UKUSI BilBTVD Uf TJP^^VNTBTVO: LJUBLJANA, ZEKLJUGNO ZASTOPSTVO m (fj— ti Kraljevine ItaB> tn umara fubblicita rrAiiAif a s. a-, mlako «t. a. — »-2*, »-24, — Izhaja Tftn. milCA RAFFRBSKIfTAKn per to >—Ml—I dal Regno đTballa e daHeetero d LUNIONE PUBBLKTCA ITAUANA s. A-, MILANO Izkrcanje italijanskih čet na Kreti V tesnem sodelovanju vojske, letalstva in mornarice se operacije uspešno nadaljujejo so bile prizadejane zopet hude izgube — Nov velik uspeh letalskih sil Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil Je 29. maja objavil naslednje 358. vojno poročilo: Včeraj so se nase čete Izkrcale na otoku Krt ti. tla bi tam sodrlt>\ulc z nemškimi vojnimi silamL Skupine na*ih bombnikov in torpcdnih letal so na Sredozemskem morju ponovno napatile formacije sovraž-Of^a broclovji*. S torp«'di t. n:t^ih I»-tal »o bile zad« t. tri anglgilre križarkc. Neka nadaljnja kri/arka je bila zadeta od bomb. V severni Afriki *»«> I »i I i sovražni napadi na fronti pri Tobruku dne 27. zvečer in 28. zjutraj gladko odbiti. Angleška letala so s rgla nekaj bomb na Benpazi in na Dcrno. .N'aftl torpedni čolni m> sestrelili dve sovražni letal L Nek an- jriesk! častnik je bil ujet. V vzhodni Afriki se naše čete v po-lrrajini Gala in Sidamo, zlasti na področju jexer in na Iev»-rn br«'«ju reke Orno še nadalje pogumno bore. Rim, 29. maja. i Štefani.) Včeraj popoldne Je skupina italijanskih bombnikov na vrhodnem Sredozemskem morju nrtpadlu sovražno vojno br odo v je. Z bombami je bfla nedvomno zadeta neka krizarka. Kljub hudemu odporu so se vsa letala vrnila na svoja oporišča. V popoldanskih urah je skupina torped-nfh letal napadla tudi neko drugo angleško eskadro v prelivu Caso. DMOgla je popom aspeh. S t-«»rp«*di so bile zanje. Drug- napad so izvedla nemška bojna letala na letališče angleškega letalstva pri I m baki ju ob zalivu Mes-sara na Kreti. Dva angleška bombnika tipa Bristoi-BIenhetm in dve lovski letali so bdi rniioenl BerHn, 30, maja. a Včerajšnji večerni ttsk ■ velTktm poudarkom objavlja poročna o izkrcan Ju Italijanskih čet na Kreti. Dnevnik* podčrtava jo važnost te akcije ▼ okviru bftke, katere odločilna faza se je sedaj pričela, kar so priznali tudi Angleži, ki, kakor poročajo soglasno vsi nevtralni opazovalci, ne prikrivajo svojih velik fh skrbi zaradi neizbežnih posledic, ki fSh bo Imela hren ha otoka, Kandija zasedena BerHn, SO. maja. tr. radno poročajo, da so npfi^ke čete v noči rm četrtek zavzele mesto Kandija (TTeraklion) na Kreti Prav tako Je bfio m*eoVno pristanišče In letališče«. Več sto angleftklh vojakov Je bilo uje-tfb. Berlin. 30. maja. s. O ostrih Ko ti h za mesto ia Canea ae Izvejo naslednje pod rob- j rjofttrr Najhujša borba se Je razvila za zadnje postojanke, ki s<> jih držali Angleži. Sovražno topniško streljanje, bodeče žice In naravne ovire so otežavale napade. Kljub nem oviram pa so nemške planinske čete vdrle v sovražne položaje. Bila se je borba na nož. ki ne >> končala z uničenjem in zajetjem številnih so\ raznih edinic. Zaradi prodora angl«*&ke obrambne črte se je /tu •^ila \Ka obrambna fronta okoli Caneje in v gorah, visokih do dva tisoč metrov. Vinski bombniki so včeraj napadli angleške čete, ki so se zbirale v Sthakiji. Konihniki so povzročili številno požare. Dni^a nemška letala so z enakim uspehom napadla neko sovražno letališče v zalivu Messara, Iničena sta bila dva parata tipa Bristol Blenheim in dve angleški lovski IctalL Berlin. 30. mnja. ir. O zavzetju Kaneje po nemški vojski poročajo, da so bili boji v okolici mesta do zadnjesa, dokler niso nemške čete zasedle stare kan**jskc trdnjave in utrjene vasi Oalatos v gorovju pri mestu. Zaradi naravnih utrjenih postojank, s katerimi so razpolagali Angleži, so bile operacije izredno otežkočene. Nemški gorski oddelki pa so končno le prodrli v anirleške postojanke. Borbe so se vršile od moža do moža. Mnogo angleških vojakov je bilo ujetih. Italija nosi glavno * breme Zagreb. 30. maja. s. Vojaški kritik ^Novega lista« posveča Italiji članek, v katerem opisuje velik pomen nalog, ki jih je Italija prevzela in ki jih izvršuje njeno hrabro vojaštvo. Kritik pran: Fašizem je ustvaril vse potrebne pogoje za končno zmago. Nadčloveški so bili problemi in nadčloveški napori. Italija je postala država, kjer cvete delo in se pretaka novo življenje. V tej ogromni borbi se odlikuje Italija po svojem zagonu in samozaupanju. Njena zvesta zaveznica je Nemčija. Glavno breme borbe v Sredozemlju leži na ramah Italije. Proti Italiji se bore najboljši angleški generali in admirali kakor Wa_ vel in Cunningham ter najboljše in najbolj oborožene čete angleškega imperija. Italija je dosegla velike pomorske in letalske uspehe. Ta ogromna borba se bo nedvomno srečno končala za Italijo in italijanski narod. Angleži imajo velike izgube Amsterdam, 30. maja. d. Kakor javlja poročilo glavnega stana angleške vojske iz Kaira, so se angleške Čete na Kreti umaknile na nove postojanke vzhodno od zaliva Suda. Poročilo pravi, da so angleške čete v bortt iz bližine pretrpele težke izgube. Se dve angleški križarki zadeti Rim, 30. maja. s. Angleška admiral it eta je priznala potopitev še ene angleške vojne ladje v vzhodnem Sredozemlju. Gre za križarko »York*. ki je bila potopljena pred Kreto. Angleška uradna agencija sporoča, da se je zaradi letalskega napada potopila tudi pomožna angleška vojna ladja *Patia«. Potopljen grški parnik Atene, 30. maja. rs. Grški parnik »Helena« je na poti iz Korinta zadel ob mino ter se potopil. Pri nesreči le utonilo nekaj Makedoncev, vojnih ujetnikov bivše jugoslovanske vojske. Angleži se umikajo na vsej črti Po padca Kaneje In Randije se pripravljajo Angleža popolno evakuacijo Krete Atene, 30. maja. ra. Zaradi poraza pri K and iS se sovražnik omika tudi v tem odseku. Anjrieži se pripravi jajo za odhod OH mor jo. Berlin, 30. maja. rs. Sinoči ae Je zvedelo, da Je angleško poveljstvo zaradi poraza pri Canei odredilo splošen umik. Angleška oblastva so pripravila ie vse sa beg čez morje. New Tork, 30 maja. d Newyorški listi pravijo v poročilih o položaju na Kreti, da angleška vojska ni več v stanu, da bi branila otok. »New Tork PosU pravi, da Je položaj za angleško vojsko na Kreti že tako težak, da Je vsak čas pričakovati vesti, da Je borba prenehala. Berftn, 30. maja. Ir. Po nemških uradnih tnformaclJAh so bile angleške čete po padcu Kaneje na Kreti prisiljene, da se odločijo za splošen umik. Poveljstvo angleške vojske na Kreti Je že pod vzel o vse ukrepe, da poskusi po morju evaknirati čete z otoka. zVneva, 30. maja. d. Listi poročajo o položaju na Kreti, da se angleške Čete na otoka Ae vwlno umikajo. Novozelandski oddelki se obupno bore z nemško vojsko, U je ponovno prešla v napad. V Kairo presojajo angleški položaj na Kreti zelo resno. Smatrajo, da bodo boji na Kreti najbrž te v prihodnjem dnevu končani. Nemci sedaj niso več prepeljali z letali na otok novih čet. Novozelandski oddelki »o branili vsako ped zemlje, pa so se vendar morali umakniti. Ze kažejo na bližnji poraz Monakovo, 30. maja. s. »Mueuchener Neraste Nachrichten« pišejo, da so angleška poročila o bojih na Kreti napisana tako. da se more angleška Javnost že zdaj pripraviti na bližnjo katastrofo. Slog teh poročil Je enak onemu v zadnjem razdobju vojne v Grčiji, Istočasno pa vsebujejo poročila bedaste trditve • nemških izgubah. Pregled borb v Afriki in na Kreti Rim, 30. maja. s. Včerajšnje vojno poročalo pojasnjuje nove akeije proti sovražniku, ki skuša streti obkolite v v Tobruku. Glede na sovražnikovo zadržanje Je treba sklepati da se nahaja sovražnik v čira-oaije boli neprijetnem položaju v tem sad. m J»4 zadržal po naši zopet ni osvojitvi Cirenajke kljub velikim izgubam in škodi, ki jo mora utrpeti vsak dan. Ti ponovni poskusi Angležev ne morejo imeti dokončnih uspehov, kajti uporabljene sile niso velike. So. vražnflc majhne utrdbe, katere je prej izgubil, da bi se lažje kretal in olajšal pritisk, v katerem se počasi duši. Sovražnik skuša predvsem pregnati našo artilerijo in naše sile. ki napadajo čimdalje bolj občutljive točke trdnjave. Toda tudi v teh namerah sovražnik nima uspeha. Zadnje napade ie sovražnik izvedel zvečer dne 27. %, m. in jih ponovil v jutru dne 28. Napadel ie položaje ki so v naših rokah, pri Sjriefet Slejmanu v zapadnem delu bojišča. V obeh primerih je takojšnja in močna reakcija naših čet zavrnila sovražnika in i^a prisilila k umiku, pri r^mer so bile njegove lz_ gmbt veliko. Dne 2B. t. m. je dan potekel preeej mirno na eelotnem odseku. 1'dej-stvovale so so samo. kakor običajno, arti-lerija in patrole Na fronti pri Sollumu se nadaljuje čiščenje terena, katerega so osvojili okoli prela/a Halfava Zajeli smo ponovno sovražne vojake in zaplenili obilen plen avtomatičnega orožja in raznega materijala V Ren^aziju in Derni sovražnikovo bombardiranje s slabimi letalskimi silami ni povzročilo večje škode in tudi ne žrtev, le-tnlski napad so odbile naše lahke pomorske edinice. ki so sestrelile dve sovražnikovi letali. Najzanimivejša in polna uspehov je bila bojna aktivnost predvčerajšnjim na Kreti, med tem ko nemške sile nadaljuje- jo s eimdalje večjim uspehom svoje borbe, so stopile znatne skupine naše armade v akcijo. Izkrcale so se na otoku, spremljali sta Jih in ščitili naša mornarica in letalske skupine. Prva poročila potrjujejo, da Je operacija sijajno uspela in da se odlično razvija. An. gleška mornarica Je skušala otežkočiti izkrcanje, bila pa je napadena z velikim uspehom od naših bombnikov. Bombe so zadele svoje cilje in najmanj ena krizarka je bila hudo poškodovana. Kmalu nato Je bila ista pomorska skupina sovražnika napadena z zračnimi torpedi. Eno izmed letal v katerem sta bila poročnik Cimiehi in maršal Codognini, je s torpedom zadelo neko križarko velike tonaže. Z ladje se je dvienil rumen plamen s stolpom vode. kar Je povzročila eksplozija. Neko drugo letalo, ki ga je pilotiral kapitan Luise. že vajen uspehov take vrste, in s podporočnikom Pardinijem in maršalom I.tippi- jem. Je izstrelilo torpedo v prednji del neke križarke Končno je letalo, ki ga je vodil tenente Greco in narednik vodnik Di Gennaro torpediralo tretjo križarko. ki je takoj po napadu prenehala streljati in se je hitro oddaljila. Kljub zelo močnemu de. lovanju protiletalske obrambe z ladij, so se vsa naša letala vrnila na oporišča %i preluknianimi letali, toda z zdravo posadko. Sovražnik Je po tako hudi preizkušnji pobegnil v varnejša področja. Argentina bo ostala strogo nevtralna V poslanici kongresu poudarja podpredsednik republike, da bo Argentina svojo nevtralnost z vsemi sredstvi Ščitila Buenos Aires, 30. maja. s. Podpredsednik republike Castillo je otvoril novo zasedanje parlamenta s poslanico. V njej je obeležil mednarodni položaj. Argentinsko nevtralnost je definiral takole: Naša država ni brezbrižna glede na bol, ki jo je vojna povzročila mnogim narodom. Tudi mi čutimo del vojnih posledic in skrbi nas bodočnost. Nas pa se spor in