Štev. 16. V Ljubljani, dne 19. aprila 1917. Leto XIX. Izhaja vsak četrtek. Cona mu jo S K na leto. (Za Nemčijo 4 K, ia Ameriko in drugo tuje državo 6 K.) — Posamezne fttovilko so prodajajo ————— po 10 vinarjev- ————- Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Spisi in dopisi «o pošiljalo: Drodništvu „Domoliutm", l.jnblitma, Koj.i«-ahte v i odločuje davčna gosposka; pritožba gre na deželno finančno ravnateljstvo, ki izda končno razsodbo. Povest pa nima nobenega vpliva na do-™»de občin, okrajev in dežele, razen Če zbor drugače sklene. Posebna «••»čila, kako naj se dovoljujejo popust izda vlada. Tu imamo torej velike izpremembe. je bilo v. zakonu natančno do-Wierio. kdaj se mora davek popustiti; «daj velja samo splošno določilo, ki se da obrniti na vse strani. Podrobna določila so izključno v vladni oblasti. Pa drugo: tudi od popuščenega davka bo treba plačevati doklade, če deželni zbor, — zdaj, kakor vemo, deželni zbori ne zborujejo —, ne sklene drugače. Imamo pa še drugo novost: Od čistega donosa se bosta pobirala že t. I. 1917 dva odstotka v ta namen, da se ž njima pokrijejo popusti od zemljiškega davka; potemtakem bo torej kmet sam skrbel za to, da se nabere denar, ki se bo iž njega popust dovoljeval. Do-zdaj je bilo na leto takih popustov v naši državi povprek 10 odstotkov, ki so šli na račun splošnih državnih dohodkov. Odslej bo drugače, država bo imela vse dohodke od zemljiškega davka nepri krajša ne; za popuste se bo pa z novim davkom ustanovil poseben sklad. Ves čisti, donos v naši državni polovici znaša po katastralni cenitvi 306 milijonov 833.882 K. Dva odstotka od tega znese 6,136.677 K, torej precej lepa vsota. Za vsako deželo se l>o ta vsota posebej upravljala. Porabila se bo, kakor smo že rekli za odpise. Kar bi preostalo, se bo porabilo za vzdrževanje regulacij hudournikov in melioracij; kar bi preostalo pa za splošni melioracijski zaklad. Ako bi bilo eno leto več odpisov, nego jih je mogoče pokriti iz omenjenih 2%, sc bo moralo prihodnjo leto to povrniti. To smemo pač povedati, da ljudski zastopniki o teh novih davkih niso bili vprašani in niso imeli nič govoriti. Državni zbor se pač še le obeta. Reči moramo tudi, da bi vsak kmečki zastopnik vsaj to branil, da naj imajo tisti, kateri skladajo po 2%, sami prvo in poglavitno besedo, kako naj se porabi ta denar. Gotovo te izpremembe ne bodo uničile kmečkega stanu. Ne pre-zrimo pa, da imamo tu še le začetke. Ne moremo dovolj glasno in dovolj odločno klicati vsem, ki jim je miren razvoj v državi kaj mar, naj pazijo najprej, da so veselje do kmečkega dela ne bo izgubilo. Od tega je odvisen živež in ž njim samostojnost in napredek. Pridnost in požrtvovalnost kmečkega ljudstva med vojsko dola čudo. Vse pa ima svoje meje. Če ne bo kmečko delo živilo svojih ljudi, če bi država cene za kmetijske pridelke pritiskala, cene za vse drugo pa pustila, da vzrastejo do nepojmljivih višin, in če bi poleg krvnih bremen, ki jih nosi največ kmečko ljudstvo, še denarna bremena padla nanj, potem veselja za kmečko delo ne bo več in izseljevanje nam bo praznilo naše vasi in pustošilo našo zemljo. Prazno bi bilo pred tem zakrivati oči. Zato pa moramo povedati, da je prav zadnji čas, da se da kmečkim zastopnikom beseda, ki jim gre. Državni zbor se ne sme samo obetati, nego sklicati in sicer čim najhitreje. Križev pot. V nedeljo popoldne sem se malo po-mudil v selski cerkvi. Bilo je po nauku. Ljudje so se bili po večjem že razšli. Le nekaj ženic je še klečalo tuintam po samotnih klopeh in molilo. Pač, tam pod križevim potom sem ugledal celo družino : dva otroka, deček in deklica sta stala in upirala oči v četrto postajo: »Jezus sreča svojo žalostno mater«. Žena, mati otrok, je klečala na tleh, v klopi je pa slonel star očanec. Stari oče, sem si mislil; oče, mož te žene, je pa na vojski. In zamislil sem se v dušo te družine. Kaj se godi v njih? Ali so kdaj tako urneli križ'c v pol kakor zdaj? Otroka ne. Kaj vedo otroci, kaj je hudo na svetu 1 Bog je dal otroški duši to, da vse hudo hitro pozabi. Saj bo še pozneje v življenju dosti gorja, ki ga ne bo moči pozabiti, zakaj bi jim žalost kalila solnčno mladost! Deček je gledal tiste grde može, ki so Jezusa z vrvmi držali, in je bil hud nanje. Ko bi bil on velik, bi jim že pokazal, da ne bi tako ravnali z dobrim Jezusom. Deklici se je pa žalostna Mati božja močno »milila. A na kaj je mislila uboga žena? Oh, kako je molila, molila! Za moč in tolažbo sebi, pa zanj, ki je na vojski. Sama bo že kako prenesla to strašno gorje. S starim očetom, ki je že onemogel, pa morata vse sama obdelati. Pa še za otroka skrbeti. A kaj to? Le skrb, ta težka in moreča skrb za moža, ko bi te ne bilo! Noč in dan ji razjeda srce; vedno je v strahu, zdaj zdaj bo zavil okrog vogla srenjski mož s poročilom, da je mož na vojski padel. Kaj bo z njo, kaj bo z otroki! A vse to bi še prenesla. Saj ji žalostna Mati božja daje moči in tolažbe. če je Mati božja toliko trpela, ki je bila vsa brez madeža, zakaj ne bi ona vsega vdano pretrpela, ki je vendar dostikrat Ho.ga žalila. Saj je bila časih tako nevoljna, zdaj na moža, zdaj na otroke, pa Se na starega očeta, in rnolitevna je bila tudi premalo! O sama l>o že prenesla z božjo pomočjo. Samo mož, mož! Ti moj Jezus, mu daja j moči, in ti dobra Mati lx>žja, ga tolaži, da bi potrpel še td čas, da mine ta strašna vojska, pa ila bi na Boga ne pozabil, pa na krstne obljube, oh, pa na poročno obljubo pred oltarjem. Kaj strašnega se sliši dan na dan! Ta pa ta je pozabil na ženo in otroke in se grdo spečal z vlačugami, z grehom obložil svojo dušo, pa še ostudno bolezen nakopal. Usmiljeni Jezus, prosim tc, prosim pri tvojem bridkem trpljenju, odvzemi ta kelih od mene! Ne, ne samo od mene, od vseh žen, saj srno vse tako tako uboge! Naj bi se vrnili možje in fantje pošteni in Cisti iz vojske, saj jih bomo tako ljubile in vse ž ajimi potrpele, pa tudi Bogu bomo vsi '.vesteje služili in se bolj bolj spominjali tvojega trpljenja. Saj si tudi za to trpel, da bi nam bilo trpljenje lažje! Žena je bila globoko sklonjena in debele solze so ji polzele po lici. »Mati,« ie je dotaknila deklica, »Francek je pa s dedkom že pri sedmi opstaji.« VII. postaja: Jezus pade drugič pod križem. Zdaj je pa tudi njega prevzelo, starega moža, da se je težko zgrudil na kJop. O, trpljenje ni. hudo, ko je Jezus za aas toliko trpet!. To sc pravi: hudo je, a to vemo, da je za nas zveličavno. Ali bi ga bil Bog dopustil, če nam ne bi bilo tehko v dobro? Z najmanjšim trplje-ajem, pravijo, bi bil Jezus lehko zadostil za vse grehe sveta. Zakaj je toliko Lrpel? Zakaj leži tu pod križem v taksnem ponižanju? On, najlepši in najčistejši, edinorojeni Sin večnega Boga, ki se nebesa ne morejo nagledati njegove lepote, pa tu pod križem, razbit in oplju- van! Ali naj ne uči ta skrivnost, da mora biti trpljenje za nas nekaj neskončno vrednega, če ga le vdano v božjo voljo prenašamo? Oh, sedaj pa pravijo, da nekateri 8e Boga kolnejo. Boga kolnejo in njegovo sveto previdnost, ker ne morejo razumeti, zakaj je Bog vse to pripustil. Ti moj Jezus, usmili se jih, usmili se jih! Ne, moj sin, samo tega ne, samo kleti ne, Boga ne kleti! Ne kličimo na vse to gorje še jeze božje! Koliko je tega, kar mi na svetu ne moremo razumeti 1 Ali bomo za to Boga tajili? Ce bi mi mogli vse razumeti, potem bi človek ložje rekel, da ga ni. Neskončni Bog mora vendar tudi kaj storiti in dopustiti, kar je našim smrtnim očem prikrito, česar mi zdaj še ne moremo popolnoma umetil Boga kleti? Ne, samo tega ne! Daj, moj Jezus, da bi molili mi vsi, da bi molili zlasti naši na vojski z zaupanjem k Bogu Očetu: Oče naš, zgodi se tvoja volja! Mi ne vemo, zakaj si dopustil to gorje, a to vemo, da si ti oče naš in da bo za nas dobro, samo če vate zaupamo, če se z otroško vdanostjo izročimo tvoji sveti previdnosti! Zgodi se tvoja volja! In obšli so postajo za postajo. V dušo je pa rosila tolažba in v srce se jim je seJila velika moč. O moj narod, vse boš prenesel in velik boš izšel iz te vojske, če boš razumel - križev pot! Šola in vojska. O tem predmetu smo že zapisali par besedi. Rekli smo, da bi šola v s e-danji dobi ustrezala svoji potrebi zlasti na kmetih, ko bi se poprijela v prvi vrsti naslednjih predmetov: vero-nauka, branja, računstva in pisanja; pri deklicah tudi ročnih del. Zakaj bolj tega? Šolsko leto je silno skrajšajio zlasti v višjih razredih in oddelkih. Krajše šolsko leto nujno zahteva, da se omeji pouk tudi glede šolskih predmetov. In omejiti se je treba med potrebnimi predmeti na najpotrebnejše; ti so pa ravno zgoraj imenovani. Ljudje dobivajo sedaj le naj po t in še tisto v skrčeni meri, samo da se borno prežive; tudi hrana šolskih naukov se mora omejiti, če ne, se bodo naši otroci veliko učili, pa ničesar znali. Najpotrebnejši predmeti! Kaj je človek brez vere! Revež je, ki ne ve, čemu je na svetu. Pomilovanja vreden revež je, ker mu manjka prave podlage za življenje. Vojska nas uči, kako potrebna nam je vera in vsled tega tudi nauk o sv. veri. In branje, računstvo, pisanje! Kdo je sedaj pri vojakih največji revež? Tisti, ki ne zna ne brati in ne pisati. Ali mar ne? Če ima tak revež pri sebi dobrega domačina, domačina v najožjem besednem pomenu, prijatelja iz domačega kraja, potem že še gre. Kaj pa če ga izgubi! In kako lahko se to primeri. Vojak, ki je prišel; na dopust, mi jc pravil o nekem tovariSu. Brati ni znal, pisati ne. Padel je v roke navihanceci. Pisali so v njegovem imenu in po nje-govem naročilu pisma, a pisali so vse drugo, samo tega ne, kar jim je faut naročil. Posledica tega; zamera doma, Mož, ki je prišel na dopust, mi je tožil: »Ko bi znal le brati in pisati, pa bi bil lažje tam (namreč v vojni službi).« Podobno tožijo žene: »Naš je zato največji revež, ker nič ne zna. Tam je med samimi tujci; saj je še dobro, da koga dobi, ki mu kaj napiše. Samo ko bi znali potem doma prebrati. Poglejte!