Leto LXXm., št. 227 Ljubljana, petek 4. oktobra 1940 Cena Din Izhaja vsak dan popoldne Izvzema nedelje ln praznike, — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNI6TVO LJUBLJANA, Knafljeva nlica št. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. llou sestanek na Brennerju Po uradnem nemškem poročilu sta se sestala danes na Brennerju kancelar Hitler in ministrski predsednik Musso lini — Sestanka sta se udeležila tudi zunanja ministra Ribbentrop in Ciano BERLIN, 4. oktobra. (DNB). Kancelar Adolf Hitler in ministrski predsednik Mussolini sta se sestala danes opoldne na Brennerju. BERLIN, 4. okt. i. (United Press). Čeprav so bili uradni krogi v splošnem precej rezervirani, vendar se je na pristojnem mestu moglo izvedeti, da se bosta danes sestala Hitler in Mussolini na Brennerju. 2c dejstvo, da je Ribbentrop včeraj odpotoval iz Berlina, je potrdilo verjetnost te vesti. Govorilo se je, da se bosta danes sestala nekje na meji tudi zun. minister Ribbentrop in grof Ciano in da bo najbrž tudi navzoč španski notranji minister Serrano Suner. BERLIN, 4. okt. s. (Ass. Press).Ura-dno je bilo objavljeno, da se kancelar Hitler in ministrski predsednik Mussolini danes dopoldne sestaneta na Brennerju. Posebni vlak s kancelarjem Hitlerjem dospe na Brenner okoli 11. dopoldne. Vlak je vozil opolnoči skozi Mo- nakovo. V drugem posebnem vlaku potuje na Brenner nemški zunanji minister Ribbentrop. LONDON, 4. okt. s. (Reuter). Vest, da se danes sestaneta na Brennerju Hitler in Mussolini, objavljajo današnji londonski listi z velikimi naslovi na vodilnih mestih. WASHINGTON, 4. okt. o. Agencija United Press objavlja poročilo iz Rima, da se bosta danes sestala Hitler in Mussolini. Govorila bosta o učinkih tro- zveze na nadaljnji mednarodno-politič-ni razvoj in o nadaljnjih ukrepih, ki jih bo treba izdati, da se dosežejo zaželeni uspehi. Nadalje se je v Rimu izvedelo, da je vprašanje vstopa Španije v vojno vendarle aktualno, čeprav se je to že ponovno demantiralo. MADRID, 4. okt. AA. (DNB). Španski listi še pišejo o potovanju Serrana Sunerja v Nemčijo in Italijo. V Madridu poudarjajo, da so vezi Španije z Nemčijo in Italijo jasne in nedvoumne. Listi pišejo nato, da so se razočarali tisti, ki so pričakovali, da se bo Suner-jevo potovanje zaključilo s senzacijami, pač pa je to potovanje še enkrat potrdilo iskreno prijateljstvo, ki veže Španijo z državama osi. Ob koncu piše list »Madrid«: Italijansko sodelovanje je logična posledica poudarjanja narodnih koristi in sodelovanje Španije ie pooolnoma v duhu tistih razgovorov, ki so se razvijali v Berlinu in v Rimu. Fo spremembah v angleški vladi Komentarji današnjih angleških listov so v splošnem ugodni — Kritika je naperjena le proti zunanjemu in finančnemu ministru ter proti novemu predse aniku tajnega sveta London, 4. okt. s. (Reuter). Vsi današnji angleški listi komentirajo včeraj objavljene spremembe v angleški vladi. V splošnem so komentarji ugodni, kritike se sliši malo. Najugodneje je sprejeto imenovanje Herberta Morrisona za notranjega ministra. Morrison je kot rojen Londončan in bivši londonski župan zelo popularna osebnost v angleški prestolnici. Listi pozdravljajo tudi imenovanje sira Andrevva Dun-cana na mesto ministra ža oboroževanje in vstop ministra za delo Bewina v vojni kabinet. Kritike, kolikor obstojajo, so naperjene proti osebam zunanjega ministra Halifaxa, novega predsednika tajnega sveta Ander-sona in finančnega ministra Wooda. Nekateri listi bi radi videli njihovo izločitev iz vlade. Kritizirajo tudi, da bo zunanji minister Halifax še nadalje zastopal vlado V zgornji zbornici. >Daily Mail« pravi k spremembam, da je Churchilla pri rekonstrukciji vlade vodila ena sama misel: nadaljenje ojačenje v vodstvu vojne. »News Chronicle« je bolj kritičen ter pravi, da spremembe v vladi niso dovolj dinamične. List piše. da ni bila porabljena ugodna prilika, da bi vodilna mesta v vladi prevzeli mlajši možje, ki bi s svojo večjo delovno silo in širšim razgledom lahko več pripomogli k ugledu in uspehom angleškega naroda »Times« pravijo, da bodo spremembe ojačile predvsem vodstvo notranjih angleških zadev. List izraža upanje, da možnosti za nadaljnje spremembe še niso Izčrpane. Poloficielni *Dallv Te-leg-raphc piše. da je postopal Churchill pri rekonstrukciji originalno in z veliko živ-Ijansko energijo. London, 4. okt. s. (Reuter). Diplomatski poročevalec angleškega radia komentira spremembe v angleški vladi ter pravi, da je najvažnejši dogodek v teh spremembah vstop ministra za delo Bevvina v vojni kabinet. Bevvtn izhaja direktno iz delavskih slojev ter je pričel svojo kariero kot navaden voznik v Bristolu. Pozneje je postal delavski voditelj in vodilna osebnost angleških strokovnih organizacij. Imenujejo ga »delavskega Churchilla«. Sir Kingslev Wood, ki tudi vstopa v vojni kabinet, je večino svoje dosedanje politične kariere vezal na bivšega ministrskega predsednika Chamberlaina. Tudi novi oboroževalni minister Duncan. ki je šele letos vstopil v vlado, je bil izbran od Chamberlaina. Kot trgovski minister si je pridobil doslej velik ugled. Novi trgovski minister Lvttleton izvira iz stare politične rodbine. Njegov oče je bil pred več nego 35 leti minister za kolonije. Novi minister za javna dela in gradbo sir John Reith se je posebno izkazal kot predsednik angleške radijske družbe. Churchill — Chamberlainov naslednik v konservativni stranki London, 4. okt. AA. (Reuter). Sporočeno je bilo, da je Chamberlain odstopil tudi z mesta šefa konservativne stranke. V poslovilnem pismu sporoča Chamberlain svoj sklep in pravi, da bo obrazložil razloge svojega odtopa na zasebnem sestanku, ki bo v kratkem in katerega se bodo udeležili konservativni poslanci in člani izvršnega odbora stranke. Na tem sestanku bodo izvolili tudi naslednika in po mnenju agencije Press Association je brez dvoma, da bo izvoljen Churchill. Ameriški komentarji Washington, 4. okt. AA. (Reuter). Izpre-membe v angleški vladi tukaj niso povzročile nobenega presenečenja, ker se je že pred nekaj tedni pričakovalo, da se Chamberlain pripravlja na odstop. V mnogih krogih na oni strani Atlantika so Chamberlaina živo kritizirali zaradi njegovega kritičnega stališča tik preden je izbruhnila vojna. Smatrajo, da bo Morrison kot minister za javno varnost izpolnil vse nade, mnogi pa so verovali, da se bo Eden vrnil v zunanje ministrstvo. Novi davki v Angliji London, 4. okt. s. (Reuter). Uradno javljajo, da stopi novi prometni davek v Angliji v veljavo 21. oktobra, živila, otroške obleke, kakor tudi predmeti, ki so bili že doslej močno obdavčeni, bodo izvzeti od novega davka. Na luksuzne predmete predvideva novi davek obdavčenje v višini tretjine vrednosti, na druge predmete pa približno šestino. Majski pri HaOaxu London, 4. okt. br. (Reuter). Ruski poslanik Majski je prišel včeraj v zunanje ministrstvo, kjer je imel dolg razgovor z zunanjim ministrom lordom Halifaxom. Ameriška obramba Kanadski obrambni minister odpotoval v London — Tudi Avstralija za najožje sodelovanje z Zedinjenimi državami Poostritev odnosov med Anglijo in Rumunijo Nova angleška protestna nota v Bukarešti — Riumrašja ni zahtevala odpoklica angleškega poslanika Bukarešta, 4. okt. s. (Reuter) Angleški poslanik pri rumun&ki vladi sir Reginald Hoare je vložil snoci v rum unske m zunanjem ministrstvu novo protestno noto zaradi aretacije 5 angleških državljanov v Rumuniji. Angleška nora zahteva pojasnite, kdaj bodu angleški državljani ''zpušče-ni, česa so obtožen: in kje bodr sojeni. Angleško poslaništvo v Bukarešti demantira vesti, da bi bilo prejelo od rumunske-ga zunanjega ministrstva note. v kateri bi bila rumunska vlada zahtevala odpoklic angleškega poslanika, češ da je zapleten v sabotažna dejanja v Rumunij* Bukarešta, 4. okt s (Reuter) Za ugrabljenim angleškim državljanom Millerjem še vedno ni nobenega sledu. Medtem pa je včeraj zopet izginil drug Anglež po imenu Clark, vodilni uradnik neke angleške strojne tvrdke v Ploestiju. Priče pr-poveduje-jo, da so ga trije civilisti odvedli včeraj iz hotela v Bukarešti, v katerem je stanoval. Domnevajo, da so bili omenjeni civilisti detektivi. Uradna rumunska izjava Bu^areši*, 4. okt. AA. (Rador). V inozemskem tisku se širijo razne tendenčne in netočne novice zaradi aretacij angleških državljanov v Rumuniji. Rum unski uradni krogi izjavljajo, da so bili ti angleški državljani zaprti zaradi tega, ker je njihovo zločinsko delovanje popolnoma ugotovljeno. Ker so se širile tudi govorice, da se je s temi Angleži slabo postopalo, izjavljajo v Bukarešti, da so te govorice popolnoma neresnične. Ti angleški državljani so bili aretirani zaradi tega, jer je bilo ugotovljeno, da so počenjali sabotažo. Preiskava se nadaljuje, vodi jo pa sam pravosodni minister ,ker vsi žele, da bi se zadeva čim bolj razsvetlila. Pri tem poudarjajo, da je angleški generalni konzul lahko obiskal zaprte Angleže in da je lahko ugotovil, da postopajo z njimi po pravilih človečnosti. Rumunski uradni krogi izjavljajo, da se general Antoneecu in legionarska Rum unija zavedata predvsem koristi Rum unije, pri tem pa upoštevata pravico in dostojanstvo države- Zato vsi postopajo človečan-sko, toda odločno proti tistim, ki so kaj zagrešili. Preiskava se nadaljuje in se bo nadaljevala po predpisih rumunskega pravosodja. Pro tižidov ski ukrepi v Rumuniji Bukarešta, 4. okt. AA. (DNB) Objavljena je bila uredba, ki prepoveduje Zidom imeti drogerije in lekarne. Obstoječe zaupne pogodbe z Židi je treba v enem mesecu lik vid kiti. Aretacija rumunskega majorja Bukarešta, 4. oktobra AA. (DNB) V Ploestiju so prijeli majorja Konstantinesca, ki je priznal, da je sodeloval z angleškim agentom Karkašom, ki je bil aretu-an pred nekaj dnevi. Demilitarizacija Alandskega otočja HeiMnjKi, 4. okt. s. (Reuter). Uradno javljajo, da sta se ruska in finska vlada sporazumeli glede demilitarizacije Alandskega otočja v smislu že obstoječega sporazuma iz 1. 1921. Z novim sporazumom se obvezuje finska vlada, da ne bo Alandskega otočja stavila na razpolago nobeni tretji sili. Ruska pogajanja z Japonsko MosKva, 4. okt. A A. (Reuter). Dasi so se v Londonu objavljale novice o neki delitvi Kitajske v dve območji, se je izvedelo v Moskvi, da še ni bila objavljena nobena izjava o tem, da misli Sovjetska Rusija skleniti z Japonsko pogodbo o nenapadanju, če bi bila Kitajska razdeljena na dve vplivni območji. Toda politika dobrega sosedstva ne bi izključevala zbližan i a z Japonsko pod pogojem, da se dokaže dobra volja na obeh straneh, kakor je to v začetku avgusta izjavil Molotov. Francija likvidira naročila v Ameriki ženeva, 4. okt. A A. (I»TB). Francoska vlada je pooblastila finančnega svetnika francoskega veleposlaništva v Wasliingtonu naj likvidira naročila vojnega materiala, surovin in strojev, ki so bila izvršena med vojno v Zedinjenih državah. Švicarske informacije iz Moskve Curih, 4. okt. o. Tukajšnji listi objavljajo vesti iz Moskve, da so bili politični krogi v Evropi splošno iznenađeni spričo okoliščine, da je pričel moskovski radio ostro napadati Spai^jo. V isti emisiji so v Moskvi poročali, da je prebivalstvo v Parizu izpostavljeno izredno strogemu postopanju oblasti. Nadalje je moskovski radio objavil, da je bilo področje okrog Kijeva proglašeno za vojaško področje. Nadalje javljajo listi, da se je v krogih, ki so blizu Kremi ju, izvedelo, da bo v kratkem prispelo v Moskvo posebno poslanstvo iz Bolgarije, ki bo zaprosilo rusko vlado, naj zastavi ves svoj vpliv za zaščito onih Bolgarov v severni Dobrudžl, ki se nočejo preseliti v Bolgarijo. Ottavva, 4 okt. s. (CBS) Kanadski ministrski predsednik Mackenziv K ing je sno-či sporočil, da jc kanadski obrambni minister Rallston odpotovali v Lcndcm, kamor dospe v najkrajšem času. Rallston se bo posvetoval z angleškimi političnimi in vojaškim: osebnostmi o skupnih obrambnih vprašanjih, ki zanimajo Kanado in Anglijo. Prav tako je na poti v Anglijo kanadski poljedelski minister Gardner, ki bo s predstavniki angleške vlade pnoučeval možnost povečanja izvoza živil iz Kanade v Anglijo. Ottawa, 4. okt. s. (CBS) Člani kanadsko ameriškega obrambnega odbora so včeraj prispeli v mesto Halifax v Novi Škotski. Člani odbora se bedo sestali tudi s predstavniki Novega Fundlanda da prouče možnost njegove obrambe. Washington, 4. okt. s. (CBS) Avstralski poslanik v Zedinjenih državah Casev je imel snoči govor, v katerem je poudaril, da imajo Avstralija, Novi Zeland in Zedinje- ne države skupne interese glede varnosti Pacifika. Nadalje je Ca.<*ey naglasil. da je tudi varnost Vzhodne Indije velikega pomena za Zedinjene države. Vse sekcije političnega življenja v Avstraliji je dejal Casev, so za najožje sodelovanje Avstralije z Zedinjenimi državami Avstralci Američanov ne smatrajo za tuje državljane, temveč za domačine in razlikujejo med Američani in tujci. U^shlngton, 4. okt. AA. (Reuter). Parlament je sprejel in poslal Rooseveltu v podpis zakon, ki določa kredit 1482 milijonov dolarjev kot začetno vsoto za opremo ameriške vojske, ki bo štela 1,039.441 mož. Roosevelt bo govoril VVashington, 4. okt. AA. (DNB). Predsednik Roosevelt bo imel 12. oktobra v Davtonu (Ohio) velik govor o oborožitvi Zedinjenih držav. Govor bodo prenašale kratkovalovne radijske postaje v vse države latinske Amerike. Šahovski turnir v Mcskvi Rondo revčki in LilienthaJ delita prvo mesto Moskva, 4. okt. s. Snoči so bile odigrane vse prekinjene partije zadnjega kola šahovskega turnirja za prvenstvo Rusije. Li-lienthal je kmalu po obnovitvi igre dobil proti Bondarevskemu kmeta in je že po kratki igri prisilil nasprotnika k predaji. S tem se je Lilienthalu posrečilo zasigu-rati si delitev prvega mesta. Smislov, ki bi bil v primeru zmage nad Mikenasom lahko tudi še prvi, je kljub vsem prizadevanjem dosegel v svoji partiji samo remis. Botvinnik je brez težave premagal Ruda-kovskega. Senzacijo je vzbudila zmaga Gerstenfelda nad Boleslavskim, ki je s tem izgubil četrto mesto v turnirju. Dubinin je premagal Kotova, partiji Maka gon ov-Stol-berg in Konstantinopolski-Levenfiš pa sta končali remis. Končno stanje turnirja je torej naslednje: I.—IT. Bon dare vski m LilienthaJ po 13 in pol; III. Smislov IS; FV. Keres 12; V.—VI. Boleslavskl ln Botvinrdk po 11 in pol; VIT.—VITI.—IX. Dnbtnin, Makagonov m Veresov po 10 ln pol. Slede: Petrov 9, Lisičin ln Ragozin po 8 in pol, Konstantinopolski, Mlkenas, Pa-nov in Stolberg po 8, Gerstenfeld 7, Kotov in Levenfiš po 6 ln pol, RndakovsM 5Vi- Moekovski prvak Andrej Lfflenthal in rostovski prvak Igor Bondarevski bosta sedaj odigrala Se mateh za naslov prvaka Rudije. nizozemsko milico London, 4. okt. s. (Reuter). Po informacijah tukajšnje nizozemske vlade organizirajo nemške oblasti na Nizozemskem iz demobiliziranih nizozemskih vojakov posebno milico, ki bo štela 50.000 mož. Od teh jih bo 30.000 porabljenih pri protiletalski obrambi. 5000 jih bo poslanih za dela pri gradnji cest v Nemčiji, nadaljnji kontingenti pa bodo porabljeni pri poljedelskih delih v zasedeni Franciji. 1500 častnikov bo prideljenih policijski in gasilski službi. Delna obnova prometa med Italijo in Francijo Turin, 4. okt. j- (Štefani). Počenši z nedeljo 6. t. m. bo v dednem obsegu obnovljen potniški premet med Italijo in Fran- Angleške obljube Židom New Y«rk, 4. okt. j- (Štefani). List New York Post« niše. da ie britanska vlada zastopnikom ameriškega židovstva da.a neke formalne obljube, ki nai bi bile uresničene po zmagi Velike Britanije v sedanji vojni in ki so mnogo boli obsežne, kakor z^ana Baliourjeva izjava iz leta 1917. Formulacijo teh obliub ie preskrbel angleški minister Greenwood. Podrobnosti teh obliub še niso mane. list spomini a v tei zvezi, da ie Balfourjeva izjava obetala Zidom ustanovitev posebne židovske narodnostne države v Palestini po končani svetovni vojni, kar se je do neke mere ter sne i e tudi uresiučilo. zahteva od Francije vrnitev letal Wa«hingtOTL, 3- okt. s. (Reuter). Po nepotrjenih vesteh želi vlada Zedinjenih držav, da ji Francija vrne okoli 100 vojaških letal, ki jih je kupola v Zedmjemh državah in so sedaj na nosilcu letal »Bearn-t pred Martinigueom. Ker je letala svojčas naročila skupina angleško- francoska nabavna komisija, je bila vprašana za mnenje glede letal rudi angleška vlada, ki je pristala na to, naj bi bila letala vrnjena Zedinjenim državam. Francoska vlada v Vichvju pa se je postavila na stališče, da na podlagi določil premirja z Nemčijo in Italijo nima pravice ,da sama odloča o de*i. Po dogodkih pred Ba&arjem London, 4- okt. s. (Reuter). Naiodni francoski odbor generala de Gaullea javlja, da se pokret za svobodno Francijo v Zapadni francoski Afriki tudi po dogodkih pred Dakarjem vedno bolj širi. Zamdl nevarnosti nemirov so morale francoske oblasti v Dakarju razpostaviti v raznih delih mesta in okolice strojnice ln proglašeno je bilo obsedno stanje. Izvršenih je bilo mnogo aretacij. Pogreb žrtev bojev pred Dakarjem se je zaradi nevarnosti nemirov moral vršiti na krovu francoske kri-žarke m ne v mestni katedrali. Stališče belgijske vlade London, 4. okt_ s. (Reuter). Belgijski finančni in koloni jaki minister, ki se mudita v emigraciji v Angliji, sta snoči govorila v belgijski oddaji angleškega radia. Izjavila sta, da je belgijska vlada v emigraciji edina Legalna in da Belgija ni sklenila prav-noveljavno niti premirja niti miru. Belgijska vlada hoče ob strani Anglije nadafje-vati vojno do konca. Stran S »SLOVENSKI NAROD«, petek, 4. oktobra 1940. Stev. 227 Najmirnejša noč v Londonu od začetka nemških letalskih napadov — Neugodno vreme ovira letalske operacije - Bomba padla na šolo London, 4. okt. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo sta objavili davi naslednji komunike: Sovražni letalski napadi na Anglijo so imeli preteklo noč manjši obseg nego v prejšnjih nočeh. Vladalo je izredno neugodno vreme za letalske operacije. Napadi so bili omejeni skoro popolnoma na London, nekaj bomb pa je bilo vrženih tudi na druge dele južnovzhodne Anglije in na dve točki južnozapadne Anglije. Vsi ti napadi so povzročili malo škode in število človeških žrtev je zelo majhno. London, 4. okt. s. (Reuter). Pretekla noč je bila v Londonu najmirnejša od začetka nemških nočnih letalskih napadov v začetku septembra. 2e pred polnočjo je bil prvič dan znak, da je nevarnost letalskih napadov minila. Pozneje je •ledil sicer še en napad, pa tudi drugič jo bil dan znak za konec alarma že zelo zgodaj zjutraj. London, 4. okt. s. (Reuter). Podnevi je imela včeraj nemška letalska aktivnost nad Anglijo manjši obseg. Napade so izvedla večinoma posamezna nemška letala. Bombardiranih je bilo v manjši meri 9 londonskih okrajev, pri čemer pa je bilo le malo človeških žrtev. V okolici Londona je bilo eno nemško letalo sestreljeno. Nekaj bomb je bilo vrženih tudi na dolino Temze, na Esseac, Kent in Cornvvall. Povzročena škoda je majhna in žrtev malo. Nekaj škode je povzročil napad bombnega letala na neko mesto v srednji Angliji. Ena izmed bomb je zadela neko tovarno, druga pa šolo, v kateri je bilo 400 otrok. Alarm je prišel prepozno, da bi bili otroci lahko zbežali v zaklonišča. En učitelj in 6 otrok je bilo ubitih. Tudi zaklonišče v šoli ie bilo močno poškodovano. Nenr ška letala so s strojnicami obstrelje-vala včeraj tudi dva vlaka, enega v sred-r;"i Angliji, drugega pa na nekem kolodvoru v južnovzhodnl Angliji. Samo tri osebe so bile pri tem ranjene. London, 4. okt. s. (Reuter). Čeravno je bil drugič dan znak. da je nevarnost letalskih napadov minila že zelo zgodaj zjutraj, so Londončani vendarle tudi prettklo noč prebUi do jutra v zakloniščih. Ker pa so bile v zaklonišča že postavljene nove klopi, jo bilo dovolj prilike za spanje. Nemško poročilo BeHin, 4. okt. AA. (OInE ). \ Cera.j je bU uspešno bombardiran z bombami težkega kalibra angleški vlak, ki je bil poln vojakov. Ker so nemške bombe zadele cilj, je v -k iztiril. Nad 25 vagonov je bilo popolnoma uničen ih- Nemsko letalstvo je bombardiralo tudi južno Anglijo in ob jugovzhodni obali. Tudi to bombardiranje je bOo zelo uspešno. Angleški bombniki nad Nemčijo London, 4. okt. s. (Reuter). O napadih angleških bombnikov na Nemčijo in od nemške vojake zasedene pokrajine v noči od srede na četrtek javlja letalsko ministrstvo nekaj novih podrobnosti. Napad na pristanišče v Wilhelmahavenu je trajal eno uro. Bombardirani so bili predvsem doki v novem severnem bazenu. Požari, ki so nastali po napadu, so se videli 70 km daleč. Zelo močan je bil tudi napad na pristaniške naprave v Stettinu. V Amsterdamu so vrgla angleška letala več bomb težkega kalibra na doke. Južno od Hamma je bila z bombami razdejana dvotirna železniška proga. Pri Kolnu in Grenbergu so bili napadeni tovorni kolodvori. V Kruppovih tvornicah v Essenu je po izpovedih pilotov nastala večja eksplozija. Angleška letala so napadla tudi 13 nemških letališč v Nemčiji in na Nizozemskem, med drugim letališča pri Haagu in Amsterdamu. {Nemške bombe na Irskem Dublin, 4. okt. s. (R,euter). Urauno poročajo, da je irska uraocia preiskava ugotovila, da so bile bombe, ki so bile 26. avgusta vržene na irsko grofijo, nemškega porekla. Vrglo jih je nemško letalo, ki je izgubilo smer. Nemška vlada se bo za incident opravičila ter je obljubila povračilo škode. Norveški letalci za Anglijo London, 4. okt. p. V kratkem bodo prispeli v Anglijo novi oficirji in vojaki norveškega letalstva, ki so se vež bali v Torontu v Kanadi. Novozelandski in norveški letalci bodo uporabljali v Angliji tri nove tipe ameriških letal in sicer Brcoster, Dougias DB 17 in Curtis. Pomanjkljivosti angleške obrambe proti podmornicam SM>cKholm, 4. okt. j. (DNB). »Stock-holms Tidningen* objavlja preko svojega londonskega dopisnika informacije o veliki pomanjkljivosti angleške obrambe proti novo poživljeni akciji angleških podmornic. V predpreteklem tednu so narasle angleške izgube v trgovinski mornarici na trikratno višino prejšnjega tedenskega povprečja. Dopisnik švedskega lista trdi, da se je akcijski radij nemških podmornic, odkar uporabljajo francoske atlantske luke kot svoja oporišča, zelo razširil ter s tem praktično rjodvojila učinkovitost nemških podmornic. Angleški list »Manchester Guardian državni cesti iz Medvod proti Je-perci tako neprevidno in neoravilno. ko ie prehiteval voz Petra Megušaria da se ie naletel v kolesaria Frana Pavca. ki ie pri-vozil v nasprotni smeri Kolesar Pavec ie butnil z glavo v hladilnik. Avtomobil ga je vlekel s seboi še kakih 8 m. nato oa ie nesrečni Pavec obležal na cesti z razbito :obanjo. Se isti dan ie podlegel hudim poškodbam. Šofer Linke ie zanikal krivdo. Svoi tovorni avtomobil ie imel naložen s 3000 k2 težkim tovorom. Vozil ie naiveč s hitrostjo 30 km na uro. V kabini ooleg nie^a ie sedel delavec Peter Zontar Kakih 100 m nred cerkvijo v Jeperci ie šofer opazil ve: Petra Megušaria. Opozori] ie voznika s si.enalom in zavil na levo stran ceste in prehitel voznika, tedai pa ie zn gledal pred seboi Pavca na kolesu. S?fer ie zrri^al že na desno, ko se ie pripetila nesreča. Obtožba ie trdila, da bi moral Linke boli previdno prehitevati, tedai bi se nesreča ne moa!a pripetiti. Po mnenju izvedenca ie vozil tudi Pavec neprevidno, oziroma se ie ustrašil, ko ie opazil nenadoma avtomobil, ki ie s precejšnio hitrostio pridirjal izza Meaušarievega voza. Ce bi šofer vozil z manjšo hitrostjo in daial tudi signale, ie malo verjetno, da se ne bi mogel kolesar še o pravem času ogniti na levo ali desno Sodnik je razsodil, da je Linke kriv po § 205'H k. z., ker ie povzročil smrt iz malomarnosti, in se obsodi na 3 mesece zapora pogojno za 5 let. Sehnabel oproščen. Nic^elsbacher obsojen Ljubljanski trgovec J. Schnnbel ie bil pred tedni najprvo ovaden sodišču zaradi prikrivanja moke nekai dni nato oa ie bil poslan v konfinacijo in na prisilno delo Okrajno sodišče ga ie corostilo. kljub tenvi oa ie bil trgovec konfiniran. Včerai se ie Schnablova afera končala na liublianskem okrožnem sodišču z dokončno onrostitviio vsake krivde in kazni. Obsojen ie bil trerovec Nickelsbacher Ferdo, ki ie bil konfiniran in nato ovaien sodišču zaradi orestooka naviianjn cen. ker ie orr-dal moko za dinar višie od uradno določene cene Sodnik ie razsodi! da ie trgovcu Niukelsbacher kriv prestopka navijanja cen v smislu čl. 8 zakona o t>obi-jariju tfmeinie in brezvestne šoeku'acije in se ob~: Si na mesec dni zapora ter na globo 10.000 din. Obsojeni trgovec \* flr*1avil priziv. Gehe so deževale Iz četrtega nadstrspja Tvrdka Sever & Co. oškodovana za 25.OCO din Ljubljana, 4. oktobra Neki znani ljubljanski športnik je večkrat v jutranjih urah opazil v Gledališki ulici, kjer se običajno ustavljajo avtobusi, z vrečami naložen voziček. Mislil je, da je to blagro, ki čaka na prevoz z avtobusom in se ni dosti zmenil za to. Ko je pa v sredo po službenih opravkih spet hitel po Gledališki ulici, je iz vreč udaril zixa-čilen duh po suhih gobah. Postal je pozoren in ker se mu je zdelo, da je to najbrž blago tvrdke Sever & Comp., je sklenil pozanimati se za zadevo. Kmalu se je po ulici prig-ug-al neki moški, na videz pijan, čim se mu je pa zdelo, ca ga. nihče ne opazuje, se je nehal gugati. Ko je ssportnik pristopil in ga vprašal, kaj tam išče, je odgovdril. da to nikogar ne briga in naglo je odšel. Športnik je odšel po stražnika in ko sta se skupaj vračala v Gledališko ulico, sta že med potjo naletela na sumljivega moškega, ki je peljal voziček, naložen z vrečami. Sledila sta mu do Figovčevega dvorišča, kjer ga je stražnik, legitimiral. Nenadno se mu je pa neznanec iztrgal in pobegnil. Stražnik in športnik sta tekla za njim, in športnik ga je prvi dohitel. Odpeljali so ga na policijo, kjer so ugotovili, da gre za 221etnega Jožeta K., ki je bil komaj mesec dni usluz-ben pri Severju. Policija je na njegovem domu napravila preiskavo in našla 25 praznih vreč za gobe, več zlatih prstanov, novo obleko itd. KAKO JE ODNAŠAL GOBE Čeprav je bil šele mesec dni v službi, so mu bile razmere v Severjevi hiši dobro znane. Ponoči se je večkrat preko Bizja-kovega dvorišča splazil v skladišče, iz katerega je nosil 35 kg težke vreče suhih gob na podstrešje nad četrtim nadstropjem in jih od tam metal na vrt protestante vske cerkve, zjutraj jth je pa preko vrtne ograje spravil na voz. Ukradene gobe je prodajal pod ceno naprej, bil pa je tudi tako drzen, da jih je tvrdki sami ponudil in je ta tudi kupila lastno blago, ne da bi ve.ela zanj. Tako je oškodoval tvrdko približno za 25.000 din, a za 25.000 din blaga so mu zaplenili. Fant je nekaj Časa prav imenitno živel. Imel je tudi ljubico, ki jo je povabil v Maribor in tam zapravil v petih dneh okrog 11.000 din. Zdaj so mu pristrigli peroti. Dve mladi žrtvi velenjskega ribnika Na lovu sta utonila strojnik velenjske elektrarne Janko Ulrih in uslužbenec istega podjetja Franc Kvartič Šoštanj, 3. oktobra V sredo dopoldne se ie na velenjskem ribniku odigrala tragedija, ki nima primere v Šaleški kroniki. V globini ribnika sta ugasnili dve mladi življenji: 301etni Janko Ulrih, strojnik veleniske elektrarne in 261etni Franc Kvartič, uslužbenec istega podjetja. Kvartiča. ki je bil znan kot vnet lovec in ie skoro ves dtosti čas posvečal lovu, je deževno jutro zvabilo k ribniku nad divie race. Bilo ie okrog desetih dopoldne. Kvartič je hodil okrog ribnika in večkrat je ustrelil v zrak, kjer so frfotale race. Nato ie sedel v čoln in za vozil do vodi, da bi pobral z gladine mrtve J* raniene race in še od tam katero ustrelil. Ulrih Janko, ki je bil tisto dopoldne kot strojnik v službi, ie prišel med tem časom k ribniku zapirat črpalko, ki daje elektrarni vodo. Ko je opravil svoj posel in stopil iz kabine, je opazil, kako se ie Kvartič u nenadoma zvrnil čoln in kako se ie nesrečni lovec začel potapljati. Rešiti Kvartiča. to je bila gotovo prva Ulrihova misel! Takoi se ie pognal v vodo. Redki ljudje, ki so gledali te prizore, so videli, kako ie Ulrih preplaval kakth 20 metrov od brega do čolna in dosegel potapljajočega se Kvartiča. Več trenutkov ie trajala obupna borba reševalca s ponesrečencem. Kljub vsemu naooru se Ulrihu ni posrečilo rešiti tovariša. Ves Izčrpan se ie Ulrih obrnil nazaj proti bregu. 4 me*re pred obalo oa se ie začel tudi on potapljati in klicati na pomoč. Ko so prihiteli prvi ljudje k bregu, sta že ležala oba v globini, nad katero se je počasi pomikal čoln, brez lovca, oa tudi brez njegovega reševalca.. . Liudie. ki so se v vedno večjem številu zbirali ob ribniku, so takoi pričeli z žalostnim opravilom reševanja ponesrečencev. Cez pol ure so potegnili iz vode Ulriha * Nobena, še t ko izdatna pomoč ni več mogla vrniti živlie-nja mlademu strojniku. Iskanje Kvartiče-vega trupla ie bilo težavneiše in so ga potegnili iz vode šele ob petih popoldne. Smrt obeh ie napravila 00 vsej dolini globok vtis. Posebno sočustvovan:e vzbuia tragična smrt Janka Ulriha. ki ie sredi svoje že itak naporne službe cohitel tova-. rišu v poslednjem hipu na pomoč. Pokojni Kvartič ie bil sin trgovca in posestnika v Stari vasi. Ulrih Da upekojenesa rudar i a v Pesju. Janko Ulrih ie bil navdušen član velenjske rudarske godbe. Devovodia pevskega društva »Zarja« v Pesju. — Družinam obeh pokojnikov izrekamo iskreno so-žalje! Trošarine prest sladkor za čebelarje Ljubljana, 4. oktobra Finančni minister je odredil, da morejo dobiti Zveze zadrug Gospodarske sloge v Zagrebu. Zveza j u geslo venskih čebelarskih društev. Zveza čebelarskih zadrug. Srbsko čebelarsko društvo Savez Sokola kralie-vine Jugoslavije, Slovensko čebelarsko društvo v Liubliani ter druge čebelarske zadruge in društva, ki niso člani zvez izjemoma v proizvajalnem razdobju 1940 41 dovoljenie za dobavo trošarine prostega sladkor i a za prehrano čebel in s*, cer največ po 5 kg za vsak uli živih čebel. S'ad-kor se lahko dobi potom prodaine centrale za sladkor v Beogradu in denaturrran mora biti v sami sladkorni tovarni. Dovoljen i a Zvezam in društvom bodo izdajali državni finančni inst>ektorat v Za-FSNftra. oristoina finančna ravnatelistva in odposlaništvo državnega finančnega inspektorata pod pogoiem, da se zveze in društva obvežejo, da bodo izdaiale sladkor v dovoljenih količinah samo čebela^iem v krajih, za katere pristojni kmetiiski referent potrdi da 1e potrebno hraniti čebele s sladkorjem. Poedini čebelarji, ki niso člani naštetih organizacij, dobe trošarine prost sladkor ood pogoiem. če predlože potrdilo občine o številu uljev živih čebel in o potrebni količini sladkor i a za nje. kakor tudi 00-trd!7o. da n;so prejeli sladkorja p^tom kake druge organizacij !n končno še potrdilo okrajnega km?ti j*kesa referenta, da ie sladkor v dotičnem kratu re^ potreben 7a prehrano Č3bel. Poraba sladkorja v druge svrhe razen za prehrano čebel, se bD smatrala za tihotapstvo. KOLEDAR Pane*: Petek, 4. otkobra: Frančišek Aai- jBd DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Umirajoča pomlad Kino Slojra: Vesela Škota Kino Union: Zbogom mister Chips Razstava slik akad. slikarja Rika De- benjaka v Jakopičevem paviljonu odprta od 9.