevajo sprememb, katere le po-vcročfla vojn*. Nemčije se znašali pred vojno na leto (v milijonih mark) 40.000, narodno premoženje se je cenilo na 300.000 izvoz na 10.100. uvoz pa na 10.800. Respektivne številke za ostale države so: Avstrija 12.750, 107.100, 2420, 2975; Anglija 44.000,300.000, 10.700, 13.440; Francija 29.200, 233.600, 5700, 6800; za Rusijo so navedeni le podatki o izvozu in uvozu; prvi je znašal 3110, drugi 2600. Procentualno razmerje dveletnih vojnih stroškov k narodnemu dohodku, oziroma narodnemu premoženju, izvozu in uvozu je torej za Nemčijo 116, 16, 461.432. Nemčija je torej izdala dosedaj za vojno za 16/o več, kakor znaša njen letni narodni dohodek, »zapravila« je v vojni \67o celega svojega narodnega premoženja, izdala je za bojna sredstva skoro 5krat toliko, kolikor letno izvaža. in skoro 4krat toliko kakor znaša vrednost njenega letnega uvoza. Respektivne procentualne številke so: za Avstrijo 180. 21, 947, 771; za Anglijo 112, 17, 475, 377: za Francijo 110, 14, 562, 446; za Italijo 111, 14, 453, 312; za Rusijo ni mogoče dognati razmerja napram narodnemu dohodku in premoženju, procentualno razmerje napram izvozu je 1385, napram uvozu pa 1611. Vojna posojila. Do 1. januarja 1916 najeta vojna posojila vojskujočih se držav so dosegla že ogromno vsoto nad 120 milijard. Od te vsote odpade na Nemčijo 28.350 milijonov mark, na Avstrijo 14.300 milijonov mark, na Rusijo 20.700, Anglijo 28.350, Francijo 24.000, Italijo 4050, Srbijo 800, Turčijo 660, Bolgarijo 2S4 in na Belgijo 2AO milijonov mark. Državni dolg vseh teh držav, ki je znašal pred vojno 98.236 milijonov mark, se je do 1. januarja 1916 že več kakor podvojil in bo, aproksimativno računano, s 1. avgustom 1916 več kot trikrat večji, kakor je bil pred izbruhom vojne, znašal bo namreč (ne vpoštevši Belgijo in Turčijo) 2F£.310 milijonov mark. Na tej vsoti participiralo posamezne države tako - le (številke v oklepajih navajajo državni dolg pred vojno): Nemčija (5000) 49.000, Anglija (14.140) 5S.00O, Francija (26.300) 58.300, Avstrija (15.300) 37.100, Rusija (19.000) 61.700, Italija (11.600) 18.850, Srbija (736) 1840. Bolgarija (960) 1520. — Samo za obresti od tega ogromnega bremena bodo plačevale prizadete države v bodoče 12.174 milijonov kron ali z drugimi besedami, vsak prebivalec bo moral plačevati za obrestovanje državnega dolga v bodoče na leto na Nemškem 18*5 marke, na Ancrleškem 56 mark, na Francoskem 79*7, v Italiji 19, v Av-striii 41, na Ruskem 16*7. v Srbiji 22, v Bolgariji pa 19 mark. Seveda velja to le za državni dolg, ki naraste do 1. avgusta 1916. Ker ni mnogo upanja, da bi se voina končala že do 1. avgusta, bodo torej predstojeće številke še znatno narasle. — K stroškom sedanje vojne pa je prišteti gotovo tudi izdatke nevtralnih priprav za vojne priprave, ki znašaio tudi že mnosro nad 1000 mih'jonov mark. Kdor bi bil pred vojno izračunal take vsote kot vojne stroške in pri tem še trdil, da bo gospodarstvo evropskih narodov preneslo vsa ta grandiiozna bremena, bi se bil najbrž izpostavil splošnemu zasmehovanju. Vojna je bila tudi v tem oziru vciika učiteljica in preizkuševalka. Narodno gospodarstvo evropskih držav se je pokazalo kot silno trdno in s posebnim zadovoljstvom lahko beležimo, da je naša monarhija tudi v gospodarskem oziru ognjeno preizkušnjo svetovne vojne srečno in uspešno prestala. 