Upravništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3.
IR	^fc Bfe ^M ■	Naročnina znaša za avstro-
II A K D D H I	S!eÄK 25-
m A mIl m0 mm m	poiietno . . . k 12-50
četrtletno ... K 6'30
___ _ ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^	mesečno ... K 2*10
l^VV SHB flf VH	]H	. .
■	IH^lH HH	BB ^^A^H ^H ^H ÈSSK	za vse druge de-
P^H ^HHH M ^ f ^m	^B
b^H ■■	HHr	se
I ^H	J^V	HBNA	Za oglase	se
■	HB ^H^H ^H	^H ■■ ^Hk
n H| HI ■ m	HI ■■ M	vrste po	za
■	^^B	večkraten
^^	^^^ ^^^	^^^	Posamezna	stane
Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
Stev. 222.
Telefonska Številka 65.
C. kr. sodišče v Marnbergu pri najvišji instanci.
p ^Gotovo je še vsem v spominu, kako je spomladi postopalo c. kr. okrajno sodišče v Marnbergu proti nadučitelju Hrenu, ker se je branil sprejeti kot priča nemško vabilo. Sodnik Granitz ga je dal privesti po orožniku in sod-nijskem slugi, ki sta ga vzela med poukom iz razreda, k sodišču ter mn naložil globo 40 K, oziroma 4 dni zapora. V parlamentu sta se stavili celo dve interpelaciji v tem oziru. Kljub vsemu temu pa še ni bilo konec žalostnemu poglavju^o brezpravnosti našega jezika pri c. kr! sodišču v Marnbergu, četudi stanuje v dotičnem okraju nad dve tretjini Slovencev. Ravno nasprotno! Granitz je poskusil z vso strogostjo zakona pritisniti na nadučitelja, da bi mu za vselej prešle skomine po narodnih pravicah in jednakopravnosti. No, pa za jedenkrat se je zmotil, kakor že večkrat, ko je imel opraviti s Slovenci in je prestavljal Schweinerei z zvijačo, blaue Flecken z rdečimi f 1 i k a m i itd.
Četudi ni dobil nadučitelj Hren nobenega plačilnega naloga za svojo globo, vendar je sodišče sklenilo, da se ga rubi, ker še ni bila plačana globa. Niti mesec dni ni preteklo po „slavnem"1 izprehodu z Mute v Marn-berg, a že se je zglasil pri nadučitelju eksekutor ter zahteval od njega v blaženi nemščini globo. Izgovori, da ni dobil nobenega sklepa, ne plačilnega naloga o tem, seveda niso pomagali. Izgovoril je par polomljenih slovenskih besed, da to njega nič ne briga. Nazadnje je že hotel nadučitelj globo plačati, ako bi bil imel slovenski pisan ukaz. To je pa moža razburilo, da je povdarjal svojo „visoko" uradno lastnost, vzel v veži stoječe kolo in odšel. Tako je odšel bicikelj na počitnice v Marnberg mesto njegovega gospodarja.
Proti rubežni se je napravila pritožba na okrožno sodnijo v Maribor.-
LI STE K.
Križev pot.
Češki spisal I. S. Machar. — Preložil A. L.
Koncem meseca snšca 1906 stala sta pred dunajsko poroto Jan Priigl» obdolžeu roparskega umora, in njegova žena Barbara, neposredna pomočnica tega zločina in sodeležnica ropa. Njihova žrtev, služkinja Berta Böhmovai je bila umorjena 27. srpana 1905, dan na to pa je bila aretovana Barbara Priiglova, Katera je takoj priznal?, vse, kar je vedela. Sestava obtožnice ni to-raj nudila nobenih teškoč in dotični državni funkcijonar je dokazal vse s
takimi fakti in tako logiko, da je bilo takoj prvi dan jasno, kakšen bode izid.
Zasledoval sem jako pazljivo to razpravo. Zločinec Priigl je bil tedaj sprevodnik mestne električne železnice, jeden od tistih pomilovanja vrednih človeških automatov, katerim je „prepove-
Celje, jl sredo, dne
Ta je pritožbi docela ugodila in poučila Gränitza, da ni dostavitev še pravomočna, ako pusti poštni dostavni organ pismo v stanovanju naslovljenca, če se ga ta brani sprejeti. Nazadnje je še okrožno sodišče pripoznalo, da se je okrajna sodnija prenaglila.
Pripomniti je, da je razsodba okrožnega sodišča zelo jasna in pisana slovenski ter se je rekurentu tudi slovenski dostavila potom okrajne sodnije.
Vsled te razsodbe je nadučitelj Hren opravičeno pričakoval, da se mn vrne zarubljeno kolo, ker je jasno dovolj, da je imel vsled te razsodbe Granitz eno kolo preveč, nadučitelj Hren pa premalo. Pa kaj še! Gränitzu se je menda kolo tako dopadlo, da ga je hotel na vsak način še nadalje obdržati. Zato kolesa ni vrnil, ampak se je pritožil proti razsodbi okrožne sodnije na najvišje sodišče na Dunaj ter vložil pravočasno takozvani revizijski rekurz. Je pač hotel v svoji vnetosti doživeti priznanje še od najvišje in-štance, da res ne postopa postavno. In najvišje sodišče mu je to pripoznalo na podlagi postav, ter je zavrnilo njegov revizijski rekurz in s tem potrdilo razsodbo okrožnega sodišča.
Zadeva glede globe same še sedaj ni rešena, pač pa je srečno rešeno kolo, vsaj potom postav in mštanc; zakaj, kolo je še sedaj v Marnbergu, četudi se je že zahtevala vrnitev. Pa ne, da bi se bilo primrznilo pri sodniji ? Upamo pa, da se bodete obe stranki oddahnili, g. Hren kakor tudi sodnik Gränitz, ako nastane zopet normalno razmerje pri kolesu.
Trgovci in obrtniki, in-serirajte v „Narodnem Dnevniku". To je najboljše priporočilo narodnemu občinstvu!
Darujte za Narodni sklad!
29. septembra 1909.
Vsenemštvo in Avstrija.*0
2. Nemška vlada, protestantska in katoliška cerkev ter Vsenemška Zveza.
(Dalje.)
Udeležil se je tupatam tudi nekaterih čeških slavnosti. S tem se je pa Nemcem tako hudo zameril, da so ga strastno napadli v nemškem parlamentu. Njegov šef Bülow je branil svojega konzula ter prečital v njegovo opravičbo uradno poročilo, v katerem baron Seckendorf pravi: „. . . od svojega prihoda v Prago sem zahajal v izključno nemška društva ter se udeleževal slavnosti prirejenih samo v nemško- narodne svrhe (nur deutschnationalen Zwecken), ne da bi bil zaradi te udeležbe od druge strani napadan." Baron Seckendorf je ostal na svojem mestu. Njegovo postopanje v Berolinu popolnoma odobrujejo in kmalu potem je bil tudi odlikovan. Ni li dobil te odlike v zahvalo za razširjenje vsenemškega gibanja na Češkem? To je težko reči, toda po „zaslugah", ki si jih je pridobil v Sara-jevem, si mislimo lahko marsikaj.