« Pa mi pokaže pismo, ki ni ne nem-ško, ne slovensko, ne hrvaško, ne češko, ampak vsakega nekaj. Tako je. Ali naj govorim še o važnosti računstva pri kupčiji! O važnosti ročnih del: pletenja, šivanja! Čemu? Saj vsakdo sam ve in spozna, da je to vse potrebno. Drugim šolskim predmetom ne jemljemo potrebne veljave, pač pa je gotovo, da niso toliko potrebni, kakor zgoraj imenovani. Sedanjim šolarjem ne želimo, da t>i v poznejših letih uživali vojne grozote, da bi pisali in prebirali svoja pisma med gromenjem topov in ragljanjem pušk; želimo jim le, da bi si prisvojili v šolskih letih najpotrebnejših naukov, potem bodo pod vodstvom naših društev lahko napredovali tudi v drugih znanostih in vednostih, ki jih bodo zanimale. Glavna reč je podlaga in podlaga napredku so ravno ti šolski predmeti. Samotar, 't Pregled po svetu. Pomenljive izjave o miru. Dunajski župan se je v občinski seji zahvalil vna-njemu ministru grolu Czerninu za njegov nastop vvprašanjumiru. Ta je nato poslal naslednji odgovor: »V zavesti, da odobrava dunajsko prebivalstvo, pa tudi vsa monarhija mojo politiko, bom odločao hodil po tej poti tudi v bodoče. Strašna drama sedanje vojske se bliža koncu. In ta konec bo mir, kito časten za monarhijo. Avstro-ogr-ski narodi so v skorai triletni borbi izpričali, da jih ni moč premagati ali uničiti. Pred veličino in močjo narodov naše mc narhije izgine junaštvo starih dob. Sedanji rod bo živel v zgodovini večno. Tudi pW' ni rodovi bodo s spoštovanjem in občudovanjem govorili o onih, ki so v najhujši vojski branili in rešili obstoj in čast monarhije.« Državni zbor na Ogrskem. V ogrski državni zbornici je poslanec Hollo zahteval, naj se takoj uvede splošna, enaka in tajna volilna pravica. Ker se je med opozicijo izvedelo, da namerava vlada odg«-diti zasedanje, so nastale v zbornici velikanske rabuke, ostri nastopi, med katerimi je grof Tisza zasedanje odgodii in dal prečitati cesarjevo lastnoročno pismo. Večje pravice. Nemški cesar je dal razglasiti velikonočno pismo, v katerenl zaukazuje, da se mora tajna in neposredn8 vollna pravica za prusko poslansko zbor-цји razširiti in da morajo tudi v gosposko abotnico priti zastopniki vseh poklicev in steeov. Glasovanje o miru. Revolucijski de-Uineki odbor v Petrogradu je poslal za-šaetti ruski vladi pismeno zahtevo, naj se dovoli armadi, da glasuje za mir ali za vojsk*. Angležem taki predlogi niso všeč, zate svetujejo začasni vladi, naj se upre na-meri delavskega sveta. — Šviški listi tudi pütejo, da se vodilne socialistične stranke aa Ruskem potegujejo prejkoslej za mirov-aa pogajanja z osrednjima državama; le če U se pogajanja razbila, potem so priprav-fce»e brezpogojno podpirati vlado. — V Petrogradu so bile minuli teden velike de-■MHstracije proti nadaljevanju vojske. Četudi je nova ruska vlada še vedno bojevite, se vendarle piše o možnosti poseb-«ega miru, ker se boji protirevolucije, Šejki» ja vlada je namreč popolnoma odvisna tod delavskega in vojaškega odbora. Ruski trgovski in industrijski kongres sa mir, V seji trgovskega in industrijskega feesgresa v Petrogradu so živahno razpravljali o miru. Večina navzočih je izrazila ieljo, naj bi se kmalu začela mirovna pogajanja, kar je za rusko gospodarsko živ-nenje neobhodno potrebno. Vojne namene Wadetov je večina zborovalcev zavrgla. Ugibanja, »Utro Rusko« trdi, da ve o «rfrovnih pogojih sledeče: Aizacija ostane femška; Belgija postane samostojna, a ne fee smela imeti armade; jugoslovanski na-jrodi postanejo neodvisni, ne da bi jih pri-tkožili Avstriji; Poljska ostane samostojna, a brez armade. Armenija bo pod turškim •ekroviteljstvom; Romunija se bo obnovila; Dardanele bodo nevtralizirali, a ostanejo pri Turčiji. Amerika v vojski, V Ameriki so organizirali ulico, ki navdušuje za vojsko; demonstracije zo"er Nemčijo se ponavljajo; >»*zročajo in vodijo jih dijaki. Američani ftoze še z dveletno vojsko. Na avstrijskih ladjah, ki so jih zaplenili, so stroji uničeni. Diplomatske zveze z Avstrijo so pretrga-»e; s tem še ni rečeno, da smo tudi mi v vejnem stanju z Ameriko, kajti možno je razmerje, kakršno je bilo mecl Nemčijo in fcalijo, ko je Italija nam napovedala vojsko, Zarfa miru. Brzojavni kor. urad je pooblaščen razglasiti: Vlada avst.ro-ogrske monarhije jo brvedela za izjavo, ki jo je dne 11. aprila i. razglasila začasna ruska vlada. Iz je spoznala, da Rusija nima namene« da bi »gospodovala drugim naro-jim jemala njihovo narodno ded-Wino in silovito zasedala tujo zemljo, ►ač pa da hoče dose.fi trajen mir na te-■e'ju pravice narodov, da sami ocllo-•ejejo o svoji usodi.« Ker je tako vsemu svetu razodeto, ltusija ni več primorana bojevati se jja bramho in svobodo svojih narodov, »er so tor<.\j cilji začasne ruske vlade in zaveznikih vlad isti, tedaj se ne te&ko na\la pot do sporazuma oso- bito, ker Nj. Veličanstvo cesar avstrijski želi sporazumno z zavezniškimi vladarji živeti vbodoče v miru in prijateljstvu z ruskim narodom, ki bo v svojih notranjih in zunanjih življonskih pogojih zavarovan in zadovoljen. Tudi Nemčija je podobno označila svoje stališče nasproti Rusiji z zagotovilom, da drugega (Nemčija in Avstrija) ne žolita, kakor da. bi živeli s svojimi zadovoljnimi sosedi složno in prijateljsko. — Iz Londona poročajo, da bo napravil papež v najkrajšem času nov korak, da se doseže mir, in sicer na podlagi vseh posameznih podrobnosti. Svetovna vofska. Položaj na italijanskem in na ru-sko-romuuskem bojišču ncizpre-menjen. — Ognjeviti! ofenziv» na francoskem bojiHču. Strahotni topovski boji. Sovražnik napenja vse sile. — V marcu in aprilu potopljene ladje. VOJSKA Z ITALIJO. Od časa do časa zbesni topniški boj, tuintam se spopadejo patrulje. Tako so 11, t. m. zvečer napadli naši naskakovalni oddelki sovražnikove jarke vzhodno od Sp. Vrtojbe in ujeli 140 Lahov, uplenili pa dve strojni puški in tri metalce min. Pri Tolminu je naš oddelek premagal in uničil posadko nekega italijanskega opirališča. Enak položaj je tudi na Tirolskem, kjer se morajo naši vojaki boriti še vedno s silnim snegom in nevarnimi plazovi. RUSKO-RQMUNSKO BOJIŠČE, Kakor da bi se oba nasprotnika zmenila, da ne bosta napadala, tako mirna sta postala. Tuintam strelja po malem topništvo, pehota pa počiva v jarkih. Drzni poleti naših zrakoplovcev. Na romunski frorti so naši letalci dosegli dne 3. aprila lepe uspehe. Neko naše letalo je v zračnem boju sestrelilo sovražnega letalca, Napad je bil tako drzno silovit, da se je sovražnikovo letalo dvakrat prevrglo in padlo med lope vzhodno od Trotusa. — Isti dan se je neko drugo naše letalo med opazovalnim poletom zapletlo v boj z dvema nasprotnikoma. V ljutem boju je naše letalo premagalo oba sovražnika, da sta se morala spustiti na tla. FRANCOSKO BOJIŠČE. Velika spomladanska oienziva naših sovražnikov na Francoskem traja že cel teden Pričela se je za nasprotnike pod zelo neugodnimi okoliščinami. Računali so, da bodo zavezniki vsi kmalu in od vseh strani napadli osrednji državi, toda Cador-na, kakor se zdi, nima poguma in bo menda raje počakal na našo ofenzivo. Rusija pa po revoluciji ni več zmožna uspešno podpirati angleško-francoske ofenzive. Tako morajo zaenkrat Anglpži in Francozi sami po kostanj v žijavico. Sovražnikove račune je pa zmešalo zlasti Hindenburgovo umikanje- Kakor se sedaj vidi, je bil Hin- denburg pravočasno spoznal sovražnikovo namero: napasti pri Arrasu in v prostoru med Reimsom in Soissonsom. Ko bi se ne bili Nemci o pravem času umaknili, bi bila prišla sedaj v veliko nevarnost vsa nemška fronta in nastala bi bila velika zmešnjava. Ko so Nemci izpraznili ozemlje ob Oisi in Ancri, je padel sovražnikov načrt naenkrat v vodo. Ker so bili pa že popolnoma pripravljeni za ofenzivo in so imeli že vse šile pripravljene in so se bali kakega presenečenja od nemške strani, jim ni kazalo drugega, kakor udariti. Strahovitost na nemško - francoskem bojišču. Dne 9. aprila so se začeli na prostoru med mesti Lens in Arras in pa ob Aisni med Soissonscm in Reimsom morda doslej najbolj krvavi boji. Na tisoče in tisoče topov grmi, da se daleč naokrog trese zemlja- Sovražnik na 150 km dolgi fronti kar obsipava nemške postojanke. Pri Arrasu je bil topovski ogenj tako hud, da je bila prva nemška črta popolnoma odrezana od rezervnih čet, ki niti na pomoč niso mogle vsled zapiralnega ognja. Ker so se tu morali Nemci umakniti, morajo Angleži premikati svoje topove, zato je na tem prostoru nekoliko ponehal topniški orkan, ki pa ob Aisni divja dalje z nezmanjšano silo. Infanteršjski boji so se v večji meri razvili le pri Arrasu in pri St. Quentinu. Po silni topovski pripravi so angleške čete pri Arrasu naskočile nemško črto. Angleži so baje pripravili za napad 1 milijon vojakov, Vsled prevelike sile so se morali Nemci umakniti za kakih 5 km. Angleži so osvojili nekaj vasi, niso pa mogli prodreti nemške črte. Nemške rezerve so ustavile napredujočega sovražnika, napravile celo nekaj protinapadov, ujele blizu Arrasa nad 1000 sovražnikov in uplenile 27 strojnih pušk. Hudi pehotni boji so zadnje dni divjali tudi okrog St. Quentina. Velike izgube, Samoobsebi je umevno, da sta morala pri teb velikanskih bojih imeti oba nasprotnika silne izgube. Izgube Angležev so tako velike, da so morali ustaviti svoje prodiranje severovzhodno od Arrasa; poveljniki so morali pošiljati vedno nove divizije v boj. V ognju je bilo 20 do 25 indijskih divizij. Tudi nemške izgube so občutne, kakor naznanja nemško uradno poročilo. Trpeli sta zlasti dve diviziji, med temi ena bavarska. Angleži so od 3. do 13. apr, ujeli 13.000 Nemcev in uplenili 186 topov, 84 možnarjev in 250 strojnih pušk, če je verjeti njihovemu poročilu. Sovražniki napenjajo vse sile. Švicarski listi pišejo, da bodo Francozi in Angleži napeli vse sile, ker