88. številka. Ljubljana, v četrtek 17. aprila XVII. leto. 1884 Uhaja vsak dan »ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v str i i'sk o-oge rs ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden meBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt lefa 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po •> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trunkirati. — Rokopisi Be ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Narod in naše časnikarstvo. Stari i/rek „Vux populi vox deia začenja se zlorabiti tudi pri nas. Pod njegovim praporom veslajo učenjaki in nevedneži, častihlepnezi in lačen-bergerji, — vedno upijoči, da njih glasilo je jedini pravi ljudski glas. Še se je spominiati časov, ko je naš narod bil mladostno navdušen in se je postavil temelj ljudski zavednosti. Takrat imela je pač beBeda kaeega možakarja veljavo, — reči smemo pa zasluženo; Častilo Be je značaj in verjelo, da se kje nahaja. Bilo je vse nekako resno In odločno. Ljudski g\Ls čul se je morebiti okoren, robat, ker ni bil umeten, kajti gladil se ni Se s polituro politične demoralizacije, — s podkupljenim časnikarstvom. Našega pozabljenega in saničevanega rodu, ta „srečaw, ki je že pokvarila javno mnenje dimih „omikanih" narodov, še ni doletela. Dolgi jezik moderne kulture prilepil pa bode, kakor vsa znamenja kažejo, tudi našemu malemu narodu pečat nenaravnosti, popačenosti in ošabnoati. Narodna ideja zajemala je svojo moč, osigurala si obstanek v viharnih dneh le v nižava h ljudstva. Zaduji volilni razred razor al je narodno polje. Narod brez narodnega plemstva, brez narodnih bogatašev bil je sicer priprost, a jedio v ljubezni do svoje domovine občutil je jednako in posamezen n< se povzdigoval nad druge ošabno in brezobzirno. Tudi prvi voditelji ljudstva bili so priproBti. „Naro'Jn« inteligenca" (ta se kaže sedaj v njeni pravi obleki), počutila se ni še kot posebnost in se javno ni povdarjula kot danes. Brez rokovic govorilo se je še z marsikom, ki sedaj reprezentira posebni rod v narodu in iz grozne višine doli gleda na revue plebejce. Časnikarstvo bilo je skromno, naravno brez učenih fraz, in ljudstvo ga je razumelo. Z mnogimi žrtvami denarnimi in duševnemi uzdrževalo ga je malo števiio mož polnih navdušenja in resnega prepričanja. Taka in jednaka bila so znamenja onega časa, ko naš na« rod se ui dospel na politični vrhunec in se zategadelj ni mogel primerjati „omikauim\ To pa se je spreobrnilo. Dobili smo narodno plemstvo, bogataše, ki sictr še neso, pa si k temu prizadevajo, inteligence na ostajanje, podkupljeno časnikarstvo in druzih jednacih privržkov „civiliziranih narodov". Najbrže je, da mora vse to tudi čez naš narod LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XVII. Poglavje. Zagovarjanje krvi. (Dalje.) — Prepozno je, bojarinja ! — Jaz sem jo že pogubili Ali ti misliš, da more oni še rešiti dušo, kdor tako poplača gostoljubje, kakor jaz ! Ne boja-rinja! To noč sem zgubil vse na veke I Včeraj je še bil čas, a danes ni več upanja, ni več odpuščeuja za moje prokletstvo! Jaz nečem nebeškega veselja brez tebe, Helena Dmitrijevna! Vjazemski je vedno bolj slabel. Videl je bvojo onemoglost, zaman je skušal premagati jo. Začelo se mu je mešati! — Helena, — rekel je, — meni odteka kri, hlapci so daleč, . . . Pomoči ni dobiti od nikoder, morda v kratkem času odidem v večui plamen . . . priti, kajti „svet tako pelja". A vse Še ni izgubljeno. Strup politične korupcije mej priprosti narod še ni zasejan, prijel se je še le krogov, ki se ljudskim ne dejansko ne po mišljenji prištevati ne morejo. Varujmo tedaj priprosti narod, da se ga ne primejo napačni nazori o spravi, ki ni sprava, in o servilizmu, ki ni lojalnost. Delajoči stanovi slovea-ski in nemški se neso sovražili, slovansk in nemšk obrtnik in delavec sešla sta se Že večkrat v velikanskih shodih, brez da bi se o narodnosti prepirala. Vsak priznal je drugemu popolnoma narodno pravo. Če je pa kdo izmej druzih krogov kedaj narodnosti hujskal in si s tem napravil sovražnikov, spravlja naj se ž njimi sam, pa naj ne vabi ljudstva, ki je že davno jednacih mislij, v svoje spremstvo. Jednako odločno odbijati je od neke druge „ljudske strani" priporočano potegovanje za vlado, ki pa sicer ni druzega, kakor moledovanje za „koruzo'1. Delajoči stanovi še nobeni vladi neso delali „fakeijozne" opozicije. Radi so pripoznali vsako, če se je ozirala na njihove težnje. Dokaz temu so sklepi dunajskih obrtnih shodov. Razširjanje nazorov pa, da je do slednjega vse le medica, kar od vlade pride, ter da je prva in jedina naloga ljudskega zastopnika vlado podpirati, je jednako n a-sprotna ljudskemu interesu in zavednosti, kakor ona od sprav. Prva naloga ljudskega zastopnika je strogo nadzorstvo ustavne vlade in odbijanje vseh ljudski prostosti in njegovemu blagoru pretečih predlogov, — pač pa lojalna podpora vseh koristnih in dobrih namenov vlade ne glede na osobni ali pa strankarski dobiček. To je le mala razstava različnih naših „ljudskih glasov", ki se ponujajo in širijo mej svet z jedinim namenom v osobni prid posanmikov, — zbegati narod, da ne bode vedel, pri čem je in ^a bode toliko ložje nadvladati. Naravno nadarjeni naš narod pa bode kmalu izprevidel, da jedini pravi ljudski glas je tisti, ki prihaja od spodaj, — a nikdar oni, ki buči od zgoraj! Svetovati treba tedaj vsacemu, kdor kaj čita iu to ne le v nemških židovskih, temveč tudi v slovenskih ljudskih časnikih, naj le vse bere, — a verjame le, kar mu pamet veli in srce. Več ko kedaj treba je čitalcu pri denašnjem prepiru po Ljubi me, ljubi me, saj za jedno uro ... da ne bom zastonj dal duše satanu! . . . Helena, — nadaljeval je on, zbirajoč svoje sile, — ljubi me, zapeljivka mojega srca, pogubiteljiea moje duše. Knez jo je hotel objeti s krvavima rokama, uzda mu je p?la iz rok, zmajal se je, in zvalil se na tla. Helena se je obdržala za konjsko grivo. Ko ni konj več čutil jezdeca na hrbtu, spustil se je v skok. Helena ga je hotela ustaviti, konj je skočil v stran, in odnesel seboj bojarinjo. Dolgo je dirjal ž njo po gozdu. Z začetka si je prizadevala zadržati konja, pa kmalu sti jej oslabeli roki, in ona se je, držeč ga za ..igrivo, izročila v božjo voljo. Konj je dirjal nept o nebom a. JfcUadike so se zatikale Heleni za obleko, vaje .so j^iteple po obrazu. Ko jo je nesel konj čez po meseci irflz-svitljene poljane, zdelo se jej je, da ae.vbejej' megli sučejo vile in jo vabijo k sebi. Slišali* qd-meval. Ali se jej je hohotai divji mož, ali je šumelo kaj druzega, pa zvok je bil vedno glasnejši. Helenino Kice je utripalo od strahii. Kakor nalašč nesel jo je konj naravnost tja, od kodar je prihajal šum. časnikih zanašati se na lastno sodbo, kajti nase časnikarstvo postalo je moderno, in kakšno je Blednje, to ve vsak ! „Obrtnik". Razmere ljudskih učiteljev na čvetero-razrednicah na Kranjskem. Nova šolska doba je marsikaj dobrega donesla, mej take dobrote šteje se tudi ureditev učiteljskih plač. Veliko koristnega se je s tem učiteljstvu učinilo, a kakor vsako začetno delo navadno ni popolno, tako se je tudi tu urinila napaka, ki se vsak dan očitneje kaže. In ravno o tej hibi namenili smo se razpravljati, da se odlični krogi ž njo seznanijo in seznanivši se, skušajo jo odstraniti. Komaj sti dve leti pretekli, odkar so se siste-mizovale učiteljske plače, '/.■>. so stavili kraški učitelji peticijo za poboljšek zaradi velike draginje v njih krajih. To se je sicer odreklo, a glas jedenkrat sprožen, rad odmeva. Odkar so uradniške plače reorganizovane, t. j. od 1872. leta s'ein, je v tacih krajih na Kranjskem, kjer so sedeži c. kr. okrajnih glavarstev, okrajnih soduij, davkarij, žandariner je itd., življenje leto za letom dražje. Ljudstvo sprevidevši, da zamore vse svoje pridelke dobro spečati, da zamore stanovanja lahko oddati, je zaradi rastočih davkov v cenah poskočilo na tako visok način, da je vsaka stvar na deželi »koro jednako draga, kot v Ljubljani. Mestna gospoda, katera ima opravek na deželi, to kaj dobro \6; prenoćište, jedila in pijače mora tako drago plačati kot v hotelu. In zakaj bi ljudstvo svojih pridelkov drago ne prodajalo? Dandanes je v vseh večjih krajih na Kranjskem, kjer so imenovane oblastnije, vedno dovolj političnih, sod-uijskih in davkarskih uradnikov, dovoli učiteljev, učiteljic, žaudarjev, uradniških slug, eksekutorjev, uradniških iu not uskih diurnistov še preveč; pro-dajalnice vseh vrst, po večinoma mladih trgovcih otvorjeue, navstajajo itd.; vsi ti hočejo stanovanja in živeža, zato se pa vse podražuje. Vrhu tega si uradniki s svojo plačo