Navedli smo že precej imen visokih uradnikov, častnikov, učenjakov in vsenčiliških profesorjev, ki so istotako goreči pristaši in širitelji vse-nemške ideje kakor dr. Hasse in K. H! Wolf ali Schönerer. Da nemško dijaštvo za svojimi profesorji ne zaostaja, je čisto naravno. Na shodu nemškega dijaštva iz Nemčije in Avstrije v Pragi novembra 1900 je izjavil Baumann iz Lipska: „. . . končni cilji dijaštva v rajhu so isti, kakor nemškega dijaštva v Avstriji". Že na vsenemškem shodu 1. 1897. na Dunaju je dajal nek zastopnik visokošolcev iz rajha svojim avstrijskim komilitonom poeum z besedami: „Nikdar ne bomo zabili Ost-marke, kakor nismo pozabili na Štras-burk; prihodnjost bo to pokazala." Da mož ni pretiraval, o tem nam priča
*) Glej „Narodni Dnevnik" št. 202. 204, 205, 213 220 in 221.
Leto I.
mogočni razvoj vsenemške ideje med nemškimi profesorji in dijaki na avstrijskih vseučiliščih v tekočem desetletju novega stoletja. Vedno in vedno se ponavljajoči surovi in mnogokrat krvavi izgredi proti slovanskim in italijanskim visokošolcem na Dunaju, v Gradcu in v Inomostu, nameravana, proračunjena in smotrena krivičnost nemških profesorjev proti slovanskim kandidatom pri izpitih, izključevanje slovanskih dijakov iz dobrodelnih in podpornih društev, vse to so pojavi vsenemškega gibanja med nemškimi profesorji in dijaki v Avstriji in toliko je dokazov za gori navedeno izjavo lip-skega visokošolca, da so končni cilji dijaštva v rajhu in v Avstriji eni ter isti. —
Vsenemško idejo širi in pospešuje tudi kr. prusko ministerstvo v Berolinu. V dokaz navajam: Lehrbuch der Geographie für höhere Mädchenschulen von G. Brust in H. Berdrow, städt. Lehrern in Berlin. Klinkhard, Leipzig. Ta knjiga se rabi v Berolinu in drugod po Nemškem kot učna knjiga. Opis Nemčije začenja na str. 3. in na 6. str. navaja kot četrti del Nemčijo: Severne obsipe Češkega (Die nördliche Umwallung Böhmens). Ta „Umwallung" obsega ne samo saksonsko stran obmejnega gorovja temveč celo gorovje: Smrčin, Krušne gore in Krkonoše. Avstrijska meja je pač s komaj vidnimi pikicami naznačena, o vsem se pa govori, kakor o nemški zemlji in se Avstrije v tekstu niti ne omenja. Da to ni slučajna pomota, nam priča stan 83. iste knjige, na kateri se začenja opis Avstrije in kjer se Krušnih gor niti ne omeni!
V nemških učnih knjigah pred 1. 1870. sta bili Alzacija in Lorena tudi že označeni kot nemški kronovini; danes uče svojo mladino, da tvori severno Češko del nemške države. Kdo bi si upal trditi, da se to godi proti volji berolinske vlade, ali ne da bi ji bilo to znano? Češko ni kaka deveta
moči ni. — Nekoč je pa vendar prišla dotična služkinja k Prüglovi in se prepričala, da je, Priigl ki se je izdajal za neoženjenega in ji obljubljal zakon, oženjen. Dekle je videlo bedo rodbin® in ni naznanilo Prügla radi goljufije, ampak Prüglovi darovala še 40 kron Ko je potem Priigl to slišal, je bil ganjen in proglasil, da se ne bode več posluževal podobnih goljufij, toda ko je zagledal denar je oglaševal znova. Njegove anonse so imele šifro: „Mirni dom". In na jedno anonso je prišla ponudba: „Inteligentno dekle, 28 let staro, z 800 goldinarjev premoženja, se hoče omo-žiti." Bila je to Berta Böhmpva. Priiglova je imela zopet pomisleke, pa mož jo je potolažil: — Dandanes se i a vse provesti in ne pride nič na dan. —
Mož se je shajal z Böhraovo, in se ji
predstavil pod tujim imenom, žena pa je kupovala razne stvari obljubljajoč, da plača vse okoli 15. avgusta. Računali so že z denarjem služkinje.
Dalje prihodnjič.
dano z občinstvom govoriti", kateri, izpostavljeni zimskim mrazom in burjam ter poletni vročini, gledajo kakor sohe naravno pred sebe, ganejo samo z roko, v kateri drže kljuko ali z nogo, pod katero se nahaja zvonec, in vodijo tisti rdeče pobarvani nestvor po tiru iz jed-nega konca mesta na drugega, od jutra pa do noči, ne da bi zinili. Kakšno je življenje takega sužnja ? Ima ženo ? Ali je rodbinski oče ? V kakšnih okolnostih živi ? Kakšne so njegove sanje, po čem hrepeni, kaki so njegovi načrti ? ...
Najprej je bila zaslišana Barbara Priiglova. Suha žena male postave in redkih kostanjevih las. Posinelo obličje je bilo zardelo od plakanja. Jedna od onih, katerih se lahko na tisoče vidi pO dunajskih ulicah, koder prebiva revščina. Bilage hčerka dobrih starišev, v Šoli je imela izvrstno spričevalo, v službi si je prihranila v šestih letib devetdeset goldinarjev. Leta 1902 se je omožila. Priigl je tedaj zaslužil 7—9 goldinarjev na teden. Iskala sta mesto
hišnika, pa ga nista našla. Imela sta dva otroka. Ona je bila nekoč povožena na ulici in je ležala dolgo v bolnišnici. Delala sta dolgove in ko je prišla ona iz bolnišnice, bile so njune domače razmere takšne, da jima je ostajalo na teden — komaj petdeset krajcarjev za življenje. Revščina je postajala že tako velika, da se je obtoženka nekoč izrazila: -- Sedaj mi je že vse jedno. Denarja moramo od nekod dobiti, tudi ako bi koga ubili. — Ko se je Prüglova vrnila iz bolnice, opomnila jo je nekoč hišnica: — Pazite na svojega moža, on si vodi dekleta v stanovanje! — Mož ji je na to izjavil, da oglašuje po časnikih, da bi dobival od služkinj denarja. Od jedne je baje že dobil 40 kron in upa, da dobi še več; potem bi poplačala dolgove, odkupila svoje reči iz zastavljalnice in bi si končno nabavila pohištva, sploh se rešila siromaštva. Prüglova je imela pomisleke, pa on jo je potolažil: — Nobeden ne izve o tem, in druge po-
Čekovnl račun 48.817.