hočejo, da se vojska odloči. Angleži skušajo prodreti nemško bojno črto ob potoku Scarpe vzhodno Arrasa, obenem pa razbiti vso nemško črto. Angleži in Francozi morajo hiteti, ker sicer se lahko zgodi, da sklenejo Rusi pr-seben mir. PODMORSKA VOJSKA- Uspeh v marcu. Kolikor je dosedaj znano, so v mesecu marcu avstrijski in nemški podmorski čolni in bojne ladje po-tojpile 435 ladij, ki obsegajo 861.000 ton, Ako prištejemo že prej potopljene ladje, znaša skupna prostornina 1 milijon 640 tisoč ton. Najmanj za 1 milijon ton je bilo potopljenih samo angleških ladij. To je za Anglijo hud udarec, ker je popolnoma navezana na dovoz po morju. Zato ni čudno, če iz angleških listov in ministrskih govorov vedno bolj zveni skrb za bodočnost. — Italijanskih ladij je bilo v marcu potopljenih za 290.000 ton. Italijanska trgovska mornarica bo te izgube težko nadomestila, AMERIKA V VOJSKI. Načrti Amerike, Ameriška vlada je izdala poročilo, da bo podpirala svoje zaveznike z brodovjem, jim dobavljala muni-cijo in posodila 3 milijarde dolarjev. V enem letu hoče Amerika izvežbati milijon vojakov, drugo leto drug milijon. Dokler ne bo izvežban prvi milijon, ne namerava poslati čet na evropsko bojišče. General Joifre v Ameriki, Amerika pravzaprav nima še nobene armade. Tisto malo čet, kolikor jih ima, ne zadostuje niti za stražo pri železnicah, mostovih in pri obrežju. Armado bo treba šele ustvariti. Francoska vlada je zato poslala v Ameriko vojaško komisijo pod poveljstvom generala Joffra, ki naj bi izvežbala ameriško vojsko. nil proti Vipavski dolini. Gromki živio-klici so ga spremljali povsod. Pri posameznih četah so se avtomobili ustavili, da je izročil cesar hrabrim vojakom cesarske pozdrave, t Anton štritof. Nenadoma In po kratkem bolehanju je umrl v Ljubljani dne 14. aprila ravnatelj II, drž. gimnazije, Anton Štritof. »reželna gasilska zveza« je imela 10. aprila 3. občni zbor, ki so ga je udeležilo 46 odposlancev. — Gasilski zaklad znaša okrog 200.000 K. Deželni odbor tekom vojske ni delil podpor — razen nekaj izrednih —, ker ni oseb, ki bi imele odgovornost za društveno orodje in premoženje. Po vojski bo treba izdatnih podpor. Smrtna kosa. V D obre polj ah je umrl posestnik in trgovec g. Jožef Štih. Pokojni je bil več let župan podgorske občine ter v vsakem oziru zvest in odličen pristaš S. L. S. Svojega prepričanja ni nikdar skrival; vseskozi pošten, ljudomil in dobrega srca — je izdatno poclniral katol. izobraževalno in kul- Ameriški vojaki-mornarji. Nemški podmorski čoln ob ameriški obali. Iz San Francisco brzojavljajo, da so opazili pred tem pristaniščem v Tihem oceanu nemški podmorski čoln. Tudi pri otokih Betmada in pri Portoricu so se pojavili. Tedenske novice. Cesar zopet na naši Ironti. Na velikonočni torek se je pripeljal cesar Karel v Postojno, K sprejemu je prišel armadni poveljnik pl, Boroevič in deželni predsednik branjski grof Attems, Na poti proti Trstu j« monarh obiskal in nadziral rezervne Me ter pripel raznim odlikovancem Castle svetinje. Med odlikovane! se je najbolj joetuvü neki častniški namestnik, ki mu 'eras* Hrabra prsa bronasta, mala in velika irebrna ter dve zlati hrabrostni svetinji, 4a Opfcini je posetil cesar vojaški dom. V Trst je dožel nenapovedan, iz Trsta pa kre-41 turno delo ter bil takorekoč 'duša katol. napredka in gibanja v domačem kraju. Bog mu bodi plačnik! Treslo se je, V krškem iz Srežkcm okraju je KI 10. aprila nekaj minut čez tretjo uro zjutraj zopet močan potres, ki je ljudi nanovo prestrašil ter povzročil marsikje novo škodo. Čulo se je obenem čudno podzemeljsko bobnenje. Umrla sta nadučitelja v p. g. Ivan Trojar na Bledu, mož blagega in globo-kovemega srca; in g. Niko Stanonik, bivši nadučitelj v Selcih pri Škofji Loki, dobra in poštena duša'. Pokopan je bil v Ljubljani. Bog jima daj večno plačilo. Hud udarec je zadel 11. aprila Me-žnarjevo družino v Podskrajniku pri Cerknici, Najmlajši sin je našel ročno granato ter jo skrivaj prinesel na dom. Zvečer se je z njo v kuhinji igral. Razletela se mu je v roki ter ga na mestu ubila; zraven njega sta bili zadeti še dve sestri in mati, ki so vse kmalu iz- dihnile. — V krajih, kjer je vojaštvo, bi bilo treba v šoli otroke poučiti, kako nevarne so take stvari! Na dražbi je kupil graščino in posestva na Grabnu pri Novem mestu les, ni trgovec g. Iv. Jalen iz Radeč na Gorenjskem za 303.000 K. Plazovi. Iz raznih krajev na Tirofc skem pišejo, da so pretečeni leden silo, viü plazovi napravili ljudem veliko škode v gozdovih, pa tudi na poslopjih in živini. V kraju Jaufental blizu Ster-zinga je bilo v neki hiši podsutih 10 oseh: 351etna mati in otročiči v starosti do 10 let. Rešen je bil samo en deček. > Vojaške novice. Skupni avstrijski vojaški minister je postal Rudolf Stöger-Steiner pl Steinstätten. Novi član avstr. kabineta je znani vojni poveljnik, ki smo o njem nedavno slišali, da se je tako pohvalno izrazil o našem ljudstvu o priliki odlikovanja. župana Arha v Bohinjski B?< strici. Ob izbruhu vojske je bil pride-Ijen armadi generala Auffenberga, ko se je pa Italijan izneveri!, je stopil na čelo nekega armadnega zbora na soški fronti. Dosedanje izkušnje so najbolje -pričalo za novega vojnega ministra, Kkscelenca Stöger je rojen 1. 1861. na; štajerskem. Odlikovanje. Naš marljivi dopisal iz Galicije g. poročnik Jože Barle, ki,eb i nahaja sedaj na dopustu v Dol» niču I na Dol., je bil za dolgotrajno in zvesto službovanje na ruski fronti odlikovan s častniškim zaslužnim znakom »Signum laudis«. Linški škof na fronti. Po praznikih se je podal škof iz Linea, dr. J. M. Gföllner na južno fronto, kjer je obiskal zgornjeavstrijske vojake. Spremljal ga je kanonik dr. Mayböck. V prid vojakom. Za vojaške domove in nabavo knjig vojakom je dovolil dež. odbor kranjski prispevek 4000 K. Za vojne aomove je prepustil neki neimenovan dobrotnik v X. okraju na Dunaju zemljišče in stavbišče, ki je vredno 800.000 K. Skupno pismo. Od vseli strani dobivamo pisma domačih, celih vasi in okrajev — s pozdravi namenjenimi ljubim slovenskim fantom in očetom, kt se žrtvujejo za nas in tvegajo življeajc za domovino. Tako pismo smo dobili tc j dni iz Adlešičl ■— Naši dragi vojaki dobro vedo, da jih pozdravljamo, da jim želimo zdravje, pomoč in tolažbo к neba., srečno vrnitev in skora jšen mir. Za vse to prosimo vsak dan ljubega Bog»; v te namene darujemo sv. obhajila. Naj to zagotovilo potrdimo tudi danes s mi vrsticami in z obljubo, da ne prenehamo moliti za mir, dokler nas Vsemogočni ne usliši. — Posameznih pozdrH vov na fronto pa ne moremo sprejef mati, ker bi nam zmanjkalo prostor«! za druge stvari. Takih je malo. V Breznu ob Dravi ima ondotni cerkveni ključar J. Rižnlk v tojni osmero sinov, ki so äe vsi «iravi. Za naše dnL Sloveči tirolski pro-povednik Tauler je sroCal nekoč starega, bolnega, pohabljenega berača, pa mu jo voSčil »dober dan«. — »Se nisem imel nikoli slabega dne« — mu odgovori prosjak. Tauler misli, da je berač slabe volje in brez tolažbe, ali pa da slaba sliši; zato zakliče glasneje: »Sem hotel reči: »Bog vam daj srečo!« — »Saj nisem bil še nikoli nesrečen; meni ee godi vse po moji volji.« — »Kako to? Saj ste vendar tako ubog, betežen, slaboten in pohabljen!« — »Vidite,« pravi starček, »jaz nikoli nič drugega nočem, kakor kar hoče Bog sam; zgodi se pa vedno le to, kar Bog hoče, torej se zgodi tudi to, kar jaz hočem. Komur se pa Itako godi. kakor sam hoče, ta je ven-Eiiar srečen.« Iz tega modrega odgovora povzamemo za sedanje grenke čase lep in to-lažljiv nauk zase, iz njega bo zajel to-lafibo morda tudi marsikak trpin tam na fronti. Glejte, ljubi vojaki, Vaša trda m ostra služba na bojišču je končno tudi služba, ki velja Gospodu voj. trum; kajti vi ne služite le cesarju, domovini, marveč Bogu, ki Vam jo odločil seda-oje življenje in sedanje stališče. Ako izwÄite svojo težko nalogo boguvdano m fe ljubezni do Boga, je to Bogu do-padljivejša služba, kakor če bi šli v sa-nwio in ga tam noč in dan slavili, Kakor i.e bi razdali svoje imetje med ubo-pe, ali se podali v neznane kraje na o*lo pot. Prvo in glavno je, da smo polnim možje na mestu, kamor nas Bog postavi. Ljubi Bog šteje Vaše potne raffe* vsako solzico, vsak vzdihi jaj, vsak Posnemajmo, kolikor moremo, «orajšnjega berača. Tožiti in obupa-** — ne pomaga nič: s tem se ne oprostimo ne nočnega straženja, ne итијспја, ne pomanjkanja, ne bojev. <7r z Bogom drži, s tem bo držal Bog . ni rekel zastonj: »Moj jarem je »<««ak, moje breme je lahko!« vaJ?*sra£no število, če bi bili prazno-m vražam vdani, bi rekli: Veliko nL? мГ s?>ražnikoy, ki so naši zavez-'»« Nemčiji vojno napovedali, a zmo- KkLSe ■ ° nič' ker se iih nateplo J r»vno za takozvano nesrečno Francija, Anglija, Jteiiii ' T blJa- Crnagora, Romunija, Ä Japonska, Portugalska, Kitaj-■•««. «ov. Amerika, Kuba.) 1^^ар1лп,1епе Iadie- v južnoameriških P»»«aniščih so zaplenili 122, v severo- KKÄP2 98 ladiJ" v sk»r>ni prostor-рт» 1,050.807 ton. i'3MaAftAmerikl se Priglasilo okrog PJW0 prostovoljcev; imeti jih hočejo ikeeJÜ JO"a- Z °7-irom na opozicijo v K?! si ameriška vlada ne tipa za-P„VriSlIne vojaške službe. »«a: Vorn-*0 .pos,aH- in vsem zna- J. Kar innMV°K! Zj vrl»aT kamn'": J- Ranlin-«UÄ j j'ft Kenda, Andr. Ivanuša, Val. Ver- «vka I X imeIJ.cr', Sabodič, M. Kocjan, ' Jr.Fr- Carl-, Val. Sušnik. Manuel Trt!;~pG^,.