Kamniški Št. 5 Leto XL Kamnik, 14. marca 2001 Kamnik na evropskem natečaju Entente Florah Bomo km zahtevnim pogojem m okpšanje mesta? Kamnik je bil na nedavni seji Projektnega sveta za sodelovanje slovenskih krajev na mednarodnih tekmovanjih s področja varstva okolja in turizma izbran za sodelovanje v kategoriji večjih krajev v letu 2001. V bistvu to pomeni nadaljevanje projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Le kraji, ki so na nacionalni ravni dosegli najboljše rezultate, se namreč lahko pomerijo v mednarodni konkurenci. Evropski natečaj za mesta in vasi Entente Florale so prvič or- ganizirali leta 1975 v Franciji in Veliki Britaniji. Danes ta natečaj poteka po vsej Evropi, podpirajo ga zlasti horlikulturne organizacije. Zato ima tudi pomemben vpliv na razvoj varstva okolja in turizma v sodelujočih deželah. Program Entente Florale vsebuje predvsem naloge za izboljšanje kvalitete življenja prebivalcev v mestih. V tem smislu podpira zlasti ozelenitev mest, razvoj zelenih parkovnih površin, zasajanje cvetja in grmičevja. Usmerjen je v ekološko prijeten Za pomladansko podobo Šutne poskrbi edino vrtnar Letnar s svojimi trobentica-mi in mačehami, o kakšnem cvetju v betonskih cvetličnih koritih pa še ni nobenega duha ... (FRANC SVETEU) MISI JON KAMNIŠKE DEKANI JE Po vseh Župnijah kamniške dekanijc bo od 23. marca do I. aprila potekaj misijon Gre za versko pomenljiv dogodek, ki se ne dogodi Prav pogosto. Nazadnje je podoben misijon v kamniški dekaniji po-e«al pred dobrimi desetimi leti Deset let pa je v človekovem Življemu dolg,, obdobje. Mnogi se tistega misijona še spominjamo, veliko P;1 le takih (predvsem mladih), ki zanj prvič slišijo in nimajo o tem "Kakršnih izkušenj in predstav. Priprave na misijon potekajo po žup-'".lah kamniške dekanijc Ze dobro leto, saj gre za organizacijsko za-'neven projekt Vanj bo vključenih več kot 30 zunanjih sodelavcev -™siJ0narjev. Prihajajo i/ različnih redovnih skupnosti (kapucini, frančiškani, lazarisli. salczijanci). V desetih dneh, kolikor bo trajal misi-l"n, bodo na različne načine poskušali obnoviti in poglobili versko ovjjenje v župnijah. In ker je župnija skupnost ljudi različnih staros- Stanov, poklicev in predvsem ljudi z različno osebno zgodovino, 'Otenji in Željami obrnjenimi v prihodnost, bo delo misijonarjev potekalo diferencirano. Vsem se bodo poskušali osebno čimbolj pribli-rati in v odprtem dialogu iskali odgovore na zapletena vprašanja, ki I'1' Poraja Življenje. Več na 7. strani. razvoj krajev ter vzpodbuja izmenjavo izkušenj in programov na področju kulture in turizma. Na natečaju sodelujeta dve kategoriji krajev: vasi do deset tisoč prebivalcev in mesta nad deset tisoč prebivalcev. Rezultate v skladu s pogoji natečaja ocenjuje mednarodna žirija, sestavljen aiz predstavnikov vseh sodelujočih dezel in sicer na dan, ki bo določen vnaprej. Zlato nagrado prejmejo kraji, ki zberejo od 85 do 100 točk, srebrno tista mesta, ki dosežejo od 75 do 84 točka in bronasto mesto, ki dosežejo do 60 do 74 točk. Vsekakor bo treba za dosego solidnega rezultata na tem natečaju v našem mestu še marsikaj postoriti. Čimboljša uvrstitev bo pomenila za Kamnik tudi ustrezno promocijo v mednarodnem merilu*zlato se velja potruditi. (Nadaljevanje na 3. strani) t t- 4 \ Priznanja za športne dosežke v preteklem letuje kar štiriindvajsetim kamniškim športnikom in trem ekipam podelil župan Tone Smolnikar v torek, 6. marca, v razstavišču Veronika. Podelil je tudi tri spominska priznanja, priznanje za več kot desetletno delo v športu Stanetu Jankoviču, diplomi za več kot dvajsetletno predanost športu Dušanu Orehku in Milanu Kcrecu ter plaketo za življenjsko delo alpinistu Metodu Humorju. Več o podelitvi priznanj, dosežkih in delu na športnem področju pišemo na 9. strani. „ „ » Z ._____ S A HA MEJAČ Delo Upravne enote Kamnik v lanskem letu ■rava ma izvajanje Delo Upravne enote Kamnik, ki opravlja upravne zadeve za 25.966 občanov kamniške in 4.407 občanov komendske občine, je bilo v lanskem letu poleg sprotnega reševanja rednih zadev usmerjeno predvsem v strokovno in organizacijsko pripravo na izvajanji- nekaterih novo sprejetih zakonov, med njimi Zakona o polnih listinah. Zakona 0 orožju in zaključek izvajanja Zakona o osebni izkaznici, saj je 20. 12. 2000 potekel rok. ko se osebne izkaznice, izdane na starih obrazcih, v pravnem prometu več ne uporabljajo. V lanskem letu je 37 redno zaposlenih v Upravni enoti Kamnik obravnavalo precej več zadev kot prejšnja leta - kar 31.828 zadev s področja družine, dela in socialnih zadev, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, gospodarskih dejavnosti, notranjih zadev ter s področja okolja in prostora. Učinkovitemu, slokovncinu, hitremu in prijaznemu delu zaposlenih gre pripisali zasluge za to. da je bilo kar 31.409 zadev rešenih, od tega 97,2% v roku enega meseca. 1,8% v roku dveh mesecev in 1% zadev po dveh mesecih od vložitve zahteve. Nerešenih je tako na zadnji dan lanskega leta ostalo 419 zadev, kar predstavlja le 1.3 % vseli Zadev v reševanju, le se nanašajo predvsem na denaiionalizacijske zahtevke in zadeve s področja okolja in prostora, ki zahtevajo za reševanje nekoliko več časa. Skrb za ustrezno stopnjo iz.obra.be zaposlenih. 17 jih ima visoko stopnjo izobrazbe, redno izobraževanje zaposlenih na Upravni akademiji pri Ministrstvu ZO notranje zadeve, strokovnost in učinkovita organizacija dela upravne enote iczullirajo tudi v trendu izrednega zmanjševanja Števila nerešenih zadev v zadnjih letih, sta o delu Upravne enote Kamnik v lanskem letu povedala na tiskovni konferenci načelnik upravne enote Mihael Novak in Dušan Ž,umer, namestnik načelnika in vodja oddelka za upravne notranje zadeve. Načrtovana reforma javne uprave, ki naj hi zagotovila večjo učinkovitost in strokovnost njenega delovanja ter večjo povezanost občin in upravnih enot z. dr- žavno administracijo, bo dosegla tudi kamniška upravno enoto. Tako že izvajajo nekatere projekte, ki bodo spremenili način dela delavcev upravne enole. občanom pa omogočili, da kar najhitreje pridejo do željenih storitev. Tako se na področju celotne uprave enote uvaja elektronsko poslovanje, elektronsko povezuje registre in baze javnih podatkov, matično knjigo, saj naj hi i ' prihodnje zaprosili za izpisek iz matične knjige kar s pomočjo elektronske pošte. Lotevajo se projekta prenove registra stalnega prebivalstva z možnostjo odjavne obveznosti preko elektronskega medija in drugih /tosoilohitev. Ob tem namenjajo /ur in nosi tudi zagotavljanju zaščite in varnosti pri elektronskem prenosu /podatkov. Občani najpogosteje zaidejo na upravno enoto zaradi urejanju upravnih in notranjih zadev, vendar so v lanskem letu vsi oddelki upravne enote v Kamniku opravili ogromno dela. poudarja načelnik Mihael Novak. Na oddelku za okrilje in prostor se pri izdaji gradbenih in lokacijskih dovoljenj, uporabnih dovoljenj, priglasitve del in podobno pogosto srečujejo z zahtevnimi postopki, katerih reševanje zahteva več časa. Zahtevno je tudi usklajevanje interesov, ko gre za posege, ki vplivajo mi širšo okolico, in seveda pri postopkih za denacionalizacijo. (Nadaljevanje na 2. strani) I nin: Slane Simšič V MESECU MARCU PRAZNUJEJO ŽENSKE, DEKLETA IN M A TERE. Ne glede na to, ali praznujete dan žen 8. marec, alt materinski dan 25. marec Vam iz uredništva Kamniškega občana iskreno čestitamo in želimo lepih pozornosti in vedrih obrazov skozi vse leto. Prav na dan žena, 8. marec, smo ujeli utrinek s srečanja ženske sekcije Društva upokojencev Kamnik. S prijetnim klepetom in pesmijo so z rdečimi nagelj/ki v rokah, s katerimi jih je razveselil predsednik društva Stane Simšič, lepo proslavile svoj praznik. Sena Šivanje otroške konfekcije V TPC na Duplici, Ljubljanska 21a, (I IIP), tel.: 839-46-89 smo odprli trgovino z lastnimi izdelki: otroški bodvji, polo majice, dekliške majice, hlače,... Odprto od 9h - 18\ sobota od 9" - 12" Kamniški občan bo ponovno med vami pred občinskim praznikom v sredo, 28. marca. Članke oddajte najpozneje do srede, 21. marca; oglase, zahvale in obvestila pa do ponedeljka, 26. marca. Dragoceno darilo! POPUSTI ■ Avtoservis do 380.000 SIT za vozila letnik 2000 Rado s.p. -oka 15 Domžale< tel.: 01 56 27 100 lwww.pizem.»i PRESTIŽNO DARILO DIAMANT! ŽE m POLICAH V PRODAJALNI PUfiakuiemo vas od 8, do 19. uro. ob sobotah od 8. do 13. ure. SPOMLADANSKI KMETIJSKI SEIEM V KOMENDI od 16. do 19. MARCA. Povabljeni vsi, saj vstopnine in parkirnine ni! DELO UPRAVNE ENOTE KAMNIK V LANSKEM LETU Priprava na izvajanje novih zakonov (Nadaljevanje s I. strani) Z zahtevnimi in dolgotrajnimi denacionalizacijskimi zahtevki se srečujejo tudi na oddelku za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na oddelku za gospodarske dejavnosti, ki med drugimi pristojnostmi izdaja tudi odločbe o izpolnjevanju pogojev za obratovanje podjetij in samostojnih podjetnikov. Na področju obče uprave je Mihael Novak izpostavil zahtevno delo izvajanja vojne zakonodaje, kjer vse zahtevke in postopke vodi le ena zaposlena Odškodnine v obliki invalidnine, dodatkov, rente, zdravstvenega zavarovanja, klimatskega in zdraviliškega zdravljenja so bile v lanskem letu po zakonu o vojnih invalidih za novo osebno izkaznico, ki jim služi kot potovalni dokument, za dokazovanje istovetnosti in državljanstva ter v pravnem prometu - v banki, pri notarju in podobno. Za uveljavitev najrazličnejših pravic, kot so pravice do štipendije, pokojnine, otroških dodatkov in podobno, je bilo v lanskem letu izdanih 5004 potrdil o skupnem gospodinjstvu in stalnem bivališču Evidentiranih je bilo tudi 416 zadev na področju začasne prijave oziroma odjave. Na področju prometa je bilo v letu 2000 na novo registriranih 2206 novih vozil, kar je za približno štirideset odstotkov manj kot leta 1999, ko so v prvih šestih mesecih leta zabeležili izred- Denacionalizacijski zahtevek v zvezi z Arboretumom Volčji Potok je v pristojnosti reševanja Ministrstva za kulturo, sajja vlada v oktobru leta 1999 Arboretum razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. priznane 125 upravičencem, po zakonu o vojnih veteranih 780 upravičencem in po zakonu o žrtvah vojnega nasilja 830 upravičencem. Iz naslova izvajanja vojne zakonodaje je Upravna enota Kamnik v lanskem letu izplačala nekaj manj kot 190 milijonov tolarjev. Ob tem velja poudariti, da je določba ustavnega sodišča z dne 7.12 2000 razveljavila določbo Zakona o žrtvah vojnega nasilja v tistem delu, ki je določal rok za uveljavitev pravic po tem zakona Po novem je torej vsaka vloga vložena po 9.1. 2001, ko je odločba pričela veljati, pravočasna in jo mora upravni organ po zakonu obravnavati. Preprosto rečeno, zakon o žrtvah vojnega nasilja ne predpisuje več roka za uveljavljanje pravic s tega naslova Novi in spremenjeni zakoni prinesli veliko dela na področju upravnih in notranjih zadev V oddelku za upravne in notranje zadeve so se v lanskem letu intenzivno pripravljali na izvajanje novih zakonov - Zakon o orožju. Zakon o potnih listinah in Zakon o osebni izkaznici. Na področju prijavno odjavne službe, ki se po novem imenuje register prebivalstva in javne listine, je potekala zaključna faza izvajanja Zakona o osebni izkaznici. 20.12.2000 se je namreč iztekel rok veljavnosti osebne izkaznice na starem obrazcu Republike Slovenije in je zato v pravnem prometu ni več mogoče uporabljati. Velja pa omeniti, da osebna izkaznica kot identifikacijski dokument ni več obvezna Kljub temu je bila v zadnjih mesecih lanskega leta na prijavno odjavnem oddelku nepopisna gneča, saj se je mnogo občanov (12.419) odločilo no visoko število novo registriranih vozil. To gre pripisati nakupovalni mrzlici pred uvedbo davka na dodano vrednost, ki se je pričel obračunavati s 1. 7. 1999. V lanskem letu je bilo izdanih 5583 prometnih dovoljenj in 1221 vozniških dovoljenj, od tega 758 novih, tako da ima Upravna enota Kamnik 19726 registriranih voznikov. Obravnavali so tudi 118 ukrepov prenehanja veljavnosti vozniških dovoljenj. Sprejemajo že vloge za nove potne listine Upravna enota Kamnik je v lanskem letu izdala 1054 potnih listin. Kljub uvedbi novega zakona o upravnih taksah, ki za izgubo oziroma krajo potnega lista in v tem primeru za njegov dvojnik predpisuje bistveno višje takse, je bilo takih primerov v lanskem letu kar 92, kar je devet več kot leto pred tem. V lanskem letu je bil sprejet tudi nov zakon o potnih listinah, ki se je zaradi obsežnosti in tehnične zahtevnosti projekta začel uresničevati s I. marcem letos, ko so na upravnih enotah začeli sprejemati vloge za izdajo novih slovenskih potnih listov. Zaradi racionalnejše organizacije dela lahko občani sedaj pri istem okencu naročijo tudi novo osebno izkaznico, tako da jim ni treba tekati od vrat do vrat in čakati v vrstah. Prosilci lahko tudi zahtevajo, da jim upravna enota, kjer imajo stalno bivališče, pošlje nov potni list ali osebno izkaznico po pošti. Veljavnost starih potnih listov se izteče 5. avgusta 2002, tako, da imajo imetniki dovolj časa da jih zamenjajo. Ob tem potrebujejo poleg vloge še novo fotografijo in seveda denar. Odločili se bodo lah- Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrici, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občinaX tel/fax: 83-91-311, 041-662-450. Žiro račun: Bistrica d.o.o, 50140-601-281496. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij nc vračamo. Tisk Delo - TCR d.d. Ljubljana ko za običajni potni list z 32 stranmi, ki velja 7625 tolarjev. Za tiste, ki so pogosteje v tujini, bo bolj zanimiv potni list z 48 stranmi, za katerega je potrebno odšteti 8125 tolarjev. Polnoletnim občanom bodo izdali nov potni list z veljavnostjo desetih let. Ker bodo zaradi mednarodnih priporočil morali odslej imeti samostojni potni list tudi otroci, bo lahko že novorojenček dobil potni list, ki bo veljal dve leti. Otrok od četrtega do osemnajstega leta pa bo dobil potni list z veljavnostjo petih let.. Nov potni list ima kar nekaj varnostnotehnoloških sprememb, izdelan pa je podobno kot nove osebne izkaznice v kombinaciji papirja in polikarbonata podatki na biografski strani so lasersko vgravirani. Poli karbonatni vložek je v novem potnem listu všit, kot je to značilno v drugih evropskih državah. Kar petindvajset elementov zaščite naj bi onemogočilo morebitno ponarejanje. Zunanje platnice novega potnega lista so v bordo rdeči barvi, ki je tudi predvidena za evropski potni list. Urejen status 824 tujcev Na področju tujske zakonodaje so izvajali Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Slovneiji in Zakon o tujcih, ki velja od 14. 8. 