dežela, o kateri nikdo ne ve, kje je in kaj pomeni za Nemčijo in za Avstrijo. S češko deželo in češkim vprašanjem se pečajo v Berolinu z isto intenzivnostjo in temeljitostjo, če ne še z večjo kakor na Dunaju. Kako si predstavljajo rešitev tega vprašanja, sta nam povedala dva velika Nemca vsak po svoje. Mommsen je dejal: „Razbijte Čehom lobanje". Bismarck je pa kot diplomat izrazil to malo uljudnejše, rekoč: „Kdor bode gospodar Češkega, bode gospodar Avstrije", prej omenjena učna knjiga pa z dovoljenjem pruskega naučnega ministerstva vzgaja nemško mladino za to rešitev. Po vsem vrhu se pa Nemci še pritožujejo, da „zavezniško zvestobo" edino le Nemčija verno drži.
(Konec jutri.)
Politično kronika.
Štajerski deželni zbor.
Na dnevnem redu včerajšnje 7. seje so bili še vedno predlogi za podpore po raznih ujmah. Prvi je utemeljeval svoj predlog za podporo po toči oškodovanim kmetom v radgonskem okraju posi. Krei»n. Za njim je prišel na vrsto posi. dr. Kukovec. Njegov govor za podporo ormoškemu okraju po-dajemo na drugem mestu. Došlo je do več konfliktov med njim, nemškimi klerikalci in nacijonalci. Posebno so mu zamerili, ker jim je očital z a n e m a r-jenje Spodnje Štajerske in protestiral proti zakoniti uvedbi nemščine kot poslovnega jezika v štaj. deželnem zboru. Ko je bil dan predlog na glasovanje, so vpili nacijonalci: Ne glasovati! Vkljub temu, da sta glasovala za predlog samo nacijonalca Kratter in Capra, katerima je mutski Erber to očital, je dobil predlog vendar večino in je bil odkazan finančnemu odseku. — Ornig, ki je govoril za Kukovcem, je ponavljal stare nemškutarske fraze in trdil, da so slov. kmetje z njim celo nemški govorili, ker so že dovolj kul-turnonapredniO). Slovenci so se mu smejali. — Posi. Vrečko je utemeljeval svoj podporni predlog slovenski. Ker se je konečno opravičil, da je govoril slovenski, ker ne zna nemški, je bil njegov predlog s slov., s o c i j a 1 i-stičnimi in nemško-klerikal-nimi glasovi odkazan finančnemu odseku. — Na to so se izvršile volitve v politični odsek. Izmed Slovencev sta izvoljena dr. Jaukovič in dr. Korošec. — Med poročili deželnega odbora, ki so se odkazala finančnemu odseku, je omeniti donesek dežele za penzijski zaklad distriktnih zdravnikov (100.000 K). — Med predlogi in interpelacijami je omenjati predlog dr. Kukovca za postavno določitev poučnega jezika v ljudski šoli. Slovenski otroci se smejo poduče-vati le v slovenskem jeziku! Poslanec Einspinner je predlagal ustanovitev stavbeno - lončarske šole v Radgoni; posi. Ornig in Wastian preložitev deželne kleti v Gradcu v Gosposko ulico; posi. Jpdlbauer in tt. nov red za posle; posi. Wellenhof in tt. zaradi počasnega izplačevanja dež. podpor rezervistom. — Celjsko okr. sodišče zahteva izročitev dež. posi. dr. Benkoviča, ker je imel brez dovoljenja oblasti shod pod milim nebom. — Vložena je prošnja občine Godomerci za gradnjo studenca v Bo-dislavcih.
Zakonita določitev nemškega poslovnega jezika v štaj.
deželnem zboru.
Današnji graški „Volksblatt" poroča sledeče: „Včeraj bi se moral v deželnem zboru citati predlog posi. Wa-stiana, ki zahteva zakonito določitev nemšk. poslovnega jezika za deželni
zbor. Kakor smo zvedeli, so ta predlog doslej podpisali nemški naprednjaki in kršč. socijalci.Kar se tiče ustavovernega veleposestva, še to ni storilo nobenega sklepa. Vendar pa je gotovo, da posamezni zastopniki veleposestva ta predlog odklanjajo in se trudijo pripraviti nemške nacijonalce in kršč. socijalce do tega, da predlog umaknejo. Socijalisti so se i z j a vi li pr o t i Wa stianovemu predlogu. Slovenci so sicer že tudi naznanili, da bi razpravo o tem predlogu z vsemi sredstvi onemogočili. Posi. Wastian je torej začasno svoj predlog odložil, ker bi ga ne bilo mogoče vsled stališča liberalnega veleposestva ugodno rešiti. Ostane torej vse pri starem, Slovenci bodo nemoteno vlagali slov. predloge (se sicer doslej še ni zgodilo), slov. interpelacije stavili, slovensko govorili in svojega rojaka Ornika s slovenskimi 'medklici jezili." O teklerikalno-nacijonalnebridke tožbe! Tudi graški nemški bratje imajo včasi smolo, če se tudi gre proti Slovencem !
v Kranjski deželni zbor. Včerajšnja seja je bila jako kratka. Na vrsto bi imelo namreč priti ustno poročilo o službeni pragmatiki za deželne uslužbence. Ker ustno poročilo ni v smislu opravilnika, zahteva dr. Tavčar pismeno poročilo, čemur je dež. glavar moral ugoditi in odstaviti zadevno poročilo z dnevnega reda. „Slovenec" zaradi tega ostro napada dr. Tavčarja, češ da je povzročil kranjski deželi ogromne stroške. in grozi da bo že davkoplačalce poučil, kako skrbijo zanje — „liberalci". — Takoj za dr. Tavčarjem pa je glede poročila o dr. Lampetovem nujnem predlogu glede organizacije gospodinjskih tečajev pripomnil klerikalni poslanec Povše, da glede na ta predlog ni pripombe, da pismeno poročilo odpade, nakar je dež. glavar tudi poročilo odstavil z dnevnega reda. — Sprejme se po poročilu dr. Kreka predlog ar. Zajcf glede ustanovitev ustanov za medeciri-ske slušatelje po 700 K letno. — Po-slauec Lenarčič predlaga nujno, naj se nanovo oživi deželni železniški svet, ki se je svoj čas sicer sestavil, a je imel le eno sejo glede trebanjske železnice, sedaj pa že 12 let spi. Zato se je o mnogih železniških zadevah sklepalo brez tega sveta in se jih — zavozilo. Nujnost in meritum predloga se sprejmeta soglasno. — Posi, dekan Lavren čič utemeljuje svoj predlog za podaljšanje kamniške železnice do saviuske proge; dež. odbor kranjski naj stopi tozadevno v zvezo s štajerskim in posreduje, da državni zbor stori tozadevni sklep. Za predlog glasuje vsa zbornica in se izroči upravnemu odseku. — Posi. Višnikar je vložil interpelacijo v zadevi kanalizacije v Ribnici. Tozadevna vloga županstva leži že nad 2 leti pri deželni vladi. Dalje interpelira zaradi zgradbe belokranjske železnice, ki bi se že z.lavnaj morala izvršiti, a se po nepotrebnem zavlačuje.
