Ftitnioa mm i somih on!« termit m'
V Trstu, v necnUo 22. julija »23.
Posamezna številka 20 cent«
Letnik XLVIU


jek, vsak dan zjutrai —dstropjc. Dopisi naj
majo, rokopisi se ne vra<. , .	^	urednik
AntTTn.fiil-r c. — Lastnik tiskarna Edinost Tisk tiskarn« cdinocL Naročnina tnsša za mesec L 7.—, 3 mesece L 19.50, pol leta L 33.— tn celo leto L 60.—. Za iaoeemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uradniltva in uprave 5t 11*57'
EDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cenL — Oglasi se računajo « ilrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglati trgovcev in obrtnikov rim po 40 ccnt osmrtnice s&bvtie, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in oprava J1-57.
Združevanja sedaj so iasi...!
Kc je italijanska vojska vsled mirovnih pogodb zasedla naše kraje in je bil-c« gotovo, da bo zasedbi sledila tudi aneksija,
je bilo jasno vsakemu razsodnemu rojaku, da se nam bo v novi državljanski pri pad-nc-sti boriti za svoj naredni obstanek v povsem spremenjenih in nerazmerno te-žaivnejših reJzmerah. Istotako jasno je bilo vsakomur, da bomo- morali novemu? položaju primerno spremeniti in spcpolniti metode svoje obrambe —• svojo politično organizacijo v smeri enotnosti in kompaktnosti: centralizacije vseh naših nacijonal-Gih sil m energij.
Dosledno temu vsesplošnemu: spoznanju so se začeli sedaj poklicani zastopniki vseh treh naših pokrajin — tržaškega ozemlja,-Goriške in Istre — shajati na dogcvcrre, kako naj bi najprimernejše uredili našo naredno-politično organizacijo in obrambno d'elo. Razgovori so zajemali vsa naša vprašanja in so se vršili v duhu, ki je pričal, kako se ti možje zavedajo velike resnosti časa in potreb, ki nam jih bo nalaga! novi položaj. Vsega pripoznanja je bila vredna odkritost, s katero so z vseh strani 1'zražali svoja nadziranja in označali svoje stališče napram poedinim vprašanjem. Naravna posledica 'te odkritosti je bila, da so bila pogajanja kaj živahna in dolgotrajna. Vedno pa v mejah splošne blage volje, da bi bila ovenčana s polnim zaželjenim uspehom. BiH so pač na resnem delu resni možje, ki rso se zavedali v polni meri svoje odgovornosti za bodočo usodo naroda.
Na podlagi programnega načrta, predloženega z goriške strani, so prišli do sklepa, da se zasnuje enotna politična organizacija za vse tri naše pokrajine. Istotako soglasni so. bili v mnenju, da sedež tej skupni politični organizaciji bodi v Trsta, ker je i.u tudi sedež osrednjih deželnih cblastevjih od nekdaj politično žarišče našega Primorja. Vise naše ljudstvo širom Julijske Krajine je z iskrenim zadovoljstvom in zadoščenjem pozdravljalo ta ukrep poklicanih zastopnikov naroda. Zato je ustanovitev skupne politične organizacije odpirala lepe in nadebudne perspektive za uspešno naiše obrambno delo.
Prišlo je druigače. Lepe nade se niso izpolnile. O razlogih za to žalostno dejstvo oečemo razpravljat i tu iz istega vzreka, oziroma iste potrebe, ki je bila dovedla db ustanovitve skupne politične organizacije. Ugotavljamo le, da so se med zastopniki Gorirke in tržaškega ozemlja skoro začela pojavljati navkiižja, "zlasti glede taktike in metod1 političnega uveljavljanja. Navzkrižja so se poostrovala cd seje do seje, dokler niso zastopniki Goriške prišli z od-!:čno izjavo, da so prišli do spoznanja, da skupno s Trstom ne morejo uspešno delovati za koristi svoje dežele ter da si more'o zato ustanoviti svojo lastno samostojno politično organizacijo. Goriška se je ločila od Trsta in pozneje — to pa v soglasju s tržaškim vodstvom — tudi Istra. Kljub spremenjenim razmeram in novim nalogam smo se povrnili tja, kjer smo bili v predvojni dobi.
Tržaško vodstvo in ž njim tudi zaupniki našega političnega društva so se sledinjič sprijaznili 9 tem, sicer ne zaželjenim dejstvom: z živo željo in vero, da s tem' ni odpravljeno skladno in složno d'elo narodne obrambe ob vseh vprašanjih skupne narodne pomembnosti. Če že ne moremo! o-stati združeni v isti politični organizaciji, pa bo vendar — tako so verovali — možno delo od' organizacije do organizacije v smeri ujedinjevanja vseh narodnih energij brez ozira na morebitne razlike naziranj v tem ali onem pogledu. Vprašanje, ali so se in v koliko' izpolnile nade, ki so jih stavljali Goričani v ustanovitev svojega lastnega samostojnega političnega
društva, oziroma v odcepitev od Trsta: to vprašanje puščamo na strani. Naj presoja ljudstvo samo!
Prisiljeni pa smo — po pritisku iz iste goriške pokrajine — da opozorimo na neko« zlo posledico označenih dogodkov v slovenskem taboru na — Goriškem. Po pro-gramnem načrtu za/ ustanovitev skupne politične organizacije so določili pogajalci, da organizaciji bo poverjeno zastopstva in obramba tskupnžh narodnih interesov, glede katerih smo vsi ene misli in ene volje. Kar pa se tiče kulturnega in socialnega snovanja — glede katerega obstoje razlike v naziranjih — imej vsaka stranka ali struja svobodno roko za uveljavljanje. Toda brez vsakega strupa drog* proti drugi; brez napadov in medsebojnega oviranja!
Temu stališču v programnem načrtu, ctoišlemu — ponavljamo — od gouriške strani, so pritrdili vsi, ker le tako se more ohraniti v duhovih pravo razpoloženje za del o in borbo za skupne stvari in interese. Tega stališča smo se mi pri «Edinosti» držali vedno in se ga držimo tudi sedaj Mi podpiramo vsako stremljenje, ki nag krepi narodnopolitično in nravstven« ka kovofrt našega Ijuidlstva, pa naj so delavci in pokretači na desni ali levi. Vsaka številka našega lista-priča o tem. Pozdravljen vsakdo, ki stavlja svoje nazirarije v službe narodovega napredka in razvoja. Tako je !bdio, je in bo. To smatramo za veliko zapoved sedlanjega našega" skupnega polon žaja.
Na; Goriškem knajo naši rojaki eno edino narodno glasilo, ki je obenem tudi glasilo tamošnjega političnega društva. Prav je lako. Čemu naj bi cepili in tratili energije, ki jih imamo itak premalo za drugo ne ogibno potrebno delo, akio se hočemo u-braniti pred nevarnim navalom, ki pritiska na nas z vsakim dnem bolj in bolj?! To svojstvo edinega narodnega glasila, pa nalaga listu dolžnost, da podpira in pospešuje vsako pošteno delo, pa naj bo delavec na desni ali levi s kakim svo»pra na-ziranjean. Da list ne obvešča, recimo, kakem predavanju, o katerem ve že naprej, d!a bo križalo njegova temeljna/ na zrranja — to razumemo. Toda z Goriškega nam prihajajo že dolgo časa grenke pritožbe, ki izzvenevajo včasih celo v trpka očitanja na naš naslov: da namreč edino goriško narodno glasilo odklanja objavo vesti tudi o nedolžnih prireditvah, ki niso v nikakem stiku s strankarskimi navzkrižji ki so pa vendar velikega pomena za utrjevanje narodne zavesti in ohranitev morale med ljudstvom. Tako ni hotelo n. pr. goriško glasilo objaviti neke prireditve nedolžne mladinske Ribičičeve igre «V kraljestvu palčkov* in istotako se je opetovano branila* objaviti prireditve akademskega društva «Adrija», dasi je po vojni združevalo vse dijake brez razlike. Pozneje je seveda prišel razkol, ker je hotelo društvo stati strogo nad političnimi strujama.
Ta sta dva kričeča primera, ki kažeta kako tako enostransko postopanje goriškega lista! ozlovoljuje duhove. V tem pa je velika nevarnost za vse složno narodno delo, za skupne narodne interese. Če ne drugega, je nevarnost, da se užaljeni duhovi začnejo desinteresirati, se umikati in odtegovati vsakemui delu. Nevarnost torej da bo to sedaj stokrat težko delo pogrešalo marsikako dragoceno silo. To bi bilo tem hugše, ko ne moremo mnogo, tudi če smo združeni vsi. Če se bomo pa cepili, se bcimo sami cbsojali v obnemoglost. Le misel na to neogibno posledico nas je prisilila, da smo se oglasili; ne pa morda namen, da bi napadali. Naša roka je vedno na ponudo vsakomur za pošteno in lojalno sodelovanje.
začelo peti nagrobnice ob njenem dozdevnem grobu. Govornik je iziavit, da bo liberalna stranka vedno podpirala fašizem, ki je spravil italijanski narodi na pot, po kateri bo edino lahko prišel iz povojne zmede v normalne razmere. Odposlane so bile udaraotstne brzojavke kralju in Musso-liniju.
Pred znižanjem cene kruha
RIM, 2L Vsled občutnega znižanja cene žita in moke je minister za industrijo Rossi cpozoril vse prefekte, da morajo občinske uprave revkEratt krušne cene, ki bi se lahko precej znižale v dobro konsumentov.
General Riccioti Garibaldi — fašist RIM, 21. Davi je Mussoimi sprejel generala Ricciotija Garibaldija ter se ratzgo-varjal ž njim o raznih političnih in osebnih vprašanjih. Pred poslovitvijo je general izrekel željo, da bi mu bil podeljen znak fa-šistovske stranke. Ministrski predsednik je prošnji uj
Italija
Volilna preosnova pred zbornico — Vlada premagala zadnjo oviro — Razprava o razmerju med večino in manjšino RIM, 21. Včeraj popoldne se je vršila seja poslanske zbornice, ki ni bila prav
rtovo nič manj važna kakor nedeljska, tem, da je zbornica dala v nedeljo zaupnico vladi ter nato glasovala za prehod k razpravi o načrtu za volilno preesnovo, se je zdelo, da je bila politična stran volilne preosnove za vedno odpravljena z dnevnega reda in z njo tudi vse komplikacije, ki bi sledile glasovanju proti načrtu. Potemtakem bi zbornici preostalo še, da več ali manj izpopolni tehnično stran načrta; saj je Musfolini velikodušno v to privolil, ko je izjavil, da bo glede tehnične izpopolnitve bolj popustljiv. Todla včerajšnja seja nam je prinesla precejšnje raz^ očaranje. Na dnevnem redu je bila- razigrava o 84. členu zakonskega načrta, ki določa razmerje med večino in manjšino, t. j. koliko poslancev naj dobi manjšina in koliko večina. Kakor znano, odmerja načrt oni stranki, ki je zbrala večino glasov v vsem dlržavnem volilnem ekrožju dve tretjini poslancev, t. j. 356. S tem je vprašanje obsega takozvane večinske nagrade rešeno; ostaja pa še odprto vprašanje tako-zvanega kvoruma ali pogoja za dosego te nagrade, t. j. koliko glasov mora stranka zbrati, ako hoče deseči večinsko nagrado. Popolari in posd. Chiesa so predlagali, naj bi kvorum dosegal 40% veljavnih glasov v državnem volilnem okrožju; dalje, naj bi večina dobila ne dve tretjini (356) poslancev, ampak tri petine (321). Pesi. Boncmi
je predlagal kvorum 33%, komisija osem-najstorice ga je znižala na 25%. Govorili so nato razni poslanci, posebno pa popolari. Ko je ministrski predsednik Mussolini uvidel, da hočejo nekatere stranke dati zgolj tehničnemu vprašanju popolnoma po<-litično lice, je posegel vmes. Izjavil je, da je sprejel načelo kvoruma, ker ni hotel cista ti popolnoma neizprosljiv glede čisto tehničnega vprašanja; toda ko vidi, da je pesialo vprašanje kvoruma pred1 Zbornico skoro (otročja zadeva števila, izjavlja, da ne odstopa od .predloga, ki ga je stavila komisija ter da smatra tozadevno glasovanje za vprašanje zaupnice vladi. Nato je zbornica zavrnila predlog p osi. Bonomija s 178 proti 157 glasovom. Popolari! ©o umaknili svoj predlog. Nato je stavil predsednik nai glasovanje predlog komisije, ki določa kvorum na 25%; proti predlogu so glasovali le socijalisti Popolari so glasovali za predlog p osi. Bonomija ter obenem tudi za predlog komisije. S tem si je Mus-solini izvojeval drugo in odločilno zmago v zadevi volilne preosnove.
Izkaznica liberalne stranke izročena Salandri
RIM, 21. Sinoči je bila izročena Sala ndti na slavnosten način izkaznica liberalne stranke. Iz vseh krajev kraljevine so prispele čestitke odličnih parlamentarnih in drugih osebnosti. Po dolgem prigovarjanju je povzel besedo tudi Salandra, ki je izjavil, da) ni bil dosedaj uradno vpisan v stranki, ker smatra izkaznice kot znak slepe ubogljivosti Izrazit liberalec od početkov političnega udejstvovanja pa> se je odločil, da se vpiše v stranko, ko se ie
Jugoslavija
Stjepan Radić se izroči sodišču — Seja imunitetnega odbora
BELGRAD, 20. Na včerajšnji seji popoldne je imunitetni odbor razpravljal o predlogu ministra pravde, da se ima Stjepan Radič izročita sodišču. Stjepan Radič je obdolžen prestopkov proti tiskovnemu zakonu, veleizdaje in pa žaljenja Nj. Vel. kraljice Marije. Muslimanski poslanec dr. Hrajenica je protestiral proti temu, da se Radić izroči eedišču, naglašujoč, da se ta izročitev zahteva ravno v momentu, ko je Ra*£č objavil Markov protokol. Vlada bi ta izrelčitev lahko zahtevala že popreje, pa ni hotela, dokler ni Radića pofpolnoma politično izkoristila. Proti taki izjavi so se čcili cd strani vladne večine odločni protesti.
Po kratki debati je predsednik dal predlog ministra pravde na glasovanje. Z večino glasov je bil sprejet predlog, d!i se ima Radić izročiti sodišču radi prestopkov tiskovnega zakona, radi veleizdaje v smislu §§ 91 in 104 srt>. kaz. zak. in radi žaljenja Veličanstva. Za predlog. je glasovala večina članov odbora, proti so glasovali edi-nede muslimani in SLS, dočim niso bili prisotni pri glasovanju zemlforadniki.
BELGRAD, 20. Včeraj cb 17. popoldne je bila seja imunitetnega odbora; Na dnevnem redu so bili številni predlogi ministra pravde, da se nekateri poslanci imajo izro«-čiti sodišču radi raznih deliktov. Zadevne opise je odbor razde KI v dve skupini. Pr-vai skupina vsebuje predloge, ki se tičejo poslancev sedanje skupščine. Ti predlogi so biH takoj stavljeni na dnevni rea. Druga skupina predlogov vsebuje delikte, ki so jih zagrešili potsdanci stare skupščine. Ti predlogi so se po sklepu odbora vrnili ministru pravde, da se ugotovi eventualna zastarelost deliktov.
