GLASILO BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE
Spremljati uresničevanje načrtov
✓ 7	\
Začelo se je zradi tehnološkega procesa, ali točneje, zaradi dela v krojilnici samo v dopoldanski izmeni. Pravzaprav to sploh ne bi bil problem, če ne bi imele otrok. Tako smo se srečale s problemom otroškega varstva. Kot večina zaposlenih mater, smo tudi me zašle v težave. Otrok ne moreš pustiti samih, to je jasno kot beli dan! Čez noč pa varstva tudi ne moreš najti. Prosile smo za razumevanje in potrpljenje. Večina sodelavk nas je razumela. To je bilo dokazano na sestanku izvršnega odbora sindikata. Prevladalo je mnenje, naj delamo še najprej v dveh izmenah, saj pri tem proizvodnja ne trpi. Tudi delavski svet TOZD je razpravljal o tem. Tudi tu ni manjkalo razumevanja, razen redkih izjem, kot na primer sodelavec, ki je predlagal, naj nas dajo v obravnavo disciplinski komisiji. Seveda zato, ker nočemo delati samo dopoldne. Resnica pa je ta, da NE MOREMO delati. Ali nas tudi širša skupnost ne razume, ne more doumeti, kako težko je materi, ki ne ve, kam bi z otrokom?
Krojilnica ni črna točka
Kakor hitro bo mogoče, bomo skušale zadevo urediti in tako bomo lahko delale samo dopoldne. Naše misli nam ne bodo več uhajale domov k otrokom.
Na seji delavskega sveta TOZD so obravnavali krojil-nico kot črno točko. Iz zapisnika pa je razvidno, da smo bile prepuščene same sebi. Zdi se nam, da nismo le same krive, če se je posvečalo	krojilnici	premalo
pozornosti. Imeli pa smo tudi medfaznega kontrolorja, ki bi lahko spremljal potek našega dela, da ne bi potem brali, kako so se znašli v odpadku še uporabni kosL Tej trditvi bi težko pristavile svoj da. Res je, da so bale neenake širine. Naletimo na vstavek, za katerega ne vemo, kje bi ga uporabile (ker še nimamo primernega artikla). Po svojih močeh rešujemo ta problem. Le malokdaj se zgodi, da so bale reš enake širine. Me le nadaljujemo delo, ki ga je nekdo začel. Kolikor bolje bo opravljeno predhodno delo, toliko kvalitetnejši bodo izdelki in toliko manj odpadka bo.
DELAVKE V KROJILNICI TOZD MIRNA \VEt___________________________J
BlMPsjLPivlgfo RVPB :klost in svetuISbi BILI OBČINSKTltaAZJ
svet ZK D „BETI“ je na svoji seji 13.10.1977 ocenjeval uresničevanje sklepov 8. seje CK ZKS in 29. seje IK P CK ZKS.
V razpravi je bilo ugotovljeno naslednje:
— sprejme se poročilo, ki je bilo predloženo kot gradivo, vendar je iz njega premalo razvidno, v kolikšni meri se delavci vključujejo v spreminjanje družbenih odnosov,
— komunisti v sindikatu in organih samoupravljanja so premalo naredili v tej smeri,
— premalo je narejeno tudi na izdelavi osnutkov samoupravnih sporazumov, ki izhajajo iz zakona o združenem delu.
Na osnovi teh osnovnih ugotovitev je svet ZK sprejel naslednja stališča:
1. pospešiti delo pri nastajanju osnutkov samoupravnih sporazumov oziroma njihovem sprejemanju;
ODGOVORNI: v . d. direktorja KSS s sodelavci, komunisti v TOZD in DSSS;
ROK:	konec	novembra
1977.
2. Osnutke objaviti v tovarniškem glasilu „VEZILO“.
ODGOVORI: Toni Gašperič, Milovanovič Desimir;
ROK: 15. november 1977.
3. Spremljati uresničevanje srednjeročnega plana ter že sprejetih programov.
ODGOVORNI:	direktorji
sektrojev in vodje TOZD — nosilci programov;
ROK: stalna naloga.
4. V nadaljnjo aktivnost komunistov v „BETI“ je potrebno vključiti tudi gradivo s 30. seje CK ZKJ.
ODGOVORNI:	sekretarji
OOZK v TOZD in DSSS.
5. Svet ZK BETI zavezuje vse komunste v DO, da se še aktivneje vključijo na vsa delovna področja, predvsem pa v uresničevanje zakona o združenem delu. Posebno odgovornost pri tem pa nosijo vodilni delavci. Na odgovornih mestih v DO
morajo biti zavestni kadri. Nujno pa je tudi iskanje novih kadrov za uresničevanje postavljenih razvojnih programov DO. Svet ZK nadalje meni, da je v tem času nesprejemljivo ter neodgovorno odhajanje kadra iz „BETI“. Ta kader mora skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami v DO voditi bitko za celotno preobrazbo družbenih odnosov. Svet ZK podpira postavljene opredelitve DO (razvojna usmeritev, nagrajevanje, nova organiziranost in druge) ter pričakuje, da se v razreševanje zastavljenih nalog vključujejo tudi občinski dejavniki.
6. Skrbno je treba pripraviti volilne konference v OOZK, upoštevati opomnik pri izdelavi poročila, določiti datume in čas izvedbe volilnih konferenc, izvršiti temeljito kadrovsko pripravo volilnih konferenc.
ODGOVORNI:	sekretarji
OOZK s sekretariati.
ROK: konec oktobra 1977.
SVET ZK OZD „BETI“:
C
OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV S POMOČJO ELEKTRONSKEGA RAČUNALNIKA
D
Informirali smo že vse zaposlene v DO „BETI“ Metlika in sicer najprej v Novicah pred približno dvema mesecema in deloma v zadnjem Vezilu ob izdanih odločbah, da se bo novembra 1977 v proces obračuna osebnih dohodkov vključil elektronski računalnik. Z njegovo pomočjo bo tako redni obračun OD prvič izveden za mesec oktober in seveda vsak mesec tudi v bodoče.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi brata Marka Durkova se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji in sodelavcem TOZD Pletilnice za podarjene vence, izraze sožalja in za spremstvo na pogrebu.
KATARINA HERAK
OPRAVIČILO
V zahvali Jožice Brine in Vide Bulič je pomotoma izpadlo, da se ob smrti očeta Jožeta Šukljeta zahvaljujeta za izkazano pozornost, sožalje in cvetje sodelavcem iz finančno-računovodskega sektorja. Za napako se opravičujemo.
UREDNIŠTVO v__________________ —1
Ureja uredniški odbor: Slo-bodanka Videtič, Stevica Medek, Dragica Nenadič, Milan Travnikar, Milan Bra-čika, Marjan Pavlovič, Ivan Brodarič in Ivan Biščan. Glavni in odgovorni urednik: Toni Gašperič, tehnični urednik: Janez Pezelj. Izdaja Belokranjska trikotažna industrija Metlika. VEZILO izhaja enkrat na mesec v 1700 izvodih. Stavek, filmi in prelom Dolenjski list, tisk KNJIGOTISK Novo mesto.
Kakšne vse priprave so bile za to potrebne, je bilo podrobno opisano v Novicah oz. v zadnjem Vezilu. Ker domnevamo, da je prvo in drugo vsakdo pazljivo prebral, se bomo v tem sestavku omejili samo na obrazložitev dokumenta, za katerega lahko rečemo, da je v sklopu celotnega procesa obračuna osebnih dohodkov s pomočjo elektronskega računalnika zanj le stranski predmet, za slehernega zaposlenega pa še kako pomemben dokument.
Gre torej za obrazložitev OBRAČUNSKEGA LISTA, katerega vsebina in oblika se bistveno razlikujeta od dosedanjega in katerega so obraču-novalci osebnih dohodkov izpisovali ročno.
Da bi vsakdo lažje in hitreje razumel postopke posameznih vrst obračuna OD na računalnikovem OBRAČUNSKEM LISTU, prikazujemo v tem Vezilu primer, kako tak OBRAČUNSKI LIST iz gleda. Na eni strani lahko vidite prednjo stran OBRAČUNSKEGA LISTA, na drugi pa njegovo hrbtno stran, na kateri je legenda vseh možnih vrst obračuna za vse delavce DO ,,BETI“ Metlika.
Kot je razvidno iz primera za Jurajevčiča Jožeta, so na prednji strani pri vsakem delavcu vedno šifre samo tistih vrst obračuna, na podlagi katerih se različno iz meseca v mesec sestoji njegov osebni dohodek. Pomen izpisanih šifer pa bo vsakdo kaj lahko ugotovil tako, da bo vedno pogledal na hrbtno stran OBRAČUNSKEGA LISTA. Po dveh ali treh mesecih bo marsikdo znal šifre tistih vrst obračuna, ki se bodo bolj ali manj redno pojavljale pri njem, celo na pamet.
Vrnimo se k obrazložitvi posameznih rubrik prednje strani OBRAČUNSKEGA LISTA.
1.	VODILNI PODATKI OBRAČUNSKEGA LISTA:
V okviru vodilnih podatkov OBRAČUNSKEGA LISTA je prikazano:
a) na kateri mesec in leto se nanaša obračun OD,
b) v kateri TOZD je delavec delal v mesecu obračuna (šifra in naziv TOZD),
c) v kateri občini ima stalno bivališče (šifra občine) in po katerih stopnjah je elektronski računalnik obračunal prispevke,
d) za koga je izpisan OBRAČUNSKI LIST (matična številka ter priimek in ime delav-C<l)
e) koliko znaša bruto OD delavca na uro na podlagi akta o
sistemizaciji in razporeditvi delavca za opravljanje delovnih nalog. V tej zvezi dodajamo, da je podatek o bruto OD na uro natančno tak, kot je bil naveden na delavčevi zadnji odločbi (seveda le v primeru, da od izjave zadnje odločbe bodisi ni bd premeščen na opravljanje nekih drugih delovnih nalog, ali pa da od takrat njegova postavka ni doživela kakšnih sprememb iz drugih razlogov).
2.	DETAJLNI PODATKI OBRAČUNSKEGA LISTA:
V okviru detajlnih podatkov je OBRAČUNSKI LIST razčlenjen na tri navpične grupne rubrike, v okviru katerih se ustrezni podatki izpisujejo na način:
a) v okviru leve grupne rubrike se navajajo vedno samo tiste vrste obračuna, ki v seštevku tvorijo osnove za obračun tistih prispevkov, ki se obračunajo tudi od bruto osebnih dohodkov delavcev (mišljene so vrste obračuna iz naslova rednega dela, dopolnilnega dela in za borce NOB iz naslova borčevskega dodatka, kot tudi za vrsti obračuna, ki se morebiti nanašata na delo upokojencev s statusom upokojenca in dopolnilno delo zunanjih sodelavcev).
b) v okviru srednje grupne rubrike se navajajo posamezne vrste prispevkov (šifra, naziv, stopnja in znesek posameznega prispevka), pri čemer se v vrsti pod SKUPAJ nahaja ustrezni seštevek posameznih stopenj in zneskov. Pripominjamo, da so v okviru te srednje grupne rubrike za vse tiste delavce, ki so poleg svojega rednega dela v mesecu obračuna opravljali tudi dopolnilno delo, ločeno navedeni najprej podatki o prispevkih iz naslova rednega dela, katerim osnova je seštevek vseh vrst obračuna iz naslova rednega dela, ter posebej podatki o prispevkih iz naslova dopolnilnega dela, katerim osnova je seštevvek vseh vrst obračuna iz naslova morebitnega dopolnilnega dela.
Prvo ali drugo osnovo je moč razbrati iz ustreznih seštevkov, ki se v vrstah pod SKUPAJ nahajajo v okviru leve grupne rubrike.