Drobne politične novice.
Lex Kolisko-Axmann. Ni-žjeavstrijski klerikalni in nacijonalni Nemci so doživeli s svojo lex Kolisko-Axmann žalosten poraz: vlada jim je naznanila, da se ministerski svet niti ne more odločevalno posvetovati o predložitvi imenovanega zakona v sankcijo, ker je v protiglasju z dež. šolskim zakonom. Kaj bo sedaj z nižjeavstrij-skim nemštvom?
Vojaška zar ota v Črnigori? Današnji jutranji nemški listi poročajo, da se je zarotil del črnogorske armade
proti vladarski rodbini. Zaroto so še pravočasno odkrili. Ta vest je zelo neverjetna. Ali se pripravlja zopet kakšen cetinjski proces?
Španska vojna proti K a-b y 1 o m. Iz Madrida se poroča 28. sept.,
da so Španjolci zavzeli hrib Gurugu, kjer so imeli Kabyli svoje najvažnejše postojanke. — Španska vlada je izjavila, da ne bode zasedla nobenega ozemlja v Maroku, s čemur se je vznemirjenje Francozov poleglo.
Novi ruski poslanik na Dunaju. „Nàr. listy" poročajo, da pride mesto bolnega kneza Urusova na Dunaj za ruskega poslanika baron Rožen, ki je bil doslej v Washingtons
' mm kronika.
z Proti „neutralnim šolam" deluje francoska duhovščina na vse moči. Za-klinja kristjane, da naj ne dajo otrok v take šole.
z Škofa so kamenjali v Adrii na Italijanskem. Hotel je spraviti kurijski arhiv iz Adrie v Rovigo, a ljudstvo tega ni pustilo. Tisočglava množica ga je napadla, ko se je peljal na kolodvor. Škof je na glavi ranjen in samo žandarmerija ga je mogla ovarovati. Arhiv je pustil v Adrii.
z Izseljevanje iz Bosne se je po aneksiji bilo pričelo v velikem obsegu. Izselilo se je dosedaj radi agitacije mladoturkov 266 mohamedanskih ro-dovin ali vsled slabih poročil izseljencev se ta tok vedno manjša.
z Prijateljstvo med Angleško in Nemčijo hočejo nekateri s tem zasi-gurati, da je angleška vlada predlagala nemški admiraliteti, da naj bi smeli obe vladi medsebojno pregledovati ladjedelnice, vsled česar bi bilo izključeno tajno prehitenje. To je seveda le poročilo „Daily News".
z Železnica Donava-iadran bo baje čez štiri leta otvorjena. Pašič trdi, da bo ona Srbijo popolnoma emancipirala od Avstrije.
z Čehi za našo šolsko družbo. Začetkom decembra priredi odsek „češko-slovanske Jednote" v Plznu veliko veselico na korist naše slovenske Ciril-Metodove družbe. V zvezi s slavnostjo bodo predavanja o sloveuskih razmerah, bo turistična razstava slovenskih pokrajin, izložba slovenskih knjig in mu-zikalij, poskuševalnica slovenskih vin i. t. d. V Ljubljani se osnuje poseben odbor, ki bo šel prirediteljem na roko.
v Konečna obravnava radi umora grofa Komarovskega se bode vršila decembra v Benetkah in sicer se bode zagovarjal Naumcv radi umora, grofica Tarnovska in odvetnik dr. Prilukov pa radi sokrivde. Nekoliko krivde dolžijo tudi uzgojiteljico Perrier.
Pravda proti reškim roparjem se prične še le februarja 1910, to pa za to, ker se še ne ve. ali je bil Zvirski v času hudodelstva že 20 let star ali ne. To se mora ustanoviti, ker če je bil mlajši, n^ more biti obsojen na smrt.
Štajerske novice.
o Prvaki so krivi? Klerikalci se izgovarjajo na prvaške poslance prejšnjega dež. zbora, da niso slovenščini izbojevali več pravic v dež. zboru. V tem oziru izvemo pa sledeče zanimivosti. V prejšnjem deželnem zboru se je zdajni klerikalec Robič odločno branil govoriti slovenski rekoč, kaj bodo mu kot odborniku Nemci rekli, če bi izzival. Zato so pa poslanci prigovarjali sedajnemu predsedniku Km. zveze Roškar ju, naj on govori slovenski, saj je kmet in mu nikdo ne more nič očitati. Roškar se pa ni upognil in je demonstrativno le nemško govoril. Jednako Terglav, ki je samo enkrat usta odprl in bral — nemško utemeljevanje uravnave Bolske. Edini dr. Jankovič je izmed klerikalcev začel svoj govor slovenski. To je čista resnica! Kaj k temu reče naše ljudstvo?
v Deželni posi. Vrečko je včeraj utemeljeval svoj podporni predlog slo-
venski. Na konca se je opravičil, daje govoril slovenski, ker ne zna nemški. Nemški klerikalci sedaj hudobno pravijo v svojem glasilu, da so glasovali za njegov slov. utemeljevani predlog le, ker se je tako čedno opravičil. Tako
izgleda tisto toliko hvaljeni načelni boj slov. klerikalcev v dež. zboru za pravice slov. jezika!
o Iz Hrastnika. — Šolsko leto 1909/10 se bliža. Marsikatera mati in oče premišljujeta pri nas, bi li dala svojo deco v slovenski ali nemški vrtec. Zakaj to ? Ali ne ve vsakdo, da je zrastla ta deca na slovenski zemlji, da jo je rodila slovenska mati in da se more veseliti le pri svojih bratcih v slovenskem vrtcu ter da jo razume le vzgojiteljica, ki goji do nje pravo materinsko ljubezen. Stariši, kako li morete zaupati svoje otroke tujki, ki jih ne razume, ki sovraži nas Slovence in katera nima druzega namena, druge dolžnosti, kakor potujčiti našo mladino — slovensko mladino in vzgajati iz nje hude nasprotnike nam Slovencem. Ne prodajajte grdim nasprotnikom vašega najdražjega zaklada! Res malo je starišev, ki so se spozabili tako daleč in so pošiljali pretečeno leto svoje otroke v nemški vrtec, a žal nam je vsem zavednim Slovencem tudi za to malo število. Štariši, ki ljubite svoje otroke, pošiljajte jih v naš vrtec, ako hočete, da vas ne bode klel pozni vnuk. Vpisovanje je v petek 1. oktobra 1909 od osme ure naprej. Takrat pripeljite otroke za vrtec v slovensko šolo ih prinesite seboj rojstvene podatke.