njegovi vzroki nič ne tičejo. Zaradi tega je bilo nevtralno stališče države jasno že od vsega početka- Pripravljena smo ohraniti to svoje stališče lojalno in trdno in napoti vse svoje sile, da svoje ravnanje tudi pravno zaščitimo. Poslanjr-a obravnava nadalje krizo, ki je nastala v argentinskem pomorskem prometu. Vlada se je odloČila najeti ali kupiti ladje vojskujočih se sil, ki so se zatekle v argentinske luke ter se posluževati teh ladij v sporazumu z njihovimi Lastniki. Pozornost je vzbudila okoliščina, da se Castillo v svoji poslanici niti malo ni dotaknil vojne politike Zedinjenih držav in da sploh ni omenil ameriške kontinentalne solidarnosti. Po čitanju poslanice podpredsednika Časti lla so podali ministri svoja poročila. Poročilo zunanjega ministrstva znova poudar- ja argentinske pravice do Malvinskin otokov. Argentinska vlada se trudi skupno z drugimi ameriškimi državami za ustanovitev novih tržišč za argentinsko proizvodnjo. Glavni pogoj za to je postopna opustitev carinskih meja, nakar naj bi sledil carinski sporazum z vsemi obmejnimi državami. Vojni :ninister je v svojem poročilu zahteval pomnožitev vojske, ker število prebivalstva vedno bolj narašča. Poročilo navaja dalje, da je pouk rezervistov pomanjkljiv za narodno obrambo. Letalstvo se je znatno izpopolnilo. Ker Argentina strogo izvaja svojo nevtralnost, je njena vojna mornarica skoraj neprestano na vožnji. Poročilo vojnega ministrstva pravi, da bo treba giede na vojno v Evropi reformirati vojno mornarico. Vlada je končno zahtevala 26 milijonov pezet za izpopolnitev argentinske trgovinske mornarice. Pomanjkanje aluminija v Ameriki New York, 30. maja. rs. Zaradi pomanjkanja aluminija je komisija za civilno obrambo odredila zbiranje aluminijastih ostankov do vsej državi. Napetost med Japonsko in Nizozemsko Indijo vedno bolj narašča Tokio, 30. maja rs. Japonski listi pišejo o zastoju pogajanj med Japonsko in Nizozemsko Indijo ter pravijo, da je položaj dosegel točko, ko mora Japonska zavzeti svoje odločno stališče. Za ta teden napovedanega sestanka med namestnikom japonskega zunanjega ministra in ministrom Nizozemske Indije ne bo. Japonska gospodarska delgacija bo najbrže zapustila Bata vi jo. Japonski tisk namiguje, da stoji za vlado v Bataviji in za njeno zavlačevalno ter neiskreno taktiko »neka gotova drža- va«. Kljub energični zahtevi s strani Japonske pred desetimi dnevi vlada Nizo- *, zem&ke Indije še vedno ni odgovorila. Listi poudarjajo, da ie bila Japonska doslej dovolj potrpežljiva. Tokio, 30. maja. s. Gospodarska pogajanja med Japonsko in Nizozemsko Indijo so na mrtvi točki. Na japonski strani ne vidijo nikake možnosti za zboljšanje položaja, ker je odvisnost odgovornih nizozemskih oolastev od Anglije in Amerike dokazana. Novi načelnik štaba milice Rim. 30. maja. s. S 25. majem je prenehal biti Achille S tarace načelnik generalnega štaba M. V. S. N. Na njegovo mesto je imenoval Duce generala Enzija Gal-biatija. Univerzitetna milica je praznovala včerai s posebno slovesnostjo obletnico svoje ustanovitve. Pomanjkanje živeža v Angliji Rim, 30. maja. a V lordski zbornici je lord. W al ton snoči nagla-siL, da so se zaloge živil Velike Britanije zelo zmanjšale, tako, da najnujnejših življenjskih potrebščin ni več dovolj za vse prebivalstvo. Prišla je ura, ko bo treba misliti na njihovo pra-\nčno razdeljevanje Predvsem bo treba radonirati potrošnjo mleka in jajc. Slednja bi se morala v bodoče deliti le otrokom in bolnikom. Napovedal je, da bo v nekaj tednih uvedena posebna kontrola tudi nad potrošnjo rib. Vse prebivalstvo se mora zavedati, je dejal, da je Anglija sedaj sredi trde borbe za svoj obstanek. Zajet angleški konvoj New York, 30. maja. rs. Iz ameriških pomorskih krogov se izve, da so nemške pomorske sile v severnem Atlantiku potopile, deloma pa zajele tri angleške transportne ladje in dve norveški cisterni v službi Anglije. Gre za parnike »Port Vel-lington« (8.301). »Citv of Winchster« (7210), *&exKxrrJoc« (1708) ter ckt—| Srednjeveške metode v Indiji Sanghaj, 30. maja. s. Angleška policija v Bombayu je sporočila vsem Indijcem, ki sc se udeležili protiangleških demonstracij, da bodo javno šibani. Policijsiki ravnatelj je tudi sporočil, da odslej ne bo več objavljen seznam are ti ran cev in ranjencev. To pomeni, da je njih število zelo visoko. V sredo je prišlo do novih krvavih spopadov med prebivalstvom ter policijo in angleškim vojaštvom Vojaštvo je ponovno streljalo na demonstrante. Zavrnjen angleški letalski napad Berlin, 30. maja. s. Snoči je nekaj angleških letal skušalo prodreti nad francosko obalo in v Nemški zaliv. Nemška lovska letala so jih pregnala in prizadejala sovražniku hude izgube. Nad Rokavskim prelivom sta bili sestreljeni dve angleški lovski letali tipa Spitfire, še preden sta prodrli do francoske obale. Ob vzhodni obali Frizijskega otočja pa so bili sestreljeni trije bombniki tipa Bristol - Blenheim. ko so skušali preletetd otoke ▼ prav majhni višini. Na nemški strani ni bilo ni-kakih izgub. Posledica stavk v Ameriki New Tork, 30. maja. rs. Po podatkih vojaških oblastev v Zedinjenih državah je bilo zaradi stavk v vojaških industrijah od 1. januarja pa do danes izgubljenih okoli tri milijone delovnih dni v vojni industriji. Med iadufltzUd m delavci je Se Po Rooseveltovem govoru Rim, 30. maja. s. Kakor poročajo ion-donafci dopisniki raznih ameriških listov. Rooseveltov govor ni bil povsod v Angliji sprejet s pričakovanim odobravanjem. Angleško javno mnenje je razočarano. Tudi oni, ki so mogii prečitati celo besedilo Roo-seveltovega govora, si niso na jasnem o njegovem celotnem pomenu. V dobro poučenih krogih je Rooseveltovo namigava-nje na Dakar, na Azore in na Cap Verda napravilo poseben vtis. Rooseveltovo sporočilo o povečanju patrolne službe v svrho zaščite prevozov v Anglijo pomeni samo ublažitev alarmantnih novic s Kret^s. Tudi V Zedinjenih državah ru dosopei Rooseveltov govor pričakovanega uspeha >Saturdav Evening Post« se b&vi V svojom uvodniku s posameznimi točkami predsednikovega govora in jih primerja z njegovimi prejšnjimi izjavami, ter pravi, da je vlada v VVashingtonu v pravem smishi besede prevarila ameriški narod Vlada se ne čud varno ter se boji narodove reakcije. Vlada v VVashingtonu je nestrpna in nervozna, ker se narod noče vživeti v vojno stanje in ker noče pozabiti, da je vlada obljubila ostati nevtralna. Roocievelt še nikoli ni imel poguma, da bi povedal narodu resnico. Ekiina krivda ameriškega naroda je v tem, da je verjel v obljube med volilno kampanjo. Oregonski guverner, republik inec Sora-gue je izjavil, da Rooseveltov govor ne more zadovoljiti ne intervencloniste in ne izo-lacioniste. Intervencionisti so ra^o^arani, ker Roosevelt ni sprožil svojega revolverja. Ves njegov govor je ena sama reka besed brez vsake praktične pomoči Angliji. Špansko časopisje posveča Roosevelt ove-mu govoru kratke komentarje. »Iniorma-clones« poudarjajo, da se bo javno mnenje, ki je po večini proti vojni, vpraševalo, kako si zamišlja Roosevelt ogrožanje Zedinjenih držav s strani osnih držav, ko vendar sam trdi, da bodo Nemci le težko prišli čez Rokavski preliv. Ni vojna, ki se bliža Ameriki, ampak Roosevelt se bliža kot slepec Evropi. List >Madrid< piše, da je Roosevelt prevzel nase strašno odgovornost, ker ovira hiter mir. Tudi v Bolgariji je napravil Rooseveltov govor zelo neugoden vtis. Listi poudarjajo, da je napravil Roosevelt nov korak na poti, ki vodi v vojno, toda trozveza računa z vsakim možnim razvojem svetovnega položaja in je pripravljena na vse more-bitnostt. Sicer pa. trdi bolgarski tisk, stališče Zedinjenih držav na noben način ne more vplivati na končni izid vojne, ki jo je os v Evropi že zmagovito končala. Finski politični krogi smatrajo Rooseveltov govor kot novo demonstracijo anglosaške bojevitosti, ki je povzročila ze toliko zla na svetu. Toda čas je z velikimi koraki na strani osi. Nemški tisk zmerno, toda objektivno komentira Rooseveltov govor, ki ga smatra kot tipičen proizvod tesnih Rooseveltovth zvez z Židovskim svetom. Roosevelt nI povedal ničesar, kar nI že znano. S svojim sistemom, ki se ga je posliižll prej za balkanske narode, je hotel zdaj strašiti Južne Američane z nemško nevarnostjo. >Voelkischer Beobachter« piše, da se s temi sijajnimi argumenti ne more polemizirati. »Boersenzeitung« pravi, da je govor v popolnem nasprotstvu z onim, kar je na pr. sam Roosevelt 28. oktobra 1940 izjavil, da nobena ameriška ladja ne bo prevažala municije za vojujoče se države. Tedaj je šlo za predsedniške volitve. Danes pa, ko mu je predsedniško mesto zagotovljeno, krši svobodo morij, o kateri si upa še svetohlJnsko govoriti. >I>eutsche Allgemeine Zeitung-z piše: Kakor politične vojaške fantazije, tako so tudi njegove trditve gospodarskega značaja docela absurdne. Roosevelt je rekel, da Američani sami ne morejo konsumlrati vseh lastnih proizvodov in morajo zato Izvažati. Kdo jim preprečuje izvoz? Samo vlada Zexurjjenih držav hoče ovirati svetovno trgovino in podaljšati vojno. Ce je statistično dokazano, da živi 45 milijonov v Zedinjenlli državah v slabih življenjskih pogojih, tedaj je absurdno, ako zvrača predsednik krivdo na Nemčijo. Dejstvo je, da se v Ameriki boje, da bi narod uvi del, kako oeue države sredi vojne ln z zmanjšanimi gospodarskimi možnostmi skrbe za dobrobit svojih delavskih množic. Washimrton, 30. maja. rs. Atlantska vojna mornarica ie prejela nalog, da mora razširiti svoje patrole v svrho m formacij konvojem in angleškim ladjam. * Washington, 30. maja. s. Preži d en t Roosevelt je imel snoči razgovor z angleškim poslanikom Halifaxom. Razgovoru je prisostvoval tudi angleški finančni strokovnjak Kenynes. Razgovor je trajal dve uri in pol in se je nanašal na produkcijo Zedinjenih držav, na obči gospodarski položaj in še posebej na kapaciteto ameriške vojne industrije. Dotaknili so se tudi nadaljnjih ukrepov, ki naj bi v popolnosti zagotovili Angliji dobave iz Zedinjenih držav. Halifax je po razgovoru novinarjem iz-! javiL da je sestanek potekel povsem zadovoljivo. Dodal je, da je čestital Rooseveltu k govoru, kd ga je imel pred snočnjim. Predsednik pa je bil presenečen, ker je bil na drugi strani poučen, da je s svojim govorom razočaral angleške neslužbene kroge. Francoski protest Viehv, 30. maja. rs. Francoska vlada je po ameriškem poslaniku izročila angleški vladi protestno noto zaradi bombardiranja fzogibajmo se nenre-fnjflfrnih dejan}! »SLOVENSKI NAROD«, Potok. 90. mmjm. 1941. T Stev. 153 Najtesnejše gospodarsko sodelovanje Italije in Hrvatske Načelni sporazumi • najvažnejših vprašanjih so ie Zagreb. 