1999 in ne pozna več delovnega in poslovnega vizuma temveč se tujim državljanom ob izpolnjevanju pogojev izda dovoljenje za začasno bivanje in razloga zaposlitve in dela Tako je bilo izdanih 138 dovoljenj za prvo prebivanje in 686 za začasno prebivanje na področju kamniške upravne enote. Šestmesečni rok za legalizacijo orožja Z uveljavitvijo novega Zakona o orožju je 7. januarja letos pričel teči šestmesečni rok za izvedbo legalizacije orožja. Legalizacija ima namen omogočiti lastnikom orožja ki ne izvira iz kaznivega dejanja, vendar ga je dovoljeno posedovati, da orožje legalizirajo in zanj dobijo orožno listino. Zakon določa, da se ustrezna orožna listina lahko izda imetniku, ki poseduje orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja in da imetnik izpolnjuje predpisane pogoje - dopolnjena starost 18 let, opravljen zdravniški pregled, preizkus znanja o ravnanju z orožjem, zanesljivost in da ni zadržkov javnega reda in miru. Hkrati bo postopek legalizacije omogočil osebam, ki imajo neprijavljeno orožje, ki ga ni dovoljeno posedovati (vojaško, avtomatsko strelno orožje, eksplozivno orožje.), da ga oddajo pristojnim organom, ki bodo takšno orožje strokovno odstranili in uničili. Zoper dosedanje imetnike zakon ne predvideva sankcij, saj bodo s svojim ravnanjem prispevali k večji splošni varnosti ljudi in premoženja Vloge za legalizacijo orožja bo upravna enota sprejemala do 8. julija letos v času uradnih ur. Vloge je potrebno oddati osebno ali po pošti na posebnem obrazcu, ki je na voljo na upravni enoti in preko interneta na spletni strani MNZ Ob vložitvi vloge naj imetniki orožja ne prinašajo na upravno enoto, saj jih bo pozneje z vabilom pozvala, da prinesejo orožje na strokovni pregled. Ob oddaji vloge je potrebno plačati upravno takso 750 tolarjev. Upravna enota bo vlagatelju izdala potrdilo 0 sprejeti vlogi za legalizacijo, ki mu omogoča, da ima orožje, ki ga je prijavil v vlogi, shranjeno doma Po opravljenem strokovnem pregledu orožja bo upravna enota v nespornih primerih izdala začasno odločbo, s katero bo orožje začasno legalizirala V postopku legalizacije orožja je potrebno predložiti dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev. Dokazili o opravljenem zdravniškem pregledu in preizkusu znanja o ravnanju z orožjem bo potrebno predložiti naknadno, ko bodo določeni izvajalci usposabljanja in pooblaščeni zdravstveni zavodi. Zahtevni denacionalizacijski postopki Tudi v lanskem letu je bilo najbolj zahtevno delo upravne enote na področju denacionalizacije kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč ter denacionalizacijo podjetij in kapitala Denacionalizacijski postopki, ki jih vodijo trije zaposleni ob svojem rednem delu in trije zunanji sodelavci, so obsežni in zahtevni predvsem zaradi zapletenih postopkov in dolgotrajnega zbiranja potrebne dokumentacije. Od uveljavitve zakona o denacionalizaciji je bilo v zakonitem roku pri Upravni enoti Kamnik vloženih 477 zahtev za vrnitev kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev. Zahteve za vrnitev podržavljenega premoženja lahko do konca junija letos vlagajo le še agrarne skupnosti. Do konca leta 2000 je bilo 378 zadev pravnomočno rešenih, tako ostaja še 99 zadev, o katerih še ni bilo odločeno ali je bilo le delno odločeno oziroma je bila na odločbo o vrnitvi premoženja vložena pritožba ali sprožen upravni spor ali celo zahteva za obnovo postopka. V večini teh nerešenih zadev je bilo v delu zahtevka ž.e odločeno. Oviro za hitrejši potek vračanja premoženja predstavljajo tudi nadomestna zemljišča, saj morajo biti predhodno sklenjeni sporazumi med upravičenci in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS - takih primerov je v kamniški upravni enoti 15. Vse prevečkrat se tudi dogaja da predstavniki zavezancev. Državnega pravobranilstva RS in Slovenske odškodninske družbe ne sodelujejo pri denacionalizacij-skih postopkih, vendar pozneje posredujejo pripombe na poročila organov in se pritožijo na večino odločb o izplačilu odškodnin za odvzeto premoženje. Doslej je bilo na področju kmetijstva vrnjenega približno 35% zahtevanega premoženja Pri tem je treba upoštevati, da največji denacionalizacijski upravičenec Meščanska korporacija Kamnik zahteva vračilo okrog 5.000 hektarov kmetijskih zemljišč, gozdov in neplodnih površin, kar predstavlja približno 60% vsega zahtevanega premoženja O zadevi še ni pravnomočne odločitve, saj je bil zoper tri izdane delne odločbe Upravne enote Kamnik sprožen upravni spor. Na področju denacionalizacije stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč je vloženih 218 zahtev. 25 zahtev, ki so se nanašale na denacionalizacijo nepremičnin, ki so opredeljene kot kulturni spomenik, rešuje Ministrstvo za kulturo. Upravni enoti Kamnik je tako ostalo v reševanju 193 zadev, od katerih jih je 179 pravnomočno rešenih. V sedmih zadevah je bila zoper odločbo vložena pritožba ali sprožen upravni spor, vendar upravno ali vrhovno sodišče še ni podalo svoje odločitve. Prav tako je sedem zadev, v katerih na prvi stopnji še ni odločeno. Ob tem načelnik upravne enote Mihael Novak dodaja da upravna enota še ni odločila le v eni zadevi, ki je v reševanju in se nanaša na Delavski dom na Cankarjevi cesti. Dve zadevi, ki sta bili že pravnomočno zaključeni, pa sta ponovno v obravnavi zaradi vlože- nega predloga za obnovo postopka oziroma predloga za izrek ničnosti. Štiri nerešene zadeve, ki so bile že v letu 1994 odstopljene v reševanje Ministrstvu za kulturo zaradi razlage, da jc to pristojno za reševanje zahtevkov, ki se nanašajo na stavbe v mestnem jedru, je upravna enota prejela v ponovno reševanje zaradi spremembe zakona Ta zdaj določa da ministrstvo rešuje le tiste zahtevke, ki se nanašajo na stavbe, ki so opredeljene kot kulturni spomeniki. Glede Knafličcvc vile pri nekdanjem Utoku smo zvedeli, da jc denacionalizacijski zahtevek glede stavbe pravnomočno rešen, glede zahtevka za stavbno zemljišče pii jc sprožen upravni spor. Na področju denacionalizacije podjetij in kapitala so na upravni enoti Kamnik v skladu s pristojnostmi obravnavali 21 zadev in pravnomočno rešili 13 primerov. Zoper pet odločb so sc upravičenci pritožili (Stol, Eta, KI K Komunalno podjetje Kamnik), tri zadeve pa so še v reševanju, med njimi sta Eta in KIK, kjer so bile v delu zahtevka že izdane delne pravnomočne odločbe. Postopek glede zahtevka Stol Sloga Moste pa je tik pred odločitvijo, saj je že izdano poročilo o ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju. Postopoma bo tako tudi problematika izvajanja Zakona o denacionalizaciji dočakala svetlejšo plat. SAŠA MKJAČ ■M Na področju denacionalizacije stavb in stavbnih zemljišč Upravna enota Kamnik še ni odločila le v zahtevku glede Delavskega doma na Cankarjevi cesti, kipa je že v reševanju. Na podlagi 7,8., 9. in 10. člena Zakona o športu (Ur. list RS, št. 22 z dne 20. 3. 1998) in določil 3., 4., 5., 9. člena Pravilnika za vrednotenje in sofinanciranje športnih programov v Občini Kamnik (Ur. list RS, št. 15/01) objavlja Občina Kamnik, Glavni trg 24 - Kamnik JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI KAMNIK ZA LETO 2001 1. Predmet javnega razpisa: Iz sredstev proračuna Občine Kamnik se bodo sofinancirali naslednji programi: a) interesna dejavnost v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, ki ni predmet redne športne vzgoje: - predšolska mladina, - osnovnošolska mladina, - srednješolska mladina, - športna dejavnost študentov. b) šport v društvih: - šport mladih - redna športna vadba, - šport mladih - šport za dosežek (selektivni šport), - športno rekreativna dejavnost odraslih, - kakovostni šport odraslih (tekmovalni šport), - vrhunski šport; c) šport invalidov, d) šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, e) priznanja športnikom in športnim delavcem, f) promocijska dejavnost, športne prireditve, g) mednarodna dejavnost, h) založništvo. Na javnem razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov: - športna društva, - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oz. panoge, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, - zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Pravice iz sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini, - da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, - da imajo organizirano redno dejavnost in vadbo, za katero so registrirani najmanj 35 tednov v letu, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in o plačani članarini. Športna društva in njihova združenja (zveze) imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju letnih programov športa. Sredstva proračuna bodo razdeljena skladno z veljavnimi pogoji, normativi in kriteriji za vrednotenje in sofinanciranje športnih programo v Občini Kamnik, ki jih je Občinski svet občine Kamnik sprejel na 19. seji dne 21.2. 2001. Obrazce za prijavo lahko dvignete na Občini Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti - II. nadstropje, soba 51. Rok za prijavo je 13.4.2001. Prijave pošljite v zaprtih kuvertah z oznako: »ŠPORT«, prijava na javni razpis -ne odpiraj, na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24-1240 Kamnik. Na kuverti mora biti tudi ime in naslov prijavitelja. Opozorilo: Upoštevajo se samo prijave, ki bodo poslane v roku. Po poteku roka za prijavo se nepravnočasno prispele prijave vrnejo pošiljatelju. 2. Poleg sofinanciranja športnih programov, ki so navedeni v 1. točki tega javnega razpisa, se razpisujejo tudi dela strokovne službe, ki bo opravljala za potrebe področja športa Občine Kamnik zlasti naslednja dela: - priprava strokovnih podlag in gradiv za potrebe pristojnih organov Občine in njihovih delovnih teles, - po potrebi sodelovanje na sejah organov Občine in njihovih delovnih teles, - zbiranje, obdelava in vrednotenje podatkov za pripravo športnih programov, - spremljanje dejavnosti izvajalcev, izdelava analiz, ocene stranja, izdelava poročil in predlogov za izboljšave; - na področju interesne dejavnosti v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja: koordinacija programov Zlati sonček in Krpan za predšolsko in osnovnošolsko mladino; organizacija in izvedba občinskih prvenstev, koordinacija med osnovnimi šolami, tekmovalci in Področnim centrom Domžale na področju šolskih športnih tekmovanj nad občinskim nivojem,...; - priprava programov in organizacija rekreativnih vsebin za vzpodbujanje športa za občane, - priprava predlogov za podelitev priznanj za športnike in športne delavce, - priprava predloga izdaje letnega pregleda športnih dosežkov v Občini Kamnik, - druga opravila za potrebe upravljanja športa: sodelovanje z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, Olimpijskim komitejem Slovenije in njihovimi organi oz. delovnimi telesi,... 3. Z vsemi izbranimi izvajalci programov športa in izvajalcem strokovne službe za potrebe športa bo podpisana pogodba o sofinanciranju izvedbe programov športa v občini Kamnik za leto 2001. 4. Dodatna pojasnila lahko dobite v času uradnih ur pri ge. Miri Resnik, strokovni sodelavki za šport - Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti - II nadstropje, soba 37 bali po telefonu 831 81 14. Kamniški OBČAN AKTUALNO 14. marca 200J 3 Kajje dogaja na Menini planini? Zgodba o radarjih spet oživlja? Nedavno tega smo lahko prebrali, da je Menini planina najprimernejša za namestitev radarjev in da so se občine Kamnik, Gornji Grad in Nazarje o gradnji radarjev -že uskladile. Menda naj bi omenjene občine že pred sprejetjem odločitve Ministrstva za promet in zveze konec leta 1995 0 odločitvi lokacije za gradnjo civilnega radarja na vrhu Vivodnika v posebnem dogovoru z ministrstvom zapisale medsebojne obveznosti. Na območju Šavnic na Menini, ki spada v občino Nazarje, pa naj bi po predlogu ministrstva za obrambo stal vojaški radar. Takrat smo bili priča ostrim protestom na štajerski strani Menine. Nato je cela zadeva, menda tudi zaradi odločnih izjav vodstva takratne SLS, za nekaj časa potihnila. Sedaj pa, kot kaže, zamisli o radarjih na Menini spel oživljajo. S kakšnimi podatki o tej zadevi razpolaga in kaj o tem meni župan občine Kamnik Tone Smolnikar. »Ne vem za noben dogovor o tej zadevi, vsaj jaz ga nisem podpisal. Zadnje besede o radarju na Menini planini so bile, ko je bil pri meni Tit Turnšek, takratni minister za obrambo. Dejal jc, da opuščajo misel o vojaškem radarju, o civilnem radarju pa župana občine Kamnik ni nikdar nič povprašal, niti ga ni omenjal. Minister Turnšek je dejal, da bodo za vojaške potrebe pripravili samo tako imenovani plato, kamor bi postavili premični radar, če bi bilo to potrebno. Zemljišče jc ministrstvo za obrambo že kupilo pd Cerkve. Nobena lokacija pa ne sega na območje občine Kamnik in ne zahteva nobene tovrstne opredelitve v naših prostorskih planih. Moja teza jc bila, da dokler ne bodo strokovnjaki rekli, da je radar nevaren za okolje, toliko časa ne morem reči, da ni nevaren. Ko pa bodo dokazali, da je radar nevaren, se bomo temu uprli z vsemi silami. Če pa bodo rekli, da ni nevaren, pa se mi kot lokalna skupnost z nobenimi argumenti ne moremo upreti državi!« F. S. PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE KAMNIK JEKU 23. marca ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Odprtje mednarodne fotografske razstave EVROPSKA KULTUKNA DEDIŠČINA - FOTOGRAFSKA IZKUŠNJA 2001 Premterna predstavitev v Sloveniji - v sodelovanju z Upravo RS za kulturno dediščino. SOBOTA. 24. marca ob 9. url Šolski center Kudolfa Maistra, Kamnik ORFFOV INSTRUMENTALNI KONCERT VI. državno srečanje orffovlh skupin Slovenije PONEDEUEK. 26. marca ob 9. url Šahovsko društvo Kamnik, Kolodvorska 5 NAGRADNI ŠAHOVSKI TUltNIlt K A MNIŠKO-I tOMŽ A LSK E REGIJE SREDA. 28. marca ob 19. url Občina Kamnik ODPRTJE RAZSTAVE UMETNIŠKE POSLIKAVE KAMNIŠKE KERAMIKE Razstavljajo: V llerler, 1). Lipovec, I). Sterle, L. Kallnšek ob 20. url Galerija Veronika, Kamnik ])/,rzinfekcija - JAZZOVSKI KONCERT V VRHUNSKI MEDNARODNI ZASEDBI Zlalku Kavčič - bolmi, An* Tavolazzi - ak. bas, Roberte Bpnisolo - saksofon ČETRTEK. 29. marca ob 9. uri . Sejna soba poslovne zgradbe STOL, Duplica IZZIVI SLOVENSKEGA GOSTODAltSTVA V NOVIH RAZMERAH V EVROPI Srečanje gospodarstvenikov s predsednikom GZS, g Jožkom Čukom ob 15.30 »Glavni trg, Kamnik 1'ROMENADNI NASTOP MESTNE GODBE KAMNIK ob 18. uri Trg talcev, Kamnik SLOVESNOST PRI SPOMENIKU RUDOLFA MAISTRA ob 17. url Šmarca PRIREDITEV OB POSODOBITVI KANALIZACIJE V ŠMARCI °b 18. url Kulturni dom Šmarca SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA S PODELITVIJO PRIZNANJ OBČINE KAMNIK ob 18. uri Galerija M. Maleš, Glavni trg, Kamnik ODPRTJE SPOMINSKE SOBE slikarja A LADINA LANCA in predstavitev njegove zbirke novel I ob 20. url Šolski center II Maistra, Kamnik Območno srečanje REVIJA PIHALNIH ORKESTROV OBČINE KAMNIK z gosti Sodelujejo; Mestna godba Kamnik, Godba Stranje, Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Kamnik, Gost: Godalni orkester Glasbene Sole Kamnik °b 9. uri Športna dvorana, Kamnik ROKOMETNA TEKMA KAMNIK : TROFAIACH °b 20. uri Šolski center It. Maistra, Kamnik VOKALNI KONCERT Izvajalci: MelV, .Akademik« Trbovlje, Dekliški PZ Radost Godovi« in MePZ Canlemus, Kamnik HffiaLlLafirJla ob 18. url Galerija Veronika, Kamnik PREDSTAVITEV ZBORNIKA RAZPRAV s simpozija o Frančišku Mihaelu Paglavcu VOZNIKI, POZOR! Občina Kamnik v sodelovanju z AMD Kamnik organizira predavanje S PODROČJA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA IN IZVAJANJA KAZENSKIH SANKCIJ v četrtek, 22. marca, ob 17. uri v prostorih Občine Kamnik. Predaval bo prometni strokovnjak z MNZ. Vabljeni člani AMD in občani Kamnika! Vi sprašujete, župan odgovarja V zadnji številki Kamniškega občana je v rubriki Pisma - mnenja - odmevi ga. Roza Lavrinc poprosila občinske svetnike za nekaj pojasnil. Menim, da je ta tematika primerna za mojo rubriko, zato na tem mestu posredujem odgovore na vprašanja. Glede višine sredstev, kijih občinski proračun namenja za pomoč starejšim občanom, pojasnjujem, da ti lahko koristijo storitve v d ■trnovih za starejše občane v Kamniku ali drugod po Sloveniji. V primeru, da sami in svojci ne uspejo poravnali vseh stroškov domske oskrbe, se razlika oziroma doplačilo zagotavlja iz občinskega proračuna. V ta namen je za leto 2001 v proračunu zagotovljenih 56,231.