Podobno kot so stvari prikazane za redno in eventualno dopolnilno delo, velja tudi za borčevski dodatek, za delo upokojencev s statusom upokojenca iz za dopolnilno delo zunanjih sodelavcev,
c)	v okviru desne grupne rubrike se nahajajo vedno podatki o vrstah obračuna iz naslova
morebitnih bolezni, dalje morebitnih opravičenih ali neopravičenih izostankov, kot tudi podatki o vrstah obračuna iz naslova regresov, odpravnin, solidarnostnih pomočrn itd., otroških dodatkov, stroškov prihoda na delo itd., podatki o vrstah obračuna iz naslova nagrad vajencem ali praktikantom ter seveda podatki o vrstah obračuna iz naslova odtegljajev, tako tistih, katerih osnovo predstavlja neto osebni dohodek v konkretnem mesecu obračuna (članarina ZK, članarina ZSJ in krajevni samoprispevek), kot tudi vseh vrst ostalih odtegljajev (ENKRATNIH: menza, sodna izvršba itd; ODTEGLJAJEV	BREZ
SALDA:	dolgoročni krediti,
članarina blagajni vzajemne pomoči itd. ter ODTEGLJAJEV S SALDOM, katere elektronski računalniki iz meseca v mesec sproti avtomatično saldi-ra, dokler ni obračunan zadnji obrok takšnega odtegljaja in med katere spadajo potrošniška posojila bank, potrošniška posojila trg. del. organizacij, posojilo za ceste itd.). Kar se tiče otroških dodaktov, je na OBRAČUNSKEM LISTU vedno izračunan skupni znesek dodatkov za vse delavčeve otroke, za katere je upravičen prejemati otroški dodatek, čeprav jih ima elektronski računalnik zase evidentirane za vsakega otroka posebej.
Kar se tiče odtegljajev, pa elektronski računalnik vedno navaja vsak odtegljaj posebej. Ce v okviru svojega procesa ugotovi, da je delavec v konkretnem mesecu obračuna premalo zaslužil, mu lahko obračuna samo nekaj odtegljajev, enega ali dva pa ne ali pa mu ne obračuna nobenega odtegljaja. Ce delavec obroke takšnih neobračunanih odtegljajev posojilodajalcem sam nakaže, mora o tem nemudoma obvestiti SVOJEGA POENTERJA (OBRACUNOVALCA OD V USTREZNI TOZD), da bo le ta o tem „seznanil“ tudi elektronski računalnik. To isto velja tudi za primere, ko delavec sam v enem znesku odplača vsoto nekaj zadnjih obrokov. Ce svojega poenterja o tem ne bi obvestili, bi elektronski računalnik še naprej odtegoval obroke delavčevega že odplačanega kredita, kar pa seveda ne bi bilo pravilno.
OPOMBA:
Vsi tisti delavci, ki imajo kjer koli najete dolgoročne kredite, bodo imeli le-te na OBRAČUNSKEM LISTU prikazane
OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV S POMOČJO ELEKTRONSKEGA RAČUNALNIKA
pod šifro 721, katere pomena ne bodo zasledili na hrbtni strani OBRAČUNSKEGA LISTA.
Prav tako se bo kdaj zgodilo, da bodo imeli kakšen enkratni odtegljaj prikazan pod šiframi 716, 717, 718, česar prav tako ne bodo zasledili na hrbtni strani OBRAČUNSKEGA LISTA.
Opisa za navedene šifre ne bo na hrbtni strani OBRAČUNSKEGA LISTA toliko časa, dokler ne bo porabljena vsa naklada obrazcev, ki jo imamo na zalogi, pri prvem ponatisu pa bomo uredili tudi to.
Torej do nadaljnjega delavce obveščamo, gre pri vrsti odtegljaja pod šifro 721 za najete dolgoročne kredite delavcev, pod ostalimi tu navedenimi in možnimi šiframi pa za razne enkratne odtegljaje.
Najbolje bo, da se bo vsakdo, ki bo imel karkoli odtegnjenega pod šiframi 716, 717 ali 718, pozanimal pri svojem poenter-ju, kaj konkretno je to.
Iz primera za Jurajevčiča Jožeta je razvidno, da ima iz naslova rednega dela obračunane naslednje vrste obračuna:
100 — Redno delo po času
115 — Nadomestilo za letni dopust
130 — Dodatek za minulo delo
131 — Dodatek za omejevanje fluktuacije
Pomudimo se najprej pri vrsti obračuna 100 — Redno delo po času. V vrsti podatkov na OBRAČUNSKEM LISTU pod imamo to šifro v nadaljevanju prikazano, daje Jurajevčič Jože v mesecu avgustu po času dela 168 ur in da je iz tega naslova zaslužil 4876,25 din. Toda ta znesek je že korigiran s količnikom 106,0 in sicer s količnikom K3, kar oboje je razvidno iz predzadnjega in zadnjega podatka leve grupne rubrike OBRAČUNSKEGA LISTA ter z vrednostjo točke 94,0 %. To je razvidno iz podatka pod rubriko VREDNOST TOČKE. Podatek 5 v okviru rubrike RANG pa pove, da je pri njem v postopku obračuna upoštevana vrednost točke po faktorju 0,8.
Vodilni delavci (Rang = 1), vodje TOZD (Rang = 2) in svetovalci (Rang = 3) imajo namreč vedno upoštevano vrednost točke po faktorju 1,0 in je v avgustu za njin znašala
92.0 %. Vodstveni delavci v DSSS (Rang = 4) in delavci upravno-prodajne režije (Rang = 5), med katere spada tudi Jurajevčič Jože, imajo vrednost točke upoštevano po faktorju 0,8 (za te je v avgustu znašala
94.0 %), medtem ko imajo
vodstveni delavci v TOZD (Rang = 6), delavci proizvodne režije (Rang = 7) in proizvodni delavci (Rang = 8) vrednost točke pri vsakomesečnem obračunu OD upoštevano po faktorju 0,6 in za katere je konkretno v avgustu znašala 96,0 %.
OPOMBA:
opisano rangiranje delavcev DO „BETI“ je napravljeno zgolj zaradi poenostavitve tehnike obračuna OD s pomočjo elektronskega računalnika, a ne samo v povezavi z vrednostjo točke in količniki, temveč v povezavi še z drugimi postoki samega obračuna in drugih stvari.
Pod rubriko ZNESEK (EVID.) pa se nahaja znesek, katerega je elektronski računalnik izračunal po delavčevi kalkulativni postavki. V našem primeru je ta znesek izračunal po formuli: ZNESEK (EVID.) = BTTO OD/h X ŠT. UR (4893,85	=	29,13X	168).
Znesek 4876,25 din pa je izračunal po formuli: ZNESEK = ZNESEK (EVID.) X KOLIČNIK X VREDNOST TOČKE / 10000 (4876,25 = 4893,85X106,0X94,0	/
10000).
Pripomniti velja, da je postopek izračuna s količnikom in vrednostjo točke natančno takšen tudi pri delavcih, ki imajo na OBRAČUNSKEM LISTU opravljeno delo prikazano pod vrsto obračuna 102 — Redno delo po učinku. Razlika je edinole v tem, da imajo oni v okviru rubrike ZNESEK (EVID.) prikazan znesek, katerega elektronskemu računalniku na podlagi predhodnega ročnega izračuna po ceniku del sporočajo njihovi poenterji (obračunavalci OD po posameznih TOZD) in je torej pri takšnih delavcih ta znesek izhodiščni znesek za dokončni izračun po količniku KI ustrezne TOZD in po ustrezni vrednosti točke.
Ce se na OBRAČUNSKEM LISTU nahajata obe vrsti obračuna in sicer 100 — Redno delo po času in 102 — Redno delo po učinku, izvede elektronski računalnik postopke na oba opisana načina za vsako vrsto obračuna posebej.
Še na nekaj moramo opozoriti pri tem, namreč prikazani postpki se v bistvu oz. v pogledu dobljenih rezultatov sploh ne razlikujejo od dosedanjih ročnih postopkov, razlika je edinole ta, da je bil znesek, izračunan na podlagi vrednosti točke ( v + ali -) ločeno prika-
zan od zneska, izračunanega na podlagi količnika.
Iz našega primera je dalje razvidno, da ima Jurajevčič Jože 5,00 % dodatka za minulo delo in 4,00 % dodatka za omejevanje fluktuacije (stalnost v DO). Osnova enemu in drugemu dodatku je v našem primeru znesek 4893,85 din v rubriki ZNESEK (EVID.), toda pri delavcih, ki opravljajo poleg dela po času še delo po učinku, predstavlja osnovo za izračun omenjenih dodatkov vedno vsota dela po času in dela po učinku v okviru rubrike ZNESEK (EVID.). V mesecih, ki imajo državne praznike, pa se ta osnova poveča še za znesek nadomestila na državni praznik.
Glede obračuna dodatkov na minulo delo in na stanost v DO naj še enkrat ponovimo to, o čefner smo vse zaposlene že informirali v zadnjem Vezilu ob izdanih odločbah, namreč, da elektronski računalnik iz meseca v mesec za vsakogar posebej ugotavlja ustrezne % dodatkov na podlagi sprotnega izračunavanja skupne in delovne dobe v „BETI“, kar pomeni, da bo marsikdo že pri obračunu OD za mesec oktober 1977 prejel
ustrezni višji % enega ali drugega dodatka in ne takšnega, kakršnega *je imel izračunanega na odločbi za takrat izračunano delovno dobo do vključno avgusta 1977.
3.	ZAKLJUČNI PODATKI OBRAČUNSKEGA LISTA (POVZETEK);
V zadnji vrsti OBRAČUNSKEGA LISTA se nahaja grobi,
a smiselni povzetek detaljnih postopkov obračuna OD in sicer so tu nakazana in tekstualno izpisana polja s sledečim pomenom: BTTO OD — PRISPEVKI + OST. PREJEMKI = NETTO OD + RAZNA IZPLAČILA - ODTEGLJAJI = ZA IZPLAČILO ter SKUPAJ URE in NAČIN IZPLAČILA.
Kar povrhu teh tekstov elektronski računalnik izpisuje ustrezne zneske in sicer je to v našem primeru storil takole:
a) v polje BTTO OD je izpisal seštevek zneskov SKUPAJ iz naslova rednega dela in iz naslova dopolnilnega del (6833,90 = 5872,60 + 961,30), kar oboje je razvidno iz leve grupne rubrike.
b) v polje PRISPEVKI je izpisal seštevek zneskov SKUPAJ iz naslova prispevkov od rednega dela in iz naslova prispevkov od dopolnilnega dela (2158,10 = 1820,50 + 337,60), kar oboje je razvidno iz srednje grupne rubrike.
c) Jurajevčič Jože ima v polju OSTALI PREJEMKI izpisano vrednost 0,000, ker v avgustu pač ni bil odsoten zaradi bolniške, katere zneski se sicer izpisujejo v to polje.
d) v polju NETTO OD se nahaja
izpisan znesek, dobljen na podlagi sledeče formule: NETTO OD = BTTO OD -PRISPEVKI + OSTALI PREJEMKI oz. v našem primeru takole: 4675,80 = 6833,90 -2158,10 + 0,00.
Znesek NETTO OD, ki se izpisuje v to polje, predstavlja vedno osnovo za izračun članarine sindikata, krajevnih samoprispevkov in članarine ZK. Ko
TRI PRODAJALKE — Betina industrijska prodajalna je vedno dobro založena. To vedo tako gospodinje na slovenski kot na hrvaški strani in zaradi tega tri naše prodajalke nimajo kaj dosti časa za klepet. Zlasti ob sobotah je toliko strank, da so Nada Brodarič, Cvetka Malešič in Marija Obradovič (pred kratkim so dekleta dobile veliko pomoč v Milanu Badovincu) po delu dokaj utrujene. Na sliki so vse tri prodajalke v času, ko je bila trgovina za hip brez gostov.