30. maj«, s. Grof Volpi d i Misu-rata je dospel 28. t. m. v Zagreb v spremstvu nekaterih italijanskih gospodarskih strokovnjakov kot predsednik italijanske gospodarske komisije, kakor io določa čl. 4. zvezne in garancijske pogodbe o sodelovanju med Italijo in Hrvatsko, podpisane dne 18. t m. V Rimu je imel grof Volpi dolse in prisrčne razgovore s poglavnikom. Ob tei priliki so bili proučeni obojestranski gospodarski interesi in to v duhu sporazuma in prijateljstva. Grof Volpi re je nato razgovarjal z odgovornimi zastopniki nekaterih ministrstev in z vodilnimi osebnostmi hrvatskega gospodarstva. Prišlo je do mnogih zaključkov, ki se nanašajo na razne pobude, s katerimi bo I talila sodelovala pri obnovi hrvatskega gospodarstva. Pospešila se bo gospodarska izmenjava med obema državama. S nora-zon ie bil dosežen v .sledečih točkah: 1. Komisija bo uredila goespodarsko živ-ljenie zlasti v vsej Dalmaciji in v področju Reke in sicer tako. da bo prebivalstvo obeh držav čimbolj enostavno in enotno ter najhitreje nadaljevalo gospodarske odnose. 2. Komisija se bo lotila tudi reševanja posebnih vprašani, tako zgradbe cest v nekaterih področjih Hrvatske po finančnem nacrtu, ki ga je hrvatska vlada že določila. Ta načrt se bo uresničil s pomočjo italijanske tehnične opreme. Proučila se bodo hidrotehnična vprašanja Hrvatske in s tem v zvezi izkoriščan ie hi-drotehničnih naorav v industriji in zlasti pri elektrifikaci ii železnic. 3. Glede denarnih valutnih odnosov je hrvatska vlada sporočila, da je bila ustanovljena Državna banka s pravico za izdajanje denarja, ki se bo imenoval krona. ki bo po sporazumih med obema vladama v stalnem razmerju z italijansko liro. Takoj se bo komisija lotila naloge za ustanovitev italijansko-hrvatskega kliringa in bo vse potrebno ukrenila za čim tesnejši valutni odnos med obema državama. V ta namen bodo odpotovali v nekaj dneh v Rim delegati hrvatske vlade, da se bodo zgoraj našteti načrti izvršili. 4. Komisija je bila nadalje poverjena, da prouči različna vprašanja in razne pobude, ki zanimajo obe državi. Grof Volpi je včeraj zvečer spet odpotoval v Rim. Prvo hrvatsko diplomatsko zastopstvo v Rimu Zagreb. 30. maja. s. Danes je odpotovalo v Run prvo diplomatsko zastopstvo neodvisne Hrvatske države pri Kv-irinalu. Sef poslaništva je sr. Štefan Peric, opolnomo-čeni minister neodvisne Hrvatske države. Ostali člani so dr. Anton Sablak in dr. Nikola Rusinović, kot tajnika, ter dva tajnika, dočim bo fungiral kot tiskovni in kulturni ataše pri Kvirinalu hrvatski pisatelj Anton Mizeteo. Blagovna izmenjava med Nemčijo in Hrvatsko Berlin. 30. maja. s. Doznava se. da bodo najbrže že danes zaključena trgovinska pogajanja med Nemčijo in Hrvatsko. Sporazum predvideva izmenjavo blaga v dobi od junija do septembra 1941 za okoli eno miljardo dinarjev. Hrvatska bo za dobavljene industrijske proizvode pošiljala v Nemčijo les. rude in žito. Solidarnost Maročanov Berlin. 30. maja. s. BOrsenzeitung« objavlja razgovor svojega dopisnika z maroškim kalifom v Tetuanu. Kalif je izja-\da je priključitev Tangerja v marosk; r ri-:• orat logična in je nato izrazil svoje prepričanje, da bo Španija pomirila Maroko s svojo gospodarsko, pravno in vojaško upravo. O stališču Maročanov glede na vsearabski pokret je izjavil, da bo Maroko solidaren z vsemi muslimanskimi organizacijami, če bo islam ogTOžen. Maro- Canl spremljajo s simpatijami odločno borbo Iraka proti Angliji, ker vsi Arabci dobro poznajo angleški sistem. Princ Mula j :1 ^n je izjavil, da molijo po vseh džamijah za zmago osi. Simpatije v?eh Maročanov so na strani Italije in Nemčije, ki bosta dal: Evropi nov red, ki bo zadovoljil tudi muslimane. S MHoodau se je rešil samo en oficir in dva mornarja Rim, 30. ma;a. rs. V londonskih uradnih krofih izjavljajo, da so se mogli s potopljenega »Hooda« rešiti samo en čast-r.ik in dva mornarja. Eksplozija je prišla tako nepričakovano in silovito, da se oni, ki niso bili takoj ubiti, niso mogli rešiti v pok*, u železa in ognja na ladji. ^Hood« je imela normalno 1341 mornarjev na krovu. Avtomobilska nesreča predsednika novozelandske vlade Rim. 30. maja. rs. Novozelanski ministrski predsednik Fraser se ie na vožnji xz Aleksandri je v Kairo nekoliko poškodoval. Minister :e obiskal novozelandske ranjence, na tx>vratku pa se je njegov avto, v katerem so bili tudi drugi ljudje : re mil '•aimk ministrskega predsednika je bil hudo ranjen, šofer pa si ie zlomil nogo. Neki . novozelandskega gene- ralnega štaba si ie zlomil roko in nekaj reber. Mobilizacija žensk v Angliji Rim, 30. maja. rs. Angleški radio javlja, da se morajo vse Angležinje, rojene I 1910.. priglasili 14. junija v »narodno sliižbo*. Drobiž iz Hrvatske Zagreb, 30. maja. Pogajanja za ureditev železniškega prometa med Hrvatsko in Madžarsko so se zadovoljivo zaključila. Na podlagi sporazumov se zdaj izdelujejo železniški vozni redi in tarife. Otvor j en je bil poštni promet na področju Like, Gorskega Kotara in Primorja. Kar se tiče Dalmacije, je bil dosedaj vzpostavljen postni promet samo z Dubrovnikom. Madžarski urad za zunanjo trgovino je poslal v Zagreb stalno delegacijo z dr. Nanho, tajnikom madžarskega urada za zunanjo trgovino na čelu. »Deutsohe Zel-tung« iz Zagreba poroča, da je zagrebška podružnica Mednarodne družbe spalnih vagonov spremenila svoje ime v »Hrvatski spalni vagoni«. Družba razpolaga z nad 30 spalnimi in restavracijskimi vagoni, ki so pripadali 40 garnituram v bivši Jugoslaviji. »Hrvatski Narod« poroča, da bodo izpuščeni hrvatski vojaki, ki so bili ujeti v Srbiji in Bolgariji. Računajo, da bodo do konca tedna izpuščeni vsi hrvatski ujetniki. — Madžari »o izpustili rudi Slovence. Po vesteh hrvatske državne agencije »Velebit"-, ki so jih objavili vsi zagrebški listi, so v nedeljo madžarska vojaška oblastva izpustila veliko Število ujetnikov madžarske, nemške, hrvatske. «*loven**ke in bolgarske narodnosti, ki so pripadali jugo-slovenski armadi. Vsi izpuščeni bivši ustniki so madžarsko državno oziroma operacijsko področje že zapustili. — Velika županstva že poslujejo. Veliki župan velike župe Prigorje, ki ima svoj sedež v Zagrebu, je že začel poslovati. Velika županija Prigorje ima svoje uradne pi ost ore v Zagrebu v Jurišičcvi ulici 9. Veliki župan sprejema stranke vsak torek, četrtek in soboto od 8. do 11. ure. — Izročitev Dubrovnika, Hvara in Trebi nja neodvisni hrvatski državi, je po poročilu »Hrvatskega Naroda« potekla kar najsvečaneje. Pred znanim Knežjim dvorom v Dubrovniku so predstavniki italijanske armade dočakali hrvatskega generala Ivana Prpiča, ki se je pripeljal v Dubrovnik z velikim spremstvom. Prav tako svečan je bil tudi prevzem otoka Hvara, ki so ga italijanska oblastva izročila novo-imenovanemu hrvatskemu okrajnemu gla- Za zdrava živila v Ljubljani Inženir -specialist preiskuje IIvila, zlasti mleko, moko in krah LJubljana, 30. maja Za zdrava živila v Ljubljani skrbi kemični laboratorij v mestnem tržnem uradu, kjer poseben, za ta namen specializirani inženir kemije neprestano preiskuje najraznovrstnejša živila, v prvi vrsti pa seveda mleko ter moko in kruh. Od novega leta pa do srede maja je natanko pre-iskal do 1000 vzorcev mleka! V čast našim mlekaricam pa moramo takoj ugotoviti, da je bilo 700 vzorcev mleka popolnoma zdravih in dosti snažnih. V hudih skuftnjavah so pa bile mlekarice in mlekarne posebno zadnji teden aprila in pred veliko nočjo, torej v tistih nemirnih in razburljivih časih, ko se mlekarice niso upale v mesto, gospodinje so pa potrebovale največ mleka za potice. Časi so minuli in nobene nevarnosti ni več, zato pa pozabimo tudi na te skušnjave, ki so mlekarice n mlekarne zapeljevale h krščevanju mleka. Pa se je spet obrnilo, da brhke mlekarice ne smejo več v mesto, zato so skušnjave mlekaric iz naše pokrajine spet vsak dan večje, saj se vendar mleko lahko tako dobro proda in izkupt zanj prav čeden kupček denarja. Kakih 300 mlekaric in mlekarn se je torej vendar skušnjavam pustilo zapeljati ter so zato zaradi onesnaženega ali posnetega, večkrat celo za oboje in cele zaradi krščenega ter tudi zaradi krščenega in hkrati onesnaženega mleka morale plačati 80 din za preiskavo in pre-slišati hud ukor. Ce prvič ni pomagalo, so pa namesto ukora dobile plačilni nalog ter je bilo treba plačati do 200 din globe. Pa tudi med onimi 700 pohvaljenimi mleka-ricami jih je bilo nad 100, ki so bile opo-Siinjane zaradi nesnage, zlasti pa tudi zato. ker je natančni inženir v mleku našel premalo maščobe. Bnako strogo je pa mestni laboratorij preiskoval tudi druga živila ter analiziral blizu 300 vzorcev. Preiskati je bilo treba mnogo marmelade, če ni morda slajena s saharinom, prav tako pa tudi mnogo konzerv, ker je n. pr. borova kislina prepovedana za konzerviranje živil. Kar se tiče marmelade in podobnih sladkih izdelkov, je že mnogo bolje, a tudi naše tovarne konzerv se ne poslužujejo zdravju škodljivih kislin za konzerviranje. Med vsemi 300 vzorci raznovrstnih živil je bila namreč komaj devetina neprimernih. Prav vsak dan dopoldne ln popoldne pa uslužbenci mestnega tržnega urada pregledujejo pekarije in prodajalne kruha ter neprestano nosijo vzorce v kemični laboratorij. Ugotovljeno je, da so se peki naučili peči boljši kruh. čeprav je pšenična moka mešana s koruzno moko. Teža ni vedno pravilna in še več je pritožb, da peki podraže kruh, kadar njih zaloga gre h kraju. Ta stvar je pa sila nevarna, še bolj pa grda, in zato naj se peki ne spozabijo, da bi v teh časih na brezvesten način izkoriščali stisko. V mestnem tržnem uradu namreč sedi sila strog gospod, ki ima čez glavo dela zaradi izkoriščevalcev in verižnlkov. Kljub temu Ima pa vedno odprto uho. da ne preslišl imena prav nobenega grešnika, saj mu jih ljudje hodijo pravit z vseh strani mesta. Mnogo pa morajo peki prestati tudi po krivem, ker ljudje ne dobe vedno enakega kruha. To bi bilo mogoče samo tedaj, če bi vsi peki vedno dobivali enako moko. Ker pa je moka precej različna. zato tudi najboljši mojstri ne morejo peči vedno enakega kruha. Kamenje razbijajo na njem čika Savo si zavele kravato iz Železne palice Ljubljana, 30. maja. V dobi strojev ljudje ne občudujejo več posebno telesne sile in atleti ne veljajo za junake, kakor nekdaj. Toda dandanes je čedalje manj izredno krepkih, telesno harmonično razvitih ljudi z železnimi mišicami, prekipevajoče življenjske sile in neuničljivega zdravja: že zaradi tega zasluži takšen človek zanimanje nas telesnih sla-bičev, ki nam civilizacija pije vedno bolj kri. Atlet pa, ki ga te dni občudujemo v Ljubljani, je vreden zanimanja že zaradi svoje življenjske usode. Ali ni tudi v tem tragedija, da je eden najboljših atletov, v resnici nadčloveške moči, osivel v svojem nenavadnem poklicu in ostal prav tako reven, ko se mu že bliža večer življenja, kakršen je bil ob rojstvu? Poznajo ga v širnem svetu in v bivši Jugoslaviji je bil Se posebno popularen. Doživel je že mnogo lepše čase. ko je bila njegova artistična sposobnost zelo cenjena. Toda bil je predobrega srca, da bi si v dobrih letih kaj prihranil. Pogosto je nastopal v korist dobrodelnih in prosvetnih društev, kar je var ju. Italijanski vojaki so Hvar že zapustili. Enako svečan je bil prevzem tudi v Trebinju. ki ga je od Italijanov prevzel hrvatski ustaški poverjenik