Leto rv., štev. 259
ah»l« ol> 4 zjutrul.
Stane meii-tno 12-30 Din li inozemstvo 25'— . aeobvezDa
Oglom |io itrifu. Uredništva:
Ifiklosičova cesla ut. 1G/L Telefon tt. 72.
V UublM, nedelia dno <5. novembra
Poštnina pavSoUrasa.
^^mmvm
$•vM V'i'•'
m i mjm
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto ln polatiko
Cesta t*E3 OSn
Upravnlžtvos
1.U; . . uta, Pra-cruova ul. ju M. Telet AU SO.
Podružnica) or, Bw arska uLl»
Tok št, 22. Cel)«, .. . -.ndrova »
U: .'itn i>n {tožtn. čokov. xav. du j-.tv. n.bli
Ljubljana, 3. novembra,
Narodna skupščina je odgodona. Velike odločitve še niso dozorele. Tačas pa je homogeni režim od dne do dno bolj obsovražen. Cnjev proti načinu, ako radikali zlorabljajo državo, zaničevanje proti rastoči vrsti kompromi-tovanih upravnikov se zaostrujo. Skoro ne mine ni dan, kl ne nosi novih razburjenj v tem oziru. Generalski ukaz je sprejet z največjimi protesti. Komisija radikalskega kluba »pregleduje« delovanje gosp. Lazarja Marko-vida. Nad gg. Janjičom in Velizarjem Jankovičem pa se zbirajo črni oblaki. Režim no pokazujo v nobenem oziru smeri, ne aktivnosti. Le pod skrajno silo dogodkov rešuj« državne pošlo. Nikjer se ne pripravlja gradivo za zakonodajno delo.
Kljub tem dejstvom, kl jih ne tn jo r.i radikali sami, id še dozorela taka premeniba situacije, ki bi pokazala bistveno novo smer. Demokrati, kakor jim je bilo lani sredi dela za sanacijo činovništva in invalidov ter dela za produktivne sloje, težavno ločiti se od ■iade, tako so zdaj v opoziciji vztrajni in v vseh njihovih krilih obstoji želja, naj se eamoradikalski režim tako izigra, izgrizo in sam v sebi izgnije, da bo njegov povratek pozneje nemogoč. Demokrati bi v vlado šli samo, ako bi so cel državni sistem renil v novo smer in bi imeli jarancije, da bi tako ostalo trajno.
Veliko se govori in piše o takozva-»em opozicijonalnem bloku. Ni nič bolj naravno in prva naloga opozicije je, da ruši režim. V to svrlio so parlamentarni dogovori najbolj divergentnih strnnk običajni, in voditelji
Francosko svarilo Kalifi
nove vznemirljive vesti o laško-jugoslovenskih pogaJANJIH.
Ecogrml, 3. novembra, p. Glasovi, da so pripravlja ekorajšnl deflnltivnl sporazum med Italijo la Jugoslavijo, nočejo utihniti. Točno Je, da se direktni razgovori med obema vtcdania nadaljujejo. Na kateri nodlagi, se točno ne vč. Dnr.es opoldne so je vršila v ministrstvu zunanjih sadov kor.le-rcr.ca, katere sa jo udeleJtl tudi še! našo delegacije za razmejitev z Italijo polkovnik Daskalovič, kl je bil iz Ljubljano pozvan v Daograd, ICakor doznava »Pravda«, gra za Italijanska predloga glecle korekture mej v našo korist. ICtr je v tem oziru stavljen od strr.nl Italije le eden predlog, in elccr za korekturo mejo pri Kastvu in je ta predlog v direktni zvezi z italijanskim projektom za rešitev reškega spora, ja konferenca v zunanjem ministrstvu vzbudila gotovo vznemirjenje ia nove
govcrlee, da vlada rl še delinltlvnc odbila Mussollr.ljevih ponudb.
Beograd, 3. novembra, p. »Politika« prinaša nastopno brzojavko iz Pariza: Tukajšnji list »Quotliiieu», organ fr:v mazonske lože, pišo, da jo ministrskemu predsedniku Poincarčju dosedaj uspelo s težkim trudom očuvatl mir na Balkanu. LLst doznava, dn je francoska vlada uradno sporočilu Italiji, da nikdar r.e zapusti Jugoslavije v slučaju napada nanjo, ker so vsa prava na strr.nl Jugoslavije. Pravice Italije bazirajo er.mo ca sili. List zahteva odločne korake s strani velesil, tla so italijansko-jugoslovanski F.por prcdlo'1 Ligi narodov, '.u (Ja se Italija prlmora k spoštovanju njenih sklopov, ln sicer je treba to storiti, pred-ao Italija zaneti uov pežar na Cal-Itanu.
Bo v konflikt z Bolgari!©
ATENTAT NA NAŠEGA VOJNEGA ATAŠEJA V SOFIJI. — DEHAR-ŠA NAŠE VLADE. — ATENTAT S N SCEN IRAN OD TRETJE STRANI.
Beograd, 3. novembra, p. Sinoči okrog 23. uro so vdrli tlijo bnnditi, ki nedvomno pripadajo cmakedonstvnjuščim«, v uta-novanjo našega vojaškega atašoja » Sofiji podpolkovnika Krstila. V predsobi so jim jo postavil » bran podpolkovnikov sluga. Vlomilci so ralitcvnll, da jili podpolkovnik Krstlč takoj sprejme, češ, da mn Imajo izročiti važno ak;«. Na krili Bvojcga sluge jo priklici g. ICrstl« t predsobo. Dva vlomilca ota se takoj umaknila, tretji
,0 redno sestajajo to razmikajo, kako | bi opozicija bila bolj nevarna režimu b vsled tega bolj efektivna. Tako tudi pri nas. Korak naprej je seveda, j Je tak čisto taktični blok začne iskati
P.ovclfor Jo odpovedal. Podpolkovnik Krstič je skočil proti napadalcu, ki je atašeja udaril po glavi ter ga sunil z n>-■ Jen v roko. Krstič jo resno ranjen. Aten-
trdnejših vezi v skupnih eiljih ali *a' ,a,0.T T	£ f"!?
dobo opozicije ali celo za dobo bodoče j
vlade. Tudi to poslednje ono in drugo
v parlamentarnem sistemu nekaj, . , . . , , . , . ,	,
, , • ,	,, _x J: rcni.al pri bopfarskeio mlulštrukcci nrod-
vsakdanjega In naravnega. V našem | „„.,„.,... slučaju opozicijonalni blok ni prišel že preko prve fazo.
Naša SLS, potem ko so je v Zagreta preveč izložila za Radlča, potem ko je po Markovem protokolu vzpostavila radikalski režim, sedaj mn-a začeti nvidevati, da jo zašla na mrtev tir. R a d i k a 1 c i je ne jemljejo u opasno nasprotnico. Gosp. Pašič je klerikalce odpravi! z besedami: »,T a vas no treba m.» S temi besedami je prav na kratko, a z vseh pogledov jasno razvidno, kako napačna je bila celokupna politika SLS vlaf.u 1023. Ako bi posledice tega dejstva zadele saino strankarske željo SLS, bi seveda ne imeli nič proti temu,
i pomoto slovensko delegacije se pla-8ujejo v finančnem zakonu iu v celo-Npni na.ši administraciji.
SLS je vrhu tega izgubila nn moralnem ugledu, ker je njena politika preveč recimo »elastična«. V Beogradu so zna čisto dobro, da smatra SLS za politično čednost in spretnost, da je ista SLS obenem voditeljica federalističnega bloka v Zagrebu, obenem kuje opozični blok z gosp. Davidovi-čem, obenem pa se neprestano najin-tenzivnejšo pogijja z radikalci. Vse to je lepo. a prišlo je tako, da danes naši SLS v Beogradu malokdo še kaj verjame. Najmanj pa se verjame v načelnost njene politike. Tudi ta pogreška delegacije SLS škoduje ne le stranki kot taki', ampak žal stališču Slovencev » državi sploh.
Naj se priznanje vseh teh taktov prikriva s kakršnimikoli zaupnicam!, isti-na se zavreči no da. Ako je SLS na tem, da se moči slovenske delegacije povsem ne iztrošijo, je potrebna zelo temeljita revizija celokupne ne samo taktike, ampak političnega sistema, ki i je zanj odločila, spustivšl se v brezupni ustavni boj.
Medtem napreduje inicijatlva demokratske stranke. Akcija prečanskih demokratov proti centralizmu, za poglobitev samouprav in garancije za njihovo neodvisnost, njihov boj zoper gospodarske krivico in izenačenje bremen, se širi in odmeva povsod. Vse to olajšuje nerazpoloženja zoper to stranko, ki so jih radikali in drugi prav spretno uprizorili v njeno škodo. Nova obrekovalna kampanja takozv&nih dimjašev«, ki so legitimni nasledniki 8lavnih »javnih radnika« na zagrebškem kongresu z našim dr. Trillerjcm na čelu, je letos ostala brez najmanjša odmeva.
S tem, da se olajšuje atmosfera, v kateri mora demokratska stranka vr-Kiti svojo težko nalogo, so pripravlja
koj obvestil notranjega ministra Ruscva. Na3 »olijski poslanik g. Rahli je inter-iniral pri liolgar sodniku Cankova.
Zastopniki velesil so poielHi g. Kr*th'a in Rakiča ter branil mišljenje, da Je ca-pad delo makedonstvuju&ih. Poslali so to. Zlasti dolgo Je razpravljal a Seškoslo-evnjim vladam obširna pnroiila.
Bolgarski minister Uusct je IzjsTll novinarjem, da jo atontat gotovo dolo lnte-1 antanto.
resiracih drSav, kl bi rado izzvalo hoto | Dopoldne je posetil dr. Nlnčlia angle-spore med Rotijo in Beogradom. Takisto j škl poslanik sir Alb?.n Joung.
Iz bolgarskega vira prihaja vcit, da gre ra komunističen atentat. V Sofiji so skuša očividno prikazati stvar kot ruska bolj-šoviška Intriga.
VTIS V BEOGRADU.
Beograd, 3. novembra, p. Vest o iston-taiu je povzročila t političnih krogih veliko razburjenje. Ministrski predsednik Tašli Jo ra popoldno uklical Bejo ministrskega uvola. ki oo jo vrši!« ob 10.15 uri pod kratjovRkizn predsodstvom. Sklenjeno je bilo, da bc pcšljo bolgarski vladi noto, ki ba lahtevala eatislakcljo in odškodnino v točilo odrejonom roku. Nota bo jutri dopoldno i ponovni tejl ministrskega sveta rcdlglrana.
Vel odrtotnl ministri, med njimi tudi vojni minister eo briojavno posvaci Eoogrod.
Beograd, 8. novembra, p. Dance jo minister zunanjih poslov dr. NlnSU povodom napndn na naSoga atnšoja v Sofiji pod-polkovnlka KratiSa konfarlral z vacml di-plomntsklml zastopniki držav .Malo nntan-
vašlrim In rurnuuskim poslanikom. Gre za to, da doseže solidaren nastop Male
Bjojrrad, 3. novembra, p Danes dopoldno eo jo vršila soja zakonodajnega odbora, na kateri je bilo najprej izvoljeno novo predsednIStvo. Glasovalo jo 27 članov, ln sicor 19 za Gjurlčiča, 8 pa jih jo oddalo prazne glasovnice. Za predsednika zakonodajnega odbora je toroj zopet Izvoljen posl. Gjuričič, za podpredsednika pa Marko Mfladlnovič In dr. Vaša Jovanovid, a za tajnika Velja Popovič. Predsednik Gjurlčič jo izjavil, da jo minister pravde poslal zakonodajnemu odboru načrt zakona o organizacija sodišč. Načrt ie bil po predlogu poslanca Popoviča (dem.) izročen sekciji, ki so bavi b sodnijsklm zakonom. Ob 10.45 jo bila soja zaključena. Bodoča bo sklicana pismeno.
Beograd, 8. novembra, p. Rckclja za protreo zakona o sodnikih ee eestane v pondeljek popoldno ob 10. urL Prihodnji ttfden bo sestane tudi sekcija, ki s-e bavi z zakonskim načrtom o srednjih Šolah, da zaključi svoje delo, ki jo zastalo zaradi te;;a, ker so med ministroma prosvete in financ ni inogel doseči sporazum gledo povišanja plač profesorjem
MADŽARSKE PREDRZNOSTI.
Budimpešta, 3. novembra, r. 7.e nekaj časa sem is na Madžarskem uvedena ccnzura za vsa pisma, kl so naslovljena v Jugoslavijo osebam lugoslovati-ske narodnost!. Ta pisma se cenzurirajo na podlagi zakona Iz leta 1835, in sicer z Izgovorom, da se s tem kontrolirajo pošiljatelji, da ne bl odpremllall v pismih tujih valut. V resnici pa |e to nameravana akcija madžarske vlade, kl znači kršenje mednarodnih konvencij, ker se vrši cenzura na nepostaven način. Cenzurirana pisma se spoznavajo po tem, da nosilo opombo, da v njlli nI denarja.
šijo homogeni režim.
Mnogi razmišljajo in svetujejo pre-čanskim politikom, naj vsaj za neko ;lobo konsolidacije puste različne svo-
Beograd, 3. novembra, r. Povodom vesti, da namerava naša vlada posredovati pri romunskih uradnih krogih glede odstopa Zombolje Rumunom, jo nemški poslanlškl klub vložil protest pri vladi in zahteval, da Zombolja na vsak nnčin ostane na našem ozemlju. Vlada je odgovorila, da se Ima vprašanje Zombollc rešiti tekom meseca novembra. Ker so jc približal ta rok, so nemški poslanci zahtevali, nal lih vlada točno obvesti o tem vprašanju.
V Imenu
vlado )e odgovori! pomočnik ministra zunanjih poslov Panta Gavrilo-vič, da vprašanje Zombolje še nI defini-tlvno rešeno, toda da sc nahaja v zaključ nI fazi. Panta Gavrilovič se |o skušal ogniti točnemu odgovoru, vendar so dobili nemški poslanci vtis, da bo naša vlada pristala na to, da pripade Zombolja Rumunskl. Nemci menijo, da bo to povzročilo veliko nezadovoljstvo v vsej državi. Proti odstopu Zombolje je protestiral pri Pantl Oavrilovlču tudi zcmljo-radnik Vola Lazič.
NOVI ČASTNI KONZULI.
Beograd, 3. novembra, p. Danes Je bil podpisan ukaz, o naših častnih konzulih v Inozemstvu. Za konzula v Pragi Je Imenovan
vcletržcc Roko Bradanovit, v Frankfnrtu Harry Plild, v Dresdenu Pritz Schlee, v Antalagosti dr. Pran Pcr-van.
SOVJETSKI IMPERIJALIZEM.
Riga, 3. novembra, J. Trockl Je Izdal povelje na vojsko In mornarico, v katerem pravi med drugim, da sovjetska vlada toliko časa ne bo znižala svojega vojaškega kontingenta, dokler bo v zapadni Evropi vladal lmpcrijallzcm.
slednji nasvet je brez dvoma umesten. Vsi čutimo, da radikalski režim no more vztrajati in da mora priti do preobrata. V vsakem slučaju pa. bork) naši
-■- -rt .-■ - '
..!_ .... - O
^avezMisiia
v Mema:a
PROTI PROKLAHACI.II REPUI-LIR:: IN	GRŠKE DINASTIJE
držav. I izjava, ! z c':...;'.t Ut nu v, Stranje: jen nijs, li ii £
in zna ja angloška i i: «An:;iečUa vli.da bl . i iu v. :, •uirjenjem fileda-: .:, Ul u t.renisl za od« ." ■ V..\:\ z .'.o no ve« : i, '.a vlada odlo. :u koraku, kt l i mogel v bo. .1 .■■-':) . • . , . i njeno do>
-.t
vtisom teh bjiv ja rovolucionais
>r s!.' infl, da opusti nisal lia pro«
ijo repu'-"';'-!).
■ ra.
n
Ateaf^ 8. novembra, r. Jugoslovanski poslanik v Atenah g. l'alui;džW jo izdal sporazumno s francoskim ia romunskim poslanikom dnt:«8 eledočl komunike:
«V prijateljskem razgovoru, ld acm, rja imel z generalom Pangalosom, r.em opozoril, da vlada v Jugoslaviji velika | vznemirjenost zaradi dogodkov, kl ti t razvijajo ua GrSkent Med obcr.ia dria-vama eo ra razvili vsled sosedne ls;^ J 1 tesni gospodarski stiki, pa prosme.trajo | ni 0<U' msrodajnl beograjski Urcvl grške dogod j : ■ ke b ic^a stallšža. Oal smatralo, da oo- &.*>';'.';<,::? gla sprememba ustave v Grčiji, zlasti v j . < , .lV oni enter), kl cc ji namerava dati, v ii;:-;.. , 0 našuji-i razmerah nc. bl odgovarjala pravim Interesom grškega naroda in bl lo mogli zaradi tega rnttjell tudi prijateljski narodi Io z obžalovanjem. Trditi i::o-rem, da dele to mnenje vsi predstavniki zavezniških in prijateljskih držav, !J ne morejo kot ravnodušni gledalci spremljati naglih sprememb v notranji politiki Grčije, akoravno sa strogo vzdržujejo vsakega vmešavanja v grSka notranje zadeve«.
Sličue izjave eo izročili pr&ltl vladi I izročil.-i v tudi poslaniki vseh drugih zavezniških > fce runee,
Nemčifa vnovič n
Zadnji poskusi za ohranit;:v r%' -.v .".: ; "a. — nove vesti o NEVARNOSTI DESNIČARSKE DIKTATURE, — gospo-
DARSivI KACS.
Berllil, 3. novembra, s. Ker le Strese-1 prtih. C. :-o živil •-> -..» nr .končno dvigala marin odbil socllallstilna zahtevi, so vsi • le. O; ... i ; ;• •• ln 1-• s. Računa se s trilo socilalistlčni ministri še sinoči po-j tem, d.i :• > lw .'. > l»>r a začasno za-da'l svojo dcmisilo.	hirla. 1'rcJ e :\i ; ..no zlato posojilo se
Državni kabinet se lc danes sestal, da ; na mara v. : -	«1 '.: 1 Anzelger*
razpravlja o položaju, nastalem po Iz- j javlja, %la . • i > '. ule č-.i piišel v pro« stopu socialnih demokratov. Nemška IJud • met nov t..- i ia:.: jvcc za 500 mil t« ska stranka si močuo prizadeva ustvariti | iard. C-. i	- :e v Berlinu povii
fronto vseli meščanskih strank, torej tn- • iala na ij ...J :.:< lunt. dl nemških nacionalccv. Temu odločno
tobra bo!;
.o vr. so razpra vseh na:[: glede na kor bo d Jugoslavi cev, kl si ozemlje, i vi.io i i ti utomeljilv
i.UC10?<ARNE VLADO . cf revolucio-
io od 30. ok. n Btanovanju , i..1, katerem i d elo od -i '.-.-žima no > stališče. Ka-?ihtevala od iii". h zločin-Milovauskg ]<i ln Jugosla. • j "rodijo, in sicer j jo tudi Grčija leta 1017, •:u piocesu okiivljei"

•v I'
kil na
■d t; .L
nasprotujejo demokrati In centrom. Zato Je mogoče, da prida do »kabineta sredino, kl bl obstojal Iz članov demokratske stranke, ljudske stranke In centroma, a 1 mour.tr : bl moral v posameznih vprašanjih .vse- vtem .
Izgredi.
!;::.;■ - ■-, vt •. v.-Oira, I. Včeraj In
danes ie prišlo do velikih draelnjsklh de-i l.ati . i se udeležile pred-. 1 : c» i; ;;t. 'o do velikih
kakor načunatl na nevtralnost socialni!) 'i
demokratov, oziroma nemških nacionalccv. O možnostih, kl bl nastale, ako se ta misel ne posreči, so razširjene ravne verzija. Tako sc le govorilo, da jc Bavarska že poslala v Berlin ultimat, v katerem zahteva, da se proglasi diktatura. Ta vest pa se demontira. Iz:*.!ida pa, da jc resnično, da Je bila bc-rlin-:!:a vlada zaupno Informirana o gibanju lia Bavarskem, kl želi energičen preokret na desno. Paralelno s prizadevanji strank gredo nameni vclelndustrljalccv s Stlnnesom na čelu, ld hočejo uveljaviti svoj stari načrt o dlrcktorlju gospodarskih osebnosti.
Minister za državno brambo Gcsslcr Je med tem razpustil In prepovedal državne odboro nemških obratn;li svetov za vso državo. V Berlinu Je bilo aretiranih mnogo komunistov pri katerih so naši orožje. Ob bavarsko-turlnškl meji io prišlo do streljanja. «Vorwiirts» javlja Iz Sonu-berga, da so močne bavarske patrole v noči na 2. obstreljevale uradnike turin-ške deželno policijo.
Med tem postaja gospodarska kata-
!>. .:: . :: :.Ultn. Policija i obvladala položaj.
. j. V Beuthenu : v zaradi po-, i je z vso stro-a. Več trgovin ic bila
c, o. nove hudih
'uibra. 1
i Je Ic s ti ! Brctl;; I Jo p.vio manjkanja ži gostjo liuerv, oplcnlcu:'.!.
Bavarsld hiSIstl. ; Darilu, 3. nove: r.i. J. illttlerjcve če-
Me ob trni ,i •• .ji štejejo približno 10 tU 'č uii.... i ,■ ;,: i !..so6o težka artlljc« i rije.
Rim, 3. nov lia« poroča iz dendori duceh lcija.
Boji na Saškem.
Berlin, 8. novembra, j. Dosedanji ta ksonskl ministrski predsednik Zeigner J« bil lmonovaa za ravnatelja deželnega sodišča, v Dresdenu.
B rešilen, 8. novombp. j. VčoraJ ja državna hramba ukorakala v Cheniuitz. Prišlo jo do spopadov, pri katerih jo bil en delavce uS.it. v • pa r.-. 'jenih. Danes pa jo diš.avna brani1 a ukuiakala vZvrifri
, »Corricre d' Ita-. :ga, ča se Je Lu« il ua stran liiU.
strola vedno večja. Mnogo trgovin Ja za- tau.
London, 8. novembra, s. Reutorjev
i iz Washingtona: V Boli s i:', j i vili, da 80 noben ko viaoo 110 bo mogel od-
cntiko stavijo v ozadje, kakor so^ to storile proti koncu svetovne vojne.
..... „	...... _ _____Drugi pa Bvetujejo, naj preneha raz-
cot novim kombinaeiiam. ld nai razre- i krouitev v neznatna stranfiice. i a do-
je programe in zlasti strankarske cilje ititoresi najkrepkejše zastopani, če bo-
mo slovenski naprednjaki tvorili enotno in vsled tega močnejšo fronto. Delo
renski scpssr^SIs??
Pariz, 3. novembra, b. Francoska vlada je Izročila angleškemu poslaniku Crovveiurad odgovor ua angleško noto gledo dogod-, lii i so <1.'
kov v Porenju. V tem odgovoru so po-: član amer	_ _
udarja, da Francija ni ustvarila separa-1 poslati kot ameriški zastopnik v od-turna in da ga tudi no podpira, temveč I bor za. r< •r.u.rijAo vprašanje. Sploh da lo vzdržuje v francoski coni rod in I Amerika ne b" i:i"gia sodelovati v iz. mir, da pa pušča prebivalstvu popolno j vodoniškem o i' " ni, ako ta no dobi svobodno voljo. Ciou 25. pogodbo, na ka- neomejenih pooblastil, torej tudi pra« torega ee skllouje angleška vlada, določa vico, da zniža flOmSke obveznosti, sicer mejo nemškega ozemlja, ne da bi j Francija pa bi na to pristala le pod jih za jamčila. Mednarodno jamstvo teh pogojem, da. A sorazmerno znižajo mej sa no mora smatrati kot posamosebi | tuui niedz:tv< • ' ! i OolgovL umevno, temveč bi so moralo izrecno razpravljati o njem.
Umik separatistov.
Crcfcld, 3. novombra. j. Od sinoči ja pričo) umik. separatističnih čet iz Cre-felda. Pričakuje bo, da bodo vso separatistična četo do danos izpraznila mesto.
POOSTRITEV ODNOSAJEV MED POLJSKO JN RUSIJO.
Varšava, 3. novembra, s. Tukajšnji po Htlčnl krogi Izjavljalo, da so so razmere med Poljsko In Rusijo zopet poostrile. Trockij Jc na enem zadnjih shodov v Moskvi Izjavil, da mora Poljska za vsako
C:r