o Skromni Roškar. Dež. poslanec Roškar je iz neznanih vzrtfkov pred kratkem priznal nemško „nepristra-nost" pri delitvi deželnih podpor. Ko je včeraj dež. posi. dr. Kukevec opravičeno ostro grajal nemško prist^anost v tej zadevi, za katero nam pač še ni treba navajati dokazov, mu je nemški posi. Franz zaklical, da je Roškar priznal nemško nepristranost, na kar mu je g. dr. Kukovec odvrnil, da če je to ■ skromni Roškar storil, on tega ne more.
v Zanimivo priznanje prinaša zadnja „Glasarbeiter Zeitung", ki izhaja v Tannwaldu. Govorimo skupen jezik, pravi. Nemci smo. A vendar govori izobraženec, ki je obiskoval višje šole, docela drug jezik, kakor delavec. Razloček je pogosto tako velik, da se za-moreta dva istega naroda le teško razumeti. Daj Nemcem ki so obiskovali le ljudsko šolo, citati zakone ali druge v znanstveni terminologiji pisane knjige v 90—100 slučajih jim bo devet desetin nerazumljivega... V isti številki je tudi prav uničevalna sodba o hrastniških Nemcih. Pritožuje se dopisnik da ni bilo na veseličnem prostoru nobene rdeče zastave pač pa vse polno črno-rdeče-žoltih in pristavi dosledno: Pripomniti je, da je Hrastnik popolnoma slovenski kraj („eine ganz slovenische Ortschaft"). Na to slavnost pravi dalje, je došlo od vseh strani 50 „strammdeutschnacionalnih" turnerjev iz Celja, nemških renegatov iz Zagorja itd., katere poslednje našteva z imenom in pravi: Ti gospodje hočejo torej rešiti hrastniško nemštvo, da si je tam le kakih 10 Nemcev. List svari delavce pred veselicami in zabavami nemških fabrikantov češ, nemški nacijonalci so nas delavce že mnogokrat izdali. To naj bi brali razni gosoodje raznih — oblasti in potem bodo pač vedeli, kdo izziva po Hrastniku.
o Napad Slovencev v Vidmu. Ko sem čital nemško interpelacijo v štaj. dež. zboru, glasom katere so bili napadalci Slovenci, sem se podal v Videm, kjer sem čul iz več ust, zadevo opisano tako-le: Brežiški turnerji so se peljali na veselico še le popoldne, tako da so prišli v Hrastnik še le ob pol
petih. Noka gospa v Vidmu se je čudila, da jim dovolijo težke železne palice, češ, saj ve vsakdo, čemu jih hočejo rabiti. Enako se je čudil tudi nek gospod v Hrastniku in baje (zagotovljeni ijismo) jih je orožništvo vprašalo,
čemu jim bodo te masivne železne palice in ti so izjavili, da jih rabijo pri telovadbi. Glavarstvo je zahtevalo v Hrastniku odstranitev neke slovenske zastave, ki je visela nad cesto, ni pa zahtevala odstranitev frankfurtarskih zastav, katerih je ob cesti viselo brez , števila. Vzlic temn ni bilo nikakega izzivanja, ko so naši korakali mimo. Grede na vlak ob 7. uri so Nemci peli „Wacht am Rhein", naši „Hej Slovani". Napada ni bilo nobenega. Le eden je bil napaden v vlaku od turnarjev, a ta je bil član radeškega klerikalnega tel. društva. Da so na Zidanem mostu Nemci nesramno izzivali ter zbili,tudi šipo, je znano; povem le še o Vidmu. Ker so turnarji videli odhajati krški Sokol, so tudi odšli, dasi so bili v Hrastniku šele dve uri. Ali se ne vidi že iz tega namen njihovega prihoda?? E, gospod Stallner? Videmčanje so že od daleč čuli silovito hajlanje in — resnica mora seveda na dan — tudi „Na zdar!" klice. Ko so sokoli izstopili, so mahali turnerji s svojimi železnimi palicami skozi okno za njimi. Bilo je nepopisno razburjenje. Ko se je vlak začel pomikati dalje in so se sokoli obrnili k izhodu, je počil prvi strel. Pod oknom tamošnjega načelnika je stala mala deklica, ki je vzkliknila, •da jo je speklo na nogi. Soproga g. načelnika, ki je slonela na dotičnem oknu, se je prestrašeno odstranila in hip pozneje je počil drug strel, ki bi zadel, gospo, da je stala še tam. Umevno je, da je bil g. načelnik črez mero razburjen in je storil, kar bi storil vsakdo, da je naznanil zadevo v Brežice. Tam so turnerji izjavili, da je streljal neki trgovec ali uradnik, dočim se je pa baje sam ponudil kot priča, da bo iz povedal, kdo je bil tolovaj. Omenjam, da rana obstreljene deklice še ni za-celjena, da se ji gnoji in da bo moral nje n oče — železničar — sam plačati stroške. — Interpelacija govori seveda nasprotno, a mi vemo predobro, čemu je bila stavljena, tolovaji hočejo uiti na ta način zaporu!! Naše može pozivamo, naj store svojo dolžnost, da se stvar na kak način ne zamavha, kakor bi hrastniška in brežiška nemška „gospoda" rada.
o Odstavljen je od vodstva celjske okoliške deške šole g. nadučitelj Armin Gradišnik. Učinil je to vsled različnih spletk okr. glavar Müller v imenu celjskega okr. šolskega sveta. O stvari še spregovorimo. Za provizorič-nega vodjo zavoda je imenovan učitelj Miloš Levstik.
Obravnava Aistrich-Woschnagg se vrši jutri, v četrtek, ob 9. uri dop. pri celjskem okr. sodišču, II. nadstropje.
o Iz Vičanec pri Tellki nedelji. Zgubil se je deček Jakob Kociper, star
10	let. On nosi pisano srajco in piavo pisane hlače (gate), oboje novo. Črna kratka* suknja je ponošena in na rokavih raztrgana. Kociper je brez telovnika in ima precej velik slamnat klobuk. Kakor se sliši, je šel proti murskemu polju ljutomerskega okraja. Kdor ga najde, se prisrčno prosi, da naznani starišem, Ivanu in Mariji Kociper, poséstnikoma v Vičanskem vrhu št. 58, pošta Velika Nedelja na Spod. Štajerskem.
z O Slovencih v XIX. stoletju priobči znani slovenski znanstveni pisatelj dr. Ljud. Pivko, profesor na moškem učiteljišču v Mariboru, serijo
11	velikih člankov v češki reviji „Mo-ravsko-šlezska Revue". S 15. oktobrom začno članki izhajati.
