Poštnimi piMMl ▼ gotov tnL, Leto LXV., št. 42 Ljubljana, ponedeljek 22« februarja 1932 Cena Din i.- Ixbaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—. do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnj davek posebej. — »Slovenski Narod« Telja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPKAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st_ 10.351. Kitajci se uspešno branijo Japonska ofenziva doslej še nI dosegla nobenih po* membnejših uspehov NEMČIJA NE PLAČA VEČ! Odkrita izjava nemškega poslanika na našem dvoru o razpoloženju v Nemčiji — Nadaljevanje reparacijskih plačil nemogoče — Hinden- burgova izvolitev dvomljiva Beograd, 22. februarja p. Nemški poslanik na našem dvoru v. Hassel, ki fee je delj časa mudil v Nemčiji ter je bil sprejet tudi v avdijenci pri predsedniku republike Hindenburgu in pri ministrskem predsedniku dr. Brliningu, fee je včeraj vrnil v Beograd. Ob svojem povratku je dal novinarjem daljšo izjavo o svojih vtisih v Nemčiji. G. v. H ase! pravi med drugim: Vtisi, ki sem jih dobil med svojim bivanjem v Nemčiji, so sicer različni, toda vsi potekajo iz enega in istega vira: iz stanja velike napetosti, v kateri živi nemški narod. Ta napetost izvira iz težke gospodarske krize, ki je zajela ves svet, v prvi vrsti pa Nemčijo. Nemčija je razen tega razočarana aad dejstvom, da niti po 13 letih ni dosežen pravi mir. To znači, da ni nastopilo stanje ravnopravnosti za nemški narod. Pri tem je treba upoštevati, da je po mnenju ogromne večine nemškega naroda sedanja gospodarska kriza v najtesnejši zvezi z vprašanjem reparacij. To težko breme onemogoča Nemčiji, da bi po prestani vojni svobodno zadihala. Razen tega so ta mednarodna plačila spravila v nered celokupno nemško narodno gospodarstvo. Inozemstvo se mora zavedati, da je to razpoloženje naraslo v veliko lavino. Nemčija je storila vse mogoče, da bi dokazala dobro voljo in da bi dobila enakopravni položaj med narodi. Nemci so prišli do prepričanja, da je bila vsa lokarnska politika zaman. S tem se tudi lahko tolmači neverjetni porast narodno socialističnega pokreta ter dejstvo, ki i spravlja vsakega tujca v začudenje, da je danes zelo dvomljivo, ali bo za predsednika nemške republike izvoljen Hin-denburg ali pa Hitler. Taka primerjava je bila leta 1925 popolnoma nemogoča. Svoječasno se je smatrala v inozemstvu kandidatura maršala Hindenburga za vojno provokacijo ter se je napovedovalo katastrofo. Danes pa je to baš nasprotno. Prav tako je treba tudi danes razumeti, da Hitler, ki mn slede milijoni Nemcev, ne pomeni revanže ali kaj slične ga, marveč da je njegov pokret samo izraz strastne zahteve, da se Nemčiji prizna enakopravnost. Ne poznam nobenega Nemca in dvomim, da bi se sploh našel, ki bi mislil na kako revanžo. Prav tako pa tudi ni nobenega Nemca, ki bi smatral sedanji položaj Nemčije za znosen. V ospredju stojita sedaj vprašanje reparacii in vprašanje razorožitve. Usoda vsega sveta, ne samo Nemčije in Evrope je odvisna od tega. ah bo odvzet Nemčiji neznosni pritisk reparacij in razorožitve. Kar se tiče reparacij, je nemški narod prepričan, da je izpolnil vse obveznosti mirovnih pogodb. Nihče, ki je bil v zadnjem času v Nemčiji, se ne more otresti dveh vtisov: Prvič, da je nemški narod zlasti v zadnjem času storil vse, da zadosti svojim obveznostim, in drugič, da je na daljno prenašanje reparacijskih bremen psihološko nemogoče. Vsakdo, ki ima vpogled v notranje življenje nemškega naroda in ki ni zaslepljen od gole zunanjosti velemest, mora spoznati bedo, v kateri živi ogromna večina nemškega naroda. Nič ne more Nemcev boli ozlovoliiti. kakor če se na- Avstrija sklicu je gospodarsko konferenco Najprej nameravajo uvesti obsežne uvozne omejitve, nato pa sklicati konferenco, ki naj razpravlja o tesnejšem gospodarskem sodelovanju s sosednjimi državami Dunaj, 22. februarja. Avstrijski zvezni kancelar dr. Buresch je že pri nedavnem sprejemu diplomatov napovedal, da je avstrijska vlada zaradi vedno večjih gospodarskih Ln finančnih težkoč prisiljena iz temeljev spremeniti svojo trgovinsko politiko. Pred vsem pa je naglasi!, da bo morala Avstrija uvesti dalekosežne uvozne omejitve, da popravi svojo trgovinsko bilanco. Kakor se sedaj zatrjuje v poučenih krogih, je odločitev glede uvoznih prepovedi že padla. Vlada je odločena v najkrajšem času izdati ukrepe v svrho najobsežnejše omejitve uvoza, ker vidi samo v tem sredstvo za izboljšanje trgovinske bilance. Podrobnosti glede uvoznih prepovedi, zlasti pa točna raz-podelitev blaga bo izvršena na današnji seji ministrskega sveta. 2e v prihodnjih dneh bo zvezni kancelar dr. Buresch zopet sprejel diplomatske zastopnike ter naslovil na nje apel. naj velesile, zlasti pa sosedne države pod-pro Avstrijo, ki preživlja izredno hudo krizo. Iz dobro poučenega vira se izve, da se bavi avstrijska vlada tudi z idejo sklicanja posebne gospodarske konference na Dunaj. Na to konferenco bi bile povabljene vse sosedne države, to so Jugoslavija, Češkoslovaška, Madžarska m Italija, nadalje pa še Fran- \\ vaja kot dokaz blagostanja lažni luksua velemest. Zdrav razum pove, da je večina naroda osiromašena. Notranji dolgovi davijo vse enako. Svet se ni držai natel Dawesovega načrta, da lahko plača Nemčija svoje reparacije samo s presežkom svojega izvoza. Tega presežka pa vse do danes ni bilo. Kljub temu je Nemčija vsa leta plačala vse, kar je bik mogoče, toda zato je morala neprestano najemati inozemska posojila. Nemškemu narodu so bila tako naložena dvojna plačila. Poleg reparacij je moral plačati še obresti za posojila. Še težje prenaša nemški narod neenakost v vprašanju razorožitve. Kadar se govori o varnosti kot predpogojem za razorožitev, tedaj misli nemški narod tudi na svojo varnost. Nedavni dogodki na meški meji to dovolj jasno dokazujejo. Bajka o tajnem oboroževanju Nemčije izziva pri Nemcih samo ogorčenje, kajti Nemci vedo, da so popolnoma razoroženi, dočim so na drugi strani obkoljeni z vseh strani z do zob oboroženimi narodi. Nemci ne verujejo, da bi mogle še tako rafinirano sestavljene pogodbe izpolniti vse zahteve glede varnosti. Najnovejši dogodki dokazujejo, da je ta skepsa upravičena. Nemčija veruje, da ni boljšega sredstva za razorožitev, kakor je odstranitev nadmoći pretirano oboroženih držav, kar znači pravo ravnotežje na osnovi najnižje oborožitve. Sen Nemcev ni revanža in impe-rijalizem, marveč resnična svoboda in enakopravnost, kar edino bo vrnilo pravo ravnotežje in harmonijo med narodi. cija, Nemčija, Anglija in Rumunija. Na tej konferenci naj bi se razpravljalo o tesnejšem sodelovanju srednjeevropskih držav.. Avstrijska vlada namerava pri tej priliki znova predlagati uvedbo preferenčnega sistema. Dunaj, 22. februarja. V zvezi z vladnimi ukrepi glede omejitve uvoza se zatrjuje, da se misli tudi na uvedbo zlatih carin. Zlasti gotovi industrijski krogi pritiskajo na vlado, da bi jim priznala primerno carinsko zaščito, za kar smatrajo Kot najuspešnejše sredstvo uvedbo efektivnih zlatih carin. V finančnem ministrstvu že proučujejo tozadevne načrte. London, 22. febr. Po poročilih iz dmnghaja traja bitka med japonskimi in kitajskimi četami dalje. Vojna sreča se nagiba sedaj eni sedaj drugi strani, tako da do odločitve še vedno ni prišlo. Kitajci, ki so dobili nova ojačenja in nove zaloge municije, se obupno branijo. Na severnem odseku fronte med Cape jem in Vuznngom se bije Ijnta borba za posest posameznih naselbin. Japonci so večkrat prodrli in zasedli več krajev, toda Kitajci so jih dosedaj še vedno zopet zavrnili. Vuzung je izpostavljen najhujšemu topovskemu ognju. Kljub temu pa Kitajci niso zapustili razvalin in odbijajo vse napade japonskih čet. Davi se je oričel glavni napad Japoncev na Capej. Kitajci so bili na to Pariz, 22. febr. Nova vlada, ki jo je včeraj sestavil bivši vojni minister Tardieu, se bo jutri predstavila parlamentu. Danes dopoldne se je vršila večurna seja ministrskega sveta, na kateri je bila v glavnih obrisih sestavljena vladna deklaracija. V podrobnostih bo ta deklaracija izdelana na večerni seji vlade. Kakor zatrjujejo, bo vladna deklaracija razpravljala v prvi vrsti o zunanje političnih problemih, nanašala pa se bo tudi na vprašanje proračuna, razpis volitev in brezposelnost. Govori se, da se bo Tarieu popolnoma desin-teresiral na volilni reformi, ki je povzročila padec LavaJove vlade. V zbornici pričakujejo zek> burno debato. Radikalni socialisti so napovedali novi vladi najostrejšo borbo. Dosedaj pa je bila vložena samo ena interpelacija. Po vsej verjetnosti bo posegel v debato tudi Herriot, čegar govor pričakujejo z veliko napetostjo. Takoj po končani debati o vladni deklaraciji bo Tardieu odpotoval v Ženevo, ker hoče osebno odgovoriti *na nemške razorožit vene predloge. Kraljeva zahvala Ljubljana, 22. februarja, AA. Na udanostno brzojavko