—18. Razstava slikarja Ljuba Ravnikarja v Obersnelovi galeriji, Gosposvetska cesta 3. Vstop pr^st DEŽFRNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 41 ln Trnkoczv ded., Mestni trg 4 <&*vod s:ta Dragi »Meščan«? Neobična hvala za Va&a lepa izlaganja u prekjučerašnjoj »SIo\ enčevoj« rubrici »Kaj pravite?«. Sarno kad bi znao, drag/ meščan, kako su mt ta izlaganja draga skoro kao dobra kapljica u suhom vremenu. Saroči-to oikriće, da sam nesposoban, du napišem jedan članak i da mi člhnkc pišu drugi. Tvoji prijatelji, 7a koje ja služim kao dobra i pouzdana kulisa l^'dim dn ste zaista duhoviti i nalazim da biste sa takvim rštro-umljem mogli imati velikog uspeha na polju naše domače komediie. Zašto se ne prihvatite toga? V veren "am du bi se svet zaista od srca smejao \'f?šim komedijama Samo, dragi meščan /a vam zr.meram, da ste uvek jednoliki Zar se ne sedate, da ste takva otkrića kcd mene i ranije pronalazi' li? Selite se našeg razgovora o pitanju autonomne banovine, kad ste me nazvali denuncijantom in neprijateljem Slo\'enije I tada su mi drugi pisali članke Pa danas, kako mi se čhn ni vi ne mislite kao ranije. Zašto onda niste našli nešto originalni je? Bolje bi upalilo. Ne. dragi meščan! Bol je. dt* promenimo taktiku. Bar da čorba hude gušćii. Ne smemo biti uvek jednaki. Pronadjimo nešto novo. Jer je tvrdnja o mome služenju o\-oj ili onoj strani u Ljubljani suviše banalna. Izlapela je. Zato je bacimo jednom u st^ro Cvoždje. Pa se razgovarnjmo iskreno i pošteno. Jer i ja sam t oko mislim kud s.im pisno o g. Plečniku Zašto mi t vi ne hi pustili to veselje, da sa mnom mulo 07hiljni-je razgovarate Bar s pozivom na kolegial-ni moral i obzirnost. Moram da završim, moj riću 1 vama, samo kad vi budete ozbiljno shvatili značaj problema, o kome je reč A dotle budite mi srdaČnr> pozdravljeni Vaš Milan F. Rakoče\>ič. dopisnik »Pravde«. PRVA PRVENSTVENA TEKMA V RADEČAH SK Radeče : SK Krško 3 : 1 V nedeljo se je vršila na nogometnem igrišču SK Radeče na Njivicah prva prvenstvena nogometna tekma. Nasprotnik je bil znani športni klub iz Krškega. Belo-rdeči (SK Radeče) so se zavedali važnosti tega srečanja in so, hodreni od domače publike, igrali z voljo in požrtvovalnostjo. že v prvem polčasu so trikrat potresli nasprotnikovo mrežo. Le škoda, da so Krčani zapustili predčasno igrišče, kajti s tem se nam niso predstavili v najboljši luči. Tekma se je končala z 1 : 3 v korist SK Radeče. Pred tekmo je bila majhna svečanost, ker se je z današnjo tekmo poslovil od nas igralec Ivo Jazbec, ki je odšel odslužit svoj kadrovski rok. Predsednik g. Ivan Sabo se mu je v lepih besedah zahvalil za vso delavnost v klubu in mu izročil lop šopek nageljnov v spomin. * — Zbor lahkoatletskih sodnikov (službeno). Za lahkoatletski miting SK Planina na stadionu 5. in 6. t. m., vsakikrat ob 15., določam naslednji sodniški zbor: Vrhovni sodnik: Ivo Kermavner; vodja tekmovanja: Maks Megušar: starter: prof. Dobovšek; časomerilci: VindiŠ, Grtinfeld, Safošnik. Hvale, Pevalek, dr. Bradač, šoukal, Vidic; sodniki za mete in skoke: Zupančič, Stropnik, Stepišnik, Glavnik, dr. Nagy, Kalan, Cuderman. Gg. sodnike naprošam, da se javijo najkasneje do pol 15. v svrho določitve posameznih funkcij, katere bodo zabeležene v zapisniku. Vodja tekmovanja mora pričeti tekmovanje točno ob napovedanem času. čas začetka se določi po uri vodje tekmovanja. Jaka Gorjanc s. r., t. č. predsednik sodniškega zbora. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek, 4. oktobra: Romeo in Julija. Izven Sobota, 5. oktobra: Kovarstvo in ljubezen. Red premierski Nedelja, 6. oktobra: Kovarstvo in ljubezen Izven Ponedeljek, 7. oktobra: zaprto * OPERA Začetek ob 20. uri Petek, 4. oktobra: zaprto Sobota, 5. oktobra: Grof Luksemburški. Izven Nedelja, 6. oktobra: Grof Luksemburški. Izven Ponedeljek, 7. oktobra: zaprto * Režiser prof. Osip Seat pripravlja v svoji režiji veseloigro češke pisateljice Olge Scheinpflugove z naslovom: »Skrivalnice«. Premiera bo prihodnji teden. Glavni vlogi bosta igrala Angelca Sancinbva ln Kralj. Nadalje bodo sodelovali: Marija Vera, Na-blocka, Lipah. Predstava bo za red premierski. Iz Kranja _ Dežurna služba zdravnikov OUZD v Kranju v mesecu oktobru 1940 bo razdeljena sledeče: 6. X. 1940 dr. Bežek Josip, 13 X. 1940 dr. Kerfort Joža, 20. X. Panc© I Pavel, 27. X dr. Vrbnjak Vinko. fttev. 227 >SLOVENSKI NAROD«, petek, 4. oktobra 1940. Stran S i Do sedaj največji umetniški film PREMIERA METROFILMA RORERT DONAT GREER GARSOf« Triumf mladosti in nežne ljubezni— Po slavnem romanu Jamesa H 1 1 t o n a Predstave -vino Union, ob 16., 19. in 21. uri! 22-21 99 ure 9« To Zares hrasen film, hi se ga splača pogledati ! Predstave ob 16., 19. in 21.15 V glavnih vlogah; Zaradi do.goga »poreda - « Rarady Katalin iti JftVOr Pal zadnja predstava začne četrt * kasneje kot običajno! KFNO MATICA, tel. 22-41 Oglejte si film danes in pripovedujte o njegovi lepoti svojim prijateljem in znancem! je enodušna sodba publike, ki doslej videla filmsko verzijo L. ZILAHVJEVEOA romana je UMIRAJOČA POMLAD «33 Prav vesela, zabavna in smehapolna komedija je film VFCFI A Č IT AT A Poznana * R-« %J JU ft 9 A^. W A r*l. komika Stanlio in Olio vzbujata Samo še danes ob 16., 19. in 21. pri občinstvu gromko veselje! Kino Sloga, tel. 27-30 in priljubljena filmska I ta DNEVNE VESTI — Acetilenke namesto petrolejk. Poročali smo že. da oroučuieio na meiodainem mestu v zvezi z omejitviio petroleja, vprašanje uvedbe acetilenk. ki naj bi nadomestile patrole ike. Porabo Detroleia ie treba v naši državi do skrajnosti omejiti, ker ga vedno boli primanjkuje. V poštev prihajajoče industrije so že pripravile ljudsko acetiienko. ki bi razsvetljava z nio ne bila nič dražia kakor s petro!eiko. doč Da boli-ša, ker sveti acerilenka močneje. Acetilen-ke se uporabljaio ori nas že dolgo. In z us;:>ehom. tako da bi bilo treba ta način razsvetljave samo še boli popularizirati. Acetilen se pridobiva iz karbida, ki so ga porabili predlanskim okroš 490 vaconov in sicer 299 vagonov v industrijske svrhe in za ribiške ladje, ostalih 200 vagonov pa za normalno razsvetljavo. Glede na število prebivalstva proizvaja Jugoslavija med evropskimi državami največ karbida. — Dragoceno rudo so našli. Pri Soiču blizu Bara so našli ležišče zeo redke in dragocene rude wolframa. Baie so našli \vo'.f:am tudi v rudarskih bazenih vzhodne Srbije. — Enotna organizacija izvoznikov zdravilnih zelišč. V kratkem bo urejen in organiziran tudi naš izvoz lipovega cvet i a. Ravnateljstvo za zunanio trgovino je ukrenilo vse potrebno, da bodo količine za izvoz pripravljenega lipovega cvetia popisane. V zvezi s tem se aovori da bo ustanovljena enotna organizacija izvoznkov zdravilnih zelišč. Niihov izvoz ie zdai pod kontrolo izvoznega odbora Narodne banke. — V Zagrebu se ie sladkor že podražil. Trgovske organizacije v Zagrebu so obvestile občinstvo, da so začeli. trgovci z včerajšnjim dnem prodajati novi sladkor po višjih cenah in sicer kristal po 15.50. kocke pa po 17.50 din. V Ljubljani se bo sladkor podražil v 3 do 4 dneh in sicer bo stal kristal 16. kocke pa 17.50 din kg. Ljubljanski trgovci imajo za neka i dni še starih zalog sladkorja. _ Rusko poslaništvo v Beogradu. Poslan. SSSR v Bgd-u nas je zaprosilo za skiečo o >javo: Pooblaščeno predstavništvo SSSR sporoča, da so njegovi prostori v ulici Kralja Miljutina št. 6. Delovni čas predstavništva je od 9. do 14. in od 15. do 18. vsak dan razen nedelje in praznika. Sprejem v konzularnih poslih je možen ob ponedeljkih, si-edali in petkih od 11. do 13. ure. — Zagrebški tovarnar o pomanjkanju olja. Po izjavi lastnikov »Prve hrvatske tovarne olja* v Zagrebu tudi letošnja produkcija olja ne bo posebno velika, vendar je upanje, da bodo krite potrebe konzuma v državi. Če bo uvedena racionirana prodaja. — Lani so bile tovarne olja normalno zaposlene in so izkoristile vso svojo kapaciteto že junija. Pričakovali so rekorden pridelek solnčničnega semena, tako da bi bile tovarne septembra dobro založene s surovinami. Toda julija in avgusta ie trajala huda suša in pridelek je bil mnogo slabši. Zato je zagrebška tovarna zahtevala, naj bi ji Prizad prepustil del oljne repice, toda Prizad je repico prepustil neki drugi tovarni. Drugih surovin si tovarna ni mogla dovolj preskrbeti in nastopile so tudi ovire zaradi vojne pri uvozu. Le Bolgarija je imela še precej solčničnega semena naprodaj. Tovarne so dokazovale oblastem, da bo primanjkovalo okrog 400 vagonov olja in da bi ga bilo tudi treba producirati za rezervo 300 vagonov. Oblasti so dolgo oklevale, da je bil uvoz dovoljen šele pozimi, ko je Bolgarija že večino semena razprodala. Uvozili so le 300 vagonov semena. Tako je morala zagrebška tovarna končno racionirati prodajo, da je bilo olja dovolj vsaj do polovice junija. Zdaj še ni mogoče ugotoviti, koliko bo v resnici pridelanega solnčničnega semena. Po nekaterih vesteh ga bo okrog 8000 vagonov. Će bi ga bilo vsaj polovico toliko, bo olja dovolj produciranega za porabo do prihodnje jeseni. — Koks Iz domačega lignita. Vprašanje ustanovitve industrije koksa iz domačega lignita bo v kratkem rešeno. Na me roda j-nem mestu je že sklenjeno ustanoviti to novo panogo industrije, ni pa še končno sklenjeno, kje naj se zgradi. V postev prihajata bosanski in kolubarski bazen lignita. To industrijo namerava ustanoviti država v lastni režiji. — Zadnji rok za zamenjavo kovancev po 20 in 1 din. Kovanci po 1 din se lahko zamenjajo za nove na blagajnah Narodne banke in državnih finančnih ustanov brez odbitka še do 20. t. m. Stari srebrni kovanci po 20 din pa do 31. t. m. Kdor ima te kovance naj jih v lastnem interesu pravočasno zamenja, ker jih po tem roku ne bo mogoče več zamenjati. V kolikor se bo ta denar pošiljal v zamenjavo preko pošte Narodni banki ali državnim finančnim ustanovam, se mora smatrati kot dan izročitve na pošti. — Nova komisija za polaganje a pote-karskega strokovnega izpita. Minister socialne politike in narodnega zdravja je imenoval novo komisijo za polaganje apotekarskoga strokovnega izpita, ki bo poslovala tri leta. Apotekarski državni strokovni izpit za jesenski termin bo zadnje dni oktobra v ministrsvu socialne politike in narodnega zdravja v kemičnem laboratoriju farmacevtskega odseka medicinske fakultete v Beogradu. — Motite če mislite, da je tudi v Dalmaciji deževje! Dalmacija je sončna! Prva skupina izletnikov se je zadovoljna vrnila. Pojdite na drugi petdnevni avtoizlet po senčni Dalmaciji 7. oktobra! Znameniti kraji, zanimivi doživljaji! Priglasite se še oanes in jutri dopoldne. Podrobne informacije pri upravi >Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17-c. 389—n — Dar C.MD. Prijatelji blagopokojnega Viktorja M. Zalarja, univ. tajnika, so zbrali v korist Družbi sv. Cirila in Metoda za revne otroke 2.000 din. Iskrena hvala darovalcem! 390—n — Podpornemu skladu na zavodu za slepe otroke v Kočevju je daroval g. A. Prelog. trgovec s pisalnimi stroji v Ljubljani, znesek 300 din. Dolgoletnemu dobrotniku slepe mladine se za njegovo naklonjenost naj-iskreneje zahvaljujemo! — Podporni sklad na zavodu za slepe otroke v Kočevju ima namen, podpirati revno slepo mladino. Zato ga javnosti toplo priporočamo! Darove sprejema uprava zavoda za slepe otroke v Kočevju, številka ček. računa: 10190. — Izlet SFD na Veliko Planino bo v nedeljo 6. t. m. Nastopilo je zopet lepo jesensko vreme. Sneg v planinah je skopnel. Prijave za izlet sprejema društvena pisarna še do sobote 5. t. m. opoldne. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo delno oblačno, stalno vreme. Včeraj je deževalo v Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Kumboru 28, v Beogradu 27, v Zagrebu 25. v Splitu, na Rabu in v Dubrovniku 24, v Mariboru 23.6, na Visu 21, v Ljubljani 20. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.5, temperatura je znašala 8.6. — Katastrofalno neurje nad Mostarjem. Zaradi strahovitega neurja je bil Mostar tri dni odrezan od zunanjega sveta in šele včeraj popoldne je bilo mogoče obnoviti telefonske zveze. Take nevihte, kakor je besnela nad Mostarjem in Hercegovino, zdaj ljudje že dolgo ne pomnijo. Reka Neretva je narasla za 7 do 8 m in povzročila ogromno škodo. Deroča voda je odnašala vse, kar je dosegla. Pod vodo je ves zapadni del Mostarja. Voda je vdrla v mnoge kleti in tudi stanovanja, železniški promet na progi Grabovica—Jablanica je že četrti dan ustavljen, ker je voda zatrpala progo s prstjo in kamenjem, škoda znaša več milijonov. — Zanimiv izum. Inženjer Gregorič, ki gradi po Bosanski Krajini vodnjake, je izumil zračni vodnjak. Njegov izum utegne koristiti mnogo krajem, kjer ni pitne vode. Izum temelji deloma na arheoloških najdbah v bližini Odese, kjer so našli velike kupe kamenja in dolgo niao vedeli, da so to ostanki kanalov, kjer se je nabirala deževnica, tekoča po kanalih v naseljene kraje. Posebna prednost novih vodnjakov bi bila v tem, da bi v suši in hribovitih krajih služili kot rezervoarji za namakanje. — Ponoči pospravljajo koruzo. Ker sta Sava in Kolpa zaradi deževja močno narasli, je nastala v Posavini nevarnost večjih poplav. Zato so jeli kmetje hitro pospravljati koruzo s polja. Delajo tudi ponoči, ker je v nevarnosti okrog 150 vagonov koruze, da jo uniči poplava. — Smrtna nesreča. V vasi Domačinci blizu Varaždina se je pripetila včeraj smrtna nesreča. 621etni Anton Horvat je vozil drva. Za njim je pa vozil Pavao Drvodjelič. Za vozi; je v Horvatov voz, da se je prevrnil, njegov voz je pa šel čez Horvata, ki je obležal na mestu mrtev. Iz LtaM*«**ie —lj V8© naše ljubljanske naročnike smo nedavno opozorili, da ne more naša uprava priznati nobenih plačil ali naročil potom naših raznašalcev ali drugih nepooblaščenih oseb. Za inkasiranje naročnine na naš list in drugih računov sta pooblaščena samo naša stalna inkasanta gg. Martin žab-nikar in Jožef Vrabec, ki se pri vsaki stranki itak izkaže ta s plačilnimi potrdili, izdanimi po naši upravi. —lj Ribji trg. Pričakovati je bilo treba, da bo danes ribji trg slabo založen, ker je zadnje dni zelo otežkočen ribolov zaradi naraslih voda Tudi morskih rib je bilo danes malo naprodaj, ker je slabo vreme oviralo ribolov. Prodajali so samo sardele in sardone po 24 ter sardelice po 20 din kg. Rečnih rib je bilo mnogo manj kakor navadno, vendar cene niso bile bistveno spremenjene. —lj Stavka čevljarskih pomočnikov. Poročali smo, da se je včeraj v Ljubljani začela stavka čevljarskih pomočnikov. Dopoldne je bilo ugotovljeno, da stavka 129 pomočnikov, ki so bili zaposleni v 40 de-la\micah, 10 do 15 delavnic, ki zaposlujejo po enega pomočnika, še obratuje. Razen tega je še v Ljubljani okrog 50 delavnic, ki ne zaposlujejo pomočnikov. V njih delajo le mojstri z vajenci. —lj »Andy H»rdy se ženi«. Vsak mlad človek sanja o ljubezni in tudi Andy Har-dy bi se rad ženil. To pot se mu je zamerila ljubka črnooka Polly in brž se je zaljubil v svojo lepo učiteljico Rose ter jo neutegoma prosi za roko: »Dos eda j še nobene deklice nisem prosil, naj se poroči z menoj, Vi ste prvi.« A ko mu oče. modri sodnik Hardy utemeljuje, da je prestara zanj, se razburi in odgovori: »Prestara? Jaz jih imam skoro 17, to se pravi, da jih bom kmalu 21. A ona ima 23 let, zakaj bi se torej brigal za to malo razliko.« To je Andvjeva logika, a kako veliko in grenko je razočaranje, ko mu odpelje Rose njen zaročenec. Toda Andy je mlad in si tega ne žene preveč k srcu. Saj mu je ostala še njegova mala Polly, ki ga še ve no ljubi in ga ne mara izgubiti . . . Pripominjamo, da so našemu občinstvu priljubljeni filmi Kardvjeve družine predvajajo snmo v kinu Sloga. Premiera filma >Andy Har-dy se ženiv je jutri v soboto. 