OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHUU ★ Izvršujemo vsako vrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXn. — LETO XXXH. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), DECEMBER 12,1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 242 NOVI GROBOVI Marija blatnik Po dolgi bolezni je preminila v. Mt. Sinai bolnišnici v soboto zjutraj Marija Blatnik, rojena Bokar, stara 57 let. Kot 10-let-tio dekletce je prišla v Ameriko iz Dec je vasi, fara Zagradec na Dolenjskem, kjer je blia rojena. Bila je članica društva sv. Jožefa at. 146 KSKJ, društva Kraljica Miru št. 24 SDZ, podr. št. 15 SŽZ in društva sv. Rešnjega telesa. Tukaj zapušča žalujočega soproga Dominika, hčeri Mrs. Alice Kaplan in Mrs. Mary Bar-le, sinove; Lawrence, Raymond in Richard, mater Mrs: Josephine Bokar, brata Franka, vnuke in več bližnjih sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8:30 uri iz hiše žalosti, 3550 E. 81 St., v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri pod vodstvom FerfoHato-vega pogrebnega zavoda in nato na pokopališče Calvary. i'aul mahovlich Preminil je Paul Mahovlich, star 66 let, stanujoč na 1431 E. 53 St. Doma je bil iz Sošice na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1900. Delal je pri National Fireproofing Corp. v Dotroitu. Zapušča soprogo Mary v Jugoslaviji, sina Franka, .brata Johna in Mike ter sestro The-feso in vnuke. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9:30 uri iz Go-lubovega pogrebnega zavoda, 4703 Superior Ave., v cerkev sv. Pavla nato pa na pokopališče Calvary. * I^ANIEL e. HRANILOViCH Umrl je Daniel E. Hranilo-^ich, star 58 let. Doma je bil iz žumberaka,, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Bil je član •društva sv. Nikola št. 21 HBZ. Pred 10 leti je vodil gostilno na St. Clair Ave. in E. 27 St. Tukaj zapušča svakinjo Ame-'ijo Hranilovich, nečaka Eli, ne-^akinji Mrs. Mary Nosetič in ^rs. Helen Ranil, strica Walter Rev. Milan Hranilovich v Akronu, O. Pogreb se vrši y Sredo zjutraj ob 10. uri iz Golu-^ovega pogrebnega zavoda, 4703 Superior Ave., v cerkev sv. Nikola na E. 36 St. ^rko merhar Po šest-tedenski težki bolezni preminil na svojem domu po-*%ani Marko Merhar, p. d. Je-^avčev Marko, star 66 let. Sta-"^oval je na 1127 E. 66 St. Do-je bil iz Dolenje vasi pri Ribnici, kjer zapušča brata in sorodnikov. V Ameriki se je ^^hajal 48rlet in je bil član društva Carniola Tent št. 1288 TM, "^""UŠtva sv. Janeza Krstnika št. ^7 ABZ in podr. št. 5 SMZ. De-je pri Fisher Body Co., od-obstoja tovarna. Tukaj zapušča šest sinov: ^■"ank, Marko, John, Joseph, ^dward in Stanley, šest vnukov Več sorodnikov. Žena Johana umrla leta 1945. Pogreb se y^ši v torek zjutraj ob 8:45 uri želetovega pogrebnega zavo-6502 St. Clair Ave., v cerkev Vida ob 9:30 uri in nato na Pokopališče Calvary. ^ank bilicic Nagloma je umrl Frank Bili star 40 let, stanujoč na 979 VOJAŠKA MISIJA JUGOSLAVIJE IZGNANA IZ VZHODNE NEMČIJE BERLIN, 10. dec.—Nemške oblasti v sovjetskem sektorju Berlina so snoči iznale člane jugoslovanske vojaške misije in postavile pred njihova stanovanja policijsko stražo. Ukaz vzhodno-nemškega no- tranjega ministrstva je bil izročen načelniku jugoslovanske vojaške misije lieut. polkovniku Momčilu Sibinoviču. V ukazu je med ostalim rečeno, da se jugoslovanske vojaške misije ne bo več trpelo na ozemlju vzhodne Nemčije. (Člani jugoslovanske misije imajo svoja stanovanja V sovjetskem sektorju Berlina, urade pa v angleškem sektorju). Polkovnik Sibinovič je izjavil, da je ukaz, ki omenja, da so "Jugoslovani dolgo motili mir," nova taktika pritiska na Jugoslavijo. Pristavil je, da proti akciji nemškega notranjega ministrstva ne bo protestiral. Istočasno je bilo naznanjeno, da je v zapadni Nemčiji v teku čistka članov komunistične stranke, ki so osumljeni zaradi "titoizma." Iz parlamenta za-padne Nemčije v Bonnu je bil že izobčen neki komunistični poslanec. taft-hartley zakon ne bo preklican WASHINGTON, 11. dec.— Kongresnik Thomas H. Burke, ki je član odbora ?a delavska vprašanja, je danes izjavil, da Taft-Hartleyev zakon verjetno ne bo preklican prihodilje leto. V kongresu se po mnenju Burkea sploh ne bo ponovno skušalo predložiti predlogo za preklic T-H zakona. newyorcani so molili za dež NEW YORK, 11. dec.—New-yorcani so včeraj molili Boga, naj jim pošlje dež. Molitve so bile večinoma v katoliških cerkvah, pa tudi v nekaterih pro-testantovskih. Vodni rezervoarji New Yorka pa se med tem naglo praznijo. Mestne oblasti so dale navodila prebivalcehi, naj se vzdržijo rabe vode od tri do šest ur ob priliki posebno določenih dnevov. Navodila za moljenje v cerkvah je dal kardinal Francis Spellman, ki je tudi new-yorški nadškof. papež za reševanje socialnih problemov VATIKAN, 10. dec.—Papež Pij XII. je včeraj v svoji poslanici baltskim katoličanom rekel, da socialna doktrina katoliške cerkve ni "utopija, kakor mnoge ostale doktrine." Apeliral je na katoličane, naj s katoliško socialno doktrino rešujejo delavska in socialn vprašanja. V Vatikanu pravijo, da je z gornjo izjavo papež hotel poudariti, da ni samo marksizem, ki lahko zboljša socialni položaj minožic, kakor to pravijo komunisti. Naročajte^ širite in čitajte "Enakopravnost!" PRICE NA OBRAVNAVI V SOFIJI PRAVIJO, DA JE TRAJCO KONTOV BIL IZDAJALEC ŽE LETA 1942 SOFIJA, 10. dec.—Uradniki predvojne pronacistične bolgarske vlade so danes na obravnavi proti bivšemu zastopniku ministrskega predsednika Trajči Kostovu pričali, da si je Kostov rešil življenje v letu 1942, ker je izdal svoje tovariše komuniste in postal policijski ovaduh. Kostov je v začetku obravna-' ve zanikal to obtožbo. Obtožen pa je poleg tega tudi zaradi vo-lunstva, izdajstva in ekonomske sabotaže. Kostov je rekel, da kljub strašnim trpinčenjem ni hotel izdati svoje tovariše in da je pozneje smrtna kazen bila spremenjena v dosmrtni zapor. , Bivši polkovnik Ivan Mlade-nov, ki je sedaj v zaporu in je leta 1942 bil predsednik vojaškega p reki soda, ki je obsodil Kosto-ya in skupino ostalih bolgarskih komunistov, članov centralnega komiteja, je na pričanju izjavil, da se je Kostovu ohranilo življenje po ukazu tedanjega ministra vojske. Pristavil je, da se je to verjetno storilo na zahtevo bivšega kralja Borisa. Pričanje Mladenova je podprl tudi Nikolaj Elkin, ki je bil član Kongresnik Thomas poslan v zapor Obsojen je bil na 6 do 18 mesecev ječe in na globo $10,000 WASHINGTON, 10. des. — Kongresnik J. Pairnell Thomas, bi^ši predsednik odbora za neameriške aktivnosti, je bil danes obsojen na 6 do 18 mesecev zapora in na globo v znesku $10.000. Takoj po obsodbi zaradi sle-"parjenja vlade je