uto im številka »s.
O UuMltmi, v tom H. oujusta \m,
Ceno 1*50.
Uhata vsak dan popoldne, livzenUl nedelje ln praznike. — lasera ti: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst t 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
i
Upravnistvo: Enaflova nlica stav- 5, priUlćie. — Telefon stav. 304. Uredništvo: Knaflova ulica at. 5,1. nadstropje. — Telefon stav. 34.
PoJtnlna platana v gotovini.
Pred novo krizo ?
Vsa znamenja kažejo na to, da stojimo zopet na pragu nove vladne krize. Kriza, ki se napoveduje, je v zvezi — kdo bi o tem dvomil? — z Radićevim povratkom v Zagreb odnosno z njegovimi enuncijacijami v »Slobodnem dO-IHU*.
Ljuba Davidović nima sreče s svojim zaveznikom. Odkar je stopil v zvezo s slovenskimi klerikalci in bosanskimi muslimani ter preko teh se sporazumel tudi s HRSS, je bil Radić neprestano tisti, ki mu je redno mešal račune. Kar je s težkim trudom in z naporom vseh svojih sil zgradil, mu je redno Radić podrl v trenotku, ko si je Davidović Že domišljal, da je njegovo 'delo pred završetkom. Kolikokrat je bila politična situacija že taka, da je bil samo Še korak do končnega cilja, da dobi Davidović v roke vladno krmilo, toda vselej se je pojavil njegov Mefisto Radič kot deus ex machina ter mu zmešal vse štrene.
Tudi pri zadnji vladni krizi bi bil Radić brez dvoma opravil svoje delo, ako bi se proti vsemu pričakovanju ne bila naravnost bliskovito zaključila. Tako je postal Ljuba Davidović preko noči ministrski predsednik. Upira se na parlamentarno večino, katere jedro in gros tvorijo poslanci Radtćeve stranke. Cim mu ta stranka odpove svojo pomoč, je izgubil tudi večino v parlamentu in mora demisijonirati. Odvisen je torej popolnoma od Radićeve milosti, in usoda Davidovićevega kabineta je docela v rokah najnovejšega boljševiške-ga eksponenta Stjepana Radića.
Vkljub vsemu temu se je zdelo, da bo Davidovićevi vladi usojeno vsaj večmesečno življenje, dotlej pač, dokler v pestri vladni večini ne pride do resnejših nesoglasij in sporov. Toda zdi se. da je bila ta sodba preoptimistična!
»Vuk menja dlaku, a svoju ćud nikada«. Radić pač ne more pustiti svoje stare navade, da bi v najkritičnejših momentih usodno ne posegal v tok političnih dogodkov. Še predno se je vrnil v domovino, je dal v svojem glasilu priobčiti niz velepolitičnih izjav, ki so vplivale na javnost kakor bomba, ki se je razpočila sredi presenečene množice, in povzročile pravo konsternacijo ne toliko v vrstah njegovih zaveznikov, marveč predvsem v vladi sami. In temu se ni čuditi! Njegove enuncijacije so take, da bi se zanje ne odločil noben drug politik, ki količkaj zna trezno u važe-vati razmere in prevdarno presojati tre-notni politični položaj, razun Radića. Radić Pa ni ne trezen, ne prevdaren politik. Pamet je pri njem podrejena temperamentu, ki je pri njem nebrzdan kakor pri mladem osličku. On govori in piše, kar mu prihaja na jezik in v pero in nikdar ne polaga na tehtnico svojih misli, preden jih spregovori. Zato je redno končni efekt njego vili govorov in izjav — polomija. Tako tudi to pot.
Izjavil je med drugim: »...Ostale stranke so sicer zahtevale, da se HRSS odreče svojih republikanskih načel, toda HRSS je izjavila, da o tem ne more biti govora ter so se te stranke morale s tem izmiriti... Treba naglašati tudi to, da so člani Davidovićeve vlade odkritosrčni prijatelji Saveza sovjetskih socialističnih republik .,. Davidoviće-va vlada bi ne bila imenovana, ako bi ne bilo 18. julija objavljeno, da je Hrvatska republikanska seljačka stranka vstopila v kmetsko internacijonalo ... Nova vlada v Jugoslaviji ni samo začetek novega parlamentarnega režima, marveč je to tudi začetek sistema kmetske demokracije, od katere je samo še en korak v kmetsko sovjetsko vlado. To je na Balkanu predvideval Ljenin že leta 1918. Ljenin je takrat izjavil, da ni daleč doba, ko se v Jugoslaviji razvijejo močne kmetske stranke, ki bodo znale dobiti v svoje roke najpreje parlament, potem vlado, a na zadnje vso oblast, takrat pa ne bo potreba nobene revolucije več!c
Te izjave so pač takšne, da morajo konsternirati vsakega, še tako naivnega našega politika in državnika, ki mu je bodočnost naše kraljevine na srcu. Radić izjavlja na vsa usta, da je on kot boljše viški eksponent na Balkanu dik-
ZgodoDinska izjaoa HRS.
Radikalna stranka obsoja David
vladne
— Beograd, 13. avgusta. (Izv.) Pred zaključkom včerajšnje ponočne seje skupščine je prečital g. Nikola Pašić v imenu NRS sledečo izjavo:
>Prošli koalicijski kabinet radikalne stranke in stranka   samostalnih demokratov, nadaljujoč celokupno dosedanjo notranjo politiko v pravcu jačanja narodnega edinstva in utrjevanja narodne zajednice, je smatral, da je treba v tem pravcu tudi v bodoče voditi državne posle in obvarovati kraljevino pred vsakim potresom, vsako nevarnostjo, bilo nacijonalnega separatizma, bilo komunističnega prevrata. Vlada g. Davido-vića pa je v svoji deklaraciji naglašala glede notranjih vprašanj voljo in sklep, da bo šla v drugem pravcu, nego se je šlo dosedaj in se ni točneje izrazila, v čem bi obstojal ta pravec, kakšne so meje, katere bo zapustila z ozirom na narodno  edinstvo  Srbov,  Hrvatov ir Slovencev in kakšne so garancije, da se z novim pravcem ne spravi v nevarnost edinstvo in obstanek naše svobodne in nacijonalno ujedinjene kraljevine. Vlada g. Davidovića je pozabila, da je nemogoče izvesti razdelitev našega teritorija po plemenih, ker je tako naseljen, da se ne dajo potegniti historične meje, katere so se uničile z vojno, ki je osvobodila naš troimeni narod. Tudi principa samoopredeljenja ne moremo uporabiti, ker bi se po tem principu morala opredeliti vsaka občina in vsaki srez. Ta princip bi razdrobil našo državo, da bi od nje ne ostalo ničesar. Take državice ne bi mogle živeti med sabo. Vlada g, Davidovića se naslanja na politične skupine, ki niso dale niti najmanjšega dokaza, da so opustile   svoje zanikanje kraljevine in njenega današnjega osnovnega zakona. Te stranke niso pokazale dobre volje, da upoštevajo največji del našega naroda in ne govore o obzirih, ki bi jih morale imeti napram številnim žrtvam, s pomočjo katerih smo prišli do svobode in edinstva. Tako držanje vlade g. Davidovića znači brezpogojno in popolno kapitulacijo na škodo življenjskih interesov ujedinjenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Radikalna stranka smatra kapitulacijo kot opasno za bodočnost naše svobodne države.
Razventega se naslanja vlada g-Davidovića na politično skupino, ki je najštevilnejša v vladinem bloku in od katere zavisi parlamentarni obstanek kraljevske vlade. Ta politična skupina ie z enoglasnim sklepom glavnega odbora in kluba 3. avgusta t. 1. v Zagrebu odobrila pristop HRSS k seljački internacl-jonali v Moskvi, ki je kriio rdeče komunistične internacijonale. To internacijonalo pa opravlja izvršilni komunistični odbor v Moskvi. HRSS bi torej morala pasti pod odredbe zakona o zaščiti drr zave, ki zabranjujejo obstoj in akcijo komunistične stranke v naši kraljevini. Vlada g. Davidovića pa nasprotno ni storila ničesar, da nastopi napram temu pojavu v smislu zakona, marveč je celo svojo glavno parlamentarno moč naslonila na to komunistično orijentirano skupino. Vladin greh v tem oziru je toliko večji, ker so največji organi evropskega javnega mnenja zapazili in zabeležili to nevarnost, ki preti miru na Balkanu radi zbližanja HRSS in njenega
ovićevo vlado. — Ostra kritika politike.
voditelja Stjepana Radića k tretji inter-nacijonali v Moskvi.   Z naslonitvijo na Stjepana Radića in na njegovo stranko ogroža kraljevska vlada nase nacionalne interese ne samo v Južni Srbiji, nego po celi naši kraljevini. Molk Radiće-vih poslancev, da se izjavijo o postavljenih vprašanjih glede njihovega držanja napram   prevratni akciji makedonskega komiteja, v kateri sodeluje tudi Radtoev poslanec, ni razburila vlade g. Davidovića, kar je še en dokaz, da ne čuva najelementarnejsih interesov naše kraljevine. Namesto ureditve naših notranjih razmer se je pojavil partikulari-zem in separatizem na škodo življen-skih interesov našega ujedinjenega naroda. Odgovornost   za   to oslabljenje ideje državnega in narodnega edinstva nosijo g. Davidović in prijatelji. Vlada g. Davidovića je končno naglasila, da stremi za sporazumno kraljevino SHS. ni pa opozorila na sklep na Krfu 1917,-niti na sporazumno kraljevine SHS 1. decembra 1918.. niti na državno ustavo, ki se je uzakonila, tako s pravnega kakor s formalnega stališča na najpravil-nejši način in za katerega je glasovala več kot polovica   celokupnega števila poslancev v redno izvoljeni ustavotvorni skupščini.   Kraljevska vlada je šla molče preko tega v deklaraciji, kar dokazuje, da si zamišlja neki novi sporazum, ki naj nasprotuje tistemu, ki se je storil 1917. na Krfu aH 1. decembra 1918 v- Beogradu ali 19. fgfiiia 1921. v ustavotvorni skupščini. Za tak sporazum !n za tak pravec nikdar ne bo dala svojega dovoljema radikalna stranka, o kateri je znano, da predstavlja po svoji moči glavnega parlamentarnega Činitelja.   Iz teh razlogov odreka radikalna stranka podporo in zaupnico vladi g. Davidovića z željo, da ta vlada čimprej zapusi knrilo državne uprave, da se ne bi oškodovali veliki državni in nacijonalni interesi in da se ne bi storila nepopravljiva Škcđa in zmeda v našem nacijonalnem obstanku.«-
Vlada proti pobijanju korupcije!
— Beograd, 13. avgusta. (Izv.) Naci* jonalna opozicija je te dni dovršila načrt zakona o pobijanju korupcije. Kot podlaga načrta je vzela zakon o pobi* janju korupcije, ki ga je sprejel češko* slovaški parlament dne 23. julija 1923. V načrtu so se neki odstavki še po= ostrili. Načrt je včeraj opozicija pred* ložila Narodni skupščini. Ker pa je to storila po otvoritvi poslanske seje, ni mogla postaviti načrt na dnevni red in zahtevati njegovo nujnost. Zato je načrt izročila predsedništvu skupščine.
RADIĆ O DEKLARACIJI.
— Zagreb, 13. avgusta (Izv.) »Jutarnji list« prinaša razgovor z dr. Mačkom, v katerem poroča dr. Maček o sestanku z Radićem. O deklaraciji je Radić izjavil, da ima mnogo dobrih strani. Najboljši moment v deklaraciji je trdno naglaševanje parlamentarnega principa. V deklaraciji se nahajajo tudi nepopolnosti .Radić misli, da niso tako močne, da bi se morale posebej razpravljati. Odstavek o Italiji bi bil lahko blažji.
Radić pripoveduje...
da je šele začel rušiti Jugoslavijo — da je njegova stvar popolnoma uspela, kakor se ni nadal.
naj stori. Če ga zapre, bo zlo, če ga pusti, tudi.
Napravite, kakor veste,« mu ;e odvrnil g. Radić. Na koncu svojega opisa poroča Radić, kako so ga po Češkem (!), Poljskem (!) (Na Češkem in Poljskem Radić sploh ni bival!) in po Rusiji zasledovali Nmčićevi agenti. Povsod je Ninčič imel svoje ljudi in celo med komunisti. Za te agente je znala tudi sovjetska vlada, ki mu je priporočila, naj ne hodi nikamor. Y Moskvi je ostal v palači nasproti carskemu dvoru. Palačo je čuvala straža, tako da ie bil Radić siguren.
— Zagreb, 13. avgusta. (Izv.) Včerajšnji »Hrvat« priobčuje razgovor, ki ga je imel Stjepan Radić s predsednikom zagrebške organizacije Hrvatske zajednice, dr. Srkuljem. V tem razgovoru podaja Radić senzacijonalne izjave o svojih namenih, o bivšem Pašićc-vem kabinetu in o revoluciji v Jugoslaviji. »Hrvat« priobčuje Radićeva izvajanja v sledeči obliki:
»Kmalu po svojem prihodu je govoril   Radić telefonski s predsednikom stranke g. Predavcem. kateremu je izjavil, da popolnoma odobrava politiko hrvatskih narodnih zastopnikov, kakor tudi deklaracijo, za katero naj glasujejo vsi poslanci HRSS. Dan po glasovanju o deklaraciji se bo vršila seja vseh poslancev HRSS v Zagrebu, na kateri bo g. Radić referiral o svojem delovanju v inozemstvu in o političnem položaju. Na tej seji se bo določil dan velikega javnega zbora v Zagrebu, katerega s« bo udeležilo meščanstvo in seljaštvo. Na zboru se bo govorilo o razmerju hrvatskih poslancev napram vladi in končno o važnosti nisko-angleškega sporazuma, ki je dogodek prve vrste. S politično stranjo svojega delovanja v inozemstvu je g. Radić popolnoma zadovoljen. »Naša stvar je popolnoma uspela, kakor se nisem nadejal. Vse sem pospešil za skupno jugoslovensko stvar, znal sem, da mora Pašić pasti, je deta! Z. Radić. »Pašflća je zrušilo to, kar sem izjavil: Ako Pašića ne bo na vladi, te-dai jamčim, da v Jugoslaviji ne pride do revolucije. To je zelo važno za mir Evrope, ker je Jugoslavija ključ miru na Jadranu, na Balkanu m na Podunav-ju. Pašlč na čelu Jugoslavije pomeni, da na Balkanu, na Jadranu, na Podunavju ni miru. »Sovjetska vlada nikdar ne bi priznala Jugoslavije, dokler bi JI naee-ljeval Pašić.« Sestal sem se z g. Rakov-skim. pravi g. Radić, ki je prišel za 24 ur v Moskvo. Brez Rakovskega se ničesar ne dela na Balkanu. Z njim sem govoril dve uri. Razgovarjala sva se, kakor da se poznava deset let. Na kon-^u razgovora je izjavil Rakovski sleae-Če: »Tudi jaz sem istega mnenja kot Vi: Revolucija je možna, ona pomeni nezadovoljnost, ali revolucija ni dogma,«
— Zagreb, 13. avgusta. (Izv.) V >Hrvatu« priobčuje Radić zanimive podrobnosti o svojem potu iz Moskve in o povratku v Zagreb. Že v Moskvi so Radiću sporočili vesti, ki so se širile o njegovi bolezni. Te vesti so izhajale po Radicevem zatrdilu od bivšega ministra dr. Ninčića. Iz Moskve je odpotoval v ponedeljek 4. t. tn. v spremstvu kurirjev, ki mu jih je stavila na razpolago moskovska vlada. 6. je bil v Rigl. 7. v Berlinu, kjer je imel z najvplivnejšimi državniki zelo važen političen razgovor, ki je trajal šest ur. £e istega dne je odpotoval preko Leipziga in Passau-a na Dunaj, kamor je prispel v petek ob 18. popoldne. Takoj je diktiral svojemu sinu Vladku Članek za »Slobodni dom«. Mladi Radić je s člankom odpotoval v Zagreb ob 19. zvečer. Članek je izšel drugi dan. v soboto v posebni izdaji s Slobodnega doma«. G. Radić je na Dunaju sklenil, da se vrne v Zagreb, ni pa hotel reči, kdaj in s katerim vlakom, ker je želel preprečiti vsako manifestacijo. Taka manifestacija bi lahko škodila novi vladi. Z njo bi se lahko izpolnilo ono, na kar računata Pašić-Pribičević. »Mi smo šele na začetku svojega dela, zato ne bi bilo umestno, če se danes damo na manifestacije. Nočem, da smatrajo manifestacijo v Zagrebu kot demonstracijo proti Beogradu, kar bi lahko nasprotni elementi izrabili na svoj način. Razventega bi bil moral na kolodvoru odgovoriti na pozdrav in pri tej priliki reči ono, kar bo morala v prvi vrsti slišati seja našega narodnega zastopništva. Prvi je sporočil moji ženi, da prihajam, g. Mondekar. ki je prejel radiovest, da je »Radie prestopil mejo«. Z Dunaja je Radić potoval v družbi dr. Mačka in inž. Košutića. Na meji so stopili v kupe »trije Orjunašk. eden od njih gorostas, oborožen. Predstavili so se kot cariniki, da izvedejo revizijo. Skrajno »brutalni stik« med Radićem in cariniki je obstojal v sledečem nedolžnem razgovoru:
»Kje so vaše stvari?« »Nimamo jih.« »Kako to?«
»Poglejte, nimamo ničesar!«
»Mi vršimo samo svoje predpise.*
»Vidim, vidim, kako vršite svoje predpise!« se je razljutil Radić.
Nato pripoveduje Radić, kako mu je komisar pregledoval njegov »potni list Društva narodov« in da nesrečnik ni vedel, ali je cirilica srbska ali ruska(!)« Komisarju je dejal Radić:
»Po mednarodnem pravu ne potrebujem dovoljenja, da se vračam domov; dovoljenja mi ne more nihče odreči.«
Komisar je odvrnil: »Mi imamo nalog, da Vas zapremo.« Nova vlada še ni ukinila naredbe beogradske vlade, naj se Radič zapre, čim prestopi teritorij SHS. Nesrečni komisar ni znal, kaj
tator večinskih strank v Jugoslaviji, da so se večinske stranke radi njega morale prilagoditi republikanskemu načelu in da je samo po njegovi milosti prišla na krmilo Davidovičeva vlada, saj bi te vlade ne bilo, ako bi on ne vstopil v boljševiško internacijonalo.. A sedaj ima on v rokah že parlament in vlado. Samo še en korak, pa prevzame vladno krmilo tudi on sam in vlada kmetskih in delavskih sovjetov bo gotova, odstranjena bo tudi dinastija in vse to, ne da bi se prelila ena kapljica človeške krvi!