3e ()in£ZMA70 VIKO S KM kbnmja FICCOLhJa t Ljubljani Vsebuj* novasfamo množino želeu. te*jsiri sličnih vin t h malokdaj, 1 staklenica 2*40 K it MATfflONIS jed/nstven iu svoJoi ANALITIČNOJ KAKVOČf L NAJBOLJE 'DAVNA N«Js1gUR' PORODJC! Kđor hoče stan umetne 1204 zobe ali zobovje spraviti v denar (tudi zlomljeno), naj jih vpošlje takoj kot vzorec brez vrtdnosti. — Za zob se plača 40 v. Denar dedi takoj po poštni nakaznici. Naslov: Steia, Gradec, Idlhofg. 18.—24. * IMT liče se ~Wft kontorlsta ki bi vodil dobro vpeljano trgovino s premogom. Plača po» dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo na naslov : RIEHTER 8 Co, Ljubljana. Išče se spreten trgovski sotrudnik aH dobra prodajalko In knliiouodkinja v veletrgovino mešanega blaga. Reflektira se le na izvežbane moči. Ponudbe pod ..veletrgovina" 1152 na upr. »Slov. Naroda« ■ A T. • saaaa - i - ■ 1 velikonočne od 2 vin. naprej umetniške „ 6 vin. „ Jtajucčja zalego na Kranjskem. Prekaša vse specijalne trgovine. Vojnopoštne dopisnice, pisemski papir, papirnati prtičkl ter sploh vse v trgovino s papirjem spadajoče stvari ceneje kot povsod drugod samo pri Ljubljana! Židovska ulica štev. 4, lenburgova faraven trgovim ntomja U. Pouk v vezenju brezplačen! Cene stalne In solidne I a t* i« Za rodbinsko in obrtno rabo najboljši in najpripravnejši so: Jos. Petelinca šivalni stroji „Gritzner" in „Afrana" Šivajo, vezejo, krpajo perilo in nogavice. Edina tovarniška zaloga v Ljubljani, vodo, blizu frančiškanskega mostu, 3. hiša. Naslov me pisma Jos. Peteline. Ljubljana, Sv. Petra nasip ttev. 7. stroški ta slak. o t* I •o 4 i JV{odni ser/on A J^arborič /i. Jlfildner najled. = Ljubljana, JVfestm trg stev. 7. = ■O—Si svojo vmliko zalogo dunajskih modulov svilnatih klobukov, slamnikov, končanih in prašnih oblik cvetlic, peres a /. d. Vedno vtHkm Mera šaimk klobukov. ■ m ■ * • d c 1 8 5 ■a ** 2 ^ i i: Stran 10. »SLOVENSKI NAROD*, 4m IS. aprila It!*, 87. Štev. ZsJMČCI OSpCh nem uOnS*"ravcn"Ic^nt^s^cV'i^v. piaem HOflil Bujne, lepe pral dobite ob rabi med. 5r. f. Rta krtač a prsi STMESS se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled Čudovitega učinka prodajajo i itd. Poizkttsna pulte* K 3*30, velika puSica, za- 1086 ar. neškodljivo za Rabi lekarnarji, dvome parfumerije dostna za uspeh K 880. Razpošiljanje strogo diskretno. Kos. dr. A. kis, laboratorij, Baaal OL, • a. Franc Kos tjubljana, Sodna ulica. Mprnjti dmiati irtntrtji! Stare aogavlea so ceno podplohitelo I Specialna mehanična pletilna tndustrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. 123 Pletilni stroj patent »\Viedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. 12 Edna posebnost likerja je je posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabostim v želodcu ter radi tega v nobeni družini ne ki smel manjkati. Frflll SzantflCrjU obuvala, Ljubljana, Šelenbnrgova ulica St, 4. Prosim, oglejte si predležeče oblike nog in ne bodete prišli težko do prepričunja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagođena. Človeške noge niso vse enako oblikovane, vsaka noea ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolžnost vsakega izkušen, veščaka. 61 Poskusite pri ortopedična in anatomična 0 Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporoča svojo bogato zalogo poznih koles. M M % »W ia rodbino ln obrt. Breza ■ korzi za vezanje v nišL Pisalni stroji „ADLER", pletilni stroji vseh velikosti LJUBLJANA Prešernova ulica štev. 3. Največja slovenska hranilnica! Koncem leta 1915 je imela vlog . Rezervnega zaklada..... ... K 48,500.000— , . . „ 1,330.000 — Sprejema vloge vsak delavnik o9 8. 