Thomas podal ostavko. Njegova žena je pa na. znanila, da bo zahtevala njegov sedež v kongresu. Federalni sodnik Alexander Holtzoff je sicer priznal, da je Thomas kot veteran prve svetovne vojne in predsednik ne-a-meriškega odbora imel "dober rekord", toda pristavil je, da je s svojimi sleparijami postavil slab vzgled. Thomasa so odpeljali v dan-burški zapor. Ker je v svoji ostavki na položaju kongresni-ka izjavil, da se od 2. januarja ne smatra več za kongresnika, bo celo v zaporu prejemal plačo. Ruski državljani obsojeni v Sarajevu SARAJEVO, 10. dec. — Včeraj se je v Sarajevu končala obravnava proti skupini desetih sovjetskih državljanov, bivših beguncev, ki so bili obtoženi, da so za časa vojne kolaborirali z nacisti, po vojni se pa ukvarjali z vohunstvom za Sovjetsko zvezo. Ruski državljeni so bili obsojeni na zaporne kazni ob trdem delu in sicer od tri do dvajset let. Obravnava v Sarajevu je bila prva te vrste. Obsojeni sovjetski državljani so prišli v Jugoslavijo po revoluciji v Rusiji. Vkupno je bilo v Jugoslaviji pred vojno 12,000 Rusov-belogardijcev, po vojni pa jih je ostalo še kakšnih 6,000. Vsi obsojeni sovjetski državljani so vložili priziv proti ob-sadbi. E. 67 St. Rojen je bil v Cleve-landu in je bil v vojaški službi v minuli vojni. Tukaj zapušča sestre Mary, Mrs. Katherine Zibert in Mrs Ann Kosack, brate Paul, Steve in Walter, očima Frank Petru nič in več sorodnikov. Pogreb z vojaškimi obredi pod pokroviteljstvom John T. Blaskovic Post VFW se je vršil danes zjutraj ob 9. uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., na pokopališče Calvary. pr&ega soda. Nadaljna priča je 3il Mančo Načev, ki je bil za časa bolgarskega fašističnega režima pomožni šef varnostne policije. Načev je izjavil, da mu je njegov šef povedal, da je Kostov kolaboriral s policijo in so mu zaradi tega po ukazu kralja Borisa in generala Ječeha ohranili življenje. "Ječeh je rešil Kostova, da bi ga lahko uporabil kot angleškega agenta, ko bi po zlomu Nemčije komunisti prišli na oblast," je izjavil Načev. Kot priča je nastopil tudi neki Bolgar, ki je priznal, da je vohunil za Jugoslavijo. Priča Kyril Niklov Georgijev je izjavil, da je po navodilih jugoslovanske ambasade skušal povzročiti razkol med prebivalstvom Pirinske Makedonije. Izjavil je, da so jugoslovanski agentje zbirali imena oseb, ki so sovražne Titu, da bi jih imeli pri roki, če bi bolgarska Makedonija bila priključena Jugoslaviji. Dimiter Panov Kristov pa je izjavil, da so ga poslali v Bolgarijo pod krinko proti-Titovega begunca in da je po ukazih iz Beograda podprl Kominformo, da bi na ta način lažje in uspešnejše vohunil. Na današnji obravnavi je fia-stopilo vkupno 25 prič. citanje sovjetskega buletina prepovedano WASHINGTON, 10. dec. — Šolske oblasti v Washingtonu so danes izobčile iz šolskih knjižnic buletin sovjetske ambasade, ki opisuje življenje in delo v Sovjetski zvezi. Namen akcije je, da se dijakom prepove in onemogoči čitanje buletina. Sovjetski buletin in ostale pamflete so začeli zatirati tudi v drugih krajih. Tako je v Springfieldu, Mass., tamkajšnji šolski nadzornik ukazal, da se morajo vsi izvodi buletina uničiti. Podobne ukrepe so storili šolski nadzorniki v mnogih krajih dežele. V zvezi z zaplembo in uničevanjem sovjetskih buletinov je predstavnik sovjetske ambasade v Washingtonu izjavil, da ne ve zakaj se je izobčilo sovjetsko literaturo. anglija se ne bo ozirala na ameriko LONDON, 7. dec. — Dobro obveščeni krogi so danes izjavili, da se Anglija ne bo ozirala na Zedinjene države, ki so naznanile, da bodo priznavale kitajske nacionaliste, tako dolgo, dokler bodo imeli na ozemlju Kitajske svoje vojaške pošto janke. Pričakuje se, da bo Anglija priznala kitajsko komunistično vlado še pred Božičem. Njej bodo gotovo sledile druge države. DomaČe vesti ženski odsek SNPJ farme Članica Ženskega odseka farme SNPJ se vabi na sejo v torek zvečer ob 7:30 uri v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Na dnevnem redu bo veČ važnih stvari in prosi, se polnoštevilno udeležbo. Prispevek Pri podružnici št. 1 Prog. Slovenk sta prispevala Mr. in Mrs. Frank in Mary Buchar iz 13901 McElhatten Ave. $5 za slepo de-co v Jugoslaviji v spomin pokojnega Andy Božič. Seja direktorica Jutri, v torek zvečer ob osmih se vrši seja direktorija Slov. 'nar. doma na St. Clair Ave. Prosi se vse direktorje, da se gotovo udeležijo. Letna seja Letna seja podr. št. 18 SŽZ se vrši v torek zvečer v navadnih prostorih. Članice so vabljene, da se udeleže radi važnih zadev, ki so na dnevnem redu. V bolnišnici ^ Mrs. Mary Tolar (Bunny), hči poznane družine Mr. in Mrs. John Zaic na E. 157 St., se se vedno nahaja v bolnišnici v Cincinnati, O. Prijateljice in znanci ji lahko pišejo na naslov: Jewish Hospital, Cincinnati, O. V bolnišnici V Glenville bolnišnico je bil odpeljan Ralph Oberstar, stanujoč na 19706 Kildeer Ave. Za prevoz je skrbela ambulanca Mary A. Svetek. želimo mu skorajšnje okrevanje! Hišni predmeti za darila V Grdinovi trgovini s pohištvom na 15301 Waterloo Rd. si lahko izberete velike ali majhne komade hišne opreme in potrebščin, ki olepšajo vaš dom in napravijo krasna božična darila. Čitajte oglas, ki se gahaja na drugem mestu današnje izdaje in videli boste, da se vam izplača obiskati domače podjetje. Fine ledenice Dobra električna ledenica prihrani gospodinji veliko denarja, skrbi in hrane, ki jo lahko dalj časa shrani. Ledenice Cros-ley izdelka so priznane zaradi svoje kakovosti in dolgotrajnosti in najnovejši modeli so na ogled v Stakichevi trgovini s pohištvom na 16305 Waterloo Rd. Vašo staro ledenico vzamejo v zameno. Zlatnina Krasno, trajno darilo za moškega, žensko ali otroka je zlatnina. Izvrstno izbero ur, zapestnic, brošk, nalivnih peres, itd. dobite v Frank Cernetovi zlatarni na 6412 St. Clair Ave. Obiščite trgovino in gotovo boste našli kakšen primeren komad, ki bo koga razveselil za božič. Igrače V Durnovi trgovini na 15605 Waterloo Rd. imajo lepo zbirko igrač in vsakovrstnih predme tov, ki so prikladna za darila in za dom. Tu boste dobili prvovrstno blago po zmernih cenah, postrežba pa je vedno prijazna in točna. Dedijer pravi, da obravnava proti Trajči Kostovu v Sofiji grozi neodvisnosti Jugoslavije BEOGRAD, 8. dec.