Da take proglasitve, ki jim Radić pripisuje posebno važnost s tem. da jih priobčuje v posebni izdaji svojega glasila, morajo učinkovati na javnost in osupniti tudi drugi ustavni faktor, je pač umljivo. Zato se ni čuditi, da se
vladar proti vsakemu pričakovanju vrača sredi počitnic v Beograd in da beogradski listi v zvezi s tem povratkom poročajo: »Kralj pride v Beograd tudi radi zunanje in notranje situacije. Zunanja situacija je zelo težka, a notranja naravnost obupna. Kralj ima pravico zahtevati od Davidovića čiste račune in pojasnila z ozirom na poročila tujih listov o boljševiški akciji na Balkanu in o povratku St. Radića v Zagreb«
Zdi se, da tudi Davidovičeva vlada čuti svojo slabost in sluti, da se »nešto izza brda valja«, zato hoče predlagati vladarju, — tako poročajo beogradski listi — koncentracijo ah pa nove volitve!
Na vidiku je torej nova vladna kriza. Zli duh vladne večine je že opravil svoj posel!
PLENARNA SEJA HRSS.
— Zagreb, 13. avgusta. (Izv.) Po dosedanjem programu se danes vrnejo poslanci HRSS v Zagreb. Danes zvečer se vrši plenarna seja HRSS. Seja bo javna in se nanjo pozove tudi izvestno število novinarjev. Na seji bo govoril Radić o razmerju HRSS napram vladi ter bo označil smernice, po katerih se bo ravnala njegova stranka pri podpiranju vlade g. Davidovića. Z ozirom na to namero, da se v točni izjavi poda ak-tuelni program dela HRSS. Radić tekom včerajšnjega dne ni pedal nobene izjave.
OSTAVKA ZUNANJEGA MINISTRA ?
— Beograd. 13. avgusta. (Izv.) Včeraj ponoči se je trdilo v političnih krogih, da poda minister zunanjih del dr. V. Marinković najbrže danes gstav-ko. Ta vest še ni potrjena. Dr. Marinković je že prej nameraval podati ostavko, ni pa hotel napraviti vladi ne-priliko pred glasovanjem v skupščini. Kaj je vzrok njegovi demisiji, nj znano, v političnih krogih govore, da je nameravana ostavka v zvezi z avdiienco pri kralju na Bledu.
I ZAGREBŠKA BORZA.
Dne 13. avgusta. Sprejeto ob 13.
Devize: Curili 15.25-^15.35, Praga 238.45—241.45, Pariz 442.50—447.5r>. Newyork 80.30—81.30. London 365.50— 368.50, Milan 362.65—365.65, Dunaj 0.1128—0.1148. Valute: dolar 79.40— 80.40. lira 360.50—363.50.
Efekti: 7% invest. posojilo 1921 63.50. 2 V? % drž. renta za ratnu štetu 121—123, Ljubljanska kreditna 220 —.—. Centralna banka 34.50—35, Hrv. eskomptna banka 123 do 125. Kreditna banka. Zagreb, 122--125. Hipotekama banka 63—64, Jugobanka 112 do 115, Praštediona 915—920. Eksploatacija 110 do 112. Šećerana, Osijek. 1040—1060. Isis o*, d. 80 —.—, Nihag 86—88. Gurman 690-r7{0.
Slavonija 93—94.50. Strojne tov. 150--,
Trboveljska 490—500. Vevče 123—125. INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 13. avgusta. Današnja borza: Beograd 6.50. Praga 15.65, Newyorkl 5.30, Pariz 29.40, London 24.05, Milan 23.85. Berlin 1.25. Dunaj 0,007475.
Tržaška borza danes ni poslovala in neposluje do IS. t m.
_ Dunaj 12. avgusta Devize: Beograd 8S0—SS4. London 323.000—324.000, Milan 3214—3226, Newyork 70.935—71.185. Curih 13.405—13.455.
Valute: dolar 70.460—70.S60, dinar 877—S83, lira 3210—3230, ČeSka krona 20S7 —2103. -v*
Stran %
»S LOVCNS K I NAROD.
dne 14 avgusta 1924.
Stev. 1S5
Nesoglasja v Davidovićevem klubu.
Večina proti zvezi % Radićem« \—i Vest o demisiji dr- Marinko-
viča se vzdržuje.
— Beograd, 13. avgusta, (Izv.) Danes ob desetih se je vršila seja poslaniškega kluba Davidovićevih demokratov. Ta seja je bila nenavadno burna. Veliko število DavidovičeviH poslancev Je energično napadalo vlado in njeno zve* jo 7. Radićem, posebno z o žirom na njU hovo držanje za časa debate o vladni de* klaraciji. Od Radlčevcev se Je zahtevala izjava glede vprašanja Makedonije, ka* t ere izjave pa niso hoteli dati. Davido* yič ima x> svojem klubu ogromno opozU cijo. Načeluje jI T1 m o 11 j e vi 6, dr. Kuma - :di in S a vč i č. Momentano
seja Se traja In Je tako nemirna, Ha se po kulo rjih skupščine čuje nenavaden prepir iz demokratskega kluba.
Še vedno se sliši vest, da je zunanji minister čt* Voja Marin ko vić podal ostavko. Ta vest do sedaj Se ni službeno potrjena, se pa trdovratno vzdržuje. Za popoldne je sklicana seja vlade. Ob 17. se sestane na sejo džemijetski poslani« ški klub. V istem času bo zboroval tudi radikalri klub. Ob 11. se je pričela seja kluba samostojnih demokratov, ki skle* pa o svoj: akciji med narodom. Ob 12. seja še t- ija.
GLASOVANJE O DEKLA-RACIJI.
— Beograd, 13. avgusta. (Izv.) Na včeraj šnjl popoldanski, odnosno ponoćni seji skupščine so govorili v deklaracij ski debati govorniki raznih strank, med temi samostalni demokrat Bran-ković, davidovićevec Agatonović in ra-'dikall MIlan Pavlović, Boža Maksimo-Vić in drugi. Proti koncu seje je govoril Nikola P a š i ć. Omejil se je na krafc-ko izjavo, da radikalna stranka nima zaupanja do nove vlade ln da bo glasovala proti deklaracjl Ob pol 2. zjutraj je zbornica prešla k glasovanju. Proti vladi je glasovalo 114. za vlado 169 poslancev.
KONTROLO ZAHTEVAJO,
— Beograd, 13. avgusta. (Izv.) Zemljoradniški klub je predložil predsedniku vlade zahtevo, v kateri pravi: Radi poenostavljenja procedure in črni hitrejšega pobijanja korupcije, kakor tudi v interesu nepristrane in stroge preiskave predlaga klub zemljoradn&ov, da se ustanovi izvenparlamentarna komisija, ki bo imela pravico voditi preiskavo v vseh slučajih sprejemanja podkupnin, nagrad, provizij itd. Tej komisiji bi morali vsi uradniki z ministri vred pod prisego priznati svojo lastnino. Komisijo naj bi sestavljali predstavniki vseh savezov, ki od ujedinjenja dalje niso bili v nobenih materijalnih odno-šajih z država (Čudno je, da morajo vladi predlagati take predloge stranKe izven vlade, ko si je vendar vlada pred imenovanjem lastila pravico pobijanja korupcije.)
VAŽNO ZASEDANJE DRUŠTVA NARODOV.
— Ženeva 13. avgusta. (Izv.) 29. avgusta se otvori v Ženevi 30. zasedanje skupščine Društva narodov. Zasedanje bo trajalo preko pete seje glavnega sveta Društva narodov, ki prične $ svojim delom 1. septembra. Na tem zasedanju se bo razpravljalo o nadaljni sanaciji Avstrije, o vprašanju obnove Madžarske, o vprašanju razorožitve in sigurnosti. Obenem se bo načelo vprašanje vojne kontrole. Končno bo Društvo narodov razpravljalo o političnih vprašanjih ,o ureditvi meje med Jugoslavijo in Albanijo in o mednarodnih gospodarskih vprašanjih.
RUSKI KOMUNIKE O POGODBI Z ANGLIJO-
— Moskva, 13. avgusta, (Izv.) Listi
objavljajo službeni komunike sovjetskega komisarja za zunanje zadeve o pogodbi Anglije z Rusijo. V tem komunikeju povdarja Cičerin ravnopravnost obeh gospodarskih sistemov (angleškega in ruskega), ki se glasi: Londonska
pogodba ustvarja sporazum na temelju priznanja oktobrske (komunistične) revolucije kot nove oblike političnega m družabnega reda ln novega gospodarskega sistema. Ta pogodba Je največji dogodek v zgodovini odnošajev sovjetskih republik »h kapitalističnem sveta«, ki jih obkroža, In bo raditega imela močan vpliv na ves svet
ZAHTEVE URADNIKOV.
— Beograd, IS. avgusta (Izv.) Uradni, ki Čekovnega urada so poeetill ministra poŠte ln telegrafa ln ga prosili ca Izboljšanje materijalnega stanja. Minister Pera Markovič Jim je obečal, da se bo zanje zar. sel ln da jim bo pomagaL
FRANCOSKO STALIŠČE GLEDE EVAKUACIJE PORUHRJA.
— Pariz, 11. avgusta. (Izv.) Ministrski predsednik Herriot je izjavil uredniku »Petit Parisiena«, da se zaključi londonska konferenca ta teden. Cim se sestavi protokol, ga predloži francoskemu parlamentu ter ga po odobritvi podpiše v Londonu. Francija zahteva, da nujno Nemčija sprejme poročilo strokovnjakov in da nato sledi evakuacija Poruhrja. To stališče odobrava tudi maršal Foch.
PONAREJENI ITALIJANSKI DENAR.
— Rim, 12. avgusta. (Izv.) Policija je izsledila veliko izdelovalnico novčanic ter zaplenila številne falzifikatc. Falzifikati se nanašajo na sledeče serije desetlirskih ban« kovcev: 3182, 3364, 3377, 3416, 3421 ln 3430. Falzifikati so zelo dobri. Ni Izključeno, da so večje število teh falzifikatov utihotapili v inozemstvo.
Najnovejši nezslišni amerikanski pisalni stroj
Reminšton
model 12
dobite samo
pri tvrdki
FRANC BAR
pisalni strofi
Ljubljana, Cankarjevo nabr* 5
Telefon 407
V zalogi tudi po brezkonkurenčnfh cenah: Underwood 5 - Ideal -Ollver 9 - ročni Underwood -Remington In Erika
si na fi!es8]mo naš paiiljcD H 285!
Politične vesti.
= Koncesije Nemcem. Za plačilo, da podpirajo nemški poslanci vlado v parlamentu, so klerikalci dali našim Nemcem razne narodne koncesije. Najprvo so jim zagotovili, da obdrže nemško gimnazijo v Ljubljani, kd bi se letos radi pomanjkanja dijakov imela spremeniti v slovenski zavod, na to so priznali nemščini v uradnem poslovanju enake pravice, kakor srbo - hrvatsko-siovenskemu državnemu jeziku, in kot tretjo koncesijo nameravajo sedaj klerikalci Nemcem vrniti »Das deutsche Haus« v Celju. To poslopje bi imelo sedaj, ko so Nemci pravdo izgubili v vseh treh sodnih instancah, preiti v slovenske roke. Minister Nastas Petrovič pa je na klerikalno zahtevo Izvršitev predaje nemške hiše v slovenske roke — ustavil. Prepričani smo, da to ni zadnja koncesija klerikalcev našim Nemcem. Klerikalci so pač bili in so ostali brezdomovinci tako v Avstriji, kakor sedaj v Jugoslaviji.
= Minister Nastas Petrovič in radikalna stranka. V seji radikalnega kluba pretekli ponedeljek so razpravljali o stališču, ki ga naj zavzame radikalna stranka napram Nastazu Petroviču, ki je vstopil v Davidovičev kabinet. Poslanec Bogavac je predlagal, naj se Petroviča izključi iz kluba in iz stranke. Za ta predlog so se izrekli poslanci Dodič, Uzunović, Vukićević, Tajsić in vsi drugi govorniki. Klub je končno sprejel to-le rezolucijo: Radikalni po-slaniški klub je na svoji seji dne 11. tm. povodom slučaja Nastaza Petroviča in njegovega delovanja ugotovil, da je N. Petrovič prenehal biti član radikalnega poslaniškega kluba In radikalne stranke In da se ne more več smatrati kot radikal, o Čemer se obveščajo vse strankine organizacije.
V uvaževanle. Radićev povratek v Jugoslavijo zbuja tudi v češkoslovaški javnosti splošno zanimanje. Bratislavska »Slovenska Politika« priobčuie znano Radičevo Iziavo v »Slobodnem domu« ter pravi: »Izjava Stjepana Radića, ki mu pripravljalo njegovi privrženci slavnosten sprejem kot zmagovalcu nad kraljem In Jugoslavijo, Je me-mento ob dvanajsti url. Prva njegova in LJeninova etapa le dosežena tn nahajamo se že v drugi. V kratkem bodo radtcevski eksponenti veliki župani na Hrvatskem. S tem bo administrativni aparat v rokah rTPSS. Znano Je, da deluje zadrte čase sefiaška agitacija s polno paro med orožnlštvom ln vojaštvom. Radič se že čuti kot gospodar položaja.« Povsem točna sodba slovaškega lista!
= Radlčevci naj vstopilo v vlado! »Starina »Obzor« je mladenikšo navdušen za političen preokret, ki ga povzroči povratek Stjepana Radića v domovino. Takole daje duška svojim čustvom: »Posebno za nas Hrvate je najnovejša faza naše notranje politike usodne važnosti. HRSS korakajoč na potu realne politike k svojemu cilju, da izvojuje zadovoljnost naroda, je dosegla, da prenehajo biti Hrvati po letih objekt vladanja in postajajo eden izmed glavnih Činiteljev v političnem življenju naše države. Po najnovejših Izjavah g. Radića smatramo, da ni prav nobene zapreke, da bi ne postalo razmerje med vlado in HRSS še tesneje in da bi HRSS ne poslala svojih delegatov v Davidovičev kabinet. S tem bi se najbolj demonstrirala kompaktnost in — homogenost današnje vladne večine, še bolj bi se podčrtal karakter sporazuma in sloge sedanje vlade in pokazalo naj-
širšim narodnim slojem, da je napočila nova doba in da je izključen povratek v črno prošlost. A sedanja opozicija bi videla najbolj iz vstopa predstaviteljev HRSS v vlado, da so vse njene nade v razdor sedaj složnih Srbov, Hrvatov in Slovencev pulile sanje in da je povratek na vlado klike Pašič - Pribičevič nemogoč.« — »Obzor« že torej dela račune z Radićem in bi ga rad videl že na ministrski stolici. Nimamo nič proti temu, nasprotno, čimpreje naj Radić zasede ministrski fotelj, ker vemo, da bo mož potem v 24 urah sam strmoglavil Davi-dovićevo vlado in razbil sedanji vladni blok.
= Kako postopajo s komunisti v Švici. Pred par dnevi so poročali švicarski listi, da je bil v Curfhu aretiran francoski komunist Ilbert in v Schaff-hausnu nemški komunistični državni poslanec Thomas na ukaz zveznega državnega pravdništva. Prišla sta v Švico z namenom, da se udeležita agitacij-skega zborovanja proti »imperialistični vojni«, ki jo je odredil pred kratkim peti kongres kumnistične internacijonale v Moskvi. Imela sta namen v svojih govorih pozivati proletarijat, da se oboroži ln pripravi na meščansko vojno. Oba komunista bosta izgnana, potem ko bosta kaznovana po obstoječih policij-sih predoisih radi nedovoljenega prihoda v Švico.
na veleseimu!
Paviljon E 39.
Razstava In sprejemanje naroČil.
Bolgarska buržuazija.
V zvezi z alarmantnimi vestmi o predstojeći socijalni revoluciji v sosedni Bolgariji je izšel v sofijskem »Miru« zanimiv in tudi za naše razmere pouč-Ijiv članek, v katerem pravi avtor (K. SpisarevskO« »Komunizem v Bolgariji, ki pretendira, da zavzame stališče razredne borbe, ;e kvazi-politični pokret (poskus polastiti se oblasti z nasiljem), in zato borba, ki jo vodi, ne bazira na stanovskem antagonizmu, temveč na slabi politični ln gradjanskj zavednosti po večini kmetskih mas. Mi imamo komunizem, nimamo pa buržuazije v pravem pomenu besede, niti proletarijata, zakaj Bolgarija je klasičen primer države z malimi lastniki in posestniki. Koncem koncev pridemo do paradoksa, da govorimo o stanovski borbi brez stanov in o proletarijatu brez delodajalcev. Pokret je tu, toda izgublja se v mrtvo prostranstvo. V nasprotju z Marksovo teorijo o stanovski borbi je bolgarska buržuazija pomešana s proletarijatom. Prav za prav se moramo vprašati, da-li imamo sploh buržuazljo. Kot terminologijo — da, kot socijalna kategorija pa je šele v povojih. Karakteristika buržuazije je v tem, da ie, a ne dela. Takšna je prava buržuazija v kapitalističnih drŽavah, ki eksploatira taje delo, sama pa ničesar ne producira. Pri nas podobnega pojava sploh ni. Brez dela žive ljudje samo v norišnicah, vsi drugi od delavca do velikega bankirja in industrijalca pa neposredno sodelujejo pri produkciji materijalnih dobrin, zakaj to. kar ima prav za prav
takozvana buržuazija v gotovini, je le kondenziran trud dveh pokolenj po osvobojenju. Buržuj ie kvečjemu še tisti, ki živi od rent in večinoma daleč od kraja, kjer delajo zanj, tako da on niti ne opravlja podjetja, ne^n samo plačuje trud tistih, ki to opravljajo. Sicer pa ta razlaga v danem slučaju *i! potrebna. Važnejše je poznati faktično plat tega vprašanja, ki je takale: raz-predelitev materijalnih dobrin je pri nas enakomerna, bogastvo ni koncentrirano samo v rokah privilegiranega stani:, temveč izvira večinoma iz napornega in smotrenega dela, ne pa iz nasledstva ali drugih privilegijev.
Ko bodo pisali zgodovino naše industrije, se bo lahko vsakdo prepričal, da je njen kapital težko delo gospodarja in njegove družine. Tudi zdaj so v Gabrovu in Slivni industrijalci, ki so ustanovili svoje podjetje pred osvobo-jenjem z 2000 groši. To so današnje »pijavke« in »krvosesi«. A poglejmo si. Če je to res. Prazne fraze o požrešni bolgarski buržuaziji ne povedo nič. potrebni so točni oficijalni podatki, s katerimi operirajo ekonomi, ne pa demagog, čvekanje političnih pustolovcev. Iz davčne tabele za L 1920—1921. ko je bila buržuazija Še bolj ohola, kakor sedaj, je razvidno, da je vseh 698.2SS davkoplačevalcev razpredeljenih takole: mestni 146.665, podeželski 55.676. Vsi sukpaj so morali plačati 143,062.055 levov davka. Iz te tabele vidimo jasno, koliko je bednih in koliko bogatih bur-žujev. Po dohodkih do 20.000 levov je obdavčenih 631.083 davkoplačevalcev in sicer:
davkoplačevaTcl 27.50S 20 .992 12.573 3359 1206 1027 3-41 95 67 20 24 20 6 10 6 4
od 20.000—30.000 » 30.000—40.000 » 40.000—60.000 » 60.000—80.000 » 80.000—100.000 100.000—150.000 150.000—200.000 200.000—250.000 250.000—300.000 300.000—350.000 350.000—400.000 400.000—500.000 500.000—600.000 » 600.000—S0O.000 » 800.000—1,000.000 nad 1,000.000
V današnjh razmerah na denarnem in blagovnem trgu se moramo vprašati, da-li je buržuj tisti, ki ima 100—150 tisoč letnih dohodkov, dočim je znano, da so državni uradniki, ki prejemaio nad 100 tisoč letne plače? Pa tudi če predpostavljamo, da je buržuj vsak. ki ima 100 tisoč levov dohodkov, ima Bolgarija glasom uradne statistike vs<*ga skupaj 1027 takih »buržujev«. In če teh 1027 bogatašev ne moremo prištevati h »krvosesom« in »narodnim pijavkam«, kdo je tedaj pravi buržuj? Nedvomno tisti, ki ima nad 500.000 levov letnih dohodkov. Takih srečnežev pa ima Bolgarija samo 6; nad 200.000 levov pa zasluži letno samo 252 Bolgarov. To je torej znamenita bolgarska »buržuazija *. ki pojde k vragu obenem s »proletarijatom«, če se bomo Še igrali s socijalno revolucijo.
Ta izvajanja veljajo mutatis mudan-dis tudi za nas!
BANKET NA ČAST POLJSKIM OFICIRJEM se vrši danes, v sredo, zvečer na verandi restavracije »Z v e z d e«. Igra polnoštevilna godba Dravske dh:--zije. — Restavracijska in kavarniška godba igrata skupno v godbenem pa\'i* Ijonu. — Narodno občinstvo opozav jamo na to prireditev t
Vladimir Levstik:
Dušica Ljubica.
Pravljica.
(Konec.)
Njene grenke solze so kapljale na zeleno gomilo. Kanila je prva solza, pognala je bela lilija, kanila je druga, zrastla je rdeča vrtnica, kanila je tretja — grob se je odprl in iz groba je vstala mamica, vsa lepa in mlada. Njena obleka je bila sama bela tenčica kakor lahna meglica, s srebrnimi zvezdicami pretkana, in zlati solni na njenih nogah so bili zapeti z demanti. Nežno je objela hčerico in jo je pritisnila na srce:
»Ne plakaj, detece moje; doslej si bila sirotica, poslej boš dušica Ljubica in nič naju več ne loči.«
Še tisti mah je odlegla Ljubici vsa njena žalost in beda. Mamica jo je počesala z bisernim glavnikom, splela ji lase in jo oblekla v prav takšno tenčič-no haljo, kakor jo je imela sama,
»In zdaj na pot,« je velela nato; »povedem te tja, kjer ni tepeža, ne drobtin, ne krp, ne stelje, ne drugačnega trpljenja, ampak zgolj sreča brez konca in večen sijaj . . .«
Prijela jo je za ročico ln 51! sta. Pot jima je ginila izpod nog, a bila je vendarle dolga, dolga in sivi mrakovi so ju obdajali spredaj in zadaj, na desni in na levi. Tako so dospeli v neizmerno puščavo; sredi puščave je plakalo dete in zraven njega je stal angel z ognjenim mečem in ga je stražU ^
»Zakaj plaka?« je vprašala dušica Ljubica.
Angel z mečem je odgovoril:
»To je duša otroka, ki ni slušal svoje mamice; zdaj se mora kesati In plakati deset tisoč let.«
»Ali mu ni pomoči?« je vskliknila Ljubica,
»Pač,« je odvrnil stražar; »ako bi prišlo dobro dete in bi radevolje plakalo namesto njega deset tisoč let, bi bil odrešen.«
»Jaz hočem trpeti zanj!« je dejala deklica in je pokleknila na otrokovo mesto. Odrešena dušica je zletela v nebeški raj in Ljubica je zaplakala. Toda ostri pesek pod njenimi koleni se ie iz-premenil v dišeče cvetje in solze, ki so lile iz njenih oči, so bile sladke in blažene kakor solze najčistejše sreče; in preden se je osvestila, kako in kaj, je začula glas:
»Vstani in pojdi, deset tisoč let je minilo!«
Mamica je prijela dušico Ljubico za roko in šli sta dalje. Prispeli sta v strme gore med golo skalovje; nevidno solnce je ljuto pripekalo od nekod in k razbeljeni skali je bil prikovan otrok, poln gnusnih ran, ki je stokal in kričal od strašne bolečine.
»Zakaj vpije?« se je zavzela deklica, In angel, ki je stal zraven njega in ga je stražil z žarečim mečem, je odgovoril:
»To je duša otroka, ki je zmerjal svojo mater; zdaj mora trpeti sto tisoč let*«
»Ali mu ni rešitve?«
»Odrešen bi bil. ako bi prišlo dobro dete in bi vzelo njegovo muko nase.«
»Jaz bom trpela zanj!« je vskliknila dušica Ljubica in je poprosila angela, naj odkuje otroka in prikuje njo. Nebeški stražar se je dotaknil verig, verige so popokale, odrešena duša je zletela v nebo in Ljubica je legla na njeno mesto. Tedajci so se izpremenile skale v mehko travico, vročina v hladno vejanje pomladnih sap in skelenje ran v sladko srečo, kakor bi jo božale premile čudodelne roke. In že se je začul iz višave glas:
»Vstani m pojdi, stotisoč let je minilo!«
Mamica je odvedla deklico dalje. Prišli sta do ozke brvi, pod katero je pljuskalo ognjeno val o v je. Sredi valov-ja se je premetavalo neznano dete ln je tulilo ob brezmejne muke, zakaj gorelo je že Bog zna koliko časa in vendar ni moglo zgoreti; nad njim pa je plaval angel s plamenečlm mečem in ga je stražil.
»Zakaj trpi? se je zgrozila dušica Ljubica.
In stražnik je odgovoril:
»To je duša otroka, ki ie dvignil roko zoper svojo mater in jo je udaril; milijon let mora goreti za to.«
»Naj gorim jaz namesto njega!« je zaprosila deklica, »Ali bo potlej odrešen?«
In ko je angel rrikimal. je ponudila nesrečnemu otroku desnico in ga je potegnila iz ognjenega valovja, Odrešena
duša je zletela v paradiž. Ljubica pa se je spustila v goreči ogenj; toda plameni so ji bili kakor sveža kopel, in preden se je osvestila, kako in kaj, je ukazal glas iz višine:
»Vstani in pojdi, milijon let je minilo!«
In dušica Ljubica se je odpravila z mamico dalje. Kmalu sta uzrli pred seboj veliko bleŠčanje in sta dospeli v mesto iz samih zlatih in srebrnih dvorcev; nad mestnimi vrati je bilo zapisano »Nebeški raj« in ob vratih so stali angeli in so trobili na trobente in plskali na piščalke. Prekrasne rože so se obešale na pot. ljubke dišave so se prelivale po ulicah in po sijajnih stebrenikih so rajali drobni krilatci okrog lepih žena, ki so jih z blaženim smehljajem zbirale okoli sebe.
»Kdo so ti malčki?« je vprašala dušica Ljubica. »Ali se smem igrati z njimi?«
In mamica je odgovorila:
»To, dete moje, so duše otrok, ki so ljubili in slušali svoje matere, in te lepe žene so srečne duše njihovih mamic. — Dospeli sve v nebesa, dušica Ljubica; tudi ti boš zdaj bel krilatec in se boš veselila z menoj in z angelcl božjimi na vekomaj.«
In že so prileteli angeli ter so pripeli Ljubici rajske peruti in so odvedli njo in mamico pred Gospoda. Bog Oče je razprostrl roke in je stisnil deklico m mamico k sebi, in glej. Še tisti mah sta pozabili vse zemeljsko gorje. Mati Božja jima je narezala rajskih potic in jima je dala piti nebeške   medice in
godci paradiža so jima prelepo zaigrali v pozdrav.
Dušica Ljubica je zaplesala s tovariši krilatci in je priplesala do zlate ograje, izza katere se je videl globoko spodaj črn prepad. Ta prepad je bi! pekel. Žar in smrad sta puhtela iz niega, slišalo se je sikanje strupenih kač in plazenje gnusne golazni, vmes pa obupen jok in Škripanje z zobmi. Ljubici se je zdelo, da čuje tudi otroške glasove; zelo se je prestrašila ln je zletela naravnost pred božji stol.
»Oče,« je vskliknila, »kdo so nesrečna deca, ki trpe v tem strašnem peklu?«
Obraz Vsemogočnega se je zresnil.
»Ti pogubljene!«, je dejal, »so otroci, ki so zatajili svoie matere. Sramovali so se jih in so jih prezirali; odrekli so se njihovi ljubezni, poteptali so svojo zibelko in prokleli besedo materinih ust . . .«
Bogu samemu se je tresel glas, ko je povedal neizmerni greh pogubiienih, in tudi krilata Ljubica se je zgrozila; a vendar jo je premagalo usmiljenje, da je sklenila roke in vprašala:
»Ali zanje ni odpuščanja?«
»Ne!« je svečano odvrnil Gospod. »Kdor zataji ljubezen in besedo svoje matere, tistemu ni pomoči, zanj ni odrešenja; proklet je in njegova kazen je večna, kakor je večen nebeški raj!«
In tako se raduje dušica Ljubica v nebeškem sijaju božjega paradiža, nezvesti otroci, ki so zavrgli svoje matere, pa trpe na dnu pekla in njihovih muk ne bo konca ne kraja na vekomaj.
Siev. 185.
»SLOVENSKI NAROD*   dne 14 avgusta i^ja
Stran 3.
»Večna minulost/'
h.
Francoska revolucija je nastala sredi miru In vekoletnih tradicij discipliniranosti. Bila je delo generacije, ki se je bila kot visoko civilizirana naučila presojati in ubogati. Ruska revolucija je izbruhnila takrat, ko je bila vojna vihra na vrhuncu, ko je vladala umst-vena anarhija, ki neprestano narašča po vsej Evropi in ki se širi, odkar postaja civilizacija zadnje stoletje čedalje bolj kvantitativna. Ruska revolucija je delo generacije, ki je vajena pokorščine samo pod pritiskom brutalne sile in ki razmotrlva vse z logiko strasti in osebnih interesov. Francoska revolucija je razdejala državo, a je osvobodila industrijo, poljedelstvo in trgovino, kl je bila zakovana v sistem starih privilegijev in monopolov. Ruska revolucija je tudi uničila drŽavo, obenem pa je paralizirala vse: industrijo, poljedelstvo in trgovino. Francoska revolucija je oborožila mase, začela je vojno narodov, preplavila je polovico Evrope in uničila povsod institucije prošlosti. Potom svojih konfiskacij je mobilizirala ogromno mrtvo bogastvo — zlato, srebro, dragocene kamne — pripadajoče deloma cerkvi ln plemstvu, deloma malim državam, ki so izginile v tem viharju. V starih kakovostnih civilizacijah je težilo vse bogastvo — od draguljev do zemlje — za imobilizacijo in spanjem. Revolucija je to speče bogastvo zdramila ter je prisilila, da cirkulira ter plača Evropi odškodnino za izgube in razdejanja, ki jih je povzročilo. Da zaceli rano. predno se začne gnojiti, je izumila revolucija lek: božje in človeške zaklade.
Ruska revolucija je prisiljena braniti se z ostanki carske armade. V vojaški organizaciji naše dobe more spremeniti samo barvo zastav. Pa tudi Če bi imela silo, da začne velik pohod, kot njena starejša sestra, al! more upati, da se ji posreči mobilizirati ogromno mrtvo bogastvo? Tudi ruska revolucija Je prakticirala velike konfskacije v državi. Toda te konfiskacije so imobili-zfrale in spravile v zastoj bogastvo, ki je bilo dotlej agilno. Tam, kjer je francoska revolucija celila rane, Je ruska ubijala industrijo, trgovino, poljedelstvo in bankarstvo, zakaj časi so se spremenili. V kvantitativni civilizaciji je bogastvo samo po sebi agilno, toda nedotakljivo, če hočemo s silo zamenjati njegove gospodarje, izgubi gospodarstvo svojo agilnost in vrednost, ono umira. In tako ni nobenega upanja več. Gangrena bo razjedla rusko revolucijo.
Ogromni val francoske revolucije je osvobodil v Evropi skrite energije, ki so bile dotej paralizirane. Človek Je bil nakopičil tekom dveh stoletij celo zakladnico znanja in izumov, s pomočjo katerih je mogel postati polubog. Od druge polovice 18. stoletja je prcb;val-stvo naraščalo kakor gobe. Onstran oceana Je čakala prostrana Amerika, bogata, rodovitna in polna kovin ter kuriva, kdaj se rodi sin ognja ln domišljije, orjak z železnimi mišicami, ki bi mogel osvojiti velika prostranstva? Čim Je bila izumljena železnica, se je pričelo zavojevanje zemlje in njenega bogastva, položen je bil temelj naše ve-Tčine in mogočnosti. Ruska revolucija beži v stepe, izolira se in je zadovoljna, da skrije svoje rane, da bi čToveštva ne bilo groza. Sto let, ki Jih je preteklo od bitke pri Waterloo do bitke na Marnl, predstavlja čudovito epoho. Nobeno stoletje ni imelo privilegijev, s katerimi bi bila usoda tako nagradila človeštvo, kakor ta epoha. Človek Je mogel sanjati celo o anarhiji, mogel se je klanfati revoluciji, rajati, rušiti in popravljati svet s svojo nrslijo, ker Je ime! v rokah najpopolnejši red, kar jih je bilo kdaj na zemlji. On je mogel oborožiti smrt z groznimi denarnimi kosami sredi naj-olodovltejšega miru in najidealnejšega humanitarizma. kar jih je kdaj videl svet. Stroj, ki Je nastal iz teh dveh naj-vecTm revolucij v zgodovini — prve poetične, druge gospodarske — je b'l tako nonolen, da se je zdelo, kakor da je del prirode.
Redno, kakor veliki kozmfčnl pojavi — plima ln oseka — Je hodilo sto In sto milijonov ljudi vsako jutro na delo in se vračalo vsak večer domov. Vsak človek bodisi delavec ali mifijarder. je nahajal v svojih razmerah vse, kar si je želel. Zakonom so se pokoravali ljudje hitro, sigurno in točno. Z eno potezo je tekel denar v javne blagajne in sxer v večjih množinah, kakor ga Je bilo v zakladnicah perzijskega kralja. Najbolj miroljubni ljudje so tičal! na bojnih po-Hanah. Očetje so žrtvovali svoje sinove ...
AH Je mogla ta pravljica v resnici dolgo trajati? Kaj Je ostalo od tega ć\v-nrsa reda, razen neznatnih ostankov, ki so se fzgmVH v kaosu? Pogosto se vprašujemo v strahu, da-1« se ni premaknila zemeljska os, da-H vsemirje ne razpada in da-li razum ni padel v delirij. Ne, to, kar se godi, je v svoj!
tragični grozoti veliko enostavnejše. Nas čaka povratek v »večno minulost«, k splošnim zakonom človeštva. Vojne in revolucije so prav tako kakor red in mir, del našega življenja na zemlji. Toda po svojem bistvu so mučne preizkušnje,   ne   pa   zmagoviti doživljaji.
One so grenka čaša. ki jo morajo nekatere epohe izpiti zaradi tistih epoh, ki so bile pred njimi. Niso pa čaša opojnosti in radosti, ki je določena za blažene na tem svetu. Mi — srečno ali nesrečno pokolenje — nismo več vedeli, kaj so pravzaprav vojne in revolucije. Pesniki in filozofi so se igrali z njimi. Zdaj smo jih spoznali. Ta vsemirni kaos carstva, idej, narodov ln teorij ni nič drugega, nego veliko pojasnilo. Skrivnostna roka, ki vodi in upravlja vsemirje, je napisala tudi v tem slučaju, kakor navadno — s črnimi črkami, če jih gledamo od blizu, ki pa postanejo svetle, če se nekoliko oddaljimo — nekaj priprostih istin. ki smo jih pozabili. Na primer, da ogenj gori ln da je lažje podirati nego graditi.
Da, ruska revolucija je izbruhnila, ko je preteklo od francoske nad sto let; toda ona ni ponavljanje tega, kar se ne more in se ne b omoglo nikoli več ponoviti. Prva je začetek, druga konec velike epohe. Francoska revolucija to so ognjena vrata, skozi katera je planila mlada, brezskrbna in ognjevita zapadna civilizacija, da osvoji ves svet. Z rusko revolucijo je padla ta civilizacija prvič sredi pota, trudna, zasopla, ostarela in si je ranila kolena. A si opomore in se ne bo moglo nikoli več pokrene iznova na pot, ko bo zopet razumela globoki pomen molitve, ki jo je učila cerkev skozi dolga stoletja in ki je bila zadnja desetletja malone pozabljena:
Kuge, lakote ln vojne, reši nas, o Gospodi
A koliko časa bo treba, da začuje-jo gluha ušesa to staro pravično besedo? Naša volja blodi. Ona misli, da drvi v bodočnost, polno čudovitih presenečenj, pa je že stopila v večno nrnu-lost, ki jo obsega dobro znano trpljenje.
Prosveta.
FRANJO CIBEJ:
Morala in družba.
Morala vesti Je bila določena formalno, da mora biti osebnost celotna in zaokrožena, ostalo je vprašanje, kje, ob kakš_ nem svetu naj se ta moralo uresničuj**. Vse njene Čednosti: čistost značaja, prav'čnost ln solidarnost so samo sredstva, samo predpogoj za realizacijo vsebinskih, duhov, nlh vrednosti: le.te morajo biti že dane, če naj se udejstvuje. Podaja in utemeljuje jih pa kul. etika. Da gre pri tem siovltou kulturne etike tud! za moralnost, ki nI Identična z nravnostjo vesti. Je očitno In se da strogo Izkazati. Aa to nas ne zanl_ ma.
Važni sta za nas predvsem dve dej_ •tvl. Prvo Je dejstvo o mnogollčnoatl ln po. polni individualnosti vseh kulturni! r,oia_ vov. Etika vesti lahko določa spIošnoTC-ljavno in nezavisno od časa svoje norrre. Kulturna etika tega ne more. Ni to samo zadeva uvodoma obravnanega et^sa. Vzro. ki segajo globlje. Vsako kulturno življenje sega v geografske ln klimatlene Mn'telje, v način naseljevanja ln prehranjevmia, razmnoževanje plemena, v biološko kon_ stltucljo, v duhovne posebnosti In pod^do. vane svojstvenostl; vsi faktorji, ki Izoblikujejo narode ln rase. K vsemu pridejo še posebni zgodovinski doživljaji In pripetila. JI, razlike v soclaln'h razporeditvah, nada. lje vpliv velikih osebnosti. To so razlogi, ki v obilni meri določajo svojevrstnost in Individualnost stvarnega in socialnega ku). turnega življenja. K temu pride pa pred. vsem Še dejstvo, da so vsa našteta kultur, na območja v sebi tako raznollčiia, vsako nosi svoje vire ln sile, svoje vsebine in Ideje, svojo strukturo ln vrednost v sebi, da se nikakor ne dajo medseboj reducirati in samovoljno spreminjati. Kdor bi hotel kulturo in duhovno življenje pojmovati z enega vidika ln enotnega oblikovanja, dela silo pestrosti ln bujnosti resničnega ln lstlnltega življenja. Tudi mogočni poskus Spencerjev je preenostaven, ki Išče največje sreče kar največ ljudi, ki skuša tehnično, hlgtjenično in organlzatorično zmagati prirodo, oprostiti duševnost In v ravnovesju Integracije In diferenciacije družbe uresničiti svoj najvišji ideal. Da so mu postale znanost, umetnost in religije le sredstva za dosego tega cilja, da je njihov namen tvoriti le trdne družabne forme in trezno, bledo Intelektualnost, to Je bila le posledica njegove konstrukcije, življenje In njegova zgodovina sta pre_ bujna, prebogata prepletena, poznata individualnost v radikalnem pomenu besede. Življenje zraste kot velika Istinitost, kot popolna svojevrstnost. kot enkratna usodna sinteza in posledica globokih virov življenja.
Drugo dejstvo smo imenovali že zgoraj ln se tiče tega, da po svojem diferenciranem življenju pripadamo istočasno več socialnim skupnostim. To dejstvo je t zvezi s prvim ln nas tu predvsem sociološko zanima. V naši dobi se splošno pora. jajo glasovi, da nam manjka čuta za skupnost, da treba novega zajedniškega čutenja In kot rešilna pot se samovoljno do_ loča ena oblika socialnega sožitja, predvsem zajednica, in se zahteva da se vse ostale socialne forme prikrojijo po tem vzorcu. Pravtako se razširja Ideja krščanskih cerkva na pojave, ki nimajo nobene zveze s te vrste skupnostjo. Napram vsa. kemu takemu početju treba le ugotovit! globoko utemeljeno sociološko dejstvo, da živimo po svoji konstituciji, po prirodno nam danih doživljaniih nujno istočasno v več socialnih formah. In naj določamo petem one vrste tako, da ločimo osebnostne zajednice, življenjske zajednice, navadne zajednice.f^kupno^ti (1); različne oblike »družbe« (2); odnos moči in obla. stl (3); odnos nasprotja ln boja (4). AH pa naj Jih določamo drugače. Dejstvo Je, da gre pri tem za različne strukture socialnega življenja, ki vsaka zase tvori tudi razlog ln temelj svojevrstnlku etičnim do_ ločitvam !n normam. Vsaka teh form Ima svojevrstno vsebino. Tu naj mesto splošne razdelitve rajši podamo konkretno, ki se tiče že doslej občeznanlh pojavov.
Istinitost življenja nas vpleta v raznovrstne socialne skupnosti Če Izhajamo od najsplošnejših do manj sploSum. naha. Jamo sledeče: 1.) človeštvo. 2.) zapadno, evropsko kulturno območje, 3.) nacijo. 4.) socialni razred.stan. 5.) družino, 6.) dražbe, k! jim prostovoljno pripadamo, 7.) pri. jateljske kroge. 8.) verske ln religiozne skupnosti. 9.) najjačje zajednice duhovnega življenja, 10.) v ljubezni utemeljene, celotne nase bitnosti Učoče se skupnosti.
(prim. o tem Troeltseha ln Vlerkandta). Vsaka teh socialnih form ln skupnosti Ima svojo vsebino in svojo strukturo, če si je včasih lastila cerkev vse te pravice, Je bilo to »delo nasilja in diplomacije, vera In sanje, katerim se Je v Istinitosti protivll večni boj Idej ln Interesov. .. grup, dru-Ižn, plemen, stanov poklicev. Bol in sekt.« (Troeltsch 1. c. 52). Vse te skupnosti se ne dado prirejati po eni, živeti moramo v vseh In uresničiti vsakokratne vsebine. To izkazuje že sociološka analiza, ki le ne vpošteva etičnega vidika.
(Dalje prihodnjič).
Josenh Gonrad.
(1857—1924.)
Dne 3. avgusta zjutraj je preminul ns svojem posestvu blizu mesta Cantcrburv eden najbolj pril u:bljenih angleških pisate* Ijev. Joseph Conrad. Njegovo pravo rodbinsko ime le bilo K o r z e n i o w s k I. Rodom je bil Poliak. doma na v Ukrajini. Njegov oče se je pečal z literaturo, in sicer je nrevajal Shakespeari* v pol^čino. Leta 1863. je hil njecjov oče. !<aVor nešteto drugih upornikov, izgnan v Vologdo, pa se je vrnil odondot poldrugo leto pred svojo smrtjo v Krakov, kjer ie piratelj Conrad preživel svoia deška leta. Že takrat je ka^al veliko veselje do lene knjige, ^ital ie noč in dan, pa sanjal poleg tega. Posebno rad se je zamišljal v eksotične kraie, gnalo ga je po svetu.
Ko le hil star 1° let, je prišel v Mar* seillc. odkoder je nn^ravil svr.ie p^vo mor* sko potovanie v m^b'kanskl zaliv. To je bil začetek njegove življenjske poti, s '"atere ni več krenil v stran. Morje je postalo nje* gova druga domačiia, otoki južnih oceanov njegovi dobri znanci. Conrad je eden izmed redkih pisateljev, ki je spoznal do dna dušo morja in ki ie zna! ocrniti krasoto tropič* nec^a sveta. Conrad je Angležem to, kar je Francozom Picrre Lotti.
Conrad je kmalu vstopil v angMVn trgovsko mornarico ter je leta 18«S4. dobil kapitanski patent. Zanimivo je, kako je postal pisatelj. Sam pripoveduje, da ie »ne* kako slučajno zašel v literarno živi jen ie, deloma radi bolezni, deloma radi prijat^!]"* stva, ki ga je vezalo z Johnom Ga!sworth^-, deloma pa radi pr'iova'-janja od strnni Ed« warda Oarnetta.<r Seveda so biln ta dejstva čisto zunanje nabave, kajti na drugem me« stu piše Conrad. da je vedno čutil v sebi nerazumljivo, oblastno moč. ki mu je silila pero v roke, »čustvo, sorodno nobožnosfi. ki mi je narekovalo, na? v izbranih besedah vestno podam spomin na oddaljene stvari in na ljudi, ki so nekdaj živeli.«
Prva Copradovn knjiga »Almaver's FoTlv«. ?e iz^la l^ta lc°^. Kako ie nas^iala. ie pisatelj sam laknrnčrm povedal »^a^ota septembra 1^89 v Londonu, nato odločena med potovanjem v Kongo in Avstralijo. Zonet v delo vzeta 1893-, končana 2T ma?a 1W>4. Tzročena T. F. TTnwinu 2. fiimi« 1*93. ^nr^ieta avgusta istega l^ta. Tzšla mata leta 1S95. Pisatelj le Izgotovil rokopis na moriu in bt f?a bil skoro Izgubil ob potopu ladje na Kongu.«
Ko je po svo»em prvem Vtc-amem usnehu pisatelj vendar Se dvomil nad ss« mim seboi. mu ie Fdwa-d Clarnett d«?nlr »Imate slog. Imate temrv»ram*»nt. za'-ai ne bi nanisali še eno?« Tn Conrad ie začel pi* sati in je pi^al do svote smrti. Knjige so si sledile v temle redu: An O^toast of th~ Tslands. The Nifiger of the Na^ciss^s, Lord Tim, Tvpboon. Nost^mo. Th« ^jrror rf the Sea, The Secret A"~nt, \VitMn th« Ti« des. Chance, Victorv. The Arrow of Gold ln zadnja njegova oovrs* »Tb« Pnver«, ki ie i^šla minnleea decembra. PoW tega le vredno omeniti, da je Conrad nanlsal r»»d? ir»ro »Que Dav More*, ki je imela čisto lep uspeh.
Kljub temu, da  ni bil rodom Anglež, je Conrad ed^n prvih mojstrov britanske govorice. Kot tujec si je mora! pisatelj no* steno prizadevati, da se le vž'vel v leziV. ki f*a v svoii otrobi dobi *5e poznal nI. Tn *-a ravest nanora ?n ves''•■»»•! panr«m anrtl-* š*ini **a nI zanustiia r**di basn**ie. t-o i" h«! že snl^?Tio prirnan od i*»vnns+i   Conr«M le vedno skrupulozno frdelaval sta vet- ra stav« Vom ln sf nI napram |ezHr»i niT-ol? n^vol^l fem:!*''T*nos*i. ki ima za n^^dJ^n m^l^mar* | nost ali noman«kanie sr^oStovania   On sam j nravi:  »t^dinolc  neprestana,   nii-dn«-  rn*to* t d"šno skrb za obliko in <t-~dho stavka dale oisaMiu možnost, približati se plastiki ln
koloritu cr
Conrad je zammiva osebnost, njegovo delo je zelo simpatično in njegov čar izhaja menda iz srečne mešanice slovanskega du* i
ha z angleškim, ki je tekom dolgih let, ki jih je pisatelj preživel med Angleži, pre* Sinil sina ukrajinskih step. 1'pajmo, da ga bo v kratkem slovenska javnost spoznala v prevodu,
★   ★ ★
— IV. razstava Naredne galerije v Ljubljani. Pod okriljem Narodne galerije priredi društvo upodabljajočih umetnikov »M a n e s« iz P r a g e v Jakopičevem paviljonu razstavo češke moderne umetnosti. Razstava bo otvor-jena v petek 15. t. m. ob pol 13.
— Vprizoritve ljubljanske drame na čast udeležencem velesejma v Ljubljani. Drugi dan velesejma, v soboto 16. L m., vprizori ljubljanska drama ob 8. zvečer angleško veseloigro amer ških avtorjev Glassa in Kleina »Firma P. B.« Njeno dejanje se suče v trgovskih krogih ter sloni na sreči in nesreči ter hu-mornosti dveh družabnikov, ki vodita firmo P. B., njunih potnikov, uslužbencev in sorodnikov. Vsa veseloigra je polna komike, situacijske in besedne, v katere dnu pa se zrcali plemenitost src, nastopajočih glavnih oseb. Pepellka igra g. Lipah, njegovega družabn;ka g. Šest gospodično Zlatoperovo ga. Šari-ceva, go. Pepelikovo ga. Medvedova, g. Pazinskega g. Putjata. Nadalje nastopijo: dčna. Mira Danilova, gdčna. Vida, gdčna. Ježkova. gdčna. Gorjupo-va, g. Plut, g. Cesar, g. Terčič, g. Dre-novec, g. Jan, g. Medven in g. Sancin. Režira g. Putjata. — Nadaljni spored dramskih predstav na čast udeležencem velesejma bo pravočasno objavljen.
— Slavnostna predstava v opernem gledališču. Na dan otvoritve velesejma dne 15. t. m. ob pol 8. zvečer vrši se v našem Narodnem gledališču slavnostna operna predstava na čast udeležencev otvoritve ljubljanskega veselejma. Vprizori se ruska opera »Carjeva nevesta« pod vodstvom kapelnika Balatke in v režiji režiserja Bučerja. Ta večer nastopi cela vrsta naših najodličnejših solistov. Glavno vlogo Marte poje gdč. Rozumova, trgovca Sobakina g. Betetto in Gerjaznova g. Popov. Lanska zasedba te opere je nekoliko izpremenje-na ter objavimo natančno zasedbo v jutrišnji štev:lki našega lista. Vstopnice za to predstavo so v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem poslopju od 10. do pol 1. in od 3. do 5. popoldne.
Vsi se veselimo
3327b
ra inte esmtito graSbo tovarne JtTim c;kola3e — velesem paviilon }(
Turislika in sport.
Prvenstvena   tekmovanja zagrebškega lahkoatletskega podsaveza.
V nedeljo so se vršila prvenstvena tekmovanja Z. L. A. P. Rezultati so bili sledeči:
Tek na 400 m: Krajčlč  (Hašk) 54.6; Tek na    1500 m:    Percl (Marathon) 4:39.9;
Hoja na 3000 m: Dobrin (H.) 14:53 8; Meianje kladiva: Gašpar (H) 29.35 m; Metanje  krogle:   Leandrov   (H) 1132 metrov;
Skok v višino: Zgaga (Marathon) 171.5 m;
Troakok:  Babic 11.72 m;
Skok ob palici: Karečifi (H)  2.95 m;
Skok v daljavo: Zgaga (Mar) 5.95 m;
Metanje diska; Erakllč (policija) 32.90 m;
Met kopja:  GaSpar (H) 44 m:
Tek na 100 m: Plehaty (H) 11.8;
Tek na 200 m:  Plehaty (H) 24.2;
Tek na 800 m: Rosenkranz (H) 2:06;
Tek na 110 m z zaprekami: Leandrov (H) 17:4;
švedska štafeta Hašk 2:12.7.
— Rezultati plavalne tekme za prvenstvo Jugoslavije. Končna klasifikacija pla_ vp!ne tekme za pi>renstvo Jugoslavije na Sušaku je slrtfeCa: I. Viktorija. Sušak, 83 točk; II. Jadran Split. 56 točk III. Som. bor 18 točk, IV. Hašk, Zagreb, 14 točk, V. Ilirija. Ljubljana 11  točk; VI. Concor-
dla, Zagreb 10, VII. Jug, Dubrovnik 4, VIII. Brdjanln Beograd 1, IX. Jugoslavija, Beograd 1. Prvak v Waterpolu Je Sombor.
— Nogometna tekma  Slavlja (Osijek) Clbalija  (Vinkovci)  Je končala v razmerju 4:2. S tem si Je Slavlja priborila prvenstvo osješkega nog. podsaveza
— Mladinske pokaine tekme Ljubi}. nogom, podsaveza za moštva do 17 let starosti se nadaljujejo v II. kolu na praz. nik 15. tm. ob 9. url na Igrišču Primorja. Tekmec! v II. kolu so Ilirija : Mladika in Primorje : Slovenija. Darila za moštva, ki dosežejo prva tri mesta so Izložena pri td. J. Goreč, Dunajska ce?ta. odločilni konč, nI dve tekmi sta določeni na nedeljo 17. avgusta.
— Sport ob času velesejma. SK. Hermes je pridobil za dve tekmi dne 16. In 17. tm. Športni klub c. železničarjev lz Gradca. Eno teh tekem prevzame Ilirija. V soboto ob 17.30 iCTa z Gradčanl Hermes, v nedeljo ob 17.30 pa nekoliko kombinirano moštvo Ilirije. »Strassenb. SK.« Ima v svojem moštvu več znanih Igralcev: SInkovIČa, reprez branilca A. Štajerske, Steinkoglerja. Brandnerja in Rlednerja ter se je ob zaključku prvenstvene sezone povzpel v I. razred. V moštvu Je več. Slovencev. Zadnl. rezultat! Strassenb. SK. «e glasijo: proti Sturmu 2:2, Hakoah 4:1, đtraajskftn Strassenb. 2:2. Arb. A. C. 6:0. Trihodnio nedeljo. 24. tm. Igra Ilirija e prvorazredno dunaVko Admiro, ki nastopi s kompletnim prvim moštvom.
— Seja J. Z. S. S. se vrši v sredo dne 13. tm ob 20 < . v damskem salonu kavarne »Emona«. Tajnik II
IV. Ljubljanski velesejem.
— Otvoritev letošnjega velesejma. Letošnji velesejem se otvori slavnostno v petek ob pol 10. dopoldne. Splošen dostop na sejmišče od 12. ure naprej.
— Prodaja legitimacij. Permanentne sejmske legitimacije se prodajajo že na veiesejmu pri dnevnib bladajnah. V iz* oqib navalu na otvoritveni dan, se na« prosa občinstvo, da si jih oskrbi že sedaj.
— 1'ELESEJMSKl STANOVANJ* SKI URAD posluje od danes 13. t. m. od 8. do 25. t. m. vpermanenciv pisarni na glavnem kolodvoru (baroka poleg restavracijskega vrta). V vele* sejmskih stanovanjskih zadevah naj se občinstvo obrača do t e g a u r a d a in ne več na magistrat, oziroma na ravna* teljstvo velesejma. Telefon št. 736.
— Podaljšanje policijske ure povo* dom ljubljanskega velesejma. Z ozirom na velik dotok tujcev v Ljubljano za čas velesejma, kateri dohajajo zlasti z nočnimi vlaki in si ne morejo ponoči preskrbeti prenočišča in da se gostom pokaže Ljubljana gostoljubno in vabečo ter radi drugih razlogov, je odredil g. veliki župan sledeče: Za vse gostilne, restavracije se podaljša policijska ura do 24. ure. Za vse kavarne se podaljša policijska ura do 2. ure ponoči. Kavarne Emona, Evropa, Jadran, Narodna ka» varna. Slon, LTnion, Zvezda, imajo od* prto do 4. ure zjutraj, vendar se po drugi uri ponoči ne smejo točiti alko* holne pijače. Restavracije, točilnice, okrepčevalnice in kavarne na ograje« nem sejmišču Ljubljanskega velesejma imajo policijsko uro ob 1. ponoči, ven* dar ne smejo od 24. ure naprej točiti alkoholnih pijač.
— Skautt na veiesejmu. Na.Sa vrla sVaut* ska organizacija se bo letos zopet izkaz.ila v službi velesejma. Kako»lepo so lansko leto vzdržavali red, sprejemali tujce na kolodvo« ru in jih vodili na odkazana stanovanja. — Gostje velesejma odnašajo s seboj najboljSo vtise o na5i vrli skautski organizaciji, ki je popolnoma na svojem mestu. Ze lansko leto so se gostje napram sejraskemu ravnatelj* stvu nailaskaveje izrazili o disciplini, redu in uslužnosti naših skautov.
— IV. številka Sejmskega vesfnika IV. Ljubljanskega velesejma je izšla z zanimivo vsebino. Splošno pozornost vzbuja prvovr* sten strokoven članek gospoda rud. svetnika ing. Igo Pehanija »Rudarstvo v Slovenljlc, ki se je začel v tretji številki in i t v četrti končal. Velesejmski rrad ima Še nekaj izvo* dov na razpolago.
— Legitimacije za poljubni obisk letos« nječa velesejma prodajajo po Din 50.— ▼ predprodaji: Zadružna gospodarska banka. Kreditni zavod za trgovino in obrt, Jadran« sko*podunavska banka, Slavenska banka. Ljubljanska kreditna banka. Obrtna banka. Trgovska banka, Alom Companv, Tourist* Office (Putnik) v Ljubljani in v paviljonu pri glavnem vhodu na sejmišč© ob Gospo« svetski cesti.
— Velika razstava konj na Ljubljanskem
veiesejmu obeta postati po vseh dosedanjih pripravah in po doslih priglasilih prvovrstna prireditev na letošnjem veiesejmu ln bo ime* la za vse sloje prebivalstva največjo pri* vlačno silo. Po svojih najlepših ln najboljših konjih, ki bodo razstavljeni lz vse naše de* žele, ne bo zanimala samo ljubiteljev konj in športnih krofov, ampak v prvi vrsti tudi naše kmetovalce, ki se pečajo s konjerejo in iz katerih srede bo razstavljenih največ plemenskih in drugih konj. Razstava je poklicana, da nam pokaže, kako daleč smo so že povspcli v razvoju naše konjereje, po drugi strani nas ima pa spodbuditi In navdu« siti za nadaljni napredek v tej važni gospo* darski stroki. Za najlepše in najboljše konjo se bo razdelilo 80 premij in razen teh i.:di diplome. Prostor za razstavo se prireja na obsežnem sokolskom telovadišču. ki leži tik velesejma. Poleg ograj in pregraj za posa* mezne skupine konj bo sredi razstave rudi prostorno tekališje za prepeljavanje konj. Prostor bo opremljen s tremi vodovodi, s potrebno zalogo sena in drugimi pritiklina* mi. Razstava se otvori v nedeljo dne 24. ev* pusta in bo trajala samo ta dan od 8. zjutraj do 6. popoldne. Priporočamo vsem krogom, ki se interesirajo za razvoj naše konjereje, da si ogledajo to velezanimivo prireditev, ki bo prva te vrste v Ljubljani.
Julijska Krajina.
— Nov udarec goriškim Slovencera
pripravlja znani gospod Pisenti, ki Je bil prefekt v Vidmu in je takrat divjal proti Slovencem, uničil j*m društva in odpravil občinsko samoupravo. Ta Pisenti je »proučeval« problem tujerod-cev in imel te dni sestanek z notranjim ministrom Federzon:jem in podtajnikom Spezzottijem. na katerem so razpravljali o Slovencih. Kaj so ukrenili, se sicer še ne ve, ali Iz časniških poročil je razvidno, da je pričakovati nov udarec, ki močno zadene goriške Slovence.
— Telovadni  nastop  športnega kluba
»Postojna« preteklo nedeljo je uspel povsem dobro. Udeležba je bila obilna. Nastop se je pričel s prostimi vajami naraščaja, katerim so sledile vaje ženskega naraščaja ter članov »n članic, ki so Izvajali svojo nalogo točno. Posebno so ugajale še proste vaje. Splošno pokornost so vzbudile vaje ženskega naraščaja s lutkami, ki so se Izvajale prvič. Sledile so še druge telovadne vale In zaključni nastop Je bila skupina, pri kateri so sodelovali vsi telovadci Jn telovadke. Sledila je prosta zabava. Vsa prfred'tev Je usnpla v čast športnemu društvu in v vspodbudo za nadaljevanje pričetega telovadnega vežbanja.
MTan 4
SLOVENSKI  NAROD«  dne 14. avgusta 1924.
Štev. 185.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne
Pozdravljeni, bratje Poljaki l
Ni se še zgodilo, kar se dogaja v teh dneh. Ni se še zgodilo, da bi repre* zentanti armade slovanske države prišli v posete k drugemu slovanskemu na* rodu, a danes imamo v Ljubljani kot goste naše armade oficirje slovanske poljske države. Ni to oficijelno for* malni izlet, ampak izlet slovanskih duš, Id so zaželele spoznati bratsko Jugoslavijo. Profesor Ilešić je na Poljskem predaval o naši državi oficirskim zbo* rom in po predavanju je major Lam sprožil misel o izletu poljskih oficirjev in kadetov v našo državo. In ta misel se sedaj realizuje. Potekel je že mesec dni, odkar so poljski oficirji v naši državi. Najprej so se poklonili naši prestolici, Beogradu, nato so si ogle« dali Skoplje in romantično pokrajino ob Donavi do Železnih vrat, sprejelo jih je gostoljubno Sarajevo in vse naše Primorje. Oko našega morja, naš Dubrovnik, jim je pokazalo svojo čisto lepoto in naši gostje ponavljajo svojo željo, iznova priti baš v Dubrovnik.
Včeraj popoldne so se naši gostje pripeljali v Ljubljano. Na kolodvoru jih je sprejel zastopnik komandanta Di - 3ke div. oblasti general Živković, z oficirskim zborom, veliki župan po svo* jem zastopniku dvornem svetniku Kre« menšku, mesto po direktorju drju. Zamiku itd. Ob zvokih glasbe so odšli oficirji v spremstvu naših oficir« jev v Akademski kolegij v Kolodvorski ulici, kjer so nastanjeni. Danes pred« poldne so si z Gradu ogledali mesto in okolico, opoldne je bila zakuska v »Zvezdi«, a zvečer bo istotam banket, ki ga priredi gostom naš oficirski zbor. Jutri zjutraj se gostje odpeljejo na Bled, odkoder se vrnejo zvečer. V pe* tek zjutraj zapuste Ljubljano in se od« peljejo v Maribor. To bo zadnja točka njihovega izleta, ki bo trajal več kot šest tednov.
Trebalo je premagati sto veliklK m malih držav, predno se je r Isel tega slo« vanskega izleta (80 oficirjev in 20 go* spa) uresničila. Cenimo visoko to moč, "ki je n; dajala poljske oficirje, ko so se odpravljali na dolgo pot v Jugoslavijo. Zato jih od srca pozdravljamo v svoji sredini in želimo, da bi posebej 5e z na§e alpske slovenske Jugoslavije mogli vzeti v svojih prsih s seboj najprijetnejše spomine. Obenem r uživamo ljubljan« sko občinstvo, da pred našimi gosti sve« Čano manifestira svoje slovansko miš« ljenje in s tem pokaže, da zna ceniti neizmerno važnost poljske države v slovanskem svetu.
Niech žyje nar6d pol s ki I
*   + *
— Odlikovanje. Včeraj 12. t m, je magistratu! ravnatelj dr. Zamik po primernem nagovoru pripel g. Nikolaju Rusu. magistratnemu slugi, ki službuje pri ljubljanski občini že nad 50 let, na prsi zlato medaljo za državljanske zasluge, katero je naš kralj podelil zvestemu služabniku. Slovesnost se je izvršila pred zbranim uradništvom in ostalim uslužbenstvom mestnega fizi-kata, pri katerem g. Rus službuje, in pred zastopniki »Društva nižjih mestnih uslužbencev«.
— »V Imenu zakona, reda In prav!-, ce«. Na brzoiavni ukaz ministra prosve-te dr. Korošca je bil danes odstav-1 je n šef oddelka ministrstva prosvete v Ljubljani dr. Stanko Bevk in poklican v ministrstvo. Na njegovo mesto je bil imenovan znani bivši predsednik višjega šolskega sveta prof. V a d n j a I. Dr. Korošec je nameraval Izvršiti tudi še druge spremembe pri tem oddelku, toda uprl! so se mu davldovlčevc!. Zdi se, da klerikalci vendar ne bodo na Šolskem polju tako »haračili«, kakor so si predstavljali.
— Pomoč prebivalstva, ki trpi vsled povodnil. Ministrski svet je odobril na predlog ministrstva poljoprivrede in voda kredit 600.000 Din v pomoč prebivalstvu, ki je tako hudo prizadeto po zadnji poplavi Klerikalci govore o milijonih, ki jih je »njihova« vlada nakazala po poplavi trpečim, ali klerikalci, kakor navadno, lažejo. Resnica je, da je nakazano samo 600.000 Din. Sicer pravi poročilo, da za prvo pomoč, aH znano je, da klerikalci radi mnogo obljubljajo, store pa malo ali nič. Ob takih prilikah se kaže najlepše klerikalna skrb za ljudstvo.
— Za tafnfka beogradske opere je imenovan g. Mflorad Polič. Prejšnji tajnik T. Manojlović je podal ostavko, katero je ministrstvo prosvete uvaževalo.
— Kredit za telefon, Poštno in brzojavno ministrstvo ie odobrilo kredit 370.000 dinarjev za popravo in preureditev telefonskih linij v Sloveniji. Skrajni čas je že za to.Nadejamo se, da bodo sedaj telefon vsaj toliko popravili, da bodo omogočeni vsaj lokalni telefonski razgovori in razgovori z glavnimi centri naše države.
— Kratko, toda značilno. Neki znani klerikalni veljak si je te dni ogledal ureditvena dela na Aleksandrovi cesti. Pa ti pride mimo njegov znanec, Id ne-
13. avgusta 1924.
dolžno pripomni, da bo sedaj Aleksandrova cesta najlepša v Ljubljani. To pa je klerikalnega patri jota tako silno speklo. da se morda malo prenaglo odreže: »Saj nam je danes žal, da smo glasovali za to ime.« — Klerikalci sicer navadno jako skrbno prikrivajo, kaj nosijo v svojem srcu, včasih pa se le kdo izpozabi, da pove resnico, kakor je to storil ta možakar. No, nam to ni nič novega, ker poznamo to svojat noter do kosti!
— Pogreb MIhe Moikerca. Včeraj ob 17. se je vršil pogreb umrlega »Sloven. čevega« urednika g. Mihe Moškerca. Pred hišo žalosti se je »bralo Številno občinstvo, da spremi pokojnika na zadnji poti. Pogreba se je udeležil tudi komisar na mestnem magistratu bivši župan dr. Pe. rlč z bivšimi obč. odborniki ln zastopniki vse ljubljanskih listov. Preh hl9o žalosti je moški zbor »LJubljane« zapel žalostlnko »Usliši nas Gospod«, nakar se je Jel pomL kat I žalni sprevod v katerem je bilo tudi pet društev s prapori. Pred mostom na Martinovi cesti je »Ljubljana« zapela žalostlnko »Blagor mu«. Na pokopališču se je v Imenu ljubljanske sekcije jugosL no. vinarskega udruženja In v Imenu tovarišev poslovil od pokojnega glavni urednik g. Smodej ln v imenu Jug. Strokovne Zveze In Delavske Zveze dr. G o s a r.
— Odlični gostje v Beogradu. V Beograd sta prispeli miss A lice Marey, profesorica na londonski univerzi ln mlss Edice Marev Gest Bolska sanitetna nadzornica v Beogradu. Mlss Alice Marev Je prvi ženski arheolog na svetu ln Je prišla v našo dr_ Javo, da proučuje arheloške postaje.
— Zaposlite ve5 moči! Asfaltiranje brezdvomno najlepše promenadne ceste ljubljanske, Aleksandrove ceste, sicer po. časi toda stalno napreduje. Veliko dela in truda je dalo kopanje trdih tal zlasti pa polaganje električnih kablov in plinovih ter vodovodnih cevi Zdi se pa, da je pri tem premalo tehnično izvežbanih moči na raz. pol ago, kar se posebno opaža pri montaži plinovih cevi in kandelabrov, kjer se mučita in trudita samo dva lzvežbana uouter. Ja, vsak s svojim pomočnikom. Vsek.iaor bi bilo priporočljivo, zaposletl več mo*i, da bi se delo dokončalo In bi se potom izro_ čila cesta prometu, ki je baš ta tej cet>tl posebno živahen.
— Pošta LJubljana, velesejem. Na razstavišču IV. Ljubljanskega velikega sejma se otvori začasna pošta, ki bo poslovala od 15. do 25. avgusta ti. in bo opravljala vso poštno, brzojavno in telefonsko službo. Uradne ure bodo za blagaj_ nizko službo od 9.—12. ln od 15.—17., za vse drugo poslovanje pa od 9.—18. ure.
— 40 letnica Tyrševe smrti. Te dni je priredilo češko sokolstvo žalne akademije ob priliki Stlrldesetletnlce tragične smrti v valovih reke Aache dr. Miroslava Tyrša.
— Smrtna kosa. Na Studencu pri Krškem Je nenadoma preminul tamošnji na. dučltelj g. Gabrijel Grilc v najlepši moški dobi, v 40 letu svoje starosti. Blagi pokojnik je bil v krškem okraju splošno priljubljena oseba, dober veščak v kmetij. £ki gospodarski stroki in je užival velik ugled med prebivalstvom, osobito med učL teljstvom krškega okraja. Bil je mirna du_ ša, ki se nI nikdar silil v ospredje, temveč
nož tihega, vztrajnega ln konsek. ventnega dela! Za umrlim plače vdova s štirimi nepreskrbljenim! otroci. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 14. tm. ob 10. dopoldne na Studencu pri Krškem. Naj v mini počiva-
— Naši Izseljenci v Amer'kl. »Rusklj Vjestnik«, ki Izhaja v Chicagu, je posve. tU v zadnjih številkah več člankov slovan. ski generaciji v Ameriki. Med drugim razpravlja tudi o Jugoslovensklh Izseljencih. Po statističnih podatkih Je bilo leta 1920 v Ameriki okrog 409.000 Jugoslovenov. Večina Srbov, Hrvatov, in Slovencev dela po tovarnah. Manj Jih Je zaposlenih v rudnikih Izseljence te Dalmacije smatrajo za dobre mornarje ln zato so zaposleni skoraj na vsaki trgovski ladji. Kulturno delovanje Jugoelovenske emigracije v Ameriki se razvija s uspehom. V Ameriki izhaja 46 perljodlčnlh Jugoslovensklh listov, med njimi 6 dnevnikov, Sport goje naši rojaki v Ameriki skoraj bolj kakor v domovini. Hrvati Imajo 19, Srbi 18, Slovenci pa 14 listov. Separatizem se vidi tudi v cerkvah, ki jih Imajo Slovenci 38, Hrvati 26 in Srbi 23.
— Iz Amerike. V Clevelandu je umrl rojak Leopold Starin v starosti 44 let. Doma je bil is BISča, fara Ihan pri "Ljubljani. V Ameriki je bival 17 let. — V Clevelandu je umrl tudi 9 letni Albin Medved. V Loralnu je v rojaka Janeza Gelgerja troščUa strela. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico. — V Johnstonu je umrla Avguština Kortglak v starosti 83 let. — V Canonsburgu Je umrl za pljučnico 15 letni Edvard Koščak. — Vihar, ki je razsajal v okolici kraja La Salle, Je poškodoval tudi naselbino rojaka Jos. Bregača.
— 8 m rt v tujini. V Wadsworthu v Ameriki se Je smrtno ponesrečil Slovenec Peter MiruSIČ. Čistil Je velik paral kotel, v katerega Je medtem nek' drugi delavec spustil paro. Marufilča so mrtvega potegni. II Iz kotla ln je bil tako opečen, da ga nI bilo mogoče spoznati. Pokojni Je bil star 40 let.
— Tragična usoda Slovenke v Ameriki. V Clevelandu Je že februarja meseca tL zblaznela Slovenka Ana Kres. Ker pa Je bila blanlca prenapolnjena, so Jo pustili pod nadzorstvom sorodnikov. Zadnje čase pa Je dobila vedno hujše napade In odrejeno Je bilo, da se Ima prepeljati v blaznlco. Ko so Jo hoteli odvesti, je nesrečna Žena popolnoma zdivjala in Je streljala na oba stražnika, ki sta jo hotela odvesti. Nato se je zabarikadirala ▼ sobo. Stražnika Sta za tem vrgla v sobo »solzno bombo«, čije plini SO nesrečnico kmalu omamili. Prepeljali so Jo nato v bolnico.
I       — Blagoslov parobroda »JagoHavlIa« v
Splita. V soboto se le izvršil svečan blagoslov velikega prekooceanskega parobroda »Jugoslavija« v Splitu, ki je last družbe »Petrlnovflfi In drugi*.
— V Rogaški Slatini Je bflo dne 3. avgusta t L navzočih gostov 1504. Splošni obisk do tega dne Izkazuje število 3858.
— Kapelnik M a tačić Lovro zapusti na-So opero, ker je angažovan pri beo^radskem Narodnem gledališču. Ob svojem odhodu Iz Ljubljane se Iskreno zahvaljuje za simpatije, ki mu lih le ves Čas njegovaga umetniškega delovanja v LJubljani Izkazovalo narodno občinstvo. Gospod Matačlč pride v decembru v LJubijano, da dirigira koncert
Zveze godbenikov.
— Zdravstveno stanje mesta LJubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 3. do 9. avgusta Izkazuje to.le statistiko: Umrlo je 19 oseb, 15 moških in 4 ženske. Smrtni vzroki: jetlka 2, trebušni legar 1. zastmpijenje rane 1, možganska kap 1, srčna hiba, bolezni žlija 2, rak l, drugi naravni smrtni vzroki 9, slučajne smrtne poškodbe 2. Med tem časom se je rodilo 22 otrok 14 dečkov (1 mrtvorojenec) in 8 deklic Naznanjene nalezljive bolezni: davlca 1.
— Težka nesreča v tobačni tovarni.
Kurjač Ivan Celarc Je včeraj dopoldne v tobačni tovarni snažll parni kotel ln sicer s neko tvarino, kateri je bil primešan bencin. Ko Je Celarc z vžigalico nato posvetu v kotel, se je bencin vnel in nastala Je eksplozlla. Celarc je dobil težke poškodbe In opekline po celem životu ter so ga morali prepeljati v bolnico. Ponesrečeni Je oženjen in ima pet otrok. Celarc Je danes ponoči na opeklinah umrL
— Napad z nožem. Ko se Je 11. tm. vračal posestnikov sin Ignac Pele Iz Moravč pri Kamniku okoli 20. proti Vrhpolju, ga je nenadoma napadel neki neznanec ln ga z nožem sunil v hrbet. Težko ranjen o gra so Peleta prepeljali v bolnico.
— Velik požar v Pančevu. V soboto je Izbruhnil v Pančevu velik požar pri go. stilničarju Josipu Grcgoriču. Požar se je razširil na skladišče, last tvrdke Josipovič,
kjer so se nahajali različni stroji in zaloge sadja. Skoda znaša okoli 2,200.000 Din.
