DEMOKRACIJA
Leto X. - Štev. 15
Trst - Gorica 13. aprila 1956
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-73 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-SO-II Goriško uredništvo: Gorica, Riva Plazzutta It. II. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina! mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovml račun: Trst štev. 11-7223.
Izhaja vsak petek
Zakaj demokracija
Zadnje dni sem imel priliko par-krai slišati, kako se komunisti in sploh nasprotniki demokratičnih Slovencev v svoji propagandi poslužujejo silai enostavnega sklepanja. Začnejo s preprosto trditvijo: »Demokracija je demokracija.« hi ko jim sobesednik pritrdi, dodajo: »Vidiš, zato so tudi tvoji slovensi;i demokmtje popolnoma isto' kot italijanski demokrutje. Med njimi ni nobene razlike.« Prepričani, da so s tem pribili veliko resnico zaključujejo: »Bodi torej pameten, saj menda ne boš volil Italijane!« S tem sklenjen je krog: ker so italijanske demokratične politične stranke na-pram Slovencem takšne in takšne, ne bi smel noben Slovenec voliti slovenlskih demokratov.
Kakor sta na dlani vsa naivnost in ves nesmisel tega sklepanja, je, vendar zanimivo, da se nekateri ljudje le vprašujejo, kje je vendar tisto, kar pri tem ne drži. Nasprotnikom se upirajo bolj zaradi tega. Čutijo, da ni tako, ker jim neki notranji glas govori, da nasprotnik laže. Ne vedo pa v čem je bistvo nesmisla teh komunističnih trditev.
Poskusimo torej čim preprosteje razložiti bistvo vprašanja. Kaj je demokracija'? Je to morda strankarski program?
Mnoge stranke imajo res v svojem programu zapisano, da se bodo borile za demokratična načela. Toda s tem je povedano kvečjemu, kako bo posamezna stranka kaj delala, ne pa kwj bo napravila. Demokracija je način vladavine. Demokratične so lahko stranke, ki se za-vzemajo za najrazličnejše cilje, ki zastopajo najrazličnejše stanove, struje in tudi svetovne nazore. Tako imamo lahko krščanske demokrate, pa tudi muslimanske ali p-i budistične demokrate; kmetijske, delavske, meščanske, pa tudi splošno narodne ali, če hočemo, ljudske demokratične stranke: svoje demokratske stranke imajo lahko vsi narodi. Tako sta obe vodilni britanski stranki demokratski stranki. Francozi, Nemci in drugi imajo po več različnih strank, katerim se ne more reči, da ne bi bile demokratske. ' Isto velja tudi za Italijane. Pred drugo svetovno vojno je bilo, tako tjudi v Jugoslaviji. Danes, ko je tani zmagal komunizem, je seveda drugače. Slovenske demokratske stranke delujejo lahko samo v tujini, predvsem med narodnimi manjšinami, ki žive v demokratično urejenih državah. V vsakem primeru pa so to slovenske demokratske stranke. Kaikor nobenemu Francozu ne pade v glavo, da bi očital svojim demokratskim sonarodnjakom, da so britanski ali nemški prrodanci samo zato, ker se zavzemajo za demokracijo, ki je povsod bistveno enaka, tako tudi noben Slovenec ne more istovetiti slovenskih demokratičnih strank z italijanskimi demokratičnimi strankami samo zaradi tega, ker so pač demokratične.
Komunisti seveda, ki navajajo svoje ljudi na popolno vistosmer-jenje ter vedo-, da je komunizem povsod eden in isti, pa naj bo to na Kitajskem, v Rusiji ali pri nas, le težko to razumejo ali pa sei vsaj delajo, da ne morejo razumeti. Zanje ne šteje narodnost, ni jim mar človekova osebnost in svoboda. O-boje je dovoljeno samo kolikor se giblje v okviru partije in služi njenim koristim. Kje šele, da tri priznavali ljudem, da lahko mislijo drugače kot oni, da se lahko zavzemajo za drugačne programe! Saj vidimo kako je v komunističnih državah, pa ,naj gre za »osebno« ali »kolektivno« diktaturo, ki je zdaj postala moderna.
Nasprotno pa je skupna oznala xxseh demokratov prav ta, da zahte-uajo naj vlada ljudstvo, naj pri o-blasti sodelujejo vse skupine, v katere se ljudstvo zbira, pa čeprav se bo pri tem en del opredelil za takšen, drugi pa za drugačen program.
Demokrati so proti temu, da bi jih kdo s silo »komandiral« in da bi morali čakati šele na njegove smrt, da povedo o njem resnico, kakor se to dogaja v komunističnih deželah. In kot ne želijo biti »komandiram«, prav tako tudi nočejo »komandirati«. Vsaka zares demokratična stranka dopušča delovanje tudi drugačnim demokratičnim strankam., tudi takim, ki z njo tekmujejo. Zato imamo na primer Slovenci v Avstriji in Italiji lahko svoje lastne demokratične in celo nedemokratične stranke (kot so po svoje bistvu kominformisti in ti-tovci), ne da bi zato bilo potrebno, da bi to bile sekcije tukajšnjih režimskih strank. Drugačen je slučaj na drugi strani meje, v Jugoslaviji, kjer ni politične svobode. Tam imajo vsi državljani, tore} tudi na/rodne manjšine, res lahko politične or-(Nadaljevanje na 2. strani)
SLOVENSKA LISTA
Tržaški Slovenci bomo pri* lodnji mesec že tretjič sto« pili pred volilne skrinjice. Spustili bomo vanje glasov« nice, da pokažemo, koliko nas je in kako mislimo.
Oboje je važno. Zato bo* mo tudi tokrat stopili sku* paj možje in žene, ki meni« mo, da moramo v odločilnih trenutkih misliti predvsem na potrebe našega tako iz* postavljenega in težko pre* izkušenega ljudstva. Zdru* ževala nas bo skupna Slo* venska lista. Ta daje mesta za vse, ki iskreno in značaj* no mislijo.
Ne bomo napravili tako, cot delajo nekateri, ki se iz sramu pred slovenskim ime* nom pokrivajo s figovim listom raznih Cucchijev in Vlagnanijev. Prav tako ne jomo sledili primeru tistih, ki so se, ker si ne upajo mi* sliti z lastno glavo, zatekli v Komunistično partijo- Itaii* je, ki jim po taktirki iz Mo* skve ukazuje danes to, jutri pa drugo. Leta 1948 »Dol Tito! Živel Stalin!«, zdaj, leta 1956, pa »živel Tito! Dol Stalin!«.
Na Slovenski listi bodo kandidirali možje in žene, ki ne menjavajo političnih prepričanj kakor srajce, ki delajo tako, kot govore, ne pa narobe.
Naš volilni znak bo zopet tradicionalna lipova vejica, ta politični grb tržaških Slo< vencev.
Temeljito bomo prereše* tali svoje vrste. Sprejeli bo* mo vsakogar, ki so mu pri srcu predvsem potrebe trza* ških Slovencev, prav tako pa bomo izključili vsakogar, ki je doslej te potrebe izi* graval in je pokazal, da so mu zgolj sredstvo za privab* ljanje ljudi in njih glasov ter za pridobivanje zaupa* nja. Prav tako ne maramo imeti opravka z ljudmi, ki si v odločilnih trenutkih, ko nam je šlo za biti ali ne biti. niso upali vsakomur pove* dati, kar mu je šlo, ker so pač nekoga morali vedno hvaliti, druge pa grajati.
Čas je, da potegnemo toč* ne in končne račune. Polo* žimo roko na srce in se vprašajmo, koliko in kdo vse je ostal zvest obljubi, ki smo si jo svoječasno zadali glede ureditve tega oženi* Ija? Kdo je bil že v tistem trenutku krivoprisežnik, ker je eno izjavljal, drugo pa mislil in delal?
S takšnimi ljudmi, s kate* rimi smo pri zadnjih občin* skih volitvah tudi nastopili v naših podeželskih obči* nah, je po žalostnih izkuš* n j ah in političnem slepomi* šenju vsaka možnost sode* lovanja pokopana. Hočemo imeti može^besede in znača* je, ne pa cunje, s katerimi ena ali druga roka prosto briše komaj dobro izgovor* jene prisege. Kaj hočemo z možmi in organizacijami, ki nimajo svoje glave, ki nima* io svoje volje in kot takšni tudi ne morejo imeti hrbte* nic, kakršne zahteva trza* ška burja?
Vzpodbujajoče je, da ve lja to le za peščico vodite* Ijev. Ostalo naše ljudstvo pa je v svoji veliki večini spoznalo, kako grdo je bilo prevarano. Vsem tem, ki jih je, pa čeprav na njihovih
stranpoteh, vodila dobra ve* ra, prepričanje, da koristijo sebi in rojakom, je seveda pot v našo sredo odprta. O* tresejo naj se nepotrebnih predsodkov, ki jih morda c* virajo, da bi videli, kako stoje stvari, pa bodo spo* znali, da bodo samo med na* mi našli svoj domači svet in posluh za svoje želje, ki so obenem naše želje.
Kričijo, da se je treba bodriti najprej za komunizem, za ta in oni socializem, za Pinka ali Palinka, nihče pa se ne vpraša, kaj nam po* maga uresničenje enega ali drugega programa, če Slo* venci kot takšni ne bomo priznani, če bomo zapostav* ljani, če ne bomo ob takšnih priložnostih, kot so volitve, pokazali, da smo tu prisot* ni, da nas je toliko in toliko ter moramo temu primerno dobiti tudi tolikšne in ne manjše pravice? Utvara je, da bi narodna manjšina v okviru strank večine lahko uspešneje zastopala svoje koristi, kot pa če v lastnih zadevah nastopa samostoj* no. Brez zajamčenih, prizna* r.ih in tudi izvajanih manj* šinskih pravic pa za pripad* nika narodne manjšine ni dostojnega življenja. Naj
bo komunist, socialist ali demokristjan, povsod bo no* sil svoj narodnostni pečat in bil predmet zapostavlja* nja.
Kot dan je torej jasno, da mora vsaka trezna narodna manjšina najprej izpričati svoj obstoj, šele potem lah* ko zahteva svoje pravice. Za tistega, ki ga ni, ni pra* vic. Če se nekdo sam sramu* je svojega imena, ne more zahtevati, da mu ga bodo spoštovali drugi.
Vemo, da bodo nasprotni* ki kričali, ker delamo tako, kot pamet ukazuje in kot uči zgodovina vseh narod* nostnih skupnosti, ki so se znašle v podobnem položa* ju kot smo tržaški Slovenci. Morda ni bilo nikdar težje kot je danes slediti zdrave* mu razumu, ne pa slepim strastem. Toda za vse, ki jih ne slepijo prazna gesla in obljube, je jasno: Pomagaj si sam, in Bog ti bo poma* gal!
Smatramo, da si morajo tržaški Slovenci najprej sa* mi pomagati, da morajo do« kazati, da so. Tega ne dela ne Cucchijeva, ne Magnani* jeva. ne Vidalijeva. ne To* gliattiieva lista. Zato je po* trebna Slovenska lista!
v
Želimo mir,
a se ne damo izzivati
Ze pretekli torek zvečer je bila policija obveščena, da so neznani storilci oskrunili spomenik bazoviških mučencev. O stvari pa se je v mestu razvedelo šele v četrtek, ko je bil naš list že v tisku. Dogodku nismo mogli posvetiti več kot nekaj vmt. Zato se danes vračamo k temu najnovejšemu vandalskemu podvigu, za katere smo upali, da se ne bodo več ponovili. Videti pa je, da se v podzemlju še vedno skrivo-jo tipi, ki skušajo zdaj vsaj skrivaj počenjati to, kar so nekoč počenjali javno.
Pieteta do smrti, celo do sovražnika, ki je v izpolnjevanju svoje dolžnosti, v službi prepričanja, da izpolnjuje koristno in pravično delo, izgubil szroje življenje, je splošno priznana. Narodi si medsebojno oskrbujejo vojaška pokopališča, nikjer se ne skruni grobov. Ce velja to za sovražnika, mora veljati toliko bolj za žrtve borbe proti nasilju, ki je bilo neznosno za tukajšnje Slovence, težko pa tudi za vse svobodoljubne Italijane. Zato je toliko bolj obsodbe vredno, da je oskrumbi vsem, Slovencem širom sveta znanega bazoviškega spomenika že naslednji dan sledila še oskrumba partizanskega groba na katinar-skem pokopališču.
Zločinske povzročitelje tega vandalizma so bodla v oči imena štirih bazoviških junakov, katerih usimr-titev je v svoji knjigi obsodil tudi pokojni minister Sforza, ki mu pač nihče ne more očitati, da ne bi bil dober Italijan. Razbili so kamne, ki nosijo na stebru njihovo ime, razbili pa so tudi obe spominski plošči, ki sta pritrjeni na vznožju spome-
nika. Na grobu katinarskega pokc-pališča so razmetali kamenje. Policija še ni našla sledov, ki bi omogočili aretacijo storilcev. Po dveh podobnih dogodkih, ki sta se ponovila v razmeroma kratkem razdobju, pa. se boji, da gre za načrtno akcijo in je zastražila vse ostale spomenike protifašistične borbe v okolici. Tudi tržaški občinski svet je soglasno obsodil podlo dejanje, ki žali najplemenitejša čustva pietete in seje nemir v krajevno narodnostno sožitje.
Upamo, da vsa poizvedovanja ne bodo zaman, in da ne bodo dopustili, da zadeva zapade pozabi. Kaj takega bi temne in škodljive elemente samo opogumilo, da začeto delo nadaljujejo. Ce se enkrat plaz sproži, se ne ve kje se ustavi. Kdor začenja s skritim rušenjem spomenikov, preide na odkrite napade na razne sedeže in organizacije in od tam je samo korak do še bolj nasilnih dejanj. Slovenci zahtevamo, da oblasti kaj takega že v kali zatrejo. Ne maramo razdorov in pre-pirov, ne moremo pa tudi dopustiti, da nas kdo nekaznovano žali in izziva. Prepričani smo, da bodo oblasti, ki imajo ves interes, da vladata tu mir in sloga, poskrbele, da bo razne vročekrvneže minila volja za takšna »junaška« dejanja.
Proti ofenzivi smehljajev
Samo še nekaj dni Loči britansko javnost dd dneva, ko bosta Hruščev
in. Bulgamin s številnim spremstvom 50 sovjetskih pomagačev in izvedencev prispela na britansko otočje. Kljub temu celotni program o-biska še ni končnoveijavno določen. Med obema vladama dežujejo šifrirane brzojavke, in povsem d,zgleda, da 'bi .sovjetski, politični izletniki želeli čim manj sprejemov, banketov in podobnih ceremonij, zato pa. čim več obiskov tovarn in industrijskih obraitov.
Britanci se s svoje stran,} zavzemajo .za. to, .da bi .gostitelj, g. Eden ime'] čim več priložnosti za politične razgovore in je zato .njegova pravica, da ts svojima svetovalci izdela program obiska.
Očitno je, da se oblastniki . v Kremlju. dobro zavedajo, da je njihov predhodnk Malenkov, ki se 'o polne tri tedne sprehajati po Veliki Br.ita.niji, kar dobro odrezal s sovjetsko propagando med delavstvom
po tovarnah. Prav tako jeočitn>>. da bi tudi Hruščev in Bulganin
svoj britanski obisk v prvi vrsti reda izkoristila v propagandne namene. Tako je zadeva nekaj dni pred prihodom glavnih Stalinovih dedičev prav .tako smešna kot paradoksna: '.Sovjeti, ki so drugače tako hudo udarjeni na osebno varnost 'in jih mora .stalno čuvati' armada policajev, očitajo sedaj Britancem, da. obdajajo njihov obisk z železno zaveso, ki jim- prav nič ne 'Ugaja.
Tako je zunanje ministrstvo v Londonu s svoje strani londonskemu združenju tujih časnikarjev sporočilo, da povabilo sovjetski delegaciji na banket združenja ni v skladu, z navadami ob takih priložnostih. Nasprotno pa so Sovjeti s svoje strani in brez vednosti1 gostitelja povabilo z .zahvalo sprejeli. V tem trenutku še ni znano, kdo bo svoje težnje .uveljavil. Verjetno bo •to britansko zunanje ministrstvo.
Medtem pa je že povsem jasno, da je v Angliji »ljudsko fromitaštvo« pokopano. Britanska delavska stranka je odločno proti kakršni koli na • •meri Hnuščeva in Bulganina, da bi kakorkoli že poskušala kaka takšna snubljenja'. Kakršna koli povezava s .komunisti pomeni za socialiste smrten poljub, je dejal Alfred Rubens, glasnik Delavske stranke.
Medtem 'je skoro ves britanski tisk b ogorčenjem obsodil sovjetsko vsiljivost in v polnem potrdil mnenje ministrskega .predsednika EJde-na, ki je Sovjetom sporočil, da Velika Britanija nima .namena dopuščati sovjetskima, izletnikoma, da bi na britanskem ozemlju ponavljala napade, s. katerimi sita bila .tako gostobesedna in darežljiva v Indiji in Burmi.
Tako bo sovjetski ohisk v Angliji nekoliko manj prijeten in »usp?-še.ni«, 'kakor pa .sta se nadejate Stalinova dediča.
D»a sestanka članov SOZ
V nedeljo 15. t. m. ob 9.30 'bo v prostorih, v ulici Machiavelli. 22-11 seja. Širšega odbora Slovenske demokratske zveze s sledečim dnevnim redom:
1) Poročilo Ožjega odbora;
2) Volitve;
3) Slučajnosti.
Zaradi važnosti seje prosimo odbornike, da. se je zanesljivo udeleže.
V nedeljo 15. t. m. ob 10.45 bo v istih prostorih sestanek članov in somišljenikov Slov. demokratske: zveze z dnevnim redom:	,
1) Politični in gospodarski položaj z ozirom na volitve;
2) Slučajnosti.
Naraščanje uporniških akcij
na Poljskem
Iz na Dunaj preko Stettina. došlih vesti je raizvidno, da ima komunistični režim iraa Poljskem vedno večje težave zaradi notranjih nemirov, pri .katerih igrajo glavno vlogo d?-setine oboroženih čet, ki so se ^specializirale« v odstranjevanju komunističnih funkcionarjev, v napadih na policijske .postaje in v u-avidevanjiu skladišč in tovarn, ki so test države.
IZJAVA IN POZIV SDZ ZA GORIŠKO
Ker se je oboževanje Stalina po .zadnji vojni raepask> tudi med goriškimi Slovenci, smatra Slovenska 'demokratska ®ve.za za potrebno, da ob zlomu tega kulta izrazi svoje mnenje glede razkritja Stalinovih zločinov. Zato je .na svoji seji dne 4. aprila 1956 sprejela naslednjo:
I Z JAVO IN 'POZIV:
Sovjetski komunistični voditelji s Hruščevom na čelu, ki je glavni tajnik ruske komunistične partije, so na XX. kongresu partije v Moskvi javno izpovedali, da je Stalin sam trinoško izvajal vso oblast v državi im partiji.. Dal je zapreti in .pobiti veliko število ruskih komunističnih veljakov, vojaških voditeljev in strokovnjakov. Sam je .zasnoval razne zarote in atentate in jih ukazal, izvršiti. Dal je umorit' Kirova, tajnika partije v Leningradu, in člana centralnega komiteja ■bol j sevi kov. Zaradi tega je potem preganjal ljudi, ki se mu niso pokoravali in ki so bili1 njegovemu častihlepju in oblastiželjnosti na poti, ter jih dal ipobiti na tisoče'. Trdijo, da. ;je dal .zastrupiti Maksima Gorkega, socialističnega, pisatelja svetovnega slovesa.. Slepo je verjel Hitlerju, is katerim je .bil sklenil pogodbo o nenapadalnosti. Ni pa verjel svojim generalom, ki so zvedeli za dan ,in uro .nemškega .napada na Rusijo. Sposobnih generalov ni maral 'poslušati. Danes mu očitajo., da jim je večkrat vsilil svoje strateške načrte. Tako je ob eni sami priložnosti povzročil izgubo 600.000 vojakov. To je le nekaj zločinov in napak tega 'komunističnega voditelja, 'katerega so tudi pri mas kovali v zvezde.
Slovenska demokratska zveiza pa pri tem >u g O t a v 1 j a
naslednja dejstva:
1. Ves svobodni svet je že davno obsodil, Stalinove in sploh 'komunistične zločine, katere sedanji komunistični voditelji: šele danes odkrivajo im obsojajo.
2. Vsa razkritja ogabnih .in zločinskih dejanj prav nič ne spreminjajo dejstva, da je Leninov komunistični program ostal vedno enak in da je mjegov .končni cilj trajna komunistična, diktatura na vsem svetu.
3. Vse ‘komunistične .revolucije in diktature — tudi diktatura jugoslovanske ikompar.tije pod vodstvom Tita, Rankoviča, Kardelja, Kraigherja in tovarišev — se vzdržujejo samo s terorjem. Ustrahovanje so občutili tudi Slovenci na Goriškem. V avgustu; 1947 so komunistični teroristi ugrabili Slavka Uršiča iz Kobarida, soustoinovi-
teija Slov. dem. zveze za Goriško, člana njenega prvega odbora in urednika »Demokracije«. Ze prej pe so pobih 12.000 slovenskih fantov, ki so bili vrnjeni s Koroškega. Medvojne žrtve komunizma pa. so ne-šte.vilne in jih nikoli ne bo mogoče popolnoma ugotoviti.
4. Ustanovitelj boljše viške partije, Lenin, je zasnoval .teorijo •trajne proletarske diktature1. Oznanjeval je in dal izvršiti množične pokolje. Zaradi neumne gospodarske politike je v Ukrajina, bivši žitnici Evrope, umrlo .za lakoto več milijonov ljudi.. Njegovo delo je nadaljeval Stalin, čigar nasledniki Hruščev, Bulganin., Malenkov, Mik.j-jan in drugi niso nič boljši, ker še danes držijo v sibirskih koncentracijskih taboriščih na milijone ljudi, med katerimi je največ kmetov in delavcev. Prav taki zločinci so češki komunistični voditelji, ki so .dali 'Ubiti sina velikega. Masaryka, in ogrski Raikosi, ki je dal ministra Rajka obsoditi na vesela, a ga zdaj proglaša, za nedolžno žrtev Stalinovega nasilja, tovzeti ne 'moremo niti Tata in njegove tovarišije, ki je zakrivila smrt sto im sto tisočev državljanov, ki je u propasti le jugoslovansko gospodarstvo, uničila svobodnega kmeta in oropala vse ljudstvo politične, kulturne, gospodarske in verske svobode.
5. Sedanji: voditelji ruskega komunizma obsojajo Stalina le zaradi zločinov, katere je zagrešil nad komunisti samimi, nad člani partije, ne pa. tudi zaradi' drugih še večjdh zločinov nad: nekomunističnimi kmeti in delavci.
iZaradi vsega navedenega Slovenska, demokratska .zveza za. Goriško
smatra,
da ima obsodba Stalina od strani komunističnega vodstva samo namen, preislepiti lin uspavati moralno, .politično, gospodarsko in vojaško pripravijenost svobodnega sveta, katere se svetovni komunizem boji.
Zato
po<z.iv:a
vse svoije člane iin somišljenike ter vse Slovence v zamejstvu, naj ne-verjamejo nobeni .komunistični' .propagand!, kajti kakor je bila lažniva propaganda za Stalina, tako je lahko lažniva, vsaka, druga, komami stična, propaganda. 'Slovenci na:j: ohranijo zvestobo demokratičnim načelom in naj vedno iin povsod podrprejo slovenske protikomunistične politične organizacije, ki so od vsega začetka obsojale komunistični teror in Eločiae.
Gorica, 4. aprila 1956.
SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA ZA GORIŠKO
VESTI z GORIŠKEGA
Kakšna bodi deželna autonomifa Reja hameleonop je žb končana
Zakaj demokracija
(Nadaljevanje s 1. strani)
pravili in jo za eno učilnico pove-
V nedeljo 8. it. m. so na Ložah (Loznano), v zapadnih Brdih, odkrili .spominsko ploščo na rojstni hiši furlanskega pesnika Piera Zo-ruttija.
Za priliko so prihiteli na- Lože ralzmi parlamentarci Ln predstavniki oblasti iz Gorice in Vidma, Senator Pellizzo je v svojem, govoru pobrenkal tudi na struno deželne avtonomije. Takoj je ,to priliko porabil goriški župan dr. Berna,rdis in dejal, da so Goričani bili proti avtonomiji, ker so se .bali, da .bi bilo z njo prejudicirano italijamstvo teh krajev. Ker pa' se izkazuje, da so tudi Videmčani za. italijanstvo vse Furlanije, se strinja za to, da se deželna avtonomija izvede.
Iz tega sledi, da so goriški Italijani bili proti avtonomiji samo zato, da bi Slovenci ne dobili priznanja in zaščite .svoj,ih pravic, kajti jasno je, da Furlani so pač italijanskega 'pokolenja. Zdaj so seveda tudi videmski Italijani za to, da se pravice Slovencev z deželno avtonomijo me zaščitijo.
:Mi: pa vztrajamo na trditvi, da. je ustavna zbornica .izglasovala, deželno avtonomijo samo zaradi Slovencev in zahtevamo, da se to dejstvo spoštuje! Slovenci morajo- sicer biti zaščiteni s posebnim ustavnim zakonom, tcda statut deželne avtonomije ne more prezreti jezikovnih pravic Slovencev na Goriškem in v Videmski provinci, ne da bi kršil bistveni pomen in namen njegovega nastanka ,i,n veljave. Pa ne samo jezikovnih, almpak tudi pravice Slovencev do primernega zastopstva v deželnem zboru imi v deželnih uradih statut ne sme prezreti!
III. redni občni zbor HDZ
v Ste ver jan u
V nedeljo, dne 6. aprila 191)(1 okrog 16.30 je predsednik Kmečko - delavske zveize v Steverjamu, g. Hermenegild Podveršič, otvorii občni zbor. Po ugotovitvi prisotnih -je -tajnik prečita! poročilo o delovanju Kmečko - delavske zveze v -zadnjih dveh letih. Odbor se je zanimal za vsa občinska vprašanja. Imel pa je skupno le devet sej. Zaradi bolezni predsednika se lansko leto občni zbor ni vršil.
Odbor se je .zanimal v glavnem za sledeča vprašanja.:
1. Doseči, da hi vozila koriera do okraja Dvor. Za to je podjetje Ribi zahtevalo tisoč lir dnevnega občinskega prispevka.
2. Zmanjšanje občinskega oseb-
Naši frontaši zopet nekaj kuhajo v svojem komunističnem loncu. Predlanskim jim je edini vsegaved-im in zveličavni, bog Tito vsilil Cuc-chija in Magnanija! Tedaj so Skuhali mineštro potegnjeno s papriki »neodvisnih socialistov«, ki so jo pokusili leni v Doberdobu. Jezik pa- je bil samo italijansko pre v'e -čen, izato je bila mineštra našim kraškim jezikom neokusna. Dokler je šlo samo -za »Demokratično fronto Slovencev v Italiji«, so ji nekateri neiši lahkoverni, ljudje še več ali manj nekaj verjeli. Je pač tolkla na s-truno demokracije im slovenstva..,. Naenkrat pa se je prekuhala v »Socialistično fronto Slovencev v Italiji« in povedala, da pravzaprav ne gre ,za socialistično fronto »Slovencev«, ampak sama za »Cucchi-Magnanijevo fronto neodvisnih italijanskih socialistov v Italiji«, ki so jo boilij na, kratko i-menovali USI, kar mi. Slovenci beremo »uši«.
Spet bo novo ime...
Brihtne glave slovenskih kmetov in delavcev so seveda, ne da bi jim kaka reakcionarna »Demokracija« to namignila., takoj razumele, da gre za tisto presneto golazen, ki se rada pase v gostih laseh na kaki u-ma-zani glavi in ki bi1 v našem primeru rade. razjedala živo slovensko narodno telo v zamejs-tvu! Kako me, saj so »Demokratično fronto Slovencev v Italiji« vendar razpustili in se svojemu slovenstvu ->n povedala!!
Bastardskemu novorojenčku "ta botrovala Cucchi ,im Ma gnani im v Doberdobu mu. je neki videmski kum zapel prvo italijansko »nimmo-mamno«!
Toda, ojoj, v Lipovem dre ves ju je završalo in nastal je' tak vihar, da je dušeči vonj slovenskega lipovega cvetja foastardskega rojenčka skoro udušil. da ga niso pravočasno nekam skrili!
Samo lipov čaj bi ga bij utegnit rešiti! A ta ni za tuje bolnike. Z njim ozdravijo in pri njem se krepijo samo trdni in značajni Slovenci!
Te dni pa je nebogljen bastard:č svojo paprikansko dušico izdihnil v neki oštariji v Bologni, kjer sta se
la občina, ker bi se bili morali takrat še bolj zanimati za stvar. U-p_iti je, da ,se bo vseeno uspelo.
3. V prejšnjih letih je KDZ priredila vrsto dokumentarnih filmov, v glavnem poučnih kmetijskih.
4. Zanimal se je za to, da bi sl<>-vemiske kulturne organizacije dobile svoj prostor v občinski hiši, kar pa iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče.
5. KDZ se je zanimala vseskozi, da- so bili občinski svetovalci poučeni ,in podprti s pametnimi predlogi, ko je šlo za občinske zadeve.
6. Mnogo dela je imela organizacija . pri menjavi županov in je .zaradi tega tudi trpela na ugledu; vend_:r se je KDZ danes okrepila v toliko, da lahko rečemo, da je najbolj močna organizacija v vas:, saj jo še nasprotniki priznavajo.
Temu poročilu je sledilo poročno g. predsednika — enako prejšnjemu, že objavljenemu v »Demokraciji«, v pogledu delovanja, in skrbi' občinske uprave .za vso občino in za Jazbine še posebej.
Izvoljen je bil nov odbor, kateremu bo še ved-no predsedoval g. Podveršič.
■Sledile so slučajnosti, in sicer obravnavali so, kako naj bi občina dosegla vodovod, in drugo.
Občni zbor se je zaključil okrog šestih in pol zvečer.
Občinska sela v Šteierjanu
V sredo 4. t. m. se je vršila seja števerjanskega občinskega sveta, k-.tere so se udeležili vsi svetovalci, razen onih iz Sčednega. Ti pa sc verjetno .izostali morda: le iz razlega, da jih seja ne izanima, ker je glavna točka dnevnega reda bila zadeva šole v Jazbinah.
Kakor znano je za novo šolo v Valerišču - Jazbinah vlada odobrila znesek 8,800.000 lir. Za zidavo šole je občina, napravila prošnjo že avgusta .lanskega leta. Zdaj pa, ko je stvar bila rešena, je nastalo vprašanje, kje naj se šola .zgradi: ali v Jazbinah ali pa. raje v dolnjem kraju Valerišča, kjer v* lahko služila- i Jazbinam i Steverjanu. Po mnenju ljudstva, bi bila ta poslednja rešitev nepravilna, češ da bi ;-rneli otroci do šole preveč poti. Zeto je občinski svet po dolgi razpravi sklenil -svojo prejšnjo odločitev popraviti in z gori navedeno vsoto denarja odkupiti zemljišče na Valerišču, na katerem stoji sedanja šola, ki je last vseh Steverjancev tega konca vasi, ker so si jo pred ne kaj leti sezidali. To šolo bodo po-
bot ra Cucchi im Magnani najedla tistih dobrih rezancev, ki jim pravijo' »tagliatelle alta bolognese«. Da so bili bolj okusni, sta nanje potrosila nekaj koštrunovega. sira. in se razšla! -Prvi kuka zdaj skozi špranje v skrhano bajto Saragatovih socialistov, drugi pa je že v Nenni-jevih polsociald&tičnih - polkomuni-stičnih kleščah!
Naši frontaši so zdaj brez glave in ne vedo, kaj bi rodili novega! »Demokratično fronto Slovencev v Italiji« so nečastno pokopali, ko so se slovenstvu odpovedali in se z vsem telesom (z dušo ne, ker komunisti pravijo, da mimaijo duše!) prerodili v italijanske neodvisne socialiste. »Fronto italijanskih' neodvisnih socialistov«, na katero so v.neto prisegali in jo pod »Socialistično, fronto Slovencev v Italiji« skrivali, ker jih je vendarle bilo pred .našo javnostjo, nekoliko sram. sta jim zdaj -botra Cucchi in Magnani .v bolonjeških rezancih popa-paia!
Treba bo pač najti izhodišče in seveda tretjega bastardiča, katerega tako ali tako tudi krstiti!
Aha, je že- ,tu! Stalin je mrtev! Dol s Stalinom, živela, internacionalna komunistična sprava in enotnost! Z-ivol Videli, živel Togliatti!
Ne, ne, noremu ljudstvu ne smemo povedati, da smo komunisti Recimo raje, da- smo socialisti, levičarji, kakor jih je precej izven komunističnega sveta! Zato: živela socialistična enotnost!
Vražje skrbi
Se ne gre dobro! Viroga, kako naj svojega' otroka imenujemo? Da, da, zdaj bo prav, čakaj no: Poletto je sicer komunist, pa pravi, da je 1p-vičar! Sairagat?... Ne, -tega ne, ker je sicer res socialist, ni levičar, na je z demokristjani; torej je gotovo sovražnik komunizma, to je »ljudske demokracije«. Ne, njega ne! Pa saj je zadosti: novo dete bomo imenovali »vse levičarske sile«. Ka.j pa lipa? Eh, vržimo jo, fašistom v naročje in recimo, da je fašistična.... Toda to vendar ne gre, ker je s svojim -vrtanjem ln pristnim slovenskim dušečim cvetjem uspešno fašizem dušila, in ga udu šila!
cali. Drugo, manjšo šolo bodo zgradili pa <v Jazbinah. Ta odločitev iz-gieda najbolj pametna in tudi praktična. Vprašanje je le, če jo bo ministrstvo potrdilo.
Občinski :svet je razpravljal tudi o resoluciji, ki so jo bili poslali jaehinski družinski glavarji in trije njihovi občinski svetovalci im, ki zahteva, da se šola mora zidati na Jazbinah, češ da se z nastankom nove cerkve .in raznih drugih faktorjev bodo Jazbine povečale in razširile. V glavnem je ta. resolucija -sicer dobra, le škoda, da se ne ujema s potrebami in pogoji občinske uprave!
Želimo, da se Jazbine res razširijo in pes-tenejo vas, pripomniti pa moramo, da bi bilo dobro tudi to, da bi se nekdo iz Jazbin zanima! za pametno in dobro napredovanje tamkajšnjih kolonov v njihovi težnji pai osamosvojitvi, namesto da občutijo ovire! P.nav tisti nekdo iz Jazbin naj včasih opusti tudi. nepravilno tolmačenj e raznih odločitev občinskega- sveta in sploh nekaterih ukrepov občinske uprave; da ne spravi svetovalcev iz Jazbin v take neprijetnosti, k-o.t so. jih doživeli ravno na seji od 4. t. m.
Kmečka bolniška blagajna
V petek 6. -t. m. se je vršil -letni občni abor naše kmečke bolniŠKe blagajne. Razpravljalo se je v glavnem o računih iz leta 1955, ki so
sledeči:
Dohodki (plačani prispevki členov) L 170.250.
Izdatki: zdravniška oskrba L 55 ■tisoč 234, porodniška pomoč L 6 ti-iscč, upravni stroški L 19 tisoč 578. Skupaj 80.812 lir izdatkov. Ostanek v blagajni znaša L 89.438. Na vsak način je začetek dober!
Vesti iz Doberdoba
V soboto 7. t. m. sta se v Doberdobu poročila g. Marija, Ferfolja in gčaa, Jolanda Gergolet. — Čestitamo in želimo srečen zakon.
* * *
Praznik na Poljanah je v .nedeljo
8.	-t. m. dobro, uspel. Za priliko je prišlo na Poljane veliko število ljudstva. Otroci so se .zabavali., na vrtalki, fanitje pa pri streljanju v cilj.
'Gostilna je bila nabito polna- in tudi ples je uspel, čeravno je bilo vreme zelo mrzlo.
Gostilničarju pa svetujemo, da se nauči slovenščine, da ne bo zamere!
Oh, da> bi lipa- postala čez noč rdeče barve! Vsegamogočni bog Tito, naredi čudež, daj nam rdečo lipo!!!
Ce lipo imenujemo za fašistično, ne bomo, ujeli na limanice »vseh levičarskih sil« nobene muhe, niti tiste vrste muh, ki .se zbirajo na novem listju! Pa recimo takole: lipa je desničarska. S tem ,je rečeno vse in tudi, vse skupaj obsojeno: fašisti, demokristjani, lipa, Saragat in podobno!
Jutri bomo spet obrnilij
Saj ne ,bo trajalo dolgo! Saj, bomo verjetno v zelo kratkem času že zopet bruhali strup in prekletstvo- na Hr.uščeva, na Togliattija in druge! Kdo ve, morda, se i-zkaže, da je 'tudi Tito izdajalec komunizma,. Zakaj pa tako rad zahaja v svobodni svet, med kralje in cesarje!?...
Pa pustimo .zaenkrat pri miru našo jutrišnjo dogmo! Danes je pravilna le dogma »vseh levičarskih sil« in na to prisegajmo do nadaljnjega!....
Toda, glej, kaj pa .Socialistična internacionala, ki zboruje v Londonu. nori, mar se je tem levičarjem v glavi .zmešalo? Na londonskem kongresu, Socialistične internacionale so namreč v soboto 7. ■marca 1956 proglasili komunizem to je »vse levičarske sile« goriških frontašev, Togliattijevih, Titovih, Hruščevih, Thorezoviih, Cerve.nko-vib, Rakosijevih, Mao Tze-tungovih Ho Chi-minhovih in ostalih komunistov »levičarjev« za nedemokratičen, za diiktartoričen, za, »levičarsko silo«, ki ne spoštuje niti državljanskih, niti človečanskih pravic ljudstva. »Komunisti (to je »v,se- levičarske sile« naših frontašev m gori imenovanih samodržcev!) — -trdi Izjava Socialistične internacionale — so idejo socializma pokvarili! Povsod, kjer so oni- dosegli o-blast, ,so odpravili sleherno svobodo, sleherno pravico delavstva, sleherno politično pridobitev in sleherno človečansko vrednoto, ki, so jih socialisti dosegli v trdi, skozi več rodov trajajoči' borbi!
Mi verujemo v demokracijo — pravijo zborovalci Socialistične internacionale —, oni (komunist1.
Le redkokdaj dvignejo kameleoni goriških titovcev svoj glas, ker se polno zavedajo, da bodo vse svoje klevete z -obilnimi dodatki zopet pogoltnili. Spričo volilne stiske so se nekdanji hu-di naprednjaki in slo-venski narodnjaki le oglasili. Takoj v -uvodu pa moremo ugotoviti, da so tudi goriški titovski revolucionarni in vojni dobičkarji vse prestari za komunistično dialektiko. Predozorelost je sicer zmožna spretnega izrabljanja konjunkturnih političnih preobnaženj za žep, ki se je v poklicnem delu prevotlil. Je pa vse preveč okorela, da bi premlela in posebno še prebavila dialektične akrobacije, ki zahtevajo od izurjenega komunističnega plesalca po rdeči vrvi -deset- in desetletno urjenje, če ne želi z okroglim trebu-škom, ki ga partija spreminja v močno upognjene in napete okrogline, poljubiti trdih tal.
Tega krutega, rniauka. ,se titovski užiitkar narodne imovine gotovo ni spomnil, ko je zobal pokvarjeno zrnje tržaškega reporterja »Pr. dn.«, ki z rdečimi žegni pretvarja na tržaških občinskih sejah pšenico v ljuljko semo zato, da rešuje svojo ograženo kariero in polne jasli svojih partijskih tovarišev. Stiska je velika. Ukazi in direktive z one strani so stroge, pa je goriški najemnik le spet ugriznil v kislo jabolko. V torkovo številko »Pr. dn.« je na svojo stran stresel svoj, dialektični klopotec. Nekdanja priljubljena . izmišljena »dolarska -zve-za« se je z resničnimi dolarji, ki jih je do -sedaj nič manj kot eno milijardo ,in pol, kar znaša en tisoč milijard lir ali en bilijon dinarjev, preselila iv Titov beli dvor. O »dolar-iih« torej ne kaže razpravlja* i. Prav tako tudi -ne o tistih 175 milijonih lir mešetarine, s katerimi je demokrščanska vlada obdarila tržaške titovce -— verjetno zato, ker so nekaj zavednih Slovencev s f,ra-telanco le preobrazili v — uporabne bastarde.
Pa si je .titovsko omizje poklicnih partijcev izmislilo papricirani volilni golaž: »iZa. lire in dolarje smo tam, kamor nas je postavil krušni oče Tito, za besede pa porinimo tja slovenske demokrate, ki. jih že deset let pokopujemo, pa jih je vedno več, tako da nas bodo oni kmalu pokapali, če se jih ne otresemo. Krščanska demokracija, in slovenska demokracija sta. podobni imeni. Pridevnik »slovenska« zavržemo, saj smo tega vajeni. Ze deset let to delamo, kadar tako kaže. Zraven pa prilepimo pridevnik »krščanska«,
namreč, to je »vse levičarske si'e« ■naših frontašev itd.) pa ne verujejo. Mi spoštujemo človečanske pravice, oni (»vse levičarske sile« naših frontašev itd.) pa jih teptajo!
Tudi pod kolektivnim vodstvom
— sodi Socialistična 'internacionala
— ostane sovjetski sistem vedno le diktator,ičen!«
Ves tisk svetovnega slovesa je s širokimi naslovi in debelimi črkami ter dolgimi stolpci objavil te zaključne resolucije Socialistične internacionale, po kateri se Titu. cedijo sline, a ga ne mara., ker je bil, je in ostane le- diktator kosmataste vesti. Le »Primorski dnevnik« je pod .težo take jasne obtožbe in obsodbe od strani Socialistične internacionale, izrečene proti »vsem levičarskim silam« komunističnega kroja, stisnil .poročilo v nedeljo 8 marca 1956 v teh-le nekaj vrstic: »Po današnji seji, ki jo je imelo predsedstvo 'Socialistične internacionale, so objavila izjavo, s katero zavračajo možnost zbližanja. tned socialisti in komunisti.« — Amen.
Radovedni smo, .zdaj, kako zavije svoje stavke »Soča«, glasilo socialistične fronte Slovencev v Italiji, ki se je v soboto 7. marca 1956 takole odrezala: »Medtem pa gre sve-tovno-politični razvoj' vedno dalje po poti socializma in napredka, k'ar je dobilo še posebe.m poudarek v novi smeri socialističnega! razvoja po moskovskem kongresu. Ta splošen mednarodni napredek ima, in bo imel v še večji meri v -bodoče svoj vpliv tudi prd nas, kjer se kaže vedno večja tendenca' po zbliža-njiu in okrepitvi, vseh socialističnih sil proti nazadnjaški im izkoriščevalski desnici, ki tudi z odlokom volitev do zime ne bo mogla ohraniti ‘svojih majavih položajev.«
Pisci takih člankov so pač liči posebne sorte!...
saj so slovenski demokrati vendar, dobri kr.stjani in dialektika- bo tekla kot po olju. Kaj pa že zastopi kmečko .n delavno ljudstvo; prav malo ali pa nič!«
Tako so sklenili ,v Trstu im tako v Gorici — kameleoni.
Kameleon je čudno stvarstvo. Na ši predniki te živaiice niso- poznati. Bogato pa so nam iz njo postregli komunistični »progresisti«. Kameleon ne spreminja samo barve telesa — k nam precepljeni kameleoni spreminjajo politična' prepriča-n.a —, pač pa .ima zelo dolg jezik, ki je prevlečen z lepilom in nanj kameleon lovi mrčes.
Tako je titovsko omizje svoj kameleonski jezik prevleklo s »slovenskim demokrščanskim lepilom«. Pa ne bo nič. Kameleoni, so po spreminjajoči se barvi in lepljivi vab' znani že tudi zadnjemu našemu človeku. Kaj mislijo titovci, da so slovenski volivci — mrčes? Se hudo motijo! Slovenci dobro, vedo, da je bila ob za,d,njih volitvah borba za STO vaba, od titovcev zastrupljen:.' že davno ipred volitvami. Dobro tudi vedo, da slovenski demokrati nikdar niso lomili svojih priseg in programov, vedo, da ti demokrati niso, uvoženi kameleoni, pač pa pristno domače stvarjenje, ki sega nazaj v tisto dobo, ko je na tem o-zemlju .zadihal prvi Slovenec. Te vere in .tega zaupanja do značajnih, nepodkupljivih in nezaslužkarsko mislečih slovenskih voditeljev ne bodo izpodkopali — kameleoni.
Reja kameleonov je že davno končana. Mnogi ogolj.ufanci so že našli pot nazaij v slovenska izročila; drugi jim bodo zagotovo sledili, ko bodo spoznali, da je več vredna narodna čast, kakor pe tistih nekaj hitro minljivih koristi. Spoznali bodo, da so zgolj kupčijsko blago za vzdrževanje partijskih zaslužkarjev.
GOSPODARSTVO
V KLETI. Cas je. da pretočimo vino vdrugič. Vino, ki je čisto, ga pri pretakanju, ne zračimo. Motno vino pa, ki je tako postalo -zaradi letošnje na splošno nizke temperature, moramo prezračiti, da se tako sčisti. Pazili bomo, da ga pretočimo v čist in zdra-v sod. Pri tem bomo sode .tudi požveplali, in sicer za čisto vino nam bo zadostoval en azbestni trak za vsaka dva do tri h' vina, za motno vino pa bomo porabili en azbestni trak na eden do dva hi vina, kakor je pač to motno. