Erscheint ieaen Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Draul, ßadgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark., vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55 030
Nr.26 - IV. Jahrgang	Marburg a. d. Drau, Samstag, 1. Juli 1944	Einzelpreis 10 Rpf
Za obstoj Evrope
Vom Kampf an der Ornemündung (Normandiel
PK.-Kriegsber. Siede! (Sch.).
V zadnjih letih so na sovražni strani objavili celo vrsto načrtov glede Evrope za slučaj »zavezniške zmage«. V vseh teh načrtih — bodisi privatnih ali samo poluradnih — je bilo nanizanih toliko gorostasnosti, da se je človek nujno moral povprašati, ali morda duševni očetje vseh teh načrtov le niso pri-frknjeni. V teh načrtih se govori na primer glede iztrebljenja Nemcev tako, kakor da bi šlo za pokončevanje kakih rastlinskih ali živalskih škodljivcev. Tisti, ki so v svojih možganih rodili tako satanske naklepe, se niti najmanj niso sramovali podpisovanja tako nečloveških dokumentov. Anglo-Amerikanci so v teh prizadevanjih pridno konkurirali z boljševiki, katerim je stara Evropa s svojo veliko kulturo in civilizacijo itak najbolj v napotje. V takih skupnih stremljenjih po uničenju Evrope so se torej srečali Anglosasi in boljševiki, plutokratje in Stalinovi hlapci. Evropa jim smrdi, zato jo je treba po njihovem izprijenem mišljenju uničiti. Bol.jševiški žid Ilja Ehrenburg je v to svrho spisal posebno knjigo, v kateri propagira uničenje evropskih mest, muzejev, knjižnic, cerkva, gledališč itd. S staropisemskim sovraštvom za-
Schwere USA-Sherman-Panzei im Bombenhagel deutscher Schlachtfiicger Trotz stärkster Abwehr greifen unsere Schlachtflieger in schneidigen Tiefangriffen immer wieder feindliche Panzeransamm'ungen an. In der ersten Invasionswoche wurden im Zusammenwirken von Heer und Luftwaffe über 400 feindliche Panzer vernichtet
PK.-Zeichnung: Kutzner (Atl-Sch.)
hteva to židovsko človeče uničenje vseh tistih kulturnih tekovin, ki so jih poleg Nemcev zbirali tudi ostali evropski kulturni narodi celih dvatisoč let. Kar je propagiral boljše-vik Ehrenburg, so hiteli izvrševati Anglosasi kot pravi in uslužni Stalinovi hlapci. S svojimi bombniki rušijo po Evropi vse tisto, kar je označil Ehrenburg kot bodoče razvaline. V strastni želji po uničevanju sta se torej združila plutokracija in boljševizem. Njun element je uničevanje. Objekt tega uničevanja naj bi bila naše Evropa.
Značilno za presojo anglo-ameriško-sovjet-ske ofenzive proti Evropi in njenim narodom je dejstvo, da prihajajo nosilci tesra pohoda iz področij naše oble, kjer sploh nimajo pokazati nikakih kulturnih tekovin. Ameriška prerija in azijatska stepa sta se našli v skupni zamisli uničenja vsega tistega, česar sami nimata. V Evropi ljubimo naše stare katedrale, gradove in slične zgodovinske stavbe, ker diha slednji kamen tisti smisel za večno lepoto, ki so ga čutili stavbeniki in kiparji pred mnogimi stoletji. Amerikanec in boljše-vik sploh nimata nikakega odnosa do zgodovine na področju stavbarstva in drugih umetnosti. Amerikanec se klanja svojim neokusnim nebotičnikom, ki jih smatra kot višek vse stavbinske umetnosti, boljševiki pa so v svoji mržnji do vsega, kar je lepo, nameravali zgraditi svoj babilonski stolp v Moskvi v zasmeh vsem umetniškim slogom.
Mržnja napram Evropi ie torej tisto, kar združuje Anglosase in boljševike. Ker je prevzela Nemčija vodstvo Evrope, velja ta njihova mržnja seveda v prvi vrsti Nemčiji. Da v sovražnem taboru nočejo evropskega edin-stva, je bilo že v neštetih primerih dokazano, ^o so Nemci nedavno tega ujeli pravnuka velikega raziskovalca Afrike, Livingstone-a, v uniformi ameriškega padalca, se je izkazalo, da je bil dijak neke ameriške univerze. Na vprašanje, kaj mu je znanega o tej Evropi, ki jo je imel bombardirati, je dejal, da je Evropa »kup držav z zelo težavno, komplicirano zgodovino«. To je vse, kar je vedel ta ne ravno nadebudni Amerikanec o našem starem, častitljivem kontinentu. S tega vidika jim res ni težko bombardirati naša zgodovinska mesta z gotskimi katedralami in renesančnimi palačami. Ker jim primanjkuje tudi sleherno spoštovanje do zgodovine, ropajo Anglosasi v Južni Italiji s cerkvenih oltarjev svetnike ter jih pošiljajo čez veliko lužo, kjer jih prodajajo kot starinske senzacije za bajne vsote. Odnosa nimajo nikakega do teh umetnin, glavno je, da so zaslužili židje in da je ta ali oni ameriški milijarder izplačal za kako madono iz Sicilije več stotisoč dolarjev. Ne oziraje se na dejstvo,
Koaiicija sovražnikov Evrope prinaša samo moralno in gmotao ponižanje našega kontinenta in njegove stare, večtisočletae kultare -Evropski narodi odklanjajo izvenkontinentatno varušho - Prebudila se je nova zavest evropske povezanosti

Srditi boji y Cherbourg»
Silne sovražne izgube v lormandiji .— Težišče bojev v lormandiji pri mesiu TiMy, Lj rušijo sovražni pehotni in oklopniški napadi — Težki boji na italijanski fronti
er se
Operacije na invazijski fronti so v preteklem tednu po poročilih vrhovnega nemškega poveljstva potekale tako-le:
22. junij: V Normandiji so naše čete razbile več sovražnih napadov proti našemu ob-koljevalnemu obroču vzhodno od reke Orne. Sovražnik je obtipal suhozemno fronto trdnjave Cherbourg z močnejšimi izvidniškimi
da so prinesli Anglosasi v »osvobojeno« Italijo glad, legar, komunistično obračunavanje z meščanskimi elementi in splošno bedo, so še izropali tiste umetnine, ki bi jih pozneje svet še lahko občudoval vsaj deloma v večinoma porušeni deželi.
V Italiji smo doživeli v manjšem to, kar je sovražna koalicija namenila vsej Evropi za slučaj, da bi omagalo nemško orožje. O nemški kapitulaciji po Fiihrerjevih besedah itak ni govora. Praksa je pokazala, da se sovražna koalicija povsod, kjerkoli so stopile njene divizije na evropska tla, obnaša tako, kakor je s sovražne strani namenjeno naši stari Evropi. Spričo tako besnega sovraštva ni nič čudnega, da se je polagamo začela dra-miti po vsej Evropi neke vrste zavest kontinentalne skupnosti. Celo bivši sovražniki Nemčije v Evropi so začeli spoznavati, da ne gre samo za obstoj Nemčije, temveč sploh za obstoj Evrope. Dočim ima Nemčija natančno izgrajen in praktično že dokazan sistem evropske moralne in gmotne neodvisnosti, prihaja sovražna koalicija s trdnim namenom, to Evropo podjarmiti ne samo politično, tem-yeč tudi gospodarsko. To zasužnjenje naj bi se torej odigravalo na razvalinah evropskih mest in vasi, na opustošenih poljih in smrtno ranjenih gozdovih naše celine.
Samo tako je razumljivo, da Anglosasi neusmiljeno bombardirajo francoska in italijanska mesta in jih ne razlikujejo mnogo od nemških mest. Sovraštvo do Evrope prihaja do izraza ravno tako nad Parizom kakor nad Berlinom, Budimpešto ali Belgradom. To sovraštvo je tem večje, ker se je spričo tako nečloveškega vojskovanja vzbudila zavest malih evropskih narodov. Ti narodi že spregledujejo, da Nemčija ni njihov sovražnik, temveč zaščitnik. Kakor si Evrope ne moremo predstavljati brez svobodne Nemčije, tako Evropa tudi ne more biti srečna brez svobode enakopravnih ostalih evropskih narodov. Na frontah se borijo danes poleg Nemcev Francozi, Flamci, Valonci, Norvežani, Estonci, Letomci, Litvanci, Finci, Madžari, Romuni, Slovaki itd. Vsi ti deloma prostovoljni odredi simbolizirajo z mlado in obenem večno staro Evropo, ki se v svoji najusodnejši uri zaveda svojega duhovnega edinstva. Nemški vojak se je v prvih letih strašnega klanja sam zavedal svojega poslanstva, da se bori ne samo za Nemčijo, temveč tudi za Evropo. Ta zavest je prodrla sedaj globlje in navdaja že velike kroge ostalih evropskih narodov. Čim hujši je pritisk sovražne koalicije, tem bolj žilava in zagrizena je obramba Nemčije in Evrope. V Normandiji so vgriznili Anglosasi na granit nemške obrambe. Borba za Evropo, ki se bori za svoj obstoj, je v polnem teku. O izidu te zgodovinske borbe — borbe za našo Evropo — ne more biti nikakega dvo-. ma. S porazom Evrope bi zgodovina sploh izgubila svoj smisel. Ker pa hoče Evropa živeti, bodo evropski narodi pod nemškim vodstvom izvojevali tudi zadnjo bitko v svojo korist.
silami, ki so pa bile odbite. — London je sedaj že 160 ur z malenkostnimi prekinitvami pod našim motilnim ognjem. Nemško letalstvo je uspešno bombardiralo sovražnika v suhozemnih operacijah, obenem pa tudi ladje pred mostišči. V Srednji Italiji je sovražnik pregrupiral vsled hudih izgub svoje čete ter je šele popoldan napadal na obeh straneh Trasimenskega jezera. Vsi napadi so bili odbiti in so ostale postojanke v nemških rokah. — Močni ameriški bombniški odredi so bombardirali Berlin. 67 sovražnih letal, med njimi
motornih bombnikov, to je tretjina dotičnega odreda.
23. junif: V Normandiji je sovražnik včeraj butal z močnimi silami proti suhozemni fronti trdnjave Cherbourg. Ob sodelovanju ladijske artilerije in letalstva so se razvili srditi boji. Kjer smo izgubili gnezda odpora v trdnjavski fronti, so se razvili protinapadi. Naše obalne baterije so obstreljevale ves dan sovražnika in zbiranja ladij pred mostišči. V pretekh noči so nemška letala potopila dvoje rušilcev, transportnika z 10.000 brt in to-
Karte von der Invasionsfront
Scherl-Bilde dienst-M.
52 štirimotornih bombnikov, je bilo zbitih na tla. Angleško letalstvo je po noči bombardiralo Zapadno Nemčijo. Zbitih je bilo 62 štiri-
Mater: Zur Beschießung von London und Südengland
(Weltbild-Gliese, GD.)
vornika z 8000 brt. Več drugih ladij je bilo težko poškodovanih. Nad normansko obalo je bilo zbitih 72 sovražnih letal. — Motilni ogenj na London še traja venomer. — V Italiji je sovražnik napadal na vsej fronti. Severno od Grosseta je porinil po srditih bojih našo fronto par kilometrov proti severu. Na vseh drugih odsekih je bil sovražnik odbit.
—	Posamezna angleška letala so v pretekli noči bombardirala področje v Hamburgu. Nemška letala so bombardirala cilje v vzhodni Angliji.
24. junij: V normanskem mostišču so se razbili lokalni sovražni napadi. Na suhozemni fronti trdnjave Cherbourg so se razvili srditi boji od moža do moža, ki so še trajali pozno v noč. V popoldanskih urah je zavojeval sovražnik nek» i naših oporišč ter se tako približal trdnjavi. V sovražnikovem hrbtu se borijo še številna gnezdišča našega odpora. V drugih odsekih so bili sovražni napadi zrušeni v našem ognju. Vzhodno od izliva Orne so naše obalne baterije razbile nek sovražni odred za izkrcavanje. Več ladij je zgorelo. Pred invazijskim mostiščem in nad zasedenim zapadnim ozemljem je bilo zbitih 40 sovražnih letal. Motilni ogenj na London se je nadaljeval dan in noč s silnimi udarci.
—	V Italiji so se tudi včeraj razvijali severno od Grosseta težki boji. Sovražniku je
D r u c k und Verlag- Marburqer Verlags- und Druckerei-Ges m. b. H. — Verlagsleitung: Egoo Baumgartner Haupt-Schriftleiter: Friedrich Golnb; alle in Marburg/Dran Badg-is^ 6
Zur Zeit für An2eigen die Preisliste Nr 3 vom 10 April l'>43 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keioen Anspruch auf Rückzahlung
uspelo z masiranimi silami vdreti v naše postojanke. Fronta je bila v teku protinapadov takoj sklenjena. Na ostali fronti so bili odbiti številni napadi. — Pri ameriških bomb-niških napadih na srbsko in romunsko ozemlje sta bili zadeti mesti Giurgiu in Ploesti. Zbitih je bilo 18 sovražnih letal. Nemška letala so bombardirala cilje v jugovzhodni Angliji- . .. .
25.	junij: Pri svojih napadih, ki jih je sovražnik naperil v trdnjavi Cherbourg proti našim gnezdiščem odpora, je imel sovražnik izredno težke izgube. Šele v večernih urah, ko smo izgubili po srditih bojih nekaj naših oporišč, je zamogel sovražnik doseči periferijo mesta. V področju mesta Tilly so se razvili težki napadi. Naše obalne baterije so se vključile kljub ognju sovražne ladijske artilerije in letalstva učinkovito v boje na celini. — Nad Londonom in zunanjimi londonskimi predmestji je ležal tudi nadalje težak motilni ogenj. — V Srednji Italiji je sovražnik napadal na več mestih zapadnega odseka z močnimi silami. Po težkih bojih je sovražnik potisnil naše črte nekoliko proti severu. Na ostalih mestih so bili vsi napadi odbiti. — Ameriški bombniški odred je bombardiral področje mesta Ploesti. Obramba je uničila 23 sovražnih letal, med njimi 20 štiri-motornih bombnikov. Ameriški bombniški odredi so včeraj opoldan bombardirali Bremen. Po noči so posamična angleška letala vrgla bombe na Berlin. Nad Reichom in nad zasedenim zapadnim ozemljem je bilo po noči uničenih 59 sovražnih letal.
26.	junij: Hrabra posadka trdnjave Cherbourg pod vodstvom Generalleutnanta von Schliebena skupno z močnimi oddelki vojne mornarice in letalstva se nahaja od včeraj v notranjosti mesta ter v luki v srditih bojih od hiše do hiše. Posadka ni odgovorila na dvoje pozivov, prenehati z bojem ter izročiti trnjavo. Luko in vse vojaško važne naprave je spustila posadka v zrak. Pred postojanko komandanta trdnjave in pred arzenalom so se zrušili sovražni napadi v ognju branilcev. Baterija^ »Hamburg« je v področju Cherbour-ga potopila dvoje sovražnih križark. Poškodovanih je bilo več drugih ladij. Vzhodno od Orne so se zrušili sovražni sunki. Po hudih bojih je sovražnik končno zavojeval ruševine mesta Tilly. Brezuspešni sovražni napadi so se vrstili tudi jugozapadno od Carentana. — V Italiji je bilo težišče bojev tudi včeraj v področju od obale do Trasimenskega jezera. Po srditih bojih je sovražnik prodrl nekoliko kilometrov proti severu. — Na Balkanu so nemške čete uničile v južno-albanskih planinah več komunističih tolp. Sovražnik je izgubil razen 3000 mrtvih številne ujetnike, orožje, municijo itd. —^Slabotnejši sovražni bombniški odred je v zadnji noči napadel Budimpešto. Zbitih je bilo sedem letal.
27. junij: V Cherbourgu so se ves dan vršili v raznih oporiščih srditi boji. Šele proti večeru je sovražnik po krvavih pouličnih bojih, ki so mu prizadejali težke izgube, zavojeval velik del mesta. Nekatera naša gnezdišča odpora se še borijo z brezprimerno hrabrostjo. V arzenalu in na drugih točkah so hrabre posadke odbijale vse sovražne napade. Naše obalne baterije so podpirale boj branilcev z dobrim artilerijskim ognjem. V področju mesta Tilly je sovražnik razširil svoje napade na nadaljnje odseke. Ves dan so se odigravali najtežji pehotni in oklopniški boji. Sovražnik je pridobil vsled naših protinapadov le malo terena. — Nad mestom London je še vedno ležal najtežji ogenj našega orožja »V 1«. — V Italiji je nadaljeval sovražnik svoje močne poskuse prodora. Samo na skrajnem zapadnem krilu je prodrl nekoliko kilometrov proti severu. Na vsej ostali fronti do Trasimenskega jezera so izvojevale naše čete lep obrambni uspeh. — Ameriški bombniški odred je včeraj predpoldan bombardiral zu-
veliko
ohromimo bitko oo
Boji se odigravalo vzhodno od Berezine - Težke sovražne izgube Potek dosedanjih operacij velike obrambne bitfke
V preteklem tednu so znova oživeli boji na vzhodni fronti. V teku teh bojev se je razvila velika obrambna bitka. Potek operacij je bil sledeči:
22.	junij: Na vzhodu so se razvili ob živahnem artilerijskem delovanju obeh taborov lokalni sovjetski napadi pri Tarnopolu, na obeh straneh mesta Kovel in jugovzhodno od Vitebska. Nemško letalstvo je uničilo v napadu na boljševiško vzletišče Poltava 30 sovražnih letal na tleh. Nastali so veliki požari.
23.	junij: Na jugu vzhodne fronte so se razbili lokalni napadi boljševikov ob Strypi, pri Tarnopolu in južno od Pripjetskih močvar. V srednjem odseku so pričeli boljševiki s pričakovanimi napadi. Nemške čete so odbile napade, ki so jih izvajali boljševiki na široki fronti s pomočjo oklopniških odredov in letalstva. Na obeh straneh Vitebska se odigravajo srditi boji. Sovražni napadi so se izjalovili tudi med Polockom in Novoševom ter severnovzhodno od Ostrova. Močni odredi nemškega letalstva so bombardirali sovražno vzletišče Mirgorod ter uničili 20 štirimotor-nih bombnikov, gorivo in municijo.
24.	junij: Na južni vzhodni fronti so se izjalovili vsi boljševiški sunki. Na srednjem odseku fronte se je stopnjevala srditost sovjetskih velenapadov ter se razširila na nove odseke. Med Pripjetom in Čausijem sovražnik ni imel uspeha. Pač pa je vdrl z močnimi pehotnimi in oklooniškimi silami vzhodno od Mogileva ter na obeh straneh Vitebska v naše prednje postojanke. Obrambna bitka se tu razvija s stopnjevano srditostjo. Boljševiki so izgubili včeraj v srednjem odseku vzhodne fronte 73 tankov in 53 letal, številni sovjetski napadi so se razbili pri Ostrovu, v področju Pskova in severozapadno od Narve.
25.	junij: Na vzhodu se nahajajo naše divizije v celokupnem srednjem odseku v težkih obrambnih bojih proti ofenzivi boljševikov. Sovražnik je samo vzhodno od Mogileva
nanje okraje mesta Wien. Nemška in madžarska obramba je uničila 54 sovražnih letal, med njimi 46 štirimotornih bombnikov.
28. junij: Težišče bojev v Normandiji je bilo zopet v področju jugovzhodno od Tilly-ja. Sovražnik je napadal ves dan z močnimi pehotnimi in oklopniškimi silami, toda vsi njegovi napadi so se zrušili ob žilavem odporu naših hrabrih divizij. Sovražnik je imel izredno težke izgube, in sicer več kot 50 tankov. V cherbourškem prostoru se še vedno borijo številni oporišča, zvesta svoji dolžnosti. Sovražnik ne more v luko, čeprav so razvaline mesta v njegovih rokah. Tudi severovzhodno in severozapadno na polotoku Cherbourg se še upirajo naše posadke. Srditi boji so se razvijali na italijanski fronti tudi včeraj v odseku med obalo in med Trasimenskim jezerom. Sovražnik je skušal izsiliti prodor, pridobil pa je le na skrajnem zapadnem krilu nekaj terena. Povsod drugod so bili njegovi napadi odbiti. — Močan ameriški bombniški odred je včeraj predpoldan napadel Budimpešto. Uničenih je bilo 24 sovražnih letal. Nemška bojna letala so v zadnji noči bombardirala cilje v jugovzhodni Angliji.
in v področju Vitebska zamogel razširiti svoje vdore. Na vseh drugih mestih so se izru-šili sovražni napadi po hudih, menjajočih se bojih. Uničenih je bilo 252 sovražnih tankov in 42 letal. Brezuspešni sovjetski napadi so se vrstili tudi med Polockom in Pskovom, kjer je bilo uničenih nadaljnjih 27 sovjetskih tankov.