9o 12. ure dopoldne. Hranilnica je pupllarno varna in stoji pod kontrolo d kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja livea Kr zendJUća ta fMtafta lik* pa proti •'/••/. - '/4 % • '/4 % LJaMlaaa, Ceniki franko (miliji ▼asa vrat sa urade, društva, trgovca itd jUtn ČcriCp graver is Itdclavalalj kiteakavtk fttaatilij nlieaL Ceniki franko. A *sjs4 vj 'rr, 4 A. *m Hr> ar V&f Šablona S 16 monograml, primerna sa namizna prte, servl-ete, žepna robca In vseh vrat parilo sa dobiva pri TONI JA6ER £jubljana, Židovska ulici 5tev. 5. Teodor Korn (poprejj Henrik Korn) pokrivalet stres in klepar, vaeljalec strelovodov, ter instalater vodovodov Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z isbest-cementnim ikriljn (Etmil) pital latscM z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Hišna in kikiijsta ipraii. Ptstikljoi posoda Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt prosto. modni otelile : za gospode : LJnblgana, Franca Jožefa cesta 3. Vojaške In uradniške .uniforme: po meri v najkrajšem času. Ponudbeni razpis za mesec maj 1916. 100 q krompirja, 800 kg tlžola, 500 kg lesprena (fedia). Ponudbe z navedbo cen je poslati do 20. aprila na naslov: C. kr. denanijalna uprava Zaravecchia (Dalmacija). \ I vojno zavarovanje Kako preskrbi vojak svojce? S sklenitvijo vojnega zavarovanja za dobo 1 leta brez vsaktere zdravniške preiskave. To zavarovanje velja za vsak slučaj smrti tekom leta, tedaj tudi za smrt v vojni ali na posledicah taiste. — Če se vojak že nahaja na bojnem polju, sklene lahko zavarovanje od tam ali ga pa tudi brez njegove vednosti lahko zavarujejo svojci. — (žena, stariši itd) Odrezek izoolnite ter £a pošljite na Generalni zastop ces kr. priv. zav. družb* Avstrijski Feniks v Ljubljani, Sodna ul. 1. ali na Glavno agenturo ces. kr. priv. zavarovalne družbe Avstr. Feniks v Ljubljani, Gradišče št. 8. Ne da bi se kaj obvezali, dobite takoj brezplačni odgovor. O d r e z e k. 1. Ime in naslov --------.....-............-------,________________,_„ ,_______ 2. Leto rojstva------------- 3. Vojaško razmerje (če nadomestni rezervist ali čmovoinik) -4-—_________________~~ 4. Koliko plačam za enoletno vojno zavarovanje od 1000 K zavarovane glavnice?__ Brez konkurence! F. L. Popper čevlji sj za gospode in gospe so nogam f| najbolj priležni, lični in najboljše saj kakovosti. Naprodaj samo pri \ JULIJI STOR, Ljubljana • Prešernova ulica št 5. ^k Gorsserski čevlji za turiste, higijenični čevlji za otroke in Uvra-tennis- čevlji. ALFONZ BREZNIK i/ t 1* ep' učitelj Glas. Matice in edini zapriseženi strokovnjak c kr. dež. sodišča LJnblJana, Kongresni trg 15. 858 (Nasproti nunske cerkva.) Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirjev ln harmonijev na jugu Avstrije. — Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, strun ln mnzlkali!. Edini založnik dvornih in komornih tvornic: BOsen-dorfer, Hfllzl k Heftzmann, FSrster, Ehrbar. Gebrflder Stingl, Rud. Stelzhammer, Czapka, Lanberger & Gloss. Hofmann in Hofberg (amerikanski harmoniji). Oarafcl Od K IS"— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah Oglejte si klavirje z angleško ponavljajočo mehaniko. 10 letna postavno obvezna garancija. Najemnina najnižja. Zamena najugodnejša. Uglalovanlo tor popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate Izključno le las za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom falzl-Hkstov in navideznega „pofalna" pri kričačih, ki se drznejo govoriti o ..dobrem blagu11, dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalogi. 4 I Ai Masi I l Zaloga pohištva in tapetniškega blaga. - Jrf&arstvo. Topoma spalna oprava. 2 postelji, * omari, 2 nočni omarici m 1 umivalnik § marm. ploščo K 360-—. Jamci te m solidno delo. Cene konkurenčne. Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 modernih slih* ^-=isišd— Otroški vozički J. Pogačnik, JLjubljana, Morije 7er*3ije cesta št. t3—t8. no 1A 6 0210 KOUNSKO CIKORIJO fe edine slovenske 2 tovarne v Ijnbljani Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani n Oelnleka glavnica 8,000.000 kron. n ). Stritarjeva ulica Stav. 2. Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije. I fon« okroglo 1,000.000 Podružnice v Splitu, Celovcu. Trstu. Sarajevu. Gorici In Celju. Priporoča nakup srečk xa 9. razred V. s. kr. avstrijske razreda* loterije. «banje aaam Sam raared 19, amgavStsa do »• aaaam^aa SS*A< Cene za posestnike srečk prejšnjega razreda: Cona sa Vi srećko E 40*—* 1 i srećke S 20-—, ft srečke S Ur—, "s srećko 3 S—. Cene za novo vstopi v se Igralce i Vi srećka E 200*—, J/s arećke XI 100*—. V« srećke S 50-—, Vt srećke S 25-—» Sprejema vloge na kajlileo in na tekočI ratu in jih obrestuje po 4 V2 °/ ° *istih- 2% rentnine ođ vlog na knjižice plača banka sama. MakaslU ve|alaa vtetalkom v vseh državah, Uvršate]o se točno ia na}knlaatneie. za 'in. iko av. VUO 8. saffjeifl L1E42. Tovarna olil ter. la in firm relsf;m ftevilka 15i IATA j MM. latiijuliA » •__trn • 1 j Miklošičeva ulica nasproti hotela „Union«« ■ ifl nitffiveia HA * 121 Celavnica s Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Mi sotoiik IŠ5e zračno sobo s hrano. Ponudbe Fprcjrma na?e upratništvo pod 9,sollden/120911. 1209 ajau Mi E£?n2žje cene. ~^f^ ■ i K : ? sC W ii h- i« o 1 P t nji {Juiiii Vi?? 5 i r* f! utiluJ • v. Ljubljana, Kongresni trg št. 12. POPOPOČ DOC sr. jasua, i ■ 126 Eaan • - r- "5 Si ia s^&Ise La fosilna sobe. sšloae la rosacsszs as al ' a. sobe. Preprorre, zastor?!, možrici sa 7.3 aa! žisnaatl modroel, otroški vozički Sti. S. Ml na "*3 3«! g^r Najsolitaejšo blago. |||gpgp^' l?a;cenej$9 e in solnčnike domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov si nHa %idn&aP Ljubljana pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4> zcio solšsSns tvrdke ■ nt Ljubljana, SSari irg štev. 9. — Lastna hiša. Hafaoveffta Z KOSTUME -geg Haiflcvsjia hI HBflff W 1 P^šče, jope « Si I*. S> Perilo, čepice, športne mM S*S w Mobulse Ie steznlkOo Ji Otroško oblekice 1 ■Igienlčno perilo In drago potrebščino za no^or&ienčke. BaF"# Pošilja &ia izbira tzz&i na sI@žđ!o. Genoktein. 9 Najnovejše, izkušeno sredst\fo proti kapavcu (triperju), belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katariu i. t. d. GONOKTEIN je upeljan na češki klinik' dvor. svetnika vseuč. prof. dr. V. Janovskega. Na praški nemški kliniki vseuč. prof. dr. K. Kreibicha. Toplo ga priporočajo: vseuč. profesor dr. J. Bukovskv, vseuč. prof. F. Samberger, vseuč. docent dr. J. Odstrčil i. t. d. Vereinsrekonvaleszen« tenheim des patriotisehen Hilfevereins vom „Roten Kreuze" na Dunaju, šef MU. dr. F. Barach piše: Pošljite mi kakor zadnjič Gonokteina. P. S.: Ne morem si kaj, da ne bi Vam izrazil svoje pohvalno mnenje o rezultatih Gonokteina. MU. dr. Ign. Kanders v Lincu piše: Naznanjam, da sem z Vašim preparatom dosegel izvrstne uspehe in da sem z njim popolnoma zadovoljen. Dobi se po vseh večjih lekarnah. — Skatljica K 5*—. Zahtevajte literaturo in prospekt! Ljubljana: Lftkaraa Trakozcv. Zagreb: Lekarna r,Salvator". S. Mit« te^baca, Jelatlcev trg. Split: Lekarna „R Gost*o$ Stajskog", J. Bacan. Proizvaja: Farmakološko-kemtČn? laboratorij „HERA". Pra?a-Vršo?Jce 552. Oobavfltel) vofnefra ministrstva la Vojno - zdravstvenega zdmicnfa. 