lahko privoščijo boljše življenje in lepa stauovanja, ker drago plačujejo in to je občinstvo razvadilo, da tudi od slabeje plačanih jednake cene zaht"va. V obče znano je, da so v teh krajih povsod čveterorazredne deške in sem ter tja dvorazredne Zagledala je luč in zdelo se jej je, da je neka srebrna prikazen mahala s perutami . . . nenadoma se je ustavil konj in Helena je zgubila zavednost. Znašla se je na mehkej travi Okrog nje širila se je prijetna svežost. Zrak je bil napolnen z drevesnimi dišavami; šum je še vedno trajal, a v njem ni bilo nič več Btrašuega. Temveč ta £um je, kakor kaka stara pesen tešil Heleno. Ona je s težavo odprla oči. Veliko kolo, katero je gonilo voda, vrtelo se je pred njo, in okrog brizgala je voda. V luninej svitlobi bile so vodne kaplje podobne demantom, s katerimi so jo kinčale dekletu na vrtu oni dan, ko je prišel Serebrjani. „AH Bem zopet na vrtu?" mislila si je Helena — Dekleta, Pašenka, Dunjka, kje ste V Namesto svežega devičjega obraba nagnila se je čez njo nagubančena glava, kakor sneg bela brada se je skoraj dotaknila njenega obraza. — Vidiš, kako te je obvaroval Bog, bojarinja, —- rekel-»je starec vznemirjen, radovedno ogledujoč Helenine poteze: — lej, ko bi bil konj nagnil je malp. hol£.ha levo, ■ ala bi bili naravnost v vodni tok, pa ta konj je že vajen, — nadaljeval je sam dekliške ljudske šole; plače posamičnih uč teljskih moči j so kaj različno razdeljene, razen uadučitelja, kateri je h krati šolski vodja in navadno cerkveni organist, so plače druzega. tretjega in četrtega učitelju, oziroma učiteljic kaj pičlo odmerjene. Odkar je ljudstvo prisiljeno svojo deco orez izjeme v šolo pošiljati m so ti a šolskimi naznanili vsako četrtletje v napredku svojih otrok poučeni, se vedno manj za nje zanimajo, in le učiti lju prepuščajo, da po svojih predpisih ravna. Slabi nasledek za tega pa je ta, da pouk po šolskih učmh urah prenehava in le malo čviterorazreduic je še, kjer se je ta stara navada ohranila. Jednako giue tudi pouk v privatnih hišah. Učiteljevi dohodki na teb šolah, kjer bi ravuo še jedeukrat toliko potreboval, kakor njegovi kolegi na jedno- in dvorazreduicah so v oči-Vidnem nasprotji s .-stroški, ki so neizogibni. Ne samo, da se mu od plrče odtegnejo razna plačila, mora si tako obleko preskrbovati, kakeršno denašuji izobra; in svtt nosi, mora primerno stanovanje vzdr-žavati si z lastnega Žepa, v društvo zahajati, pravi ali podpiralni ud javnih društev b:ti, in vse 10 s plačo, katera je jednaka aii de celo manjša kakor njegovih sotruduikov na jednorazreduicah, katerim vsega tega ni treba, kateri še prosto stauovanje uživajo. Njegova plača je Še celo maajša, kakor plača žandarjev, uradniških slug, ekuekutorjev in diur-nistov. O resuici te trditve se vsakdo vsak treuutek lahko prepriča Kakšne posledice ima to in jih oode še za seboj imelo V Vsak učitelj začetkoma na čveterorazrednici postavljen bode si na jedno ali dvorazrednico pomagal, kjer si bode pri vsakej reči materijalno bolje stal. Za četverorazreduice ostajajo potem le sedanji stareji naducitelji, učiteljski pripravniki iu učiteljice. In ravno na teh šolah je potreba najspretuejših učiteljskih morij, ne pa začetnikov. Ne samo, da je tukaj uajveč otrok za poučevanje, da mora poduk in vzgoja popolna uiti, da je najboljših učnih metod treba k uosegu uouuga erteza, da se od učitelja veu znanosti, umike iu veće pridnosti zahteva, obiskujejo četverorazreduice otroci uradnikov in sploh pre-inoz.nr ih, ki jih pozneje v srednje šole pošiljajo. Ni čuda, če spretni učitelji četverorazreduice zapuščajo iu rajši kot učitelji na jedno- ali dvorazredni-cičaa bode dovolj časa temeljito pretresti vse dotične predloge, knko temu zlu opomoči. Egiptovska ministerska kriza je poravnana, Nubar paša in mr. Eiiforu Lloyd ostaneta na svojih mestih. Samo uir. Lloyd se ho moral v bodoče omejiti na delokiog državnega podsekretarja, in bo za naprej egiptovski, ne pa angleški uradnik. Ven-der bode v stanu nadaljevati reforme, ki se tičejo pravosodja, ujetništva, policije in zdravstvenih zadev. Dopisi. Z Dunaja 14. aprila. [Izv. dop.] (Cesar Ferdinandova severna železnica.) Že ste svojim čitateljem odkrili vse poglavitne dogodke za kulisami, katere so odločevali in še odločujejo, da ae je naša vlada z.i toliko