Ponesrečil se je v Judenburgu
na Gornjem Štajerskem delavec tvrdke E. Czeczowiczka & sin, 27 letni Franc Mesarič iz Ptuja. Imel' je na Progi Judenburg - St. Georgen z vodno sesalnico nekaj opraviti. Po nesreči se je pa podrl drog, ki je Mesariča tako udaril
po desni roki, da mu je prstanec skoro popolnoma odbil. — Istotam je padel 15 letnemu Milanu Stimcu iz Reke kot kegljiščna krogla velik kamen na mečo, ki mu jo je hudo ranil.
o List za listom. Dr. Jankovič nam je poslal sledeči popravek, katerega brez komentarja priobčimo: Ni res, „da je ob predzadnji deželno zbor-ski volitvi v Gučkovi gostilni v Kozjem nek gospod na nekoliko občutljiv način poučil o politiki dr. Jankoviča", ampak res je, da je dotični gospod sam v svoji pismeni izjavi, rekvirirani od vojaškega častnega sodišča v Mariboru, imenoval tozadevna poročila neresnična; res je nadalje, da seje vsa afera na prošnjo in v interesu do-tičnega gospoda poravnala na tihem; ni res, da so „tako nastale neizogibne posledice", ampak res je, da sem svojo častniško šaržo odložil zgolj iz političnih in zasebnih ozirov v dobi, ko sem že pripadal črni vojski.
o Klub naprednih slov. akademikov v Celju priredi danes zvečer odhodnico svojemu k vojakom odhajajočemu članu, pravniku Dragotinu Vrečku na bregu v gostilni ge. Plojeve.
o Slov. delavsko podp. društvo v Celju priredi v nedeljo, dne 3. okt. običajno vinsko trgatev v prostorih Skalne kleti. Začetek ob 6. uri zvečer.
o Obrambni kameni našega narodnega sklada se vedno gromadijo. Prekoračeno je že število 400. Ta je eden izmed onih petih, ki so jih pri-valili mariborski slovenski železničarji.
Kranjske novice.
v Delniško družbo pivovarne „Union" s sedežem v Ljubljani osnujeta z dovoljenjem dež. predsedstva v soglasju s trg. ministerstvom podružnica ckr. zas. avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt ter tvrdka Kosler & Co. v Ljubljani.
v Gospodinjska šola v Vodicah (kamniški okraj) se otvori 15. oktobra. Ustrojena je po vzgledu one na Vrhniki. Vodstvo imajo šolske šestre.
v Društvo tesačev se je ustanovilo v Loškem potoku v svrho pravne varnosti pri pogodbah s trgovci, pri pogajanjih itd., dalje v svrho preskrbo vanja dela domačim delavcem in svrho bolniškeara zavarovanja.
v Škof pod sekvestrom. „Slovenec" še do danes ni črhnil besede, da je škofijsko posestvo v Gornjem gradu sekvestrirano. Klerikalne kmete bi nedvomno zanimalo, kako imenitnega vzor-gospodarja imajo nad seboj, ki danes na svojem posestvu niti toliko pravice nima, da bi prodal pehar tepk.
o Ljubljanski župan g. Ivan Hribar je v spomin na svojega umrlega sina dr. Iv. Mil. Hribarja daroval 200 K za mestne uboge. — Pogreb umrlega se je vršil v soboto ob veli kanski udeležbi.
o V Postojni je umrl biv. župan g. Mat. Bürger, star 74 let. — Bil je splošno priljubljen.
o Ovržena izvolitev. Verifikacij-ski odbor ni priznal izvolitve naprednega dež. poslanca Višnikarja in pred sednika trg. zbornice Lenarčiča.
v V Krškem je umrl vpok. ob činski tajnik Franc Rostohar star 63 let.
Primorske novice.
v Vprašanje napisov v Trstu — rešeno. L. 1907 dne 11. okt. je v seji tržaškega mestnega sveta italjanska večina ob protestu slovenske manjšine sklenila, da so primorani trgovci, obrtniki itd. na svojih javnih izvesnih ta
blah ozuačiti obrt tudi v italjanskem jeziku. Namestnija v Trstu je sklep zaustavila, ministerstvo notrajnih zadev je pa na pritožbo Italjanov odločbo namestnije potrdilo. Lahi so se pritožili
na upravno sodišče, ki je pa pritožbo tudi zavrnilo. Tako so laški šovinisti zopet dobili dolg nos.
z Končni rezultat volitev na Goriškem. Sinoči pozno v noč je glavni skrutinij izvršil svoje delo. Oddanih je bilo 21.219 glasovnic; veljavnih je bilo 21.051, neveljavnih 89, razpršenih 168. Dobili so: agrarno-napredni kandidati: dr. Franko 9358, Kriznič 9429, Štrekelj 9343 glasov; klerikalni: Fon 10 471, Jerič 10.534, Man-freda 10477 glasov; socialisti: Marica 1181, dr. Turna 1188, Vrčon 1183; (Ko ci j an 25); absolutna večina 10.527 glasov, klerikalec Jerič torej z večino sedem glasov izvoljen. Ožja volitev dne 5. okt. (ne 3. oktobra, kakor smo pomotoma poročali včeraj!!) med dr. Frankom in Križničem na eni ter Fonom in Manfredo na drugi strani. — Zanimivo je vsekakor, da je med klerikalnimi kandidati politično najbolj neznani in najmanj izobraženi Jerič dobil največ glasov in celo prodrl. (Kakor pri nas — Terglav!!)
a Slovensko gledališče v Trstu prične s predstavami 3. oktobra. Režiserka je gospa Danilova.
o V Trstu je umrl zdravnik dr. Anton Merli.
o V Rocolu pri Trstu namerava Ciril-Metodova družba prihodnje leto otvoriti ljudsko šolo.
Nenavadni transport na Lloydovem parniku. S parnikom „Persia" je prišel iz Indije v Trst transport več tigrov iz Sumatre in drugih zveri, namenjenih za zverinjak v Schönbrunnu. V istem parniku se je nahajala tudi skupina 10 poluagih Hindu, ki se odpelje v Ameriko.
Najnovejša brzojavna in teiefonicna poročila.
Burna seja štajerskega deželnega zbora.