26.	junij: V srednjem odseku vzhodne fronte traja obrambna bitka z nezmanjšano srditostjo. Naše čete so odbile napade v večini odsekov. Južno in vzhodno od Bobrujska je zamogel sovražnik vdreti na nekaterih mestih. Tudi vzhodno od Mogileva so boljševiki po krvavih bojih izvojevali terena proti za-padu. Ob Diini se vrše prav tako srditi boji. Vzhodno od Polocka in jugovzhodno od Pskova so se izjalovili sovjetski napadi. Nad fronto je bilo zbitih 37 sovražnih letal. Nemška letala so po noči bombardirala kolodvor v Smolensku, kjer so nastali veliki požari in razdejanja.
27.	junij: V srednjem odseku vzhodne fronte se nahajajo naše hrabre divizije v odsekih Bobrujsk, Mogilev in Orša v težkih obrambnih bojih z masiranimi silami sovje-tov. Zapadno in jugozapadno od Vitebska so se umaknile na nove postojanke. Vzhodno od Polocka so se zrušili številni sovjetski napadi. Nemško letalstvo je po noči koncentrično napadlo kolodvora v Brijansku in v Klinu, kjer so nastali obsežni požari in eksplozije.
28.	junij: V srednjem odseku vzhodne fronte še vedno trajajo srditi boji v področju Bobrujsk in Mogilev. Po izpraznitvi obeh mest Orša in Vitebsk se je težka obrambna bitka preložila v področje vzhodno od srednje in gornje Berezine. Jugovzhodno od Polocka so se zrušili opetovani sovjetski poskusi prodora, istotako jugovzhodno od Pskova. Nemško letalstvo je po dnevu bombardiralo kolodvor Kalinkoviči. Tudi po noči so Nemci uspešno bombardirali sovjetski dovoz. Zlasti v Smolensku so nastali na kolodvoru veliki požari in eksplozije. Prilikom opetovanih sovjetskih napadov na mesto in luko Kirkenes je bilo zbitih v teku ene noči 77 sovjetskih letal.
□ Priznanje italijanskim letalcem. V začetku teqa meseca 60 napadli italijanski letalci zbirališča ladij v gibraltarski luki tei pri tem uničili 30 tisoč brt. Za to junaško delo se jim je brzojavno zahvalil Generalfeldmarschall von Richt-hofen ter jim ponosno čestital k lepemu uspehu, ki so qa doseqli v škodo anqlo-ameriških pomorskih sil.
|jg? HRABRI SPODNJEŠTAJERCI
Za hrabro vedenje na fronti so dobili Eisernes Kreuz II. Klasse: Unteroffizier Edmund Miiller, Gefreiter Anton Brilui, Gefreiter Johann Martini, Grenadier Johann Kristan in Grenadier Josef Ko-siker, vsi iz Ortsgruppe Mahrenberg, Kreis Mar-burg-Land; Gefreitei Štefan Perschuch iz Unter-jablinga, Ortsgruppe Stauden. Kreis Pettau; Gefreiter Franz Steinberger, Grenadier Johann Men-dek in Soldat Alois Pregl iz Ortsgruppe Jakobstal, Kreis Marburg-Lad; Gefreiter Franz Sitter iz Kirschbauma 50 Ortsgruppe Kranichsfeld, Kreis PettaUj Gefreiter Franz Turnschek iz Ortsgruppe Cilli-Forstwald; Soldat Friedrich Schrumpf iz Ortsgruppe Jakobstal, Kreis Marburg-Land.
Zatemnitev od 3. do 9. julila od 22. do 4. ure
Invazija In vzhodna ironta
Pričakovali ¡e nadaljnjega razširjenja bojišč - Naloga branilcev Cherbourga in Vitebska
Iz Berlina poročajo: Vojaški veleboji poletja 1944 so edinstveni v vojni zgodovina vseh časov. Vneli 60 se po boljševiški poletni ofenzivi šele deloma, pravzaprav so šele v začetku in potrebujejo še več časa razvoja do odločitve. Boji se raztezajo na področju vsega kontinenta. Ne moremo jih primerjati 6 tistimi časi, ko je bilo vojskovodji omogočen razgled po bojišču z neke višine. O vsem tem si moramo biti na jasnem ob pričetku odločilnih bojev. Morda bo trajalo še par tednov, preden se bo videla prva faza odločitve. Niti v invazijski bitki niti na vzhodu še ni opažati ničesar, kar bi bilo možno smatrati kot tako prvo fazo.
V bojih v Normandiji je opažati doslej na obeh straneh še razmeroma malo sil. To povzroča ožina bojnega ozemlja. Pred izlivom reke Orne, kjer sovražnik doslej ni imel nikakih uspehov, leži že par dni veliko sovražno brodovje trans-portnikov. Tvori ga najmanj 350 ladij s skupno tonažo 270.000 brt. Podoba je, da bo sovražnik tu ali kje drugod skušal ustvariti novo težišče. Doslej si tega podviga še ni upal izvršiti. Kar se tiče nemške strani, je iz formulacij poročil vrhovnega poveljstva nemške vojske razvidno, da velike nemške napadalne rezerve še niso nikjer posegle v boj in da bo njihova ura šele prišla. Treba bo torej šele počakati na odločilne boje na invazijski fronti.
To velja v še večji meri za vzhodno fronto, ki ranžira kljub ogromnim bitkam šele na drugem me6tu za invazijsko fronto v poročilu nemškega vrhovnega poveljstva. Da je bitka v srednjem sektorju vzhodne fronte šele v začetku, dokazuje
„Kar Evropi koristi,
je nemška zmaga"
Vodilni portugalski publicist, znani zgodovinar profesor Alfredo Pimenta, razpravlja v portugalskem listu „Esfera" o vprašanju, kaj bi se zgodilo z Evropo za slučaj poraza Nemčije, poraza, ki ga smatra Pimenta že v začetku svoje razprave nemogočim. Njegova izvajanja so tem pomembnejša, ker razpravlja Pimenta o težini problema z jasnovidnostjo, ki je sicer ne srečujemo pri vseh nev-tralcih.
Pimenta je mnenja, da bi poraz Nemčije — pa najsi bi prišel pod kakršnimikoli okolščinami — na vsak način oživotvoril Spenglerjevo proroko-vanje o koncu zapada. Kar Evropi koristi, kar zahtevajo interesi Evrope, je nedvoumna nemška zmaga.
Pimenta odklanja vse simpatije in antipatije ter slika nepristransko sledečo sliko:
„Nemčija obvladuje vojaško največji del Evrope od severne obale Norveške do grških otokov, od Atlantske obale do Rusije. Padec Italije je pokazal z vso zaželjeno jasnostjo, da sledijo za zavezniško fronto nered, glad, beda in kaos, obenem pa tudi priznanje komunizma. Ako bi bila Nemčija prisiljena, zapustiti svoje sedanje postojanke, je jasno, da bi v vsakem posamičnem slučaju prišlo do ponovitve dogodkov, kakor smo jih doživeli v Italiji. Ravno to pa je tisto, kar si želi komunizem, kajti iz takega kaosa ali zmešnjave bi potem nastal komunistični nered.
Tako stanje pa ne bo nastalo, ako zmaga Nemčija. Kajti v tistem obsegu, v katerem bo Nemčija vrnila sedaj zasedenim pokrajinam svojo svobodo, se bo izvršila sprememba oblasti na miren, smotren način, tako da bo imela nova vlada že v naprej energično avtoriteto. Ako bi zmagali zavezniki, bi beda, ki jo je bilo ugotoviti po prvi svetovni vojni, ostala majhna napram bedi, ki bi jo doživeli sedaj. Bodočnost Evrope je sedaj na razpotju: Zmagajo zavezniki, bodo povsod nastale vlade ljudskih front, pripravljajoč splošno sovje-tizacijo. Zmaga Nemčija, bodo ojačeni avtoritarni režimi. V slučaju zavezniške zmage se bo dvignil simbol kladiva in srpa kot splošno znamenje. -V slučaju nemške zmage pa se bo ojačil socialni red narodov, ki bodo služili s svojo častjo splošni civilizaciji. Nikogar ni, ki bi trdil, da bo po zmagi Nemčije povsod takoj veselje in sonce Toda avtoriteta režimov bo nudila vsaj minimum tistih
dejstvo, da je sovražnik kljub srditosti napadov vpostavil tu šele del 6vojih pripravljenih oklop-niških odredov. Ze vsled tega ima nemška obrambna taktika možnost elastičnega odpora. V novih področjih bitk so nemške čete sovražniku že v preteklih mesecih dobavile številne obrambne bitke. Fronta 6ega tu v velikem loku proti vzhodu. Zlasti proti temu loku, ki mu na-čeluje me6to Vitebsk, razvijajo boljševiki močan pritisk iz 6everovzhoda in jugovzhoda. Pozicija za nemške čete v tem loku je nujno postala težavna, radi tega 6o se v boju umaknile.
Naši borci na vzhodu so se morali boriti v bitkah lanske zime, ne da bi jim dalo vrhovno vodstvo operativne rezerve. To se z višjega vidika ni dalo doseči, ker je bilo predvideno, da se bodo na zapadu vršile odločilne bitke. Tudi v novih bojih na vzhodu so naše vzhodne armade navezane na svoje moči. Ce se bo na zapadu v domnevano daljši vrsti bitk izsilila na tem bojišču odločitev, bo nemška vojska tudi na vzhodu lahko z vso močjo udarila proti sovražniku. S tega vidika je treba gledati prepustitev mest in področij, kakor je to tudi bolestno.
Nemško vodstvo do te ure še ni vpostavilo svojih moči za glavni udarec proti invazijskim četam. Potrpežljivo in v velfki napetosti pričakuje nemško vodstvo pravi trenutek za to. Pripravljeno je za odločilno bitko, storilo pa bo svoje šele tedaj, ko 6e mu bo zdelo primerno. Branilci Cherbourga in Vitebska imajo nalogo, pomagati vodstvu, da bo v tej uri, ki bo prišla, čim bolj močno. Ta naloga se bo izvršila. To je v luči skupne 6trategije gledano znamenje srditih borb sedanjih tednov.
predpogojev, brez katerih si ne moremo misliti odstranitve posledic vojne."
Pimenta zaključuje svoja sijajna izvajanja takole: „Zmagajo demokracie, bo napočila za nas vse apokaliptična zima. Ako bi se zlomil nemški branik, smo bliže koncu sveta."
Boljševiki tiranizirajo Angleže
»Völkischer Beobachter« poroča po informacijah, ki so prispele preko Madrida, o razmerah, ki vladajo v Italiji pod okupacijo s 6trani Anglo-Amerikancev. Iz poročila je razvidno, da postajajo boljševiki v pokrajinah, ki jih je pravzaprav zavojevala anglo-ameriška vojska, proti Anglo-Amerikancem tako nesramno drzni, da se Angležem že ježijo lasje.
Zgodilo se je sledeče: v letalski tovarni Ca-proni blizu Napulja je izvolilo delavstvo pod komando boljševikov obratni svet za vodstvo in kontrolo imenovanega obrata. Od enajstih pripadnikov imenovanega sveta je kar devet komunistov. Ta obratni svet 6e je uprl zapovedi angleške komande, nakar je pristojni angleški oficir razpustil imenovani obratni svet. Anglež je nato imenoval svoj lastni obratni svet, ki je bil pripravljen za sodelovanje z dotično angleško komando. Istočasno je odpustil boljševiškega prvaka Martina Pasguale-a z izrecno določbo, da ga ne 6me sprejeti nobena italijanska tovarna, ki služi 6edaj angleškim vojaškim svrham. Ta slučaj je izval nevoljo vsega komunističnega tiska v Italiji. Moskva je očividno imela vmes svoje prste ter je zapovedala italijanskim komunistom, naj prično be6no kampanjo proti dotičnemu angleškemu oficirju. Značilno za razmere, v katerih 6e nahajajo Anglosasi na italijanskih tleh, pa je, da se je moral dotični Anglež ukloniti diktaturi boljševikov. Sam londonski komunistični list »Daily Worker «je zabeležil ta 6lučaj s pripombo, da 6e je morala angleška vojaška uprava v Napulju ukloniti zahtevam italijanskih komunistov.	„
Ta 6lučaj je ponovni dokaz za naše trditve, da 60 Anglosasi le slepo orodje Moskve in da vodijo zavezniške vojske povsod, kamor prihajajo, trojanskega konja. V trebuhu tega konja se nahajajo boljševiški priganjači, ki mečejo celo svojim angloeaškim zaveznikom polena pred noge. Iz tega slučaja 6e lahko sklepa, kako neki bi izgledalo po Evropi še drugod, kjer bi se pojavili boljševiki za zavezniškimi armadami.
PGLfflČNl DRG BIŽ
□	Smisel evropske obrambe. Bukareški list »Viatza« piše, da je Anglija med teheransko konferenco med 6. junijem dokončno »zamudila svojo ur'co« in da je sedaj v popolni odvisnosti Sov-jetije in Zedinjenih držav. Evropo je morala izročiti boljševikom, sama pa igra za Zedinjene države le še vlogo Portugalske al' Islandije. Od dveh strani napadena Evropa se nikakor ne bo umaknila. Svojega poslanstva 6e zavedajoči evropski narodi 6e ne borijo radi ča6tihlepja ali radi neke absurdne volje do svojega obstanka. Danes se že odražajo sovražni cilji v vsej jasnosti: podjarmiti hočejo našo staro celino. Tisočletno kulturo hočejo uničiti, narode pa zasužnjiti.
□	Izjemni zakoni za nasprotnike Židov v Zedinjenih državah. V Washingtonu se vrši trenutno velika 6odna razprava. Na zatožni klopi se nahajajo pisatelj Lawrence Dennis, časnikar Joe MC Williams, župnik Gerald P. Winrod in še 26 drugih obtožencev, članov gibania »America First«, ki mu podtikajo »fašistične in protiži-dov6ke« podvige. Ker državni toži.ec ni mogel dokazati, da so se obtoženci pripravljali na nasilni preobrat, 6e je morala obtožba omejiti zgolj na očitke, da so obtoženci razširjali fašistične in protižidovske ideje. Obtoženci so se sklicevali na svobodo mnenja, ki da je v Zedinjenih državah zagarantirana na papirju. Da ne bi prišlo do neljubih spopadov, je izdalo pravosodno ministrstvo takoj zakonsko odredbo pod imenom »Bili of Par-ticulare«, ki vzporeja take ¿jave s sodelovanjem pri fašistični svetovni zaroti. Take izjave so odslej v USA kaznive. Ako pomislimo, da smatra ameriška vlada zakonsko zaščito zidov kot potrebno, imamo že dokaz, da že tudi v največji židovski državi na svetu 6poznavaio kvarni upliv židovstva v javnosti in v gospodarstvu.
□	Duhovne korenike današnjega boja. Staatssekretär Dr. Naumann iz ministrstva propagande je govoril v Leipzig-u in med drugir« izjavil 6le-ieče: »Teroristični napadi na mesto Leipzig ne predstavljajo nič drugega kakor del sistimatične-ga vojnega pohoda, s katerim 6kušajo naši sovražniki uničiti Nemčijo, ki je srce Evrope in najpomembnejši nosilec evropske kuiture. Tu ne gre za pokrajine ali mejne korekture, kakor je šlo v nekdanjih vojnah, ta boj sega v korenike našega obstoja. Korenike našega doraslega sveta pa ležijo veliko globlje kakor korenike 6veta, ki je duhovno živel vedno od našega kontinenta. Na tem področju sta 6i nemška knjiga ter mesto Leipzig kot mesto knjig pridobili neminljive zasluge. Mi se zavedamo, da stojimo pred najtežjimi odločitvami, zavedamo se pa tudi, da 6mo pripravljeni rokovati z našim orožjem, dokler 6i ne priborimo lavorik«
□	Invazorji povzročajo kri in solze. Dopisnik agencije United Press piše med drugim v nekem svojem poročilu o razpoloženju prebivalstva na polotoku Cotentin sledeče: »Oči se solzijo človeku, če gleda, kako obupno pobiti hodijo Francozi po cestah in ulicah upostošenih mest St. Sauveur in Port 1'Abe, kjer je porušenih od vsakih deset hiš najmanj devet. Ljudje vozijo v sa-mokolicah svojo revščino ter žalostno postajajo na prostorih, kjer so pred vpadom Anglo-Ame-rikancev stale njihove hiše. Brez besed se nato oddaljujejo, ne da bi vedli kam. Iz oči jim gleda obup.« To je ameriško poročilo, ki dovolj jasno pove, da izbrišejo ameriški letalski gangsterji povsod, kjer nastopajo, civilizacijo in kulturo. Kamor pridejo ti vojščaki, povzročajo in zapuščajo kri in solze.
O Nemški oklopniki nadkriljujejo vse druge.
Oklopna bojevna vozila so v sedanji vojni prišla zelo do veljave. Medtem ko so v prvi 6vetovni vojni pred6tavljala samo nekakšno pomožno sredstvo infanterije, so danes odločujoči rod orožja za prebijanje front. Razvoj izdelovanja oklopnih bojevniških vozov je prav posebno narasel tekom 6edanje vojne. Oklopniki, ki stojijo danes v vojni vpostavi, zdaleka nadkriljujejo istovrstna vozila, ki smo jih poznali ob izbruhu vojne. Vsem na čelu pa stojijo znani tipi »Tiger« in »Panther« nemškega uma in nemških rok.
□	Posledica orožja »V 1«. Angleški generalni poštni mojster je dne 24. junija objavil v listu »Times« vest, da pošta ne poravna nikakšne odškodnine več za škodo aH izgubo, ki jih na poštnih pošiljkah povzroča sovražna akcija. To velja za V6e pošiljke, pa naj si bodo priporočene ali zavarovane.

Plutokratske spletke s Sovjetijo
Boljševike bi hoteli Anglo - Amerikanci zaplesti v vojno z Japonsko
Iz Ankare poroča nemški tisk sledeče: Od časa	narod v pravem smislu besede, temveč jo je srna-
do časa se pojavijo vesti, iz katerih izhaja, da se	trati le kot »zemljepisni pojem«. Kitajska tudi
med Washigtonom in med Moskvo še vedno na-	nima moderne armade, temveč ima le četništvo,
tezujejo v azijatskih vprašanjih. Široke mase ame-	ki se niti ne zna posluževati modernega orožja,
riškega ljudstva smatrajo Evropo kot nekako »po-	Mimo tega je vojaški položaj Kitajske danes
6transko bojišče« in vidijo v Japoncih glavnega	mnogo slabši kakor pred dvema letoma in ta po-
sovražnika. Spomniti se je treba, da je Roosevelt	ložaj se utegne še bolj poslabšati. Japonci se ak-
zmanevriral Amerikance v evropsko vojno samo	tivno branijo ob robu kitajskega področja. Na Ki-
tako, da je izzval vojno z Japonsko. Amerikanci	tajskem imajo približno 15 do 22 divizij, to je
torej že jedva pričakujejo, da bo konec vojne v Evropi in da se bodo vrgli nato na Japonsko.
tretjino svojih suhozemnih sil. Samo s Kitajci in z letalstvom ni mogoče pregnati Japoncev iz Ki-
Doslej je ameriška agitacija pripovedovala svojim	tajske. Dejansko vprašanje takega vojaškega po-
masam, da se bo po morebitnim koncu vojne v	hoda skozi Kitajsko tvori problem dovoza. Letal-
Evropi začela čez sredino KitajSke pravcata kri-	ska proga preko Himalaje je težavna. Po tej
žarska vojna vseh »zedinjenih narodov« proti Ja-	poti bi lahko dovažali dnevno na Kitajsko samo
poncem. Te vojne da se bodo baje udeležili tudi	200 ton vojega materijala, orožja, municije in
Angleži, De Gaulle-ovi Francozi in Badoglijevi	'prehrane. To je pa samo tretjina množine, ki je
Italijani.	bila svoječasno obljubljena Kitajcem. Oskrba
Medtem so se pa začeli v Ameriki množiti	preko burmške ceste je prekinjena. Oskrba ozi-
glasovi, o težavah velikega pohoda proti Japon-	roma dovoz pa ni možen niti po morski poti, ker
cem. Vojaški dopisnik lista »New York Times«,	se nahajajo vse kitajske luke v japonskih rokah.