udala v ravno, kar vročem vpraštuji glede severne železnice. Tako je prav, nezavisno in pošteno glasilo vsikdar občinstvo z lučjo resnice popelje v vsakateri dogodek, kateri se tir^e narodove in sjilošnje blaginje. In pogodba z delniško družbo severne železnice prezentuje zadevo prvo vrste, velevažno za državno in narodno gospodarstvo, za občnost kakor za posameznega duvkovca! Da v '< pogodbo, kakor je dogovorjena sedaj ter objavljena, i ako jo potrdi državni zbor, država izgubi dragoceue i vire svoiega dobrega gospodarstva, to je jasno vsem, to tudi drugače ni, če se tudi pravni prijatelji severne železu ce dokazati trudijo, da se je vsa stvar dovršila — slabo za delničarje Beverne železnice. Satirično dramo je imenovati vse tisto, kar so predavali in prestavljali odlični gospodje advokatje dr. ranu, dr. Schmidt, dr, Trotter pa dr. BrUxner, pobijajoči najraznoličniš; imenovati dogovor na „izven-rednem glavnem shodu delničarjev severne železuice" v 7. dan t. m. Ti gospodje so zavidanja vredni delničarji severne železnice, znani Dunajski advokatje, ki so temeljito, poučeni že premnogokrat branili to podjetje na privatno-pravnem, kakor tudi na publicističnem polji. Nič čudnega ni torej, da tudi ob tej priliki svojo stvar dobro razumejo in še boljše zastopajo, nič čudnega ni, če nam z vsem solističnim in jurističnim aparatom stvar tako naslntajo, da bi pač boljše bilo, deluičarska družba severne železnice ni bila nikdar rojena, kakor da se je utakuila v dogovore za novi previlegii! Vender pa so njim Ba-mim ušle izjave, katere bodo prav hodile državnim poslancem, borečim se v ime svojih volilcev proti odobrenju rečene pogodbe, Dr. Trotter n. pr. je izustil: „Dvoje je jaBuo; naša pravica je jasna in pa istina, daje naš privilegij z vso železniško pol'tiko naše dobe v vpreko prišel, katero je težko odstraniti." Opozicija, s katero hoteli so ti štirje znameniti veščaki slepiti občiustvo, bila je jako prisiljena in komična! Tak slab utis napravlja tudi jezikovna naredba glavnega vodje pl. Eichler-ja za Beverne železnice proge, katero ste že priobčili v listu. Pohiteli so sicer to naredbo, katera na čeških postajah veleva kondukterjem, postaje klicati najprvo b češkim jezikom potem z nemškim, pohiteli so njo izporočiti češkemu klubu državnega zbora; a v teh krogih naletela je naredba na smehljanje in dov-tipe, — ker pravica jim mora stati na jako slabih nogah, da se jo s takimi sredstvi podpreti hoče! Iz Cerkljaii 16. aprila. [Izv. dop.] Na velikonočni ponedeljek zvečer jelo je v naši vasi pri nekem posestniku goreti in mahoma bilo je petero hiš v ognji, katere uničil je v kratkem času — Tako naglo obdal je požrešni element cela poslopja, da še živine ni bilo mogoče rešiti. S pomočjo Berniške in Cerkljanske brizgal-nice ustavili so ogenj, da ni uničil vasi, kar je ostalo 25. junija 1881. leta. Zažgal je baš hudobni človek, ki je brzo odnesel pete v bližnji gozd. Pogorelci bili ao zavarovani, le jeden zamudil je za par dnij plačnino. Fr. B. Domače stvari. — (Presvitli ces ar) podaril je za popravo cerkve v Šent Jurji pri Kranji 100 gld. — ( Vesela vest.) Z Dunaja prišel je višji uradnik v Ljubljano ter se včeraj z gosp. ces. svetnikom Ivanom Mar nikom podal na Gorenjsko, da si ogleda Železnike, Kropo in Kamnogo-rico, kjer se bodo priredile tovarne za izdelovanje pušek. Za imenovane kraje bode to izredne važnosti in koristi, a tudi za vso deželo imele bode dobre naBledke — (Ilustracija k svobodi volitev.) Iz prav zBnesljivega vira poroča se nam: „Gotovo ste, gospod urednik! opazili pri volilnem shodu druzega razreda onega iz Bosne vrnivšega se političnega uradnika, ki se je v čitalniškej dvorani tako oblastno ustopil poleg predsednika in je v osodnem tre-notku, ko se je imelo glasovati o kandidaturi gosp. prof. Šukljeta, v strah in grozo uavzočnim uradnikom potegnil iz žepa papir in svinčnik, da si notira one, ki se niso pridružili njegovemu krdelu. Zanimalo Vas bode tedaj tudi izvedeti, da je isti mož prišel Veliko soboto k predstojniku neke pisarne ter mu dejal: „dass der Herr Landesjmisident ihn bitten lasst, er mbge auf die Herren Beamteri ein-vvirken, damit sie sich ari der Wablerversammlung beteiligen und fiir den „Šukljew stimmen". Povedal bi vam lahko še o drugem prizoru iz iste pisarne, a