Dr. Korošec zagovarja krščanstvo svoje stranke. — Klerikalna doslednost za pravic« slov. jezika. — Klerikalni predlog sprejet z dr. Kukov-čevim glasom. Gradec, 29. sept. Današnja seja deželnega zbora je bila zelo burna in živahna. Dr. Korošec je utemeljeval svoj predlog za uvedbo splošne in enake volilne pravice v štaj. deželni zbor. Govoril je le en sam stavek slovenski, ostalo pa nemški. Med govorom sta hudo trčila z dr. Kukovcem skupaj. Dr. Korošec je emfatično trdil, da je „cilj njegove stranke blagor ljudstva", Dr. Kukovec: „In klerikalizem". (Pritrjevanje zbornice in smeh.) Dr. Korošec: „Mi nismo klerikalci temveč kršč. socijalci". Dr. Kukovec: amo krščanski ne". (Zopet pritrjevanje in smeh.) Dr. Korošec je na to zagovarjal krščanstvo svoje stranke. Dr. Kukovec: „Pa ljudstvo tega ne veruje". Dr. Korošec: „Menda pa, saj nas je izvolilo". Dr. Kukovec: „Seveda, prižnice so vas izvolile!" Konečno se je dr. Korošec izgovarjal, da Slovenci niso hoteli provocirati s slovenskimi govori in interpelacijami temveč ker tako zelo ljubijo svoj narod. (Ironično posmehovanje po zbornici.) Pri glasovanju je bil ta predlog odkazan odseku s 35 proti 34 glasom. Dr. Benkovič je manjkal. K1 e-rikalni predlog je torej prodrl z dr. Kukovčevim glasom.
Slovenski klerikalci so za pluralno volilno prayico v štaj.
deželni zbor. v Gradec, 29. sept. Ko je danes pri seji dež. zbora govoril socijalist Resel za uvedbo spi. in enake volilne pravice, je očital slov. klerikalcem,
da s svojim predlogom za uvedbo spi. in enake volilne pravice niso odkritosrčni, češ da sede danes v zbornici taki slovensko klerikalni poslanci, ki so zagovarjali pluralno volilno pravico. Dr. Korošec: „To nas nič ne briga. Mi smo nova stranka"' Resel : „Ampak tisti vendar med vami sedi", Robič in drugi klerikalci zahtevajo ime. Resel: „Roškar je". Dr. Kukovec: „Bo že res". Silno vznemirjenje pri slov. klerikalcih.
Klerikalci so se umaknili.
z Gradec, 29. sept. Ta teden niso vložili klerikalci nobenega slovenskega predloga in interpelacije več. Zakaj je bilo torej njihovo kričanje pretekli teden ?
Proti beri.
z Gradec, 29. sept. Dež. poslanec dr. Kukovec je vložil danes predlog, naj se v smislu dež. zakona prepove pobiranje bere (zbirce.)
Dr. Korošcev protest.
o Gradec, 29. sept. Dr. Korošec je protestiral, da se ni izvolilo nobenega slov. klerikalca v predsedstvo raznih odsekov. Dr. Kukovec: Mene ste pa vi prezrli, da me niste izvolili v noben odsek. (Velikansko pritrjevanje v zbornici.)
Častne afere. — Klerikalno junaštvo.
o Gradec, 29. sept. Danes je došlo "do več žalitev dr. Kukovca od strani posi. dr. Verstovška, Korošca in Ro-biča. Z Verstovškove strani se je stvar častno poravnala, dočim je posi. Robič odklonil vitežko poravnavo. Pri dr. Korošču pa o tem itak ne more biti govora, zato mu je dr. Kukóvec zaklical v zbornici: „Ljudje, ki niso zmožni zadoščenja, naj ne žalijo!'1
Sklicanje in poslovanje državnega zbora.
v Dunaj, 29. sept. Vlada namerava tekom prihodnjega meseca stopiti v do-tiko s posameznimi voditelji strank v državnem zboru, da se prepriča, kake posledice bo imela ponesrečena akcija za sklic dež. zbora na Češkem. Državni zbor utegne biti sklican 19. ali 20. oktobra.
Položaj na Češkem.
v Praga, 29. sep. Vsi češki listi so mnenja, da je smatrati akcijo za omo-gočenje dela v češkem deželnem zboru za popolnoma ponesrečeno in končano. V poslanskih krogih se pridno vrše posvetovanja, kaj bo treba za nadalje storiti. Okrajna glavarstva na češkem so baje že dobila nalog za priprave k bodočim deželnozborskim volitvam.
Razvoj ogrske krize.
o Budimpešta, 29. sept. Vsi listi smatrajo za gotovo dejstvo, da so šli ustavoverci (67aki) in košutijanci (ne-odvisniki, 48-aki) konečno narazen in da je koalicija razpadla. Razna imena min. predsednikov so še prazne kombinacije. Bliža se čas, ko bode neodvisna stranka sama na vladi.
Vseslovanska banka.
o Petrograd, 29. sept. — „Novoje Vremja" poroča, da so podpisali že za vseslovansko banko v Petrogradu, katero so ustanovili Kramar, dr. Preis in Hribar, ruski industrijalci okroglo 20, češki pa okroglo 8 milj. kron. — Banka bode zlasti delala nemški industriji konkurenco na Balkanu.
Pogreb žrtev „Republique".
z Pariz, 29. sept. Pogreb žrtev ponesrečenega francoskega vodljivega zrakoplova „Republique" je bil velikanska žalovalna slovesnost. Udeležili so se ga vsi francoski ministri in nebroj ljudstva. Pozornost je vzbujal venec nemškega cesarja. „Tempsova" zbirka je že dosegla vsoto 48 tisoč frankov.
Tržne cene.
28. septembra.
Dunajska borza za kmetijske pridelke.
Tendenca je bila danes mirna in promet skromen. Rž je ostala, ječmen miren, oves enak, kornza pa je bila slaba in 5 vin. ceneje.
Sladkor. Trst, 28. septembra: Centrifugai Pilés prompt K 32 do K 323/4, za november - marec K 30% do K 313/8- Tendenca trdna.
Budimpešta, 28. sept. Svinjad: ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 146 do 148 vin., mlade, srednje 146—148 v, mlade, lahke 146—148 v. zaloga 27.69^ komadov. Prignano 273 komadov, odgnano 449. Ostalo torej 27.516 komadov. Tendenca živahna.
B u d i m p e š t a, 28. sept. Pšenica za oktober K 14.05, pšenica za april K 1403, rž za oktober K 9'57, rž za april K 9 95, oves za oktober K 7'37, oves za april K 7 63, koruza za september K —'—, koruza za maj K 7 01.
Pšeničnih ponudb dovolj, veselje kupiti boljše, tendenca trdna, prometa 70.000 meterskih stotov. Efektivna pšenica 5—10 vin. višja. Drugo enako. Vreme: lepo.