— Krvav napad. V nedeljo 10. tm. se Je pozno zvečer vračal Fran Lončar, 19 letni sin posestnika iz Save pri Jesenicah v družbi s dvema prijatejlma domov. Nenadoma Je nič hodega sluteče napadel is zasede neki Rudolf Bregant, ki je s nožem navalil na trojico. Bregant je sunil Lončarja tako močno v hrbet, da mu Je prese, kal hrbtenico, ostala dva pa Je oklaL Lončarja so v brezupnem stanju prepeljali v bolnico.
— Nesreča pri delu. Mihael Tolar 25 letni delavec Iz Selc na Gorenjskem, al Je pri delu zlomil desno nogo.
— Nesreča na železnici. Pri postaji N^-eka na Hrvatskem Je vlak povozil železničarja Matijo CIriča. TJdrlo mu je prsni koš ln Je bU takoj mrtev.
— Najcenejše In najnovejšo obleke se dobe samo Selenburgova ulica s t. 8 pri GRIČAR & MEJAC.
— Vremenska napoved. Nebo se poobu lačl. Močni zapadni vetrovi obetajo deževno vreme.
— Policijska kronika. Ovadbe: tatvina 1, kaljenje nočnega miru 2. prestopek cest-nopolocljskega reda 10. pasji konturnac 3, goljufija 2, ogrožanje telesne varnosti 1, telesna poškodba 2, beg od doma 1, napad m pretep 1, norčevanje ti oblasti 1, prodaja sumljivih predmetov 1. — Aretacije: Radi suma tatvine sta bila prijeia Fran Ce-rar In Josip Kolarater, radi lavnega nasil-stva je bil aretiran Fran Struna. — Tatvina: Marili Podrekar, soprogi profesorja, stanujoči na Celovški cesti št 2, le bila ukradena iz mlznlce v kuhinji zlata verižica, vredna 500 Din. — Popadljiv pes. Učenca Villema Rozmana Iz SlSke le popadel pes mesarja Breccljnika m ga nevarno ogrlznll. Deček Je moral Iskati zdravniško pomoč. — Poneverba, čevljar Jslp Račič z Gline le Izvabil na Viču raznim osebam več predmetov ln gostilnlčarlu Kapusu 180 dinarjev gotovine ter pobegnil. Ovadena le bila Terezija Skolc z Viča, ki Je pretepala učenca Frana Koslrnika tako, da Je dobil več poškodb.
Naš novi roman
Sospodična kapetan
bo vedel čitatelje v kraje, ki so Jim neznani, a so najlepši na svetu; na rajsko tepe otoke Pacifika, kjer vlada večna pomlad. Junakinja romvna je polkrvua otočanka, hči angleškega lorda ln mavriske princese. Kot pogumna kapetanka vodi ladjo svojega očeta po vsem Velikem oceanu, od San-Franciska do Sydneya. Doživljaji te na pol divje junakinje, nje ljubezen ln nje sovraštvo ln smrtnonevarni pohodi napolnjujejo ta vseskozi napeti roman, ki nas vede od Otoka gobavcev na Biserno laguno, od Kavarne smrti na Petkovem otoku do velikih modnih salonov v San-Franclsku. Skrivnostno bohotno življenje pod vročim tropskim podnebjem je v tem romanu opisano z isto zanimivostjo, kot poezija večnega morja, pragozdov in salmovih gajev.
bor dne 14. (v četrtek) avgusta ob 5. url popoldne sejo v pisarni C. M. družbe v Na. rodnem domu. K seji se vabijo vse p. t. gg. odbornlce in članice ter vse narolne dame in gospodične, ki jim je pri srcu na. rodno obrambno delo.
Iz Celja.
—c Umrla Je v ZavodnI pri Celju hišna posestnica M. Zupan, lastnica mesarije v Aleksandrovi ulici.
—c Poseben vlak na Sokolski zlet v Zagreb odhaja v četrtek zvečer U Celja ob 19. in pride v Zagreb ob 22.
—c Trgovsko društvo v Celju bo oživi, lo zopet posredovalnico za službe, katera je v zadnjih letih počivala. Trgovsko društvo vabi vsled tega vse celjske trgovce, obrtnike in Indnstrljce, predno si poiščejo tujo moč, da se obrnejo do trgovskega društva v Celju, da more Isto uspešno po_ sredovati in da bodo v prvi vrsti prišle v poStev domače moči.
—c Uradne ure za sprejemanje strank v stanovanjskem uradu so vsak petek od 9. do 12. ure.
Iz Maribora.
—m Samomor ali nesreča? V nedeljo je orožnISka patrulja v bližini št. Petra opazila na nasprotnem obrežju Drave ne. kega moža, ki se je potapljal ln klical ua pomoč. V deročih valovih pa Je kmalu Izginil. Ne ve se, aH Je neznanec Izvršil samomor, ali se Je zgodila nesreča.
—m Konjski tatovi. V Mariboru sta bila prijeta Ivan Fillpančlč In Martin Pav. lič, ki sta osumljena tatvine konj v Karlovcu. Odana sta bila sodišču.
—m Zdravstveni Izkaz mesta Maribor. Zdravstveni Izkaz mesta Maribor Izkazuje o nalezljivih boleznih v času od 3. do 9. avgusta izkazuje to_le statistiko: griža 7 slučajev (3 novi), ozdravljen 1, umrl 1.
—m Mariborski občinski »vet V ponedeljek! 11. t m. Je mariborski občinski svet nadaljeval svojo predzadnji petek radi nesklepčnosti prekinjeno sejo. Po poldrugour-nem Čakanju se Je Jedva zbralo toliko občinskih svetnikov, da Je župan mogel otvori« sejo. V bojazni, da bi se vsled nesklepčnosti zopet ne mogla vršiti tajna seja, le župan kar v začetku odredil tajno sejo.-na kater! se Je razpravljalo o reviziji pogodbe s falsko elektrarno. FalsVa elektrarna namreč zahteva občutno zvišanje cene za dobavo toka. O zadevi se le o predhodnem posvetovanju elektrlškega odseka razvila obširna debata, tako da Je tajna seja trajala pozno v noč. Javna sela se bo nadallevala še tekom tega tedna. Župan hoče rešiti še vse tekom poslovne dobe zaostale In nakopičen? akte ter namerava pred odstopom sedanjega občinsekga sveta še eno sejo Sklicati. — Prošnja živinozdravnika Hinter-lechnerja za reaktiviranje se le odklonila.
Društvene vesti.
— Ljubljanski skavti 1 Stegov sestanek v četrtek 14. tm. ob 10. uri. Udeležba v kroju strogo obvezna za vse odseke. — Močni hrast, Btegovodja.
— Zveza ljubljanski Orjun pozivlje vse članice, da se zanesljivo udeleže seje Eeu. ske sekcije, dne 13. tm. ob 8. zvečer v areni Narodnega doma. Zadeva je silne važnosti. — Odbor.
— Mest p a Orjuna 8v, Peter.Vodmat poziva vse člane spadajoče v njen okraj, ki so pa v drugih okrajih včlanjeni, da se zanesljivo zglase v pisarni Bohoričeva ulica št. 9. med uradnimi urami vsak dan od ^19.-20. in v nedeljah od 11.—12. Pripravljalni odbor.
— Plesni večer na Bledu. Rut Vavpotiče* va, solo-plesalka ljubljanskega oper. gledališča, odlična slovenska plesalka, priredi v soboto dne 16. t- m. ob 9. uri zvečer v veliki dvorani Kazine enkratni plesni koncert z izbranim programom. Na sporedu so: Schu* mann, Mendelssohn, Grleg, Škrlanec, Rahma-ninov in Cajkovskij. Natančnejš vzpored pri* nesejo lepaki. V večeru mladostne plesalke pripominjamo, da je njeno umetnost z laska« vimi ocenami priznala ne le slovenska kriti* ka, marveč tudi nemški listi, beogradska gle* dališka revija »Comedia« ln istoimeni pariški gledališki in umetnostni dnevnik, ki sta oba prinesla tudi plesalkino sliko. Večer obeta ljubiteljem umetnosti izreden užitek.
— O. Z. Javnih nameščencev Ima nuj_ no sejo širšega odbora v četrtek, 14. tm., ob 20. »pri Mraku«. Na razpravi bo več važnih vprašanj, zato naj ne manjka nobenega delegata. — Predsedstvo.
— Savez krolnjarjev kraljevine Srbov Hrvatov ln Slovencev Je osnovan ln ootr. Jen pod št. 9170 od 2. Julija tL s delovanjem na področju cele kraljevine. Središče Saveza je v Zagrebu, pisarna Preradovičeva ulica 22.
— Zadruga tapetnlkov, preprogsrjev, Izdelovateljev žlmnle In Izdelovateljev po. steljnlne za ljubljansko oblast naznanja, da se prične pomagalska preizkušnja dne 1. septembra ti. Prijave je nasloviti na načelnika Josip Sluga, tapetniški mojster, LJubljana, Rimska cesta 21. do 26. tm.
— I. ljubljanska ženska podružnica »Družbe sv. Cirila In Metoda« prav pridno pripravlja za srečolov, katerega čisti dobiček se porabi za mladinsko knjižnico za naSo obmejno deco. Prosimo vljudno, vse P- t. občinstvo, da naše narodne dome pri tem vel epom embnem pokretu blagohotno podpira. V tej zadevi ima podružnični od
Naroden škandali
Klerikalni minister dr. Kulovec otvarja razstavo v — nemškem jeziku I
Iz Novega Vrbasa v BaČki poročajo:
V nedeljo dne 10. t. m. je bila ru otvorjena gospodarska razstava. Vlada je delegirala poljedelskega ministra dr. Frana K u 1 o v c a, da otvori razstavo.
Mir.ister dr. Kulovec, Slovenec, je izvršil ta posel tako*le:
Otvoril je razstavo najpreje v slo* venskem jeziku in potem — človek bi mislil pač v srbo*hrvatskem Jeziku kot govorici pretežne večine prebivalstva v državi in tudi v Bački — pane, marveč v nemškem jjzikul
Povsem razumljivo je, da so navzoči Nemci od radosti poskakoval*, dočim so bil vsi prisotni Srbi besni od ogorčenja. In po pravici!
Državni in uradni jezik v naši državi je izključno srbo>hrvat sko'slovenski je* zik in vladni predstavitelj se sme pri službenih nastopih posluževati samo te* ga in nobenega drugega jezika.
A prvi, ki je to, v ustavi sanktfjonl* rano načelo prebil, — je Slovenec mini* ster dr. Kulovec! Priznal je v svoji sluŽ* beni lastnosti nemščini v uradnem po« slovanju iste pravice kakor držav* nemu srbo*hrvatsko*slovenskemu jezi* ku, pravice, ki jih slovenščina ni nikdar uživala v Avstriji! To je tak naroden škandal, da bi mora! izzvati vihar ogor* čenja po vsi Sloveniji, a tudi po vsi ostali državil
Pod klerikalno vlado se torej zopet vračamo v stare razmere, ko je nem* Ščina gospodovala nad slovenskim jezi* komi Nemščina je po klerikalni zaslugi na potu, da postane pri nas zopet — »deželni Jezik« žalostnega spomina: sra* motal
Izpred sodišča.
— Komunistične letake s pozivom na delavce ln kmete za samoobrambo naper_ Jeno proti Orjuni sta delila med vožnjo Iz Zaloga v Ljubljano pleskar Oabrljel 2etko ln vrtnar Peter OrmelJ. Obtoženca nista mogla tega utajiti, pač pa sta se sago var. jala, da Jima je letake izročil neki nežna, nec ln da jih nista niti prečitala. Ta Izjava Je povzročila v dvorani veselost, kajti ta zagovor je bil že vendar precej korajžen. Kljub temu pa je Jima senat verjel ln bila sta oba komunistična kolporterja opro&če.
— žrtev noža. Pri posestniku Francetu Serjaku v Pijavl gorici so postavljali domačini ln povabljeni vaščanl kozolec. Bilo Je okrog 20 delavcev. Ko so delo dovršili, jim je dal fierjak za Ukor domačega zga. nja. Ta llkof pa se Je završll s pobojem, katerega Žrtev Je ostal mlad domač fant Alojzij Smole. Spri se Je s fanti in Jih Je sahrulll na cesti z besedami »Smrkavci spat!« Med prepirom pa je dobil Smole težko ln globoko rano na vratu ln vreznino na roki. Priplazil se Je do Serjakove hiše. Ko so ga vpraševali »France, kdo pa te Je?« Je odgovoril »Bezgar me Je!« In to so bile njegove zadnje besede Padel Je v nezavest In Je vsled Izkrvaljenja v kratkem umrl. Imel Je globoko zevajočo rano na vratu In sta bili žili odvodnica »n dovod, nlca obe prerezani. Kot storilca so prijeli brata Ivana in Jožeta Kraljica iz ISke Loke. Dokazale so priče, da sta se tepla s Smoletom na cesti In pri enem so našli nož, na katerem Je ugotovila mlkroskoplč. na preiskava temna krvna telesca. Fant se Je zagovarjal, da mu Je tekla kri !z nosa ln Je z okrvaljeno roko prijel za nož. Trdil Je odločno, da se on ni pretepal, marveč, da Je fante 6amo miril z besedami* >Dajte mir pobje!« Toda ta zagovor ni držal. In brata sta bila obsojena ln sicer Janez na 14 mesecev, Jože pa na 10 mesecev težke Ječe ln morata plačati precejšnje stroške in odškodnino očetu pokojnega fanta.
Drobiž.
• Komunistični tajnik poneverll 38.000 6K. Pred nekaj dnevi Je bil v NItri zaradi poneverbe izročen sodišču komunistični tajnik Fr. Stodera, ki Je upravljal tajniško službo od L 1920 pa do 1924. Vsega skup je zmanjkalo lz društvene blagajne »samo« 38.000 čK. Stodera je pred sodiščem zatrje. val, da denarja nI kradel, ampak nI mogel povedati, kam Je denar izginil. Baje Je bla_ gajnjco prevzel brez kontrole in ves čas, kar Jo Je vodil. nI prišla nobena kontrola. Sploh pa da Je imel Jako pičlo plačo, nam. reč 500 ČK, s katerimi nI mogel Izhajati. Sodišče ni kazalo nobenega razumevanja za njegove Izgovore ter ga Je obsodilo na petmesečno Ječo.
* Veliki gozdni požari se raztezajo dalje po bregovih Tihega oceana. Od Mehike đo Kanade stoji na tisoče ognjegascev dan In noč v boju prodi prodlrajočemu ognju. Prebivalstvo beži na vse strani. Doslej na. stala škoda je ogromna zlasti v parkih za naravo varstvo držav TVashlngtona ln Kali. fornJJe. Vse države ob Tihem oceanu so hudo prizadete Več prebivalcev v Brltski Kolumbiji Je po plamenih oslepelo. Veter, ki piha s severozapada, otežkuje rešilna dela.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: KALENTIN. KOPITAK.
štev. 185
»SLOVENSKI NARODt dne 14 avgusta 1924.
Stran 5
Gospodarstvo.
Proti zakonu o taksah in pristojbinah.
(Konec.)
Dognali smo, da je pri nekem sodišču zaprosila stranka za uknjižbo zastavne pra_ vlce peto 20.000 Din in za ukrajšbo zemlje-knjižne prednosti peto 300 Din pred to ter. jatvijo. Sollšče je v tem slučaju zahtevalo po t. p. 138 najprvo takso od uknjižbe za_
stavne pravice peto 20.000 Din, t. j.....
205 Din nadalje od u kuj izbe prednosti peto S00 Din takso 205 Din, kar je popolnoma nepravilno K večjemu bi smelo sodišče in to v najskrajnem slnčaju — zahtevati za uknjižbo prednosti takse v znesku 10 Din od 300 Din, nikdar pa ne 205 Din.
Iz vsega pa izhaja, da je taksni zakon v zadm'1 obliki nevzdržljv in da se ne dajo razni nedostatki odpraviti s kakim dod?t-kom, temveč se mora izdelati popolnoma nov zakon, kateri bode vstrezal finančnim ictrebam države, v drugem c?iru pa na bode prehudo zadel prebivalstvo Slovenije in Dalmacije, za katere sedaj v prvt vrsti velja.
Naj pripomnimo še sledeče:
T. p. 138 predpisuje nadalje, da se pla. ča, če se izd ado več nego tri odločbe (skle_ pl) — mimogrede omenjeno zemljeknjlžni zakon ne pozna odločb, temveč samo sklepe — za vsak sklep po 5 Din
To si tolmačijo sodišča tako, da je tre. ba, še reda od zemljeknjižnega predloga ' eč sklepov nego tri, plačati od vsakega nada1 "*n ****•« po 5 Din.
Pravilno se ne bi smelo od sklepov računati nobene takse, kajti sodnik Izda na zemljeknjlžni predlog samo en sklep, ude. ležencl pa dobijo vsak po en izvod tega sklepa. Iz tega Izhaja, da ta taksa ni utemeljena. T. p. 231 zahteva za vsako taks. no aH davčno prijavo takse po 5 Din.
To takso so nekoliko Časa zahtevali davčni uradi od vsake pogodbe, ki se Je prijavila; meseca junija so pa v Ljubljani, na deželi pa preje, opustili pobiranje te takse.
Zakaj se Je pobiranje te takse ukinilo, ne vemo. kakor tudi ne vemo, zakaj se nI povrnilo te takse dotlčnlkom, ki so jo pla. čali.
NI mogoče našteti tu vse dnoamlije In
nedostatke, ki se nahajajo v taksnem zakonu In če bi Jih dali pod kritično oko, na. pisali bi bolj obsežno knjigo kakor Je taks_ nI zakon.
Taksni zakon, ki tako globoko sega t življenje državljanov mora biti jasen, točen In pravičen, ustrezati pa mora tudi po. trebam države.
Zato predlagajo:
I.
Novi zakon o taksah in pristojbinah ■ dne 23. okt. 1923 Ur. L št. 368 ez 1923 (Služb. Novine št. 255 ex 1923) je vsled 3voje nejasnosti, netočnosti in nepregled. nostl nevzdržljlv, obsega določila, ki osobito hudo zadenejo Slovenijo in Dalmacijo, v katerih pokrajinah velja zemljeknjlžni zakon, ki je naša najvažnejša Institucij« in uživa puhlicam fidem. Ta taksni zakon pa ogroža vsled svojih določil ves jam' promet, nalaga pa dotlčnlkom velika bremena.
Zato je nujno potrebno da se brez za_ mude na novo redigira In tako sestavi, da bode zajedno upošteval potrebe državnih financ v drugo pa ne nalagal prebivalstvu prevelikih bremen.