nadejam se, da Vam bode uže to zadostovalo, da spoznate, zakaj je »preučeni" gospod profesor v dan volilnega shoda pred začetkom zborovanja tako oblastno hodil, po čitalnični dvorani in zakaj ga je po njegovem propadu tako zelo za|>ustila hladnokrvnost, da so mu volilci morali skrbeti za potrebni douche". — Ali je treba temu dopisu še kaj dostaviti? — — — — („Stoz lieb' ich den Spanier".) Iz necega ob velikej cesti ležečega kraja na Dolenjskem se nam poroča, da je gosp. prof. Suklje o svojem potovanji k volilnemu shoda v Novem mestu, govoreč o dolenjskej železnici, se izjavil: »jaz in deželni predsednik jo bodeva iz poslovala". — Bravo! — (Deželna kmetska enketa) zborovala je danes do 1. ure popoludne. Obravnavalo se je v treh vprašanjih o dednem pravu na kmetih. Obravnava je bila jako temijita in obširna. Ob l/a 5. uri se obravnava enkete nadaljuje. — (O Leitmajerji,) katerega bi nekateri tako z veseljem pozdravili namesto odstopivSega Gertscherja za predsednika deželne sodnije v Ljubljani, poroča se nam, da se je o nekej priliki izrazil: „sloveniscke Bliitter rauss man con-fisciren, v/eil sie erscbeinen." — Ko bi k temu tudi hoteli komeutar delati, bil bi nepotreben. Opozorujemo pa slovenske državne poslance, da je njihova dolžnost skrbeti zato, da nam minister Pra-žak — morebiti napačno poučen — ne pošlje v Ljubljano tacega moža „pravice" in „ pospeševalca sprave". — (V semenišči Ljubljanskem) predava se sedaj filozofija, in to z jezikom slovenskim. Tega napredka smemo biti veseli v trojnem oziru: prvič priuče se bogoslovci svojo vedo gojiti znad znanstnega temelja, ucugič je to začetek slovenskemu, domačemu modrosiovskemu znanstvu, a tretjič se je s to naredbo slovenščini odkazalo v bogoslovji lepo mesto in gojišče, kar* nas navdaja z novim upom, da si s časom slovenski jezik usvoji vse bogoslovske predmete, kolikor bi to n. pr. pri dogmatiki ali morali ne bilo samej stvuri na kv,aro. Slušatelji bodo se s slovenskimi predavanji, laglje okoristili in že v službi gladkejše tolmačili svoje nauke. — („Obrtnika") izšla je 4. številka. List je prav vrlo uredovan in vsega .priporočila vreden. Kakor se čitatelji lehko osvedočijoviz :članka „Narod in naše časnikarstvo", katerega smo iz Obrtnika ponatisnili. — (Veteran.) Fran Kinkel 83 let star, ki je vojeval že v bitki pri Lipskem in kot tak bil odlikovan s topovnim križem (Kanonnenkreuz), ki je sedaj že jako redek, umrl je včeraj zjutraj ob 8. uri v sv. Florijana ulicah, pri svojem sinu, krojaču ? Ljubljani. Fran Kinkel porodil se je, kakor je našemu poročevalcu sam pripovedoval na Nemškem ▼ "VVurmlinien, pri Rothenburgu ležečem kraji na reki Neckar. Oče bil mu je nadštalmojster pri princu Conde, a ostavil to službo in živel nekoliko časa v Nassau, kjer so po običaji Kinkel na pograbili k vojakom. Prišel je k avstrijskim voj»kom k polku Reiss-Plaueo Št. 17, ki je imel takrat svoj nabiralni okraj v Plznu na Češkem, od tod pa v Ljubljano 1. 1842, kjer je služil pri tedanjem polku princ Hohenlohe, sedaj baron Kuhn, kot „bandefubrer", do 1. 1855. Ko je izstopil iz vojaške službe, bil je mnogo let pri zakupu užitninskega davka, katerega je takrat imel ranjki g. Ealister, na Vrhniki v službi. Pred kakimi 10 leti ostavil je i to službo in živel v Ljubljani. Bil je Kinkel, dasi 88 let star zmirom čvrst in zdrav človek. Zadnji dve leti mučila ga je naduha in tej je mož tudi podlegel. Ljubljanski veterani so danes ob Va6\ uri zvečer spremili svojega najstarejšega kolego k sv. Krištofu. — (K o n z i st or ij aln im sv etnikom) imenovan je gosp. Josip J era j , /upu k v Žavci. — (P ro v i zo r j etn ) pri sv. Marjeti na Pesnici imenovan je g. Ivan Kunce do sedaj kaplan pri sv. Petru pri Rudgoni. — (Slovenščina na Koroškem.) Krajni šolski svet v Podgorjanab uložil je 8. decembra 1883 prošnjo za stran šolskih olajšav in poučnega jezika. Prosil je, naj bi v domačej šoli domači slovenski jezik bil tudi poučni jezik, a nemščino naj bi se kot učni predmet uvedlo v 5. Šolskem letu. C. kr. okrajni šolski svet v Beljaku pa je v 6. dan marca t. 1. v slovenskem jeziku spisano in uloženo prošnjo rešil po nemški in odbil jo v obojnem oziru. Vrli Podgorjanski šolski svet se bode pač pritožil pri c. kr. deželnem šolskem svetu v Celovci, s kacim uspehom — se težko uganiti ne da. Vender pa rodoljubni možje ne bodo odjenjali, marveč poslužili se bodo zadnjega postavnega sredstva, da priborijo materinemu svojemu jeziku pravico in veljavo ali pa da morejo z novimi dokazili služiti trditvi, da pri nas mora čestokrat narodnostna pravica svoje mesto, postavno zabranjeno odstopiti po-litičnej in osobnej mržnji ali nesposobnosti državnih organov. Umestno se nam pri tej priliki tudi vidi zavprašati, kaj nekateri „rodoljubi slovenski'1 svetujejo koroškim Slovencem, tudi hoditi z deželno vlado po drni in strni, z deželno vlado, katere načelnik je baje član nemškemu nSchulvereinuu ? Dosledno bi to bilo tistim patrijotom, katerim je Bog narode ustvaril za to, da voljo vlade izvršujejo ! Posebno patrijo-tično in rodoljubno ue! — Kako se nam zadnje sledove rojakov našim v starem Gorotauu razuaro-duje, kako nam zlasti kozel „Schulverein" objeda na Koroškem slovensko narodnost, o tem nam pač žalostno zgodovino nadaljuje v vsakem listu Einšpie-lerjev „Miru, katerega ue moremo dovolj zahvaliti in prehvaliti ter vsakemu slovenskemu srcu priporočiti ! In kake žalostne prikazni predučujejo v tej raznarodujočej dobi sedanjih Korošcev otroci, to nam pojasnjuje dopis iz Spodujega Koroškega, kateri čitamo v nSlov. Gospodarji". Ta dopiB sISve: V našej okolici so jedno-, dve-, tri , štiri- in celo petrazredne šole, pa od prve do zadnje nemški pouk. Nekega dne je gospod katehet fantiča iz prvega razreda vprašal rekoč: „Was sind die Engel?u Fant ali deček se odreže: „Die en-gel sind purgermeister, si haben ferstuud und bilen aber keine bajber." Gospod K. fanta pogleda iu misli, faut je nalašč tako izgovoril. Ga vpraša še jedenkrat: VVas sind die Engel? Fant je zopet tako odgovoril, pa ue s tako korajžo ko poprej. Gospod. K. f*nt.u reče: Povej mi slovensko, „was ist eio purer geist". Fant se je začel jokati in je dejal: Tega ne vem, jaz sem mislil, da je purgergeist gospod purgermeister. Za kazen je fant moral desetkrat popisati: „die engel sind pure geister itd. pa ne purgermajster. Tako se Koroškim otrokom v Koroškej šoli godi. Če slovenski katekizem imat ga pa brati ne zna. Tako vrli „Slov. Gospodar" v Mariboru v šestem letu Taaffejevega vladauja. Sedaj pa imajo gospodje oticijozui malarji v Kolodvorskih ulicah Ljubljanskih besedo, prosimo! • — (Odvetniške premembe na Štajerskem.) Dr. Karol Bresnigg, odvetnik na Ptuji, preseli se s 1. julijem t. 1. v Gradec. — Dru. Stra- felli, odvetniku na Ptuji, ustavilo se je od-vetniltvo za jedno leto. — (Dve novi slovenski knjižici.) I. Osnovna pravila za obrtne zadruge, — zadružne bolniške blagajne, — zadružne razsodiške odbore in za pomočniške zbore. Po uradnem nemškem tekstu izdala in založila trgovinska in obrtniška zbornica za Kranjsko. V Ljubljani. Natisnila Klein in Kovač. 1884. 46 str. To je naslov prvej knjižici, ki se odlikuje po lepem, blagoglasnem jeziku, po ličnej obliki in jako Čistem tisku. Knjižica bode izredno dobro služila vsem obrtniškim krogom, katerim jo toplo priporočamo. — II. Poročilo slovenskega narodnega političnega društva „Sloga" v Gorici o svojem delovanji v dobi od občnega zbora 11. januvarja 1883 do občnega zbora 17. januvarja 1884. V Gorici 1884 Na ti-m I in založila Hilarijanska tiskarna. Gl str. V tem poročilu je jako natančno obrisano društveno delovanje glede stroškov vrtov, slovenskega učnega jez'ka, posojilnice, Briške okrajne sodnije, volitev, deželnega kulturnega soveta, koroške ceste ob Soči itd., popisane so odborove seje in obravnave, naposled pa je pridejan imenik poverjeniških okrajev in družabnikov. Delovanje društva je vsega priznanja vredno in jako vspešno, kajti v preteklem letu ustanovilo si je otroški vrt, posojilnico, sicer pa pri vsakej priliki energično zastopalo narodue koristi. Ker je število udov mnogobrojno, vodstvo pa v pravih rokah, preverjeni smo, da bode društvo „Sloga" tudi v bodoče jednako izborno napredovala. Poročilo pisano je jako pregledno, oblika je lična in se ta knjižica vsem jednakim društvom priporoča v posnemanje. — (Razpisani učiteljski službi.) Dru zega učitelja na tnrazrednici v Ratečah pri Zidanem Mostu. Plača 50O gld. Prošnje do 10. maja na okr. šol. svet na Krškem. — Druzega učitelja na dvorazrednici v fcjrednji Vasi v Bohinji. Plača 400 gld., preklicljiv