Št. £88r
Trsti v petek |7. oktobra 1913.
Tečaj XXXVIII
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične šter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergn itd. Zastarele šter. po 5 nvč. (10 stot.) OQLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožtjivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
nV edinosti je moč!*
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
Mftroonina na nedeljsko izdanje „EDINOSTI • stane > ■> oelo leto Kron 5'30, s« pol leta Kron 2 SO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi ss as vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica GiorflioGalatti 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnltnl račun štev. 841-652. TELEFON St 11-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Češko-nemška spravna pogajanja.
Nemci se 2e kesajo svojega nastopa proti knezu Thunu.
DUNAJ 16. (Izv) Včerajšnji afront nemških nacijonalcev, ki so bili pokl'cani h grefu Stiirgkhu ca konferenco, proti češkemu cesarskemu namestniku knezu Thunu, Nemce danes že greva. Viada se Je namreč popol noraa solidarizirala z namestnikom knezom Thunom in dala opetovano konstatirati, da smatra njegovo navzočnost pri pogajanjih za neobhodno potrebno, ker spada vsa stvar v njegov delokrog.
Češki veleposestniki obeh narodnih krosov, ki so koLferirali danes z grofom S iirgkhom, so Izjavili, da tudi oni uvide vajo potrebo sodelovanja kneza Thuna, ki da je nepristranski in izkušeni poznavalec celega spravnega materijala.
Nemci so spoznali, da se Je zasukala vsa stvar na site o neugodno stran in da grozi za slučaj, če bi oni vstrajali pri svojem včeraj Injem stališču, situacija, ki bi do-vedla končno, kakor se zatrjuje v političnih krogih, do demi3i;e Sliirgkhovega kabineta, k! pa ne bi bila sprejeta, tako da bi ostal ves prejšnji kabinet, izstopiti pa bi moral iz njega zaupnik nemških strank, Justičnl mi nister dr. Hochenburger. Nemci bi torej dosegli ravno nasprotno od tega, kar so nameravali. Zato poudarjajo danes iz Prage, da Je bil včerajšnji dogedek na Dunaju le neljubi incident in da vlada še danes na obeh straneh popolno razpoloženje za nadaljevanje spravne akcije.
V vladnih krogih se zatrjuje, da bo vlada nadaljevala s svojfmi konferencami s češkimi in nemš-Jrri delegati, ne oziraje se na včerajšnje dogodke. Vendar pa se tudi danes poudarja, da je silno malo upanja na ugoden rezuHat spravnih pogajanj in slejko-prej predvladuje prepričanje, da bo treba glavne točke spravnega materijala končno vendarle oklroirati.
DUNAJ 16. (Kor.) Danes so se zglasili pri gref j S ur&khu zastopniki obeh skupin i ešfcega veleposestva in sicer dr. Baehren-reiiher, grof Ciam Mart nic, dr. pl. Mettal in grof Nostic-Rieneck. Konference sta se udeležila tudi notranji minister baron Heinold in češki cesarski namestnik knez Thua. Za stopnika obeh skupin sia izjavila, da se ve leposestvo udeleži spravnih pogajanj. Pri tej priliki sta zastopnika češkega in nemškega veleposestva iz aviSa, da je sodelovanje kneza Thuna pri poga.anjih neobhodno potrebno.
Štajerski deželni zbor.
Nočna seja.
GRADEC 16. (Ker.) Dr. S c h a c h e r 1 je govoril včeraj od 9 zvečer do 1 zjutraj, za njim pa H o r v at e k do 3 15 zji;iraj. Nato je govoril dos?. K o 11 e g e r do 4, posl. Resel do 6-15 zjutraj. Posl. Resel Je dvakrat predlagal, naj se seja prekine, kar pa je večina odklonila.
Po govorih poslancev Hofmanna, Hagenhoferja In R i e g 1 e r J a se Je pričelo ob 6*30 zjutraj glasovanje. Predloga glede zvišanja davka na pivo od 2 K na 4 K Je biia sprejeta s 50 glasovi proti 13. Za so glasovali veleposestniki, krščanski
PODLISTEK.
Norec vojvodinje
Florentinska novela Ernsta Remina.
Raffaelio Je odklanjal zvestega z nemarno kretnjo roke in Piere je odstopil.
Čudno, skoro strahotno brlenje Je padlo preko trga skozi temo od svetle orjaške cerkvene stavbe, ko je ravnokar stopila v portal pred n|imi idoča gospodarica, dečim so se sluge ustaviii na pragu Mladenič Je obstal sredi ceste in čakal. Sedaj Je cul, kako sta se hlapca naslonila ob stebre na obeh straneh vhoda In sta, dihajoč globoko in pravilno, naljevala svoj Jutranji sen. Sel je tihih korakov med spečima in je odori notranja vrata, obita s suknom. Odmaknil je tapet zastora in stai v hiši božji.
Pri vhodu, nad cerkvenim darovalcikom, je gorela ojstro osamljena baklja — sicer je bilo daljno prostorje v neprodirni temi, ta-jinstveno in svečano, podobno temi v najsvetejšem šatoru. Le v globini zadej je plaval kakor somračen oblak svetleji dih, kakor da pada svit bežamtvenosti v tmino. Bil je medel svit luči, ki Je prihajal iz desne strani osrednje cerkve. Tja Je sfremel Rfcffaellc, tipajoč z nogo po tiaku. Tam fe bil eden stranskih oltarjev razsvetljen cd nekoliko
socialisti in nemški nacijonafci, proti pa socijalni demokrati, Slovenci in centrum.
Nato se Je pričelo posvetovanje o dovolitvi dragin|ske doklade učiteljem. V imenu Slovencev je izjavil dr. K o r o i e c, da bodo Slovenci glasovali za predlogo, ki |e biia tudi sprejeta.
Ob 7 30 zjutraj fe bila seja, ki |e trajala od 10 30 dopoldne, zaključena. Prihodnja seja danes ob 6 zvečer.
GRADEC 16. (Kor.) Na današnji seji deželnega zbora Je dr. Schacherl zopet pro testiral radi kršenja poslovnika na včera|šn|i seji cd strani deželnega glavarja. Deželni glavar gref Attems Je odgovoril, da se vsled ostrega držanja po poslovniku ni godila nobeni stranki krivica.
Po rešitvi dnevnega reda se Je razvila daljša debata o predlogi glede pooblastitve deželnega odbora, da najame 10mili|onsko posojilo za konvertiranje vissčih deželnih dolgov.
Posl. Resel (soc ) in dr. K u k o v e c (slov. lib.) sta grajala, da ni deželni odbor predložil nobenega računa o delovanju cd leta 1910, ko Je bil deželni zbor delone-zmožen.
Prihodnja seja jutri.
Zborovanje zaupnikov Hrvatske stranke v Zadru.
ZADER 16. (Izv.) Hrvatska stranka, bivša narodna stranka, |e Imela danes pod predsedstvom poslanca Blankinija, zborovanje s/o|ih zaupnikov, na katerem se je razpravljalo o političnem položaju ▼ deželi. Obširna debata se Je razvila o vprašanju volilne reforme za deželni 2 bor, katero so so označevali vsi govorniki za nujno potrebno.
Glede volilne reforme obstojata dva predloga: predlog posl. dr. Smodlafce, izdelan po nalogu medstrankarskega odbora in drugi samostojni predlog stranke prava. Zborovanje zaupnikov Hrvatske stranke Je sklenilo prepustiti medstranskemu odboru, da izdela potrebne konkretne predloge.
Sprejeta Je bila ostra resolucija proti neustavnemu stan|u in policijskemu režimu v Dalmaciji In proti neskllcanju dalmatinskega sabora. Po referatu o gospodarskih razmerah v deželi Je biia sprejeta resolucija proti Šikanam ogrskih oblasti na Reki proti u vetu dalmatinskih vin in proti nezakonitemu nastavljanju inozemskih oficirjev v avstrijski mornarici. Konečno se Je soglasno poudarilo, da Je sedanja akcija vlade za gospodarsko povzdigo Dalmacije povsem nezadostna.
Hrvatsko vpraSanje. Nova pogajanja.
BUDIMPEŠTA 16. (Izv.) Grof Tisza je povabil hrvaške politike raznih strank na nova pogajanja. Danes je konferiral z bivšim banom dr. Tomašfćem. Povabljeni so dalif baron Erdody, člana srbsko-hrv&ške koai. ..e dr. Nikolić Podrinjski in dr. Badaj, os ješki podžupan dr. Pinterović, član t. z v. osješke skupine in sekcijski Šef dr. Iso Ktšifavi, zagrizen Madžaron fn frankovec.
Mornariško okrajno poveljstvo v Šibeniku.
DUNAJ 16 (Izv.) Ceiar je dovolil, da se ustanovi v Šibeniku posebno mornariško okrajno poveljstvo, v katerega kompetenco spadata vsa južna in srednja Dalmacija. Mor
sveč. Ia pred tem stranskim oltarjem Je klečala v klečalniku v črno ovita postava.
Oko se mu je poojstrilo. Z vedeže-valno jasnotjo fe videl, kako |ej roki bolestno trdno objemati rebe pulta, |e videl, kako Jej čelo zopet in zopet rahlo udarja ob rob, in kako se nje telo v krčevitih stres-ljajih pritiska ob les in se zopet z.ija vznak. Alf, ne J je še tako napenjal svoje uho, vendar ni čul njenega ihtenja, tihega plakanja; čul Je le enkrat globok, mučen vzdih. Ali v tem glasu je bil cel svet duševne boli, brezsolzne bede, da mu Je trgalo srce in da je za hip popolnoma po zabijal na svojo lastno bol.