C
OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV S POMOČJO ELEKTRONSKEGA RAČUNALNIKA
elektronski računalnik izračunava take vrste odtegljajev, osnove potem, ko n. pr. izračuna članarino ZK, ne zmanjša za sledeči izračun članarine ZSJ itd, ampak ostane osnova za vse tri vrste odtegljajev vedno ista. Takšen postopek je tudi pravilen oz. je bil napačen doslej pri nekaterih obračunavalcih članarine ZK, ki so osnovo za izračun le-te zmanjševali za obračunane zneske samoprispevkov in članarine ZSJ.
Kar se tiče obračunavanja članarine ZK, naj vse člane opozorimo še na to, da se ta po novem obračunava od ugotovljenega NETTO OD v konkretnem mesecu obračuna in ne od netto OD iz predhodnega meseca, kar doslej zaradi ročnega izračunavanja članarine ZK ni bilo možno.
e) v polje RAZNA IZPLAČILA je v našem primeru elektronski računalnik izpisal znesek v višini 980,00 iz naslova izplačanih otroških dodatkov (gl. desno grupno rubriko). Sicer pa se semkaj vedno izpisujejo tiste kategorije obračuna iz naslova raznih izplačil, ki se ne štejejo v OD in ki tudi ne smejo povečevati osnove za obračun članarine ZK, ZSJ ter krajevnih samoprispevkov (to so poleg otroških dodatkov še izplačila, ki gredo v breme materialnih stroškov, kot so stroški prihoda na delo, ločeno življenje itd. ter morebitni regresi, jubilejne nagrade, posmrtnine itd, ki gredo v breme sklada skupne porabe).
f) v polje ODTEGLJAJI je elektronski računalnik izpisal skupni znesek odtegljajev, razviden iz desne grupne rubrike ir. ki v našem primeru znaša 916,15 din.
g) v polju ZA IZPLAČILO se nahaja izpisan znesek, dobljen na podlagi sledeče formule: ZA IZPLAČILO = NETTO OD + RAZNA IZPL. - ODTEGLJAJI. Tako dobljeni znesek, ki v našem primeru znaša 4.739,65 din, je enak znesku na NALOGU ZA VPIS V HRANILNO KNJIŽICO, katere za vse delavce s posebnim programom prav tako vsak mesec izpisuje elektronski računalnik.
h) v polje SKUPAJ URE je elektronski računalnik izpisal seštevek samo rednih ur v višini 184, kajti nadurno delo (pri Jurajevčič Jožetu v višini 22 ur in ki so v okviru leve grupne rubrike prikazane pod UTRE — OSTALE), se ne šteje v vsakomesečni fond ur.
i) v skrajno desno polje v zadnji vrsti	OBRAČUNSKEGA LISTA, v katerem je že pred-
tiskan tekst NAČIN IZPLAČILA, pa elektronski računalnik odvisno od podatka, s katerim v ta namen predhodno razpolaga, izpisuje sledeče možne tekste:	HRANILNA
VLOGA, TEKOČI RAČUN, GOTOVINA, ŽIRO RAČUN ali HRAN. VLOGA IN TEK. RAČ., kadar delavec svojemu poenterju sporoči, da želi imeti n. pr. 60 % vsakomesečnega OD nakazovanega na hranilno knjižico, 40 % pa na tekoči račun.
Iz našega primera je razvidno, da je na tem mestu izpisan tekst HRANILNA VLOGA, kajti Jurajevčič Jože svoje vsakomesečne prejemke nalaga na hranilno knjižnico. ZAKLJUČEK: Čeprav še zdaleč nismo obrazložili vseh postopkov, ki so možni v povezavi z OBRAČUNSKIM LISTOM in ki so kot takšni zakombinirani v računalnikovih programih, menimo, da bo na podlagi tega sestavka vsakdo v stanju kaj hitro najti odgovor, zakaj je znesek te in te vrste obračuna takšen in takšen ipd.
In kaj se bo zgodilo, če bo nekomu elektronski računalnik karkoli izračunal napačno ali je to sploh mogoče? Zelo majhna je verjetnost, da bi elektonski računalnik pogrešil, čeprav ima v svojem procesu (ne samo za izpis	OBRAČUNSKIH
LISTOV) v pribl. 70 programih zakombiniranih 40.000 do
50.000	organizacijskih in programskih postopkov, ki morajo biti vsi 100 % pravilni.
Ker smo te postopke v zadnjih nekaj mesecih kreirali ljudje ter z njimi opremili elektronski računalnik, smo se pri kakšni podrobnosti morda le ušteli, toda ker so se ti postopki na ustrezen način v zadnjih dveh mesecih in še prej dokaj temeljito testirali na računalniku, poleg tega smo s poenterji vseh TOZD dvakrat organizirali tudi paralelno obdelavo, je ta možnost neznatna ali pa sploh ne obstoja.
Iz tega sledi, da moramo morebitne napake pri nekaterih delavcih iskati edinole pri poenterjih, ki bodo morali do
4.	ali 5. v mesecu na posebnem dokumentu elektronskemu računalniku oz. v SOIS sporočati tzv. prometne podatke o urah prisotnosti in odsotnosti z dela, pri čemer bodo morali nekatere vrste obračuna delno ali v celoti še vedno sami ročno izračunati, dalje pri kadrovsko-splošnem sektorju, ki ima nalogo, da v SOIS ažurno sporoča vse novosti in spremembe o matičnih podatkih za vsakega delavca, ter slednjič
POMEN VRST OBRAČUNA:
100 REDNO DELO PO ČASU
101 - OO TEGA REDNO DELO PO ČASU NA DRŽ. PRAZNIK 107 REDNO DELO PO UČINKU
103 - OO TEGA REDNO DELO PO UČINKU NA DRŽ. PRAZNIK
104 PROVIZIJA ZASTOPNIKOV PRODAJE
106 RAZLIKA OO PO ZAKL J (PERICO) RAČUNU OZD (TOZD)
106 DOOATEK ZA DELO NA NEDEUO
107 DOOATEK ZA DELO NA DRŽ. PRAZNIK 1C0 DODATEK ZA NOČNO DELO
100 DELO (POOAUSANO) PRI ELEMENTARNIH NESREČAH
110 DELO ZA SOLIDARNOST (♦)
111 DELO ZA SOLIDARNOST (-)
1*15 NADOMESTILO ZA LETNI DOPUST
116 NADOMESTILO ZA IZREDNI DOPUST
117 NAOOMEST1LO ZA STUOIJSKJ DOPUST
118 NADOMESTILO ZA ČAS STROK IZOBRAŽEVANJA 110 NADOMESTILO ZA ČAS UDELEŽITE V M08
1 JO NADOMESTILO ZA DRŽAVNI PRAZNIK
121 NADOMESTILO ZA ČAS ZASTOJEV IN ČAKANJA
122 NADOMESTILO ZA ČAS PREKINITEV DEI A
121 NADOMESTILA. KI SE 00 ORUGiH NE REFUNOIRAJO
124 NADOMESTILA. KI SE OD DRUGIH REFUNDiRAJO
125 NADOMESTILA ZA SUSPENZ (ZAPOR, PREISK. ZAPOR)_____
130 DOOATEK ZA MINUlO DELO
131 DODATEK ZA OMEJEVANJE FLUKTIAOIJE
132 DOOATEK ZA ZNANJE TUJIH JEZIKOV
133 DOOATEK ZA POGOJF. DELA
134 DOOATEK ZA DELJEN DELOVNI ČAS
135 DOOATEK (RAZLIKA) DO MINIMALNEGA OD
136 OSTALI DODATKI
100 RAZLIKE ♦ Acl - (GRUPA 1)_________________________
200 NADURE PO ČASU
201 NADURE PO UČINKU
2C2 NEDELJSKO NADURNO DELO
203 NADURNO DELO M l OJ.N C.K/. PRAZNIKA
2C4 NADURNO DElO PONOČI
205 DOOATEK ZA DEŽURSTVO
206 POGODBENO DOPOLNILNO DELO
200 RAZLIKE ♦ ALI - (GRUPA 2)__________________________________________
300 OPRAVIČENI NfePtAČANI IZOSTANEK DO 30 DNI
30,	NAO	30	DNI
302 NEOPRAVIČENI IZOSTANEK	______________
350 BORČEVSKI OCGaTEK - ZVEZNI
351	- REPUBLIŠKI
400 BOLEZNINE DO 30 DNI H BOLEZNINE NAD 30 DNI
402 POROONlSKI DOPUST
403 NEGA BOlNIKA. SPREMSTVO
404 BOLNIŠKA INVALIOA II. KAT
405 DOOATEK ZA INVALIDA II. KAT. 409 RAZLIKE ♦ ALI - (GRUPA 4)
500 REGRES ZA LETNI DOPUST
501 ODPRAVNINA
502 NAGRADA PO SKLEPU ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA 603 SOLIDARNOSTNA POMOČ
504 JUBILEJNA NAGRADA
599 RAZLIKE ■* ALI - (GRUPA 5)________________________
600 OTROŠKI DODATEK
601 OBRAČUN RAZLIKE OTROŠKEGA DOOATKA (♦)
602 TERENSKI DODATEK
603 STROSKi DR'HODA NA DELO
604 LOČENO ŽIVLJENJE
605
606 OSTALA IZPLAČILA
639 RAZLIKE r ALI - (GRUPA 6)
700 ČLANARINA 2K
701 ČLANARINA ZSJ
702 KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK
711 HP-VNA (ME VAJ)
712 RAČUN
713 STANOVANJE
714 SOONA IZVRŠBA
715 OBRAČUN RAZLIKE OTROŠKEGA DOOATivA (-)
719 OSTALI ENKRATNI OOTtGUAJI
724 ČLANARINA BLAGAJNI VZAJEMNE POMOČI 72C 30ONE IZVRŠBE
725 ZAVAROvANjE
729 OSTALI ODTEGLJAJI BREZ SALDA
731 POTROŠNIKA POSOJILA BANK
732 POTROŠNIŠKA POSOJILA TRG DEL ORGANIZACIJ
733 POTROŠNIŠKA POSOJILA INO DEL ORGANIZACIJ n4 . GSOJ-LC V.aGajNE VZAJEMNE poaoči
735 ROSOJILC ZA CESTE
736 SODNE IZVRŽ3E
739 OSTAL) ODTEGLJAJI S SALDOM ____________________
9(*0 NAGRADE VAJENCEM
901 NAGRADE PRAKTIKANTOM
00 1 DElO UPOKOJENCEV (S STATUSOM UPOK.)
903 DOPOLNILNO DELO ZUNANJIH SOOLLAVCEV
904 DOPOLNILNO DELO NOTRANJIH SODELAVCEV
m
HTK P' C F- iA oC n N c k ic inj -j •nr\j
d o i o r
o o
/1 ■/. JV. J .	,
tudi v samem SOIS, kjer se vsakodnevno s pomočjo posebnih luknjalnih in verificirnih strojev opravlja zajemanje vseh prispelih podatkov, kajti šele prenesene na posebne luknjane kartice iih elektronski računalnik lahko sprejme ter nadalje obdeluje. VAŽNO: ne glede na to, na katerem od navedenih možnih mest je nastala napaka, ki je tako ali drugače vplivala na izid obračuna pri prizadetem delavcu, naj se v takšnih primerih vsakdo vedno posvetuje ter zadevo razčisti pri svojem poenteiju.
Še nekaj o tem, ali lahko pričakujemo, da bomo vsakomesečno izplačevanje OD kako pomaknili pred 15. v mesecu.