2288 u— V počastitev spomina pokoju« ga tajnika filozofske fakultete s. V. ML Zalarja sta dva neimenovana akadem uč>e lia poklonila Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu v LiubMani znesek 200 din. Iskrena hvala, pokojniku hvaležen in časten spomin. Danes sveže morske ribe in polenovka GOSTILNA »RAŽEM« NA ŽABJEKU —lj Združenje mesarjev in Klcbasiearjev v Ljubljani naznanja članom in cenj. občinstvu, da bodo mesnice in mesarske stojnice ob nedeljah in praznikih zaprte in to za čas od 1. oktobra 1940. do 1. maja 1941. 384—n —lj Drevi ob 20. se otvori novi začet«i-ški plesni tečaj Jenkove šole v Kazini. Vpisovanje proti legitimiranju še zvečer. Dijaki — akademiki imajo popust. 391—n —lj Posebne sobe na razpolago za zaključene družbe in društva. Gostilna Lovšin, Gradišče 13. —lj Družabni večer priredita šišenski CM podružnici v soboto, 5. oktobra v gostilni pri Keršiču. Ker je na programu pester spored, bo prišel vsak na svoj račun. Vabimo k obilni udeležbi. 390—n —lj Izgubila se je nemška kratkodlaka-sta lovska psica sivorjave barve. Sliši na ime Asta. Najditelj naj jo odda proti nagradi dr. Rantu v nebotičniku. —lj Več težkih nesreč. V bolnico so prepeljali Janezka Šuštarja, 21etnega sinčka posestnika iz Spod. Zadobrove. Otrok se je igral z vžigalicami in se mu je vnela obleka. Dobil je hude o: »iline po vsem telesu. Orehek Ivan, 23 LDi miner na Go- Bliža se prvo žrebanje državne razredne loterije Srečke kupite še danes v ZADRUŽNI HRANILNIC v Ljubljani — Dalmatinova uSjca 6 lem Vrhu je padel s stavbnega odra in si naiomil hrbtenico. — Peter Kočar, 31etni sinček delavca z Doba je tekel čez cesto in prišel pod voz, ki mu je šel čez levo nego. — Pucihar Jože. S21etni posestnikov sin iz Gojnie, je peljal z vozom po šmar-skem klancu. Po nesrečnem naključju je padel pod voz in dobii nude poškodbe po vsem telesu. »Umirajoča f Film ilad« Ljubljana, 4. oktobra. Svetovni sloves, ki ga uživa prekrasni film »Umirajoča pomlad«, se je poznal že pri prvi predstavi tega filma v Ljubljani. Brez velikj reklame je občinstvo prišlo na premiero v kino Matico in takoj drugi dan so stalno polne predstave pokazale, da je film tudi v Ljubljani navdušil občinstvo, prav tako kakor v Zagrebu, Beogradu, Splitu in drugod. V Zagrebu in Beogradu so zlasti ženske v rekordnem številu — po dvakrat in še večkrat — prihajale gledat ta film. In prav tako je tudi v Ljubljani. Glas o lepoti tega edinstvenega, nepozabnega filma gre od ust do ust. Občinstvo naj si priskrbi vstopnice v pred-prodaji, zlasti ker ostane ta film v Ljubljani samo še nekaj dni. Na film čakajo druga mesta z enako nestrpnostjo, kakor je čakala nanj Ljubljana, ki je brala laskave ocene o "Samrtnom proleću« v zagrebških in beograjskih listih. Vsebina filma je vzeta iz današnjega življenja, tragedija, ki je vsakdanja, ki ni vezana na kraj in ljudi in vendar gredo vsi doerodki gledalcu s tako impresivnostjo do srca, kakor da bi doživljal vso tragedijo sam. »Umirajoča p >m!ad« bo, knkor rečeno, še nekaj dni na programu kina Matice. Priporočamo pa vsem. ki hočejo videti ta film, naj pohite, da ne bo prepozno! 2285 Iz Celja —c Dve hudi nesreči. Ko sta Siletni delavec Jcsip Razberšek iz Leskovca pri Sv. Lenartu nad La5kim in 17 letni delavec Anton Riček iz Debra pri Laškem kopala zemljo pri pivovarni v Lahkem, se je odtrgala plast zemlje in ju zasula. Razbor-šek si je zlomil desno nogo v stopalu, Riček pa si je poškodoval levo nogo v kolenu. V nedeljo je padla 191etna natakarici Pavla Frosenjakova iz Šoštanja po stopnicah in si nalomila levo nogo v gležnju. Vse tri ponesrečence so prepeljali v celjsko bolnico. — Celjski mestni svet bo imel v. petek 4. t. m. ob 18.30 redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odborov. —c Uprizoritev opere »Jenufe« preložena na 15. t. m. Otvoritev nove sezone mestnega gledališča v Celju je bila določena na petek 11. t- m., a je zaradi termičnih zaprek preložena na torek 15. t. m. zvečer. Ta večer bo ljubljanska opera uprizorila slovito Janaekovo opero »Jenufo«. Predstava je za abonma. Nekaj vstopnic je še na razpolago v Slomškovi knjigarni, ki sprejema priglase za abonma. —c Tri nesreče. Ko ]e 401etni delavec Janez Jelenko z Breea pri Konjicah delal na neki stavbi v Konjicah, ie padel s stavbe ter si poškodoval hrbtenico in nalemil levo roko v ramenu. Pri delu na cesti ie padel 311etni sin posestnice Štefan Zorko od Sv. Mihaela pri Smariu v čet^.ek ped voziček za prevažanje eradiva in sj ie hudo poškodoval obe nogi. Istega dne ie Triletna dninarica Mariia Brr>tuševa ya Š1. Vida pri Grobelnem Dri padcu nalomila levo roko v ramenu. Vsi trije ponesrečene. :o v oskrbi v celjski bolnici. —c V devetem kolu spominskega šahov-sKega ^umirja dr. Antona Schvvaba, ki ga prireja šahovski kljub Gaberje, so bili v torek zvečer doseženi naslednji rezultati: Mirnik : Ahtik 1:0, Regner : Hajsinger 1:0, Rajšek Pajs 0:1, Esih : F. Schneider 1:0, Slimšek : J. Schneider 0:1, E. Csor-go : Domajnko 0:1, Verčkovnik : F. Csor-go 0:1, Habenšus : Golja 0:1, Partija Pukmajstfer : Medved je bila prekinjena. Prekinjeno partijo F. Schneider : Mirnik iz osmega kela je doL.* Mimik. —<. žrtve nesreč. Pred dnevi je padel 48-letni delavec Anton Koražija z Zg. Hu-dinje pri Celju tako nesrečno, da je dobil hude notranje poškodbe. V nedeljo se je 36-letna delavka Jožefa Majerjeva iz okolice Šoštanja polila s kropom in se močno poparila po levi roki. V Laškem si je 13-letni sin tovarniškega delavca Oton Sre-bot pri padcu pri igri zlomil desno roko v zapestju. V Kaplji vasi pri št. Pavlu pri Pre./oldu je padla 13-letna dt.ivčeva hčerka Angela Turkova z drevesa in si zlomila desno roko v ramenu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Komemoracija. Sokolsko društvo Ce-lje-matica priredi v sredo 9. t. m. ob 20. v telovadnici mestne osnovne šole komemoracijo za blagopokojnim Viteškim kraljem A! ksandrom I. Zediniteljem. Spored obsega spominski govor in dve ali tri točke društvenega orkestra. Članstvo in naraščaj naj se udeleži te spominske proslave polnoštevilno. —c Savinja in pritoki so zaradi stalnega deževja v noči od srede na četrtek spet narasli. Voda je ponekod prestopila bregove in povzročila manjše poplave. V Celju je bila promenadna pot na levem bregu Savinje pri izlivu Sušnice spet preplavljena. V četrtek zjutraj pa je začela voda upadati in se je vrnila v struge. —c Poldrugi kilogram saharina je našla celjska policija v torek pri 28-letnl Justini G. iz Trnovelj pri Celju, ki je bila aretirana, ker je predajala saharin po mestu. Saharin so zaplenili. —c Nogomet. V nedeljo 6. t. m. ob 15.30 se bo pričela na Glaziji prvorazredna prvenstvena tekma med lokalnima rivaloma SK Celjem in SK Jugoslavijo. Za to srečanje vlada živahno zanimanje. Ob 14.15 so bo pričela na istem igrišču prvenstvena tekma mladin SK Celja in Olimpa. Iz Zs»^??ff|a Mali harmonikarji Podmladka Jadranska straže iz Domžal bodo gostovali v nedeljo 6. t. m. ob 19.30 v Sokolskem domu v Zagorju. Vabimo vse občinstvo Zagorja in okolice, da pohiti na ta kfcncert, kjer bo imelo piiliko slišati enega najtx>ljših zborov te vrste pri nas, ki povsod osvaja srca vseh prisotnih. Zbor ima na sporedu lepe narodne pesmice kakor tudi moderne komade. Razen tega izvaja lep« narodne plese in pevske točke. Nastopijo tudi terceti, kakor violina, harmonika in kitara, Itd. Pokažimo s številnim obiskom svoje zanimanje zr» to učečo se muzikalično podeželsko mladino. Vabljeni vsi! Borzna poročila Curih, 4. det. Beograd 10, Pariz 9.95, London 17.45, New York 434.125, Milan 21.95, Madrid 40 ,Ber'in 173.75, Stockholm 103.50, Bukarešta 2.25- 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Za mene, za njega, za te, se v pisani vrsti plošče vrte. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Za mene, za njega, za tč, se v pisani vrsti plošče vrte. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Predstava »Pavlihovega odra« (prenos iz velikega studija): a) Ukradeni zobotrebec, pre igra b) Pavlihove tri batine, lutkovna igra v enem dejanju. — 17.30: Med igračkami (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. —18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: »V lepih, stolih časih«. Pisan večer, napisal Jožo Vom-bergar. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec tedna igra radijski orkester. Konec ob 23. uri. ALI OGLA Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeseda din L— davek posebej. 2a pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit, znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perli r monogramov, gumbnic, — Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«. Gospoevetska c 12 ln Frančiškanska ul. 3. 4. L. ■ ■ ■ ■ L ■ m m .- ■ • ■ Posložite se malih oglasov »Slov, Narodu« Id so najcenejši I • ■ m a m POHIŠTVO po naročilu, vsakovrstne stole, politlram oprave, vsa popravila najceneje: ZORMAN, Breg 14. 1772 KONJSKO MESO sveže in prekajeno, kuhano in klobase, se prodaja na Sv. Petra nasipu št. 29 pri Zmajskem mostu. V soboto 5. pa se bo prodajalo meso od pitanega konja. Kupujem konje za K_ia-nje. Se priporoča Pušnik Rudolf, konjski mesar. 2290 ŽIVALI Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8,— din SPANJELA (belo-rjavega) 8 tednov starega, prodam za din 400 v dobre lovske roke. Levstik, Litija 104 2278 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ABSOLVENTKA dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, poštena, zanesljiva moč, išče primerne službe. Gre v trgovino, večjo obrt ali tovarno kot blagajničarka, knji-govodkinja ali kako drugo zaupno mesto v mesto ali lahko tudi na deželo. Cenj. ponudbe na M. Lebar, Foto Pelikan, Rogaška Slatina. 2284 POUK Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din NEMŠČINA začetniški, nadaljevalni in kon-verzacijskl tečaji, dnevni in večerni. Beethovnova 9/T. 2283 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din rasA se takoj odda v najem. 2 sobi, kuhinja, pritikline, gospodarsko poslopje, vrt, plodna njiva. Pojasnila: Marija Ošina, Brežice, Zakot 25. — Za odgovor priložite znamko. 2277 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din FORD KI! FL z dobrimi gumami, motor v odličnem stanju, po nizki ceni prodam. Samsa Boris, Litija. 2285 Najboljši vodnik po radijskem svetu je NAŠ VAL" Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni Članki, roman, novela, novice z radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smesnlce. Izhaja vsak petek ln je tudi lepo ilustrirani UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5. Novi poklici v bližnji bodočnosti Nagel razvoj tehnike prinaša povoljne izglede na četo vrsto novih poklicev Človeštvu se obeta z naglim razvojem moderne tehnike cela vrsta modernih do-klicev. Ne mislimo tu na fantastično u topijo, temveč res na nove ooklice. odvisne v glavnem od tega. kako se bod 3 -azsirili razni novi izumi. Na umetnih oceanskih otokih Gradnja pristanišč za prekooceanski zračni promet m nobena utopija ali fantazija Taka pristanišča že Dridno grade Na umetnih otokih sredi oceana bodu seveda potrebovali mnogo uslužbencev V orvi vrsti radiotelegraliste in pristaniško osebje, pa tudi uradnike, ki bodo vodili knjige ter skrbeli za ždvlienjske potrebščine ootnikov in pogonske snovi letal. Vsi ti bodo morali biti rx>dreieni enemu ravnatelju ali kakor se bo že imenoval mož. ki bo imel na umetnem otoku slavno besedo Vidimo torej, da se odpira tu široko polie delovanja mnoeim zdaj še nezaiposlenim ali oa v drugih poklicfh delujočim ljudem. Zdravnik na daljavo Preko centrale, če v redu deluie iahko dobimo vsak čas telefonsko zvezo z zdravnikom, če £?a pokličemo k bolniku. V bližnji bodočnosti bo oa to poenostavljene in zlasti za podeželje praktično organizirano. V vsakem velikem mestu bodo imeli na določenih kraiih službo zdravnik; diagnostiki. Vsak telefonski aparat bo imel vidno številko, da bo omogočeno kakor pri klican in policije na pomoč v nekaterih državah takoj avtomatično zvezati se s službujočim zdravnikom in navezati z niim recimo tale pogovor: — Halo! Gospod doktor! Moja žen? je stopila na črepinio in si ranila noco Iz rane močno krvavi. Pove i te md orosim kai naj storim? — Ali ie kri svetle ali temne barve? — Temne — Krvavi torei iz žile. Noeo ie treba podvezati pod rano Ne o^skuŠaite ustaviti krvi z mrzlo vodo. temveč z vato. namočeno v raztopini itzola ali karbola Kai° Pravite, da nimate doma ne teaa ne onesra? Morda pa imate burove tablete? Ce iih imate očistite rano s to redko raztopino in io za silo obvezi te Zgodai zjutral ra pojdite k zdravniku. — Hvala leoa. Kam na i vam oa pošljem honorar? — To vam smoroče iz centrale pismeno. Lahko noč! Zelo verjetno ie. da bodo v doslednem ča^u mogoči +"ki pogovori ne samo telefo-nično. temveč tudi oo radiu na kratkih valovih Kantrolr^r «*f*n$kih mask Tudi kon+mlorii plinskih m?sk bodo kmalu potrebni. Ko bo z zakonom dr.loce-no. dn mom^n vsi prebiva1 ci imeti niinsfce maske, bo nastala tudi nuina o^treba da jih bo nokdo od časa do časa strokovno nregledal če so v redu. Tu se zopet odpira Širok ^ '-volio d^lovania mnoenm liudem Garažnik aeroplanov V bližnji bodočnosti začne industrija izdelovati zelo majhna letala, ki jih bo mnogo lažje upravljati, kakor velika. Gotovo bo tudi rešen problem navpičnega dviganja in spuščanja nazai na zemljo. Kakšne posledice bo imel ta napredek v letalstvu? Skoraj vsak premožen človek bo lahko imel svoie letalo kakor ima zda i Jvto. Zgrazeni bodo hangarji, kakor imamo zdaj garaže. Mnogi ljudje bodo lahko imeli letala doma. Samo na poletih v inozemstvo letalec ne bo vedel kam bi mogel dobro spraviti letalo. Seveda bodo tu pa tam tudi veliki hangerji za privatna letala. Id bodo morali imeti pole2 drugega osebja tudi posebne garažnike. da bodo pazili na spravljena letata. Upravitelj radijskega poslušanja Z razširjenjem radijskih oddai na kratke valove dobi radio v dofflednem času toliko možnosti, da bodo morale velike restavracije in hoteli, ki že zdaj nudijo svojim gostom godbo iz ojačevalcev zaposliti še posebne delovne moči. Ti uslužbenci bodo mora M biti usposctoljerri navijati zelo komplicirane radijske aparate oo želji gostov in izt>irafti izmed mnogih oddai najprimernejše Podmorski vodnik Ko bo potapljaški zvon tako izpopolnjen, da se bodo lahko tudi lajBd brez skrbi in strahu spuščali globoko v morje ter občudovati morske živali in rastline, o katerih zdai še nimamo niti poima, bodo potrebovali izletniki na dnu morja tudi vodnike. To bo gotovo zelo zanimiv poklic katere- mu se zdai morda še srne jemo. ki ne kot rečeno ni prav nobena utopija Najvišja črpalna stanica V prekooceanskem zračnem prometu nastaja potreba izogniti se oreskrbi z pogonskimi snovmi na zemlji, kar zahteva mnogo časa. Leteče črpalne stanice bodo stale na določenih krajih v zraku in čakale na letala V doslednem času bo gotovo tudi ta problem zadovoljivo rešen čeprav se zdi na orvi doeled zelo težaven Letala se bodo ustavljala Dri takih v zraku visečih črpalkah, kjer bodo dobivala olje. bencin ili kako drugo poeonsko snov. ki ie zdai še ne poznamo. Za dovoz in prodajo pogonskih snovi bodo tudi skrbeli 1 tud je novega poklica, ki ga zdaj še ne poznamo. Števec električnega toka za avtomobile Prav lahko se zgodi, da bo avtomobile in motocikle v d oglednem času gonil električni tok in ne bencin kakor zdaj. Utegne se zgoditi, da bodo motorji z električno