Dolgo je stal tako in strmel v strahu v klečečo. Cerkev Je bila skoro prazna; le malo temnih postav je klečalo tu pa tam, in le en sivolas duhovnik je bil tiho zaposlen pred oltarjem.
Sedaj se Je C'arissa dvignila, se počasi prekrižala, uklonila koleno pred najsve-tejlm ter odila.
Ko je stopila iz luči sveč na oltarju v temo, stala je pred njo temna, visoka možka postava.
„Torej naj izpraznim kelih do dna," Je govorila tiho. »Govori torej, senca, ki mi stopaš aa pot, kaj zahtevaš od mene?"
Raffaelio je odgovoril tresočim glasom: »Madonna, vaš plemeniti oče me je vprašal včeraj s jutra j, kaj mislim, da manjka sedaj
nariško okrajno poveljstvo v Šibeniku bo imelo vojaški, tehnični In računski oddelek Dosedaj fe spadala Dalmacija pod pulske mornariško poveljstvo. Škandali transatlsntiške družbe Cana dlan Pacifc.
DUNAJ 16. (Kor) .Neues Wiener Tag-blatt" poroča, da |e bil danes aretiran ravnatelj družbe Canadian Pacific, Aitmann, ker |e osumljen, da Je napeljeval vojaške obve zance k izse ljenju.
DUNAJ 16. (Kor.) Po poročilih „Neue Freie Presse* sta bila razven ravnatelja Alt manna aretirana ie dva uslužbenca družbe In neki privatnik in sicer iz istih vzrokov kakor Altmano.
Francoski ministrski svet.
PARIZ 16. (Kor.) Ministrski svet Je na svoji današnji seji sklenil sklicati zbornico za 4. novembra k zasedanju. Zunanji mini ster Pichon Je rtferiral o zunanjem poli žaju in posebno o uspehih potovanja predsednika Poincare|a v Španijo. Vojni minister Je naznanil, da bo poveljnik 16. zbora, general Faurie radi nekega pisma nanj odstavljen in pride radi kršenja discipline pred preiskovalno komisijo. Izvršila se je tudi cela vrsta sprememb v višjih cficirskih krogih.
Delcasse postane francoski vojni minister.
PETROGRAD 16. (Izv.) „Novoje Vrem-ja" prinaša vest, da bo francoski veleposlanik na ruskem dvoru, Delcasse, imenovan za francoskega vojnega ministra.
Llpske slavnosti.
LIPSKO 16. (Kor.) Danes se Je vriil slavnostni prevoz pozemskih ostankov v bitki pri Lipskem padlih rutkih vojakov. Slavnosti je prisostvoval kot zastopnik ruskega carja veliki knez Ciiil Vladimirovič s spremstvom, potem ruske deputacl|e in načelniki saških civilnih in vojaških oblasti. Stavnost se |e pričeta z mašo-zadušnico, nakar so prenesli krste z ostanski padlih ruskih vejakov v slavnostnem sprevodu v novo sezidano rusko spominsko cerkev. Krste so dvignili z lafet ruski cficirjl ia lih odnesli h. grobnici. Nato se Je vršila žalna daritev,'nakar so spustili krste v grobnico. Med daritvijo so pehotni in topničarski oddelki izstrelili tri strele. Veliki knez Je položil na krste carjev in svoj venec.
Katastrofa v Cardiffu.
LONDON 16. (Kor.) Reševalna dela so morati danes ob dveh ponoči ustaviti. Jako malo upanja Je, da bi od onih nesrečnih rudarjev, ki se Še nahajajo v rovih in katerih število znaša 372—382, bilo mogoče še koga rešiti
Splavljenje nove angleške vojne ladje.
LONDON 16. (Kor.) Danes se Je vršilo v Portsmouthu splavljenje oklopnfce „Queen Elisabeth", ki Je prva angleška ladja z izključno oljnato kurjavo. Oklopnica ima osem 15 cm in šestnajst 6 cm topov.
Reorganizacija rumunske armade.
BUKAREŠT 16. (Kor.) Kakor poroča „Epoca", bo generalni štab v kratkem predložil vojnemu ministru načit za reorganizacijo konjenice in topničarstva. Reforma se bo nanašala predvsem na izkušnje tekom pohoda na Bolgarsko.
moji zaročenki ? Odgovoril sem: »Neža Lukrecije !H Blagoslovil me Je in rekel: .Pojdi, ponesi svoji zaročenki, česar |e| manjka, in sporoči je| moj zadnji pozdrav." Šel sem — prinašam vam pozdrav — onega druzega pa ne, ker Lukrecija se Je poročila s Sefcstom Tarkvinom I"
„Drzen je vaš govor, plemniti Peruzzi i" je odgovorila, »da mojega mož pred menoj sramotite s Sekstom Tarkvinom. Ne pozabljajte, da stojim previsoko, da bi se dona-šale k meni govorice in temne besede o grdih stvsreh, ki Jih Je storil kdor koli.*
„Ciarlssa 1 AH ljubite vojvodo ? AU vas mami njegov sijaj?" Ciarissa je molčala. Rćffaello je ponovil vprašanje. »Nikdo in nikdo," je začela sedaj, »nima nad meno| tolike pravice, da bi mogel zahtevati odgovora, koga ljubim, koga sovražim. Kajti včeraj ob dveh popolncči ni bilo nikogar, ki bi me bil ščitil, ki bi mi bil pomagal. Ko je prišlo nad-me eno grozno, kje Je bil ubogi starec, ki mi sedaj ponuja nož, kje |e bil mladenič, kateremu Je
nekdaj---*
Hkratu je odrezala besedo. »Morda je čifal mehke verze, a Jaz, ženska, ki so |o gonjači postavili v gorski prepad, sem bila prisiljena, da poizskusim svoje lastne mišice I In rešila sem se sama, sama sem se ščitila, ker sem morala. Da, od udarca moje roke je bilo odvisno nekaj
Albanske homatije.
Manifest nove vlade v Draču.
DUNAJ 16 (Izv.) V Draču Je že sestavljena nova vlada pod vodstvom Eisid paše. Manifest nove vlade pravi, da je pro-vizorična valonska vlada nastavila za stražnike In orožnike same kazojence in poie-ouhe. Vsled notorične nesposobnosti valon-ske vlade, ki ne mere napraviti v deželi miru, so ve'jaki srednje Albanije sklenili, da ustanove v Draču posebno upravo, katere upravno okrožje obsega vso Albanijo razven južnega dela.
Srbska cirkularna nota na velevlasti.
DUNAJ 16. (izv ) Srbska vlada je razposlala svojim zastopnikom pri evropskih ve'ekabinetlh sledečo clrkulirno deptšo: »Ker je srbsko vo|aštvo IzČistilo srbsko ozemlje od sovražnih albanskih tolp In zi-vzelo potrebne strategične poz'cije v obrambo pred nadaljnimi novimi napadi Albancev, te srbska viada ukazala svolim četam, da naj se ustavijo in ne prodirajo dalje. Srbsko vojaštvo ostane ca zasedenih točkah ta'to doigo, da dobi Srbija garancije za trajen m'r In dtfinifivno rešitev obmejnega vprašanja."
V Albaniji vi?da popolna anarhija, in še do danes ne eksiitra nobena avtoritativna viada, ki bi zamogla preprečiti eventualne nadaljne napade Albarcev. Srb ko vojaštvo je dobilo ukaz, da naj se za slučaj novih albanskih napadov, omeji na defenzivo.
Grške-turški spor,
DUNAJ 16. (Izv) Na Dunaju in v Berlinu se označuje grško-turški spor zopet kot Jako kritičen. A iz balkanskih krogov se nam zatrjuje, da ni nobenega povoda za pesimizem, ker se nova pogajanja med obema državama razvi|ajo ugodno.
Kdor seje veter, žanje vihar I
Glavni virok, da Je politika naših Italijanov tako ozkosrčna, neliber&lna, ^tolerantna, tako nemoderna in nesodobna, je znan: je v dejstvu, da ti naši doželani zro vedno le v minolost, radi česar nimajo ni-kakega smisla za vse ono, kar se godi okolo njih v sedanjosti, in nikakega pogL da v bodočnost.
Vse svoje zahteve, vse svo|e pretenzije in postulate opirajo na zgodovino italijanska, posebno pa na zgodovinsko dejstvo, da je nekdanja mogočna beneška republika zavladala na tej vzhodni obali morja Jadranskega. Iz tega dejstva izvajajo svojo lastninsko pravico do teh krajev, ne meneč se za drugo dejstvo, da je bilo naseljenje tu od nekdaj slovansko, kakor Je to še danes. Beneška republika Je pač mogla s silo in nasl'jem dati tem krajem nekaj spomenikov, ki opozarjajo na nje nekdanjo viadovlno v teh krajih, ni pa mogla odpraviti od lu našega rodu — tega Frastarega» avtohtonega prebivalstva.
Da pa iz začasnega zavlsdanja k; ke države ali kakega naroda v tujih kraj'h ne nastala temu narodu še nikaka lastcinska pravica do teh krajev, o tem govori ravno zgodovina. Tudi Francozje so bili zavl dali začasno v teh naših pokrajinah — in ta še veliko pozneje, vsled čerar bi bila njih >va lastninska pravica do teh zemlja še aktu-
trenotkov, ali naj bo Florenci ohranjen nje gospod in vojvoda, ali naj postane zi pet svobodna ! — ali tedaj sem čula, kako noll hrupi tisto vojaštvo, o katerem sem veri- a, da ima v svojih rokah glave mojega očeta in mojih bratov, in izsilita tudi prisege, ki se je izpolnila včeraj opcldne ob vafci -i-setnosti 1 — Sedaj pojte I Nekdaj ste imeli pol pravice do tega, da ste bili obveičt 1 o peteh mojega življenja; sedaj veste vse do trenotka, ko sem začela postajati svobcdia, ker sem bila sama, nikomur dolžna h?: ž-nosti ali ljubezni, ko sem postala s oja lastna last; kajti, kakor v splošni voji. v praštanju, Je postala moja lastna mož varovalka moje usode."