CURIH:
25.09, Pavla 10.43, Bud!t,' Beograd G.r
v toj smeri je močan donos k sanaciji ceno tvoriti most med Rusijo in Nemčijo,; .; ; ' celokuonoati	sicer lo lin Rušila uoaolnoma uničila. 1 Bukai.
3. noTcaibra:
. '.v-Vovk 003.23, London J2.25, MIlan 24.03, Praga •Ul I . Bukarešta 2.70, r. ' = » !. Dunaj 0.007023. avstri... '.o !: ee.o O.f ..0.
BEBLIK: Dunaj 5,086.000, Milan 18.033 milijonov. Praga 12.400 milijonov, Paria 24.3. y i •• v. L"' i 3.- •••230 milijonov. ".,e v-'. o:l: -.....i milijonov, Curih
70.411 milijonov, Beograd 4.033 milijonov.
>'•„'••	I'1 ' 'I 117. London
44C.ro, Pariz 670, MIlan 445, Curih 1877, i::: !Ue:,i 0.: i : udimvoJta 05% a 4f
ne*?a ciciBa
(Političen jubilej Svetoznrja Priblče-vida.)
Danes slavi oilcn od prvih mož naše firžave, Sveto/ar Pribičevič, dvajsetletnico svojega politično-voditel.isko-pa tlela. Okrožna organizacija ,li)S v »•'lini n:; Hrvatskem, kjer je Svoluztir Pribičevič prvič nastopil kot politični voditelj, mu priredi skromno slavji', l.i pa jo dobilo občo pomemben znn-f .:i. kor sn ga udeležijo zastopniki jtt-poslovenske demokracije h vse veliko is:i-o domovine,
Pribičevir je stopil v javno življenje kot politično izkristaliziran,'v osebnost. Leta 1807. jo bil objavil svojo načelno razpravo »Narodna liiisno, vo-dilja Srba i Hrvata*. Ta razprava je postala prograniatična za vso poznejšo ideologijo narodnega edinstva in je c.Mala spopolniena in izgrajena temeljna točka vsega Priblčeviccvega političnega dela do danes.
S Pribičevičer.i je stopil v javno Sivljenjo mož kolosahio energije, neomajnega zdravega optimizma in železne doslednosti. Borbena na tura, kakršnih je mnlo m d našim narodom. Takim značajem se dogodi, da jih trenotni neuspehi zadržujejo, toda velika linija njihovega delti vo li navzgor, vodi do postavljenih ciljev. Kot publicist in kot politik podane Svetozar Pribičevič vodja napredne hrvatske iu srbsko omla-dine, glavni rušile,', starega režima. Volcizdajniškl proces, borba hrvat-fko - srbske konliciio, doba njone vla-ilavine na Hrvatskem so za vodno zvezani s Pribičevičcvini imenom. Kmalu je segala njegova vešča politična roka v vso pokrajine, kjer žive JucroMovoni v Srbiji, kakor v Sloveniji se zbirajo okrog njega politični delavci za 1'jedinjenjo in Osvobojenje.
Prevrat je avtomati i1.10 postavil Pvetozarja Pribičevua na čelo zrevo-lucijoniranega naroda. On je bil prvi poglavar Narodnega veča, pod njegovim vodstvom so osvobojeni Jugo-Floveni se ujediniii z brati iz svobodne Srbije. Naravno ntu je pripadel v prvem jugoslovenskem kabinetu takrat najvažnejši resort notranjega ministra. Nad vso klevete njegovih sovražnikov ga povzdiguje dejstvo, da Jc proti plemenskim srbskim tendencam ustanovil demokratsko stranko kot politično borbeno organizacijo za idejo integralnega jugoslovenstva. .lak po duhu in volji, borben in doveden po značaju, priprost in pošten po vsem svojem življenju, predstavlja Svetozar Pribičevič danes eno najjač-jih državniških potenc v naši domovini in bo igral nedvomno šo odločilno vloge v zgodovini našega nacionalnega pokreta.
A
Svetozar Pribičevič so jo rodil leta 1S71. v Kos tajnici kot učiteljski sin. lloalko je končal v Karlovcu leta 1894. V Zagrebu jo leta 1898. končal filozofsko fakulteto. Najpreje je bil supient v M-trovici, nato pa nastavnik v Pakracu na preparandiji. Končno jo bil nastavnik v Karlovcu, kjer jo leta 1902. izstopil iz službe ter prevzel leta 1903. uredništvo »Srbobrana«. Kot tajnik srbske sa-mostalno stranke jo ustvaril krepke politične organizacije, ki so šo danos trdni,- ivo narodnega edinstva in demokratske stranke na Hrvatskem. Leta 1933. je lil izvoljen na programu srbsko-hrvatske koalicijo za poslanca ter je postal kmalu eden glavnih njenih voditeljev. Preganjan od avstro-madžarskega režima med svetovno vojno, jo dočakal osvobojeni kot podpredsednik Narodnega Vi-ječ.1 v Zagrebu. V prvi jugoslovjnski vladi Stojana Protiča je bil minister notranjih zadev. 1 - ti resort je imel tudi v dcmokratskc-socialistifini vladi Davido-vičovi ter v koalicijski vladi g. Vosniča in g. Pašiča, pozneje pa minister prosvete. Svctozar Pribičevi« je, oženjen, ima •! otroke, od katerih najstarejši sin Stojim končuje visokošolski študij.
*
Kakor nam poročajo iz Zagreba je Svo fozar Pribičevič dobil šc tekom včeraj-šnega dne nebroj brzojavnih in pismenih • čestitk.
.i,..,.,,,.!.,.,.,,.,.,,. .,...,,.,,., i.,.,___i__________i______
PondsSikei? SseFBsert TrcsSa
V	letošnji loncertni sezoni nastopi liaš rojak g. A1? ton Trost z Dunaja pi -ie ">. novembra ob 8. uri zvečer v dvorani Fil-harmonično družbe. Spored, katerega si je umetnik sestavii, obsega po eno Ba chovo, Urabmsovo, Skrjabinovo in tri Chepiffovo skladbo.
V	nastop ,i ni par besedi o spjrcJu Ia mojstrih.
Joh. sob. Bach je živel in delovai od leta Ifčo. do 1750. Bil jo pr", nu^ster svojega časa 'r. kot tale še dar.dan-:s absolutno velja. V Bachovo zaklade jo šel s polnim razumevanjem in z najfinejšim občutkom pianist svetovnega slovesa B. Busoni, katerega prištevamo danes med skrajne glasbeno stilistično novotarije. Skoro vsa dela Bachova so izšla z Bu-Fonijcvo analizo in raznimi pojasnili. Mnogo Bachovih skladb za orgle jo predelal za klavir v koncertno uporabo. Eno najbolj pogojenih del jo priredba Chacon-no iz vijolinske D-mol sonato za klavir. No da bi se za las oddaljil od Bachovega sloga, urno Busoni ustvarjati takore-koč novo skladbo, uporabivši vso zvočne rciristre modernega, klavir ti. Pri vsem
Iz Ljubljane so bile poslane odličnemu
demokratskemu voditelju sledeče brzojavke:
<K Vašemu političnemu jubileju Iskreno čestita oblastna organizacija JDS v Ljubljani. Načelstvo,«
oOdllčiiomc lugoslovcnskom publicisti i borcu za narodno in državno jedinstvo Iskreno čcstltaiu
urcJnicl 1 saradttlcl »Jutra«,
Osebni politični prijatelji so brzojavlll jPrlblčcvlču:
! »Drugemu sobojevniku in prijatelju Iz časov nacltonalr.eaa robstva in vernemu drusu v borbi za očuvanjc tekovin veli-, kega Ujedlnjenja prisrčno čestitajo in I pošiljajo iskrene pozdrave.«
©dSjsrt© ©Ssm©
gosn. dr. Antonu Korošcu, načelniku SLS o priliki zbora zaupnikov SLS v Ljubljani.
Gosp. načelnik SLS! Gla.silo SLS Domoljub* je v številki od 31. oktobra 1923 objavilo ta-le članek:
d Dr. Žerjav — poraagač državnih falov. Ob času poloma jo na .Jesenicah bil gerent liberalec Ilumer. Kakor cela vrsta drugih liberalnih veljakov, je tudi on naknidel eraričnoga blaga v velikih množinali. Neki vestni oficir jo dal zato Humra aretirati — toda IIuuict jo bil prijatelj dr. Žerjava in (■a ga je dal izpustiti. PaS pa je dr. Žerjav kot oficirski poročevalec onega vrstnega častnika tako zasledoval in grdil pri vojaških oblasteh, da jo bil oficir prisiljen izstopiti iz vojaške službe. — Daljo je imel Žerjavov brat major Žerjav svoje prste vmes pri nekih odpelianih konjih. Stvar se je nekaj časa vlekla — toda ker jo bil tedaj dr. Žerjav predsednik deželne vlado, je stvar zaspala. Nam se le čudno zdi. da se morejo najti še ljudjo, ki volijo takega moralno popolnoma pro-palega človeka, kot je dr. Žerjav, ter tla naročajo njegovo liste, kot sta brezverska «Domovina* in umazano »Jutro>.
Članek je očividno pisan v uredništvu »Domoljuba*. Vajen sem krivičnih in surovih napadov od strani SLS in tudi vem, da niso v stanu pri nobenem pametnem človeku omazati mojo časti. Ne lil se obračal na Vas, ako bi mogel odgovornega urednika zgrabili in tirati pred sodnijo. A odgovorni urednik je odličen član vodstva SLS poslanec Anton Sušnik, hi s svojo iiBunUefo krije sistematično čnstlkrnjo katoliškega glasila »Domoljubi?. Isto delata v Mariboru poslanca in voditelja SLR, ki sta odgovorna urednika »Straže* in »Slov. Gospodarja*.
Medtem ko nobeden demokratskih listov no zlorablja imuniteto poslanca, se Vaša stranka ponižuje s t.em, da se odteguje odgovornosti za pisavo svojih listov.
Pišete in govorite o politični morali in dostojnosti. Dokler nam glasila SLS kradejo čr.st pod Imuniteto poslancev, nimate te pravice.
Zato Vas prosim v interesu časti Vašo stranke in očiščenja našega javnega življenja:
1.) Prisilite na današnjem zboru zaupnikov SLS posl. Žebota, PušenjaUa in Sušnika, da odložo odgovorna uredništva »Domoljuba*, »Slov. Gospodarja* in »Straže*;
2.1 javite mi pisca zgorajšniega članka, da ga morem tožiti. Ali pa ponovite članek s podpisom neposlan-ca, oziroma ko no bo odgovorni ured nik več narodni poslanec. Ali pa mi sporočite osebo, ki bo pred svedoki ponovila trditvo članka. Tako bom mogel dotičnika spraviti na zatožno klop, Vam pa dati priliko, da dokažete trditve glasila SLS.
Ako tega ne storite, potem se nc smete čuditi, če se bodo naše politične razmero šo bolj zaostrile. Potem se tudi ne boste smeli zgražati, Ce bodo ljudje segali po samopomoči.
V Ljubljani, 4. novembra 1923. Dr. Gregor Žerjav s. r.
fsa sssfa pftul-
sfsega ©Pse. sveto
Predrznost bivšega neniškutarskega župana Loslnschegga.
Ptuj, 3. novembra.
Za nocoj jo bila sklicana seja občinskega sveta. Ker iz nerazumljivih razlogov šo vedno ni prispela potrditev novo izvoljenega župana g. Blaže k a in bivši župan še vodno ni razrešen, jo nocojšno sejo otvorij in vodil — g. Losinschegg.
Kot prva točka dnevnega roda je bila odobritev zapisnika zadnjo seje, v kateri ja bila soglasno odobrena najemna pogodba s slovenskim dramatičnim društvom glede mestnoga gledališča za desetletno dobo. Kakor znano, je župan Losinschcgg takrat odstopil ravno radi toga sklepa, kateremu je pritrdil tudi socijalno-demo-kratski klub in dal b tem nezaupnico svojemu lastnemu županu. G. Losinschcgg očividno naltujskan od ptujskih nemškutarjov. ia po odobritvi zapisnika zatlnle seje naenkrat izjavil, da sistira sklep občinskega odbora o oddaji mestnega gledališča dramatičnemu društvu, ker tla jo ta sklop v škodo mestni občini. (Dr. Fcrniovc: Ptujskim nemškutarjem! Tako je! pri večini) in tla on zapisnika glotle to točko ne odobri.
Obč. odb. dr. F c r m e v c konštati-ra, tla je zapisnik soglasno odobren in da v smislu mestnih štatutov župan danos ni več upravičen sistirati soglasnega sklepa prejšnje seje, ker bi so moralo eventualno sistiran.ie izreči takoj po seji in predložiti pri prvi seji isti predlog v novo razpmvljanjo. Bivši župan Losinsebogg pa jo trdovratno vztrajal pri svoji izjavi, da najemne pogodbo dramatičnega društva nn priznava. hoteS na ta način vendarle šo rešiti mestno gledališče ptujskim Nemcem. Njegova izjava je izzvala splošen odpor. Dr. Fermevc mu je zato zaklieal, da že davno ne spada več na županski stolec in da naj ga odstopi pravilno izvoljenemu slovenskemu županu. Na tn poziv jo proglasil Losinsehegg, da zaključuje sejo. ako ros nima voS pravice, da jo vodi.
S tem je bila komedija končana. Ako meni gosp. Losinschegg, da so bo posrečilo oropati dramatično društvo mestnega gledališča v prid Nemcem, se silovito moti. Ob zaključku sejo je obč. odb. dr. Fcrmevc apeliral na novoizvoljena Zupana, tla naj nujno dosožo preko pokrajinske uprave svojo potrditev, ker je tiri obstoječi anarhiji vsako redno poslovanje občinske uprave nemogoče. Upamo, da bo pokrajinska uprava nemudoma storila potrebne korake, da čim preje prispe potrditov prvega slovenskega ptujskega župana.
tigj
+ Iz JDS. Seja oblastnega načelstva JDS v Ljubljani je sklicana za sredo 7. t. m. ob 15. uri. Prijave za politično šolo JDS, kl bo trajala od petka 9. t. m. dop. do torka 13. t. m. opoidan, se morejo sprejemati še do 5. t. m. Šole naj bi se udeležili samo mlajši možje z dežele (kmetje, obrtniki, delavci itd.), kl imajo veselje do javnega dela. Pobližji pogoji so razvidni pri tajništvu JDS lil vseh krajevnih organizacijah.
+ Plenarna seja reške konstituan-te. V Kraljeviči se jc predvčerajšnjim vršila plenarna seja reške konstituante, katere se je udeležilo 40 članov, torej ogromna večina. Predsednik Zanclla je podal obširen ekspozč, Iz katerega je razvidno, da je situacija za Zanellino via do v tem trenotku zelo povoljna In da pride reško vprašanje kot mednarodno pred Zvezo narodov. Seji je prisostvovalo tudi osem članov, ki bivajo še na Reki. Fašisti so pri njihovem odhodu z Rc-| ko uprizorili velike demonstracije. »Ve-| detta d' Italia» poziva vojaškega guver-■ nerja, da slori potrebne korake proti tej i osmerici, češ da so izdajalci Reke. I + Drez tnorals. Včerajšnji «S!ove-i ncc» jc pod tem naslovom napisal uvod-| nik na rovaš radikalcev ter njihovega ' postopanja v Šiftarjevl aferi. Istočasno
prloMufe »Slovenec* fzjnvo posl. Šiftarja, v kateri trdi, da je bil njegov podpis na radikalskem proglasu, s katerim je bil naznanjen njegov prestop v NRS fal-zlflclrnn. »Slovenec* obtožuje slovenske radikale, da Jim manjka vsakršne politične morale. Vso do tu Ima glavno glasilo SLS prav in enodušno bi morala biti vsa slovenska javnost na njegovi strani, ako bi bila nemorala v Siftarjevem slučaju samo na strani radikalov. Toda klerikalci so baš v tem slučaju pokazali da le nllhova morala še slabša. MI smo o Šiftarjevl aferi čisto drugače poučeni, kakor jo slikajo javnosti klerikalci. Res Je, da je Šiftar podpisal protokol z radikali za prestop v NRS, res jc, da mu je bilo zato obljubljenih nekaj milijonov v »svrho Izboljšanja zadružne organizacije«, razven tega pa še ministrski sedež. Posl. Šiftar je sam pripovedoval, da gre h radikalom in da se vpiše v »korrnan part« (vladno stranko). Njegov načrt jo bil, da je treba najpreje zbrati kakih 3000 podpisov PrckinuTcev, ki ga pozivajo na prestop nakar bi se on »odzval«. Odvetnik dr. Černč v Mur. Soboti Je tudi dobil od velikega župana Pfelferja nalog »zbirati« podpise. Do danes jih je menda tudi že zbral, mnenja pa je, da bi od vseh teh 3000 moških, ltl so podpisali poziv na Šiftarja niti 10 ne oddalo svoje glasove radlkalcem. Da se Šilterlev manever nI posrečil le krivo le vodstvo mariborskih radikalov, kl se nI znalo krotiti, ter Jo predčasno objavilo Šiftarjev oklic na vo-lilcc ter nJega prestop v NRS. Ako bi ma riborskl radikaii ne bil! tako Izvrstni taktiki kot so, bi bil danes posl. Šiftar v »kormanpart« (vladni stranki), v kateri se je počutil že kar domačega In je tudi n. pr. že grozil, da bo dal »pognati« glavarja Lipovščka ln nekatere druge drž. uradnike, kl se mu ne dopadelo. Vse to, kar tu pišemo, vedo dobro tudi klerikalci, če no od drugega pa od posl. Klckla, kl je pregovarjal Šiftarja na) za božjo voljo nikar ne gre med radikale. In vendar so šil napisati svoj ogorčeni uvodnik o morali! Radlkalsko-klerlkalna Šilftarl-ja je en sam dokaz, da so se tu našli bratci, ki so eden druzega vrednL
Ljubljanska drama.
Začetek ob 8. url zvečer. Nedelja, 4.: ob 3.: »Povodni mož«, mladinska Igra, Igralo otroci mestnega llceja; ob 8.: »Gospa z morja*. Izv. Pondeljek, 5.: »Azazel*. F. Torek, 6.: Zaprto. Sreda, 7.: »Danes bomo tiči*. B. Četrtek, 8.: »Gospa z morja*. D. Ljubljanska operu. Začetek ob pol 8. url zvečer. Nedelja, 4.: »Psoglavci*. Izv. Pondeljek, 5.: Zaprto. Torek, 6.: »EvgenIJ Onjegln* D. (Vlogo Onjegina poje g. Boris Popov. Spomin 30. obletnice smrti I. Cajkovskega.) Sreda, 7.: »Novela od Stanca« In »Zape-
čatenci«. E. Četrtek, 8.: »Alda*. C.
Mariborsko gledališče. Nedelja, 4.: ob 15.: »Prevarjenl soprog*. Izv. Kuponi. Zvečer: »Umetniška kri*. Izv.
Torek, 6.: »Umetniška kri«. C.
•
•LISINSKU V LJUBLJANI.
Eden prvih In najboljših pevskih zco-rov Jugoslavije, hrvatsko pjcvačlto udruženje «Lisinskl» je včeraj ponovno, v veselje vseh glasboljubečlh Ljubljančanov obiskal Ljubljano. Na kolodvoru so ga pričakovali številni zastopniki ljubljanskih pevskih zborov in so ga navdušeno pozdravljali. V Imenu Zveze slov. pevskih zborov je drage hrvatske pevce In pevke pozdravil g. ravnatelj Hubad, povdarja-joč njihove zasluge ln trud za jugoslovansko pesem.
Ob osmih zvečer se je vršil v Unionu lepo obiskan koncert na katerem je Ll-skinskl Izvajal Izključno Palestrinijcve skladbe. Predvsem slavno mašo Missa Papae Marcelli, v kateri smo občudovali mojstrstvo klasične cerkvene glasbe. Pcvnost glasov, polifona struktura in vro ča pobožnost odlikujeta ta velik glasbeni umotvor Odkrito pa povemo, da nam je Lisitiski boli ugajal v Izvajanju modernih skladb kot topot. Morda je Pale-
tem pa no slišimo nikdar prireditelja Ru-soni.ia, ampak vedno nam zvoni najčistejši Bach. Umotvor, enakovreden Cha-conni jo tudi »Preludij in fuga v Es-duru za orgle*. Po proludiju najširšo konccp-cije, sledi velika tripcl-fuga, to jo fuga na tri teme. Po prvi fugi sledi drufta z vpleteno temo iz prve, in k sklepu združi tretja fuga vsebino vseh treh delov v veličastnem stopnjevanju.
V	glasbenih krogih jo razširjena trditev, da temelji klasična glasbena litont-tura na treh velikih B-jili, to so Bach, Beethoven in Brahms. Ta stavek jo tudi popolnoma upravičon, saj moremo z uspehom trditi, da je Brahms, ki jo živel od lota 1833. do 1897., najznamenitejši med onimi, ki so po veliki dedSSini, ki :o jo zapustil Beethoven v sonatah, ustvaril še nekaj popolnoma novega v tej obliki. Skoro vsak skladatelj ima nekaj sonat med svojimi deli, toda marsikateremu jo ostala mesto sonatno forme več ali manj šablona, brez novo vsebino, ali pa so nastalo pod tem imenom pro-stejšo skladbe, kot pri večini novodobnih skladatelje v, torej za- novo vsebino stare.fev označba.
V	tem pogledu spada Brahmsova petere, dnina nonat.a y F-molu med naivzor-
nejšo umotvore in to tako formalno, kakor tudi j)o vsebini, ki je, samo ob sebi umevno, v skladu z njegovo dobo roman tična, in ne več tako strogo absolutna, kakor pri Beethovnu.
Tretji stoji na sporedu Aleksander Nikolajevi!: ftkrjabin, rojen v Moskvi leta 1872., umrl ra\ notam v maju 1915. Bil je profesor klavirja v Moskvi, nato pa jo živel v inozemstvu ter prišel tako v stik z zapadnimi modernisti.
Pri malokatorem skladatelju moremo zasledovati tak stilistični razvoj, malone preobrat kot pri Skrjabinu. Ves njegov začetek je bil navzlic originalnim mislim skoro konservativen. V vsakem pogledu mu jo bil vzor Chopin. Kakor Chopin ljubi tudi on glohoko otožno za-mlšljenost, nli pa so vzburi v strastnih, orgij,".stičnih, ponosnih In tllv.-lh zvokih.
V drugo razdobje spadajo skladbe modernega značaja, vočina njegovih r-onnt. Dasiravno so nekatero zgrajeno v voS stavkih, nimajo razen Imena 6koro r,ie sorodnega z sonato klasično tradicijo. Večji del so to improvizacijsko sliko, pisano v blcstečem klavirskem slogu, skrajne barvitosti v harmonijah ln drzne v originalnih modulaeijah.
Skriahinova neta snuata io rgrajena
v duhu njegovo srednje dobe ter temelji na sledeči vodilni misli, ki jo vzeta iz pesmi ekstaze. »K življenju vtis poziv-l'a, tajno silo, plavajoče v temnih globinah duha stvaritoljovega; vara plaho oživelim prinašam jaz drznost«. In ros z drznostjo razvija misli, stopnjujoč jih do silnega poleta.
Koncert zaključi Chopin z tremi krajšimi skh,dbami. Chopin je tako splošno znan in priljubljen, da bi bilo pač odveč pisati o njogovem pomenu.
Naj služijo te vrstice k boljšomu razumevanju in k boljšemu zasledovanju
krasno izbranega programa.
*
Pianist Anton Trost priredi svoj letošnji sezonski liourert v pombljek dne 5. novembra ob 8. url zvečer v dvorani Filharmonično družbo (Kino «Matlca»). Da Je Trost prvi ln najboljši slovenski pianist, o tem pri nas nihče ne dvom! In njegovi koncerti bo vodno užitek In dogodek prvega reda. Tokrat Ima pose-tv no Izbran program In lilccr Bacha, B rabin sa, Skrjabina In Chopina. Z upravičenostjo pričakujemo, da občinstvo v velikem številu posetl ta koncert. Vstopnice so v p red p rod a j i v Matični knjigarni.
strlnljevo masno preve! prestava r 8e.
danjo dobo ln jo jo s prehudim akcen-Utiranjem hotel /modernizirati.
Vsekakor je zbor tehnično Izvrstno Iz. vežban dasi ne premore prvovrstnega
glasovnega materljala. Najboljši med gla. sovi jo alt, najšibkejši ln preveč oster premalo ugiajen je tenor, ostala dva glasova pa zadovoljiva. Pač pa nI tntellgen. cl, disciplini In strurnnostl zbora ničesar oporekati. Tehnična vlrtuoznost zbora jo očitna, saj sodelujejo v nJem le mlizi. kalno naobraženl, glasovno Izšolani 'pev. cl ln pevke, ki prihajajo k vajam It pt|. pravljenl, G. dirigent Baranovlč |e uvc. ijavi! svoje Intencije In pokazal Izredna zmožnosti. V njegovih rokah je zbor Ll-slnskega Instrument, Iz katere&a Izvali-Ija na migljaj ritmične in dinamične ti. noče, katerih baš v PalestrlnoVi maši in madrlgallh ni bilo malo.
Pjevačko udruženje Llslnskl smo v na-šl sredi z veseljem In hvaležnostjo po. zdravili. Želimo pa, da nas s svojim pri. hodnjim posetom razveseli z vzporedoin novih Jugoslovanskih modernih skladb
Opozorilo za abonente. Uprava
Narodnoga gledališča v Ljubljani opozarja p. n. abonente, da poravnate s\o-Je obroke najkasneje do dne 12. novgni. bra 1923., in slcir abonenti na uradniške Izkaznico svoj B-rok, ostali abonenti pa svoj 2. obrok, da se Izognejo nepotrebnim opomlnjovnlnim stroškom.
Sokol I. t Ljubljani In Društvo za zgradbo doma Sokolu I. vabita svoje članstvo na člaiuki Bestanek v torek dne 0. t. m. ob 20. uri na Taboru. Predmet: Poročilo" o stavbenih ponudbah ln predlogih glede oddaje betonskih ln zidarskih del. Po končanem »ostanku seja glavnega odbora in društva za zgradbo. Odbora.
Zbirko u temeljni kamen Sokolskega doma na Tabora razmeroma lepo napredujejo. Sredina mesta se Je lepo odzvala. Vsako pomoč pa so odklonile naslednje trgovske tvrdke: fimalc, Kadlvec in Kriegl. Zadnji Je mnenja, da je obogatel od nemških naročil In odjemalcev.
Spori
Nogometne tekme na praznik Ljubljana: Slovan : Slavila 3 : 1 (0 j 1). Po Izidu te prvenstvene tekme Je Slovan dcflnltlvno dosegel drugo mesto 11. razreda.
Dunaj: Prijateljske: Hakoah : Crlcke. ter 4 : 1, Sportldub : Rudollshflgel 2 : 1,
Hertha : Admlra 2 : 0.
•
Ilirija rez. : Slovan. Danes popoldni ob treh se vrši na Igrišču Illrile nogometna tekma med rezervo Ilirije In Slovanom. Rezerva Ilirije nastopi v Isti postavi kakor zadnjo nedeljo, ko Je lepe premagala S. K. Celje s 4 : 2. Ker je tu di Slovan, kl stoji na drugem mestu li razreda, v dobri formi, obeta tekma bit zolo zanimiva. Ob 1.30 tekma med Juul orjl Ilirije in rezervo Slovana. Vstopnici se dobe pri blagajni na Igrišču.
Prvi ljubljanski mcdklubskl lahkoat letskl turnir Lask contra Jadran, kl b se bil moral vršiti 27. oktobra, se vr5 sedaj nepreklicno danes v nedello ob 9 dopoldne na Igrišču S. K. Ilirije. Prlre ditev je prva te vrste v Ljubljani In n služi zato vsestransko pozornost. Vstop nlce (sedeži po 5 Din, stojišča po 2 Din se dobe v predprodajl v trafiki Sever Šelenburgova ulica.
X Ci-sltoslovenska oboe v Ljuhljan'
Dnes v nedeli zahajenl loutkovčbo vadla v restauracl Narod, dcfmu. liro: so »Kašperek bledi byh». Za-čatok ob f odpol.
X Poziv postajnim odpravnikom tli žavne In bivše južne železnice. V torc dne 0. novembra ob 10. uri važen sest: nek v restavraciji »Novi Svet* v Ljul lir nI. Poročata delegata, ki sta bila Beogradu pri g. ministru saobračaja. -Udsek postajnih odpravnikov.
X Družabne plesne vaje «KIuba pl< sovodlj v Ljubljani« se prično v četrie dne 8. novembra točno ob 8. uri zvočt v dvorani »Kazine«. Povabljeni so uljm no naprošajo, da dvignejo izkazric na kasneje do dne 6. novembra pri k'ubi vem predsedniku g. Cernotu, VVolfo* ulica 3, ker brez izkaznic '.6top ne I dovoljen.
X kino «Matlca» v Ljubljani prcilv jn danos zadnjič klasično filmsko de »Modri Natnn«. Predstave so vrše doji dne ob pol 11. uri. popoldne ob 3. in ter zvečer ob 7. In 9. uri. — V poud
I olt dne 5. novembra odpadejo vs)< koncerta- kinopreilstave. - Torek 0. sredo 7. novembra »Pinor v karneva,!;'-noči«, kriminalna drama v (1. dejanji Picdnaznanilo velik i lin sezije 1928,/2 •Ne želi svojega bližnjega Žene«.
X Občni rbnr I. metliške podružfl "ti visi danes " nedeljo ob 10. uri dop; dno v (lvoifiid Kmetijske družbo Ti jaški trg št, 3, I. nadstr. z običajno |>" pisanim dnevnim redom, na kar opo-rs iamo vb ude nradi točne udeležba.
X Za Dom Sokola 1. Darilo bra Močnika mesto ven,-a na grob umrla; br. Joško Čveka 100 Din.
X Zgubil se je zolen šal na poti Ljubljane skozi Rožno dolino in VMS Slavčevo van. Najditelja se prosi, da odda proti primerni nagradi v trafiki Dolžan v Rožni dolini (ali pa na po clio na Viču).
priloga „Jutru* ti. 250, dne 4. novembra 1923.
rini'
''ata
* n
im
Včeraj smo objavili prvi del v petek objavljene uredbe o razvrstitvi uradnica. Ker tcleionlčno nismo mogli sprejeti jele, zelo obširno naredbo, Izpopolnjujejo danes svoje poročilo po »Službenih iiovinah», ki smo Jih v Km prejeli,
GRADBENO MINISTRSTVO.
I.	kategorija.
1.	grupa: Nima položa)a.
2.	grupa: Pomočnik ministra.
3.	grupa: Načelniki ministrstva ln ravnatelji gradbenih direkcij, po 50 odst., ostalih 50 odst. v 4. grupi.
4.	grupa: Inšpektorji ministrstva, po 50 odst., Inženjerjl In urhltektl vseh strok (10 odst.), pravni referenti v ministrstvu ln direkcijah.
5.	grupa: Inšpektorji ministrstva 50 ddst., Inženjerll ln arhitekti vseh strok 20 odst.
6.	grupa: Sekretarji ministrstva 50 odst., Inženjerjl ln arhitekti vseh strok
JO odst.
7.	grupa: Sekretarji ministrstva 50 odst (nžcnjerjl In arhitekti vseh strok 20 odst.
3. grupa: Pisarji ministrstva. Inženjerjl m arhitekti vseh strok 30 odst 9. grupa: Pripravniki.
II.	katesorija.
1.	grupa: Gradbeni nadzorniki, umetniki In veščakl za dela večjega obsega v ministrstvu, v direkcijah ln sekcijah 10 odst., strokovni učitelji in učitelji risanja 10 odst.
2.	grupa: isti 20 odst
3.	grupa: lstl 30 odst
4.	grupa: isti 40 odst v, *
5.	grupa: pripravniki.
BI. kategorija.
1.	grupa: Administrativni uradniki ln oraktlkanti, tehnlkl-rlsaril 10 odst
2.	grupa: Isti 30 odst.
3.	grupa: isti 50 odst Cestni nadzorniki.
4.	grupa: Pripravniki, cestni nadzorniki.
MINISTRSTVO ZA NARODNO ZDRAVJE.
1. grupa: Nima položaja.
2.	grupa: Pomočnik ministra.
3.	grupa: Načelniki ministrstva 50 odstotkov. Oblastni sanitetni Inspcktoril 50 odst. Upravnik centralnega kemičnega Instituta. Upravniki centralnih ustanov so cialno-hlgijensklh ln za raziskovanje ln pobijanje nalezljivih bolezni.
4.	grupa: Načelniki ministrstva, oblastni sanitetni Inšpektorji, taspektprjl In šefi odseka ministrstva, vsi 50 odst. Pravni referent ministrstva. Kemiki, zdravniki ln apotekarJI, vsi 10 odst. Višji oblastni sanitetni referenti 30 odst Upravniki so-tialno-hlgijomskih ustanov ln ustanov za raziskovanje In pobijanje nalezljivih bolezni prvega reda. Šefi odsekov v takih ccntralnlh Institucijah. Upravniki bolnic pr vega reda. Upravniki glavnega apotekar-skega sanitetnega skladišča. Sefl oddelkov in šefi apotekarJI v bolnicah I. reda SO odst.
5.	grupa: Inšpektorji In šefi odseka ministrstva 50 odst Referenti ministrstva. Upravniki socialnorhigiienskih In Institutov za raziskavanje ln pobijanje nalezljivih bolezni I. reda. Sefl odsekov takih Institutov I. reda. Kemiki, zdravniki In apotekarJI 20 odst. Višji oblastni sanitetni referenti 50 odst. Upravniki bolnic II. reda. Seli oddelka ln šefi apotekarJI v bolnicah I. reda 50 odst. Upravniki zdravilišč, morskih kopališč ln klimatskih mest I. reda.
6.	grupa: Sekretarji ministrstva 50 edet. Retaksatorji 50 odst. Upravniki so-cialno-hlgijcnskih Institutov in za raziskovanje In pobijanje nalezljivih bolezni tretjega reda. Sefl odsekov takih Istitu-tov drugega reda. Kemiki, zdravniki In npotcltarji 20 odst. Sefl oddelkov bolnic drugega reda. Upravniki zdravilišč ln kopališč pr.vtega reda.
7. grupa: Sekretarji ministrstva 50 od-1 vlh In oblastvlh. Poslovodje materijah stotkov. Retaksatorji 50 odst. Kemiki, | (skladišč) v večjih rudarskih podjetjih.
zdravniki ln ap-otekarjl 20 odst. Upravniki bolnic tretjega reda, upravniki zdravilišč In kopališč II. reda. Referenti takih Institutov drugega reda.
8.	grupa: Pisarji ministrstva. Kemiki, zdravniki In apotekarJI 30 odst. Referenti zdravilišč in kopališč tretjega reda.
9.	grupa: Pripravniki.
II. kategorija.
1.	grupa: Ekonomi 20 odst. Upravniki sanitetnih magaclnov.
2.	grupa: Ekonomi 30 odst. SektretarJI 30 odst.
3.	grupa: Ekonomi 50 odst. Sekretarji 70 odst. Srednje tehnično osobje 30 odst. Zdravniški In apotckarskl pomočniki, den tisti, bolničarji, postrcžnlce, sestre ln laboranti 30 odst.
4.	grupa: Pisaril, srcdnlc-tchnlčno osob je 70 odst Dentistl 70 odst Bolničarji, postrežnlce, sestre In laboranti 70 odst.
5.	grupa: Pripravniki,
lil. kategorija.
1.	grupa: Arhlvskl-uradnlkl, babice, tehnični uradniki, bolničarji, sestre, postrežnlce, laboranti ln upravniki magaclnov ln materljala 20 odst
2.	grupa: Isti 30 odst
3.	grupa: Isti 50 odst
4.	grupa: Pripravniki.
MINISTRSTVO ZA ŠUME IN RUDE I. kategorija.
1.	grupa: Nlrna položaja.
2.	grupa: Pomočnik ministra
3.	grupa: Ocneralnl ravnatelji, načelniki (50 odst.), ravnatelji oblastnih direkcij (50 odst.). Sef rudarskega odseka v Sarajevu.
4.	grupa: Načelniki (50 odst), ravnatelji oblastnih direkcij (50 odst.). Seli odsekov generalne direkcije In oblastnih šumskih direkcij 50 odst. Višji Inšpektorji Rudniški In topilniški (llvarniškl) strokovnjaki. Sefl oblastnih rudarskih uprav. Sefl oddelkov v oblastih. Sef centralnega geološkega zavoda. Šef centralnega kemičnega laboratorija. Pravni referent.
5.	grupa: Sefl odseka generalno direkcije In oblastnih direkcij šum 50 odst.. Inšpektorji 30 odst., šefi personalnega gradbenega-, strojnega, kemijskega ln geološkega odseka generalne direkcije rud. Višji strokovni referenti rudarskega odseka. Seli Inšpektorata državnih rudarskih podjetij. Višji referenti rudarskih oblasti,
6.	grupa: Inšpektorji 70 odst. Pravni referenti v oblastih. Rudarski referenti. Upravniki manjših podjetij. Prometni upravitelji večjih podjetij ln ostalih večllh tehniških panog, šefi oblastnih geoloških zavodov in kemičnih laboratorijev,
7.	grupa: Sekretarji 30 odst. Jamski prometni upravitelji manjših podjetij, prometni upravitelll ostalih manjših teh-' nišklli panog.
8.	grupa: Sekretarji 70 odst
9.	grupa: Pripravniki.
n. kategorija.
1.	grupa: Višji šumaril. Sefl računske in komercijalne stroke v centralnih ob-lastvih uprave rudarstva. Prometni upravitelji raznih prometnih panog In odgo-jarjajoči samosialnl rudarski tehniški uradniki.
2.	grupa: Sumarjl. Kontrolor. Računovodja. Pomočniki prometnih upraviteljev. Gradbeni, tehniški ln komcrcljalnl uradniki 20 odst
3.	grupa: Višji Sumar. Knjigovodje. Tehniški, gradbeni in komercllalni uradniki 30 odst.
4.	grupa: Sumarjl. Revldent. Gradbeni, tehniški In koinercijalni uradniki 50 odst.
5.	grupa: Pripravniki.
III. kategorija. 1. grupa: Podšumarji 20 odst. Arhivarji. Zunanji prometni upravitelji. Scfi administracij v rudarskih centralnih cblast-
8.	grupa: Pisarji ministrstva. Uradniki I sklh uprav 50 odst. V/goIltelU lu drž. hlpot. banke s lakiilletsko Izobrazbo | tel lica v deeali domovih. 30 odst.
9.	grupa: Pripravniki.
2. grupa: Podšumarji 30 odst. Arhivski uradniki 30 odst. Pomočniki zunanjih prometnih upraviteljev. Tehniški In administrativni uradniki vseh državnih rudarskih ustanov 30 odst.
MINISTRSTVO ZA AGRARNO REFORMO. I. kategorija.
1.	grupa: Brez položala.
2.	grupa: Pomočnik ministra.
3.	grupa: Načelnik ministrstva ln direktorji agrarnih direkcij po 50 odst
4.	grupa: Načelniki ministrstva ln direktorji agrarnih direkcij po 50 odst inspcktoril ministrstva 50 odst.
5.	grupa: Inšpektorji ministrstva, 50 odst. Inšpektorji agrarne direkcije ln šefi okrožnih (županljsklh) agrarnih uradov. Referenti ministrstva in direkcij, 50 odst.
6.	grupa: Referenti ministrstva ln direkcij 50 odst. Ta|nlkl ministrstva In direkcij ln referenti okrožnih agrarnih uradov, vsi po 50 odst.
7.	grupa: Tajniki ministrstva In direkcij In referenti okrožnih agrarnih uradov vsi po 50 odst.
8.	grupa: Pisaril ministrstva, agrarnih direkcij, okrožnih agrarnih uradov ln agrarnih poverjeništev,
I!, kategorija.
1.	grupa: Inšpektorji ln referenti ministrstva In direkcij. Višji revizorji ln višjj ekonomi, po 50 odst.
2.	grupa: VIŠJI revizorji In vlšll ekonomi, po 50 odst. Tajniki 30 odst,
3.	grupa: Tajniki 70 odst. Revizorji In ekonomi vseli agrarnih uradov 30 odst.
4.	grupa: Pisarji, revizorji In ekonomi vseh agrarnih uradov, 70 odst
5_;_&Tupa: Pripravniki.
IIL kategorija.
1.	grupa: inšpektorji, referenti, tajnild, knjigovodje, blagajniki, upravitelj pomožnega osobja, višji revizorji, višji ekonomi, višji geometrl.
2.	grupa: Arhivarji, pisarji, revizorji, ekonomi, geometrl, vsi po 30 odst.
3.	grupa: Ista — vsi po 70 odst
4.	grupa: Pripravniki.
MINISTRSTVO TRGOVINE IN INDUSTRIJE. I. kategorija.
1.	grupa: Brez položala.
2.	grupa: Pomočnik ministra, upravnik državna hipotekarne banke.
3.	grupa: Načelniki ministrstva (50 odst.) Predsednik uprave za zaščito Industrijske svojlne. Šefi oddelkov v pokrajinah (50 odst.). Komisar Narodne banke.
4.	grupa: Načelniki ministrstva In šefi oddelkov v pokrajini (50 odst.), šef kabineta. Inšpektorji ministrstva 50 odst. Olav
I nI tajnik državne hipotekarne banke. Direktor zavoda za pospeševanje Industrije ln obrti. Šef likvidacijske banke. Šolski nadzorniki v pokrajinah. Zastopnik gl. Inšpektorja, šefi direkcij in upravniki gl. fil. drž. hipot. banke.
5.	grupa: Inšpektorji ministrstva (50 odst.). Deželni obrtni nadzornik. Uradniki državno hipotekarne banke s fakultat-sko Izobrazbo 20 odst.
6.	grupa: Tajniki ministrstva 50 odst. Srednješolski referenti v pokrajinskih od dclkili 50 odst. Ravnatelj urada za podpiranje obrti. Tehnični ravnatelji in pod-ravnatcljl tvornic svile. Inšpektorji in tajniki (inžinjerske kvalifikacije) kontrole mer 50 odst. Uradniki drž. hipot. banke s fakultetsko Izobrazbo 20 odst.
7.	grupa: Tajniki ministrstva 50 odst. Srednješolski referenti v pokrajinah 50 odst. Komisar urada za podpiranje obrti. Inšpektorji in tajniki (inžinjerske kvalifikacije) kontrole mer 50 odst. Uradniki drž. hipot. banke s fakultetsko izobrazbo 30 odst.
5. grupa: Pripravniki.
IU. kategorija.
1.	grupa: lvskl uradniki, 20 odšli
Si..iis::kt ..t v.: ., Ckonoml, skladiščniki
in 1:. ,.ij: .i '.uvodov, vsi po 30 odst.
2.	r.n,..;: Ar.nvrkl uradniki 30 odst) Sl.iii; ili ,;o c.: ;. Pomočniki upravnik« ste i' ' n.j i, Ekonomi, skladb .'.CniLI in K.	zavodov 70 odst Po^
le. \ , ijlteljl in vzgojite* ljiea v dcejih domovih 30 odst.
3.	kh: m: Arl.tvrkl uradniki 50 odsti St list .i I t. M Isti 1 V zavodih. Pi.| šarit. V... 'j in vzgojiteljice v dečjll* domovih ",.) ...I.-;. 1 o,e.o;'no administrativ« r.o os. ejo spccijalniii IiispckciJ dela, Inšpekcijo i a-.rnih kotlov,
4.	grupa: Pripravniki,
Zvanlčmkl
liki vseh strok v državni sluS
porodijo po grupah tako-lo;
MINISTRSTVO PRAVDE. 1. grupa: Fodoficirjl, stražarji, Jot*
lu&uVi, i-uvr.r", »-••plr.tfi, ključarji, nad. zorn'. .i in k > -ori.iea, strojarji, mojstri, fini liki, ekonomi, vrtnar ji, mlinar, ii, , iK ..n.:, l.uuupulanti, podunulniki,
kanclijski pomočniki, sistematizovaiii
II. kategorija.
1.	grupa: Šolski rcierenti 30 odst. Kontrolorji mer In sodotnercl 10 odst. Direktorji delavnic za umetno obrt. Šali agencij drž. hlpot. banka.
2.	grupa: Tajniki ministrstva 30 odst. Šolski referenti 70 odst. Tehnični strokov | njaki 20 odst. Kontrolorji mer in so.lo-mcrcl 20 odst. Pristav tkalnic preprog i 20 odst. Uradniki drž. hipot. banka 20' odst. Tajniki drž. likvidac. banko 30 odst.
3.	grupa: Tajniki ministrstva 70 o.V.t. Komcrcflalnl tajniki. Tehnični strokov- j nlakl 30 odst. Kontrolorji mer in sodo-1 mcrcl 30 odst Komisarji urada za podporo obrti. Uradniki drž. hipot. banka 3J odst. Tajniki drž. likvld. banko 70 odst.
4.	grupa: Pisarji ministrstva, ndjimktl In asistenti. Tehnični strokovnjaki Č0 odst. Kontrolorji tner In sodomerei 40 odstotkov. Adjunktl urada za podporo obrti. Uradniki drž. hlpot. banko 50 odst. Pisaril drž. llkvid. banke.
5.	grupa: Pripravniki.
m. kategorija,
1.	grupa: Arhivski uradniki 20 odst. Učitelji delavnic, potujoči učitelji, strokovni učitelji, ekonomi, delovodje hi po.: stalni d:.-, vnie rji, in prepisivači, štete, slovodje delavnic 20 odst. Drugi del teh < matizo. a ni in stalni poslovodje in funk. uradnikov (30 odst.) jo v 2. grupi, tretji 1 ciorar:; v di.-ivn:h pravdništrih, »ista. del (50 odst.) v 3. grupi.	| tuaf zovavi ia stalne dakulografkiujo i*
2.	grupa: Učiteljico trgovskih šol (30
Z ran bi so r
odst.), uradniki, Izvršitelji ln korespon-dcutl drž. hlpot. banke, vsi po 30 odst. Ostali so v 3. grupi.
3.	grupa: Pisarji drž. llkvid. banke.
4.	grupa: Pripravniki.
MINISTRSTVO ZA SOCIJALNO POLITIKO,
I. kategorija.
1.	grupa: Brez položaja.
2.	grupa: Pomočnik ministra.
2. g v u p Ibti. člon 231. uradniško'
ga zakona. .'!. ;;rupa: Pripravniki. Čleu 281. ur,
zakona.
MINISTRSTVO NOTRANJIH DEL.
1.	grupa: Zvauičniki, praktikantl,
oflcijantf, krneli; 1.1 pomočniki, stalni dnovničarji, ph. i manipulanti, pfc sarnlški pomočniki.
2.	grupa: Mi. člen 231. urad. zale,
3.	grup.'.: Pripravniki. Člen 231. urad
3.	grupa: Načelniki ministrstva (50 m' 't';a odst.). Direktor drž. statistike. Seli oddelkov v pokrajinah (50 odst.).
4.	grupa: Načelniki ministrstva in Sel! oddelkov v pokrajinah, po 50 odst. Seli odsekov In Inšpektorji ministrstva (po 50 odst.). lzseljenlškl poverjenik. Pomočnik direktorja drž. statistike. Seli ortopedskih zavodov, sanatorijumov In bolnic prvo vrste (po označbi njihovega značaja po ministrstvu narodnega zdravja). Šcil oblastnih statističnih uradov.
5.	trupa: Šell oddelkov In Inšpektorji ministrstva, po 50 odst. Sefl oblastnih ln speclialnih Inšpekcij dela in inšpekcij parnih kotlov. lzseljeniškl komisarji. Upravniki večjih invalidnih zavodov in večjih dcčjlh domov. Sefl ortopedskih zavodov, sar.atorljcv ln bolnic drugo vrste.
6.	grupa: Tajniki ministrstva 50 odst Zastopniki šafov oblastnih In spccljalnlh inšpekcij dela in Inšpekcij parnih kotlov. Upravniki majših Invalidnih zavodov in manjših dečjili domov.
7.	grupa: Tajniki ministrstva 50 odst. I
8.	grupa: Pisarji ministrstva,
9.	grupa: Pripravniki.
II. kategorija.
1.	grupa: Šef oddelka (Inšpektor), f„1! osrednje delovne borze. Referent pri i osrednji Inšpekciji dela za pomorsko In! rečno plovbo. Upravniki Invalidnih za-1 vodov 1.1 dečjih domov. Šefi spccijalnih j inšpekcij dela za pomorsko in trgovsko plovbo. Tajniki kot Seli oblastnih načd-stev.
2.	grupa: Tajniki ministrstva 30 odst. Tajniki kot šefi oblastnih in mestnih uradov. Šeil mestnih delovnih borz. Statistiki pokrajinskih uprav 30 odst. Upravni! i manjših Invalidskih zavodov in dečjih domov.
3.	grupa: Tajniki ministrstva 70 odst. Pomočniki upravnika Invalidskih zavodov in dečjili domov. Statistiki pokrajinskih uprav 30 odst. Pomočnik šefa osred njega urada delovne borze. Statistiki po- j krajinskih uprav 30 odst.
4.	grupa: Pisarji. Pomočniki šefov j mestnih borz dela. Statistiki pokrajin-1
MINI5TR5TVO FINANC.
1.	grupa: Pieglednikl finančne koa,
ovni poslovodjo prvega raz. reda. Labo.-imtl. ZvaničnikL Litografl, Mohai i. Davčni okaekutorjl, Manlpu, lanti. O.", r.mti. Stalni dnovničarjL Pt sarniški pomočniki.
2.	p r u p a: rodprcglodnikl finančni kontrole, airoliovm poslovodjo drugog« ran.-.'i. ZvaniCniki. Davčni eksekutoiji, MUnlpuiantL OficljantL Stalni dnovničai ji. Pirarniakl pomočniki.
3.	grupa: Pripravniki. Člen 231. u^ zakona.
GRADBENO MINISTRSTVO.
1.	grupa: Zvaničnikl, stalni dnevni^ C«ji, daktilografl, nailzorn!W po ov (ce.itnl i-i ... tii, l.adcestarji).
2.	grupa: Isti.
8. grupa: Pripravniki. Clon 231. Vi
zakona.
MINISTRSTVO POSTE IN TELEGRAFA' 1. grupa: Nadzorniki telegrafsko, tel ' i ilelaVoi, i>oino|
: i konduV.tsrJi, pre; :sači, ZvaničnikL -.! • tic», tu.ld d^cvničarjl, pod,
uradniki.
!.'. r u pa: Prrpisačl. čuvarji telegraf-,
.ko-ielef- i: l."i linij. Tehnični dclaveL mofie. Raznosačl brzojavk ia tele, i'.j porivi.ie. Razna:".tlel pisem. Po-i 1. ■; ' -ji. Zvaničn(kL Kalku« a, : ' ■ .■'iiičarji, poduradnilu v) v..ici. Tohničnl delavci in
1'tsn
fO.'l:!
str
!:oviu
iat-ald p
Pripravniki, čl. 231. urad,
:	,'vc sume in rude.
t. grupa: Le arji. Zvaničnilri (šum. i	:: ;1, v-c! um.irji, daktilografi,
:, i:-- v.:!,'":tl, (iropisači, pomoiS«
'l rrliiv ' :;. u:-sdnikov).
3. g r u p a: akoii.i.
1inistrstvo VOJNE in MORNARICE
: .ravntkL Čl. 28f. urai
: u o:
ri raznih obrti, risal-
vopiega
asca ?ipora
pešpollia
Lota 1918. se je nahajal 97. (tržaški) pešpolk v južni Rusiji z onimi avstrij-skirni in nemškimi divizijami, ki so dr-lale okupirano »Ukrajino« botmana Skoropadškc-gal katerega avtoriteto M morale avstrijske iti nemške četo ŠSititi, ker siicer se no bi mogel vzdržati gospod lietinan niti 24 ur na svojem mestu.
Polk je bil po svojih dobrih dveh tretjinah — nekaj nad 2000 mož — slovenski in po. nepolni tretjini italijanski. Slcvcnci ko bili sami Notranjci in Primorci in po ogromni večini zelo zavedni in popolnoma protiavstrijsko razpoloženi. To ni bila nobena skrivnost, pclk je bil na zelo »slabem« glasa in vrhovno poveljstvo mu ni zaupalo že nekaj let. Ko se jo začela majati v Mncedonijl bolgarsko - av-stvijsko-npmška fronta in bila poklicana 30. divizija iz južne Rusije na fealkan, je samo 97. peSpolk od divizijo ostai v južni Rusiji, ker mu niso zaupali, in je bil dodeljen 2. konjenici diviziji, katere poveljstvo so je nahajalo v Odesi.
Sedetnindevet.ilnsctl so dobili nalog, da služijo kot železniška zaščitniea na nVoli 400 km dolgi 8cln7.ni«ld progi od ^'"raspola ra Drijestm do Golte.
Pisno teh vrstic so je nahninl kot novfilinik U. stotniie strojnic v Birzull.
nekako na sredi proge, kjer je bilo tudi polkovno poveljstvo in od tam je organiziral revolucijoniranje polka. Prvi so mi jo pridružil mladi poročnik Boris Šepotavec iz Idrije, s katerim sva bila že lota 1910. v Karpatih in sem ga dobro poznal kot odločno_ jugoslovansko orijentiranega oficirja. TaJcoj je pristopil tudi Vipavce poročnik Furlan in potom še nekaj slovenskih oficirjev, od katerih omenjam posebno poročnika Ravbarja in Tro-ho, medtem ko je več slovenskih oficirjev takoj odreklo vsako sodelovar nje in bržčas zato pozneje niso bili sprejeti v jugoslovansko armado.
Pri tako zavednih ljudeh, kot so bili na?i Notranjci in Primorci, se je lahko Sirila organizacija z veliko naglico in tucli izdajalca ni bilo med njimi. OrdonancI, ki so prihajali k polku od bataljonov, r,o bili obenem moji ordonancl in ro bo vedno javljali najjircj pri meni in odnaSali potem navodila bataljonom, od tam so Sla pa navodila po stotnijskib ordonaneih k stotnijam. Tudi telefonisti 'o stali vsi na moji strani in z njih pomočjo se je marsikaj storilo.
Od domovino in aploh od zaledja smo bili popolnoma odrezani in nismo imeli niti pojma o dogodkih na laSki fronti in donia. Tudi naš polkovni uo-
veljnik ni imel nobenih informacij. S j Šopetavcem sva hodila skoraj vsako | noč v neko hišo čisto na koncu dolge ( Birzule na sestanek s poljskimi revo- j lucijonarji, ki so tudi imeli tam svoje | sestanke. Oni še niso bili tako priprav-' Ijonl, kakor mi, zato smo še odlašali tudi z uporom našega polka.
Ni bilo lahko to, kajti Poljaki so bili zelo počasni, naši vojaki pa ravno tako nestrpni. Ta nestrpnost je postajala že tako očitna, da so nemški oficirji začudeno gledali in marsikaj domnevali. Polkovni adjutant, sicer moj dobri prijatelj, stotnik Lov, mi io pri neki priliki rekel: »Vem dobro, da pripravljaš revolucijo in meni bi to lahko povedal,« Seveda sem odločno tajil; bil jo sicer pošten človek, ali I našo krvi ni bil. Po uporu na sem vi-; del, da stoji popolnoma na naši strani, 1 --.aj je bil nekaj časa celo moj adju-tantl
Po vseh vojaških barakah so že bili napiei: »Živela Jugoslavija!« in »Evvi-va Jugoslavia!« Italijani so bili namreč po večini tudi za Jugoslavijo. Izginevati so začelo z vojaških čepic ro-zete in na njih mestu so so pojavljalo slovensko trobojnlce.
Moralo so jo sprožiti in — sprožilo ee jo . . •
Poveljnik polka polkovnik Giraldi se jo mudil na Dunaju in nailomosto-val ua io DodDolkoraik Rosenev. Ma-
džar po rojstvu, a mirna in dobra duša. Ta je sklical 4. novembra, torej ravno danes pot let, ob 10. dopoldne vse oficirje garnizijo v poveljstvo. Ko smo šli jaz. in sozarotniki na komando, sij vojaki dvigali glavo in veselje jim jo sijalo z obrazov: uvorjenl i i bili, da bo zdaj — počilo. Priprav1" so se tudi po lastni inicijativ! za v*A slučaj. V bližini polkovnega poveljstva so postavili naši fantje strojnica, v baraki pred poveljstvom pa se je zbrala deveta stotnija z nabitimi puškami . . .
V sobi polkovnega poveljnika sir>o so postavili slovenski oficirji — bilo nas je menda pet — na levo stran, v desnem kotu jo pa stala skupina kakih 10 nemških oficirjev. Podpolkovnik Roseney sc js postavil na sredo sobo in začel tožiti, da je di-''ij>i'na v polku precej ponehala in da meri moštvom tudi pravega vojaškega duha ni več. Oficirji naj gredo med vojake in naj jih poučijo o vojaških dolžnostih (io cesarja in države.
Bilo mi jo preveč; stopil sem pred podpolkovnika, z desnico na pištoli, in spregovoril mirno:
»Gosp. podpolkovniki Vojaki našega polka so dobri, ali oni ro Jugoslovani. Meni, ki sera tudi Jugoslovan, je dobro znano raz-.Mo': i med vojaki. Hočejo se izloeli iz zveze z, av-strlisko armado iu stooiti ket- ta.mo-
'	ja/u. laven '1 polk preko Ru«
■ v »vi zo z antanto. Sporazum, no s .aa k:;,:' oficirji in vojaki prava i i pove!.' tv-o nad polkom.«
P< : . kovi ik je pobledel kot kr^ia in taJvO ' ' drugi nemSki in madžar-sld oficirji; i venci ip en Ceh pa smo ! stali mirno in odločno.
t STo, go: pod podpolkovnik, ali mj I izročita poveljstvo brez ugovora?« ! sem vprašal podpolkovnika . . . j <r'Te more:;i in ne smem,« jo skoraj . ,: ' ' J t |:.!i".;ovn&, v tem pa vsto-i ni t lefi nist, da jo osma četa v Baltt
sprla nem: jiii povelj
■ trje in čaka nadal-
O.lpzavil s:-a telefonista z naroJSl« lom, da javi taitoj v Balto, da imajo I po Ka izdanih navodilih priti vsi nem. ■T in r.- ' i cflel-ji k meni v Bir-zulo in Ca so jim ne smo zgoditi niS : iialera.
Ia .."m m ša crkrnf, obrnil na pod* ! po!' ■ " z \ v, ": aji in, ako ml iz-Iroči poveljstvo. Odgovoril jo prav po-in v' • :., . da stori to samo, ; - a,-, r u i ■ ; > • 1 'aa, da sem ta storil s rilo, t. j. da sem mu komando S Silo c i vzel.
i;. ' -t in pod i al sem, potem sem pa zginil -- v telefonsko sobo. kjel 'a j ra v! : a.l mano ia majorjem ■ •, ■ " a'-i;m drugega bata« • :.: i. l. '. • 'II ra:r.'OVOr: cGosDOd
pftografskega Instituti, tehnlflnl aiurnl-Iti, risarji daktilogrufl, propisači in z v:i-ničniki, umetači In knjigoveško pomož-do osobje, laboranti. 2. grupa: Isti.
8. grupa: Isti. člon SOI. urad. zale.
Slušatelji
Služltaljl jridojo v 1. ali 2. grupo v »mislu čl. 231. činovn. zakona ter v uredbi niso natančne,io razporedom.
Splošne določbo
Razporeditev ostalih ilrž. nameščencev.
Olen 4. Za poklice, ki niso omenjeni * predhodnih členih, bodo odredili rc-sortni ministri v sporazumu z ministrom pravdo in ministrom financ, v katero grupo pridejo, analogno po poklicih, kl so našteti v grupah, ki pa so imajo smatrati kot poklici, Iti označujejo važnost funkcijo v politični grupi.
PREVEDBA VISJIII DR2. FUNKCIONARJEV.
Člen 5. Vsi sedanji izredni poslaniki fci polnomočni ministri v inozemstvu prvega razreda se prevedejo v prvo grupo I. kategorije, a oni II. razreda v 2. grupo isto kategorije.
Vsi sedanji pomočniki genorelnih direktorjev, načelniki ministrstev i:i glavne kontrolo ter Šefi odolonj v pokrajinah, ki ima 7 tisoč dinarjev letne pla-če, sc prevedejo v .". grupo I. kategorije V isto grupo iste kategorijo, so prevedejo v-i sedanji inšpektorji ministrstev, uradniki V. ali višjega razreda in deželni Solaki nadzorniki, vsi ako imajo 7 tisoč Din letne plače in 20 lot aktivne državno službe.
Ako so a tem prevedenjem prekorači Ktavilo uslužbonccr, ki morejo po predvidenem procontu priti v dotičr.o grupo, so postavljanje v tej grupi no moro vrSti, dokler so število no zniža i7pod odrejenega procenta.
DOSEDANJI CINOVNI RAZREDI IN
NOVE GRUPE. Službena mesta, ki po bila dosedaj v činovnih razredih, odgovarjajo v kolikor ni v Členu 1. (lrugačo odrejeno, položajem, razporejenim po grupah, in sicer:
V	I. kategoriji:
4. grupa: Uradniki V. ali višjega či-liovnega razreda.
3. grupa: Uradniki VI. *,in. razreda. R. grupa: Uradniki VII. čin. razr.
7.	grupa: Uradniki VIII. in IX. čin. razreda.
8.	grupa: Uradniki X. in XI. čin. 'razreda.
V	II. kategoriji.
1.	grupa: Uradniki Vil. ali višjega činovnega razreda.
2.	grupa: Uradniki VIII. čin. razr.
3.	grupa: Uradniki IX. čin. razr.
4.	grupa: Uradniki X. in XI. činovnega razreda.
V	III. kategoriji.
1.	grupa: Uradniki VIII. ali višjega fcinovnega razreda.
2.	grupa: Uradniki IX. čin. razreda.
5.	grupa: Uradniki X. in XI. činov, razreda.
Predpisi za razporeditev kvalificiranih
uradnikov. Člen 9. Inženjerji vatli strok v vseh resortih so razporejajo kakor inženjerji
sna semenišča;, modrasa v tfltopijir, Sert-jatsko sodna šola, šorijateka gimnazija, srednje poljedelske šolo, poštno-tolegraf ska šola, umotniška akademija v Zngro-bu in absolventi za vojno-obrtne šolo, kl se posebno odborojo za mojstre najvišjo kategorije (čl. 8. urad. zak.).
2. Usposobljenosti III, kategorije.
Trgovsko dvomzrcdno šolo, višje ženske obrtno š žensko strokovno (obrtne) šole, n' in nadaljevalne ženske obrtno šole, . oško obrtno šolo, obrtno šolo pri srednjih tehničnih šolah, puškar ska šola, šola za gradnjo brodov, deželna obrtna šola v Zagrpbu, nižjo poljedelske in specialne šolo, nižja rudarska stro kovna šola v Celju, vojno obrtna šola, vojno veterinarska šola, vojno sanitet-sk.i šolo, podoficirska šola vojske, pod-
oflclrskn Šola mornarico In strojniSJca
šola mornarico.
3. Usposobljenosti, predvideni v čl. 10. urad, zult. za zvunlčiilke:
Višjo ljudska (moščansko) šolo, nižje obrtno šolo, modrasa, praktično poljedelsko šolo na poljedelskih postajali, zidarska šola in strokovna šol» obrtnega risanja.
DAN PREVEDENJA.
Clon 13. Preveden jo državnih uslužbencev so izvrši po stanju Da dan 1. sep tombra 192.1. * ministrovim rošenjem.
01 on 14. Za prevedefijo uradnikov, ki so bili dosedaj v činovnih razredih, ne veljajo rangl «ad personam«, *z naslovom in značajom« in činovnl raziodl, ki na odgovarjajo položajem, ki so siste-malizovani z zakonom.
Ruske legendo
Časopisi ruske cmigraclje, ki sc seveda živo zanimajo za duševno razpoloženje ljudstva v sovjetski Rusiji, opozarjajo na mistične legende, kl nastajajo pod vplivom verskih preganjanj. Poročajo: Na mnogih krajih sovjetsko Rusijo se baje kažejo čudežna znamenja, kl jih Jc težko pojasnili. Tako sc n. pr. čudežno obiutvljajo nabožne sliko In pozlačne kupole na cerkvah; stare slike, pokrite s plcsnljo celili vekov, ali zarjavele kupole dobivajo nepričakovano, včasih pred očmi mas ln sovjetskih komisij svežo barve in blesk zlata. V Kijevu so se tako obnovile kupole cerkve M. B. Bolečin na trgu Senskem in prastara slika čudežnega sv. Nikolaja v katedrali sv. Sofije. Zaradi podobnega čudeža v Odesi je prišlo cclo do nemirov. — Razen tega postajajo legendo o jokajočem se ICriBtusu. Na Podo-iju je nekdo Izmed komunistične mladežl ustrelil iz puške v razpelo; krogla je zadela v križunega Kristusa ln Iz mesta, kjer je obtičala, je pritekla kri. Sovjetska vlada je ta križ odstranila. Popi, kl spadajo k 2ivl cerkvi, se trudijo pobijati mistična razpoloženja in Izdajajo proglase, kl trde, da so vse te čudože Izumili
sovražniki sovjetske vlade.
•
Legenda o carju Aleksandiu I.
Car Aleksander I. je »oficljelno, umrl 19. novembra 1825. v Taganrogu in njegovo telo se je pokopalo v Petropavlov-ski cerkvi v Petrogradu. Telo! A drugI so trdili, da le bila krsta prazna. Zakaj brž po njegovi smrti jc nastala legenda, da car ni umrl, ampak se umaknil s sveta, da bi živel življenje svetniško. To su je vedno smatralo za bajko, ali zadnji čas so se raznesle vesti, da so boljševik! dognali, da to nI bajka, da je istina. O tem razpravlja sedaj neka angleška knjižica, češ, pogreb carja se jo vršil zelo tajnostno; naznanilo se je, da je car umrl za zelo nevarno kužno boleznijo In da so zato krsto brž zalotali, zapečatili in od Azovskega morja v Petrograd prepeljali, tako da je le malo dvorjanov videlo telo. Splošni gias je trdil, da car Aleksander živi v Sibiriji kot svet pu-ščavnik, nazvan Fedor Kuznič. Tak pu-ščavnik je res živel: Nikdo ni vede!, od kod prihaja, a moral je bit! znamenit, ko