—Jugoslovanski direktor za informacije Vladimir Dedijer je včeraj objavil izjavo, v kateri je med ostalim rečeno, da obravnava proti bivšemu zastopniku ministrskega predsednika Trajči Kostovu in desetorici ostalih soobtožencev ogroža neodvisnost Jugoslavije. Po Dedijerjevi izjavi bodo So---—-r— masoni so krivi za vse težave španije MADRID, 11. dec. — Španski fašistični časopis "Arriba" je danes objavil članek, v katerem pravi, da so masoni krivi za vse težave Španije od 19. stoletja naprej. fijski obravnavi sledile druge v deželah vzhodne Evrope, katerih namen je, da se strahu je neodvisno misleče komuniste, da bi se popolnoma pokorili in pristali na položaj satelitev Sovjetske zveze. V izjavi je dalje rečeno, da je bolgarski voditelj Georgij Dimi-trov par mesecev predno je umrl v Moskvi skušal brzdati proti-jugoslovansko gonjo, ki da so jo sprožili in organizirali sovjetski agentje. Delno se izjava glasi; "Sovjetska obravnava je v prvi vrsti naperjena proti neodvisnosti in dobrem imenu Jugoslavije, prav kakor je obravnava v Budimpešti bila insceni-rana z namenom, da se opraviči pretekle in bodoče ukrepe sovjetskega pritiska na Jugoslavijo. Sovjetski voditelji, ki so glavni organizatorji te obravnave, razbijo tudi dobro znane metode obtoževanja svojih žrtev za namene, ki jih sami imajo. V Sofiji je Jugoslavija obtožena, da ogroža neodvisnost Bolgarije in ostalih sosednih držav, dočim je splošno znano, da si je prav Sovjetska zveza blizu dve polni leti prizadevala, da z najbolj zloglasnimi sredstvi spravi Jugoslavijo pod svojo kontrolo. Drugi od ciljev obravnave v Sofiji je, da se Bolgarijo spravi v še bolj neenakopraven položaj v odnosu na Sovjetsko zvezo, da se bolgarsko vlado popolnoma podredi NKVD RPTu ( sovjetski tajni policiji), zatre glasove onih bolgarskih komunistov in rodoljubov, ki se borijo za enakopravne odnošaje med Bolgarijo in Sovjetsko zvezo ter da se najde opravičilo za težko ekonomsko stanje, ki vlada v Bolgariji. Potem svojega pritiska.so na primer sovjetski voditelji preprečili zgraditev težke industrije v Bolgariji in tako to deželo obdržali na ravni poljedelske države, vira surovin za sovjetsko industrijo ali pa, kakor pravijo Bolgarijo, jo držali kot deželo, ki obdeluje zelenjavo. Sovjetska zveza je snovala podobne načrte za Jugoslavijo, toda mi nismo mogli pristati na takšne nedemokratske namene. Dalje je cilj obravnave v Sofiji, da se v ostalih deželah in posebno v vzhodno-evropskih držav strahuje komuniste in rodoljube, ki zagovarjajo uposta-vitev enakopravnih odnošajev svojih strank in svojih dežel Zvezo sovjetskih socialističnih republik. Obravnava proti Kostovu je le ena v seriji podobnih obravnav, ki bodo prirejene v državah vzhodne Evrope. To razkrL va globoko krizo, ki jo je povzročilo vmešavanje Sovjetske zveze v notranje zadeve drugih držav. Posebni namen obravnave v Sofiji je, da se skrije globoke simpatije, ki jih je čutil Dimi-trov za novo Jugoslavijo in za njeno borbo za enakopravne Ofl-nošaje s. Sovjetsko zvezo. Vsled tega se je izmislilo pošastno ob umor Dimitrova. Želimo poudariti, da je prišlo do napetih odnošajev med bolgarsko in jugoslovansko vlado ter množičnih aretacij komunistov na Bolgarskem šele zatem, ko je Dimitrov bil odpeljan v Moskvo, kjer je čez več mesecev končno umrl. Metode, ki so rabljene na obravnavi v Sofiji, kažejo popolno pomanjkanje domišljije organizatorjev te obravnave. To ni niČ drugega kot replika obravnave v Budimpešti." Ameriko ogroža popolno uničenje NEW YORK, 11. dec.—Bivši načelnik ameriškega projekta za atomske bombe gen, Leslie Groves je danes na sestanku National Association of Mnaufac-turers izjavil, da so prvič v svoji zgodovini Zedinjene države soočene z možnostjo, da bi bile popolnoma uničene. Gen. Groves je izjavil, da varnost Zfedinjenih držav ni tako velika kot bi to on želel. "Nikoli v zgodovini nam ni grozilo popolno uničenje. Ne bi želel, da se pri nas ponovi ono, kar se je zgodilo na Japonskem in v Nemčiji." Po mnenju gen. Grovesa je danes vojna skoro nemogoči. Vsaka poražena država bi sicer ostala pri življenju, toda njen obstoj bi bil zelo beden. Bivši načelnik atomskega projekta je zbranim industrijalcem govoril tudi o uporabi atomske energije za miroljubne namene. Po njegovem mnenju se še leta in leta ne bo moglo uporabljati atomsko energijo kot gonilno industrijsko silo. Čiangovi vojaki izročili komunistom provinco Jenan HONG KONG, 10. dec. — Ki, tajski nacionalistični vojaki so danes zasegli mesto Kunmning in celo provinco Jenan, ter je izročili komunistom. Dovolili so le 12 Američanom, da so zbežali v treh, ameriških letalih. Nacionalistični vojaki so puč izvršili Čez noč. Obrnili so svoje kape kot znak, da so pristopili na. stran komunistov in vmarši-rali na letališče Kunminga, kjer so zaseglo vse letala in osobje Pacific Overseas Air Service in ostalih družb, vključno osem velikih nacionalističnih transportnih letal. S pučem je silam Ljudske osvobodilne armade odprta pot do meje Indokitajske, Burme in Indije. Izpuščeni Američani so bili uposleni pri Civil Air Trans-porty Airline, ki jo lastuje bivši poveljnik Flying Tigers Claire L. Chennault. v "Enakopravnosti" dobite ^edno sve&e dnevne novice o tožbo, da je Jugoslavija snovala.'dogodkih po svetu in doma! enakopravnost "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po po*ti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto? UREDNIKOVA POSTA For Six Months—(Za šest mei^cev) For Three Months—(Za tri mesece) _$8.50 _ 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece) -$10.00 - (5.00 - 3.50 Entered as Second Class Matter April 2«th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. IZ GOSPODARSKE ZGODOVINE TRSTA Proti koncu preteklega stoletja je v Trstu začelo gospodarstvo prehajati iz rok posameznikov v posest ustanov raznovrstnih družbenih oblik. (Posamezni primeri, ko so bili za izredno velika gospodarska podjetja potrebni tudi veliki kapitali, so se sicer začela pojavljati že v začetku prejšnjega stoletja; slovanske kmečke zadruge, ki so pozneje izginile, so nam znane že iz globoke davnine). To sistematično prehajnje gospodarstva iz individualizma v kolektivizem, se je začelo in se še vedno nadaljuje v dveh vzporednih oblikah, v delniški in zadružni. Delniške družbe so nastale in se vedno bolj razvijajo, ker potrebujejo vedno bolj razširjajoča se gospodarska podjetja vedno večje kapitale, s katerimi posamezniki ne razpolagajo ali jih pa iz previdnosti ne marajo vložiti v eno samo podjetje. Začetniki zadružništva pa so hoteli s pomočjo zadrug osvoboditi ljudstvo izpod kapitalistične gospodarske nadvlade in ga nekako po mirni gospodarsko-raz-vojni poti dovesti v socializem. Delniško kakor tudi zadružno združevanje odpirata pot proti novi kolektivistični organizaciji svetovnega gospodarstva. Položaj naših družbeno-gospodarskih ustanov v dobi pred italijansko zasedbo nam priča, da smo se tržaški Slo venci mnogo bolj zanimali za zadružno nego za delniško gospodarsko združevanje, kar