banovinskega sveta Nj. Vel. kralju Aleksandru je prispela g. banu dravske banovine dr. Drago Marušiču tale zahvala: G. dr. Dragu Marušiču, banu dravske banovine v Ljubljani. Gospod ban! Nj. VeL kralj je z zadovoljstvom sprejel izraze zvestobe in udanosti, ki so mn bili predloženi ob otvoritvi banskega sveta dravske banovine. Naročil mi je, naj se Vam zanje zahvalim! Roško Jeftić, minister dvora. Seja senata Beograd, 32, februarja. Danes dopokrne se je vršila kratka seja senata. Na dnevnem redu je bila razprava o zakonskem načrtu glede osnovanja gospodarskega sveta. Pred prehodom na dnevni red pa Je predsednis dr. Pa/velić pozval senatorje, naj se korporativno udeleže svečane proslave v spomin obletnice Wasaiagtona, ki jo je priredila beogradska mestna občina. Seja je bila zaradi tega takoj zaključena in se bo nadaljevala jutri dopoldne. Washinjrtonova proslava v Beograda Beograd, 22- februarja. Dopoldne ob 1030 se je vršila v prostorih Ljudske univerze svečana proslava v spomin 2001etnice velikega ameriškega državnika Waahrinigto-na. Na proslavo je povabila beograjska občina nad 1300 najuglednejših predstavnikov vsega našega javnega življenja, med a Umi številne diplomate, •enatorje, narodne poslance m druge odličnike Proslavo je o tvoril beograjski žuoan g KeSHS. slavnostni govor pa je imel ameriški poslanik g. Paaco pripravljeni ter so odgovorili na japonsko ofenzivo s strahovitim topovskim ognjem, ki je prodirajoče japonske čete decimiral. Japonci so se morali umakniti z velikimi izgubami. Pri tem je padlo več kitajskih izstrelkov na ozemlje mednarodne koncesije. Vojni atašeji velesil so zaradi tega protestirali prt poveljniku kitajskih Čet. Tokio. 22. febr. Na ponovno intervencijo ameriškega poslanika je japonski zunanji minister izjavil, da Japonska ne namerava izstopiti iz Društva narodov, kakor tudi niti ne misli na to* da bi zasedla ozemlje južno od kitajskega zidu. Tudi ne misli anektirati Mandžurije. Obenem je dementiral vse vesti o akcijah proti sovjetski Rusiji. Dosedanji clarri francoske delegacije na razorožit veni konferenci bodo ostali na svojem mestu. Predsedstvo delegacije bo obdržal Tardieu sam, r njegovi odsotnosti pa ga bo zastopal vojni minister Pietri. Vsi današnja listi se obširno bavno s sestavo nove vlade. Dočnu vidijo levičarji v Tardieujevi vladi vojno napoved, naglašajo desničarski listi, da je to kabinet pomirjenja, v glavnem pa podcrtavalo važnost nove viade v tem, da bo ostala politika Francije glede razorožitve neizpremenjena. Poslanci sredine so prepričani, da bo zbornica sprejela novo vlado s simpatijami in da bo imel Tardieu v parlamentu najmanj enako veČino kakor io> je imela bivša Lavalova vlada. Pariz, 22. februarja. AA. Nova Tardieujeva vlada, v katero je stop* tudi Gaston Berard kot državni podtajnik za tuTistiko. ima 7 članov manj kakor prejšnja Lavalova vlada. Tardieu je hotel dati svoji sedanj vladi koncentracijski značaj, da na ta način usireže željam, ki so bile že cesto izražene v parlamenta in .vrtatu. •- 1 Republikanska zmaga na Irskem London, 21 februarja, d. Pri v-oftrve* * irski parlament Je nacijonalis tična stranka De V al ere dosegla znatno zmago nad stranko dosedanjega državnega predsednika Cosgraveja, ki vlada na Irskem te 10 let. Kolikor se manjka podatkov o volilnih izidih ne bodo mogli izpremeniti dejstvm-da bo nacijonalistična stranka v parlamenta najjačja. Sestava nove irske vlade bo odvisna od stališča manjših frakcij. Doslej so dobili: vladna stranka 50 mandatov, neodvisni in farmarji /5, republikanci 65, delavska stranka pa 9 mandatov. Trocki proglašen za Izdajalca Moskva, 22. febr. Centralni izvrtnt odbor je 37 ruskim emigrantom, med njimi T ročk emu, Potresov u ln AbrameviČu odvzel rusko državljanstvo ter jih proglasil za Izdajalce. Oblasti Imajo nalog, da Jih takoj primejo, čim bi se pojavili na sovjet, sko-ruskom ozemlju ne glede na to, ali M imeli potne liste kake tuje države sli se. Pogreb bivšega saškega kralja Dresden, 22. februarja. Danes ob 10. dopoldne se jo vršil pogreb bivšega saškega kralja. Udeležili so se ga poleg drugih državni predsednik Hindenburg, papežev noncij, bivši bavarski prestolonaslednik Rupreht in bivši bolgarski kralj Ferdinand. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2271.16 — 22g2.52» Berlin 1330 22 — 1341.02. Bruselj 7S2.43 do 786.37, Curlh 1096.86 — 1101.35, London 193.48 — 195.08, Newyora kabel 6613.44 do 5641.70, N«wycrk ček 5591.44 — 5319.70, Pariz 221.30 — 222.42, Praga 166__do 186.86, Trst 291.57 — 293.97. INOZEMSKE BORZE Curih. Beograd 9.05, Pariš 30.1950. London 17.69. Nev York 512.37. Bruselj 7140. Milan 26.66. Madrid 39.66. Amsterdam 207.25. BerHo 121.65. Dunaj 71.5750, Sofljjs, 8.71. Praga Varam. 57.45, Bnkare- rniis*. ------— Komunisti zavezniki Hitlerja Narodni socialisti naj gredo za komuniste po kostanj v ogenj Berlin, 22. februarja. V političnih kro-a^b se splošno opaža vedno tesnejše sodelovanje med narodnimi socialisti in komunisti Kakor zatrjujejo dobro informirani krogi, bodo komunisti z vsemi močmi podprli narodno sociaLretičn ega gandridata proto Hkidenburgu ter bodo tudi sicer na T©e načine podpiral; narodne socialiste, da hd jim čun preo omogočili prevzem oblasti Komunisti računajo s tem. da bodo narodni socialisti pognal; vso državo v an ar hojo, kar bo zelo olajšalo komunistično revoluci- jo. Kot znak najtesnejšega sodelovanja med komunisti Ln narodnimi socialist; se smatra tudi predlog, ki ga je stavila komunistična parlamentarna frakcija v državnem zboru. Komunisti prediagajo nezaupnico državnemu kancelanju dr. Brliningu in notranjemu ministru Gronnerju ter zahtevajo takojšnji razpust državnega zbora in razpis novih volitev Ta predlog se popolnoma strinja z znanimi zahtevami narodnih socialistov. Jugoslavija in Madžarska Dr. Marinković o potrebi medsebojnega sodelovanja na gospodarskem polju Budimpešta, 22. februarja. AA Dopisnik lista »Pesti Naplo« je intervju val v Ženevi jugoslo venskega zunanjega ministra dr. Marinkovica, ki mu je, potem ko je v kratkih besedah orisal velike probleme mednarodne politike. naglasiL da žeK Jugoslavija iskreno prijateljsko sodelovati z Madžarsko, posebno na gospodarskem polju. 2e dolgo, je rekel dr. Marinković. stremita Madžarska in Jugoslavija za tem. da vzajemno sodelujeta na gospodarskem po-ftu. To sodelovanje pa se mora razširiti šo na ona področja, v katerih imata obe državi skupne Interese. Nemogoče bi bilo vnaprej določiti okvir tega sodelovanja ali pa celo takoj začeti pogajanja glede carinskega sporazuma za sklenitev gospodarske zveze, je nadaljeval dr Marinković. r~*no ,pa je. da bi med obema državama jala stalna izmenjava misli in nazorov o lede gospodarskih ukrepov, ki interesiraj j obe državi. Nato je dr. Marinković naglasiL da morata Madžarska in Jugoslavija voditi medsebojno politiko minu, ki je neob- hodno potrebna, zakaj samo taka politika bo omogočila evropskim državam, posebno arzavam srednje Evrope, da omilijo gospodarske krize. Naposled je dr. Marinković naglasi!, da bi bilo za zdaj potrebno samo gospodarsko zblažanje med obema državama, politično zbližanje pa bi se dalo doseči šele tedaj, kadar bo za ureditev tega vprašanja več časa. N06AVICE z ŽIGOM Smrt .-• pultu Dunaj ; *\'a "^^?«ja>»- atess L^ncertu »Itavii— j© pr" -u burljrvega incidenta. Dirigent simfoničnega orkestra dr. Ludvfs Kal ser se je me-1 dirigiranjem sSlo-vansklh plesove nenadoma zgrudil in kmalu nato izdihnil Zadela £% |Q Jtan, Jutri se bo Tardieu jeva vlada predstavila poslanski zbornici Vladna deklaracija bo obravnavala predvsem zunanje politične probleme Občinsko uslužbensko pravo V Jugoslaviji se bo razvilo posebno pravno službeno razmerje občinskih uslužbencev Ljubljana, 22- februarja. Službeno razmerje občinskih uslužbencev v dravski banovini ter bivši Dalmaciji je po sedanjih zakonitih določilih brez dvoma zasebno pravnega značaja. To velja v enaki meri za uslužbence mestnih občin, ki imajo lastne statute in za uslužbence podeželskih občin. Občinsko uslužbensko pravo ima zadosti trdno pravno podlago. Posebno v materijalnih pogledih je jasno izražen pogodbeni značaj občinskega uslužbenskega prava in za presojo činjenic ki se nanašajo na početek in razvezo službenega razmerja, podana v civilnem pravu zadostna podlaga. Sklenftev pogodbe j o zamišljena seveda le kot dvostranski pravni akt, kar ie merodajno ne samo za utemeljevanje pravic in dolžnosti, ki izvirajo Iz službenega razmerja, temveč tudi za spremembo in prenehanje teh pravu; in dolžnosti. Vsak, ki vsaj malo pozna razmere, ve, da je že v bivši Avstriji povzročil razvoj občinskega uslužbenskega prava civilistič-nemu pojmovanju mnogo neprihk. Le izjemoma je bilo mogoče dobiti posamezne pogodbe, ki so točno in izčrpno urejale celotno službeno razmerje z vsemi pravicami in