°P?ičarii: J■ Godec, ' Križnik, Leop. Poljanšek, J. Jaklič, Cabr. Fajt, Fabjan PovSner, J. Dbulnik. — Slav. fantje in molje na Krasu: AL Vodopirec, Fr. Bab-«It. L. Podgornik, Mih. Hartman. L Korltnik, Fr. Lipa», St. Kovalič, M. Stare, M. Trampui, Joi. Pavliio, J, BenčiC, B. Erjavec, M. Črnetič, A. Para-pat, M. Floriden, A. Rudolf, J. Zrlniek, J. Oablno. — S!or. ranjenci Iz čeških Budfejevict A. Zupančič, Dol Ponikve j K. Bertoncelj, Gorenjava» pri Šk. Loki; M. Stcniak, Gor. Grad; A. Ručna, Kobarid; J. Kitak, Štaj.; M. Belušič, Istra. — Slovenski fantje visokogorske stotnije . . .: des. V. Hrovat, Jesenice; inf. J. Pugel, Struge; L Skulj iz Ponikev; M. Dakskobler is Nem. rota; A. Mužina, Log; A. Hrovatin, Šmarje pri Kopru; J. Grgole, Gorica; Fr, Kavčič, Iv. Kavčič, oba iz Tolmina; P. Frellh iz Sorice, M. Cesar, Boh. Bistrica; Ir. Gemšič, Ig; M. Progar, Mirna ped; Iv. Zorman, Cerklje. — Iz Tirol! Fr. Lokar, Št. Rupert. — Naši slov. junaki na tirolskih hribih, ki se obenem zahvaljujejo tovari-žem-rojakom na romunskem bojišču za pozdrave: J. Koritnik, F. Gorle, J. Grubar, N. Blzlf, A. Morels, J. Žugič, J. Sršen, J. Hribar, N. Stopar, A. Smrekar, J. Zaletel, A. Cešarek, M. Deržaj, J. Jaklič, J. Peščica. — Iz daljnih tirolskih gora: des. Andr. Birtič, Dobrova; A. Rus; inf. M. Brenčič, Notr. Gorica; J. Ogrin iz Bevk, J. Rupnik, Črnivrh. Razne novice. Nesreča na Donavi. Blizu Budimpešte sta v noči dne 11. aprila trčila skupaj dva donavska parnika. Parnik »Zriny« se je potopil. Utonilo je 30 potnikov od 480 ljudi, ki so bili namenjeni v Belgrad. Nesrečo je baje povzročila gosta megla. Prva pošiljate v romunske pšenice je došla pretekli teden na Dunaj — in sicer po Donavi. Vsak dan je pripeljejo baje 60 vagonov. Z zeljem je treba prav ravnati. Pri tvrdki di Pauli v Eggenburgu pri Gradcu se je pokvarilo 100 tisoč kilogramov zelja; porabili ga bodo za gnoj. Škode je 90.000 kron. 25 mil:jonska zapuščina, V Florenci je umrla 85 letna vdova bivšega predsednika trgovske in obrtne zbornice v Trstu — barona Karla Reinelt, baronica Angela pl. Reinelt. Po smrti svojega moža se je preselila v Benetke, nato v Milan, začetkom vojske pa v Florenco, kjer je umrla. Glasom oporoke pripada sedaj vse premoženje barona Reinelta (okrog 25 milijonov kron) avstrijski državi kot glavnemu dediču. Zaklad. V kraju St. Pantaleon oh reki Ini na Zgor. Avstrijskem sta kopali na vrtu nekega posestnika dve dekli in en ruski ujetnik. Pri tem so naleteli na pokrit lonec, v katerem je bilo 1435 malih in 27 velikih srebrnih tolarjev ter pet zlatnikov. Večinoma ima ves ta denar letnico 1438. Milijon kron za javni blagor je razdelil Filip Knoch, tovarnar usnja in jermenar v Celovcu od sedanjega vojnega dobička. Za svoje delavce je določil 400.000 K, za svoje uradnike 300.000 K, ostali znesek 300.000 K je izročil deželnemu predsedniku za koroške družine, ki so med vojno brez lastne krivde obubožale in za revne, da se jim kupi živil. Najboljši mtlodar. Zbirka prostovoljnih darov v blagu je tudi v lavantinski škofiji precej dobro uspela. Z nabranimi živili je bilo obdarovanih do 7Ü0 mariborskih revnih družin, deloma so pa nabrano blago razdelili med 24 tovarniških in rudarskih podjetij v prid delavcem na Štajerskem. Umrl je v Trbovljah 29. marca posestnik Fr. Vidmar. Pokojnemu skrbnemu gospodarju in zvestemu »Domoljubovemu« naročniku naj sveti večna luč! Za Avstrijce, ki so se vrnili v domovino iz sovražnih držav ter se nahajajo y bedi in stiski, je ustanovljeno na Dunaju posebno društvo pod predsedstvom najvišjega dvornika princa Konrada Hohenlohe. (»Hilfskomitet für aus dem Feindesland ausgewiesene Österreicher« — Dunaj, III,, am Heumarkt 10.) V prvem letu poslovanja je dobilo podporo, delo ali službo 1010 rodbin s 3388 osebami. Odbor je razpolagal z glavnico 667.568 K 53 vin. Izdatki so znašali 171.154 K 03 vin. Odbor želi, da se mu naznanijo tudi v bodoče na zgorajšnji naslov oni Avstrijci, ki so se vrnili v domovino in se nahajajo v stiski. Bivši ruski car ima 2Џг milijona razpoložljivega denarja v gotovini in v papirjih; približno toliko znaša premoženje bivše carice. Otroci so pa bogatejši; bivši carjevič ima 14 milijonov rubljev; njegove štiri sestre {velike kneginje Olga, Tatjana, Marija in Anastazija) premorejo skupno ' 40y2 milijona rubljev. — Rusija pa še ni složna. Zdi se, da ima nova vlada vedno manj moči; vladata v resnici delavski in vojaški odbor. Nemala sprememba. V Peter Pavlovi , trdnjavi v Petrogradu je sedaj zaprtih 35 odličnih državnikov in ministrov. Dcbrova pri Ljobljani. Umrl je 8. t. m. posestnik Jožef Sametorčan, donia iz Vrhove pri Dobrovi. Bil je 9 mesecev v ruskem ujetništvu; ob izmenjavi invalidov in bolnikov se je vrnil v domo-I vino, kjer e po daljšam bolehnnju umrl. Naj po-i čiva v miru v domači zemlji! Iz Hotedršicc. Na praznik Marijinega Ozna-: njenja je umrl posestnik g. Josip Albreht v najlepši moški dobi, star 39 let Ob mobilizaciji se jc , tudi on odzval klicu domovine ter hitel pod bojni i prapor. Bil je v vojni službi, kjer si je nakopal težko prsno bolezen. Zdravil se je v mnogih vojnih bolnišnicah ter bil končno odpuščen domov. Po-I kojni je bil občinski svetovalec, član krajnega šolskega sveta, odbornik domače posojilnice, vsekdar odločno krščanskega mišljenja, zraven pa vzoren gospodar. Zelo lep pogreb jc pričal, da je bil pokojni splošno priljubljen in res mož na svojem mestu. Počivaj v miril! Gospodarske stvari. Gospodarski in tržni pregled. Vojaški dopusti. Po cesarskem razglasu v »Wienerzeitung« dne 31. marca se dajo vojaški dopusti samostojnim kmetovalcem, najemnikom, vinogradnikom, kolarjem in kovačem, potem najbližjim domačim, sinovom, bratom in pastorkom gospodarjev; obrtnikom le, če na deželi samostojno izvršujejo svojo obrt,. Za dopust morajo prositi pri raportu, ker pravico dovoliti dopust ima dotični poveljnik. Spisanih prošenj, uradnih potrdil ali drugih dokazil ni treba. Pismenih prošenj za dopust ne bodo reševali. Dopust se dovoli najmanj za 5 tednov. Po možnosti se bo dopust tudi večkrat, dovolil. Vsak mora delati 5i v domači občini. Če je njegovo delo pred potekom dopusta končano, mora po navodilu občinske oziroma žitne komisije tudi drugim pomagati, drugače je treba precej nazaj. Dobiček pri mesu. Po mestih se zelo pritožujejo, da ni pravega razmerja med cenami živine in mesa. Izračunali so prav natančno, koliko je dunajski mesar zaslužil pri srednji govedi v miru ip koliko zdaj ob vojski. Če je imela te-lica 512 kg ä 72 vin., je dal mesar zanjo pred vojsko 368 K 64 vin. Stroškov je imel: 18'20 K užitnine, 1'20 K sejmišče, 3 K dovoz, 5 K klanje, 2 K klavnica, skupno 29 K 40 vin., torej vseh stroškov 39804 K. — Dobil je za kožo (40 kg) 40 K; za drob in kri 80 K 53 v.; mesa je bilo 270 kg, ki je zanj dobil (obenem s kostmi, glavo in nogami) 415 K 21 v. Zaslužil je torej čistega 97 K 70 v. Zdaj zasluži pri telici enake teže 609 K 88 v. čistega. Dunajčani pravijo, da se mesarjem predobro, kupcem pa preslabo godi. Na Dunaju so vpeljali ceno ljudsko meso — 1 kg po 8 K. Mesarji bi smeli k temu mesu največ 20% — to je peti del priklade dati. Zdaj se Dunajčani zato pritožujejo, da mesarji kaj radi priklado malo primaknejo. Navadno je je okoli 30%, včasih tudi polovica. Ta priklada so skoro same kosti. Ceno ljudsko meso velja potem 16 K. Težave na kmetih. Pri nas so zdaj povsod za živino najhujši časi. Pri-m an j k u j e krm e. Letos je tem hujše. ker je pomlad tako pozna. Druga leta smo o sv. Jurju za silo že kosili ali zunaj pasli, letos za to še podobno ni. — Prav občutno primanjkuje semenske pese. Ravno letos bi bilo treba, da bi sejali prav obilo pese, ker se je bati, da bo košnja bolj slaba. Umelnih gnojil ni bilo mogoče dobiti, prevažanje gnojnice je bilo zaradi slabega vremena pozimi skoro nemogoče. Če je sena malo, je pesa pri molznih kravah prav dobro nadomestilo. Kdor more, naj veliko pese vseje. Izmed vseh pridelkov je tudi najbolj varna. — Potem ne bomo drugo leto v taki zadregi, kakor smo zdaj. Sadite fižoli Cena našemu fižolu se bo zelo zvišala. Pravijo, da utegne imeti ceno do 80 K za 100 kg. Sadite ga kolikor mogoče veliko. S tako ceno se trud tudi izplača. Fižol je močna in krepka hrana. Kam se steka denar. Na Ogrskem in pri nas so razni špekulanti zaslužili velike vsote. Tako pripovedujejo o nekem možu, ki so ga pred vojsko rubili, da ima zdaj čez 30 milijonov kron. Pridobil jih je pri kupčiji z živino. Kakor se kaže, hočejo ti bogatini, ki so si z lahkim trudom pridobili veliko premoženje, nakupiti kolikor mogoče veliko zemlje na kmetih, ker vedo, da bo zemlja imela vedno svojo vrednost. Ministrstvo na Ogrskem je torej odredilo, da mora vsak, ki hoče posestvo prodati, napraviti ponudbo posebni komisiji, ki bi kupovala in prodajala brez dobička. Če ta v določenem roku posestva ne prevzame, ga sme tudi drugim prodati. 6> Ko bi pa kupec kupljeno posestvo na drobno prodal, bo plačal 25% kupnine posebnih davkov. Pri nas kupujejo razni veljaki posestva prav na isti način, kakor na Ogrskem. Predsednik žitno-prometnega zavoda Mendel je obenem predsednik ankerkruha, ki se peče za Dunajčane. Med vojsko je že več posestev nakupil. Ta mož je tudi priporočal, naj se mlada živina kolikor mogoče — kakor sovražnik naše prehrane — po-bije. Redi naj se le živina, ki da meso, mleko in mast. Bog ve, kako si g. Mendel to misli. Dozdaj smo menili, da iz mlade živine zrastejo močni mesnati voli in pridejo dobre mlekarice, iz mladih pujsov jeseni in pozimi debeli pre-šiči. Zdaj se bo menda vse to kar celo poleglo. Ti bogatini pa tudi mislijo svoj lahko zasluženi denar na tujem zavarovati. Boje se, da bodo v vseh državah, ki so v vojski, po miru davki zelo veliki, v nevtralnih državah pa nižji. Radi bi torej denar spravili iz države. Seveda bi naš denar za tujega zamenjali, kar bi našemu vrednost zmanjšalo. Nemška vlada je torej določila, da mora vsak, ki se hoče izseliti, založiti 25% premoženja za poznejše davke. Kdo preprečil? Nekoliko se je tudi izvedelo, kako je bilo z ono drago tur-ščico po 2 K 1 kg. Na Ogrskem so rekvi-rirali turščieo po najvišjih cenah. Ko je naša vlada zahtevala, naj se ji da za prehrano naših ljudi potrebno žito, so rekli Ogri, da bodo imeli komaj zase zadosti. Na tuje ће prodajo nič. — Pod roko se je pa vendar lahko dobilo žito in sicer 100 kg za 175 K v Budimpešti. — Pri nas bi mnogi radi, zelo radi kupili tudi to drago turščieo. Kaj jim pomaga denar! Pravi zločin nad reveži so napravili oni, ki so to preprečili. Argentinija je prepovedala izvoz žita. To je žalostna novica za naše sovražnike. Lani so izpeljali iz te dežele 227.320 vagonov pšenice, 286.720 turšči-ce in 78.473 ovsa, skupno 592.513 vagonov žita. Veliko so si prizadejali Angleži in Francozi, da bi preprečili to prepoved. Vse ni nič pomagalo, ker je bila letina tako slaba, da bo še za dom komaj zadostovalo. Lani so pridelali 469.800 vagonov pšenice, letos le 216.060; ovsa lani 109.300, letos le 48.800. Najhuje je pa s turščieo. L. 1915. so je pridelali 859.200 vagonov, letos le 150.000. Angleški agenti so tako divje kupovali, da so bile letošnje cene žita še enkrat višje, kakor lani. Vse domače prebivalstvo je to draginjo prav težko občutilo. Prepoved turščieo izvažati iz Argentinije bodo tudi v Severni Ameriki prav težko občutili. Kakor se kaže, bodo stradali ljudje po vsem svetu. Sedanje cene pšenice v nemških markah (okoli 1 K 60 v.) so sledeče: New York (najboljša dulut.) 36'06; Či-kago za maj 3012; Argentinija 26'25; London (domače blago, tuja je veliko dražja) 35'39. Pariz 50 tuja, domača (določena cena) 26'73. Rim: tuja 50, domača 29'16. Švica 50. — Petrograd 31'5 pšenica, rž 25"6. Danska: tuja 48'50, dnmača 23'bO. — 1 kg kruha pa stane v nemškili vinarjih: London 56, Pariz 42, Rim 46, Švica 51, Danska 78, Moskva 36 ržen, 39 pšeničen posla jen, 84 najfinejši. Na Francoskem in v Švici doplača, država milijone, da morejo ljudje kruh po ceni dobiti. Rusi i>odo prodali Angležem in Francozom 400.000 vagonov žita. Vprašanje je le, kako ga bodo ti domov spravili. Plačali jo bodo najbotySo 1 stot 55'13 M, skoro 80 K, slabšo pa 47'25 M. Občni zbor »Mlekarne v Št. Lovrencu« bo 22. aprila popoldne ob treh v pi-tališču. — Zopet vabimo vse znance ta. prijatelje od blizo in daleč, da se ga udeleže in se sami prepričajo o ugodnem napredku lepega zavoda. Domo-nili se bomo obenem, kako bo zanaprej z prešičerejo in napredkom v gospodarstvu. Povabljene so tudi žene in dekleta. Zvonarjeva hči. (Povest. Spisala E, Miller. — Priredil Fr. Steržaj.) (Dalje.) V tihem molku je korakalo nekaj mož z nosili skozi temno noč, »Kam naj ga denemo?« vpraša pevi nosač. »K zvonarju! Z njim sta bila posebno prijatelja,« pravi eden. In sprevod se fe obrnil v breg. »Kdo neki jc?« so se šepetaje izpraše-vale ženske, »Čudaški učenik,« so odvrnili otroci iz sprevoda. »Luterski je,« pripomni pekova žena ter pristavi sočutno: »Gospod, daj mu večni mir in pokoj!« »Saj je komaj eno uro od tega, kar šel tod mimo,« se oglasi gostilničar Mc-dvedšček; »še ,lahko noč' mi je voščil, česar ni še nikoli storil. Mislil sem si ž«, kaj neki to pomeni. No, pa saj pred smrtfo ima vsak človek jasne trenutke.« »Da, da! Prav dobro jo je mahala pritrdi modri brivec, »toda čisto popolnoma trezen pa ni bil, sicer bi se bil dal ostrift kakor drugi pametni ljudje. On pa že pel let ni videl moje brivnice od znotraj.« Stari zvonar Rudnik pa se je onesvs stil in se zgrudil v naročje Roziki, ko «o prinesli mrliča v sobo., kjer je še malo poprej tako upapolno kramljal in koval načrte s starim mojstrom. Položili so truplo starega učenika ozko klop pri peči, Rozika je pa prižgal' posvečeno svečo poleg njega. Mrlič je, ona pa ni razmišljala, katere vere je bil. Še noč je prišel luterski pastor, ki je odredil vse potrebno in se zahvalil zvonarjevln za gostoljubnost, ki so jo izkazovali mrtv*' mu v življenju in še po smrti, ter jim 0®' enem razložil, kakšen razloček je med katoličani in luterani. »Luč lahko gori, saj nič ne koristi njemu, vam je pa le v tolažilo,« je dejal pastor zasmehovalno. Tukaj pač ni mogel ničesar prepovedati; še bolj prav se mu je zdelo, ko je pomislil na razmerje med domačo hčerjo in luterskim pomočnikom Henrikom. Boljše je, če te ljudi pridobi izlepa, kakor z osornim naslopom. To dobroznano katoliško podjetje zvonarjevo, edino svoje vrste v obližju — si je mislil — naj le pridobi luterskega sogospodarja. Kolikormogoča prijenljivost je na pravem mestu. Črez dva dni so prišli nosači po uče-nikovo truplo. Ker ni bil pristojen v Pt., so ga morali nesti na lutersko pokopališče v soseščini po isti poti, koder je šel tako upapoln pred par dnevi, k večnemu počitku. »Pol pota je šel čudaški učenik sam,« so dejali ljudje, »pol pota ga morajo pa drugi nositi.« Pred katoliško zvonarjevo hišo se je zbralo lutersko ljudstvo. »Kristus — je — moje — življenje,« so prepevali šolarji v zategnjenem, enoglasnem zboru. Ti so otvarjali sprevod. »Ali nimajo križa?« je preplašeno vprašala Rozika svojega brata. »Miruj, saj je bil luterski,« ji je šepe-taje odgovoril. V zadr egi je sklonila glavo in nehote ji je prišlo na misel: »Tako bodo nekoč nesli tudi našega pomočnika Henrika iz hiše brez Križanega, dasiravno z menoj vred veruje vanj kot v svojega Odrešenika.« Medtem je korakala mladina že proti trgu. Bradati možje v širokih, črnih plaščih so nosili truplo, s črnim prtom pogrnjeno. Nato je po dolgem presledku sledil pastor. V odmerjeni daljavi jc molče korakal, gledaje v tla, vaški župan, učitelji iz okolice in med njimi ves upognjen in potrt zvonar Rudnik. Ta udarec je bil prehud za starega mojstra. V treh mesecih dva nenadna mrliča, Poleg tega so ga še mučila vprašanja: Kam z njegovimi računi? Ali imam pravico do njegovega izuma, do dobička, ki ga bom dobil iz njegovih proračunov, iz njegovega življenjskega dela? Kako naj ravnam? Ali ima dediče, in kje? Saj ni nikoli govoril o sorodnikih! Kaj naj storim? Sprevod je bil precej dolg. Žito je bilo spravljeno v kozolcih, otava tudi, in tako 80 ljudje imeli čas pasti svojo radovednost, Prodajati zijala in paziti na besede, ki jih bo pastor povedal: Ali je bil mož umorjen, a'!" je umrl navadne smrti, morebiti bo izrazil svoje mnenje o rajnem učeniku, če je t>il nekoliko zmešan aH podoben drugim, zdravim ljudem. Gotovo bo danes nekaj posebnega. Marsikoga je mikala že ne-vania pot ob gozdnatem, skalnem obronku. J oda — naposled je veličastvo smrti prevladalo vsako nizkotno radovednost. Ob začetku gozda so nosači položili nosila na tla; ravno tukaj so ga dobili mrtvega Na obrazu je ležal in na njem ni bilo znamenja življenja. ,. Pričela se je temačna, ozka pot skozi listnati gozd. Šolarji so začeli iznova zbor-no pesem: »V grobu je mir«. Ostali so z nižjim glasom spremljali. Nosači so si nato delali pot skozi nizko, vejnato drevje in grmičje. Za njimi je stopal pastor, za tem pa mož za možem. Dolg, resen, žalosten sprevod. Steza je padala naenkrat strmo ni-zdoli, kake po! ure dolgo, nato je gozd nenadoma prenehal in na zelenem travniku okoli nizke cerkvice je ležalo solnčno, vaško pokopališče. Tja so nesli mrliča. Prvi nosač je odgrnil črno pregrinjalo in vsi so še enkrat zagledali moža, ki so ga imeli za čudaka, ki pa je ležal pred njimi na nosilih v mirni blaženosti, kakor kak modrijan ali svetnik. Vsem se je zdelo, kakor bi jim nekdo govoril: »Tale, ki leži tukaj pred vami, je bil kaj posebnega, kaj boljšega od nas.« Pastor je izpregovoril. Omenjal je težko, duševno delo moža, ki so ga nekateri zasmehovali. — Vsem je b:lo žal, ko so zrli v to mehko, srečno smehljajoče se obličje mrličevo. Pastorjeve besede so globoko segale v srca navzočih luteranskih oseb. — Stari Rudnik je pa stal sredi te množice resnega, trdega obličja. Pretirano besedičenje pastorjevo mu ni ugajalo spričo skromnega, tihega moža, kakor je bil učenik. Pa tudi Jože se ni kaj dobro počutil. Neko čudno, tuje čuvstvo se je polastilo njegove notranjosti. Že kot mladenič je poznal mrliča in ga občudovaje spoštoval. Vedel je, kar mu je oče povedal, da se ta mož noč in dan trudi, da bi dovršil veliko delo, pa mu je pri tem vseeno, če ga imajo ljudje za čudaka. In sedaj — ta brezobraz-na zunanjost in poveličevanje, v tem, ko se v življenju ni nihče brigal zanj.' Jezili so ga žalujoči in resni obrazi onih, ki so bili danes ganjeni, pred dnevi pa so se norčevali iz moža in se smejali, če so otroci vpili: »Čudaški učenik prihaja.« Truplo so položili v črnobarvano krsto in spustili v zemljo. Pastor pa je vrgel nekaj ilovnate prsti nanjo. Rozika je peljala starega očeta za roko po cesti proti domu. Težko se je naslanjal žalostni mož na njena ramena. »Pastor ,e zelo lepo in svečano govoril,« je pripomnila čez nekaj časa. »Da — res, vendar njegove duše ni nihče poznal, tudi pastor ne, jaz pa šele od včeraj. Bil je najboljši človek, kar sem jih poznal v svojem življenju.« (Dalje.) Pred bojem. Glej tromba bojna je zapela tam v dalji se nebo žari. Slovo je četa hrabra vzela, za boj pripravljena stoji. Poveljnik smeli zdaj prijaše, navdušeno spregovori: »Naš cesar in domovje naše na vojsko sveto nam.veli! Prestali јшо ?e boje vroče, junaško vsak se je bori; rnio vajeni že bojne toče, naš polk premagan ni še bil. Podamo spet se v kraje bojne, sovrag z naskokom bodi strti * Nas čakajo še ure znojne in slavna zmaga — ali smrt:« Ko svečenik za zmago moli, še sveti blagoslov poda. Naj pride zdaj na nas karkoli; — naš polk se nikdar ne uda! Ivo, Slike in črtice z bojišč. »Ta urlaubarski pos.« (Piie poročnik Jože Barld.) Dolenjsko. 12. apr. 1917, Hura, dopusti V domovino! Bilo je na veliko soboto zvečer, ko sem sede! v svoji podzemeljski gajbici v strelskem jarku in — mislil žalostne misli. V duhu sem se bil preselil na dom ter zdih-nil: Kako bi bilo lepo doma o Veliki noči! Tudi na tiste rejene jerbase in široke košare sem se spomnil, ki jih na veliko soboto popoldne do vrha polne in z belimi ali rdečkasto vdelanimi prtiči pokrite neso s ponosom v cerkev brdka dolenjska dekleta k »žegnu«. S tugo v srcu sem mislil na vsebino tistih jerbasov in košar: na svinjske gnjati in plečeta, na t mene kolače in pogače. Pa saj ni, da bi govoril; bil sem vendar v strelskem jarku! Ta, ta, ta ... je zapel naenkrat moj te* lefon. »Halo, kaj je?« — »Takoj na pol-kovno poveljstvo in- potem na dopusti« —< Moj »burš« je zavriskal — in jaz tudi! Odšla sva v tiho, mrzlo gorsko noč — domovini nasproti. Grom topov je vedno bolj ostajal za nama, dokler se ni čisto izgubil! Popotoval sem: štiri ure peš, dve uri z vozom, 18 ur z osebnim vlakom, 22 ur z brzovlakom! Pozdravljena blažena domovina, po« zdravljena bela Ljubljana, pozdravljeni moja Dolenjska. In pozdravljeni vsi, ki berete te vrt stice! Mi pa ostanemo kakor smo b'11... Bojno polje, 17. III. 1917. Srčne pozdrave pošiljam vsem po--štenim slovenskim fantom in dekletom v domovini z visokih tirolskih snežni-! kov. Tukaj je malodano celo leto zima. Snežiti že začno avgusta in neha julija meseca drugega leta. Letos smo bili prav posebno obdarjeni s snegom in ledenim vetrom, ki sta zahtevala tudi Žrtve. Kamor prej ni zašel noben člo-1 vek, tam stojimo sedaj mi, da branimo domovino proti lačnemu sovražniku. Preskrbljeni smo dobro tudi z berivom. »Slovcnec« in »Domoljub« nas rodno obiskujeta v naši rojni črti. Prineseta nam mnogo novic pa krcj pčila in tolažbe za dušo in srce. Ne ustavi ju noben vihar, zato ju imamo tudi radi. Polentarju se še nič kaj ni tfgrela premrla kri, da bi nas napadal. Izučile so ga pač že premnoge izkušnje, da je proti avstrijskemu orlu vsak napor zaman; zato rajši ždi v svojem temnem brlogu kakor lisica, ki gloda kosti, 62 ki so ji ostale od poletja. Najbrž pre-t miäljuje one zlate čase, ko je Se hodil po naših krajih, brusil britve in škarje ter popravljal stare dežnike. Od časa do «asa prileti od one strani kak plesniv Srapnel, ki se razpoči v zraku brez vsake škode; včasih pa kakšna s sajami od polentarskega kotla napolnjena granata, ki se razbije na strmih pečinah. Približuje se za vas vesela pomlad in z njo radost, cvetje in življenje. Bog daj, da bi z njo vred prišli tudi boljši časi miru, sreče in božjega blagoslova. Težko pričakujemo vsi vrnitve v lepo domovino, ki je zanjo že dalo toliko mož in fantov svojo kri in življenje. Hočemo priti in prišli bomo, toda ovenčani s trajno zmago miru. Dokler nas pa kliče domovina, toliko časa ne odložimo še orožja, čeprav se imamo boriti proti celemu svetu. Srčni pozdrav! Anton Bernik, visokogorska stotnija. Vsak nekaj pove! ; Vedno čitam le o drugih vojnih tovariših, zato sem pa sklonil, da morajo tudi drugi o meni kaj izvedeti. Živim z nekaterimi tovariši raznih jezikov, pa v, malo tropo vojnih ujetnikov na kvadratnem malem otoku — v kamenju brez vsake prsti. Skoraj bi zaprosil, ljubi tovariši, da mi sporočite, kdaj bo zelena pomlad! No, hvala, da vsaj nekaj izvem od vas po »Domoljubu«, saj tako ne slišimo in ne vidimo nič drugega kakor sami sebe, pa tudi kako malo živalico! Včasih se razveselimo s tem, da prinese kdo cd nas kakšen nov model (ribe) iz morja! Včasih se tudi jezimo na to presneto pošto. No, pa mi že še potrpimo, ali želodec, ta je pa takrat v resnici nestrpen. Tako n. pr. se je pravna veliki petek zavrtelo preveč v mor-iju, a še bolj našemu želodcu. Na Veliko nedeljo je pa dobil zraven menaže, velikega kosa konjskega mesa, še precej velik kos sira, tako da je odgovoril: Danes jc pa zadosti! No, dobro! Samo da je bil na tako velik praznik enkrat Sit. Še pred menažo si domisliva s tovarišem, da jc danes v resnici velik Öan in praznik. Za nekaj časa se odstraniva od raznojezične družbe, da bi nekoliko molila in sc Bogu priporočila. Greva po puščavi, stopava od kamna na kamen, a glej, kar naenkrat se mi Čižem sesuje. Potem sva goreče molila In prosila Boga usmiljenja, varstva, pa Hudi zaželjenega miru, ki bi se v resni-jci prilegei že vsakemu državljanu. Po končani molitvi sva začela razpravlja-tti, kako dolgo je že vse to, kdaj bo mir, ali sploh nikdar več. Kot gospodarja sva se pomenkovala o zemlji: kako potrebno bi bilo, da bi se vsak sedaj podal domov pogledat svojo zemljo in pomagat pri obdelovanju vsaj za nekaj dni. ICaj bo naprej? Pozdrav vsem znanimi Slovenec vipavskega okrožja četovodja Fr. Če-jsnik, inft. And. Krapež. Strelni jarek. Strelni jarek, strelni jarek, ti si moja varna koča, ko udarjajo šrapneli, ko vrešči morilo* toča. Sličica si rodne hiše. vendar nimaš mize zame, niti stola; — za ležifiče da ješ boren kupček slame. Skrivališče in zavetje, moja hramba — strelni jarek; tam sem, ko zahaja solnce, »olnčni tu zbudi me žarek. V tebi branim, zvesto stražim domovino in cesarja; spremljevalka moja — puška so s sovragom pogovarja. Strelni jarek — dom nemirni, v tebi ždim med bojnim gromom. Kdaj že vendar te zamenjam s svojim dragim, mirnim domom? Iišnibarski. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (Uk za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4,/4°/o brez kakega odbitka. №e m ei Шгај ie i. popoldne. Glef Inserat! Tedenska pratfka. Petek, 20. aprila: Sv. Marcelin, škof. —• Sv. Neža, opatica. (t 1314.) Sobota, 21. aprila: Sv. Anzelm, škof in cerkv. uč. (t 1109.) Nedelja, 22. aprila: (2. povel.) Evang.: Jezus dobri Pastir. — God sv. Kaj-a in Soter-ja; sv. Katarine švedske. Ponedeljek, 23. aprila: Sv. Voj-teh (Adalbert, Albreht), muč. Rojen na Češkem iz plemenite rodbine, (t 997.) Torek, 24. aprila: Sv. Jurij, polkovnik v armadi rimskega cesarja Dioklecijana. Mučen 1. 303. v Niko-mediji. — Sv. Honorij. Sreda, 25. aprila: Sveti Marko, evang. Četrtek, 26. aprila: Sv. Fidelis iz Sigm., kapucin. (t 1622.) — Sv. Marcelin, muč. (t 304.) Petek, 27. aprila: Sv. Cita. (1212. do 1272.) God presvetle cesarice. Solnce vzhaja ob 4. u, 58 m., zahaja ob 6. u. 58 m. Lana: Mlaj 21. aprila ob treh popoldne, * • * Sv. Cita. Sv. deklo Cito čaate krä&anski narodi že 600 let. Pri nas med Slovenci doslej to lepo ime ni bilo kaj v navadi. Zdaj pa, odkar smo dobili mater na cesarskem prestolu s tem imenom, bomo pa brez dvoma dobili in imeli dovolj deklic — Cit. Zato upamo, da ustreže-mo, če povemo vsaj glavne poteze iz življenja sv. Cite. Cita je bila druga hčerka prepro. stega zemljaka, doma blizu mesta Luc-ca v Italiji. Rojena je bila 1. 1218. Z 12. letom jo je peljal oče Giovanni Lombar-do v mesto služit. V tej službi je vztrajala celih 48 let, dokler je ni Gospod poklical v nebeško domovino. Družina Fatinelli v mestu Lucca, kjer je Cita služila, se je štela za najodličnejšo, vendar je morala Cita izpočetka marsikaj prestati. Ker je bila najmlajša med uslužbenci, so ji dajali tudi najnižja opravila; zaradi svoje nedolžnosti in poštenosti je morala pa preslišati marsikatero pikro besedo in zaničljivo opazko. Še celo pri gospodarju so jo hoteli počrniti. Ta se je izpočetka zanesel na tožbe svojih ljudi, ter je valed tega zelo trdo ravnal z boječo deklico, ki si ni znala drugače pomagati, kakor da je šla v cerkev ali pa v svojo sobico, kjer je točila grenke solze. Leta in leta je iskala in tudi dobivala edinole v molitvi pomoč in lotlažbo. Slednjič je pa le zmagala njena krotkost in ponižnost, Vsi — tudi družina —- so se prepričali o njeni neskaljeni čednosti, vsi so jo jeli občudovati. Prepustili so ji vso upravo In gospodinjstvo v hiši, zaupali ji celo najdražje v družini: vzgojo otrok. Vsi njeni nauki so bili takorekoč zajeti v njenem tesnem združenju z Bogom; kajti vsako jutro je hitela k prvi sv. maši, da je mogla biti pravočasno že pri svojem delu. Kolikorkrat je mogla, je prejela sv. zakramente, dasi takrat pogostno sv. obhajilo ni bilo še tako v navadi. Ko je 1. 1230. papež Gregorij IX, izrekel nad mestom in okolico cerkveno prepoved in 6 let ni bilo službe božje, je romala Cita večkrat celo v sosednjo škofijo, da se je mogla okrepčati s tolažili sv. vere. Ker je bila če« dan močno zaposlena, je opravljala svoje pobožno- j sti in molitve pozno v noč. Prav tako občudovanja vredna je bila tudi njena ljubezen do b 1 i ž -n j c g a. In prav ta lastnost je, ki jo po; snema na svoji vzornici in zaščitni« f sv. Citi, tudi naša prejasna cesarica, prav ta lastnost naj zbudi isto čednost, v vsem našem ženstvu. Dokler družin» j Fatinelli ni bila še premožna, si je Cit» vse, kar je dala revežem, sebi pritr-gala. Pozneje ji je družina dovolila v| tem oziru veliko prostost: Smela je de* g liti revežem denar, obleko, živila itd-1 Podpirala je bolnike, sprejemala popo--' nike, begunce (takrat so bili boji ine« takozvanimi Velfi in Ghibelini). Kakor j angel iz neba; jih je znala Cita tolažiti ter jim je pomagala, kolikor jo mogla. Se bolj ee je pa trudila Cita ta dušne potrebe svojega bližnjega. Ce je izvedela, da je kaka deklica globoko padla, se je Cita naveomoC prizadevala, da bi jo spravila zopet na pravo pot, da hI jo aas© privezala in varovala pred novim padcem. Ako je slišala od bolnika, ki nI hotel sprejeti sv. popotnice, je gla k njemu in se ni umaknila, dokler ee ni z Bogom spravil. Kako v8eč je bila Bogu njena dobrosrčnost in ljubezen do bližnjega, pričajo razni Čudeži, s katerimi je bila njena svetost poveliČana že v življenju. Naj bi ljuba sv. Cita izprosila tudi našim družinam, ki so v zadregi, vsega potrebnega, zlasti vsaikdanjega kruha, araven tega pa trdnega zaupanja, ki je najboljši ključi do nebeške takladnice._ Ranitve na raznih delih telesa hole navadno ie večkrat tudi po popolni zacelitvi. V takem slučaju naj nihče ne jemlje notranjih, češče živce raz-tmrjajočih sredstev, marveč jemlje naj se le na тпапјс porabljiv, bol lajšajoči Fellerjev rastlinski eienčni fluid z zn. »Elza-fluid«. 12 steklenic polije franko za 7 K 32 vin lekarnar E. V. Feller, Stu-klca, Elza trg it. 16 (Hrvatsko). O dobrodejnem, bol lajlajočem učinku tega domačega sredstva je na razpolago mnogo nad 100.000 zahvalnic. Tudi Fel-lerjeve milo odvajajoče Rhabarbara-kroglice z zn. >Elza-kroglice« se morejo naročiti. 