Hanson W. Baldwin, slika na primer nevarnost	Ena sama čungkinška divizija potrebuje dnevno
velikega vojaškega pohoda skozi Kitajsko proti	700 ton materijala.
Japoncem v najbolji črnih barvah. Baldwin pravi,	Pa tud v Angliji ugibajo slično kakor v Amelia je treba preje zavojevati vso Burmo, mimo	riki o množnostih pohoda proti Japoncem. »Sa-tega pa je treba izvojevati letalska oporišča na	turday Eveninp Post« povdarja, da je možen tak Kitajskem. Kitajska — tako rezonira Baldwin —	pohod samo s pomočjo Moskve, toda boljševiki ni kak močan zaveznik. Kitajska ima po njego-	so dali razumeti, da bodo za poznejše »aranžmane« vem mnenju samo velike slabosti Kitajska ni niti	postavili svoje lastne zahteve.
Nemška pomoč Finski
V	Berlinu so 27. t m. izdali naslednje uradno poročilo:
Zunanji minister Reicha v. Ribbentrop je obiskal finsko vlado. Med,obiskom so se obravnavala vprašanja, ki zanimajo Nemčijo in Finsko, zlasti pa od finske vlade izražena želja po vojni pomoči. Nemška vlada je izjavila svojo pripravljenost, ugoditi tej želji finske vlade.
Razgovori, ki so se vršili med zunanjim ministrom v. Ribbentropom na eni in državnim predsednikom Rytijem ter zunanjim ministrom Ramsay-em na drugi strani, so se vršili v duhu vojnega zavezništva med obema vojskama In prijateljstva med obema narodoma.
V	vseh točkah je bila dosežena popolna soglasnost pojmovanja nemške in finske vlade.
Občudovanja vredna mala Finska je s svojim dosedanjim bojem za svojo neodvisnost dokazala, da je vredna svobode in svojega mesta pod soncem. Ako je bilo na Finskem še ljudi in krogov, ki so verjeli, da jim bodo dobri odnošaji napram vplivnim krogom v Zedinjenih državah kaj pomagali v boju proti grabežljivi Moskvi, jih je poučilo dejstvo, da je Roosevelt nedavno postavil finskemu poslaniku Prokopu v ^Washingtonu 6tol takoreč pred vrata. Na Finskem ni sedaj nikogar več, ki bi se še udajal glede odnošajev Anglo-Amerikancev do malih narodov kakršnimkoli iluzijam. Roosevelt in Stalin sta sklenila svoje glede finske usode. O tem na Finskem nikdo več ne dvomi. To je bil tudi' vzrok, da so ostali vsi pozivi na naslov Finske glede sklenitve posebnega miru med Finsko in Sovjetijo bob v steno. Finska je v posesti najboljših izkušenj glede Sovje-tije. Čeprav v zelo resi» situaciji, so izbrali boj kot poslednje sredstvo, ker želi Finska ohraniti svojo neomadeževano čast. V trenutku, ko je Finska odklonila sovjetske zahteve, je morala računati, da bodo boljševiki nanjo udarili z vso silo. I Boljševiki se dobro zavedajo borbenosti sleher-[ nega Finca zato skušajo Finsko stisniti s pre-\ močjo v ljudstvu in materijalu. V tem trenutku I največje stiske pa je Nemčija potrdila ozko povezanost s finskim zaveznikom z izjavo neomajne solidarnosti. Nemčija svojega velikega občudovanja za finski narod ne izraža zgolj v besedah, temveč tudi v dejanjih. Učinkovita nemška vojna pomoč proti skupnemu sovražniku je sad sklepov nemške vlade Boj Nemčije je tudi boj Finske in nemška zmaga bo tudi finska zmaga.
D Srbija proti komunizmu. Na velikem proti-komunističnem shodu v Kraljevu v Srbiji je go-■ voril srbski gospodarski minister dr. Nedeljkovič ter med drugim rekel sledeče: »Mi ne bomo žrtvovali naših nacionalnih svetinj, temveč se bomo bojevali do zadnje kapljice krvi.«
Usodni streli v Sarajevu
9
Pred tridesetimi leti — dne 28. junija 1914 — 60 padli v glavnem mestu Bosne in Hercegovine v Sarajevu, streli, ki 60 uničili življenje nadvojvode Franz-a Ferdinand-a in njegove soproge. Smrtonosne krogle je izstrelil srbski dijak Gav-rilo Princip V ozadju sarajevskega atentata je bil srbski polkovnik Dimitrijevič, znan pod imenom »Apis«. Dimitrijevič je bil mogočen oblastnik v srbski oficirski kliki, znani pod imenom
»Črna roka«. Streli so zadeli kneza, ki je imel druge načrte kakor njegov sivolasi stric Frana Joseph I., in sicer načrte, ki so bili Slovanom zelo naklonjeni. Usoda je hotela izračunano, da ga je zadela krogla iz slovanske roke. Morilec, kateremu so prisodili 20 let težke ječe — na smrt ga niso obsodili, ker še ni dovršil 20. leta starosti — je umrl štiri leta pozneje v ječi za tuberkulozo. Postal je junak srbskega naroda, kar dokazuje bolj kakor vse publikacije aktov, da je bil načrt za umor skovan v Belgradu Pravi povzročitelj sarajevskega umora, polkovnik Dimitrijevič, je bil leta 1917. obsojen po srbskem prekem sodu na smrt. Ustrelili so ga pri Solunu, ker je baje v svoji lakomnosti po oblasti, nameraval odstraniti tedanjega srbskega regenta Aleksandra.
Sarajevski streli so dali povod za izbruh velike borbe narodov, ki traja sedaj že trideset let. Vojna, ki se sedaj približuje svojemu višku, ni nič drugega kakor nadaljevanje voine 1914-1918. Sarajevski streli so na ta način izzvali več milijard strelov Obema pokojnikoma 7 dne 28. junija 1914 so sledili milijoni ne samo vojakov, temveč tudi žena in otrok, ki 6o imeli z vojno in politiko ravno toliko opravka, kakor Sophie von Hohenberg, ki je v svojem življenju skrbela samo za moža in za svojo deco. Življenje vseh teh žrtev ne gre na rovaš z-apeljaneqa in nahui-skanega srbskega dijaka, temveč obremenjuje tiste, ki 60 uporabili sarajevske strele za svetovni požig in njega razpihavanje. Naša generacija se dobro zaveda, kdo so tiste sile, ki pošiljajo druge v boj in smrt za svoje sebične namene, Sele tedaj, ko bodo premagane te sile. bo imel svet svoj zaželjeni mir.
□ Velike poškodbe v Londonu. Po poročilih, ki prihajajo preko Viga, je vpliv novega nemškega
razstreljiva porušil poslopja znane londonske glavne prometne ulice Hol-Burn-Dughstreet. Pri tem je omeniti, da gre za najbolj prometno žilo londonskega osrednjega dela mesta v bližini znanih časopisnih palač ter posebno globoke podzemeljske želežniške postaje Holburn, kjer išče zaščito po več tisoč Londončanov. Poročila iz istih virov govorijo tudi o poškodbah notranjega dela mesta Londona.
O čemur razmišlja angleški narod?
Angleško mnenje o blazni politiki Churchillove vlade — Bela vrana o višku slepote na britanskem otoku
Dekan mesta Clichester- A. S. Duncan Jo-	čila razločevanje med prijatelji in sovražniki. V n e s, piše v nekem angleškem časopisu, da an-	anglp-ameriškem taboru se razvija atmosfera, v gleški narod sploh ne ve za smer svoje poti. Ime-	kateri se odigrava oboževanje velesil, to pa samo novani Anglež, ki ga je smatrati kot nekako belo	radi tega, ker so velike in mogočne. Duncan Jo-vrano, zagotavlja, da je v zadnjih tednih prepo-	nes je mnenja, da vsled tega v Evropi ni možen toval razne dele Anglije ter govoril z ljudmi vseh	nikak civilni red Tako duhovno držo srečujemo plasti, predvsem tudi s takimi, ki se poklicno ne	tako pri levičarskih kakor tudi pri desničarskih bavijo s politiko. Vsakdo izmed tistih, s katerimi	politikih, ki se niti ne sramujejo, da nimajo nase je pogovarjal Duncan- Jones, je na svoj n^čin	kakih simpatij za male narode. V malih narodih povedal, da je ob pričetku vojne še vedel, kam	vidijo samo helote velikega imperija. To pojmo-vodi razvoj, sedaj — po petih letih — pa tega ne	vanje je prišlo v London iz Moskve. Glavni za-more več trdili. V zadnjih letih so se nakupičile	stopniki tega pojmovanja so boljševiki. To je po-v glavah povprečnih Angležev različne uganke,	litika, ki ruši tuje države v njih notranjosti. Obe-tako da je bil angleški narod zlasti v zadnjih me-	nem skuša ta politika izzvati veliko evropsko secih izrecno alarmiran. Večna zatrjevanja urad-	meščansko vojno, kakor jo je opažati že danes v nih mest, da je »končna zmaga že na vidiku«	nekaterih evropskih državah.
,niti najmanj ne lajšajo stiske ljudstva, ki se boji, pa tudi v neki drugi smeri grešijo Anglo-Ame-
da bo celo v slučaju, ako bi zavezniki res zma-	rikanci stalno. V vsem, kar pripovedujejo, niso
gali, izgubilo svojo lastno 6tvar. Za angleški narod	odkritosrčni. Res je, da v vojnih časih ni lahko
so časopisi prazni in se bavijo s stvarmi, ki so	govoriti resnice, toda anglo-ameriški tisk je poln
daleč od tistega, kar napolnjuje možgane vsa-	samih laži. Zatiranje resnice je v Angliji v pe-
kega posameznika. Niti eden izmed vodilnih mož	tem vojnem letu povzročilo vzdušljivo atmosfero,
ne pomisli na težave, še manj pa jih skuša re-	Propaganda je postala že zoperna. Ta propaganda
ševati.	se giblje približno na tej črti, da poskušajo Rdečo
O čemur — tako nadaljuje Duncan Jones' —	kapico predstaviti kot deklico s slabim značajem,
misli angleški narod resnično? Na kratko izra-	kot deklico, ki zasluži, da je volk — v tem slu-
ženo: Angleški narod ne tvorijo sanjači, za to	čaju Sovjetija — požre. O volku pa pravijo, da
tudi ne pričakuje od svojih voditeljev božje po-	se lepo obnaša in da je prijeten zaveznik. Na nje-
polnosti, toda angleški narod je že spoznal, da	gova dejanja se po mnenju angleške propagande
se načela, za katera se baje bori Velika Britanija,	ni ozirati, češ, da so brez pomena. Kako daleč so
niso uresničila. Angleški narod se boji, da bo v	se v Angliji že oddaljili od resnice, nam prika-
slučaju anglo-ameriške zmage prevladoval v Ev-	zuje z bengalično lučjo trditev nekega oxford-
ropi pohlep po oblasti, ki ga 6ploh ne bodo dolo-	skega zgodovinarja, češ da je treba prebivalstvo
čala nikaka načela. Ta pohlep utegne Evropo tako	baltskih držav brezpogojno osvoboditi potom So-
razkosati, da ne bo poleg nje nič več ostalo. Na-	vjetske Unije, da bo to prebivalstvo lahko doži-
povedano vojno bo nadaljevala po mnenju Dun-	velo srečno bodočnost v sovjetski državni zvezi,
can Jonesa nenapovedana vojna, ki bo zapelja-	Duncan Jones končuje svoja opažanja z ugoto-
vala evropske narode v kaos, iz katerega ne bo	vitvijo, da je mnenje dotičnega oxfordskega pro-
mogoče priti na varno. Ta zmešnjava bo prepre-	fesorja višek slejote, ki jo razširjajo po Angliji.

Vom Kampf um Karelien
Auf der Karelischen Landenqe sind heftige Kämpfe zwischen den andrängenden Bolschewi-sten und den finnischen Truppen im Gange. — Leichte Abteilungen, die auf einer Straße der Karelischen Landenge vorgehen (oben), und unten: in Erwartunq eines feindlichen Panzerangriffs.
(Presse-Hoffmann, GD.)
Strategien! položaj po bojiščih
Kdor se danes poglobi v vojna poročila in si nekoliko bližje ogleda položaje posameznih front, pride do ugotovitve, da se vojna bliža svojemu višku. Peto vojno leto že iz časovnih pogledov vpliva pospeševalno na dogodke, tudi če razvoj ne bi bil odvisen še od drugih soodločujočih čini-teljev. Notranjepolitično ozadje Zedinjenih držav Severne Amerike, kjer se v jeseni vršijo volitve predsednika, sili Roosevelta, da kot bodoči kandidat še pred volitvami servira 6vojim volilcem kakšne vidne vojaške uspehe. To je v precejšnji meri vplivalo, da je prišlo do izpolnitve Stalinove želje po otvoritvi invazijske fronte v Franciji, kar bi bili Anglo-Amerikanci drugače morda še preložili, če že ne popolnoma opustili. Anglo-ameriška ofenziva v Italiji ter akcija v Pacifiku izvirata v veliki meri iz i6tega političnega ozadja.
Sestanek znanih treh bratcev: Roosevelta, Churchilla in Stalina v Teheranu, kjer so sklenili sedanje skupne operativne nastope zoper Nemčijo, je rodil sedanja vojna dogajanja. Ofenziva v Italiji, invazijska fronta v Franciji ter letna ofenziva Sovjetije na vzhodni fronti vključno bojev na Finskem imajo namen, spraviti evropska bojišča do stopnje, ki naj bi približala razvoj k odločitvi v tem delu sveta. Ker Sovjetija, akoravno kot zaveznik Amerike in Anglije, ni v vojnem stanju z Japonsko, je vojna v Pacifiku zadeva, ki jo mora_ta voditi Roosevelt in Churchill brez Stalina. *
Triletno uničevanje sovjetskega vojneqa poten-cijala po nemški oboroženi sili, ]e Sovjetijo prisililo. da je nosila doslej skoraj vse breme v tej vojni Akoravno so jo Amerikanci zalagali z vojnim materijalom. je tekla v glavnem le sovjetska kri, boji so se pa vršili na sovjetskem ozemlju. Boji na južnem delu vzhodne fronte, med Kavkazom in Karpati, so stali boljševike toliko sil, da je Stalin v zadnjih dveh letih napenjal vse sile, da je pripravil Roosevelta in Churchilla do tega, da sta mu končno priskočila s sedanjimi akcijami na zahodu in v Italiji na pomoč.
Boji na invazijski, vzhodni in italijanski fronti, ki se na sovražni 6trani vršijo z vpostavo ogromnih sil, beležijo hude in trde spopade s spretnim in elastičnim vodstvom dobro preizkušenih nemških obramb Posebno fronta v Normandiji zahteva krvave žrtve Anglo-Amerikancev, ki se zaletavajo v utrdbe našega dobro izgrajenega zahodnega branika. Pri vsem tem pa dela Anglo-Amerikancem ter frontnemu zaledju v Angliji no-
vo nemško orožje veliko škodo in težave. Medtem ko italijanska fronta v svoji sedanji legi ni največje važnosti, akoravno predstavljajo merilo za presojanje celotnega položaja vsa bojišča skupno, je invazijska fronta v Normandiji in na zahodu največjega pomena. Naša obramba je povsod, prav posebno pa na zahodu, pripravljena na vse morebitnosti, vključno možnosti izkrcanja Anglo-Amerikancev še na kaki drugi točki zahoda.
Merjenje obeh nasprotnikov na evropskih frontah se bo verjetno v doglednem času še stopnjevalo. Na eni strani fanatična obramba za obstoj nemškega naroda ter z njim povezane Evrope, na drugi pa nakopičen vojni materijal dveh svetovnih imperijev. Če nas znaki ne varajo, gre skrajna odločnost obeh taborov za tem, da se spravi položaje bojišč v fazo odločitve. Radi te-
®|I
Panzer sind an der Invasionsfront gemeldet
Die Panzergrenadiere haben sich eingegraben und erwarten in ihren Erdlöchern das Herannahen des Feindes
PK.-Aufnahme: ^-Kriegsber Stollberg, PBZ., GD.
ga stojimo pred velikimi dogodki na vseh evropskih frontah.
Anglo-ameriška vojna proti Japonski, kjer je ameriški general Mac Arthur vrhovni poveljnik vseh operacij, nam kaže že od lanskega leta, da se nagiblje tudi njegova fronta k odločitvi. Njegovi ofenzivni skoki iz Avstralije na otočje južno Nove Gvineje ter dalje od otoka do otoka do Admiralskih in Marijanskih otokov pomenijo, da bi Anglo-Amerikanci Japoncem radi odrezali morske ceste z Rabaulom ter dosegli iz zahoda možnost ogrožanja Filipinov. To bi ameriškemu letalstvu omogočilo tudi bombardiranje japonskega ozemlja in drugih pokrajin. Mac Arthur misli, da bi tako pospešil' dozorelost odločitve na pacifiškem bojišču.	_
Silna eksplozivna moč
- novega orožia
Iz Stockholma poročajo: Vpostava nemških •»krilnih bomb« je bila pretekli petek tako silna, da se je po poročilu agencije »United Press« iz Londona povspel sam vrhovni poveljnik angleške letalske obrambe Sir Roderich Hill z lovskim letalom tipa »Spitfire« v zrak da bi se tako prepričal o poteku obrambe. Po uradnem zaqotovilu je bilo tudi tokrat obžalovati žrtve in škodo Glede učinka nemškega novega orožja je moral list »Daily Telegraph« trezno priznati: »Tako v Londonu, kakor tudi po vsej južni Angliji pospravljajo razvaline. Ena izmed nemških bomb je padla na dolgo vrsto poslopij, ki so bila popolnoma razrušena Eksplozije so bile tako silne, da je odtrgalo posamične strehe in iih vrglo na druqa poslopja. Tudi po sosednih cestah ¡e nastala velika škoda Neko veliko poslopje je razbilo celo na večjo razdaljo«.
List »Daily Mail« piše, da je eksplozivna sila novega orožja >jV 1« silna. Laburistični list »Daily Herald« pravi, da je negotovost glede značaja novega orožja »V 1« tisto, kar Anqleže najbolj vznemirja Mnogo je takih ki so vsled učinka novega eksploziva že v drugič v enem tednu izgubili svoje stanovanje Mnogi ljudje živijo samo še v zakloniščih ali pa zbežijo, čim se čuje brnenje krilne bombe, v jarke izkopane v svrho zaščite proti drobcem. »New6 Chroncle« zahteva pod takimi okoliščinami spremembe v metodah civilne obrambe.
Iz Berlina poročajo v zvezi z uporabo novega nemškega orožja sledeče: Nova eksplozivna telesa, ki jih je vpostavila Nemčija počenši s 16. junijem proti Angliji in mestu Londonu, imajo naziv »V 1«. »V« pomeni v tem slučaju kratico
za Vergeltung ali povračilo, številka »1« pa pravi, da je to prvo povračilno orožje v vrsti povračilnega orožja sploh. Londonski tisk je moral spričo učinkovitosti novega orožja priznati orožju »V 1« zvišen pomen Pri tem so 6e listom izmuznila nekatera značilna priznanja. Tako govori znani letalski dopisnik lista »Daily Mail«, Bednall, o »bitki za leteče bombe«, ki da je začela z vso resnostjo Smešno je, tako priznava Bednall, ako nekdo zatrjuje, da napadi z »V 1« na južno Anglijo nimajo vojaškega pomena. Vedno več tega razstreljiva pošiljajo Nemci na otok Od časo do časa pošiljajo Nemci svoje bombe v besnem tempu. Ena serija sledi kar drugi. Zelo težko ie najti obliko obrambe, ki bi se za-mogla učinkovito upreti novemu orožju Angleška obramba mora radi tega kreniti na nova pota Za enkrat zbirajo izkušnje Izkazalo 6e ie, da^zbijanje bomb s pomočjo letal ni zadovoljivo. Nočni lovci niso dovolj hitri. Kar se tiče anqlo-ameri.ških bombnih napadov na domnevane baze odstreljevanja v severni Franciji, pripominja Bednall, da je kamuflaža Nemcev tako rafinirana, da z letal sploh ni možno Dresoditi. kie se naha-jaio dotične baze.