V to s vrh o naj se takoj skliče anketa sestoječe iz preskočenih uradnikov bivšega pristojblnskega urada. zastopn!kov sodniškega, odvetniškega ln notarskega stanu, ki poznajo naše materijalno pravo, dasi nostr. prlstojbinski zakon, prometne raz. mere in potrebe slovenskega prebivalstva. Brez teh faktorjev je absolutno izključeno sestaviti prlstojbinski zakon, ki bi se oziral na jednoj strani na finančne Interese dr. zave, na drugi strani pa na potrebe ljudstva.
de pred no pa se ta anketa skliče, naj Be omilijo takoj določila t. p. 138 in 139, ki najbolj ogrožajo Javni promet ln nalagajo največja bremena, ln se naj na mestu teh uvede progrezlvna taksa ln kolkovina, upoštevajoč Izvajanja v teh resolucijah.
n.
Za trezno In pravilno presojo prietoj.
blnskih slučajev je v naši pokrajini abso. lutno potrebno temeljito znanje materijeL. nega prava ln prlstojbinskega zakona sta. re Avstrije. Zato naj se zopet n postavijo
prlstojbinski uradi, kateri dajejo po trojem ustroju garancijo za temeljito in pravično presojo prietojbinskih slučajev ln za neoporečno odmerjanje pristojbin ln taks.
m.
Po sedanjem zakonu o taksah m pri. stojbinah je odvzeta stranki pritožba žara. dl odmere pristojbin, katera se jej ne *di pravilna, ni je tedaj izročena na milost m nemilost dotičnih uradnikov, ki odmerjajo pristojbine.
Ta zakon je pa edini v naši državi, ki odreka strankam vsako motnost do pritožbe. Zato naj se uvedejo instance sa pritožbe take vrste, kakor so bile upeljane pred polomom v nekdanji Avstriji in ki bodo reševale take pritožbe. Zato pa moarjo biti te instance sestavljene po uradniških ju. ridlčnega naobraženja. ki poznajo temeljito pri nas veljavno materijalno pravo in stari avstrijski prlstojbinski zakon.
IV.
Predno se uvede nov pristni i inski zakon naj se upošteva vaeatio "o^is, tako da se da dotlčnlkom, ki imajo posla s prlstoj. binskimi   zadevami,  priliko,  temeljito se seznaniti z zakonom, predno stopi v velja.
to.
★ ★ ★
GLAVNA SKUPŠČINA HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO.
Izredna skupščina se je vršila dne 10. avgusta t. 1. pri prav dobri udeležbi. Kmalu po dveh popoldne je predsednik pozdravil došle hmeljarje ter otvoril glavno skupščino.
I. Določitev pridelovalnih stroškov za 1 kg suhega hmelja se je po dolgotrajnem in vsestranskem razmotrivanju prepustilo društvenemu odboru, kateri naj to nalogo izvrši po zbiranju hmelja, ko se bo vedelo, kolika bo letošnja letina.
IL Mezda za obiranje hmelja se je dolo* čila na 6 K s hrano in na 9 K brez hrane. Ta določitev pa ni merodajna zs vse slu* čaje, vendar naj služi hmeljarjem za prvo pogaianje z obiravci.
ITT. Poslovođi a je poročal, da sta dne 7. avgusta posetila Žalec dva zastopnika Saveza hmeljarskih društev iz Zatca ter si ogledala v družbi predsednika in poslovodje naša hmeljišča. Navedena dva gospoda sta opozorila soozemljevalca na sledeče napake naših nasadov:
a) Nespametno je med prvoletni hmelj saditi koruzo, krompir, bob, fižol, peso, buče itd.: novi nasadi prenesejo kvečjemu eno vrsto krompiria ali pese — pa nič dru* gega.
b) Hmeljski nasadi naj bi bili čisti; skoro med vsakim se najde med goldingom pozni hmelj, med poznim pa golding in rani hmelj.
c) Vsaki hmeljski sadiki naj se pusti po starosti in bujnosti le po eno, dve ali tri trte ne pa po štiri ali pet, kakor smo to našli v okolici Žalca. Pri tako težko ob* loženih sadikah pride skoro ves živež vprid trtam in listju, za kobule pa ostane le nekaj malega.
IV. Poslovodja je opozoril navzoče na čisto obiranje, na pravilno sušenje in basa* nje hmelia ter javil, da bo društveno vod* stvo tudi letos razposlalo vsem svofim po* verjenikom lepake, katerih besedilo opo> minja obiralce na lepo, čisto obiranje.
V. Poslovođi a je nadalje javil, da je Ministrstvo saobraćaja dovolilo hmeljskim obiralcem polovično vožnjo na vseh progah tistih pokrajin, iz katerih prihajajo obiralci v Savinsko in Dravsko dolino, (Je bilo že objaviieno v časopisih.)
VT. Tzvolitcv delegata k mednarodni konferenci v Žatcu 15. t. m. se ie prepustilo ožjemu odboru, ker sta predsednik in taj* nik javila, da tega posla prevzeti ne mo* reta. (Pri odborov! seji dne 18. t. m. je g. Roblek javil, da hoče kljub velikim zapre* kam ta _x>sel vendar prevzeti)
VTI. G. Piki je naprosil društveni od* bor, na i potom Informacij pri raznih hme* IjarjuS določi, ali je pozna rčz v vsakem slu* čaju boljša od zgodnje, kakor se to vobče trdi.
Vlit. G. Plavšak je prosil, naj bi dru* štveno vodstvo podajalo hmeljarjem pri prodaji hmelja smernice, po katerih se naj ravnajo, da ne bodo preveč oškodovani. G. predsednik mu je odgovoril, da je medna* rodna konferenca v to poklicana in da se bodo po konferenci te smernice objavile. Hmeljarji pa naj pri prodaji postopajo pre* vidno in naj svoje blago ne vsiljujejo kup*
cem, kateri v teh slučajih vedno ponujajo manj, nego so dnevne cene. Lepo obrano in dobro posušeno blago bo našlo sigurno po primerni ceni tudi svojega odjemalca.
Dt G. Plavšak je vprašal, ali je že oživela oznamenovalnJca za. hmelj in aH že deluje. G. predsednik mu je odgovoril, da je oznamenovalnica sicer oživela, vendar pa še delovati ni pričela, ker se ni bilo povoda za to. G. Piki je opozoril na pomen in važ* nost oznamenovalnice ▼ tem slučaju, ako bi se hmelj iz Bačke prepeljal v Žalec in se potem prodajal kot »Savinjski*. Društvene* j mu odboru se prepusti, da tozadevno ukrene potrebno.
X. Končno je omenil poslovodja tudi dejstvo, da se nekateri hmeljarji v škodo obiralcev poslužujejo pri meritvi obranega hmelja manjših, kot predpisanih posod, ka* tere morajo meriti 28 litrov. Vsled tega pri* poroča Hmeljarsko društvo vsem hmeljar* jem posode pravilnih dimenzij, kakršne iz* deluje za ceno 30 Din za komad tukajšnji pletarski mojster g. Weber Martin. Takšna posoda se je navzočim tudi pokazala.
Posamnih razgovorov so se udeleževali gg. Bošnak — Parižlje, Golavšek — Migoj* niče, Jurhar — Vrbje, Kukec, Petriček, Roblek — Žalec, Plavšak, Cukala — St Jurij Tabor. Radlšek — Kaplja. Schauer — Vransko, Trglav — št Peter in drugi.
Ker je bil dnevni red izčrpan in ker se ni nfkdo več zglasil k besedi. Je predsednik zaključil zanimivo zborovanje ob petih po* poldne.
★   ★ ★
Strojne tovarne hi livarne d. d. v Ljubljani razstavilo na Ijublj. velesejmu od 15.—25. t. m. štiri bronaste zvonove in sicer H 2152 kg (normalna teža 2200). Dis 1023 kg, (1060 kg). Fis 652 kg (640 kg) in Gis 470 kg (460 kg). Kakor vsi izdelki te stare in edine liubljanske zvo-narne, odlikujejo se rndi razstavni zvonovi s krasno zunaniŠčino in z mogočnimi srebrnočistimi glasovi. Uliti so iz najboljšega materijala. Vsak interesent si more ogledati v zvonarni (Karlovška cesta l) tudi druge zvonove iste kakovosti. Naročbe se prejemajo na sejmišču in v zvonami.
—g Novosadska blagovna borza 12. avgusta. Na produktnl borzi notira jo: Pšenica 365—370, koruza 265—270; oves 290—300, ječmen 310—320, moka baza »0« 570—575. Celokupni promet 24 vag.
— Najnoviji broj »Bankarstva« za mje. sec avgust, primili smo sa slijeđečim sadr_ zajem: Ljubomir St. Kosler: Problem na. ših depozltnih kapitala; Redakcija: Anketa o zaštiti ulagača kod naših novčanih zavo_ da dr. Juraj Vrbanlč, S. D. Aleksander, Alojz Trkač, Ivo Schwarz, MIlan Bogady, Uroš Dučič: Naši kapitali u Americi i nji. hova organizacija: MIlan Krešič: Novi pravac rađa Zagrebačke Trgovačke Obrtničke Komore: Dr. Vidan O. Blagojevič: Vanstečalno prtnudno poravnanje Beograd, ske Ujedinjene Banke: Redakcija: Anketa o Instituciji Privrednog Saveta dr. Velimir Bajkič: Hinko Slrovatka: Mišljenje u anketi nadalje komunikeji itd. — Godišnja pretplata za ovu privrednu reviju stoji 150 dinara, a šalje se Administraciji »Bankar, stva« u Zagrebu, Marovska ul. 30.
—g Razstava ženskih ročnih del na Osrednjem zavodu za ženski domači ob.t v Ljubljani, Turjaški trg št. 6/II. se bo v-*1_ Ia od 15. do 25. avgusta t. 1. vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 17. Vstop prost Zavod Ima tudi izlo'bo ns velesej n i ^a-H'ijon K št 519 c. Občinstvo se vli\idno vabi k obt_ sku.
—g Za povTiigo kmetijstva v Datrracl.
ji. V Splitu se vrši 15. tm. zborovanje daL matinskih kmetovalcev, na katero pride tudi posehen odposlanec poledelskega ministrstva. Na tem zborovanju se določi pro. gram za razna poljedelska dela v tekočem letu.
—g Gradbenega lesa se Je Izvozilo do konca junija tek. leta iz naše države 131 tisoč ton. k-k^r je razvidno iz statistike trgovskega ministrstva.
—g O letini v Hrvatski poroča »Trgovinski glasnik«, da cel mesec julij nI bilo dežja ln da letina zagoreva. Poslednji dež Je prinesel tuintam točo, ki je napravila škodo grozdju ln tobaku.
—g Prodaja glauberjeve soli. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici bo prodalo dne 19. septembra ti. okolu 1400 kg mešane kristalne in kalcinirane glauber. Jeve soli. Predmetni oglas a natančnimi podatki je v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v LJubljani intersentom na vpo. gled.
To in ono.
Kako ljudje umirajo.
Ni ga človeka, pa najsibo še tako lahkomiseln, ozir. top, da bi mu ne prišla kdaj resna misel na smrt, na konec njego, rega življenja. Nagona do življenja ln vsled tega strahu pred smrtjo nimajo samo ljudje, temveč tudi višje razvito živalstvo.
O problemu umiranja so od nekdaj razmišljali in razpravljali lajiki, filozofi, medlcincl in verski razlagalci, sere vsak s svojega stališča. Med vsemi pa je menda dosedaj ta problem najtemeljiteje preštudiral in najgloblje predelal pred 19 leti umrli sloveči medicinec, vseučiliščni profesor na Dunaju dr. H. Nothmagel, ki je imel par let pred smrtjo več javnih predavanj o smrti. Njegovo predavanje je izl. šlo v večkratnih ponatisih ter je prevedeno tudi v tuje Jezike. Predavatelj se je v svoj predmet tako poglobil, da je beležil par let pozneje celo svoje lastno umiranje še par ur pred koncem, dokler mu ni otrpnila roka ter ga je zajela nezavest.
Splošno se ljudje ne bojijo toliko j smrti same na sebi, posebno ako trpe dol. | gotrajne telesne muke vsled neozdravljive bolezni ali ako čutijo, da so vsled visoke starosti In onemoglosti v nadlego sebi In okolici. Groza jih spreletava le pred umiranjem, ker mislijo, da so s tem združene strašne telesne in duševne muke. Tresejo se pred svečanim trenotkom. ko bo treba prestopiti iz solnčne svetlobe življenja v večni molk ničevosti. Glede take bojazni ni razlike med globoko vernimi, ki so pre. pričani, da po smrti splavajo njihove du_ še k večnemu, brezskrbnemu ln popolnemu živlienju v nebesa in med hladnokrvnimi lnteligenti. — ateisti, ki vedo, da po_ meni smrt padec v popolni nič. Pred smrtjo so trepetali največji brezbožnežl ravno tako, kakor rimski papeži.
Skoraj neverjetno se sliši, da le prav malo ljudi umre naravne smrti: komaj eden med stomi. P^vo je treba razumeti besedo »naravne« v strogo naravoznai-stvenem smislu. Milijoni podležejo vplivom zunanje sile: slučajne škodljivosti in nezgode raznih vrst. potresov, poplav, la_ kote, samomorov, umorov in ubojev, vojsk Itd. Neki statistik trdi. da so vojske od pamtivekov do danes uničile nad 7 milijard ljudi. Toda še hujše žetve so delale in delajo razne bolezni. Najmanj yx vseh ljudi poberejo bolezni, med njimi vzame Jet'ka samo i /_. Vse take smrtne slučaje šteje medicinski znanost med .^nenarav-ne«. Tudi ljudje, ki dosežejo takozvano vi_ soko starost 80 in več let navadno ne umrejo naravne smrti t. j. le vsled starosti, temveč tudi pri njih največkrat pospeši smrt kakšna bolezen. Zadostuje le neznatn tok življenja. Le prav neznatno število je torej takih ljudi, ki jim brez zu_ nanjih vplivov, le vsled ostarelosti same doteče življenje, da jim isto v pravem pomenu besede ugasne, kakor dogorela sveča.
Ali je umiranje res tako strašno? O tem so strašne le duševne predstave. Pra. v! učenjak vidi le mir in počitek tam, kjer si lajik predstavlja boje In strahote. Kaj občuti umirajoči, kaj pretrpi v zadnjih dnevih, urah in trenotkih? Ali je umiranje res fizično bolestno in mučno? Znanstveno je dognano, da pri nagli nasilni smrti zadeti sploh ne čuti nobene bolečine, ker je smrt nastopila poprej, kakor je prispel bolestni občutek od živčnih koncev v koži do sredfšča čutil t. j. do možganov. Tako brezčutna smrt je n. pr. ako dobi vojak v bitki kroglo v glavo, strel ali sunek v srce, pri krvnikovem obglav_ Ijenju, ako človeka zmečka skala itd. To potrjuje dejstvo, da v bitki zadeti večkrat zve za nezgodo šele potem, ko zagleda kri. Čutil ni krogle prav nič. Bole. Čine se pojavijo šele pozneje. Pri obglavljenem je sicer večkrat opažati krčevite stresljaje v mišičevju, toda to se godi brez najmanjše zavesti za obglavljenega. Za zavest ln občutek je potrebno, da delujejo možgani, t. J. da se možganom dovaja kri Iz srčne centrale, kar pa se seve konča v trenotku. ko se glava loči od trupla. Rav. notako je izključen vsak občutek za tiste, ki jih ubije strela ali elektrika, ker elek. trika deluje mnogo hitreje kakor naš živčni sistem.
Brez fizičnih bolečin je tudi smrt utopljencev. Vsi, ki so jih zadnji hip rešili lz vode ln jih z umetnim dihanjem zopet vžvlll, so pripovedovali, da niso ali sploh ničesar čutili, ali pa so imeli celo
prijetne,    uspavajoče   občutke. Podobno
pripovedujejo tudi tisti, ki so ponesrečili v gorah, a so le slučajno utekli smrti. Ne_ kateri teh trdijo, da niso izgubili zavesti niti za trenotek, da so celo šteli, kolikokrat so se odbijali od skal, da pa niso pri ltem čutili nikakih bolečin, pač pa so slišali pojoče zvoke ter imeli občutek nepopisne prijetnosti. Pri izkrvavljenju je prehod iz življenja v smrt Istotako brez fizičnih bolečin. In odtekanjem krvi odtekajo v rdečih krvnih telescih tudi nešte-vllni nosilci kisika t j. tistega elementa, ki omogoča življenje ln občutljivost živčnega sistema. Občutljivost torej naglo ponehava, telo preveva prijetna lenoba ln zaspanost, izkrvavljenec zaspi brez bolečin. Ako tudi nastopijo pred smrtjo krčeviti stresljaji, jih umirajoči sploh več ne čuti.
Kakšno pa je umiranje v bolezni? Ne. kateri umirajoči morajo trpeti skoraj do konca, čeravno so zadnji trenotkl tudi pri njih brez prave zavesti. Najhujša smrt je vsekakor vsled opeklin, toda nesrečneži trpe pač grozne muke med boloznijo, med umiranjem samim pa jih ne čutijo več. Smrt jih Je rešila muk.
Najlažja je vsakor naravna smrt t. j. konec vsled ostarelosti brez bolezni. Ko Je Brillat-Savarin podal umirajoči 93 letni sorodnici kozarec vode, se mu je ta zahvalila z besedami: -.Lepa hvala za to zadnjo uslugo. Ako boš postal kedaj tako star, kakor sem jaz, boš sam uvldel, da je smrt za človeka ravno tako potrebna, ka. kor spanje.« — Ko so umirajočega 100-letnega Fontenelleja vprašali, kaj čuti, je odgovoril: ,Prav nič, samo živeti ml postaja težko.«
V takih redkih, a srečnih slučajih ne potrebuje umirajoči niti etičnih, niti re. llgloznih vplivov, ker se konca sploh ne boji. Organi ovenejo, vse funkcioniranje postane leno, trudno, vsled česar ponehn-va tudi nagon do življenja, dokler končno popolnoma ne ugasne, UgaSevanje Je mirno in spokojno, kakor dotekla navita ura.
Slična apatija do žlvlienja spremlja tudi nekatere vročinske bolezni, ko je pritisk na živčni sistem tako močan, da se bolnik, četudi je pri zavesti prav nič ne plaši pred smrtjo. To bo potrdil vsak. dor. ki je prestal težak slučaj legarja ali pljučnice. Bolnik popolnoma mirno misli tudi na eventualno smrt. Zivljenski nagon popolnoma ugasne, da je umiranje telesno in duševno povsem brezčutno. Zopet v drugih slučajih opešajo celice, vsled česar pojema občutljivost možganov. Funkcioniranje možganov ohromi, bolnika pre. maguje zaspanec, oslabljeno srce dovaja živčnim središčem manj krvi, da končno ugasne življenje v popolni nezavesti. Na podoben način je umiranje pri boleznih, ki so v zvezi z brezeapnostjo in nadušljl-vostjo. Zaradi pomanjkljivega dihanja zmanjkuje kisika, vsled tega pa slabi dražljlvost živčevja. Vsemu temu pa je zopet posledica, da pojemajo vsi zunanji vtisi, tudi prejšnje močne bolečine in mučna brezsapnost. Skrb in bojazen, pa tudi sposobnost misliti naglo popuščajo in končno popolnoma izginejo. Obenem pa utone v uspavanju tudi ljubezen, to naj-sveteišf in nazvišenejše človeško čustvo, kar je za preostale sicer bolestno, za umi. rajočega pa velika dobrota.