Dva vzorca
Vezena bluzlca.
Modno so bluzice z vstavki (vstavek = panneau = Einsatz) iz vezonine, ki se pritrde na rokavcih, (nad robom) in pa v obliki plastrona Bprcdaj od vratu navzdol, povrhu blaga, ki je navadno križasto (karirn.no), in siecr rajo na redko. (Glej sliko!)
gradbenega ministrstva. Zdravniki, ko- pa se je car Nikolaj cesto vozil k njemu mičarji in sanitetno pomožno osobjo,! po nasvete In se pri njem vedel z veli-kakor podobni uslužbenci ministrstva 1-im spoštovanjem. Tako je trajala legen-
nnrodnega zdravja, geometri ln računsko blagajniški in knjigovodstveni uradniki, kakor taki uslužbenci ministrstva financ Profesorji ia učitelji kakor enaki uslužbenci ministrstva prosvete. Agronomi kot agronomi ministrstva poljoprivredo in rod — v koliko v čl. 1., 2. in 3. ni drugače določeno.
USPOSOBLJENOST.
Člen 11. šolskim usposobljenostim predvidenem v členu 0. in 10. uradniško pa- zakona, odgovarjajo, ln sicer
1. usposobljenostim H. kategorije: Učiteljska šola, trgovska akademija, ("rednja tehnična šola, šola za industrijo lesa v Drvaru, bogoslovje (bogoslov-
da do 1922, ko so boljševik! sklenili okrasti carske grobove. Odprli 80 vsak grob in vsako krsto. Pri tej priliki se je dognalo, da je grob Aleksandra I. prazen, Biia jo sicer v niem krsla, a bila je zadosti težka, da se je moglo zdeti, kakor da je v njej truplo, aH ko so jo odprli, so v njej našli le primerne utež!. To razkritje izpreminja sicer staro bajko v resnico, ali ne rešuje vprašanja, ka) se je zgodilo z Aleksandrom I,; al! je bil res fedor Kuznič?
»Velika Jasoslavi?a.» Pod tem naslovom je naš poljski varšavski prijatelj dr. Josip Golombek v »Oazetl Varšavski, napisal obširen članek o možnosti
nekake federacije med današnjo Jugoslavijo in Bolgarijo, Sovraštvo med Bolgarijo in Jugoslavijo, posebej Srbijo, pravi člankar, tli plemensko In zato je mogoče verjeti, da Izgine. Golombek je bil letos dva meseca v Bolgariji in nekaj časa v Beogradu ter trdi, da ima misel o eni veliki slovanski držav! na Balkanu pristaše v Bolgariji |n Jugoslaviji, saj imata obo državi en skupen cilj, ki s! v njem no nasprotujeta, namreč doseči Izhod na Eegejsko morje, in v tem oziru bi bilo zlitje obeh držav prava sreča. Velika Jugoslavija z Bolgarijo, ki bi Imela čez Ugelsko morje odprto pot na vsa morja, bi mogla biti največja sreča za balkanske Slovane. Taka tvorba bi bila zelo pomembna tudi za Poljsko. Dasl Ima Poljska Baltsko morje (ob obeh straneh so pa Neme!), mora vendar gledati, da Ima Izhod tudi nn jugu čez Rumur.ljo do Esojskega mofia, ki bi postalo edino slovansko morje. Taka trgovska grupaclja bi bila tudi politično pomembna. »Ustvaritev criega silnega bloka lz Poljske, Ru-munljc, Velike JugoslavlJc, h kateremu hI brezdvomfio In nujno pristopila Češkoslovaška, bi razdelila Evropo na dva dela, ki bi jih ločil baš ta b!ok...»
Ivo Vojno v lč v poljščini. Novo dramo Ive Vojnoviča, našega velikega dramatika »Maškarata Ispod kupl]a» je poljščino prevela gospa Alarila šče-panjska, soproga bivšega poljskega generalnega konzula v Zagrebu, sedaj v Bltoinu (Pruska Slezlja). Prevod Je Izročen prvemu dramskemu gledališču v Varšavi «Rozmaitostl». Oospa Sčcpanj-ska si Je za lugoslovensko literaturo pridobila že mnogo zaslug; omenjamo le, da Jo pred par mesccl v varšavskem listu <Tygodniku lluStrovanem, priobčila daljšo študijo o novejši Jugoslovanski literaturi.
Helijador šwl?cickl (ŠvienCicki) + rektor poljsko univerza v Poznanju.
Dne 12. oktobra Je v Poznanju umrl rektor tamošnjc univerze Swi?cicki, profesor medicinske fakultete. Bil je rektor univerze od njenega postanka 1919. do danes. Izkazala sc mu je ta čast po vrsti vsako leto, ker je on univerzo organiziral in — tako se mi Je v Poznanju reklo — ker Je imel bogate salone. To drugo utemeljevanje s« prvi hip zdi malo čuduo, a Ima vendar svoj globlji pomen, Pokojnik je namreč Imel liišo, ki Je predstavljala nekak socialni centrum mesta in kjer so utihnila vsa nasprotja. Da je bil tmovit, se vidi iz tega, da Je iz lastnih sredstev kupil graščino Laski in jo namenil mladežl in profesorjem univerze v človekoljubne namene. Dne 18. junija t. 1. sem na poznanjski univerzi v imenu ta-mošnjega Poljsko-jugoslovaskega društva iinel predavanje o Jugoslaviji. Kot gospodarju poslopja sem se predstavil seveda tudi rektorju, kl se je zelo zanimal za našo državo in sc veselil, da tudi po-znanjska univerza sodeluje pri našem slovanskem delu. Zato sem smatral za primerno, da se ga ob njegovi smrti spomnim v Jugoslovanski javnosti.
Dr. Pr. 1.
Muff in rokavice
Mul je Izginil, dasl še nfedsTno n! bili-ženske brez boe In mufa. Vprašanje jc; za kako dolgo? Moda Je silno muhasta vladarica: svoje ljubljence neiladoma za-vrže Iu pozablja, a Jih zopet nepričako-vano postavi na iiajodllčnejša mesta. Za. to je treba rtiufe za sedaj lepo shraniti in čakati, da postanejo znova modni. Gol«, vo je le, da bo njih oblika nova; morda bodo muli zopet ogromni, da bodo žen. skam služili kakor blsage za vse možv.a malenkosti ter Jim bodo sezall do sreda bedor aH pa bodo majhni kakor igračko. Danes nosi modna dama Ic rokavice, kl sicer roke nekoliko povečajo in zde-bele, a jih varujejo mraza In razpokanj.i, Rokavice so seveda podložene in Imajo inanšeto ali stulpo. Ta stulpa pa se obrača narobe, da pokriva pol roke hi so vidni le prsti. Vprašanje nastaja: kaj naj potem zakriva zapestje? No, zapestja mora biti skrito v rokavu, ki jc itak o!'-robljcno s kožuhovlno. Oolo zapestje jo pozimi pač tudi frdlno meslo, ki ga smo kavallr poljubiti. Rokavic, pokritih s prahom, sajami ln ncdvouuio različnimi ba-cill, ne poljublja noben pometen moški. Ženske to vedo, zalo puščajo svoja za. Ta oblika 8 plastronom je jako pestja na razpolago — gola. Nič ne de, praktična, posebno šo, čo nad bluzo da jih včasih malo zebe; za modo in le-oblečeŠ lično jopo, ki jo spredaj od- j poto sc prinašajo žrtve še na drugih toč-prta, tako da ti bluza s plastronom j kali ženske telesne dražesti. služi, kakor moškemu telovnik.
KomblneSa (Chemtse pefit Ju ion, t. j. koSuljica e kratkimi blačicaml.)
Kombinacija svetle in temne barvo je broz dvoma posneta po freskah, ka-Jcršne so letos na novo odkrili v Ptim-pejih. Ideja jo gotovo gratfiozna. Li-con primer vidiš na naši sliki.
Moška moda po vojni
V Chlcagu se Je nedavno vršila letna skupščina trgovcev z gotovimi oblekami. Na njej so razpravljali vprašanje, kako sta vplivali vojna in prepoved uživanja alkoholnih pijač na moško telo tei na moško modo. KouStatiralo sc je. da to postali Američani po vojni vltkcjii olc-ul života, a Širši preko ramen, da so dobili dnlfe noge, a močnejša stepena In rrtfe. Ker Je v Ameriki običajno, da si m-^ki po ogromni večini nabavljajo narejeno obleke, ki Jih Izdelujejo velike tovarn« za vse velikosti ln obstge ter so prav redki oni moški, kl naročajo svoje oh!:-ke pri krojačih, je bila razprava za trgovce zelo važna. Debata Jc bila živahna in e dognala, da se Je tip amerlčansklli mož po vojni In zaradi alkoholne prepovedi bistveno izpremcnil. Zedlnjenc države se zbog tega razdeie v štiri geograi-ske krojaške cone. Vsi krojaški strokov-.' ujaki so dobili naročilo, naj tekom leti sestavijo znanstveno statistiko različnih mer, t. J. naj natančno zasledujejo vsa Izpremcmbc moških teles po vojni ter naj poročajo o njih na prihodnji glavni letni skupščini. Potem se določijo nov! tipi mer, kl bodo smerodajnl za -ameri-čanske konfekcije. Mera je že Zfiaj odvisna tudi od različnega podneihja, od različnega življenja, različnih poklicev iit bivališč. Debelejši moški žive po državah, kl goje živinorejo, vitke^ši pa so goratih ozemljih. Ako so opazili telesne Izprcmcmbe na moških v Ameriki, je nedvomno, da se Je moški ti? lzpremer.il tudi v EvropL O tem pa še, nismo čitali-
Dame z Žiro fantazijo bodo očarane nad efektom te nove kožuljico. Priznajte, da jo kar so lo da ljubka, daje zelo mladosten videz in ni nik.v kor brez dražesti. Šivana je iz svile, ki naj ima nekoliko žolti blesk slono ve kosti. Oprsnik (corsolet) in konec hlačic tvorijo Široki naSivi iz črne svile; na teh naSivih vidi® rože in liste v tonih prirodnih barv. Hlačice so zdolaj obšlte z okroglimi Čipkami. Na bokih pa je nabrano, da io koeulja širša in da jo gibanje svobodno.
Kozmetika pri starih
Rimljanlli
2e pred več kot 2000 leti je cvetelo v Naapolju Izdelovanje različnih vrst dišečega olja In mazil, s katerimi so si stari Rimljani mazali telo nele po vsaki kopeli, ampak tudi,, da se ščitijo pred zimskim mrazom, da celo, da se poleti na prehladljo. Z oljem In drugimi mazili so so mazali vsako jutro, po vsaki kopeli, kl so jo ljubili tudi preprosti ljudje, pr! slavnostnih pojedinah, pri bogoslužju ia pogrebih. O rimskih damah pravi neki pisatelj, da so se mazilile tolikokrat, da Je njihovo telo duhtelo kakor vse arati-ske dišave. Zlasti lase in glavo so si parflmlrale i žene 1 možje. Tudi perilo ja moralo dišati.
Dišeča mazila so Izdelovali takc^, da so spajali dišeče olje cvetlic, kl M slccr naglo izhlapevalo, z maščobo, ki so Jo Iztiskali iz oljnatih plodov, in pol?.g tega
major, izročita takoj poveljstvo nad drugim bataljonom nadporoSniku Oplustilu (Čelni).» «Kdo govori?" vpraša major. Poveln mu ime, on pa mo osomo nakruli, da kaj imam govoriti. Mirno sem ga zavrnil: »Jaz ne govorim, temveč zapovedujem kot poveljnik polka . . ••»
Prav lahko je šlo. V pičli pol ure to bili zamenjani vsi poveljniki bataljonov in stotnij in skrbelo mo je samo še, kako spravim polk v Tiraspol na rumunsko mejo, kjer bi bil varen prod vsemi sovražniki. Sepetavec, absolutno zanesljiv in izredno energičen oficir je prevzel skrb za železniške transporte in je crekviriral* vlake in lokomotive s strojnicami. V štirih dneh je bil polk — nekaj čez 3000 mož, okolu 700 konj, ves tren in hrane za tri mesece — v Tiraspolu! Poldrugi mesec jo ta polk držal disciplino in gotovo bi ga v celoti pripe-iial v domovino na Koroško, da ni bilo med oficirji defetistov in neznačaj-nežev, ki so ubili disciplino, izročili orožje, denar, vos materijal Petljurov-eem, da so jih kot berače prepeljali na Madžarsko.
Jaz sem odpotoval iz Odeso z nad-poročnikom Furlanom in mojim zvestim slugo Cigojem preko Carigrada, Sofije in Beograda v Ljubljano.
—tit
Važen vzrok
(Dalje.)
Carew se Je posmejal. Bil le kratek, grenak smehljaj. Če bi bil ta sumljivi, mladi mož bogat ali na kakem visokem odličnem mestu, bi se sopotniki morda ne bili kazali tako trde naproti njemu. Toda on je bil nakratko Jurij Care\v, imel je samo svoje prlkupljlvo obličie in svojo močno postavo, kl bi ga mogla priporočati; njegova obleka je bila nekoliko obnošena in prav nič po najnovejši modi vrezana, torej izgube njegovega poznanstva ni bilo treba obžalovati.
Ta večer ga je pričakovalo pri dinčju majhno presenečenje. Doslej Je bila njegova mizna soseda neka stara, kar se tiče toalete, mojstrsko umetno oblečena devica. Molčeči mladi mož je malo govoril. V zadnjem času ga ona ni niti pogledala. Danes je videl, da jo svoje mesto zamenjala za neko drugo na koncu mize — mogoče se je bala okuženja v bližini družabno izgnanega moža. Ta Iz-prememba jo prisilila vsakogar na tej strani, da se je za en sedež pomaknil k njemu; Carcw je ugledal poleg sebe majhno, sivooblečeno damo z bledim, resnim obrazom In fino glavico, ovito s tcmnorjaviml pletenlcaml. Nagel pogled Je pokazal Carcwu, da Ima iudi zelo lepe roke. Z malo damo nI še r.ikolt govoril; komaj da je vedel za njo; samo slučajno Ic slišal, da io ic natrovoril kauitan z
»gospodično Relviile,.
Ko je po nemem naklonu zavzela svoje novo mesto, je rekla mladenka z nežnim, jasnim glasom: »Dober večer, gospod Carew!i Že mnogo dni ni bila Izpregovorila z njim nobena dama niti besedice, zato sc je zdaj skoraj prestrašil. »Želite, gospodična?« je vprašal. »Rekla sem vam samo »dober večer!« je odgovorila mladenka In ga prijazno pogledala.
Opazil jc, da Ima krasne zobe ln oči sladke, kakor da se kopije v njih njena duša. Se preden Je mogel začeti pogovor, je nadaljevala:
»Oospod kapitan je rekel, da pridemo v nekoliko dneh v biskajski zaliv. Vozila sem se tamkaj samo kot majhen otrok. Najbrž bo morje prav viharno.,
»Ne dvomim o tem niti najmanj,, Je odgovoril Carcvv, zroč neprestano na svoj krožnik.
Potem so Je pričel med njima napol glasen, prijazen razgovor, kl je trajal do konca večerje. Carcvv nI bil nlkak meh-kosrčnež, toda ta nepričakovana družab-nlca ga Je globoko ganila, Obšel ga Je občutek, kakor da ga v grlu nekaj davi, Imel se Je za ženskega, kar ga jc Jezilo.
Naslednjega dne je videl sivooblečeno mladenko na krovu. Mirno stoječa jc opazovala vriščeče galeba, ki so se zadal za parnlkom potapljali v vodo. Njen bledi. resni rvhrazek se mu le zdel že kakor
obraz davne prijateljice. Ko je z lahnim naklonom še! mimo nje, se je obrnila k njemu, mu zaprožlla roko Iu mu voščila »dobro jutro«, nakar Je napravila opazko o svežem vetru.
On je obstal, JI odgovoril ln stal nekaj minut poleg nje. Potem Je vrgel svojo smotko od sebe in se naslonil na ograjo. Njegova sopotnica ga je gledala s prikritim presojevalnlm pogledom v obraz. Menila Je, da je bled In pobit, In zasmilil se jI Je, kajti bila jo dobrosrčno majhno bitje.
Razgovarjala sta sc o različnih predmetih vse do predpoldnlce In sta nadaljevala to opravilo med Jedjo in še med dlnžjem; prav tako tudi zvečer. Tako so je zgodilo, da Je Carew to majhno sivooblečeno mladenko opazoval kakor edino njemu prijazno bitje v vsej okolici.
Zvedel je mnogo o njej sami Iz njenega napol nezavestnega zaupnega pogovora, med drugim, da le njeno krstno Ime Jasmina, <• je bila sirota In da Je doživela mnogu hudega. Toda ona Je zvedela Jako malo ali prav za prav nič o nJem.
»Cobra, Je krenila v pristanišče Co-rime, kjer je dobila nekal novih potnikov, Angležev. Potom Je prišel na vrsto zloglasni biskajski zaliv.
Zvečer po odhodu iz Corune Je bila svetla mesečina, v kateri sta se sprehajala gospodična Relviile in Carew gorin-dol no krovu. Parnlk se ie zibal semlntla
po nemirnem valovju; Carew Jp ponudi! dam! svojo roko In sprejela Jq jc kakoi za oporo. Občevala Je z nJim prostodušno, kakor bi mogla občevati edlnole sestra. In on? Moški vseh čas!ov so leplir ženskam vedno radi dvorl!l In njegov občutki za njo niso bili ravno podobn občutkom kakšnega brata. Po kratken molku je rekla ona naenkrat:
»Oospod Carew, midva sva postala de bra prijatelja; Jaz bi vam rada nekaj re kla, kar bi si sicer ne prcdrznlla reči.'
Pri teh besedah ga Je pomenljivo pogledala in on Je pogledal njo.
»Vi veste, da mi lahko rečete, kar ho čete,, je odgovoril on i nenavadno než nlm glasom.
»In ml ne boste zamerili?« |e nadalje vala gospodična Relviile.
»Gotovo ne,, se je glasil njegov kratk odgovor.
Njene oč! so bile zares zelo lepe. Ni« pogled mu Je šel do srca.
»Rada bi vas vprašala,« Je rekla neko llko nemirno, »zakal dopuščate tem li" dem mnenje — kakršno Imajo o vas?»
Čutila je, da so mu roke podrbtek Sledil Je kratek molk. V enolični šuti parnih strojev se je mešal pogovor i smeh sopotnikov.
Carew jc rekel s trdim, grenkim gla som;
(Komv. urihodniic
II«
eJHrat 5e t guinljem In smolo. Prlljub-|e bil zlasti vonj rož, lilij, žcfrana, mirte, ciprcse In Janeža, Prav posebno s0 cenili tako zvanl amaractnum, maja-[0ncivo olje. Med inozemskimi dišavami c slovelo olje in mazilo iz indijske in jabske uartle. Dragocene so bile sestalo različnih dišav; tako so Imenovali jcstavlno iz 23 snovi »kraljevsko ma-tilo».
Med toaletnimi ln lepotllnlml sredstvi jioramo Imenovati sledeče:
1.)	Milo, kl so ga iznašli stari Oalcl —
danes slovijo francoska tnlla. Milo Je
pbllo nele za umivanje, ampak narejeno ]• bilo tako, da so si z njim tudi barvali j3Se; posebno staro in priljubljeno je bilo barvanje las na modro. Nižje ljudstvo je rabilo namesto mila moko lz volčjega l,ol)a ali pa sodo. Tudi fino ilovico, s katero so v valjalnicah Čistili volneno bla-so uporabljali za umivanje. Pravijo, da so našli pod razvalinami zasutih Pompejev vei tvornlc za milo; našli so baje je leta 1878. v velikem loncu mnogo mila, kl se ie v vodi šc peniiu.
2.)	Lepotila ?.a kožo. Za najboljše sred-
stvo, kl Je ohranilo svežo, gladko polt, so smatrale gospe oslovsko mleko. Stari
pisatelji pripovedujejo, da so si devali ljudje čez noč mokro testo za krtih na obraz, zjutraj pa so si ga zmlvall z oslovskim mlekom. O cesarici Elizabeti se pripoveduje, da si je vsako noč po-kladala telečje meso na obraz. Za odpravo peg na obrazu In sploh za dosego nežne polti so rabile stare Rlmljanke maščobo neoprane volne.
3.) Lcpotila (šminke). Priljubljen je bil za lepotičenlo obraza barvilnl skrlovec (lakmus). Senci so si daine barvale na bledomodro. Za počrnjenje obrvi In trepalnic je rabil lepi spol posebno šminko, lullgo (po naše saje).
•1.) Negovanje zob spada med najstarejšo oskrbo telesa. 2e v najstarejši dobi so si čistili zobe z različnimi zobnimi praški. Tudi vsajanje ponarejenih zob lc žo silno staro; tako pravi neki pisatelj o sedemdesetletni starki, da Ima samo še štiri zobe, pa še tl so z zlatom pritrjeni. Pri vsaki jedi so bili na r.ilzi tudi zobotrebci iu voda za Izplakovanje ust.
—alti.
soditi na smrt, Ce b! neozdravljivemu bolniku pomagal umreti mesto da bl ga zdravil. S tem bl postal sodeležen hudodelstva umora, ker bl bilo njegovo dejanje Izvršeno pri polni zavesti In premišljeno. Toda zakoni poznajo Izjeme In oproščajo krivdo umora, če kdo ravna v silobranu ali če ubije človeka v vojni. Na vsak način je torej umestna debata o tem ali bi ne kazalo, da se razširijo ničle dovoljenega umora. Imamo obilo slučajev, kjer človek nima prav nob.ue voljo do
življenja, ko mti Je življenje le neznosno breme. Ako si neozdravljivi bolnik želi smrti, bi se moralo dovoliti vsakemu zdravniku, da ga reši trpljenja s tem, da mu pomaga umreti no da bl bil zato moralno odgovoren. So pa še drugI bolniki, klnlmajo voljo za smrt niti za življenje. To so blaznikl, kl so bližulm v nad logo. Tudi v takih slučajih bl morali zdravniki Imeti pravico, da povzročijo njih smrt, seveda pod pogojem, da Jih v to pooblasta bolnikovi sorodniki.
Gos&ock
njo Izgine tudi spremljevalec krofa — „,. . , . , .	, .,, ,,, i kretenlzem, kl jo po alpskih deželah tako
H,rt Je ena Izmed najnovejš i tujk. k	Tik]i na slovenskem ie gol-
« uporablja v slovenski govorici Beseda 5 Mo rMS|r, ne da „, angleškega Izvora In se je pntepia k ^ uspc5no ^^ prot, 0pulaf.
Jamo torej na joduvo sol, kl dossza zlasti pri otruklli nagle uspehe.
10
nam prek ■ nemške knjlževnustl šele v ji), veku. Znuna je le Inteligenci; kmetje ln dclu\ cl jt ne potrebujejo. Zakaj flirt nekaj umetnega, nehaj kar stoji na viSJi civ.li/.aciji, ki meji že na dekadenco, fuiej t.i n.i j. ne, pristne. Iskrene ljudi
11	potu. nega. Saino da pomenja Angležu beseda «flirt> občevanje osebe t osebo, no Ua l>i imclu pn tem Ime kako ulo-tu;' uu.it pa pomenja fllit nekaj erotič-
gu brez posledic; ilirt — pravi dr. Erv. SiranT; — jo umetnost ustvarit! attnosfe-laSikc tuin ..tl brez Izzivanja resnejših koililiKL.lv.
Flirt izztvd erotiko, a le ne Izvaja; pozna začetek in kunec ljubezni, ne pa njene si edine, ki je višek in bistvo. Vsak Anglež In vsaka (mlada) Angkžinja illr-ui ter smatra flirt za ljubeznivo igranje brez siiastl. flirt je trpljenje s humur-iem, česar nI vsakdo sposoben; je igra-kjnje z ognjem ne da bl se igralci osmodlli. Nemci so pretežki, preresuob-ni za flirt; zato se Jim llirt vedno preme ali v tragiko ali strast. Tak Nemec Goethejev Tasso. Zanj se borita dve ženi. Obe flirtati, a Tasso si ne zna pomagati, se zaljubi resno in trpi strašne duševne muke. Taki so vsi Nemci, pravi lir. C. Stranik; zaljubijo se, zatoče ln poroče, ker v flirtu takoj omagajo. Nemci ne znajo ostati v mejah flirta in če ušajo flirtati z omoženo ženo, jo kma-ia kompromitirajo, nadlegujejo, Izzivljajo ljubosumnost, dvoboje, katastrofo. Flirta-njc Je le za Izbrance, kl znajo živeti in uživati lehkotno, rafinlrano, estetsko do-ršeno; ki znajo vonjati cvetke, ne da lili odtrgajo, s6 radovatl metulja, ne da mu polomijo krila, ki občudujejo lepoto, sracijo ln duševnost, ne da bl bili pohlepni in sebični. Taki umetniki niso niti Slovani. Onjegin je flirtal bi zlomil srce Tatjani In Lenskemu, Olgi in sebi. Zato prepuščajmo flirt Angležem; ml pa osta-iiirao naravni, Iskreni ln pošteni I
tsr
Dva bančna poloma
Kakor nam javljajo iz Beogradu, jo odbor zaupnikov Balkanske banke povodom odpora^o'poraanjk^nlu vagonov. Na na-predloga, da se zavodu dovoli prisilna ^ ahl ^ nn(] 2(j,
razmero svojih uslužbencev, ker po le tako moro od njih pričakovati vestno službovanje. 7.) ZolczuiSku uprava naj
progah jo nau 2000 pokvarjenih vagonov, ki čakajo popravila. V Ljublja-
ni zanieva, ua su preuiog . u- t ge u6tanovi delavnica za poprav
proglasi nad Balkansko banko lianjoJv.....onov
onkurz. Odbor ugotavlja, da jo na del-, • s^.,altla Kl;;on(Kja,a |n ,0cIatuo zava-išlto glavnico 18.750.C(K1 Dm vplačanih 1 rovanje. t>) 7,,Mcva 8n rPY;7.;ja ,ako„a ejanslto le 4,500.165 Dm. I'o otvoritvi Q ?.,5i,ul delavcev, za)l0na 0 tnrpckcijl
poravnava, edpOBlal sodiSču posebno vlo go, v kateri zahteva, da so predlog odkloni ter konli ntili
dejansko
poravnalnega postopanja Jo bilo rea-liziranih več knjižic hi čekov, liilanca 12. oktobra, kakor jo jo sestavil odbor, izkazuje Bl),831.86-1.40 L) in računskih aktiv ter 187,607.205.24 Vin pasiv. Nepo- ................
kriti primanjkljaj bi po tej bilanci znašal | "J z.VkVitV dcJavčcv v delovnem
podjetjih: Določi
stu proti na.'Ilnlm Italijanskim odredbam
napram r.aSim rojakom v Italiji ter Izreka žoljo, naj 1)1 gospodarski krogi t Italiji, s katerimi imata naša Industrija in trgovina stike, s svojo Btrani uplivalt
na italijansko vlado, da spremeni to nasilno postopanje.
50,935.940.75 Din. Banka sama je predložila unčrt za poravnavo, ki predvideva 100 odst. pokritja za male vlar;ače, za veliko pu 50 odsl.
V ospredju interesa stoji danes polom beograjske UjeiUnjrne tanko, kl je tudi
dola in zakona o zavarovanju delavcev, in to sporazumno z ministrstvom trgovino in industrije ter ob sodelovanju gospe darsklh korporacij. 2.1 Predvsem sa zahteva i.promomba določil zakoni
čaru v
industrijskih podjetjih: Deleči naj so ; urni delovni čas lo za one industrijsko obrato, kjer to zahteva značaj obrata ■/. o/.lrotu na težko delovno pogoje, dočim naj velja 7a o: tale obralo ll-Urnl delovni!:, izvzernšl sezonska podjetja v kojih
Golša aH krof in jodova sol
Oolša ali guša ali krof, ki ka2l ženski vrat, se je zadnja leta začel močno pojavljati tudi na Nižjem ln Gor. Avstrijskem. Prof. dr. Jul. NVagner - Jauregg, vodja klinike za neurologljo in psihiatrl-lo na Dunaju, trdi, da le krofastlh ženskih vratov tudi na Dunaju čim dalje več. Dolžill so dunajski vodovod, da je Izzval ta pojav, toda krof je razširjen tudi po krajih, kjer ne pijejo vode lz dunajskega vodovoda.
Doslej so preganjali krof z Jodom; toda kdor je tako krof izgubil, je zbolel na srcu, dobil tresavico, Je naglo shujšal ln Cisto oslabel; zbolel Jc na Base-ilowi bolezni. Švicarski zdravniki so do-cnall, da so nastale te bolezni zaradi Prevelikih množin joda, lci so Jih užili krofastl pacienti. Da se odstrani krof, zadošča mnogo manj jodovega kalija. Treba ie le Jemati jod vsak dan, In poletu se ni bati nikakih zlih posledic. Skrivnost uspeha tiči torej v rednem uživanju najmanjSlh količin joda. Seveda uspeha ni možno, doseči že v par tednih. Dasi zdravilo ni drago, so ljudje prelepi, da bi jod U/Avall vsak dan; potem pa se jeze, da z/travnik ne zna odpraviti eolše.
V Svlci so dosegli zdravniki, da ima Vsaka sol primešan jod; tako mora vsak Švicar vsak dan uživati tudi jod. V kantonu Appenze.ll uživajo jodovO sol od po-Cetka leta 1922. Ta sol odstrania golšo ln prcprečtije njeno nastajanje. Zdaj so začeli takb jodovo sol splošno prodajati tudi na Dunaju. Cena je Ista kakor za navadno sol. Jodovo sol imenujejo »Voll-salz. (pfilna sol). Prof. dr. Wagner-Jau-fegg plže v «N. VV. J.»: .Naj bi vsi, 1:1 trpe nu golši, in vsi, Iti bi radi sebe tn svoje Uroke obvarovali golše, uživali jodovo Sol in kuhali ju!i z njo! Vvestl se mora jodova sni po krajih, kjer je potreb na tako splošno, da bl j;i užival vakdo, ne da bi jo specialno zahteval.
Tudi kruh naj bi se zamešal In pekel s to soljo, da dobe revnejši ljudje, ki žive
Sovjetske »cuo
Posnemamo lz št. 3. In 4. lista «Anar-lilčeskl Vestnlk« v Parizu, nekatere podatke gospe S. Avske, kl popisuje sovjetske ječe. Njeni opisi presegajo vse pojme ln predstave o ruskem življenju.
Obsojena kot anarhistka in sovražnica sovjetske vlade je bila gospa Avska, Jasi težku bolna na rcvmaiizinu členkov, takoj obsojena na pieguanstvo v severn i Rusijo. Oblasti so pregnancem odvzele perilo, obleko, celo čajnike. Vse to kljub temu. da so bili brez postelj, odej in posode tor imeli pred seboj 51)0 km pešpoti. V Vaiogdl so zahtevale aretirane žene nekaj kropa, da osnažijo popolnoma umazano sobo, kjer bi morale prenočiti. Strežnica jim jc vstregla šele po noči, ko ie odšel ravnatelj, ker se jc bala kazni. Obvestila Je dalje obsojenke, da ne smejo spati ponoči, ker jih sicer pride zlorabiti spolno okuženo uradno osobje. In res so dobile po noči štiri žene kar dva obiska: prišla sta k njim načelnik ječe in njegov pomočnik. DrugI dan so morale za kazen ker sc jim niso hotele vdati, snažili stranišča. Ena od štirih skupaj zaprtih žen se je ob tej priliki izkazal.', za «kokljo». (Tako se imenujejo sovjetska vohunko, katere sedijo v ječi in Izzivajo sotrpine, da Izležejo kako zaroto.)
Sovjetske ječe so polne uši. V njih razsaja tifus. Banj In kopalnice zaprte žene niso videle 10 mesecev. Po več mcsecev ja celo Izostal krop za čaj, ker so drva predraga, fzprehodov tudi ni. tirana jet-nlc obstoji lz kruha in juha. Prvi (30 dkg) se deli ob 8. zjutraj in obstoji lz meša-nlce slabega umazanega testa z gnilim krompirjem. Jesti se more z žlico, ker je skoro tekoč. Ob 8. zvečer (ne vsak dan) se deli juha lz konjske glavo, temna smrdljiva tekočina, v kateri plavajo cunje konjsko kože, lasje, neolupljen krom pir. Ljudje se vržejo nanj kot živali, hitijo, se pretepajo za krompir, toda nekoliko minut pozneje mnogim postaja zelo slabo.
predlagala sodišču prisilno poravnavo, j ,i0!0vnl čas žo po sedanjem zakonu
Ta banka, ki je ustanovljena od bivšo beograjske drudjanslie banke, zagtebSke Trgovinska In Ljubljanske kreditne bnn-
iu po značaju posln neomejen. Dopusti naj ta primerno podaljšanje delovnega ča.-a v sporazuinu z delavstvom, pri če-
ke, ki so tudi sestavile upravni svet tega mur mol;i |,!|| ruerodajna navadna zavoda ter vanj delegiralo svoje funkcijo- ,;Jl delavstva dotlčnega obtata. Odločno narje. se io skoraj leto dni nnkaja v tež- so j):-0tc«tira proti sedanji omejitvi svo-koeiilu I'o bilanci iz leta 1922. je Ifpotft bode dela.
8.) Neznor.na bremena lz naslova fo-.-lahiega zavarovanja naj so ublažijo.
Tržna poročila
Novosadskn blagovna borza (3. t<
in.) Pšenica: baška, 78 — 79 kg, 4 va< goni 330; banatska, 78 — 79, 2 odst, Zcnta, 322.5. Turščica: povpraševanj« 237.5; banatska, duplikat kasa, 4 vagoni 212.5; za Januar, 25 odst. kasa, 5 vagonov 225; Januar, duplikat kasa, 5 vago. nov 232.5; marc-april, 5 vagonov 225; marc-april, duplikat kasa, 10 vagonov, 2S0; april-nial, duplikat kasa. 4 vagoni 255. Fižol: beli, baškl, 1 vagon 535. Motu: baza «0» s, ponudba 525; «6», po-nudba 350; «7», duplikat kasa, 1 vagon 275. Otrobi: v jutlnih vrečah, ponudba 130. Tendenca mirna.
Zagrebški (ec'e:.sl;l sejem (3. t. ni.) Slab dogon. Ceno za kg žive teže: bosanske huic I. 9 — 10, II. 7 — 8, svinji pitano 28, teleta 20.25. Klina: seno 75 — 100, otava 100 -- 125.
Dobave
Dobava ovsa. Pri Intcndanlurl Drav« ske divizijske oblasti v Ljubljani se vrši 14. t. m. ofertalna licitacija glede dobav* 990.000 kg ovsa.
Dobava Čevljev. Pr! odelenlu za mornarico v Zemiinu se vrši 14. t. m. druga ofertalna licitacija glede dobave 0 tisoč parov podkovanih čevllev In 2 tisoč parov nvpodkovanlh čevljev.
Dobava bonehtn. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu sc vrši 13. t. m. ofertalna licitacija glede dobavo 40 tisoč kg čisteča bencina.
(Predmetni oglasi so v trgovski In obrt nlšfcl zbornici v Llv.bllani na vpozled.)
Ujedinjona timkn '22 milijonov Din vlog ter 75 milijonov Din v tekočem računu tor poseduje volili mlin v kiloiju, moder-' Zr.htcva so zi.i5.inje prispevno tarifo za na skladišča v Skoplju In dru<*e precejS- bolniško ln ne:'.g<v1no zavit rovanje. Tanje nepremičnine. V BeOgrndu jo ona i,.„ »nlžanjo naj so omogoči i, zmanjšanjem upravnih stroškov zavarovalnih 7avodov ter •/. uzakonjenjem določil, ki
ekspozitura Ljubljanske kreditne banke hi zastopnica Bartcn d'ltalla ter je Imela dobre zvezo z emigranti v Beogradu. Med snižajo previsoko porodninske dajatve, upniki se nahaja tudi N- rodna banka z Tako naj so zlasti prispevek za bolniško nekoliko milijoni, ki je, kakor se trdi, I-/.a varovan jo zniža s 1. januarjem 102-1 se Zasiguraln z generalno obvezo članov lia 4 odst. 4.) Zahteva po preureditev upravnega sveta. Trdi se, da bo polom pokojninskega zavarovanja nameščencev Ujedinjene banke potopili za seboj tudi in raj e« k temu zavarovanju pridruži malo beograjsko Komislono banko, ki je bolniško in nezgodno zavarovanje nu njena efiliarija. Vsled poloma Ujedinje-, meKencov, Id naj pe i/.ločijo iz sploSno-
Zve?,e
X Dvo vrsti mož. Neka angleška dama le objavila vprašanje: jc II bolje, da je mož Idealist aH realist? Razpravljajoč o tem, Je prišla do sledečih zaključkov: Mož idealist ima bujno fantazijo. To je v zakonu zelo važno, ker sc na ta način lahko vživl v navade svoje žene. Ljudje so aH fino občutljivi a',1 pa trdi. Idealist spada k prvi skupini. Njegova glavna napaka, s stališča žene, tiči v tom, da se prav nič ne zanima za vsakdanje življenje. Pisma, ki mu jih izroča žena, da jih odda na pošto, nosi običajno dolgo časa v žepu in tudi druga opravila Izvršuje pomanjkljivo. Idealist je izpremenljivega temperamenta. Toda ti nedostatki mu dajejo prednost, 011 je napram ženi vedno toleranten in pomirljiv. Idealist se ženi iz ljubezni, zadovolji se 7. umetnostjo ali prirodo. Realista lahko zadovolji le dobra kuhinja in udobno stanovanje. Srečna je torej žena, kl dobi za moža idealista. Ljubezen, vdanost, nežnost in medsebojno razumevanje je največje bogastvo zakonskega življenja.
X Nagrada za nnjgršo damo. Neki list v Rio dc Janeiro je nedavno razpisal nagrado za llajgršo damo. Natečaj je uspel nad vse sijajno. Prijavilo se je 308 kaudldatinj. K natečaiu pa je lury pripustil le 229 dam, ker mnogo tekmovalk ni bilo tako grditi, da lil mogle konkurirati. Prvo nagrado Je dobila neka 32-letin Brazilijanka, kl se radi tega ni prav nič Ijutlla, ampak je zadovoljno spravila prisojen! denar.
X Ali smo zdravnik usmrtiti bolnika? V dresdensketn ndruženju psihijatrov se je nedavno vršila zanimiva debata. Reševalo se ie vprašanje, ali velja tudi za zdravnika nedotakljivost človeškega življenja. Sme li zdravnik usmrtiti dete pred ali po porodu z ozlrom na življenje večinoma ob kruhu, vase dovolj joda. matere aH obratno, sme 11 materino živ-Potem bodo golše polagoma Izginile., ličnic žrtvovati za dete? S čisto pravne-Zlasti nova generacija bo brez eolš iu z ga stališča bi se moral vsak zdravnik ob-
ne banke e!a močno prizadeti LJubljnn- j ga zavarovanja delavcev. Zavarovanje ska kreditna in beograjska Srpskn Ze-1 nameščencev naj se obvaruje prod rlzi-maljska bnnka. Bivša Trgovinska, sedaj j kom labilno valuto in naj eo v tak na-Ilrv.-slav. Hipotekama banka, so jo baje, men kombinira si-stem kapitalnega krit-šc pravočasno Izmotala. Med oškodovanci j J-a z liakladnim sistemom. 5.) lz Delavce nabajn tudi Jugoslovansko novinarsko j nko zbornico to naj izločijo nameščenci udruženjo, ki jo imelo pri Ujedmienl in duševni delavci sploh in naj se za to banki večjo vlogo.	ustvari posebno avtonomno zastopstvo.
Pogoji za državno dobave: 1.) Eko-nomsko odolonjo ministrstva vojske In mornarice jo razpisalo v »Službenih Kovinah* 1. t. m. ofertalno licitacijo za veliko vojno nftbavko. Plačilni pogoji za to državno dobavo onemogočajo resnim domačim oferentom udeležbo na licitaciji. Ti plačilni pogoji pa so v direktnem nasprotju k veljavnim zakonitim določilom in posebej k členu 40. zakona o proračunskih dvanajstinah za niesoee julij, nvgust, september 1923. Odločno eo protestira proti takemu postopanju in ee zahtova, da bo predmetne ofertalne licitacijo obnovijo po pogojih, ki so v skladu z zakonitimi določili ia ki omogočijo udeložbo domačih produ-centov.
2.) V zakonu že načolno določ-ono prvenstvo domačih ponudnikov in zlasti domačih produeentov so mora n konkret. nlmi določili tako zajamčiti, da se bo načelo zakona dejanski izvrševalo.
Pomanjkanje gotovino ln kreditov: Skupščina opozarja na kritični položaj industrijo zaradi pomanjkanja gotovino in kreditov ln poživlja vlado in Narodno banko, ki naj pravočasno, preden pride do težkih gospodarskih nesreč, spromo-nita svojo zadržanje napram naši industriji.
Proti nasilnim odredbam Italijanskih oblasti. Končno jo sprejela skupščina resolucijo, s katero so pridružuje proto-
K glavni skw!r»š2in! mthistr5$cev
(Vsebina resolucij.)
Na glavni skupščini Zveza industrij-cev v Ljv.bl.jani, ki sa jo vršila prošlo nedeljo in o kateri smo poročilo žo prinesli, so se sprejelo resolucije, katerih veebir.a jo v glavnih potezah nastopna:
Železniške zadevo: 1.) Zveza industrijcev pozdravlja prevzem južne železnico v državno upravo in upa, da bo državna uprava v še večji meri vpo-števala potrebe narodnega gospodarstva in zlasti nujno potrebe industrijo v Slovcuiji. Obenem izjavlja, da hoče upra vo južne želozuico podpirati s stvarnimi predlogi, s sniotreuo kritiko 111 tudi s tvornim sodelovanjem 2.) Glede izjemnih odredb, ki jih jo izdala Generalna direkcija dižavuili železnic 31. avgusta 1923., so v interesu splošnostl potrebno spremembo, in sicer: a) v slučaju, da je železnica dostavila stranki istočasno vagone, ki jih je stranka za ločene dneve naročila, naj so šteje naklad-ni rok za ostalo vagone šelo po preteku nakladalnega roka za prvo naročono vagone, oziroma drugo naročene vagone; b) na stranskih progah 7. lo enim tovornim vlakom dnevno v obeh smereh naj izteče nakladalni rok in razlcladalni rok tudi po izteku 6-urnega roka šelo 2 uri pred odhodom tovornega vlaka, ki mo-10 pošiljko odvesti; c) za prvih 24 ur po izteku nakladalnega roka naj se računa normalna stojnina in šele po tem času ss plača povišana stojnina; d) pri vseh carinskih pošiljkah naj bo dovoljena reekspcdicija. Za žo ocarinjeno pošiljko jo dovoljena enkratna reekepedici-ja. Dirokeije državnih železnic morejo v utemeljenih primerih dovoliti enkrat no reekspedicijo, tudi za nocarinske pošiljko. To naj velja zlasti za industrijska podjetja pri prehodu iz enega obrasla v drngi obrat istega podjetja. Pa tudi sicer na direkcije v važnih, utemeljenih primerili In v konkretnih slučajih dovole enkratno reekspedicijo.
8.) Zvišanje blagovnih tarif, ki je stopilo v veljavo dn.i 15. septembra, .ie tako kvarno interesom važnih gospodarskih faktorjev, da so mora zahtevati temeljita rovi7.ija. Skliče naj ?o tarifni odbor, ki naj predložene tarifo prouči. 4.) v Ljubljani naj se čim prej ustanovi državna železniška direkcija, ki naj uprav lja vso omrežje Slovenijo 3 progama Zidani tnost-Z.igreb in Btibnjarel-Karlovao B.) skupščina so izjavlja proti monopoli-ziranju carinskega posredništva v okvir ju državno želozniško uprave. Carinska posredništva železniške uprave zaračunaval v primeri s privatnimi višje pristojbino, ki naj sa znižajo. 0.) Železniška unrava naj pravično uredi (rmotno
— Trgovinska pogodka * Avstrijo,. Iz Zagreba javljajo, da je tamošnjs Trgovska In obrtniška zbornica bila obveščena, da priFpo te dni delegacija za tr. govinska [Ogi-jnnja z Avstrijo v Zagreb in nato v Ljubljano.
= Za železniški Izhod Slovenije na morje. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani Jo podnesla direkciji M gradnjo novih železnic prošnjo, v kateri prosi, da so trasiranje proge Kočevjo-Ornomelj-Vrbovsko in progo St. Janž-Scvnica, ki so jo svoječasno ukinilo, zopet stavi na dnovni red tor da se Izpos-lujcjo za to potrebni krediti.
Vprašanje Južne železnico. Pomočnik prometnega ministra AvramovlS, ki jo bil to dni na Dunaju, da v sporazumu 7. avstrijsko vlado reši neka vprašanja, ki se tičejo južne železnico, so jo vrnil v Beograd. Na vprašanje dopisnika cliiječU je izjavil, da jo bil na Dunaju zato, da z avstrijsko vlado, odnosno 1 upravo južne želev.nice končno uredi vprašanji plačovanja anuitet in plačanja prre rate, katero mora naša država plačati upravi južne železnico. Dosogel se je dogovor, da bo naša država vršila plačanja v francoskih frankih, a to zato kor ee večina delnic južno želoznice n*. haja v francoskih rokah. Prva rata, katero iznos šo ni končno določon, se bo plačala upravi južno železnico koncem tega lota. Mreža južne želoznice na našem ozemlju jo prešla definitivno v na-šo državno upravo.
StatfbcnSk
v TrfoovSlah IzvrSujo vsa stavbana dela. L* stno tesjllšfo. IzdelManje stopnii. Tcraco-t!alc. Erazkonkurenčno cono.
3.11!
1
kupite najoenojo pri isi JDrnžbl ILIRIJA, Ljubljana, Kralj«. Potra trg 8. - Tel. 220.
dorito nizkih ceuah kupite letos
salneno blago
za ženske Iu sukno m moško obleko, kakor tudi vso drugo
mannfakturno robo v veletrgovini
R. SterrnecH, Coljo. Trgovci engroi-
cene. Radi splošnega pomanjkanja
denarja treba povsod Stediti tor je
dolžnost vsakega, da se pelje v
Celje in poskusi enkrat kupiti v
volotrgovinl R. Stcrmcckl. 190
sest	i« «3I.SMTIL«»
na Miklošičevi eosti. v palači „Vzajemne posojilnice", JU. nadstropje. Priporoča so Leopold Rijavoo.
BAKRENO GAUC0
in druge k^mttainoza vso industrije
dobavlja Ircnko obmeina postaja tekoče, Izredno ugodno
DR E, V7EISS a CO., V?ien IV.
Kleniisslgassc i.	ssm
Te!«3f»r"!> ■ fldrejMi Qro(tCnwGl«H V/Icn.
Vljudno naznanjam p. n. naročnikom in drugemu občinstvu, da som projel najnovejše angleške in fran-ceRko modno vzorco za mo* ško obleko, površnike 10 zimsko suknje. Izvršujem vso po najmodernejšem kroju in zmernih ten&b, Za obilen obisk se pr* poročam
Fran f/lalis, diplomiran kroja? 6700 Tržaška oosta 29.
^Attrt.1 Jte»