5 v. Eocke %& juho. 5 v. Začimbe za juho — blago prvovrstne kakovosti, ===== dobavlja v vsaki množini - Tovarna feđilnih snovi „Irpa" Praga. Koscbtf. = Zastopniki in potniki se sprejmejo- ======= Dopise prosimo v nemškem jeziku. XXXII. kraljevska ogrska državna - dobrodelna - loterija za občo koristne in dobrodelne namene. Ta denarna loterija vsebuje 14885 dobitkov v skupnem znesku 475.000 S," je se 5 izplačajo v gotovini. Glavssl <£o&§£e& 209.000 K v gotovem c£eaar|a. Potem: I glavni dobitek s . . 1 n rt »• * i 1 n »» »» • • 5 dobitkov a" 1.000 K 1 5 „ a 500 K . K 30X00 „ 20.000 „ 10.000 5.000 „ 5.000 „ 2.000 10 dobitkov a 250 K 20 40 100 200 2500 12000 „ 200 „ 150 „ M 100 Jf „ 50 „ m 20 „ 10 „ . . 2.500 , . 4.000 . . 6.000 . . 10.000 . . 10.000 . . 50.000 ' 120000 K 475.000 14č85 dobitkov skupaj Žrebanja se vrši neprskMcno 15. : unija 1915-Srečke stane 4 krone« Srečke ]e dobiti pri kralj, ogrskem ravnateljstvu lot sreOk v Bndlmpestt (glavni carinski urad), pri c. kr. generalnem ravnateljstvu sreČkovnih loterij na Dunaju, razentega pri vseh poštnih, davčnih, carinskih in solnih uradih, na vseh Železniških postajah, v mnogitj trafikah in menjalnicah itd., tako na Ogrskem kakor tudi v avstrijskih kronovinaU. Igralni načrti se pošiljajo gratis in poštnine prosto. Kralj, ogrsko sreikorao ravnateljstvo. Svoje častite odjemalce . i 6-, v vljudno prosim, da se naj pri nakupu oroija in municije vsakdo izlcaie s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od e. kr. državna policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja ali municije, kakor tudi ne popravljati orožja. Za iasa vojne se ceniki ne razpošiljajo. Fran Sevčik puškar in trgovec & orožjem v Ljubljani. • * j«. 134 C] obrestuje hranilne vloge po čistih Hezervni zaklad nad X 900.000. Milanske okolice v LJubljani brez odbitka rentnega Pavka. Ustanovljena leta 1881. Stran 12. .SLOVUNGRI NAROD*, dne 15. aprila 1916. 87. Stev. Filijala ■ BACK Št FEHL LJUBLJANA Start trg stav. 0. I » Splošni zavod za uniformiranje, Ljubljana. = Mamac arifan, atfftrasUi araaft rta* m dvOmn oblek. =- aa 707 Centrala i BACK & FEHL DUNJU IX/, EUaabethoramenade Mr. 23. Stanje denarnih vlagoakoj. hi tek. rataa 31.dec ISMt n K 202,841.484-—. u Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, Centrala u Dua*. — ttstaaovljaa II«. - 21 prtnMc faaj larijfe ft|fc HWi tati (I BJŠi JUMni fieierali"). Stanje dcn. vlog na bran. knjižice 31. marca 1916: n K 113,157.102-—. u preje J. C. Mayer Delniški kapital in reserve 65,000.000 kros. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje deaarala rlea, na hranilne i Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje ku-knjižice brez rentneg* davka, fcontovne knjige ter ea konto-korent z vsakodnevnim vedno ufotnim obre- J ponev in i22rebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — štovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vreaaostaih j Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'stin, papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih j dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Opravilisče C kr. razr. loteri|e Brezplačna revizija izžre-papirjev in posojila nanje. 128 { banih vrednostnih papirja*. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila In nakazila v Azieriko In lz Amerike. Ustmena In plamena pojasnila In na aveti a vaah v bančne atroko »padajočih tranaakcljah tsekdar brezplačna. aar'no^fke: Prometna banka LJubljana. — Toielon slov. 41 Prodajalka s poštena in spretna, z daljšo prakso se sprejme v trgovino me4aae stroke #t&. (jrampovčan, Vrhnika Lep lokal « Kolodvorski ulici z 2 izložbenima oknoma 4& BStfF* se odda takoj. (Prej je bila pisarna »Breraen-Amerika.) Vpraša se pri fotografu Rov&ek. Velikonočne, umetniške h vojne razglednice P9 Vi a> arq o e» 9» »eaaazoaa 8; le M. Tičar, Ljubljana I- specijalna trgovina in založba razglednic na Kranjskem. 