Muhamed sarič. — Velika politična zborovanja po Hrvatskem. V nedeljo je bilo po vsej hrvatski dižavi veliko političnih zborovanj. Ministra dr. Budak in ing. Frkovič sta se udeležila zborovanj v Varaždinu ln Gjurgjev-cu minister dr. Artukovič zborovanja v Osijeku, minister dr. Dumandič zborovanja v Banja Luki. minister dr. šušič pa zborovanja v Dugem selu. Tudi zborovanj v ostalih krajih so se udeležili najvidnejši pi cdstavniki ntve hrvatske države, dočim se je zborovanja v Novski udeležil tudi novoimenovani veliki župan velike župe Zagorje Stjepan Uroič, kmet iz Repušnice pri Kutini v Moslavini. Na vseh zborovanjih so v glavnem govorili o novih smernicah hrvatskega ustaškega pokreta. I KOPALIŠČE NA LJUBLJANICI OTVORJENO I Pasji nos Jeremiji Babkinu. trgovcu, je nekdo ukradel medvedji kožuh. In zelo mu ga je bilo žal. — Lep kožuh je bil to, meščani. Naj me stane kar hoče, moram ga dobiti nazaj. Ln tudi našel ga bom. Primoj-duši da ... Tako se je hudoval naš Jeremija. Od doma je odšel Jeremij Babkin in je poiskal detektiva s psom. Kmalu je prišel mož. slabo oblečen, zavit v pelerino. In ž njim je prišel pes. Bil pa je ta pes črn. kot sam pe- . klenšček. Imel je dolg gobec in pa vohal je po zraku. Bil je res dober detektivski pes Takoj so Sli na delo. Naj- i prej je agent odpeljal psa pred vrata [ sosedne trgovke, mu rekel »ps« ter se oddaljil. Povohal je pes po zraku, pogledal po ljudeh, ki jih je bilo okoli njega že cel trop, ter se napotil v trgovkino stanovanje, naravnost k mizi in je povohal miznico. Trgovka se ga je ustrašila ter se takoj pomagala med ljudi. Pes pa brž za njo in jo zgrabi za krilo. Hotela se ga je otresti in pobegniti: toda pes je zelo grdo zarenčal in je rajše obstala, misleč »saj roki pravice tako ni mogoče uitic. Ko pa je zagledal še agenta, policijskega namreč, je padla na kolena in na ves glas zaklicala: — Saj ste me ujeli. Nič na tajim. Pa Se pet loncev smetane — in pa aparat; vse je v sobi. Kar odpoijite me na policijo. Mnoiioa pa je gledala ln se čudila, kaj bi to bilo. — Ja kaj pa kožuh? — so jo vpia-šali. _.____- - — O kožuhu ne vem ničesar, — jim je odgovorila. — Vse drugo je pa res. Priznam. — Ln so jo kar na lepem odgnali. ,# Zopet je agent spustil psa, da bi iskal sled. Pogledal je pes okoli sebe. povohal zrak in skočil k poštenemu meščanu — upravitelju komunalnih stanovanj. Revež je parkrat spremenil barvo, nazadnje je pa prebledel in pred vsemi padel na obraz. — Kar zvežito me, pošteni ljudje, Jobri meščani. Denar sem sprejemal za vodo, pa sem ga zapravil v svoje veselje in vašo škodo, — je dejal upravitelj. In so meščani skočili nanj ter ga ga zvezali. Pes pa je med tem pridno :skal tatu trgovčevega kožuha. In tako je hodeč za sledjo prišel v neko pisarno, kjer je sedel za mizo uradnik. In ^el ga je vleči za nogavico. Prebledel je uradnik in padel je pred j udi na kolena rekoč: — Kriv sem. Oprostite. V uradniški knjižici sem zbrisal letnico in jo popravil, samo da mi ni bilo treba iti k vojakom. In jaz, nesrečnež, uživam zato še zaščito države. Kar odvedite me! Po tem tretjem naključju ao bili ljudje že vsi zbegani. — Res čuden pes je to, — si je mislil vsak sam pri sebi. Trgovec Babkin se je malo zamislil, parkrat pomežikal, vzel iz žepa denarnico ter plačal agenta. — Pojdita k vragu, ti in tvoj pa*. Vrag vzemi vaju in pa ukradeai kožuh! Da bi ga... Pes pa se ni dal odgnati, temveč je stopil naravnost pred trgovca. Stemnilo se je trgovcu Babkinu pred očmi in se je iz strahu skril za zaboje, zložene pred njegovo trgovino. Toda pes je šel za njim in mu vohal samo gamaše. Spremenil se je trgovec. Zardel je in prebledel. — Kaj hočemo, — je zamrmral sam pri sebi. — je že tako. Bog res vse vidi, — je dejal gledalcem. — Prav res. pasja zalega sem in pasja kost in pa — goljuf. Veste, kožuh niti moj ni bil. Svojemu bratu sem ga vcel in nisem mu ga vrnil. Po teh besedah pa so se ljudje raz-bežali na vse strani. Vsak se je bal tega zagonetnega psa, črn uha. Ko ni bilo na dvorišču nikogar več, je pes vohal po zraku kar tako. Popa-del pa je še nekaj ljudi, ki jih je bila radovednost prignala na dvorišče. Vsi so bili grešniki in vsi so priznali svoje grehe. Neki falot je zaigral državni denar, drugi je pretepal svojo ženo, in tretji je priznal nekaj takega, kar se ne bi spodobilo. Vsi so se razbežali. Tudi mimo dvorišča ni hotel nihče iti. Na dvorišču sta ostala sama. pes in pa — agent. Pa se je prilizljivi pes hotel prikupiti gospodarju - agentu, in je stekel k njemu. Mahal je z repom in se mu je hotel dobrikatL Agent pa je prebledel in padel pred psa na kolena. — Z zobmi me daj, meščan! Okolji me! — je dejal. — Malo prej sera dobil za tvoje vzdrževanje Štiri rublje in sem dva obdržal. Kaj se je potem zgodilo, ni znano. Gledal sem. da sem jo osramočen čim prej popihal. Sicer pa — mar to, kar se j« bilo zgodilo, ni bile dovolj? zaslužil, je sproti razdal revnim ljudem. Se vedno bi lahko kazal svojo izredno moč v največjih dvoranah pred kritičnimi gledalci, a predstav večjega sloga ne more organizirati sam. Zato se giblje le med preprostejšimi ljudmi, ki tudi najbolj sočustvujejo z njim — njegova pozornica je Figovčevo dvorišče. Včeraj popoldne se je tam zbrala precej številna množica gledalcev in nihče ni bil razočaran, pač pa marsikdo zelo presenečen. Sloves »čika Save« se je kmalu razširil med ljudi in kdor vidi enkrat tega moža jeklenega telesa plečatega, kakršne smo si zamišljali pravljične »ajde«. ga ne bo tako zlepa pozabil. Mož je že 61 let star. Tehta 124 kg. toda na njem je malo masti — močne kosti prepletajo predvsem jeklene mišice. Atlet je legel na gola tla in si zavalil nad 50 kg težki sod na trebuh. Sod je poskakoval na trebuhu kakor žoga, atlet ga je vzdigoval s samimi trebušnimi mišicami. Toda njegov trebuh prenese še mnogo več: naložili so mu tri sode, okrog 180 kg težke, in na nje sta stopila še dva moža. Jeklena je pa tudi njegova glava: posadil si je na njo okrog 50 kg težko nakovalo in dva moža sta na njem kovala železo. Čeprav si atlet nalaga že 7 križ. ima Še vedno goste lase, ki jih lahko primerjamo s Samsonovimi. Na nje si je obesil 20 kg težek utež. potem pa 5e 50 kg težek sod, ki so ga obtežili še z 20 kilogramsko utežjo. Občudovanje med gledalci je čedalje bolj naraščalo. Toda to je bil šele začetek. Atlet si je zavihal rokave srajce, pokazal ljudem debelo desko in dolg žebelj, ga vzel v roko ter ga z enim samim zamahom zabodel v desko. Potem je zamahnil še dvakrat z dlanjo po njem ter ga prebil skozi debelo desko. Komaj so si pa ljudje oddahnili od presenečenja, jih je Čakalo še večje. Atlet je zopet legel na tla in si položil težak podpeški kamen na trebuh. Prosil je močnega možaka, da mu je kamen razbil s težkim kladivom na trebuhu! Mož je zavihtel kladivo z vso silo, toda moral je udariti večkrat, preden je kamen razpadel. Ljudje niso verjeli svojim očem. Potem je pa atlet še legel na trebuh, da so kamen razbili na križu . .. Gledalci so navdušeno ploskali, a atlet jim je takoj postregel z novim presenečenjem; z vso silo je zamahnil s 3 cm debelo desko po svoji glavi, da se je razpočila — namreč deska, ne glava ... Njegova glava pa prenese še mnogo hujše udarce, kar smo se takoj prepričali. Atlet se je udaril po glavi s profilnim železom s takšno silo, da se je zvilo v kotu 45 stopinj. Višek produkcije je bil. ko je osem mož hkrati zvijalo okroglo betonsko železo, profila 16 mm, okrog atletovega vratu. Takšna železna zanka bi zadušila bika, atlet pa ni niti trenil z očmi... Potem je vzel v roke še sam profilno železo in si ga zvil dvakrat okrog vratu, da je vrat tičal v dveh zankah, v nekakšni železni kravati. S to kravato se je atlet predstavil tudi nekaterim gostilniškim gostom in v krožnik je padlo nekaj drobiža. Prihodnja predstava bo v nedeljo. Cika Savo bi rad posvetil eno predstavo tudi v korist Rdečega križa — kljub vsej stiski, ki jo preživlja zadnje čase. še vedno misli bolj na revne ljudi, kakor sam nase. Pogrešane! se Javljajo so iz Beograda došla na Rdeči križ. Svojce prosimo, da dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22b-ri., odgovore: Arko Ivana, Antonijevič Mihajlo, An-dcljsek Antonija in ostali; Babic Pavla družina, Balenovič Alojzija, Bisail Zlatko, BokSič Mihajlo in ostali, Brazdil Leopolda rojena Gruden, Brgiez Katarina, Bloudek Vida, Batlč Helena. Bonča Ivan, Pavla. Bajec Mara, Bugarina Vera, Bukovič Ivo ln družina, Bud-kovlč Viktor, Bltlnar Ivanka, BatriCeviC Angelina; Cotič Alojzij, Crnojalde Mllivoj, Cerar Štefanija in Dana, Ooffon Arigo, Cipru* A. Ljubica, Cebin Kozina; Ook Josip, Ook Stanko, Čebul j Mara, Cotlč Slobodan; r>enlc Gordan* roj. Marica Bonča, Dogo Luka P te rodbina, DJerdjovič Johana 1 A. Vukotič. Divjak Branko, Dobrllovlč Nl-Xo, Dular Terezija ln Olga, Dobovisek Stenko, Dumbodze Levan, Djuraskovlč Jovan, dr. r>JordjeviC Dragoljub; Eržen Amalija roj. - Luka, Ferbežar GabčOc, Pedorenno Tatjana; Gabauer Alfred in o«tali, Godnlg Tatjana. Gor j up (Jožefa) Angela, Gregorčič Suzana, Grkovlč Slobodan, Glu&lč Marica, Gerzina Boris, Zdena, dr. Gorate Fran, Grubor Milena, Golob Jooipina roj. Ook, Grilc Ivanka, Grbič Pavla, dr. Godina D„ Gclič sestra Aventlna, Gričar S. Hermene-gilda. Glušič Andrej; Heidt Rudolf in žena, Hodelj Franc, Hribar Mici, Hujič Angela roj. Jakopič, Horak Marija, Hoenig I.iza. Hediet Alojzija, sestra Nudilja. Hvala Olga, dr. Hadži Ste-vari ln soproga; IvanuSa Ivanka, Ignjatovlč Milka, Hovar Angela; Jerina Helena, JaksiČ Marija, Jerman sestra Gottharda. Jakse Ljubica, Janjuic-vič Mira roj. Florjančič, Javorina Savka, inž. Judnič Božo, Justin Amalija, Jovanovič Marica, Jovanovič Dragomir, Jova-novič Mile, Vera, Mina, Jovanovič A ca M., Jovanovič Milica M.; Kanavazevič Vera, Kelec Ivan. Korn Marta; Keserovlč Sonja, Inž. Kostlč Kost a. Kramar Angela, Krašeninikov Marija roj. Krcgar. KlemenčiČ Marinka, Kramar Fra-nla in ostali; Kolar Anica. Kavčič Franc, K*-koc družina, Klenovsek Karel z rodbino, Kastelic Marija, Kemperle Ciril in ostah, Kravanja Marija, Kaplan Ivan, Kostevc Mslči družina. Knez Ivanka, Kumar 2elj-ko. Korbler Ida. Kovač Silva, Kneževič Blagoje, Kokalj Tonči in ostali, Kahle Suzana, Krstič Daca. Knavs Antonija, Ko-bentar Anton, Kozič Helena; Laban Vilma, Lampret Julija, Levičar Vilma, Lipič Marija. Lupine Olga. Lazare-vič Zdenka roj. Ivančlč, Lazovlč Racimila, dr. Lukman Srečko, Lapajne Venčeslav, Lisac Ludvik, Levstek Frančiška; dr Mozetič Franjo, inž. Mozetič Boris, Mink Adolf, Milavec Albin. Milanovič Marija, Mestrovič Zora, Merin Vilma, Mekinc Viktor, Markovič Branislav, MarinievlČ Angela roj. Pust. Marijanovič Vera, Mar-čič Mariška, Malner Mara, Maksimovič Jeorostma, Maver Jaculme, inž. Milosevič Aleksander, Merjasec Franco, Majcen Katarina, Mužar Angela, Melcher Emrna, Mlakar Silvester, MiklavČič Milka. Markovič Josip, Mihove Alojzij, Emica, Murgel Dcnizija. Martelanc Anica, Inž. Mandic Stanko, Mužar Ana sestra Metodija, Musič. Jurij; Iz NiSa., Paračlna Iti Jagodina je prišlo nekaj odgovorov na Rdeči križ. Svojce prosimo, da dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22b-II dosla obvestila. Cihič J. Danilo. Crnkovič Matko, DJor-djevič Naka, Grebenšek Ernest, Ilič Dragica. Jakse Ivan—Jaslnski Nikola. Koče-var Leopold, Koče var Ivana in Polde. Ker-žič Rudolf. Kek Ivan, LipovSek Franjo, Miioševič Leposava, Mišic MIlan, Maksimovič Bogoljub, Makotar Aleksander in ostali, Mag-jer Oto, Obradovlč Radoeav, Pasholovič Vladimir, Pust Ivan, Rozman Mica. Rudež Mlo. Srhweiger Stanka, To-maaič Lenka, Trajkovič Ljubivoje, Trn-koczy Zdenko, ing. Vrhunc Nejko. Naprošajo se g. Ing. Mihailo M. Zlaič, Turnograjska št. 4 in g. Fani Vintar, Gruberjevo nabrežje, da dvignejo v poizvedovalnem oddelku RK na Miklošičevi cesti 22b — za nje došla obvestila. Iz Zaječara je prišlo nekaj odgovorov na Rdeči križ. Svojce prosimo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti SU 22 b-11. Božič M. Jakob. Bodlej Mara, Goiež Štefan, Krebelj Mila, Koželj Ivan, Milavec Jo-ško, Nikoiič Ana. Nanut Franc, Najdano-vič Najdan, Pregelj Bogomil, Ravnik Franc Zobec Jože, Zelič Franc in Julijana, Vit-is Angela. Nove avtomobilske tablice * Ljubljana, 30. maja. Avtomobili, ki so registrirani v Ljubljanski pokrajini bodo v kratkem dobili nove evidenčne tablice, s katerimi bodo zamenjane dosedanje. Nove evidenčne tablice bodo razen s tekočo številko označene z znakom »L B.