dolžnostmi. Pač pa so enaki predpogoji dovedh do splošnih predpisov, ki so pri ugotovitvi pogodbene vsebine prevladovali in dobili celo izključen pomen. Taki splošni predpisi so se izražali in se še izražajo pod značilnimi pojmi službenih pragmatik, službenih redov, službenih navodil itd. v pravni obliki sklepov občinskih svetov aH pa tudi v enostavnih sružbemh odlokih. Po svoji vsebini so bili in so ti predpisi edini viri občinskega uslužbenskega prava v dravski banovini in v bivši Dalmaciji. Da so v okviru civilnega prava mogli v posameznih primerih osiati pravno veljavni, je bilo potrebno uporabiti jih v kakršnikoli obliki kot vsebino pogodbe, kar se ie največkrat izražalo tako, da so uslužbenci pri sprejemu v službo ali pri spremembah službenega razmerja podajali posebne izjave, da pristanejo nanje, ali pa le zadostoval samo tih pristanek. Pravni značaj takih službenih razmerij je seveda povzročil mnogo preglavic. Najprej je sledila uvrstitev v pravno obliko civilno pravne službene pogodbe. Ko pa je prodrlo temeljno načelo o neodpovedljivo-sti službe in s tem zvezane oskrbe za vse življenje, se je zdelo, da mora teorija o Rossini: Seviljski brivec V novi režiji, v dveh dejanjih, kd se godita na odru tako, da gledamo osebnosti na trgu in v hiši (v pritličju in prvem nadstropju) m t deloma novim osebjem so sinoči uprizorili Rossirtijevo tudi pri nas zelo priljubljeno bufomelo dramo »Seviljski brivec« Tudi prozi so dali več prostora kakor doslej. Kako se zanima naše občinstvo za to večno živo in muzikalno svežo opero, je dokazovalo občinstvo, ki je gledališče napolnilo in sprejelo predstavo z naj živahnejši mi aplavzi. Briljantno uverturo je odsvira! orkester odlično in žel toplo priznanje. Opero je dirigiral in »zrežiral g. ravnatelj Polic, ki je imel priliko, da se je prišel za obilno odobravanje zahvalit pred zastor. Pevski odličen je bil grof Al-maviva, g. B a n o v e c, zlasti igralski pa se je odlikoval kot ^igaro g. Primožič, kd je kot pevec in igralec kajpak ves večer zmagovito prednjačil. Ga. O b e r w a 1-derjeva kot gost v Rosini. Lepa. simpatična. Zelo pridna. Majhen glas. Skoraj nerazumljiva. Prejela je šopek. NTo. več prihodnjič Fr G. Koncert na orglice Včeraj dopoldne je priredilo Narodno železničarsko društvo »Sloga« v kinodvo-rani Ljubljanskega dvora z orkestrom na orglice pod vodstvom svojega neumornega glasbenega učitelja g. Karla Jeraja zelo dobro obiskan koncert. Med posameznimi izvajanji ljubeznjivega orkestra pa je recitirala lastna pesniška dela pisateljica ga. Vida Jerajeva. Orkester na orglice smo sedaj slišali drugikrat v Ljubljani in priznati je treba, da se zamorejo ž njim pod skrbnimi in umetniškimi rokami dosezati prav lepi uspehi. Orkester, ki šteje okoli 30 dečkov — med njimi pa je tudi nekaj deklic — je mešan. Steber tvorijo sicer orglice, ki nosijo eno- ali dvoglasno pesem, ki jo poglabljajo vijoline. harmonsko podlago spevu dajejo kitare, harmonika, najnižji glas pa čelo. Ni to torej čisti orkester na orglice, vendar mu je barvasta primes drugih glasbil le v korist 2al, da je temu orkestru modulatorični krog vsled diatonske konstrukcije glasbil sila enostaven m zamore igranje vsled tega postati po daljšem poslušanju enolično. O. Jerat pa je ume! to enoličnost preprečiti s tem, da je orkestru dal v resnici umetniško poglobljeno dinamsko izražanje tako. da je imel poslušalec vtis. da posluša sicer priproste, narodne pesmi, vendar izvajane precizno m z vehkim občutenjem. Velik, požrtvovalni trud g. Jeraja je vreden najvišjega spoštovanja. Z njim vodi on mladino po pravih ln občekoristnih glasbeno-vzgojnih potih, ž njim ustvarja trdno podlago za razumevanje glasbene, v prvi vrsti domače umetnosti, pri mladini, ki ie dobrih, v resnici umetniško na-obraženih učiteljev tako krvavo potrebna. In med prvimi takimi učitelji je g. Jeraj. službeni pogodbi pasti, ker so se pojavile pogodbene činjenice, ki so tule v navadi pri drugih tipih pogodb: zavarovalne pogodbe. V okviru civilnega pra\a so se spori iz službenih razmerij obč. uslužbencev obravnavali seveda pred sodišči. Ce je bilo službeno razmerje, ki je povzročilo pravni spor, zasebno pravno, se je spor mora! rešiti po določilih civilno pravnega postopka pred za to določenimi organi, ne pred upravnimi oblastvi ali pred upravnim sodiščem, ampak pred rednim sodiščem (odločba upravnega sodišča na Dunaju od 1. 6. 1887. zbirka štev. 3617 in odločbe vrhovnega sodišča na Dunaju zbirka štev. 3383. 3396. 6390. 6679 in druge). Kakšen te položaj sedaj pred novimi občinskimi zakoni? Navedemo samo nekatere činjenice in se ne spuščamo v podrobna razmotrivanja. Člen $4 ustave določa, da se organizacija občinskih uprav in področje njihovega poslovanja uredi s posebnim zakonom in po načelih samoupra.-ve, v členu 96 pa. da so občine samoupravna telesa s samostojnim in prenesenim delokrogom pod nadzorstvom upravnih organov, Zakon o notranji upravi v členu 19 izvzame samoupravna oblastva, ki vrše posle obče uprave in izrecno loč: državna upravna oblastva in samoupravna oblastva, ki vrše posle obče uprave. Iz teNekdo«, nič več in nič manj. Komedijanstvo. Teater. Izvrstne vloge. Rafinirana odrska tehnika .Vrsta imenitno pogojenih tipov Ls življenja. Mojstrski dialog. Nekaj humorja, malo paprike in prav malo sladkorja. Vse povito v svilen papir. Ali papirja je prav za prav največ. Bankrotar, ki je presedel dve leti ječe. * Oče. Pravega imena in poklica ne vemo, a zove se Cortin. Morama bankrotarka, bivša metreaa večkratnega milijonarja, ki bi po šestletnem izživljanju rada postala solidna žena. Hči. Imenuje se Edita. Zelo je bogata, še prav lepa. Toda z očetovsko in svojo preteklostjo si Edita vz4ic »zasluženi« visoki svoji doti vendar ne upa stopiti v zakon. Robert je sicer blazno in slepo vanjo zaljubljen, a ima odlično mater, sestri, staro mater. Ako bi zvedeli za Skandalozno preteklost sinahe in tasta! Oče ljubi hčer. Za svojo dolžnost smatra, da ji pomaga v zaken z Robertom. In izmisli si zares genijalno sredstvo: omoži jo z grofom de Gulcheom. silnim bogatašem, učenjakom, lovcem in boksarjem, ki z znanstvenimi nameni potuje po južni Ameriki. A ta Guiche sploh ne živi. Kako pa oče Cortin doseza, da ta neresnični Guiche vendar dejstvuje in vpliva na ljudi, je vsebina igre. Celo študentovske dolgove in alimente mora Cortin plačati za grofa de Guichea! Da, politični nasprotniki pobijajo Editi celo okna na gradiču, ker smatrajo grofa za proti vnega kandidata. Grof postaja torej uprav opasno živ in mora zato umreti. Na potovanju v južni Ameriki se ponesreči, vdova, grofica Edita de Guicheova, se zdaj brez nadaljnjih zaprek lahko omoži s solidnim Robertom. Bistroumna izkonstruirana igra je torej tudi nekoliko satirična, čeprav vemo, da je prav za prav vse Cortinovo napenjanje dandanes Že skoraj odveč: milijoni pokrijejo in izbrišejo navadno še hujše preteklosti kakor jih imata ta oče in ta hči. Vsaka kritika je nujno subjektivna. Naj stranim Se s toliko hladnostjo za objektivnostjo, sebe ne morem popolnoma zatajiti. In tako povem: »Nekdoc je zame preveč suh, skoraj brez duše in srca, a preveč razumsko izumetničen. Čustva ni. Premalo je tistega, kar bi me prijelo za srce. Skratka: svilnatega papirja je preveč. A imel sem občutek, da se je tako godilo tudi glavnima igralcema te igre: go-spej Nablocki in g. Levarju. Saj sta kot umetnika igralca storila vse mogoče, se trudila z vso svojo veliko rutino, bila šarmantna, elegantna, bistra do skrajnosti. A govorila sta le besede, besede, doživljala pa prav malo ali nič. Tudi g. AL Drenov kot ljubimec se mi ni zdel srečen v svoji vlogi Roberta, maternega sinčka naivneža. Naturnejie, življenju povzete so manjše vloge: krčmar g. Danesa, odvetnik g. Jermana, sobarica ga. Gabrijelčičeve in famozni lakaj g. Sanci na so bile učinkovito igrane ln prav naravno doživljane osebe. G. režiser profesor J os. Sest je igro sijajno in sceni ral. Prvo dejanje na terasi mednarodnega hotela ob morju zvečer in tretje dejanje v balu gradiča ob Dunavu sta bili krasni za oko. Igro igrajo gladko in v živahnem tempu. G. Drenovec je prejel šopka. Obisk pa je bil slab. Fr. G. 300 otrok nima za odrasle! Veiezanimivo filmsko delo. ki ga bo gledalo z navdušeniem staro in mlado EMU IH DETEKTIVI FRITZ RASP in mali ROLF WENKHAUS PRIDE! PRID K! Zvočni kino Ideal mmmmmBmmmmHammmtmsmmmmma Naši zidarji za skupne zbornice Ljnibldana, 22. februarja. V soboto se je vršil v proštorih Mestnega doma občni zbor »ux>kovne zadruge zidarskih mojstrov za bivšo ljubljansko oblast Udeležijo se ga je okrog: 90 članov, predsedoval mu je načelnik zadruge gosn Hlobž Jernej. Na občnem zboru je zastojpa? oane&o upravo dr. ž m k, mestno načelstvo g. Svetel, zbornico za TO I pa dr. Pret-ner. Po poročilu, ki kaže, da je zadruga delovala v preteklom letu zeLo agilno in da je Izvedla mnoge akcij« v davčnem pogledu, glede obrtnega zakona, protii Sušmar -jean in v drugin važnih zadevah, je bil odobren obračun in sprejo proračun. Pri volvtvah je b4i ponovno ravoljem za načel-DSSa g. Hlebš in v ostalem skoraj ves dosedanji odbor. Pri slučajnostih se je sušit zelo aivah-na debata ©lede vprašanja skupnih aW U> eenih zbornie, ▼ katero eo posegli načelnik Htebs, g. Z?vec in drugi. Končano se jo pa občni zbor z 79 proti 4 glasovom izjavil za skupne trgovske, obrtne in in«in-atrtjstoo zbornice s eajnostounfnr. odseki Oboni xbor je bil s tem zaključao. Zborovanje ključavničarjev Zadruga ključavničarjev za ljubljanski sodni okraj je imelo v soboto popoldne v posvetovaklici ZTOI svoj občni zbor. ki je trajal štiri u ne in se ga je udeležilo okrog 40 mojstrov iz Ljubljane, Viča, St. Vida, Zaloga in drugih krajev. Načelnik g. Breskvar je pozdravi! zastopnika obrtnega odseka ZTOI in predsednika Obrtniškega društva g. Josipa R e b e k a ter tajnika ZTOI g. dr. Pretnarja, nato je pa obširno poročal o delovanju zadruge v minulem letu zlasti kar se tiče novega obrtnega zakona in drugih perečih stanovskih vprašanj, končno je pa konstatiral, da v vseh 10 letih njegovega na čelovan ja zadruga ni prišla v nikake neprilike z oblastmi, in se zahvalil za sodelovanje in pomoč pri delu za pravice in koristi stanu z željo, da bi tvlo delo tudi v prihodnjem letu uspešno. Tajniško poročilo izraža upanje, da je najtežja faza gospodarske krize že končana ter ugotavlja, da je bilo v zadrugi 62 mojstrov s 134 vajenci, ki sta 2 šla v mornariško šolo, a pri pomanjkanju dela bi bilo dobro, če bi se javilo v vojaške delavnice zaradi sigumejše eksistence več vajencev. Poročilo nadalje podrobno obravnava določbe novega obrtnega zakona glede pomožnega osobja, ki se v marsičem razlikuje od sedanjih, končno pa pozivlje k složnemu dehi za skupni blagor. Po soglasnem sprejemu tajniškega poročila je blagajnik g. F e r j a n poročal, da je zadruga imela z vštetim prenosom gotovine iz L 1930. 22.648 Din dohodkov in 10.881 Din stroškov, a proračun za 1. 1932 izkazuje 23307 Din izdatkov ter 6 prenosom 11.767 Din letošnje gotovine 4udi 23.307 Din dohodkov. Po poročilu preglednika g. Ma rančiča je bi! računski zaključek soglasno odobren, proračun pa po dolgotrajni debati, ki so se je udeležili Breskvar, Reb$!etni Janez Ker m, ki j« podlegal težki operaciji. Pokojni je bil rojen L 1ST9 v Leskove« pri Krškem, v Ameriki Je b>val 19 let. Zapustil je ženo in hčerko. — V kradu VViilard, država Wteoomthis. je nedavno umrl J. Luzovič, 33. januarja pa so pokopali Jakoba Godteta. Zapustil je seno In štiri otroJce. V Ghucagu je bila nedavno otvor jen a velika umetnostna raostava, na katero je poslal uidi znani »Likar H. Z. Pemsek dve allki. Na razstavo so poslali umetni1«i okrog 4000 del, sprejetih je bilo pa sa/nv. 300, med temi tudi obe Peruškovl sliki. Obenem mo je rajzst&vna Sirija priSEcaJa tudi nagrado. Vlom v pisarno Ljubljanskega Sokola Ljubljana, 22. februarja. Danes ponoči je bil izvršen v mestu precej drzen vlom, ki se pa vlomilcu ni posebno izplačal. Ko je davi hišnik Narodnega doma hotel v pisarno Ljubljanskega Sokola, je opazil, da so vrata odprta. To se rmi je zdelo čudno in stopi! je v pisarno. Presenečen je obstal. Po sobi :e bilo vse razmetano, knjige in predali so ležali po tleh. na pisalni mizi ie bil šop razmetanih ključev, sredi sobe sta pa ležali odprti ročna blagajna in nabiralnik, iiilo je takoj jasno, da je nekdo vlomil v pisarno. Hišnik je teleionično obvestil Dolicijo in upravo Ljubljanskega Sokola, Policija je poslala v poslovne prostore več uradnikov. Ugotovljeno je, da je tat šiloma odpri vrata in odnesel iz ročne blagajne okrog 500 Din, Druge škode ni napravit Policijski uradniki so posneli odtise prstov na obeh blagajnah in policija upa, da se ji bo posrečilo vlomilca kma!u izslediti Žrtve smučanja in sankanja Idnbljan*, 32. februarja. Snmcanje m sankanje g ta stdaj najbolj razširjen sport. Zlasti smučanje se je zadnje eas*? pri nas tako razvilo, da lahko po pravici trdimo, da je postalo ie tud: pri nas pravi nacijonalni sport. Vsako nedeljo pohiti na tisoče športnikov v zimsko naravo, da se nanžije zimskih radosti žal je pa mladina tudi neoprezna Nesreče sicer ni mogoče vedno preprečiti in je tudi pri snracamjn nekaj rizika, gotovo pa je, da si nrnogi, alasti začetniki, preveč upajo. Ni vsak teren za začetnika ln tt*di ni začetnikom priporočati daljših izletov. Pri smučanju je treba mnogo previdnosti. Te ga nad se mladina zarveda. pa ne bo tol!tcr. nesreč. Včeraj so v bolnico zopet pripeljali več žrtev zimskega sporta, slasti smučanja Dva fanta sta se ponesrečila na Roenrku več ponesrečencev so pa pripeljali is drugih krajev Včeraj popoldne se je na Rož niku smučal dijak. Uleta: Viktor Logar Iz Ukibljane Na strmini je tako nesrečno pa del, da si je zlomil desno nogo. — Okrog 17. je bila reševalna postaja znova pozvana na pomoč in je moral reševalni avto drug'ć pod Rožnik. Ms hribu se je namreč ponesrečil 17letni red.otehnik Adolf fit« klasa, zaposlen pri tvrdki Bar. Tudi t4 )e tako nevredno padel, ds si je sVomil levo nogo. Z Rožnika so ga na sankah pr< ;<• Uall k Čadu, od ru ga je pa re*eralni avto prepeljal v bolnico. — Tretja žrtev srnu čanja je bU utjučavnićarsk vajenec. 17-letnl Mina Oregore, loma iz Malega Mengša, Ts si j« namreč pri smučanju zlom:! desno noro. — Krojask! pomočnik AUtOti Kuber, rojen 1901., doma iz Podlo m k a. )e včeraj pri snmCan.iu priU^t ; na Blsmo In se tako obAotno pot kodova!, ia so ga ti:! morali prepeljati v bolnico. _ Poseatn ko sin France Malic, doma iz I»ke. je včeraj pri sankanju padel in si zlomi' desno no-go — V bolnico so morali prepaljati tu' krojaškega '-'aiienva Franca Tiolenca z Brda. ki je padel n s^ močno poAkodov a1 levo roko. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, :*2 februarja, katoličani: Stol s-v. Petra. flnJaliT. pravno nI, 9. fobruarja; ikifor. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Vesela kavaler.ja Kino Dvor: Dom molka. Kino Ideal: Ce mla»1ost !;nbi... Koncert Slovenskega vokalnega kvlnts* ta ob 20. v Filharmonlčni drvorani. Predavanje ge. dr. Konvalinko-Tavčar-jeve ob 20. v Okrožnem nradn z« zavarovanje delavcev. DEŽURNE LEKARNE Danes: Trnkoczv, Mestn< trp 4 m Ha mor, Miklošičeva cesta 20. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20 Ponedeljek, 22.: Zapravljivec. C. Torek. 23.: Hlapci. Igra srednješolska organizacija >2ar< na državni klas-i^r* g.mnaziji. •izven Sreda, 24 : Zdravnik na razpotjn. B Četrtek, 25.: NeKdo. A. Petek, 25 : Zaprto. * Opozarjamo da nocojšnjo drj*m*kn predstavo. Uprizori se Raimtindova pravljična igra Zapravljivec za red C. Ker j« nocojšnja uprizoritev tega dela najbrž poslednja njegova večerna uprizoritev r tekoči sezoni. Se prav posebno opozarjamo občinstvo na to. Druga repriza Shauovc drani« Zdravnik na i^tepotju bo v sredo 24. t raza red B. OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek. 22.: Zaprto. Torek, 2S.: Seviljski brrrec. A. Sreda, 24.: Trije mušketirja. KL tVTjToit, 2h.: Zaprto. S Prva reprlss RoMedea«, >M%-ake rdeče smrti«, >Dandin ▼ vleab«. O vsaki posamezni enodejanki spregovorimo tokom prihodnjih dni. Katja Delakova Mesec dni je ze med nami naša nova jugo si o venska plesna umetnica ga. Katja Delakova Slovenski javnosti Se nepoznana je dopotovala s svojim soprogom v svojo novo domovino, v Ljubljano. Katja Delakova je po rodu Dunajćanka iz ugledne dunajske novinarske družina. Njen oče, profesor za klasične jezika in pozneje glavni urednik >Volkszeitung«, je bil velik prijatelj glasbe: v hiSi so se zbirali glasbeniki in mala Katja Je kaj kmalu zaplesala. Pri neki taki domači prireditvi je postal nanjo pozoren tedanji baletni mojster dunajske državne opere, ki je prosil starše male Katje, naj dado hčerko na stroške opere izšolat: za baletno plesalko. Oče se je temu odločno uprl, na prigovarjanje prijateljev pa je dovolil, da je Katja poleg sole posečala Se otroški tečaj baletne šole Cecilije Cerzijeve. Tu je napredovala tako sijajno, da jo je Cecilija Cerzi vzela v svojo baletno skupino ln Jo januarja 1924 predstavila dunajski javnosti kot čudežnega otroka na baletnem večeru v ceremonijelni dvorni dvorani. Odmev pri kritiki je bil tako močan, da se je da! oče preproslti in dovolil Katji da vzporedno z gimnazijo poseča ritmično plesno solo pri prof. Bodenvvieserju in (po smrti Cecilja Cerzijeve) nadaljuje baletne Studije pri prof. Helli Neumannovi. S prof. Boden-wieserjevo je nastopila samostojno v dunajski >Uraniji« kot *Faun< in >Cigankac, pri dunajskih svečanih tedrih pred rotov-žem in na umetniških tekmah v dunajaki velesejmski palači. Bolezen in gimnazija sta ji za eno leto prekinila plesno Izobrazbo, katero je pozneje nadaljevala pri Ger-trudi Krausovi, danes eni največjih plesnih umetnic. Tu ni študirala samo umetniškega plesa in ritmične ermnastike. ampak teorijo plesa in ritmiko sumov ter glmna-stično predagogiko, med tem ko je pri prof. Rosenfeldu posečala tečaje umetn!Skc zgodovine za plesalce. L. 1931. je diplomirala in vodila nato Solo za umetniški ples in ritmično gimnastiko. V dobi studija pri Ge rt rudi Krausovi je nastopala na vseh prireditvah samostojno in v vseh o*j.h grupah Krausove umetniške skupin«. Njeni najbolj znani plesi so Bethovnova žalna koračnica, Blattov »Vihar« WolfBsohnov -Odlomek iz ghetta«. njena skupinska dela: Blattove s-Sproščenj«« in groteska ^Kvartet«. Nastopala je v veliki koncertni dvorani, v Sophiensale v svečanostnl dvorni dvorani, v dunajskih ijuđsko-prosvetn'h dvoranah, v >Scali« itd Zdaj je ga. Katja Delak v Ljubljani in na vprašanje, kaj misli v Ljubljani delati in kako se počuti odsrovarla v že precej dobri slovenščini »MMIm tu delali m upam. da se bom v novi domovini dobro počutila.« Dnevne vesti — Prod prvim kongresom pravnikov slovanskih držav. PoročaL amo ie, da se bo vreLl pr-ibodnje Leto v Bratislavi prvi kongres pravnikov slovanskih držav Pred kongresom ae bodo vršila predavanja o pravnih razmerah v alovanskra državan Prvi je prijavil predavanje vseučlliški profesor is Ljubljane dr. Stanko Lapajne, in ^cer >Zastaranje v pravu slovanskih dr-:^av« ter > Razvoj in sedanja ureditev civilnega za»koaika v Jugoelaviji<. Izmed pomembnejših pratvntSKih korporaoij se je priglasila prva Pravniška jed nota na Slovaškem v Bratislavi, ki nriredn in objavi predavanje veeučitiškega profesoraa dr. Stanka Lapajneta. — izprcmembe v imeniku zdravniške zbornice za dravsko banovino. V imenik »travniške zbornice &a dravsso banovino so bili vpisali: aoboadravni&ka asistentka v Trbovljah dr. Vilma Rež-un-Pirc, zdravn.ca volonterka v Ljubljani dr. Stana Gioboontk. zdravnica volonterka v Ljubljani dr. Blaženka Klepec, zobozdravnik v Loubijar. dr. Savo Pire, zdravnKk volonter bolnice v Mariboru dr. Fran Repič m zdravnik volonter bolnice v Krškem ob S«a-vi dr. Valentin Kane. — Promocija. Na univerzi v Beogradu je promoviraj a za doktorico vsega zdravilstva gdc. K u r a 11 Mira, hči g. Kuralta Josipa, nadkontrolorja Mestne hranilnice ljubljanske v p. Čestitamo. — Razpust društva. Prostovoljno gasilno društvo v Peoarovcih je po 6L 7. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v dr šavi razpuščeno. — Preselitev odvetniške pisarne. Odvetnik v LJubljani dr. Franc Ziupane pre-seL svojo pisarno v Tržič. — Počastitev Gregorčičevega spomina v Splitu. Prosvetno društvo Sv. Cirila ta Metoda v SpJutu je priredilo včeraj akademijo v spomin na 2o letnico smrti našega peso i k & S imon a Gregorčiča. — Prepoveo* zahajanja v krčme. Okrajno sodišče v Murski Soboti je prepovedalo mizarskemu mojstru Mihaelu Bokanu is MursKe Sobote zahajanje v krčme za poldnie:o leto, »resko sodišče v Šoštanju posestnikovemu sinu '^adislavu Klaneniku hc Podpore as ono leto. sresko sodišče v Konjicah Pavlu Bračien i« Kravje-ka za pol leta m okrajno sodišče pri Sv. Lenartu posestniku Leopoldu Grahomiku H Ja-hlamoev za eno leto. — Iz >Službenega lista«. vSlužbeni Ust kr. baneke uprave dravske banovine« št. 14, z dne 20. t. m. objavlja uredMer>lrur« v Idobljanl je založila zakon o lovu, prirejen po >SJu*benean listu kr. banske uprave« 3 besedilom v zakonu omenjenih določb druajah zakonov. Knjrtzica stane 7 Din. — Kdo je pristojen za ocenjevanje nujnosti državnih brzojavk. Po novem zakonu o posti, telegrafu in telefonu je državnim ustanovam kot pošiljatelju brat . k priznana pravica, da rabijo telegraf »sam© za nujne potrebe, t. j. v takih prlmeritb, v katerih bi sporočilo ne doseatfo svojega namena, ako bi ae odpravilo na kakršenkoli dru? način. Ce brzojav«a ni nujna ter nima nobene zveze z državnimi posli, ae mora po ministrski odredbi prepisati in rednim potom dostaviti ministrstvu, ki bo ukrenilo vse potrebno, da s« prepreči ne-potrebno iskoriščanje brzojava _ Vreme, Vremenska napoved pravi, da ni pričakovati bistvenih izprememb Včeraj je bdo po večini krajev naše države lepo. Naovišja temperatura je znašala v Splitu 4. v Zagrebu 0, ▼ Ljubljani —0.1, v Sarajevu —1. ▼ Mariboru —1.8, v Beogradu — 3. v Skopi ju —5.2. Darvi je kazal barometer v Ljubljani 77$, temperatura Je znašala —12.7. _ Samomor orožnika zaradi nesrečne ljubezni. Na orozniški stanici v vasi Marini pn Trogiru se je ustrelil te dni oros-niški Kapiar Jer ko Jan k ovac. tovljenje si je končal zaradi nesrečne ljubezni _ Tragedija siromašne rodbine. V so boto sta umrla t su bo tiske m predmestju Aleksandrovo nadmlinar Peter Francer in njegova žena Oba sta bila tuberkulozna Zapustila sta šest nepreskrbljenih otrok. — Robert Louis StevenSoo: »Prigode Davida Balfourja« L dei »Ugrabljen«; po-aloveaii Vladimir Levstik, zbirka mojstrov in sod ob n kov l; ln§. srn. Omahen; založba Tiskovne zadruge v Ljubljani. Broš. Din 70. platno Din 90, usnje Din 106. Te dna je izšla v založbi T es k ovne zadruge L dol »Prigod Davida Balfourja*. roman »Ugrabljen«, ki ga je napisal eden narečjih novejših angleških pripovednikov. Njegovo mojstrstvo se ne razkazuje v bobneči darmunzianski bujnosti, spoznavamo ga po tisti preprostosti pravih efektov ki najde za vsak predmet rn vsako dogajanje edim najboljši, do iiajrablejseg* odtenka točni izraz. Polog te od Inke oči tuje njegovo delo čudovita oblikovna uglajenost, prozorna jaeoost in naravnost razkošna fantazija, to jc kakor ustvarjena za opisovanje drznih postolovsčin m kočij vfch prigod. Roman se odagrava v dobi verkih ikot«fcih uporov v prvi polovica 18. stoletja!. Mlada David Balfour. b gs hoče oslepar ti za dediščino bogati s sk opusu i strrc Ebenezar m ga zato proda v tujinof doživi na svojih blodnjah po morju, škotskih zaiivih, otokih, gorah, gazaavfa in močvirjih s svojim prijateljem, škotskim upornikom Alanom Breckom nešteto mučnih dogodb dokler naposled ne prisila prekanjenega sorodnika, da mu izroča bogato posestvo. Po tradiciji gre romsDu vsekakor podnaslov »pustolovski roman,« po Psiholoških vrlinah pa ga moremo vzpo-diti največjim umetninam toga žanra Prevajalec \Tadnn4r Levstik, je z izredno tankosliišnostjo prelil v slovenski jezik tua>-knvnoisrnojše sti-lfctičuc finese, taJco da j*; knjtga tudi v tem o^iru rva višku. Prepričani smo. da bo delo radi mikavnosti snovi m lope apraii-c postalo ena naših najdragocenejših in najbolj priljubljenih ljudskih knjig. — Grozen zločin pijanega fanta. V p+-tek zvečer se je odigrala v vasi Erduceta vedno več denarja. Vri ga je sproti za^il po gostilnah Oee je svaril sina, naj se spametuje, češ, da denarja ne pobira na cesti. V petek zvečer je prlfie! sin fz gostilne pijan ln zahteval je, naj mu oce ispiača njegov delež. Ker pa očo njegovi zahtevi n' hotel ugoditi, je pograbi« sin puško in 4vaKrat ustrelil vanj To mu pa še ni bik» dovolj, temveč je pograbil sekiro in udaril očeta še trfkra* po glavi, Skale« priredi naš znanec Kari Ko ranek z Dunaja dne 25. t. m. v velja-i dvorani hotela >UnJon< oh 20. uri zanimivo predavanje: >0 današnji fotografiji.< Snov je popotnoma nova, ter bo spremljajo predavanje veliko število diapozitivov. Vedik razmah fotoamattar&tva pri nas zahteva vedno novega pouka in pobude v tej lepi umetnosti, zato naj nabče ne zamud! pnHi ke prisostvovati predavanju tega odMčne-ga strokovnjaka, ki ga pošilja firma Pe ruta k nam Vstopnine ni, vse podrobno sti so razvidne fcz lepakov Vabila so na razpolago v vseh foto-trgovloah lj— O negi in prehrani dojenčka predava nocoj v dvorani O UZD dr. A. Kon-valinko Tavčarjeva ob 20. Predvajale ae bodo primerne filmske slike. Vstop prost in vsakomur dovoljen. —Ij Daneing, prvovrstni artisti, v hotelu TIVOLI. Vsako noč odprto do Jutra. U2-n Proslava prof. Pupina Imetnik Edlsonove in zlate inženjerske kolajne — Novo visoko ameriško odlikovanje —Ij »Svoboda« in »Zarja* priredita v sredo 24. L m. ub 20. uri v dvorani Delavske zbornice VIII. Aelasafe] -prosvetni večer. Spored je bogat Ln lep in bo ta ve-eer eden dosedag najlepših prosvetnih večerov. Soiebujejo: Delavska godba >Za.r-ja<, konservatoristi Drago Bur^er, Drago Žagar, B ozona šaplja, Anica Seberjeva, Bojan Adamič, itou<-ertna pevka Prankov-&ka-Vukova, govor kini z*hor Del. odra »Svo bode« Na sporedu sta dve skiarthri od mladega skladatelja Jos. Grbca s2elja< in vLjuhim Te«, ki se pojeta ta večer prvič. Pisatelj Angelo Cerkvenik pa bo predaval o tesni; »Na razpotju djč.nik, Va.lent!n Ko man. Marija ftiftek, Marija Goršts Anton PnatoslstOČsk, Frania Benkoč in Pavla 4ttdpaa. —lj Krajevni odbor Hdeeegu kriza v Ljubljani bo imel v potek, dne 4. marca ob 18. uri svoj redni letni občni zbor v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti, dvorana v pritličju čez dvorišče. K obilni udeležbi vabi odbor. —lj Belckranjei! V sredo, dne 24. t. m. bo v restavracijskih prostorib >Zvezde« ustanovni občni zbor našega društva >Be-la Krajina« z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitev upravnega odbora in preglednikov. 3. Slučajnosti. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vsi Belokranjci, ki žive v Ljubljani, se počivajo, da se občnega zbora sigurno udeleže. _lj Dve žrtvi pretepačev. ^« Noiranjib Goric so pripekali včeraj v ljubljansko bolnico 371etnega KarJa Blaža, ki ga je Valentin Er bežni k iz Zunanjih Goric pr«"-c«j neusmiljeno obdeloval s solom in ga poškodoval na prs'.n in po nogaa. — Drugi je bil Anton Bončar, čevljarski pomočnik iz Ljubloane, ki ga je na Trtaski cesti v neka gostita i nsfcdo s steklenico oplazil po glavi. V bolnici so ga obvetsaH in je lkah dokaze, ki jasno pričajo, da je Laudenbach umoril obe žrtvi iz koristoliubja. Sestanek s Puberlovo ie pripravil tako, da je žrtev morala prinesti s sebo; denar. V petek zvečer je pa Laudenbach le priznal, da Puberlovo ni zadušil v razburjenju, kakor je izpoveda" prvotno, temveč da e imej sekira že pripravljeno in da se je her?!o Puber-love v svojo pra rrco in ga oprala, da b! zabrisala sledove ^ločma. 7ato so k> obdržali v rj-rskovi n^tn /anoru Nedeltaki lovec Nedeljski lovec urreM za zajcem, pa ga ne zadene. Stisne puško pod pazduho in za mrmra: Ozrl se je pa e. ta preklicani dolgouhec. Ameriški listi pročajo. da je bila letos na dan »v. Save zvečer v veHkt dvorani inženjerskega doma v New Yorku po-menubna aiaivnost: profesorju dr. Mihajlu Pup Inu *o na slovesen način tzročšli zlato kolajno Johna FVrrza. Prof Pupin je *e 1. 1930 prejel Bdlaonovo kolajno. L. 1928 je prejel v Chicagn zlato kolajno crvilnega rnženjersnva za arednjezapadsie pokrajine (MadxUewest) Zedunoenih drla v. Vse te visoko cenjene kolajne je dobil g. Pupin ta svoje znanstvene zasluge na polju elektrike. Prof. Pupin je častni član mnogrlb ame- rišKih univerz in msiMuc-u prosvernega in znanstvenega značaja, že dve leti je predsednik znamen j tesa vseuč'l'.Akejra kluba w Sevr Torku. Ta 1-zred.na čast do tedaj še nikoli m doletela človeka, ki n: bil rojen v Amen K i Od vseh časti, ki jili je likaaala Affif*-ri-ka našemu slavnemu roja.ku, pa je največja poskvlnja. John Fritz. po katerem se imenTije kola!na. s katero so letos nagTa-đHj prol P;r);na. je bil slaven amer^*-:; inžemjor. pionir na polju jeK'lrme in'liir'r je. Za njegove xas!u?e so mu 1. 1902 podt»-li!; ziato kolajno, in od onega leta naprej se j*1 podeljevala ta po njem imenovana kolajna najpomembnejšemu delavcu na polju znanosti ali industrije. John Pritzova kolajna je nagrada in prienanje, k.i jo na podiaari soglasnega sklepa dotejju. To kolajno so dobili poprej EM.leon L 1908 m Marconi L 1923. kakor tn4i prvi človek, ki se je z letalom dvignil z zemJfje, Orville vVrivtrnt L 1920. Pri slavnost'1, ki se je vr^Ua na dan av. Save letos v New Yorku so bili prisotni člani ra'zm'h amer<6kib nniverz *n znanstven 'b i-nstTt.ucij. kakor tud.i cvet ju sorto- Kaj moramo vedeti o čokoladi Nekaj, o čemer je naše občinstvo še premalo poučeno je to, da ne zna razlikovati med kuhinjsko im dezertno čokolado in čokoladno pornako. Kuhinjska čokolada je izdelana iiz cenejših surovin na enostaven način. Rabimo jo v prvi vrsti za kuho. Čeprav je nekoliko groba in pusta, jo prodajajo kot cenejše blago rudi v tablicah, za uživanje v surovem stanju. Dezertna čokolada jc izdelana io. najfinejših kakaovih zrn z večjim ali manjšim pridatkom kakaovega masla. Izdelujejo jo po posebnih receptih in kompliciranem in dolgotrajnem raašinelnem postopku. Ta vrsta čokolade je finega okusa, prijetnega vonja in se v ustih prijetno topi. Med dezertnimi Čokoladnimi vrstama se posebno odlikuje »Mlekita* z mlečnim. »Kavita« z kavinim. »Maslitac z maslenim in »Grenkita« z ogrenjenim okusom. V&ak si zbira čokolado po svojem okusu. Potrebno je, da si zaporrrrv končnico »ita«, potem bo v trgovini lahko dobil, kar mu prija. Čokoladno pomako rabijo gospodinje in kuharice za razno pecivo, zlasti pa za glaziranje tort. Ta kakovost je s4ična de-zertni, vsebuje pa še večjo primes kakaovega masla. Tudi to čokolado dobimo lahko v prvovrstni kakovosti pod imenom »Pomakita«. Komik na prestolu V četrtek je umrl bivši saški kralj Friedrich Avgust III. Mož je veljal vse življenje za komično figuro, toda navzlic temu ni bil med ljudstvom priljubljen, kajti Saška je protestantov-ska. on je bil pa katoličan, poleg tega pa velja ta nemška dežela kot sede? industrije za domeno komunistov, a kralj je bil zelo reakcijonaren. Komičen proti svoji volji ie postal Friedrich Avgust tudi s tem. da mu ie 1. 1°0? ušla žena. avstrijska nadvojvodinia Luiza. ki se je M z njo poročil L 1891 in s katero je imel šest otrok. Luiza ie zbežala od moža z vzgojiteljem svojih otrok Francozom GiTonom. omožila se ie po ločitvi zakona s Friedrichom Avgustom z italijanskim glasbenikom Tosellijem. pozneie se je pa ločila tudi od njega tn preživljala se je skromno v enake druAbe v Nc* Yonku. Po pozdravnem govoru predsertuika ^\eCan četnega odbora je govoril g. Mihajlo Pupin. Oov<> ri prof. Pupuna so uiant v New Yorku govori toplo in prapr<čev«Jno, za kor apostol, enako Kakor tudi pise v aposto!*k«im slogu, kar pri-znava'o čitatelji njegove autobiografije >Od paetirja do izumiteJja Noben Pupinov govor ee ne giblje oa či-eto sulionartL. znanstveni podlagi, temveč vsa so polni duhovitih razglabljanj. Tak<^ je ta večer g. Pupin najprt*] govoril o zakonih toplote in energije, ki jab uponftv ljamo v znanetvu in ▼ življenju, čeprav so jih od k rt L že pred več sto leti. potem p« je preea) na zakon, ki je mnogo, staroj*i na zakon ljubezni, ki je vzklil \z rerilkege srca in uma lznajdkejja Kristusa, kater' »a k on v zAslopJb-enem oiove*tvn Se ni T*r Sol do svoje potoe. božau«»ke veljave. Ugledni povabljenci, ki so do zadnjega kotička napolnili ogromno dvorano, ae z navdušenim odobravanjem pozdravili f>> ptnov govor, kl mru je »ledilo čestita*^ alavljencu. Vsi gnmje so Si; mimo sivolasega učenjaka, ki je radi slabosti v nogah sode s trsk al roke ranog i m prijateljem, univerzitetnim profesorjem in slavnim in žetioenjeon, med katerimi se je posebno dolgo zadržal pri g. Pupinn g. Crwen Youn>g kj je med drugam zaslovel po svojem načrtu za urediitev plačevanja n*^nv &k,ih vojn in dolgov (Youngov načrt). Nedvomno je bil to velik dan zu gosp. Pupina, a tudi za nas rs«\ Kakor vedno, je tudi na ta večer g. Pupin porabU prUS-ko Ln tu pozabil povedati nokaj misli e svojem jugoslovemsKeju narodu, kar so z velikim odobravanjem arprejeli navcoči Je-gosJoveni. Tudi mi Siove-uci ae veselimo priznanja, ki ga je bU deložen naa veliki rojak. G. Pupuo med nami ni neznan. Ze pred leti ga je blejska občina imenovala za avo» jega čaatne^a občana za zasluge, ki si jlb je pridobil oa mirovnd konferened v Par i se za naso Gorenjsko, ki bi bila danee po4 tujilm jarmom, ako se ne bi bH g. Pupin zavzel za njo pri »vojem prijatelju, predsedniku Wilsonu. široke mnotk*e na^eg* naroda so se bliže seznanile s svojim veJ< kim dobrotnikom tani, ko je izšel prvi d**l njegove arrtobiografije >Od parstirda do rz-najllfteljac v založbi Vodnikove druih*" (letos Uda rata družba drugi de! te tered-ne in veLezanimive Knjige). Danes bi LjnbljanoaiJii ne bodjh n-Itt v Boalnj, niti na Bled, niti v Kranjsko goro, ako se Pupin ne bi bid »avzel »a Gorem v s.ko, in spodobi se, da se mu na vMsn način zahvalijo m oddolle za rešitev Gorimf ake: zato predlagam našemu oočInskeirK* svetu, da imenuje eno najlepših ulic Ljub ijane P upi novo ulico aH ulico Mihajla Pupina, enako kot nam je on reAU najlep«! del nase mile -slovenske domovine. Predlagam, da se Selenburgova ulice Imenuje po našem velikem dobrotniku, po veera svotu slavnom učenjaku. Vsak tujec, ki bo prišel v Ljubljano, bo vedel, po kom 9+ imenuje Pup ino va ulica, medtem, ko o rt* tajjei, neti pretežna večina domačinov ne ve, »vio je bil ScneUonburg. To boje rme samo ka&I jngoslovensko T^jubijano. Dr. Pav«.? kot učiteljica glasbe v Bruslju. Varana mož na prestolu je bil m stroko nemško javnost komična figura tem bolj, ker je bil po svojem telesu in značaju okoren, a uganjal je tudi razne vragolije m budalosti, tako da so se ljudje na njegov račun mienitno zabavali. O njem je krožilo mno«o neslanih* dovtipov in anekdot. Nemšk: humorist Reimann jih je zbral In izda i v posebni knjigi, ki jo je pa cenzura na kraljevo zahtevo zapien.Ia. Ko M je moral L 1918 umakniti s prestola *n ko so mu prišli revo'ucij^narji povedat, da ni več kralj, je Kkovoril: Uredite to svinjarijo sam!! Kriza raju Zimslca sezona v znamenitem ameriškem letovišču Palm Beachu je dosegla te dni višek. V krajih, kjer so še nedavno morski valovi butali ob peščeno obalo in kjsr so se razprostirala takoj za morjem nedostopna džungla, je ustvarila genijama ideja rx>djetnega hotelirja pravi košček raja na zemlji. V senci košatih palm so prekrasne rro-menada in v zelenju tropične vegetaci" je so skriti razkošni hoteli in zasebne vile newyorških milijonarjev. Gospodarska kriza je pa posegla letos tudi v ta romantični kotiček in baŠ Palm Beach jo čuti mnogo bolj. kakor druga mesta, ker j2 zrasel iz trenutno izredno ugodne konjunkture, ko niti v največjem hotelu »New Breakers«, kjer je 1500 sob, človek za 20 do 60 dolarjev ni mogel dobiti sobi. Sezona v raju ameriških tiulrjonar-jev gre sicer svojo običajno pot, na krasnih rgriščib igrajo solf kakor dru- leta, na obali vidiš zjutraj strogo po modi skupino jahačev na konjrb v kopalnih oblekah in tudi rx>r>o!danski nro-gram v plesu pod kokosovim palmami je ostal v veljavi, toda gostov je mak> ir, še tisti, ki so prišli, niso posebno dobra volje, kakor -o bili druga k:a. Krizo čutijo tudi ameriški milijonarji, seveda ne tako. da bi bili lačni ab' da bi jih zeblo, pač imajo pa hude *krb\ ker vedo. kako se bo obrnilo kolo sre* če in kai bo z nflhovfmi milijoni V Palm Beachu se seveda tolažijo, da bo prihodnja sezona boljša. 31 Albert Sorefc V ^Čudodelni zdravnifc Romaš Anđre je prijetne, ljubeznive narave; to je bila preprosta, sveža, odkrita, »trava in kakor steklo čista duža, čudovito ustvarjena za življenje; z bistrim dojemanjem, zdravo pametjo in odločno voljo je imel posebne sposobnosti zares preprostih bitij: da je prodiral v srce. V Chebskem je občudoval njegov izredno moćan intelekt, obenem je pa čutil v njem nekaj, kar trpi in zasluži pomilovanje. Potem: Chebsky je bival v Saint-Vi-goru, zdravil je Genovefo, vsak dan je videl Km m o in imel je velik vpliv na barona. Andre je ljubil Emmo; to je bila ljubezen, kakršno poznajo ljudje odkritih značajev: preprosta, neposredna, ki zgrabi srce in ga ne izpusti več. Prvi utripi te ljubezni spadajo v Andreeva otroška leta. Njegov stric, višji častnik, mu je bil prinesel iz Afrike mlado gazelo. Vodil jo je na izprehod v gozd, na solnce, po zelenih stezicah. Takrat mu je bilo dvanajst let. In tedaj je večkrat videl od daleč deklico z guvernanto, trgajočo rože in prepevajoč o svoji punčki pesmi brez konca in kraja. Deklica je radovedno gledala lepe žival, poskakujočo po mahu; včasih se je gazela tudi ustavila ter uprla na otroka sladak in globok pogled. Andre bi se bil rad približal deklici, pa ni imel poguma. Uboga gazela je poleti hirala, dobila je sušico in na jesen je poginila. To je bil za Andrea hud udarec; mislil je, da je izgubil vse veselje. Mrtvo gazelo je odnesel v gozd na samoten in zapuščen kraj, od koder se je videlo samo nebo in smreke. Tu je izkopal grob, ga obložil z mahom in položil vanj ubogo gazelico. Potem je pa zapel otožno otroško pesem, kakršne zlože otroci včasih kar sami. Kar je zagledal pred seboj deklico, ki je na njo tako pogosto mislil. Zrla je na grob in vprašala: — Kaj je umrla? — Da, — je odgovoril Andre ves objokan. Deklica je prebledela ko zid; držala je svojo punčko krepko objeto in zacepetala: — Tudi moja punčka je umrla, po-kopljite jo. Andre je molče ubogal in deklica je nadaljevala: — Zdaj ju pa pokrijva z mahom in zatakni v a na grob križ, a jaz zapojem S vami. In sklenila je svoje ročice, odprla oči, se ozrla na križ in zapela z jasnim, sladkim glasom romanco, ki se je je bila naučila od guvernante in ki jo je Ge-novefa vedno prepevala, dokler ni zblaznela. Ko je nehala peti, je bridko zaplakala in deček z njo. — Zdaj morava pa domov, gospodična, — je dejala guvernanta in prijela deklica za roko. Otroka sta se objela. Andre je prišel domov razburjen in razvnet, srečanja z deklico pa ni omenil niti z besedico. Opazil je, da njegovi starši po maši niso pozdravili dekličinih staršev in notranji glas mu je svetoval, naj molči. Ta spomin je ostal skrit na dnu njegovega srca. Tam je čakal čist in svetal, ko se je Andre po osmih letih vrnil v Saint-Vigor in zagledal Emmo, prihajajočo ob strani svojega očeta iz cerkve. Se istega dne se je sestal z njo pri markizi de Mallesville, kamor je bil povabljen, žalostna preteklost rodbine Ro-fossov, usodnost, ki -v? je držala Emmi-ne usode, prirojena otožnost, ki ji je ležala na obrazu, zamišljenost, ki je poglobila dupline njenih krasnih oči, vse to je zdramilo v njem že od otroških let spečo ljubezen. Toda ta ljubezen je naletela na toliko ovir. da mu ni mogla biti vir sreče. In tako je začel trpeti in obupavati. Andreev oče je pripadal staremu normandskemu parlamentarnemu rodu. Imel je premoženje, drugega nič; bil je tih, skromen, nagnjen k otožnosti. Oženil se je pozno; to je bil praktičen in tudi srečen zakon; zakonca sta se dobro razumela in po tihem oboževala ali bolje rečeno ugibala sta vse, kajti besede nista nikoli izgovorila. Andre je bil vzgojen v tej atmosferi zastrte nežnosti in podzavedne čustvenosti. Svoje starše je vroče ljubil. Videl je, kako se medsebojno izogibljeta vsakega razburjenja, da celo vsakega izliva čustev, kako varujeta drug drugega vsakega težjega udarca. Trdno je sklenil, da svojih staršev nikoli ne bo žabi, temveč da bo skrbne bedel nad njihovim mirom. To je delal s tem večjo vnemo, ker jim je pretil nov težak udarec. Andreev oče je oslepel; že davno je bil opustil risanje. Potem je nehal tudi čitati; niti glasbi ni mogel več slediti; moral se je posloviti od tria in spraviti vijolino, a to ga je tako bolelo, da je moral plakati, kadar je slišal Andrea spremljati mater pri klavirju na basu. V tem položaju je bilo treba še bolj paziti nanj. Andre ni poznal druge sreče, razen sreče tistih, ki jih je ljubil. Zato materi ni mogel prikrivati svoje tajne. In tako ji je priznal, da ljubi Emmo. Materi se je zmračil obraz. — Očetu tega nikar ne pravi, — je dejala; — slabo bi naletel. Prepusti to meni. Teden dni je čakal Andre na odgovor. Slednjič ga je poklicala mati skrivaj k sebi in mu dejala: — Govorila sem z očetom. Menil je, da si za ženitev še premlad. Ne smemo se dati preveč obvladati srcu. Sicer pa ta zakon itak ni mogoč. Nakopal bi nam nesrečo. Rofossi so na slabem gla^u. Tvoj oče barona niti videti ni hotel in ga nikoli ne bo hotel. Gospa Rofossova je blazna, neozdravljivo blazna, a ti veš, da se ta bolezen podeduje; njen brat pa ni nič prida. Zato si kar izbij iz glave to misel. Zahtevaj, kar hočeš, od-potuj kam, da se razvedriš. To ti je na-tvezila ta stara gospa Mallesville. Ne poslušaj nikogar. Rofossovi bi te radi dobili. Vem, da bi nas potrebovali. Andre ni odgovoril. Odpeljal se je v Pariz, dokončal študije, potem je pa tri mesece potoval, spremljal je očeta v kopališče in tako ga dve leti ni bilo v Saint-Vigoru. Starši so mislili, da je že vse pozabljeno in da jih je ubogal. Lepite na pisma znamke protituberUulozne lige l Vitez svobode Ob in demokracije rojstva ustanovitelja Zedinjenih držav Georga Washingtona Danes proslavlja Amerika zelo pomembno 200 letnico rojstva svo.egi očeta domovine Georga Washing:ona Prišel je kot skromen, pošten angleški kolonist v novi svet, tam je priše) kot priseljenec v stik s kolonisti drugih narodov in kmalu je postal apostol velikega ideala popolne svobode in popolne demokracije. Po poklicu je bil geometer. Videl je več novih krajin, novih rek in gozdov, kakor katerikoli njegov rojak. Njegova četa je zmagala v mnogih bitkah z Indijanci, on sam je napisal več sto pogodb s poglavar- ji Indijancev, širino Amerike je obse-gel z daljnogledom svojega merilnega aparata. Vedno dalje ga je gnala želja po spoznavanju novih krajev, toda konca še ni bilo. Neskončna daljava se mu je prikazovala v vedno enaki pro-roški mogočnosti. Ni čuda. da je mladi Georg pozabil na svojo tesno staro domovino, da je začel misliti o dimenzijah kontinenta in da si je z mnogimi drugimi zaželel, da bi pripadala ta ogromna dežela njim, ki so jo odkrili in si jo izbrali za novo domovino. Koliko je bilo tu samo pristašev najrazličnejših sekt, ki so pobegnili iz Evrope in lahko v novi domovini mislHi, govorili in delali tako, kakor se jim je zljubilo, ne da bi se jim bilo treba ozirati na avtoritete. Zakaj bi ne bilo tudi na političnem in gmotnem polju svobodne zemlje, kakor je na duhovnem? Georg VVashing-ton je bil idealist. Ko se je vračal s svojih zemljemerskih ekspedicij po dolgih mesecih v pristaniška mesta in slišal, da so prispeli za svobodnim ljudstvom vsega sveta kmalu iz stare domovine rudi davčni eksekutorji. je začelo vreti v njem. Širni pragozdovi, prostranstva, veletoki in vsa ta nedotaknjena narava je napravila iz njega enako fanatičnega Američana, kakor so bili njegovi prijatelji naseljenci. Začel je zaničevati vse stare ustanove, ki jih je zapustil onkraj morja. Na svojih potovanjih je spoznal, da ima marsikateri preprosti priseljenec v sebi več lordstva, prave lordske možatosti, kakor oni, ki se v starem svetu tako samozavestno trkajo na prsa in sklicujejo na svojo blagorodnost. Trdno je veroval, da ima vsak človek v sebi iskrico, ki lahko vzplamti in da nihče nima pravice zadrževati jo. In tako je bil Washington prvi, ki se je uprl Angležem, ko je bila mera polna. Zbral je okrog sebe peščico zvestih somišljenikov in začel vojno z veliko ra dobro organizirano Anglijo. Hotel je priboriti novemu svetu svobodo m demokracijo. Parlament kolonistov ga je pooblastil, naj z orožjem v roki izsili od sovražnika priznanje načel tako, kakor so si jih bili zamislili takratni preprosti ljudje. Glavna načela, ki se je boril za nje Georg Washington na čelu kolonistov, so bila: Nobenih naslovov! Nobenih privilegijev! Nobene razmejitve posestev in latifundij! Vsakemu človeku enake pravice! Vsak Človek lahko izpoveduje kar hoče. Vsak človek ima volilno pravico. Vsak človek je lord, srr ali blagorodje. Amerika Američanom! Niti centa davkov Čez ocean, vse ostane doma in vse bodo upravljali domačini. Kar so bili napisali Adam som, Franklini in Jefersoni z gosjimi peresi, to je moral VVashington podpreti z orožjem. Opetovano se je zdelo, da se bo njegovo poslanstvo samo ob sebi sesulo v prah. Sel je od poraza do poraza in le redko je udaril Angleže in hessenske vojake občutljiveje. Toda vedno, kadar se je Washingtonovo poslanstvo fizično rušilo, je tem mogoč -nede odjeknila velika ideja, ki so se kolonisti za njo borili. VVashington >e s svojimi izmučenimi in sestradanimi četami vzdržal in pognal končno sovražnika za meje. Rešil je načela, na katerih se je lahko nova zemlja razvijala. Vsi potentati v Evropi so ga sovražili, Rim je prokle! ameriško ustavo in vse demokratične ustanove, češ da nasprotujejo božjim postavam in izključujejo možnost, da bi bila vsaka duša podložna mogočnežem. Toda za Washingtona ni bil rnero-dajen svet, temveč kongres. Zato je postal junak ameriške zgodovine. Okrog njegove osebe so vzgojili navdušeni Američani pravi kult. Ne dovolijo niti, da bi historična dejstva izgubila pravljice. Ne dovolijo, da bi ne bila resnična pravljica iz njegove mladosti, ki je po nji priznal očetu, da je s sekirico podsekal mlado črešnjo. Milijoni sekiric iz papirja, pločevine, sladkorja in čokolade se izdelujejo in prodajajo vsako leto kot simbol Wa-shingtonove resnicoljubnosti in gorje mu, kdor bi dejal, da to ni res. Nedvomno je bil VVashington velik mož in Američani po pravica prosiav-1 Ijajo 200 letnico njegovega rojstva. Rešil jkn je ustavo, položil je temelje nove države in pomagal napraviti velik poskus z novim načinom vladanja. Zato tudi tako navdušeno odgovarjajo na vpraašnje, kdo je VVashington: Prvi v boju, prvi v miru, prvi v srcu rojakov. Romantična tragedija ljubezni Ameriška lepotica Elisabeth Co-ockova je stanovala s svojo materjo in sestro L u i so delj časa v neapeljskem hotelu Parker. Bila je strastno udana hazardnim igram in večkrat je zapustila mater in sestro, ker se z njunimi strogimi nazori ni strinjala. Kar je lani v decembru nenadoma odpotovala v Boston v Ameriki, kjer je imela tajno razmerje z inženjerjem Arnol-dom Georgom, s katerim sta si pridno dopisovala. Po dolgem obotavljanju je mati privolila v hčerkino možitev pod pogojem, da se takoj vrne v Neapolj. Hčerka se je vračala. Pred prihodom parnika v Gibraltar je dobila tri brzojavke. Iz prve je zvedela, da je njen ženin zbolel, v drugi so ji sporočili, da se mu je obrnila bolezen na bolje, v tretji pa, da je umrl. Po zadnji brzojavki se je zaklenila v svojo kabino in ko je prispel parnik v Gibraltar, je bila že mrtva. Kapitan je brzojavil materi v Neapolj o smrti njene hčerke. Mati je prosila, naj polože njeno truplo začasno v Gibraltarju na mrtvaški oder in takoj je odpotovala tja. Sožalne brzojavke so jo čakale v gibraltarskem hotelu. Med njimi je bila tudi brzojavka ing. Arnolda Georga, še živečega ženina tragično umrle neveste. V kovčegu nesrečnega dekleta so našli brzojavke z napačno vestjo o inženjer je vi smrti. Zaman je pa bilo vse prizadevanje, da bi ugotovili, kdo je brzojavko odposlal. Obvestilo po radia Kdor ima doma radio, se gotovo večkrat jezi, ko mora poslušati nepri* jetno pokanje in šumenje Nedavno so pa oddajali iz Strassburga koncert med katerim so zaslišali radio a bon en* ti kratek stavek, ki ni bil v nobeni zvezi s koncertom, niti z uvodno besedo. Takoj jim je bilo jasno, da gre za privatni pomenek. ki naj bi ga ra« zumel samo eden, drugi naj bi si pa mislili, da gre za običajno motnjo aH pa, da je nepoklicani val posegel v vsi strassburškega koncerta. To se je zgodilo, ko je pela pariška pevka Claire Franconav. Po prenosa jo je povabil napove* do valeč iz Strassburga, naj spregovori v mikrofon nekaj besed. In ko je go* vorila, se je naenkrat spomnila, da je pozabila brzojaviti možu, kdaj se vrne v Pariz. Kot praktična žena si je hotela pomagati kar z mikrofonom in ker je bila prepričana, da mož v Pariza posluša koncert, je vpletla v svoj kratki govor še besede: »Jutri ob 5.30 na Ivonskem kolodvoru,« Radioabonen ti so seveda majali z glavami, pev* k in mož je pa razumel, kaj hoče žena povedati in praktična pevka je prihra* nila denar za brzojavko- Seveda pri* varni pomenki po radru niso vedno mogoči, sicer bi se radioabonenti lepa zahvalili NAROČAJTE NAROČNINA DIH 12.- ILUSTROVANA REVIJA »SVIJET« knjige m. do X. letniki 1927— 1930, nevezan, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Ugodna prilika za knjižnice in čitalnice. Naslov v upravi >S1. Nar.«. 937 O EN 125.— 1 m3 žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. Telefon 2708 23/T ČEVLJI na obroke »TEMPO«, Gledališka 4 (nasproti opere) 19/T LJUBITELJI KNJIGE lepe, poučne, in zabavne, obrnite se na nas, pa vam takoj pošljemo brezplačno veliki ilu-s tro vani naš katalog1 najlepših slovenskih knjig, ki jih morete odplačevati mesečno po 20 Din. Pučka nakladna knjižara, Zagreb, Radi Sina uL 17. 964 TELEFON 2059 P R E 51 O O SUHA DRVA Pogačnik, Bohoričeva 5. VINOGRADNIŠKO POSESTVO V LJUTOMERU 19 oralov, cd tega 8 oralov vinograda, velik sadovnjak, gosposka stanovanjska hiša s tremi sobami, kuhinjo, jedilno shrambo, s tremi vin i čari jam i, poslopje za stiskanje, hlevom — kakor stoji in leži — tudi v zameno za hišo v Gradcu (Graz) Din 500.000. VENSKA RESTAVRACIJA SREDI GRADCA (GRAZ) s štirimi gostilniškimi prostori, petimi stanovanjskimi sobami, z velikim potočen jem vina, — Cena šilingov 260.000. PREKRASNA EQ&A brez najemninske zaščite, Din 870.000 v Celju. — Vprašajte z znamko za odgovor na Real-gtiter- und Darlehens - Ver kehrsanstalt, Graz, Annen-straase 10. 967 STROJEPISNI POUK 1, 2 in 3 mesečni večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Začetek 1. marca. Vpisovanje ob torkih in sobotah od 6. do 8. ure zvečer, šolnina zelo nizka. Christofov očni zavod, LJubljana, Domobranska cesta 7 I 965 KLAVIRJI Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najnoanjde obroke, z garancijo. — Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5. 966 POSESTVO Z GOSTILNO z novo hišo, lastno električno razsvetljavo (dinamo), žago, okoli 20 oralov njiv, travnikov, sadonosnika in vinograda, vse skupaj v najlepši legi v ravnini naprodaj. Avtobusna postaja. Vprašati istotam v Sockl št. 47, pošta Vojnik pri Celju. 961 MODI STKE POZOR! Radi družinskih razmer prodam dobro idočo trgovino z vsem inventarjem v sredini mesta. — Ponudbe pod >Dobra točka 868« na upravo > Slovenskega Naroda«. ŽEPNO TJRO kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov Naroda« pod > Dobro ldoča/962c Najcenejši nakup KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJUBLJANA, 8v. Petra c. 14. 22T UPOKOJENCI uradniki in kantine rji v tovarnah ali rudokopih se iščejo za razpečavanje knjig v slovenskem jeziku, na odplačilo. Velika provizija. Lahek zaslužek. Nujne ponudbe na Pučku Na« kladnu knjižaru, Zagreb, Radi-šina uL 17. 963 IZJAVA. Podpisana Marija Brajer izjavljam, da nI res, da bi se bU g. dr. Fr. Blatnik, ravnatelj Salezijanskega mladinskega doma na Kodeljevem, izrazil, da mojemu otroku ne dovoli, da bi bU pri božićnici obdarovan, ker je član sokolske organizacije. Gospodu ravnatelju se zahvaljujem, da je odstopu od kazenskega preganjanja in svoje tozadevno govorjenje obžalujem. Ljubljana, 18. februarja 1932. 968 Marija Kraj*?. v »Slov, Narodu« so najcenejši način oglaševanja. v'saka beseda stane samo 50 par brez vsake druge pristojbine. Naroča se lahko tudi v naslednjih podružnicah: MARIBOR, Grajski trg št. 8; CELJE, Kocenova ul. 12; NOVO MESTO. Ljubljanska cesta; JESENICE. Ob kolodvoru št. 10L Poslužujte se ugodne prilike! »Slovenski Narod« je edini sleven&ki popoldanski dnevnik. Urejuje Josip Zupastte. — Za »Narodno oajtarno« Fran Jezersek. — Za upravo in innerarru det usta: Oton (Ariatot, — Val t LJubljani