je sicer popolnoma v skla du z našim splošnim gospodarskim položajem. Delniške ustanove so bile lq Tiskarna "Edinost," "Jadranska banka," podružnice "2ivnostenske banke," "Prve češke zavarovalnice na življenje" in zavarovalnice "Banke Slavije" v Pragi. Tržaško podružnico "Osrednje banke čeških hranilnic," čeprav na delnice, ni mogoče prištevati k delniškim družbam, ker je bila ustanovljena s kapitalom zadružnih in občinskih gospodarskih organizacij. Ostanejo torej le štiri delniška podjetja poleg 47 zadružnih, ki so pred italijansko zasedbo delovala med tržaškimi Slovenci. Od teh 47 je bilo osem denarnih zadrug, in sicer: 1. Najmočnejša med njimi "Tržaška posojilnica in hranilnica," ustanovljena leta 1891 (s 4,289 člani), ki je imela svoje urade v "Narodnem dOmu," ki ga je sama zgradila in ki so ga fašisti požgali za časa "liberalnih" vlad. 2. Najstarejša tržaška zadruga "Gospodarsko društvo v Ščedni," (ustanovljeno leta 1888), ki se je v zadnjih letih svojega obstanka preosnovalo v posojilnico in hranilnico. Glede postanka te zadruge je zanimivo, da je bila ustanovljena zato, da bi si ščedenski zemljiški posestniki zavarovali lastnino dela morskega obrežja, ki leži pod gričem Sv. Pantaleona, blizu bivših žaveljskih solin. To zemljišče je Gospodarsko društvo v prveta desetletju tega stoletja prodalo petrolej ski čistilnici in si je z dobljenim denarjem kupilo prav v sredi vasi lepo posestvo s poslopji, v katerih so imela potem svoje sedeže vsa ščedenjska društva in kjer so se po zadnji vojni zopet nastanile ljudske organizacije. 3., 4. in 5. Hranilnice in posojilnice: pri Sv. Ivanu, ustanovljena leta 1905 (253 članov); v Trebčah, ustanovljena leta 1907; Proseško-kontoveljska, ustanovljena leta 1906 (215 članov.). 6. Ze zgoraj navedena "Osrednja banka čeških hranilnic." 7. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu, ustanovljena leta 1906 (436 članov). Ta zadruga je najbolj zanimiv pojav v tržaškem zadružnem gibanju, ker so se tipični predstavniki zasebnega (individualnega) gospodarstva, trgovci, zatekli k zadružništvu, v katerem so ti spoznali najboljše sredstvo za zaščito svojih koristi. Skoda, da je italijanska zasedba zadušila tudi to našo gospodarsko organizacijo, ki bi bila v svojem nadaljnjem razvoju vsaj pokazala praktično gospodarsko-razvojno pot iz starega v novo gospodarstvo. 8. Zadružna zveza v Trstu, ustanovljena leta 1905. V tej zvezi je bilo leta 1907 včlanjenih 21, leta 1924 pa že 127 zadrug, in sicer 85 denarnih, 32 konzumnih, šest mlekarskih, ena vinopridelovalna, dve stanovanjski in ena mlinarska. Od teh je bilo v tedanjih italijanskih pokrajinah: v tržaški 40, v furlanski l9 in v istrski 68. Število pri teh zadrugah včlanjenih udov je prekoračilo 47 tisoč in denarni promet članic je znašal 110^ milijonov lir; to bi ustrezalo skoro 10 milijardbm hr današnje vrednosti. PRVI PRIDELEK RIŽA V VOJVODINI IN SLAVONIJI Kako je v Ljubljani Zimski čas—dnevi in večeri— so nam prebito dolgi. Kar je naših lokalnih časopisov, so nam kar hitro prebrani. Kar se prekladati z enega sedeža v drugi je tudi dolgočasno zato si moramo malo čas kratiti s tole stvarjo, ker po eni strani je prav, da imamo kaj čitat. Kar se tiče novic jih ni preveč, če se pa kaj pripeti, je objavljeno takoj v enem ali drugem časopisu. Moram pa malo popisat naš Slovenski društveni dom v Euclidu, da je prišel do svojega vrhunca. Delo se je še precej hitro izvršilo, ker je bilo veliko zadrška. Ko se je pa začelo delo znotraj, se pa vidi, da je dobilo nekakšne zavore. Gre delo bolj kakor pravimo počasi. Kje je vzrok, ne vem. Obljubovali so nam, da bomo ob Novem letu zaplesali, ali vidi se sedaj, da je to težko mogoče. Ko bi bilo sedaj, bi ne bilo nič prezgodaj, ker društva in klubi bi radi prirejali svoje prireditve, pa ni mogoče. Še za seje je sedaj bolj tesno, ker ravno so letne seje, ko pride večje število članov. Stvar je pač taka, da par mesecev bomo morali potrpeti. Ko bo delo do-gotovljeno, bo prostora dovolj za vse. Tudi pevski zbor "Slovan" ima svoje težkoče s svojimi vajami, ker se mora vedno preseljevati iz enega kraja v drugega, posebno, ko se pripravljamo za naš koncert. Seveda, tega ne bo prej, ko bo delo končano. Tako se bomo z društvi in klubi lepo pogovorili, da bo v zadovoljstvo vsem. Kar se tiče zbora "Slovan," ne more izpus,titi nikakršne vaje. Prvič, kot sem že omenil, da se pripravljamo za naš koncert, drugič za odprti jo doma, tretjič pa, ker imamo prav lepo število lepih mladih fantov in mož. Veseli boste, ko boste videli tako lepo število članov "Slovana." Naš učitelj Frank Vauter se v resnici trudi. Na vsaki vaji mu pride vroče. Vidi se, da imajo naši mladi tako veselje, da jih težko ustavimo. Upamo, da ti mladi ne "bodo zapustili "Slovana." Tako smo mi starejši kar ponosni na nje, ker mi stari smo prepričani, da so naši namestniki in to je jako lepo,zaradi tega ne bo "Slovan" nikdar prenehal. Moram zopet omeniti naš koncert, za katerega se fantje tako veselo pripravlj'ajo. Peli bodo solisti, dueti, kvarteti in seveda celi zbor. Tako bo naše občinstvo, vsaj mislim, zopet zadovoljno odhajalo iz naše nove dvorane. Vi boste pa videli prav mlade, ki redno hodijo na vaje; seveda v spremstvu svojih očetov. Zatorej dragi pevci "Slovana," držimo skuimj in gojimo našo slovensko pesem lepo in zadovoljno naprej, da bo v resnici ponos naše naselbine. Zbor se je dal tudi slikat za našo spominsko knjigo. Kot sem že prej omenil zaradi dela. Ali je kateri v kakšnem odboru, da bi imel kakšno moč, če se bi dalo kaj potisniti, da bi bilo delo čim prej končano? Nt-smem reči, da samo "Slovan" težko pričakuje, pač pa vsa društva, katera zborujejo na tem prostoru. Spomlad bo kaj hitro pred nami in bomo zopet pisali: zapustili bomo hale in se podali v prosto naravo. Hale bodo ostale same. Koncem konca pa še naznanim zboru "Slovan," da se bo naša letna seja vršila v nedeljo 18. decembra ob 2. uri popoldne.' Ker bo na tej seji treba voliti novi odbor za leto 1950 in veliko drugih zastopnikov, ste na tem mestu prav vljudno vabljeni, da se udeležite prav do zadnjega pevca. Vabljeni ste pa tudi naši dobri podporni člani in delavci, ki nam pomagate pri naših prireditvah. Končno pa voščim v imenu pevskega zbora "Slovan," vesele božične praznike in srečno in zadovoljno Novo leto. Na svidenje v novi hali na Recher Ave.! Frank Rupert. V blag spomin pokojne Frances Wolf Clevieland, Ohio.