«. KOLEDAR Danes: Petek, 30. maja: Ferdinand, Ivana Orleanska. DANAŠNJE PRIREDITVI: Kino Matica: Lepa Suzy. Kino Sloga: Madame Butterfly. Kino Union: Za otrokovo srečo. Kazstava moderne slovenske likovne umetnosti v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tyrseva cesrta 6; Hočevar. CelovSka cesta 62; Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. — Razstava Slovenskega Hka, na kateri razstavljajo najmlajši: Dolganova, Jakič, fitrekelj in Perko, poleg Franceta Kralja, bo odprta le še nekaj dni. V nedeljo in ponedeljek bo ob 11. uri vodstvo. Ogled toplo priporočamo. Vstopnine prosto. —lj Poletni čas odpiranja. Združenje brivcev in frizerjev v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo in članstvo, da se uvaja z 1. junijem do 31. avgusta poletni čas dela in sicer: od pol 8. do 12. in od pol Id. do 19. ure. Ob sobotah in dnevih pred prazniki pa se obratuje normalno, to je od pol 8. do 12. in od 14. do 20. ure. 289-n — Nesreče. Šestletna delavčeva hči Tatjana Dolgan iz Rodice pri IX»mžalah se je včeraj igrala na cesti, baš v tistem hipu pa je pri vozil po cesti neki avtomobilist ki je otroka podrl. Dekletce je dobilo hude poškodbo po vsem telesu. — V Dobu pri Domžalah so se igrali otroci na skednju nekega poseotnika, kjer so prišli tudi v bližino slamoreznice. Med otroci je bil tudi 2 leti stari delavčev sinček Franc Berdajs. ki je vtaknil v slamoreznico desno roko in mu je ta odrezala prste. — Posestnik Anton Stritar iz Velikih Lašč je šel včeraj popoldne od doma po opravkih, na cesti pa ga je podrl neki kolesar. Stritar si je zlomil desno nogo. SPORT — SLAZ-sluibeno. Naprošamo sledeče gg. sodnike, da sodelujejo na meetingu SK Planine: Gorjanc, Kermavner, Fine, Hvalo, don kal, Zupančič, Cuderman, Glavnik, Stropnik, žebot. Trtnik, Premrl. MeguSar. Nagy. Ker se prične prireditev točno ob 10., naprošamo imenovane gospode, da se ob pol 10. udele2ijo kratke seje na Stadionu, vzhod iz Tvrsevje ceste, S LAZ. mm. 123 »liOTHIKI NAROD«, P**. t». maja mm ftfflBl četrti most čez Gruberjev prekop Medtem, ko so dru«« rušili mostove, je T jnMjana dobila ie en most, ki bo kmalu Ljubljana, 30. maja, *Po razsulu Jugoslavije so nekateri imenovali Slovenijo > deželo porušenih mostov<. Slovenci smo v polpretekli dobi neprestano moledovali za mostove in ceste. Vsako, de tako majhno ceatno delo je bilo zarad/ tega tem večji dogodek. Se bolj redko smo dobivali mostove. Razvoj prometa je zahteval trdne mostove za večjo obremenitev, a na£e reke ao marsikje premoAcali tudi na glavnih cestah leseni mostovi. Napisi ao opozarjali voznike, da Je dovoljena le omejena, obremenitev. Zato je bila se tem večja nesreča izguba številnih betonskih mostov v mnogih slovenskih krajih. Vsi moetovi bodo sicer obnovljeni, a dežela trpi veliko Škodo ze zaradi prometnih ovir, 6etudi bi ji za nove mostove ne bilo treba nič prispevati, CE BI LJUBLJANA IZGUBILA MOSTOVE.. . Ljubljani je vojna vihra povsem prizanesla, 6e izvzameino vojaška skladišča, Id so bila opienjena in zažgana v dneh razsula.. Obranjeni so ostali tudi mostovi v ljubljanski okolici. Ce bi se jugoslovanska vojaka umikala redno po ljubljanski kotlini, bi nedvomno ne prizanesla tudi tem mostovom. Marsikje so razstreljevali mostove brez vsakega načrta in čuditi bi se ne smeli, če bi minirali tudi ljubljanske mostove. Ti mostovi sicer premosčajo tako ozke reke, kakršne ao moderni armadi le malenkostna ovira Mesrto samo bi pa bilo ohromiJeno, če bi ga rezali na več delov Ljubljanica, Gruberjev prekop in G rada-delca. Samo Ljubljanico premoSča v mesta 10 mostov. Gradasčica ima 7 mostov (vđtcJtl so todl začasni mostiči). Najslabše premoflčen )e pa Gruberjev prekop, ki ima sttvi 3 mostove, če ne upoštevamo mostu ot> koncu Streiliske ulice, ker se m gotov. ManJSl pomen imajo mostovi Malega grabna, ie eden, na koncu Opekarske ceste, je primeren aa vozovni promet z večjo obremenitvijo. K tem mostovom bi bilo treba prišteti se nekaj železniških, tako sta na primer na dolenjski progi med dolenjskim in glavnim kolodvorom dva mostova. MOSTOV NI NIKDAR PREVEČ C3m več mostov drža čez reke v mestu, tem krajše so poti med posameznimi okraji m promet se laže razvija. Ljubljanica je zdaj te precej gosto premosčena; v enem primera govorimo Ze o mostovju. o mostovih no Marijinem trgu. Tu v resnici niso preveč 3 mostovi, čeprav bi tudi en sam. dovolj strok most lahko prav dobro služil •nro^emn namenu. Med t rim ost jem in čev-iarakim mostom je precejšnja razdalja in *e nekaj časa se kaze potreba po mostu za osebni promet, bodisi pri Gerberjevem stopnišču (ta must bo se bolj potreben, ko bo Svibičeva thllca zvezana z Zvezdo) ali med Dvomim trgom in Cankarjevim nabrežjem. Resno računajo z novim mostom v booocoopti med Vodnikovim trgom ln Sv F^tra nasipom in je zato tudi nova tržnica raacdeijeoa na dve poslopji. V prihodnosti se bo knrala tudi vedno bolj potreba po mostu med Poljanskim nasipom — pri mestnih stanovanjskih hišah — in Sv. Petra nasapom. Ze pred leti so nekateri dokazovali, da bi bilo treba. Ljubljanico premostiti z večjim mostom za vozovni promet prt ustju Malega grabna, tako da bi blk> Trnovo zvezano z Ižansko cesto. Pričakovati smemo, da ho Ljubljana dobila te mostov** prej ali slej. BOJ ZA MOSTIĆ POD GOLOVCEM Most ob koncu StreliSke ulice je zdaj v glavnem *e končan. Končan je pa tudi boj za ta mostlft. Naselbina pod Golovcem, ki se je zadnja leta začela siriti tudi na po-Jq gozdnatega Golovca, je ze dolgo potre ^»ovsla. se eno zvezo z mestom, neposredno med Hradeckega cesto in StreliSko nfieo. Prebivalci so se zavzemali dolga leta za novi most, Ki jim ga je občina tudi obljubila. Od1 obljub do dejanji, je pa pogosto dolga pot. že nekaj let je bil odobren kre-vendar ao se pojavljali neprestano kakšni zadTSki. Nekaj časa je celo kazalo, da bodo načrti odloženi enkrat za vselej, atesti fle. ker se je nekaterim zdelo, da most ni tako nujno potreben. Težave so bile tudi zarada tega. ker pot do novega mostu na desnem bregu prekopa drži čez zoreznico. Zato je Imela se železniška uprava besedo. JESENI SO ZACELI I>elo pa je vendar bilo razpisano in prevzelo ga je podjetje in±. A.. Umek iz Ljubljane. Delati so začeli v začetku septembra. Čeprav je most namenjen samo za osebni promet, je vendar precej velik. Premostitev z železno konstrukcijo bi bila preprostejša, a doba železnih mostov se je že preživela Betonski mostovi so mnogo bolj vzdržljivi m vzdrževalni stroški ne pridejo niti v postev. medtem ko je treba železne konstrukcije na prostem stalno skrbno varovati pred rjo. To omenjamo samo mimogrede, ker so se nekateri vpraševali, zakaj se niso odločili za železni most. češ delo bi bilo mnogo prej končano, ker bi bilo treba betonirati samo temelje. BETONSKI OBOK Z KAZPETINO S5 m Konstrukcija novega mostu je eleganten betonski obok z raz petino 35 m. Most je projektiral inž. Pogačnik. — Delo je bilo v tehničnem pogledu dovolj zanimivo, čeprav ne posebnost. Vprašanje zase je bila postavitev opaža v zelo globoki strugi. To »e pravi, da so morali premostiti prekop z leseno konstrukcijo, ki je nosila opaž za beton. Nosilne stebre so postavili na dno struge. Voda je tam precej deroča, tik nad zapornico. Lesene opore so morale biti postavljene trdno, da jih ni voda izpodnesla. Opaž za betonski lok je moral biti zelo natančen. Ta dela so bila zelo zamudna. S temelji ni bilo posebnih težav. Kopati ni bilo treba posebno globoko, ker je ob prekopu plast trdnega škrilja. Pozimi je delo moralo počivati dva meseca in pol. V začetku aprna, preden se je začela vojna, so beton razo pazili in hkrati je komisija pregledala konstrukcijo ter ugotovila, da je bilo posedanje pravilno. DEIA> BI BILO ŽE GOTOVO Zdaj bi bilo lahko gotovo že vse delo, če bi ne nastopile nekatere nepričakovane ovire. Razen betonskih del je bilo precej dela tudi s kamnltnlm zidovjem. Betonska konstrukcija premosča le strugo tik nad obrežnim opornim zidovjemt med peto oboka in bregom je pa bilo treba napolniti praznino do cestne višine z visokim nasipom nad brezino in sezidati trdno zidovje. Na levem bregu je kamnitni zid med obokom dolg 5 5 m, na desnem pi celo 11 m. Desni breg je za 10 stopinj višji od levega, zato so morali tam položiti Se stopnice, širina mostnega hodnika znaša 3 m; most ima torej širino enosmernega cestišča. Ni še zbetoniran in asfaltiran tlak in ne postavljena ograja, ki je iz litega železa. Delo zdaj zadržuje pomanjkanje cementa. Težave so bile tudi z ograjo, ki je bila narejena v livnici v št. Vidu že pred vojno in je je polovica že v Ljubljani. Drugo polovico pričakujejo zdaj po uspešnem posredovanju, da bi dovolili uvoz. Dola so bOa prevzeta, ko so b'le Se mnogo nižje cene. zato pač stroški presegajo prvotni proračun. Proračun znaša okrog 450.000 din. Inseriraj v „Slov. Narodu'4 DNEVNE VESTI LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Zanimiva in zabavna ljubavna zgodba LEPA SUZT Gilbert Gil, Michele Morgan, Georges Lannes. (Sslovenskimi napisi.) KINO MATICA, telefon 22-41. Predstave ob 16.. 19. in 21. ari. KINO SLOGA. tel. 27-30 Ob 16.« 19 in 21. url Danes poslednjlč: M A DAME B I T T E K F L Y Maria Cebotari. Fosco Giachetti Jutri cirkuška atrakcija Trije vragi Predstave ob 16.. 