Neki dopisnik lista »Daily Mail«, ki Zasleduje že več dni obupno obrambo Angležev proti krilnim bombam ob južno angleški obali. p;še, da so • nemški »robotarji« uničili v eni sekundi več hiš in jih izravnali z zemljo. Eden zmed očividcev, ki se je rešil, je dejal sledeče: »Mislil sem da mi je srce spolznilo v * usta, ko seir. videl eno izmed teh pošasti z veliko brzino leteti proti naši hiši« Nemško orožje je dobro zabelo N oskrbo z živili v prizadetih področjih Trgovci z živili so prejeli nalog, svoje blago v bodoče sigurneje shranjevati. Organi letalske zašči'» v južni Angliji so v zadnjem času opazili, da padajo krilne P bombe bolj strmo proti zemlji kakor prve dni. Na ta način ima prebivalstvo še m in j časa, iskati pravočasno zaščite v zakloniščih
V času, ko ßkoro dnevno čitamo v časopisju o podeljevanju odlikovanj spodnještajerskim vojakom za hrabro zadržanje na frontah, bo zanimal popis izročitev odlikovanj spodnještajerskim prostovoljcem v prvi svetvoni vojni.
Iz še ohranjenega dnevnika, ki ga je pisal v svetovni vojni bojevnik takratnega K. k. Freiwilliges Schiitzenfeldbataillon-a Marburg IV, v katerem so 6lužili sami mladoletni prostovoljci iz vseh občin Spodnje Stajeske, stoji v popisu desete bitke ob Soči, ki se je vršila maja in junija 1917, med drugim sledeče:
»Zaključek bojev v deseti bitki ob Soči je podal ponosno bilanco. Naš K. k. Freiwilliges Schützenfeldbataillon Marburg IV, je preprečil predor 6oške fronte, kar je bilo v okviru celotne bitke ogromnega strategičnega pomena. Sovražni cilji desete bitke ob Soči so šli namreč za tem, da bi 6e prebilo frontno črto na točki, ki so jo držali naši Spodnještajerci med gorovjem Grmada in Jadranskim morjem. Zato so tudi priznanja bataljonu dosegla najvišjo točko. Bataljon so v vojnem poročilu imenoma pohvalili od strani vrhovnega poveljstva. Saj je tudi ujel v celoti nad 800 mož in 30 oficirjev, uničil sovražno brigado z brigadirjem vred ter zaplenil ogromno materi-jala. Hrabrost, požrtvovalnost in strategične uspehe so razen tega priznala bataljonu tud> vsa ostala nadrejena poveljstva. Vidne znake odlikovanja za hrabrost so dobili vsi oficirji in vso moštvo bataliona in celo sam cesar ie takrat prišel kot vrhovni poveljnik vse oborožene sile na fronto ter si ogledal in osebno izročil nekaterim našim možem hrabnostna odlikovanja in jih pripel na niihova junaška prsa. To izrednnst je treba posebno podčrtati in podrobno zabeležiti
Deseta bitka ob Soči je bila zmagovito dobo-jevana, ko je dobil naš bataljon zameno ter zapustil postojanke, da se odpočije. Vojaki se še niso naspali, ko je prišlo povelje, da pošljejo kom-panije svoja odposlanstva sestoječa iz oficirjev in moštva, nekoliko v zaledje fronte, da bodo sprejela tam izročena odlikovanja za hrabrost osebno iz rok samega vrhovnega povelinika in cesarja. Medtem ko ie ena kompanija odkorakala že nekaj preje proti Trstu in jo to povelje ni moglo več doseči, so ostale določile svoje najvišje junake ter jih poslale proti vasi Opčini, kjer so pričakovali najvišji obisk. Oficir, ki je bil v tem odpo-
slanstvu, je o tem, za Spodještajerce zgodovinskem dogodku pripovedoval sledeče:
Postavili in izravnali so nas v eni vrsti po rangu. Po čakanju, ki je pri takih priložnostih neizogibno, se je končno pojavil monarh s svojim velikim spremstvom, obdan s samimi visokimi generali in višjimi oficirji Radovedno smo opazovali, kako se nam približuje spremljan z najvišjimi glavami takratne naše armade. Sledili so predpisani pozdravi in poročila, ki jih je podal poveljnik armadne skupine. Ko je stopil cesar pred naš oddelek in mu je poveljnik armadne skupine predstavil našega bataljonskega poveljnika, Hauptmanna Vlada Aleksandra, mu je cesar krepko 6tisnil desnico, ga nežno udaril po rami ter mu izredno prijazno in tovariško čestital k doseženim uspehom v bojih. Hkrati mu je pripel visok red na prea, ki so bila pokrita že z raznimi odlikovanji. Predno se je cesar podal med nas, je Hauptmannu Vladu čisto tovariško, kakor oficir oficirju, rekel: »Ti Vlad, za kakšna odlikovanja predlagaš vse te junake?« Vlad je na to s svojim znanim visokim glasom odgovoril, da smo ga vsi dobro slišali: »Vaše Veličanstvo! Eno zlato in devetnajst velikih srebrnih!« Cesar se mu je nato prijazno nasmehnil ter rekel ordonanč-nemu oficirju, ki je nosil odlikovanja: »Prosim 19 zlatih in eno veliko srebrno.« Očividno je cesar smatral Vladov predlog za preveč skromen in nam je hotel vsem pripeti zlate in le enemu veliko srebrno. Sedaj se pa Hauptmann Vlad v svoji službeni gorečnosti, ne da bi bil vprašan, še enkrat oglasi: »Vaše Veličanstvo! Pokorno javljam samo eno zlato in 19 velikih srebrnih.« Cesar ga pogleda in molči, ordonančni oficir mu pa izroči najprej eno zlato, ki jo je pripel Fähnrichu Me-jowscheku na prsa, vsem ostalim pa vsakemu veliko srebrno. Dogodek je pokazal, da je cesar nameraval odlikovati vse navzoče, razen enega z zlatimi, ker so v njegovih očeh uspehi in zasluge, ki jih je bataljon pokazal v bojih, to zahtevale Ker je pa bataljonski poveljnik odločno predlagal samo eno zlato in devetnajst velikih srebrnih, je cesar njegov predlog upošteval.
Kakor že uvodoma omenjeno, so pozneje mero-dajna poveljstva skrbela, da so dob'li odlikovanja za hrabrost vsi oficirji in strelci K k Freiwilligen Schützenfeldbataillona Marburg IV, ker 6i je svoje najvišje lavorike priboril ravno v deseti bitki ob Soči.
Ali ni čisto nekaj naravnega, da 60 tako odlično lastnosti, ki dvigajo nemški narod nad drugimi plemeni in narodi, morale roditi nasprotnike predvsem pri narodih, ki so hoteli tekmovati z Nemci? Iz tekmovalnih razlogov 6o našli načine in pota, da so skuhali leta 1914. prvo in sedaj drugo svetovno vojno. Gre jim za to, da bi se iznebili tekmeca, ki jim je v vsakem oziru neprijeten. Po prvi svetovni vojni jim je uspelo nemško gospodarstvo z najboljšo industrijo na svetu celih 14 let držati v onemoglosti. Ko je pa Adolf Hitler s pomočjo nacionalsocializma Nemčijo ^opet gospodarsko oživel, 60 njeni tekmeci iz gole zavisti izsilili sedanjo vojno. Velikanski bojevniški uspehi, ki jih je Nemčija dobojevala v tej vojni, predstavljajo uspeh nemškega umi, dela, zmožnosti, hrabrosti in žilavosti.
Ce pogledamo še v dežele, ki so iih v tej vojni zasedle nemške čete, moramo občudovati organizacijsko zmožnost Nemcev. Ne samo red In novo upravo, temveč tudi gospodarsko obnovo, delo in preustroj družabnega reda v nacionalsocialistično smer, so prinesli Nemci v v6e te dežele takore-koč z okupacijskimi četam? vred.
Nemci so s svojimi storitvami doslej vedno in povsod pokazali, da so vodilen narod, ki zasluži in je vreden zavzemati tudi vodilen položaj. Or-ganizatorno na višku stoječa in nad vse zmožna Nemčija bo po vojni brezdvomno zavzemala položaj, ki ji gre po njenih vrlinah in sposobnostih.
Trideset vojnih členov
za nemški narod
Člen 26.
V vojnem času gre vpostavna dolžnost tako daleč, da mora posameznik dati svoje življenje v , svrho vzdrževanja in očuvanja življenja svojemu narodu. Zakaj bi se v očigled ie najvišje in nenadomestljive žrtve ne moglo zahtevati, da žrtvuje v slučaju potrebe vsak svojo posest in lastnino, da bi s tem služil zmagi ter osiqural zaščito skupnosti svojega naroda! Šele potom voljne pripravljenosti na take žrtve nastane iz nabire ljudi ljudstvo ter iz ljudstva \ višjem smislu narod.
*
Vpostavna dolžnost zahteva v vojnem času življenje za domovino in narod. Nemški narod 6e bojuje za svoj obstoj in svoje življenje ter je najvišja dolžnost vsakega posameznika, da žrtvuje za ta zvišan cilj, če je potrebno, tudi svoje življenje. Kdor pomisli, da žrtvujeio nekateri svoje nenadomestljivo življenje, mora, če je pravičen, priznati, da ima 6kupnost pravico od ostalih zahtevati, da žrtvujejo za obrambo življenja in obstoja naroda, če to razmere zahtevajo, 6vojo po-est in svojo lastnino. Te dobrine, ki se po zmagi lahko zopet nabavijo, zdaleka niso toliko vredne, kakor je vredno življenje Kakor vemo, žrtvuje nemško ljudstvo posebno letalskim napadom izpostavljenih področjih svoje premoženje in svoje dobrine To je dokaz, da so Nemci na vse žrtve pripravljeno ljudstvo, ki je v smislu pričujočega vojnega člena narod v zvišanem 6mislu besede.
ODREDBE
*	Oddaja tekstilnega blaga za popravila. Po
najnovejšem odloku Reichsbeauftragter-ja, fiir Kleidung, se lahko metersko tekstilno blago kupuje v svrho popravil, z izjemo blaga iz volne in blaga, ki vsebuje volno, in sicer v vsakem koledarskem četrtletju do 0.2 gm na pod zaporo stoječe punkte za gornje obleke. Nakup se zabeleži v Sonderabschnitt-u 9 in 10. To določilo ne velja na Spinnstoffkarte fiir Polen. Izvedba popravil gotovih oblek in pletenin itd. v poprav-ljalnicah obrti, industrije in trgovine je neomejeno dovoljena. Ta predpis velja tudi za Spodnjo Štajersko
*	Delna zamenjava belega za črni kruh. Položaj krušnega žita zahteva delno zamenjavo pšenice za rž Zato se bo v 64. in 65. dodelilni pe-rijodi, to je v času od 26. junija do 20. avgusta 1944, vsem potrošnikom nad deset let, namesto 1000 g pšeničnomočnih izdelkov izdalo 1000 g izdelkov ržene moke. Z veljavnostjo z dne 26. junija 1944 opravičujejo torej odrezki za kruh A in B na Reichsbrotkarti B, za nakup rženega kruha ali moke in ne pšeničnega, kakor govori napis na odrezku.
Zmožnosti in čednosti
nemškega naroda
Vsak razumen človek mora priznati, da je nemški narod v vsakem pogledu prvi na 6vetu. Generacije, rojene v minulem stoletju, se izza časa pred prvo svetovno vojno spominjajo ugleda in spoštovanja, ki ga je že takrat širom zemeljske oble uživalo nemško ljudstvo. Mlajši rodovi, ki so svoje znanje o tem črpali iz izročil, zgodovine in sodobnosti, so pa brezdvomno še boljši ocenjevalci nemštva.
Civilizacija, ki je posebno v minulem in sedanjem stoletju doživela ogromen razvoj ter prinesla človeštvu mnogo koristnih pridobitev, je lahko nemškemu ljudstvu za njegove prispevke hvaležna Nemci so na vseh področjih v razvoju kulture opravljali pionirsko delo. Delali in korakali so vedno največ v prvih vrstah. Bilo bi odveč, naštevati vse panoge znanosti, kjer so si učenjaki nemške krvi in nemškega jezika z delom svojih glav ter s pridnostjo, vztrajnostjo in ži-lavostjo postavili nesmrtne spomenike. Isto se lahko trdi tudi o ročnem delu Nemcev.
Razume se. da se je vzporedno z razvojem kulture v Nemčiji razvijalo tudi vse ostalo življenje in dogajanje. Medtem ko so razni drugi narodi zaostajali, ker niso bili v staniu, slediti času in dogodkom, so bili Nen^ci vedno nekakšni pred-delavci in spodbudniki v vsem, kar je bilo novega in naprednega. S tem doseženi uspehi so bili 6eveda tudi v korist drugim narodom, v kolikor so jih znali obrniti v svoj prid. Vsak izum, vsaka novost in vsak napredek je vedno pridobitev za vse človeštvo. Tako n. pr. ie bil razvoj tehnike v Nemčiji vedno na sijajni višini. Tujina je izdelek nemške tehnike občudovala po storitvah, iz tekmovalnih ozirov je pa bila zavistna.
Nemška tehnika si je utrla pot v svet, ko je z razvojem nemške industrije vrgla prvo moderno orodje in za istim prvi sodoben stroj iz svojih delavnic in tovarn na 6vetovna tržišča. Povsod so njeni izdelki prodrli, vedno in povsod so se uveljavili in obnesli Dobro, solidno blago, precizni in natančni izdelki so bili vedno najboljša reklama. Sloves, ki ga je delo nemških rok pridobilo s prvim pojavom svojih izdelkov na svetu, se od takrat širi in veča V zadnjih 80 letih je nemška industrija zaznamovala silen razmah. Izkoriščajoč svoje lastne iznajdbe, delo nemških možganov in nemških rok, je s svojo bogato domišljijo, natančnostjo in praktično uvidevnostjo zalagala vso zemeljsko oblo z izdelki, ki 60 po preciznosti, solidnosti, praktičnosti, ekonomičnosti in duhovito zamišljenih storitvah bili vedno edinstveni Nemški 6troj, nemški aparat je bil in je vedno in- povsod iskan in cenjen Težko je na svetu najti kraj, kjer ne bi poznali in se ne bi posluževali nemških fabrikatov, povsod jih pa imajo tudi radi in jih cenijo. Se bolj kakor nemški izdelek, je po celem svetu cenjen, spoštovan in iskan nemški delavec, tehnik, inžener, moj-6ter, rokodelec itd.
Nemca so tudi kot naseljenca povsod, seveda tudi v prekooceanskih krajih, imeli silno radi. Kjer koli se je naselil, povsod se je obnesel. Pri tem pa ni uveljavil samo samega sebe ter bil ča6t in ponos svojemu narodu, bil je hkrati pionir v vsakem pogledu in v vseh področjih napredka in civilizacije ter s svojim delom drugim narodom pripravljal in gradil mostove k napredku. S svojo prirojeno mu žilavostjo in neumorno delavnostjo, ki je ravno v tujini med drugimi narodi še veliko bolj potrebna kakor doma, so nemški naseljenci v vseh delih sveta skoraj v vseh primerih prebrodili najtežje začetne težave, si priborili eksistenco, deželi, v kateri so se naselili, pa mnogo koristili v kulturnem in gospodarskem razvoju.
Junaštvo Spodnještajercev v svetovni vojni

Bilder aus dem Kriegsgeschehen
«jy*1	..	,
à '

Waffenappell in der HKL	»Das Ofenrohr«,	Major Rudel, der erst kürzlich seinen Der Regimentsadjutant in einem Grenadier-	eine von den Sowjets Dtnnchtete panzer-	2000. Feindeinsatz flog, hat schon manchen regiment, Ritterkreuzträger Hauptmann Ost,	brechende Waffe ist hea n iedem deut-	Sowjetpanzer auf den Gewissen. Hier hat überzeugt sich vom Zustand der Waffen in	sehen Graben n finden	der hervorragende Schlachtflieger mit eider HKL.	.	nem guten Fischzug die Kanone des sow-PBZ-Sch.	PK.-Kriegsber. Schlegei-äiegenz (PBZ-Sch.)	jetischen Panzers außer Gefecht gesetzt.
«i
Pionierstoßtrupp am feindlichen Drahtverhau
PK.-Zeichn.: ff-Kriegsber. Faust, Waffen-ff GD.
Kosaken sichern Eisenbahnstrecke
Im kroatischen Bandengebiet hat man freiwillige Kosakeneinheiten mit großem Erfolg zur Sicherung der Eisenbahnlinien eingesetzt. Auf den Höhen, von denen aus der Verlauf der Eisenbahnlinie gut einzusehen ist, haben die Kosaken Aufstellung genommen, um jeglicher Eventualität eines Anschlages auf die Bahnstrecke, deren Lahmlegung ständiges Ziel der Banditen ist, entgegentreten zu können.
PK.-Kriegsbei Kaiina (Sch.).
Marine-Kampffähren
die in den letzten Monaten wieaerh' lt im Wehrmachtbericht erwähnt wurden, haben sich an allen Meeresfronten im Kampf mit feindlichen Schnell- u. Kanonenbooten, sowie als Nachschubfahrzeuge und bei Küstenbeschießungen hervorragend bewährt
PK.-Aufn.: Kriegsber. Kröncke, HH., GD.
Blick auf ein Sammellager sowjetischer erbeuteter Waffen im Rücken der Ostfront
PK.-Aufnahme: Kriegsber. Krönicke G. D.
MASSENEINSATZ DER AMERIKANER
Von Kriegsberichter Lutz Koch
(PK.) Nach der Erreichung der Westküste der Halbinsel Contentin durch die nordamerikanischen Panzerspitzen, trägt nun der Festungsbereich Cherbourg die Schwere des auf Stadt und Festung niederprasselnden ungestümen Angriffs. Endlich sieht sich der Gegner in die Lage versetzt, das Bollwerk berennen zu können, das er nach der Planung des ganzen Landungsunternehmens, die die Abschnürung der Halbinsel bereits am zweiten Tage de' Tnvasics vorsah, im Überraschungsangriff schon in aei irsten Woche nehmen zu können hoffte. Der Widerstandsgelsl und die Kampfkraft der deutschen Divisionen, die die Halbinsel an den Einbruchsstellen und gegen den dreifachen Stoßkeil der Amerikaner verteidigten, haben es zuwege gebracht, daß erst volle vierzehn Tage später die Küste erreicht und dann der Angriff auf Cherbourg mit den auch jetzt dem Feind wieder reichlich zur Verfügung stehenden Kräften an Menschen und Material gestartet werden konnte.
In halten Kämpfen mit dem ständig knapp nach-
folgenden Feind, der vergeblich versucht, ge" die auf Befehl sich langsam auf den eigentlichen Festungsgürtel absetzenden deutschen Truppen in einem Durchbruchsversuch anzusetzen, wurden die neuen Stellungen bezogen. Sie liegen in einem flachen Bogen um das eigentliche Gelände der Stadt und Seefe6tuhg und schließen verscharteta Land-und Seebatterien, Widerstandsnester und Stützpunkte ein. Vier Tage nach der Erreichung der Westküste und nach der Neugruppierung der bei Valognes und Montebourg stark angeschlagenen Kräfte, die von See her neuen Zuzug erhielten, begann die erste Angriffswelle auf die Außenbezirke der Festung. Hierbei mußten nordamerikanische Infanterieeinheiten und Panzerverbände sofort die Feststellung machen, daß es mit dem langsamen Zurückweichen vor ihnen wie bisher auf Grund vorliegende' Befehle zu Ende war. Wiederum standen die verbissenen una erfolgreichen Verteidiger von Montebourg in der gleichen Abwehrbereitschaft wie in den vergangenen Kampftagen ihren Mann und ließen vor ihren Stellungen den verzweifelt anrennenden Gegner bei
zahlreichen abgeschlagenen Angriffen tot und verwundet zusammenbrechen
Seit Donnerstag früh hat der Feind nun auch von See her seine schweren Schiffsgeschütze auf den gesamten Festungsbereich angesetzt Breitseiten mittlerer und schwerster Kaliber kommen mit brüllendem Getöse auf die Verteidigte zu. Bei dem aufklärenden, meist sonnigen Wetter, ist auch die feindliche Luftwaffe mit Bombern und Jagdbombern, mit Flächenwürfen und Einzeljagd zur stärksten Unterstützung des immer wieder von der Landseite mit Panzern und Infanterie vorgetragenen Angriffs übergegangen. Der gesamte Festungsbereich bebt von den Einschlägen der feindlichen und von den Abschüssen der eigenen Artillerie, die wie die Batterien der Küstenartillerie mit großer Wirkungskraft gegen die Feindflotte und den Aufmarsch an der Landfront unablässig schießen.