Po kratki debati je odbor sklenil:
Sodišču se imata izročiti posl. Radič in posL Adžija, radi skupnega delikta proti tiskovnem« zakonu, dalje se ima izročiti poslanec Radič radi več tiskovnih deliktov. Poslanci Radič, dr. Maček, dr. Košutič, dr. Krnjevič in Predavač radi zločina veleizdaje v smislu §§ 91 in* 104 srb. kaz. zak., ker so podpisali volilni manifest z dne 11. februarja 1923., ki proglaša suverenost in neodvisnost hrvatske republike, pod katero imajo ispadati Hrvatska, Slavonija, Dalmacija, Medžimurje in Reka. Zakrivili zločin ,proti domovini.
ZAGREB, 20. Po poročilih iz Belgrada. se ima po nalogu vlade Stjepan Radić aretirati šele v ponedeljek. Poročilo imunitetnega odbora se predloži plenumu narodne skupščine na< sobotni seji v razpravo in odobrenje.
Radi će ve politične organizacije se razpuste
ZAGREB, 21. Po poročilih iz Belgrada je vladla odredila energične ukrepe proti destruktivni politiki Stepana Radića. Notranji minister je ukazal, da se imajo razpustiti vse politične in druge organizacije HRSS, dalje se ima razpustiti hrvatski «So-koI», društvo «Hrvatska žena», ki je že bilo enkrat razpuščeno in še druge organizacije, ki zasledujejo separatistične, prortidržavne cilje.
Bila je izdana naredba {pokrajinskemu namestniku za Hrvatsko in Slavonijo in vsem velikim županom, da se ima z vso strogostjo, točnostjo in brezobzirnostjo! izvajati zakooi za zaščito države. Za izvršitev zakona so osebno odgovorne vse podrejene oblasti in politični organi.
ZAGREB, 21. Današnji jutranji listi brez vsakih komentarjev pri ob čuje jo le poročila o se# imunitetnega odbora, ki je z večino glasov sklenil, da se Radić izroči sodišču radi žaljenja veUčansva in pa radi veleizdaje. «Obzor* priobčuje članek o vprašanju jadranske plovidbe in ne govori ničesar o politični strani Radićeve izročitve. Samo z debelimi črkami priobčuije vest iz Belgrada, da se ima Radić areti-raiti. Ima pa polemično notico proti «Bal-tanu» glede sobotnega Radićevega govora. Na podlagi stenografičnih beležk ugotavlja samo, da je Radič govoril, da imamo gospo 'ompadour, ki se vozi po morju, kar stane mzljone, dočam narod strada. «Obzor« pripominja dalje, dia se mu bo ugled med hrvatskim narodom dvignil za 100%, ako ga oblasti aretirajo.
Odmevi	ipiju—hi afere.
BELGRAD, 21. Povodom Spi jonske afere ▼ Zagrebu javljajo «Pravdi» iz Skoplja, da so
so bili v bivši avstro-ogrski vojski ter so v zvezi z vohunstvom v Zagrebu.
Iz Sarajeva poročajo «Pravdi», da je tam aretiraš upravnik film. podjetja «Omnium», ki je v zvezi z znano vohunsko afero v Zagrebu.
«Preporod» poroča, v zvezi z vohunsko afero v Zagrebu, da je kompromitirana tudi neka gospa iz Ljubljane.
Po odloku vlade je odpotoval v Zagreb g. Ranko Triftmović, pomočnik ministra notr. zadev, da prevzame preiskavo o Špijonski aferi v Zagrebu. Z njim je potoval g. Dušan Popovič, pomočnik političnega oddelenja uprave mesta BeJgrada in večje število bel-grajskih detektivov.
Izbruh radarske stavke v Sloveniji. Nad deset tisoč rudarjev štrajka.
LJUBLJANA, 21. Zveza rudarskih delavcev je stavila kancem junija nove zahteve.
Dne 25. junija so se vršila prva pogajanja, ki so potekla brez uspeha. Tudi po intervenciji rudarskega glavarstva se stališča obeh strank niso približala. Zveza rudarskih de-lvcev je vztrajala pri "zahtevi, da se mezde, ki so znašale dosedaj 25 do 34.50 Din. povišajo na 36.50 do 51.50 Din., draginjska do-klada odn. prispevek za ženo od 3.75 Din. ns 15.50 Din., za vsakega otroka pa od 3.25 na 12.50 Din. dnevno.
Tudi pogajanja, ki so se vršila v sredo ob intervenciji predstojnika rudarskega urada inž. Pehanija so končala brezuspešmo. Včeraj ■je poskusil vel. župan dr. Lukan z osebno in tervencijo preprečiti definitivno razbitje po gajanj. Medtem pa je delavstvo v Trbovljah ob 6. zjutraj že stopilo v štrajk, čez dan so sledili ostali revirji Hrastnik, Zagorje, Huda jama, Rajhenburg in končno Kočevje. Zvečer je počivalo delo povsod.
Zveza rudarskih delavcev izjavlja, da je odločena voditi stavko do skrajnosti ter upa, da bo delavstvo navzlic težkim prilikam in za štrajk neugodnemu času vzdržalo. Splošno se računa, da bo stavka trajala jako dolgo.
V Trbovljah in tudi v vseh drugih revirjih vlada red. Požarne in varnostne straže v rovih in pri napravah vršijo službo, drugače počiva vse delo. Vlada namerava ojačiti varnostno službo.
Čehosiovašfea
Italijanski poslanik na kosilu pri Masa-ryku
PRAGA, 21. Tukajšnji italijanski poslanik je bil sprejet pri predsedniku republike, ki ga je povabil tudi na kosilo.
Francija
Amnestija na Francoskem
PARIZ, 21. Povodom državnega praznika je predsednik republike dne 14. julija podp'.sal več odlokov za pomilostitev m amnestijo obsojencev. Meti pomiloščenimi je lud'i bivši strojni častnik Martv, ki je bil obsojen radi upora na nek: vojni ladji v Črn o m morju.
Angiiia
Francija bo morala spraviti svojo politiko v sklad s skupnimi cilji sporazuma
LONDON, 21. V svojem uvodnem članku izjavlja «Times», d!a preučuje globoko angleška vlada bodočnost prisrčnega sporazuma ter -dia si skuša dati posebno z ozi-rom TEa zadnje dogodke odgovor na vprašanje, v koliko da zamore sporazum sploh služiti za dosego splošnega miru. List se nato bavi z navzkrižji medi Anglijo in Francijo ter polziva francosko vlado k skupnemu delovanju v zunanji politiki za diDtsega skupnega cilja sporazuma. Zaklju-sojouje, da ne temelji sporaizuim na enostranskem, dogovoru, ampak na prostovoljnem sodelovanju vseh držav-zaveznic in smatra 6.'kupno akcije za mogočo, ako bo le Francija spoznala, da ni moglo angleško javno mnenje odiobravati francoskega, postopanja v Poruhrju in se prepričala, da zahteva tudi Anglija izpolnitev vseh obvez s strani Nemčije..
Angleška nota izročena zavezniškim vladam.
PARIZ, 21. Londonski dopisnik lista «Matin» javlja, da je bilo sinoči pozno v noči izročeno zavezniškim poslanikom besedilo angleške note. Po zanesljivih vesteh iz Londona predlaga Anglija ustanovitev komisije izvedencev, ki bi bila nekaka emanacija reparacijske komisije. Ta komisija b proučila položaj Nemčije in bi predlagala sredsiva, ki naj se uporabijo, da pride do končne rešitve celokupnega vojnoodškodninskega vprašanja. Nadalje omenja angleški odgovor — v noti, namenjeni nemški vladi kakor tudi v pospremnem pismu
stopu, ki bi znal imičiti nade nesrečnega prebivalstva v ruhrski kotlini in v Po-renju.
Bolgarska
Proces proii ministrom Stambulinskijeve vlade.
DUNAJ. 21. Danes se je pričel v Sofiji proces proti članom Stambulijskijevega kabineta. Na zatožni klopi sedijo tudi sotrudniki bivše vlade, tako da iznaša število obtožencev 600. Vsled spremembe režima je v zaporih 10.000 oseb.
Avstrija
Zasedanje avstrijske poslanske zbornice zaključeno — Pred novimi volitvami
DUNAJ, 21. Parlament je dokončal še pred počitnicami svoje de!o> in določil, da se bodo vršile nove volitve v državni zbor 21. oktobra. Prve dni septembra bo parlament še sestal h kratkemu zasedanju, kjer bo razpravljal o dogovoru za Južno železnico, ki je velikega pomena za Italijo in kojega odobritev je bila prenesena vsled nasprotovanja glavnega komisarja Društva narodov Zimmermanna.
Ratifikacija dogovora glede zavarovalnih družb
DUNAJ, 21. Državni svet je ratificiral avstrijsko-italijanski dogovor glede zavarovalnih družb, ki je bil sklenjen v Rimu dne 6. aprila 1921.
Konferenca v Lausa^sii
Rusija preti lausannskemu dogovoru radi morskih ožin
LAUSANNE, 21. Včeraj je glavni tajnik konference prejel Čičerinov odgovor na povabilo moskovski vladi za podpis dogovora o morskih ožinah. V svojem odgovoru ponavlja Čičerin rusko stališče' z ozirom na ta dogovor, Iti pomeni začetek nrorvih komplikacij na vzhodu Evrope. Rusija bi morala po tem' dogovoru zapraviti' velikanske svote za pomorsko' oboroževanje, ker bi imela proti sebi v ožinah ladjevja vseh pomorskih velevlasti. Razen tega pomeni ta dogovor velika nevarnost tudi za> Turčijo samo. Čičerin ugotavlja tudi, da se u-stvarjajo s tem dogovorom uradfni 'odno-šaji med komisijo za morske ožine in Društvom narodov, iz česar sledi, da <si zveza nekaterih vlasti pripisuje funkcije višjega nnedharcdnega organa. Razen tega ne more sovjetska vlada prevzeti nikake odgovornosti radi kršitve pravic in interesov turškega naroda, kateremu misli pev-magati do nje-ga popolne osamosvojitve. Vendlar hoče sovjetska vlada upoštevati višje interese, da se napravi kcaiec mednarodnim sporom in da se uresničijo njene želje po vesoljnem miru, ne more pa pri tem pustiti iz vidika pravic in interesov vzhodbih narodov. Da omogoči skupno sodelovanje z zapadnim i državami, je torej sovjetska vlada sklenila, da pristane na •dlog'cvor radi morskih ožin, priznavajoč njega pomanjkljivost in vstrajajoč na svojem stališču z ozirom na Društvo narodov. Razen tega si sovjetska vlada pridržuj'3 pravico, da bo svoječasno predlagala spremembo tega dbgovora in zahtevala njega ukinjenje, čim se bi praktično izkazalo, da je v na'sprotstvui z ruskimi trgovskimi interesi in da ogroža varnost Rusije. Ker ne more Rusija poslati v Švico svojih zastopnikov, ko noče zvezna država dati nikakega zadoščenja -radii umora Vot-rovskega in so vsi cdnotšaji med obema državama pretrgani, je sovjetska vladna pooblastila načelnika ruske delegacijei v Rimu Jordanskega, da podpiše do-govor. V ta namen pojde Jordanski prve dni avgusta v Carigrad.
Mednarodna razstava avijatike
GOETEBORG, 21. Kralj Gustav je danes otvoril mednaredbo razstavo avijatike. Razstave se udeležujejo Italija, Francija, Anglija, Nizozemska, Norve'ška itd.
namenjenem zaveznikom — pasivni odpor v Poruhrju. V noti na nemško vlado obžaluje angleška vlada ta odpor, medtem ko predlaga v pospremnem pismu zaveznikom, naj bi Francija izpremenila sedanjo zasedbo v nekako nevidno zasedbo proti gotovemu jamstvu s strani Nemčije. Besedilo obeh listin je bilo znatno izpremenjeno ma sestanku, ki sta ga imela včeraj Baldwin in Lord Curzon.
Nemčija
Nemčija bo zopet dobavljala premog Italiji BERLIN, 21. aBerliner Tagblatt» poroča iz Gelsenkirchen a, da so v teku pogajanja za nadlaljnje dobavljanje premoga iz Po-ruhrja Italiji.
Wiirtenbtirški državni zbor za nadaljevanje pasivne rezistence
STUTTGART, 21. Ministrski predsednik wurtemburški je imel včeraj na otvoritveni seji državnega zbora govor, kjer je izjavil, da se mora v tem za nemški narod tako žalostnem trenutku vsa Nemčija združiti v trdno enoto in podpirati stremljenja državne vlade za ublažitev današnjih težkih razmer. Minister je tudi dostavil, da se ni mogoče odpovedati edinemu orožju, ki je danes še Nemčiji na ratepolago, to je pasivni rezistenci Pri tem pa je nastopil
tam sinoči aretirali nekatere viiie oficirje, ki ocfločnq proti vsakemu aktivnemu na-
Pismo iz Jusoil3%u@
Ljubljana, dne !9. julija Gospod urednik!
V	svojih pismih sem že večkrat naglasi!, da je z* Radiča samo ena logična alternativa,
[ta namreč, da stopnjuje nasprotje do Beo-j grada in se ne ustavi niti pred krvavimi posledicami revolucije ali pa da popusti in stlači svojo mirotvorno republiko v okvir kraljevine SHS. Povdaril sem dalje, da Icaže vse dosedanje delo Radiča, da ne bo tiral razvoja stvari do skrajnosti, kar je pokazal že s tem, ko je pozval svojje seljake, da se izognejo vsakemu konfliktu z vlado.