19. in 21. uri! Film sloboke in eunl i ive vsebine ZA OTROKOVO SREČO Film ie opremljen s hrvaškim besedilom Kino Union Tel. 22-21 Danes zadnjikrat Našim naročnikom Ker je izhajal »Slovenski Narod« nekaj časa samo na dveh straneh, smo znižali naročnino od 14 na 10 din. Zdaj izhaja naš list zopet redno na 4 straneh in zato bo znašala naročnina od 1. junija zopet 14 din mesečno. Opozarjamo na to naše cenjene naročnik' in jih prosimo, da nam ostanejo zvesti, obenem pa, da priporoče »Slovenski Narod« še svojim prijateljem in znancem. — Končno smo le dobili lepo \ rcme! Po predsnoenji nevihti in včerajšnjem močnem vetru se je nebo zjasnilo in končno smo dobili lepo vreme. Upajmo, da se to pot ne bo tako hitro poslovilo od nas. kor se je v letošnji pomladi že nekajkrat, ko nam je komaj malo posijalo solnce, pa je ie zopet začelo deževati. V ponedeljek je bil mlaj in če smemo dati kaj na vpliv iune na vreme, uteene ostati vreme stanovitno, lepo. Po mlaju sta namreč odločilna četrti in peti dan Danes, ko imamo krasno pomladno vreme, je četrti dan po mlaju in tako lahko vsai upamo, da se nas bo slednjič nebo usmililo in nam naklonilo vsaj nekaj dni solnca in toplote, katerih ie narava že tako nujno potrebna. Pa tudi ljudje se ne bomo pritoževali, če se bomo lahko no dolgem deževju in hladnem vremenu malo solnčili. — rmHi so v Gorici kmečka posestnika Jakob Stanta v starosti 77 let in Jakob Palic v starosti 73 let. 401etna Lucija Klobuk rjeva ln 371etna Ana Serženka. * Rdeči križ. sekcija Tja socialno pomoč, sporoča vsem tistim, ki so pribežali na ozemlje Ljubljanske pokrajine, da se morajo zaradi brezposelnost nt- «v r-r^-r-e in zaposlitve do vštetega 5. junija prijaviti Borzi dela v Ljubljani, Delavski dom. — Živinske krme bo leto* manj. Na travnikih na ljubljanskem polju in v Mestnem logu je trava ie precej visoka, vendar zaradi dolgega deževja ni najlepša. Verjetno je. da se bo popravila če ostane lepo sončno vreme, kar bi bilo tudi prav. Letos so v ljubljanski okolici preorali in obdelali veliko ledine, zato je travnikov precej manj ln bo zaradi tepa tudi živinska krma dražja, saj celo lansko »eno prodajajo po 2 din pa tudi po 2.50 din kg. * Rdeči križ. sekcija za socialno pomoč, prosi vsa podjetja in zasebnike, ^i bi potrebovali kakršno koli delovno moč. da to nemudoma sporoče Borzi dela v Ljubljani. Delavski dom. Iz Ljubljane —lj Generacija slovenskih najmlajših umetnikov, ki razstavlja pr\ Bati. se Je pri vsej skromnosti tako dostojno predstavila, da je doživela pri najširšem občinstvu popolno priznanje. Naše umetnost ljubeče občinstvo se je naveličalo dosedanjih metod, pa je pričelo gledati z lastnimi očmi, zato poseča razstavo v dosedaj se ne doseženem Številu. Pomembna razstava, ki s prvimi koraki da slutiti prelom in preusmeritev k domačim virom, ostane odprta le še ta teden. Razstavljajo Dolganova, JakiČ, štrekelj. Perko in France Kralj. Vstopnine ni, obisk te razstave vsem najtopleje priporočamo. — Včeraj je bilo na trgu precej jajc. Tržno nadzorstvo je poskrbelo, da je bi'o včeraj naprodaj precej jajc po zmerni ceni 6 kosov za 10 din. Gospodinje so zelo posegale po blagu, ki je bilo zato kmalu razprodano. Značilno je. da so pofem, ko je tržno nadzorstvo razprodalo jajca, zače!e jajca prodajati tudi nekatere prodajalke, ki prej bodisi niso hotele prodajati ali pa niso imele blaga. Skušale so jajca prodajati dražje kakor jih je tržno nadzorstvo. lj Mrakovo gledališče nastopi! Opozarjamo na krstno predstavo najnovejše Mrakove tragedije »Sinovi starega Rimljana«, ki bo v četrtek 5. junija ob pol 20. zvečer v Frančiškanski dvorani. Kot vsa svoje dela je tudi najnovejše zrežiral avtor sam, ki nastopi tudi v glavni vlogi. —lj Zopet smo imeli promenadu i koncert. Toliko lepih promenadnih koncertov Ljubljana ni imela še nikdar kakor jih ima zadnje čase. Posebno lepo presenečenje nam je pripravila snoči godba armad— nega poveljstva s koncertom v Trubarjevem parku. Ze solnce snmo je izvabilo mnogo ljudi v Tivoli, tem večja množica se je pa zbrala v glavnem drevoredu zaradi koncerta. Ljudje so zbrano poslušali izbrano godbo in nagradili so godbenike večkrat z močnim aplavzom. —lj Tudi v Sibiriji k me t u je jo. V mestni koloniji v tako zvani Sibiriji ob Cesti dveh cesarjev seveda nikoli ni bilo blagostanja, prebivalci pa prej zaradi izredno nizkih cen zelenjave ir krompirja po večini niso čutili potrebe, da bi pridelovali Živež doma. Nekateri so si sicer uredili vrtičke ln jih obdelovali že prej Zdaj so se pa tud drugI zganili. Prej je bil med vrstama barak velik in širok prostor, kjer se je igralo več sto otrok ali pa so zvečer posedali odrasli. Ta prostor so stanovalci barak na mah spremenili v skrbno obdelane vrtove in njivice, ki bodo dale jeseni znaten pridelek krompirja in fižola, že zdaj pa dajejo solato in drugo sočivje. Novi vrtnarji so tako pridno na delu, da so celo pozabili na kupe smeti, ki jih sproti odvažajo v Mestni log mestni smetarji, ki so jih prej redno razgrebli stikajoč za starim železjem. —lj Pokojnine. Pokojnine za mesec junij 1941 bo poŠta Ljubljana 1 dostavljala v ponedeljek dne 2. junija 41. Upokojenci se naprošajo, da počakajo pismonoše v svojih stanovanjih. —lj Tivolski park s pestrimi nasadi, ki so ravno zdaj v najlepšem razvoju, občuduje vsak gost, ki pride v Ljubljano. Zdaj imamo v Ljubljani vse polno ljudi iz drugih krajev, in kdor le utegne, krene po Aleksandrovi cesti V park. Vsakdo pa se čudi Ljubljančanom, da trpe, da je vhod v park na obeh straneh železniške proge zasajen z drevesi (topoli), ki jih gradi — vsaj za park — menda ni in ki nimajo druge naloge, kakor da so vsakomur napoti. Najgrša so tista drevesa, ki rasto pod kostanji. Ljudje iz drugih krajev opazijo te hibe takoj, imajo pa tudi lastno sod-oo in okus. —lj »Trije vragi«, film francoske filmske produkcije v režiji Nikole Farkasa, nam predstavlja življenjsko pot treh akro-batov-umetnikov (Jean Gabin, Annabella in Femand Gravey), ki jih je delo na tra-pecu združilo v tesno vez tovarištva, porajajoča se ljubezen pa jih napravi za neprijatelje. Od tedaj niso več trije tovariSi, ostanejo le še dva moška in ena žena. Njihovo življenje in njihovo vzajemno delo na vrvi je uničeno; strah in trepet vznemirja nekdanje tovariše. Jean Gabin je umetnik močne Ln dojemljive narave, pa tudi partnerica, lepa ln ljubka Annabella, je filmska umetnica velikega formata. Film predvaja kino Sloga ter bo prav gotovo navdušil vse ljubljansko občinstvo. 942 —lj *ag"»rji d**v imajo precej dela. Dovoz drv v Ljubljano iz vasi pod Krimom, od Velikih Lašč ln iz Polhovega Gradca se je zadnje dni povečal, vendar imajo Ljubljančani še vedno skrbi s kurjavo, ker primanjkuje premoga. Slišijo se tolaiilne besede, da bo drv dovolj na razpolago, vendar se ljudje iz previdnosti rajši zalagajo z večjimi količinami drv, ki jih pa seveda plačujejo precej se večkrat gospodinje tekajo po eaatau vozniki z drvnu s katerimi se spotoma pogajajo za ceno. Vzame jih «ereda ti*A» ki Lahko bolje piaoa. Zaradi račjega dovoza, drv so prisii spet do dela tudi liiiihrifcl malih cirkularnih žag, ki so prej PO čete dneve čakali na zaposlitev, bodisi doma. ali pa na Grudnovem nabrežju. —lj Rdeči križ, se4coija za socialno pomoč, prosi starše, ki bi potrebovali za nadzorovanje in vzgojo otrok vzgojitelja ali vzgojiteljico, da sporoče svoj naslov pisarni. Frančiškanska ul. 6-1. —lj Ljubljanica je zdaj, ko so znova zaprli zatvornice. skozi mesto spet čisto niska. Na njenem dnu se vidi spet vsa nesnaga, ki se zbira v koritu že vsa leta, odkar so se pričela regulacijska dela. Na dnu korita vidiš razne obroče koles, ra«-bite lonce, ubite mačke, pse itd. Korito čistijo zlasti okrog Sv. Jakoba in Trnovega sproti otroci, ki brodijo po strugi, potrebno pa bi bilo. da bi ga temeljiteje očistili zato poklicani mestni delavci. —lj Pevski zbor Glasbene Matice bo imel drevi ob pol 8. važno pevsko vajo. Nujno Je potrebna udeležba vseh članic in članov. — Odbor. —lj Združenje brivcev In frizerjev ▼ Ljubljani obvešča cenj. občinstvo, da bodo brivsko-trizerski lokali na hinkoštno nedeljo dopoldne od pol S. do 12. ure odprti, na binkoštni ponedeljek pa ves dan zaprti. — Uprava združenja. 288n Nase gledališče DRAMA Začetek ob 19.30 url Petek. 30. maja: ob 15.: Šesto nadstropje. Izven. Ljudska predstava po izredno znižanih cenah od 14 din navzdol. Sobota, 31. maja: ob 19,30: Bog z vami, mlada leta! Premiera. Red Premierski. Nedelja, l. junija: ob 19.30: Komedija zmešnjav. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Izrez iz sodobnega življenja nudi Gehri-jeva igra »Šesto nadstropje«, ki ponnzoruje življenje kompleksa ljudi, stanujočega v šestem nadstropju majhnega pariškega hotela. Izvrstno orisane osebe in njihove usode, so podane v devetih slikah. V igri se družijo veseli in resni prizori. Opozarjamo na uprizoritev, ki bo kot ljudska predstava danes v petek 30. t. m. ob 15. Veljajo globoko znižane cene od 14 din navzdol. Oxilio in Camasin »Bok z vami, mlada leta!« (»Addio. gtovinezza«.) Ljubezniva tridejanka, ki pokaže izrez iz življenja mladega študenta v Turinu, njegovo ljubezensko zgodbo in okolje, v kateri se dogaja. Igra je pisana s pristno italijansko lahkotnostjo in dobršno mero humorja in čustvenosti. Igrali bodo Levarjeva, Mira Danilova, Gabrijelčičeva, Rakarjeva. P. Juvano-va, Slavčeva, Kralj. Sever, Drenovec, Gre-gorin, Tiran in Milčinski. Režiser prof. Sest. Opozarjamo na premiero, ki bo ▼ soboto 31. t m. ob 19.30 za red Premierski. O P K R A Začetek ob 19 30 uri Petek. 30. maja: ob 19.: Rusalka. Izven. Ljudska predstava po izredno znižanih cenah od 24 din navzdol. Sobota, 31. maja: ob 19.: Baletni večer. Izven. Znižane cene. Nedelja, 1. junija: ob 15.: Princeska in zmaj. Mladinska opereta. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Ob 19.: Figarova svatba. Izven. Znižane cene. Drevi v petek 30. t. m. ob 19. bodo peli čarobno Dvofakovo delo »Kusalka«, eno izmed najsa/ojevrstnejših oper svetovne literature, polno čustvene topline in pesniških lepot. V blestečih melodijah vibrira ves mik slovanskega bajeslovja, čar narave Ln tajnih podzemeljskih sil. V naslovni partiji bo nastopila Hevbalova. Sodelovali bodo Franci, Kogejeva, Laboševa, Lupša. Sladoljev, Rakovec in Barbičeva. Režiser C. Debevec, dirigent N. Štritof. Opozarjamo, da je predstava ljudska in da veljajo izredno znižane cene od 26 din navzdoL Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din MOTNJE V ČREVESJU neredno stolico, krče, slabosti in drugo Vam prežene uživanje »AMBROŽEVE MEDICE« ki jo pristno dobite le v ME- J KROGLE ZA BALINANJE DARNI«, Ljubljana, 2idovska naprodaj v gostilni Bergant, ilica 6. 26. T Trnovo. 940 Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 LJubljana, Knafljeva ulica štev. 5 Inseriraj te v »Slov« Narodu«! p— ti »j « %im t- " *a» f • ■■■■ K- • i Zapustil na* j* za redno v 77. leto *voje starosti naš drtbrl, ljubljeni soprog, oče, ded ln tast. gospod t h3 Ciril meščan in dolgoletni Zupan kranjski Predragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v soboto, dne 31. t. m. ob 'i 4. uri popoldne iz kapelice Sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. LJIBLT ANA-RRAN J. dne 29. maja. 194L UPRAVNI ODBOR TISKARNE »SAVE D. D.