(XX) tolarjev. V okviru Centra za socialno delo pa imamo organizirano službo pomoči na domu, ki je organizirana kot javna služba in ni v koncesijskem, razmerju. Tovrstna pomoč obsega socialno oskrbo v primeru invalidnosti, starosti in drugih primerih, ko lahko socialna oskrba na domu nadomesti institucionalno varstvo. Pomoč na domu lahko koristijo osebe, stare nad 65 let, ki jim lahko občasna ali nekaj urna dnevna pomoč ohrani zadovoljivo duševno in telesno počuje.S tem se zelo razbremeni institucionalno varstvo, predvsem pa jeza posameznika najpomembneje, do čintdlje ostane v domačem okolju. Storitve pomoči na domu oblegajo: Socialno oskrbo - to je pomoč v gospodinjstvu, pri vzdrževanju osebne higiene in pri ohranjanju socialnih stikov. Vključuje gospodinjski) pomoč (čiščenje, pranje, postiljanje, likanje, nakupovanje, kurjava, kuhanje in prinašanje hrane..,), pomoč pri osebni higieni (pomoč pri oblačenju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb ter kopanje in umivanje), ohranjanje socialnih stikov ((>b-like družahnišiva, pomoč za samopomoč, vzpostavljanje stikov z okoljem, sprejemanje pri opravljanju nujnih obveznosti, priprava posti meznika za primer insiiuiicionalne-ga varstva). Vrednost urne postavke jc 1.400.00 tolarjev, celotne stroške storitve so dolžni /ilačali upravičenci sami ali pa osebe, ki jih do njih veže preživninska obveznost. Seveda pa vsi nimajo lastnih sredstev ali jim ta ne zadoščajo za plačilo storitev pomoči na domu, nimajo niti premoženja ali drugih zavezancev, ki bi jih bili po zakonu dolžni preživljali. Ti občani lahko uveljavljajo olajšave in oprostitve plačila storitev. To storijo tako, da na Center za socialno delo vložijo zahtevo z.a oprostitev plačila. Strokovna služba na centru odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila po postopku in na način, kot je določeno v predpisih o socialnem varstvu. V celoti so tako oproščeni plačila storitev prejemniki denarne pomoči kot edinega vira, prejemniki nadomestila za invalidnost in pre- jemniki denarnega dodatka. Višina delne oprostitve plačila pomoči na domu je odvisna od materialnega in zdravstvenega stanja upravičenca oziroma njegovih zavezancev. Materialno stnaje upravičenca pa se ugotavlja v odstotku prekoračitve cenzusa za denarni dodatek. Iz občinskega proračuna se v okviru službe pomoči na domu posto ponio redno zaposluje negovalke, ki se predhodno usposabljajo v okviru programov javnih del. Trenutno imamo v okviru programa »pomoč na domu« zaposlenega 0,5 strokovnega delavca, 6 negovalk in 5 delavcev zaposlenih na javnih delih. Angažiramo pa tudi prostovoljce. Službo organiziramo v smislu uveljavljenih meril in dogovorov na ravni lokalne skupnosti. Za namen delovanja službe po moči na domu jc v proračunu z.a letošnje leto zagotovljenih 9,600.000 SIT in 1.750.500 SIT v Komendi. Na vprašanje, koliko je prebivalcev, ki potrebujejo pomoč, je odgovor lahko le približen. V občini Kamnik in Komenda je 4.039prebivalcev, starih nad 65 tet. to jc populacija, ki predstavlja potencialne uporabnike različnih oblik pomoči (13,6% prebivalstva naše in sosednje občine). 17H občanov Kamnika živi v domovih za stare v kamniškem domu in domovih po Sloveniji. 31 občanov koristi storitve pomoči na domu, ki jih izvaja CSD in 22 pomoči, ki jih nudi /AS C/ Ce prištejemo še prošnje za vključitev v domsko oskrbo in prošnje za pomoč na do- mu, končamo pri števili 311. kar predstavlja 7,7% populacije nad 65 let. Če spremljamo samo pomoč na domu. za katero nacionalni program socialnega varstva predvideva, da se zagotovi 1,8% ljudem, starejšim od 65 let, ugotovimo, da z. našo dejuvnost-jo pokrivamo 1,3% te populacije. To pomeni, da smo pri zadovoljevanju potreb po pomoči na domu v naši občini kur uspešni. Prnktl-ki zajemajo tudi področje občine Komenda, ki jo ta služim pokriva in sovpada s področjem delovanja (ženini za socialno delo Raziskave staranja populacije, tako v Evropi kol pri nas, napovedujejo izredno povečanje števila prebivalcev, starejših od 65 let. Do leta 2005 bo to že vsak peli prebivalcev. Ti in številni drugi podatki nam kažejo, da bomo morali v prihodnji' enako zagnano širiti oblike pomoči na tlomu m druge oblike pomoči, ki bodo starejšim ljudem zagotavljale čintdlje časa samostojno živeti jesen svojega življenja. ANTON TONE SMOIMKAR ŽUPAN Kamnik na evropskem natečaju Entente Florah Bomo kos zahtevnim pogojem za olepšanje mesta? Takole »okrašena« sprejema izletnika kamniška postaja, ki že zdavnaj ne Nekoč znameniti Kršmančev park ob Rislrici so občudovali turisti, ki so se opravlja več svoje prvotne naloge. zdravili v bližnjem Kurhausu, danes pa je pozabljen in zaraščen... Kdo bi lahko pojasnil, čemu služi v parku ob Kolodvorski ulici razbita in zapuščena vremenska hišica, da o zasutem vodnjaku ne govorimo. Razbita informativna tabla, ki je nekoč opozarjala na kamniške znamenitosti, danes zapuščena sameva na nič lepšem vogalu Glavnega trga... (nadaljevanje s 1. strani) Predstavniki občinske uprave so si z Zupanom Tonetom Smolnikarjem pred dnevi že ogledali nekaj najbolj kritičnih točk v Kamniku, ki že nekaj časa kličejo po ureditvi. V prvi, vrsti je to območje Malega gradu kot turistično najbolj zanimive točke mesta. V ta sklop sodi tudi že načrtovana ureditev Trga svobode in Trga Talcev. Temeljite prenove je potreben tudi park ob železniški postaji z zasutim vodnjakom. Postajno poslopje, ki ga je obrtna zbornica prodala zasebniku, bo moralo potniku, ki izstopi z vlaka, pokazati, da je prišel v čisto in urejeno mesto. Sedanji izgled arhitekturno zanimive zgradbe pa kaže povsem nasprotno sliko. V ureditev tega predela sodi tudi redno vzdrževanje in osvetlitev dela parka pod žalskim previsom, kjer je zdaj zatočišče brezdomcev in še koga. Posebne skrbi mora biti deležna tudi Šutna kol osrednji del starega mestnega jedra. Resneje se bo treba lotiti vzrokov, zakaj je vrsta lokalov že nekaj časa zaprta, urediti bo treba še nekaj pročelij starih mestnih hiš. vsekakor pa ne bo mogoče več dolgo odlašati z ureditvijo rojstne hiše generala in pesnika Rudolfa Maistra. Najti bo treba skupni jezik med župniš-čem kot lastnikom, občino, ministrstvom za obrambo in še kom, da bi to pereče vprašanje čimprej ustrezno rešili. Bolje bo treba poskrbeti za ureditev nekaterih zelenic, kot denimo tiste ob Šolski ulici, ki je sicer v zasebni lasti in je menda lastnik ne pusti niti pokositi, urediti bo treba odvajanje meteorne vode v podhodu pod Šolsko ulico. Čeprav je bilo zadnje leto za ureditev otroških igrišč že marsikaj narejenega, bo potrebno poskrbeti za njihovo redno vzdrževanje. Še marsikaj, kar kazi izgled našega mesta, je moč najti ob sprehodu po mestnih ulicah in parkih. Pa tudi za ureditev izgleda nekaterih stanovanjskih blokov bi kazalo storiti več. Nenazadnje tudi z ureditvijo njihove okolice. V občinski upravi menijo, da bi letošnjo »cvetlično akcijo« usmerili prav na območje mesta Kamnik in tako vzpodbudili prebivalce k sodelovanju v po-lepšanju mesta. V. S. 4 14. marca 2001 O DELU DRUŠTEV Kamniški OBČAN DOBER DAN, ŽIVLJENJE!« Center za socialno delo Kamnik kot eno od dodatnih dejavnosti razvija 'prostovoljno delo z mladimi« v skupnem projektu »POMAGAM TEBI IN SEBI«. Prostovoljke in prostovoljci nudijo individualno (>omoč otrokom in mladostnikom, ki imajo učne težave, poleg tega pa so mladim družabniki, prijatelji, zaupniki v aktivnem preživljanju prostega časa in v razgovorih. Nekaterim prostovoljkam je bližje delo s starejšimi ljudmi, ki živijo sami ali osamljeni. Z druženjem jim krajšajo čas, prinašajo novice iz zunanjega sveta, jim berejo, se z njimi pogovarjajo o stvareh, kijih zanimajo, ponudijo svojo ojmro na sprehodu ipd. »HITRI POLŽI« so prostovoljci in prostovoljke, ki organizirajo delavnice za mlade in vse, ki želijo biti mladi. Delavnice se vrstijo na 14 dni, v njih pa počnejo razne zanimive stvari (raziskujejo, ustvarjajo, se pogovarjajo, ukvarjajo s športom, ...). Ten aelavnic hi se navsezadnje lahko udeležili tudi starši, ki iščejo ideje za skupno druženje s svojimi otroki. »Delavničarji« vodijo tudi delavnice na osnovnih šolah za učence 7. razredov, kjer preko igre in pogovorov spoznavajo in ocenjujejo vrednote, moralo, spoznavajo drugačnost svojih sošolcev in sošolk, okolja, v katerem živijo in sami sebe. Za starše, ki se znajdejo v stiski, ker ne vedo več, kaj nuj še naredijo, da bi pomagali svojim otrokom iz težav, smo organizirali skupino, kjer si starši med seboj zaupajo svoje izkušnje, z drugačnim vedenjem pa poskušajo spoznati svoje otroke, jim postavljati meje in poskrbeti tudi zase. Prostovoljke in prostovoljce smo na Centru za socialno delo Kamnik usposabljali za prostovoljno delo. Za eno skupino jih je preveč, zato se srečujejo na 14 dni v dveh skupinah: tisti, ki delajo individualno z mladimi in tisti, ki delajo v delavnicah - »Hitri polži«. Skupini vodita Metka ROM-ŠAK in Nataša BRIŠNLK, Naša skupna želja je, da bi mladim in vsem, ki bi radi svoje stiske in težave ustrezneje reševali, pa tudi tistim, ki bi radi storili nekaj zase, pa ne vedo, kako in kje, pokazali, da je življenje vredno živeti polno in smiselno. V ta namen in z namenom, da bi za našo dejavnost zbrali nekaj denarja ter tako krili stroške v zvezi z izvajanjem in razvijanjem prostovoljnih dejavnosti, smo se povezali s Športno kulturnim društvom Mekinje. V soboto, 7. aprila, bomo skupaj organizirali celodnevno dobrodelno prireditev »DOBER DAN, ŽIVLJENJE!« z različnimi delavnicami za vse starostne skupine in za ljudi s posebnimi potrebami, ki se jih bodo zainteresirani lahko udeležili v dopoldanskem in popoldanskem času. Večer je namenjen šport-no-kulturno-zabavni prireditvi, na kateri bomo med nastopi posameznikov in skupin prikazali, kaj se je dogajalo v dopoldanskih delavnicah. Pestre delavnice se bodo odvijale v športni dvorani v Kamniku in njeni okolici v treh različnih časovnih terminih: ŠPORTNA DVORANA OD 9. URE DO 1030: Vsi otrtKi od 1. do 4. razreda OŠ, ki ste boljgim-nastično razpoloženi in uživate ob prijetni glasbi, vabljeni v delavnico ZABA VNA PROŽNA PONJAVA L. Vse. kar potrebujete, ješportna oprema in zvrhan kos dobre volja To boste potrebovali ludi vsi. ki ste stari 1J let in več (ženske in posebno moški) in se želite seznaniti z novimi trendi (kick box. tae bo, box, katare, body attack t. m.) v skupinski vadbi (aerobiki) v delavnici z naslovom OBLIKUJMO IN OKREPIMO NAŠE TELO in tisti osnovnošolci, ki hi se radi v delavnici STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO pomeriti med seboj. Ogromno oblikovanja, gnetenja, pacanja, ustvarjanja, zabave, smeha, čvekanja... čaka otroke (od i let naprej) v delavnici OBLIKUJEM Z GLINO. Vsi. mladi in stari, ki vas zanima, kako bolj kvalitetno izkoristiti prosti čas in ste se že zelo naveličali gledanja televizije, sedenja za računalnikom, pošiljanja SMS sporočil, čvekanja po telefona., pridne v delavnico DRUŽABNE IGRE. ŠPORTNA DVORANA OD 11. URE DO 12.30: V drugem delu pridete na vrsto vsi otroci od 5. do S. razreda OS, ki sle/irar tako gimnastično razf?oloženi in uživate ob prijetni glasbi, in sicer r delavnici ZABAVNA PROŽNJA PONJAVA II. Poskočni in tudi malo manj živahni ritmi, dobra glasba in cel kup novihplesnih korakov čaka na 'ras v delavnici ZAPLEŠIMO SKUPAJ. Če šteješ 7 let ni tre. če teliš uskladili le/o z glasbo, nađeni športne copate in pridi! Prijazni voditeljici bosta j)oskrbeli, da boste ples še bolj vzljubili. Če pa si med 5. in 8. razredom OŠ in te dostikrat zamika, da bi poslikal sveže prepleskano steno ali visoko sosedovo ograjo, boš v delavnici GRAFITI TAKO IN DRUGAČE lahko dal prosto pol svojemu umetniškemu duhu. Tudi streljanje z lokom je lahko zabavno - več boste izvedeli v delavnici LOKOSTRELSTVO NA ZABAVEN NAČIN, kjer se boste najbolj pogumni in drzni tudi pomerili med seboj (ob lepem vremenu zunaj, drugače j)a v športni dvorani v športnih copatih). Istočasno bo potekala delavnica MOJ ZMAJ PA LETI za ustvarjanja željne otroke od.j let naprej, ki vas zanima skrivnostni svet vitezov. ŠPORTNA DVORANA OD 14. URE DO 1530: ()trocido 15\et, ki ste ovirani pri gibanju ali ste celo na vozičku, se boste seznanili z različnimi igricami, predvsem takšnimi, ki vodijo v gibanje, aktivnost. Starejši od 15 let boste poskušali začu- titi lastno Ido. ga kontrolirali in se seznanili s pra vilno držo r delavnici TUDI Ml ZMOREMO. Plezalna stena, izkušeni plezalci in delavnica PLEZAM, PLEZAŠ, PLEZA čakajo vse, ki so željniple-zanja in starejši od sedem let. S sebojprinesi športno obleko, športne copate, brisačo in nekaj osvežu-jočega za suha vrla. Iste pripomočke boš potreboval 'ludi r delavnici PLES JE ZABAVNA IGRA, če si star manj kol 7 let in če želiš skozi igro spoznali skrivnost usklajevanja gibov z glasbo, Dekleta in fantje, ki bi radi storili nekaj zase in za svoj izgled, 'delavnica MOJE TELO-MOJA SKRB je pravi naslov za vas! Naučili vas bomo Učenja, spregovorili homo o mozoljih in drugih težavah, urejanju pri-češke, ram svetovali glede oblačenja in vam poka zali. da si<' lahko veliko bolj samozavestni že s /m močjo pravilne hoje in pokončne drže. Glavni namen delavnice DROBNI IZDELKI ZA DEKORACIJO (ROČNA DEIAjje učenje ročnih spretnos i i in pridobivanje izkušenj o leni, kako lahko kra litetno preživimo deževno popoldne. V to delavni-< o v/c rabljeni otroci <>d 7 do 12 let. V velikonočnem času bo zelo aktualno barvanje jnsanic. Z namenom, da bi se tega naučili tudi vi, smo pripravili delat nico BARVANJE PISANIC, ki sejo lahko udeležijo starejši od 10 let. Soroda prijetnega kramljanja in nasmejanih olfbazov ne ho primanjkovalo. CENTER ZA SOCIALNO DELO OD % URE DO 1030: (dami namen de/aruice SPROŠČANJELNMEDITACIJA, ki se ho odri jala v prostorih CSD Kam uik ob lepem vremenu pa zunaj, je sprostitevfizič nega telesa in duha, vse z namenom umirjenega, sproščenega in ljubečega delovanja v prostoru, v katerem živimo, delamo, se družimo. Vsi, ki želite naredili nekaj lepega zase. lepo povabljeni! S seboj prinesite primerno obleko in obutev za delo r naravi ter podlogo za sedenje. Prijave so zaželene, ker jih reč kol Id ne moremo sprejeti KNJIŽNICA KAMNIK OD 9. DO 10.30: Da ne bi pozabili, kako zelo pomembno je skr beti za svoje zdravje, se boste nekoliko starejši (moški in ženski') r delavnici SKRB ZA NASO HRBTENICO naučili pravilne drže in raj. ki ram hodu nh redni vadbi pomagale ohranltfvitalnbsl skozi celo življenje. Vse, kar potrebujete, je dovolj topla šjiortna obleka (trenirka), športna obutev in brisača. KNJIŽNICA KAMNIK OD 11. URE DO 12.30: c.e se ii velikokrat zgodi, da presenečaš samega sebe, če želiš bolje spoznali svoje dobre in slabe lastnosti, če te mika pogovor o teh temah, če se rad igraš m će si slan nt 10 do 1 1 let. potem je delaruica SPOZNAVANJE SAMEGA SEBE kol nalašč zale... Lahko se pridružite tudi otroci na vozičkih. ZUNANJE AKTIVNOSTI: KOLESARJENJE OD 10. DO 12. URE: To bo nepozaben, živahen, sproščen potep s kolesi do Kamniške Bistrice. Vsak r svojim 'jeklenim konjičkom- se borno skupaj popeljali nori dogo i li i \< iui naproti, i abtjeni starši skupaj z otroki in vsi ostali, ki vas ta šport zanima. Zberemo se pred starim zdravstvenim domom, kjer bomo začeli na šo avanturo. Vsak poskrbi za kolo, čelado, malico in pijačo. ČAJNA STAREM GRADU OD 9. DO 12. URE: l' tej delavnici se boste skušali čimbolj /iribliža-ti naravi. Spoznali in doživeli boste čarpohodništ ra, poklepetali z lovcem in se med seboj bolje spoznati ob skodelici toplega čaja. Pohod ram bo po-pestrilčisto pravi planinski vodnik Starost ni orne jena. pohoda se lahko udeleži tudi cela družina. Zbor in zaključek je pred športno dvorano v Kam niku. S seboj pa je potrebno imeti primemo obutev, vetrovko, kapo in malico, POTEPANJE PO NEZNANIH ZNANIH POTEH, OD 9. DO 11. URE: \ 'si osnovnošolci, ki imate radi presenečenja, vsi, ki radi slikale po še neraziskanih količkih našega planeta, rsi, ki vam pustolovski duh nikakor ne pusti spali in vaszanima, kje je skrit Veronikin zaklad in t :si, ki bi radi delili s/ je pred dvema letoma vodna ujma, ki je z.a lila domske prostore, uničila ludi velik del knjig. »Nekaj se bo dalo še posušili, ostalo pa bo treba nekako nadomestiti«, je zaskrbljena tedaj dejala in se res kmalu z vso Zavzetostjo lotila zbiranja novih knjig, po katerih stanovalci zelo radi segajo. Zalo bodo ludi oni pogrešali njeno prijazno besedo in nasvet. Mala je zadnja leta v domu zelo zavzeto spremljala vsako dnevna dogajanja in bila vedno v sredini življenja. Obiskovalci doma smo jo lahko vsak dan videli, ko je v avli doma z. zanima njem prebirala časopise, še posebej zanimive komentarje svoje hčerke Mojce. »Volja in pogum, ki sla bila Tvoja livljenska spremljevalca, sta Ti omogočila, da si pogumno premagovala bolezen. Nisi se zaprta v svoj svet, temveč si bila vedno priprav/jena potna gali«, je v poslovilnem govoru v imenu njenih dolgoletnih sodelavcev in Kaimiičiinov dejal Vinko Gobec, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije. Od svoje častne članice pa so se poslovi i tudi gasilci z. Dvora pri Žužemberku. Ob njenem poslednjem domovanju, grobu na kamniških Žalah, pa ji je oh poslednji pesmi Urinih pevcev v slovo spregovoril legendarni kamniški učitelj Ciril Merčun. Vsi, ki smo Malo poznali in z. njo sodelovali, jo bomo ohranili v lepem spominu kot skromno in delovno ženo, ki je največji del svojega življenja posvetila Kamniku, še posebej pa naši mladini! FRANC SVETELJ Tretja univerza v Maleševi galeriji Lančeva slikarska 1 Kulturni center Kamnik organizira cikel predavanj za upokojence. Predavanja z geslom Lepa umetnost za lep dan bodo sproščeni pogovori, ki jih bo zaključil (po želji) klepet ob kavi ali čaju. Srečevali se bomo vsak četrtek med 10. in 11.30. Prvo srečanje bože 15. marca, zadnje pa predvidoma 31. maja. Predavanja, ki se bodo na lastno pobudo razvijala v pogovor (ne bodo zahtevala predznanja, niti obsegala domačih nalog ali preverjanj niti česa podobnega), bodo zajela: - kulturno zgodovino mesta Kamnik (navezala sc bodo na razstavo v muzeju na gradu Zapricc) - mentorica Zora Tor-kar - umetnost religioznih spomenikov v Kamniku (cerkev na Šut-ni, frančiškanski samostan ...) - mentor Marko Lesar - predstavitev nekaterih kamniških slikarjev (Matija Koželj, Miha Maleš ...) - mentorica Barbara Savenc in morda tudi izlet do sv. Primoža nad Kamnikom, v Ljubljano ipd. Vse informacije dobite v Maleševi galeriji na Glavnem trgu 2 ali po telefonu 01/939 16 16 ali 8317 647 (muzej). praz,- Občina Kamnik vabi vse, ki se ukvarjate z založništvom, k sodelovanju na tradicionalni prireditvi Slovenski dnevi knjige, ki bo potekala v času od 18. do 21. 