V	zadnjem času je podal Radič za to še jasnejše dokaze. V svojem velikem govoru cb priliki obletnice zavzetja bastilje, ki ,je nekak komentar k dan kasneje objavljenemu Markovemu protokolu, polemizira Radič že odkrilo proti onim, ki bi hoteli izvesti revolucijo na Hrvatskem. (Ker so bili listi, ki so prinesli Radičev govor zaplenjeni in ker so Radičevi govori tudi sicer zanimivi vsled svojih zaletov, priobčujem par odstavkov dobesedno.) Radič je med drugim dejal:
«Še nekaj besed bom povedal o revoluciji. Naši doma« mislijo mnogo o revoluciji in sicer oni zunaj mej... Zunaj je dosti tepcev in ničel, pa tudi pametnih ljudi. Eden teh pametnih je... general Sarkotič. Koliko je ta človek storil gorja pod komando generala Ludendorfa in koliko ga bo še storil, sam Bog ve... Toda naobražen človek je in kakor se vidi tudi pošten. Kako ne bi bil pošten, če odkrito brani svoj monarhizem, obenem pa priznava vsaj za* časno upravičenost hrvatskega republikaniz-ma. Toda v glavnem je tako »or, oster je ta izraz, kakor je bila vsa naša gospoda do včeraj, mnogi pa tuđi Se do danes. On misli, d« je moja največja napaka ta, ds, kakor oravb * Radič ne ćre hitro k cilju*-
a
»EDINOST*
Tocfa jaz sem danes v <Dcmu» napisal: Voda gre, kjer je nižje, človek gre, kjer je bližje, toda samo tedaj, kadar je sam ali kadar je na dobrem konju; kadar pa je z deco ali z ženo in kadar ima naložen voz, tedaj išče dobro cesto.... Pest mladeničev, pest oficirjev, pest gospode, Če izgubljajo dan aK ne, more biti odločena na vse. Toda kadar je kdo predsta-.vitelj naroda, magari le za trenutek, kadar je tu narodno zastopstvo, potem se ne dela tako. Kaj je narod v primeru z vozovi in konji in z vsem, kar jc na njih! Mi "moremo biti brez vlade tudi deset let, brez domovine niti sekunde. Mi ne m-oremo in nočemo biti v Mace-'doniji, ker potem bi postali razbojniki. Mi imamo domovino, v kateri se je samo danes, tfne 14. julija, pridelalo na stotine milijonov in teh 14 dni — desetino milijard. To se more obvarovati samo s tako politiko, kakršno vo-dimo mi. To se more izvršiti samo s tako politiko, ko izvrši ves narod, hladen in brez strahu, revolucijo tedaj, kadar jo hoče. Te pravice za revolucijo nima niti Radič, niti HRSS, temveč samo hrvatski narod.
Sarkotič mi pravi dalje: Pazi Radič, da ne pride do tega, pa da te -tvoj narod ne obesi, ker nisi napravil < punlari^e^. Mi smo s svojim mirom brez strahu. To je prava beseda, mir brez straha je največja 6iia na svetu.*
Kakor so pokazali poznejši dogodki, pa ni bil Radič dovolj jasen, če namenoma ali ne, naj ostane odprto vprašanje. Zato se je odločilo vodstvo HRSS in objavilo komunike, ki je bil sicer sprejet že 11. julija.
Ta komunike ie v marsičem zanimiv, ker kaže nasprotje, ki jc nastalo med frankovci in Radičevci v vsej ostrosti.
Komunike nosi alarmanten naslov: Vodstvo HRSS o zaroti proti hrvatskemu narodu.
V	tem komunikeju se trdi, da je prejel Radič iz Beograda čisto zanesljive podatke, da hoče vlada v sporazumu s Pribičcvioem na eni, frankevsko gosposkim izrodkom* na drugi strani, s skrajnimi sredstvi uničiti hrvatski seljački pokret. Zadnjih 14 dni da je dobilo vodstvo HRSS za to naravnost neovrgijive dokaze.
V	nedeljo, dne 8. julija da so prišli odposlanci Hanao (hrvatski nacionalisti) k Radiču, da ga pezdravijo kot svojega voditelja (pri j revolucionarni akcHij. Silno so se začudili, ko so doznali, da Radič o tem nič ne ve, da ne ve niti tega, da je v petorici, ki vodi to organizacijo tudi dr Horvat, podpredsednik HRSS. i
Po takojšnji preiskavi da je vodstvo HRSS ( ugotovilo sledeče:
1)	«Frankovska gospoda hodi vedno pogostejše k ministrom v Beograd, ima tajne sestanke s Hanao, med katerimi pravi, da je Radič čisto nesposoben, da je njegova seljačka stranka prava nesreča za Hrvatsko in da jo je treba zato uničiti tako, kakor se je to zgodilo s Stambolijskim.
2)	li zarotniki govore, da jim je v to svrho dobra vsaka pomoč, celo ona beograjskih vla-stodržcev, pa čeprav so proti njim bolj ko Radič.
3)	To zločinsko pcstopanje pod Radičevo firmo uspeva, kakor se ta gospoda hvali povsod!. Detajlov te zarote se pa sedaj še ne more objaviti, pač pa opozarja vodstvo vse pristaše na sledeče stvari:
1) Hrvatsko narodno zastopstvo vodi nepomirljivo borbo proti beograjskim vlasiodrž-cem za pravico samoopredelitve luvalskcga naroda. Toda to borbo vodi brez vsake mržnje do srbskega naroda in po volji hrvatskega seljaštva, i o seljaštvo pa v svoji celoti noće niti domače državljanske vojne, kakor tudi m zunanje. Zato noče nobene krvave in oboro- j žene revolucije, niti najmanja pa take, ki bi in ćosDGiki huiskači oodvzeli v ta namen, da :
V Trsta, dne 22. julija 1923,
deželo, <fa je celo poulični zagrebški ♦Slobodni čujmo® napadel odbor »Hrvatske žene ker ni z metlami napodil Radiča s svojega kabineta.
Na vsak način pa je Beograd eno že dosegel: enotnost med srbofobi je razbita. In še več! Glas o Radičevi nedoslednosti se širi in je zlasti med delavstvom močna 9truja, ki spo-| znava, da je Radič zgubil bitko s tem, da je ' ostal sredi pota. In da se to nasprotje delav-| stva na deželi ne opazi bolj, se ima Radič za-hvaliti samo terorizmu svojih pajdašev, ki ne dopuščajo nobene nasprotne agitacije.« Toda kako bo potem, če poseže vlada vmes in če bo smel agitirati vsak samo radičevec ne?
Silno pa tudi raste spoznanje, da pomaga Radičeva pasivnost samo radikalom in sicer v toliki meri, dla ne bi mogel delati Radič za radikale bolje, tudi če bi ga plačali. Vse to slabi Radiča, njegov največji sovražnik pa je čas. Zato ni čuda, če zahteva Radič skorajšnje volitve, kajti Radič ve, da je izgubil bitko, če ne pridobi novih mandatov.
Vse to pa »eveda ne bo ostalo brez vpliva na Radičeve zaveznike. Celjski sklepi SLS. so prvi dokaz, da je nastala razpoka med Ra-dičem in SLS. Sarajevski sklep Spahovcev dokazuje, da je tudi tu razpoka neizogibna. In tako je položaj sledeči:
Sila Beograda raste, toda nadaljni potek dogodkov je odvisen od Zagreba. Demagog se upira skrajnostim, njegova masa pa jih hoče. Kdo bo močnejši demagog ali masa? Na vsako eventualnost pa se pripravlja Beograd. Ljubljana še kolsba, na odločitev Ljubljane pa čaka Sarajevo. Pa tudi v politiki velja doslednost, zato ni izid boja dvomljiv.
O. P.
Pred konferenco v Sinaji
V rumunskem mestu Sinaji se v kratkem sestanejo zunanji mimstri malega spictra-zuma k skupnemu razpravljanju o vprašanjih, ki se tičejo te zveze. Razni -dogodki so pokazali potrebo tega sestanka, dki se razbiotrijca gotova mnenja a tudi postopanje posameznih članic v vprašanjih, ki ga mednarcdnegai značaja.
Kakor smo že v enem prejšnjih člankov >ovdarili, je posebno postopanje Rucrijinije :K> bolgarski revokaciji izzvalo čisto upravičeno nevicCi'zi v ..*jtigoslcMen®kih podilKč-aih krogih. Na srečo se je bolgarska štrenja dobro razvozlala in za seda j ni strahu, da bi novi bolgarski režim vodiil taka ptelitiko, ki bi motila mir na Balkanu. Tudi Bolgarska potrebuje miru, posebno pa nova vlada v Sofiji, ki se mora boriti proti velikim težkočamj na zunaj, še več v notranjosti.
Oblak se je torej razpršil in vse se je podmirilo, ostal pa je neprijeten občutek, d!a se je mala ententa slabo sponesla pri prvem važnejšem dogodku. Tega občutka se ni mogoče otresti in vsa uradina -zatrdila in vljudnostni izrazi ententnoih) diplomatov ne morejo zabrisati nevolje in niezaupn'osti napram zvezi, ki v važnih trenotkih ne drži.
Slučaj Bolgarske je zelo poučen. Prvič nam dokaizuje, v praksi že neštetokrat dokazano* dejitvo, da ne pomagajo' še take zveze v slučaju, kjer se križajo interesi med zavezniki. Praksa dokazuje, da če sloni zveza na še tako velikih skupnih interesih, nastane spor pri najmanjših križajočihi se interesičih.
sedejo mesto beograjskih nasilnežev na vrat kmetsiiega ljudstva.
2)	Vodstvo HRSS je že dovršilo duševno seljačko revolucijo in organizacijo, ki popolnoma usposablja kmetsko ljudstvo, da brez straha in mržnje vlada sebi.
3)	Vsi pristaši Hanao smejo na vas samo, če jim je tc dovolil predsednik HRSS. Kdor se pred-bedniku slepo ne pokori, s tem naj obračunajo dotične vaške organizacije.
4)	Vse vezi med HRSS in rfanao so preir-gane in zato izstepa dr. Korvta iz načelstva Hanao.
V	5. in 6. točki pa je apel na delavce in inteligenco, da sc priključijo HRSS in da ne gredo med frankovce.
Iz F.adičevega govora, še bolj pa iz komunikeja se torej jasno vidi. da je Radič javno proti revoluciji in proti vsaki nasilni rešitvi spora. Mogli bi« zato biti mirni.
Toda tu nastaja drugo vprašanje. Ali pa je Radič iskren, ali riso vse njegove obsodbe revolucije samo plašč, ki naj Zavede vlado, da bo proti njemu popustljiva, češ Radič je norec, naj se izblebeta?
Ali ni ta svoj načrt Radič že razkril v Markovem protokolu, ki ima pravzaprav le eno zahtevo, da ne uporabi vlada proti Radiču sile, temveč da mu pusti vse agitatorje (večina upravnih uradnikov na deželi je ra-dičevska) in da tako zmaga Radič pri prihodnjih volivah še sijajnejše?
Ali ni dal Radič povod k takemu dvomu ravno v svojem govoru z dne 14. 7., ki ga je zaključil takole: «Končno moram povedati še to, da preneha z objavljenjem aprilskega za-pasnika {Markovega protokola) definitivno vsako pregovarjanje z Beogradom... Mi izjavljamo. da je samo en izhod in to so nove volitve. Oni pravijo, da jih mi hočemo, da so pa njim nepotrebne. Naj premislijo tole: Kadar mi Hrvatje vac ne bomo potrebovali volitev, tedaj ne bo samo konec pregovorom, temveč bo koncc vsemu. Živela republika!«
Kaj s' je mislil pri teh Radičevih besedah njegev fanatični pristaš, kaj pa si je pri tem mislil prevdaren beograjski politik!
Vs? kaže na to, da je Beograd svoje mnenje že povedal in tudi že prešel k dejanjem,
Z veliko večino je bil v skupščini sprejet novi vojni zakon in orožniki dobe višje plače. Položaj Beograda je s tem znatno okrepljen.
V	Zagreb se je povrnil z dovoljenjem vlade emigrant Gagliardi in istočasno ima Zagreb dve veliki aferi, Spionažno in še neko drugo, o kateri pa se noče povedati ničesar. Toda na-migavanja se oglašajo, čuje se ime Radič in piše se že odkrito, da doživimo senzacionelen proces, v katerem ne bo nastopil samo Gagliardi, ampak tudi Radič. Gagliardi to sicer taji, istočasno pa daje poročevalcu «Politike» tako določene in Radića kompromitirujoče izjave, da ee zde prerokbe o Radičevi aretaciji zelo verjetne.
Za svojo osebo pa mislim, da vlada zaenkrat še ne bo segla po tem sredstvu, temveč da bo čakala, da bo polagoma deloval Darao-klejev meč, ki je z Gagliardijevim povratkom prišel nad mnoge v Zagrebu. Družba z Radićem postane morebiti nevarna in marsikdo se bo odtegnil. Na drugi strani pa veča seljačka j demagogija Radiča nasprotja med mestom in
Mala ententa je nastala iz potrebe zavarovati nasledsivene države predi madžarskimi in avstrijskimi revanšnimi apetiti1 in drugič omogočiti ufspešno politiko) napram velikim zapadnim silaan, ki so po vojni tako prevzete po svoji pokrovitelj-eki misiji, da je suverenost majhnih diržav in narodov resno ogrožena.
Razen teh skupnih interes-cv pa imajo članice malega sporazuma tudi druge interese, ki ne le nis-oi skupni, ampak se naravnost križajo4. O te!b interesih bomo spodaj obširnejše razpravljali. Gre torej za to, ali je mogoč kompromis međi skupnimi in nežkupnimi interesi. Najti je treba neko zlato? sredino, treba psu je tudi pri vseh onih, ki tvorijo zvezo, da- so pripravljeni žrtvovati nekaj od onih dirugih interesov na račun skupnosti. Brez žrtvovanja ni mogoča nobena) trajna* zveza. Razpravljanje o križajočih se interesih nam bo vsaj dteloma pojasnilo; ali je mogoča trajna zveza sedanje male entente in kje sp nevarnosti za njen obstoj.
Naiobčutnejša nasprotovanja nastajajo in bede v prihodnosti še bolj izrazita ona ki se tičejo razmerja do Rusije.
Oglejmo si to razmerje od države do države. Cehcslovaška je industnalna* država. Svoje industrijske izdelke more izvažati v dežeie, kjer ni industrija razvita in ki so po večina agrarne. V tem czinuj se lepo izpopolnjuje gospodarska zveJza med Čehe i-Idvaško in med Jugoslavijo in Rumiu-nijo, ki sta agrarni deželi. Toda Čehoslova-ška rabi še več trgov za izvoz svojih in-dusirialnih izdelkov. In ta dežela je kot nalašč velika Rusija. Torej silijo Čehe gospo-darski interesi, da pridejo enkrat do normalnih odnošajev s sedanjo Rusijo!, d!a se vzpostavijo trgovske zveze med obema državama, kar bi bilo v obojestransko korist.
Zemljepisna lega Čeh oso vaške države je kaj neugodna. Dolg in razmeroma czek pas te zemlje leži obdan cd! Nemcev in Madžarov pri vratih Rusije. Vsak državnik, ki vodi narod, mora misliti tudi na bolj oddaljeno prihodu »ost. Na; ju^u in zapadu in deloma tudi na severu je Češka, 'ogrožena po Nemcih in Madžarih. Ogrožena, pravimo. Zakaj nihče ni taki naivan, da bi verjel v dobre namene Nemcev in Madžarov. Eni in di ugi so se le prisiljeni vdali v novi položaj in pri prvi priliki, ki se jim bo nudila, bodo padli po Čehoslovaški, da jo uničijo. To dokazuje tudi razmerje, ki vla-d"a med manjšinami napram državi. Posebno Nemci na Češkem so odkriti nasprotniki države, in bodo potem eni absolutni gospodarji tudi nad češkim narodom, kakor so bili do nedavna. Če poenislimo dalje, da meji Čeh oslovaška na Nemčijo, tedaj se mera vsadko zavedati nevarnosti, ki preti Čehom/ cd' tisočletnega sovražnika. Plemenski boj med obema narodoma ni dbbojevan, o tem ni aoi
Položaj je sicer danes za Nemce neugoden. Tudi m misliti na to, da bodo Francozi dali tako kanalu orožje in rok, ampak bodo z vsemi silaani tiščali k tlom Nemce ter skušali preprečiti že v kali vsak poskus Nemcev, da bi se dvignili in postaii nevarni svojim nenemškizn sosedom. Toda. kakor rečeno, treba je gledati v prihodnjost ter že vnaprej biti pripravljeni na vse možnosti.