Okrog umirajočega stoječim se zdi nekaj groznega, ko morajo gledati krčevite stresljaje, poslušati hropenje in grgranje v prsih umirajočega, toda za umirajo, čega samega nI to strašno, ker je takrat že v brezčutnem stanju. Ako pa vendar nastopi smrt pri polni zavesti, kar se le prav redko zgodi, se navadno popolnoma nepričakovano pretrga nit življenja, srco hipno utrpne in — ura stoji.
Iz vsega se torej vidi, da strahote o umiranju živijo poglavitno v domišljiji. Najmučnejšo smrt so provzročali — In šo provzročajo — ljudem soljudje, dočim je narava bolj usmiljena in prizanesljiva. V mislih Imamo smrt na natezalnicah in druge mučilne slučaje. Za tako mukapol-no smrt je bilo treba aH velike duševne potence 11 pa zvišenih idealov, ki so mejili večkrat na fanatizem. Tako so brez vidne bojazni umirali nekateri krščanski mu. ceniki po vzoru ustanovitelja krščanstva, kakor tudi učenjaki za svoje teze. Tako smo videli umreti pred avstrijskimi krvniki v Judenburgu mučenika za Jugoslovansko idejo z zadnjim vzklikom: »Živela Jugoslavija!«
Fedor Ljubo v:
Kavarna „Pri dveh invalidih
Pri tem sem igral. Tako mi je, kakor da se je godilo vse to danes, zakaj še vedno mi zveni v ušesih vsak zvok.
Neki nemški komunist je bil prispel v Petrograd, da poseti Vakaralovskega. Na njegovo željo in povelje sem moral igrati berlinsko poulično popevko ... in boljševiki so pokali od smeha — zakaj Nemec je neprestano krulil: !m Orune-wald, im Grunewald — is t Holzauktton, Holzaukrlon — Das ganze Meter StiB-holz bloB ein Taler — bloB cin Taler...
Vakaralovskij je pripravil na čast svojemu gostu izredno Salo.
Ste li slišali kdaj o velikem knezu, ki ga je Nikolaj II. iz čisto opredeljenega razloga pregnal s svojega dvora?«
»Koga pa mislite?«
»Ime je itak postranska stvar. Gre za afero. Bilo je ob Času maškerad. V eni največjih restavracij takratne pre-stolice. Gardni častniki so zasedli lože. Dvorano so izpraznili, kjer je bil ples.
Kar je vrgel Sergej — tako mu je bilo ime, če se prav spominjam — čisto
nago ženščino iz svoje lože med množico plesalcev.
Ni bilo visoko. Nesrečnica si je zvila samo nogo. Visokosti so pa le imele svoj »hec«.
Bilo je ostudno... boljševiki so menda mislili na to, ko so zapovedan kneginjam, groficam in celo princezam nastopiti v kavarni »Pri dveh invalidih« in so na migljaj Vakaralovskega potegnili obleke z njih.
čez tr! minute ni imelo plemstvo svete Rusije doslovno nič na sebi; zagotavljam vas — in gost, ki je bil pri boliševikfli v posetfli, je začel ploskati in kričati:
Fantje, tu ste na višku, mi v Berlinu še davno nismo teko prestrašili bur-žuazije.
Prizor je bil tako grozen, da sem čisto proti svoji volji široko odprl oči. BH pa je ne le grozen, temveč v marsikaterem oziru tudi zopern. Zakaj žensko meso, ki je bilo tu na ogled, ubogo meso kneginj, princez ln grofic, ni bilo samo velo, bilo ga takorekoč sploh ni več.
Strašna petrogradska lakota  se je režala iz teb žensk, ki jih je bila sama i
kost ln koža. Govorila je iz teh koščenih postav svoj grozni govor, in ostudna pohotnost rabljev bi se bila izpreme-nila v gnus, da ni bilo tistega ruskega fanatizma, ki je videl v pokončavanju človeške družbe izpolnitev svetega evangelija.
Menda vas ni treba Šele uveriti, da čez dve uri mod navzočimi ni bil nihče več trezen. Boljševiki in rdeči gardisti, ki jih je vspodbujal Vakaralovskij, so pffi kakor žolne, drugim s teščimi že-» lodci je pa zadostoval en ali dva kozarca težkega, s konjakom zmešanega šampanjca, da jih je zavest popolnoma zapustila,
Bilo je takorekoč edino opravičilo, da nI nihče več vedel, kaj se je zgodilo, ko je nastal pretresljivi moment, ki ga nikoli več ne pozabim, ko se je pohotnost umaknila krutosti in krutost krvoželjnosti in se je v potokih razlila namesto zlato-žolte rdeča tekočina po tleh kavarne »Pri dveh invalidih«. Začetek je storila baš 751etna kneginja Vera Aleksandrovna Kozlovskaja — starka z Venerinim znakom na onečaščenem čelu.
Vstopila Je v kavarno uprav« ko ie
nemški komunist govoril svoj razžiga-joči govor, iz katerega menda, razen mene, tu v kavarni živa duša ni razumela niti besedice.
Sedel je na mizi, za katero je sedel tudi Vakaralovskij, in tu je bil tudi Gold-baum, po domače Ruskij.
Ta je prežal ves večer na staro kne-ginjo. Po vsem. kar se je zdajci zgodilo, mi je bilo vse jasno.
Zakaj povabil jo je k svoji mizi ter jo vprašal:
Imaš li cigarete, ti stara svinja?
Kneginja mu menda ni zaupala.
Za hip se je obotavljala, Goldbaum jI je zakričal na uho:
Vprašal sem te, svinja, če imaš cigarete!
Se vedno ni bilo nobenega odgovora iz brezzobih ust. Motne oči 751etne starke so se zdele steklene. A so stopile daleč iz svojih duplin, ko je Goldbaum tretjič zarohnel:
Imaš li cigarete, svinja?
Vera Aleksandrovna Kozlovska le menda zavohala nekaj groznega. Stala je kakor vkopana in njene ustnice se niso genile. Bila je kakor kameniti kip, ostudni znak je gorel na njenem čelu.
Bogme, zdel se mi je v tem groznem hipu kakor simbol. Ona je bila Rusija, ki kaže vsemu svetu znamenje razkroja-
O, bilo je grozovito!
Kar je kipelo in valovilo v tem hipu v meni, ko je stala kneginja pred menoj v tej noči, v tem lokalu nema kakor simbol in brez moči, da se gane, tega ni mogoče ne razumeti, ne povedati, ne Dopisati.
Milijoni ljudi so se premikali pred mojimi očmi — armade — nepregledna procesija — Prihajali so od vzhoda in stremili k zapadu, in ti nepojmljivi in nešteti milijoni so nosili isto znamenje na žigosanem čelu.
Preplavili naj bi svet, da bi zvenel pod njihovim okuženim dihom kakor trava na stepi, če prileti uničujoči oblak kobilic čez puščavo.
• Tako sem si rrrishl. Ta strašna misel, to blazno spoznanje me je prešinilo pri pogledu na staro kneginjo, čije smrt sem pričakoval vsak hip, ne da bi vedel, zakaj.
Zdajci jo je Goldbaum brcnil. To je bilo znamenje, morebiti dogovorjeni signal, (Dalje prih),
Stran 6.
»SLOVENSKI NAROD« dne 14. avgusta 1924
ste v 185
I
d. Z O. Z. 5153 LJUBLJANA   —   Gosposvetska cesta štev. 13.
.S*"" Pohištvo, tapetništvo, vzorci za stensko slikarijo. "W Načrti in proračuni. Načrti in proračuni,
i    — Za časa veiesejma stalna razstava. — Vstop prost —
Najnovejše
liste
angleške, francoske in nemške
za jesen in zimo
1924 — 1925
priporoča
&[ar o dna knjigarna, Sfabljana
Prešernova ulica štev. 7.
Prešernova ulica štev. 7.
Sotrudnika-5228 stenografa
ki je izvežban v uredniških poslih, izveibsn v sprejemanj« teutonskih poročil In ▼eič jezikov
sprejme tako]
oredfliitfo Slovenskeoa naroda
liel
arhitekt in mestni stavbenik
Rimska cesta 24.
Izvršuje načrte in proračune, prevzema stavbna dela vseh vrst, kakor tudi presojevanje in cenitve pod solidnimi in najugodnejšimi pogoji.
Zidna opeka
od lastne opekarne na Viču, priznana kot najboljša kakovost, in od skladišča, Opekarska cesti 18, po najnižji dnevni ceni.      50 T
Obnovite
naročnino
Zahvala.
Za Izkazano sožalje in sočutje povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata in svaka, gospoda
ntona Kopača ml.
trgovca in posestnika
se tem potom vsem zahvaljujemo, posebno preč. duhovščini, slav. tel. društvu Sokol v Žireh, gasilskemu društvu Iz Žirov in Dobračeve, Jugoslovanski matici, cenj. pevskemu zboru za genljive žalostinke na domu in pokopališču, vsem prijateljem in znancem iz Škofje Loke in Logatca,
ter vsem darovalcem vencev in šopkov.
V Zireh, dne 13. avgusta 1924.
5235
Žalujoči ostali«
Popolnoma varno naložite denar v
2 T
Ljubljansko posojilnico r.z.zo.z.
ki posluje v novopreurejenih prostorih
Mestni trg št. 6 IT Ljubljani Mestni trg št. 6 Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po
o/ /o
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom
obrestuje tudi višje po dogovoru. Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter pioti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso faktur.
i
t »J
AC*
coKCLaoa i bonboni
COGNflC M£D1C!NPL JflMfUCfl RUM
MflftKf3,,i§T©C?£ JflMČI Zfl NflJGOLJO KDpUTpTIUKfJ RO&U 1 §
Arnošt Ney, dioničko društvo, Zagreb« Boškovićeva 40.
rojači, pozor!
Javljamo, da je naša nova jesenska in zimska kolekkija v pripravi. Poznana je vsakemu krojaču naša nedosegljiva izbira
sukna in pritiklin
Cene osobito prikladne. Cene osobito prikladne.
Kolekcije pošiljamo resnim reflektantom, izključno krojačem brezplačno.
Naročite potom dopisnice. Naročite potom dopisnice.
5143 Arnošt Hey d. d.
Za odgovore upravo)
naj sa prllofi 1 dinar. Plaiuja mm vnaprej.
ulflL!OGLASI
Cena  malih oglasov
vsaka beseda 50 para. — Najmanje pa Din 5 —
Akordant
za prevzem zemeljskih del v izmeri ca. 20.000 m3 se išče. Ves potrebni mas terijal (orodje, tir, kiper* ji itd.) se dobi brezplač* no na razpolago. — Po* nudbe pod »Akordant 5231« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
I
P
ro5am
Gramofon
in 25 plošč — naprodaj.
— Več se poizve: Rožna ulica 41. 5217
Bruseljske čipke
(pr:-tne>   se prodajo. —
— Por ;dbe pod »Čipke 52^2« na upravo »Slovcn* ske£a Naroda«.
Steklena veranda,
norahn lahko tudi za buffet ali trafiko; tudi za malo prodajalno priprav* na za na deželo — se ce* no proda. — Poizve se v slaščičarni Novotnv, Du» najska  cesta, Ljubljana
Biljard »Seifert«,
steklenice od konjaka in buteljk — se takoj pro* dajo. — Naslov: Kavarna »Central«, Ljubljana. 5229
I  Stanovanja |
Na stanovanje
in hrano se sprejme go* spod. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 5213
»\Vorthington«, rabljena, dobro ohranjena, za 12 atmosfer, črpalna možs nost 200 do 250 litrov na minuto — se kupi — Po=» nudbe pod »\Vorthington* sesalka/5221« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Parcela
pod Rožnikom naprodaj. — Naslov pove uprava »Slov.  Naroda«. 5116
Večji bukov gozd
za sečnjo — kupim. — Cenj ponudbe pod »Bu* kov gozd/5177« na uora* v? »Slov. Naroda«. 5177
I
H?zno
s
Mesečna sobica   I      pOSOJila 1
separirana,   priprosta,   a  5* • |
prav lična in  snažna — BBHnHR!ll59BI!H
se   odda   s   prav   dobro m
hrano dvema gospodična*  10.000 Din pOSOJlla
ma, dijakoma ali dijaki, | ge di   na   T mestQ
njama. — Naslov   pove i dotičnemu — kdor odda
uprava »SI. Nar.«.
5230'
Stanovanje v vili
z dvema sobama, pritiklis nami (elektrika, vodovod) se takoj odda. Letna na* jcmnina. — Ponudbe pod »20.000« na Aloma Com* panv, Ljubljana. 521S
Mesečno sobo,
meblovano. v centrumu mesta — išče miren sta* rejši trgovski potnik. — Ponudbe pod »Mirna stranka/5?99« na upravo 5112" »Slov. Naroda«.
stanovanje dveh sob in kuhinje. — Ponudbe pod »Bosor3o/5198« na upra* vo »Slov. Naroda«.
I »
»Wertheim«-
blagajne
priporoča — Ljubljanska korrerc. družba, Ljublja* na, Bleiweisova cesta 18.
3476
nremicmns
1
Enonadstropna
hiša z vrtom
in zemljiščem se po jako ugodni ceni takoj proda. — Poizve se v Ljubljani. Opekarska cesta 10. 41/T
Znižane cene otroških vozičkov,
dvokoles, malih pomož* nih motorčkov ter raznih motocikl j ev in šivalnih strozev ter pneumatike — »TRIBUNA«, F. B. L. Ljubljana, Karlovska ce* sta št. 4. — Sprejemajo se v popolno popravo za emajliranje z ognjem. po^= nikljanje dvokolesa, otro* ški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko. 46/T
Gostilničarjem in restavraterjem
se priporoča za nakup P-ipirnih servijetov tvrd* ka M. TiČar, Ljubljana.
}502
Trboveljski premog in drva
dobavlja DRUŽBA ILIRIJA
Llubljana
Kralja Petra trg štev. 8.
Plačilo tudi na obroke. Telefon 22»i. 272
Izdelujem
sadne mline,
prvovrstne, z lahkim po* gonom, granitnimi valjci ter počinjenim okovjem, po ugodni ceni. — Inte* rcsenti naj se obrnejo na Rudolf Ravnikarja, kiju* čavničarja v Radečah pri Zidanem mostu.       31/T
I Dopisovanje I
Nervenka
Dravlje (Kamnik). — Pro=> sim za naslov pod »ČTrnoa lasec/5233« na upravo »SI. Naroda«.
H9Bam
Provfzljjskeara potnika
za r33clfčni elektrotehnični materijal išče elektrotehnična veletvrdka in sicer za območje Slovenije.
Sposobni reflektantl, ki poznajo elektrotehnični materijal in so zmožni tudi nemškega jezika, naj vpošljejo svoje ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja, prepisi izpričeval in sliko pod .POTNIK* na Aloma Companv, Ljubljana. 5220
kurjim očesom
Proti
pomaga hitro, brezpogojno zanesljivo in brez vsake nevarnosti
že izza okoli 18 let milijonkrat preizkušeni poraoček Kopel za noge Burgit proti potenju in ožeijenju nog. Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah.
perfektnega za izdelovonje vijakov, z dobrimi piiooročili in spii-čevali potrebuje takoj tovarna Fortis v Zemunu. Ponudbe je poslati na poštni predai št. 21. Zemun. 5196
STEZNIKE
(moderce)
po životni meri priporoča
Ana Hntter
Dunajska cesta 6-11
v hiši lekarne Plccoli.
Dekoracijske rastline
Razstavi j alcem veiesejma naznanjam, da imam vedno na razpolago dekoracijske rastline, lavorje, palme in druge rastline v odkup in posojilo. — Poizve se v cvetličarni Viktor Korsika, Kongresni trg 3. 5184
Restavracija
5191
v Oficirskem domu ljubljanske garnizije odda se na javni licitaciji, katera se vrši 18. avgusta ob 9. v Oficirskem domu v Ljubljani (Kasarna vojvode Mišica.
Ponudbeniki imajo položiti kavcijo 10.000 Din.
Od strani Ofleirskega doma stavljajo se restavraterju na razpolago potrebni prostori z inventarom in razsvetljavo.
Podrobna pojasnila daje kapetan Koprivec (komanda Drav. dlv. oblasti, Zvezda, II. nadstr.) vsaki dan od 16. do 17.
Predsednik Ofic. doma brg. general: Sava P« Tripkovlc.
Gslelfe st pred nakupom
najfinejše „PFHFF  Sloalne slroje,
„P1ICH*
kolesa po ngodnlh cenah hi plačilnih
pogollh pri
IISI1  IfflK Ljubljana
■111 le lf WI\|  sodna ulica St. 7
Sejmišče, paviljon ,H* 281-28Z
Nikdar ni dovolj,
da razstavite svoje blago na vele* sejmu, potrebno je tudi nekaj
reklame
za svojo razstavo
v »Slovenskem Narodu/1
Informacije v upravi lista In na vele-sejmu pri našem zastopniku.
IVAH ZAKOTNIH
Telefon 379     mestni tesarski mojster    Teieton 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiSe, vile, tovarne, cerkve  in zvonike;   stropi,   razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov In mlinov.
Parna žaga. Tovarna furnirja.
fi
I    Ljubljana* Sv. Petra nasip 7.
I Priporočamo na veliko in malo
I galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe,
I čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, ■ srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
Naj tižje cene.     Postrežba toćna.^j
Josip Peteline
NOVO! NOVO!
NAJVEČJE ZANIMANJE
vlada za gradnjo večjih in manjših stanovanjskih hiš v sistemu
39
SEIDEL"
Natančnejše podatke se dobi pri stavbnem podjetju Jakob Aocetto, sin Ing. Viktor Accetto in drug, Ljubljana Tabor 2.     KMaT" Lastni paviljon na sejmišču!
NOVO! 47 T NOVO!
Pooečanje slik I
po osakl poslani fotografiji o najmodernejši In umetniški izdelani.
Izdelana slik n tnSu, sepljl. koloritu, akoa-relu In olju.
B-F*     V nsakl Zeljen! oellkost?. mm9n
Izdelava dopisnih kart v bakrotisku in bromsrebru (originalne fotografije).
Zahtevajte cenike In obračajte se na edini zanod o deiell:
Umjetničko nakladni zauod
Jos. Čaklouić, Zagreb9
medulićeoa nlica 12.
42 T
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«, J