» Obmolknila je in mlsdenič je stal fred njo pretresen.
„Ciarissa! Uboga, sladka, ljuba C'arissa !" Je Jadikoval.
„N sem vas obtoževala, Raffaelio," je odgovorila trpko, Je izjavila sera vam, kako Je prišlo, da se vam Je vaša zaročenke, izneverila."
„Da, čujem — čujem, da ste |akl. In vi boste Živeti. Vaš plemeniti ponos in Vrla visoka srčnoit nam bosta dajala življtnle. Vi ne potrebujete nikogar. Da, morda bo moč vaše duše znala vašega soproga t ko izpreobrniti, da si na njegovi strani iz zmešn|ave in grozovitostl ustvarite zadovoljstvo in srečo —"
(Dalje.)
.EDINOST'4 it. 288.
alnejša. svežeja. Čujete pa li dandanes kakega Francoza, da bi radi tega n. pr. Dalmacijo reklamiral za Francijo?!
Kolikim kolonijam je gospodovala nekdaj Spanjska?I A danes? Kako se |e skrčila nje nekdanja kolonijalna posest 1 Gotovo pa ne pride nikdar več nobeni Sivi duši na Španskem na misel, da bi zahtevala zopet (iste nekdaj španske kolonije.
AH to ie mimogrede. Naši Italijani so kakor politiki tako nemoderni in nesodobni, ker menijo, da morejo prezirati, kar se v sedanjosti vrši okolo njih, ker nočejo videti delovanja modernih idej tudi med avtohtonim slovanskim naseljenjem v tistih pokra-|inah, ki so jim bili zavladali v davnih časih.
Pred vsemi pa prezirajo najsllnejšo moderno idejo — nacijonalno. Sami označa|o sicer svoje ujedinjenje kakor mogočno nacijonalno epopejo, obenem pa so — kako bi rekli ? — moderno tako zaostali, da ne morejo umeti, da je ta nacljonalna ideja prešinila in užgala tudi duše, srca in glave drugih narodov, in tudi njihovih sodeželanov slovanske narodnosti. Italijanski jezik se fe mogel nekdaj povspeti do gospodovalne pozicije in Benečani so mogli dati svoji upravi izključno italijanski značaj edino zato, ker so bili teda| drugi časi, ko ie narodna zavest spala, ko domačega prebivalstva ni ogreval žar nacijonalne ideje — in ker zato ni bilo odpora proti poitalijančevanju.
Ti časi so minoli in se ne povrnejo več. Italijanska tradicija izginja kakor sneg pod žarki pomladanskega solnca. Domače prebivalstvo je prišls k živi narodni zavesti, k spoznavanju svojega prava — in pred vstm do spoznanja svoje lastninske pravice do teh tal. Danes se Jugoslovani na vzhodni obali Adrije zavedajo, da smejo in da hočejo biti gospodarji na tej obali!
Italijani pa menijo še vedno, d3 jim ni treba računati s tem dejstvom, kakor si maše oči tudi pred nadaljnjim dejstvom, da ]e to naše prebivalstvo kulturno silno napredovalo. Italijani pa so tako zariti v svojo srednjeveško oligarhično domišljijo, da mislijo, da bodo mogli tudi s kulturno napredujočim in narodno osveščenim narodom tako pometati kakor so mogli nekdaj z nacijonalno mrtvim in kulturno popolnoma za-ntmarjenlm ljudstvom.
Italijani nočejo videti našega nacionalnega ožlvljenja, našega kulturnega napredovanja in gospodarskega dviganja; zato je vsa nllhova politika napram ]ugoslovanom tako nesodobna in nemoderna : nepravična, nasilna, neliberaina, netolerantna — z eno beseda: nedemokratična.
Prav nič si niso razširili horiionta. Le v tej njihovi zaostalosti za modernim časom in njegovimi zahtevami je možno najti pojasnila za nekulturni čin, ki so ga zagrešili ravnokar v Trstu, ne da bi bili niti cd daleč mislili na posledice, na efekte, ki jih aure ta njih č n izzvati v Jugoslovanskem svetu, na posledice za njihovo lastno pozicijo. Nič niso pomislili, da oživljena naci-jonalna zavest ustvarja tudi čut skupnosti in solidarnosti med s o -ptemenjaki, da narodno oživljeno ljudstvo ima tudi drugod src, ki čutijo žnjim Viako veselje in vsako bol.
Če Italijani tudi sedaj še ne umejo odmevov po vsem jugoslovanskem časoplsjn na njihov nizki in nekulturni čin, potem so — izgubljeni. Naj Ie izzivajo represalije ! Bodo že videli, ka( bo to pomenjalo za njihov element v Dalmaciji in v nedaljni bodočnosti tudi v Istri — kaj bo pomenjato to za njihovo politično pozicijo! Hrvatski listi so jim že povedali, da moramo mi Jugoslovani v odgovor na tako divjaštvo vreči od sebe vse obzire tudi v našem p o litičnem razmerju do Italijanov!
V svoji slepoti žive v veri, da so oni sami tu, predestlniranl za izključno gospodstvo, ne mislijo, da onkraj lastnega plota žive tudi ljudje — živi ljudje s svojo glavo, s svojo dušo in svojim srcem. Ne razumejo časov in njihovih znamenj, ker so nesodobni in nemoderni politiki. Ne umejo, časov, ko |e vsaka krivic?, in vsako nasilje proti nam le udarec s kladivom, ki kuje Čut naše skupnosti, naše solidarnosti, ki bo žn|imi prej alisle| poravna vala račune z vsostrogost|o.
Kdor se;e veter — žanje viharje!
Domače vesti.
Tajna seja mestnega sveta. Prav v zadnjem hipu so se spomnili gospodje na magistratu, da morda ne utegne obveljati nj hova pritožba na ministrstvo radi namest-ništvenlh odlokov proti renjikolom, In zato
ie juridična komisija odločila, da se vloži ie utok proti tem odredbam tudi na upravno sodišče. V to svrho so sklicali za snoči tajno sejo mestnega sveta, v kateri je re-fenral dr. Pincherle imenom furldične komisije in predlagal priziv na upravno sodišče radi kršenja občinske avtonomije.
K besedi se je oglasil svet. dr. W i I f a n, ki Je zahteval pojasnila, zakaj se tako važno vprašan|e obravnava v tajni seji in predlagal, naj se preloži na prihodnjo lavno sejo.
Predsedu|oči podžupan dr. Brocchi Je skušal opravičiti svoje postopanje s tem, da v to svrho ni bilo časa sklicati javne seje, ker že te dni poteče zakoniti rok 60
dni za prizi7. Svet. dr. CsmiHo Ara je še pristavil, da se da opravičili tajno razpravljanje o tem predmetu s § 112. obč. reda in z okolnostjo, da ne kaže javno razpravljati o argumentih, s katerimi namerava braniti občinska uprava prikraišanje po občinski avtonomiji zajamčenih pravic.
Predlog dr. Wilfana za Javno razpravljanje o tem važnem vprašanju je bil seveda z glasovi laŠkoliberalne in socijalistične večine zavrnjen in brez debate je ista večina sprejela predlog dr, Pincherla.
Ostale točke dnevnega reda so obsegale le personalne zadeve in h koncu je bil po daljši debati imenovan dr. Jellersitz namestnikom protofizika.
„Piccolo" se Je izkriCai. Po tolikem kriku in viku, ki je nastal po italijanskem časopisju zaradi znanih tržaških namestni-štvenih odlokov, je nastopila sedaj doba popolne reakcije. Preveč so se zagnali In sedaj Je vse opešalo. Zaleteli so se v hrib, ae upoštevajoč one, da se počasi pride daleč, in sedaj ne morelo dalje, ker |im je zmanjkalo sape, pač pa počasi lezejo nazaj navzdol. Časopisje v »kraljestvu" nima sedaj časa, da bi se bavilo z „decreti luogotenen-zlall", kajti dižavnozborske volitve s svojimi „rivolveratami, sassatami in bastonatami" mu da|o preveč opravka, da bi se menilo ca velikanske krivice, ki so se baje zgodile „ali' italianitd di Trieste* in v Trstu bivajo-čim renjikolom. Nemško židovsko časopis|e je tudi popolnoma pozabilo svo|ih varovancev — najbrž na odločen migljaj odzgoraj in „Piccolo* je ostal lepo sam. Zato mu je tudi zmanjkalo sape; izkrlčal se |e is sedaj molči že lep čas. Krika in vika je bilo le dotle}, dokler mu je zunan)e časopisje dajalo gradiva; sedaj pa, ko se tudi v Italiji ne briga nihče za razne Barzinlje, Gayde in druge take možake, pa naj bi pisali še take izmišljene gorostasnosti v Trstu, sedaj je obmolknil tudi „Piccolo".
Ali da! Našel je vendar še „Piccolo" listič, ki je pisal nekaj o tržaških namestni-Stvenih odlokih. In šel je daleč pon): tjagor aa severno Češko, v Dečin, kjer izhaja vsemu svetu nepoznani listič „Nordbdhmi sebes Tagblatt", ki je dan po izidu tržaških namestništvenih odlokov priobčil članek, ki ie Je bavil s temi odloki. Kako je prišel „Piccolo« do tega lističa sedaj, po preteku dveh mesecev, ka| so mu poslali v njem zavito iz Dečina, ne bomo preiskavali; eno pa je gotovo, da mu je bil tudi ta neznanec dobro došel, da le mogel zopet enkrat pogreti namestništvene odloke.
Napisal |e „Piccolo" dolg članek o članku, ki ga |e „NordbShmisches Tagblatf posnel po nekem drugem članku, ki so ga posneli nekateri nemški listi po nekem nemškem politiku. „Piccolo" sam imenuje ta Članek — roman, in vendar mu |e posvetil toliko prostora in se pobavil žnjim tako resno, kakor bi bil izšel šele včera| v kakem najuglednejšem svetovnem listu. Ii zakaj? Ker je bil napis članku: „Trst mora postati slovanski", in menda, ker \e v članku tako lep nasvet, kako naj se obvaruje Trst slovanske nevarnosti.
Na Primorskem Je 50 000 renjikolov in 10 000 Nemcev iz „raiha*. Treba ni prav nič drugega, nego da vseh teh 50 000 renjl-koiov in 10000 Nemcev dobi avstrijsko d žavijanstvo, in italijanstvo Trsta je rešeno slovanske nevarnosti. Seveda pa morajo Italijani opustiti svojo sedanjo iredentistično politiko in Jo nadomestiti s .praktično nacijonalno politiko". Z ozirom na to velevažno izpremembo pa so namestnlštveni odloki zelo neumestni, ker odganjajo renjikole In s tem tudi škodu]e|o interesom Nemcev, katerim je na okrepitvi italijanstva proti slovanstvu, ter tako po Bismarckovem izreku zadevajo ob ost nemškega meča.
„Piccolu" je prav všeč, da je ta svetovni list izpregovoril o slovanski nevarnosti, a zdi se mu pa kakor roman trditev, da vzdrževanje italijanst.a v Primorju pomenja podpiranje nemških interesov. Kakor je torej videti, se „Piccolo" ni le izkrlčal, temveč tudi popolnoma izgubil vso razsodnost. Će ml pripovedujemo, da boj italijanstva proti slovanstvu v našem Primorju ie pripravlja pot nemštvu do Adrije, nas zasmehuje. Tu pa so mu povedali Nemci tam odzgoraj prav isto, pa pravi, da je to — roman. Kd«.r na tak način sam skače v pogubo, mu pač res ni več pomagati, tudi če odpravijo vse namestništvene cdloke z namestnikom vred 1
„Narodna obramba" in razredni boj. Pod tem naslovom priobčuje urednik „Lavoratora*, Lanza, v zadnji številki tega tista dolg članek kot odgovr na pismo zna-aega italijanskega časnikarja Barzinija, ki Je sicer odgovoril na „Lavoratori|eve" pripombe k svojim „tržaškim" člankom, a se nikakor ni hotel spuščati v podrobnosti glede na popravke, ki lih |e smatral za potrebne „Lavoratore". Res je, da se s svojega narodnostnega stališča v marsičem ne moremo strinjati s stališčem, ki ga zavzema socijalni demokrat Lanza, z druge strani pa prav radi priznavamo, da Je povedal Lanza marsikatero bridko resnico in da bi želeli, da bi to resnico pojmll tisti Barzini, ki se (e dal v Trstu tako neusmiljeno nalagati po svojih kamoraških informatorjih, in da bi to resnico tudi javno tako priznal, kakor je favno razglašal neresnico. Priporočamo mu posebno sledeči odstavek:
.Italijanski liberalizem odreka slovanskim otrokom, k|er le more, ljudske šole v njihovem materinem Jeziku. Razume se, v imenu „narodne obrambe". Delajo se, kakor bi mislili, da so tržaški Italijani v nevarnosti, da se raznarode, da lih pogoltnejo, da se pošlovanijo in da bi dvaisetstoletna civilizacija ne imela več življenjske moči, ko bi se mestni slovanski otroci učili tudi svojega materinega Jezika (obenem z italijanskim v občinskih šolah, la kriči se o izdajstvu, ali malo manje, če Italijanski socialisti na željo svojih slovanskih sodrugov, zahtevalo, naj država prevzame, ker jih noče občina, one slovenske ljudske iole, ki v Trstu — v z I i c temu obsto|e, samo da so v rokah narodne slovenske družbe, z nunami kot učiteljicami (kar |e pač bilo, a ni več — prip. ured.), v strahovito prenapolnenlh prostorih, brez zadostnega zraka in svetlobe.... Narodno izdajstvo 1
Potem se pa kriči, zakaj slovenski na-cijonalcl vzgajajo otroke v sovraštvu proti Italijanom. Priznava se pa tudi jokavo, da institucija italijanskih šol „Lege Nacionale" za slovanske otroke v Istri ni d one sla v narodnem ozlru sadov, ki so se pričakovali, to le, da sele poizkus razna rodi t ve otrok ponesrečil. Tudi slovensko prebivalstvo sedaj čuti in poudarja pravico, da se ohrani v narodnem oziru...."
Za enkrat bodi dovolj. Zdi se nam pa, da bi Že to zadostovalo, da bi postal gospod Barzini iz Savla Pavel, — posebno, ker mu J g gospod Lanza v istem članku tudi povedal, da se v Trstu nahaja nič manj nego 60 000 Slovencev, — če je v njem res toliko poŠ:enosti in nepristranosti, kakor mu jo pripisuje|o, in ko o poštenosti In nepristranosti italijanskega socijalnega demokrata Linze vendar gotovo vsaj v tem pogledu ne bo hotel dvomiti. Verjamemo pa prav težko, da bi se zgodilo po naših besedah.
Kdor prav razlikuje, prav tolmači. Sedaj pa sedaj moramo Čuti oporekanje, zakaj da naznanjamo predstave v italijanskih gledališčih, ko smo vendar z Italijani v najhujš h političnih in narodih bojih?! To da ni dosledno in morda tudi ne narodno. Na taka očitanja odgovarjamo, da treba prav razlikovati, Če hočemo prav tolmačiti. Da, mi smo v boju z Italijani, v najhu;šem boju, in smo ml odločno za to, da iz»o!u|imo ta boj z vso ostrostjo. Toda, ne pozabljajmo, da smo v boju le proti narodnim sovražnikom italijanske narodnosti ne pa proti italijanski umetnosti, in ta Je velika. Ce ne bi bila, ne bi se pred n]o klanjal ves civillzovani svet. In če bi se Jej ml ne kla-njali, bi se enostavno izkljičall iz civiliziranega sveta.
Tega pa nočemo, ne smemo. Radi svoje bodočnosti In svojega napredka ne Ne po zabijajmo, da smo ne le m al, ampak tudi mlad narod. Je v nas zdravih svežih sil, ki pa si vendar ne bo mogel le iz sebe vstvariti bodočnost, ako ne bo hodil tistih poti, ki so Jih hodili v svojem kulturnem razvoju vsi drugi narodi. Mi se moramo učiti od drugih narodov vsega, kar je lepega in kar oplođuje kulturno življenje. Da, učiti se moramo od drugih. To nam ni v neča3t !n ne zmanjšuje naše vrednost. Latini so se učili od Qrkov, Francozi od Latinov, Nemci od Francozov.
Ml obsojamo pri Italijanih kakor naj-grši zločin, da vlačijo umetnost v nižave zastrupljene politične atmosfere. Mari pa dokažemo, da mislimo resno s to obse dbo, s tem, da bomo zagrešali — isti zločin?!
Nedoslednost nam očitajo. tAl pa poznamo taclh gra|alcev, ki bi hoteli nam oči tati malone narodno izdajstvo, ki pa sami prav radi zahajajo — v italijanska gledališčal Še več: poznamo tudi ta-cih, ki primerjajo italijanske in slovenske predstave in ki se posmehujejo slovenskemu gledališču. Ml pa priporočamo našincem, naj le hodilo v italijanska gledališča, kadar vedo, da bodo imeli od tega koristi, ob enem pa naj kar naizdatne|e podpirajo našel
To j? edino pravilno stališče pametnih in treznih ljudi.
Zavarovalnica zoper nezgode v Trstu — humanitaren zavod? Z ozirom □a vse to, kar se |e v zadniem času „lepega" pisalo in v deželnem zboru kranjskem govorilo o naši zavarovalnici zoper nezg de, ne bo neinteresantno Izvedeti sledeči slučaj, ki kaže, kako zelo humanitaren zavod je to.
Alojzij Kosič, kamnosek Iz Pllskovice, je ponesrečil na delu v Nabrežini dne 28 oktobra leta (911., torej pred dvema letoma ; zlomil si |e desno roko. Dobil je podpornino od okrajne bolniške blagajne v Nabrežini. Ker Je mislil, da bo lahko zopet delal, Je Šel na delo v Repentabor, kjer se Je pa moral prepričati, da mu z zlomijenc roko nikakor ni mogoče delati. Nato mu je okr. bolniška blagajna v Sežani izplačevala podpornino za 21 tednov. Medtem ga (e zdravil g. okr. zdravnik dr. Verčon. Ker pa se roka le ni hotela izlečiti, |e moral Koiič po zdravstvenem nasvetu v bolnišnico, kjer so mu deli roko v mavec. Ostal je v bolnišnici 14 dni. Ko se je vrnil iz bolnišnice in je medtem potekla doba, ko je imela okr. bolniška blagajna izplačevati mu podporo, se je takoj obrnil na Zavarovalnico
V Trstu, dne 17. oktobra 1913.
zoper nezgode za podporo. Tcda viclj^b neštevilnim intervencijam njega samčga, k -kor tudi njegovega pravnega zastopnika, mu Zavarovalnica še do danes ne-le ni Izpli-čala nobene odikodiine, temveč še niti obvestila ga ni, kakor Je njena dulžnost (§ 36 zavarovalnega zakona), ali mu sploh kaj rai.ii dati, ali ne.