Francoska,' pomoč pa je dvomljiva, tudi premajhna in ni trajna. Saj opažamo, kako se vrši polagoma a gotovo nova grupacija političnih/ sil v Evropi. Utegne se zgoditi, da bodo Francozi osamljeni in prešibki, ko pride čas nofvih sporov.
Najnaravnejši zaveznik, magari zaščitnik Čehoslovaške je in ostane vendar-le Rusija. Prištejmo k vsem tem razlogom še čuvstveni moment, tedaj je jasno, da ne more Čehoslovaška voditi protiruske politike, ker bi to pomenilo njen samomor. Sedanje nesrečne ruske razmere se bodo gotovo in v najkrašem času z boljšale in tedaj bo tudi sedanja Rusija posvečala zo.-pei večjo pažnjo zunanjemu svetu in Slo-vanstvu posebej
Jugoslavija je mlada država, ki se mora boriti z neznanskimi težavami v notranjosti in zunanjosti. Notranje politične razprtije, pomanjkljiva uprava in razlike kulturnega značaja' slabe državo politično in gospodarsko. In vendar ima ta država vse pogoje z najskrajnejšo bodočnosti. Ta vstajajoča nova slovanska sila na Balkanu vzbuja pri sosedih odpor, deloma bojazen. Odtod zbiranje nasprotnikov, ki bi radi še pred razvitkom razkosali porajajoči se državni organizem.
Narodno osvobojenje Jugoslovanov je v prejšnji meri zasluga velike Rusije. Balkanski Slovani ne bodo nikoli pozabili, kaj vse je zanje storila Rusija in kakšno važno vlogo žaščitnška Jugeslovenov je igrala v dobi carizma. Dejansko je tudi ruski narod krvavel za svobodo Jugoslovanov. Danes se je Rusija odtujila svojemu nekdanjemu poklicu slovanskega zaščitnika. Temu pa se ni čuditi Revolucija se je izvršila v znamenju internacionalizma proti narodnostnim in državnim imperializmom zapadne Evrope. Dalje je Rusija prestala dolgo in krvavo meščansko vojno. In te meščanske vojne s*> se udeležile tudi razne slovanske čete, s čimer so prišli neruski Slovani v slabo luč v Rusiji. To se je' godilo le malo časa in mimogrede, vendar p-a je pustilo v Rusiji slab vtis. Francoski prijatelji Jugoslavije vodijo še danes Rusiji sovražno poditiko. Če upoštevamo vse te okoliščine, tedaj vidimo, da so Let politični vzroki, ki so do sedaj branili zbližanje med Rusijo in Jugoslavijo. Ker pa sicer ni med? Jugosloveni in Rusi prav nikakih teritorialnih ne gospodarskih sporov in jih tudi ne more biti, je fasno, da so tudi sedanje peslitične razmere nekaj začasnega.
Politični krogi v Jugoslaviji so pričeli uvidevati potrebo zbližanja z Rusijo. Govori se, da bo jugoslovenski predstavnik na sinajski konferenci sprožil tudi vprašanje o vzpostavitvi gospodarskih in diplo-matičnih odnošajev s sovjetsko! Rusijo. V tem pogledu so se že vršiti medsebojni razgovori med Belgradom in Rusijo. Gotovo je, da ni v interesai: Jugoslavije vzdržati; še naprej dosedanje razmere napram Rusiji.
Bolgarski dogodki so pač dovolj jasno pokazali, koliko se more Jugoslavija zanesti na Runaunflijo, ki je v tako delikat-nem momentu pustila beigrajsko vlado na cedilu ter sledila; Bratianovi protislovanski p o-Ktiki. TudU dšn a slični mo tivi so1 igrali veliko vlogo. Straihf pred nemškimi dinastijami ni prazen. Delovanje nemških prinčev in knezov na Balkanu je dobro poznano vsem J<mJcsk>venom.
Rumimija je v vojni največ profitirala Ni podedovala samo avstro-ogrskih dieže in zopet pobrala Dcbrudžo, ampak se zarila globoko tja v osrčje nareda in ruske zemlje. Izgubo Besa rab ie ne bo Rusija nikoli prebolela. To dobro vedo rumuinski politični krogi. Zato išče Rumunija oporo proti Rusiji. V Jugoslaviji in v Čehoslovaški je gotovo ne bo našla. Da bi šli kdaj jugo-slovenski in čehoslovaški polki zaradi Be&arabije proti Rusom, tega ne boi nihče pričakoval. Pač pa bo dobila Rumamija v Poljski hvaležnega protiruskega zaveznika. In v tej točki se bodo vedno ločili zavezniki male entente, tudi če pristopi kot četrta zaveznica Poljska.
Politika Poljske je protinemška in proti-rirska. Protinemska je in bo, ker bodo Nemci vedno postrani gledali poljskega soseda in ker ne bodb> mogli pozabiti na dežele, ki so jih morali izročiti poljski državi. Težko si je misliti, cTai pride kd'aj do resničnega sporazuma med Poljsko in Rusijo. Prehudo so Poljaki odščipnili rusko zemljo, preveć se brati jo z ruskimi sovražniki in iščejo zveze proti Rusiji. In nedavno
smo slišali govor nekega poljskega poiitiKa o. potrebi ekspanzije Poljakov. Ta ekspanzija se mora vršiti proti vzhodu. Poijska je postavljena med! dva najmogočnejša naroda. Njena politika gre za tem, da si v cfceh sosedih ustvari večna sovražnika. Seveda je vprašanje, koliko je vredno njeno življenje. Kateri resnični poljski rodbljub more gledali z veseljem v bodočnost pod temi pogoji? Ali ne obstoja nevarnost, da bo v kakem prihodnjem sporu Poljska pomendrana in zbrisana s površja zemlje za vedno?
Vsekakor se bo v Sinaji govorilo tudi o vstopu Poljske v mali sporazum. S kakšnim vspehom, bomo videli v kratkem. Naj bodo sklepi te konference taki ali taki, Rusija bo razfaoK&ia točka teh »pogodbenikov. Resničnost je taka in ne morejo je odpraviti nokake prisilne in kowvencionel-ne zveze.
Rojaki! Ne zabite na Šolsko druStvo!
Nora ruska ustava
Dne 4. teteja 1923. se je odigral v Moskvi dogodek velike zgodovinske važnosti. Skoraj neo{paženo je šlo to pomembno dejstvo mirno nas in vendar se je izvršil ta dan tam globoko v Rusdji čin, s katerimi je bila Evropa postavljena v mednarodnopravnem pogledu pred nov položaj. Dne 4. 'julija t. 1. je odobril vseruski izvr. odbor novo rusko ustavo, ki zopet vzpostavlja politično enotnost Rusije.
Kakor znano, je bila ena najusodnejših posledic ruske boljševiške revolucije ravno politično razkosanje t e ogromne slovanske države, Predvsem so se odcepili od Rusije njeni obrobni deli, kjer so nastale nove neodvisne «d!emokratske» države Finska, Estonska, Le tiska, Litva in Poljska, medtem ko si je istočasno prisvojila Romunska Besarabijo. Tudi Kavkaz se je bil popolnoma odcepil od Moskve in tudi tam se je ustanovilo nekoliko ^demokratskih* diržavic (Gruzija, Armenia i. dr.) Na daljnem vzhodu pa se je obrazovala Daijnovzhodha republika, ki so jo deloma zasedli Japonci. Nova revolucijska sovjetska vlada, ki se je nastanila takoj v -začetku v Moskvi, je bilk tako na svojem lastnem ozemlju političnoi pojpolnoma blokirana, področje sovjetske oblasti se je naglo ožilo in bilo je hipov, ko se je zdelo, da je sovjetski vladi končno odzvonilo. Položaj se je izpremenil še le tedaj, ko so sovjetske čete zmagale v državljanski vojni in ko je vs4ed tega prevladalo v Evropi prepričanje, da se z vojaškim posredovanjem sovjetska vladavina samo krepi. Od tediaj se je začelo naglo; čiščenje ruskega ozemlja in sovjetska cblast se je z isto« naglico širila in utrjevala. Rdeča armada je zopet zasedla zakavkaške republike in uvedla tudi tam sovjetski režim. Končno so morali tudi Japonci zapustiti ozemlje Daljno vzhodne republike.
Vse rusko ozemlje je bilo tako prosto cd tujega jarma in je prišlo pod sovjetsko cblast. Toda edina ve"z, ki je spajala posamezne dele sovjetske republike, je bil sovjetski režim. Pravih političnih vezi, ki bi zx3ruževale Rusijo v eno organsko^ enoto, ni bilo. Prvotna ustava je popolnoma abstrahirala od države in je proglasila svobodo za vse ruske narode, da se lahko aH pikljtočijo Rusiji ali pa proglase svojo neodvisnost. Iz te svobode so se porodile na ruskem sovjetskem ozemlju štiri v pravnem oziru- neodvisne sovjetske države: ruska socijalistična federativna sovjetska republika (RSFSR), ukrajinska socijalistična sovjetska republika (USSR), beloruska socijalistična sovjetska republika BSSR) in zakavkaška socijalistična fede-raftivna sovjetska republika (ZSFSR). Fe derativni sta torej Rusija (Velikorusija) in Zakavkazje. Na ozemlju ruske fedJeracije se nahaja 18 avtonomnih dežel, katerih meje so bile določene s posebnimi odloki vseruskega izvršilnega odbora, in sicer se te avtonomne dežele krijejo v vseh slučajih; z ozemlji posameznih narodnosti, ki prebivajo v ruski federaciji. Zakavka-ško federacijo sestavljajo republike Gruzija, Armenija, in Azerbejdžan poleg par avtonomnih narodnih okrožij, ki so bila ustanovljena na ozemlju tudi te sovjetske zveze v zašč&o nekaterih manjših narodnosti Beloruska in ukrajinska sovjetska republika pa nista federativni, temveč enotni.
Kakor že omenjeno, so bile omenjene štiri ruske republike politično popolnoma neodvisne in vezal jih je le sovjetski režim. Duševro vodstvo je bilo v rokah Moskve, ki je nastopala kot ruska sovjetska vlada v svojem imenu in v imenu svojih/ zaveznikov, ki so bile ostal? tri sovjetske republike Ukrajina, Beloruska in Za-kavkaizje. Da so bile te republike popolnoma neodvisne ena cd druge, dokazuje zelo lepo n. pa*, dejstvo, da so imele Rusija, Ukrajina in zakavkaška Gruzija v Berlinu vsaka svojega diplomatskega zastopnika. Tak položaj so nasprotniki Rusije spretno izkoriščali proti njej sami; tako n, pr. na genovski konferenci, kjer je japotnski zastopnik odločno oporelta!
Cičerinu pravico, da bi emel govoriti tud! v imenu Daljnovzhcdne republike, ker je ta poslednja neodvisna država.
V tej zmešnjavi glede mednarodnega položaja Rusije in njenih delov je iskati glavni vzrok temu, da je doživela Rusija V zadnjem času mnogo občutnih diplomat« skih porazov. Zato je naravno, da je prevladalo v vodilnih krogih ruske politik« prepričanje, da so potrebne sovjetžri <k> žavi tesnejše vetzi, ki bi ji omogočevaJe M bodočnosti enotnejši nastop. Na shodu X. sovjetskega shoda je bila sklenjena dn« 30, decembra 1922. resolucija, da se imajo dosedanje neodvisne sovjetske republik« združiti v enotno zvezo. Pd leta pozneje 4. julija 1923, — je bil tozadevni prečk log sprejet in potrjen tudi na zborovanju vseruskega izvršilnega odbora in je stopil takoj v veljavo.
Ta nova ruska ustava, ki je nekaka zvezna pogodba, določa, da bodo tvorile goriomenjene štiri sovjetske republik« enotno politično tvorbo, katera se ho uradi no imenovala «Sojuz socialistlčeskih sovjetskih respublik» (SSSR), Najvišja zakonodajna institucija bo vsakoletni zvezni zbor, na katerega bedo pošiljali? svoj« "Zastopnike meščanski in gubernS^kL s«. vjeti. V razdobju med dvema zasedanje« ma zveznega zbora bo pripadala vrhovn i oblast v državi osrednjemu izvršilnemu odboru, ki pa ne bo več enoten kakoc d)* sedaj, temveč bo sestavljen iz dveh zboi-nic: iz zveznega sovjeta in naTcd!nostnega sovjeta. Zvezni sovjet se bo: volil na shodu sovjetov, Rusija bo pošiljala vanj 270, Ukrajina 68, Zakavkazje 26 in Belorusija 1 zastopnikov. Narodnostni sovjet je nekak ožji odbor Zvez. sovjela in bo sestavljen iz odposlancev zveznih repdblik in narednih avicncmnih dežel. Vsaka zvezna ali avtonomna republika pošlje vanj po 5 odposlancev, vsak avtonomni okraj ali komuna pa po 1. Od/poslanci se volijo na narodni podlagi. Ker je n. pr. prebivalstvo v, ruski sovjetski republiki mešano, se sestaf-nejo člani zveznega sovjeta v ta namen ki posebni seji in izvoliio na njej kot Rusi svoje odposlance v narodnostni sovjet. Zastopniki drugih narodnosti postopajo naf isti način.
Oba sovjeta — zvezni in narodnosini — izvolijo natoi na, skupni scii z\ezni sov>et narodnih komisarjev. Vse druge seje imata ločeno vsak zase. Vsak odlok, ki naj in?a pravno veljavo, mora biti potrjen od cbeh sovjetov. Ako' nastane nesoglasje, se prepusti odločitev zveznemu shodu sovjetov. Zvezni in narodni sovjet ima v-ak svoj€ predsedstvo, ki je sestavljeno- iz 7 članov, ki pa nimajo pravice do zakonodajne inu cijative, temveč le vodijo opravila svoji-h sovjetov. V razdobju med dvema zasedanjema osrednjega izvršilnega odbora odpravlja poele enotnoi in skupne predsedstvo tega odbora. Sestavljajo ga člani predsedstev obeh sovjetov— zveznega in narodnega — in še 7 članov, ki jih izvolita oiba sovjeta na skupni seji, tako da šteje predsedstvo osredinega izvršilnega odbora 21 člaiiov. To predsedstvo je v omenjenem razdobju najvišji vladni organ. Zvezni sovjet narodnih kcirnsarjev šteje poleg predsednika in njegovega namestnika 10 članov, ki so na čelu komisarjatov, kateri so skupni vsej sovjetski zvezi. Te skupne zadeve so: zunanja politia, aurada in mornarica, zunanja trgovina;, promet, pošta in brzojav, delavsko-kmet^ko nadzorstvo, javna dela, prehrana, finance in narodno gospodarstvo. Vse diruge zadeve spadajo v kompetenco sovjetov ljudskih komisarjev posameznih zveznih držav in avtonomnih ozemelj.
Nova sovjetska zveza bo imela enoten gib: srp in kladivo, v ozadju zemeljska obla s klasjem in okoli napis: < Prolelarci vseh dežel, združite se! (v ruskem, ukrajinskem, beloruskem, gruzinskem, armenskem in turškem jeziku). Po razlagi tajnika csrednjega izvršilnega odbora ne pcoienJ zemeljska obla na tem grbu, da je Kusija sovražno razpoložena napram ostalemu svetu; nasprotno — Rusija prepušča proletarijatu posameznih držav, da izvojuje zmago sam z državljansko vojno in se poltem priključi k sovjetski zvezi.
DNIVN
Predlog posl. mna Slsde ooiHnm okrožij
Poročali smo že, da je naš poslanec dr. Wilfan stavil dne 18. t. m. v rimski zbornici predlog, naj se volilni okrožji Julijska Krajina in Beneškoi izpremenita na način, da bo drugorodnim manjšinam zagotovljeno efektivno parlamentarno zastopstvo. Danes prinašamo* predlog in njega obširno utemeljevanje po stenograf-skem zapisniku. Naše ljudstvo se enodušno pridružuje temu odločnemu protestu proti nezaslišani krivici, ki jo bo izvršila vlada nad drugorodnimi manjšinami, predvsem nad našim slovanskim narodom v Julijski Krajini Dasi je naš glas, ki ga je povzdignil v našem imena* posl. Wilfan pred zastopniki italijanskega naroda, ostal brezuspešen, naj bo vladi povedano, da se naše ljudstvo zaveda tega najnovejšega nasilja, da gaj boli in- da vzbuja v njem ogorčenje.
Poslanec Wilfan je izvajal: Predsednik: Posl. Wilfan ima besedo glede premenjalnega predloga poslanca Cirjani,
Wtlfan: Nikakor ne nameravam dolgočasiti zbornice s tem, da bi se tudi jaz spustil v razpravo, ki je nastala prej med posl. Suvichem in drug&ni glede vprašanja imena in deželnega (regionalnega) edinstva ali ne-edmstva Julijske Benečije in Furlanije. dovoljujem si sasno povdariti, da se določitev volilnih okrožij toliko Beneškega fVeneto) koMkor Julijske Benečije tiče tud3 čisto posebnega položaja drutforodhih
manjšin, bodisi nemških bedisi slovanskih ki bodo s to raz deli Ivi jo« popolnoma zadušene. Morda je to tudii bil namen vlade (šum na desnici), ali mislim, da gotovo ni v korist države.
Italija si je iz potreb, ki so bile priznane z mirovnimi pogodbami, priklopila drugo-rodne manjšine. Seveda morajo te manjšine sprejeti izvršeni čin in ne morejo zahtevati zase pcpclnctma privilegiranega položaja, in jaz razumem s stališča italijanskega državljana, kako1 so> se mnogi čutiji prisiljene, nasprotovati zahtevam avtonomij, ki se je o* njih znielo, da. stremijo po ustvaritvi držav v državi Vendar pa, z diruiga strani, po tej lojalni predpostavi, mislim, da je v korist sožitju -državljanov različnega rodu v isti drža'-4, da sc inanjšmajn zagotovi minimum slobode in avtonomije, ne v političnem pomenu, nego v pomenu motžnosti razvijanja svojega posebnega življenja v harmoniji z interesi države in z interesi ostalega prebivalstva dežele, kjer živijo. Zato menim, da bi se razpredelnica (volilnih okrožij) morala še enkrat preštudirati toliko glede Beneškega, v katero se vključuje Trentska pokrajina, ki obsega tudi Gorenje Poadlžje, koliko« glede Julijske Benečije, v kateri se nahajajo baš tržaška, pulska, videmska in zadrška pokrajina z drugorodnimi manjšinami, na način, da se tem manjšinam zagotovi parlamentarno zastopstvo, ki bo seveda v prva vrsti odgovarjalo njihovemu številu, a bo na vsak način takšno*, db. bo parlamentarno učinkovito: ne takšno, to se razume, da bi moglo pritiskati na, sklene zbornice, kar is izkliučento. ne*** da
V Trst«, dne 22. julija 1923
•EDINOST*
_m.
zamore biti sploib efektivno. S predlagano razdelitvijo pa bodo manjšine pripravljene doi tega, da bodo imele kvečjemu enega ali dva poslanca, kar že v fižič-nem oziru jemlje možnost resničnega zastopstva.
Moram opomniti drugo stvar in sicer, da so se meje trentski in nadalje tržaški, pulski in videmski pokrajini določile potom vladne odredbe, brez privolitve prebivalstva in v škodo in naravnost osramo-čenje avtonomije, ki so se bile obljubile in zajamčile njihovemu prebivalstvu. Zato povdarjam, da mora moje glasovanje v tem oziru, v kateremkoli zmislu, imeti predvsem pomen .protesta proti postopanju vlade (medklici na skrajni desnici).
Zaključujem torej, ker ne morem staviti bc-lj kcnkrelnih predlogov, (zakaj videm-ska pokrajina obsega danes del ozemlja, ki bi morajo pripadati Julijski Benečiji v ožjem zrrdsiu), da ne morem drugega zahtevati, nego da se vprašanje podvrže novemu študiju s strani komisije.
Posl. GMlfon proti nezakonitemu postopanju registersKiii uredou
Radi nezaslišanega postopanja vlade, ki ni poskrbela* za to, da bi se mogla izvrševali pri novem registrskem uradu v Trstu registracija spisov tudi v našem jeziku, je pctsl. Wilfan vložil na seji poslancev zbornice 20. t. m. vprašanje (rnterroga-zione) na finančnega ministra z zahtevo pismenega odgovora ter interpelacijo na ministrskega predsednika. Vprašanje na finančnega ministra glasi, ali heče nemudoma ukreniti, da se bodo pri registrskem uradu v TrsL-i sp'isi v našem jeziku lahko registrirali brez potrebe prevoda, ker bi se sicer obrezuspešiia pravica do rabe svojega jezika v privatnih, trgovinsk-ihi in drugih jpcislih za vse tisto številno naše prebivalstvo, ki v samem Trstu tvori znatno manjšino, živi kompaktno v okolici mesta in v velikem delu pokrajine in mora moči slobodno rabiti svoj jezik posebno v Trstu ket središču cele dežele, ki šteje več ko pel milfona naših.
Glede interpelacije na ministrskega predsednika, katera se tiče razlogov in na-menov vladnega postopanja glede kulturnih pravic in interesov našega ljudstva sploh, je oosl. Wilfan, kakor se nam. pereča iz Rima, zahteval, da se postavi na j dnevni red jutrišnje, po nedeljske se/e, (ker so ponedeljki v to določeni) in bo o« tem že odločene, še predre pridejo te vrstice našim bralcem v roke. Zelo je dvomljivo, da bi vlada privolila v takojšnjo razpravo.
In 2©p©f ainofc
Poslanec Šček Virgilij je poslal «Goriški Straži- in «Malemu listu» pismo, v katerem se zagarja kakor stekel pes v poslanca dra. Wilfana. Ščeku Virgiliju ne zamerimo, kei- on ima nesrečno anaokaiko bolezen in ne more pač drugače, zamerioiioi pa ljudem, ki nesrečnega amokača opuščajo, mas dajalo orožje tiska v roko in mu omogočajo, da naprej besni proti dru. Wil-fanu, temu najznačajnejšemu in najspo-ccibnojšemu možu, kar jih imamo julr,ski Slovenci v svoji sredi.
Predno se nekoliko pobavimioi z omenjenim pismom, naj nam čitatelji dovolijo, da jim podamo pr&dzgcdovino tega pisma, kakor smo jo doznali iz ust samega Sčeka Virgilij. Zanimiva je ta zgodovina, predvsem p?j značilna. V zadnjih dneh so se v Rimu poslanci Wilfan, Stanger in Šček Virgilij večkrat znašli skupaj. Pri nekem takem sestanku, ko sto sedeli vsak na svoji stolici — šček Virgilij na sr®£i —, je dobričina dr. Stanger omenil tudi spor med cstalima dvema poslancema ter izrazil željo, dia bi se ia sper poravnal. Beseda dra. Siangerja je padla na rodovitna tla in med Wilfanom in Ščekom Virgrlijem je prišlo do popolnega sporazuma, predvsem je bilo tudi c ^govorjeno, da se nikakršen spor ne bo več zatisšal v javnost in da. se bo doseženi sporazum, čim se poslanci vrnejo, doma spopolnil. Prvo, kar je po tem sporazumu storil Šček Virgilij, je bilo to, da je oddal omenjeno pismo, v katerem napada dra. Wilfana tako, kakor sploh še rd nikogar napadel. Ponavljamo, v«o« to zgodovino vemo iz ust samega Ščeka Vir-gilrja in veirio tudi, da je sedaj, ko je uvi-dal, kaj je zopet «na-amotkačil», v hudi zadregi radi zamere, ki bo nastala pii tistih, ki vedo za rimski sporazum. Mi, ld vemo tudi za ta sporazum in ki smo, hvala Bo£u, še normalni, smo koj v začetku izjavili, da ne zamerimo. —
V večkrat cmenjenem pismu je Šček Virgilij zop&t zmolil ves s-voj domači politični očenašek, čeravno se je Wilfan, kateremu «odgovarja \ bavil le s vprašanjem idrrske gimnazije. Prvo je — seveda — izmenjava denarja. Šček Virgilij ponavlja genovsko epizodo, češ, dr. Wilfan je zavojzil izmenjavo denarja, ker ni šel v Genovo. Ta zadeva se je že dovolj razpravljala in razjasnila in bi zabredli v «ščekanje», če bi hoteli vso stvar še enkrat ponavljati Ravno tako bi mi lahko očitali Ščeku vir-giliju, da je on prej zavozil izmenjavo) denarja, ko je odposlanstvo, katero je/ bilo v tej zadevi pred genovsko konferenca v Rimu, naravnost sabotiral ter se temu odposlanstvu, ki ga je čakalo in iskalo, skrival, mesto da ga bi bil spremljal, kakor pe 1 obljubil, na merodajna mesta. Zakaj tako postopanje? Sček Virgilij, kateri vedno Kriči in besni, da se je za zamenjavo de- -narja premalo storilo, pa se namenoma u Izogne lahki priliki, ko bi sam lahkoi nekaj storil v tej stvari, da, ceioi prizna, da je te- « laj pisal g. župniku Hušo-tu, ki je bil član 1 Mnenjenega odposlanstva, dk je -vsak ko- ! rak zaman, naj stvar pusti, da prištedi čas < al denar! Ne bi zadeli daleč v stran, če tr- j Jimo, da je šček Virgilij sabotiral odpci- , ilanstvo radi tega, ker je bilo Wilfanovo! r
Šček Virgilij se nato bavi z Narodnim svetom, češ, Tržačani so kriti, da do danes nimamo Narodnega sveta. Šček Virgilij vendar ve, da so se na podlagi dogovorjenih, sklenjenih in sprejetih pravil, v katerih ni bila nilfaka določba, da poslanci ne smejo biti člani Narodnega sveta, izvow lili v Narodni svet sledeči možje: Za Trst: Dr. Wilfan, dr. Čok; za Istro; dr. Vratović, dr. Brajša; za Goriško: Ign. Križman, dr. Bitežnik in dr. Besednjak. In ko je bilo vse to gotovo in bi Narodni svet lahko začel poslovati, soj prišli Goričani, Ščekovi «prijatelji«, kakor jih on imenuje, ter izjavili, da ne bodo sodelovali pri Narodinem svetu, če bo kak član poslanec. Ta «poslanec» je treba čitati: Wilfan in vsa gonjai proti «poslancem > v Narodnem svetu se je vpri-zcrila le radi tega, ker je Wilfan ta poslanec in ker Wilfan — s polno pravica — prvi uživa zaupanje Tržačanorv in vseh, ki ga poznajo. Kdo je torej kriv, d'a Narodna svet ne posluje? — Končno se obrača Šček Virgilij naravnost proti drtr. Wilfaou, ter mu očita, poleg drugega, da je bilo njegovo »delovanje v mnogih rečeh škodljivo in kvarno za naše ljudstvo». Iz besed Ščeka Virgilija se da razbrati, da on smatra za koristno edino, če poslanec noč in dan, mesec za mesecem kilometri po deželi. Vsak po svoje. Ne glede na to, da je pcnsl. Wilfan v vseh važnih momentih stopil pred svoje vdilce, je gotova) m priznana stvar, da je posl. Wilfani z enim samim svojim nastopom več koristil naši stvari, nego vsi tisoči kilometrov, katere je Šček Virgilij premeril za časa svojega posJančevanja. Ne gre samo za količino, gre tudi za — kvaliteto dela.
Pogreb polkovnika Vnkasoviča. Naš goriški rojak polkovnik Janko Vukasovič-Stibiel, ki je umrl dne 13. t. m. v garnizijski bolnišnici v Ljubljani, je nastopil pretekli petek svojo zadnjo pot. Žalni sprevod je še! od gar-nir.ij.ske bolnišnice do glavnega kolodvora, kjer je bila krsta položena na mrtvaški vagon, da se odpelje v polkovnikov rojstni kraj Vrtov in pri Ajdovščini. Armada, dobrovoljci in Sokoli so tvorili temu idealnemu borcu za . svobedo svojega naroda častno spremstvo.
Kondukt je vodil pravoslavni prota Dimitrije Jankovič. Po izvršenih žalnih obredih v mrtvašnici garnizijske bolnice, pred katero je stalo 8 podčastnikov z golimi sabljami, je Zveza pevskih, zborov zapela Pavčičevo Nagrobno pesem», nakar se je takoj razvil žalni : sprevod, ki ga je otvoril oddelek Sokolov s i starešinstvom JSS in zastavo ljubljanskega Sokola na čelu. Za godbo dravske divizije pod vodstvom kapelnika dr. Čerina, ki .je svirala na vsej poti turobne žalostinke, je korakala častna stotnija vojaštva z nosilcem 17 vojnih odlikovanj pokojnika, nato pa jugcslo-vanski dobrovoljci iz svetovne vojne, akade-raična društva in pevci. Ob mrtvaškem vozu je korakala častna vojaška straža, za krsto pokojnikova vdova in sorodniki, nato oficirski zbor pod vodstvom divizionarja, polkovnika Vučkoviča in številni civilni udeleženci. Pokrajinsko upravo je zastopal dv. svetnik dr. Stare, župana magistratni ravnatelj dr. Zar-nik. Pogreba se je udeležil tudi vojni ataše, Čehoilovaškega generalnega konzulata v Ljubljani in v znatnem številu zlasti Primorci in narodno ženstvo. Sprevod je zaključil oddelek vojaštva. Na glavnem kolodvoru so prenesli krsto sami višji oficirji pred mrtvaški vagon, kjer se je vršilo zadnje slovo. Po molitvah so zadoneli zvoki turobne «Vigred», nakar se je imenom dobrovoljcev poslovil od pokojnika inžesnir Fedor Šlaimer,. v imenu Sckoisiva pa starosta J. S. S. — Rezka vojaška salva je nato zadonela. Bil je to zadnji pozdrav armade svojemu junaškemu članu.
"Elementarnim načelom pravičnosti* odgovarja — tako trdi tiskovni urad prefekture v Bocnu z vso resnostjo, ne da bi bilo črnilo zardelo od zadrege — odredba, da se v dvanajstih nemških občinah ob zgornji Adiži z začetkom šolskega leta 1923—1924 nemške šole nadomestijo z italijanskimi. Zanimivo pa je, da st ta objava ne upa tajiti, da ne bi bile občine nemške in le z neznatnimi italijanskimi manjšinami. Pač pa trdi, da so bile nekdaj italijanske in zato da odgovarja le «elementarnim načelom pravičnosti", če se zopet pridobijo za italijanstvo. Da bi ubili resničnosti sodobnega in prošlega življenja, se ti borci za «c!ementarna načela pravičnosti« zatekajo k potvarjanju zgodovine, Večstoletna zgodovina dokazuje nemški značaj onega ozemlja. Gospodje pa si mislijo: če že nepotvorjena zgodovina ne govori za nas, pa ji podtaknhno nekaj, ,kar bo govorilo za naše namere! Kaj pa bi rekli ti gospodje, če bi n. pr. mi — in to na podlagi resnične zgodovine — ugotovili, da je bila Gorica v svojih začetkih čisto slovenski kraj — priča za to so ime kraja in raznih trgov in ulic (Gorica, Travnik), ki so bila tudi uradno v veljavi do pod konec minulega stoletja — in če bi na podlagi tega resničnega in neoporečenega zgodovinskega dejstva zahtevali naj a* Gorica zopet povrne Slovencem, ker bi to (tudi po njihovi logiki) odgovarjalo elementarnim načelom pravičnosti?! Ves italijanski tisk bj zagnal huronski smeh. Kaj bi rekli gospodje, če bi Idrijčani za- ' Tilevali, naj se tamošnje šolstvo povrne — Nemcem, ker je zgodovinska resnica, da je bilo to šolstvo nemško še pred nekoliko desetletji?! Ali bi se v tem slučaju še ogrevali za zgodovino?! Morda tudi! Ali — za potvor-jeno! Saj je dejstvo, da so začetkom zas-edbe govorili celo, da so prebivalci logašk. okraja
—	Italijani, češ: -Kaj je avstrijska vladavina
—	besede nekega odličnega funkcionarja — napravila iz tega ubogega prebivalstva, ko niti stari ijudja ne znajo več italijanski!» Na podlagi take — zgodovine bi mogli tudi zahtevati, naj se logaški okraj povrne italijan-stvu, ker bi to odgovarjalo «elementarnim načelom pravičnosti!* Gospodje naj bi rajše spoštovali to, kar je v resnici, naj bi se ne dotikali manjšinskih občin in šol! Potem U v resnici odgovarjali elementarnim načelom pravilnosti! Pravičnost je vzvišen pojm) Treba ga je praktično izvajati, tudi ko gre za pravice manjšin!
Hajduk Veljko in Matija Gubec. «Vi ste narod hajduka Veljka, mi pa smo narod mučenika Matije GubcaU — tako je rekel Stipe Radič v svojem zadnjem govoru na naslov Srbov. Hotel je s tem — duhovito označiti razliko med Hrvati in Srbi, — ki da tvorijo Iva sveta — ali resničnejše rečeno: sramotiti in izzivati Srbe. »Istarska Riječ» pa po- I laje Radiću io-le lekcijo: Hajduk Veljko je unak iz prve srbske vstaje, ki je leta 1813.' >oginil v borbi s Turki za svojo Krajino (pri ^egotimi). Dal ie svoje Ilfljente za svobodo 1
svojega naroda, pomagal je pri ustvarjanju nove epohe, državne samostalnosti srbske. Matija Gubec pa je bil vodja lokalnega kmet-skega punta proti domači gospodi, kakor jih je bilo v oni borbi, pred tremi stoletji, povsod po Evropi. Matija Gubec predstavlja silno epizodo v zgodovini naroda, ki ni bila kaj izrecno tipičnega, niti ni pomenila kako epoho. Trpljenje Zrmjskega in Frankopana pa tvori epoho ter ima splošen evropski značaj. Tu pa je Radič proti hajduku Veljku naglasi! Matijo Gubca kot nekako karakteristično nasprotstvo* V stvari —» kar se Aiče načina borbe — sta bila vstaša. Eden se je boril proti Turkom, drugi pa proti hrvatskim velikašem. Oba sta plačala to borbo s svojo glavo. V čem je torej razlika? Ne vidimo druge nego to, da je imel Veljko pridevek <^hajduk»t a to je «vstaš», Gubec pa ie «mu-čenik^. Tu na zapadu ima beseda «hajduk» grši pomen. Radičevi poslušalci, ki so — kakor pravi poročilo — temu burno ploskali, so očividno mislili, da je bil ta hajduk Veljko nekak srbski Paskijevič (nesrečen mladič, ki je sed&j v zaporu radi večkratnega umora), dočim vidijo okoli glave Matije Gubca glo-riclo mučeništva. Tako neresno, nedostojno tudi navadnega političarja, razpravlja vrhovni vodja težka nacionalna vprašanja.
Zahvala. Frančiška, vdova po pok. Vin-cencu Pipanu na Opčinah, se iskreno zahvaljuje za podeljeno ji jpomočf gg.: inženirju Frideriku Nemcu s Prošeka, Antoniju Maz-zari na Opčinah, Urbanu Mamiloviču v Trstu, Karlu SimoniČu, trgovcu na Opčinah in vsem cestarjem. Bog poplačaj tem dobrim dušam!
Vodstvo otroSkega vrtca na Vrdelci se najsrčnejše zahvaljuje sledečim gospodom: St. Godina, ker nam je preskrbel brezplačno stolice In daroval 2 kg biškotov, Ivanu Mi-nussi-ju, ker nam je odstopil dvorano brezplačno. J. Tomtncu za darovane biškote. V Zr.dniku za posojene stolice, Franu Prelcu, Josipu Godini in Josipu Sili za vzdrževanje reda; Cargu in g. Resovi, ker so pomagali pri blagajni, gospici Marici Mahničevi, katera je pomagala pri dvoglasnem petju in vsem drugim, ki so na katerikoli način pomagali pri veselici.	_
Društvene visll
2. D. U. Ker se niso dostavili se vsi seznami odposlanih otrok, prosi »Žensko dobrodelno udruženje« ponovno voditelje in voditeljice počitniških ekspedicij, da bi iste nemudoma prinesli, ker jih/ nujno potrebujemo. Drugače se utegne pripetiti, da nakažemo gostiteljem . naše dece še kakšnega gosta in tokrat nepovabljenega. — Družine otrok, ki odidejo kot zadnji na počitnice tekom teh dni, prosimo, da se javijo v ponedeljek popoldne v društvenem uradu, da ,jim naznanimo čas odhoda in kraj. — Žensko dobrodelno udruženje.
Družba Marije MUoe^ijive pojde dne 1. avgusta na božjo pot v Barbano. Pridružijo se ji lahko tudi drugi naši ljudje. Odhod iz Trsta s parnikom »Lido« od pomola Audace (Molo s. Carlo) ob 6. uri zjutraj. Prihod v Trst ob 20. uri. Vozna cena 10 lir (tja in nazaj — brez druzih prevoznm). Kdor se namerava udeležiti retnanja, naj se pravočasno oglasi, .ker parnik sprejme ie 250 ljudi. Listki se dobe v Marijenem domu in po mestnih zakristijah pri slovenskih duhovnikih. — Predstojništvo.
S. D. A. priredi dne 5. avgusta ob priliki veselice «Gasilskega društva* v Razdrtem kolesarsko dirko na progi 50 km. Razpisana so krasna darila (iiiri po številu). Obenem se bodo razdeljevala darila s prve (v f ibu-jevalne) dirke, darila zadnje lahkoanetične .prireditve in pa darila 50-km dirke.
Vpisovanja k dirki sprejema «Gasilsko društvo > v Razdrtem in SDA (na naslov tajnika: Že r jal Drage, Guardiella 801).
Toliko v naznanilo dirkačem vseh slov. društev, da se pravočasno trenirajo in javijo k dirki. — Odbor.
M D. P. - Sv. Jakob, Jutri ob 20.30 setanek s predavanjem. — Predsednik.
Iz tržaškega živllenia
Avtomobil podrl dečka. Šolar Ersilij Sferza, star 10 let, stanujoč na Greti &t. 461, se je včeraj predpoldne igrat na cesti pred hišo, • kjer stanuje, V hipu, ko je lel preko ceste, je pridrvel avtomobil, kateremu se deček ni utegnil pravočasno ogniti. Avtomobil je s silo ' pcdrl na tla dečka, ki je obležal ves opraskan. Z istim avtomobilom so malega pone- . sreČenča prepeljali v mestno bolnišnico. Tam ] je zdravnik obvezal Številne praske in po- -Škodbe po rokah, nogah in -hrbtu, ki jih je • Sferza zadobil pri padcu. Ostal je v bolni-inici. Okreval bo v 10. dneh.
Roko si je pohabi* pri delo. V tovarni testenin v ul. Milano št. 22. kjer je bil zaposlen,, je delavec Josip Abbateangelo, star 61 let, stanujoč v ulici Maiolica št. 11, včeraj opoldne prišel po nesreči z desno roko med z obča sto kolesje nekega 6troja, ki mu je ud strašno razmesarilo. Abbatean^elu so tovariši za silo obvezali roko ter ga spremili v me- i stno bolnišnico, kjer je zdravuik uvidel, da bo reka ostala trajno pohabljena. Prstanec je bil popolnoma odtrgan, tretji člen sredinca i in prvi člen mezinca pa zlomljena; vrhu tega je bila dlan na več mestih globoko porezana. Ababteangela so sprejeli v kirurgični oddelek, i )kreval bo v približno 3 tednih.	1
Roko ti je porezaL Kočijaž Julij Garbais, stanujoč v uL E. Torricelli je pred sinečnjim po nesreči sedel z desno roko ob šipo lastne kočije. Šipa se je razbila in črepinje so ga močno porezale. Dobil je prvo pomoč v bolnišnici, kamor se je zatekel.
Mali oglasi
9% reCanajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2. Debele Črka 40 stot beseda. — Naimanjša pristojbina L 4.—> Kdor Išče službo« plač« polovično cena
HIŠA s Štirimi sobami in dvema kuhinjama ter bujnim in prostranim vrtom in vodnjakom, se proda v Opatiji. Pojasnila: Buffet Hartmann.	1015
RADI DRUŽINSKIH razmer se da v lepem prometnem trgu dobroidoča gostilna v najem, ali od litra. Eventu-elno tudi nekaj zemljišča. Naslov pove upravništvo. 1016
BABICA autorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko, italijansko, nemško in češko. Nina Slavec Sandri, Via Giulia 29. _1017
BABICA, diplomirana, sprejema noseče, govori slovensko, ljubezniva oskrba, tajnost \ zajamčena, Corso Garibaldi 23, I. 1018
TRGOVSKI POMOČNIK išče mesta v trgo-vini z mešanim blagom. Naslov pri uprav-ništvu.	1013
ŠESTNAJSTLETNA deklica želi vstopiti kot prodajalka v kakršnokoli trgovino. Via Torre bianca 14, III., dvorišče.	1009
MLEKARNA LEDINE, pošta Idrija, ima na razpolago 30—40 ktf čajnega masla na teden. Cena v Idriji L 15. Na željo pripelje sad voznik vsako soboto v Trst.	1010
MLADENIČ z gimnazijsko in učiteljsko maturo išče službe med počitnicami. Obvladuje v govoru in pisavi slovenski, hrvaški, italijanski in nemški jezik. Ponudbe rta upravnitvo »pod «Mladeaič».	1012
HIŠICA na obrežju, s kuhinjo, 4 sobami, teraso, hlevom in malim vrtom in vodo se proda. Pojasnila daje Živec, brivec, Barko vi je 122.	1014
PRODAJALKO, starejšo, dobro izvežbano ma-nufakturistinjo, katera je že več let v večjih trgovinah servirala, zmožna slovenskega in italijanskega jezika, z dobrimi referencami, sprejme takoj ali za mesec avgust V. Šket, manufakturna 4rgovina, Ilir. Bistrica. 1008
G. DOLLINAS Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic l*T valčkov raznih velikosti lastnega izdelka.	30
PLANINO att glasovir v vsakem stanju, kupi uglaševaleč Andrej Pečar, Trst, via Molino a vento 5, III.	(6)
SREBRO, zlato in toriljante plača več kot drugI Pertot. via S. Francesco 15. II.	45
DVE STISKALNICI za seno, gik in kočijo
proda tovarna testenin v Ilirski Bistrici. _915
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Gtovorj slovenski. Zaajm-čena tajnost. Corso Garibaldi 23, I. 995
MLIN, oddaljen od drugih, najnovejše konstrukcije, s strojem na nafto in pogonom 15. konjskih sil, na ugodnem središču Rupe, v bližini postaje Šapjane, na cesti Reka—Trst, se ugodno proda. Pojasnila daje občinski: načelnik v Jelšanah.	999
TRGOVSKI pomočnih, dobro izvežban, z do-j brimi spričevali, iiČe mesta v trgovini z j mešanim blagom. Naslov pri upravništvu.! _1000
ŽABNICE, angleške »ključavnice, ključi, mizarske klopi, obliči, pile, vijaki, železna volna, žeblji itd. Skladičče železu in, Via Filzi 17.	1001
TRIKOTNE PILE za žage. Ugodna prilika. Zaloga železnine, Via Filzi 17.	1002
KUPUJEM cunje in stare vrvi. Molino Grancfe 20, Babic.	1006
Da bomo rejeni in zdravi, s e z i m o po hrani pravi! Kupujmo 7hto „PEKATETE", So najcenejše ker se zelo nakuhajo. 4/l9
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
IBia losa vogal uL Kazzlai. — Ustna palaca.
Delaitka glavnica la rezervni zaklad K C. SI. aS5,OOO.OOS
limajs kulutBi vse banito ia ffeojalni&rc transakcije.
.	Uradn« ure od 9-13 *
S3M. kristelizirua. fciia, fhfi, curtrifo-linn, za peri!«. LS8 zeBos), raat-n, ujtoljSa mta, i u£h n vidah.
0CT87A IISMU.
zaj.tiiia. za jedihii jfriE W"/0 ia 99°'«. mSAMAItll. ■oder, za p«i!a,
ilikui« itd. UD8A
MUHI žrat, zato-im. STĐ9 oljnit za steklo, mi na IPR9. RUlMTt m-VL EMAU tei rtl-IUIUCER CEMENT.
IBČICE u oQi I. mta MIhu. Tt-kwi SOSllEC. LANENO kfliia|K]jr<o ia prašno seme, |or-iita. laaeaa maka.