Alle Kräfte 6ind in Cherbourg zur Verteidigung der Festung zusammengefaßt, und besoinders harte Kämpfe sind nun entbrannt. Bei einem Ort geht der Kampf vor allem um den dorttigen Flugplatz. Durch die Aufmerksamkeit der Besatzung des Flughafens wurde ein überrumpalrangsversuch der Nordamerikaner verhindert Den- Einbruch konnte im schnellen Gegenstoß unter ¡schwersten
Verlusten für den Feind bereinigt werden. Auch bei anderen Stützpunkten ergab si-.h heute das gleiche Bild. Eingedrungener Feind konnte mit der blanken Waffe geworfen oder herankommende Panzerkeile durch das konzentrierte Feuer der Batterien zerschlagen werden
Jeder Fußbreit Boden kostet den Nordameri-kaiiern wie schon bei den Häuserkämpfen von Montebourg hohe Verluste Aber Montgomery treibt die Divisionen seiner amerikanischen Bundesgenossen immer erneut zum Angriff, weil ei den Hafen Cherbourg für seine Versorgungsflotte dringend benötigt. Diesem Ziel opfert er bedenkenlos die Nordamerikaner Unsere Infanteristen müssen in ihren Widerstandsnestern und Feld-
stellungen unter der Feuerwalze des Gegners viel i'^nan In. Für ihren kämpferischen Einsatz spricht aber, daß es ihnen gelang, zahlreiche Angriffe in den letzten Stunden mit der blanken Waffe zum Stehen zu bringen und auch mit Panzer-Nahebe-kämpfungsmitteln sich gegen herankommende schwere USA-Panzer durchzusetzen
Die Verteidiger von Cherbourg stenen in einem wütenden Sturm des feindlichen Gioßangriffs, der aus der Luft und in immer neuen Angriffswellen auf der Erde gespeist wird. Sie kämpfen und halten in diesen Stunden, wo die Inwa6ionsschlacht in der Normandie eigentlich nur den Pulsschlag des Ringens um Cherbourg kennt, unter harten Kampfbedingungen, die in der Massierung der Mittel eindeutig für den Gegner sprechen.

RIESENBRÄNDE IN LONDON
Von Kriegsberichter	Wolfgang Keuschler
PK. Sie kämpfen gegen Sperrballone, gegen eine	gesetzt, wenn hoch über der britischen Hauptstadt
gigantische Feuerwalze von todsprühenden Flak-	deutsche Nachtaufklärer ihre Kreise ziehen,
granaten und gegen eine Vielzahl von britischen	Aber trotz der verstärkten Abwehr, die sich
Nachtjägern. Ein gewaltiger Verteilungsapparat	nicht allein gegen die neuen deutschen Spreng-
mit Zehn'tausenden von Leuten wird in Bewegung	körper, sondern auch gegen die Flieger und das
deutsche Volk den Erfolg der neuen Waffe bestätigt sehen, sind unsere Fernaufklärer fast Nacht für Nacht über London gewesen, und als wirklich eii'mal eine starke Meute britischer Nachtjäger einen deutschen Aufklärer hetzte und durch das zahlrenmäßige Ubergewicht von seinem Flugweg abzudrängen vermochte, da flog an einer anderen Stelle bereits eine neue deutsche Maschine in den Raum der Themsemetropole ein und konnte die Erkundung der Riesenbrände von London erfolgreich zu Ende führen.
,.Man müßte Maler sein", so beschreibt ein deutscher Aufklärer das Bild, das sich ihm hoch über London bot, nachdem stundenlang vorher schwer-kalibrige Sprengkörper in der englischen Hauptstadt explodiert waren. „Man müßte eine Staffelei haben, um das flammende Rot und das grelleuch-tende Gelb der Brände zu malen, die in das Gesicht Londons die Feuerzeichen der Vernichtung eingegraben haben."
Die deutschen Flieger, denen ihre Beobachtungen oft durch starkschichtige Wolkendecken erschwert wurden, hatten den Eindruck, auf einer riesigen hellerleuchteten Mattscheibe, auf einer •Art von Leuchtparkett, das von unten angestrahlt wird, herumzufliegen. Selbst durch mehrere tausend Meter dicke Wolkenbänke waren die riesigen
Bodočnost spodnještajerskega vinogradništva
Piše Landwirtschaftsrat Ing. REITER, Landesbauernschaft Steiermark
Trtna uš je kriva, da je smatrati spodnješta-jersko vinogradništvo danes kot zastarano. Ko je v 80 letih prišla iz zapada^ in opustošila najjužnejši del Spodnje Štajerske, nikdo ni vedel ničesar o pravilni metodi cepljenja, še manj glede podlag, njihovih zahtev in učinka na plemenito trto. Na dobro srečo so odstranjevali katastrofalno škodo, ki si jo mlajša generacija vinogradnikov niti predstavljati ne more. To delo kot velikopotezni poskus je prineslo iznenadujoče dobre uspehe. Mnogo vinogradov iz tiste dobe vidimo še danes. Čeprav so stari že 60 let, še dajejo vedno skromni pridelek. S tem je dokazano, da zamore plemenita cepljena trta doseči visoko starost, če jo le primerno negujemo. To dejstvo dolgo časa ni bilo .popolnoma dokazano.
V starih nasadih je bilo mnogo plemenitih 6ort in tudi takih, ki ne odgovarjajo modernim vidikom. To je tudi jasno, če pomislimo, da so zahtevali takrat čimprej in čimveč pridelka. Najdemo pa tudi lege, ki bi bolje odgovarjale drugim kulturam, narobe pa tudi take najboljše lege, ki niso zasajene, ker posestniki niso bili v stanju, da bi jih zasadili. Za vinogradništvo tako izborne lege so navadno zelo 6trme, marsikje pa še tudi kamenite. Nov nasad bi bil mnogo stal, česar pa obubožani kmetje niso zmogli. V področjih, kjer prevladujejo strme lege (n. pr. v Kollosu) je poljedeljstvo zreducirano na minimum in pritekajo dohodki samo iz vinogradništva. Ce nastane tam katastrofa, je gospodarska moč izgubljena. In tako je tudi bilo.
Zastareli nasadi in gospodarske metode so take, da v moderni Nemčiji ne morejo več obstojati. Na eni strani je pridelek premalenkosten. Lege so vsled tega gospodarsko premalo izrabljene. Na drugi strani so obdelovalne metode tako ekstenzivne, da je nizki pridelek razumljiv/
Vinogradništvo je treba radi tega nujno reorganizirati. V to svrho je treba najboljšega prev-darka in tudi potrebnega časa. Tako velike naloge ni možno rešiti v enem desetletju, treba bo predvidoma kakih 20 in še več let, preden bo vinogradništvo na vseh hribih znova vzcvetelo.
Pred pričetkom takega dela pa je treba jasno orisati temeljne ideje, po katerih bi se to imelo zgoditi. Spodnještajersko vinogradništvo bo tedaj v vseh časih obstojalo samo, ako bo pridelovalo
1.	kvalitetna vina in
2.	ako bo množina pridelka zadostovala, zajam-čiti obstanek kmetijskeag gospodarstva.
Z navadnimi povprečnimi ali množinskimi vini v bodoče ne bo šlo, ker so pridelovalni stroški
Brände zu erkennen, die sich nach jedem Feuerschlag der neuen deutschen Waffe zu Flächenbränden von größter Ausdehnung verdichteten. Die bereits beim Beginn des Einsatzes unserer
schwersten Sprengkörper von deutschen Aufklärern gemeldeten Großherde sind hinzugekommen. An vielen Stellen des Londoner Häusermeers wirbeln Feuersäulen hoch. In dieses grellfarbige Bild, das die Nacht über London zum Tag macht, mischt sich das Blitzen der detonierenden Sprengkörper, mischen sich aber auch die glühenden Feuerbahnen unzähliger Flakgeschütze, die mit einem Sperrfeuer von nie gekanntem Ausmaß vergeblich eine undurchdringliche Abwehrmauer gegen die deutschen Sprengkörper aufzurichten versuchen.
Wie verheerend die Wirkung unserer neuen Sprengkörper drüben sein muß und welcher Umfang der Zerstörung durch ihren Einsatz bereits errreicht worden ist, geht aus der Meldung eines deutschen Aufklärers hervor, der in ger letzten Nacht, von einem Flug nach London zurückkehrend, den Feuerschein des brennenden Londons noch in der Höhe von Rouen, also mehr als 200 Kilometer von der britischen Hauptstadt entfernt, durch die Wolken schimmern sah. Andere deutsche Beobachter berichteten, daß die Wolkendecke über dem Zielgebiet nicht allein meteorologisch bedingt sei, sondern daß auch der Qualm und Rauch der brennenden Stadt die Sicht nach unten verdunkelten.
deutschen Aufklärers hervor, der in der letzten Satzungen, die über London waren, der Eindruck wieder, daß sie noch nie Flächenbrände von solchem Ausmaß erlebt hätten und daß die Wirkung der neuen Waffe unbeschreiblich sein müsse.
spričo strmin in čestokratnih vremenskih katastrof previsoki. Temu nasproti pa nudijo kvalitetna vina vedno potrebno rentabilnost, ker je povpraševanje po takih vinih stalno. Množinska vina lahko pridelujejo samo tam, kjer so pridelovalni stroški nizki in narava ne nudi tolikega rizika.
Kvalitetne 6orte 60 bile doslej in veljajo še danes deloma kot slabi producenti. Potemtakem točka 2 glede pridelka odgovarjajoče množine ne bi bila dosegljiva. Temu pa ni tako. Ako vzamemo cepilni materijal samo od dobrih in redno rodečih trt in je tudi sicer nega prvovrstna, bomo lahko združili kvaliteto in kvantiteto do gotove mere. Ekstenzivno vinogradništvo pa v bodoče ne bo imelo več obstoja. Kdor ne bo hotel intenzivno gospodariti, bo gospodarsko podlegel.
Prvi pogoj je, da se tudi na Spodnjem Štajerskem novih nasadov ne bo 6melo izvrševati po volji posameznikov. Za nove nasade bo treba uvesti metodo uradnega dovoljenja. To izgleda kakor neke vrste prisilno gospodarstvo. Kljub temu pa je potrebni predpogoj v tej smeri, da se bo v bodoče smelo zasajevati s trtami samo tiste lege, ki dajejo jamstvo za produkcijo kvalitetnih vin. Nizke, mrazu izpostavljene, severne ter severovzhodne lege ne pridejo v poštev. Potom dovolila bomo spravili dovoljene sorte tja, kier so na mestu. Ce danes še mnogi kratkovidneži govore proti omejitvi sort, jih bo bodočnost kmalu prepričala o pravilnosti takega postopanja. Ravno-tako se bo dalo predpisovati vinogradnikom razdaljo vrst in trsov z ozirom na lažjo obdelovalno metodo. Pozabiti ne smemo, da bo v Nemčiji vedno primanjkovalo delavcev in da bo treba tla obdelovati mehanično, škodljivce pa pobijati motorizirano Na mestu vinogradnega kola bomo v bodoče morali uporabljati žične okvire, ker naši gozdovi ne bodo imeli več dovolj lesa, potrebnega za mnogo nujnejše svrhe
Vsa ta kardinalna vprašanja se bo moralo že v naprej rešiti, sicer bo prišel vinogradnik v bodoče v težave. Nasvetovanje vinogradinkom ni nikako varuštvo. Pri kratkotrajnih in manj dragocenih kulturah se pogreške lahko da odpraviti V vinogradu pa trajajo pogreške vse življenje vinograda. Ce posadimo manj vredno sorto, je kvaliteta vina pokvarjena za 25, 30 ali še več let. Ako je razdalje med vrstami preozka, ne more vinogradnik uporabiti nobenenga stroja. Raje manjši vinograd, ki je dobro obdelan in tvori trdno gospodarsko bazo, kakor pa velik vinograd z zastaranim, ekstenzivnim gospodarstvom.
Prva skrb bo veljala vzgoji sadik. Treba bo upo-
GOSPODARSTVO_
Poslovno poročilo nemških
železnic za leto 1943
Poslovno porpčilo nemških železnic zrcali ogromne storitve, ki jih je izvršilo to največje prometno podjetje sveta v minulem koledarskem letu. Leto 1943. je stavilo nemškim železnicam največje zahteve. Naraščajoči izdelki oboroževalne industrije Reich-a ter zavezniških dežel so znatno dvignili blagovni promet. Blagovni promet in promet v splošnem je dvignil tudi gibljiv način vojskovanja. Področja vzhoda, ki so jih naše čete izpraznile, je bilo treba izprazniti z materij alom in vsem, kar nismo pustili sovražniku, in to je predstavljalo ogromne transporte, da se ne omenja še dovoza, ki je bil potreben za vse fronte Tudi dogodki v Italiji so povzročili večje storitve na področju prometa. Brezhibno funkcioniranje in strumno opravljanje prevoza vseh vrst so pa železnice pokazale s preseljevanjem prebivalstva iz pokrajin, ki so jih ogrožali sovražni bombniki. Milijone ljudi se je v kratkem času prevozilo v druge dežele.
Storitve na področju prometa so radi tega lansko leto narasle v veliko večjem obsegu kakor v prejšnjih vojnih letih. To se najbolje izraža v porastu dohodkov, ki znašajo 11,8 milijard RM ali 20,8 odst.-nad letom 1942., ki so znašali 9,8 milijard RM. Od te vsote odpade 5,2 milijard RM na dohodke iz osebnega in prtljažnega prometa, ostanek pa predstavljajo drugi dohodki. Dohodki iz osebnega in prtljažnega prometa 60 se na-
rabljati samo cepiče, pridobljene od trsov, ki dobro, rodijo. V bodoče se bo smelo iz trsnic oddajati samo trte 1- kvalitete.
Zvišana produkcija pa je zlasti odvisna od gno-jitve. Trta rabi mnogo, če pomislimo, da ji vzamemo vse, kar zrase v enem letu: les, listje in grozdje. Treba bo gnojiti z absolutno enakomer-nostjo. Zlasti pa bo treba skrbeti za dovoz humusa. Spričo pomanjkanja hlevskega gnoja se bo moralo vinogradništvo posluževati takozvanega »zelenega gnojenja« in hitrega komposta (šota m umetni gnoj). Vprašanje humusa je bilo doslej še vse premalo upoštevano. Brez dovoza dovoljne količine humusa nastanejo v vinogradih pojavi, ki se prej ali 6lej neprijetno izkazujejo. Enostransko gnojenje z umetnimi gnojili daje sicer zaželjene hranilne snovi, vendar poslabša fizikalno sestavo zemlje. Uspeh imamo šele tedaj, ako menjamo vse vrste gnojil pravilno. Iz vinogradov mora tudi izginiti tista trava, ki jo mnogi želijo v krmilne svrhe. Vinska trta ne trpi poleg sebe nobene druge rastline, ki ji jemlje hranilne snovi in vodo. Velikega pomena je tudi dobro obdelovanje. Rez in vzgoja vinske trte je potrebna napram zastarelim metodam obnove, ki morajo biti v strogem soglasju s pridelovanjem kvalitetnih vin. Ta rez mora biti tudi prikrojena na žičnih okvirih.
O čistosti sort pri 6ajenju ni treba izgubljati besedi, ker je ista v urejenem vinogradništvu 6amo ob sebi razumljiva. Ta čistost pri sajenju ne olajšuje samo rezi, temveč tudi trgatev.
Velikega pomena za obnovo vinogradništva je tudi ureditev cest in obskrba z vodo za škropilne svrhe. Ako se bo uporabljalo motorizirane škropilnice, mora biti povsod in ob vsakem ča6U dovolj vode. Pri eksponiranih posameznih vinogradih bo treba seči po zgraditvi cistern. Kjer so v bližini potoki, ribniki itd., se lahko izvrši vodna oskrba za več obratov. Moderno vinogradništvo pa ne more biti v bodoče več odvisno od dovoza vode z vprežno živino.
Kakor vrata v hiši, spada k vinogradništvu tudi kletarstvo. Mnoga vina bi bila lahko boljša, ako kletarstvo ne bi bilo tako neverjetno primitivno. Ves napredek v kulturi ne koristi nič, ako kle-tarjenje ni pravilno. Z natančnostjo in čistostjo se bo dalo doseči že bistveno izboljšanje. S samim izboljšanjem kletarske metode 6i še nismo izboljšali samih kleti in njihovih naprav. Vse kleti z malimi izjemami so prenizke. Temperatura v teh kleteh je nihajoča, mimo tega 60 premajhne in služijo razen vinu še shrambi drugih pridelkov in predmetov, ki uplivajo neugodno na razvoj vina. Vinska klet naj ima po možnosti enakomerno temperaturo in naj služi samo shrambi in kletarenju vina. To so fundamentalni momenti, ki jih je brezpogojno upoštevati.
pram letu 1942. zvišali za 1,2 milijardi RM ali 30,5 odst., dohodki tovornega prometa pa za 476 milijonov RM ali 9,2 odst. Porast dohodkov v osebnem prometu si je razlagati iz dejstva, da je osebni promet posebno na- dalje proge v naraščanju in da se potniki poslužujejo vedno bolj višjih razredov, da so obiski vojakov in promet v po letalskih napadih ogroženimi področji in od tam izseljenimi prebivalci v porastu in da je tudi promet inozemskih delavcev znaten. Medtem ko so znašali leta 1938. dohodki prometa kako tretjino dohodkov iz osebnega prometa ln dve tretjini iz tovornega, se ie v naslednjih letih dohodek osebnega prometa vedno zviševal ter znaša danes kako polovico v6eh dohodkov. Da ni porast dohodkov tovornega prometa toliko nara-stel, je razlaga v tem, da prevažajo železnice največ tistega blaga, ki uživa nižje tovorne tarife, kakor je na primer premog, železo, krompir itd.
Višje storitve železnic so zahtevale seveda tudi večje izdatke. Celotni izdatki znašajo 11,3 milijard RM napram 9.4 milijardam RM v 1. 1942. Kar se tiče večjih izdatkov za kritje osebnih izdatkov, so isti utemeljeni z zvišanjem stanja osebja. Narasli so tudi stvarni izda ki. Posamezno so znašali izdatki za vzdrževan-e železniških naprav in vozov 3,3 milijard, za obnovitev naprav in vozov 3,3 milijard, za vodstvo obrata 2,9 milijard, to je skupaj 4,9 milijard RM napram 4,7 milijardam v letu 1942. Postavke za vzdrževanje in obnavljanje prikazujejo finančno skrb železnic za velike investicije, ki jih uprava železnic smatra za potrebne in se jih radi vojne izvaja žal
imo v skromnem obsegu. Iz tega si je razlagati idi likvidnost železnic.
Bilanca izkazuje 4,6 milijard RM tekočih sred-ev, od katerih predstavljajo 2,2 milijardi RM ibroimetja v bankah Verkehrskreditbank in ausbank der Reichsbahn, ki dajeta ta sredstva ijnemu gospodarstvu na razpolago. Prebitek po-iovnega računa znaša 534 milijonov RM napram 18 milijonom iz leta 1942., to je 37,8 odst. porast, temu pride še 81 milijonov RM izrednih do-odkov.
Vsi ti uspehi so se dosegli s sodelovanjem in ojsterskim delovanjem vseh železničarskih ¡lužbencev brez ozira na mesto, kraj in položaj. Id najvišjega do najmlajšega, moški in ženske, števši mladoletnih so dali iz sebe vse, da je ileznica zamogla opraviti to ogromno delo. Da iši sovražniki kljub svojim naporom doslej ni-i mogli ohrometi naš železniški promet, da vzdr-jjemo istega danes v znatno višjem obsegu ka-or ob začetku vojne, je znak, da je doprinos na-ih železničarjev za dosego zmage impozanten. V znak priznanja je uprava železnic svojim .službencem izboljšala prostovoljne socialne da-itve in ureditve. Izboljšala je 6toritve bolniške skrbe, bolniško zavarovanje uradnikov ter ne-jodno zavarovanje železničarjev v zasedenih po-rajinah, in končno tudi dajatve v vojni in p*i Blezniških nezgodah poškodovanim Zelezničar-ko osobje se je pa tudi pridno udejstvovalo izdelovanju in predlaganju novosti in izumov, a so jih kot člani delovnih posad predlaqali vo-liteljem svojih obratov.
UMNI KMETOVALEC
Kako zelje uspešno gojimo in se
proti njegovim škodljivcem borimo
frittftrts jurSats. unter
fdiioßbmößiy foff:£n lau&ri iertbö!
U/V39Š
Pod visečim bremenom
je smrtna nevarnost!
Kmetijstvo se danes poslužuje za olajšanje svojega deia raznih strojnih ureditev. Tako se bremena ne prenaša vedno s človeško močjo, temveč z raznimi dvigali in podobnimi pripomočki. Pri tem je pa previdnost nekaj ze'o potrebnega. iViseče breme prav lahko odtrga vrv ali žico ter pade na tla, kar lahko povzroči največjo nesrečo. Radi tega ni nikakšno junaštvo, če nekdo iz bližine opazuje dviganje in prenašanje bremen. Umestno je, da ne 6tojimo preblizu, Važno je tudi, da se žične vrvi, žične valjke in ležaje večkrat pregleda in jih uporablja samo, če so v brezhibnem stanju in zavarovani Pri dvigalih, ki so urejena na prijemanje, je vedno počakati, da pridejo klešče navzdol K temu opominu nas sili nižje naveden slučaj. Nedavno je bil neki mlinar na podstrešju svojega mlina, kjer je 6vojim ljudem ukazoval glede dela Ko je svoje delo opravil se je odpeljal z mlinskim dvigalom v spodnje mlinske prostoie. Med vožnjo 6e je pa dvigalo odtrgalo in z veliko brzino padlo v globino. I ri tem je bil udarec dviqala take silen, da se je mlinar težko notranje poškodoval, povrh pa si ]e zlomil še obe noqi.
* Petindvajsetletnica čebelarskega udejstvo-vanja. Predsednik in vodja čebelarjev v Mar-burg-u. gospod Otto Tschrepinko, je obhajah pet-indvajsetletnico svojega pridnega in uspešnega delovanja na področju čebelarstva.
Zelje, navadno »glavnato« zelje, je menda najstarejša zelenjadna rastlina, ki je v naših krajih udomačena. Dandanes je že velika umetnost, zelje pravilno gojiti in ga ubraniti pred vsemi sovražniki, katerih ima zelje nebroj. V neki knjigi, ki pa ni najnovejšega izvora, smo našteli nič manj kot 126 vrst škodljivcev in bolezni zelja. Prav mogoče je, da se je to število v zadnjih letih še pomnožilo.
Kdo bo vse te neštevilne bolezni in škodljivce zelja spoznal in med seboj razločeval?! Kdo si bo zapomnil, kako je treba nastopiti proti enemu in kako proti drugemu škodljivcu?! Zato 6i naši kmečki ljudje pomagajo prav enostavno: Zelje vsako leto' posadijo na zelnik na enak način. Potem pa prepustijo nasad usodi: »Ce rata, rata . . .«
Tako ravnanje je sicer pri nas splošno v navadi, ni pa najbolj pametno. Kajti končno le ni in nam ne bi smelo biti vseeno, če »rata« ali ne. Saj je vendar zelje najbolj važna zelenjava, posebno važna za zimski čas, ko ni druge zelenjave. Bodisi kuhano, bodisi praženo4 bodisi 6urovo, je kislo zelje našemu človeku draga vsakdanja jed. Pa tudi zeljnata solata iz svežih zeljnatih glav je pozimi zelo čislana, ker vsebuje za zdravje telesa neobhodno potrebne vitamine. Vrednost zelja za prehrano je torej velika.
In če zdaj pomislimo, da bi lahko z malenkostnimi stroški in z nekoliko truda lahko pridelali trikrat več zelja, kot ga sicer pridelamo, če pustimo zelje samo sebi, prepuščeno, se pač splača, da vsaj preberemo, Irako se je treba nositi, da bo zelje bogato obrodilo in da ga škodljivci ne bodo uničili.
a) Kako zelje uspešno gojimo?
Ako rečemo, da to ali ono rastlino »gojimo«, potem pomeni to, da dotični rastlini kar se da strežemo, samo da lepše raste in se razvija. Če mi zelje na domačem polju pustimo, naj rase kakor samo ve in zna, potem ne moremo "trditi, da mi zelje »gojimo«. Kdor zelje goji, mu mora streči, to je, skrbeti, da imajo zeljne rastline vsega potrebnega dovolj. Če6a pa zelje predvsem potrebuje za uspešno ra6t?
1. Zelje zahteva vedno rahlo in čisto zemljo.
Ze zemlja sama, oziroma njena kakovost, so-odločuje pri tem, da-li je mogoče na njej pridelovati zelje z uspehom. Najboljše uspeva zelje na rahlih, zelo humoznih ilovnatih tleh. Težko, mrzla glinasta tla kakor tudi suha peščena zemlja onemogoča uspešno pridelovanje zelja. Zato so kmetje v krajih, kjer je njivska zemlja za zelje neprimerna, izboljšali košček njive z obilnim gnojenjem s hlevskim gnojem in kompostom, pa so na ta način dobili takozvane »zelnike« s hu-mozno, rodovitno črno zemljo, kamor leta za letom sadijo zelje.
Bodisi na zelniku, bodisi na njivi, kjerkoli že imamo zelje posajeno, povsod moramo prve čase po sajenju skrbeti, da bo zemlja stalno na površju zrahljana in čista plevela. Zato je treba zeljni nasad kmalu po sajenju okopati, seveda samo plitko. Okopavanje je treba ponoviti, vsakokrat, ko se zemlja vsled deževnih nalivov oskorja na površju. Še le, ko zelje prekrije vso površino s svojim listjem, postane okopavanje nepotrebno.
Kaj pa osipanje? Naši ljudje imajo navado, da zelje osipajo. to je, da prigrnejo prst k zeljnim steblom, kadar okopavajo. Ali je prav?
Če je zemlja bolj težka in če je vlage v tleh in v zraku zadosti, potem je tako osipanje koristno. V lahkih tleh in ob suhih letih pa je osipanje zelja naravnost škodljivo in naj bi ga opustili.
2. Zelje potrebuje obilo hranilnih snovi.
Vsak ve, da daje zelje na določeno površino od vseh kmetijskih rastlin največji pridelek: na en ar 3 do 5 metrskih stotov zeljnih glav. Razumljivo je, da potrebuje zelje tudi od V6eh kmetij skih ras.tlin največ hranilnih 6novi. Zato gnojimo zelju vselej prav obilo s hlevskim gnojem. To pa ni dovolj. Kdor le more, naj zelju gnoji tudi še z umetnimim gnojili »na glavo«, to je med rastno dobo.
Kot gnojilo za zelje pridejo v poštev predvsem kalijeve soli in pa hitrotopljiva dušičnata umetna
gnojila (n. pr. Kalksalpeter). Ta gnojila trosimo tik pred okopavanjem, tako da jih pri okopava-nju zakopljemo plitvo v zemljo. Na vsak ar zeljnega nasada smemo 6kupno potrositi do 5 kg kalijovih soli in do 3 kg 6alpetra. Zelo ugodno učinkuje, ako zakopljemo ta gnojila tik pred dežjem.
3. Zelje potrebuje obilo vlage.
S tem smo prišli do najvažnejšega, kar zelje poleti zahteva — toda največkrat brezuspešno: obilo vode. Če pomislimo, kako velik pridelek daje zeljni nasad in Itako velik odstotek vode vsebujejo zeljnate glave, bi si lahko izračunali, koliko vode je nakupičeno v zelnih rastlinah. Koliko vode pa ootrebuje zeljna rastlina razen tega za raztapljanje hranilnih snovi v tleh in za spravljanje teh naVzgor v liste! In vendar navadno naši ljudje prepuščajo preskrbo 6vojih zeljnih nasadov s potrebno vodo ljubemu Bogu. Če je dežja dovolj, je zelje lepo, če je poleti suša, se zgodi, da ga ni nič.
Komur je mogoče, naj zeljne nasade ob sušnem vremenu zaliva in sicer prav obilno, pa bo imel vsako leto lep pridelek, ako je zemlja sicer dobro založena z hranilnimi snovmi.
Najbolj praktično je, ako leži zelnik v bližini tekoče vode, odkoder jo je mogoče s pomočjo male brizgilne in cevi dovesti na zelnik, kajti prenašanje vode v škafih na večje daljave se ne 6plača.
b) Kako se borimo proti škodljivcem zelja?
Če hodimo zdajle mimo zelnikov, se nam mnogokrat uboge zeljne rastline zasmilijo, tako žalosten pogled nam nudijo: vse listje razjedeno, marsikatera rastlina leži suha na tleh, ves nasad izgleda klavrno in bolehno.
Kaj naj v takem primera storimo? Predvsem 6e bomo vprašali, zakaj nasad tako žalostno izgleda: ali je vzrok temu, ker premalo zemljo rahljamo, premalo zalivamo in premalo gnojimo, — ali pa nam uničuje zelje kak škodljivec ali kaka bolezen.
Če imamo glede gojenja zelja mirno vest, potem nam ne preostane drugega, kot da se spustimo v boj 6 škodljivci zelja. Seveda moramo najprej ugotoviti, s katerim izmed njih imamo posla, da se ga bomo znali pravilno lotiti.
V naslednjih odstavkih bomo našteli najvažnejše, to je najhujše zeljne škodljivce in pri vsakem navedli tudi, kako se proti njemu uspešno borimo.
1. Bolhe (Erdfloh).
Opisovati jih pač ni treba, ker te male, dva in pol do štiri milimetre dolge temne, živahno skakajoče živalce vsakdo pozna, saj jih je včasih na zeljniku vse črno. Bolhači obgrizejo mlade zeljne rastline do golih reberc, ako jih je veliko, sicer pa napravijo v listje drobne luknjice, ki se pa z rastjo lista povečujejo. Mlademu zeljnemu nasadu so bolhači najbolj nevaren škodljivec.
Kako jih zatiramo?
Načinov je več. Najbolj zanesljiv način je v lovljenju na ¿esko. V ta namen vzamemo široko in dva do tri metre dolgo desko. Na obeh koncih namestimo mala kolesca in sicer tako, da je spodnji rob deske, kadar to po robu obrnjeno desko na kolescih premikamo, kako ped od tal. Desko prevrtamo in jo opremimo z drogom, tako, da drži desko po robu, ako držimo kol v prsni
višini. Na sprednji 6trani, to je na drogu nasprotni strani, namažemo desko s kakim lepljivim sredstvom, bodisi z katranom, bodisi s cepilno smolo, najboljše pa je lepilno sredstvo, ki ga uporabljamo za napravljanje drevesnih pasov.
Če porivamo tako namazano desko pred seboj skozi zelnik, se bolhe plašijo in skačejo na desko, ker ostanejo prilepljene. To delo moramo ponavljati vsak dan, dokler bolh ne zatremo. Priporoča 6e nadalje škropljenje zelja z enoodstotno raztopino sredstva Venetan.
nostavno, čeprav ne tako zanesljivo sredstvo pa je, zjutraj ob močni rosi potrositi zeljni nasad s Tom"aževo žlindro, ali pa z mešanico Tomaževe žlindre in presejanega pepela. Za silo se lahko poslužimo tudi presejanega pepela samega. Tudi če potrosimo 6viž ali mivko po tleh, baje pomaga. Zapuščeni, premalo gnojeni in premalo zalivani nasadi trpijo od bolh bolj kot skrbno oskrbovani zeljniki.
2. Gosenice.
Tudi gosenice zeljnega belina (Kohlweißling) napravljajo na zeljnih nasadih ogromno škodo, saj objejo zeljno rastlino do živega. Zatiramo jih bodisi z odstranjevanjem jajčec, ki jih zdajle v juniju najdemo kot rumene kupčke na spodnji strani listov, bodisi z obiranjem gosenic, kar je bolj zamudno in ogabno delo, ali pa s škropljenjem zelja s kakim sredstvom, ki uničuje gosenice (n.' pr. Nosprasit). Vendar moramo upoštevati, da vsebuje Nosprasit in vsako sredstvo za zatiranje gosenic strupene snovi, zato je treba pri tem posebne previdnosti. Če smo zeljni nasad škropili proti gosenicam, moramo pri spravljanju zelja zunanje liste vreči proč.
3.	Polži. Tudi polži so za zelje velika nadloga. Branimo se jih tako, da okoli in okoli zelnika ter tudi v zelniku na vsakih par metrov podolgem in počez potrosimo pas živega apna, čez katerega polž ne more. Seveda je to sredstvo uspešno le, dokler se apno vsled vlage ne ugasi, nakar je treba trositi ponovno. Tudi trošenje odpadlih igel smrek in drugih iglavcev po zelniku baje pomaga proti polžem.
4.	Zeljarica (Kohlfliege). Ličinke te muhe razjedajo steblo mladih zeljnih rastlin, tako da nadzemni del zaostane v rasti in posamezni listi zve-nejo, včasih pa tudi cela rastlina. Proti temu škodljivcu pomaga zalivanje sadik z enoodstotno raztopino sredstva Forbiat.
5.	Bramor (Maulwurfsgrille). Ta škodljivec, ki uničuje vse podzemne dele okopavin, ne prizanaša niti zelju. Zatiramo ga, kot vsepovsod, s trošenjem sredstva Cortillan (bela zrnca) po površini zeljnika. Natančno navodilo o uporabi je itak priloženo vsakemu zavitku..
6.	Zeljna golšavost (Kohlhernie). Vsakemu je znano, da včasih zrasejo na zeljnih koreninah velike grče ali golše. Proti tej bolezni je naj-
MALE VESTI
*	Junaška smrt SA-Standartenführer-ja Simon Kohlbacher-ja. V bojih zoper bandite je našel junaško smrt za Führerja in domovino, Führer I. bataljona Wehrmannschaftsregimenta Untersteiermark, SA-Standartenführer Simon Kohlbacher, Führer Wehrmannschafts-Standarte Marburg-Stadt Pokojni je bil nosilec odlikovanja Blutorden der NSDAP, nadalje odlikovanja Eisernes Kreuz II. Klasse, Ostmark- in Sudetenerinnerungsmedaille ter še nekega bolgarskega odlikovanja. Kohlbacher je bil Oberleutnant v rezervi ter eden tistih Führerjevih najzvestejših vojakov, ki je bil pripravljen vedno in povsod vse svoje 6ile vposta-viti in žrtvovati za Führerja in nacionalsozializem.
Umrl je Hans Kloepfer. V noči na torek je preminul v Köflach-u, star 77 let, znani štajerski pesnik in zdravnik Dr. Hans Kloepfer. Z njim je Štajerska izgubila enega svojih najboljših sinov, ki je v svojih delih sijajno razvijal štajersko bistvo. Nemška kultura izgubi v njem pesnika in pisatelja, ki ga je Führer ob njegovi 75-letnici rojstva odlikoval z Goethe-Medaillo. Stranka NSDAP obžaluje v njem enega svojih članov in 6otrudni-kov, ki je kot nacionalen borec stal vedno do zadnjega na svojem mestu. Njegovo smrt obžalujejo, tudi rudarji rudnika v Köflachu, ki jim je kot zdravnik in Človek bil stalno vedno na razpolago. Kloepfer je bil velik rodoljub in človekoljub ter prav poseben oboževalac naravnih krasot zelene Štajerske. Iz njegovih del se zrcali ljubezen do podeželja in njenega prebivalstva, ki jih je v večjem številu spisal tudi naravnem, domačem, kmečkem narečju ter vzel iz svoje življenske okolice, v kateri je živel.
*	Novi grobovi spodnještajerskih junakov. V Heldenhainu Ortsgruppe Erlachstein so nedavno postavili 7 novih Totenbrefter-jev na fronti za domovino padlih domačinov Gre za junake Martin Tschaksch, Anton Tkautz, Martin Kadenschek, Franz Frischek, Martin Poglauschek, Franz Scho-gan in Friedrich Arsenschek.
* Odlikovanja voditeljev industrije. Führer je odlikoval z odlikovanjem Ritterkreuz des Eisernes Kreuzes mit Schwertern Generaldirektorja Karl
Frydag-a in Direktor-ja Dr. Ing. Hans Heyne-ja za zasluge na področju letalske oborožitve. Isto odlikovanje je dobil vodja nekega največjega nemškega rudnika Dr. Ing e. h. Gustav Knepper, ki se je kot samouk dvignil na 6voj današnji položaj. Odlikovanje Knepper-ja pomeni hkrati počastitev vseh nemških rudarjev.
Nov Ortsgruppenführer. V okviru velikega apela Ortsgruppe Marburg V je Kreisführer Strobl uvedel novega Ortsgruppenführerja, Pg. Reiter-ja, v njegov delokrog.
*	Policijska akademija za vodstvo letalske zaščite. Nedavno so izročili svojemu namenu iz policijske šole nastalo policijsko akademijo za vodstvo letalske zaščite, za kar gre zasluga Reichs-führer-ju ff in ministru notranjih zadev Heinrich Himmler-ju. 1
*	Smrt Claus Selzner-ja. Dosedanji Generalkommissar za Dnjepropetrovsk, Oberbefehlsleiter Claus Selzner, je dne 21. junija umrl, star komaj 45 let. Selzner je bil eden tistih prvih mož, ki ga je Reichsminister Rosenberg imenoval v upravo vzhodnega ozemlja, bil je pa tudi prvak v stranki NSDAP. Po poklicu je bil obrtnik in se je že prva leta nacionalsocialističnega boja pridružil Hitlerju ter bil v stranki in za stranko vedno neumorno delaven. Njegovo delovanje je veljalo v glavnem ustvarjajočemu človeku. Ob strani Dr. Ley-ja, je Zelzner obdelal in pridobil nemške tovarne in delavce za nacionalsocializem, po dosegu oblasti je pa postal najožji sodelavec Dr. Ley-ja v organizacije Deutsche Arbeitsfront. Kot bojevnik nacionalsocijalističnega gibanja se je podal končno tudi na vzhod, kjer je prirodno in uspešno deloval proti boljševističnemu razdiranju.
*	Nov župan občine Schleinitz. Dosedanji občinski tajnik občine Erlachstein, Josef Drobne, je bil imenovan županom občine Schleinitz. Kreis Cilli.
*	Razstava Recihspropagandaamta v Cilli-ju.
Med 28. junijem in 5. julijem ima Reichspropagandaamt Steiermark v Cilli-ju postavljeno potovalno razstavo »Das Entscheidungsjahr — nie wieder 1918«. Razstavo bodo postavili tudi v Ortsgruppah Erlachstein, Rohitsch-Sauerbrunn, Schöstein, Anderburg, Praßberg in Sach6enfeW.
boljše sredstvo sprememba zeljnika. Pa tudi zdravljenje zemlje pred setvijo s sredstvom Brassisan je učinkovito. Prav tako se priporoča močno gnojenje z živim apnom jeseni pred sajenjem zelja.
7.	Listne uši. Te navadno na zelju ne napravijo posebne škode. Če pa močneje nastopajo, jih preganjamo s škropljenjem s raztopino sredstva Venetan, 6 čemer obenem zatiramo bolhače.
8.	Razne glivične bolezni. Zeljno rastlino na-
padajo mnoge glivične bolezni, ki povzročajo, da se na listju pojavljajo pege in suha mesta. Vendar navadno ne povzročajo občutnejše škode. Proti, tem boleznim se borimo s tem, da odstranjujemo obolele rastline, ali pa da škropimo nasade s sredstvi, ki preprečujejo glivične bolezni pri rastlinah 6ploh. Vendar iz razloga, ki smo ga že omenili, namreč, ker pri zelju uporabljamo vprav listje za jed, vsako škropljenje po možnosti opuščamo.