—Mrs. Frances Wolf, članica našega krožka št. 1 Progresivnih Slovenk, katera je bila tudi bivša tajnica, je končala svojo pot življenja. Težko je sporočiti, tako novico, ker smo jo vse članice zelo čislale. Bila je preprosta, kakor dobra mati za vse. Vse jo bomo težko pogrešale. Kako zelo je bila priljubljena, je bila dokaz obilna udeležba na njeni zadnji poti, ko se je približno 70 članic udeležilo pogreba. V spomin naši pokojni sestri Wolf so v sklad za nabavo or-gljic slepim sirotam v domovini darovali sledeči: Po $6: Mr. in Mrs. Louis Fur-Ian. Po $5: Mr. in Mrs. Vinko Coff, Mr. in Mrs. Gtorjanc, Mr. in Mrs. F. Tolar, Mrs. Vadnal, družina MUavec iz Arcade Ave., družina Malečkar. Po $3: Mrs. Gesnik iz Hunt-mere Ave., Mrs. Ster, Mrs. Angela Siskovič. Po $2: Mr. in Mrs. Levstik, Mr. in Mrs. Vidrich, Mr. in Mrs. Glo-bočnik, Mr. in Mrs. Perko, Mr. in Mrs. Zaic, Mr. in Mrs. Tomle, Mr. in Mrs. škerl, Mr in Mrs. Kapel, Mrs. Anna Žele, Mrs. Strancar, Mr. in Mrs. Ogrinc, Mr. in Mrs. Zalokar, Mr. in Mrs. Slokar, Mr. in Mrs. Makuc, Mr. in Mrs. Va-leneič, Mr. in Mrs. Makarovič, Mr. in Mrs. Gorse, Mr. in Mrs. Zakrajšek, Danica Hrvatin, Mr. in Mrs. Tibjaš, Mrs. Terbižan, Mrs. Skvarca. Po $1: Mrs. J a k u 1 i n , Mrs. Koss, Frances Samsa, Mrs. Starman, Mrs. Vesel, Mrs. Ba-shel, Mrs. Kožel, Margaret Tomšič, Mrs. Troha, Angela Zavrl, Darinka Zavrl, Mrs. Zauba, Mrs. Gorjup, Julia Ipavec, Mrs. Ter-lep, Mrs. Barton, Mrs. Prudič, Mrs. Košič, Mrs. Sosič, Mrs. Siskovič, Mrs. S k o č a j , Mrs. Ogrinc, Mrs. Ribar, Mrs. Bren-čič, Mrs. Leskovec, Mrs. Stava-nja, Mrs. Devida, Mrs. l^afred, Mrs. Zabukovec, Mrs. Lekšan, Mrs. Bušar, Mrs. Jane, Mrs. Cerjan, Mrs. Slejko, Mrs. Ka-frle, Mrs. Zaitz, Mrs. Glažar, Mrs. Gorjanc, Mrs. Malovašič, Mrs. Markušič, Mrs. H r o v a t, Mrs. Vozel, Mrs. Medved, Mrs. Tomšič, Mrs. Trenel, Mrs. Ja godnik, Mrs. Mele, Mrs. Zupane Mrs. Vnget, Mrs. Fajdiga, Mrs Bratkovič, Mrs. Strause, Mrs. Pretnar, Mrs. Ogrinc, Mrs. Je-raj, Mrs. Slaby, Mrs. Rupnik, Mrs. Henikman, Mrs. Branisel, Mrs. Sore. Osem jih je darovalo po 50c. Vsem tem se izreka najiskre-nejša zahvala! Tebi, Frances, bi v spomin rada več napisala, kako sem se počutila, ko sem stala ob Tvoji kr. sti. Tako lepa si se mi zdela, kakor kakšna nevesta. Nisem mogla misliti, da si mrtva in tega tudi nočem verjeti, ker dokler bodo žene in naše sestre vršile delo, kakor si ga Ti vršila, boš živela tudi Ti, ker živele bodo Tvoje ideje. Zopet in zopet na spomlad vzklije življenje in zacvete, v jeseni pa zopet pomre, tako je tudi človek. Kakor je naravno prerojen je, prišla bo spomlad in cvetje, ki bo prineslo spomin na Tebe, Frances. Vršile se bodo seje, na katerih bodo sprožene ideje in predlogi, podobni Tvojim, ko si še bila ena izmed nas, in zopet boš pri nas kakor mehki dih sapice, šepetajoč: to je prav, sestre. Mary Vidrich. velikih površinah. V Makedoniji, ki ima najtoplejši podnebje, smo pridelovanje riža zadnja leta že znatno povečali, tako da je bil lani pridelek že dva in pol krat večji kakor pred vojnb. Letos pa smo uredili nova riževa polja ne le v Makedoniji, marveč tudi v severnem delu države. Cečji poizkusi pa so uspeli že v južnem delu Hercegovine, v Črni gori in Dalmaciji. V Vojvodini smo letos pridelali riž na površini 1,000 hektarov, v Slavoniji pa na površini 500 hektarov, in to po večini na zemlji, ki jo prej nismo mogli izkoristiti. Vojvodina ni povsod plodna. Ima obsežne neplodne in zapuščene predele, slatinske "pusta-re," ki niso sposobna za obdelovanje. Prav tej neplodni zemlji pa so naši strokovnjaki posvetili vso pozornost. Trdili so, da bo tu uspeval riž, samo urediti je treba polja in napeljati Vodo. Dobiček pa bo dvojen, ker bo voda igprala iz zemlje škodljive soli, tako da bodo ta zemljišča čez leta postala rodovitna tudi za druge kulture. Stari vojvodinski kmetje so majali z. glavami, češ, kar pomnijo na taki žemlji ni nič drugega zraslo, kakor zanikrna trava ali trsje. Vendar so se vključili v delo skupaj z mladino. Tako so letos že zgodaj spomladi odšle frontne brigade, da uredijo riževa polja. To ni bila lahka stvar. Skopati je bilo treba kanale za dovajanje vo kaj so te lise, pa mi je odg®' voril, da se poznajo iz interna* cije, ko so ga tepli z žilovko-Tega mi prej ni povedal, kolik° je Erpel in kako so ga mučili, so ga Nemci ranjenega ujeli v Grčiji. Zjutraj sva vstala. je opomnil, da bo gotovo dosti plačat. (Dalje prihodnjič) Naročajte, širite "Enakopravnost!" tn map — What a value! m Genuine Maytag'' $124.95-$!79.96. Easy . Liberal trade-in. Come in today- Pri nas dobile popust v gotovini NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVENUB JOHN SUSNIK _ p- 12. decembra 1949. ENAKOPRAVNOST stran 3 D r. Stanko Bevk TO IN ONO IZ ŽIVALSKEGA SVETA (Poglavje iz zoologije za lovce) N a svojih lovskih pohodih pride lovec, če ima vso svojo po' Urnost osredotočeno na divjad, včasih' v neprijeten stik z žival-ki mu morejo naškoditi. Plasti, če se plazi po tleh ali pleza po skalovju, se mu utegne primeriti, da pritisne z roko na fval, ki se brani s strupniki, z ali s kleščastimi, oziroma Walastimi ustnimi deli. To se predvsem kače strupenjače in pikajoče žuželke, pa tudi kak Pajek ali stonoga more boleče ^sčeniti, oziroma škorpijon pi-^'ti s svojim bodalcem. Kar se tiče kač, so v LR Slo-^^Riji samo tri strupene: navad-gad, modras in vlaški ali Re-^jev gad, ki se tu pa tam na-na Goriškem. Navadnega gada spoznaš po ''vlomljeni progi od glave do Gotica repa, ki jo spremljajo ^esno in levo lise iste barve. Ta ^^oga je rjava, pri samcu tem-J®jša kakor pri samici. Osnovno ^rvo pa izpreminja gad po ^ojem bivališču kakor menda "'^bena druga kača ne. Od sve-''orjave do črnorjave so zasto-t'&oi malone vsi odtenki. Dobe ^ tudi popolnoma črni gadje, tudi pri teh se vsaj pri po-®®^ni svetlobi razloči na hrbtu plačilni rogljati trak. Mladiči l^ruega gada so spočetka rjavi počrnijo šele z drugim letom lil ^^arosti. Dorasel gad je redko-daljši od 80 cm, tehta pa .^20 dkg. Med očesom in ^'tki na zgornji čeljusti ima I^^^adni gad samo eno vrsto njegova zvrst bosanski pa jih ima tam dve vrsti. V Hercegovini in Črni gori še druga vrsta gadjega ple-namreč kraški gad, ki je od navadnega gada, kaj-,'ftieri le dobrih 50 cm. Ta ka-^ le redkokdaj piči, kar je ne-v zvezi z njegovo prehra-Hrani se namreč skoraj iz-Jučno s kobilicami, drži se naj-planin 1000—1500 m viši-kjer se pokaže v večjem šte-z nastopom kobilic, pa z J'ftii obenem tudi izgine. ^ V avoniji zastopa tega gada Ur-^^fiijev gad, ki je tudi le pol me-dolg. Ob straneh je temnej-' kakor na hrbtu, toda ima na kakor vsi gadje temno imajo žlebaste strupnike. Žlebič je na sprednji strani zoba, kakor je tudi izlivna odprtina na cevastih strupnikih spredaj nekoliko nad njihovo konico. Dobra stran te ureditve je v tem, da se strup laže izlije v rano, kajti- ko kača useka, potegne glavo, nazaj in tudi ujedena žival se odmika od napadalca; s tem nastane v rani pred zobom nekoliko praznega prostora, ki vanj lahko izcedi strup. V naši zvezni državi živita dve žlebbzobi strupenjači: mač-jeoka kača in gaščeričja kača. Prva je pri nas redka; dobe jo tu pa tam v Istri, Dalmaciji in Hercegovini, več jih je v Albaniji, na Grškem, Turškem in v Mali Aziji. Druga je pogostnej-ša, zlasti v Dalmaciji jih je že precej, še več mejnih pokrajinah na vzhod. Mačjeoka kača je siva, po hrbtu pa na široko posuta s temnimi lisami; po bokih ima pokončne temnosive proge. Za hrano zalezuje manjše plazilce; njen pik usmrti tako živalco poldrugi minuti, človeku pa ni nevaren. Ta kača je zelo živahna, pleza izvrstno, sika pa poredkoma. Prava mojstrica v sikanju je gaščeričja kača; cesto bi jo človek prezrl, da se sama ne izda z glasnim si'kknjem. Barve je različne, rjave do zelenkaste, po truplu pa ima 5 do 7 vrst temnih pik, ki so belo obrobljene. Hrani se z gasčericami, mišmi, ptiči, pa tudi z manjšimi kačami. Preden plen pogoltne, ga umori s strupom, ki pa ni posebno učinkovit, zato tudi človeku ta kača ni kaj nevarna. Mačjeoka in gaščeričja kača sta iz rodu gožev, ki je pri nas zastopan še z osmimi vrstami in štirimi zvrstmi. Od teh pa ni nobena strupena, če se ne oziramo na to, da je kri vseh kač strupena. Ta strup pa se v vročini razkroji, zatO' kuhano ali pečeno kačje meso ni strupeno. Mnogi narodi ga uživajo in tu- di Evropejcu tekne, če premaga stud do kač ali ne ve, da uživa kačje meso. (Dalje 'prihodnjič) MORE CONVENIENT THAN EVER BEFORE! * fmorkn Modtl CB-11 349.95 NEW 1950 CROSLEY REFRIGERATOR ' with exclusive . WORKSAVER DESIGN NEW LOW PRICES Big, new, 7-cu.-ft. models now as ] 99.95 low as • The new 1950 Shelvador is roomier—up to 23% more refrigerated space in the same size cabinet—easy to use, easy to reach, no stooping clear to the floor. All space is at the "convenience level." • And there's a new easy-to-clean "ButterSafe" with individual temperature control. Holds a full pound of butter at the consistency you want for easy spreading. • Up to 70 pounds of frozen foods fit into the giant freezer compartment, including 8 pounds of ice cubes. • There's a new rearranging shelf, a generous-size meat-holder and not just one, but two vegetable crispers. • Com* In—see if nowl *Mada only by Crotlay* T. M. Reg. U. S. Pit Off -GROSiiE¥ Better Products for Happier Living Dajte vašo staro ledenico v zameno za novo pri nas še danes. STAKICH FURNITURE CO. KVALITETNO POHIŠTVO — LAHKI POGOJI 16305 Waterloo Rd. IV 8288 James D. Stakich '11% kill asto progo. Hrani se največ scaricami, ki so mu ljubše SU, ^ miši, najnavadnejše hrane gadov. Modrasa izdaja rožiček na no. '• Te gadje vrste je pri nas ^3več. Nekoliko daljši in moč-®j8i je od navadnega gada in ^ Se, da ga je potisnil iz nižin ^'sje lege. j^^^astopniki gadjega plemena »etn 'tni žive mladiče, to se pravi, izležejo mladiči iz jajc obe-ko lezejo iz rodice. Gadi le: cevaste zobe strupnike, ki v kožni gubi in se postavijo konci, ko odpre kača usta, de J ^Sekala. Je pa mnogo kač, ki N. J. Popovic, IMA ZASTOPSTVO Chrysler - Plymouth PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI RABLJENE AVTE V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih. 8116 LORAIN AVE. 7200 NICK POPOVIC, predsednik MIŠKO KRANJEC OS ŽIVLJENJA ROMAN IN ŽIVLJENJE ^AČRTI (Nadaljevanje) Ijpizar sem bil vedno, je mis-J z zemljo nisem imel nikoli K''^vka. Ako bi bil jaz Laki ali tj„;,'^'ijak ali kdo drug bogat v liov tako mislil. Nji- ^ .0 bogastvo se sicer tu in tam skrha, toda po desetih, dvaj-letih se zopet popravi. Pri-jjj, ^Gv rod, ki ga postavi na mesto. In ali je Laki bil r*evež, ali niso imeli ved-k(j kot danes? Morda so ^ kakšen oral več, toda ^ ni rečeno, da ne bodo zo- '"^eli. In ali bi Laki in Bedr- m drugi kdaj hoteli, da bi sedeli vedno za isto mizo z menoj in drugimi takimi, pa čeprav bi mi jedli kaj boljšega kakor oni? Oni bodo slej ko prej vedno otepali zelje in repo vso zimo. Mi si bomo tu in tam kaj privoščili, toda tudi tega zelja in repe ne bi hoteli deliti z nami za našo hrano, čeprav bi bila boljša. Oni so tako .vajeni. Daleč nazaj, ko zemlja še ni tako rodila, so njihovi predniki jedli repo in zelje in koruzen kruh. Mi še tega nismo imeli. Toda zdaj, ko je zraslo, smo si privoščili ržen kruh, si privoščili vsega di^igega. In vendar—oni ne bodo nas posnemali, še dolgo ne. "Naj bo," je rekel vdano, kot bi hotel s tem končati razgovor, ki mu ni bil več prijeten; pokazal mu je prebridko resnico, na katero ni mislil. "Naj bo," je ponovil. "Morda je res tako, ne vem. A premislil bom vse. Mogoče si bom kako premislil." Vendar je to povedal tako, kot bi hotel reči: Upam, da si ne bom premislil. A za tisti dan je bilo delo končano. Ni vzdržal doma. Odpravil se je ven, na njive. Hotel si je ogledati zemljo, s katero je imel tolikšne in tako lepe načrte, pa so mu splahneli. Konec je vsega tega, je mislil. Konec, prav navaden konec. No, po Andreju ni nihče jokal, ko je odha'jal. Komaj oče je rahlo mislil na tega človeka, s katerim se je nazadnje, tik pred odhodom, o tolikih stvareh ta- • ko pogovoril, in čeprav je moral neprestano misliti na to, da je prav ta razbil vse njegove načrte. Ko sta si segla v roko, je oče naposled izrekel: "Pa kaj piši. Piši o tem, kako je po svetu . ..in kako gre s preizkušnjo v gospodarstvu." Prikimal je. In potem je šel, ko se je še poslovil od otrok. Samo žena ga je pospremila? do železnice. Vrnila se je sama. Komaj rahlo je mislila spotoma, kako bo z njim v mestu. Da se je naveličal na kmetih, je bilo vsem jasno. A tudi razmerje med njima je bilo zadnje čase hladno. Toda ona je mislila, d^ je to posledica njegovega dolgočasja. (Dalje prffiodnjič) Pri nas rade volje PRIP;iAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO Mandel Drug Co. 15702 WATERLOO RD. NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša ljubljena soproga, mama in sestra 1898 1949 FRANCES WOLF rojena Ptesničar Zatisnila je svoje mile oči po dolgi bolezni dne 14. novembra 1949. Pogreb se je vršil dne 17. novembra iz Joseph Žefetovih pogrebnih prostorov na Knoliwood pokopališče, kjer smo jo položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku. Blagopokojnica je bila rojena 6. aprila 1898 v vasi Voglarji pri Gorici. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili toliko in tako krasnih vencev cvetja in okrasili njeno krsto. Ta dokaz vaše ljubezni napram njej nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti. Zahvalo naj sprejmejo: Mrs. Rose Rijavec in družina, Mr. in Mrs. Angelo Piesničar in družina, Mr. in Mrs. Steve Parson in Marcia, Mrs. John Matjašič in družina, Mr. in Mrs. Ernegt Rijavec, Mr. in Mrs. joe Lcban, Mr. in Mrs. Louis in Augusta Hojak, Mr. in Mrs. Ludwig Sanabor in družina, Mr. in Mrs. Peter Rijavec in družina, Mr. in Mrs. Andrew Erjavec, Mr. in Mrs. Frank Kcsič in drwiina, fvlr. in Mrs. Louis Volk, Mr. in Mrs. Frank Bittancc in družina, Mr. m Mrs, Joe Prime in družina, Mr. in Mrs. Tony Prinisc, Mr. in Mrs. John Perko in družina, Mr. in Mrs. Frank Završnik, Mr. in Mrs. John Skvarca, Mr. in Mrs. Joseph Dovgan, Mr. in Mrs. John Svigci, Mr. in Mrs. Joseph Cinkole, Mr. in Mrs. Jim Kozel St., Mr. in Mrs. Jim Kozel ml., Mr. Frank Novak in družina, Mrs. Jennie Gorjup, Mr. in Mrs. Jim Slathery. Mr. in Mrs. Louis Modic, Mr. in Mrs. Egidy Dobida in družina, Mrs. Rose Gorjup, Mrs. Stefan in sin, Mr. in Mrs. Frank Prudič, Mr. in Mrs. John Mauric in mati, Mrs. Hvala an družina, Mr. in Mrs. Dermasa in družina, Mr. in Mrs. John Gosgnack, Mrs. Paulin in družina, Wilma in Elvina, Mr. in Mrs. Sen Fulton, Mr. in Mrs. Andy Omerza, Mr. in Mrs. Carl Chas., Mr. in Mrs. Frank Jelerčič, pevski zbor Jadran," Progresivne Slovenke krožek št. 1, direktorij Slov. delavskega doma, društvo 'Blejsko jezero" št. 27 S.D.Z., Fisher Body Dept. 5, Local 45, Fisher Body Division,* Murray Ohio Local 65, Murray Ohio Tool Room. Srčna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Dalje naj bo izrečena zahvala vsem, ki so sc prišli poslovit od pokojne, ko je ležala na mrtvaškemu odru', ter vsem, ki so jo sprejmili na njeni zadnji poti na pokopališče. Zahvalo naj sprejmejo članice Progresivnih Slovenk, krožek št. 1, ki so nosile krsto in za častno spremstvo ter za lep poslovilen govor. Hvala tudi članicam glavnega odbora Progresivnih Slovenk za udeležitev in govor. Prav posebno zahvalo pa izrekamo pevcem in pevkam zbora "Jadran" za krasne v srce segajoče pesmi žalostinke. Hvala Joseph 2eletu za vzorno voden pogreb. Našo zahvalo izrekamo vsem sosedom za krasno Cvetje, posebno pa Mrs. Tomle in Mrs. Gosnjack, ki sti šle okrog r»jih za prispevke. Ako se je ime katerega izpustilo, prosimo oproščenja in naj isto sprejme našo globoko zahvalo. Končana je Tvoja zemeljska pot, ljubljena soproga, mama in sestra. Prenehalo je biti Tvoje zlato srce in sedaj počivaš v hladqi zemlji večno nezdramno spanje. Mi te bomo vsi bridko pogrešali. Ljubila fi lepo slovensko pesem in mnogi Te bodo ohranili v najlepšemu spominu. Za nas pa boš ostala nepozabna do konca naših dni! Žalujoči ostali: LEO, soprog FRANK, sin MARIJA, sinaha ANGELO PLESNIČAR, brat ROSE RIJAVEC. sestra V stari domovini zapušča sestro ANASTAZIJO in dva brata JOŽETA in LEOPOLDA Cleveland, Ohio, dne 12. decembra 194 o D stran? ENAKOPRAVNOST 12. decembra 1949. Branka Jurca: MED DVEMA OGNJEMA Leka Vujisič je bil Gojkov stric. Bil je bivši jugoslovanski oficir, majhen, debel, neumnega pogleda, bahatega vedenja. Leka Vujisič je bil komandant četniške kolašinske brigade. Med paglavci kolašinske gimnazije je izbral prav Gojka za svojega osebnega kurirja. Leka Vujisič sp je izprsil na svojem stolu za široko javorovo mizo. Samozavestno je potrep-Ijal Gojka po njegovem šibkem ramenu. "Vi ste že čisto dovolj prizadeti. Draga in Dragiča že ni več! Bija sta komunista, zato sta padla! _Ti, Gojko, si pa še otrok! Tebe moram na vsak način odtrgati od komunisfov!" so se mu besede na gosto sipa-le iz ust. Gojku je bilo pred njim do skrajnosti neprijetno. Dozdevalo se mu je, da ga njegov prodirljivi pogled razgalja. "Gojko, ali hočeš biti moj kurir?" ga je vprašal vedro, z občutkom velikodušja. Gojko se je prvi trenutek prestrašil. Zgornja ustnica mu je zatrepetala. Po sencih mu je žila vedno hitreje nabijala. Samo za trenutek se je zbal, da ne , bi izdal krvavega spomina Draga in Dragiča. "Hočeš? Vzamem te za kurirja!" so bahato donese njegove besede. "Izdajalec! Izdajalec!" je po-tihoma odmevala od sten. Takrat mu je preblisnilo zavest. Globoko je zajel sapo. "Hočem." "Tako, tako", je drobil Leka. "Jaz pa sem se že bal, da boš iz zakrknjenosti, iz trdovratnosti, iz golega komunističnega ponosa odklonil." Gojku je, medtem ko mu je Leka bral levite, zdrsel pogled preko strmih streh mimo pašnikov in polj do toplega slemena, ki je na obizorju zastiralo pogled. Od takrat je bil Gojko glavni četniški kurir — hkrati pa tudi partizanski. Neprestano dan za dnevom, uro za uro je izgoreval med dvema ognjema. Kurirski posel, ki ga je opravljal vsedo-slej, le mu je zdel nenadoma od sile neznaten. Ne mogel bi reči, da je bil ves njegov dosedanji napor brez vrednosti, vendar se njegovo delo nikakor, ni dalo vzporediti s koristnimi, ki so jih partizani imeli od njega, odkar je postal Lekin kurir; Medtem ko je rekel Leki, da gre domov, da obišče svojo staro in betežno mater, in ga je Leka, preden je odšel, dobrodušno potrepljal po ramenu, jo je Gojko na sredi poti ucvrl namesto domov k partizanom, ki so hajkali po hribih. Po opravljenem poslu se je spet vračal po zajčjih stezah v medvedov • brlog. IŠČE SE OPREMLJENO SOBO v BLIŽINI WATERLOO RD. in GROVEWOOD AVE. Kdor ima za oddati, naj pokliče KE 1160 Ko je divjala peta ofenziva, se je odtrgal od Leke, od čet-niškega štaba in od četnikov. Hitel je, kolikor so ga nesle noge, skozi Plane preko Markovega brda do Preprema, do štaba poljskega bataljona, do komandanta. Komandantu je izročil veliko usnjeno torbo s čet-niškimi dokumenti in podatki. "Poglejte ga! Poglejte ga, junaka!" so vzklikali okrog njega. "Gojko iz četniškega brloga!" Ogledovali so njegovo kapo s peterokrako zvezdo. "Pa ne, da bi ti jo bili četni-ki dali!" "Kaj četniki! Sam sem si jo izrezal!" Bil je gost štaba in ljubljenec vseh partizanov. "Zdaj pa nas ne boš zapustil!" mu je rekel komandant. "Dovolj si že nosil svojo kožo naprodaj!" "Dobro!" so se mu smejale oči. "Bom pa ostal pri vas". ' Toda dolgo ni strpel. čez nekaj časa ga je ponovno zgrabila strast za poizvedovanjem. Nekega poletnega jutra, ko se je trava iskrila od jutranje rose, se je odtrgaj od partizanskega tabora in se spustil v dolino. Spal je pod milim nebom. Ponoči in podnevi je imel s seboj veliko usnjeno torbo, kjer je zbiral podatke za partizane. Ko-lašinu se je približeval oprezno in bolj od daleč. Takrat so znova, kdo ve ka-terikrat, četniki in Italijani preplavili Kolašin in Lipovo Bistrico, doline in breg. Da bi se jim umaknil, je stekel Gojko do Plašnice in skočil do kolen v vodo. Kljub temu so ga iztaknili. Skozi vse vrste četnikov, po vsej dolini je šel glas: "Gojka Vujisičevega' so dobili!" "Gojka! Jojmene!" so se križale ženske. Vujisičeva mati je stekla do Gojka. YOUR WRIST IS CURVED — Why wear a flat watch? ...... . Q|||j[^ FRANK CERNE JEWELRY CO. 6412 ST. CLAIR AVE. I Damo zelene Eagle znamke Odprto vsak večer do 9. ure Dura Variety 15603 Waterloo Rd. Pri Durm je MIKLAVŽ I/ Na sto+ine različnih daril pripravljenih za vašo družino. SE PRIPOROČAM ZA OBISK Želimo vsem odjemalcem, prijateljem in znancem , vesele božične praznike in srečno novo leto! "Pustite ga! Ne vidite, da je otrok!" "Gojka, da bi, pustili!" so se smejali četniki materi v lice. "Leka nam je naročil, da ga moramo na vsak način pripeljati njemu v roke živega!" Še celo oče je prišvedral. "Zaprite mene, če že res morate samo zapirati! Pustite otroka!" Kljub vsemu so četniki Gojku zvezali roke in ga gnali pred seboj v osovraženi Kolašin. Zasliševal ga je Leka sam. Gojko je bil trd kot kremen. "Si ti sam obvestil partizane, da pripravljamo nanje napad?" "Sem. In bi še, če bi bilo mogoče." "Torej si bil zmeraj z njimi?" "Zmeraj in tudi ostal bom z njimi do konca!" je stisnil skozi brezkrvne ustnice. "In če te ubijemo?" "Ubijte me! Vseh partizanov pa le ne boste!" Odločno, samozavestno mu je donel glas, vendar je videl, kako je Leka namršil obrvi, kako mu je potemnelo čelo, slišal ga je, kako je zaškripal z zobmi. Za tem razgovorom, ki ga je imel Gojko z Lekom, se je začelo mučenje, za katerega je Gojko z vso gotovostjo vedel, pol še otroškimi očmi je gledal v drobno zdelano postavo svoje Uncle Sam Says EARLY XMAS 1 You can already hear the jingle of Christmas bells and the merry laughter of Santa Claus. Local stores are stocked with gifts of every description. A child's wide-eyed enjoyment of Christmas morn' is priceless but equally priceless Is the assurance that in years to come Junior and Sis will enjoy financial security. The best way to provide financial security for your youngsters is through the regular purchase of United States Savings Bonds. Remember U. S. Savings Bonds pay you 4 dollars for every 3 invested, in 10 years. U. S. Treasury Det)artment matere, naravnost v njene tople, ljubeče oči. Nato se je zdrz. nil in njegove blede ustnice so se zaprle. "Ne bo dolgo, ko bom umrl!" Materi se je zdelo, kot da je v teh nekaj dneh skopnel sneg na pomlad. Čez nekoliko dni ga je iznenada videla pred zaporom. Tanek, slok, raztrgan in umazan se je nagibal nad pipo. Lovil je vodo v prgišče. Zraven so stali Italijani. Pognala se je naravnost do Gojka. Sklonila se je nadenj in objela njegov tanki, sloki vrat. Takrat so se Italijani že znašli. Udarili so jo s puškinimi kopiti v pleča, v rebra, po bokih. Ko je začutil topli materin dih na svojem licu, je Gojku zaigralo srce. Sunkoma se je okrenil, potem se je sklonil, vzel vedro, polno vode, in odšeL Pred vrati se je še enkrat ozrl. "Mati, bodi pogumna, mati!" da mora priti, ki si ga pa le ni mogel v vsej grozoti nikoli zamisliti. Mati je pritekla že takoj prvi dan v Kolašin, toda šele po sedmem dnevu se ji je posrečilo, da ga je videla, čelo je pritiskal na okno z rešetkami. Z velikimi, na VSAKOVRSTNE PREDMETE ZA DOM IN PRIMERNA BOŽIČNA DARILA dobite pri CLEVELAND VARIETY STORES 7810 St. Clair Ave. — 4740 Lorain Ave. Vsem Slovencem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Odbor društva sv. Ane štev. 4 S. D. Z. Odbor za leto 1949 je sledeči; Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St.; podpredsednica Jennie Stanonik; tajnica Jennie Suvak, 1415 E.51 St., EN 8104; blagajničarka Josephine Ora-zem - Ambrožič; zapisnikarica Angela V i r a n t; nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn; rediteljica Mary Pristov. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu. Društveni zdrav« I niki so vsi slovenski zdravniki. Delfini imajo posluh Danski ekspediciji n a ladji "Atlantidi", ki je potovala v Zapadno Afriko, se je zgadilo, da so večkrat poslušali visoke glasove, ki so jih oddajali delfini. Ob neki priložnosti se je zbralo okoli ladje približno 100 delfinov, ki so se razigrano podili naokoli po mirni vodi. Zbežali so pa V trenutku, ko so vključili napravo za oddajanje in registriranje visokih tonov. Znanstveni Frasser pa je imel 3 SOBE V NAJEM Odda se stanovanje s 3 sobami, pripravno za novoporočence ali priletno slovensko dvojico. Kopališče in fornez. Vpraša se na 1140 Norwood Rd., HE 8873 IGRAČKE! Igračke za vaše male ljubljenčke in vsakovrstne okraske za božično drevesce dobite po zelo zmernih cenah. Pridite ali pokličite LADDIE ali JOE možnost, da je sledil delfinom v majhni oddaljenosti. Opazil da jeizhajal iz njihovih nosnih odprtin niz drobnih mehurčkov v bolj ali manj redkih presledkih. Možno je, da je to v zvezi z oddajanjem glasov. PRODAM lO-inCev cirkular kombinacijsko žago in 6-inčev 'jointer' ali spehov-nik; motor ene konjske sile razne druge potrebščine, ki spadajo h kombinaciji. Vse je bilo kupljeno lotos. Cena $275. Pokličite IV 0290 po 4 uri popoldne__ ŽENSKA srednjih let, poštena in dobra delavka, želi dobiti delo kot sna-ženje na domu, itd. za vsaki da" samo par dni v tednu. Naslov se naj pusti v uradu tega lista. Sedaj je čas, da si dasle nanovo cemenliraii klet, al' pa samo popravit. Pokličite A. MALNAR , 1001 E. 74 St. — EN 43" WIDGOY'S PHOTO STU0O 485 East 152nd St., IV 6939 Se priporočamo za idelavo , čnih, družinskih in vseh drugih s" po zmernih cenah. ODPRTO OB NEDEL.^AH^ UT 1-0926 ST. GLAIR HARDWARE 7014 St. Clair Ave. ŽELIMO DOBITI HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI. ČE IMATE NAPRODAJ. DokliCite IV 7646 REALTOR DELO DOBI IZURJEN MESAR. STALNO DELO. Zglasiti se je na 17701 Grovewood Ave., KE 2885 Naj Miklavž prinese očetu STOL Ml IMAMO MNOGO IDEALNIH DARIL ZA OTROKE. MIZICE IN STOLE, CUCALNIKE, DOLIKE fN VOZIČKE SKRINJA IZ CEDROVINE za hčerko VI SI LAHKO NABAVITE PRIROČEN PRIPOMOČEK— TOASTER, MIXER. ROASTER, WAFFLE MAKER. GRILL Naj Miklavž prinese materi LEDENICO 49 .50 229 Sigurni ste lahko, da dobite vedno dobro kakovost in pravo ceno, če imate navado kupovati v naši trgovini. Naše najboljše oglaševanje je dolga lista zadovoljnih odjemalcev. Naj Miklavž prinese vam fin MODROC TA BOŽIČ DAJTE NEKAJ ZA DOM Naj Miklavž prinese , vam novo PREPROGO Vsako leto, po+em, ko vidimo koliko neuporabnih daril se daje, se odločimo, da bomo prihodnje le+o kupili praktična darila. Naša trgovina na 15301 Waterloo Rd. je posebno opremljena z primernimi predmeti po privlačnih cenah, ki vam omogočajo nabaviti jih. Vi si lahko kupite karkoli za dom. Vam nudimo lahke pogoje za odplačevanje in plačate prihodnje leto. A. GRDINA & SONS 9x12 87 15301 WATERLOO RD. TRGOVINA JE ODPRTA VSAKI VEČER DO BOŽIČA KEnmore 1235