poboljšek 20 gld. na leto in Htanovanje. Prošnje do 10. maja na c. kr. okr. Sol. svet v Radovljici. Telegram „Slovenskomu Narodu": Carigrad 17. aprila. Jahta „Miramare" s cesarjevičem in soprogo priplula spremljana po jahtah „Yzzed\nu in „Taurus" ob 87» uri pri krasnem vremenu v Bospor. Pri ustji morske ožine bila sta cesarjevič in Štefanija od več tisoč osob vseh narodnostij, večinoma Avstrijcev, Ogrov, Belgijcev na krovu slovesno s zastavami okrašenih Llovdovih parobrodov navdušeno pozdravljena. Miramare v spremstvu imenovanih brodov ustavil se je ob 10 V* uri pred Dolma-bagdše, kjer je veliki vezir in minister vnanjih zadev cesarjeviča in soprogo najudanejše pozdravil. V dvornih gala-kočijah peljala sta se potem visoka gosta v Yildizkiosk. Vse v pristanišči zakotvano tuje brodovje je v zastavah, v avstro-ogerskej koloniji velika navdušenost. Razne vesti. * (rL' explosioou) nazivlje se anarhistični dnevnik, ki izhaja v Genfu. Zadnja številka ima ilustracijo, kako je velikanska eksplozija v vzduh pognala vso francosko zbornico. List ima na čelu naslov: „Calcibus et pugnis". * (Nameravani atentat s hudičevim oljem.) Novo poročena dvojica na Francoskem podala se je na potovanje v Genf Njim*, je pa sledila neka maščevanja željna prejšnja moževa ljubica. Ta ji' prišla v Genf, kupila v nekej lekarni steklenico hudičevega olja in s tem je šla čakat srečno dvojico pr-d gledališče. T»in njima izprazni steklenico v obraz. To pa ni imelo nameravanega učinka, lekHr dal jej je neko drugo neškodljivo tekočino, ker se mu je oso:>a, ki je hudičevo olje zahtevala, zdela sumu ■:. Poslano. Gospod notar Janko Krsnik alias Per mi je sedaj odgovoril. Mož tajf vse, kar se mi pri elastični njegovi naravi ne zdi čudno. Prič nemam! Ali vender je resnica na moji strani! Bilo je to tedaj, ko sem bil Še v pisarni gospoda dra. Mosche-ta, ter sem imel slučajno pri sodniji na Brdu opraviti. Sprehajal* sva se po drevoredu pred graščino ter zašla — sam ne vem po kaki priliki — v razgovor o Kruni Tedaj pravil sem mu tudi o tisti »velikanski aferi", ki ima v naših časih rešiti sedanjo našo vladno zi-stemo. In gospod notar je tedaj vse drugače sodil o ti „a.eri". Se ve, da bode sedaj zopet tajil. Kaj hočem! Ako me nesrečna osoda Se kdaj spravi v dotiko z gospodom notarjem na Brdu, bodem poklical vselej dve priči, ali bodem pa dal napraviti notarski akt 0 vsaki besedici, ki jo bodem spregovoril ž njim. Potem morda ne bode tajil! Gospodu notarju Krsniku zljubilo se je tudi porož-Ijati z orožjem. Za oncijozno njegovo prihodujost je to vse-kako nevarno! Morda je pa storil to samo zategadelj, ker ve, da mu na strani stoje elastični prijatelji, ki bi o pravem času z denuncijacijo pred sodnijo stopili ? Kar se mene tiče, še dan danes ne vem, ali me je postopanje gospoda Krsnika žalilo ali ne. Kdor je tak „kavalir", da brez uzroka strogo privatne stvari razobeša po nečednih plotovih „Ljub-ljanskega lista", žali samo sebe; napadenemu pa tako početje nikdar ne Škoduje! Odšle naj goBpod Per piše, kar hoče; b tem dajem mu generalno pooblastilo, da Bme v »Ljubljanskem listu" oprati vse umazano perilo mojega preteklega privatnega življenja! Ce mu bode to pripomoglo, da postane „titularni hofrath", veselilo me bode! (256) Dr. Ivan Tavčar. Umrli so v Ljubljani: 15. aprila: Marija Šare, dekla, 50 let, Poljanska cesta St. 27, za Brčnim kapom. — Fran Kinkel, prov. finančni paznik, 88 let, Sv. Florijaua ulice St. 32, za oslabijenjem. 16. aprila: Marija Turin, železniškega čuvaja žena, 51 let, Sv. Petra cesta St. 64, za plučno tuberkulozo. — Oče A ml »rosi us Janez Ivane, frančiškan, 24 let, Marijin trg št. 5, za plučno tuberkulozo. — F an Klopčič, mokar, 69 let, Dunajska cesta št. 14, za plučno tuberkulozo. V deželnej bolnici: 11. aprila: Marija Boltavžer, brivčeva hči, 7 let, Stari trg št. 28, za davico. — Jurij Derglin, gostač, 76 let, za Btarostjo. — Fran Zupan, delavec, 60 let, bil je umirajoč prinesen. 12. aprila: Andrej Lampič, kajžar, 62 let, za starostjo. 13. aprila: Marija Štrukelj, gostija, 70 let, za plučnico. 14. aprila: Miha Strugel, iončar, 47 let, za rakom v želodci. Blaž Dolfar, gostač, 51) let, za gnojenjem v prsih. Meteorologično poročilo. Čhh opazovanja barometra ! peratura Ve trovi Ho- N*;!>o krina v I UliU. X 7. zjutraj g- 1 2. pop." ta !9. zvečer 72624 an. 72682 nm. 727-72 mm. -f-10-4'C Mi bvz. 4-15-2C b1. svz. + 103" C Bi. bvz. obl. obl. obl. 9'5 mm. dežja. Srednja temperatura -f- 12'0°, za 2*7° nad normalom. Ij-CLnaJsica, oorza dne 17 aprila t. I. (Izvirno tolegrafifino poročile.) Papirna renta .... .....79 gld. 95 Srebrna, renta .... . . Ziata renta........ . . f)"/,, marčna fomtk . . .... Akcij' narodni- -i^nk.- . ... Kredittin akt :i. .... . I.ut.iion s ■«>•«■» .... ! . ».:•. ••(■k'iii Nemake Dia.rk» 4°/0 državne srečki- iz I. 1864 '.?.")() gld. Državne srečki-- iz I. 1H64. 100 gld. 4°/„ avatr. zlata re.nta da\ k;t pronta. Ogrska zlata renta 6°/u..... „ papirna renta 5'/, ... 6°/q •tajerske zemliišč. od/ec. nblig. . Donava ri;g. srečke 5°/„ . . 100 gld. Zouilj. obč. avst . t*/,0/, zlati zast listi . Prior, oftlig. Eliz.uhetine zapad, železnice Prior, ohlig. Ferdinandove uev, relesnloe Kreditne srečke......100 gld. Rndolrbve srečke .... 10 r Akcije auglo-avstr. banka . 1^9 K Tramiuway-društ. ve!j. 170 gld. a. v. 79 gld. 95 kr. 80 , 95 100 . 70 95 , 45 ^49 , _ 821 ; 60 iai . 45 a Il 62 ■ 72 j 9 J 35 123 . 7f. 171 „ 30 100 , 90 t 122 , 10 91 . 65 r 88 „ 50- 104 „ 50 114 „ 50 \ 121 „ — L 108 - 25 106 , 50 176 , 75 ■ 19 n 50 119 „ 75 214 , 70 OS°\0 sjtt/tf (225-» z ali brez vinskega okusa po dnevnej ceni prodaja Službe kakerSne koli, išče inteligenten, ~23 let star mladenič, neoženjen, prost vojaščine, zmožen slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu, z lepo pisavo, pripravljen tudi do 200 gld. varščine uložiti. — Pisma naj se pošiljajo pod: ..14. št. 5»« na upravništvo tega lista. (255—1) kratek in v dobrem stanji, — pripraven za začetnike — proda me po ceiai. (257—1) Emonska cesta h. št. 6 v pritličji. Na prodaj! V vasi Svu«. K upor i na Dolenjskem proda se l*m«>. liju z vinogradom, pripravno za krčmo in štacuno za 2000 gld. Kupec lehko plačuje na obroke. Natančna poročila se dobivajo v « ermodnjleau na Dolenjskem pri Antona Bed«ne, trgovcu. (250_2) Št. 5931. Hazglas. (237—3) V ponedeljek dne1 21. aprila t. I. dopoludne ob 10. uri se bo pri tukajšnjem magistratu mestna kopelj v Koleziji za tekoče leto po očitnej dražbi oddala v najem. To se razglasi v splošno vednost z dostav-kom, da se do dneva ustne družbe sprejemajo tudi pismene ponudbe in da ne dražbeni pogoji v uradnih urah izvedo pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat v Ljubljani, v 4. dan aprila 1884. Za župana: Perona. Natečaj za oddajo službe inženirskega asistenta pri deželnem stavbenem uradu v Ljubljani. Pri Btavbenem uradu deželnega odbora kranjskega je izpra/nena služba inženirskega asistenta z letno plačo 1000 gld. in s pravico do 4, v pokojnino nevštevnih petletnic po 100 gld. Prosite ji za to službo iihj svoj« proSnje z dokazili o svoji j starosti, stanu in o svojih dru/.bin-Hkih razmerah, o neomadeževanem življenji, avstrijskem državljanstvu, o znanji nemskego in slovenskega ali katerega druzega slovanskega jezika, o telesnem zdravji, dalje z dokazilom o dobro dovršenem drugem državnem ali diplomu em izpitu iz inženirske ali iz stroke za visoke stavbe na kaki tehnični visoki Aoli v avstrijskem cesarstvu, oziroma o izpitu za državno stavbeno službo, kakor tudi slučajno t drugimi dokazili svojega teoretičnega in praktičnega izobraženi* v cestnih, vodnih in visokih stavbah, pošljejo do IO. maja 1884. I. in sicer prositelji, ki so že v javni službi, potom svoje predpostavljene oblast nije deželnemu odboru kranjskemu. (238-3) o p t r+ — C .__ts 8» G" «£. SS"0 a o 1 M ' S' 5" (t B O i 5 IS1 B-f-d.S' < S B § B 5 ff 5 J! r b I 3E f so i " w žll(», intsiK'. br<'K«ii*4(e in vrlo«« lirj/gal bimj-. In-droforc raznih konstrukcij. Najboljši konoplji ne, gumaste, sesalne in prčtlftkaliic* prevodne cevi, kakor tudi druge v awr gasilne priprave -mn priporoča po najnižjej ceni s 5 letnim jamstvom f ALBERT SAMASSA, c. kr. dvorni zvonar in tovarnar za stroje in gasilno pripravo V T^jixl>ljaili. (812—2) Občinam in požarnim stražam dovoljuje večletno plačevanje na obroke, da ložje napravijo gasilno orodje. lko«lrol»u«'ji ceiiilnlk nu za lit«* vanje /.tisto n j in fra ii Ko. Častna diploma i.i-a 1880. častna diploma Trst 1882. Izdatelj in odgovorili urednik: Ivan Železni r Lastuina in tisk -Narodne Tiskarne". 1188