Revež te Je vsled tega čutil primora-nega naoeritl proti Zavarovalnici tož^o (Cu 242/13) in na včerajšnjo razpravo se )e končno ta obvezala, v 14 dneh mu izdati dekret glede zahtevane odškodnine. Značilno pa |e za poslovanje tega zavoda, da |e njegov zastopnik dr. Luzzatto na včera|šn|i razpravi izjavi;, da še n;so dokončane Informacije glede nezgode I Tore|, da se informl rajo glede nezgode, dogodivše se v Na brežinl, potrebuje ti gospodje — dve leti! Revež bolnik pa trpi in strada] zaradi ko modnosti gospode pri Zavarovalnici; ka] i sum, da bi se le s slovenskimi delavci tako postopalo, morda vendar nI upravičen. Zastopnik Zavarovalnice se |e pa izgovarjal še s steni, Češ, da |e sedal težko dob ti točne informacije, ko je minolo toliko časa I Seseda 1 — Kdo je pa zakrivil, da informacije v 2 letih niso še popolne ?!
Končno se bodo pa bržkone informacije glasile tako, da je sedaj poškodovanec zdrav in da mu zato ne gre nobena renta !
Evo izgleda, kako posluje ta humanitarni zavod I
Tihožitje Avstrijskega Llovda. Pod tem naslovom piše „Blil" : Na pomolu S r. Karla v Trstu morete opazovati vsak dan, koliko Avstrijski L!oyd deiuje in koliko — ne deluje. Na levo leži kaka stara omara, dane3 „Metcovich", Jutri „Aimissa", po-(utrišnjem zopet „Metcovich41. Ta dva pred-potopna mala parnška sta ves materijal, s katerim oskrbuje Avstrijski Llcyd vožnje v Benetke. Opolnoči odhala ladi|a iz Trsta v Benetke in iz Benetk v Trst in ima po voznem redu dospeti v Benetke ali v Trst ob 6 zjutraj. Pravimo: „po voznem redu*
—	kajti v resnici |e stvar drugačna. „Mtt-covich" je posebno nezanesljiv in zakasnjuje največkrat. Kdor hoče biti bol| na gotovem, naj porablja „Almtsso", — ker ta prihaja vsaj redao prekasno do cilja. Piiec teh vrstic se |e vozil v letošnjem poletju v idealno tihi noči iz Benetk v Trst; niti ena sapica ni pregibala morske gladine. Ali glej: ladja je dospela v Trst tečno — šele ob pol osmi uri (mesto ob 6). To je namreč
—	kakor sem izvede) na krovu — normalna zakasnitev vsled starosti oslabele „Almlsse". Kajti v nočeh, ko veter ovira vožnjo, znaša zakasnitev tudi 50 in več procentov po voznem redu določenega voznega časa.
Kdor le obveščen o teh razmerah, si ureja stvari temu primerno. Kdor pa je tako
—	naiven, da računa na dospetje v Trst ob 6 uri zjutraj ter da bo mogel na nadaljnjo vožnjo porabiti brzovlak južne železnice ob 8 10, ta doživlja greako razočaranje.
Ako hočemo prav ceniti Llcydove vež ije v Benetke, treba iti le na pomol Sv. Karla in pogledati na desno. Tu ležita dva lepa velika parnika. Novo opremljeni „Grof Wurmbrand", ki ga Je Avstri|iki Llcyd prodal, in pa krasna Indija na tu bine paro-plovne družbe Tripkovič, „Venezia'. Ta dva parnika vozita vsak dan ob 8 zjutraj iz Trsta v Benetke in obvladujeta daljavo, za katero naj bi L1cydovl parniki rabili 6 ur, — dočim rabijo v resnici nad osem ur — v treh, reci treh urah !!
Drastlčneje ni mogoče ilustrirati tihožitja Avstrijskega Lloyda, ki ga država bogato krmi.
Služba jetniškega čuvaja je razpisana pri c. kr. deželnem sodišču v Trstu. Zahteva se znanje deželnih jezikov. Proši|e do 23. novembra predsedstvu deželnega sodišča.
Tržaška podružnica Sloven. planin, društva vabi vse svoje člane na družinski izlet, ki ga priredi v nedeljo, dne 19, okt. popoldne iz Drage Čez Sv. Mihel v Klanec. Spored: Odhod iz Trsia z zabavnim vlakom drž. želernice ob 2 15 do Drage. Iz Drage peš čez Sv. Mihel in potem po prijazni dolinski poti v Klanec (1 in pol ure). V K'ancu sestanek. Iz Klanca povrat na Herpelje poljuben in od tam z vlakom v Trst. Vsa pot izleta zelo zložna in prijetna. V slučaju neugodnega vremena izlet odpade.
Trst vsem Avstrijcem ! Kakor je bilo pričakovati, je članek vUdoiitu „Bili«, o katerem smo razpravljali tudi ml dvakrat, Izzval jezo In napade, od njih, ki so bili — zadeti. Na te napade odgovarja rečeni tednik v svoji zadnji številki. Najprej se odločno brani pred očitanjem, da bi ga vod lo sovraštvo proti kateremukoli narodu. Le vsled spoznanja, koliko trpimo v A/striji radi sedanjih slabih gospodarskih in političnih raz-mer, da |e smatral za svofo dolžnost, da zahteva rad kalnih, res naprediih reform našega javnega žfvljen|a.
Gospodarski razvoj dežele je v tesni odvisnosti od razvoja nje pristaniških mest, ker pristanišče Je takorekoč žiia-utiipalnica gospodarskega organizma velesile. Zato je procvit Trsta vellkanskevaž-nosti za Avstri|o. Istotako pa |e življenjski Interes države, da se v tem edinem pomorskem emporiju razni narodi razvijajo v mirnem sodelovanju.
V Trstu, dne 17. oktobra 1913.
„EDINOST" št. 288.
Stran III.
IkJI A	nAUA A M T™t, ulica Giulia 86. trnnvino iestvin in kolo-	p» dnevno paket«
MARTIN DOVuAN ^P«** ms^svojo.. Trgo!S-ti**s
novo prevzeto fn že 50 let obstoječo	niminnn?! m^nG	-n>
nijalnega blaga.
vrste. — Prodaja kave na drobno In na debelo.	CESE ZMEBSf.
Tak razvo) pa ovira preceJSen del domačih in Italijanov iz kraljestva, ki odkrito hrepene po združenju z Italijo. Za nas Je — pravi „Bili" — saraoobseblumevno, da nu dimo bratsko roko vsem tistim Italijanom, domačim in onim iz kraljestva, ki si tu p o-š t e n o služijo kruh in skrbe za svoj narodni razvoj. Italijane iz kraljestva pa, ki se očitno kažejo sovražnike, hočem opozarjati na gostoljubje, ki je uživajo v Avstriji, a če to ne bi koristilo, jim napovemo najhujiboj. Tiste domače Italijane ia posebno znane časopise, ki dan na dan in neutrudno sejejo sovraštvo in zaničevanje proti Avstriji, ob-dolžujerao izdajstva na domovini. Skrbeti hočemo, da se vsa taka dejanja in pojavi uduše v kali in da jih zadene zaslužena kazen.
Končno naglaša „Bili*, kako so Italijani nedavno kričali „Trst Tržačanom", pri čemer pa so v resnici mislili: Trst — Italijanom!! Zato odklanja to geslo in kliče: Trst vsem Avstrijcem 1 I
Odborova seja „Matice Slovenske0 dne 9. oktobra 1913. Seje se je udeležilo 23 odbornikov, oziroma 25. G. predsednik se Je obširneje spominjal f dr. K. Olaserja, čigar znanstvena izobrazba in delavnost sta presegali poprečnost. Nadalje |e Javil, da se le pobrigal za literarno zapuščino pisatelja Ogriaca. — Spominska plošča Janezu Trdinu se rackrije prihod ije leto. — Topla zahvala se izreka g. odborniku, šolskemu svetniku Vilibaldu Zupančiču, ki je bil odbomlk izza 1878., a je radi bolehnostl sedaj odložil od borništvo. — Poškodbe na Matičiol hiši, ki so nastale vsled regulacijskih del v Ljubljanici, se ocenijo. Določil se Je kredit za ka-toligiziranje Matičine knjižnice. — Poročilo o fondu za Bieiwčisov spomenik se je vzelo na znanje. — Potrdili so se nasveti in predlogi Zemljevidnega odseka. Matica bi srorala vedeti, kaj Je glede krajepisja ukrenil deželni odbGr kranjski. Koncem tega meseca bo zadnje posvetovanje o sedanjih korekturah Zemljevida. — Matica Je prejela zopet nekaj VoSojakove korespondence. Geo grafiki opis Štajerske (Slov. zemlja) prevzame g. prof. Vesenjak. — Publikacije za 1913. leto bodo obširnejše, nego zadnja leta ter izidejo v novi umetnišhi opremi. — Neki beletristični rokopisi se izroče v recenzijo. — Matica Izda veliko pcljudno pisano in ilustrirano delo prirodopisne vsebine (v obliki vseuČIHških predavanj), ki js za Ma tico spiše uni/. docent v \Viirzburgu, dr. Bnris Zaroik. — Matica Je pozdravila od kr'tje nagrobnega spomenika hrvatskemu pesniku Kranjčevicu v Sarajevu, ki se je vršilo dne 28. septembra t. I. Pri razkritju Medvedovega spomenika (v Kamniku) Je zastopal Matico njen predsednik. Članov Je plačalo do zdaj za tekoče leto 1700.