energijo napajani iz elektrarn, ki jim bodo posijale tok s Dornočjo valov no zraku. Ob določenem času bo prihajal uslužbenec elektrarne pregledat števec in zabeležit porabljeno energijo. To bo zopet nov poklic. Ka] je novega med Slovenci v Ameriki S kolesom iz San F ranci sca v Boston — Žrtev požara in strele — Poroke — Novi grobovi Slovenec Julij Kovač je stavil, da bo prekolesaril iz San Francisca v Boston. Mož je star 47 let in precej trdnega zdravja. Iz San Francisca je krenil 11. aprila, v Chica- go pa je prispel sredi avgusta. Za to pot je rabil dobre štiri mesece V Boston se je namenil na konvencijo ameriške legije. Stavo je dobil in zaslužil 1000 dolarjev. V hiši Slovenca Janeza K ure ta v New Yorku je nasta! požar Bilo je zgodaj zjutraj, ko je soseda videla kako je planil Kuret skozi okno in se opotekel ob plotu, kjer se je v naslednjem trenutku zgrudil, ^oseda je opazila, da se vali iz hiše gost dim Brž je poklicala gasilce. Kureta so odpeljali hud< opečnega v bolnico, kjer je drugi dan umr! Njegov brat Anton je bil pripravljen žrtvovati zanj kri, da bi mu s 'ransfuzijo krvi rešili življenje, pa je bilo že prepoznr Pokojni je bil star 43 let, rojen v Ameriki. Sredi avgusta se je odpeljala družina Lojzeta Milena iz New Yorka na izlet na farmo. Komaj je Miler izstopil iz avtomobila v hišo, je udarila skozi okno strela in ga zadela. Hoteli so ga odpeljati v bolnico, pa ie že med prevozom umrl. Star je bili 31 let. Njegov oče Jože Miler ie oskrbnik slovenskega Narodnega doma v New Yorku. V Milwaukee so se poročili Franc Korošec z Marijo Petušek. Janez Petušek z Ali-ce Hanson in J. Mutter & P Klanškovo. V Brooklvnu se je pa poročil Janez Papež s hčerko znanega slovenskega izseljenca Adolfa Verbiča iz Arlingtona Ano. Umrli so v Clevelandu Marija Cimper-man, roj. Klaus. stara $8 let. doma od Sv. Gregorja. Jože Rebol; star 50 let doma iz Podbrezja. Apolonija Kozina ro*ena Bole, doma iz Dol vasi pr; Ribnici Janez Gosar, star 54 let. doma iz Škofje Loke. Ana Jančar, rojena Mesojedec stara 79 let doma iz Male vasi pn Dobrepolju. Edvard Mo-žek, star 52 let doma iz fare Rob pri Velikih Laščah Marija Mark ovir. roj Grd en, stara 66 let, doma iz vasi Dolga njiva, fara St. Lovrenc na Dolenjskem. V Shebovganu »ta umrla Marija J era j. star 58 let in Avgust Hočevar, star 56 let doma iz Savinjske doline. V Travniku (farmarski naselbini) je umrl Jakob Levstik, star 71 tet, doma iz vasi Travnik, občina Loški potok. V N. O. Bergemi je umr* Franc Tumšek, star 74 let. V Brooklvrru je umr Mihael Baš. star 67 let. doma iz Veflikih Gob, v Frank-fortu Ivanka Zore. <*tara 51 let, doma iz Zgornjega Mladatiča na Dolen^kem. v sanatoriju v Ely Angela Žargaj stara 23 let, rojena v Ameriki, v Raltimoore Uršula Tomšič, star 52 let doma iz oko'.ce Rakeka, v Aurori Martin Alič, star 51 let doma iz Strahomera pn Igu v Sharonu Anton Zidanšek. v Detroitu Amalija Cvek, stara 65 let, doma iz DoJla pri Hrastniku, v Forest Ciitv Lojze Ostanek sta* 46 let, doma rz Studenca pri Sričn! na Dolenjskem. V Rockspnngsu Anton Zavrsenik. star 50 let. doma iz "^irma* pr: Stari Loki, v Doluthu Frančiška Stare stara 42 let, rojena v Ameriki v Jolieru Anton Šraj. doma iz Gradišča pri Primskovem. v Her-mine Peter Stanovnik »tu, v Ely pa Marija Šterk. stara 83 let doma iz okolice Metlike, V Pueblu se jc smrtno ponesrečil Jože Dejak. star 27 let rejen v Ameriki. PRED SODIŠČEM — Zakaj ste ga pa tako pretepli? — Zato, gospod sodnik, ker je vprašai, kakšno vreme sem imel letos na počitnicah.. Podzemna plinarna Nemški strokovni Ust »Gliick auf« pri-občuje zanimivo poročilo o izdelovanju plina neposredno v premogovniku. Ta način proizvodnje plina so uvedli v Rusiji. Prostrana sovjetska ležišča premoga, med katerimi so tudi taka, ki nimajo dobrih železniških zvez so privedla ruske inženjerje na misel izpreminjati premog v plin neposredno pod zemljo. Poskuse so jeli delati že pred 10 leti, in prišli so do zelo važnih ugotovitev. V enem delu donske premogovne kotline že izpreminjajo premog v plin pod zemljo. V ležišče premoga so izkopali rov in premog kratkomalo zažgali. Plini so napeljani po drugih rovih na površje, kjer se v posebni napravi čistijo. Očiščeni plin je na- peljan po ceveh na kraje porabe. Glavna cev v moskovski oblasti bo dolga 200 km. Po preizkušnji prve podzemne plinarne nameravajo Rusi zgraditi še več podobnih podjetij v drugih delih Ukrajine v moskovski oblasti in v Sibiriji. Projektirane plinarne bodo precej velike, saj bodo proizvajale dnevno 250 do 400 m1 čistega plina. Važno pri tem je, da bo tako proizvajam plin za dobro polovico cenejši. Geološka raziskavanja v Rusiji, kjer iščejo nova ležišča premoga in rud, so zelo draga. Naglo razvijajoči industriji pa odpirajo nove rudnike. V zadnjih 12 letih se je premogovna industrija v Rusiji tako razvila, da pridobivajo najmanj štirikrat toliko premoga kakor prej. V svetovni premogovni industriji je Rusija zdaj na četrtem mestu. Beseda o naši Filharmoniji Zakaj na izinenjavalne koncerte z zagrebško in beograjsko niti misliti ne more Ljubljana. 4 oktobra Zagrebška »Jutarnji list« je 26. p. m priobčil daljši članek o izmen j a valnih koncertih med zagrebško in beograjsko Filharmonijo in se končno vprašuje, zakaj je pri teh koncertih izvzeta ljubljanska Filharmonija. Članek je bil registriran tudi v ljubi j. »Jutru* in »Slov. Narodu«. Iz razgovora z merodajnimi činitelji Ljubljanske Filharmorrije naj omenim nekaj podrobnosti, ker sem prepričan, da bodo zanimale našo konc. publiko. Ljubljanska Filharmonija (ustanovljena leta 1934) ima že lepo število moralno zelo uspelih koncertov za seboj. Ona predstavlja edini simfonični korpus Slovenije čigar pomena za narod in njegovo kulturo ni treba posebej poudarjati. V polni meri vrši svoje kulturno poslanstvo s tem, da seznanja v rednih koncertih narod z umetninami domače in tuje glasbene produkcije, že lepo število domačih simfoničnih del je naša Filharmonija prvič izvajala. Dela se na tem in vodijo se pogajanja za čim tesnejše sodelovanje vseh treh Filharmonij Jugoslavije. Mišljeni so tu izmenjavami koncerti, kakor tudi medsebojna izmenjava pomembnejših narodnih glasbenih del in reproduktivnih umetnikov. Zagrebška Filharmonija ima že tozadevne ljubljanske predloge. Da pa dobimo objektivno sliko, je nujno treba omeniti rak-rano (večine vseh naših kulturnih ustanov), t. j. finančno stran naše Filharmonije. Dočim dobiva beograjska Filharmonija 120.000 din stalne letne drž. podpore, ima zagrebška za seboj posebno društvo, ki skrbi za njene finance obe pa imata še isađatno banovinsko in podporo mestnih občin. Kulturnih mecenov, ki jih naš narod skoro ne pozna, se vendar še nekaj dobi v Zagrebu in Beogradu. In pri nas? Edina redna subvencija zadnjih par let je banovinska po 10.000 din letno, med svojim obstojem pa je nekajkrat prejela po 1000 din od mestne občine. Vse prošnje za stalno državno poiporo so ostale brez uspeha. Kljub takim gmotnim prilikam, so člani naše Filharmonije neštetokrat dokumentirali zavest v kulturno poslanstvo Ljubljanske Filharmonije. Morda mnogi ne vedo. da tvorijo dušo naše Fil- Zahvala Vsem, ki so z nami sočustvovali, spremljali našo predobro ženo, mamico, hčerko, sestro, nečakinjo, svakinjo, gospo Je inž. Stare-t ro. Naglas na njeni zadnji poti m ji pokrili sjrob s cvetjem, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v torek, dne 8. oktobra ob 8. uri v stolni cerkvi v Ljubljani m v farnih cerkvah Rova, Palovče, Homec in Radomlje. Ljubljana, dne 4. oktobra 1940. Rodbine: inž. Vladi Stare, firetl, Naglas, inž. M. Pirkinajer harmonije člani opernega in radijskega orkestra, ki so že s svojim službenim delom silno okupi rani. In bili so Časi, ko so morali člani brezplačno žrtvovati svoj pičlo odmerjeni prosti čas, da so omogočili koo-cert. Smešno je omenjati, da je mnogokrat znašal honorar za uro skušnje manj kot 2 din. Vedno se je trkalo na prsi. da se gre Filharmoniji povsod na roko, se je pa la bolj stremelo za tem, da bi se njeno delo oviralo (o čemer so precej zgovorni zapiski sej in občnih zborov). Pohvalno pa jo treba omeniti g. direktorja opere, ki delo Filharmonije stvarno vsestransko podspira. želja vseh je. da bi našel čim več posne-malcev. Da bi našemu podeželju omogočila poznati simfonične umotvore, je priredila naša Filharmonija nekaj podeželskih koncertov. Tudi njen letošnji program vsebuje nekaj takih koncertov in pa gostovanje v obmejnem Mariboru. Vendar pa brez izdatnih podpor ni misliti na izvedbo tega programa, ker je blagajna Filharmonije prazna. Zadnja banovinska podpora je šla večji del v kritje deficita zadnjega simfoničnega koncerta. Da bi orkester Ljubljanske Filharmonije gostoval v Zagrebu in Beogradu, pa skoro ni mislitit ker aparat 80 godbenikov ni malenkost. Stroški inka-sa bd krili kvečjemu le najnujnejše režijske izdatke. Taka je pač usoda Filharmonije malega naroda. Naj se merodajni krogi zganejo in poskrbe za zadostna finančna sredstva, pa jim bo hvaležen ves narod in pa Ljubljanska Filharmonija. T. U. (Naša včeraišnia vest o odgovoru ljubljanske Filharmonije zagrebški, nasprotuje trditvam v tem članku. Op. ured.) Iz Metlike — Maksimiranje cen mesu. Podobno kakor za ostale življenjske potrebščine je sre-sko načelstvo v Črnomlju predpisalo tudi enotne cene mesu, salu, slanini in masti, ki veljajo in so predpisane za vse mesarje na področju sreza Črnomelj. Tako se ima prodajati govedina I-ma po 14—16 din, Il-da 12—14 din za kg, dalje jezik 16 din, srce 8 din, pljuča 4 din. jetra 10 din, vranice 8 din, ledvice 12 din, vampi 8 din, glava 6 din, možgani 16 din, pljučna pečenka 20 din, stegno in pleča kot zrezek 18 din, bržola 18 din za kg. Priklada je določena za prsnino in trebušnino 10 odstotkov, za pleča in stegno 25 odstotkov in za rebra 10 odstotkov. Za prodajo teletine je predvidena enotna cena 16 din za kg, posameznim delom pa sledeče: hrbet 16 din, stegno in pleča 16 din, vrat in prsa 16 din, jetra 20 din. pljuča in srce 12 din, možgani 6 din, telečji zrezki iz stegna 22 din iz pleč pa 20 din. Priklada od 10 do 25 odstotkov. Svinjsko meso se prodaja: hrbet 20 din, stegno 18 din, pleča, flam in rebra 16 din, slanina 22 din, mast 24 din. glava 8 din, črevesna mast 14 din, ledvice, srce, možgani 16 din, jetra 14 din in pljuča 7 din! — Nagla vremenska izprememba. Vročini, ki je dvignila pretekli teden termometer na 420 c in celo na 49° C in od katere so si poljedelci in vinogradniki obetali osobito dozorenja koruze in grozdja, je v nedeljo zjutra sledil nagel padec temperature, povzročen po jesenskem dežju, ki traja že dva dneva. Ob jutranjih in večernih urah kaže termometer komaj 7° C preko dneva pa 10° C. Ako bo ta izprememba trajnega značaja, gotovo ne bo brez vpliva na pospravljanje pridelkov in na trgatev. — Osebna vest. Banovinski tajnik okrajnega cestnega odbora v Metliki g. Konrad Bakovnik je na lastno prošnjo v istem svojstvu premeščen k okrajnemu cestnemu odboru v Gornji grad, na njegovo mesto v Metliko pa je imenovan banovi ne ki tajnik g. Hočevar Andrej iz Gornjega grada, G. Rakovniku, ki se je dobi svojega službovanja v Metliki povsem udomačil in se v bližnji in daljni okolici močno priljubil, želimo na novem službenem, mesta kar največ sreče! Krln 206 Toda šk) je za to, da se pride na sled temu človeku. Ali je bil vsaj v Evropi? Angela je zagotavljala da se je založen z denarjem najbrž vrnil v Buenos Aires, da bi tam ustanovil igralnico. O tem je bandit res sanjal, če pa ni potem uresničil svojih sanj, jih ni zato, ker si je mislil: Ce bi bil že onstran morja, bi ne mogel več iz Valcora iztiskati denarja- Če ima človek takega slavčka v kletki, bi bilo neumno odpovedati se njegovemu petju. Podlež je živel v polnem miru, čim je bil Escal-dasov umor brez oklevanja priznan. Prepričan o molčečnosti svoje ljubice ni mogel slutiti onega naključja, ki bi jo bilo moglo pripraviti do tega, da bi izpregovorila. Ni namreč računal z njenim srečanjem z Rosalindo. Ni pomislil na to, da se bo čutila Angela ponižano in zapostavljeno, ko začuti, da se je ogrelo njegovo srca za drugo. Ker mu je jelo primanjkovati denarja, je sklenil odpotovati v Pariz, da bi izsilil od markiza de Valcora novo podporo. Obenem se sestanem s svojim angelčkom, je pomislil. — Čeprav ni vajena moje navzočnosti, ne sme pozabiti, da se labko pojavi njen Arthur, kadar se tega najmanj nadeja, in da bi tvegala svoje življenje, če bi hotela kaj skuhati proti meni. Bilo je v Monte Carlu, kjer je živel begunec na široko nogo in proučeval stave trente-quarente. Bilo je v Monte Carlu, kjer je čital v listih presenetljivo poročilo. Mome Cervelas se je bila dala ujeti, kakor je trdil sam. To je pomenilo zanj neposredno aretacijo, poroto in neizogibno giljotino. Escaldas obešen, Pabbro vržen v morje, to je bilo v medsebojni zvezi povezano z močnim tkivom Valcorove afere. Prvi zločin povzroči odkritje drugega. Kakšen dan za tega podleža! Jutranji listi so poročali o burnem srečanju Ro-salinde z Angelo in o presenetljivem odkritju. Dve uri pozneje so izšle posebne izdaje, v katerih je bil točno opisan Arthur Sornieres. Listi so poročali, da je anthropometrična pisarna točno izmerila njegovo telo in da je bil že prej zabeležen v seznamu sumljivih potepuhov. Povsod je bila policija na nogah, vsi orožniki so ga iskali. Na vseh kolodvorih in v vseh pristaniščih so bili na straži. To ni bil samo navaden zločinec, ki so ga iskali. Valcorova afera je oživljala tn v vsem svojem obsegu. Zdaj je bilo treba napeti vse sile, da dobi javno mnenje svoje zadoščenje. Javnost je zahtevala, da se ta afera končno razčisti. — Po meni je! ... če sploh še imam upanje, bo ena proti tisoč, da bi pobegnil iz Francije, ne da bi me prijeli, kaj mi bo to pomagalo, ko sem pognal ves denar? Danes bi mi dal Valcor, kar bi hotel. Dal bi mi polovico svojega premoženja, samo da bi bil na varnem. Toda gorje! On je že na koncu sveta. Ta hip v Bretanji. To sem čital v novinah. Tem slabše. Svojo glavo tvegam, toda nočem se odreči poskusu, da se rešim. Ničesar ne bodo ukrenili proti meni, dokler me ne zgrabijo. Če se mi posreči priti do njega, bom resen, bom bogat! ... Ta dečko ima vsakovrstna sredstva. Moram ga videti, ali se pa za-trklja moja glava v kos. No, torej le pogumno naprej. Zmaga je vredna take stave. Bandit je imel eno karto v svojih rokah. Da bi mogel paradirati v Monte Carlu, se je bil temeljito preoblekel in izprer*enil svojo zunanjost, kar mu je prišlo zdaj prav. Izdajal se je za bogatega Južno-američana. preskrbel si je bil lase in brke temnejše barve in izogibal se je francoščine. Govoril je samo španščino, ki mu je šla gladko. Tako je bil zaenkrat varen. Toda to ni moglo dolgo trajati. Že njegov odhod je bil sumljiv. Toda naj bo že kakorkoli. Tako preoblečen je začel svojo odisejado iz Monte Carla do Bresta. Pot je trajala z ovinki in skrivališči v presledkih štiri dni. Na tej poti, bogati* na pustolovščinah, je Sornieres večkrat izmenjal obleko in govorico. Nekega večera je končno prispel v Conquet z ribiško ladjo, ki jo je bil najel v Duarmenesu za ta kratki prevoz. Zdaj je imel rdečkaste zalisce in govoril je angleško. To bo malo prismuknjeni mviord, so menili ribiči, ko jih je vprašal v pristanišču, kateri izmed njih ga bo peljal s svojo ladjo v Conquet, čeprav bi bfl lahko prispel s pamikom hitreje in udobneje. Ko se je odpeljal iz Duarmenesa, ni opazil, da jo poleg gospodarja ladje in krmarja na dnu z mrežami napol zakrit še bretonski dečko grobe