Odgovorimo lahko, da prva dva ali tri mesece tega morda še ne bo moč realizirati. Sicer pa je to v glavnem odvisno od poenteijev v posameznih TOZD oz. od vodij TOZD, kako hitro bodo prvi uspeli pripraviti 'datke in
pro-
omenjene prometne podati drugi organizirati izdelavo izvodnih poročil za izračun količnikov. Zamuda, katero bi občutila večina delavcev, bi lahko nastala tudi v primeru, če bi z dostavo prometnih podatkov ali proizvodnega poročila kasnila samo ena TOZD, kajti računalnikovi programi so zaenkrat prirejeni tako, da celotni proces obračuna OD izvajajo za vse TOZD hkrati.
Zelo drago bi nas stal obračun OD s pomoto elektronskega računalnika, če bi potekal za eno ali dve TOZD danes, za drugi dve TOZD jutri ipd.
Potem, ko se v elektronski računalnik preneseni prometni podatki za vse delavce ter ažuri-rane morebitne spremembe ali dopolnitve matičnih podatkov in ko so tudi znani podatki o dejanski vrednosti točke ter o količnikih Ki, K2 K3 za vse TOZD, DSSS in IC, je za ves preostali proces elektronskemu računalniku potrebnega še nekaj več kot 10 ur dela. Pri tem seveda ne mislimo samo na izpisovanje OBRAČUNSKIH LISTOV, katere za vse delavce DO „BETI“ (pribl. 1.500) izpiše v kakšni uri in pol, temveč kompletno na vse predhodne izračune, izpisovanje NALOGOV ZA VPIS V HRANILNO KNJIŽICO, virmanov za nakazovanje obračunanih prispevkov Samoupravnim interesnim skupnostim občin, iz katerih so delavci zaposleni v DO „BETI“, izpisovanje položnic za nakazovanje odtegljajev posojilodajalcem našim delavcem, dalje vseh seznamov za banke in SDK vzporedno s tem
itd. In pri vseh teh opravilih elektronskega računalnika sodeluje samo en človek - operater, katerega naloga sploh ni kontrolirati pravilnost obračuna, ampak samo dajati elektronskemu računalniku ustrezne komande, kdaj naj opravi to in kdaj ono. Kai pa drugi, ki smo še v SOIS? Omenili smo že tisti del operativnega osebja, ki je vsakodnevno zadolženo za zajemanje dokaj velike množice najrazličnejših podatkov (ne samo teh, ki so v povezavi z obračunom OD, kajti na elektronskem računalniku vsakodnevno tečejo tudi obdelave z drugih področij poslovanja podjetja).
Drugi del osebja pa smo tim. kreativnim delavci, ki se bomo sedaj, ko smo pripravili večidel (pribl. 95 %) potrebnega procesa za aplikacijo obračuna OD in s čimer je sedaj - kot vemo - opremljen elektronski računalnik, posvetili povsem novi problematiki poslovanja podjetja in ki morda ni v nikakršni povezavi s problematiko, ki je bila v postopku priprav doslej. To, drugače povedano, pomeni, da se bomo morali temeljito seznaniti z njo, ter se šele potem lotiti izdelave konkretnih programov, ki naj bi v bližnji prihodnosti zopet omogočali bodisi vsakodnevni, tedenski ali mesečni proces obdelave podatkov tegs novega področja na elektronskem računalniku.
Toda česarkoli se bomo lotili, bomo morali pripravljati kar se da teamsko ali tako, kot je bilo to značilno za aplikacijo obračunavanja osebnih dohodkov, pri kateri so poleg organizatorjev in programerjev iz SOIS in na katere je jasno odpadlo največ pripravljalnega in predvsem strokovnega dela, zelo angažirano in zainteresirano sodelovali vsi poenterji iz posameznih TOZD, tov. SMREKAR Lidija iz F RS in tov. ŽABČIČ Nada iz KSS.
Verjetno bo marsikoga zanimalo tudi to, da je v obravnavano aplikacijo obračuna OD dokaj hitro možno vključiti katerokoli drugo delovno organizacijo, bodisi iz področja gospodarstva ali negospodarstva, kajti časovnih kapacitet na našem računalniku imamo še dovolj.
Naj naš dokaj obširni sestavek zaključimo s omenjenim in neobhoanim teamskim delom, ki je potrebno na vseh področjih podjetniškega poslovanja in reševanja drobnih in velikih problemov, kajti: VEČ LJUDI VEČ VE in VEČ LJUDI VEČ NAREDI.
TONE OMERZEL
Samoupravni sporazum
O ZDRUŽEVANJU DELA DELAVCEV
V TEMELJNI ORGANIZACIJI TOZD KONFEKCIJA METLIKA
Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji je povsem nov akt, katerega vsebino določa Zakon o združenem delu v 336. členu. Je temeljni akt v TOZD. Prva njegova funkcija se kaže v tem, da zajema vsa pomembnejša razmerja v temeljni organizaciji kot so: razmerja v TOZD pri združevanju dela in sredstev; osnove za urejanje družbenoekonomskih odnosov; samoupravno planiranje; pridobivanje dohodka; osnove za oblikovanje sredstev za razvoj materialne osnove dela in rezerv; delitev sredstev za osebne dohodke; razlogi za združevanje dela in sredstev; delovna razmerja in obveščanje.
Druga njegova funkcija pa je, da bo služil kot temelj za nastajanje drugih samoupravnih aktov. To pomeni, da bodo bodoči akti v temeljni organizaciji morali biti v skladu s tem samoupravnim sporazumom. Kot je razvidno iz sporazuma, ureja ta temeljna vprašanja, medtem, ko bo konkretizacija posameznih določil tega sporazuma zaživela v drugih aktih TOZD.
Predloženi sporazum je le vzorec. To pomeni, da tudi ni v celoti zaključen za TOZD Konfekcija.
Ža vsako TOZD bo treba še dopolniti 1., 2. in 8. člen, razen tega pa še 37. in 42. člen, tč. b za TOZD Kodranka in volna.
Pričakujemo vaše konstruktivne predloge in pobude, ki nam bodo lahko služili kot skupna izhodišča pri oblikovanju dokončnega besedila sporazuma, da bo lahko služil svojemu namenu.
Na podlagi 27. in 336. člena zakona o združenem delu so delavci temeljne organizacije združenega dela TOZD Konfekcija Metlika po predhodni javni obravnavi, z referendumom, opravljenim dne .... sprejeli:
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU DELA DELAVCEV V TEMELJNI ORGANIZACIJI TOZD KONFEKCIJA METLIKA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Delavci temeljne organizacije TOZD Konfekcija Metlika določajo s tem sporazumom dejavnost temeljne organizacije, osnove za urejanje družbenoekonomskih odnosov delavcev, zlasti pri odločanju o sredstvih, razporejanju dohodka in čistega dohodka, pri delitvi sredstev za osebne dohodke, kakor tudi razloge za združevanje dela in sredstev v delovno organizacijo, obveščanje delavcev in delovna razmeija.
2. člen
Temeljna organizacija opravlja naslednjo glavno dejavnost: Kon-fekcioniranje ženskega, moškega ter otroškega trikotažnega in tkanega perila ter vrhnjih oblačil.
Temeljna organizacija posluje v sestavi delovne organizacije Belokranjska trikotažna industrija „Beti“ - Metlika.
3. člen
Medsebojne odnose v temeljni organizaciji urejajo delavci s tem samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi akti, odnose z delavci drugih temeljnih organizacij v se" avu delovne organizacije in sestavljene organizacije pa s samoupravnim sporazumom o združevanju v skladu z načeli enakopravnosti, solidarnosti in vzajemnosti s posebnimi samoupravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi splošnimi akti
4. člen
Delavci temeljne organizacije uresničujejo svoje samoupravne
Sravice z odločanjem na podlagi osebnega izjavljanja na zboru elavcev, referendumu, s podpisovanjem posebnih izjav, z odločanjem prek delegatov in delegacij v skupščinah družbenopolitičnih
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
skupnosti, samoupravnih interesnih skupnostih, bankah in zavarovalnicah na podlagi sprejetih smernic stališč in ustreznih navodil in z nadzorstvom.
II OSNOVE ZA UREJANJE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV
5. člen
Delavec, ki združi svoje delo po določilih tega sporazuma, pridobi pravico dela z družbenimi sredstvi in s tem zadovoljuje osebne in skupne potrebe ter svobodno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu odloča o delu in pogojih ter rezultatih svojega dela, skupnega in družbenega dela na podlagi načela vzajemnosti, medsebojne odvisnosti in solidarnosti.
Vse odločitve morajo temeljiti na načelu ekonomske in družbene smotrnosti.
6. člen
Pravica in dolžnost delavcev je, da skupno in enakopravno odločajo v skladu z določbo prejšnjega člena, in sicer tako, da:
- s svojim delom sodelujejo v delovnem in proizvodnem procesu in
izpolnjujejo svoje delovne dolžnosti,
- odločajo o delu in poslovanju temeljne organizacije in organizacije ter skupnosti, v katere se združujejo,
- odločajo o zadevah in sredstvih v celotni družbeni reprodukciji,
- skladno z načeli dobrega gospodarjenja družbena sredstva nenehno obnavljajo, povečujejo in zboljšujejo, ne da bi pri tem prizadeli škodo drugim, zlasti pa ne ogrozili interesov družbene skupnosti kot celote,
- odločajo o združevanju svojega dela in sredstev v delovno organizacijo ter v druge oblike združevanja in povezovanja dela in sredstev,
-odločajo o dohodku, ki ga pridobivajo s skupnim delom v temeljni organizaciji in v različnih oblikah združevanja dela in sredstev,
- razporejajo čisti dohodek za osebno, skupno in splošno porabo, za razširitev materialne osnove dela in rezerve,
- odločajo o delitvi sredstev za osebno in skupno porabo,
- pridobivajo osebni dohodek,
- urejajo medsebojna razmerja pri delu.
III. Samoupravno planiranje dela
7. člen
Temeljne samoupravne odločitve delavcev se sprejemajo s samoupravnim planiranjem v osnovah plana TOZD in delovne organizacije kot celote.
v samoupravnem sporazumu o temeljih plana temeljne organizacije usklajujejo delavci pridobivanje dohodka, razpolaganje z dohodkom, uporabo sredstev in določajo pogoje za razvoj materialne osnove dela temeljne organizacije in za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb.
Pravico in dolžnost planiranja delavci uresničujejo s sprejemanjem osnov srednjeročnega plana in z letnim planom v temeljni organizaciji. S sklepanjem samoupravnih sporazumov o osnovah plana delovne organizacije združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti ter s tem, da prek delegatov sodelujejo pri sklepanju družbenih planov, s čimer bodo usklajevali osebne, skupne in družbene interese ter na tej podlagi in v mejah doseženega dohodka sprejemali ukrepe za uresničevanje obveznosti.
IV. Pridobivanje dohodka
8. člen
Podlaga za pridobivanje dohodka v temeljni organizaciji je:
- prodaja konfekcijskih izdelkov in konfekcijskih storitev na domačem in zunanjem trgu oziroma v okviru delovne organiza-
cije;
- udeležba pri skupnem dohodku, ki je rezultat združevanja dela in sredstev.
9. člen
Delavci temeljne organizacije TOZD Konfekcija Metlika se lahko povezujejo z delavci organizacij združenega dela, s katerimi so reprodukcijsko povezani, ter se z njimi vključujejo v samoupravna razmerja bodisi z integracijskimi procesi ali z drugimi obli-
kami združevanja dela in sredstev, ter tudi tako pridobivajo dohodek.
e
V.	Razporejanje dohodka in čistega dohodka
10. člen
Dohodek v združenem delu pridobivajo delavci ne glede na oblike ustvarjanja le kot dohodek temeljne organizacije in se obvezno izkazuje kot njen dohodek.
Dohodek je osnova in vir sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, s katerimi se zagotavljajo skupni in splošni pogoji za delo in razvoj družbe, ter za sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv.
11. člen
Dohodek temeljne organizacije se razporeja:
1.	za osebne dohodke in za skupno porabo, za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv. 2. Za zagotovitev skupnih in splošnih pogojev za delo in razvoj družbe (skupna poraba izven temeljne organizacije). Del dohodka, ki je razporejen za potrebe iz 1. točke tega člena, je čisti dohodek temeljne organizacije.