625 CM C/5 .m trirow« !v««fa be^a l aubatltut s petletno prakso, ki je vodil skoz: eno leto samostojno odvetniško pisarno, išče primerne službe za 1. 7. 1916. 1214 Ponudbe na dr. J. HI. Ceije, Schiller* atrasse 5 1. Učenec iz boljše hiše, z primerno šolsko izobrazbo, za fino modno trgovino, se tako) sprejme. 1119 Ponudbe na poštni predal 92, LJubljana. na XXXVI. OBČNI ZBOR » Kmetske posojilnice ljubljanske okolice registrovane zadruge z neomejena zaveza v Ljubljani, ki se vrši dne 4. x DNEVNI pisarni. RED: V Ljublj 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo ravnatelistva. 3. Porodilo nadzorstva 4. Odobritev letnega računa. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. Dodatek k pravilom za pokojninski zaklad. 7i Volitev predsednika, podpredsednika in treh članov načelstva. 8. Volitev treh članov nadzorstva. 9. Predlogi zadružnikov. dne 15. aprila 1916. Načelatvo. Aktiva Bilanca za upravno leto 1915: Pasiva 1 Račun 2 3 4 5 8 9 10 51 99 ii I* r- pq • a j m rj •i m ■ ■ 9 • • • * m * S % 99 99 99 blagajne i Stanje dne 31. decembra 1915 posojil: Stanje dne 31. decembra 1915 naloženega denarja: Stanje dne 31. decembra 1915 zadružnega domai Stanje dne 31. decembra 1915 zadružnih hiši Stanje dne 31. decembra 1915 Hiša Janez Trdinova ul. št. 2, Zaostale najemščine r . . . • Hiša Janez Trdinova ul. Št. 8, Zaostale najemščine . nepremičnini Manje dne 31. decembra 1915 Zaostale najemščine..... Predplačane obresti od prevzetih bipotek vrednostnih listini Stanje dne 31. decembra 1915 V J? 3 Nedvignjeni kuponi . . . . . 4 9 8 % prehodnih zneskovi Stanje dne 31. decembra 1915 inventarja Stanje dne 31. decembra 1915 > 2 2 % obresti i Stanje dne 31. decembri 1915 Zaostale obresti posojil 4 4 m zamudne obresti i ■ * n r~» n a % * 3 7 • - i sil *»• i i i 3 3 S tU ... i 11 a posojil 22% 5 p g i¥3 K b B 311.384 35 n aa 13,147.680 63 < ■ • 5,465 939 62 4 ♦ • 187933 24 ■ • . a « • « • • 156.074 290 146.709 281 70 66 19 58 m m i A i 550632 1.000 1.305 84 80 n r * * • 1,154.935 36.060 35 54 15.832 17 Mi 12.122 47 1 453.278 24.877 93 74 21,666 339 81 4 5 6 8 n m r 99 K 15,133.791.78 „ 643.578 68 „ 4,568.195.54 153.220*59 „ 26113.21 1.209.98 Račun deležev Stanje glavnih deležev dne 31. decembra 1915 7 n opravilnih deležev dne 31. decembra 1915 vlog: Stanje dne 31. decembra 1915 Hranilne vloge........i Kapitalizirane obresti za leto 1915 Hranilne vloge na tekoči račun . Kapitalizirane obresti za leto 1915 Hranilne vloge po nabiralnikih . Kapitalizirane obresti za leto 1915 rezervnih zakladov i Stanje dne 31. decembra 1915 Glavni rezervni zaklad.....' Posebni rezervni zaklad ... v pokojninskega zaklada i Stanje dne 31. decembra 1915 .l zadružnega doma i Za leto 1916 predplačane najemščine zadružnih hiši Za leto 1916 predplačane najemščine Hiša Janez Trdinova ulica št 2. nepremičnin: Stanje prevzetih bipotek S l1?? T7 a? J f ? * | f Za leto 1916 predplačane najemščine K v 20.000 12.336 99 99 • • • 2 I jv it a a % 1 ia a * e a a i n n r n g 5 i n r: n p fj . . » % t B I j a S i * 4 Za leto 1916 predpličmne obresti posojil # 2 3.3 it ž izgaks ia dobička i Cisti dobiček z* leto 1915 ? j 3 111 ?8 2f ^ 20,526.109l 428.297 389.770 88.514 2.257 813 313 135336 102 21.046 41441 76 74 26 61 91 43 82 20 23 73 12 21,666.339 81 Letni rečuoj in bilanca so w zmislo § 85 fedrvJaJb ptavfl gadnifiittotn w pregled M raspou«a Načelsivo.