« v Kranju sporoča žalostno ve>t. da je dne 29. maja t, L umri v LJubljani nai ustanovitelj in dolgoletni predsednik, gospod Ciril Pire dolgoletni župan mesta Kranja Pogreb bo v soboto, dne SI. maja t. 1. ob Vi 4. uri z žal, iz kapelice Sv. Nikolaja, na pokopališče pri Sv. Križu. Ohranili mu bomo g—i— spomin. KRAJS J, dne 29. ramja 1941. Morje — neusahljiv vir dal bogastva _ tatinskega Morje je donosen vir, ki ne bo nikdar nsahnil V pričakovanju, da bodo raziskavanja dala osnovo za dokaz, da so najdišča zlata na vzhodni obali Jadrana, objavlja Si-beniški poročevalec turinskega lista >L#a Stampa - preg-led o ribištvu in o ribarski Industriji v tem predelu, viru blagostanja ▼ novih dalmatinskih pokrajinah. Ali Je zlato v Dalmaciji? se vprašuje poročevalec. Temu vprašanju se bo nasmehnil marsikdo, ki je videl revščino veČine prebivalstva in obupno kraško skalovje. Vendar pripoveduje že Plinij. da so ▼ času Nerona pridobivali v Dalmaciji po 50 liber (rimska teža) na dan in sicer brez vsakršnih težav, ker se je nahajalo na površju zemlje. Tudi Marcijal govori o >Au-riferae terrae« (o zemlji, ki daje zlato). Slednjič obstaja v Rimu od nekdaj rek: blesteč kakor dalmatinsko zlato. Medtem, dokler se vprašanje o nahajališčih zlata v Dalmaciji ne pojasni, pa je treba upoštevati važnost ribiške obrti v Dalmaciji in ribarske industrije, ki predstavlja nedvomno vir bogastva za Dalmacijo. Morje je donosen vir. ki ne bo nikdar usahnil. Bankstt, premog, železo, celo cementni kamen, ki ga je v Dalmaciji v izobilju, bodo zmanjkali v teku vekov, ribe pa — vsaj sedaj — ne dajejo nobenega znaka, da bi popuščale v množenju, niti ne težnje, da bi spremenile svojo selitveno smer. Na ribe se torej lahko zanašamo prav gotovo, bodisi v pogledu hranila bodisi v industrijskem smislu. Tudi bivša Jugoslavija, četudi je bfla počasna v izkoriščevanju tega vira, nI zanemarjala ribarstva. Mnogo jadrnic in motornih čolnov, last zasebnikov ali zadrug, je črpalo znaten dohodek i*, obalnega ribištva, vendar so živeli ribiči v revščini, ker je vsem ribarskim industrijam manjkalo splošno razumno vodstvo. Glavni dohodek dalmatinskega ribištva prinašajo sardele, sardoni, sardelice, skuše, tuni, pa-Iamide in luksuzne ribe. Sardel ni treba posebej predstavljati. Znane so na vseh mizah, revnih in bogatih, ker so zelo okusne. Vzdržijo mnogo časa. če jih shranimo nesoljene v sodih ali pa konzervirane v olju kot sardine. Tudi sardoni imajo ista svojstva. Sardine in sardoni so selilne ribe, ki so vedno pošiljali močne procesije v Jadran, kjer sicer ni zanje tako obilna hrana, kakor na alžirskih, tuniških in portugalskih obalah ali pa v Biskajskem zalivu, vendar izvrstna. Kakršen koli naj si bo razlog, dejstvo je. da se sardele in sardoni nahajajo v Izobilju ob dalmatinski obali. Ni lahko določiti količine teh rib ob vzhodni jadranski obali, vendar naj zadostuje dejstvo, da je ena sama tvrdka v Trstu uvozila vsako leto za 100 vagonov, ne da bi se pri tem upoštevali otoki, ki ob- dajajo Zader. Bivša Jugoslavija je izkazovala letno okroglo 700 do 800 vagonov ulovljenih sardel tn aardonov. Za otoki okoti Zadra so najboljše točke ss> ribji lov med Visom ln Boko Kotorsko. Tun, ki ga love na različne načine v Jadrana, je izredno dobra in okusna riba, bodisi sveze pripravljena aH pa konzervirana, Tun se dobi skoro na vseh točkah dalmatinske obala, v vseh velikostih, od prav majhnih do velikanov po 7 do 8 metrov. Preproste ribe ▼obče, ki so namenjene za splošen konzum. lovijo večinoma zadruge in Industrije, Kdor pa nima sredstev ali je rad svoboden, se bavi s lovom finih, boljših rib, n. pr. bar bonov, bran-cinov itd. Tudi teh flnejših rib je tako v izobilju, da lahko zadostujejo profesionalnim tn diletantskim ribičem. V nadaljnjem poročilu opisuje poročevalec različne finejše ribe ln način njih lovljenja ter zaključuje z opisom, kako se nekatere ribe love s kopjem, posebno prav veliki brancini, ki so tako prebrisani, da se izogibljejo trnku in mreži in morejo celo pojesti s trnka vso vabo, ne da bi se dali uloviti. NI dvoma, da bo ta panoga za ljudsko prehrano še večjega pomena, ker ji bo vlada gotovo naklonila svojo Izdatno podporo, kakor je to storila tudi že v vseh panogah, ki služijo dobrobiti prebivalstva. Ljubljana, 30. maja Včeraj je v Ljubljani umrl bivši župan Kranja g. Ciril Pire v 77. letu starosti. Vest o smrti tega plemnitega moža je pretresla vse številne njegove prijatelje ta znance, pa tudi prebivalce Kranja, saj je bilo pokojnikovo ime v tesni zvezi z ogromnim napredkom Kranja v zadnjih desetletjih. adite čim več zelja! Obeta se zopet zelo velik izvoz našega kislega zelja v Trst — Zel jar ji bodo kupovali več zeljnatih glav kakor doslej Ljubljana, 30. maja. Ljubljansko kislo zelje je slovelo že pred vojno daleč po svetu. Trst je bil izvozna luka za naše zelje, ki so ga pridelovali za izvoz predvsem Trnovčani. Zeljar-stvo v Trnovem ima lepo tradicijo in še tem bolj se je razvilo, ko so zelje izvažali tudi v daljni svet ter ga niso pripravljali le za konzum v sami Ljubljani. Trnovsko zeljarstvo je bilo tako dobro razvito, da ni propadlo, ko so prišla leta zastoja V povojnih letih izvoza v Trst ni bilo več in trnovski zeljarji so se morali zadovoljiti predvsem s samim ljubljanskim trgom. V zadnjih letih pa dovazajo na naš trg tudi mnogo zelja s Posavja. Trnovo nima več monopola za zeljarstvo. Stari obrati, ki 9o pred vojno izdelovali na vagone kislega zelja, obratujejo v sezoni, jeseni, v mnogo manjšem obsegu. Sodarji izdelujejo tudi mnogo manj sodčkov za razpošiljanje zelja. Prejšnje čase je konjunktura za zeljarstvo zelo koristila tudi zele-njadarjem in kmetom. Zeljarji sami niso nikdar sami pridelovali dovolj zelja za predelavo in so ga vedno doku po vali. Cim večje je bilo povpraševanje po zeljnatih g-lavah. tem dražje so bile in tem več denarja je prišlo v Trnovo, v to ljubljansko predmestje. W že dolgo živi predvsem od zelenjadarstva. Zeljnate glave so pa lahko dobro prodajali tudi pridelovalci v drugih krajih, ker jih Trnovo samo ni predelovalo dovolj za veliko porabo zeljarjev. ze nekaj let so pridelovalci zelja zelo težko našli odjemalce za svoj pridelek. Tudi ob slabih letinah je bil trg vedno zelo dobro založen z zeljnatimi glavami, a kupcev je bilo malo. Zeljarji so kupovali le najlepše blago, a niso ga mogli dobro plačevati, ker je kislo zeljo izgubilo ceno. Nekaj časa je bilo izvrstno kislo zelje naprodaj celo po 2.5 din kg. Se zdaj, ko je precej boljša kupčija s kislim zeljem ter ga je že precej razprodanega, je najboljše trnovsko zelje po 4 do 5 din kg. Zaradi tega marsikomu ni kazalo saditi zelja. Upravičena je bojazen, da bi zele-njadarji in kmetje sadili tudi letos manj zelja, če bi jih ne opozorili, da se jeseni obeta precej boljša kupčija z zeljem kakor prejšnja leta. Zdaj je še čas, da izpodbudimo ljudi; naj sade čim več zelja. Sade ga naj več tudi kmetje, ne le zelenjadarjL Posebno dobra zemlja za pridelovanje zelja je na Barju. Ze nekaj let pridelujejo na Barju zelo uspešno več vrst kapusnic. Pri barjanski šoU pridelujejo vedno dovolj dobrih sadik, tako da se pridelovalci lahko zalagajo s primernimi vrstami. Trnovski zelenjadarji sodijo, da bo Trst že letos postal naše največje tržišče za kislo zelje ter da bodo lahko pripravili mnogo več zelja kakor prejšnje čase. Toda nekateri se boje. da ne bodo mogli nakupiti dovolj zeljnatih glav. Vendar kaže, da bo tudi pridelek zelja letos večji kakor prejšnja leta, ker zelja precej sade tudi številni meščani za svojo porabo. Vsekakor je pa potrebno opozarjati ljudi, dokler je Se čas, naj sade več zelja. študij afriških jezikov v Nemčiji Prve revije o jezikih afriških domačinov so bile objavljene v Nemčiji ga primerjalnega študija nevin južnoafriških jezikov. Posebno pomembna pridobitev na tem področju je bila najdba misijonarja Krapfa, ki je v vzhodni Afriki našel več rokopisov v jeziku suaneli. To je bilo pred lOO leti. Rokopisi bo bili pisani z arabskimi plsmenkami, prepis pa je oskrbel misijonar Krapf, ki je objavil tudi še danes dragocen slovar suahelskega jezika. Več let so biM M rokopisi shranjeni v knjižnici nemške orientalske družbe v Hal-le. Objavil jih je naposled dr. Buttner, ki je prvi poučeval suahelšcino v seminarju za orientalske jezike na univerzi v Berlina. Med modernejšimi raziskovalci afriških jezikov je treba omeniti Roberta Lep- siusa, ki je v Nemčiji ustanovil egiptski muzej in je tudi ustanovitelj berlinske fakultete egiptologije. Plemenita oporoka Švedski industrijalec Adolf Lindgreen, ki je pred dnevi umri, je bfl vedno ponosen na to. da je iz nič nekaj postal. V svoji oporoki je napisal, da je z napornim delom ln s pomočjo srečnih okolščin iz nič postal bogfat človek. V svojem življenju je bil vedno prepričan, da se izpridijo In postanejo nesrečni s svojci vred vsi tisti, ki si pridobe mnogo denarja brez velikega napora. Zaradi tega je Lindgreen zapustil jim sinovom samo toliko denarja, kolikor ga potrebujejo za ustvaritev trdne eksistence. Ostanek premoženja, to je okrog 6.000.000 švedskih kron (30 milijonov lir) je pa zapustil pridnim mladeničem, ki morda zaradi neznatne vsote ne morejo doseči visokega cilja, za katerega ao ae izkazali sposobni. Nad 2 milijona, kron je pa zapustil zavodom ln ustanovam, ki hočejo reformirati po higienskih ln gospodarskih načelih poljedelsko delo. V Nemčiji so študirali afriške jezike posamezni jezikoslovci, še preden je Nemčija ustvarila svoj kolonialni imperij. Obilo gradiva so prinesli v Nemčijo nemški raziskovalci Afrike, zlasti Barth, Nachtigal in Schweinfurt. V tej dobi so v Nemčiji prvič proučevali več sto afriških jezikov na znanstven način. Prvi, ki je opozoril na sličnost jezikov, ki jih govori prebivalstvo Južne Afrike. je bil naravoslovec Lichtenstein. ustanovitelj zoološkega vrta v Berlinu. Filozof Bleeck je dokazoval, kako je treba tudi pri afriških jezikih uporabljati Grimmove zakone o pretvarjanju glasov. Objavil je leta 1S69 »Primerjalno slovnico južnoafriških jezikovc. Te jezike je Lichtenstein imenoval s skupnim imenom* >bantu« in tako se imenujejo še danes. Bantu pomeni ljudje. Kakor drugi jezikoslovci je tudi Nemec Bleek napisal svoje študije v angleščini, ker je tedaj vladalo prepričanje, da v Nemčiji ne bo zadostnega zanimanja za tako oddaljene jezike. Od tod izvira zmotno prepričanje, da so ustanovitelji študija afriških jezikov Angleži. Prve revije o jezikih afriških domačinov so bile objavljene v Nemčiji in ne v Angliji. Leta 18T6 je misijonar Endemann objavil svojo slovnico jezika >sothoc. Leta 1911 je k tej dodal slovar. Obe deli sta bili tako dobri, da sta postali podlaga vse- Trojčke iz Apoanije Trojčke, znane v Italiji kot trojčke lz Apuanie, so te dni dopolnile leto dni. Sena mehanika Lorenzinija je rodila trojčke ln sicer tri deklice, ki bo dobile