12. člen
Razporejanje dohodka in čistega dohodka temelji na doseženi produktivnosti, na rezultatih upravljanja in gospodarjenja s sredstvi družbene reprodukcije (minulo delo) ter v odvisnosti od prilagajanja proizvodnje ali druge dejavnosti tržnim potrebam ali samoupravno dogovorjenim pogojem za delo.
Dohodek, kije rezultat izjemnih ugodnosti, se obvezno namem za razširitev materialne osnove dela. Pod izjemne ugodnosti se štejejo pozitivni premiki pri cenah, izredna konjunktura, carinske olajšave, monetarne spremembe itd.
13. člen
S planiranjem dohodka (samoupravni sporazum o planu temeljne organizacije združenega dela), ki temelji na družbenih planih in planih samoupravnih interesnih skupnosti, na predvidenem delovnem programu, predvidenih delovnih zmogljivostih, planiranih cenah, standardih stroškov, in z združevanjem dela in sredstev zagotavljajo delavci namensko razporejanje dohodka in čistega dohodka.
14. člen
Pri uresničevanju svoje neodtujljive pravice, da razporejajo dohodek in čisti donodek, upoštevajo delavci tudi interese drugih delavcev, delovnih ljudi in občanov. Zato se z njimi sporazumevajo o skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, kar uresničujejo s sklenitvijo družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Samoupravni splošni akti v temeljni organizaciji morajo biti usklajeni s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, h katerim so delavci temeljne organizacije pristopili.
15. člen
Analiza srednjeročnega plana temeljne organizacije in realizacije letnega plana je osnova za opredelitev politike razporejanja dohodka in čistega dohodka za naslednje leto.
16. člen
Pri razporeditvi čistega dohodka na sredstva za ustvarjanje in obnavljanje rezerv je treba upoštevati zakonske določbe o velikosti rezerv, rizičnost dejavnosti in sprejete obveznosti iz samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev.
17. člen
Pri odločanju o razporejanju dohodka in čistega dohodka bodo delavci ocenjevali dosežene rezultate z zakonsko predpisanimi kazalci.
VI.	Osnove za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo
18. člen
Pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo bodo delavci temeljne organizacije vedno izhajali iz:
-	dosežene storilnosti svojega dela,
-	uspeha, doseženega z upravljanjem in gospodarjenjem v temeljni organizaciji (minulo delo),
-	uspeha, doseženega z upravljanjem in	gospodarjenjem s sredstvi ki jih združujejo delavci drugih	temeljnih organizacij v
c
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
J
delovni organizaciji ter v drugih oblikah združevanja dela in sredstev,
- uporabe znanstvenih dosežkov v delu in organizaciji dela,
— prilagajanja dela in poslovanja temeljne organizacije tržnim pogojem.
19.	člen
Konkretne osnove in merila bodo delavci določali s posebnim samoupravnim splošnim aktom v skladu z osnovami in merili, določenimi v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah, sklenjenem v delovni organizaciji, ter v drugih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih.
VII.	Osnove za oblikovanje sredstev za razvoj materialne osnove dela in rezerv
20.	člen
Sredstva za razvoj materialne osnove dela investicije bodo delavci izločali iz čistega dohodka in jih oblikovali v skladu:
— z naravo dejavnosti temeljne organizacije,
- z vlogo temeljne organizacije v družbeni reprodukciji v skladu z osnovami planov delovne oziroma sestavljene organizacije združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti.
21.	člen
Pri razporejanju sredstev za razširitev proizvodnje bodo delavci ravnali tako, da bodo zagotavljali obnavljanje, povečanje in izboljševanje materialne osnove združenega dela.
22.	člen
Po enakih osnovah bodo delavci oblikovali in uporabljali sredstva rezerv, pri čemer bodo upoštevali zlasti potrebo po zagotavljanju rizikov v proizvodnji in poslovanju temeljne organizacije.
VIII.	Delitev sredstev za osebne dohodke
23.	člen
Pri določanju osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke bodo delavci upoštevali zlasti naslednja načela:
— osebni dohodek delavca se določa tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom in upravljanjem ter gospodarjenjem z družbenimi stredstvi k povečanju dohodka temeljne organizacije, v skladu z rastjo produktivnosti svojega dela in dela delavcev v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi je združil delo in sredstva, ter celotnega družbenega dela,
- poleg načela delitve po delu uporabljajo delavci v temeljni organizaciji tudi načelo solidarnosti, predvsem tako, da s sredstvi skupne porabe prispevajo h kritju določenih socialnih in drugih potreb delavcev z nižjimi osebnimi dohodki in njihovih družinskih članov (solidarnostni sklad za stanovanja, regresi, zajamčeni osebni dohodki in razne oblike pomoči).
IX. Razlogi združevanja dela in sredstev
— z usklajevanjem planov proizvodnje, nabave in prodaje, z uporabo novih dosežkov v razvoju dela in organizacije, z dogovarjanjem o rokih za opravljanje medsebojnih dobav storitev,
— s poenoteno in usklajeno organizacijo dela,
— razširitvi in v izboljšanju materialne osnove združenega dela, ki ga dosežemo z namenskim združevanjem dela irf sredstev,
— zagotavljanju višjega družbenega standarda, ki se kaže v združevanju sredstev skupne porabe,
— načelih vzajemnosti in solidarnosti, zagotavljanju večje možnosti za strokovno usposabljanje, prekvalifikacijo, izpopolnjevanju strokovnega znanja in delovne zmožnosti, odpravo nezaposlenosti in reševanju problemov manjše delovne sposobnosti zaradi invalidnosti ter v drugih oblikah socialnega varstva.
X.	Delovna razmerja
27.	člen
Delavci določajo kadrovsko politiko skladno z načrtovanim dolgoročnim planiranim razvojem temeljne organizacije in je zato tudi pravica in dolžnost delavcev, da se z izobraževanjem ob delu usposabljajo za delo.
28.	člen
Delavec je dolžan opravljati dela in naloge, na katere je razporejen oziroma so mu naložene v skladu s katalogom del in nalog. Med trajanjem delovnega razmerja je lahko delavec razporejen na vsako delo oziroma k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma pridobljeni delovni zmožnosti na podlagi ugotovljenih delovnih potreb temeljne organizacije. Pri tem se upoštevajo planske naloge v smislu boljše organizacije in poslovanja.
Izjemoma je lahko delavec s privolitvijo razporejen začasno ali trajno na delo oziroma k nalogam, za katere se zahteva nižja strokovna izobrazba od njegove.
Delavec je dolžan opravljati delo oziroma naloge, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti v primeru višje sile, ki je nastopila ali se pričakuje, v izjemnih okoliščinah, ko se le tako zagotovi namoteno opravljanje planskih nalog.
29. člen
Tedenski delovni čas je razporejen na najmanj 5 delovnih dni.
30. člen
Vsakdo lahko svobodno, enakopravno in pod enakimi pogoji sklene delovno razmerje z delavci v temeljni organizaciji na način, ki ga določata zakon in samoupravni splošni akti.
31.	člen
Delovno razmerje lahko sklene vsak, kdor izpolnjuje pogoje, ki jih določijo delavci v temeljni organizaciji glede na potrebe delovnega procesa, v skladu s katalogom nalog in obveznosti na način, kot jih določa zakon.
24. člen
Delavci temeljne organizacije bodo posebej opredelili v samoupravnih splošnih aktih zajamčeni osebni dohodek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost vsakega delavca. Višina zajamčenega osebnega dohodka je odvisna od splošne stopnje produktivnosti celotnega družbenega dela in splošnih razmer v okolju, v katerem delavec zadovoljuje svoje osebne in skupne potrebe.
25. člen
Konkretne osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke bodo določena v samoupravnem sporazumu o delitvi OD upoštevaje pri tem osnove in merila, dogovorjena s samoupravnimi sporazumi v delovni organizaciji in v drugih samoupravnih sporazumih.
26. člen
Uresničevanje skupnih interesov pri delu in pri pridobivanju dohodka iz posameznih, med seboj odvisnih delov združenega dela, se kaže predvsem v:
— skupnem planiranju razvoja glede na potrebe družbe in v težnji po odpravi neusklajenosti, ki so postale prepreka za celoten družbenoekonomski razvoj,
- povečanju dohodka temeljne organizacije in celotnega dohodka družbe na podlagi večje storilnosti in rentabilnosti poslovanja, in sicer:
'.s-r-
WrS' - •
* jČ\- * • . .	*	-
w*r -*-■	.	■	-	*nL*'	-•v-''/'-'1-
• ri. .l '*" .
rnk
i
»	--jr	<
■P~~"	■	■
NOVOGRADNJA - V Žakanju, nedaleč od Jurovskega broda, je buldožer v začetku novembra odstranil plast zemlje, na kateri bo zrasla konfekcijska hala. Približno sto ljudi bo našlo zaslužek, investitor novogradnje je Beti. O zidavi bomo še poročali. (Foto: Branko Herak)
C
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
J
32. člen
Delovno razmerje se sklene za čas, ki ni vnaprej določen (delovno razmerje za nedoločen čas).
V primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, se lahko delovno razmerje izjemoma sklene za čas, ki je vnaprej določen (delovno razmerje za določen čas).
33. člen
Delovno razmerje se sklene na podlagi razpisa oz. objave, ki jo mora temeljna organizacija objaviti na način in pod pogoji, ki jih določa zakon.
34. člen
Izbiro med kandidati, ki so se prijavili na oglas oz. razpis opravi delavski svet ali od njega imenovana komisija.
Če nihče izmed kandidatov ni izbran, se razpis oz. oglas ponovi.
PRIPRAVNIKI
35. člen
Pripravnik sklene delovno razmerje za nedoločen čas, če je s samoupravnim splošnim aktom določeno, da bo po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu razporejen na delo oz. k nalogam, ki jih določa omenjeni akt.
Pripravnik ne sklene delovnega razmerja, če v temeljni organizaciji ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu razporedi na ustrezna dela oz. k ustreznim nalo-
gam’ 36-člen
Delovni čas v temeljni organizaciji ne sme biti daljši kot 42 ur na teden.
37. člen
Delovni čas v temeljni organizaciji je razporejen takole:
I.	izmena	od 6. do 14. ure
n. izmena	14. do 22. ure
38. člen
V skladu z zakonom je mogoče odrediti nadurno delo ob naslednjih pogojih:
- ob potresu, požaru, poplavi oziroma drugi nesreči, ki zadene temeljno organizacijo, ali se taka nesreča neposredno pričaku-je,
— dokler je nujno, da se v predhodni alinei naštetih ali drugih primerih rešijo človeška življenja ali obvarujejo materialna sredstva pred škodo,
- ko je nujno, da se začeto delo nadaljuje, da bi se končal delovni proces, katerega ustavitev ali prekinitev bi glede na naravo dela in organizacije dela povzročila precejšnjo materialno škodo ali spravila v nevarnost življenje občanov,
- da se z nepretrganim delom prepreči kvarjenje surovin ali materiala, ogrožanje varnosti ali pa odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela v lastni ali drugi organizaciji združenega dela,
— da se zagotovi nepretrgan potek potrebne temeljne surovine, kadar to zahtevajo splošni interesi,
— da se izvršijo planske obveznosti, največ 12 nadur na teden. Delo delavca v opisanih primerih se šteje kot poseben delovni
pogoj.
NOČNO DEU)	39	aen
Delovni čas med dvaindvajseto in šesto uro naslednjega dne se šteje za nočni delovni čas. Na tako delo ni mogoče razporediti delavca, ki bi mu po izvidu pristoj. zdrav, organa nočno delo lahko poslabšalo zdravstveno stanje, delavke med nosečnostjo in delavke z otrokom, ki še ni star eno	leto, in delavca,	ki še ni	star	18 let.
Če je uvedeno nočno delo, je treba zagotoviti	dogovorjene in
predpisane pogoje za nočno delo, zlasti pa zagotoviti varstvo otrok, topef obrok v ustrezni kalorični vrednosti, prevoz na delo in z dela in zasedbo nočne izmene s strokovnimi delavci, ki so potrebni, da delo organizirano in nemoteno poteka.
ODMOR IN POČITEK	_ ,
40.	člen
Odmor traja pri delu z enkratnim polnim delovnim časom 30 minut. Delavci imajo med dvema zaporednima dnevoma pravico do
nepretrganega dnevnega počitka najmanj 12 ur, do nepretrganega tedenskega počitka 24 ur.
Delavci morajo zagotoviti delavcu, ki dela na dan tedenskega počitka, tak počitek na drug dan v naslednjem tednu.
LETNI DOPUST
41. člen
Letni dopust traja najmanj 18 in največ 30 delovnih dni. Delavcem, ki imajo najmanj 30 let pokojninske dobe ali 55 let starosti oziroma delavkam, ki imajo najmanj 25 let pokojninske dobe ali 50 let starosti, se lahko poveča dopust na 36 delovnih dni.
42. člen
Letni dopust se določa po osnovah in merilih, ki so odvisna od delovnih pogojev, kot so teža dela, vpliv dela in delovna okolica, telesna in duševna napetost pri delu, oziroma od drugih delovnih pogojev; od uspehov, ki jih doseže pri delu; od delovne dobe in drugih obdobij, ki so izenačena z delovno dobo, in od posebnih socialnih zdravstvenih razmer, v katerih delavec živi.
Konkretna merila so naslednja:
a) delovna doba
-do 5 let	18 delovnih dni
- od 5-10 let	20	delovnih dni
-od 10-15 let	22	delovnih dni
- od 15-20 let	24	delovnih dni
- od 20-25 let	26	delovnih dni
-nad 30 let	30	delovnih dni
b) Socialni, zdravstveni in delovni pogoji
— mati z otrokom do 3 let starosti	1	dan
— samohranilka do 15 let otr. starosti	1	dan
— invalidi 30 % in več	1	dan
— borci NOV	2	dni
- delavec s kronično boleznijo	1	dan
43.	člen
Sobote v času letnega dopusta se štejejo kot dela obvezni dnevi. Da bi se poenostavila evidenca koriščenja dopustov, se število prostih sobot odšteje od skupnega števila dopusta po naslednji tabeli:
Delavec, ki ima 18 dni dopusta, ga ima brez prostih sobot 16 dni Delavec, ki ima 20 dni dopusta, ga ima brez prostih sobot 18 dni Delavec, ki ima 22 dni dopusta, ga ima brez prostih sobot 19 dni Delavec, ki ima 24 dni dopusta, ga ima brez prostih sobot 21 dni Delavec, ki ima 26 dni dopusta, ga ima brez prostih sobot 23 dni Delavec, ki ima 28 dni dopusta, ga ima brez prostih sobot 25 dni Delavec, ki ima 30 dni dopusta, ga ima brez prostih sobot 26 dni
KONFERENCE - Te dni so potekale konference osnovnih organizacij Zveze komunistov, na katerih so komunisti Beti kritično ocenili delo v preteklosti, izvolili nove sekretarje in si zadali naloge za v bodoče. Vsebinsko so bile konference zelo bogate. (Foto: Branko Herak)
C
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
J
44. člen
Delavcem, ki še niso stari 18 let, se letni dopust poveča po enotnih merilih še za 7 delovnih dni.
45. člen
Kakršna koli odsotnost z dela, ki se šteje v delovno dobo, se ne sme odbijati od letnega dopusta.
46. člen
Delavec se obvesti s sklepom o razporedu, višini in načinu koriščenja letnega dopusta.
ODSOTNOST Z DELA S PRAVICO DO NADOMESTILA OD
47. člen
Delavec ima pravico biti odsoten z dela do sedem deiovnih dni v posameznem koledarskem letu s pravico do nadomestila osebnega dohodka, in sicer:
- ob poroki	3	dni
- ob rojstvu otroka	2	dni
ob smrti člana ožje družine	3	dni
- krvodajalci na dan, ko dajejo kri	1	dan
- v primeru elementarnih nesreč do	7	dni
- ob selitvi v razdalji do 10 km	1	dan
- ob selitvi v razdalji nad 10 km	2	dni
- opravljanje strok, izpita do	7	dni
Več kot sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu sme trajati odsotnost z dela s pravico nadomestila osebnega dohodka, če delavci pošljejo delavca na strokovno izobraževanje ali na izpopolnjevanje ah na izvršitev določene naloge temeljne organizacije.
48. člen
Delavci so dolžni uporabljati zaščitna sredstva, kakor so predpisana v pravilniku o varstvu pri delu.
49. člen
V statutu so opredeljene kršitve delovnih obveznosti, ki pomenijo kršitev določil tega sporazuma.
50. člen
Delavec, ki povzroči pri delu oziroma v zvezi z delom namenoma ah iz hude malomarnosti temeljni organizaciji škodo, jo mora povrniti.
Podrobnejše določbe o materialni in disciplinski odgovornosti so urejene v statutu.
XI.	OBVEŠČENOST DELAVCEV
51. člen
Obveščenost delavcev je osnovni pogoj za odločanje z osebnim izjavljanjem in za zavzemanje stališč, smernic in mnenj v zvezi z delegatskim sistemom, zagotavlja tudi kontrolo in uveljavlja odgovornost nosilcev pooblastil in funkcij.
56.	člen
Delavci morajo biti redno, resnično in popolno obveščeni o celotnem poslovanju organizacije, njenem materialno-finančnem stanju, pridobivanju in delitvi dohodka, kar se dosega zlasti:
- z objavljanjem rezultatov ob periodičnih in zaključnem računu, ki jih delavci sprejemajo z osebnim izjavljanjem,
- z ocenjevanjem kazalcev v dohodku na delavca, dohodku v primeijavi s povprečno uporabljenimi sredstvi, čistega dohodka na delavca, akumulacijo v primeijavi z dohodkom, akumulacijo v primeijavi s povprečno porabljenimi sredstvi, ter osebni dohodek in sredstva skupne porabe na delavca. Vse to je treba objaviti ob sprejemanju periodičnih in zaključnih računov ter še posebej v rokih, ki jih predpiše služba družbenega knjigovodstva in kadar poteka poprejšnja obravnava o pripravi in sklepanju sporazumov o osnovah planov, družbenih dogovorih o cenah, pridobivanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka temeljne organizacije, sklepanju in ukrepih za uresničevanje planov in drugih aktov s tega področja,
- z obveščanjem o končni delitvi osebnih dohodkov, kar mora vsebovati: znesek, ki ie bil združen iz delavčevega osebnega
dohodka za zadovoljevanje skupnih potreb, izkazan po namenu, znesek, izločen za splošne družbene potrebe, znesek za skupno porabo iz čistega dohodka temeljne organizacije, obračunan na delavca, in znesek čistega osebnega dohodka.
57. člen
Ob zaključku večjih investicij je treba podati poročilo o realizaciji investicijskega programa.
58. člen
Posebej je treba izkazovati podatke o doseženih rezultatih na podlagi združevanja dela in sredstev, in sicer redno ob periodičnih in zaključnem računu.	,
J	59. člen
Podatki, ki izkazujejo dohodek, se morajo objavljati glede na:
— rezultate tekočega obdobja v primerjavi s planskimi predvidevanji in enakim obdobjem prejšnjega leta,
— primerjava rezultatov glede na dosežene rezultate z organizacijami združenega dela, s katerimi obstaja združevanje dela in sredstev,
— primeijava z rezultati, doseženimi v isti ali sorodni dejavnosti v republiki in s tistimi organizacijami združenega dela, s katerimi so sporazumsko določene osnove plana,
— primeijava z rezultati, doseženimi v družbenopolitični skupnosti
Rezultati se navajajo po absolutnih številkah in indeksnem sistemu, s tem, da se jemlje planirani rezultat kot indeks 100.
60. člen
Obvestila o delu organov in nosilcev pooblastil morajoo biti v obliki izvlečka iz zapisnika seje objavljeni v roku 7 dni, če se nanašajo na sklepe in stališča, ki so pomembni za samoupravno delavsko kontrolo, sicer pa v roku 10 dni. Obvestila o tem se objavljajo na oglasnih deskah, vročajo pa se tudi delegatom delovnega procesa in predsednikom zborov delavcev.
Vsa obvestila in poročila o doseženih rezultatih se tudi posebej vročajo sindikalni organizaciji in organu samoupravne aelavske kontrole.
61. člen
Informiranje delavcev poteka zlasti na sestankih samoupravnih delovnih skupin, zborih delavcev in ob zavzemanju stališč, smernic in mnenj za delo delegatov, ter takrat, ko delegati poročajo delavcem. Na takih sestankih lahko predsedujoči ali delegat zahteva sodelovanje predsednika strokovnih služb za dajanje podrobnejših obvestil.
V prejšnjih členih obravnavani kazalci o izkazovanju dohodka in obvestila o delu organov in nosilcev pooblastil se objavljajo tudi:
—	na oglasnih deskah,
—	v internem informativnem glasilu,
— o pomembnejših zadevah tudi z vročanjem obvestil delavcem.
62. člen
Delavci, ki so po določbah tega sporazuma obvezni skrbeti za obveščanje, storijo hujšo kršitev delovne dolžnosti, če prekršijo določbe v rokih, zavestno dajejo napačne podatke ali zamolčijo take, ki utegnejo vplivati na odločitev.
Če je imela neresnična ali nepopolna	informacija	za	posledico
sprejetje odločitve s škodljivo posledico, ali škodljiva posledica	za-
radi zamolčanja nastalih sprememb ni bila preprečena, je odgovorni delavec tudi materialno odgovoren.
63. člen
Določbe tega sporazuma o informiranosti delavcev se smiselno uporabljajo tudi za poprejšnjo obravnavo v primerih, ko je ta po določbah zakona o združenem delu in tega sporazuma obvezna.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
64. člen
Vsak delavec, ki želi nadaljevati delo v temeljni organizaciji, mora podpisati izjavo, s katero se svobodno odloča, da sprejema ta sporazum. Delavcu, ki ne podpiše take izjave, preneha delovno razmerje.
65. člen
Statut temeljne organizacije je treba uskladiti s tem sporazumom najkasneje v roku 30 dni.
Izšel Kolovrat
Center za obveščanje in propagadno (COP) pri OK ZSMS Metlika je konec oktobra izdal prvo številko mladinskega	glasila
„KOLOVRAT“. Ime simbolizira prav tako staro belokranjsko domačo obrt kot tekstilno industrijo v Metliki.
Namen glasila, ki bo izhajal vsak mesec, je boljše informiranje mladine o delo-
vanju OK ZSMS IN 00 ZSMS, ter o delovanju mladih na področju kulture, športa, družbenopolitičnem, literarnem področju in morda še kje. Seveda je dobrodošla tudi kakršnakoli konstruktivna kritika.
Ker je bilten izrazito mladinskega značaja, skušamo k sodelovanju pritegniti čim več mladih, ki bi seznanili preko glasila tudi širšo javnost s sadovi svojega dela.
MIRJANA BEZEK
Na sliki: fotografije naslovne strani glasila metliške občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije. Mladi v metliški občini so že dlje časa pogrešali podoben bilten, s pomočjo katerega bi se natančno spoznali z delom svojih vrstnikov po osnovnih organizacijah ZSMS v tozdih, krajevnih skupnostih in osnovih šolah. Prva števlika je dokazala, da imajo mladi Belokranjci veliko smisla za pisano besedo.
Uredništvo pa upa, da bo v vsaki naslednji številki tudi najmanj en prispevek iz naše delovne organizacije. Najbrž imajo mladinci s „Kolovra-tom“ lepo priložnost, da začnejo aopisovati, ne bi pa bilo napak, ko bi kakšen prispevek poslali tudi v uredništvo Vezila.
• \ I ^ j it to’ ■. •'
l'rf-2'V*. *
Knjižnica vabi
Od 15. oktobra do 15. novembra je bil jugoslovanski mesec knjige, zato bomo spregovorili nekaj besed o metliški matični knjižnici. Podatke nam je poslala tovarišica Lejca Grabrijan, za kar se ji zahvaljujemo.
Knjižnica je bila odprta 29. februarja 1976 v gradu, 15. maja 1977 pa se je preselila v nove prostore na Pungartu, kjer je še sedaj. Ob otvoritvi je pripravila kulturna skupnost Metlika koncert, ki so ga obiskovalci zelo pohvalili.
Knjižnica v Metliki razpolaga s tri tisoč petsto knjigami vseh strok za odrasle in otroke. Odprta je vsako nedeljo od 9. — 12. ure, v četrtek pa od 17. do
19.	Obiskovalci, ki jih je vedno več, lahko izbirajo poljudno-znanstvene knjige pa tudi leposlovne, ki so namenjene tako odraslim kot tudi otrokom. Odrasli se lahko vpišejo z osebno izkaznico, otroci pa z dovolilnico staršev. Knjige so po policah razvrščene po novem modernem sistemu prostega pristopa tako, da lahko bralec takoj najde oziroma dobi želeno knjigo. Leposlovno knjigo izposojajo za dvajset dni, poučne pa za trideset. Zamudnina za knjigo je deset par na dan.
Knjižnica neprestano bogati knjižni fond. Sredstva dobiva od kulturne skupnosti Metlika, veliko knjig pa podarijo tudi delovne organizacije, družbenopolitične skupnosti, posamezniki in nenazadnje tudi slovenska kulturna skupnost.
Gotovo je nepotrebno poudarjati, kolikšen pomen ima dobra knjiga, pa še to, da ne bi bilo odveč, če bi se včlanilo v knjižnico kar največ delavcev naše delovne organizacije.
Težave s prevozom
Vas Kapele je oddaljena od Dobove osem kilometrov. Iz te
vasi je doma ANA PERNAR, strojna šivilja v TOZD Konfekcija Dobova. Trinajst let že seda za stroj v Beti.
— Na delo se vozim z avtobusom. Z rednim avtobusom. S prevozom je dobro le od prvega novembra do prvega aprila. Potem so težave.
— Kako ste si uredili življenje?
— Že več let gradim hišo. Počasi gre. Mama je stara in mi ne more veliko pomagati. Letos sem dobila 60.000 dinarjev posojila. To mi veliko pomeni. Poleg tega posojila odplačujem tudi potrošniški kredit.
— Slišal sem, da ste dobra delavka.
— Zavedam se svojega dela in svojih odgovornosti. To je vse.
— Pa otroci?
— Imam hčerkico, dvanajst let je stara. V šoli je odličnjakinja. Zelo jo veseli učiteljski poklic, zato bo šla na pedagoško gimnazijo. Upam, da je volja ne bo minila, da bo vzdržala.
— Kaj priporočate mladim sodelavkam?
— Samo to, da bi obvladale delo na več strojih. To šivilja mora znati, sicer ima preveliko težav z menjavanjem artiklov in strojev.
T.G.
FOTO: BRANKO HERAK
PRIŠLI IN ODŠLI IZ PODJETJA V MESECU OKTOBRU 1977
METLIKA - prišli
1. ŽUGELJ Marija v DSSS
2. SKOLIBER Tihomir v DSSS
3. MLAČAK Mira v TOZD KONF.
4. RUJEVCAN Marica TOZD KONF.
5. PRUS Cvetka TOZD KONF.
6. ŠTRAVS Jožica TOZD KONF.
7. BAJUK Milan BARVARNA
8. GRŠIC Stanko BARVARNA
9. GRAŠA Ana BARVARNA
10. DRAŽUMERIČ Vlado BARVARNA
11. CAR Daniel BARVARNA
12. KAPŠ Marija v TOZD PLETILNICA
odšli:
1. FLAJNIK Irena - DSSS 7.. SJMONIČ. Nada iz TOZD
KODRANKA
3. GAŠPERIC Jože - DSSS
tozd konfekcija
ČRNOMELJ-prišli
1. Dajčman Mojca
2. Pečnik Rosana
3. Gorše Zdenka
4. Kapš Stanislava
5. Gimpelj Majda
TOZD	KONFEKCIJA
MIRNA PEC-prišli
1. Umek Jožica
2. Čuk Zlata
3. Lovšin Viktorija
4. Rezelj Vera
5. Umek Marija
t
TOZD	KONFEKCIJA
DOBOVA - prišli
1. Jurišič Božica
2. Mihelič Anica
3. Jukič Elizabeta
4. Spohalič Dževida
.REKREACIJA41 - Zmeraj govorimo, da premalo skrbimo za rekreacijo delavcev, posnetek pa kaže, da to ni res. V menzi, kamor hodimo malicat, so poskrbeli, da se ljudje vsaj malce pretelovadijo. Ker pa je vzbujala pogruntavščina le preveč smeha, so drog na splošno žalost vseh odžagali. (Foto: Branko Herak)
Mesto Metlika skozi zgodovino
MILAN BRAČIKA
Novo izvoljeni ljudski odborniki so poleg tega skrbeli, daje med prebivalstvom vladalo sožitje in tovarištvo. ljudje so si med seboj pomagali na vse načine, tako da so lažje prenašali pomanjkanje, ki ga je povzročala vojna.
V juliju 1944 so prebivalci Metlike lahko videli pravo bratstvo in enotnost slovenskih, hrvatskih in srbskih partizanskih borcev, ki so imeli v Metliki na Dragah skupno vojaško parado (mimohod). Ljudje so borce navdušeno sprejeli. Že nekaj dni po tej slavnosti pa je Metlika doživela s strani podivjanih fašističnih ustašev in Nemcev enega najhujših udarcev za časa NOB. Partizani, ki so takrat branili Metliko, so se kljub večdnevnemu hrabremu odporu morali zaradi nadštevil-ne sovražne premoči umakniti s svojih položajev in zločinski drhali je uspelo, da je vdrla v mesto. V, slabih dveh urah je ta drhal požgala 31 stanovanjskih in 99 gospodarskih poslopij. Poleg tega so ubili tudi nekaj domačinov. Ta svoja divjaška početja pa so tudi sami plačali s krvavim davkom. Od tega časa pa do osvoboditve ni bilo v Metliki nobenega sovražnega vojaka več. V prvih dneh maja 1945 je tudi Metlika poleg ostalih krajev Slovenje v sklopu nove Titove Jugoslavije dočakala dan zmage.
Takoj po končani vojnije bila podoba Metlike dokaj žalostna. Veliko pogorišč in porušenih stavb, zanemarjene in razdejane ceste so kazale dokaj žalostno sliko. Prvi korak za obnovo mesta je bil, daje bila ustanov j ena obnovitvena zadruga, kije s svojim delom zacelila najtežje rane prizadete mestu za časa vojne. Obnovitvena zadruga je nudila veliko pomoč demobiliziranim borcem, ki so si po končani vojni začeli popraviti in obnavljati Dorušene in požgane domove. Že leta 1946 je bil obnovljen most čez Kolpo in je bil tako zopet vzpostavljen promet s sosednjo Hrvatsko. Zaradi popolnoma uničene železniške proge, kije povezovala Belo krajino z ostalimi deli Slovenje in s sosedrjo Hrvatsko, je bil železniški promet vzpostavljen šele v začetku leta 1947. Poleg porušene železniške proge
so bila uničena tudi vsa železniška postajna poslopja in skladišča. Ker pa j e z obnovitvjo proge potniški promet v Metliki vse boj naraščal, je dobila Metlika leta 1948 med prvimi v Beli krajini novo železniško postajo. V letih 1947 - 1957 je bila v Metliki vojaška garnizija, kije bila nastanjena v novo zgrajenih lesenih barakah na mestu, kjer stoji danes tovarna „Beti“. Za poživitev trgovine je bila že v aprilu 1945 ustanov j ena „Na-proza44 (nabavno-prodajna zadruga), ki seje leta 1946 preimenovala v Kmetjsko zadrugo. Leta 1948 je prišel dotedarji Mestni log pod republiško upravo. Z, izsuševalnimi deli je tudi nastalo sodobno kmetjsko posestvo na Vinomerju pri Metliki. V letih 1948 - 1950 so bili z republiškimi sredstvi zgrajeni v bližini Rosalnic veliki žitni silosi, v katerih so shranjevali živila in razno drugo blago. Vse do leta 1950 je bilo v Metliki zgrajenih le malo hiš. Večinoma so bile popravljene le strehe in požgane hiše. Tega leta j e bilo na novo zgrajeno letno kopališče na Kolpi. Leta 1952 je bila preurejena bivša telovadnica na grajskem vrtu v kinodvorano.
Že naslednje leto pa je bil celotni grajski vrt spremenjen v park. Ob občinskem prazniku leta 1954 pa so bile v tem parku odkrite spominske plošče padlim borcem in žrtvam fašizma ter bronast spomenik Belokranjskega borca. Ta spomenik je delo Metliškega rojaka, kiparja Jurija Papiča. Istega leta je bila na Pungertu dogotovjena stavba, v katero se je sprva vselil dijaški internat, ki pa je poleti 1956 odstopil svoje prostore tovarni pletenin in zaves „Beti“, to je nekdanji „Belokranjki“, ki se je semkaj preselila iz Črnomlja. Tovarna „Beti“ se je začela zelo naglo razvijati in prostori, v katerih seje nastanila, so postali pretesni. Zato j e na pomlad 1960. leta prevzela opuščene vojaške objekte v bližini železniške postaje, jih v kratkem času preuredila in se še istega leta vanje vselila. Nova tekstilna tovarna v bližini železniške postaje, ki so jo začeli graditi leta 1954, je bila dograjena naslednje leto, vendar je dobila prve stroje šele v letu 1959. V tej stavbi sije novomeška tekstilna tovarna „Novo-teks“ istega leta uredila predilnico česane volne. V stavbi na Pungertu, ki jo je izpraznila tovarne „BETI“, je v letu 1960 začel obratovati ,,Zavod za zaposlovanje invalidov14. Z obratovanjem obeh tovarn so bili postavljeni novi temelji industrije v Metliki. Mnoga odvečna delovna sila na kmetijah, predvsem ženska, je dobila zaposli-
tev v omenjenih tovarnah. Tako je bil problem zaposlitve odvečne delovne sile v glavnem rešen.
Tudi gospodarska in komunalna dejavnost v Metliki j e začela napredovati. Velika vinska klet, kj so jo pričeli graditi 1954, je bila dograjena leta 1958 ter je isto leto prvič sprejela v svoje velike prostore prvo belokranjsko vino. Ob Cesti bratstva in enotnosti proti železniški postaji sta bdi v letih 1958 - 1959 zgrajeni dve novi stanovanjski stavbi, v kateri so se vselili predvsem uslužbenci in delavci obeh tovarn. Poleg teh stavb pa je bilo v bližini zgrajenih tudi več sodobnih stanovanjskih hiš. Zdravstvena služba, ki sojo do leta 1958 opravljali v privatni hiši, je v letu 1959 dobila prostore v novem, sodobno zgrajenem zdravstvenem domu, ki stoji na proštom ob Cesti bratstva in enotnosti. Med največje pridobitve po vojni izgradnji mesta lahko prištejemo tudi novo asfaltirano glavno cesto Cozi mesto, kije bila dogo-tovljena leta 1960. Pred asfaltiranjem ceste pa je bila urejena potrebna kanalizacija. Razne lope in stare stavbe, ki so kazile podobo mesta ob asfaltni cesti, so bile ob tej priliki odstranjene. V zadnjih letih pa so se navedenim pridobitvam pridružile še nove. Tako sta bili v samem središču mesta sezidani dve dvonadstropni poslovni stanovanjski stavbi (v letih 1958 - 1960). V enih izmed njih posluje sodobno urejen bife, v drugi pa je sodobno urejen poslovni lokal Splošnega trgovskega podjetja v Metliki. V letu 1961 je bila v mestu na novo urejena javna razsvetljava. Istega leta je mesto dobilo tudi novo bencinsko črpalko, ki stoji na Strnišču ob glavni cesti. V tem času so začeli urejati parke, ki naj bi pripomogli k lepši podobi mesta.