4. 2001 na Glavnem trgu v Kamniku. Pisne prijave o udeležbi posredujte do 30. 3. 2001 na Oddelek za družbene dejavnosti Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik. Informacije po tel. 8318-13g in 8317-556. zapuščina občini Kamnik Sredi februarja je bila v prostorih občine Kamnik prisrčna slovesnost. Gospa Savica Lune, vdova po pokojnem akademskem slikarju Aladinu Loncu, kije. dolga leta deloval v Kamniku kot slikar in likovni pedagog, se je namreč odločila vso Lančevo slikarsko in literarno zapuščino podariti občini Kamnik. Prav na dan njene HH-letnice sla z. županom Tonetom Smolnikarjem ob navzočnosti njenih pooblaščencev Irene Tranipuž. in Franca Gerbca ter predstavnikov kulturnega življenja občine Kamnik podpisala darilno pogodbo. Zupan Tone Smolnikar seje darovalki toplo zahvalil za njeno gesla, ji Iskreno čestital ob življenjskem jubileju in poudaril, da ho občina Kam nik znala ceniti dela. slikarja Aladinu Lanca in storila vse, da bodo dela čimprej predstavljena javnosti v posebni spominski sobi, ki naj bi bila začasno v prostorih Maleševe galerije. Občina bo izdala tudi knjižno zbirko doslej še neobjavljenih Lančevih pesnitev. Gospa Lančeva je ob tej priliki povedala, da seje odločila za podari-tev moževe zapuščine zato, da bi ostala ohranjena in dostopna tudi bodočim rodovom. In zalo, ker je imel Aladin rad Kamnik in svet okoli Nevljice, ki gaje tako pristno upodabljal v svojih akvarelih. Podarjena zbirka Lančevih akvarelov, ki jih je ocenil likovni kritik in umetnostni zgodovinar dr. Mirko Juleršek, obsega 86 uokvirjenih, in zastekljenih akvarelov. V zapuščino pa sodi tudi vsa oprema in inventar iz njegovega slikarskega ateljeja ter rokopisi njegovih pesnitev. F. SVETELJ Gospa Savica lane in župan Tone Smolnikar ob podpisu darilne pogodbe. Kamniški OBČAN MISIJON KAMNIŠKE DEKANIJE 14. marca 2001 7 Pot, resnica in življenje SPORED MISIjONA PRI FRANČIŠKANIH V KAMNIKU PETEK, 23. marec »Z BOGOM ZAČNI VSAKO DELO,...'« 16.00: slovesen začetek misijona v cerkvi na Šutni - somaševanje dekanijskih duhovnikov in misijonarjev vodi nadškof dr. Franc Rode 18.00: križev pot 18.30: slovesen sprejem misijonarjev s sv. mašo in misijonskim govorom 1930: »Lepo je v naši domovini biti mlad« (srečanje za mladino in študente) 20.30: Oglasil se bo misijonski zvon, ki nas bo vsak večer vabil, da doma prižgemo misijonsko svečo in ob njej molimo. SOBOTA, 24. marec »ZA BOGOM NAJRAJŠI MARIJO ČASTIM« 7-oo: sv. maša z misijonskim govorom 8.30: sv. maša z misijonskim govorom 10.30: sv. maša z misijonskim govorom 16.30: srečanje za ministrante in ministrantke 17.00: srečanje z otroki v pevski sobi 17.00: srečanje za Marijine častilce in marijanska molitvena ura 18.30: sv. maša z misijonskim govorom 4. postna nedelja, 25. marec »VRNIL SE BOM K OČETU« 7.00: sv. maša z misijonskim govorom 8.30: sv. maša z misijonskim govorom 9.30: srečanje s pevci v pevski sobi 10.30: sv. maša z misijonskim govorom in blagoslovom otrok 11.30: srečanje s pevci v pevski sobi 16.00: molitev rožnega venca z Žal na Kalvarijo 18.30: križev pot 19.00: sv. maša z misijonskim govorom 20.00: dr. p. Cristian Gosteinik: »Odnosi v sodobni družini« (predavanje in pogovor) PONEDELJEK, 26. marec »KAJ PA VI PRAVITE, KDO SEM JAZ?« 7-oo: sv. maša z misijonskim govorom 8.00: srečanje s pevci v pevski sobi 10.30-12.00: spovedovanje ali pogovor z misijonarjem 17.00: srečanje z otroki v pevski sobi 18.30: molitev rožnega venca z litanijami 19.00: sv. maša z misijonskim govorom 20.00: dr. Metka Klevišar: »Sprejemanje bolezni in smrti« (predavanje in pogovor) TOREK, 27. marec »VSAK BO ZASE ODGOVOR DAJAL« 7.00: sv. maša z misijonskim govorom 8.00: »Skrb za lepoto cerkve« (pogovor) 16.00-17.00: spovedovanje ali pogovor z misijonarjem 17.00: molitev za mir 19.00: sv. maša z misijonskim govorom 20.00: na Žalah molitev za rajne SREDA, 28. marec »JEZUS DAJE ŽIVLJENJE« 7.00: sv. maša z misijonskim govorom 8.00: srečanje s Frančiškovim svetnim redom (FSR) v pevski sobi ' 17.00-18.30: spovedovanje ali pogovor z misijonarjem 17.00: srečanje z otroki v pevski sobi 18.30: križev pot 19.00: sv. maša z misijonskim govorom 20.00: na Šutni koncert kvarteta bratov kapucinov ČETRTEK, 29. marec »JAZ SEM Z VAMI« 7.00: sv. maša z misijonskim govorom 8.00: srečanje z molivci rožnega venca 17.00: srečanje z molivci za duhovne poklice in molitev za duhovne poklice 18.30: rožni venec z litanijami 19-00: sv. maša z misijonskim govorom 20.00: Majda Ankele Samaluk: »Od smučarke do tretjerednice« (predavanje in pogovor) PETEK, 30. marec »NAJVEČJA PA JE LJUBEZEN« 7-oo: sv. maša z misijonskim govorom 8.00: Prenova v Duhu 17-00-19.00: spovedovanje ali pogovor z misijonarjem 17-00: srečanje z otroki v pevski sobi 18.30: križev pot 19-00: sv. maša z misijonskim govorom 20.00: v veroučnih učilnicah na Sutni glasbeni program za mladino SOBOTA, 31. marec »PREJMITE SVETEGA DUHA« 7-oo: sv. maša z misijonskim govorom 8.00: »Ostati sam« (pogovor) 10.30: slovesno somaševanje v Domu starejših občanov Kamnik 16.30: srečanje za ministrante in ministrantke i7-oo: srečanje z otroki v pevski sobi 18.30: rožni venec in litanije 19-00: sv. maša z misijonskim govorom 20.00: na Šutni: »Življenje v zakonu« (zakonca Alenka in Milan Frasj 5- POSTNA ■ TIHA NEDELJA »IAZ SEM POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE« 7- oo: sv. maša z misijonskim govorom 8- 3o: sv. maša z misijonskim govorom 10.30: sv. maša z misijonskim govorom, sklep misijona 16.00: molitev rožnega venca z Zal na Kalvarijo MISIJONSKI ZVON se bo oglasil vsak večer ob 20.30 in nas povabil k molitvi ob misijonski sveči. MISIJONSKE SVEČE bodo na voljo v cerkvi od 23. marca naprej. SPOVEDOVANJE: v ponedeljek od 10.30 do 12.00 v torek od 1600 c< misli jc iz pesniške zbirke Ravnovesja, avtorice Jožice Simon-čič. Priporočamo jo v branje vsem, ki želijo prisluhniti klicu Narave. Pesnica, ki očitno še predobro ve, kakšno je (bilo) »prvotno« naravno ravnovesje - kakšni so bili potoki, drevesa, žita, zeli, živali, letni časi in tudi ljudje - je znala opaziti in kot bolečino začutiti po glavitne silnice sedanjosti, ki razbijajo notranjo geometrijo sveta. Njene pesmi so kot razsvedjensko dramilo, ki se napaja v čvrsti, a prijazno karajoči vednosti, kaj se sme in kaj ne sme. In nas opozarja - da še zmeraj ni prepozno. Vsekakor eno drži; vsi, ki zapostavljajo naravo, zapostavljajo člo ve.ški rod! Kdo vse nas zapostavlja? Tisti, ki zasipavajo hudourniški potok v Spodnjih Stranjah Na podlagi naše prijave novembra lani je bil opravljen ogled črnega odlagališča oziroma sporno zasipavanje potoka. Iz pisma Urada župana je razvidno, da povzročitelja(e) niso uspeli izslediti, 80 pa nekoliko višje v gozdu odkrili še drugo odlagališče. Na njem se nahajajo tudi opuščena vozila, ki so v postopku odstranjevanja. Morda bo(do) nemarnež(i), če že ne prisluhniti(i) svarilu narave, se vsaj predramili, da se to ne sme. Posledice so lahko tudi zanj(e) neprijetne. Kambus, ki ima sredi urbanega okolja »odpad« odsluženih avtobusov Ne le, da gre za skrajno malomaren odnos podjetja Kambus, do urbanega okolja, temveč tudi komunalnih inšpektorjev, ki ne opravljajo svojega dela. Če temu ni tako, potem je lahko le še slabše, da gre za zavestno zapiranje oči pred zapuščenimi vozili. In zato so stanovalci Zikove uliee izgubili parkirni prostor? Nekateri od teh so se »znašli« tako, da parkirajo na poteh In zelenicah stanovanjskega naselja, kjer je s prometnim znakom izrecno prepovedano ustavljanje in parkiranje. Pa kaj - pa nič, komunalni inšpektorji, namreč! Zgoraj zapisanemu v zapik: človeška zavest je, vsaj za zdaj, lak šn.i kol je. I )elovna pa prav tako! A kot je tudi že zapisano: z.a oboje še zmeraj ni prepozno! Cm ne gre zlepa, mora zgrda! Ve se in /a pisano je črno na belem, kako se ravna s takšnimi! Še bolj dosledno je treba ravnati v primerih, ko je ogroženo zdravje in življenje ljudi. Zato smo Urad župana občine Kamnik zaprosili za pojasnila kako je z regulacijo potoka Črna. Prebivalcem Podstudenca pri Crni kljub resnim in korenitim prizadevanjem ni uspelo priklicati ustrezno pomoč (razen nekaj ogledov) kamniškega Oddelka za okolje in prostor in ljubljanskega I ludournika. Prav v času pisanja tega prispevka smo prejeli obširen odgovor kamniškega Oddelka za okolje in prostor, iz. katerega je razbrati, da se hodo zadeve le začele reševati, tako liste, ki so v pristojnosti države kol liste na občinskem nivoju. (Ipamo, da ne prepozno! Strategija varstva okolja v občini Kamnik Vsekakor gre za temeljni zakonik varovanja okolja v občini Kam nik iz leta 1998. Lahko smo zadovoljni, da ga imamo. Ker pa je tla rava in okolje nekaj živega, je takšen zakonik treba neprestan*1 d< > polnjcvati, predvsem pa ga izvajati. Kako se zapisana strategija izvaja in kako jo dopolnjevati, smo Želeli izvedeli iz prve roke, tO je ekologinjege. Mihaele Veternik in predsednika Odbora za varstvo okolja g. Braneta Goluboviča. Žal se našemu povabilu na sejo strokovnega sveta 26. 2. 2001 nista odzvala (niti opravičila). Tako tudi nismo mogli spregovoriti o našem, na šestih straneh napisanem predlogu dopolnitve strategije. Z njim se nismo želeli povzdigni ti nad odgovorne za izvajanje strategije. Želimo biti le ustvarjalen sogovornik pri učinkoviti strategiji varstva okoljavobčini Kamnik. Strokovni svet Zelenih Kamnika obravnava še mnogo drugih okoljevarstvenih problemov v Kamniku. Med drugim prijavo zasipavanja čistilne naprave na igrišču (k >lf, prekomerni hrup kovinostrugarske delavnice v naselju Vrh pol je, onesna/c vanje: z emisijami prahu (sajami) in ogljikovim monoksidom pod jetja Plrolize (od I. 1. 2001 pa podjetja Tisa) na Duplici, ki jo po leg podjetja Titan ogroža še tretji onesnaževalec. V proizvodni hali, bivši lasti podjetja Alprem, namerava nova lastnica spremeniti na membnost dejavnosti v lakirnico kovinskih elementov. In tO v neposredni bližini poslovno stanovanjskega območja, ki ga ločuje samo ograja. Z budnim očesom spremljamo izvajanje sanacije v podjetju KIK in Schlenk Kamnik, zato smo Oddelek za okolje in prostor že zaprosili za informacije, pa tudi za posredovanje in poročilo o opravljenih meritvah hrupa, ki ga že dvajset let povzroča betonarna in separaeija Graditelj v Stranjah. Spremljamo tudi priprave na sana eijo tovarne Titan in Cimosa (pretežnega lastnika livare). Zaradi omejenega prostora več o tem v prihodnji številki Kamniškega občana. Zeleni Slovenije - OO Kamnik Kako naj po teh prometnih znakih na Šutni (Slika levo) sodeč kdo ve, da se dobrih sto metrov naprej po Kolodvorski »skriva« skoraj vedno povsem prazno parkirišče, ki lahko sprejme 20 jeklenih konjičkov (slika spodaj). Pa pravimo, da nam primanjkuje parkirnih prostorov. Ali je res tako težko pod tablo z napisom Dovoljeno za lokalni promet 200 m, napisati še, da je za prvim vogalom javno parkirišče... (FS) Kamniški občan KULTURA 14. marca 2001 11 Koncertna akademija mladih kamniških glasbenikov Pod tem obetajočim naslovom sem prejel vabilo, na katerega sem sc navkljub večernim starčevskim tegobam rade volje odzval. V upanju, da sc bom tokrat lahko malo natančneje seznanil in soočil z delom naše kamniške glasbene šole, ki me jc v zadnjih mesecih nekajkrat prijetno presenetila. Z zadovoljstvom ugotavljam, da se nisem ljubljenosti, kar se je pokazalo še zlasti ob sila naravnem, igrivem, spontanem, virtuoznem in z nasmehom spremljanjem igranju obeh, v dodatno »nagajivi« meri pa zlasti mladega harmonikarja na diatonični harmoniki. Drugi del ločujem od prvega prav zaradi tega, ker je igranje oz. nastopanje v ansmablu vedno ne- Čim sem zaslišal ime tega starega mesta, me je spomin takoj prestavil kakega pol stoletja nazaj, ko sem s svojim moškim zborom iz Dorn-berka kot prvi iz. takratne SFRJ nastopal pred slovenskim in italijanskim avditorijem v tamkajšnji prenapolnjeni dvorani. Urnebesno aplavdira-nje je zajelo tudi italijansko poslušalstvo, stvar pa se je nevarno zapletla s petjem stare udarne »Slovan na dan...