obleke in zunanjosti, speč kakor ubit. Nasproti rtiča de la Cherve, ko so jadra obrnili, ga je Sornieres opazil, — Kdo je ta mož? — je vprašal z angieškkn nagi asom. Lastnik ladje mu je jel malomarno pojasnjevati": To je njegov pastorek, sin njegove žene, mč-vrednež, ki je vedno pijan. Na povratku, ko se bo iztreznil, mu bo pomagal pri ribolovu. Mviord naj mu to oprosti, dečko ga ne bo motfL In res, ko se je dečko prebudil, je dvignil glavo in se začudeno ozrl naokrog. Smrdel je po alkoholu. Lastnik ladje ga je krepko stresel in potnik se potem ni več zmenil zanj. Bil bi se pa zmenil zanj, če bi bil videl, kako je topogledi Bretonec skočil takoj za njim na obalo v majhnem pristanišču in kako je odhitel za njim, Bil je policijski agent, ki mu je že dolgo slediL Lastniku ribiške ladje se je izkazal z legitimacijo, da bi si olajšal nalogo. Ribič je izpolnil uradno povelje, ne da bi vedel, kakšna je agentova naloga in kdo Ja prav za prav lažni Anglež, ki ga je bil sprejel na svojo ladjo. Urejuje Josip Zupančič II Za Narodno tiskarno Fran Jeran H Za upravo in »nm-arni del lista Oton Christnf //. Val x Ljubljani Štev. ?27 »SLOVENSKI MARODi,^A,i oktobra lil o. Stran S želje in potrebe naših Pob rezano v Šolske prilike — Krajša zveza đo tezenskega postajališča — 2L«aluie z nepremičninami Pobrežje, 3. oktobra Že del j časa se nismo ogVjsili s svojimi željami v ^Slovenskem Narodu« ki ga Po-brežani zelo radi prebiramo, saj posveča našim pobreškim prilikam toliko pozornosti, kakor noben drug dnevnik. V zadnjem času pa se je nabralo precej novic in želja, ki jih hočemo sporočiti javnosti, da bo poučena o naših skrbeh, težnjah in prizadevanjih. Pre:ivsem so aktualne šolske potrebe. Šolsko vodstvo je namreč zaprosilo za otvoritev nove vzporednice prvemu razredu. V zadnjih letih se je število šoloobveznih otrok silno pomnožilo. Tako se je zgodilo, da imajo sedaj nekateri razredi več kakor 70 otrok. Razen tega morajo učenci enega razreda celo popoldne v Solo, kar po gotovo ni v prid in korist uspešnemu šolskemu pouku in zadovoljivi vzgoji. Te dri je in^piciral našo tukajšnjo šolo banovinski šolski nadzornik g. Milko Jeglič, ki se je osebno prepričal o naših pobre-ških šolrkih potrebah. Pobrežani smo prepričani, da bo merodajna šolska oblast ustroj" DaŠ prošnji in da se bo lahko otvoiil nov oddelek, saj se jo povojno Pobrežje razvilo v izrazit predmestno industrijski kraj, kjer so postavljene vzgoji m Šolskemu pouku posebne naloge in dolžnosti. Omenjena činitelja opravičujeta to potrebno in koristno pobudo. Slična potreba se je pojavila tudi v na- šem sosednem Brezju. Tudi Brezje se je v zadnjih letih zelo razvilo, število prebivalstva narašča, hkrati se rnnoži tuoi število Šoloobveznih otrok. Porajajo se nove šolske potrebe, spričo katerih so tudi bre-zenski krajevni šolski činitelji zaprosili za novo prepotrebno vporednico. če se Pobrežani razgledamo okoli sebe, potem občutimo takoj še drugo željo, ki je utemeljena in upravičena. Mislimo pri tem na našo cestno zvezo s tezenskim postajališčem. Nedvomno bi nam to žele: uško postajališče več koristilo, ako bi nam bilo nekoliko bliže. To pa je lahko mogoče, če pomislimo, cia bi se cestna zveza skozi Stražun lahko bolje uredila. To ne bi bilo zvezano z bog ve kolikimi stroški. Naša občina bi že morala upoštevati glas občanov in njihove koristi. Omenjena zveza skozi Stražun je namreč že ob najmanjšem dežju v takšnem stanju, da je nagrmadena z blatom in da je zaradi tega zelo težko prehodna in za pešce neuporabna. Urediti bi jo morah tako, da bi bila za pešce prehodna tudi v deževnem vremenu. Razen tega bi bilo zelo umestno, ako bi naša občinska uprava razgrni a egiptovsko temo 3 Stražuna s tem, da bi poskrbela za primemo razsvetljavo in da bi v svoj elektrifikacljski delovni program vključila tudi ta hudo zanemarjeni del pobreške občine. To bi bilo potrebno zlasti sedaj v jesenskem" in še posebe pozneje v l^r iborski p cene kruha enotne Zbo?ovan|e pekovskih mojstrov — Peki zahtevajo razpust kartela, kl prodaja kvas Maribor, 4. oktobra. Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru zasleduje z vso skrbjo vse za pekovsko »Lioko važne zadeve. V zadnjem mesecu se je vršilo najmanj 14 članskih sestankov, eej uprave, konferenc itd. Tako se je tudi včeraj vršil v Gambrinovi restavraciji sestanek pekovskih mojstrov iz vsega območja združenja in se ga je udeležilo 5- članov, navzoč pa je bil tudi pred-se.lnik celjskega združenja Mlaker Rudolf in za ptujsko združenje Rozman Anton. Predsednik Koren Japob je uvo^mia obširno poročal o problemih pekovske stroke s posebnim o žirom na novo uredbo o enotnem kruhu. Največ se je razpravljalo o maksimiranju cen kraha po oblastvih. Po debati je tajnik prečital daljšo resolucijo, v kateri so obsežene vse zahteve pekovskih mojstrov s posebnim ozlrom na novo uredbo o enotni moki in kruhu. Predvsem izjavljajo pekovski mojstri, da se zavedajo resnosti današnjega Časa, ki sili tudi našo vlado k izvajanju prisilnih go-rpodr.2*skih reform- Zahteva se enotno mp.krimirn.njc cen za vso dravsko banovino, ki preii-stavlja gospodarsko enoto. Upoštevaje cene moke in občutno podraženje vseh drugih M rovi n za proizvodnjo kruha, bi od^ n cena kruhu po 5.50 din za kilogram. Vendar pa pekovski mojstri uvi-devajo, >:a morajo tudi oni v težjih Časih dopiinr.šati žrtve za skupnost. Zato pristajajo na to. da se za vso dravsko banovino doleč! cena po 5.25 din za kg in prodaja kruh v komadih po 6, 3. 1.50 ddn od->"?no po 4, 2 m 1 din, kakor je že to napravilo mestno poglavarstvo v Ljubljani. Mrke. ki se sedaj dobivajo iz mlinov, so slave. ker se meljejo iz pšenice manj vredno nrovienre, nizke teže in s slabim lepilom. Te moka ni vležana in vsebuje veliko količino mokrote. Iz te moke se za- tegadelj ne more napeči tolike količine kruha, kakor iz prejšnje dobre moke. Da se obvaruje pomožno osebje v pekovskih obratih brezposelnosti, je potrebno, da se še nadalje omogoči izdelovanje drobnega peciva iz bele moke in tudi sveže prodaja. Pri vseh ukrepih, ki jih namerava izdajati vlada za preskrbo prebivalstva s kruhom, naj se preje zaslišijo strokovnjaki iz vrst pekovskih mojstrov. Za primer, da ima vlada ukrepe za mešanje koruzne moke enotni moki,, naj tega mešanja ne izvršijo Že mlini, marveč prepušča to mešanje pekovskim mojstrom samim, ker bo s!cer nevarnost, da se vsa moka pokvari. Peki morajo koruzno moko šele pripraviti za pravilno mešanje s pšenično moko pred uporabo za izdelavo kruha. 25 odstotkov koruzne moke je previsoko. Kvas se je podražil pr ikg za 3 din in to pomeni za peka, ki rabi dnevno 5 kilogramov kvasa, letno obremenitev za 5.475 din. Ta podražitev kvasa na škodo konzumentov kruha, prehaja v dobro kartelu male skupine, ki zasluži pri navidez sicer malenkostni podražitvi kvasa težke milijone in je zato podražitev kvasa popolnoma neutemeljena. Pevski mojstri zahtevajo razpust kartela in svobodno prodajo kvasa, ki se bo v tem primeru pocenil za na;"manj 10 din pri kg. Končno pekovski mojstri odklanjajo vsako domnevo, da so krivi podraženju kruha, ker so temu krivi čisto drugi Činitelji, ki odgovarjajo za usmerjanje našega trgovskega in proizvodnega gospodarstva. Resolucija je bira soglasno z velikim odobravanjem sprejeta Nato so bili izvoljeni delegati za deputacijo k lokalnim oblastvom in banski upravi, cia se izvede maJtsimiranje cen v smislu sklepov. M~'sr*v"'~:?~*» m ®fc®li$!€@ novice — Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Apreturni delavec Rudolf Žaiar in navijalka Alojzija Kronvogl, ple-taiski pomočnik Franc Lukič in predica Antonija Vrbnjak, črkoslikarski pomočnik brane Meglic in predica Antonija Kolar, trgovski pomočnik Gvido Suša in sukarica Justina Ačko. delavec Karol Grajfoner in delavka Ivanka škofič iz Košakov, posestnik Ludovik Medved in posestniška hči Jožefa Salamonova, narednik Mihael Rozman in zasebnica Marjeta Stesl, čevljarski mojster Alojzij Jug in kuharica Alojzija Klep, delavec Alojzij Eker in predica Marjeta Migan s Pobrežja. Bilo srečno! — Ostavko na banovinsko službo je podal uradniški pripravnik pri mariborski Ooiednji lekarni Stanko žgur. — Zanimanje za angleščino. Naknadne prijave za angleške tečaje se sprejemajo Cii*c-vi od IS. do 20. v knjižnici Angleškega kluba, v ponedeljek 7. t. m. pa v I. drž. realni gimnaziji, pritličje, levo, od 18. do 19. ure. — Mariborske gospodinje bodo morale tudi letos od prve oktobrske nedelje dalje kupovati meso dan pred nedeljami in pred pro-imk:. ker bodo mesnice v zimski sezoni ob nedeljah in praznikih zaprte. — Ugodnosti gledaliških abonentov so mnogovrstne: oni imajo svoj stalen sedež in se jim ni treba prerivati pri večerni blagajni, po vrhu pa dobe po znatno nižji ceni kakor neabonenti vse na novo naštu-dirane gledališke igre. če pa se kdo noče ali ne more vezati na vrstni red abonentskih predstav, pa mu je na razpolago abonma na bloke, s katerimi si poljubno izbere dan predstave, izvzemši le one zelo redko, ki so označene z »Izven«. — Nočno lekarniško slnžbo imata danes Minarikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12. tel. 25-85, in Remsova lekarna pri sv. Roku na vogalu Meljske in Aleksandrove ceste, tel. 25-32. — Nakup ukradenih telečjih kož. K Murkotu J. trgovcu z usnjem v Podplatu pride mlad mesarski pomočnik, pa mu ponudi za cenen nakup telečje kože. Murko je bil nepreviden in je kože kupil, čeprav bi bil kot strokovnjak lahko vedel, da se danes tudi telečje kože ne razpečavajo kar tako kot je bilo v tem slučaju. Medtem se je namreč že doznalo, da je bilo mesarju Jugoviču v SI. Bistrici pokradenih več takih kož v vrednosti 2000 din in da je tatvine osumljen fant, ki se je v tistem Času potepal tam okrog in se izdajal z zvezami ; Hrvatsko, kar vse pa se je izkazalo kot prevara in da gre tu za sicer ne posebno kot dobro poznanega mesarskega pomočnika iz Makol ln z imenom Ozebek Franc. Murko bo imel zaradi te Ozebkove tatvine sitnosti tudi za to, ker se napram orožništvu ni mogel izkazati z nakupovalno knjigo, ki bi jo kot trgovec s takim blagom, posebno v teh časih, moral imeti. — šušmarstvo in verižništvo ne ^me izrabljati državnega zdravilišča. Tanjšek Marija iz Kavč pri Velenju že več let kupuje in prodaja sadje in razna živila, s katerimi dela glavne kupčije v drža vrne m zdravilišču Topolšici, kamor dovaža živila 3 posebno priliko. Dozdaj so se te njene kupčije molče trpele. Zdaj pa seveda je v konkurenci zapihal ostrejši veter tudi proti takim kupčijam brez posebnega dovoljenja ozir. obrtu Tako je po dolgih letih dobrih kupčij brez vsega dovoljenja tudi gospa TajnŠkova prišla na vrsto, da si bo morala nabaviti predpisano dovoljenje, njen izgovor na kupčije z drž. zdraviliščem baš v teh časih že zaradi ugleda državnega zavoda ne more biti več vpoštevan. — Visoko narasla Drava. Iz v ponedeljek nad Pohorjem in Kozjakom nagromadaiiib težkih oblakov je prišlo v sredo skozi ves dan do silnih nalivov, ki so bili v zgornji dravski kotlini še večji in trajnejši kot pa v Mariboru samem, kjer so še mimoidoče plohe nenadoma pojavljale že zgodaj dopoldne, najhujše pa proti večeru. Zaradi večjih nalivov kot rečeno v zgornjem ozemlju je še le v četrtek zjutraj do Maribora prihajala vidno naraščajoča Drava, ki je prinašala s seboj tudi mnogo gradiva iz preplavljenih krajev, še le v četrtek popoldne je začela polagoma padati. — Od 12 na 85 C. To je občuten skok in še tem bolj, ker se je pojavil nepričakovano, še v sredo zvečer in v noči je toplomer kazal 12 do 13 stopinj, pa je pri toplem solnčnem vremenu v popoldanskem času na solncu dosegel 35, a v senci 26 C. Je prevelik tn prenagel skok, da bi bil — po naši želji — vsaj do nedelje stalen. Vreme se odločuje v soboto 5. t. m. — Dijaške ustanove. Za šolsko leto 1940-41 so razpisane sledeče štipendije: 1) Iz ustanove Srečka in Pavline Frk za 11 mariborskih srednješolcev po 600 din in za 11 visokošolcev po 800 dinarjev. Upoštevali se bodo v prvi vrsti Ferkovi sorodniki, sicer pa oni, ki so rojeni in pristojni pri Sv. Barbari v Slov. goricah, v šentl en irskem ali mariborskean okraju. 2) Iz ustanove dr. Franca Rapoca šest Štipendij po 1200 din za visokošolce iz mariborskega ali šoštanjskega okraja. Prošnje s točnimi podatki o gmotnih razmerah, studijskem zimskem času. ko legata mrak in tema rano na našo pob reško zemljo, pa je zaradi tega dohod k večernim vlakom po tej cesti zelo otežkočen, v deževnem vremenu pa malone popolnoma onemogočen. Tudi v tem ozira pričakujemo Pobrežani, ki redno plačujemo svoje davke, da bo naša občinska uprava skušala čim prej omiliti ta nodostatek, kar je v interesu vseh Pobrežanov. V zadnjem času smo tudi na PobreŽju priča pojavu, ki se poraja v današnjih časih tudi drugod. Ta pojav se nanaša na nepreaiućninski trg, kjer se opaža zelo živahno trgovanje in kupce van je. Novih stavb sicer ne grade toliko, kar je nazadnje umi i ivo, dasi vidimo v Mariboru nasproten pojav, da jo ravno letos gradbena sezona izredno živahna. Na PobreŽju so pač za to specialni razlogi. Pač pa se zelo prodajajo zemljišča, katerim je cena vidno narasla in Še narašča, ter dozidane hiše. Je pač to posledica časa in sodobnih dogodkov, ki jih doživljamo. Zanimivo je, da se tega živahnega trgovanja z nepremičninami udeležujejo po večini pripadniki srednjih slojev prebivalstva, ki skušajo pač svoje skromne prihranke čim varneje naložiti v nepremičnine. Imamo pa na PobreŽju še druge novice in druge potrebe, o katerih bomo še razpravljali. —b napredku ter o rojstnem kraju tn pristojni občini je oddati do 20. oktobra v Posojilnici Narodni dom v Mariboru >f v *- v -« ▼ ** t 4- * ranje TA" V rjO rn/ulf" jO eiegacija pekovskih mojstrov se je mudila včeraj pri obeh sreskih naCelstvih in na mestnem poglavarstvu, da se doseže enotna cena po 5.25 din za kg enotnega ki uha in komadni sistem, ki je bil doslej v veljavi in kakor je ponovno priznan v Ljubljani. Oblasti so pokazale razumevanje za pekovske težnje. — Kradejo. Tekstilni delavki Mariji Dobrave iz Nove vasi je izginila na trgu denarnica, v kateii je bilo 110 din. Sličen doživljaj je imela posest niča Ana čehova iz Sv. Lovrenca na D" -skem polju, ki so ji ukradli denarnico, - kateri je bilo 15C din. Zasebni uradnic' Ani Godec so odnesli kolo z evid. št. ::Gl<>t5. Tudi splavarju Petru Krajnčn k- s odpeljali kelo z evid. št. 139623. I i " i^ovrencu na Dr. polju so ukradli posestniku Antonu Zafošniku perilo, vredno OkoU £00 čin. Oblastva so tatinskim zlikovcem že na sledu. — O tem in onem. Pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. je padel preužitkar Jurij šegulp z lestve in je obležal z zlomljeno d^sno nogo. Starčka, ki je star 74 let, so odpre-mili v bolnico. — S kolesa je padel 491et-ni zidar Alojzij Laufer iz Sp. Dupirka in se poškodoval po obrazu. — Levice sd je zlomil pri padcu s kolesa dninar Franc Petek iz Voseka v Slov. goricah. Slična usoda je doletela 17 letnega pastirja Franca Rouoška iz Sv. Janža na Dr. polju. Pri padcu je obležal z zlomljeno levico. — Štiri prste na desnici je odtrgal stroj v Hutterjevi tvornici delavki Renaldi Fabi-čevi. — Opekline po vsem telesu ima 31et-ni železničarjev sinko Paviek Malec. ki se je polil z vrelo juho. — Desnico si je zlomil pri padcu s kolesa 391etni trgovec Voj- tah Kotnik iz Selnice ob Dravi — Vsi ponesrečenci ae nđravijo v bolnici. — Avlotn°bilistka povozila kolesarja. Na drž. mostu je povozil avtomobil, ki ga je šofirala ga. Lote Lederer, trgovčeva žena, kolesarja Antona Verasa. Po srečnem naključju se ni Verasu nič zgodilo, pač pa je njegovo kolo popolnoma razbito. Ga. Le-dererjeva je izjavila, da Verasa sploh ni opazila, ampak šc^e tedaj, ko je bilo že prepozno. Obvezala se je na kraju prometne nesreče, da poravna Verasu vso škooo. — 1854 tujcev je bilo v septembru v Mariboru. Med temi je bilo komaj 265 ino-zemcev. — 7. tradicionalni srednješolski lahkoat-letsit} m it hi g. Ker je deževno vreme v no-deljo 29. sept. preprečilo nadaljevanje mitinga P. J. S., se bo vršil isti v nedeljo 6. t. m. s pričetkom ob 9.30 na železničarje-vem stadionu ob Tržaški cesti. Med prija- telji dijaške mladine se opaža za ta miting veliko zanimanje. — Poškodbam je podlegel 07letni hlapec Anton Brglez iz ptujske okolice, o katerem smo poročali, da so ga našli nezavestnega. Kornsija je ugotovila, da je padel s senika in da mu je počila lobanja. Umrl je v bolnici. — A^etosnja gledališka sezonu nc bo otvor jena jutri 5. oktobra, temveč šele piihodnjo soboto 12. oktobra. — Drzni vlomilci so vdrli v Potočnikovo vilo v Črtomirovi ulici, med tem ko so bih domaČi na verandi. Odnesli so več manjših predmetov, škoda še ni ugotovljena. — Nov generalni varuh otrok v Mariboru. V po k oje ni sodnik okrožnega sodišča in bivši predsednik okrajnega sodišča Franc Peč ni k je prevzel posle mestnega generalnega var ust va otrok. Sprejemal bo stranke ob toikih, sredah in sobotah od 10. do 12. na okrožnem sodišču. Lepi uspehi mariborskih dajalcev in dijakinj v lahki atletiki VIL tradicionalni srednješolski atletski meeting Maribor, 3. oktobra. Na 2elezniearjevem stadionu se je vršil pred 400 gledalci prvi del VII. srednješolskega atletskega meetinga v okviru Podmladka JS na mariborski klasični gimnaziji za prehodna pokala JS in Jugosiov. lahkoatletskega saveza. Udeležili so se ga najboljši atleti in atletinje mariborskih srednjih Šol ter Železničarske šole. Tehnični rezultati so zelo zadovoljivi in pričajo o topli športni vnemi mariborske srednješolske mladine. Uspehi so naslednji: Pri skoku v daljino (dijaki) je skočil Na-bernik (2. realna) 595 cm, Bačnik (1. realna) 578 cm, Metelko (trgovska) 570 cm, čepelnik (1. realna) 559 cm, Javševec (klasična) o53 cm, Barle (klasična) 536 cm. Pri meta diska (dijaki) je vrgel Kranjec (2. realna) disk 38 m, šurkalovič (učiteljišče) 36.26 m. Gala (2. realna) 34.83 m. ši-sernik (klasična) 34.68 m. Vitek (1. realna) 33.26 m, Vertačnik (klasična) 32.85 m. Lepe uspehe beležijo tudi dijakinje, predvsem pri metu krogle. Brandstetter-jeva s 1. realne je vrgla kroglo S.33 m, ćerničeva s klasične 8.11 m, Štrnadova z učiteljišča 7.98 m. Sentjurčeva s trgovske akademije 7.73 m, Busekova s I. realne 7.54 m, Mišeljeva z 2. realne 7.51 m. Pri skoku ob palici je dosegel BabiČ s trgovske akademije višino 310 cm in s tem nov srednješolski rekord. Drugi je bi! Gala (2. realna) s 300 cm, tretji Rak z železni- čarske šole z 270 cm, Javšovec s klasične je dosegel 270 cm, 2ula s trgovske 260 cm, špendal s 1. realne 260 cm. Veliko zanimanje je bilo za fetafetni tek dijakinj 1X60 m. Na prvo mesto so se plasirale dijakinje 1. realne gimnazije in dosegle s Časom 33.4 sek. nov srednješolski rekord. Sledijo dijakinje trgovske akademije s 35 sek., učiteljišča s 36.2 sek. in na zadnjem mestu klasične gimnazije. Dijaki so pokazali pri metu krogle tele uspehe: Slsemik s klasične gimnazije 12.79 m, Građanski s 1. realne 12.48 m, Hojnik s klasične 12.27 m, Gala z 2. realne 12.19 m, Kranjeič z učiteljišča 12.11 m, Šurkalovič z učiteljišča 11.76 m. če upoštevamo uspehe tega nastopa v celoti, dobimo naslednjo postavo: Najbolje so se izkazali atleti in atletinje 1. realne gimnazije s 35 točkami. Sledi klasična gimnazija z 31 točkami, 2. realna gimnazija s 26 točkami, trgovska akademija s 25 točkami, učiteljišče z 20 točkami, železničarja šola s 4 točkami. D«'"Ht del tega zanimivega tekmovanja, ki s- <» moral zaradi deževnega vremena preltz:? in ki obsega štafeto 4X100 m dijaki.. 60 m dijakinje. 80 m zapreke, 100 m in 1000 m dijaki, skok v daljino dijakinje, troskok, skok v višino in met kopja, se bo vršil v nedeljo 6. oktobra na Železničarje-vem stadionu s pričetkom ob 9.30. Premalo prlp^ficsti in preveč dragiii^tj FHtožfee iz ust mariborskih gospodinj 5 M rafo poslušati na trgu raztfe zbadljivke Maribor. 2. oktobra Na našem mariborskem treu ■.. dneva v dan cLaginia občutnejšs in ve&M Mariborsko gosT>ccUnje mnoso tožjo zarai. uvi-gajoeih se cen raznim pridelk m V .'ad-njem času pa se Diidružuieio tem I oam še druge, ki oa se ne nanašalo na draginjo, ampak na čudno obnašanje nekaterih prodajalk na našem mariborskem trgu J z vrst prizadetih mariborskih žena smo prejeli sledeče noročilo. ki nam drastične slika prilike, katerim so izpesta^iiene naše matere in eosnedinje. ko sredo kupovat na trg. Obiavliamo te vrstice, ker rr.zberemo ob njih. da se ie priključila nova težava za naše skrbne gosnodinje. k; S3 m raio boriti ne samo z usodnimi pol dicami dviqajo-čih se cen. ampak doživljaje ori tem nemalokrat celo pikra, povsem nepitr.bna ter obsodbe vredna ponižanja Zas.opnica mariborskih gospođini nam o;f ča* Včasih ie bilo na mariborskem trgu marsikaj drugače kakor je danes. Ne mislim samo na indeks cen, ampak tudi na prisrčno ljubeznivost, prijaznost, s katero so nas. gospodinje, matere, sprejemale prodajalke na trgu. Danes? Kamor ncsledaš. se zapičijo vate neprijazni, temni pogledi. t Po čem prodaiate ohrovt?« sem oni dan prijazno vprašala neko prodaiako. »te nimate denaria. ni treba ničesar spraševati,« mi osorno, naduto odvrne prednjalka, ki jo bila še pred meseci polna pcklonov in sladkih besed. Ne morem pozabit! prizora, ki sem mu bila slučaina : riča te dni na našem trgu. Gospodinja iz magdalenskega mestnega okraja se približa prodajni mizi in vpraša za ceno novemu krompirju. Zbad jivo. osorno se ie gla~ilo pojasnilo: Komad dinar. Sicer čemu sprašujete, če iiimat^ de- narja.« Dotična gospodinja mirno požre nevlludno pojasnilo in se obrne na slučajno mimoidoče tržne organe. Po n;iho\rt zahtevi bi morala dobiti dotična ucsTJodi-nja naimanj Štiri krompirje za dinar. Vpričo tržnih organov si napolni cekar s krompirjem, ki ga plača. Cim na se tržni organi oddaljijo, navalijo na ubr>go ženo tri prodajalke in ii odvzameio Iz cekaria ves krompir. Epilog za r.as gospodinje vznemirljivega prizora ie bil sledeč: Tržni organi so se vrnili in zaplenili dotičnim prodajalkam, ki so s silo odvzele kupljeni krompir, ves krompir, kar so ea imele. Takšnih dogodkov ie bilo v zadniih tednih še več. Na vsak način bo treba posvetiti pesebno pozornost vse številnejšim in pogostejšim pojavom zadirčne osornosti, grobe neotesanosti, ki si io dovoljujejo nekatere prodajalke. Cemu imamo trs. ako ne bomo smele spraševati po c^ni posameznim pridelkom0 Marib.: s'.;e gospMI-nje pričakujemo, da se napravi energičen konec tem sramrtaim pojavom in tržnim neprilikam. S posebnim razglašeni na i bi se prodajalke opozorile, kako imajo obnašati napram strankam na trgu. V primeru neupoštevanja zadevnega razglasa nai se v poedinih primerih za gotov ftisovni presledek ali za zmerom prepove prodajanje na trgu. Precej trpkih in pikrih smo mera1 o čisto po nepotrebnem poslušati v zad Jem času. Sedal pa ie prišla ura. ko ie naUesa ortrp-lienia k^nec in ko za trdno nr'"akiiiemo. da se preprečijo na tren ra^~.i izbruhi surovosti in Tvornosti " InssrZrajte v „Si. Nar&đu" t HL1 Beseda 50 par. davek posehei Preklici izjave Deserta din 1.— davek posebej 4. I*. **•■» 1 ■ C ■ • • ••al • • • * e ■ ■ ■ ■ » -- ■ a • • • malils 0g2asav v Ki HO o a ? c e n e j s i ! nem . ■ 1 POIMSTVO po naročilu »saKov:stne stole politirem opiave. vsa popravita najceneje. 20iii%lAN, 3ie£ 1* 1772 rfe*efti» ou pai Davek poseoej. Najmanjši znesek din SPANJELA (belo-rjavega) 8 tednov starega, prodam za din 400 v dobre lovske roke. Levstik, Litija 104 2278 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ~~~ ABSOLVENTKA dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, poštena, zanesljiva moč, išče primerne službe. Gre v trgovino, večjo obrt ali tovarno kot blagajničarka, knji-go/odkinja aH kako drugo zaupno mesto v mesto ali lahko tudi na deželo. Cenj. ponudbe na M Lebar, Foto Pelikan, Rogaška Slatina. 2284 w j*r^ Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek S.— din HIŠA se takoj odda v najem. 2 sobi, kuhinja, pritikline, gospodarsko poslopje, vrt. plodna njiva. Pojasnila: Marija Ošina, Brežice, Zakot 25. — Za odgovor priložite znamko. 2277 Beseda 50 par. Davek pcsebei. Najmanjši znesek 8.— din NEMŠČINA začetniški, nadaljevalni in kon-verzacijslu tečaji, dnevni in večerni. Beethovnova 9/1. 2283 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8. — din FORD EEFEL z dobrimi gumami, motor v Mličnem stanju, po nizki ceni prodam. Samsa Boris, Litija, 2285 • • • ••••••••••• • • • • • Najboljši vodnik po radijskem svetu je ,NAŠ VAL** /7 Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešnlce. Izhaja vsak petek ln je tudi lepo ilustrirani UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5. ...... • • • • • ••••••••••••••••• ...... * Stran 4 >SLOVBNSKI NARODc, pettk, 4. oktobra 1940. Štev. 227 Novi poklici v bližnji bodočnosti Nagel razvoj tehnike prinaša povoljne izglede na celo vrsto no vili poklicev Človeštvu se obeta z naglim razvojem moderne tehnike ceia vrsta modernih oo-klicev. Ne mislimo tu na fantastično . toni jo. temveč res na nove poklice, odvisne v glavnem od tega. kako se bodo -azširili razni novi izumi Na umet&klh oceanskih otokih Gradnja pristanišč za Drekoo ean^ki zračni o: omet ni nobena utopija ali fantazija Taka pristanišča že Dridno £rade Na urnetnih otokih sredi oceana bod. seveda potrebovali mnoso uslužbencev V orvi vrsti radioteleerafiste in pristaniško osebje, pa tudi uradnike, ki bodo vodili knjige ter skrbeli za življenjske policb. čine Dotnikov in pogonske snovi letal. Vsi ti bodo morali biti Dodreieni enemu ravnatelju ali kakor se bo že i men ova i mož. ki bo imel na umetnem ot«>ku elavno besedo Vidimo torej, da se c-Jpira tu širok j polie delovanja mnogim zdaj še nezaposlenim ali Da v drugih poklicih deluk>čim ljudem. Zdravnik na daljavo Preko centrale, če v redu deluie lahko dobimo vsak čas telefon-.ko zvezo z zdravnikom, če ga pokličemo k bolniku V bližnji bodočnosti bo oa t:> ^e poenostavljene in zlasti za podeželje praktično oreanizirano. V vsakem velikem mestu bodo imeli na določenih Irraiih službo zdravnik: diagnostiki. Vsak telefonsk' a pa nt bo imel vidno številko, da bo omogc čeno k .kor ori klicanin policije na pomoč v nekaterih državah t-a-koi avtomatično zvezati se s službujočim zdravn kom in navezati z niim recimo tale Dogovor: — Halo! Gosnod doktor! Moja žena je stopila na črepinio in si ranila nogo Iz rane močno krvavi Poveite mi prosim kai naj storim? — Ali ie kri svetle ali temne barve? — Temne — Krvavi torei iz žile. Nogo ie *rebn podvezati pod rano Ne p^skušaite ustaviti krvi z mrzlo vodo. temveč z vato. namočeno v raztopini lizola ali karbola Kai7 Pravite, da nimate doma no tor*a ne onega? Morda na imate burove t~bl-to? Če irrnto očistite rano s to redko raztopino in io za silo obvežite Zgoiai ziutmi pa poidit/^ k zdravniku. — Hvala lepa Kam na i vam r»a pošliem honorar? — To vam sDoroče iz centrale pism, n Lahko noč! Zelo veri etno io da bodo v doglcrmom ča<5u mogoči taki pogovori ne samo telefo-nično temveč trdi do radiu na kratkih valovih Kontrolor nlin^hih *na$lc Tudi kontrolorji plinskih mas?k bodo kmalu potrebni. Ko bo z zakonom dcločeno, dn moro in vsi prebiva1 ci imoti nlin^ke m^-ke. bo nnstaln tudi nuin^ Dotreba da jih bo nekdo od ča^a do časa strokovno pregledal, če so v redu. Tu se zopet odpira širo1- - nolie d kovani a mnogim lindem. Garažnik aeroplanov V bližnji bodečnosti začne industriia izdelovati zelo majhna letala, ki jih bo mnogo lažie upravljati, kakor velika Gotovo bo tudi rešen problem navpičnega dviganja in spuščanja nazai na zemlio. Kakšne posledice bo imel ta napredek v letalstvu? Skomi vsak premožen človek bo lahko imel svoje letalo kakor ima zdai Lvto. Zgrazeni bodo hangarji, kakor imamo zdai garaže Mnogi ljudje bodo lahko imeli letala doma. Samo na poletih v inozemstvo letalec ne bo vedel kam bi mogel dobro spraviti letalo. Seveda bodo tu oa tam tudi veliki hangerii za privatna letala, ka bodo morali imoti poleg drugega osebja tudi oo-sebne garažmke. da bodo pazili na spravljena letala. Upravitelj radijskega poslušanja Z razširieniem radiiskih oddai na kratke valove dobi radio v doglediem času toliko možnosti, da bodo moralo velike restavracije in hoteli, ki že zdai nudijo svoiim 0,0- stom godbo iz ojačevalcev zaposliti še oo-sebne delovne moči. Ti uslužbenci bodo morali biti usposobljeni navijati zelo komplicirane radijske aparate po želji gostov in izbirati izmed mnogih oddai na i primernejše Podmorski vodnik Ko bo potapljaški zvon tako izpopolnjen, da se bodo lahko tudi lajiki brez skrbi in strahu spuščali globoko v morie ter občudovali morske živali in rastline, o katerih zdai še nimamo niti poima, bodo potrebovali izletniki na dnu morja tudi vodnike To bo gotovo zelo zanimiv poklic katere- mu se zdaj morda še sme jemo, ki na kot rečeno ni prav nobena utopija. Najvišja črpalna stanica V orekooceanskem zračnem prometu nastaja potreba izogniti se preskrbi z pogonskimi snovmi na zemlji, kar zahteva mnogo časa. Leteče črpalne stanice bodo stale na določenih kraiih v zraku in čakale na letala V doelednem času bo gotovo tudi ta problem zadovoljivo rešen čeprav se zdi na orvi pogled zelo težaven Letala se bodo ustavljala Dri takih v zraku visečih črpalkah, kier bodo dobivala olje. bencin Ui kako drugo pogonsko snov ki ie zdai še ne poznamo. Za dovoz in prodajo pogonskih snovi bodo tudi skrbeli liudie novega poklica, ki ga zdai še ne poznamo. Števec električnega toka za avtomobile Prav lahko se zgodi, da bo avtomobile in motocikle v doglednem času gonil električni tok in ne bencin kakor zdaj. Utegne s« zgoditi, da bodo motorji z električno energijo napajani iz elektrarn, ki iim bodo posijale tok s do moč i o valov no zraku. Ob določenem času bo pri ha i al uslužbenec elektrarne pregledat števec in zabeležit porabljeno energijo. To bo zopet nov poklic. Kaj je novega med Slovenci v Ameriki S kolesom iz San Francisca v Boston — žrtev požara in strele — Poroke — Novi grobovi Slovenec Julij Kovač je stavil, da bo prekolesaril iz San Francisca v Boston. Mož je star 47 let in precej trdnega zdravja. Iz San Francisca je krenil 11 aprila, v Chica-go pa je prispel sredi avgusta Za to pot je rabi: dobre štiri mesece V Boston se 'e namenil na konvencijo ameriške legije. Stavo je dobil in zaslužil 1000 dolarjev. V hiši Slovenca Janeza Kureta v New Yorku je nasta1 požar Bilo je zgodaj zjutraj, ko je soseda videla kako je planil Kuret skoz' okno in se opotekel ob plotu, kjer se je v naslednjem trenutku zgrudil, ^seda je opazila, da se vali iz hiše gost dim Brž je poklicala gasilce Kureta so odpeljali hode opečnega v bolnico, kjer je drugi dan umr! Njegov brat Anton je bil pripravljen žrtvovati zanj kri, da bi mu s 'ransfuzijf. krvi rešili življenje pa je bilo že prepozni- Pokojni je bil star 43 let, rojen v Ameriki. Sredi avgusta se je odpeljala družina Lojzeta Milerja iz New Yorka na izlet na farmo. Komaj je Miler izstopil iz avtomobila v hišo. je udarila skozi okno strela in ga zadela. Hoteli so ga odpeljati v bolnico, pa je že med prevozom umrl. Star je bili 31 let. Njegov oče Jože Miler je oskrbnik slovenskega Narodnega doma v New Yorku. V Mibvaukee so se poročili Franc Korošec z Marijo Petu^ck, Janez Petušek z Ali-ce Hanson in J Mutter » P Klanškovo. V Brooklvnu se je pa poročil Janez Papež s hčerko znanega slovenskega izseljenca Adolfa Verbiča iz Arlingtona Ano. Umrli so v Clevelandu Marija Cimpeir-man. roj. Klaus. stara 38 let. doma od Sv. Gregorja Jože Reboi; tfar 50 let doma iz Podbrezja. Apolonija Kozina rojena Bole, doma iz Dol vasi pr; Ribnici Janez Gosar, star 54 let. doma iz Škofje Loke, Ana Jančar, rojena Mesojedec stara 79 'et. doma iz Male vasi pri Dobrepolju. Fdvard Mo-žck, star 52 let doma iz tare Rob pri Velikih Laščah Marija Markovif. roj Grden, stara 66 let. doma iz vasi Dotga njiva, fara Št. Lovrenc na Dolenjskem. V Shebovganu sta umrla Matija Jeraj, star 58 iet in Avgust Hočevar, staT 56 let doma 'z Savinjske doline. V Travniku (farmarski naselbini) je umrl Jakob Levstik, star 71 let. doma iz vasi Travnik, občina Loški potok. V N. O. Bergenu je umr1 Franc Turnšek. star 74 tet. V Brookl vrru ie unv Mhael Baš, staT 67 let doma iz Veflikib Go-t. v Frank-fortu Ivanka Zore «tara 51 let, doma iz Zgornjega Mladatn!a na Doien;.->kem. v sanatoriju v Ely Angela Žargaj stara 23 let, rojena v Ameriki v Baltimoore Uršula Tomšič, star 52 let doma iz oko1 ce Rakeka, v Aurori Mart-.n Abč. star 51 let doma iz Strahomera pn Igu v Sharonu Anton Zidanšek. v Derroitu Amalija Cvek. stara 65 let, doma iz Dola p^-; Hrastniku, v Forest Crty Lojze Ostanek sta^ 46 let, doma iz Studenca pri Stičn; na Dolenjskem. V Rockspnngsu Anton Završenik. star 50 let doma iz virmaš pr Stari Loki, v Doluthu Frančiška Stare stara 42 let, rojena v Ameriki v Jolie-u Anton Šraj. doma iz Gradišča pri Primskcvem v Her-mine Peter Stanovnik star 62 let doma iz Mine pri Škofji Loki, v West AHicu Franc Maci, star 55 let, doma iz vas: Gostinci, fara Dol pri Ljubljani. V Port Angelesu Jože Šubic, star 74 let, ooma nekje od Škofje Loke, v Ahmeeku Ivanka Jeriček, stara 67 ilet, v Bear Creeku Frančiška Petrič, stara 65 let. doma iz Rašice pr Vel. Laščah, v Pitsburgu vdova Frančiška Piki, doma iz Toplic pri Novem me»tu, v Ely pa Marija Šterk, stara 83 let doma iz okolice Metlike. V Pueblu se je smrtno ponesrečil Jože Dejak. star 27 let rejcu v Ameriki prkjd sodiščem — Zakaj ste ga pa tako pretepli ? — Zato, gospod sodnik, ker je vprašal, kakšno vreme sem imel letos na počitnicah. Podzemna plinarna Nemški strokovni Ust »Gliick auf« pri-občuje zanimivo poročilo o izdelovanju plina neposredno v premogovniku. Ta način proizvodnje plina so uvedli v Rusiji. Prostrana sovjetska ležišča premoga, med katerimi so tudi taka, ki nimajo dobrih železniških zvez so privedla ruske inženjerje na misel izpreminjati premog v plin neposredno pod zemljo. Poskuse so jeli delati že pred 10 leti, in prišli so do zelo važnih ugotovitev. V enem delu donske premogovne kotline že izpreminjajo premog v plin pod zemljo. V ležišče premoga so izkopali rov in premog kratkomalo zažgali. Plim so napel jam po drugih rovih na površje, kjer se v po peljan po ceveh na kraje porabe. Glavna cev v moskovski oblasti bo dolga 200 km. Po preizkušnji prve podzemne plinarne nameravajo Rusi zgraditi še več podobnili podjetij v drugih delih Ukrajine v moskovski oblasti in v Sibiriji. Projektirane plinarne bodo precej velike, saj bodo proizvajale dnevno 250 do 400 m* čistega plina. Važno pri tem je, da bo tako proizvajani plin za dobro polovico cenejši. Geološka raziskavanja v Rusiji, kjer iščejo nova ležišča premoga in rud, so zelo draga. Naglo razvijajoči industriji pa odpirajo nove rudnike. V zadnjih 12 letih se je premogovna industrija v Rusiji tako razvila, da pridobivajo najmanj štirikrat toliko premoga kakor prej. V svetovni premogovni indu- sebni napravi čistijo. Očiščeni plin je na- j striji je Rusija zdaj na četrtem mestu. Beseda o naši Filharmoniji Zakaj na Izmenja valne koncerte z zagrebško in beograjsko niti misliti ne more Ljubljana. 4 oktobra Zagrebški > Jutam ji list« je 26. p. m priobčil daljši članek o izmenjavalnih koncertih med zagrebško in beograjsko Filharmonijo in se končno vprašuje, zakaj je pri teh koncertih izvzeta ljubljanska Filharmonija, članek je bil registriran tudi v ljublj. »Jutru« in »Slov. Narodu«. Iz razgovora z mercKiajnimi činitelji Ljubljanske Filharmonije naj omenim nekaj podrobnosti, ker sem prepričan, ua bodo zajumale našo konc. publiko. Ljubljanska Filharmonija (ustanovljena leta 1934) ima že lepo število moralno zelo uspelih koncertov za seboj. Ona predstavlja edini simfonični korpus Slovenije čigar pomena za narod in njegovo kulturo ni treba posebej poudarjati. V polni meri vrši svoje kulturno poslanstvo s tem, da seznanja v rednih koncertih narod z umetninami domače in tuje glasbene produkcije. Že lepo število domačih simfoničnih del je naša Filharmonija prvič izvajala. Dela se na tem in vodijo se pogajanja za čim tesnejše socelovanje vseh treh Filharmonij Jugoslavije. Mišljeni so tu izmenja-valni koncerti, kakor tudi medsebojna izmenjava pomembnejših narodnih glasbenih del in reproduktivnih umetnikov. Zagrebška Filharmonija ima že tozadevne ljubljanske predloge. Da pa dobimo objektivno sliko, je nujno treba omeniti rak-rano (večine vseh naših kulturnih ustanov), t. j. finančno stran naše Filharmonije. Dočim dobiva beograjska Filharmonija 120.000 din stalne letne drž. podpore, ima zagrebška za seboj posebno društvo, ki skrbi za njene finance obe pa imata še izdatno banovinsko in podporo mestnih občin. Kulturnih mecenov, ki jih naš narod skoro ne pozna, se vendar še nekaj dobi v Zagrebu in Beogradu. In pri nas? Edina redna subvencija zadnjih par let je banovinska po 10.000 din letno, med svojim obstojem pa je nekajkrat prejela po 1000 din od mestne občine. Vse prošnje za stalno dižavuo poporo so ostale brez uspeha Kljub takim gmotnim prilikam, so člani naše Filharmonije neštetokrat dokumentirali zavest, v kulturno poslanstvo Ljubljanske Filharmonije. Morda mnogi ne vedo. da tvorijo dušo naše Fil- Zahvala Vsem, ki so z nami sočustvovali, spremljali našo predobro ženo, manv.eo. hčerko, sestro, nečakinjo, svakinjo, gospo o inž. Stare- ro. Nagras na njeni zadnji poti in ji pokrili grob s cvetjem, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v torek, dne 8. oktobra ob 8. uri v stolni cerkvi v Ljubljani in v farnih cerkvah Rova, Palovče, Homec in Radomlje, Ljubljana, dne 4. oktobra 1940. Rodbine: inž. Vladi Stare, firetl, Naglas, inž* M. Pirkttiajer harmonije člani opernega in radijskega orkestra, ki so že s svojim službenim delom silno okupirani. In bili so časi, ko so morali člani brezplačno žrtvovati svoj pičlo odmerjeni prosti čas, da so omogočili koncert. Smešno je omenjati, da je mnogokrat znašal honorar za uro skušnje manj kot 2 din. Vedno .se je trkalo na prsi, da se gre Filharmoniji povsod na roko, se je pa le bolj stremelo za tem, da bi se njeno delo oviralo (o čemer so precej zgovorni zapiski sej in občnih zborov >. Pohvalno pa je treba omeniti g. direktorja opere, ki delo Filharmonije stvarno vsestransko podpira, želja vseh je, da bi našol CLm več posne-malcev. Da bi našemu podeželju omogočila poznati simfonične umotvore, je priredila naša Filharmonija nekaj po "eželskih koncertov. Tudi njen letošnji program vsebuje nekaj takih koncertov in na gostovanje v obmejnem Mariboru. Vendar pa brez izdatnih podpor ni misliti na izvedbo tega programa, ker je blagajna Filharmonije prazna. Zadnja banovinska podpora je šla večji del v kritje deficita zadnjega simfoničnega koncerta. Da bi orkester Ljubljanske Filharmonije gostoval v Zagrebu in Beogradu, pa skoro ni misliti, ker aparat 80 godbenikov ni malenkost. Stroćki inka-sa bi krili kvečjetmu le najnujnejše režijske izdatke. Taka je pač usoda. Filharmonije malega naroda. Naj se merodajni krogi zganejo in poskrbe za zadostna finančna sredstva, pa jim bo hvaležen ves narod in pa Ljubljanska Filharmonija. T. TJ. (Naša včeraišnia vest o odgovoru liub-Ijanske Filharmonije zagrebški, nasprotuje trditvam v tem članku. Op. ured.) Iz Metlike — Maksimiranje cen mesu. Podobno kakor za ostale življenjske potrebščine je sre-sko načelstvo v Črnomlju predpisalo tudi enotne cene mesu, salu, slanini in masti, ki veljajo in so predpisane za vse mesarje na področju sreza Črnomelj. Tako se ima prodajati govedina I-ma po 14—16 din, il-da 12—14 din za kg, dalje jezik 16 din, srce 8 din, pljuča 4 din, jetra 10 din, vranice 8 din, ledvice 12 din, vampi 8 din, glava 6 din, možgani 16 din, pljučna pečenka 20 din, stegno in pleča kot zrezek 18 din, bržola 18 din za kg. Priklada je določena za prsnino in trebušnino 10 odstotkov, za pleča in stegno 25 odstotkov in za rebra 10 odstotkov. Za prodajo teletine je predvidena enotna cena 16 din za kg, posameznim delom pa sledeče: hrbet 16 din, stegno in pleča 16 din, vrat in prsa 16 din, jetra 20 din, pljuča in srce 12 din, možgani 6 din, telečji zrezki iz stegna 22 din iz pleč pa 20 din. Priklada od 10 do 25 odstotkov. Svinjsko meso se prodaja: hrbet 20 din, stegno 18 din, pleča, flam in rebra 16 din. slanina 22 din, mast 24 din, glava 8 din, črevesna mast 14 din, ledvice, srce, možgani 16 din, jetra 14 din in pljuča 7 din! — Nagla vremenska izprememba. Vročini, ki je dvignila, pretekli teden termometer na 42o C in celo na 49° C in od katere so si poljedelci in vinogradniki obetali osobito dozorenja koruze in grozdja, je v nedeljo zjutra sledil nagel padec temperature, povzročen po jesenskem dežju, ki traja že dva dneva. Ob jutranjih in večernih urah kaže termometer komaj 7° C preko dneva pa 10° C. Ako bo ta iz- prememba trajnega značaja, gotovo ne bo brez vpliva na pospravljanje pridelkov in na trgatev. — Osebna vest. Banovinski tajnik okrajnega cestnega odbora v Metliki g. Konrad Bakovnik je na lastno prošnjo v istem svojstvu premeščen k okrajnemu cestnemu odboru v Gornji grad, na njegovo mesto v Metliko pa je imenovan banovinski tajnik g. Hočevar Andrej iz Gornjega grada. G. Bakovruku, ki se je v dobi svojega službovanja v Metliki povsem udomačil in se v bližnji in daljni okolici močno priljubil, želimo na novem službenem mestu kar največ sreče! Urin 206 ljubezni Toda šlo je za to, da se pride na sled temu človeku. Ali je bil vsaj v Evropi ? Angela je zagotavljala da se je založen z denarjem najbrž vrnil v Buenos Aires, da bi tam ustanovil igralnico. O tem je bandit res sanjal. Če pa ni potem uresničil svojih sanj, jih ni zato, ker si je rnislil: Če bi bil že onstran morja, bi ne mogel več iz Valcora iztiskati denarja. Če ima človek takega slavčka v kletki, bi bilo neumno odpovedati se njegovemu petju. Podlež je živel v polnem miru, čim je bil Escal-dasov umor brez oklevanja priznan. Prepričan o molčečnosti svoje ljubice ni mogel slutiti onega naključja, ki bi jo bilo moglo pripraviti do tega, da bi izpregovorila. Ni namreč računal z njenim srečanjem z Rosalindo. Ni pomislil na to, da se bo čutila Angela ponižano in zapostavljeno, ko začuti, da se je ogrelo njegovo srca za drugo. Ker mu je jelo primanjkovati denarja, je sklenil odpotovati v Pariz, da bi izsilil od markiza de Valcora novo podporo. Obenem se sestanem s svojim angelčkom, je pomislil. — Čeprav ni vajena moje navzočnosti, ne sme pozabiti, da se lahko pojavi njen Arthur, kadar se tega najmanj nadeja, in da bi tvegala svoje živčen ie, če bi hotela kaj skuhati proti menL Bilo je v Monte Carlu, kjer je živel begunec na široko nogo in proučeval stave trente-quarente. Bilo je v Monte Carlu, kjer je čital v listih presenetljivo poročilo. Mome Cervelas se je bila dala ujeti, kakor je trdil sam. To je pomenilo zanj neposredno aretacijo, poroto in neizogibno giljotino. Escaldas obešen, Pabbro vržen v morje, to je bilo v medsebojni zvezi povezano z močnim tkivom Valcorove afere. Prvi zločin povzroči odkritje drugega. Kakšen dan za tega podleža! Jutranji listi so poročali o burnem srečanju Ro-salinde z Angelo in o presenetljivem odkritju. Dve uri pozneje so izšle posebne izdaje, v katerih je bil točno opisan Arthur Sornieres. Listi so poročali, da je anthropometrična pisarna točno izmerila njegovo telo in da je bil že prej zabeležen v seznamu sumljivih potepuhov. Povsod je bila policija na nogah, vsi orožniki so ga iskali. Na vseh kolodvorih in v vseh pristaniščih so bili na straži. To ni bil samo navaden zločinec, ki so ga iskali. Valcorova afera je oživljala tu v vsem svojem obsegu. Zdaj je bilo treba napeti vse sile, da dobi javno mnenje svoje zadoščenje. Javnost je zahtevala, da se ta afera končno razčisti. — Po meni je! ... Če sploh še imam upanje, bo ena proti tisoč, da bi pobegnil iz Francije, ne da bi me prijeli, kaj mi bo to pomagalo, ko sem pognal ves denar? Danes bi mi dal Valcor, kar bi hotel. Dal bi mi polovico svojega premoženja, samo da bi bil na varnem. Toda gorje! On je že na koncu sveta. Ta hip v Bretanji. To sem čital v novinah. Tem slabše. Svojo glavo tvegam, toda nočem se odreči poskusu, da se rešim. Ničesar ne bodo ukrenili proti meni, dokler me ne zgrabijo. Če se mi posreči priti do njega, bom rešen, bom bogat! . . . Ta dečko ima vsakovrstna sredstva. Moram ga videti, ali se pa za-trklja moja glava v koš. No, torej le pogumno naprej. Zmaga je vredna take stave. Bandit je imel eno karto v svojih rokah. Da bi mogel paradirati v Monte Carlu, se je bil temeljito preoblekel in izprerienil svojo zunanjost, kar mu je prišlo zdaj prav. Izdajal se je za bogatega Južno-američana, preskrbel si je bil lase in brke temnejše barve in izogibal se je francoščine. Govoril je samo španščino, ki mu je šla gladko. Tako je bil zaenkrat varen. Toda to ni moglo dolgo trajati. Že njegov odhod je bil sumljiv. Toda naj bo že kakorkoli. Tako preoblečen je začel svojo odisejado iz Monte Carla do Bresta. Pot je trajala z ovinki in skrivališči v presledkih štiri dni. Na tej poti, bogati na pustolovščinah, je Sornieres večkrat izmenjal obleko in govorico. Nekega večera je končno prispel v Conquet z ribiško ladjo, ki jo je bil najel v Duarmenesu za ta kratki prevoz. Zdaj je imel rdečkaste zalisce in govoril je angleško. To bo malo prismuknjeni mvlord, so menili ribičL. ko jih je vprašal v pristanišču, kateri izmed njih ga bo peljal s svojo ladjo v Conquet, čeprav bi bil lahko prispel s parnikom hitreje in udobneje. Ko se je odpeljal iz Duarmenesa, ni opazil, da je poleg gospodarja ladje in krmarja na dnu z mrežami napol zakrit še bretonski dečko grobe obleke in zunanjosti, speč kakor ubit. Nasproti rtiča de la Cherve, ko so jadra obrrriri> ga je Sornieres opaztL — Kdo je ta mož? — je vprašal z angleškim naglasom. Lastnik ladje mu je jel malomarno pojasnjevati: To je njegov pastorek, sin njegove žene, nič-vrednež, ki je vedno pijan. Na povratku, ko se bo iztreznil, mu bo pomagal pri ribolovu. Mvlord naj mu to oprosti, dečko ga ne bo motil. In res, ko se je dečko prebudil, je dvignil glavo in se začudeno ozrl naokrog. Smrdel je po alkoholu. Lastnik ladje ga je krepko stresel in potnik se potem ni več zmenil zanj. Bil bi se pa zmenil zanj, če bi bil videl, kako je topogledi Bretonec skočil takoj za njim na obalo v majhnem pristanišču in kako je odhitel za njim. Bil je policijski agent, ki mu je že dolgo sledil. Lastniku ribiške ladje se je izkazal z le^timacijo, da bi si olajšal nalogo. Ribič je izpolnil uradno povelje, ne da bi vedel, kakšna je agentova naloga in kdo je prav za prav lažni Anglež, ki ga je bil sprejel na svojo ladjo. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran /; Za upravo in inaeratm del lista Oton Christof // Vsi i Ljubljani