6 škatelj stane franko 5 K 57 vin. (vf) Važno za kmetovalce. Gnojilo za krompir. Amonijev sulfat je izborno učinkujoče dušičnato umetno gnojilo za krompir. Krompir zahteva zelo gnojno njivo, toda sveži hlevski gnoj mu ne prija, ker povzroča na krompirju razne bolezni in zlasti gnilobo. V sedanjih razmerah »eveda ni moč veliko izbirati; tisti, ki ima tega gnoja premalo ali sploh nič, naj krompirju gnoji z amonijevim sulfatom, 100 kg amonijevega sulfata na hektar poviša pridelek krompirja za dobrih 25 stotov, 200 pa M dobrih 50 stotov. Na hektar je treba vzeti 100 do 200 kg, ali na ar 2 do 4 kg, oz. pa štirijaški meter 20 do 40 dkg tega gnojila. Amonijev sulfat se raztrese na raz-«Mo njivo; treba ga je potem z brano pod-vleči. S tem gnojilom se pa lahko gnoji tudi, j10 je krompir že sajen in celo potem, ko |e ozelenel, če se po vrhu potrese in z grabljami zavleče. Kmetijsko ministrstvo je zaradi večjega pridelka krompirja naknadno in izjemno dodelilo za Kranjsko deželo 3 vagone amonijevega sulfata, ki utegni0 Pfiti v kakih desetih dneh v Ljubljano y *--J v. Ш V/ДДЈ :fe z žveplenokislim kalijem ali z žvepleno-kalijevo magnezijo; vsa ta gnojila se . "obe pri imenovani družbi. Naročila a 'ZV[šu'e'0 P° vrsti priglasov, kolikor čaje kaj zaloge, in imajo seveda družbeni "le prednost. , Prevzemne cene za fižol letošnjega rideika. Dosedanje prevzemne cene za *ol so bile v razmerju z drugimi pridelki el'ko Prenizke, zlasti v razmerju z žitom grahom. Posledica je bila, da so lansko kmetovalci na Kranjskem veliko manj fižola sadili kakor običajno. C, kr, kmetijska družba je že lani zahtevala pravično ureditev prevzemnih cen za fižol, toda brez uspeha. V pričetku t, 1. je kmetijska družba predložila obširno spomenico o tej zadevi na c. kr, urad za ljudsko prehrano, ki je vsled tega ravnokar odgovoril in sporočil, da izide prihodnje dni naredba, ki določi začasno nove prevzemne cene za nekatere vrste stročnatih sadežev, in sicer za fižol in grah letošnjega pridelka na 80 kron za 100 kg. S to ceno je kmetovalcem kolikortoliko ustreženo in zato se nujno pozivajo, naj nasadč letos po -možnosti veliko fižola,. Najnovejše. Strašna bitka divja ob reki Aisne med Nemci in Francozi. Sovražnik hoče na vsak način predreti nemško črto. Deset dni so bruhali nešteti topovi vseh vrst ogenj v nemške postojanke, nato se je vnel divji pehotni boj na 40 km dolgi črti. Poznavalci obojestranskih moči trdč, da sovražnik ne bo nič opravil. Na Ruskem še vedno vre. Delavske množice se branijo delati za armado. Začasni vladi so morda šteti dnevi. Vse ruske železnice so zdaj v rokah delavcev. Osrednja zveza ruskih železničarjev se je pridružila osrednjemu odboru delavcev. — Ruski krogi v Švici so pa baje obveščeni, da je Rusija osrednjim evropskim silam ponudila mir. To in ono. če je hud. O-nemSkem cesarju sc prip -vednje tako-le: Kadar ga kuj razjezi, ima navado, da se popraska na levem uhlju. Ko jo bil prod leti na obisku pri angleškem kralju, je dobil nenadoma neko brzojavno sporočilo, kt mu ni bilo kaj všeč, zato se je popraskal po uhlju. Princ VValeSki, ki je bil slučajno navzoč, so pošali ln pravi: »Stric, zakaj so pa praskaš po ušesu?« — »Zato, ker me jezi.« — »Tako? Kuj pa napraviš, kadar si mučno jezen?« — »Potem pa pouhljam kopa drugega!« Kaj je gospodinja? Ako je mož' glava v družini, kaj je pa potem žena? — Odgovor se ravna po okoliščinah. Pridna žena je roka, zapravljiva je želodec, duhovita jn oko, ukaželjna — uho, klepetava — usta, dobrosrčna — srce, prepirljiva pa žolč. Tista gospodinja, ki je dobra, mila, nravna, čednostna, razumna in ljubezniva, je pa več kot roka, oko, usta, uho, srce — taka je d u i a družine. Na meji Od januarja 1917 so na meji v Nemčijo stopili v veljavo strožji predpisi. Te dni je hotel na sevprozapadnnm Češkem pri-prost možakar s svojo »ta staro« po opravkih čez mejo. Imel je pooblastilo, a ni opazil, da je že zastarano. Na straži so ga zavrnili, češ, da nima »svetlobne slike«. »Kaj svetlobno sliko hočete.« vpraša začuden možakar. »No ja — fotografijo —« so mu pojasnili. »Čemu vam bo fotografija«, pravi mož, »saj sem vendar sam tukaj!« — Stražniki so se mu smejali, toda možakar se je le moral vrniti in se dati pod nož svetlobnim žarkom, preden je mogel čez črnormeno mejo. * * * Tiha tolažba. Pivček, ki mu jc oštir zarubil pohištvo: »Vse mi lahko vzamete, le pijančevanja ne, to je moja duševna lastnina.« Vprašanja in odgovori. J. B. M. Č.i Prvi pogoj za redovno življenje, ie bolj za misijonsko poslanstvo je — poklic. Dalje je treba nekoliko izobrazbe za vsakega, četudi iz- vršuje v redovnem poklicu samo nižja opravila; enako se zahteva znanje jezikov, osobito če žeti kdo vstopiti v kako redovno hišo izven ožje domovine. Gl.dc podrobnosti in posebnih pogojev se je pa treba obrniti na redovno predstojništvo. N. J. v Z.: Z uporabo mleka kot zdravila so napravili zdravniki deloma prav uspešne poizkuse pri raznih boleznih, a to le z vbrizgavanjem pod kožo v meso in kri. Tega pač ne more poizkušati, kdor nima zdravniškega orodja in zdravniškega znanja in prakse. M, M. — Zakojca, Primorsko; To vemo, da s« družinam, ki nimajo ne posestva, ne podpore, ako nihče (v družini) ni vpoklican in so blizu bojne črte, najslabše godi, V prvi vrsti bi se bilo treba obrniti potom županstva na glavarstvo. Ako ni odziva; bi se morda oglasili s primerno prošnjo pri presvet* lem nadškofu, da bi s svojo vplivno besedo — ča možno — vmes posegli. J. 2. — Štrit, Bučka, Imamo še dotično dopisnico iz Rusije, a naslova za nazaj manjka. Poštni pečat je samo na polovico čitljiv »Čerskaja psk.,.« Listnica upravništva. Prihodnjo številko ustavimo vsem onim naročnikom, ki naročnine za letošnje leto še nimajo plačane. — Kdor želi list y. redu prejemati, naj tedaj hitro odpošlje naročnino. Dobre knjige. Slovenski begunski koledar za I. 1917. Goriški deželni glavar dr. A. Faidutti je izdal slovenski begunski koledar za tekoče leto. Cena 1 K. Izkupiček je določen za goriške begunce. Naročila sprejema gori-i ški deželni odbor na Dunaju, VllL, Schle-singerplatz 2. — Koledar ima poleg običajnih podatkov tudi opis glavnih taborišč za begunce z mnogimi slikami; dalje več leposlovnih drobtin in raznih koristnih stvari za begunce. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 11. aprila: 84. 8. 11. 53. 12. Line, 14. aprila: 88. 79. 40. 73. 24, SKRIVALNICA. Priplezal v koroške višine gospodič je mestni veseli tam v dalji se krešejo mine, ic počil v bližini šrapnel. Ni varno ob fronti v planino hoditi zdaj v vojski preveč; zato pa g o s p o d ič v duplino pohitel je skokoma leč. morete svojo blagajno „National", če jo nameravate prodati, pod ugodnimi pogoji oddati tvrdki: Elnkanfstelle der National Hegfstrlr. Oasscn 6. m. b. H., Wien VII., Siebensterne. 31. Kuverte s firmo, račune M. izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. 4a Čedno kožo obrasa in rok opazujemo pri mnogih ljudeh. Za zdravje celeira telesajc lepa, belainmehkakožajako potrebna, ker samo Čistoča in mehkoba kožo omogočanemoteno di hanje. Lep obraz in lepe roke sploh napravijo na druge ljudi ugoden utie, dočim ogrci, madeži, rdečica j. ar. Nadalje pa, kar je jako važno, motijo te nečistote kože dihanje, kar tudi na zdravje slabo vpliva. Mnogo tisoč ljudi vporablja zato za varstvo in za nego kože F el Icrj o v o priznano pomado za obraz -/. znamko „Elza", ki stane 1 velik lonček St. I. 8 K, močnejša vrsta öt, II. 4 K 50 v, za zavoj in poštnino 2 K 80 v več. V nasprotju z drugimi često Škodljivimi lepotilnimi sredstvi je ta docela neškodljiva. Odstrani vse nečistoče kože, obvaruje kožo pred solnčnini pikom, soln-cnimi pegami, odstrani o-grce t. dr. — Mesto ostrega, čestokrat škodljivega mila vzemite za obraz Fel lerjevo Lilij no milo ali Fe II er j c v o borak s -milo in toaletni umival ni prašek (borakeov prašek) Goste lase ki narode vsak obraz lepši, se doseže po negovanju s Felicrjevo pristno Tannchina pomado za rast 1 a s znamka „Elza". (Velik lončok 1. vrsto 3 krone, močnejše II. vrste 4 K 50 v, za zavoj in poštnino 2 K 80 v več.) Ta pomada ojači lasišče, zabrani plešo iu predčasno oeivenje, povzroči novo rast, zdravih, gibčnih, dolgih lasi trde lase spremeni v mehke, tako, da si' jih lahko češe v lepe frizuro. Pomoda ne vsebuje ni-Itakih škodljivih sestavin in tedaj vsekakor zasluži prednost pred mnogimi drugimi ptmadumi, kakoršne mnogi nelckarnarji ponujajo. Za nego brk jo priporočljivo Follerjevo mazilo za brke (i krono). Naroča naj so naravnost pri I''. V. Feiler, lekarnar, S tubi ca El za trg št. 16. (Hrvatska). Z idarfi» tesarji, dailnarii in zrnsk® dobe trajno delo pri betonsko-gradbenem podjetju »Pittel & Brausewetter, Gußstahlwerk Judenburg, Gornje štajersko. — V lt?/17-5 »40 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja I Obtoženka Marijana Plevelj, roj. Bergant, p. d. Oburhovka, roj. 1863. v Nasovčab, tja pristojna, kat posestnikova žena iz Nasovč št. 18, je kriva, da je zahtevala tekom meseca sušca J917. na svojem domu od različnih vojakov zlasti pa od ptostaka Franca Šmoii za pol litra svežega kravjega mleka po 40 h, da je tedaj Izkoriščala izredne razmero povzročene po vojnem stanju, ko ie zahte\ala za noobhodno potrebno stvar očitno čezmerno ceno, zakrivila je s tem prestopek po § 18 točka 1 ces. ukaza z fca reelno In solidno blago inmei JAN GROIdOH, dro« žerija pri ar golu, BRNO 641 Morava. 10 sredstvo za pomiaienje rramyoox iaS) ki rdoče. svetle in sive lase in brade za trajno temno pobarva 1 steklenica s poštnino vred K 2'70. Rydyol ci bleda lica. Učinek jo čudovit, i steklenica s poštnino vred K 2 45. Povzetje 85 vinar več. Naslov za naročila JAN GROLICH. drožerija pri angelu, Brno 641, Morava. Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je: i 0 09 i« H 1СД VZAJEMNA ZAVAROVALNICA proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov Lijubl]afta, Dunajska eesta 17, Ljubljana. Zavarovani» sproiomn proti požarnim škodam : 1. raznovrstno izdelane stavbo, kakor tudi stavbe mod časom zgradbo 2. vse premlfno blago mobilije, potiski oiodie, strojo. živino «vorovo m enako, 0. vso poiisko pridelke. žita in lirmo 4. rvonove pro« prelomu, b sprejema tudi piovmovania na tivtien;e. oziroma doživet.io in druge kombinacije in proti nozgodom, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tadi posamezne osoUo иа doielno ničieavHtnisko zavarovalnico, od katere ima tudi deioinr odbor kranjski podružnico Varnostni zaklad In nflntne, ki so znaäale I. 191« K 67B.H5I-I7, so poskočile koncem L 1913 na K 735.147-17. 'J'edat. čtmvocjo /.animanjo za ta edini slovonskt zavod, teoibol., bo raste! zaklad. Ponudbe In poteeniia daje ravnetetj.tvo, «lavno jpoverjenlitvo v Celju In n» Pro.eku, kakor tn« po veeb (arah nastavljeni poverjeniki, Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izpiaSil". SII L. JetKni Bolni na pniSk Bolni na р1нШ NadaSljlvi ВМ1Ш Akrofnloznl Slabokrvni Koneino se je Milo sredstvo, ki nrinaia ravne ut» d «Ulm bolnikom dolgosaiel eno ро1ај«ацје In ош1пт1|ец}е: Lekatja Vtelesa ApnenoŽelesili ДОПр. To sredstvo se Je I «kazalo aljajno pri «totiaoS bolnikih in g» ted^J priporočajo in porabljajo aaiodMseJäi profesorji in «drarnlki kot najvalnejte sredstvo pri gorenjih boleinib, kakor tndi prit oalovekem kaftlim. antrleikl kolesni (rhahitis), bij«- —«"V", vanjo krvi, anboati, teneldh ho-lesnlh ter pri olaboatl in «tnij«-noatl vsake vrste. Radi avojdea priletnega okusa in duha ga radi »v-> i vaj o največji razvajenci, celo otroci. W* Vojaki, U se utrujeni in mlibljenl vraeajo s bojičfta, ga radi emljo a veliko koristjo ta utrditev n okrepitev organizma, ki ie oala-bel po vojnih naporih. Apotheke XtUgos 787. Gostilničarji I 8,0 Gospodinje! Dokler je kaj zaloge, oddaiam od ostanka „Silberia"-žlice (trpežne, posrebrene žlice iz trde kovine) po čudovito nizkih cenah: 12 kosov 8ILBERIA Jedilnih 2110 - K 10'-12 » ,, (dezertn.) etr. lilo „ 8*50 12 „ „ kavnih Žilo - „ в'бО vseh 36 kosov za мшо K 26*-—. Pošilja po povzetju ali predplačilu. Poštnina 90 viri TIRTMil, Dunaj III, mum. m. Srbečico, lišaie odstrani prav naglo dr. Flesch-a ,ru-|a ievo mazilo". Man lonCek K 1-60, veliki K 3-- porcija za rodbino K 9*—. Z uporabnim navodilom se naroča pri: Иг.Е. Finita Ihm» - Imnat!, Raab (бЦг), Ungarn Avtomatična past za podgane K 5-80, za miSi K 4 00, lovi brez nadzorstva do 40 živali v eni noči, ne zapuste ni-kake sledi in se same zopet nastavijo. Past za Ščurke „Rapid" vjame na tisoče Ščurkov v eni noči, po K 3-70. Povsod naj-boijSi uspehi. Mnogo zabvalnic. Pošilja se po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 80 v. Izvoz. tvrd. Tintnei, Dnna) III., Neolingg. 2S-L Naroča te sobotnega,Slovenca' Sijajna bodočnost Je zagotovljena novim srečkam avstr. rude-čega križa in turškim srečkami Nakup teh izbornih srečk pomenja najpametnejši način varčevanja in prinese v srečnem slučaju veliko bogastvo! Srečke imajo trajno denarno vrednost in mora vsaka zadeti. Svota vsakoletnih glavnih dobitkov znaSa čez dva milijona kron! Pogoji za nakup teh srečk so tako ugodni, da si jib zamore vsakdo z lahkoto nabaviti. — Zahtevajte brezplačno pojasnilo! Srečkovao zastopstvo 12, Ljubljana. m 11 ftl. žlull. II Win», »trt, ln iiCTU. аиннМи •prejema zavarovanja na doživetje ln emti, otrolklh dot, rentna in Ijndaka, nezgodna la jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost Nizke premije. Udeležba na dividendab pri življenski zavirov. že po prvem leto. Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173,490.838-— Stanje gar, fondov koncem 1914 K 48,732X22-76 v' letu 1914 se je izplačalo zavarovancem na dividendab čistega dobička . . . . K 432.232-66 Mir naneravi (Militillrljuiki ziv«romlt miline «kritinvojno zavarovani«. ,uj к » Itiltokitlsl obrne di д1г/|ен|ммн<го2А*е. Prospekti iaston.1 In poitnine prosto. j„ .^, Sposobni zas'opnik: se «prej- i I mejo po najugodnejšim: pogoji. j Marije Terezije eesta 12. Jaz Hna Csillag s svolimi 185 cm dolqlrai orjaškimi Lorelejsbimi lasmi, kf sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem lo lznaila sama. To je edino sredstvo proti Izpadanja las, za n|lh rast In negovan)«, za ojačitev lasiSča, Erl moških krepko oospeSuje rast rade, In ie po kratki dobi daia lasem in bradi naravni blesk in polnost, in jih vatuje pred prezgodnjim osivenjom do najvišje starosti Lonček pg X6-, K IB.— in K15. Po poŠti se poSilia vsak dan po nem sveiu s postnim povzetjem ali denar naprel Iz ivornice, kamor je naslavljati vsa naroČila Ana Csillag, Dunaj l, KoMmirkl II. LJUDSKA POSOJILNICA regisfrooana zadruga z шшејсво zaoua v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela »Union« za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po Vloge o „Mudski posojilnici" so popolnoma oarno naložene, ker poso-iilnica da|e denar na oarna posestna na deželi In o mestih. m Rez er on i zakladi znaSaJo okroglo kron 800.000*—. Sfanle hranilnih »log je Mlo koncem leta 1915 23 mllljonoo hron. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez »F na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. 8 vinarjev (za 1 clopie. i Vas stane glavni cenik, ki se dopoi-lje nn zabtovo brozplačno. Prva tovarna ur ••>• Jan Konrad — c. Ia kr. dvor. zal. BrDx 1654 (Gelka.) Nikol ali jekl. uro na sidro K tt 7'-, 8--. Vojno-spomin. liikln. ali jekl. ure K 11-, I«-; arinadne radij. uro iz niklja ali jeklnK 12. Maaiv. srebrne Itoskopt romont. ure a sidr. K 19--, 20 - Budilko, atensko ore v veliki izbori po nizkih cenah. 3 letno pismeno jnm-Ktvo. - Pošilja po povzetju. Zam dovolj.ali doiiamazai. se ISčejo za prdaio naSega 2ivii 02dravn. pri r klainena apna znamke £ kot zastopniki. Direktna zveza pri poljedelcih potrebno. S. ViiMrmiUsititriii C. t. kr. dvr. doba itelji liste (teo) 11, GtJIto Matern: jasse 12. Dobri brivski in lasestrižni aparati I. a britev Iz srebro - .ekla K 5-50, 4, 5: varnostni brivski a, aratl, ponikl. K 3, S; zn .Perfekt* s 6 rezili K16: 30: dvorez. res. rezila tucat K 5, 6. I.alrse-strlin. K II, IZ Zamena dovoliena ali donar nazaj. Po-Slllanonovzetjuall predplačilu c, Inkr. dvorni založ. JHN KONHAO, izvozna tvrdka, Brüx St.l7S1,Ce5ko.U2 SkrajSaujc nog ne- vldljivo. Elastičnano.am a кп-vpora-bl se lahko vsak Ceveij. UroSu-ro posije zastonj Extcns on Ges. z omej. iain., Frankfurt am Mahl. Eschersheim Nr. 38. Naročajte .Slovenca' Ustanovljeno lata 1893. Ustanovljeno lota 1883. registrovana zadruga z omejen m jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rentni davek plačuje Iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za pošl- 4Vio ljanje denarja na razpolago brezplačno položnica poštne hranilnice. Edino dobri in solidni strou so sami „Gritzner" in „flfrana" зме**--— Prednosti - krogi j Cen tek, biserni чbori (Peilstidi). Pouk o vedenju ЈшШ >n krpanju 1 rezpliično v hiši. fcVfeif! Edina lovar. zaloga šivalnih strojev Josip PeteäSnc Ljubljana blizu franč. mostu, 3. iiiža za vodo. a u Ina raruncua. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7V2> 15 ali 22 Va let, pa tudi izven odsekov proii poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila i roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno l&etno prf moženje znaša koncem 1.1915 K: 519.848-40. Daležnilrov je bilo končen! !. IS15 1S24 s 15.615 deleži, ki repiezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.859 R, Načelstvo Predsednika AnCreJ Kalnn, prvlat in stolni kanonik v Ljubljani. 1, podpredsednik: 11 podpredsednik: i . г.ешес, c. lir. prolosor v Liubljani. Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani. 0 I a n i IvanDoleno, e kr prolosur v l iiibljani: Zajo Albin, o. lir rac otional v Ljubljani; Anton Kralj, Inj-nlk Zadružne zveze v Ljubljani- dr. Merilni- Alojzij, gumi prolesor v Ljubljani dr.Jr.lrob Kiohoi-lo, odvetniški hiiiidiiini v l.iubliani fl. Jmn 1 apež, umetnik v Liubliani Ivan £n£nlk. stolni kanonik v Liubliani. Anton Euäiilb, <-. kr к prolesor \ l jubljeni; ar. Viljem Schweitzer, od.etnik v Ljubljani, flr. Aleü Uäeniönlh, prul. bogoslovja v Ljubljani Fran Verblc, c. kr pmiti prql. v Ljubljani; IgnaolJ Zaplotnlk, katebot v Ljubljani. Nadzorstvo: -. Anton Krilfc, c. hi. proleeoi- in kanonik v I iiibljani. —* Člani; Anton Caitež, kalobet v Liu-ifcer, e kr ftn rac ollciial v Linbljani: Ivan ZUlakar, prolesor v Ljubljani AvpnflUn Zaje, c kr ra6 rovirtent in posestnik v itubljani. P r e ti v o d n i U bljani- K. Cnifcer, I Ako še niste, ^ | 2 ali 3 f pošljite naročnino!, 14let stare spre;tne s liran-t in stanovanjem t.ilioi v poduk AVGUST BB. IC, sedarsai mojster Ljubljana, Trnovo. vsak obcitdiije in zaželi, kajti ona je delo urarshe Razpošilja se po povzetju Neugajajoče zamenjam T Velika izbira ur, verižic, prstanov, IcpoticjEi, daril ild. v velikem krasim zm№, katerega zahtevajte zastonj in poštnine proslo. Zlato uio zastonj Natančneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. G ako sodilo vse siranke. Gisoč takty pisem Vam Шђко pokažem* I (Po Шф še m popravila potrebna * I Mo/i znanci so zelo iznenadent. da ona ko-vinosta ura, katero sem on Vas kupil K 4-10, c m bila ooDravltena in gre vedno aobro. ."oSI/lle mi sedaj ravno tako za mo/ega netilka. Vsoto K 4'1C pošljem istočasno po ■ioštni nakaznici na Vas Vas najlepše pozdravljam j Skarlčevo pri Krapint. Franc Mlinarič, pos. Vse ure so natančno preizkušene I Lastna znamka „IKO" svefovnoznana. Svetovna razpošiljainica Lastna protokol/rana tovarna ur v sM lO Nobene podružnice SUTTNER LJUBLJANI št. f - , . Svetovnoznana rad! razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnici Izdaja konzorcij „Domoljuba". Odgovorni urednik Joža! Go*ttn6ar, državni poslanec. Tiskala Katoliška tiskarna.