TflIPEL. tel, aaraven uMni. mrfeini pik, kafra. noh> lovci, parkcioi vosek fotito za kovine. POVLME, laki 1.1, d.
ERGA REHlfHO-TEHNIČNI ZAVOD
Trst, Via Pier Luigi da Palestrina štev.. 2
Br. Gra IHo
Postojna (vila Jurca)
Zdravljenje potom elektrike
Vsak <3an od 9-12 fin 16-19. w
mmKo mma-imm v Trstu
registrov&na zadruga z neomejenim jamstvom
vabi gg. zadružnike na
IVII rili lai in
ki se bo vrš.l
v sredo, dne 1. avgusta 1923 ob 18. url v zadružnih prostorih ul. Pierlulgl da Palestrina št. 4, 1. nad str.
s sledečim dnevnim redom;
1.	Poročilo načelništva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Potrditev bilance.'
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Privoljenje nagrad načelništvu In nadzor-ništvu.
6.	Dopolnilna volitev odbora.
7.	Sprememba §§ 1 in 5 zadružnih pravil.
8.	Spremembe in spopolnitve poslovnika.
9.	Slučajnosti.
(420)	NAČELNIŠTVO.
NB V slučaja nezadostne udeležbo se vrši z* i 14 dni dragi občni zbor z istim dnevnim rodom, j kateri sme sklepati brezpogojno (§ zadr pravil).
prodam zelo ugodno, eventuelno sprejmem družabnika. 4i8	HINKO SAX, Idrija.
v bližini postaje je na prodaj MILA z 1 oralom cvetličnega in sadnega vrta. — Cena ugodna. Naslov: Klemenčič, Rakek, kolodvor.
_ PODLISTEK
WILKIE COLUNS:
Gosca v belem
Še ena bes«da in «c bom več nadlegoval bravca.
Moja duše vas vpoglednost mi pravi, da bi mi ljudje znatiželjnega uma vsekakor stavili pri tem dvoje vprašanj.
Prvo vpraSanfe. Kaj bi bil naredil, če ne bi Ana Catherick v tistem času umrla? V tem slučaju bi bil utrujeni naravi pripomogel k večjemu počitku. Odprl bi bil vrata življenske ječe ter bi podelil ujetnici (ki je bila neozdravljivo bolna na duhu in televu) srečno prostost.
Drugo vprašanje. Ali zaduži mofe delo resno grajo? Ne. Ali se nisem skrbno izognil, da bi se obtežil po nepotrebnem z zločinom? S svojim temeljitim poznanjem po nepotrebnem z zločinom? S svojim •temeljitim poznanjem kemije bi bil lahko vael življenje gospe j-lyde. Z neznanskimi osebnimi žrtvami sem •ledi) klicu svoje bistro vidnosti človečnosti in previdnosti — b vzel sem p samo Istovetnost Naj me sodijo po tem, kar bi bil mogel napraviti.
V tei deželi p»č ne morem računati, da bom
deležen pravične sodbe. V nekaj urah zapustim angleška tla za vselej.
Fosco.
Izjava Waltcrja Hartrighla.
Zaključna beseda. *
Četrt ure poUem, ko sem zapustil Forest Road, sem prispel domov.
V kratkih besedah sem povedal Lavri in Marijani, kako se je končal moj nevarni doživljaj in kakšne bodo -bržkone posledice za naše nadaljnje življenje. Podrobnosti sem prihranil za poznejši čas in hitel sem v St. John Wood, da bi poiskal moža, od katerega je grol Fosco najel voz, ki je šel po Lavro na postajo.
Naslov me je pripeljal k nekemu «kočijažu», ki je stanoval kake četrt milje od Forest Road. Mož je bil vljuden in uslužen. Ko sem mu razložil, da sem prišel k njemu v važni družinski zadevi s prošnjo, da pogleda v svoje knjige in poišče datum, ki me zanima, je bil takoj pripravljen ugoditi moji želji. Prinesli so knjigo in pod datumom «26. julija 1850». je stalo naročilo .v besedah: «Brougham za ^grofa Fosca, 5, Forest Road. Ob dvehf. (John Owen)».
John Owen je bil kočijaž. On se je tudi spominjal obilne postave grola in celo itn ena dame, ki jo je peljal, ker slučajno je bilo to ime dekliSko ime njegove žene.
Sedai sem se odpeljal s svojimi papirji na-
ravnost h gospodu Kyrle. Takrat sem imel več uspeha pri njem kakor pri prvem pogovoru; naslednjega jutra smo odpotovali s prvim jutranjim vlakom: Lavra, Marijama, gospod Kyrle, John Owen in pisar gospoda Kvrleja.
Ne bom opisoval, kako je vplival naš obisk na živce gospoda Fairlieja. Vendar pa ne verjamem, da je bil to vzrok, da je postal mc.j sinček, «ki se je rodil ta čas, po enem letu dedič Limmeridgeja.
Nagrobni nadpis se je nadomestil z imenom «Ane Catherick».
Samo enkrat še je vrgla preteklost senco na našo solnčno srečo: to je bilo takrat, ko so časopisi poročali o zagonetnem umoru nekega obilnega moža v Parizu, o katerem se je vedelo le to, da je nosil delavko obleko.
Slučajno je prišla fotografija umorjenca po nekem časopisu tudi v Limmeridge House. Na prvi pogled sem spoznal v sliki grofa Fosca.
Posebno pozornost je vzbudil umor, ker je imel umorjenec na lahktu preko majhnega vtetoviranaga znamenja vrezano črko «T».
Prijatelj Pešca, ki je bil tačas že mesac dni naS gost, je zatrjeval, da pomeni zagonetna črka besedo «traditore», kar se pravi po naš* izdajalec. Vse drugo je ostalo zavito v temo. ,
Konec.
3 t-
1%.
•EDINOST«
V Trstu, dne 22. julija 1923.
Iglo \e požrla. Včeraj popoldne se je v materinem spremstvu zatekla v mestno bolni-Inlco 18-letna Štefanija Sergon, doma iz Kopra. iMati je povedala, da je Štefanija doma pri šivanju požrla iglo, ki jo je držala z ustnicami. Igla ji je obtičala počez v grlu in ji je ovirala dihanje. Primarij dr. Danelon je potom Roentgcnovih žarkov ugotovil lego ši-vanke ter jo po 10-rainutnem sitnem opravilu izvlekel deklici iz grla.
Poskusen samomor 16-leine deldice. Komaj 16 let stara, je bila zasebnica Pija Tamaro, stanujoča v ulici del Lloyd št. 2, že sita življenja. Včeraj popoldne je v svojem stanovanju izpila precejšnjo količino jodove tinkture. Ko so njeni domači zapazili, kaj se je zgodilo, so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje. Ta je mladenki izpral želodec ter jo dal nato prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v nevarnem stanju.
Domneva 3e, da si je hotela Tamarova vzeti življenje radi nesrečne ljubezni.
Prevrtana železna blagajna. - Boren plen. V noči od 20. na 21. t. m. so svedrovci »obiskali» skladišče praznih vreč na tekališču Cavour, katerega je lastnik trgovec Julij Levi. Vlomilci so prišli v skladišče skozi stranska vrata, ki so jih vlomili. Njihov obisk seveda ni veljal praznim vrečam, ampak blagajni, ki se je nahajala v pisarni. Blagajno so <-operirali» na običajen način: napravili so na stranski jekleni plošči trioglato luknjo, skozi katero so prišli z rokami do zaklada, ki pa je svedrovce bržkone razočaral, kajti v blagajni je bilo spravljenih samo za 500.000 kron avstrijskih bankovcev in znesek 1300 L. Predno so se vlomilci odstranili, so pobrali še eno obleko, ki je bila last nekega uradnika tvrdke Levi. Tatvina je bila naznanjena na kvesturi.
Sz tržaške pokrajine
Matenja vas. (Strahovit požar v Matenji vasi). — V noči med 18. in 19. ob eni popol-noči je izbruhnil požar sredi vasi na še nepojasnjen način in se z neverjetno naglico tako razpasel po slamnatih strehah, da je bilo v teku pol ure upepeljenih sedemnajstim gospodarjem do mala vse. Bile so strehe že vse v plamenu, ko je ljudstvo v njih še brezskrbno spalo. Metalo se jim je iz ene strani hiše kamenje skozi okna, da so se zbudili in se tako na drugi strani hiše rešili. Zgorela je ena krava in štirnajst prešičev, šestim posestnikom pa še zraven tega vse pohištvo in obleka. Gospodarsko orodje je večinoma vsem pogorelo. Skupna škoda znaša malo cenjeno nad sedemsto tisoč lir, zavarovanega pa je za stodvajset tisoč.
Čet rt ure po izbruhu požara je biio že "Gasilno društvo* iz Slavine na mestu s svojim več kot požrtvovalnim moštvom. Njim gre »prva zahvala, da ni bila popolnoma cela vas upepeljena. Nato so sledila še gasilna društva iz Postojne, Velikega Otoka in Lan-dola, katerim gre tudi velika zahvala na njihovi požrtvovalnosti.
Ker je hitra pomoč tem ubogim ljudem silno potrebna, trkamo na usmiljena srca, da priskočijo na pomoč s kakršnimkoli darom. Vse prispevke sprejema županstvo <;Slavina na Pivki». «Kdor takoj da, dvakrat da».
Šoferski tečaj. Zavod za pospeševanje male obrti namerava otvoriti teoretičen in praktičen tečaj za šoferje. Priglasi se sprejemajo v uradu zavoda, kjer se tudi dobijo potrebna
pojasnila.
Pogreb ini. Marcuz»-ja. V četrtek se je vršil ob veliki udeležbi občinstva pogreb inž. Marcuzzi-ja, čigar tragična smrt je izzvala po mestu splošno sočutje. Truplo ponesrečenega inženirja so peljali v kamjonu iz Tolmina do Catterinijevega trga, tam pa so ga peljali, posutega z venci, na goriško pokopališče.
Požar ▼ Pevmi. V četrtek je zgorela v Pevmi Sandrinova gostilna. Vzrok požara je neznan.
Goriška porota. V sredo se je moral zagovarjati pred goriško poroto Anton Cocion iz Gradiške, ker je raztrgal in opljtcval italijansko zastavo in kričal «dol z Italijo in vlado*, «živela anarhija, živela Avstrija« ter se zraven tega s silo upiral karabinirjem, ko so ga hoteli zapreti. Concion je bil oproščen.
V četrtek se je začela pri zaprtih vratih razprava radi onega že tako razkričanega škandala iz Via Codelli. Pred poroto stoje 44-li-tni Anton Lutmann, 35-letni Fran Pe-lizon in 21-letna Marija Bosig, medtem ko je četrti dolženec 64-letni Anton Struchel še tekom preiskave umrl v goriški bolnišnici. Prva dva sta obtožena, da sta zagrešila z nasiljem in zvijačo nenravstvene čine na 8- do 10-letnih deklicah, Bosig Marija je pa obdol-žena sokrivde, ker jima je pri tem pomagala s tem, da je dajala 6obo na razpolago, zape-ljavala otroke s slaščicami ter dejansko pomagala pri prestopnih činih. Obdolžence zagovarjajo odv. Zennaro, odv. Stechina in odv. Bassi.
Razprava, za katero vlada v Gorici veliko zanimanje, bo končala po vsej verjetnosti še-Jc v pondeljek. Pri govoru državnega pra\dnika in govorih braniteljev bo razprava
javna.
Prijazen svak. 37-1 etna Marija Lombardi se je skregala s svojim svakom. Med prepirom jo je prijazni svak pogladil z nožem po prsih, da je morala iti iskat pomoči v bolnišnico usmiljenih bratov.
Izšla je julijska številka «Slovenke« s sledečo vsebino: Deklica in cvetlica. — Dom gospe matere Serafine. — Deklica na cesti.
—	Deklica davnine. — Prižgal si. — Srce-Sodnik. — Turkinja naših dni. — Čista roka.
—	Naša brana. — Nepazljivi otroci. — O hoji ženske. — Razgledi: Solnčna in zračna kopel j, Moda. — Razni nasveti: Gospodinjstvo, Za naše kuharice, Zapiski.
.Vesti z Goriškega
ZL»Oi srednješolcev, ki bi se imel vršiti letos v Vipavi, se bo vršil v Gorici dne 27. in 28. t. m. in na katerega se vabi vse srednješolsko uijaštvo. Zbor bo razpravljaj o vseh aktualnih dijaških zadevah in potrebah. — Dne 29. t. m. zvečer se bo vršila v Trg. domu prireditev z uprizoritvijo Schoenherr-jeve drame «Otro-ška tragedija*. Natančen spored se objavi pravočasno. Tovariši in tudi tovarišice, ki se mislijo zbora, oziroma nedeljske prireditve udeležiti, naj se javijo pismenm potom Sred. dr. «Vesna» v Gorici, via S. Giovanni 6, I., da se jim pravočasno preskrbi stanovanje in hrana. — Priprav, odbor.
Videmski prefekt v Vipavski dolini V to-rck pjopoidne je prispel videmski prefekt odv. Fisenti v Gorico in je prenočil v hotelu <-Quamero». Naslednjega jutra se je napotil s številnim spremstvom na poset važnejših občin vipavske doline. Kakor na nedavnem obisku v soški dolini, ga js čakal tudi v vipavski dolini povsod lep sprejem in < dobrodošel^ našega ljudstva. Tudi to pot se je mogel gosp. prefekt prepričati, da naše ljudstvo ne pozna mržnje, čeravno bi bila docela opravičena, ker še vedno upa, da voditelji države uvidijo dosedanje zmote in popravijo krivice, ki so se mu dosedaj dogajale ter mu ustvarijo v tej državi uspešen duševni razvoj in gospodarski procvit, kar bi bila po našem mnenju najboljša obmejna politika.
Na svojem potovanju se je videmski prefekt ustavil v občinah Renče, Gradišče, Dornberg, Rihemberg, Štanjel, Šentvid pri Vipavi, Razdrto, Vipava, Ajdovščina, Sv. Križ, Černiče, Šempas, Ozeljan. V vseh teh občinah so pričakovali prefekta občinski za-stopi, duhovščina, učiteljstvo s šolsko mladino Iz dotičnih in sosednih občin. V odgovor na pozdrave je držal prefekt po večjih krajih krajše govore, v katerih pa se je, žal, zaletaval ob zastopnike slovenskega ljudstva z očividnim namenom izpodkopati pri našem ljudstvu zaupanje do zastopnikov. G. prefektu je pač dobro znan rek «Udari po pastirju in razpršila se bo črada», toda gosp. prefektu bodi povedano, da naše ljudstvo ni čreda ovac, temveč je čreda politično zrelih ljudi.
Ob slovesu je g. prefekt obljubil, da se v kratkem zopet povrne med naše ljudstvo, česar si tudi iz srca želimo, toda dostavljamo še željo, da naj prinese s seboj to, na kar je vajeno naše ljudstvo: odkrito dušo in pošteno srce.