pri krstu imena Marija, Plja in Gabrijela. Deklice so zdrave in čile in so v prvem letu izredno lepo uspevale. Prve mesece so preživele pod nadzorstvom zdravnikov v bolnici, zdaj so pa v popolni oskrbi matere. Njih oče Peter Lorenzini pa se nahaja kot mehanik v ozemlju, ki ao ga zasedle italijanske čete. Ob prvem rojstnem dnevu so trojčke počastili predstavniki mesta ln zastopnice ženskega Fašija, ki so deklicam prinesle lepa darila. Stroj za meteorološke napovedi Pred nekaj leti ao prišli v promet v Stockholmu instrumenti, s katerimi se avtomatično naznanjajo vremenske napovedi. Aparat se lahko priključi vsakemu telefonskemu aparata t mestu in odgovori s pomočjo plošče na pozive telefonskih abonentov. Taka meteorološka služba se je uveljavila tudi na Norveškem in sicer z velikim uspehom, kajti registrirali so do 20.000 pozivov dnevno. Ciril Pire, bivši kranjski župan. — Ciril Pire, il fu Sindaco di Kranj. Pokojni Ciril Pire je bfl rojen 17. februarja 1865 v Kranju. Izhajal je lz stare ugledne kranjske trgovske rodbine. ze njegov oče Matej je bil vnet rodoljub, prvi predsednik Narodne čitalnice in kranjski župan. Gimnazijo je njegov sin Ciril študiral v Kranju in v Ljubljani, kjer je maturiraj leta 1884. Na Dunaju je absolviral pravno fakulteto. Zaradi očetove in bratove smrti pa je moral le prevzeti domačijo. Posvetil se je domačemu gospodarstvu, še bolj pa narodnemu delu. Številna narodna društva so ga imenovala za častnega člana in kranjska občina za častnega meščana. _ Javno delo pokojnega Cirila Pirca sega daleč nazaj v dobo ljudskih taborov. Oral je ledino na marsikaterem področju ln je dvigal zavest kranjskega meščanstva. Posebno važno in plodno je bilo njegovo delo tir gospodarskem področju. Občinski odbornik je bil nad 45 let rn od 1919 na če hi kranjske občine. V nekdanjem deželnem zboru je zastopal kranjsko-škofjeloški volilni okraj od leta 1901 do 1913. Neprecenljive zasluge si je pridobil v bojih za napravo vodovoda v Kranju ln v okolici. Kakor nihče drugi pred njim Je poznal potrebe mesta Kranja in vse nujne zahteve meščanov in prebivalstva so imele v županu Cirilu Pircu najboljšega tolmača. Užival je polno zaupanje in spoštovanje in je ob složnem nastopanju občinskega odbora uresničil svoje najvažnejše načrte. ze kot občinski odbornik je pridobil Kranju vrnitev stare gimnazije, ki se je leta 1894 otvorila ln izpopolnila v višjo gimnazijo. Odločno se je potegoval za zgraditev velikega mostu čez Savo in se boril za gradnjo tržiške železnice. V območje kranjske občine je pritegnil Gaštej in Go-renjo Savo, kjer se je naselila velika tekstilna industrija, od katere so živeli tisoči domačinov. Skrbel je za modernizacijo mesta in cest. V zadnjem desetletju svojega občinskega delovanja je dosegel, da se je ustanovila v Kranju tekstilna šola in da se je zgradilo kopališče. Povsod, kjer je šlo za blagor javnosti, je bil na delu, vsi, tudi politični nasprotniki, so ga spoštovali, kajti v političnem življenju je bil strogo objektiven. Kot zastopnik mesta Kranja pa ni poznal razlik med strankami ln je vsakemu ustregel, če je le mogeL župansko mesto je smatral za častno. Njegovo delo in njegove zasluge so mu priznali ob mnogih prilikah tudi nasprotniki. Leta 1932 je bil izvoljen v bivši bcu^ovlnakl svet. Ob smrti Cirila I*trea se vsa slovenska javnost zaveda, da je izgubila moža, ki je vse svoje življenje delal za javni blagor, in to plemenito ln nesebično. Slava njegovemu spominu! Ugledni l*irčevi rodbini ob težkem udarcu naše najlskrenejse sožalje! Igra iz življenja visokošolcev; Delo italijanskih in 0xilia »Bog z Ljubljana, 30. maja. Dela italijanskih avtorjev so dosegla doslej na našem odru vselej veliko odobravanja in se razveseljevala dobrega obiska. Da je temu res tako, vidimo, Če se spomnimo vprizoritev: 2> Sluga dveh gospodov«, »Rdeče rože«, »Trideset sekund ljubezni< in >Zaprta vrata«. Prav gotovo so imele te igre uspeh zaradi posrečene izbere snovi, načina, kako so jo obravnavale, odrske tehnike ln seveoa, — ne nazadnje, zaradi učinkovite interpretacije. Te igre vsebujejo tiste odrske prvine, ki so za občinstvo dojemljive: bodisi dramatiko, bodisi ved-rost in humor, predvsem pa temperament, za katerega smo dovzetni. L' attrice Annita Le var. — Gledal Bika Igralka Ančka Levarjeva. Prihodnje delo na sporedu nase Drama bo Camasijeva ln Codhjeva veseloigra: »Bog z vami, mlada leta!< Že sam naslov da slutiti snov, te resnično ljubeznive, srčkano lahkotne igre, ki m brez čustvenosti. Avtorja sta imela posrečen prijem: izbrala sta si eno izmed Ustih snovi, ki pri občinstvu nikoli ne odpove: študentov-SkO Življenje. Kateri gledalec ne bi z vedrim in hkratu nekoliko ganjenim smehljajem sod oži vi j al življenje mladeži okrog dvajsetih let in se hkrati ne spominjal podobnih veselih tn otožnih lastnih doživljajev ? Kdo jih nima? Spominov na razigrana studentovska leta z njmovirni norčija- dramatikov vami, mlada leta!« mi, sušo v žepu, bohemsko razsipnostjo ob dobrih, časih, ljubezenskimi avanturicarni, platonskimi in drugačnimi ? Kdo ne podleže čaru, ki se poraja iz takih mladostnih časov, ko se bori nepokvarjena čustvenost Z prvimi krutimi realnimi spoznanji o varljivosti nekaterih idealov, in ko poskuša mlad človek s kretnjo razgledanega človeka postati mojster življenja? Ljubezenska zgodim međlcinca Marta (Kralj), ki studira ▼ Turinu in stanuje pri gospe Ftozi (Rakarjeva) ter se je zaljubil v njeno hčerko Dorino (Levarjeva), najde «vojo peripetijo v flirtu s skrivnostno elegantno damo (Danilova). K temu oereO-njerrra dejanju se vpletajo humorne ln zar-bavne epizode x njegovimi kolegi: Car lam (TJ>reaaavee), Leonom (Sever), Emo (Ge>- brijelčičeva), Ernestom (Tiran) in Giovan-nijem (MUČinsfci). Očeta bo Igral Gregorm, mater P. Jnvanova, cvetučarko Siavčovrv. Prav gotovo bo ta. večer, ko bo imela besedo razigrana mladost, za občinstvo prikupen ln prav doOroduSel. Igro je zrežiral prof. Seat, inscenirah >a Ing. Frana, nrsjfod pa je delo SrnCjarsa Rararav I/attore Emil to Kralj. — Gledališki lee Emfl Kralj. nerre Maet: 61 Blodna ljubezen Roman In s temi besedami, ki so jih spremili poljubi, je osušila krasne črne Jeanine oči, da se je pomirila in potolažila. Ko je pa napočil trenutek odhoda, ko je kočija z mladima zakoncema že krenila proti kolodvoru, se je Hermina poslovila od Jean-ne z zadnjim pogledom. Videla je, kako je objokani sestrični zaigral smehljaj okrog ust Družba je zadržala gospo de Quelem do večera. Stopila je iz hotela že bolj pomirjena in ko je sedla v kočijo, ki naj bi jo spremljala domov, ji je dejal potrpežljivo čakajoči Roma in z glasom, kakršnega ni bila vajena iz njegovih ust: — Jeanne. ali bi ne hoteli iti peš? Vsa presenečena se je ozrla nanj. — Seveda, zelo rada, če vas to veseli. In tako sta krenila v temno noč kakor dva neizkušena zaljubljenca, ne da bi se zmenila za mimoidoče in govoreč samo o dogodkih minulega dne. — Zelo vas je potrlo Jeanne, da je Hermina odpotovala. Videl sem, kako ste plakali, je dejal Romani dobrodušno. — Da, je pritrdila Jeanne, in ob spominu na to svežo bolest se ji je stisnilo srce. — Tudi mene je to globoko ganilo, — je nadaljeval Romain. — Kaj hočemo — biti moramo pametni. Na tem se ne da nič spremeniti m če je našla Hermina v zakonu svojo srečo, nimava pravice presojati jo sebično: In dobrodušno je prirx>miril: — Prepričan sem, da bo Hermina z Reneem tako srečna kakor Renee z njo. Saj sta naravnost ustvarjena drug za drugega. Jeanne prvi hip ni vedela, kaj bi odgovorila. Teh besed nikakor ni pričakovala, bila je pw» nečena. ko je slišala, da je Romain simpatično izgovoril ime, o katerem je mislila, da mu je zoprno. Romaina pa prav nič m jezil njen molk. Skrbno jo je vodil po slabo razsvetljenem hodniku in pazil, da bi se ne spodtaknila ali stopila v blato, kajti čez dan je deževalo in tu pa tam so bile lože. Večer je bil pa krasen. Pihljala je iznad morja topla sapa. — Nikoli bi ne bil mislil, da bova nocoj hodEOa pes — je dejal Romain veselo. — Naprosil bi bU poveljnika posadke, da bi nama dal na razpolago čoln in lahko bi se vozila po pristani srn — Da, — je pritrdila Jeanne m žal Ji Je bilo, da se to nd zgodilo, — Odloživa to na dragi večer, ee vam bo Jeanne. — Odločite skromno. o tem, Romain, Je odgovorila Prišla sta do veznih vrat. Tu je pa Jeanne naenkrat zamolklo vzkliknila in se obenem zasmejala. t— Ah, bože moj, Romain, pozabila sem vam povedati to. Nikakor se ne morem opravičiti, da sem bila tako lahkomiselna. — Kaj, lahkomiselna? je vprašal mirno. — Kar pomislite. Zaradi naše rodbinske svečanosti sem deda obema služkinjama do jutra prosto. Tako sva ostala čisto sama. Do jutra tu ne bo nikogar, ki bi nama mogel postreči. Romain se ni mogel ubraniti smeha. — No, draga moja Jeanne, si bova pa sama pomagala. Kaj je nama sploh potrebna postrežba? Ali ne moreva opraviti vsega tudi brez služkinj? — Seveda, je odgovorila, — samo za vas bi morala skrbeti. Bolje bi bilo, če bi se bila zatekla h gostoljubju mojih roditeljev. — Potlej je pa pripomnila lokavo: — Sicer imava pa še dovolj časa, da se lahko vrneva k njima, če želite. — Ne, ne — je odgovoril Romain — nekoliko utrujen sem po današnjem dnevu. To pot imava že za seboj in nobene potrebe ne vidim, da bi se vračala tja. In vtaknil je ključ v ključavnico na dvorišče vodećih vrat. Ker je bila tema kakor v kozjem rogu. Je prižgal vžigalico in posvetil ženi na pot To Je bila čisto majhna vsakdanja pustolovščina, toda obema je prinesla izredno veselje. Kakor šolarja sta se zabavala pri tem. Romain je pusto ženo na pragu, sam Je pa vstopil m prižgal luč na hodniku. Najprej sta odšla v jedilnico, kjer Je Romam odložil bodalce in trioglati klobuk. Jeanne je odprla buffet in vzela iz njega krožničke in pribor, potem je pa dejala: Gotovo ste lačni, saj pri obedu niste skoraj ničesar jedli. — Res je — je pripomnil Romain. — Ali se bo našlo kaj za pod zobe? Jeanne je vzela iz buffeta velik kos kruha, nekaj poznih breskev, dva grozda in košček sira. Na mizo je postavila steklenico vina.. — To bo dokaj pičla večerja — je menil Romain smeje. Jeanne si ni mogla pomagati in tudi ona se je glasno zasmejala. — To je vse, je dejala še enkrat in postavila skromne dobrote na nepogrnjeno mizo. Začela sta jesti in oba sta čutila naravnost otroško radost. Vse nepričakovano jima je prinašalo veselje. Bila sta sama in tudi to se jima je zdelo prijetno. In vendar, ko sta z velikim tekom vse pospravila, sta začutila, kako ju je nenadoma obšla žalost. Veselje je ugasnilo v njunih očeh in smeh je zamrl na njunih ustih. Tesnoba ju je obšla in umolknila sta. Skupni večerji ljubečih se bitij je moralo slediti Se nekaj. Ker sta bila sama v okrilju noči pod skupno streho in ker sta bila mož in žena, ljubeča se... no torej. Urejuje Jw«ri[. wU( li ««a Kspožnjc > Vi* SC * * l i i t J «i ■ - tX : C 4»V* i»f i Cl"» L> wLi iUa. vi V» Vi m* vlci -.v«* \ IzjL Lc£&U£ k Vci v Ljubljani