Tržaška mala kronika.
Trst, 16. oktobra.
Usodna zamenjava. 78letnl Lovrenc Fiego, stanujoč v Skednju, Je bil že dalje č-:r,a bolan. Njegova, tudi 78ietna žena, je šla, hoteč mu olajšati bolečine, v mircdil-nico Giaschi v Skednju in vzela steklenico rlcinovega olja, kdtero Je pomešala s kavo in dala možu pit. Kmaiu potem je začutil ubogi starček strašne bolečine v želodcu in Je umrl že 24 ur pozneje. Dognalo se Je, da je uboga starka, mesto da bi dala možu olje, kakor ga je kupila, ponesreči zamenjala z neko steklenico, v kateri Je bila kisova kislina. Policijska komisija je tudi konstatirala, da gre tu fe za usodno zmoto uboge revice.
Nesreča, llletna Ana Uibich, stanujoča v ulici Sv. Frančiška 10, je včeraj padla iz tretjega nadstropja v drugo, kjer Je obtičala in si je pri tem močno pretresla možgane Prenesli so Jo v težkem stanju v bolnišnico.
— 30!etna Marija Stare, stanujoča v Žrvijah, Je pad'a včeraj z nekega zida fn pri padcu zadobila občutne poškodbe. Tudi □jo so prepeljali v bolnišnica.
Nemška vojna ladja v Trstu. Danes ob 7 30 zjutraj je prispela iz ustja Bojane v Trst nemška vojna ladja „Geier". Ladja, ki je majhna križarka In ima na krovu 170 mož, ostane zaradi popravila v ladjedelnici pri Sv. Marku.
Poizkušen samomor. Fran Divačo, star 54 let, stanujoč v ul. Riborg št. 7, se |e včeraj hotel zastrupiti. Prvo pomoč mu j[e podal zdravnik rešilne postaje In ga je d3l potem prepeljati v bolnišnico.
Zaradi telesne poSkodbe. Jakob Curet, star 17 let, Iz Kopra, stanujoč na Scali santi Št. 287, se je ponoči spGrekel s prostitutko julijo H rchevo, ki stanuje v ul. Punta del Forno št. 1, in Jo pošteno pretepel in tudi ranil. Bil Je aretiran.
Osumljena tatvine. Josip R^harlč, star 19 let, mornar, in 23 letna služkinja jiilija Šiibel, rodom iz Vipave, stanujoča v ul. Tesa št. 16, sta bila aretirana na zahte-
vo zelen|adarja Antona Kopačina, češ da sta mu ukradla razne obleke v vrednosti 96 kron.
Tatovi so s pomočjo ponarejenih ključev vdrli v Glessichevo trgovino s papirjem na Corsu it. 41 ia so odnesli raznega blaga v vrednosti okrog 300 K.
Krščene lisice. — Pri Sv. M. Magd. Zgornji so se pojavile lisice, ki so strahovito gospodarile po tamkajšnjih kurnikih. Mihaelu Otrovškl so odnesle 6 kokoši, G e-garju Magrizzi 3, Justu Vekjetu pa kar 30. Da so bile te lisice gotovo na dveh nogah, Je najboljši dokaz, da je obenem s kokošmi izginilo nekemu Antonu Germanu kolo, vredno 80 K. _
Slovensko gledališče
v Trstu.
„KONCERT".
Ve solo igra v treh dejanjih. — Spisal Hermann Bahr.
Sam o sebi Je rekel, da je vedno mlad, in to svojo večno mladost, ki Je danes taka, Jutri pa zopet drugačna, toda vendarle večnomlada, Je vdihnil Bahr svojemu glavnemu |unaku Gustavu. Ako Je nekoliko umetna na zunaj ta mladost, znotraj pa Je gotovo pristna, tako pristna, da mu tvori vse življenje.
Glasbenik Gustav Heinck (g. Toplak), ima svojo ženico, zelo pametno ženico (ga. Dragutinovićeva), ki se ne meni dosti za to, da njenega soproga obožujejo vse njegove učenke. Ne moti Je to niii tedaj, ko jej sporoči Era Gerndlova (ga. Petrovičeva), ki sama tudi obožuje svojega mojstra, da je odšel mojster namesto na koncert s svojo učenko Delfino dr. Jurovo (ga. Mitrovtčeva) uživat svojo mladost v svojo hišico na deželi, Česar sta variba te hišice Poliuger in njegova žena (g. Boleslavski in gdč. M. Kovačičevs) ze navajena. Šele tedaj, ko Je prišel k njej veleodkritosrčni, a zato baje nespametni dr. Jura in Je) predlagal, da gresta kot drugi par obiskat svoja izgubljenca, šele tedaj se pokaže, da Je| soprogo va nezvestoba ni tako vseeno. Vi i Štirje skupaj končno izpoznajo, da so se motili drug v drugem, in stvar se poravea v splošno zadovoljnost, In Gustav celoobijubi svoji ženici, da postane star in jej ostane zvest njej sami. Da mu pa ob koncu zopet uide njegova večna mladost k mladi Evi, za to seveda ne more nič.
Igra kaže vse specifične znane Bahrove muze: ono včasih naravnost prevratno tehniko, blesteč dialog, ki pa prihaja tupa-tam naenkrat v plitvost, (kolikor toliko sarkazma in satire), in skrajno modern sujet. Da bi zaostal za svetom, bi bil Bahr mrtev, a ne večno mlad, Konec fe res dober, a nataknjen je po odhodu diuge dvojice na tako prazen prizor, da je le preobčutna ta praznina. V ostalem pa Igra, igrana v hitrem tempu, gotovo dosega n&jboljši uspeh.
Igralo se Je prilično dobro, a bilo bi se lahko bolje. Očlvidno je manjkalo vajin Še-petalka le priočitno morala igrati svojo ulo-go. Pred vsemi gre pohvala ge. Dragutino-vfčevi, za katero tudi ni zaostajal g. Toplak. Ga. Mitrovičeva Je bila sicer prav dobra, le v kretnji je nekoliko preveč spominjala Mielje iz „Morale gospe Dulske". G. Dragutinovi odkritosrčno „naraven0, !e ne v onih ljubeznivih pogledih v zadnjem svofera prizoru. Bilo Je preburkasto. Ge. Petrovičevi se Je Eva posrečila dobro in prav tako gdč. Lepuševi gospodična Wchnerjeva. G Bole-slavski fn gdč. M. KovaiiČeva dobra. Dame iz glasbene šole bi bite iahko nekoliko živahnejše.
: šMmmmwmmmmmmmh
m mam ia SOUDNO: bi: ELEGANTNO |
l£H I l||1 MT *<> ZMIRNIN ClNAM	r
lu I VU RAFAELE TAUA!
V - VIA MALCAMTON -	.
A
Mnenje gospođa dra. Kossowa,
namestnika glavnega zdravnika v bolnišnici v Šopronju.
Goap. J. SBRRAVALLO
Trat.
Vaše ŽELEZNA!O KINA-VINO SERRAVALLO (Vino dl Chlna Ferruginoso Serravallo) smatram, po svojem izkustvu, kakor vspešno okrepilo, katerega se vžlje. Rabim ga v privatni praksi, kjer je treba pomnozltve krvi.
ŠOPRON/, 26. septembra 1906.	DR. KOSSO\V.
1X1 KABARET MAXIM
Ravnatelj-iastnik K. MAURiCE Pri glasovirju F. LEOPOLDI. Režiser BARKAY
IZREDEN SPORED OD 16. DO 31. OKTOBRA
Mina BermoiiJ, Ženska humoristka Vajda F/ora, ogrska subreta Greta Sllvanl, deklarnatorica. Kamila Koszecl, plesalka. Rudolf Rudolfi, komik, {novi spored). Cesare in DuBsy itel janski duet.
PRIČE TEK TGČNO OB 9
I
Đora Castella, pevka Mltzi Slatka, sjbrrta. Giorgina Calr, italijanska subreta. M. de Ioir de Zaire, iranc. revka. KSthe Seliratt, dunajska pevka. Olga de Primtemps, italijanska subreta.
URI ZVEĆEB. — KONEC ? ? ?
i > i
11 Vstopnina: I. prostor Kron 2, II. prostor KronI. 11 Mi
i
IVO KROŠEL, Trst, ul. delle Poste 5.
(naslednik M. SALARIN1)

Alla citta dl Loiidra

Velika zaloga izgotovljenih oblek
navadne In najfinejše, za go?pode in dečke. Zimske obleke, površniki in suknje. Moderna avtorizovana lastna kroi&čntea izvršuje eleganten !n mo-
oeren kroj po nizkih cenah.


:: MESNICA ::
TOMAŽ ZADNIK TRST
Sedenje, ki je z marsikterim poklicem j nezdružljivo spojeno upliva neugodno na gotove fizijologične funkcije telesa. Mejtem, ko ne trpijo na zapeki vsi oni, ki se gibljejo na prostem, kakor n. pr.: vojaki, lovci, vrtnarji, poljedelci, pismonoše itd., se ta pojav kaj pogostoma kaže pri učenjakih, odvetnikih, uradnikih, itd. Zapeka, ki se zdi marsi-kteremu v začetku brezpomembna in v nobenem oziru nevarna, dovede navadno do slabih posledic. Sicer pa se temu lahko vsakdo izogne s tem, da popije dnevno kozarec pristne kisle vode HUNYADI JANOS, ki je od vseh zdravniških avtoritet priznana kot najuspešnejše sredstvo proti zapeki.
TELEFON Stv. 16-08
trg Sv. Ivana it v. 6. - Prodaja meso iz lastne klavnice na debelo in drebno.
Na drobno goveje: sprednji deli po K 1*44 in 1 60. Zadnji deli po K 176 in 1*92. Na debelo po dogovoru. =• Mesnica je vedao dobro preskrbljena u teletino prve vrite, kakor tudi perutnino. Za mnogobrojen obisk se uljudno priporoča
Tomaž Zadnik.
I :: Sama v jezikovnem institutu ::
PoIyg'lotte
Piazza San fiiovanni št. 1, 11 n
se nudi najlepSa prilika naučiti se nemškega jezika. — MESEČNA TAKSA
K 4*- za 2 lekciji m teden
Tečaji za vsako starost in vsako stopnjo znanosti. — Vpisovanje vsak dan »d 5—10.

Mladeniči, dijaki dobijo brano in tudi stanovanje "M
Kupujte Kol in; ko cIKorijo!
Dr. PECMK
(Dr. PETSCHNIGG)
TRST, VIA S. CATERIHA STEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni. 8 — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11 Va—1 i" 7—77».
N. Casile.
■ T«*, m^OAsi
Napredek vede!
Isajenergične]že in gotovo se sdravi sifilis • svetovnim sredstvom
Stotine zdravniških potrdil potrji^je, da se uretr&ina zožepja,
prostati tis, uretritii in meh. m __« 1 ■	^
katarji korenito ozdravijo a »OlllOtt UMUC
Konfeti Caaile urejajo uriniranje, ne da bi bilo tiaba robiti celo nevarnih cevk (iilinge), popolnoma odpravljajo Ia ablažujejo pečenje in pogcBto uriniranje ; edini korenito ozdravijo uretralna goetnja (pro-s tati tis, ore tri tis, cisti tis, meburae katarje, kamen, naepoeobsođt ca zadržavanja arina, sineaste tokove itd, — Škatlja konfetijav Gasilo K 4*—.
lorubin Caaile, najboljše protiaifilitično in poživljajoče kriČ-stilno sredatro, U •e uporablja z uspehom proti sifilidi, aneactfi, im potenci, kos to boli, ishiaa, vnetjn tim* poltnim madežem, izgubi semena, polutijaa, spenaatoroi, steriliseti, neurasteniji, »nargićaa nakrojevalec urinove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Gasile K 3*50.
Vbrizgancc Caaile zdravi beli tok, akutne ia kronične katarje, vaginitta. va-tietisj. erdometritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizgaari Casile K 3*50.
Kdor Želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopta na lekarn* Lloyd ca g. Caaile Test, ki poda odgovor c obratno poŠto zastonj ia s vao rezervo. Priznani medici nalni izcaikJ GASILE m prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — Ulftf t T Trd i Letina Um V. OlOlOSlS

imum a
EleUJ M
i/
fm: sospodlidam
toplo priporočamo
KOLINSKO CIKORIJO rttT,
edino priitni, po kakoTosd	®ioven8ki izdelek.
Stran IV.
.EDINOST" št. 288.
V Trstu, dne 17. oktobra 1913
Inscenerlfa (e bila primerna. Režija dobra Igra le napravila na|bol|ši v tisk na občinstvo, ki se je izborno zabavalo. —r
*
* *
V nedeljo popoldne se ponovi sijajno uspela komedi|a grofice Zapoljske »MORALA GOSPE DULSKE".
Zvečer pa nastopi operna primadona zagrebškega hrvatskem kraljevega delnega gledališča, g.ca MIRA KOROŠČEVA v operi
„NIKOLA ŠUBIĆ ZRINJSKI*.
To je zadnjikrat, da se poje ta opera v letošnji sezoni.
Vstopnice za vse predstave se dobivajo pri dnevni gledališki blagajni v „Narodnem domu".
Društvene vesti.
Slovensko altademično društvo „Slo venlja" na Dunaju vabi na predavanje, ki se vrši j u t r i, v soboto, dne 18. t. m., nb 7 30 zvečer v društvenih prostorih VIII. Lacgegasse 50, I. Predaval bo g. dr. Ivan Prijatelj: „Osemdeseta leta v kulturni zgodovini Slovencev". — To predavanje Je nadaljevanje predavanj v lanskem zimskem tečaju, ko je g. predavatelj govoril o 70. letih v naši kulturni zgodovini. Dočim so 70. leta deba prepadanja v kulturnem in političnem živiiecju Slovencev, pomenijo 80 leta zopet krepak poudarek, da Slovenci hočemo živeti svoje.lastno kulturno in poli tično življenje. V literaturi imamo krepko realistično smer, v politiki navdušen narodni radikalizem Tavčarja in Hribarja. Boj v politiki postaja vedno bolj načelen, ko ob koncu 80. let MahniČ začne opredeljevati katoliški liberalizem. — Predavanje bo pomenljiv prispevek za genezo današnjega slovenskega življenja In posebno za umeva-vanje programov slovenskih političnih strank. Zato Je želeti, da se zlasti slovenski akademiki udeleže predavanja v Čim največjem Številu, vabljeni pa so tudi vsi slovanski gostje, ki se zanimajo za našo kulturno zgodovino.
Zveza Jugoslovanskih Železničarjev sklJcuje Javen shod, Jutri, dne 18. okt. t. 1., ob 8 zvečer v društvenih prostorih, ul. sv. Frančiška št. 2. Dnevni red: Obračun s sccljalno-demokratičnimi obrekovalci.
Slovenski železničarji! Udeležite se v ogromnem številu tega shoda!
Osrednji odbor Z. j. Ž.
Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes ob 8 zvečer pevska vaja za moški zbor.
Tržaška slovanska godba razpisuje mesto učitelja, ki mora biti slovanske na rodnosti. Zglaslti se je v ulici Sv. Marka št. 19, gostilna „tri rože", od 8 do 10 zvečer do 25. oktobra. Prinesti Je seboj spričevala.
„Prvo veteransko vojaško društvo cesar Fran Josip I." vabi svoje člace, naj se zberejo jutri, v soboto, ob 7 45 zju traj na dvorišču velike vo|ašnice, odkoder edide društvo na veliki trg k slavnostl stoletnice bitke pri Lipskem, kjer se bo darovala sv. maša na planem. Priti Je v paradni obleki brez plašča.
flar. delavska organizacija.
Osrednji izvrševalni odbor N. D. O.
V nedeljo točno ob 9 dopoldne važna cd borova seja v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška št 2.
Danes, v petek, ob 7*30 zvečer shod članov „Narodne delavske organizacije" v društveni dvorani ulica Sv. Frančiška št. 2 Tovariš.', pridite v čim večjem Številu 1
Delavce iz plavžev (II. partija), ki na sobotnem občnem zboiu niso mogli bit pričujoči, vabimo na shod, ki se bo vršil Jutri, ob 7*30 zvečer v „Gosp. društvu" v Skednju.
Na tem shodu se bo poročalo o sobot nem občnem zboru.
Vesti iz Goriške.
Velika tatvina v Solkann. Poročali smo v sredo, da le bil prijet kot osumljenec pri tej tatvini Ivan Čube| iz Solkana, kar pa ni res, temveč aretirali so Franca Čubeja cd Franca. ČubeJI od Matije niso s tem dogodkom v nobeni zvezi.
V aeroplanu iz Asperna v Gorico. V torek popoldne sta dospela v Gorico v bfplanu iz Asperna blizu Dunaja nadporeč-nika Eisner in Stojesavljević. Okoli 8 v ju tro sta se spustila v zrak in sta dospela v Gorico okoli poldneva. Čez Alpe in Triglavsko pogorje sta letela v višini 3000 m; preletela sta 400 km s hitrostjo 120 km na na uro pri ugodnem vremenu.
Telovadno društvo „Sokol" pri Divači ima redno telovadbo ob torkih in petkih od 7 30 do 9 zvečer. — Načelnik.
Telovadno druStvo „Sokol" na Dobro ve m priredi v nedeljo, dne 19. t. m. cvetlični dan v podporo dijaštvu. ViŠU se bo v Medani, Dobrovem in Biljani, posebno pa popoldne pri običa|nem plesu na Dobrovem.
Porotno zasedanje v Gorici bi moralo pričeti v ponedeljek 20. t. m. s privatno tožbo radi žaljenja časti potom tiska preti
listu L' Eco na tožbo starega deželnega zbora, ali ta stvar je že prenešena na druge porotno zasedanje.
V torek 21. t. m. bo razprava pret Antonu Marchcli iz Tržič in Ivanu Bertosu radi poskušene tatvine v davčnem uradu v Cervinjanu.
Narodna Prosveta v Gorici priredf kakor smo že naznanili na kratko, v „Tr govskem Domu" ciklus predavanj, kakor lansko leto. Predavanja se bodo vršila pc tem-le vsporedu:
25. oktobra 1913. dr. F r a n 11 e š i č, član Jugoslovanske akademije: Zgodo vinski pomen balkanskih vojn.
31. oktobra 1913. dr. Bogumil V oš n j a k, vseučilišča! docent: Pravo manjšine.
8.	novembra 1913. dr. K a r o I O z-va Id: Socia Ini pogoj i umskega razvoja otrokovega.
15.	novembra 1913. dr. j u s t B a č a r: D oži vl|a|i s lo venskega zdravnika v balkanski vo|ski.
22. novembra 1913. Ferdinand S e I d V, član Jugoslovanske akademije: Rastlinstvo naših Alp.
29. novembra 1913. dr. Pavel O r o-še l|: Pr irodn e umetn i ške oblike in karikature.
6. decembra 1913. Milan Krešlć: Osvit na gospodarstvene odno š a i e u Hrvatsko |.
13. decembra 1913. dr. Dragotin Lončar: Iz ž i vi |en|a Slovencev vpreteklosti.
20. decembra 1913. d r. J o s i p Silo v i ć |. r. vseučilišča! profesor in član Jugo slovanske akademije: Pijanstvo 1 zločin.
2. januarja 1914. dr. Gavro ManoJ lovlć, j. r. vseučiliščnl prcfssor In drugi tajnik Jugcsio?anske akademije: Sveti Cirili Metod kao univerzalno historijska lica.
9.	ianuarja 1914. dr. E r n e s t D e r e-ani: Oko in uho.
16.	Januarja 1914. dr. J o s i p A g n e-letto: Gospodarski položaj Slovencev.
Sedeži za člane Narodne prosvete po polovični ceni.
Predprodaja sedežev v prcdajalnlcl A. Gabršček, Trgovski dom.
DAROVI.
V počeščenfe spomina pok. dvornega svetnika Mat. And. Ternovca je daroval g. Ante Bogdanović dijaškemu podpornemu društvu v Trstu K 20 —. Denar pre|el blagajnik.
— V počeščenje spomina pokojnega dvornega svetnika Matevža Andrejeviča Ternovca dartje Božidar KasteHc iz Materije K 20*— „Dijaškemu podpornemu društvu".
Priporoča ?e slavnemu občinstvu trgovina jestvin Vekoslav Plesničar-ja ulica Giulia štev. 29. Postrežba točna in solidna.
ppoonnDDDoo
Imali oglasi
s
MALI OOLASI M račnnijo m 4 vta. keMdo. Mart«« tisku« bmn tokrat rwL Kajn »JU pilf Jfclaa 4» vts. HaEa M takoj liwi itni *
Ig •g
iS
i4rwrirrrMirrirVTririnfTp
Prva tržaška slovenska godba
priredi v nedeljo, dne 19. oktobra t 1. javni ples ua vrta Gospodarskega droštva .Pri Tirolcu" pri Sv. M. Magd. Zgornji, ki rat"ne ob 5 popoludne in traja do 11 zvečer. • V slučaju slabega vremena se ples vr5i v dvorani_2377
Odda se v najem S«.'a
Zmerne zahteve. Oglasiti se je pod „G. M. 2373" na Inseratni oddelek Edinosti.	2373
Odda
rsrdelli).
aa stanovanje (soba in kuhinja). Peržifi 5>0 Sv. Ivan IG63 (nasproti tovarne Gi-
2364
Soba in sobica
dom. Boschetto 40, polunadBtropje, levo._2369
Pnhičtun za eno	Bipalno sobo proda
I UllivIVU po ceni mizar Ivan Ščuka, Trat,
ulica fe. Cilino 533__2370
Mnhlirona zračna soba s brano ali brez iste meUlIldlld se odda takoj v ulici Commer ciale 9, L nadstr.. vrata 32._2217
Meblovana soba
11, III nadatrrpje._
se odda brez hrane v ulici Commerciale 81
2367
s hrano ali brez iste se
Meblirana soba odda takoj. Via Commerciale 9, pritličje, vrata 32	2171
Mlekarna v Rodiku,
poŠta Ko t ina. preda po jako nizki ceni velik hladilnik in ledenico, motor na ben-zino za mlekarno in popolnoma nov pasterizovalec za mh-ko	2343
Hun Honlra i § č e manufakturna trgovina UYd U V biva Križmančič & BreSčak v Trsta, Nova ulica štev. 37.	2361
Fotografa Jerk?£* naaiov: jm, ni.
ulica 7.
delle Poste 10; Gorica, Gosposka
4444
Manufakturna trgovina £n£lci
(za mestno palačo). Velika zaioga partijskega blag?, izgotovljene obleke, žensko in moško perilo, otroške oblečice, perkal, nogavice itd. • Izredno nizke cene.
2246
Radi bolezni se odda dobroidočo trgovino jestvin v tržaški okolici. - Naslov pove In seratni oddelek Edinosti pod fit 2280.	2280
Izredna slučajnost
i
HIT JESENSKA SEZONA!
TVRDKA
Vittorio Piscur, Trst
opozarja vse svoje cenjene odjemalce, da je sprejela veliko pošil atev narejenih oblek za moSke in dečke v najnovejših barvah
in da jih bo oddajala ob tej priliki po tako nizkih cenah, kakor jih Se ni bilo v Trstu. — Oglejte si veliko skladišče, ne da bi morali kaj kupiti. NB. Priporoča «e. da trgovina ne zamenjate z drugimi, kar bi bilo v vršo Škodo-
I
Pozor! ir Pozor!
Vinski trgovci začetniki imajo lepo priliko kupiti za 400 hekt. raznih finih hrastovih
vinskih socUre
kakor tudi še novo „pumpo" z 20 metrov dolgimi cevmi ter drugo kletarsko orodje. Posoda je malo rabljena. Izdelek prvovrsten. Pojasnila daje »Hranilnica in posojilnica" v Trnovem (Notranjsko). :::::
Anton Mahne, trgovec
Priporoča si. občinstvu
svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga
Trst, ulica deli' Istria St 4
s podružnico na Greti v hiši gosp. Gombača in Frluge St. 275. Vsakovrstna vina in likerji v steklenicah Blago vedno sveže. Postrežba na dom. Prodaja na drobno in na debelo.
Konsumno društvo v Marez gah-rBabiči '
reg, zadruga z omejenim, poroštvom vabi ua
redni letni občni zbor
za nedeljo, 26 oktobra 1913 ob 4 pop. y poslopju kons. diuštva v Babičth
s sledečim dnevnim redom :
1.	Pozdrav načelst\a in nadzorstva.
2.	Potrjenje letnega raCuna za 1. 1912 in
predlogi o pokritju zgube. 3 Čitanje revizijskega poročila in ukrepi vsled istega.
4.	Sklepanje o razpustu zadruge potom likvidacije in volitev likvidacijskega odbora.
5.	Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi uljudno vabi
Načehtvo.
Opomba: Če bi se v gori navedenem času vsled nezadostnega števila udeležencev ne mogel občni zbor vršiti, se bo vršil uro pozneje ob vsakem števila navzočih.
Alojzij Boik
Trst ul. Belvedere 3, Tel. 342 R.VIII.
Trgoulna delite les,
kolonijalnega blaga in jestvin vseh vrst. — Blago vedno sveže in prve vrste. — Razpošilja se tuli po pešti In dostavlja na dom.
Scbeidler
: zobotehiilk =
Dr. Ferdinanda Tanzer
Sprejema od 9—1 In od 3—6. Trst, Plazza C. Goldoni it. 5 n.
E
bivSi: prvi tobotehnik
Umetno - fotcsratMnl
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karol Perničič
ordinira od It—12 Trst, ulica Bonomo 3/IL (nasproti
Dreheijeve pivovarne).
Trst, ulica ffftftSgA Trst, ulica g-? Rivo St. 42 Uib^S Rivo št. 42 **
(pritličje) -- pri Sv. J&kubu -- (pritličje*
Trgovina jestvin in delikates
CELESTE FURLANI
Trst, via Belvedere Št. 57. Prodaja vedno sveie testenine iz Ilirske Bistrice ter ii dragih zunanjih tovarn. Vino in likeri v steklenicah. Postrežba na dom Razpoiilja se pakete od 6 kg naprej : kave, olja i. dr. ERNEST HOČEVAR, vodja trgovine.
IiTrluJ« TV.ko tot' jjrafitfrio delt, kakor todi ratgledc, poaT ftke, co-tnujoat lokalov, porcelanske pl za nikoTntne ipomoulk« Itd. Itd.
Posebnost: Povečanje vsake fotografije
Radi ndobnoatl getp. narotnlkoT •pr«v«ma naroćbe la jih Utrlaje na domu, a-rantnelno tudi iun«J uaaata

"T*
Pekarna in slaščičarna
Onorato Eurlani j
Trst, ulica della Guardia 24.: Podružnica Vojaški trg (Piazza deila
Caserma) 4. Sruh večkrat na dan svež, ras lične; moke, vse vrsti biakotov ter prodaja! raznih vin in likerjev v steklenicah.
Krojačnica VekJerzo
a
Trsi, ulica Fonderia štev. 4, I. n.
Priporoča ae c. občinstvu ca vsakovrstna dela. 8olidnn postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju Bogata izbere najnovejših angleSkih vzorcev.
SVOJI K SVOJIM!
|| Ljudska uparna
I BOGOMIL PINO g
Trst, ulica Vtncenzo Belllni 5t. 13 Bf
(aax;ro;i cerm it. iiieia iww)
Bogat izbo? ar, verižic, orratiilb » verižic, uhanov, pr- ^ stanov, zapestnic Itd. Su
m
ras ^gjrjžf^	Konkurenčne cene.
HDilS3ElfieE3BB§lQ@f3i£ *
bm
Prva tržaška tovarna
„Cicli Trieste"
G. Miirer, ulica Chiozza št, 18.
Zaloga vseh novosti. Gumijevi plašči in cevi, pripadki ii» komadi t* izmeno. Absolutno konkurenčne cene. Olajžanja pri plačevanju. Kolesa „Racer" od K 130*— naprej, najboljša ljudska kolesa.
Popravila ae izvršujejo pod garancijo točno In po
nizkih cenah.
lo?o pogreba© podjažjs, T rst
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON St. 14-02.)
Prevoz mrliče* ne vse
Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Općino St. I70"| T. VTTEZ v Nabreilnl na trgu pri cerkvi ; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghoro); F. BRNETlC v Skednju.	—	— Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka.
Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od nqenostavnejših do najbolj luksnrjoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega, cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolan obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. 'Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja uL Tesa St. 31. telefon 1402.	Družabnik in UDravitelj h. š t I b I u j