Dr. F. J. Lukas:	Ausschneiden! Izrezatil
Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch
(Nemščina za odrasle metodično in praktično)
77. Stunde.
10 Gebote zur Pflege der Topfpflanzen
10 zapovedi za gojenje rastlin v loncih (loncnic),
1.	Gib den Zimmerpflanzen genügend gute Erde in eirrem ausreichend großen Topf.
2.	Verwende für deine Pfleglinge nicht glasierte Töpfe.
3.	Sorge für einen hellen, luitigen Standort mit möglichst gleichmäßiger Wärme, lieber kühl als zu warm
4.	Vernichte sorgfältig alles Ungeziefer durch Abwaschen mit Seifenwasser und Nachspülen mit reinem Wasser.
5.	Entferne abgestorbene Blätter und Zweige.
6.	Besprenge die Blätter öfter mit Wasser und halte sie frei von Staub.
7.	Gieße die Pflanzen, wenn sich der Boden trok-ken anfühlt, mit über6chlagenem Wasser, am besten abends!
8.	Laß kein Wasser im Untersetzer stehen, sonst wird die Erde sauer.
9.	Lockere zeitweilig die Erde mit Holzstäbchen auf.
10. Topfe deine Pfleglinge um, sobald ihre Größe mehr Raum erfordert.
(Vergl. Waither Naturkunde, Hahn, Leipzig.)
1. Daj sobnim rastlinam dovolj dobre zemlje v zadostno velikem loncu.
2.	Ne uporabljaj loščenih loncev za tvoje oskrbovance.
3.	Skrbi za svetlo, zračno stojišče s čim najena-komernejšo toploto, raje hladno ko pretoplo.
4.	Uniči 6krbno ves mrčes s tem, da pomiješ z milnico in poplakneš s čisto vodo.
5.	Odstrani suhe liste in veje.
6.	Poškropi liste večkrat z vodo in odstrani prah.
7.	Zalivaj rastline, če je zemlja čutiti suha, z mlačno vodo, najbolje zvečer.
8.	Ne pusti nobene vode na podstavku, sicer se zemlja skisa.
9.	Zrahljaj včasih zemljo z lesenimi paličicami.
10. Presadi tvoje oskrbovance v druge lonce, kakor hitro zahteva njihova velikost več prostora.
(Primerjaj Walther, Naturkunde — prirodo-znanstvo — Hahn, Leipzig.)
Was wir immer wieder hören?
1.Es	ist zum davonlaufen — človek bi pobegnil
2.	von früh bis spät — od zore do mraka
3.	das könnte ich nicht sagen — tega ne bi mogel reči
4.	Scherz beiseite! — Brez šale!
5.	Meinetwegen! — zavoljo mene. kar se mene tiče!
6.	Sie haben es nötig! — Treba vam je tegal
7.	Das bezweifle ich! — Dvomim o tem!
8.	Sie 6ehen zu schwarz! — Preveč 6te črnovidec! Pretiravate!
9.	Ubertreiben Sie nicht! Ne pretiravajte!
10.	Man muß das eben in Kauf nehmen — to pač moraš vzeti z drugim vred, temu se pač ne moreš ogniti.
11.	Das ist mir zuwider! — To mi je zoperno!
12.	Daran bin ich nicht gewöhnt! — Tega niiem vajen!
13.	Ich finde Ihr Benehmen aufdringlich — vaše vedenje se mi zdi vsiljivo.
14.	Auf den ersten Blick scheint mir dies unpraktisch — na prvi pogled (v prvem hipu) se mi zdi to nepraktično.
15.	Bitte, nicht drängen! — Prosim, ne prerivajte se!
16.	An wenn ist die Reihe? (Wer ist an der Reihe?) — Kdo je na vrsti?
17.	Brauchen Sie sonst noch etwas? — Ali vam je še česa treba?
18.	Sie werden damit sehr zufrieden sein! — S tem boste zelo zadovoljni!	•• I
Der Bauersmann.
Wie nützlich ist der Bauersmann, er bauet uns das Feld;
Wer eines Bauern spotten kann, der ist ein schlechter HelS,
Noch eh' die liebe Sonne scheint, geht er 6chon seinen Gang
Und tut, was allen Menschen frommt, mit Lust und mit Gesang,
Im Schweiße seines Angesichts schafft er für alle : Brot)
*	Smrt priletnega Spodnještajerca. V Ober-
ichreiberhan-u, Kreis Hirschberg (Nieder-Schle-ien), je umrl, star 81 let, Spodnještajerc Paul Kioschel, doma in rodom iz občine Artitsch, Kreis Rann.
*	Oče je umoril svojega nezakonskega otroka.
V Marburgu, Brunndorferstrafie 16, je dne 27. junija t. 1 21-letni Johann Lang, umoril svojega dvomesečnega nezakonskega otroka, Johanna Blanko. Hudodelstvo je izvršil v stanovanju otrokove matere z dvema streloma v glavo. Otrok je bil seveda takoj mrtev. Kriminalna policija je storilca takoj prijela.
*	Smrtnia nezgoda Spodnještajerca. 89-letni posestnik Blasius Duschekin iz Ulimiena pri Win-dischlandsbergu je popravljal streho svojega hleva, fri tem je napačno stopil, padel z lestve ter se težko poškodoval. Prepeljan v bolnišnico je tam podlegel svojim poškodbam.
*	Obe roki mu je odtrgalo. V Nordhausenu (Harz) sta dva mlada fanta našla razstrelivo, ki so ga vrgli sovražni letalci. Ker je pri mladini radovednost za take stvari vedno velika, sta najdbo odnesla domov ter v stanovanju pred materjo isto ogledovala in prijemala. Pri tem je razstrelivo eksplodiralo ter enemu sinu odtrgalo obe roki, drugega smrtnonevarno ranilo na glavi, mater težko poškodovalo na nogi, domačega psa, ki je bil tudi navzoč, pa raztrgalo na drobce.
*	Popravila oblačil po domovih. V nekaterih Gauih starega dela Reicha je organizacija Deut-tches Frauenwerk uredila potujoče šivilje, ki na podeželju obiskujšjo družine ter popravljajo oblačila.
*	Brez dovoljenja ni možno potovati v protek-lorat in iz protektorata, generalnega guverne-menta, okraja Bialystoka ter področja Reichs-kommissariata Ostland in Ukrajine. To ponovno razglaša Reichsfiihrei jif in šef nemške policije. Prošnje za izdajo tozadevnih dovolil je vlagati pristojnim policijskim oblastim v kraju stanovanja (Landrat, Polizeidirektion) itd. Dovoljezija se izdajo 6amo v primerih, kjer gre za nujne vojno-važne zadeve. Policijske oblasti imajo navodila, da tozadevno strogo in točno postopajo. Kdor bi brez tozadevnega dovoljenja prestopil mejo zgoraj naštetih pokrajin, bo kaznovan. V interesu vsakogar je, da se vsak, ki namerava potovati v imenovana področja, predhodno informira pri svoji policijski oblasti, če je sploh izgled, da bo dobil dovoljenje. Voditelji obratov so pa dolžni, da pred odhodom na dopust opozorijo člane svojih delovnih posad, da je potovanje podvrženo temu dovolilu.
*	Pošiljke bojne pošte na zapad smejo tehtati samo 20 g. Do nadaljnjega se sprejmejo privatne poštne pošiljke na bojne pošte na zapad in časopisne pošiljke do najvišje težine 20 g. Težje pošiljke se vrnejo odpošiljateljem.
*	Pasja zapora za okraj Marburg-Stadt. Opozarjamo zainteresirane, da je na področju mesta Marburg-Stadt kontumac, ker so pri pri nekem psu ugotovili steklino.
Lovska pravica v planinah ležečih kmetij. Po prizadevanju Gauleiterja Uiberreither-ja in Landesbauemfuhrer-ja Hainzl-a je Reichsjager-meister z odredbo, ki je bila objavljena v Reichs-gesetzblattu, spremenil lovski zakon v toliko, da bodo lahko v planinskih krajih 6toječe kmetije tvorile lastna lovišča tudi, če ne zajemajo 300 ha. S tem je v planinskih deželah vpostavljeno v
Wir hätten ohne Bauern nichts, die Städter litten Not,
Und darum sei der Bauernstand uns aller Ehren wert!
Denn, kurz und gut, wo ist ein Land, das nicht der Bauer nährt?
1.	das Feld bauen (bebauen) — obdelovati polje
2.	eines Bauern spotten — posmehovati 6e kmetu, posmehljivo govoriti o kmetu
3.	ein schlechter Held (Kerl) — malopridnež, hudobnež, zlobnež
4.er	geht seinen Gang'— gre po svojem opravku
5.	etwas frommt mir (kommt mir zugute) — nekaj mi koristi (mi pride prav)
6.im Schweiße seines Angesichts — v potu svojega obraza
7.	Städter, der — meščan
8.Not	leiden — trpeti pomanjkanje, biti reven
9.	aller Ehren wert sein — vreden biti vseh časti, vsega spoštovanja
10.	ein Land nähren — rediti (preživljati) deželo
Pflicfitjafir
Reichsmarschall Hermann Goring je kot Reichs-minister leta 1938. uvedel za dekleta takozvani Pflichtjahr (obvezno leto) za dekleta. Na Spodnjem Štajerskem se ta predpis izvaja dve leti. Namen je, da se dekletom, ki so izvršila šolo, predno gredo v uk, za bodoči poklic omogoči enoletno življenje in delovanje v neki družini v gospodinjstvu, ki ima male otroke. S tem se družinam in materam z večjim številom otrok omogoči, da tudi v času, ko pri nas vsestransko primanjkuje delovnih sil, predvsem hišnih pomočnic, dobijo nekakšno pomožno moč v hišo, ki jih razbremeni v gospodinjskem delu. Dekletom, ki stopajo v mnogih primerih še deloma kot otroci v življenje in 6vet, je ta nov delokroq nekakšna predšola in praktično delo za vso nadaljnjo izobrazbo in življenje. Dekleta se pri tem naučijo stvari, ki jih bodo v poznejšem življenju potrebovala. Življenje uči, da je mnogo deklet, ki pozneje, pred vstopom v zakonski 6tan, sploh nimajo več priložnosti, da bi se naučile gospodinjstva, posebno, če si izberejo kakšen poklic, ki se ga morajo več let učiti in*ga tudi izvajati kot pomočnice.
Pflichtjahrmadel se uči vse, kar je potrebno za bodočo ženo in gospodinjo. Vzdrževanje, čuvanje .čiščenje in negovanje stanovanja, kuhanje, pranje, šivanje, likanje, krpanje ter vzgoja, čuvanje in negovanje otrok. Vse to se učijo dekleta v družinah, kjer odslužijo svoje obvezno leto. Ker vemo iz izkušnje, je ta šola najboljša vzgoja. Gre za praktično šolanje in praktične šole so vedno najboljši učitelji in mojstri.
Pri vsem tem je treba podčrtati, da dekleta, ki odslužijo svoje obvezno leto*v hišnem gospodinjstvu, niso nikakšne hišne pomočnice ali služkinje
pogledu lova zopet nekdanje stanje, ki ga je uredba Reichsjagdgesetza odpravila.
*	Pazite na otroke! Mali Hubert Tautscher iz Bad Radein-a je v trenutku, ko ni nikdo pazil na njega, prišel do steklenice z octovo kislino ter iz iste pil. Fantka so odpeljali v bolnišnico, kjer je radi težkih notranjih poškodb kmalu nato umrl. Stvari, ki so otrokom nevarne, je postavljati in shranjevati vedno tako, da jih otroci tudi v ne-opaženem trenutku ne morejo doseči.
*	Dopusti v privatnem gospodarstvu leta 1944. V smislu obstoječih predpisov imajo delavci in nameščenci privatnega gospodarstva v tekočem letu pravico do 14dnevnega počitniškega dopusta. Osebe,,ki so se rodile pred 1. aprilom leta 1895, imajo pravico do največ 20dnevnega dopusta. V kolikor znaša pravica do dopusta manj kakor 14 oziroma 20 dni, velja isti predpis v polnem obsegu, ne da bi se zvišala pravica na 14 oziroma 20 dni. Ne ozirajoč se na to ureditev, ki določa, da nimajo člani posade pravice do večjih počitniških dopustov kakor povedano, lahko voditelji obratov, v kolikor je to z ozirom na delo možno, posameznim članom, ki so oddiha posebno potrebni ali pa z delom izredno obremenjeni, v svrho pridobitve ponovnih delovnih sposobnosti, dovolijo tudi naljše dopuste, in sicer v mejah, kakor so jim preje pripadali. Pri tem se pa ne sme preko^ račiti 21 ter za pred 1. aprilom 1895 rojene 28 delovnih dni.
*	Zamašite dimniške zapornice v letalskih zakloniščih! Eksplozija razdiralnih in minskih bomb v bližini letalskih zaklonišč povzroča, da pritisne zračni pritisk vsebino dimnikov skozi slabo zapirajoče - dimniške zapornice v letalsko zaklonišče. Pri tem se lahko razvije toliko prahu, dima in saj, da ljudje v zaklonišču ne morejo niti gledati, niti dihati. Da se to prepreči, je potrebno zamašiti in zadelati dimniške zapornice s papirjem ali klobučevino. Dobro in priporočljivo pa je tudi, če imamo v zaklonišču pri rokah plinske maske ali pa dovolj vode za namakanje cunj, ki jih je v takih primerih treba držati pred usti in nosom.
*	Še o zatemnitvi! Najbolj enostaven in najbolj učinkovit letalsko-zaščitni ukrep, zatemnitev, se še vedno ne upošteva kakor je treba. Predvsem so ljudje pri zatemnjevanju prepovršni, prelahkomiselni, ker si ne predočijo vedno, da nudi vsaka, tudi najmanjša svetloba sovražnim letalom cilj za metanje bomb. Misel: »Luč bom napravil, zato /moram najprej zatemniti okna«, mora preiti vsakomur v kri in meso. Da računajo naši sovražniki s površnostjo in lahkomisel-
za clefUeta
po prejšnjih pojmih. Ta dekleta tvorijo sestavni del družine, in jih je smatrati kot člane obitelji, ki so jih sprejele v hišo. Njihova hrana je pri skupni družinski mizi, stanovanje pa tudi tam, kjer stanuje gospodinja. Da 60 ta dekleta mlada in v mnogih primerih še otročja, se širokogru-dno upošteva. Akoravno poprimejo za vsako delo v stanovanju in v kuhinji, gre skrb gospodinj za tem, da se dekleta pri tem bolj učijo, kakor pa delajo. Razen praktičnega uka v družinskem krogu obiskujejo ta dekleta enkrat na teden poklicno šolo (Berufsschule), kjer so v izpopolnitev svoje službe deležna teoretičnih naukov. Služba, ki jo razen tega morajcj opravljati v odredih Deutsche Jugend, obstoječa iz večernih prireditev in športa, skrbi za telesno- zdravje in na-cionalsocialistično izravnavo.
Kot protiuslugo za pomoč v družinah pripada dekletom malenkostni denarni prispevek za kake posebne dekliške izdatke, Nočni počitek je predpisan na deset ur. Vsaka nedelja popoldne je za dekleta 6lužbe prosta. Vsakih 14 dni pripada dekletom dopust, ki se ravna po starosti deklet, in je namenjen za počitek ir razvedrilo
Gospodinje, ki sprejemajo dekleta v svoj družinski krog, prevzamejo s tem tudi precejšnjo odgovornost. Kar jih bodo naučile, bodo nekoč znale. One vzgojujejo in oblikujejo današnjo dekliško generacijo, bodoče žene, gospodinje in matere in seveda tudi bodoče generacije deklet, ki bodo stopile v razne ženske poklice Ker dobijo dekleta na obvezno leto samo res izbrane, potrebne ter predvsem za vzgojo in uk primerne družinske gospodinje, je umevno, da pride ta ženska mladina v prave roke, kjer jim ničesar ne primanjkuje.
nostjo naših ljudi, imamo dokaz v izjavi nekega angleškega letalca, ki je v nemškem lacaretu za lepo nego naši sestri svetoval, rekoč: »Recite vsem, da naj dobro zatemnijo svoja okna, ker imamo povelje, da mečemo bombe na v6ako luč, ki jo iz zraka opazimo«.
*	Po letalskih alarmih in napadih ni telefonskih pogovorov. Med in po letalskih alarmih in napadih so prepovedani telefonski pogovori privatnega značaja. V nekaterih mestih kakor v Brucku, Grazu in Marburgu bodo lastniki telefonov na to še posebno opozorjeni z znakom, ki se čuje v telefonu, če 6e sname slušalko. Ko utihne ta akustičen znak, so privatni telefonski pogovori zopet dovoljeni.
*	Zatemnitev v času, ki ni predpisan. Kakor znano, velja zatemnitev v času, ko ga objavlja časopisje. Ce bi se pa v času mraka ali pa sploh v času, ki ni predpisan za zatemnitev, slišalo znak sirene „öffentliche Luftwarnung", se mora povsod, kjer gori luč, brezpogojno zatemniti.
*	Bodite previdni pri kopanju! Cas kopanja zahteva še vedno vsako leto 6voje žrtve. Danes, ko je dragoceno vsako človeško življenje, je v interesu vsakega posameznika, da se preprečijo smrtne nesreče pri kopanju. Pri tem zadostuje, če se pri kopanju upošteva načela, ki so najbolj lahko izvedljiva. Predvsem je nevarno skočiti v vodo, dokler je človek razgret. S polnim želodcem se naj nikdo ne kopa, še manj pa plava. Skakanje^na glavo v neznanih vodah je nevarno. Precenjevanje lastnih moči in plavalnih možnosti je marsikaterega spravilo ob življenje. Zato ni ni-kakšno junaštvo, če misli kdo, da s plavanjem na velike oddaljenosti in nevarne točke imponira drugim, ki so v plavanju bolj previdni in manj riskirajo. Neplavalec je navadno vedno izgubljen, če izgubi v vodi tla pod nogami ali pa če ga zagrabijo vrtinci ter potegnejo v valovje. Kdor boluje na ušesih, na srcu ali pa ima krča, ki ga večkrat prime, mora biti še veliko bolj previden kakor zdravi ljudje. Končno ne škoduje, da je pripon ba o previdnosti potrebna tudi za sončenje. Sončenje je gotovo zdravo in koristno, kar se pa ne sme izvršiti na enkrat. Začetek naj bo vedno krajši ter se ga nato lahko stopnjuje. Sončenje na napačen način tudi povzroči bolezni, ki se jim lahko izognemo, če smo previdni in zmerni.
*	Zadržanje delavcev in nameščencev po letalskih napadih. Prva zapoved je, da nikdo ne zapusti na lastno pest svojega delovnega prostora ali stanovanja. Tudi po letalskem napadu so obvezni vsi člani delovne posadke, da se ob predpi-
sanem času javijo na svojih delovnih mestih. Ce 6o prometna sredstva poškodovana, je gledati, da se po najkrajši poti in čimprej pride v obrate. Tudi po bombah poškodovani se morajo v najkrajšem času podati v svoje delavnice. V slučajih, da jim je za nujna opravila potreben dopust, morajo za istega prositi svoje obratovodje, ki jih lahko osvobodijo od dela za največ 14 dni.
*	Ne jemljemo bilk v usta. Posebno v tem času imamo vsaki dan priliko pri izletnikih že po mestnem parku opazovati lahkomiselno razvado, da spotoma odtrgavajo bilke rastlin, vejice od grmičevja in če so prišli iz mesta na polje, tudi še klasje dozorevajočega žita. To je lahkomiselna razvada. Ne glede na morebitno škodo (zlasti pri odtrgovanju žitnega klasja) je pri tem podana nevarnost zastrupljenja do smrtnih" posledic. Bilke in klasje vsebujejo namreč neke vrste gobe iz rodu actinomices, in če pride taka kal, ki se da razločiti samo z drobnogledom, v usta, izzove zastrupljenja, ki se v gotovih slučajih konča s smrtjo. Tak zastrupljenec se navadno niti ne zavoda, da in kdaj se je zastrupil in zato prihaja tudi zdravniška pomoč že prepozno. Zastrupljenje lahko nastane tudi pri lomljenju vej na drevesih. Vendar je to zastrupljenje nevarno le za otroke, dočim bilke in klasje v ustih lahko postane smrtnonevarno tudi za odrasle.
*	Tja na tisto tiho domovanje ... V Thiiringenu je umrla naša rojakinja Uršula Srptschitsch, doma iz Oberskopitz-a, Kreis Rann. Njeno smrt obžaluje osem otrok. — V Wölklingen-u (Saar) je umrl, star 34 let, Johann Gerechak, rodom iz Wisell-a, Kreis Rann. Pokojni zapušča ženo in dvoje otrok.
*	Visoko starost. V Nußdorfu,' Ortsgruppa Lichtenwald (Kreis Rann) je obhajal 82. letnico rojstva tamkajšnji gostilničar Anton Korenz. Vrla spodnještajerska korenina predstavlja tisti tip našega človeka, ki je vedno in povsod priljubljen. Korenz, ki je še danes čil in zdrav, naraje pripoveduje, kako je pred več kakor 60 leti služil v nekdanji obdonavski monarhiji kot Zugsführer v ar-tileriji, za kar mu nikdar ne zmanjka hvaležnih poslušalcev.