Kupujte narodni kolek! Po svetu.
d Dobro kupčijo je hotel napraviti neki podjetnik z ženami bivšega sultana Abdul Hamida. Večina sultanovifi žen je bila namreč poslana v svoj, domači kraj. Vse te bivše žene je zbral neki podjeten človek, da bi dajal z njimi po raznih mestih predstave. Vmes je pa posegla turška oblast, ki je na meji ustavila in zaprla celo ,gledališče'.
Lisistrata v Chikagu. V Chikagu je sklenilo 3000 lepih mladih žensk, da se ne marajo prej poročiti, dokler jim možki ne dovolijo volilne pravice. Spomnile so se na Ari«tofanovo Lisis-trato in njene tovarišice, ki so pred 2000 leti hotele na enak način končati vojsko. Upajo, da bodo možki na vsak način rajše dovolili volilno pravico, kot da jih ne bi dobili. Na drugi strani pa imajo možki bolj izdatno orožje. Naj se izrečejo, da se sploh nobena od onih ne bo mogla nikoli omožiti, ako takoj ne preneha s svojo „stavko"!
v Voditelj konservativnih Rumunov Miclescu je pobegnil, zapustivši v me-
nicah in dolgovih štiri miljone kron. Mnogo bank in podjetnikov je po njem oškodovanih. Miclescu je bil izpočetka reven, a s časom si je izpomagal. V njegovem rodnem kraju Doroho ne vejo, kam bi se bil obrnil. Za nemirov v Ru-mnniji je igral važno vlogo, bil je tudi prefekt in kot tak okičen z redom ru-munske zvezde.
d Krvni psi za banditom. Dva ducata krvnih psov in vsi železniški detektivi v državi Pennsylvania zasledujejo bandita, ki je ustavil Pittsburg-Northern ekspresni vlak, vstrahoval z revolverjem moštvo in pobegnil z vrečico, v kateri je bilo 5000 dolarjev v zlatu in bankovcih. Dosedaj še niso našli sledu za roparjem. Tudi ni znan natančni znesek, katerega si je ropar osvojil.
o Dvojček z brado se je rodil ženi nekega delavca v Trebicah pri Halle na Nemškem. Dočim je eden deček normalen, ima drugi lepo razvito, dolgo brado (?).
o Zlato v Alaski. —>V Alaski so zopet našli velike zlate zaklade. Množina srečolovcev dere v okraj Innoke iskat zlata. Veliko zlatega praha so že odposlali v Fairbanks v AlasKi.
v Harem8ke dame bivšega sultana so predvčeraj na Dunaju zaprli, ker jim policija ni pustila, da bi se pred občinstvom v predstavah imenovalo sultanovo ime. Sedaj bodo morale s čem drugim občinstvo zainteresirati.
o „Roža orientska". Bivši srbski kralj se je bil blazno zaljubil v neko pevko v Pešti. Krasno dekle, ki so jo imenovali „rožo orientsko", je vzel s seboj v Belgrad, kjer je živel ž njo kakor v zakonu. „Roža orientska" pa je dobila nad njim polagoma tak upliv, da jo je hotel poročiti. In to bi bil tudi storil, ako bi mu vlada ne bila prekrižala računov. Prisilila je namreč Rožo, da se je odpovednla vsem pravicam do kralja Aleksandra proti visoki odpravnini. Nato jo je vlada izti-rala iz Belgrada. „Roža orientska" je živela na to kot zasebnica v Pešti. A te dni je poskusila izvršiti samomor. Prerezala si je z britvijo žile na rokah. Vendar so pravočasno prihiteli njeni sorodniki, ki so nemudoma poklicali rešilno družbo. Kaj je nekdaj proslavljeno „rožo orientsko" tiralo v smrt?
d Grozen prizor. V Berolinu sta napadla dva velika psa štiriletno deklico. Podrla sta jo na tla, grizla po životu, obrazu, rokah in nogah tako,
da je bil otrok ves razgrizen. Ljudje so komaj s poleni odgnali podivjana psa od svoje žrtve. Otroka so prepeljali v bolnišnico, kjer bo gotovo umrl.
o Papeževo palačo popravljajo v Avignonu. Znano je, da so nekateri papeži živeli v 13. stoletju na Francoskem.
Slovo!
Ker mi ni čas dopuščal od Mozir-čanov se posloviti, se tem potom poslavljam od svojih znancev in prijateljev.
Mihael Goričan.
P. n.
Združeni krojaški mojstri celjske zadruge si usojajo si. p. n. občinstvu v Celju in okolici uljudno naznaniti, da so vsled splošno naraščujoče draginje primorani, zvišati plačila od dela s 1. vinotokom t. 1. ter po od zadruge predpisanem ceniku računati.
Ceniki so pri vsakem krojaškem mojstru na ogled.
S prošnjo, to blagohotno na znanje vzeti, beležimo
z odličnim spoštovanjem
Združeni krojaški mojstri celjske zadruge.
Celje, dne 29. kimovca 1909.
En-gros trgovina s lo
se proda. Letni promet čez K 500.000 z malimi režijami. Zadostuje K 10.000 gotovine, ostanek po dogovoru. 4756-1 , Kje, pove upravništvo tega lista.
Sprejmem takoj
pekovskega
učenca
za triletno učno dobo in z vso oskrbo Vinko Janič, Celje, Gospodska ulica.
474 3-1
Izobražena gospodična,
Kranjica v starosti 27 let, izurjena v trgovini, gostilni in kmetijstvu. išCe službo kot gospodinja k boljši rodbini, uradnikom, učiteljem, samostojnemu gospodarju (samcu), ali pa kot opora pomočnice k gospodinji. — Ponudbe naj se pošiljajo pod šifro „Gospodinja" na upravništvo „Nar. Dnevnika".	80 4-1
Adolf Bursik
čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah.
Mi sodi
razne velikosti in množine, novi in in rabljivi so za nizko ceno naprodaj pri F. Pelle, Celje.	47i;s-i
ISteckenpferd-101 iilijno mlečno milo
n:»jmileje kožno milo kakor tudi proti solnem ni m pegam!
— Dobiva se povsod! —
Ufi
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko
zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—73
Poätne hran. račun št. 54.366. - Telefon it. 48. -
ir
„LASTNI DOM"
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
= pri denarnih zavödih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice it. 12
eoo
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ©
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na racat © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © &
Editto narodno Hantnotöi(o podjetje V Celju.
prVa južnostajersHa liatnnosesHa
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov
itd. iz različnih kamenov in
:::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.
Brušenje, pulir anje ln
struganje kamena s stroji.
industriila družba.
Brzojavi: ,Kamnoseška in- JVJs* dustrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-
ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran ln hodnikov s Samotnim ali :::, cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah.
Popravljanje spompnlkov, nde-::: laviinje napisov v Iste. :::