Spomladi leta 1961 so začeli graditi v bližini stare pošte novo dvonadstropno stanovanjsko hišo, v kateri je v pritličju urejena sodobna parna pekarna. Število prebivalstva se je vse do nastanka industrije le počasi dvigalo. Z vedno večjim razvojem industrije pa se tudi število prebivalstva veča in bo verjetno še bolj naraščalo, ko bosta začela mesto samo in industrija vlagati več sredstev za stanovanjsko izgradnjo.
Jeseni leta 1961 so pričeli preurejevati na hribu Veselici nad mestom bivšo Kramaričevo zidanico v sodobno gostišče, ki nudi izletnikom in obiskovalcem lep razgled po vsej dolini Kolpe tja do hrvaških hribov. Prav tako so jeseni istega leta začeli kopati temelje za novi hotel, ki stoji v središču mesta
ob Cesti bratstva in enotnosti. Ta hotel je danes poleg gostišča na Veselici pomembna pridobitev za razvoj turizma v Metliki. Cesta Novo mesto-Karlovac je dokončno asfaltirana in novo kopališče ob Kolpi (ki stoji ob tej cesti) je tudi pomemben turistični objekt, ki poleg tople in čiste Kolpe privlači turiste v ta kraj.
Metlika je v zadnjih letih precej napredovala in ima dosežene lepe uspehe. Vsekakor pa bo na ta razvoj tudi v bodoče odločilno vplivala predvsem industrija (tekstilna), kmetijstvo (vinogradništvo), zlasti pa tudi turizem.
Poleg vidnih gospodarskih uspehov naj omenimo tudi kulturni dvig Metlike. Leta 1949 je bilo v Metliki ustanovljeno Muzejsko društvo. Svoje predmete je prvotno razstavljalo v dveh sobah metliške	nato v
stavbi OBLO Metlika in v Martinovi cerkvici, kjer je zdaj Lapidarij (stare izkopanine, nagrobniki itd.).
Zaradi vedno večjega števila muzejskih predmetov so postali prostori v omenjenih stavbah pretesni. Vprašanje prostorov pa je bilo rešeno, ko seje okrajno sodišče iz grajskih prostorov preselile v Črnomelj. Večino od teh prostorov je dobila v uporabo uprava muzeja, kamor je takoj vselila svoje muzejske zbirke. Metliški muzej ima več oddelkov. Zanimivo pa sije ogledati zlasti oddelek NOB. Tu so razstavljeni razni predmeti iz časa NOB, orožje, ki so ga uporabljali prvoborci NOB, dokumenti, fotografije itd. Muzej vodi zaslužni kultumo-prosvetni delavec, slavist in muzeolog Jože Dular.
Po smrti metliškega književnika Engelberta Gangla paje bil leta 1951 odprt tudi v njegovi rojstni hiši Ganglov spominski muzej. V mestu pa ne obstaja samo Belokranjski muzej. Leta 1969 (ob KKMetnici gasilstva na Slovenskem) so namreč v Metliki ustanovili tudi Slovenci gasilski muzej, kjer se tudi nahajajo pomembne in lepe zbirke.
Poleg osnovne šole deluje danes v Metliki tudi poklicna tekstilna šola pri „Beti“, ki dekleta pa tudi fante izobražuje za poklice, potrebne za industrijo (tekstilno).
Tudi mestna godba danes veliko pomeni v kulturnem življenju Metlike. Znana je tudi Metliška folklorna skupina, ki je nastopala po festivalih in tudi v filmu „Pomlad v Beli krajini44. Danes mladi Metličani nadaljujejo njene tradicije.
KONEC
Za vse hvala
Pred kratkim smo prejeli pismo Marije Čulig iz Bubnjarec. Tovarišica Čulig je odšla v pokoj, piše pa takole:
Lepa hvala za darilo, ki so mi ga dali sodelavci iz TOZD Pletilnice, bivšim sodelavcem pa za razumevanje. Zahvala gre tudi tovarišu Brodariču, s katerim sva bila večkrat na bojni nogi, a sva se vseeno dobro razumela, moji Lojzki, Pavlici, Malčiki, Juretu in vsem, s katerimi sem si bila blizu, a jih ne morem vseh napisati. Priznam, vseh se rada spominjam, kakor tudi praznovanja desetletnice na Vino-merju. Bilo je lepo.
V Beti sem služila denar, da sem lahko živela. Delovnim ljudem v Beti želim kar največ uspehov, saj nudi tovarna zaslužek velikemu številu ljudi, ki bi morda sicer slabše živeli. Za vse lepa hvala!
Marija Čulig, Bubnjarci
Pogrešamo zabavo
MILENA PAVUNA je mlado dekle. V Zagrebu je končala
dveletno tehnično konfekcijsko šolo in je tako postala konfekcijski tehnik. Tudi njena prijateljica Danica Ozime je šla po isti poti.
— Šola da človeku zelo veliko. Če se temu pridruži še dobra praksa, lahko postaneš dober strokovnjak.
— Kakšno delo opravljate?
— Trenutno sem na praksi. Rada bi se naučila čimveč, spoznala bi rada cel proizvodni proces.
— Kaj počenjate tu v Dobovi?
— Pogrešamo zabave. V Zadružnem domu imamo res prostore, toda ni človeka, ki bi znal mlade organizirati.
— Kaj pa, je zanimanje za izobraževanje?
— Bolj malo. Dekleta končajo osnovno šolo in se žele čimprej zaposliti, priti do denarja. Pohajanje v šole imajo
nekateri za izgubo časa. Zmotno mišljenje, ki pa je med mladimi zelo zakoreninjeno.
— No, v šolo že kdo hodi, ne?
— V administrativno, da. Veste, ljudje mislijo, da je lepše delati v pisarni, res pa je tudi, da te tam čaka večji osebni dohodek.
T.G.
FOTO: BRANKO HERAK
Zaposleni do vratu
PAVLA POČEK dela v TOZD Konfekcija Dobova polnih dvanajst let. Ves ta čas je bila v krojilnici. Njeni sodelavci vedo povedati, da je tovarišica Pavla dobra delavka. Doma je iz Dobove. Letos sta skupaj z možem, ki dela v Podjetju za popravljenje voz, dogradila hišo.
— Težko je bilo, ko sva zidala. Veste, denarja ni nikoli preveč, toda volja tudi veliko pomeni.
— Imate doma kaj zemlje?
— Da. Vrt, njive, travnike. Vinograda pa nimamo. O, dela je zelo veliko.
— Pa služba?
— Zadovoljna sem. Normo velikokrat presežem, zaslužim pa takole od 2900 do 3000 dinarjev.
— Kaj vas žuli?
— Dvoizmensko delo. Lepo bi bilo, če bi delali samo v eni izmeni. Vem, da to ni mogoče, toda pove se lahko, kajne? Poglejte: popoldanski izmeni se pozna, da so ljudje dopoldne garali po njivah. Dopoldne pa prideš iz postelje spočit.
— Ste z življenjem v Dobovi zadovoljni?
— Še kar. Moti pa me, da zapirajo trgovine prezgodaj. Vsaj do sedmih zvečer bi morale biti odprte, sicer ne moreš ničesar kupiti. Zaposleni smo vsi do vratu.
T. G.
FOTO: BRANKO HERAK
Dobova: stroj pa kmetija
V našem TOZD Konfekcija Dobova nisem bil že zelo dolgo, zato se mi je zdela vsaka beseda zanimiva. V Dobovi bi se radi specializirali za artikle, namenjene dojenčkom. O tem so se že nekaj dogovarjali, kajti zadeva bi bila pametna. Tudi zaradi transporta.
Sicer pa šivajo spalne srajce, hlačke, pižame in se radi pohvalijo s pomlajevanjem kadra, četudi je čutiti pomanjkanje delovne sile. Na tem področju se močno razvija Jutranjka, ki zaposluje na leto dvajset do trideset ljudi nanovo. Poleg tega je treba računati z Zagrebom, s Krškim in z Brežicami, kamor se ljudje vozijo na delo. Večja središča so zanimiva, tam so boljši pogoji za življenje, tam je vsega več. V Dobovi računajo, da jih bo čez nekaj let sto osemdeset, morda dvesto. Beti je zanimiva za ljudi, ki so oddaljeni šest do sedem kilometrov od Dobove, rečica Sotla je meja. Z one strani pride malokdo.
V Dobovi delajo ženske osem ur za strojem, preostali čas pa garajo po kmetijah, ki so tu velike in dokaj bogate. Nemalo jih vozi traktor, marsikje so prav ženske tiste, ki nosijo vse breme družine na svojih plečih. Dopoldanska izmena prihaja na delo spočita, popoldanski delavci so že utrujeni od dopoldanskega dela doma. Nič čudnega ni torej, da so pričeli prav v Dobovi razmišljati o enoizmenskem delu.
Seveda bi bilo treba v tem primeru povečati število strojev, zgraditi pa tudi novo proizvodno halo. Zaenkrat se zde taki načrti bolj podobni sanjam kot resničnosti, kljub temu pa bi se splačalo v tej
smeri vsaj razmišljati, kajti pri nas se do posebnosti vse prevečkrat mačehovsko obnašamo. In polproletarski delavci v Dobovi so gotovo posebnost, ki bi se ji morali prilagoditi. Morda pa se bodo spremenili ljudje, njihov način življenja, morda bodo težišče svoje energije v bodoče posvetili tovarni in manj kmetiji. Morda.
V Dobovi nimajo perečih stanovanjskih problemov. (Kako se to lepo sliši!) Razmere so drugačne, kot recimo v Metliki, kamor je prišlo v zadnjih letih veliko ljudi brez stanovanj, brez načrtov za gradnjo lastnega doma. Nič čudnega torej ni, če potem stanovanjska vprašanja vnašajo med ljudi nemir, živčnost, prepire. Dobov-čani podpirajo individualno gradnjo, kočljive primere, če se že pojavijo, pa rešujejo skupaj s solidarnostnim skladom. Ljudje v Dobovi veliko gradijo, lastna hiša jim nudi gotovost, varnost, nenazadnje samozavest in zavest, da so na svojem. To pa človeku veliko pomeni
Prostega časa imajo zaposleni v TOZD Konfekcija Dobova bolj malo, kljub temu pa se hodijo kopat v Cateške Toplice. Sindikat nabavlja cenejše vstopnice, zato zanimanje niti ni tako majhno. Zagreb je blizu Dobove, vendar delavci ne hodijo v zagrebške kulturne hiše. Vsaj organizirano ne. So pa obljubili, da bodo počeli tudi te reči.
Mladi v tozdu niso aktivni, da bi človek od veselja skakal v zrak. Sodelujejo z osnovno šolo pa tudi z Zvezo komunistov. Ob partijskih in Titovih jubilejih so pripravili vrsto prireditev, na katere ljudje čakajo s kulturno lakoto.
Premalo je videti le charmeusse, polsaten, bombaž in traktor na njivi Človek potrebuje še vse kaj več.
TONIGASPERIČ