Seja kraljeve komisije. Kraljeva komisija za izredno upravo dežele je sprejela na torkovi seji Bledeče sklepe:
Potrdila je imenovanje inženirja de Toni-ja člana deželne komisije za primenjavo direktnih davkov in imenovanje inž. Karla Bressan namestnikom v isti komisiji.
Odobrila je bilance deželnega hipotečnega zavoda, mestnega kreditnega zavoda in de-želue hranilnice v Gorici za 1. 1922.
Sklenila je udeležiti se aatialkoholičnega kongresa, ki se bo vršil meseca avgusta v Kopenhagenu.
Odobrila je objavo glede izvajanja lova na ozemlju prejšnje goriške dežele.
Odobrila je načrt in stroške za postavitev spominske plošče o priliki umikanja v oktobru 1. 1917. padlim vojakom.
Določila je smeri postopanja pri spojitvi videmske hranilnice z goriško hranilnico ter na to sledeči spremembi v pokrajinsko furlansko hranilnico.
Komisija je razpravljala šc o raznih drugih vprašanjih redne uprave.
Gospodarstvo
Gibanje tečajev na italijanskih borzah.
Veliki uspeh, ki ga je Mussolini dosegel v zbornici z načrtom volilnega reda, bo olajšal izvršitev dalekosežnega programa fašistovske finančne in gospodarske preosnove. Najmočneje so sedaj trčila draga ob drugo naziranja v vprašanju odprav« zapuščinskih davkov, katero namerava izvesti finančni minister De Štefani in katera bo najbrže v kratkem stopila v krepost. Odprava zapuščinskih davkov tvori važno stopnjo v finančni politiki faši-stovskega državnika. Ugovori proti tej nameravani odpravi so večinoma fiskalične narave. Nasprotniki vprašujejo, če se državna blagajna lahko kar meni nič tebi nič odpove letnemu dohodku 200 do 300 milijonov v času, ko ravnotežje v državnem gospodarstvu še ni vspostavljeno in ko se na drugih poljih davki krepko višajo. Oprostitev od davka se bo raztegnila samo na bližnje sorodnike mogoče samo na bližnje sorodnike mogoče samo na na-vzdolno vrsto; oddaljeni sorodniki na vsak način ne bodo deležni oprostitve. Sedanja vlada se je s to reformo vedoma postavila v ostro nasprotje s prejšnjimi vladami, ki so bile močno pod vplivom socialistov. Ne da se zanikati, da so zapuščinski davki sedaj v mnogih primerih zelo visoki in da se bližajo oddaji premoženja, tako da niso slučaji redki, kjer se radi visokega davka dediči odpovejo dedščini. Vlada upa, da bo z odpravo zapuščinskih davkov opogumila gospodarsko energijo in pospešila proizvajanje. V zadnjih dnevih so se širile vesti o odstopu finančnega ministra, toda napoved te reforme je omenjenim vestem vzela podlago in borze so to z zadovoljstvom sprejele na znanje, ker polagajo važnost na to, da je finančna politika stabihia.
Dobro so vplivale na položaj tržišč tudi vesti o ugodnih izgledih žetve ter o povečanem prometu v italijanskih lukah. Tako se poroča, da je promet v genovski luki narasel v juniju za 233.527 ton. Jasen znak, da se je gospodarsko življenje v Italiji oživilo, ,je tudi dejstvo, da je bilo tekom meseca junija investir ranih v delniške družbe skoraj pol milijarde lir; od leta 1920 se še ni doseglo tako število. Tudi o povišanju glavnic se dnevno čita. Družba <Bubattino» je izdala 300.000 novih akcij, ki so bile takoj skoraj v celoti podpisane Tržaška Navigazione Libera je sklenila zvišati delniško glavnico za 10 miljonov. da poplača svoj bančni dolg in razširi svoj delokrog. Tudi nekatere električne družbe naznanjajo po višek svoje glavnice.
Tečaji so bili v zadnjem tednu nestalni, kar je posledica nejasnega svetovnopolitičnega položaja. Sedaj je funtšterling približno na isti višini kakor pred enim tednom. Tečaji papirjev so bili na splošno stalni, toda poslovanje je bilo pičlo kakor vedno v tem letnem času. Državne vrednostnice imajo trdno tendenco, bančni papirji se niso mogli vzdržati na višini, katero so dosegli pred tednom. Delnice Banke d'Italia so notirale 1574 lir, bank« Com-merciale Italiana 953 lir. Paroplovni papirji niso doživeli sprememb.
Na tržaškem trgu se je pokazalo največje zanimanje za zavarovalne papirje. Delnice As-sicurazioni generali so šle zopet navzgor ter dosegle višino 37500 lir. Tudi delnice Riuni-one Adriatica so šle navzgor ter dosegle 1695 lir. —
Tujca povsod za postavljajo. Celo v gostilni si zadnji po&trežen. — Greš po uHci. Kazgo-varjaš se z rojakom v svojem jeziku. Marsikdo te sovražno premeri od nog do glave. To sovraštvo je posledica okupacije Ruhra. Pa vseh uradih in javnih lokalih, ter zidovih vidiš listke z napisom: «eDnket ara Schlageter*, «Den-keft an die sieben Totem van Dortmund* itd. Še danes ne morejo pozabiti Nemci svojega poraza. Obljubuaejo strašno maščevanje njim, ki so jih tako grobojko užaMi in ponižali.
Rekfoenhall oživi ob štirih popoldne. V ko-pališčnem parku a po vseh kavarnah .zaigra godba. Ob zvokih lahkom&fjenith melodij pro-memira tisocglava množica. Barve pestrih /toalet se izlivajo v čudovito harmonijo s solnčnimi žarki in bujnim zelenjem dreves v aleji. Moda, valuta in zabava je najvldčja skrb teh ljudi dasiravno jim večinoma gleda smrt že iz obraza. Reichesbafi je namreč zdravilišče za tuberkulozne.
Zvečer se prične pravo življenje svetovnega kopališča. Prenapolnjeno je gledališče, koncertna dvorana, bari m kavarne. Vse mesto se kopa v razkošju, v moriju svetlobe. Kljub resnemu političnemu položaju Nemčije, Nemec ni izgubil svojega humorja. Najbolje se zabavajo na račun Francozov. Smešijo jih ob rajonih prilikah. Svojo literaturo so obogatili z različnimi popevkami, k| jih kar sproti kom-ponirajo po barih kirpietne pevke. Nemci jih poslušajo s takim zanimatajean kot svoječasno cesarja Viljema. Sedaj pač nimajo drugega orožja, da ublažijo svoj globoko užaljen ponos.
Na draginjo in politiko pa/ pozaibis, če zapustiš mesto. Četrt ure hod& in med gorami si, sredi božjega miru. Duša se prikloni veličastvu nehotičnih gora. Gorska jezera in potočki nadomeščajo razkošje draguljev. Polagoma zahaja solnce in gore zažarijo koit velikanska baklje. Na nebu s« prižgejo zvezdice. Narava se pripravlja k molitvi Že zazvonijo po gorskih cerkvicah in kapelicah zvonovi Tedaj pa te iz daljave pozdravi domovina in boječe v pretrpanih glasovih iti nfitkdo zapoje: «Po jezeru, bliz'Triglava». Kako fe obožujemo rodna zemlja, kako te ljubimo domovina! U sliši nas?
Omenil sem že, da se naha$a ReichenhaJl v bližini Monakovega. Monafcovot Koliko Slovencev vidi v mšsi3h na to mesto sodčke in vrčke v različnih oblikah in velikostih. Tu je »piva v potokih- PomislSte samo 5.200 Mk, okrog 70 st Monakovske pivovarne delujejo z vso paro. V Rešchenhallu je namreč velikoj Jugoslovanov m Cehov.	2. — J.
V.
JUSTA SUBAN
Vrdela, Timignano štev. 1407
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in okolici svojo dobro založeno trgovino jestvin In kolonijalnega blaga po konkurenčnih cenah. — Ima tudi veliko zalogo apna, cementa, peska, drv, oglja in petroleja. Postrežba točna. Pošilja se tudi na dom.
Telefon 31-10.	(281)

ita!
-v
Šivalni strofi ,Singer' s petletnim jamstvom po L 350.—, s centralno ladjico 500.—,za-klopnl stroji, najfinejše vrste L 700,—.
Pošiljatve na deželo.	(57)
Delavnica Cerveiinj, Trst Via Vasari 17.
I KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI ^ KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. -• INSERIRAJ V »EDINOSTI« •
Octova kislina Laneno olje Jedka voda Sušilec
Povlaka in email Oljnate barve Barve v prahu Štuk Čopiči
Mazilo za vozove Kristalizirana soda Lug Milo
Navadna milnica Sveče Petrolej Nočne lučice Škrob
Mizarski liin
Ultramarin
Naftalina
Žveplo Modra galica
Železna galica Smirek Steklitl papir
Špaga
Ovojni papir Papirnate" vrečice Metle in krtače Konoplje Proso Oves Kava Poper Cimet Piment
Paradižnikova kons. Neapeljske testenine Mineralna voda „Corticella" itd. itd.
ANTON GAMBEL — Trst Via Coroneo 1 a 312
Stara znana zlatarna
m. ZITR
Corso Vita- Eri. III. 47
kupuje in zamenjuje zlato, srebro in drage J kamne po najugodnejših cenah. - Lastna delavnica za izdelovanje in popravila vseh v to stroko spadajočih del. (53)
Borzna ooroCIla.
Valuta na tržaStoar frfo.
Trst, dne 21. julija
•gnfce kron« • * «r • » •
avstrijske kron* - . . . češkoslovaške kron« • • dinarji •» ......
le j I ••••••••••
mark« •••••••••
dolarji ••••••«»
f rancoskl franki • , , • Švicarski franki • • • . aaglefld funti papirnati .
• • * « • • • • . .
0.2250 0.0320 69.-.— • &0® 11.80.— 0.0065 38.— 136.25 409.—.— 106.1 &
1923.
0.2750 0.0330 69.50! 24.&0 12.30 0i)H0 23.10 T36.75 412.-106.40
Naročalte in Sirite ,(EDSNOST"
Podružnica v Trstu.
t/osni «1@ «al«9 11 — lila 30 oitte 11
izvršuje vse ben^a
Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru.
Vloge na knjižice v Lirah obrestuje
31 C| 4 0
Vloge na tekoče račune po 41
o
o
Vezane vloge ohraiiuje najugodnejše po dogovoru.
Te in ene
Kopališče Reichcnhall, T juliju 1923. leta.
V današnjih časih, ko ima marka tako majhno vrednost, si je marsikdo iz&ral letovišče v Nemčiji. Reidhienhall, ki leži med Soinogra-dom in Monaitovera je zbirališče različnih narodov. Vsi hoieli, penzijosni, sanatoriji in druga stanovanja, so zasedena. Gosti se zadovoljujejo celo s kopalnimi sobami. V prvovrsituih hotelih stanujejo Amerikanci, Angleži, Danci, Švicarji in Holandci. Srednji sloj po valuti zastopa lira, češka krona in dinar. Vsi podaniki drugih držav, kakor Poijske, Madžarske, Avstrije m. Nemčije so proletarijat, ker imajo slabo valuto. Om imajo povsod pravico do znižanih cen. Prideš k btatfaijni kopališča in zahtevaš vstopnico za inhalacijo, oziroma za ko-panrje. Najprej moraš predložiti polni Hst. Ker., si tujec moraš plačati dvakratno ceno. Kdor živi le malo razkošno rabi za zdravljenje in vso oskrbo dnevno pol nrtžjona mark.
Glsvn! ssdež bastke s LJUBLJANA.
Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novlsad,
Ptuj, Sarajevo, Split.
CsiniSI&a glavnica in razerva: Dinarjev 38,000.^00.— Tel. št 5-18.	Uraduje od 9 do \2l/2 in od 14l/, do 16.
Mi-oM zadruga
v Trstu
registrovana zadr. z neomejenim jamstvom
Ulico Mer Luisi ta Palestrina It 4, L
CMlenavaie&riilBdvleggso
vloge, vezane na trimesečno odpoved P° 57,7. ako znašajo 20-30.000 Lit po 670 ako znašajo 30-40.000 . po 67//0 ako presegajo 40.000 Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev aH dragocenosti.
Uradne ure od 8—13.
Tel. št. 16-04.	Tel. št 16-04.
Znana slovenska tvrdka
Josip Kerta
mehanik, puškar in trgovec
G9R1CA - Stolni trs štev. 9 (desno) - GORICA
6© priporoča slavnemu občinstvu za nakup najboljših šivalnih strojev Original Mnndlos n"m. Skih tovaren, kater® jamčim za dobo 25 let. — Brezplačen pouk v umetnem vezenju, krpanju in šitanju — Imam v zalogi tudi najboljša dvokolesa znamke Colnmbia ameriških tovaren za katere jamčim 2 leti, ter vse dele spadajoče v mehanično in puškarsko stroko. 'vf>f»)
' — Belavnica in popravljslnica, Gorica, SScinl trg Siov. S
misliti M tami mol
TržfiSkn posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
uradni« v tvoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, L n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun ia vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posolila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Orriie me n strukt M 9 M U
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt v Št telef. 25-67.

s
Piezia Cavour
prejela zastopstvo
"rT * "o" trs
„»L-ag
j Ky) ~ -J O ^
j "g "o Ikf
&
svour it. 9 nnznanja tem apstvo najboljših in svetov.
22 « "g '2 2
lilo Culi u S
nnznanja tem potoni slav. občinstvu, da je t —gjvfilnlh stojfcv „PFAFF".
AL
» v
C N
a
• u n
Uj m 0 UM u
Um Uk*
ara 93 £> CQ „j
= N EL C S 5 Ji
U»
o Ž
£3
Um Ur
u.
a
1	^ n
tr o
kt> "O
2	o cc
-O M
■= o"
E .2 ž?
•f-2-S-S I 5
C
x_>
--JjS -J
« i« n .E, O Jj o v
- - a. M
•vi
V
C >
> sa
u
o _ -O -s:
<u E t:
S: <u >h s
«0 p-g I
M iT Ja: CN v>
ČC
.is t;
5 11 CL C
C <V1 cj —
i: 3 'r
l/i C-Cu >
St tdjiio pripcTcCa Elija (uk, sodai mene: pis;za Csidei Stev. 9.
CENTRALA TRST	w
Delniška siaonUa L 15,008.090 Rezeroe L s,100.000
Podružnice: Opatija, Zadarv Dunaj.
Afiiirant zavodi: Jadranska BanKa Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, Novlsad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb.
NEW-YORK: Frank Saksar Slaia Bank VALPARAISO: Banco Vugoslavo da Chila
Izvršuje vse bančne posle.
0T PREJEMA VLOGE ^
ia hranilne knjižice in na tekoči račun ter Jlli obrestuje pg 3 3/,°/c.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih
sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. ===== Daja v najem varnostne predale (safes) =
Zavodovi uradi v Trstu:
Via Cassa di Rlsparmio Stev. 5-viaS. Nlcold Stav. 9
Teleti« tt. US3,0«. 2l7i Elagajna peslaje od 9.30 do 12.30 in 6« 14.30 do U.