«, ki so jo Dornberžani še pred koncertom in tO brez. mojega vedenja »udarili« na Travniku (osrednji trg) v Gorici. Še sreča, daje bila nedelja, ali pa tudi, da so si povsod prisotni karahinjerji zatisnili ušesa, kajti v tedanjih neprijaznih odnosih med državama se jim je »na dlani« nudila prilika, da nas še pred koncertom vrnejo prek meje... molil in v dolžnost si štejem, da kamniško glasbeno šolo ne le »na splošno« pohvalim, pač pa ji namenim nekaj primernih, vzpodbudnih, pa tudi kritičnih besed. Že samo dejstvo, da sc pred sicer nepolno zasedenim avditorijem zvrsti več kot sto nastopajočih rosno mladih pevcev in godbenikov, jc impozanten dogodek, ki se slehernemu gledalcu in poslušalcu vtisne v trajen spomin. To še leni bolj, ko se ob jasnem in zvočnem spremnem besedilu g. Toneta Fti-carja seznani, da je del nastopajočih že nastopal na raznih tekmovanjih in srečanjih, še zlasti pa, da sc bo v lem letu večina nastopajočih udeležila mednarodnih srečanj tako doma kot tudi onkraj meje v stari Gorici. Akademijo bi moral pravzaprav razdelili na dva dela. V prvem so nastopali, pa tudi presenečali, posamezni glasbeniki-solisti, v drugem pa manjši in večji ansambli. Med prvimi so prevladovali klaviristi, kar mi da slutiti, da jc prav ta klasični instrument med najbolj zastopanimi na naši glasbeni šoli; z ozirom na bravurnost nastopajočih pa tudi, da jc v rokah zelo veščih in sposobnih mentorjev oziroma učitcljcv-pcdagogov. Zelo pohvalno bi lahko govoril tudi o obeh violončelistih. Islo velja tudi za flavto, klarinet in saksofon, kar me utrjuje v prepričanju, da sc naša glasbena šola čisto načrl-no usmerja tudi v izobraževanje strokovnega podmladka za naše ansamble. O kitari in harmoniki pa sploh ne gre dvomiti o njuni pri- kaj drugega kot solo nastopanje. Tovrstna igra zahteva namreč poleg individualne sposobnosti tudi določeno stopnjo skupinskega ali kolektivnega »posluha«, ki sc v mnogočem razlikuje od solističnega, čeprav se istočasno ne more ločiti od njega. Že uvodni nastop mladinskega pevskega zborčka, sestavljenega iz. zelo nežnih predmutacijskih glasov, me jc popeljal prek tega strahu. Ne le, da jih je pevovodkinja znala zadržati v umirjenem harmoničnem in čistem sozvočju, spustila se je tudi v najblažje elemente tako imenovanega linearnega petja, v lepotne rizike petja, ki sc konec koncev zlijejo v čiste harmonične akorde. To ji jc sicer zelo lepo uspelo, vendar pa s tem vendarle nc gre pretiravati, pa tudi ne popolnoma opustili. Kot slutim, sc pravilne mere tudi sama kar dobro zaveda. Med manjšimi ansambli me je presenetil kvartet eiter, ki je dokazal, da so citre aktualne in priljubljene nc le med starimi mamami in tetami, pač pa tudi med sodobniki. Kako ludi ne, koje prav na tem, nekdaj tipično »ljudskem« instrumentu lahko nežno igrati kar doma za pečjo in v diatoničnih akordih spremljati domačega pevca in bližnjega soseda. Nastop ansambla harmonik je tipičen dokaz, da jc prav ta instrument med najbolj priljubljenimi v našem prostoru, kar nam dokazujejo tudi številni zabavni in podobni anambli. Posebno pozornost zasluži kvartet trobil, ki sem jih pogrešal med Matična knjižnica Kamnik Internet tudi v knjižnici Šmarca Internet je nujnost današnjega časa. Tega se še kako zavedamo v knjižnicah, saj postaja računalnik in z njim jadranje j>o svetovnih medmrežjih nekaj povsem vsakdanjega. Velikokrat ga uporabimo za iskanje nujnih informacij, ki jih fx>sredujemo našim bralcem in obiskovalcem. Zalo smo želeli z njim Opremiti ludi naše enote. Tako smo tudi v knjižnici Šmarca dobili težko pričakovani računalnik in z njim možnost dostopa do internem, COniSSa in drugih baz podatkov. Zalo vabimo vse mlade in tudi manj mlade, da ujmrabljajo internet v naU enoti v Šmarci, Z Internetom se lahko povežete z vsem svetom in poiščete podatke, ki vas zanimajo, lahko se zabavale ali učite. Naj uporabnike posebej opozorimo na uporabo baze podatkov (US-INFO ki vsebuje zakone, predpise in članke s pravnega področja ter objave v Uradnem listu. Knjižnice imamo dostop do le baze ki se sicer naroča in ni zastonj - razen v knjižnicah, seveda, h, kako do Interneta v Šmarci? oh obisku knjižnice se najavite knjižničarki in če bo potrebno, rezervirajte svoj termin v času ko knjižnica obratuje. Z.a uporabo^t^^^^^Si da ne me. 'rahZZu^ ske strani tudi naložiti na diskete, vendar le na tiste, kijihkupite v knjižnici (saj veste virusi, virusi... I Hkrati smo enoto opremil tudi s terminalom, s čimer se bo posodobila izposoja, saj bomo v kratkem prešli m računalniško izposojo ,>,.„„,,„„,, Vendar imamo računalnike le za orodje do boljše infiu t a o* i in za boljše ter hitrejše poslovanje, < mm so se vcduoLiji^ itilmttt-iLjv spmslilevln zabavo, v zadnjem časuje opažt m knjižnica obratuje. Za uporabo smo postavili tudi nem)pravu, ni bi prišlo do zlorab ali nepotrebnih okvar računalniške opre-: Zato je lahko vsak uporabnik na internem le eno uro največ lahko ob računalniku sedita dva uporabnika hkrati. Ura upa- li izobraževanje, sj.... "in dotok novega in starejšega gradiva, preiti sem a nase mlade bralce, nekajpatudi za starejše. VSmaKosmogaprtmmertiHi drugih enot Na razpolago je tudi neknjižno^ZnltToav teJvdiokaseteinzg^čenkiterCD-romiKo&odob^ za obisk knjižnice za izposoj*dobre knjige in za bra *euz^ Temu zdaj po novci dodajamo sc možnost informcu ijskega opis m0&Snm lahko v ponedeljek od 15. od 17.30 do 19. ure. Vsak drugI četrtek sle lfovMje» tu di na pravljične ure s pravljičarko Matejo, ki otrokom zna {približati pravljice in domišljijski svet! soloinstrumenti. Vidi se, da je v rokah »starega in izkušenega mačka«, ki jc še do nedavnega zelo kvalitetno in prepričljivo vodil in usmerjal kamniški pihalni orkester. Njegovo mentorstvo je, vsaj po mojem videnju, doseglo vrhunec v duetu tolkal, o katerih bolj ali manj razpoznavni poslušalci menijo, da ni kaj drugega kot vešče in pravočasno udarjanje zdaj na prvi, pa spet na drugi ali na tretji »boben« ali celo kaj drugega. To je seveda absolutna zmota; pravi tolkalci so izredno redki in njihova sposobnost ni le v izjemni virtuoznosti in spretnosti obeh rok, pač pa v danosti, da so vešči neštetih ritmičnih oblik, ali kot se je moj učitelj France Ma-rolt rad narodopisno izražal, »da imajo ritem v riti«... Ni kaj; Lipič-niku je treba priznati ne le »mojstrstvo«, pač pa tudi pedagoški posluh. Sposobnost kolektivnega igranja godal sem lahko doživljal v godalnem orkestru, ki se jc pod vodstvom veščega dirigenta lotil dveh stavkov Havdnovc otroške simfonije. Prav prijeten in čist ter ne-popačen zven z lepo izpeljano tipično havdnovsko kantileno mi daje slutiti, da bo iz vrst teh rosno mladih najstnic in najstnikov godbenikov, od katerih najmlajši igrajo šc na polovične violine, izvila plejada zelo dobrih godbenikov ter se vključila v permanentno razvijajoči se kamniško-domžalski simfonični orkester. Vrhunec nam jc glasbena šola predstavila v mladinskem pihalnem orkestru na koncu akademije. Ni kaj, v njem so se harmonično in slogovno zlili vsi številni pihalci in nam dokazali, da je zanje skupno-kolektivno igranje in nastopanje v pihalnem orkestru vsaj toliko pomembno in atraktivno kot solo nastopanje. Vsem trinajstim nastopajočim solistom ter osmim manjšim srednjim ter večjim ansamblom veljajo moje iskrene čestitke. V nemajhni meri gre zahvala tudi vsem sedemnajstim profesorjem, učiteljem ter mentorjem, ki so z veščo, preudarno in predvsem mladinsko usmerjeno navdušenostjo znali in uspeli odkrivati, kreirati in modelirati naravne glasbene talente v navdušujoče in prizadevno se razvijajoče soliste in glasbene ansamble. Prvo priznanje pa velja sami glasbeni šoli, ki je s tem dokazala svojo daljnoročho in načrtno usmerjenost v glasbeno izobraževanje mlade in najmlajše populacije ter muzikalno osveščanje vseh, ki ljubijo in se plemenitije) ob harmoničnih zvokih katerekoli glasbe.. mag. CENE MATIČIČ Bosa v parku in Veriga Igralci obeh gledaliških skupin kulturnega društva Tuhinj so tudi v letošnjem letu poskrbeli za dve premieri v kulturnem domu na Lazah. Gledališka skupina HRUPN1KI seje na soboto pred slovenskim kulturnim praznikom predstavila s komedijo BOSA V PARKU, ki jo je napisal ameriški pisatelj Neil (Murvin) Simon. Zgodba je postavljena v naš čas in prostor. Barbi (ki jo je odlično odigrala Irena Pirš) in Tomi (Uroš Bajde) sta deset dni zaljubljena in že šest dni poročena. Vselita se v prazno stanovanje v najvišje nadstropje bloka sredi Ljubljane. Stvar se zaplete, ko spoznata, da stanovanje ni to, kar sta pričakovala: v sobo jima zamaka, skozi njuno spalnico ima prehod v svoje stanovanje malo čudaški sosed Strehar (Franc iMJmiš). Da jima ni dolgčas, poskrbita za presenečenja poleg soseda Streharju še Barbina mama Ro-znlijti Rožnik (Martina Kadune) in telefonski monter (Rtijko KoncUja). Začnejo pa se tudi zakonske težave, ki jim ni videti konca. Zapleti se kar vrstijo, toda na koncu se vse srečno izteče. Pod režijskim vodstvom igralca Zvoneta Hribarju je predstava odlično uspela. Za sceno je poskrbel Franc Lajmiš, za luč Franci KoncUja. delo šepetal-ke je opravila Ljuba Lajmiš. Gledalci v nabilo polni dvorani so igralce in rojaka Zvoneta Hribarja, ki je bil prav tako v dvorani, pozdravili z navdušenim ploskanjem. Igralci starejše gledališke skupine, kipa je imela letos v svoji sredini dva zelo mlada in nadarjena igralca, je svojo premiera postavila na oder na že tradicionalni termin, na pustno soboto. Ob 130-letnici rojstva Frana Šaleškega Finžgarja so se odločili za uprizoritev ljudske igre v treh dejanjih z naslovom VERIGA. Zgodbu se opira na resničen dogodek v Sori. Prikazuje življenje na vasi. prijateljstvo in ljubezen med sosedi. A izgubljena veriga, pripeta k sosedovemu vozu, razdre prijateljstvo in ga spremeni v medsebojna obtoževanja, sumničenja, podtikanja, sovrašatvo, jezo... Ob tem, kose gospodarja dveh sosednjih kmetij. Marko (Matevž. Hribar) in Mejač: (Jernej Bajde), prepirata in drug drugega obtožujeta kraje verige, poskuša Markova žena Mina (Er-ntt Kodra) stvari pobotati z Mejačevo ženo Lizo (Jusla Šušlur), ctji tu ne pusti blizu. V sosedskem prepiru najbolj trpijo otroci. Za starejšo Markovo hči Micko (Nina Lajmiš) pogleduje Mejačev Janez (Matej Bajde), a jima ta presneta veriga ne dopušča ljubezni. Mlajša Markova hči Neža (Neža Hribar) in Mejačev mlajši sin Cene (Aljaž. Bajde) se ne smeta več igrali skupaj, čeprav najdeta zaščito pri dedu Primožu (Danilo Bajde). Soseda Tomažin (Janez Novak) in Drnolec (Srečo Bajde) stvari z besedami in Mickinim snubačem (Sebastjan Bajde) pripeljeta tako daleč, da se Micka s pomočjo nekdanje dekle Alene (Barbara Bajde) odloči, da gre od hiše, ker se doma ne da več živeti. Medsebojni odnosi so na tako nizki točki, da ni videti izhoda. Ni prej miru, dokler se ne zgodi nesreča. Ded Primož tuhta, kako bi rešil, kar se rešiti da. Odloči se, da bo verigo vrgel v vodo in naredil sporu konec. Pri tem pa sam izgubi življenje. Smrt Markovega deda spel spravi sosede in zbliža nekdanje prijatelje... Igro je režiral Danilo Bajde, za sceno in luč so poskrbeli Janez Kodra, Srečo Kožlakar in Primož Kožlakar. Igralcem sla šepetala Marjeta in Iva Bajde. Tudi Veriga je napolnila dvorano kulturnega doma na Lazah in ogrela dlani gledalcev. Obe predstavi sta gledalce pripravili do solz: v prvi smo jokali od smeha, v drugi od žalosti... Pokazali sta na težave življenja v mestu in na vasi, obe pa sta nas obogatili z novimi spoznanji in zaslužita, da siju ogledate. Priložnost še ni zamujena, saj obe skupini še gostujeta v dvoranah domače in sosednjih občin. TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si Ekipa igralcev v komediji Bosa v parku. Franc Lajmiš, Irena Pirš, Uroš Bajde, Martina Kadunc, Kajko Koncitja. KOLEDAR PRIREDITEV ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japljeva 2, tel.: 01/83-17-556 Sobota. 17. marca, ob 10.30 - Galerija Veronika, Kamnik Festival Kulturnega društva Priden možic - Otroška matineja - Volk in trije kozlički - lutkovna igra za otroke Izvedba: KUD F. Prešeren, lutkovna skupina Sirova luknjica Sobota. 17. marca, ob 19. uri - Galerija Veronika, Kamnik Dramatizirani recital - Vid Ambrožič: Rože med trnjem Predstavitev pesniške zbirke z nastopom Ženskega pevskega zbora Svoboda Mirna. Scenarij in režija: Stane Peček. Vstop prost! Sobota. 17. marca, ob 19.30 - Kulturni dom Motnik Gledališka predstava - Fran Šaleški Finžgar: Veriga Režija: Danilo Bajde, izvedba: Gledališka skupina KD Tuhinj Vstopnina: 700 SIT odrasli, 500 SIT otroci. Torek. 20. marca, ob 18. uri - Galerija Veronika, Kamnik Festival Kulturnega društva Priden možic - Popotniško predavanje z diapozitivi Maroko Izvedba: Popotniška sekcija Kulturnega društva Priden možic. Vstopnina: 500 SIT. Sreda. 21. marca, ob 19.30 - Galerija Veronika, Kamnik Sreda sredi glasbe - Koncert Trio Con brio Nastopajo: Manca Globokar, oboa, Boštjan Troha, klarinet, Boštjan Žekar, fagot Soorganizacija: Študentski klub Kamnik, Društvo študentov Akademije za glasbo. Petek. 23. marca, ob 19. uri - Galerija Veronika, Kamnik Odprtje razstave Fotografska izkušnja 2000 Mednarodna fotografska razstava avtorjev, ki so lani sodelovali na natečaju, vključenem v projekt Dnevi evropske kulturne dediščine. Soorganizacija: Uprava RS za kulturno dediščino. Sobota. 24. marca, ob 10.30-Galerija Veronika, Kamnik Festival Kulturnega društva Priden možic - Musical za otroke: Od kod si, kruhek? Izvedba: Gledališče Unikat Sobota. 24, marca, ob 19, uri - Galerija Neptun, Cankarjeva 7, Kamnik Odprtje razstave Dušan Lipovec, Likovna produkcija 2000 Sobota. 24. marca, ob 19.30 - Kulturni dom Šmartno v Tuhinju Komedija v treh dejanjih - Marcel Achard: Odkritosrčna lažnivka Izvedba: Gledališka skupina kulturnega društva Šentjakob Nedelja. 25. marca, ob 16. uri - Galerija Veronika, Kamnik Proslava materinskega dne Organizacija: Karitas Kamnik Torek. 27. marca, ob 18. uri - Galerija Veronika, Kamnik Festival Kulturnega društva Priden možic Popotniško predavanje z diapozitivi: Kitajska Izvedba: Popotniška sekcija Kulturnega društva Priden možic. Vstopnina: 500 SIT. Sreda. 28. marca, ob 20. uri - Galerija Veronika, Kamnik Džezinfekcija Jazzovski koncert vrhunske mednarodne zasedbe Zlatko Kaučič - bobni, Ares Tavolazzi - bas, Roberta Bonisolo - saksofon Vstopnina: 700 SIT. Nedelja. 25. marca, ob 16. uri - Galerija Veronika, Kamnik Proslava materinskega dne Organizacija: Karitas Kamnik KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, tel.: 01/83-17-647, 83-17-662 GALERIJA MIHA MALEŠ Glavni trg 2, Kamnik, tel.: 83-91-616 Petek. 16. marca, ob 16. uri Javno vodstvo po razstavi Miha Maleš: Prešernovi sodobniki Sobota. 17. marga. od 10. do 12. ure MALESEV OTROŠKI LIKOVNI SALON Spoznali boste osnove tehnike tiska. Prispevek za material: 200 SIT. MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, tel.: 01/83-12-597 Torek. 20. marca, ob 19. uri Predstavitev knjige MARIJA MAGDALENA, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem, avtorice Bernarde Pavko. Sreda. 21. marca, ob 19.30 Potopisno predavanje IRSKA, predava Borut Sterle, organizira Študentski servis. TOREK. 27. marca, ob 19. uri Predstavitev knjige PROSTOZIDARSTVO avtorja Toneta Perčiča. SO BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. Palovče 5, tel.: 01/83-12-062, 041/545-580 Ogled ob sobotah in nedeljah od 14. ure do 18. ure. Četrtek. 8, marca, ob 17. uri Slike na steklu in vitraži v tiffanv tehniki. Razstava del s prikazom učencev skupine postrehabilitacijskega praktikuma iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine iz Kamnika. Mentorja: Andrej Stanovnik in Ivana Uršič. Razstava bo odprta do 25. 3. 2001. in MLADINSKI CENTER KAMNIK Glavni trg 23, tel.: 01/83-15477, 041/957-609 V mesecu marcu vabimo žene, matere, dekleta na kreativne delavnice Četrtek. 15. marca, ob 16, uri Poslikava v vitraž tehniki v prostorih OŠ 27. julij Mentorica: ga. Mateja Avsec, prispevek: 2000 SIT. Ponedeljek, 19. marca, ob 16. uri Ledene sveče, v prostorih OŠ 27. julij Mentorica: ga. Silva Rakovič, prispevek: 600 SIT. Sreda. 21. marca, ob 16. uri Rože iz krep papirja, v prostorih OŠ 27. julij Mentorica: ga. Silva Rakovič, prispevek: 400 SIT. Zaradi omejenega števila udeleženk prosimo za prijave po tel. 041/957-609 ali 031/842-929. tO DRUGE PRIREDITVE Četrtek. 22. marca, ob 17, uri v prostorih Občine Kamnik Predavanja o predpisih s področja cestnega prometa in izvajanje kazenskih sankcij Predavanje organizirata Občina Kamnik in AMD Kamnik. Informacije po tel: 839-13-20. V četrtek. 22. marca, ob 17. uri (1.5 ure) Skupina HITRI POLŽI pri CSD Kamnik organizira v prostorih Centra za socialno delo Kamnik, Ljubljanska 1, II. nadstropje, delavnico: RISANJE STRIPOV za otroke od prvega do četrtega razreda. Voditeljici: Urška in Saša S seboj pripeljite tudi svoje prijatelje in starše ter prinesite barvice. ŠPORTNE NOVICE Papež vzel usodo tekačev v svoje roke »Tisti, ki daje denar za šport, je v Italiji zelo spoštovan. Vsa imena sponzorjev, ki so v imenu kluba, brez eincanja pišejo do zadnje črke,« je pred časom dogajanja v naši zahodni sosedi pojasnil naš vrhunski kolesar. V Sloveniji kar precejšnja sredstva romajo v šport, toda porazdelitev ni vredna poštene besede. Tudi v medijih preveliko omenjanje sponzorjev sploh ni preveč zaželeno. Če se najde posameznik, kije pripravljen nameniti denar in čas v dejavnost, ki je povsem amaterska, zdrava v obeh pogledih, je vsekakor vredno omembe v lokalnem štirinajstdnevniku. In novo športno društvo Klub gorskih tekačev Papež si to vsekakor zasluži. Dušan Papež iz Pod-jelše je dal obljubo, častno besedo. Tudi tekmovanje, ki bi ga v svetu vsi zgrabili z vsemi štirimi in nikoli izpustili iz rok. Tek na Grintavec, najtežji in najdaljši gorski tek pri nas, je bil vsaj polovično vedno v njegovi domeni. Tudi letos bo. Tudi deklica teka, Dare Božič, to je tisti možakar, ki ga je vsa tri leta skupaj spravil, je ponovno zagret. Po zatonu A K Kamnik je to sploh edina atletska tekaška sredina v občini Kamnik in po tej plati kraljice športov je Kamnik capljal daleč v ozadju. Ivan Urh, legenda gorskega teka v Sloveniji, je privolil, da po dolgih letih znova oživi nekoč dejavni tekaški krožek-sekcijo v OŠ Stranje, ki že teče enkrat tedensko. Stranjska šola na vsakoletnem Dnevnikovem krosu dokaže, da je najbolj tekaška osnovna šola v Sloveniji. In kakšna je zgodovina sekcije, ki jo je nesebično sredi osemdesetih let vodil Ivan Urh. V njej so športno pot začeli športniki, ki so na največjih domačih tekmovanjih dosegali najvišja mesta. In še posegajo, saj je večina še vedno zavezana športu, ljubiteljsko in profesionalno. Tomo Uršič in Robert Sitar sta v športnem žargonu »športna delavca«, profesionalna trenerja v smučarskem teku in biatlonu. Vlaganja v šport torej niso nikoli vržena proč. Da je le volja. V soboto šestič tek k Svetemu Primožu Volja bo potrebna že v soboto, za tek k Svetemu Primožu. Ivan in Lado Urh pripravljata že šesti tek k Sv. Primožu 24. marca s startom ob 10. uri. Traso domačini poznate, starostnih kategorij je za vse starosti, hitrejšim nagrade ne bodo ušle. Tudi najstarejši in najmlajši imata priznanji zagotovljeni, če bosta do cerkvice zmogla vsaj v 40 minutah. Vse je na lastno odgovornost. Tudi, če se vam »odtrga«, pa stečete novi rekord proge. Ni se vam treba predstavljati, da ste Igor Šalamun iz. Miklavža na Dravskem polju doma, ker vanj in njegov rekord (nekaj sekund čez 16 minut) verjamemo. Je kar malce hiter za kruha, hiskvitkov in ten-slanega krompirja site, ali ne.' K Sv. Primožu vabljeni tudi vsi, ki vas zanima šport v naravi, da boste vzpodbujali tekače. Če jima bo uspelo najti čas, bosta pritekla tudi »fa-mous Kinglet Inkaman 2000« in zmagovalec Pokljuškega smučarskega tekaškega maratona 2001. METOD MOČNIK Andreja Mali še tretjič na svetovnem prvenstvu V sprintu do 22. mesta Vsaka zgodba naj bi imela uvod, jedro in zaključek. Tudi v primeru (neuradne) najboljše kamniške športnice A ndreje Mali bomo poskušali to pokazati v tej zgodbi, ki govori o njenem tretjem nastopu na svetovnem prvenstvu. Po norveškem Trondheimu leta /997 in avstrijskem Ramsauu leta 1999so se nordijski tekači, skakalci in kombinatom zbrali v finskem Lah-liju. Najboljši lest jmfiravljenosti za vse športnike so tekme. Na njih trenerji preverjajo dvigovanje forme, da ugotovijo, kako se organizem šj>ortnikov odziva na posebne dražljaje. Kako počitek in hitri treningi vplivajo na akumulacijo energije, na dvig maksimalne porabe kisika, na pljučno ventilacijo. Tekme so najboljši test, da se odpravljajo zadnje najjake. Neposredna jirimerjava s tekmeci jc takojšnja. Dva sprinta za svetovni pokal Sta bila za Andrejo Mali m lli cen lest. VAsiagu r Italiji je osvojila 12. mesto, kjer je največji uspeh s tretjim mestom pritekla ladi Petra Majdič, za katero zelo pridno navijajo tudi v Stahovici. V lem slogu še nikoli ni posegla višje. < Mena odlično. V Novem mestu na Moravskom je pristala na 17. mesta, s katerim jut glede na drsalno tehniko ni bila preveč zadovoljna. Ocena tri in ludi djubezen, zaupanje*, o kateri smo pisali v eni prejšnjih številk, je začela bledeli... Bistvo zgodbe Lahti (Pinland). Spritn v drsalni teltniki je Kamničanka zaključila na 22. mestu. To je tretji najboljši re zultal slovenskih tekačev in tekačic na najbolj uspešnem svetovnem prvenstvu doslej. V štafeti je slovenska četverica z Andrejo v hudem mrazu dvajsetih stopinj pod ničlo pritekla v cilj kot dvanajsta (01'. čez slabih štirinajst dni so napredovale na 11, mesto. Vmes je imel prste do//ing finskih tekačic). >■( llede na laiiske razultate s tem nisem zadovoljna. Je pa t<> najbolje, kasan bila v teh razmerah sposobna in nimam za čem žalovali, da sem kaj zamudila,« je na kratko ocenila svoja naslojia Andreja Mali. Za obujanje poglobljenih vtisov ni imela časa. l'o prihodu domov nove obveznosti, tudi tečaj alpskega smučanja na fakulteti za šport. V enem tednu /ml ure leka. In mali čudež. Konec ledna je na tekmi celinskega (evropskega) pokala na Be-lopeških jezerih osvojila 2. mesto za Petro Majdič. junakinjo Lahtija. »Končno san imela listi prati občutek, ki sem ga iskci la skozi celo zimo,«pojasni in brez poštenega j>očitka takoj odleti v Ameriko tui naslednje tekme, in iz Amerike se v Skandinavijo. METOD MOČNIK Kršinar in Romšak evropska prvaka med bančniki Ekipa Nove Ljubljanske banke v Courchevelu nadaljevala tradicijo uspešnih nastopov Na prvih evropskih bančnih zimskih igrah v novem tisočletju je v francoskem Courchevelu med 27. januarjem in 3. februarjem sodelovala tudi ekipa Nove ljubljanske banke d. d., v kateri je bilo med štiriindvajsetimi tekmovalci kar šest Kamnita-nov. Po letu 1993 je ta dolina pod Savojskimi Alpami ze drugič gostila najboljše evropske smučarje med bančniki. Na igrah je sodelovalo 1351 tekmovalcev in tekmovalk iz 14 držav in 175-ih evropskih bank. pri čemer so bile med udeleženci še ekipe osmih slovenskih bank; A-hanke. Banke Celje-I.jubljana, Banke Koper, Factor banke, Hypo Alpe Adria banke, NKB Maribor, Nove Ljubljanske banke. SKB in V olksbank Slovenija. Predvsem ekipa NLB je z rezultati več kot potrdila športni primat med slovenskim bankami. Še več. tudi v skupni uvrstitvi se je 9 tekmovalk in 15 tekmovalcev fantastično odrezalo in s skupnim 5. mestom v Evropi (H. mesto v smučarskih tekih in 16. mesto v veleslalomu) doseglo zgodovinsko, skoraj neponovljivo uvrstitev. Druge slovenske banke so se letos uvrstile slabše. Med najboljših 50 bank v veleslalomu se je uvrstila le še Factor banka na 31. mesto. SKB banko na 62. pa je letos prihitela tudi A-banka na 61. mestu. V smučarskih tekih je SKB zasedla 42. mesto in A-banka 50. mesto. Pogoji tekmovanja so bili večinoma odlični, urejene proge in lepo vreme pa so pripomogli k odličnim rezultatom slovenskih športnikov tudi med posamezniki. Fvropska prvaka med bančniki sta kot edina Slovenca, po lanskem drugem mestu, postala tekača Jani Kršinar in Matic Romšak. Ekipno drugi sta bili tudi veleslalomistki Urška Podgoršek in Lidija Butolen. Svoj delež k slovenskim stopničkom pa je v smučarskem teku dodal še nekdaj najboljši slovenski tekač Jani Kršinar s tretjima mestoma na 15 kilometrov prosto in na 25 kilometrov klasično. Da je bil delež kamniških tekmovalcev v ekipi dejansko naj- večji, gre zasluga vsem šestim tekmovalcem, ki so v izredno močni konkurenci dosegli naslednja mesta: V veleslalomu; Sncžana Žlindra - 17., Karlo Jare - 31. in Ada Humar - 35. mesto, v smučarskih tekih pa Matic Romšak - 16., Ada Humar - IX., Mojca Zaje -19. in Zdravko Bizjak - 37. mesto. Tekati so nastopili tudi v štafeti in sicer je štafeta Kršinar, Romšak, Sušeč osvojila 5. mesto, štafeta, v kateri sta nastopila tudi srebrni olimpijec Andraž Ve-hovar in Zdravko Bizjak pa 27. mesto. Dekleta v sestavi Cc-bulj. Zaje. Humar so z. H. mestom dosegla načrtovani rezultat. Organizacija tekmovanja je bi- la odlična, saj so bile ves čas zagotovljene povezave z. javnimi prevoznimi sredstvi med vsemi tremi Courchcvcli, na 1550. 1650 in 1X50 metrih nadmorske višine, da snežnih povezav niti nc omenjamo. Urejena snežna prostranstva, kilometri in hektari urejenih prog v vseh treh dolinah pa so zadovoljili tudi najzahtevnejše smučarje. In za konec. Ostali so lepi vtisi, kup fotografij in zadovoljstvo ob dejstvu, da smo slovenski športniki nastopili uspešno in predvsem enotno ter v športni areni, med organizatorji in solekmovalci, dostojno zastopali »slovensko bančno srenjo.« MATIC ROMŠAK Občni zbor balinarskega kluba Duplica Balinanje postaja vse bolj resen tekmovalni šport Tekaški del ekipe: z leve proti desni: Hladnik, Bizjak, Romšak, Kršinar, Sušeč, Čebulj, čepita: Humar, Zaje. Balinarji Balinarskega kluba Duplica so v pretekli tekmovalni sezoni dosegli v II. državni ligi solidno 4. mesto. II. ekipa pa je z. nekoliko slabšimi rezultati tekmovala v III. območni balinarski ligi. Na regijskem tekmovanju so redno sodelovali tudi veterani. Zato so dupliški balinarji na nedavnem občnem zboru lansko tekmovalno sezono ocenili kot sorazmerno uspešno, saj pomeni ponovni vzpon dup-liške ekipe v balinarskem tekmovalnem športu. Lani s<> opravili tudi precej del pri urejanju igrišča. Tako so izvedli drenažo in osvetlitev nepokritega dela igrišča, zgradili lastni vodovodni priključek ter senzorsko osvetlitev parkirišča. Predvsem pa so zadovoljni, da so po nakupu zemljišča in sobe v kulturnem domu uspeli zemljiškoknjižno uredi premoženjsko pravne zadeve. Tako so tudi uradno poslali lastniki omenjenih nepremičnin. Za letošnje leto so si zadali uresničitev nekajletne želje po ureditvi klubske sobe v prvi etaži. Začeli so že s pripravami za postavitev ženske balinarske ekipe. Čeprav jc iz kluba odšel v Mengeš igralec Scbastijan Mlinar, bo to vrzel zapolnil Cveto Petek, ki se je letos vrnil v dupliški klub od Budničarja s Količcvcga. V razpravi so balinarji kritično ocenili stanje na področju sofinanciranja balinarskega športa s strani občine Kamnik, saj jim je lani namenila le 40 tisočakov. Bili so mnenja, da bi se morali pristojni organi, vključno s Športno zvezo občine, bolj zavedati pomena balinarskega športa, ki se v Sloveniji vse bolj uveljavlja tudi v tekmovalnem, ne le rekreativnem smislu. Zato je bila Sloveniji letos zaupana izvedba svetovnega balinarskega prvenstva, ki bo jeseni v Kranju. F. S. V soboto, 21. aprila, bo v Kamniku Trisportni dan ČAS ZA TEK IN KOLESARJENJE Kolikor je letos sploh bilo zime v dolinah, se bo zagotovo kmalu umakni la vse močnejšemu soncu. In prvi sončni žarki kmalu zbudijo željo po gibanju v naravi. Ljudje se podajo na sprehode, bolj zagreti športni navdušenci pa obujejo tekaške copate in zajahajo svoja kolesa. Starši dajejo najlepši zgled svojim otrokom, če se skupaj z. njimi odpravijo na kolesarski izlet po bližnji okolici. Vse bolj grozečim slabim vplivom prekomernega buljenja v televizijo in računalnike ter poznejšim posedanjem po zakajenih lokalih, se je mogoče izogniti zgolj z. vzgojo svojih otrok v naravnem gibanju po svežem zraku. In pred nami je priložnost, da popestrimo svoja prizadevanja po zdravem življenju z. udeležbo na prireditvi, ki se bo zgodila v centru Kamnika v soboto, 21. aprila. Teklo in kolesarilo se bo v mnogo kategorijah in na različnih razdaljah. Otroci se bodo na prireditvi pomerili za prvenstvo osnovnih šol kamniške občine, odrasli pa za občinsko prvenstvo. Vojaki za prvenstvo slovenske vojske, duatlonci in triatlonci iz cele Slovenije za pokale in točke Slovenskega pokala Triatlonske zveze Slovenije, elitni slovenski duatlonci pa za denarne nagrade. Pod drobnogledom bo TRISPORTNI DAN V KAMNIKU izgledal takole: Nižja stopnja osnovnošolskih otrok (v dveh skupinah: A -I in 2. razred, B - d. in 4. razred), ho imela nalogo preteči 500 ni. nato prekolešariti 2 km in-za zaključek še enkrat preteči 250 m. Višja stopnja (skupina C - 5. in 6. razred ter D - 7. in 8. razred), pa pre-teži 1 km. prekolesariti 4 km ter preteči 500 m. Za vse starejše kategorije - od kadetov tlo veteranov, bo organiziran sprint duatlon (5 km - 20 km - 2,5 km). Vsi udeleženci s stalnim prebivališčem v občini Kamnik se bodo pomerili za občinsko prvenstvo Kamnika v 4 kategorijah Ido 20 let, 20 - 40 let, 40 - 60 let in nad 60 tel.) Tekmovalci, ki redno no stopajo na duatlonih za slovenski pokal, pravila in kategorije poznajo. Tokratna posebnost bo ta, da se bodo tekmovalci lahko prijavili v enotno elitno skupino, kjer bodo razpisane denarne nagrade, ali pa v starostne skupine, kjer bodo tekmovali za priznanja. Center dogajanja bo kamniški Glavni tg, kjer bo start, menjalni prostor ta kolesa in cilj. Tekaška proga bo potekala z. Glavnega trga na Kolodvorsko ulico in Šutno, kolesarska pit po Šutni in Kranjski cesti v Podgorje. Nit kolesarjenju so obvezne zaščitne čelade, kolesa pa so lahko poljubna (liittl Ionska, cestna, treking, mountuin bike). Poleg staršev so šolski pedagogi tisti, ki naj bi motivirali otroke z.a športne dejavnosti. Kljub temu, da je namen prireditve sodelovali in ne le zmagovati, je časa za pripravo še dober mesec, zatorej copate tui noge in veselo na vadbo - mulo teči in tnalo kolesarili. Predsednik ŠD TR1SPORT MIRO KREGAR Zaključek sezone v pikado ligi .V /.;. kolom se je zaključila Su perliga v pikadu v'» {01MASTERS OUT »za sezono 2000/2001. liga poteka te tretjo sezono in tekmu jc osem moštev j to sistemu Pikado zveze Slovenije l' vsaki ekipi tek mitji jo i igralci, kise pomerijo po sistemu vsak z vsakim. Sistem 301 M ASTER ()lITzahteva zakljm ek samo z zadetkom dvojnega ali trojnega zadetka številke. \' letošnji sezoni so prvaki lige ekipa BAR BAC i. kije inla nepo ražena ob dveh neodločenih ig rali. Z.a IIAR I1ACI so tekmovali: Sandi Krizman, Sandi Sj>ruk, Sandi Vidmar. Igor Uročim. Igor Z.a mljen, Boštjan Puškar, Franc < )sivc:\ slavi Potočnik in kapetan ekipe Hrane Potočnik. KONČNA LESTVICA PO 14., KOLU: I. BAR BAC I. 26 točk, 2. I'A RADI SE Al.M A MIX I. 21 točk, {. HRAM GORJAN 17 točk, t. siRl 11 I h I 6točk, 5. PARADI SEALMA MIKU lOtočk, 6. HAR BACIL 8 točk, 7. GOSTILNA Z.A TlINCO 7 točk, H. RUŠOVHC 7 točk. Za ust>ešno sezono čestitamo vsem udeležencem li<^e! BA RTV - HiFi SERVIS PRODAJA AVDIO IN VIDEO KASETI POPRAVILO RAČUNALNIKOV KVARK d.o.o., Ljubljanska c. 21e, KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) Avto Car - Mengeš tel: 01/7237-414 Kamniški občan ZANIMIVOSTI 14. marca 200J 13 (^dogajanjih v zvezi z loviščem LD Stahovica na Kranjski rebri Ne gre za lovsko vojno ali je Kranjska reber res štajerska...? Stahoviško luške lovske zdrahe, Spor zelene bratovščine, Petelinje zanetil upravni spor, lj>vska vojna za del revirja in podobni naslovi se Že od januarja in februarja vrstijo v osrednjih slovenskih medijih (Dnevnik, Delo, Radio Slovenija). Precej podobnih člankov pa je bilo tudi v štajerskih lokalnih glasilih (Novi tednik, Savinjčan). S »kranjske« strani ni bilo doslej nobenega odgovora ali pojasnila. Kar daje vtis, da so Štajerci s svojimi »informacijami« umetno ustvarili vtis »lovske vojne« na vrhu Kranjske rebri. Pa ne gre za nobeno vojno. I^ovci lovske družine Stahovica se namreč pri gospodarjenju z loviščem, ki na delu severne meje meji na lovišče LD Luče, zavedajo, da ravnajo v skladu z veljavnimi pravnimi akti, s katerimi je bilo leta 1954 sedanje lovišče dodeljeno LD Stahovica. Tako so ravnali vseh 46 let in doslej z izjemo maja leta 19H8, koje stahoviški lovec uplenil zadnjega ruševca na tem območju, ni bilo nobenih medsebojnih zapletov ali sporov. Takrat ni šlo za noben krivolov, kot pišejo nekateri, saj je bil lav na ruševca dovoljen do leta 1993, ko je bil z vladno uredbo zaščiten. Na južnem pobočju Kranjske rebri so stahoviški lovci v skladu z. lovsko-gospodar-skimi načrti v preteklih štirih desetletjih odlovili tudi več druge divjadi (srnjakov, gamsov, jelenov). Poglejmo nekoliko pobližje, zakaj naj bi, po mnenju nekaterih, ta del lovišča pod Kranjsko reb-rijo postal sporen. Leta 1954, ko je bila ustanovljena LD Stahovica, je Okrajni ljudski odbor Ljubljana z odločbo z dne 1. 10. 1954 dodelil LD Stahovica lovišče v izmeri 2630 ha. V opisu meje je bilo pojasnjeno, da v lovišče sodi tudi približno 60 ha območja, ki je sicer upravno spa- dalo v OLO Šoštanj. Temu OLO Šoštanj po prehodnih usklajcvalnih postopkih obeh okrajnih lovskih zvez ni nikoli nasprotoval. Pri določanju meja lovišč sc jc namreč prednostno upoštevala konfiguracija območja in naravne meje (vrhovi, grebeni, doline, potoki itd.) Lovišče LI) Luče pa je bilo ustanovljeno z odločbo OLO Šoštanj šele 28. 1. 1955. Vendar pa jc tudi ta odločba zajela sedaj »sporni« del lovišča. Problem je torej nastal zaradi tega, ker je dvema lovskima družinama s pravnomočnima odločbama dan v upravljanje del enega in istega lovišča. Tako v vseh veljavnih aktih LD Stahovica piše, da lovska meja poleka: ... »od Kranjskega raka, k. 1029, po okrajni meji na k. 1435 Kranjska reber. Nato pa po zahodni smeri navzdol mimo k. 1229 na gozdno pot Čer-nivcc-Kranjska reber, ki vodi do sedla Čcrnivcc, k .902, kot izhodne točke ...« Lovci LD Stahovica so torej vseh 46 let povsem zakonito gospodarili tudi s tem delom lovišča, ki so ga vključevali tudi petletni lovsko-gospodarski načrti, ki so jih po zakonu potrjevale tedanje občinske skupščine. Zato so lovci LD Stahovica tudi na nedavnem občnem zboru poudarili, da vidijo tako široko zastavljeno gonjo proti njim kot veliko žalitev in so sc zato odločili, da bixlo tudi javno reagirali. Čc bo potrebno, bodo svoje pravice zavarovali tudi po pravni poti. Pa poglejmo, kako so doslej potekali oziroma šc potekajo postopki /.a pravno rešitev zadeve. Zimovanje na Kurescku Kamniški skavti tudi v zimskih dneh ne počivamo. Po načelu »prijetno s koristnim« smo izkoristili del pravkar končanih šolskih počitnic za zimski tabor oziroma zimovanje. Odpravili smo se na Ku-rešček, romarsko pot v bližini Iga pri Ljubljani. Bivali smo v tamkajšnjem domu, večina naših aktivnosti pa sc je odvijala na bližnjih travnikih in v nam skavtom tako ljubem gozdu. O posameznih aktivnostih pa naj vam povedo kar skavti sami. Olimpijske igre (Bernard Bezek) Že takoj prvi dan zimovanja so se začele olimpijske igre Kurcščck 2001. Olimpijski ogenj jc nosila Sa- Pustno rajanje na Kureščku (Nejc Kralj - Športni delfin) V času zimovanja jc bil ravno pust ni čas in to smo izkoristili za izdelavo pustnih mask. Izdelovali smo jih iz papirnatih vrečk, kolaž papirja in usnja. Nato si jc vsak svojo masko nadel na glavo in se sprehodil po namišljenem odru, tako da smo ga videli prav vsi. Tako smo v petčlanski komisiji izbrali tri najboljše maske. Prvo mesto je zasedla maska »Mafijec« Bernarda Bezka, drugo mesto »Zemlja« Miha Babnika in tretje mesto »Psiho dinamit« Miha Špcha. Po ocenjevanju pa smo se oblekli v maske, ki smo jih prinesli od doma in ■in naj ho križ. oh poti kakor srečanje s prijateljem (iz skavtske molitve) ra Ogrinec. Za olimpijskim ognjem smo tekli proti cerkvi, v bližini katere so sc igre tudi pričele. Vsakič smo tekmovali po vodih. Pr-V;> igra jc bila teritorialec s spretnostjo reagiranja, sledila jc kra-rutice, kjer smo sc po dva in dva spoprijeli v teku. Čisto na koncu pa jc bil šc lov na lisico, ki " Je potekal v gozdu. Drugi dan smo med pohodom imeli igro zadeni Predmet, ko smo morali kolega z zavezanimi očmi usmerjati do Predmeta. Po popoldanski sveti Biaii pa smo imeli v jedilnici še vsestranski kviz. Zadnji dan zimo-Vanja pa je bila velika igra. Vsak •si. .ie okrog glave zavezal trak s sti-firnestno številko. Nasprotnik ni folel videli tvoje številke. Ivoja [jaloga pa jc bila videli nasprotnikovo. Lahko si sc s čelom nasloni na drevo, nisi pa si je smel pokriti z rokami. V skupni seštevek Zbranih točk jc štelo tudi jut tanje Ocenjevanje pospravljenosti sob. Na koncu smo olimpijsko zmago slavili medvedi. veselo rajali pozno v noč. Bilo nam je zelo lepo. Signalizacija (Matej Holcar -Gorski gams) Tretji dan zimovanja smo imeli na voljo razne delavnice: sankanje, ročne spretnosti in signalizacijo. Iz dveh oddaljenih točk smo poskušali komunicirati z Morsovo abecedo (sistem dolgih in kratkih znakov). Morsova abeceda je zelo uporabna, čc sc izgubimo v naravi in odpovedo vsi mobilni telefoni. Že veliko ljudem jc znanje te abecede rešilo življenje. Znake lahko oddajamo na več načinov: s piskanjem, z lučjo, s tolčenjem in podobno. Pika v abecedi pomeni kratek pisk ali svellobni znak, črtica pa dolgega. Vadili pa smo se tudi v semaforju, signalizaciji z dvema zastavicama. Vsaka črka ima določeno lego teh dveh zastavic Lahko jc razumeti, težje pa se je vsega tega naučiti. Nekaj pa smo sc vendar naučili v dveh mah učenja - na primer svoje ime v obeh načinih signalizacije. Iskanje pogrešanih pomočnikov (Urša Spruk - Ljubezniva mačka) V noči iz nedelje - na ponedeljek je Benjamin ob 2. uri in 15 minut piskal preplah. Vsi smo hiteli z oblačenjem, zraven pa sc šc kregali, kako nepošteno je to. Zbrali smo sc v kvaratu in prisluhnili, kakšna je situacija. Zvedeli smo, da so se trije pomočniki takoj, ko smo se mi izvidniki odpravili spal, odločili za kratek sprehod. S seboj niso imeli kompasa, zato so se »izgubili«. Bolj ko smo govorili, da je to le igra, bolj sta nas Benjamin in Shcila prepričevala v nasprotno. Kmalu smo jima začeli verjeti in sc odpravili po sledeh, ki so nas vodile v hrib. Sledi so se hitro obrnile in mi z njimi. Vodile so nas v dolino in tam smo se tudi odločili, da bomo poskusili s piskanjem SOS v Morsovi abecedi. »Izgubljeni« so sc nam začeli oglašati nazaj in kmalu smo jih našli skrite v grmovju. Najprej smo jih okregali, nato pa sc skupaj vrnili domov. V družbi konj (Miha Klobiar ■ Modri delfin) V ponedeljek po kosilu smo sc odpravili proti konjskemu ranču. Pot ni bila dolga. Trajala je približno 15 minut. Pozdravil nas jc tabornik Matej. Za začetek nam jc povedal nekaj splošnega o konjih, zatem smo se razdelili v dve skupini. Prva je odšla na jahanje, druga skupina pa je medtem pomalicala in sc zabavala ob hranjenju z mladim konjem, ki še ni imel imena. Potem smo sc zamenjali. Jahali smo črnega konja z imenom Mali. Marsikdo jc tu tudi prvič jahal. Zelo smo sc zabavali in pot proti domu je zelo hitro minila. Ljubko domovanje (Miha Špeh -Pogumni gams) Vsako jutro smo morali pospraviti svoje sobe. Nekaterim jc šlo zelo slabo. Dom smo zelo skrbno pospravljali. Kajti, če ga ne bi, bi dobili kazen in voditelji bi bili jezni na nas. Na red pa jc bil pozoren tudi gospodar. Preden smo sc odpravili proti domu, smo mu pripravili majhna darilca: piramido in kocko iz vžigalic, nekaj primerov vozlov iz vrvi in majhno sliko. Gospodar Tone je bil darila zelo vesel. Na koncu nam je zaželel srečno pot proti domu in izrazil željo, da sc prihodnje leto spet vidimo. Upam, da ste ob prebranem dobili vsaj malo vpogleda v to, kar sc je dogajalo na zimovanju. Naj vas ob tej priložnosti šc povabim na predstavitev zimovanja z diapozitivi, ki bo v nedeljo, IX. marca, ob 17. uri v dvorani frančiškanskega samostana. Vabljeni vsi člani in simpatizerji skavtske organizacije na Kamniškem Vstopnine ni! BENJAMIN BEZEK, četovodja Od 27. januarja 1998, ko je upravna enota Mozirje na pobudo LD Lučc predlagala Upravni enoti Kamnik, naj v zadevi odloči v upravnem postopku, se je med UE Mozirje, UE Kamnik. Ministrstvom za kmetijstvo. LD Luče, Vlado R Slovenije in drugimi institucijami do danes zvrstil zajeten kup dopisov (zahtev, sklepov, odločb, pritožb itd.). Naj na kratko povzamemo samo nekaj najpomembnejših. Pred tremi leti jc UE Mozirje pozvala kamniško upravno enoto, naj določi mejo LD Stahovica po meji gozdnogospodarskega območja. Na odgovor UE Kamnik (marca 1988), da je bila meja lovišča LD Stahovica določena z odločbo Ministrstvo /,a kmetijstvo jc v neobveznem mnenju junija 1999 kamniški upravni cnoli zapisalo, da bi po sprejemu še vedno veljavnega zakona o varstvu, gojitvi divjadi in lovu ter o upravljanju lovišč iz leta 1976 morale občine v šestih mesecih uskladiti pogodbe o upravljanju lovišč. Sporazuma med obema občinama pa ni bilo. Po mnenju ministrstva bi bil najbolj sprejemljiv dogovor med upravnima enotama in izdaja skupne odločbe obeh UE o razmejitvi obeh lovišč. Oktobra 1999 je kamniška UE zaprosila upravno sodišče R Slovenije za mnenje o pravni praksi. Leto je kmalu odgovorilo, da je izpodbijanje akta o izročitvi ali od- MIHA NOVAK, načelnik upravne enote Kamnik, je na naše vprašanje, kakšen je njegov pogled na celotno zadevo in kako komentira trditev, ki jo je v Delu 20. februarja letos zapisal novinar Brane Piano, češ, da je »kamniška uprava presegla pristojnosti in razveljavila sklep vlade«, med drugim povedal: »Prepričani smo, da rešitev te zadeve ni v naši pristojnosti. Po našem mnenju je največji krivec za te zaplete zastarel lovski zakon iz leta 1976. Naša upravna enota se o sklepu vlade ni opredeljevala, še manj pa da bi ga razveljavila. Sicer pa iz. sklepa vlade niti ni bilo razvidno, da mora o meji odločiti naša upravna enota. Zadeva se sedaj rešuje na drugi stopnji. Vsekakor je tudi ta primer spodbuda stroki, da se čimprej loti priprave novega zakona, ki hi jasno opredelil položaj in pristojnosti posameznih institucij na področju gospodarjenja z. lovišči.«. OLO Ljubljana okolica, sc jc aprila oglasila najprej LD Luče, ki s tem nc soglaša, dodaja pa, da sla res »obe lovski družini izvajali lov na tem območju brez nesoglasij znotraj določenih meja.« Spor pa naj bi se začel pred 10 leti. Kot pravi LD Luče, luški lovci na tem območju vseskozi izvajajo lov. Mozirska upravna enota je po odgovoru kamniške EU zaprosila ministrstvo za kmetijstvo, naj odloči o tej zadevi. Konec aprila 1998 jc kmetijsko ministrstvo v dopisu obema upravnima enotama ugotovilo, da odločbi o dodelitvi lovišč LD Stahovica in LD Luče različno opisujeta mejo med loviščema. Obema enotama je naročilo, naj uskladita in dorečeta zadevo, UE Kamnik pa naj prične upravni postopek za spremembo sporazuma o opisu spornega dela meje. Potem, ko je jeseni 1998 LD Luče zahtevala od UE Mozirje, naj pospeši reševanje sporne meje. ker »lahko pride do hujšega incidenta«, je UE Kamnik decembra 1998 zaprosila ministrstvo za krnel ijst-vo za strokovno pomoč. Pri tem je opozorila na ustavno načelo prej pridobljenih pravic, saj je bila odločba LD Stahovica izdana pred odločbo LD Luče. vzemu lovišč stvar upravnega spora in tako" v pristojnosti upravnega sodišča. Tudi Upravno sodišče je menilo, da bi bil »najbolj sprejemljiv dogovor med obema upravnima enotama in izdaja skupne odločbe med obema UE ali pa predlog ene UE Vladi R Slovenije, da odloči o razmejitvi in pri tem upošteva upravno delitev ozemlja in gozdnogospodarska območja.« Marca 2000 je UE Mozirje poslala UE Kamnik zahtevo za določitev meje lovišča LD Stahovica. Kamniška upravna enota je na to zahtevo reagirala tako, da jo je odstopila Vladi RS s predlogom, da o njej odloči. Pri tem pa kamniška upravna enota ugotavlja, da po veljavnem lovskem zakonu ni razlogov za odvzem lovišča in zato nova odločba v upravnem postopku ni možna. Podobno mnenje je dala tudi Lovska zveza Slovenije. V reševanje zadeve se je avgusta 2000 vključila tudi Vlada RS, ki jc na seji 10. avgusta 2000 sklenila, da »meja med loviščem LD Lučc in LD Stahovica poteka po katastrski meji, to je po upravni meji, ki razmejuje območja UE Kamnik in UE Mozirje.« Upravna enota Kamnik pa je letos januarja sklenila, da sc zahteva LD Luče za določitev meje lovišča LD Stahovica zavrže. V obrazložitvi sklepa UE Kamnik ugotavlja, da obstaja dvom o tem, kateri organ je po veljavni zakonodaji pristojen za vodenje tega postopka. S tem pa ni bila zadovoljna mozirska upravna enota, ki je od ministrstva za kmetijstvo zahtevala, da se vključi v postopek. Sklep Vlade RS po njenem mnenju zavezuje UE Kamnik, da Lovski družini Stahovica izda ustrezen pravni akt, saj mnenje Upravnega sodišča o tej zadevi po mnenju Mozir-janov ni obvezujoče. Čez tri dni se je spet oglasila LD Luče, ki se je zaradi sklepa UE Kamnik po-ritožila na ministrstvo za kmetijstvo in mu predlagala, naj ministrstvo kar samo reši to zadevo ali pa naj jo vrne stvarno in krajevno pristojnemu organu v ponovno odločanje. Končno se je oglasila tudi Lovska družina Stahovica, ki je sredi februarja upravni enoti Kamnik poslala odgovor na pritožbe LD Luče. V njem poudarja, da določitev meje med loviščema nikakor ne more biti upravna stvar. Lovišče je namreč mogoče odvzeti lovski družini le, če ta ne izpolnjuje z zakonom in sporazumom določenih pogojev za gospodarjenje. Pa tudi v tem primeru je to stvar ustanovitelja in upravljalca lovišča, ne pa drugih lovskih družin, ki sploh nimajo položaja stranke v postopku. Vloga LD Luče pa posega v že dokončno in pravnomočno urejeno stanje, na podlagi katerega ima LD Stahovica v upravljanju svoje lovišče. Na koncu lahko rečemo le to, da izsiljevanje in tožbe vsekakor niso prava in edina pot za razrešitev tega zapleta. Lep zgled imajo pobudniki te »lovske vojne« v lanski odločbi Ustavnega sodišča ob poskusu občine Cerklje, da bi del lovišča LD Stahovica in Kozoroga Kamnik, ki sega na območje te občine, odvzela in ga dala svoji družini. Ta poskus, ki so ga zapisali celo v občinski statut, je v celoti pogorel. Verjetno hi se sedanje pregrete razmere umirile s treznim pogovorom odgovornih članov obeh lovskih družin in predstavnikov obeh občin. Vsekakor pa bi bil čas, da po desetih letih samostojnosti končno dobimo nov zakon o gospodarjenju /. divjadjo, ki bo upošteval tudi spremenjene družbene razmere in na novo opredelil položaj lovstva pri nas. FRANC SVETELJ Kako dobro poznamo svojo občino? Na sliki v prejšnji številki Kamniškega občana je bilo celotno naselje PRAPRETNO. Ker sta v tem delu kar dve naselji z enakim imenom (na zemljevidu sicer piše Praprotno, a domačini večinoma izgovarjajo Prapretno) relativno blizu skupaj, so tistega nad dolino Bis-tričice imenovali Prapretno za Kalom. Tega, nad dolino potoka Črne, pa Prapretno - Sv. Primož in to je bil verjetno eden od vzrokov, zakaj so ga leta 1955 preimenovali v Črno pri Kamniku, čeprav so najnižje hiše okoli 150 m, zgornje pa okoli 300 m nad dolino. Ker je naselje razloženo, so ga imenovali še Spodnje in Zgornje Prapretno, najvišja kmetija pa je na Preles-ju. Včasih je skozi to naselje vodila glavna pot, po kateri so gonili živino na planino in z nje. Danes živino večinoma vozijo s traktorji čez Volovljek, dol pa jo še pogosto priženejo tod. Zelo veliko so pot uporabljali tudi »turisti«, ki so tod hodili na Veliko planino, domačini pa so zaslužili kakšen dodatni dinar z nošenjem njihove prtljage. Danes je do naselja, prav do zgornje kmetije na Prelesju, speljana makadamska cesta. Še vedno pa hodi tod okoli veliko obiskovalcev Sv. Primoža, med katerimi nekateri nadaljujejo pot v višave. Če gremo iz Stahovice, je do cerkve sv. Primoža okoli urico hoje, do cerkvice sv. Petra pa še kakšne dve do tri minute več. Izlet je primeren v vsakem času, saj je pot dovolj široka in udobna, da se da iti gor tudi z dežnikom. Snega tudi nikdar ni toliko, da ne bi kdo zgazij poti. Zelo ugodno se je odpraviti tja ob koncu zime ali spomladi, posebno takrat, ko je v dolini megla, Sv. Primož pa se že koplje v soncu. V stavbi nekdanjega žup-nišča pa se da dobiti kakšno manjše okrepčilo. Žreb je izmed pravilnih odgovorov izbral Lidijo Šuštar iz Podhruške 2, ki prejme knjižno nagrado v knjigarni Vele na Ljubljanski cesti v Kamniku. Za spremembo bomo tokrat ostali na ravnini in sprašuje-4_ mo, kako se imenuje naselje, katerega severovzhodni del je na sliki in je od Kamnika oddaljeno kakšne pol ure hoje. Svoje odgovore, to je ime naselja, pošljite do 21. marca na naslov Kamniški občan, Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje VELE. KONCERT V ŽIVO ZAMETNE VRTNICE^ M ZA MATERINSKI DAN » PETEK, 23. MARCA, OB 20. URI NOVA ŠPORTNA DVORANA NASTOPAJO • ALFI NIPIČ • NATALIJA KOLŠEK • VVERNER • DU0THETV7INS • MARJAN ZGONC • BORIS KOPITAR • VIKTORIJA • ZLATKO DOBRIČ • PTUJSKIH 5 • ANS. NAGELJ • GAMSI • KVINTET DORI • MLADI DOLENJCI • ZAMEJSKI KVINTET iz Zgonika pri Trstu • MLADE FRAJLE • IČA IN MATEVŽ VODITELJ PRIREDITVE: BORIS KOPITAR PO KONCERTU ZABAVA OB GLASBI ANSAMBLOV: PTUJSKIH S. HLADI DOLENJCI. GAMSI. ZAMEJSKI KVINTET, MLADE FRAJLE IN KVINTET DORI. VSTOPNICE: REZERVACIJE PO TEL. V 01/7237-240,041/616-081,041/232-168 HRAM ROŽICE - MENGEŠ S 01/7237-510 BAR KLANC - KLANEC, BIFE MEGI KOMENDA, TRGOVINA MARIJA MOSTE ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale teU 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h~18h torek, petek 9M2* STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik ZAHVALA Poslovili smo se od naše MALE DRČAR Zahvaljujemo se sorodnikom in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, govornikom za prijazne besede slovesa, gasilcem z Dvora pri Žužemberku za spremstvo, osebju Osnovne šole 27. julij, Doma starejših občanov in vsem, ki jo boste pogrešali. Vsi njeni Kamnik, februar 2001 ■Er . '" 1 Megla pade na ravnine meni lalost na srce megla iz ravnine izgine lalost iz srca ne gre. (Simon Gregorčič) ZAHVALA 27. februarja je v 84. letu starosti tiho zaspala naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta MARIJA NOVAK roj. Zavasnik iz Kamnika, Frana Albrehta 2 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, stanovalcem ulice Frana Albrehta, prijateljem, znancem, sodelavcem Eta Kamnik in Mesarstvu Kalan iz Kranja za podarjeno cvetje, sveče, izrečeno soZaljc in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrb in nego v času njenega bivanja v domu. Zvezi borcev za venec in besede slovesa, pevcem Solidarnosti, trobentaču g. Sušniku za zaigrano Tišino in praporščakom za zadnji pozdrav. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Kamnik, februar 2001 ZNANJE JE v POT DO USPEHA...... v RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so: WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU... Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Ugodnosti: Tel.: 01/721 94 61 - 10% popust nudimo za skupine E-poita: clipeclip-domzale.si - 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom - delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT »SVETILNIK« PRODAMO POSLOVNE PROSTORE VELIKOSTI OD 30 DO 200 m2 Informacije in prodaja: SGP Graditelj d.d. Kamnik, telefon 01/8318-800 ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj me jc v 57. letu življenja zapustil moj ljubljeni sin MARKO ŠUŠTERŠIČ avtoprevo/.nik Po odhodu iz. rojstnega Kamnika si je v Zg. Pirničah ustvaril svoj dom in družino. Tam smo ga 3. 3. 200I spremili k večnemu počitku, kjer je ob svoji ženi Francki našel tihi mir. Tam žaluje za njim njegova družina, v Domžalah brat Janez z družino. Hvala vsem sodelavcem, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožaljc in spremstvo v njegov prerani grob. Iskrena hvala dr. Plavčcvi, ki sc je nesebično trudila za njegovo zdravje, enako sestrama Emi in Darki. Marko, hvala za Tvojo ljubezen, hvala, da si me obiskoval, saj sem Te imela neizmerno rada in zaman Te bom še čakala. Tvoja mama Kamnik, marec 200I ZAHVALA V 94. letu starosti jc odšla od nas naša draga mama, stara mama, sestra in teta HELENA ŠTULAR roj. Pregled iz Kosiš 25 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč v težkih trenutkih, za izrečena sožalja, cvetje, sveče in za sv. maše ter številno spremstvo drage mame na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Ambroževi in patronažnim sestram Zdravstvenega doma Kamnik, tlvala g. župniku Pavlclu Juhantu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Tunjiškega okteta za lepo petje, trobentaču za zaigrano Tišino in Ivanu Nograšku za lep govor slovesa. Žalujoči: hčerke Štefka, Cilka in Zofka /. družinami, bratje Janez, Jože in Karol z družinami, .sestrične, bratranci in drugo sorodstvo Košišc, Sv. Lenart, Tunjicc, Rudnik, Kokra, Holandija, marca 200I ZAHVALA V 95. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, gospa, svakinja in teta PAVLA HRIBOVŠEK roj. Kristan iz Motnika 10 Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za nesebično skrb in nego. Zahvaljujemo se tudi Društvu izgnancev Kamnik, Društvu upokojencev Motnik, Prosvetnemu društvu Mot-nik. Turističnemu društvu Motnik, ZZB in RK Motnik, krajanom Motnika, vsem praporščakom, pevcem, govornikoma za ganljive besede slovesa in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni Februar 2001 SIL EST POSLOVNE STORITVE Steletova 8/a, 1241 Kamnik OBVESTILO GLEDE DOKAPITALIZACIJE Zaradi izjemne aktualnosti obveščamo poslovne partnerje in tudi druge odgovorne osebe drugih gospodarskih družb, naj ravnajo skladno z določilom 6. in 10. člena Odloka o uskladitvi tolarskih zneskov v Zakonu o gospodarskih družbah, po katerem je treba najpozneje do 31. 12. 2001 dokapitalizirati oz. uskladiti osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo od dosedanjih 1.500.000,00 SIT na najmanj 2.100.000,00 SIT. Organizacijo nalog dokapitalizacije lahko izvede naša družba. Za dokapitalizacijo lahko uporabi družba, poleg denarnega vložka (v kombinaciji s stvarnim vložkom - npr. oprema, je nujen tudi denarni vložek) tudi rezerve in neizplačani oz. nerazporejeni dobiček (podatki iz bilance stanja družbe za poslovno leto 2000, predloženi Agenciji za plačilni promet). V prihodnji številki bomo objavili odgovor na vprašanje: V katerih primerih odgovarja uprava (direktor) in družbenik (družbenik ter člani nadzornega sveta) za obveznosti družbe po določilih Zakona o gospodarskih družbah in Zakon o finančnem poslovanju, torej ne le z vložkom v družbo, temveč s svojim celotnim premoženjem. Več informacij lahko dobite po telefonu 01 83 f 09 60 vsak delovni dan od 8. do 12. ure ali osebno na sedežu družbe po predhodnem telefonskem dogovoru. Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice MANCE KORITNIK z Zdušc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih in nam stali ob strani. Hvala osebju zdravstvenega doma Kamnik za skrbno zdravniško pomoč v času njene bolezni, g. župniku, pevcem in trobentaču. Spomin nanjo živi med nami! Žalujoči vsi njeni Marec 2001 V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, v bolečim in trpljenju zati.mil si oči, na poti bila je tvoja hči, ki nam polepšala bo prihodnje dni O i t** V SPOMIN 13. marca je minilo leto, odkar nas jc tragično zapustil naš SAJO ALIBABIC iz Nevelj Hvala vsem, ki obiščete njegov prezgodnji grob, mu prinašate cvetje in prižigate svečke v spomin. Vsi njegovi || Ni smrt tisto, kar nas loči, i in livljenje ni, kar drult nas. § So vezi močnejše. BtVZ pomena zanje so razdalje, kraj in Čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob smrti nase drage žene, mame, stare mame, sestre in tete BOZE SPRUK roj. Senožetnik iz Kamnika Iskrena hvala vem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za sv. mase ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje in za zaigrano Tišino ter vsem, ki sle nam pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči vsi njeni Kamnik, februar 2001 Kamniški OBČAN 14, marca 2001 15 TRGOVINA Z MOŠKO IN ŽENSKO KONFEKCIJO . v Kamniku, Maistrova 16 CQQ°QQ na glavni avtobusni postaji IZREDNO UGODNA PONUDBA!!! * ženske in moške prehodne jakne in plašči do • 50% * spodnje perilo (dekliško, žensko in moško) • 20% * moška zimska konfekcija • 10% * ženski prehodni kostimi do • 50% * moške srajce starejših kolekcij - ugodno K nam je že prišla nova kolekcija POMLAD ■ POLETJE vseh konfekcijskih številk. Obiščite nas, saj je prav zdaj izbira največja in najboljša! Možnost platila s kreditnimi karticami in s kartico NLB z zamikom treh mesecev! AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Telefon: 83 91 383 GSM: 041/715 455 Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) Odprto: 9h-12h, 15h-18h, sobota: 10h-12h. Enaka, a različna. Letnik 2000. Letnik 2001. Je razlika? Ni razlike? Seveda je! Priložnost, da ob nakupu Volksvvagnovih vozil Jetnik 2000 prihranite od 88.000 SIT do 300.000 SIT. To je razlika, zaradi katere nas velja čimprej obiskati. Ponudba vozil in modelov jc omejena. Volksvvagen 1^) AS DOMŽALE Informacije Ljubljanska c. 1 Domžale Tel. Ol 721 50 59 J I I I I I I I I I I I I SALON KERAMIKE URAL Bolkova 12, Homec ■ keramične ploščice - sanitarna keramika -pipe prenova kopalnic in WC zaključna dela v gradbeništvu (parketi, laminati, stropi...) kopalniško pohištvo po naročilu ponedeljek G S 41 in o ;obot Delovhi 1 tel 4. do pqte 1 : cjd Š. do 1 od t: do 1 18 fo|n/faKs:Q1F7:!2 041 ur]e 2 ure 75 958 ure 24 j)10 AKCIJA! KERAMIČNE PLOŠČICE ŽE ZA 990 SIT/m2 Turistična agencija VITJI* Kamnik, Medvedova 26 tel.: - 01/83 17 000 faks: 01/83 92 662 I ATA Ljubljana, Dunajska 113 tel.: 01/565 5090 faks: 01/565 50 95 e-mail: agencija.veronika@siol.net POTOVANJA Z LETALOM; MALTA - 4 dni, odhod 28. 4. in 7. 6., RIM-3 dni, odhod 20. 4., SICILIJA-4 dni, 12.4., ŠKOTSKA - 8 dni, odhod 25. 5. in 23. 6., ZLATI AMERIŠKI ZAHOD -12 dni, odhod 25. 4. POTOVANJA Z AVTOBUSOM; ŠVICA-3 dni, odhod 27. 4. in 25. 5., RIM - 3 dni, odhod 4. 5., GRADOVI NA RENU - 4 dni, odhod 26. 4., OTOK ELBA 4 dni, odhod 17. 5. UGODNE CENE LETALSKIH PREVOZOV: SPLIT 27.700 SIT, ZURICH 41.100 SIT, AMSTERDAM, BRUSELJ < 3.000 SIT, LONDON, KRISTJANSTAD 45.000 SIT, NEW Y0RK 65.000 SIT, MIAMI 77.000 SIT, LOS ANGELES 84.000 SIT, RIO DE JANEIRO 09.000 SIT, MEXICO 106.000 SIT, HAVANA 122.000 SIT, MAURITIUS 134.000 SIT, HONG KONG 120.000 SIT, KAIRO 68.000 SIT. LANEN CVET #j> ■t '".>-z. za vso brv*žirio y\0^ SPODNJI DEL TRENIRKE za obrasle 1.299 m 2.590 SIT tekstilna trgovina Moste 74, KOMENDA 4, tel.: 01/8341-660 PREHODNE JAKNE t* ~£\ TERMOFLIS JOPE J 2A98 SIT OTROŠKE PIŽAM TELEDAJSKI UGODNO: POSTELJNA GARNITURA, krep 2.990 SIT I Delovni ćas: pon. - pet, od 91' do 19'', ob sobotah od 8'' do 13'' | OBIŠČITE NAS IN NAŠLO SI BO KAJ ZA VAS! KMEČKI TURIZEM PAVLIN Šenturšb gora 23/a •S 04/25 22 083 vabi na praznovanja porok, rojstnih dni, jubilejev in drugih skupnih srečanj. Povabljeni tudi na nedeljsko kosilo! IZDELOVANJE BETONSKIH BLOKOV IN STREŠNIKOV AVBELJ PETER, s.p. Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47, 041 624 215 AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: 04/252 64 40 Odprto <>il 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - žita (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - umetna gnojila - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - na zalogi že SEMENSKA KORUZA - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, kolofonija, spile, začimbe) RAZPRODAJA RIŽA IN PŠENICE SLABŠE KVALITETE, primerno za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. Odločilna menjava v pravem trenutku! te je va5 avto že utrujen, je zdaj pravi trenutek, da ga pri Renaultu zamenjate z novim-, varnejšim in ekološko prijaznejšim. Star avto vam bodo ocenili po sistemu Eurotax in k odkupni vrednosti prišteli Se 150.000 SIT. Pri odkupu vozila, ki ni v skladu z novo evropsko normativo, boste nagrajeni 5e s | posebnim eko bonom v vrednosti 50.000 SIT. * ponudba velja za modele Clio, Twingo, Kangoo, Megane in Scenic '!H2$L*"1> Revoz d.d., Dunajska 22,1511 Ljubljana www.renautt.si wap.renautt.si Avto Car - Mengeš tel. 01/7237-279 KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na novo telefonsko številko 01/56-55-120. TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA! - orehi, 1 kg - olje Cekin, stekl. 11 - moka T400, Žito, 1 kg - prekajena šunka Celj. mesnine, 1 kg - sir Edamec, Trapist, 1 kg -jajca 10/1 - mesni narezek Belmur, 150 g - Rio mare česen + paprika, 80 g - čokolino, 1 kg - fižol češnjevec, 1 kg - pomaranče, 1 kg -jabolka, 1 kg - riž Zlato polje (rumena škatla), 1 kg - piknik piškoti, 1 kg - čokoladni namaz Nussenia, 400 g - čokolada Milka, mlečna, 100 g Ponudba velja do prodaje zalog. 799,90 179,90 99,90 999,90 999,90 119,90 149,90 199,90 899,90 299,90 130,00 99,90 269,90 499,90 199,90 109,90 - breskov kompot, 820 g -jabolčni sok Dana, 11 - Fruc - vsi okusi, 1,51 • gazirana pijača Golden, 4 okusi, 1,51 • ACE - oba okusa, 1,51 ■ Radenska, 1,51 ■ buteljčno vino Šipon, Laški rizling (Ljutomer) ■ rum, 11 • whisky Black Jack, 0,751 vino Dar jeseni, 11 kis vinski + jabolčni, 11 trdo milo Fa - vsi vonji toaletni papir, 3-slojni, 8/1 detergent za posodo, 41 zemlja za rože, 501 169,90 99,90 149,90 99,90 159,90 99,90 249,90 999,90 999,90 159,90 99,90 59,90 359,90 429,90 499,90 V našo trgovino ste povabljeni vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. MALI OGLASI: Instrukcije angleščine in matematike za srednje in osnovno šolo. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 83 92 017. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 72 38 157,041/322 571. lektoriram diplomske naloge in vse vrste besedil - hitro in ugodno. Tel.: 834-11-58. Zemljišče 8.000 m2 v Jastroblah pri Spitaliču, ugodno prodam. Tel.: 05/672-21-19. Telit-o simentalko, visoko brejo, kupim. Tel.: 512-22-19. Varstvo za 11 -mesečnega fantka na našem ali vašem domu v Kamniku ali okolici, iščem. Iti.: 839-23-75. Oddam lokal v starem gasilskem domu v Radomljah. Tel.: 7227-943,031/836-736. MODNA HIŠA KAMNIK, Medvedova c. 1a, Kamnik, tel.: 01 839 1404 OTROŠKA MODA KAMNIK, Glavni trg 3, Kamnik, tel.: 01 839 7252 vabimo vas na TRADICIONALNO MODNO REVIJO VELE z gostom večera Janom Plestenjakom 23. marca ob 19.30 uri v dvorano Komunalnega centra Domžale Poleg kolekcij slovenskih proizvajalcev vam bomo predstavil najnovejše modne dosežke priznanih tujih proizvajalcev: NAVIGARE, USA MARLEN, GIGI, VAN I LIANAM PUM, MARC AURE L, CAVITA, MICOLL, MONTEFIORE... Karte so v prodaji na oddelku trafika (tel.: 01 72 18 331) v ^ m A #9 «I blagovnici Vele Domžale. r . ■ Nove kolekcije oblačil pomlad-poletje 2001 priznanih slovenskih in tujih proizvajalcev so že v ponudbi Modne hiše Kamnik in Otroške mode Kamnik ter ostalih tekstilnih trgovinah Vele. >!§fr i Monteflore Happ) Ycar» Še so stvari, ki nam vzamejo sapo. Omejeno serijo Quiksilver s prestižnim, športnim značajem odlikujejo med ostalim metalna barva, posebni aluminjasti športni paket m CD predvajalnik PEUGEOT Rova.Rovska c.2, 1235 Radomlje, tel.: 01 722 77 98 0 mm • JlSPfiT ggiii 11 •VTENTOURS- je že »Poletje 2001« Super cene za prijavo do 31. marca! • Prvomajski prazniki ob Jadranu, 4 dni že od 10.20 SIT •Prvomajski ^iifrtno-zabavni klub v Bohi na BraOu, 5 dni že od 18.200 SIT Prvomajske počitnice na Cipru že od 8f .900 SIT Formula Ena Imola - VN«» Marino: 3 dni, odhod 14. april ali 1 dan, odho|jFI5. april Barcelona - VtN španije|$ani, odhod 26i • Prvomajsk| smuka lia ledenikih v Avstrflfg ZahievafWlataloi>e, brošure inpro£ Ljubljanska 85, Domžale Telefon: 01/724 02 20 e-mail: tentours@tentours-si ali nas obiščite v agenciji Informacije in prodaja: Na lokaciji grad n j ZIL Inženiring d.d. - PU Usnjarska 6; Ka Telefon: 01/ 831 75 23 Vsak dan: od 9, do 17. ure V soboto: zaprto H II H B18 izjemno ugodni namenski krediti za nakup stanovanja. VABLJENI NA INFORMATIVNI OGLED STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV IATA ^^mbrož aaaa UGODEN NAKUP UNO 1.0 IE - od 1.109.900 SIT SEICENTO 1.1 S od 1.286.600 SIT PUNTO Slovenski avto leta 2001 model SX 3 vrata SX 5 vrat od 1.717.100 snr od 1.806.300 srr BRAVO/A STEEL še bogatejša oprema za zelo ugodno ceno MODELI na zalogi BRAVO 80 za 2.509.000 SIT BRAVA 80 za 2.545.000 SIT BRAVO 100 za 2.650.000 SIT BRAVA 100 za 2.705.000 SIT PRODAJA VOZIL: Lahrrvće 2. tel.: 04/2529 1170 SMO IS \ OŽIL: Lahovči 40. tel.: 04/2529 050 Buderus OGREVALNA TEHNIKA UGODNE CENE - LITOŽELEZNI KOTLI Z OLJNIM GORILNIKOM IN REGULACIJO ŽE ZA 262.000,00 SIT - plinsko ogrevanje - sončni kolektorji, toplotne črpalke - sončne celice za pridobivanje elektrike Kont Tik i Šolar, d.o.o., Ljubljanska 21/K (TP CENTER DUPLICA), tel.: 01/8310 380 http://www.kontiki-solar.si Kamniški OBČAN 01/83 91 311 041/662 450