84
»Kaj lii ne bilo nadvse zanimivo, ali cclo samo ena, kajti človeku liltl nporabiti številko štiri? . . . Kaj oh takih prilikah čas zdaj hitro, zdaj neki more hiti vzrok -d-malti z rogom , počasi, kakršne «o pač misli, kl ee mu
pode po glavi.
in kaj bi se zgodilo, če bi \Volfu ur-o čil, naj pokliče gospodarju s številko fetiri? . . Vidita, radoveden <em ln
radi H rz
i'ij i t
rikl
I, kur Tudi ■i k Je
izkušnja va me muči . . . vaiu kajne? . . . Toda ne. Un bihim vednost, prijatelja. v --i; t > 'm i dajmo jo tembolj ker i ■, ,: k mnogo primernejša za me1 na "rt primerna, kakor da je bila la? ustvarjena, ta ču liei s«.-v'". i -ki kakor o n a in I \ t • -V '■ človek tu pra vlaki' lah!.. " umre! ...»
Corsat in lil..«	' ......
Alta, njuna «>*» v i Vesta nnniTČ [.• :\ '■ gospodar take 'ovori	i
čeri podati v <\r:>'- ... > r.,,
Nenadoma «e i /.i • (zraz: v oči mu p':n	•• i
mu oknmeui in ./la- • t poprej kii je -jim-i1 > zdaj se obrne k n!er>
»Pokliči ka!'et.'i!i;i -■i.-mž'. Brez odi«ara ulr m ' -mi 1 tefonn in govori v ■■ t--Fedo za besedo, < pov In ti n» a zlog:
«WiU'.hter! - .la - Hi-her Ca u ptmann! — W:i ' --r! l;i'»
»Corsat, Pilou,» S" obrne lope! Siliti elair k svojima poti'oči.'koin..|. «:io/.or! Velia načrt kakor	ni h.l"'dli za
Luciferjn! - Ti. W«.lf hajs rovori! kapetanom In mu rekel Ragh-44. ki leži na " bolan, da mu je postal« mel?» »da.» »Dobro.*
Corsat oblečen v Rn-hovo uniformo. hitTO leže na post-djo in ■>«- o! rie v zid. Sainelair in Pilou ki »e i« med tem znebil Corsatovp tort«* In jo vrel pod posteljo — se posivita nb zidu tik vrat. tako da ju došlee ob vstopu ne more opaziti. VVidf pa i'rr:iioP <vo-jo vlogo prav dobri. -<• skloni ft-z oo steljo, kakor da -krbi za bidncga to variša.
Troje, pet minut inim- umrl« le Ive
Tedaj <e zafiii.jp kurak. teinh luiriik človeka, ki je obut v okovatiH škornje
tu li, j in gre po stojmleah navzdol. Vrata se | odpro in vstopi — velijcin! Gologlav, 1 -"ind;oidi'č človek ogromne postave z ■ l nuieidlii leli lini vrati m ln velikimi tako [ rokami kakor medvedjimi šariami!
limdair ni videl strašnemu hrustu v liee, ki se je takoj, ko je s (ieto za-H lo; uinil vriita za «'hoj, nameril narav-or i,,,«! |< |i<i«ti-lii. mrmrajoč nekaj sebi v Irk. Toda videl je to veliko postavo, o vi-< ko najmanj dva metra, videl je, k iko ie 51 r« k čez pleča, videl je njeni .-in jorilskl vrat, nje/ove roke. Zdaj o -s. i. ke^al zakaj ni bil vprašal Wolfa.
kal;'eii In kolik je kapetan straž. , »ricnriimi!* si misli, »če bi bil ve-• u del ... \li mu borno vsi Štirje kos, ,,r ali mu bomo mogli zadušita gla« v utrl ii V ... In če je njegov glas soraz nuo-en z nioirovo . . .»
Toda je priVI naapimai.ii se je ^P„jena Imš -klonil nad I07.de ■ ■ mi R:igli<>m-lt., f ' S-iinelair -orne 1'ilouia komolcem In j	' ;
..badvH -kožiia naerkrat V istem hipu1 ln u"ves
Toda najsi Jo Mla njegova moB i«
tako velika, 60 vendar s poskokom nI otresel Sainclaira, niti ni prevrnil Cor-sata in se nI Iznebil Pilouja. Burgundec mu obvisi za vratom in ga skuša polagoma z blazino zadušiti; in ko Be kapetan vzpne, se ga Corsat še krepke je oprime in skuša Bvojo žrtov zgrabiti šo s koloni. Sainclair ga znova ln vedno huje obdelava 1 džiu-džicu-simki, ki so tako strašni, da bi devet ljudi izmed desotih takoj pri prvem omedlelo in bi ne utegnilo niti zakričati. Pilou pa, da ne pozabimo nanj, Be ga tišči za pete in ga vleče za kolena, trudeč ee z vso silo, da bi ga prevrnil ua posteljo , . ,
In kapetan renči bi otepa z glavo kakor bik. ki ga ženejo za obroč skozi nosnice, in se upira bolečini, ki povzroča omedlevico, in sunkom, ki ga zmagujejo k tlom.
Toda njegovo rončanje se izgublja v blazino in v sobi ga skoro n! čuti; ves njegov odpor, najsi je še tako silen, ne more trajati dolgo, ln že davno bi ga bilo konec, da se ona strašna bolečina zji ušesi ni neprestano ponavljala in ga vedno znova kačila, da ga ni neprestano morilo Piloujevo suvanje v noge. kolena, bedra. ki jih je tesno vrv itak do noznostuosti
da s.
stol H. slabo
ti zdi
ll.l/.u
be
se obrne tn li Corsat na _ j pred »cboj leži Idazino.
I Medtem ko plane Corsat z rokami kr«i«r velikanov«*,"!! vriit.-i ln mu skuša I | ziii-rebstl gltivo v blazino, ki mu leži na prsih skoči Sa'nelair na široki hrbet kapetanov kakor nu konja in 11111 bU-kovitn -ume 1 oln ma palcem« za u3wta. s itrainim «iilu-dilen-sunkom, 1'ilon pu ii.ii urno poveže z lasom noge in telo. ovij«- eno zapestje nategni1 in zadrgne, ovije Iru^n zapestje, nategne
telji ln "'"" sm'!' prevali na
ki klopčlč se kakor o gro
utrujenih plJuC, kt »o v tem Kratkem
a strašnem boju mnogo trpela.
Končno se Sainclair odloči.
Obrne so k Wolfu, kl jo stal med bojem ob strani, ker mu ni bilo nič ukazano, in mu pravi s tihim glasom, v katerem odmeva velika resno3t in izredna svečanost:
»K telefonu! . . . Imenuj geslo in številko š o s t, ono številko, ki pomeni »smrt ali pobo3nenje kapetana straž, smrtno nevar-d ost ln nevarnost, da pobesni. Toila počakaj še malo . . .
Pilou, k vratom, kakor poprej pri kapetanu! Corsat, primi kapetana za noge, kakor da ga z vso silo držiš, in ti Wolf, kadar dovršiš nalogo pri telefonu, ga zgrabi za ramo! Oba se Bkla-njajta uad njim ln bodita obrnjena s hrbtom proti vratom ... In Wolf, kadar se vrata odpro, se malo vzravnaj, o kroni k vratom ter hitro izgovori sledeče:
»Vaša visokost, kapetan, Je divje besen; ko ga jo uapad minil, se jo onesvestil; morala Bva ga privezati in šele i>otem sem utegnil poklicati vašo visokost!*
Potem se ne brigaj več, kaj «e godi okrog tebe. SI razumel, Wolf?»
»Razumel . . .»
»In ti, Corsat, pazi, ko bo baron stal že poleg kapetana prav tik tebe,
vsled silne teže kar sesuje; noge se ji zlomijo, železno ogrodje in žimnica zaropota na kamenlta tla,
»Vrag uii je prikrižaj moj račun ...» pomisli Sainclair.
»Take fiostelje ne morem pokazati l.ueift-rju, kadav pride... Pa tudi. Če Id <e ne zginlila nesreča, bi ne mogel pod njo skriti tolikSnojra velikana! .,. O, če bi poprej vedel, kakšen je! . . . Zdaj je prepozno . . . Kako zdaj preiti zadrgne :ti se od lahne: za vso to narediti načrt? . . . Aha, se mi te svojo nalo.o ni rabil vep kakor Štiri | zdi!"
poeteljo, ki se ga zgrabi za vrat. Pilou ln jaz . . .
ureiliva ostalo . . . Tako, dobro! . . . Šo malo počakaj, Wolf . . .» Zdelo se je, da bo stvar lahka ln brez težav. Saj se jim je posrečilo pri
sekunde rešil . .
in jo )«*
vendar prav dobro
Sainelair skoči na tla. Pilou lil Corsat potisneta onesveščenemu kapetanu
Tedni l>a5 po teh štirih .-.ekiiiulah. ki, hitro «lva prta v usta ln ga privežeta jih ie rnMl. da so je zavedel od prvega , na polomljeno posteljo, kakor je pač pr sciiečenja. se kupi-taii s siln in snu- j šlo. tako .ia bi se ne mogel, če bi se kom vzravna in vzdigne seUij Corsat« zavedel, oprostiti z uriini samim sun-siratneTa sain- kom in povzročiti prevelikega ro|x>ta. pa ne čuti nič | Saj ga je bilo že dozdaj preveč!...
Nekaj trfcnot.kov vlada molk ln ne čuje se drugega kakor težko dihanje
z blazino vred. od elairovcra ižiu lži«'a kakor ivtro hidečlnii. ki mu moči le še poilesi tor' . . .
kapetanu, kt Je bn pravcat velikan
zakaj bi so jim no pri baronu Glfl vod VVarteck, ki je bil vsaj telesno le filo, vek običajna jakostd . . .
Da, telesno!
Toda duševno? Njegova misel? nje, gova volja? njegova duševna sila, ka. kržne če ni poznal nikdo? Cosa vsega jo bil zmožen ta človek v boju eelj proti združeni sovražnikovi volji In onergiji? In kaio se bo razvil ta boj? ...
Kaj, 60 bi bil zmožen, ndušiti vsako voljo sovražnikovo proti sebi že v za, metku, bi-li ne bil zmožen tudi ml, slitiln hoteti tako, da se sovražna misli in volja ob njem razbijejo, raz. prše v nič? In bi-li ne bili potem Wol| in Corsat in Pilou kakor začarani, brez moči, da bi se ne mogli niti ga! niti? . . .
»In jaz sam?* bo zamisli Sainclair.
Strah mu stisne srce. Prvič v živ. ljenju omahuje pred dejanjem, kl si ga je bil sam zasnoval in ki ga je hotel izvršiti.
Nekaj se v njem upre proti plafiljL
vosti iu omahovanju.
»Morami* pravi polglasno sam pr] sobi, »to dejanje je bilo pripravljeno, potrebno je in neizbežno, moja volja ga je zamislila. In vedno ln povsod j« glavni pogoj uspeha dejanje . ■ .»
Sainelair se vzravna in reče mrilot
»K telefonu, Wolfl ... In pomoil bog! . . .»
(Dalje prihodnji«.)
✓T.
Pazile oa etslioe mi V^tJ;
tado! Prati perilo t Zlaturog-milnm je 'eselji, ker odstrani kres truda va&ko nesnago Udor teli imeti lepo perilo, uaj torej vzame samo Zhtorogl uit

i' teanilo pr satja nst^rcfs.	1
M	,]
Slavnomn občinstvu na/uiaujarn, «1a «eai prt-vzela
I metacMPiiii in l?p';ri!ii Efei"
k l6S);ll"iUUUtt iii fluVuhMi ,,UliiiLiUii
a Zajca. ler priCtium ..br^unn v ...	^
iv -uibrrt. prlzu-laviila hI t-.HH pi,»lr,Ci	.O | ,
usi.1,.,1 J.CI1II, izl.ur.,11 tav.. II, Ii„|t."ll-	f 1'o zve -<• pri npr.«
'riiKi.-uCiiro '•■ -InvnrNiu .1.01.»ivu tu	j | i.i..|.a-.„ 11« 11; uii"
ju' tegu tuku idiličnega il.luv.if«	w , KlllillM« -
/.i^eeseatt-i-s&c-J. -:
< ' c-es
LuKsusna gosposka
črna (hrastov les) se za-
,, 0:1 g. Alojzija Zajca, ler prituuiu ..brui..iD v ...	,, rilJ| odl/ltOVan|a lirolia
K dello'line 4. nov.-mbra. 1'rlza.levula »I b.nn pn-tr.fi	.. ■
a . cenlml Iu 0kum.li.il Jrdlil, ui.un.o k»i-. m .,„|i...ll-	S 1*0 ZVC -e pri lipr .VI
5 um vini 1'riporuCurn -lavnemu ""	\ 1 • klll«ll5l'a Blllktlll" ll«i
B mnogull.ojnl -blB. tegu laku IdlllCnega ii.luvmCa	i£ M«o'-s«n .iMimnii j,j Z valuBp.iftovauJein
«> 1 ARIJ A 'Jc i AN	'!
blvfta «urttllnlC rkM pri g PoitaC t, I k u
6731	v Sp Al6»l


y M jB i L O
10. do 2 lil od 14 do IG. ure. t,7ti
oreški) nos ei]i
artiitaict
E m Isiil i 18 M P lili
ki sy vrSi dne 6. novembra ob si. ai t v »K <t' E. Sansinser. fruilanlu I>e n„ &om!)l»>a« ipjlus EoUa. tnhii5j3l>itt opravit, i!aa .na gd.mturs ta flprčjornuo souo ln d. n. o. Vse puiie r.vo jo skoraj novo iu pi> zeiu u^u.tuili coubIi ohčiustvo opnzarja.
Kal -e n n .">7-4


i) lil I C«

J Si
enice
v
———	e. f- '	V -~S. /T- & f\	—--
~ %xir iS 51 i V, J si. vi v *»» • » , ——
ne, ampak po izi eti u n ikiti . e
dobit«
vse vrsto sukna, l.?ce.ln, lanu-ta, tiarhenta, flanele, klota, pl t a, iriko. ie, lopic, p t-lov. ogrinjal!;, nog.tvic, orv;v f n n,ih'blnik<,v v vseh velikoaldi (domač izde e ) n nzjrjz id-____r.e je ore o b u-j.-- --rr-z r-r—
'■-Va.
i i
Ljubljana, houižnlt*
/».irOb	tg,
avj'6ujv -rivtsint; tn indu-Lrtj Ue stavbe proračune, u.črltf, ce niiv\-	bru iMidelf*'-
i arhitekturo
-
naprav te svoj m dragim z na
kuponi prvovrstnega pisalnaga stroja, ki ga dobite na obroke pri	23»
C
| m n m
Gradišče St iO. — Teiefon št. 263.
Naznanjamo, da smo otvorill
trgovino z ns^fam na dabalo in vseh. vrst sirovih kož.
Priporočamo ge cenjeni naklonjenosti ter zagotavljamo najsolid-nejto postrežbo.	g spoStovanJem
i 4
m * i
'neml-ov
novo
m n i
i it ;e is L' '!: •!=. n ' li
ijzelj ^
ljub^jan r
(Z)lvs-Samo dobro, so'ic'r.o ti
Cene k n•
j
Istotam f oivor -usn|e vseli vri, t.
Nlkdo r.l p
N d r o ia r- o
Ns
?T f?! 'O
t i. i£/ te- te
J
/Jr- ^Th S1 / *



o slovansko
in
.p i.(nt . Ujetje
O v
Polip .-«• > • doBcdanp d-M svojo
v •
mi m
.V1.1N
V . t cl P >P I ■'up U-
a
H
bivš V-a t
I o d- e 11 novembra ob3. uri ne b sta prodajala Knez in it", iz. L iibliane na prosiuvoltnl
»	"(J,	W	®
■m -/v % /pu	fSf
'tf =4 jm mjf <s
h
: .:• m ? I £ .
a
I i eo I vo ir.ek:;
b irm 7, } S -'ka
;	'v
parcel
nio i a I?:dn pri Viču Pareidc vsebujejo
- r:r, j iS vico
Cesta na Juž. železnico, za vojašnico vojvoda
ftflišScn,, nasproti špodlierju fiansin&srju.
Svarilo. 6116
Ker »e širijo govorico, da eo moje Etruno iu vijo-lino zato tako poceni, ker so vtihotapijano, opozarjam razSirjcvalco teh laži, da bnm v vsakem konkretnem »lučaiu proti njim sodnijako postopnim. Ceno bo navzlic ir.borui kvaliteti zato tako uizke, kur mi vest no do liuača previsokih dobičkov. Carinske deklaracijo so vsa-Uemn ua razpolago.
MIHBIA SH01MC, prodaja, strun in glasbenih potrebščin, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 1 (trs-fika nasproti Jugosl. tiskarne).
posojila proti dobri garanciji in ev. participaciji na dobičku iSče večjo dobro vpeljano podjetji za krajši rok. Cenjene ponudbo na upraraištvi »Jutra" pod „Gaxancija". 5711
rabljeni, čišieni in desin-ficirani, več vrst, za različDO nporabo, po ugodni ceni ua prodaj na debelo in drobno; Poizve se v trgovini V. Panhohcr, LjubljaDR, Pražnkova uiica. 6737
mr
.Pri nizki čemi".
7 ARi
fe js £' aži
\Mm, Oi.Felre ceste it 3
nudi cen], odjemalcem veliko izbero potrebščin za krojače ln Šivilje, krasno Izbero volnenih po-vrSnlh Jopic, Jumperjev, ovijačk, rokavic, nogavic. Velika Izbera razne trikotaže. MoSko, damsko In otročje perilo, pletene, svilene samczaveaiice po priznano najnižjih cenah.
Na ct&bctol	u-n	Na drobno!
se sprejmejo pri industrijskem pod jetju v Sioveniji. Ponudbe s prepis izpričeval je poslati na upravo „Jutra1 pod „Kovači".	M

i endmo opozarja.
■ii j::,!, Celja
i!
n
,u 00»!;a. 5j
6141
Nejstarcjža slovenska
pleska ska. ia teka j delavnica 1
S v a n B r i c e I! |
Duitaj&lto cesta 10
i.o pripoii.i?A.
IzviSIt« IcJr.a. Ccm zmsrce.
10 množino illžllliisj toS&a
Kupimo vsako
KBJ
p o nsivttilli csnaih.
„ALK0", veletrijovlEs žganja, c.s.
l.SuSlja.nn (Kc£tzcJ)	mi
Mjiltl « ibtem «iii^' u .
sten S
Pod3tnreko o. Dob va
'.vt t^mmmmmrsr^,	^
LjuDI
1 f.
01
.1 ■ ne., ccm kv..n veliko za . -ij-! ilt., ,a bl«g.\ debelo vu.ik >vi>tuii nuliiui /.h nso^he . i n c hr, h. lo p iii.ni) in 1 n. Vi : !tn /.sodl-u gotovih s li - m .Siut/.orj, ifiiinii.i to i li , l.iek rt p..(.poilo in lleMe !'	li m HiiUca in ci>l»
i) V /»losi iiknoitc Hukiijis,
Srpska tovarna preprog
»a« Lazar u-ijercici, a. d., Veliki Bečlterek
priporoča evojo najmodoraojo urejeno doiuaSo podjetju Izdolovanjo v.nlto vrste Turne, Vc vet, G'.-, s .-J- . "1'l-pestri, i.	['U.crp'. I n ■."ler, Hoicsulc?-, Jtaf,*:, Mu-
nl(3 ln r.) - iv ; proproa khkor tudi tvoj« ppliiSnozmipa opncljallte^o K roko Izsle-1 a n I h ornii-nsikiS.« f»i'C t. .'O knlplovov v vseh barvnh ln Tzorcm po danih veliUoi.tlii-
ZasiepElvo In nioja za SIsVMijn: A. E5ULAS3, L;ubi;ana, tlliloslJiiva cssla 41a». 35-
..< .1%	. C3L. 1l*4.r'I
Olliacs VGS
<0!.EJ, TAKI SMO ...»
Ka Suhi bajer smo pozabili na vseli jrtviii dan. Pozabili so zlasti vsi od-,ori, vsa narodna obrambna in kulturni društva, vsi predstavniki vlade, •orkve. stanov, iu vsi sicer zgovorni iovoniiki.
' Hvala bogu, vsaj enkrat smo va
»jim!
To lepo edinstvo je motila ena sa-ženska, ki očividno ni nikjer or-piiiv.irana. žena ubogega nižjega jradnika. z mnogoštevilno družino. |{n je zvpč.pt videla temo na Suhem ijjrrju. Je šla in si od svojih borih Jiiinrjev Odtrgala toliko, da je nn vsajeni grobh mogla prižgati pi. eno lafko.
Pravzaprav bi si Jrtv ne mogle za (iva ? <J 11 -11 bolj prisrčnega spominu. Ena sama m-imenovana jugoslovenska [puh in mati odtehta vse zgovorne pilliiire. kl sn sposobni pozabiti Suhi (ijicr iri ki nimajo nobenega dmzega |i«-uvora ko da smo itak vi omiki.
M. A. C.
*
*	Spomenik kralja Petra v Dubrovniku V Dubrovniku se vriu dne 1. de-(pmb"a letos slavnostno odkritje sun-F,«i'.!i kralja retra Osvoboditelju. g|,-.inerilk je delo mojstra MoMroviča.
•	Obisk naših parlumentareev PolJ-lld. Včeraj sn šefi političnih klubov v parlamentu sporazumeli, da se od-
!i Kranja, Stra&sffa In PrlmsKuvega so, • flamomor orolmlra lurarfl nesrefne
bile tnkoj nn licu mesta ter so preprečilo j IJuliozni. Orožiliški kapral Tomo Jurajlč, s požrtvovalno pridnostjo razširjenje po- vodom lz Samobora, ki jo bil uslužben pri j žara na bližnje hišo.	j koinisarijatu železniško policije na zn-
j * (Itahe sanlt lin FeIndoslnncl!> Kako! grebškcm državnem kolodvoru, si jo | predrzni postajajo ljubljanski Nemci, jo , predvčerajšnjim zaradi nesrečne ljubezni bilo videti to dni na pokopališču pri , pognal kroglo v glavo ter jo ostal na me-
cijan Zallcr, Vladimir Gričar, Josip Se-niec, Valentin Križaj, Andrej Benčlna, Frane Kesnlk, Ivan Kosmač, Janez Kitar, Jožo Novak, Anton Aubec, Luka Pire, Josip Johrvat iu M. Oven.	I Križu. Tum jo ležal r.a gi-obu stotui-1 slu mrtev. Proden so jo odločil za usod	, * Smrtna ko. a. V ljubljanski bolnici jo; lt!l c,ubra V0I1 okrog venec s črnim trn- no dejanje, jo obiskal šo enkrat svojo , sla°a '"» Pretliotnl teden.
kom s sledečim napisom: tRuiie sunit im ljubico, natakarico Jozolino Breznik, a! ,	l;;;om. l™"a.
Fcindesland!» Venec je bil ostentatlvuo katero sta so bila žo prod mc30cl sprla položen prav spredaj tllt ob poti, da jo1 ter
Tedenski borzni pregled
Zagreb, I). novembra.
Nn tržišču z dekli tendenca prošli te-
Jen ni bila točno izražena. Za nekatere papirje jo bilo več zanimanja, drugi pa so ostali zopet zanemarjeni. Povprečno pa se vendar moro reči, da jo tendenca oslnla
; umrl včeraj gospod Ivan llabšok, bivši ' trgovec v £>marju pri Ljubljani, vrl na-; rodujak ln nnpredujnk. V Ljubljani, kn-I mor so je bil preselil iz Šmarja, je bil j delaven član raznih narodnih društev. Pogreb so vrši jutri ob pol štirih popoldne iz javno bolnice na pokopališče k Sv. ICrižu.
*	lz vojno akademijo. Za profesorja strategijo na vojni akademiji v Beogradu je Imenovan general Ljub« Marlč, za profesorja taktike pa general Miloš Jovano-vič In polkovnik A. Dlmilrijevlč.
*	Odlikovanje, Z medaljo za vojaške vrlino 60 bili odlikovani v Ljubljani službujoči slovenski častniki gg. major doktor Ivan Kcbor, ltnp. I. faz. Rudolf J. Sa-laba iu kap. I. raz. Ivan Koprive.
*	Odlikoi a ni Celjani. Poročajo nam:
jo nagovarjal, naj bi se zapet Bpra-napis opazil vsakdo. Ljudje bo glasno go- j vila z njim. Kor jo to odklonila, je šel drnjali lu so zgražali nad toliko drznostjo. ( mladi orožnik prostovoljno v smrt. Venec s takim napisom nikakor 110 epa-1 * Umor nn Marjanu pri Splitu. Kakor da ua našo pokopališče, pa naj je bil tu-, smo žo poročali, jo bil na Marjanu v di morda unmenjen spominu možn, ki le- Splitu nedavno umorjen mladenič Anto ži pokopan Izven naših mej.	j Bakulič-Ivičevič s otoka Visa. Oblasti so
* Kako {ura klerikalni podlupan v aretirale že več osumljenih osob, med
Ljubljani občinske korist). Od pretekle. drugimi nekega Antona Buloroviča In,	......
sredo županuje nn ljubljanskem magistra- Gnbeliča. Ugotovilo so Je, da sta tn dva) ^ražnl papirji so bili II največ odvisni tu klerlknlnl podžupan dr. Stanovnlk. | bila v zadnjih dneh v Bakullčevi družbi. Prva njegova odre da mestni vozniki zemlje a sokolskega dnevih jo namreč nekaj
kov odvažalo odtod zemljo nn občinski | Nekoliko dni pred umorom si je Butoro svet na Mirje, kjor so gradijo na močvlr- vl6 izposodil 801) dinarjev, po umoru pn
nazadovala
do 000, vendar jc zopel poskočila in kon-Ičnla na tečaju 1040. Hrvatska eskoniptna je padla na 158 ter se zopel popravilo na 1 IG'.;. Jugoslovenska jo oslabela od 155 na „1151. Za Ilipetekarno je malo zanimanja. Nekaj več zanimanja je bilo zn Etno hi Liloriilo.
Pri industrijskih papirjih jo vladalo trajno zanimnrijo za Slovonijo, Outman-nn, fečerano Osijek in Trbovlje. Kot ar-
! od dunajsko borzo. Ka Dunaju jo pod ko-
Na mariborski obitni razstavi 00 bili odll- nem svetu cesto. Sokol Jo odstopU obči- si jo nabavil novo obleko. Butorovl« in! kovani: Celjska lesna družba, Celjska ni breznlačno materllal. bre/.nlnčno zem-1 Gabellč sta blln izročena sodi.-ču. kamnoseška družba, Splošno kleparBlvo Fr. Pašker, brivec in lasnifar Fr. Košto-maj, zobotehnili Hoppe ln Inž. Kandušer.
*	Lekarniška vest. Pbnr. Mr. Stanko Hočevar je prevzel lekarno svojega očeta J. R. Hočevarja na Vrhniki.
*	Iz okrajnega zastopa mariborskega. Namesto dr. Vlndlmirja Sernecn, ki je umrl, je imenovan z« prlsednika gerent-
j, ve imvabilu poljskega parlamenta sitega sosveta okrajnega zastopa mnrtbor-jppiii-i.ella narodne skupščine, v kate-1 skega dr. Fran Roslua, odvetnik v Ma-
ri bo Sfi poslancev (13 vladnih in 13 riboru.
od opozieiie). Delegacija odriotuie preko Maribora in Dunaja dne 10. ali
* Preureditev mostno plinarne ljubljansko. Pokrajinska uprava za Slovenijo je
11, novembra ter ostane na Poljskem ! mestni občini ljubljanski dovolila, da sme
in dni.
*	Redukcija pri oddelku za socljnl-63 politiko v Ljubljani. Kakor n.im poročajo, je po predlogih šefa oddelka ta soeijalno politiko v Ljubljani drja. Uorfiča izvršena obširna redukcija uradnikov in nameščencev tega oddelka. Dot.ični dekreti bodo bajo pri-{etkom prihodnjega tedna izročeni prizadetim. Med nameščenci vlada razumljivo razburjenje tudi nad brezsrčnim postopaniem, ker se dosedaj ni nikomur povedalo, kaj ga čaka. Razmere pri tem oddelku stalno izzivajo pozornost javnosti. Treba jim bo posvetiti posebno pažnjo.
4 Dom «Rdečos»a križa« v Beogra-Ju. Počptkom prihodnjega tedna so rrši v Beogradu plenarna Beja »Rdečega križa*, na kateri se bo v prvi vr-iti razpravljalo o nameravani gradnji velikega doma »Rdečega križa» v na-;i prestoliei. S pripravami je poverjen polkovnik Ristič.
*	Naša mesta o občinskem zal onn. tz Beograda poročajo: Zagrebška, jnbl ianaka, mariborska, celjska, su-botiška in zemunska mestna občina ,cr še nekatore druge občine so pred-•edništvu vlade izročilo spomenico, « katero zahtevajo, da se jim izda po ra izvod načrta občinskega zakona v snho, da ga prouče in podajo o njem svoje mnenje. V spomenici poudarjajo, da so storili ta korak zato, da varujejo interese posameznih mest ter njihov historični značaj. Int.oresirane mestno občine bodo eventualno stavile konkretne predloge za izpremem-bo, oziroma spopolnitov tega zakonskega načrta.
*	Mednarodna železniška konferenca. V dobi od 3. do 10. novembra so vrši v Nizzi mednarodna železniška konferenca, ki bo razpravljala o voznem redu in o direktnih vozovih posameznih držav. Interese naše države iastopajo na konferenci načelnik pro niMnega ministrstva A. Panif, načelnik generalne direkcije Popovič, načelnik zagrebške direkcije Jovanovič ter insnekt.or GregOTka in trolor Petek tz Ljubljane.
*	Neeotrebna blamaža. aadalinjemo danps objavo uredbe o razvrstitvi državnih namn-Seeneev v kategorije in grupe, ki smo io včeraj morali radi obsežnosti prekiniti. Opozarjamo, da je naše poročilo posneto po »Službenih Novinnh», ki so izšle v petek opoldne. Trditev
ni brezplačno materija!, brezplačno zem
Ijo Izkopal in z laslnimi delavci nakladal j * Pobas od vojakov. Itedov Deželak na vozove. Ustreženo je bilo s tem občini \ Alojzij Iz St. Rupertn v celjskem okraju ui Sokolu. Kleriknlni podžupan b, samsga j je pobegnil od bolnifarske četo dravsko sovraštva do Sokola rajo ustavi vožnje na j divizijslte oblasti v Ljubljani. Taboru in naroči, da mestni vozniki do- * Tatvina pisem v Novem Sadu. Na po-
važnjo mnterljal od drugod pro!! plačilu ! štl v Novem Sadu so ža delj časa opaža,	., . ,
40 K z« 1 kubični meter. Uboga mestna da Izginjajo navadna in priporočena pis-; več poslovalo Izven borae. Rad stal-blagajna, ubogi davkoplačevalc i	ma. Vsied številnih reklamacij občinstva	I»oypra!^evan a ,« ,"of ^ <
♦ Pettnu V letu mi Prejeli smo: Ml- Je poštna uprava uvedi« preiskavo. l)og-	» v ponedeljek, prodreti I.,
nulo Je že 5 let, odkar smo so otresli rob-1 nalo se je, da j« kradel pisma poštni slu-, ™	V 8re"
ga Sava Kožnrčlč.
papirjo ni bilo posebnega zanimanja in so tečnji ostali prllično nespremenjeni.
Na doviznem tržišču so jo položaj po končani linusso od prejšnjega tedna razvijal povoljno. Hiiusse jo kupce deviz naučilo, da ne čakajo 111 no kopičijo povpraševanja, temveč da so polagoma pokrivajo. rodobn Jo, da je ta teden bila krita vsa polrebn po devizah. Sicer je bil promet na borzi minimalen, a so je zato
najeti za preureditev mestne plinarne na dvoplinski sistem amortizacijsko posojilo v znesku DOO.OOO Din proti temu, da bo izplačevala iz dohodkov pllnnrne redno letno anuileto tako, da se poplača dolg v desetih letih.
*	Sprememba posesti. Trgovec Z. Kopitar v Planini pri Rakeku je svojo pred lotom dni kupljeno trgovsko hišo od gospe Kušlan popolnoma prenovil ln povečal ln se sredi novembra preseli iz svojih dosedanjih lokalov.
*	Spromomha posesti v Mariboru. Pred par dnevi smo objavili, da je prišla hiša na Koroški cesti, kjer jo bil trgovec gospod Kragel, sedaj iz nemških v Bloven-ske roke. Resnici na ljubo moramo poročati, da je bila žc prej v rokah Slovenca g. Clcla, trgovca nn Glavnem trgu.
*	«Vidov(lan», glasilo jugoslovenskc napredne omladine, jo zopet Izšel Glavni urednik je g. Dolfe Scbauer. List bo rodno izhaja' vsakega 15. v mesecu in stane za celo leto 85 Din, za pol leta 18 Din, posamezna številka 4 Din (za dijake 8 dinarje). Uvodniku Ivana Kolarja cV Tretje leto», kl vabi mladino, da 6e iz anemičnega stnnja dvigne v optimističen boj za idejo, sledita dve posmrtnici (Kazimiru Markonn, piše Jos. Kosovel in Franu Iiermann, napisal Niko Bcrus). Z ozirom na ponesrečeni nastop dr. Glonarja v korist teološki lakulteti, sta zelo aktualna članka prevod Fr. Drtine <Akademska svoboda* in izviren članek Inko: iTeolo gija in teološka fakulteta,. Sledita predavanje S. B. »Študent in politika, ln Vest-nik. Končno v prilogi objavlja Matija Primus 2 pesmici v hrvaščini. Želimo, da bi se napredno dijaško glasilo čim najbolj razširilo med našim občinstvom, zlasti pa da bi bil naročen nanj vsalt dijak.
*	Kmctski domovi r Bosni. Zdravstveni odsek za Bosno in Hercegovino je izdelal več načrtov za zidane kmetske domove v Bosni In Hercegovini. Odslej bo morala Imoti vsaka nova hiša pod, strop
I in dimnik. Odpravijo se tudi odprta og njišča.
j * Pažnia na potno prtljago. Ministrstvo saobračaja je vsem šefom železniških po-višji kon- s'aJ naročilo, naj ee po podrejenih orga-! nih posveča večja pažnja potniški prtljagi, prilogi ker 6e zlasti pri nakladanju iu razkladanju pokrade mnorro potniške prtljage.
*	Riziko dela. V Mariboru je delavka Ivana Potrč, uslužbena v luirtonažui tovarni, prišla po neprevidnosti 2 desno roko v stroj, ki ji je zmečknl tri prste
*	Iz Vevč nam pišejo: Iz tukajšnje p« pirnke sta odšla oba ravnatelja: tehnični
V
kralievske
Slov Naroda, da na«e Informacije j S- Wultsch in komercijalnl g. Steinburg. niso točne je b r e z v s n k p pod! Cas bi bil, da bi tovarna, ki se vendar | a o- e Telegram, ki <r:i ob'nvlia »SI.! nahaja v slovenskih rokah, poskrbela, da ffarod, kot »n nI važnejšo vest». da ho	omenjena gospoda slovenske na-
uredba objavljena- SHe hitri, ie i'mi?-jntina. katera je tem nnivnpjša ker so medtom že po vspj državi razno »torte »Službene Movine, *t	*
fap 1 novembra (mnrda so jih tudi pri «Slnv Narodu, že prejeli), ki ob javljaji' lipsp-lilo kraljpvskp ure lhp 7, nn 51. ( i-tnhn) o rnznorp'l!tvi «Wa.v- ; nih nam f-pneev. Pro lha Ip po-Iiu-ti Ha od Vrat!« in vsr.h mlnl<ruv »er ie »topila 1 novembra v veljavo- »Slov Naro.ln* jp prel neknj dnevi uinclo . nas podučiti, da nogometni Rnpld "i prpirngal Slavijo tptnveČ da ie Sla viia (»orazila Rapid Ravnal bi bil pametno, da se ip zadovnllil s tem Uspehom Prevelika luirajža proti «lil : ttn» ni dobra!
* Krstna «lma ea^e mornnrlrp Tz Tivta
1
aloilniki*
Boli.i Kotorskl aiai prejeli: 81- oktobra, nn dan kistne st-ivp naše oiurnnriro, poSHi-imo vsem »1ov«n«Vlm mladenkam In mladpnlčem prlsrfnp po-
V naše nemalo začudenje, pa razpisuje tovarna ti dve, tudi v narodnem oziru važni mesti, samo v - nemških listih. Trdno sp nadejamo, da tvornica Vevče ne bo nastavila našemu narodu tuji!- aH pa - !o sovr-ižni! direktorjev,
* Drobil iz K carja lz Kranj« nan> po rafajn V proslavo j.elletnicp osviMmi|p-nia	in jugnstovansVtnra narodu
je d.irovala jiu-oslovpiipt o ška tvornica bolnk-žnll- tiskanla v Kranju dij aki kn Maji v Kranju zni-sok 't)jWi K. im-at nlm rev-J.--'tn pu znesek KUKKi K Fn sada <N.)"od'' rr* doma> je končana: v resnici krasno dolo Sedaj se pri Ino do v .'a prnimiz za belo e ploščo v Sokol-! siti telovadnici, ki bndp najbržf tudi ie letos gotova. — Bivšo Kiiar.Jevo hišo, v kateri i? nnstanjenn tre,ovlnn »Merkur,, i Panps je kupil od Rpdmijpga lastnik« Ivana Zn j hreta velptrr/nvec r, ži li-znlno Inž R 1'eS-lin Iz Maribora. — Troti slj-otniSnlcI se
stva iu bo ujedlnill v neodvisno državo. Tega pn se 8e vedno ne zavoda doktor Sikst Flchtenau, odvetnik v Ptuju, ki vlnga še vedno sodne vlogo b svojim pečatom: Dr. S. von Fichtennu, Pettau. Svetujemo mu, da naj po prefilanju čl. 4. vidovdanske ustavo iu dopolnitvi zemljepisne znanosti čimprej zamenja svoj pečat iz dobo pokojne Avstrije x drugim, času In kraju odgovarjajočim
Kaj dela atentator StcJifiP J. Stejlč, ki je izvršil svojedobno atentat na kralja Aleksandra ter je bil obsojen na dosmrtno Ječo, se nahaja v kaznilnici v Sremski Mitrovld. Stoji« ln Madžar Csalti, sokrivec pri atentatu, izdelujeta v kaznilnici umetne cvetice Iz papirja. Hiše ln gostilne v Mitrovici so polne tega umetnega cvetja. Listi poročajo, da so njuni izdelki prav čedni.
•	Sablja Aleksandra Obrenoviča ukradena. Kakor znano, je svojedobno v Splitu izginila sablja pri tamkajšnji policiji. Pozneje Be je izvedelo, da Je sabljo baje ukradel policijski stražnik Barič, proti kateremu se je te dni vršila sodna obravnava pred tamkajšnjim okrožnim sodiščem. Sodišče jo Bariča od obtožbe oprostilo.
•	Zupct nesreča pri novi zgradbi. Pri zidanju nove 6tavbe na Miklošičevi cesti v Ljubljani se je včeraj dopoldne podrl zidarski oder. Raz odra je padlo 5 do-lavoev, Id no dobili večjo in manjšo poškodbe in so jih takoj z rešilnim vozom prepeljali v ljubljansko bolnico. Ponesrečeni delavci so: Zrimšel: Mihael lz Bizovika, Jankovič Ivan in Rems Gregor, oba iz Krtine, Sibenik Franc iz Notranjih goric ln Retlš Matija lz Ljubljane. Kdo Jo nesrečo zakrivil, se še ni dognalo.
•	Itazno nezgodo. Z nekega zidarskega odra na Fužinah je padel delavec Ignacij Korbar ter Bi iz palm II dasno roko. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. — Pri delu si je poškodoval desno oko kurjač južne železnice Ludovik Vončina iz Novega Vodmata. Iskati je moral pomoči v bolnici.
ISablia-detomorilka pod ključem. V Sibeniku je aretacija neko tamkajšnje babice vzbudila teliko senzacijo. Dokazano je, da se je babica profesijonalno bavila z ubijanjem novorojenčkov. Njenemu zločinskemu delovanju so prišli na sled, ko je v bolnici umrlo np.ko dekle vsied poroda. Zdravniki so ugotovili, da je smrt nastopila vsied neprevidnosti babice. Se prodno je dekle umrlo, je policija uvedla preiskavo o tem slučaju. Dognalo se jo, dn se je dekle že pred meseci hotelo iz-nebiti otroka in jp v to svrho zaprosila babico za njeno pomoč. Porod se je vršil ob asistenci babice, 1:1 jo potem novorojenčka spravila v p.eko Skalijo in ga odnesla. Policija je našla trupelce v nekem jarku blizu babičinega stanovanja. Pri od-kopnvanju pa se je našla tudi večja množina olroških kosti, kar se smatra za dokaz. da se je babica sploh bavila z ubijanjem novorojenčkov.
do, kakor vedno pred praznikom, je po. • Pretepač h navade. Franc. Dollnar i/.	Povpraševanje povzročilo prllično
Dolnje Brezovice Ima veliko veselje, če i "tr čenje, l:i se jo včeraj šo povečalo,
koga pošteno pretepa. Dne 2. t. m. je srečal dninarja Janeza Bečnja iz Brezovico ter ga tnkoj brez vsakega vzroka pričel pretepati. Pokleknil mu je na prša ter ga bil s pestjo po obrazu ali kamor je pač priletelo. Bečaja so vsied zadob-ljenih poškodb prepeljali v ljubljansko bolnico.
*	Peslnišen rop. Pred pnr dnevi Jo pobegnil od dela kaznjenec PodbevSek, ki se je klatil nekaj dni v ljubljanski okolici. Hotel so je podali na jug, n ni imel potrebnega denarja. Zato se .je odločil, da koga oropa In se je v noči 2. t. m. postavil na Večni poti zn Rožnikom ter čn-knl, da pride kdo mimo. Kmalu je prišel noki delavec, ki g« je PodbevSek skušal oropati, kar pa so uiu ni posrečilo. Napadalec je bil naslednjega dne aretiran od orožnikov na Brezove! pri Ljubljani.
*	PJcsanten goljul V Mariboru se je zadnjo čase pojavil mlad, zelo eleganten moški, ki Be izdajn tu in tam ludi za dok-lorja. Pohaja v boljših lokalih in Izvablja na razne goljufive načine iz lahkovernih ljudi denar. Je to neki Milan Kornl-Izer, katerega oblasti žo dalje časa zasledujejo zaradi raznih goljufij.
*	Zahtovajte povsod našo domačo KO-LINSKO CIKOltlJO; izvrsten pridatek za kavo.	224
X Koncert. Dano« ln redno vsak dan v novo renoviranl restavraoiji in kavarni »Tratnik, koncert cigansko kapelo od pol 0. do pol 1. ure ponoči. Vstop prost. Cono običajne.
X Modro površno Jopico (iz ševiota) je pozabila gospodična v vlaku, kl jo prišel v soboto popoldno z Dolenjskega v Ljubljano. Pošten najditelj naj jo odda v upravi »Jutra, proti dobri nagradi.
da je mornln Intervenirati Narodna banka.
Dunaj jo bil prošli petek do 0.123, v po nedelje!: do 0.117, n včeraj do 0.122; Italija prošli potek do 803.5, v ponedeljek do 370.5, včeraj do 257.5; Ne\v-York prejšnji petek do 87.75, v ponedeljek da 84, a včeraj do KO.
V današnjem [r-stem prometu jo bila zjutraj elnba tendenca pri rezerviranosll kupcev in majhnem promelu. Dunaj Be ja ponujal po 0.121 do 0.122, Italija 881 do 388, London 3S5 do S88, Ne\v-York ček ?(!.5 do 87.5, Praga 25! do 257, Švica 1580 do 1515. Po dvanajsti uri jp nastopilo lahno učvrščenjp. Nn efektnem tržišču beleži zaključko le Sečernna Osijek po 2150 do 2500.
kresna
To lepili, izredno toplih dnevih, je do« bilo vreme v preteklem tednu svoj normalni jesenski izraz. Postalo je megleno, vlažno in hladno.
Razporeditev zračnega tlaka, ki nam ja prinesla to spremembo, so je predvuga-čila na precej nenavaden način. Južnoza-padnemu vetru, ki je pihal pri nas ž« domala štirinajst dni, ni sledil dež, kakoi je običajno in kakor pričakujo tudi 1111I sleherni kmetski vremenski opazovalec, marveč jo naposled jug kratkomalo potihnil, nebo :-:c jo popolnoma zjasnilo, zato pa jo začela nastopali megla, ki ja nismo imeli že precej dolgo. Visok zračni tlak, ki so je bil držal samo šo na skrajnem jugovzhodu Evrope, so je bil nntn-reč okrepil in so začel širiti proli severo-zapadu. Odrinil je slednjič depresijo, ki jo bila s Bvojim obrobnim delom segala do nas, krepko proli severu in zagospodoval nad južno in srednjo Evropo. Pod učinkom visokega tlakn je poslnlo mirno, jnsno, nastala je v nižjih legah megla in hkrati se je precej postopoma shladilo, odknr ni več jugozapad dovajal topleg/ zraka na kontinent.
Proti koncu tedna 8e je razviln manjša lokalna depresija v bližini Adrijo, kar pomeni novo poslabšanje vremena.
deitkataa tn mledita čokolada so s
svujo kakovostjo sama hvalil — Zahtevajte jo povsod.	B313
Mi*»iaaa, Mapiboip.
POZOF.I Stara, prhnnno solidna trgovina 7. oblekami J. K-I.fl.CEK d« Je proučila rta Aleksandrovo ocato 12
(hita 1 okrijninskejra navada), kjer prodaja šo nadalje jio zu. tuo znižanih remih.
Zahvala. Vsem, ki so mi priskočili
dne 25. oktobra pri požarni nesreči na pomoč, Izrekam svojo najiskrcnejšo zahvalo. Bilo jih jo veliko in to mi ju v tolažbo. — Osvald Pcngov.
risk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubllanl, Lastnik In Izdalatell KonzorcI) »Jutra«, Odgovorni urednik I' r. Brozovlft,

izpeljuje prepntrebnn kanalizacija, v tdrnve' slovenski''fanl je mornnrji v Tlvtu: ra-rfno ubežnico se le vpeljala električna Makse Pivpk Franc Polimer. Ivan Rotnr. luč in vodovod. - Bivšemu županu občl-Prnnc Ralnj. Anion Pregelj, Anton Miš ne Ilraslje v CirčlSah g. Mraku je na vseh Jak. Franc Mini "c MaHJa Mnro«. Frane svetnikov dan zvečer pogorel hlev. ftko-"'ahui T .ml tik tcoluue Tronc IVliiK 1 dji sp •>■'< SOO.OOO K. M""« hrambe
Terezija Bafcžok, roj. Ogoreleo, naznanja v svojem ter v imenu svojih otrok in ostalih sorodnikov žalostno vest, da jo njen iskrelmljubljeni soprog, odnosno oče, stari o5e, brat, stric, svak in tast, gospod
danes zjutraj po daljši bolezni, previden s tolažili st. vere, v 57 letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Po«reh blagega pokojnika se vrši v ponedeljek dno 5. novembra ob pol 4 uri popoldno iz splošne javno bolnico na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočamo ga molitvi in spominu!
Sv. maša zadušnica ge bo brala v Trnovski cerkvi.
V LJUBLJANI, dno 8. novembra 1923.
6743
		
		■ ■.•'• \ ... . ,
ataeele s ert«»mn «»»» .. -KOd. — PlaAs .•.»I.c or" «>>•««		
gj^rv, (dobe) Učeni.a	1 Ir. . : kljuf»v 016(11 ul! ...1 uira'	1 i' ll' l-il 1 liiph tov tki ^lr •• ••-» -'ikj«>n tri« . .. > po- • n 1 '„.„» , |. .|.,1>» 'l»«ui.tj» 1.15,5 ill.Si j ';> "CIVV
Kostanjev lea
ZK trtlllu T h fl U O DjnotlllO.
kupujem blu liio Samo ob-vo/.m- pouudbe % oavedbo tuu- frauko cakod uakla-dalnlh postaj Jf poslati na Rudolf Zorfi & Kornp., LJubljana	13937
t primerno fiolako laobrazbo. se ižče za fotografsko »it oho VpraSa b»« v .Ateliei \iMur". Ljubljana, Beethovnova nli » fit. G.	131J3 I
Starejša ženica a!i de !.
bo rprejme takoj u »letnemu otroku za celodnevno varstvo. — Naslov povp upi a vb „ Jutra".	13906
v; mhs-.vV et.-' i;» 'tehnik
♦i i rti'	! v	•• luj-
. nja . , ...u- ., •. uk-i ljo, «;» cuiui tiiu pri u. ao po-simn ko službo - N ušlo v v u p i a 11 ...luna' pod ..Bivoloma i>< moč'	14036
Kt>i
f.c.ii;;.. * i«■ jii
Na ral mu J. Nolka
V08f»UH» » »ftliojlh
utl (><» ki) oddaja "a zaboje Diu 3*76 z» ' loprani z bojem vred Fran Pogač- j ■ t ijau* DuuuJhKr c. j 30	14066
Mtiieljake drog«
dolftiu* 0 m naprej, kupi ko množino tvrdka Ivan Urinovo, OoiolihUo pr| Celju.
14009
B anjerijo
aH tiidlo trgovino i me*. a-
nlin blagom, z enodružinskim .stanovanjem, na prometnem kraju če mogoč« > malim posestvom, kupim, nh pa k uplm ta to pripravni) huo-nadstropno biAo z malim po-«<sivom ua prometnem kraju Ponudbe pod Slfro ..Prometni ,,Jutra". 14005
!t raj" nu upravo
Elektromonterji
•Električna zudruva- v '/.. ob Savi razpisuje službo tromonterja. vešče, a nejja obratovanja vseh v ko spadajočih napetost — sukund tok. 380). Prošnje z vsemi m mi Je poslati na načelnih 15. novembra.
elck-
ostoj-
220-ilojta-
vo do
13819
pel It lin piaKsu iinotiib
vseb plaaiiti&kib Ju nuuio-stolna dopisovalka v sloven-«keiu, arbohrval lu uein-fikeiu Jeziku verzlruns v knjigovodstvu, tftf-e primerno mesto - Cenj ponudbe na upravo ...I utru' pod ..Konto-ristinja	13945
Popolnoma nov
V07
Hunu-a »vil «a par w ceno i-dri Naslov S Rollf1, ko-f Hrezovlca pri Ljubljani 14008
Stavbeni risar
152« za takoj pri graiinli železnice Knin-Pi ibudič. - Pp nudbo s spričevali in zahtevo plače Je poslati na Prim-irsko Kradjevno društvo s. o. ] . Knin. Dalmacija	13813
Uradnik
vešč strojepisja, pisarniških del |n »rbohrvatskesra lezikn sc išCe za takoj pri gtadnji železnice Knin-Pribudič. Ponudbe s spričevali in zahtevo plače po- i »iati na- P imorsko srradlevno društvo Knin. Dalmacija 13K62
Izobražena gospodična
ali doma čedne zuuaujoMtl, bo »prejme k samostojnemu gospodu kot gospodinja - , Ponudbe pod ..Zanesljivost" I Da upravo ..Jutra". 13859
2 brivska pomočnika
Sobra ln hitra, takoj ePreJ-Oio M. Bukovčan v Celju.
14006
Nekaj tovarn, delavk
•e sprejme. Prednost Imujo take, kl se razumejo mulo na Šivanje. ..Tribuna". F. U. L., Ljubljana. Karlovska c.
Za ie	pošlo vod n
grem takoj — Sem smožen obratovanja na žagi kui.or tudi vseli druglb mizarskih strojev. Znane ho ml vse lcsue maulpularlje KefUlitl-rum oamo na mesto s stanovanjem. Ponudbe pod Šifro ,,Prv a moč" na A loma Coin-pany, Ljubljana	13996
Carina!J uradnik
s pravico na posredništvo, želi vstopiti v fipedicljako ivrdko. Cenjene ponudbe ua upravo ..Jutra" pod ..Caiid-ski posrednik"	13951
20.000 cepljenih trt
In korenjakov; vrtrt* o.'.naAe-je v ceniku, linam naprodaj. Ceniki na razpolago. Cena nl.ka. Z* trle se Jamei Pri-/»"> 4 i 11 Je znamko za odgovor. Trtnar Anton W ičar Saku-Sak Jurflluci, Ptuj, 13777
Nova preproga
'J x 3 in, mmumiko roeno delo, ae proda po ugodni ceni. Naslov pove uprava ..Jutra".
13933
RoljSa natakarica
dobra račnuarU-a, veiča i»lo-venifilue ln nemščine, želi premeni!) uiesto, tiajraj* v Ljubljani ali Zagrebu Cenj. ponudbe !>e pro»i pod šifro Natakarica" ua upravništvo ..Jutra".	13900
žensko kolo
dobro ohranjeno, se za 950 Din proda. — Gostilna pri Mobarju, 6l6ka. 13949
hrastova 6palnica
uova, kompletna, s pnlho »e eno proda - Ogleda ae: Malgaj, ple-ekar, Kolodvorska ulica 6.	13950
. ,	i Otrofiki vozički,
dvokol^ua. mali motorji 61-
zaCetniea, iftče u.eala v knkl valul stroji, pneumatlka. po rcstavra» iji Cenj ponudbe znižani t v o r n I d k I ceni. so prosi pod ..Pofltena" na ..Tribuna". F. U. L.. LJub-upravo ..Jutra".	13903 ijana. Karolovaka ceau St. 4. --- —j	14021
Upokojeni orožnik
fct. 4.
snmec. ISče službe kot ob-	Lokomobilo
(ln:.kl tajnik, sluga ali kaj	ph. prerozno 1 stoječi
sllčnega , prijel bi tudi za	parni kotel 8 At.. 3 velike
vsako domače delo Ponudbe	?.elezn« peči. prodam. —
ua upravo ..Jutra" pod Slfro	Koz man. Btožlce - Jožica.
..IliSnlk". 13969	13972
110.13
Potnik
proti dobri stalni plači ln visoki proviziji	sprejme,
»prejme se event. tudi začetnik, kl upa da ie bo privadil Dltro ln dobro prodajati — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja Je poslati pod Slfro ..Primerno za vpo-fcojcnca" na upravo ..Jutra" 1390-1
ItaliJ. :i&čino
poučuje In prestavlja akademik Sprejme event mesto kal korespondtota za nekaj ur duevno. Pisma Je nasloviti na upiuvo ..Jutra" pr>d ..Italijanščina".	13977
OtroAki voziček
'ep in malo rabljen m proda »o nl/.kl ceni. — Vptafia se: Ljubljana. Pri »os 6. pritllčj-i 13980
Učenca
t potrebno žolako naobrazbo. sprejmem v trgovino mešanega blaga. Cenjene ponudbe na: Resruan. trgovt*. LJubljana VII., Jernejeva < 57.
13907
KroJaSkega pomočnika
Uurj> uega. sprejme takoj krojaSkl mojster Karel Va-lenčfč. Ljubljana. Dunaj 'ta cesta 17.	1-1045
Km sobarica
v a t o p l Ul v bo IJ Al hotel. -Naslov pove uprava ..Jutra".
Javna dražba.
V torek dne 6 novembra ob
2. popoldne se vrAi prodaja starega pohištva nn Dunajski itiHtl St. 9 II nadstropje. — Kupci vabljeni 1	13983
Popoldanske sluf.be Oamsl.a svilena obleka
ISče Htarejfta gospodična.
/.možna SLenogruflje. slov. lu nem t. r strojepisja Izurjena J s tudi v knjigovodstvu ln ;>or< Hpondeiicl ter v vseb pisarniških poslih - Cenjene ponudbe prosi ua upravništvo Jutra' pod Aiiro ..Vztrajna" 13990
d
pt ft{ .
Krojaškega pomočnika
spretnega, sprejme za reli'<<. delo Zupančič Matevi St Vid nad Ljubljano Ste v' 66 1404.M
\ s tU»v * .
(išče o)
Mesarski i>
priden In zanesljiv	i
premeniti službo. ■ „ kjo na Htajerskern nh !f -. Bitem. — Ponudbe na ,.Jutra" pod Slfro \u-pomočnik".	t i..
■ • i. Aij. i. A|m-. ».-. tjHke «it'i)ke. iAče si •/•■! /.n ta hoj najraje v uušaiii ngovfni Naslov pove upi n t a ...lut i h 140-11
. "it', event i.miic.-inllt.	.. ' i
J
odn
..Trlkotln' . rjave barve, za •s redu Jo postavo si» proda. »a.tlov pove uprava ..Jutra".
13902
fiivalre 8lr« e
• zdelano obleko po naročilu, ni k ;"te naj <nejr n v naj-boljf.1 Kvaliteti pri L Rebolj v Knicju Z* Hrojp Pilotno lamstvo.	13999
l.orM ena «o!>na p
■ •> aj n<»v» e e proda po
•lo .....k I ceni v Sp ftl&kl.
'olisAka .-eeta VI gostilna.
14093
Pi
.•lir
Go Krn ' - ,
Ifednje starosti. « din . spričevali zmožna si.•.., nemškega jezika. k| ^ vodila samostojiMi podi fijnščlčarne (na ra.-un i službo. Ponudbe pod ;
Marljivost ' na upra ».Jutra".	i.
Učen' <,
Sf a.zredne t«h. ered	,
L-delovanje oblek. proM	,ti,"
eta h kaki boljši šiv.I;	/
pOrr;očnhro Vaalot |! 11 \ i ■'	.,.' ,.Jutra" ,
Kot dober r,,,
tefic vsega pisarni-' Vi-i s; ransko vpornhlji v 7.u takoj namestitve 5.V1 ko-m večjem podjetju 'al vodu v LJubljani r>; j boljal gospod <;' •> ' pod ..Zanesljiv 25' r,a .
Jutra".	];!
Tr^nvs?:} AO'-
25 let star, aKilen 7 u-t alnimi s:-	m do'
referencami 1 * sfužho za koi.šnii nnsfnn knt ■ V < d i 5 i nik ali vndb n- ' Cen/, ponudbe nnd • v ' podružnico «.Iutra» v '
i r
Gosp-fTf-na

i
* prakso, zmožna slovenske- li*pn. " hn. n-	."'» vn ■
ga lu nomakepa Jezika sle- -rnrv. ,,-fM'-- p" ' " n no nosraflje In strojcplajn. >.r 11 -»v,. pt -1 . n ilužbe. Ponudbo pod Slfro 'a "■•' .»isiužba" na upravo ..Jutro"	1	p- "I
tanfli 1 U0 upravo ..Jutra". 13598 1
Elektromotor
1 In pol H P. m sairenja
za elektro-motor od 8 do 5 HP. event e* km kupi. — .Tribuna". F B L.. Ljubljana, Karlovitka ceata 6t 4.
14019
Senol
1'rodaiu več vagonov «ladk»-ga s«-na Ponudb« ua upravo ..Jutra" pod ..Ceno' . 13885
Fižol
suhe gob«, orehe In druge poljske pridelke kupujem v večji množini ln plačam najvišjo dnevno ceno. — Karel K a J e r . Maribor, plearna Aleksandrova cesta 67. I. n.
11003
Dobro^dočo gostilno
sredi LJubljane — lepa eno-nadstropna hiša, s takoj prostim stanovanjem, koncesijo in vsem Inventarjem, proda zn 450.000 Din Uealitetna pisarna v Ljubljani. Poljanska ceuta 12.	14053
Posestvo
10 oralov, s novor.ldano hlAo,
gosp poslopji, pol uro od mesta in železnice na fitajer-Hkem, ležeče ob glavni cesti v ravnini, proda za 150.000 dinarjev Uealitetna pisarna v Ljubljani, Poljanska cesta St. 12.	14054
Gostilna ln mesarija
z enonadBtropno hlAo, gospodarskimi poslopji ln velikim vrtom sredi večjega trga ob železnici, naprodaj za Din 275.000. -- Poizve so v Re-alltetnl pisarni v Ljubljani, Poljanska cesta 12. 14050
Enonadstropna trg. hiša
z vpeljano trgovino v mest« Dolenjske, takoj vh« prosto, se proda ca 150.000 Din v Realltctnl plaaral v Ljubljani, Poljanska cesta Itev. 12.
Med
(pravi Bchleuderhonlg) 800 kg letoAnJega. 800 kg lanskega. Be proda Ponudbe pod ..Izvrsten" na upr. „ J utru".-14091
'rrifrrffm??).
HiSa v Ljubljani
tudi ▼ predmestju, ■ prostim stanovanjem, b s kupi. — Ponudbe bres posredovalcev pod: ..Amerlkoneo" na upr. ..Jutra".	18901
Enonadstropno hiša
sredi večjega trga • it*ro In
vpeljano truovtno. velikimi skladiSčl. obsežnim dvoriščem, z zidanim gospodarskim poslopjem. hlevi vrtoin ln njivo, se takol proda Ponudbe pod •Zlata lama* os upr. «Jutia> 13789
Trgovina a md blagom
so pod zelo ugodnimi poroh nroda. Obseira 1 lep trsrovski lokal. 3 skladišča in stanovanje. Obleki se nahaja v ma» lem mestu bli/u železnice, na najbolj nromctaem prostoru, ki ima najlepšo bcdočnosi. Lokali so pripravni za vsaV obrat, uidi za večjo trgovino na debelo. Nadallnl p^toJI po dogovoru. — Pismene ponudbe pod •Trgovina* na Aloma Compi-ny. Ljubljana.	13774
Hi&a na SuAaku
ob prometni cesti, t vrtom, •..ospodar. poslopjem ln prostim stanovdnlem. se proda. -Kupci nal se zglasllo pod šilro ^olnčni |up» pri upi «Jutra».
137J&
Hotel
. udernu /.Idan. « vollkluil o«p»..iarskiml poslopji na ioivrijsketu skltpno z luven iirj*»ni naprodaj Vprafianja >od . I etftvIAče' na upravo •lutra"	13591
Parcela
• md rivoillern se proda I alikl 00 on Ponudbe -od »Lena !e-i» na im-avo .Jicra. I3S37
Enona.^ti. nova hiša
Cnonad3tropna vila 10 mluut od poite, b velikim vrtom ln takoj prostim sta-uovuujem, uuprodaj za Din 240.000 v Realltetnl pisarni v Ljubljani, Poljanska ceeta fit 12.	14057
Mesnico In klavnico
v promotuom kraju, se Želi vzeti v najem. Naslov pove uprava ..Jutra". 14089
Revni dijak
rabi oujno posojilo 1500 Din za 1 leto od dobrosrčne osebe — Cenj. ponudbe pod ,,Up na Kdravje" na upravo „Jutra".
13925
1300 Din mesečne rente
Izplačujem dotičnemu. kateri hoče naložiti 50.000 Din v izvrstno trgovino. — Ponudbo uaj so vpoSljejo pod Slfro ,,Mesečna renta" na upravo ..Jutra".	14069
Iščo se posojilo
100--200.000 Din proti visokim obrestlm ter prvovrstnim garancijam. Kupita! se rabi v Bvrno razširjenja prav dobro ldoče trgovine. Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Ezport".	14097
Glasbeno teorijo:
harmonijo, kompozicijo, zgo-dovluo glnube Itd. poučujem. Obračati se Js pismeno na kapelnlka P a u e r , Opera.
13958
KfflRH fe^f JW$ .
Devet psov
mladih, Čistokrvnih ilve volčje pasme, se proda. — Več pove uprava ,,Wllsonla" na 11 ledu II.	13918
i Nemščino poučuje
ln daje InstrukcIJe za n,„ sko ln meSčauske Sole ugodni ceni gospodična 1 Naslov pove uprava ..Jutr« __1403
Katera ženska
bi bo usmilila čvrete deklir, da jo vzame za svojo? Državna bolnic«, Boba St 11 Maribor.	140(J
Mesečno sobo
opremljeno, s posebnim vhodom ln elektr. razavetljavo, IBČe gospod glasbenik. Ponudbe Je poslati na upravo ..Jutra" pod ..Soba takoj", 13928
Sobo
po motnosti b shrano 11 C e soliden gospod za takoj. — Ponudbe pod ..Clsto 478" na upravo ..Jutra".	13899
l$čem nobo
pralno ali opremljeno, zračno ln aeparlrano, ia takoj ali 15. uovember. Ponudbe ua upravo ...lutra" pod Slfro ..Neožoujen inženjer". 14060
Lepa, opremljena soba
b posebnim vhodom, v bližini ,.Zvezde", se odda gospodu. Pismene ponudb« na upravo ..Jutra" pod filfro „Soba 3".
14074
Lepa, opremljena eoba
z električno rs.wrvetlJavo in posebnim vhodom, se odda samo boljAemu solidnemu gospodu. Naslov povo uprava „ Jutra".	14088
Novoporočenl par
llča v stari h 131 • 1. majem 1924 stanovanje 1~2 sob, kuhinje ln prltlklln. Ponudbo pod ..Maj 1924" na upravo ..Jutra".	13946
Prazno aH oprem, aobo
ISče sakonakl par brus otrok takoj v centroma. Ponudbe ua upravo ..Jutra" pod Slfro ..Uradnik".	1S970
Eleg. mesečno sobo
2 posteljama, ako mogoče posebnim vhodom v bližini kavarne ..Emona", ISčo bolj-61 gospod. Cenj. ponudbe je poslati na upravo ,,Jutra" pod filfro ..Elegantna Boba".
13981
oh Vrb „|,|,
Prazno aH oprem, sobo
s souporabo kuhinjo. 1 5 č e
starejši zakonski par brez otrok za takoj Ponudbe pod Slfro ..Kuhinja" na upravo ..Jutra"	13984
Prazna soba
v «redlnl mesta, se takoj odda gospodični Kje. pove uprava ..Jutra",	13989
Ove prazni sobi
[ se oddasta v novi stavbi v j LJubljani e 15 novembrom. Ponudbe pod ..Mir In snaga" na upravo ..lutra' 13991
•<• Auost.1 3 posebnim rho-• !"m pv. nt., s hrano v bližini pn'i. jftf.p zelo mirni gospod - Pon id'-*4 po.-l Mir" na •hvo ..hitra'	14090
Posojilo ali družabnika
z 15.000 Din ca razširjenje doblčkanosnega podjetja, iSčo agllen podjetnik. — Ponudbo pod filfro ..TakoJ doblčelt" na upravo ..Jutra". 140S0
Mlad gospod
b samostojulm al;adcmaklm pokllcom, se želi vsled pomanjkanja znanja tem potom Beznnnltl s fino damo, modernih nazorov v svrho obojestranskega nesebičnega prijateljstva. Dopise pod ftlfro ..Klzmot" na upravo ..Jutra" 14075
Gospodični
kateri sta odgovorili na llfro 26 ln 20, naj blagovolita navtftl natančen naslov.
14092
Dopisovanja
z dobro sltulrano ln Inteligentno gospodično od 19 do 22 let, želi gospod resnega značaja. 2 en ltev nI Izključena. Neanonltnni dopisi a sliko, katera se vrne, naj se naslovijo pod ..Ehrllch 606" na upravo ..Jutra".
13910
«A vito In Gelgl».
Odgovor loži v aprarnlfitvu ..Jutra". — ..Bora ln Jelka" 13976
Prijeten pisemski razgovor
si telim za aamotne zimske
večere z lutellgentom. kl mu želim enako kraJSatl čas. — Sem samostojna. Obojestranska simpatija ne Izključuje osebnega znauja. — Pismeno ponudbe pod Slfro ..Llstl v jeseni" na opravo ..Jutra".
13974
Korespondence
v svrho eventualna tenltve Želi selo eimpatlčen gospod s čedno ln ljubko gospodično, bodisi v slovenskem, srbo-hrvatakem, Italijan., nem-fikem ali francoskem Jeziku. Dopise pod ..Ljubezen" na upravo ..Jutra". 18995
Domžale.
Gospodična v selenom klobuku, se vljudno prosi, da v svrho dopisovanja pošlje svoj cenj. naslov na upravo ..Jutra" pod filfro ..Cotrtek".
14031
Nesrečna mladenka
13če dobrega Človeka, kl bi
JI pomagal Is velike stl3):e. Povrnem z obrestmi — Le resue ponudbe Ee prosi na upravo ..Jutra" pod „Nad prepadom".	18966
praz-
I* on in
Kol
•• v Sec
>a*n biti min d »tospod, mir m."a in pnfitenoga značaja Ponudbo na upravo .Jutra" pod filfro Miren' vsaj do
10 t m	14095
V:'-.' ' ■• • t.-;:
";;'	p }*? /
T O' :?!. ! • *' 1 ali 2 velika lokala ' ' I • v f ,1 • bi lani ali l ' ■ Ea rudi v Kranju. ■ " r n« 'pravo . Jutra" V. •• rnbli)}" 13920
ali Jo turli ktipim
■■'IV-e nn upravo por) ..Gostilna".
13864
Dopisovanja želi
devojka veselega temperamenta, vroča krvi, hladnega srca '1 praznega žepa v svrho zabave. —■ Ponudbe pod ..Satanela" na upr. ..Jutra".
Seznaniti se želita
tem potom radi pomanjkanja poznanstva dva uradnika v starosti 25 in 29 let z gospodičnama do Iste starosti. Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne, Je poslati na upravo ..Jutra" pod ,.Drago 25" ln ..Milan 29" Tajnost časi na stvar	14043
Katera lopa ln bogata gospodična ali vdova bi podpirala akademika, da konča svoje študije?— Brezpogojno za to jI nudi roko ln srce. Dopise na upravo „Jut.ra" pod ..Sreča v ljubezni".	14033
■ mt&^A^JL^m
Ženitev.
Mesarski pomočnik, brez premoženja, želi znanja v svrho fceuitve z gospodično aii vdovo s premoženjem ali s trgovino ~ Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Srečna duša".
13942

(1 m

Ojiii 'tsdlr
k	1
pifl.M
v ska
M-ad' n; 1 -i 0 J <
biSo V uhfnjo
r o j ♦	- h;?i
trovlno 7. mrSnnlm blnrrom. m In gozdom, naprodaj 175.000 Din v P< nl'tptnl "I v l.jubljani Poljan-c.cnta 12.	14052
"■ /» u" • • -i' ko obrt > a ' nicah na promotnen ■ Hm /ft 35.00ft K takoj • "odnj P"'i'i('he nu upravo tvtra" poti Lokal za spe erl jo"	13584
M demn kavarna
vivoutvlona .-e odda v več-i-ni mestu zanesljivemu, po • ■.-■'■ o.V-:iif-nomu kavar-.••Ju nr. rar:n. Prednost trlnjše. nnilne moči, I 1 n 1'' položo nekaj kavcijo P.-1H-"" - ni unrpvo ..Jutra" ; pod o ..KavarnA" 13251
P>n'ro Idorn gostilno
'l^ain v najem. Plača po 'ojrovoru - Zrlcslti so Je v dveh dnrli osebno pri J Ko-lene. mrdviui«	13998
Vijolinist
želi poučevati vljollno. — Cene po dogovoru. Ponudbe naj se pošJjcjo na upravo ..Jutra" pod ..Vljolinlst".
14076
Planino ali klavir
vzamem v najem Ponudbe pod Slfro ..Klavir v najem" ua upravo ..Jutra". 14079
Klavir poučuje
gospbdftna. VpraSatl: Vo?ar-ski pot 4.	13055
Poučujem glasovir,
komorno glazbo (ansambl) in koropotiram (pesem, opero itd.). Obračati se j? pismeno na kapelnlka Pauer, Ontua.	13U56
2 peici
»Springer Spanie'* devet mo-sccev stari, zelo lepo razvjtl, so oddasta t* v dobre roke. - Pojasnila d— K. Netivs-i. VVien Ul. JucbRasso 18-16.
13709
Gumbi lz blaga
a« izdelujejo najceneje na Dunajski cesti 17. 111. nad.
13908
Modistka
Z. Gorjano * Co.. LJnblJtuia, Sv. Petra cesta fit 27. poleg hotela ..Tratnik" sprejema vsakovrstna popravlja baržu nastih ln fllz klobukov. — Postrežba točna.	11143
Najmodernejše plesne
in drug« frizure, inanlklra-nje, masata (tudi na dom). Nunska ulica 19. II. nadstr. Vsaki dan od 3—7 popoldne 13279
Rezanje drv
z motorno žago — Ludovik
Ilefiič na tfrifikovcu, VoJaUka ulica.	12664
Na dobro domačo hrano
se eprojme voA gospodov. — Naslov pove uprava ,,Jutra".
14065
Katera ža£a
bi hotela prevzeti stalno komisijsko rezanjo bukov lne? Odjem približno 10 vagonov mesečno; tudi več ali manj. Cenjene ponudbe pod .,Lepo blago" na upravo MJutra".
14078
Francoščino
poučuje profesor. Daje tudi lnstrukclje ln prevzema prevode. — Naalov pove uprava ..Jutra".	14089
Vezenje
vaeb vrat, kakor tudi filet
delo, ee sprejme. — Naslov pove uprava ..Jutra". 14035
Angleščino in glasovir
se pouCuJa po ugodni ceni Naslov pove uprava „Jutra" 14082
Lesni trgovci!
Zalotil aom praktične tiskovine sa prevzemanj« različnega lesa, bres katerih ne more biti noben leanl trgovec. — Tiskovino so v obliki knjig b kopirnim dvojnikom. Naroče se pri tvrdki Rudolf Zorfi A Komp., Ljubljana, Gledališka ulica 7. II. nad. — Sprejmem provizijskega zastopnika sa prodajo teh knjig.	1 8948
Na Tino hrano
so sprejmejo 8—4
Rospodj
ali gospodične. Naslov p0T uprava „ Jutra", 13^
Na dobro brano
se sprejme več gospodov boljših obrtnikov. — Nag.' pove uprava „Jutra", r
Odstranltcv kurjih oče;
Za elektrlzlranjs ln niasi ranje oslabelih živcev iu re. matlzma, gro na dom. . Ponudbe na upravo ..Jutra pod ..Revma",	j
Prostovoljna drafcba
v ekladlSču ..Balkan" v Ljuh Ijani. Dunajska ceeta 83 torok 6. t. m. ob 9. dopoldr raznega pohištva, postelji fine konjske opramo, koplr na preža, tlčne vrvi, vlnsk eodl Itd.	i405
Nemščino
ln druge ljudakofiolske pre4 mete poučuje poceni gospo dlčna. Naslov pove upravi »Jutra".	i404l
Instnikcije dajem
srednješolcem. Naslov prosh pod ..Strog" na upr. „Jutu 137&
nasekava
pllarna 5720
Ljubljana
Hrenova uilcal9
OtroJia vzamemo
v dobro oskrbo. — Pismene
ponudbe pod ,.Dobra osjirba" na upravo ..Jutra". 13954
TEOD. KORN
LJUBLJANA
Poljanska cesta itev. t
ClUuiOTllnO 12D2.
Galanterijski bi okrasni klepar — Instalacija vo< dovodov — KopnllSčna in klosetna naprav« lq poprave — Izdelovanja posod iz pločevine za flrnož, barve in med tel za konzerve v poljubni velikosti. km
Irijiii ii ilji 21 pol
IzdoluJo so samo boljše delo
ANDREJ ŽNIDAR
Rebro št 11, vhod iz Starega trga. 575»
= KIANUFAKTURNA TRSOVINA =
ee aabuja eecUj
v I^ix30Ea.c>j«3vi laHici štev. 4
(draga nlica de z frančiškanski most). 6163 Velika izbira solena, cajgov, parhanta, višnjevega in belega blaga, oprem za neveste, peril« za dame in gospode. Blago dobro. Cene nizko.
JHf.nlBti ntiro frgov"n« (n lndn«tri|a je do
volilo občini trg; Gornja Sadijoaa obdržar&ti
B15ia liuuiuL
iu sicer Be ti TrSiio:
!. na dan 3. februarja (na Blaževo),
2.	„ ,i 25. maja , (na Urbanovo).
3.	„ „ 10. avgusta (na Lovrenčevo),
4.	„ „ 15. novembra (na Leopcltlovo).
vsako loto.	6735
Po dolgih lotih ee bodo od Bt-daJ nnprej živiuski i« Itramarski soimi sopet redno vrSili kakor svojciiiisao,
iu sicor ro vrši :
prvi iiivitiRltl in kramarski aejosa
dne 15. novembra t. I. (na Leopoldovo).
Živin? .i eoiem »o vrSi ua obolaBkom travnlM na Tratah, kramarski sejem pa pri drevoredu it ua glavn' costi od ilurskega mosta naprej na ajom Grinu,
Živinski Bojem je za goveilo, drobnico in koui(i kvatnarBki soji'm pa so lahko pripeljo blijjo vsaki vrsto, poljski pridelki, perutnina, lončarska rolja M.
Ker t:o bili sejmi v Gornji Radgoni svolečasno veiln' dobro obiskani in je bil zlasti ua Leopoldovem scim'1 vedno velik promet, opov.irja podpisano županstvo u) 10 vso interesente, prodajalce in kupce.
Županstvo trga Gornja Radgona,
diic 1. novembra 1023.
u?3S	Žutun: Br. Baoaio.