*	»V 1«. »V 1« je kratica za besedi »Vergel-, tungswaffe eins" (povračilno orožje številka ena). To ime nosi nemško novo orožje na daljavo, ki naj se zoperstavi po Angležih uvedenemu strate-gičnemu zračnemu bombardiranju. Tako je ugotovil Helmut Sündermann, zastopnik šefa nemškega tiska, v svoji izjavi, ki jo je podal inozemskim novinarjem. Nemčija ima sedaj ugodno priložnost, ki ji ga nudi to prvo povračilno orožje, da svoje letalstvo uporabla zgolj za svoje taktične naloge. Po strategičnem bombardiranju, tako je izjavil Sündermann, je mišljena vpostava letal zoper prometne naprave in vojno važne objekte v sovražnem frontnem zaledju, medtem ko je pod taktično letalsko vpostavo razumeti akcije v povezanosti z vojaškimi operacijami na zemlji. Strategično bombardiranje sta določila kot prva angleški ministrski predsednik Chamberlain in francoski ministrski predsednik Daladier kot vojno sredstvo. Napad na nemški otok Sylt začetkom leta 1940 je predstavljal praktično izvršitev po Angležih že pred vojno postavljenih vojnih načel. Nemško tajno orožje številka ena je sedaj že osem dni neprestano v akciji zoper Anglijo. V nerednih prestankih z menjajočimštevilom razstrelilnih teles najtežjega kalibra zadeva svoje cilje v južno-angleškem operacijsko razvojnem, oziroma pripravnem prostoru. Najdaljši prestanek, ki smo ga doslej imeli v izstreljevanju, je znašal samo tri in pol ure.
*	Vrnite prazne vreče umetnih gnojili Potrošniki umetnih gnojil, ki jih dobivajo v vrečah, morajo viniti glasom uradnih določil najmanj 70% vseh praznih vreč tekom gnojitvenega leta svojim razdeljevalcem, od koder pridejo zopet tja, kamor je predpisano. Mišljene so papirnata vreče.
*	Smrt župana mesta Zagreb. V Zagrebu je umrl, 6tar 57 let, župan mesta Zagreb, Ivan Werner. Pokojnik j6 bil soustanovitelj ustaškega gibanja ter je užival v vseh krogih radi svoje odločne in brezkompromisne, drže, nacionalnega prepričanja in trdnega značaja vsesplošen ugled.
*	Samomor angleškega generala. V Angliji je izvršil samomoi general H. L. Alexander. Sodni izvedenci so ugotovili, da ga ie izvršil v duševni zmedenosti.
*	Angleški vojaki plenijo. V južni Angliji 60 ar'etirali več angleških vojakov, ker so plenili pri reševalnih delih po hišah, ki jih je porušilo novo nemško orožje.
Mondtabelle Juli 1Q44
• Nacri d^utsrh^r \nmmcr7e1t • '
• Nacfi deutscher Sommerzeit i a bene	Mitternacht
<8 19 20 21 22 £3 O 1 2 5
O O
o o o ■»o
o
O 8 O 9 O io » II ■►O 12. 9 is
d 14-. (ft 15 (ft lô (ft 17. (ft 18 <9 19. «►• 20. • 21. C) 22 €> 25. C) 24. «> 25. O 26. C 27. •♦C 28. € 29. € 50. O 31.
- letite Vief têl '
lil
NffurnondH
\
% É
m

Erstes Vifrrci
P
-iti&i* m
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
tO. 11. 12. 15. 14-.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22. 23. 24-.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
I .August
M I» 10 ti M » à 1 è i ♦ i 6 7h
* Bolje je molčati, kakor pa neumnosti klepetati! Ce kedaj, potem drži to v sedanjem vojnem času. V interesu odbVane domovine je, da imamo vedno pred očmi misli, ki jih čitamo na^velikih plakatih našega propagandnega urada, kjer 6toji: »Der Feind hört mit« (Sovražnik posluša). Marsikdo je iz nevednosti in neprevidnosti izklepetal poklicne in privatne zadeve, ki so koristile našim sovražnikom, ker imajo s svojo špijonažo povsod svoje prste, oči in ušesa. Ne razgovar-jajmo se o delu po naših delavnicah in uradih, ne pripovedujmo, kje delamo, kaj delamo in v kako svrho služijo izdelki, ki jih izdelujemo. Ne
tëufsverwaitung tiaugut Grossonntag, Kreis Peitau
sucht dringend	g
tüchtigen Melker
für neueingerichteten Melkmaschinenbetrieb. Hilfskraft vorhanden.
izgubljajmo besed o ničemur, kar se nanaša na obrt, industrijo, trgovino, promet, delo, prehrano itd., še manj pa vodimo kake debate o vojnih in vojaških zadevah. Ne odgovarjamo neznanim ljudem na nikaka radovedna vprašanja, tudi če so po svojem izgledu nedolžne narave. Premislimo in pretehtajmo v6ako stvar in besedo, ki jo izustimo napram drugim ljudem. Z molkom lahko preprečimo marsikatero škodo našim frontam, ker onemogočimo sovražni špijonaži, da bi si nabrala koristnih, za nas pa škodljivih podatkov. To si je treba zapomniti!
*	Smola angleških bombnikov. Rekord zasilnih pristankov ameriških zračnih trdnjav so dosegli dne 20.-1, m. Nič manj kakor 31 teh štirimotornih bombnikov je moralo zasilne pristati na švedskem ozemlju. Med njimi je seveda več takih, ki 60 se zrušili kot sestreljeni Švedske oblasti so letala zaplenile, letalce pa internirale.
*	Morilec Petiot je umoril 22 oseb. V aferi zdravnika Petiota je sodišče v Parizu ugotovilo, da je 22 oseb smatrati za umorjene, ker so prestopili prag njegove hiše. ne da bi io bili zopet zapustili.
□ Dewey — predsedniški kandidat ameriških republikancev. Kakor poroča agencija Reuter iz Chicaga, bodo republikanci kandidirali za predsednika Zedinjenih držav njujorškega guvernerja Thomas Dewey-a. Zastopniki največjih držav v republikanskem konventu so v nedeljo ves dan sklepali o tej kandidaturi ter končno sklenili, da bodo podprli ..Dewey-a z alasovi republikancev.
Kleiner
Anzeiger
Abfälle) Altpapier, Hadern, Schneiderabschnitte, Textilabfäl-le, Alteisen. Metall, Glasscher-kauft lautend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg/Drau. Drau-gasse 5
Schmerzerfüllt geben wir die traurige Nachricht, daß unser lieber Ziehsohn, Bruder und Neffe
Stefan Urlep
Gefreiter
am 1. Mai 1944, im 22. Lebensjahre, an der Ostfront gefallen ist.	413
Birkdorf, den 16. Juni 1944.
In tiefer Trauer: Johann, Bruder; Juliane, Paula und Amalie, Schwestern; Stefan und Helene Potisk, Onkel und Tante: Franz und Viki Urlep, Onkel und Tante, sowie alle übrigen Verwandten.
m

Wir geben die traurige Nachricht, daß unser geliebter Sohn, Bruder und Onkel
Josef Pototschnlk
Grenadier
am 25. Mai 1944, im Alter von 22 Jahren, an der Südfront gefallen ist.	420
Lackdorf, St. Nikolai, Ponigl, Pazing, im Juni 1944.
In tiefer Trauer:
Margarethe Pototschnlk. Mutter; Martin und Johann, Brü der; Margarethe und Maria, Schwestern; Emmerich, Tobia und Theresia, Schwäger und Schwägerin; Theresia, Sylva Hans und Emmerich. Nichte und Neffen
Kaufe quterhal-tene Dreschmaschine auf Hand- od. Motorbetrieb. Leber Alois, Un-terburq 19, Post Kuniqund.
414-4
Suche Tischlerlehrstelle b. gutem Meister f. ' meinen 14iähr. Sohn. - Aloisia Farasin - Damenschneiderin
•	Willkomm 25
*	Wachsenberg _425-5
Obstpresse
3X240 m Grö-Be, Preßbaum 6 m lang und 50 cm stark, komplett um 1200 RM zu verkaufen Strauß Ig-naz, Pickerer-straße 3, Brunndorf, Marburg-Drau.	412
Kaufe 2 Stück Auslagen mit Eisenrollo, 1 Tür mit Eisen-rollo, 10 Fenster (auch gebrauchte, 4 Türen Motorrad bis 200 ccm, "auch ohne Be-reifunq, Eisen für Fleischwa-flen Dach- oder
Mauerzieqel, Dreschmaschine au! Handbetr., Schäl - od. Ber-kelwaaqe, Möbel fir Geschäft - Johann Sko-fitsch — Windischdorf 27 — Post Haidin b. Pettau. /
Damenfahrrad
Qegen Nähmaschine od. Bat-terie-Empfänqer zu tauschen. — Verschitsch, Ro-senberq, Stainz-tal bei Bad Radein. 41?
Warnung! Aus
meinem Keller in Runtschen Nr. 35, wurden mir 20 kg Kupiervitriol gestohlen. — Ich bitte um Angabe der beiden Diebe qeg. Belohnung und warne zugleich vor Ankauf od.-Umtausch des Kupfervitriols. Auqust Kreutz, Weinqartenbe-sitzer in Runt-«chen 35. _424-14
Herrenfahrrad,
qut erhalten, tauscne qeqen Damenfahrrad. Thesen, Pettau-erstraße 164.
423-14
Bis ins tiefste erschüttert, geben wii die traurige Nachricht, daß mein lieber Mann, Vater, Bruder und Schwager
Anton Pestewschek
Wehrmann
am 4. Juni 1944, im Einsatz gegen Banditen den Heldentod fand.
Das Begräbnis war am 8. Juni 1944, am Heldenfriedhofe.	730 Cilli, den 15. Juni 1944.
In tiefer Trauer: Theresie Pestewschek, Gattin ; Theresie und Anton, Kinder; Maria Malli, Schwester; Michael Malli, Schwager.
Im unsagbaren Schmerze geben wir bekannt, daß unser lieber Sohn und Bruder
Alois Diwjak
Jäger
am 18. Mai 1944, im Alter von 22 Jahren, an der Ostfront qefallen ißt
Unterhaselbach bei Reichenburg, den 21, Juni 1944.
m
In tiefer Trauer: Martin Diwiak, Vater; Franz, Martin und Rudolf, Brüder; Anny, Schwester, und alle übrigen Verwandten. 731
ÜhSmI Im tiefsten Schmerz geben wir die traurige Nach-t'^JlP« rieht, daß unser lieber Sohn und Bruder
Franz Ploi
Jäger
am L2. Mai 1944, im Alter von 19 Jahren, an der Ostfront gefallen ist.
Wer unseren Franzi kannte, weiß, was wir mit ihm verloren' haben.
Marburg-Dr., D^auweiler, den 22. Juni 1944
In tiefer Trauer:
416
Peter und Josefa Ploi, Eltern; Felix,- dzt. be: der Wehrmacht, Bruder; Josefa, Schwester, Sophie Lorber, Cousine, und alle übrigen Verwandten.
yy Schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser ' Tf geliebter Sohn, Bruder, Schwager und Onkel
Anton Kamenschak
Gefreiter
am 5. Mai 1944, im Alter von 22 Jahren, an der Ostfront den Heldentod fand.
Mallenberg, den 14. Juni 1944.
421
. In tiefer Trauer:
Alois und Maria Kamenschak, Eltern,- Josef, Alois und
Johann, Brüder, und alle übrigen Verwandten.
»Limerwagen«, gut erhalten, zu kaufen qesucht. Anträqe ar »Staj. Gospod«, unt »Linzerwa-qen«. 431-4
ANZEIGEN
im »Štajerski Gospodar« sind
erfolgreich!
Med. uni». Dr. Harl Stlcrl
ifohosciiinegasirasse 24 ordiniert von 8—10 und 14—15
Fernruf 2774
Oglaieifc!
f^ In Erwartunq eines glücklichen Wiedersehens, erhielten wir die traurige Nachricht, daß unser herzensguter, geliebter, ältester Sohn und Bruder
Josef Brodnik
überaus hart traf uns die traurige Nachricht, daß unser, über alles geliebter und herzensguter Sohn, Bruder, Neffe, Schwager und Onkel
Josef Jonke
ff-Sturm-Mann
am 29. März 1944 im 23. Lebensjahre, den Heldentod für Großdeutschland fand.
Prelasdorf, im Juni 1944.
734
In tiefer Trauer denken an das Grab des Unvergessenen: Johann und Maria Jonke, Eltern; Johann, Albert, Alois, Siegfried und Peter, Brüder, und alle übrigen Verwandten.
Grenadier
im blühenden Alter Von 22 Jahren, am Sonntag, den 14. Mai 1944, sein junges Leben lassen mußte.
Untgar-Dolitsch, Gemeinde Weitenstein (Süd-Stmk), den 18. Juni 1944.	728
In tiefer Trauer
Josef Brodnik, Vater; Franziska Brodnik, Mutter; Franziska, Schwester; Vinzez und Viktor, Brüder, und alle übrigen Verwandten.
Anstatt eines glücklichen Wiedersehens in der Heimat, erhielten wir die traurige Nachricht, daß mein lieber, guter Gatte, unser Sohn Bruder und Onkel
Max Gabritsch
Gefreiter
am 28. April 1944, im Alter von 29 Jahren, an der Ostfront gefallen ist.
Kalischowetz, Reichenstein, Lichtenwald, den 18. Juni 1944.	732
In tiefer Trauer denken an sein fernes Grab:
Franziska Gabritsch, Gattin; Karl, Max und Antonia, Kinder; Franz Gabritsch, Vater; Theresia Gabritsch, Mutter; Geschwister und die übrigen Verwandten.
\
MCIIEC Kulver für Wuchs l"c»c« und Mästung der Schweine
REDIN,
mit garantiertem Erfolg
'Zentraldrogerle EMIL THOR
Marburg (Drau) . Herrengasse 33
B>r. SIGHtIED KARPF
WIIDISCHGRAZ
Cillierstrafie Tel.: Windischgraz 12.
Ordinaiionsbeginn am 3. Juli 1944
Montag bis Freitag von 11—13 Uhr; Samstag von 11—12 Uhr.	430
Wir geben die traurige Nachricht, daß meine innigstgeliebte Gattin, unsere liebste, herzensgute, unvergeßliche Mutter, Frau
Snno Bregant geb. Otschho
Lehrerin in Ruhe
Donnetstag, den 15. Juni 1944, im 55. Lebensjahre, nach langem, schwerem, mit Geduld ertragenem Leiden, sanft entschlafen ist.
Wir begleiteten 6ie am Samstag, den 17. Juni 1944, zur letzten Ruhe in Drau-weiler.
Zugleich danken wir für die überaus herzliche Anteilnahme anläßlich des schweren Verlustes, sowie allen Teilnehmern am Begräbnisse und für die. vielen Kranz- und Blumenspenden.	427
Marburg-Dr., den 20. Juni 1944.
In tiefer Trauer: Heinrich Bregant, Gatte; Anni, Tochter;
Karl. Sohn
Ich gebe die traurige Nachricht, daß meine langjährige Wirtschafterin, Fräulein
Else Sekantschnik
nach langet, schwerer Krankheit, im Alter von 64 Jahren, heute gestorben ist.
Das Leichenbegängnis findet am Montag, den 26. Juni 1944, um halb 16 Uhr, in Drauweiler statt.	418
Marburg-Dr., den 23. Juni 1944.
JOHANN BESIAK,
Sattlermeister — Dienstgeber.
mm
Amiiiclie Bekanntmachungen
u1 müssen, ,
einküen ""dafür ist KriegI Aber wer richtig einteilt, kommt auch aus - das weiß heute jede gute Hausfraul Da sind beispielsweise die Eier, die wird niemand mehr sofort nach der Zuteilung auf» brauchen - damit sie weg sind -sondern man legt sie erst mal in
(JamiiM
da istdann immerein bescheidener aber kostbarer Vorrat im Hausel
klebkräftig
Verschiedenes
Bandagen aller Art, sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA, Bandagist, Marburg/Drau, Herrengasse 5.
Prothesen jeder Art — Ledei — Leichtmetall — Holz-orthopädische Apparate, Leibbinden, Gum-mistrümpfe erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Kran kenanstalten und Sozialinstitute. Marbnrn'T»ri.n Mellingerstr. 3.
Im tiefsten Schmerze gebe ich die traurige Nachricht, daß meine geliebte Gattin, Mutter, Stiefmutter, Tochter, Schwester, Tante, Schwägerin, Frau
Maria Matitschitsch geb. Karner
am 21. Juni 1944, nach kurzem Leiden, im 37. Lebensjahre uns für immer verlassen hat.
Die Beerdigung fand am Samstag, den 24. Juni, um 14.45 Uhr von der Leichenhalle auf den Friedhof in Drauweiler statt
Schober, Lendorf, Drauweiler, Tresternitz, den 23. Juni 1944.	419 In tiefer Trauer:
Josef Matitschitsch, Gatte: Anton, Stefan, Sophie, Stanislaus, Maria, Franz, Josef, Christine, Johanna, Kinder; Maria Karner, Mutter: Anton, Franz, Simon, Stefan, Brüder; Anna, Aloisia Martha, Schwestern ¡ Maria Karner und \nna Karner, Schwägerinnen; Stanislaus Weranitsch, Anton Habid, Schwager, und alle übrigen Verwandten.
Tausche
Miethaus tn Semlin - Kroatien - Jahresrente 200.000 Kuna, f. gleichwertigen ^esitz in der Steiermark. Zuschrift unter »Besitzwechsel« an die »M. Z.«. 399-2
Kaufmanns-Lehrling t. Gemischtwarenhandlung wird aufgenommen -Kos; und Wohnung im Hause Zuschi unter »Mießtal« a. d Verwaltung des »St. Gospodar« 661-6
Hie Einschreibung
an der
SlaolL Berulslachschule für Korbflechterei
in Pettau
für das Schuljahr 1944/45 findet am 1. Juli 1944 von 9 bis 12 Uhr
in der Kanzlei obgenannter Schule statt
Aufnahmebedingungen:
Erfüllte Volksschulpflicht, vollendetes 14. Lebensjahr und körperliche Eignung.
Mitzubringen ist das Schulentlassungszeugnis!
Pettau, den 24. Juni 1944.
727
Der kom. Leiter.
Bekanntmachung
des Stillhaltekommissars für Vereine, Organisationen und Verbände in der Untersteiermark.
Die im Reichsgebiete anwesenden Mitglieder nachbenannter Vereine:
1.	Freiwillige Verabredung der Angestellten der Männerstrafanstalt Marburg und
2.	Verein der Angestellten der Männerstrafanstalt Marburg haben sich in der Zeit vom 3.—16. Juli 1944, von
14—15 Uhr, bei Herrn Oberverwalter Franz B u t o 1 n, Marburg, Männerstrafanstalt, wegen Aufteilung des Vereinsvermögens zu melden.	733
Der Stillhaltekommissar.
In Erwartung eines glücklichen Wiedersehens, traf uni die traurige Nachricht, daß unser geliebter Sohn, Bruder, Schwager und Onkel
Franz Ras
Grenadier
im Alter von 25 Jahren, bei den schweren Abwehrkämpfen an der Ostfront, am 17. Mai 1944, sein junges Leben für Führer und Vaterland geopfert hat
Zellnitz-Dr., Gornji Milanovac, Bardenfleth a. d. Weser, am 26. Juni 1944.	426
In tiefer Trauer:
Paul und Gertrude, Eltern; Anton und Johann, Brüder; Mitzi, Schwester; Angela und Irmgard, Schwägerinnen, u. alle übrigen Verwandten
JIU Hart traf uns die traurige Nachricht, daß unser TP lieber Sohn, Bruder und Neffe
Alois Nekrep
Grenadier
im Alter von 19 Jahren, am 6. Juni 1944, bei den Abwehrkämpfen an der Ostfront gefallen ist.
Jakobstal, Brunndorf, Mahrenberg, Wachsenberg, Graz und Jahring, am 23. Juni 1944.
In tiefer Trauer:
Johann und Christine, Eltern; Franz (vermißt) an der Ostfront; Otto und Josel, Brüder; Marie, Christine, Berta und Erna, Schwestern, und alle übrigen Verwandten. 429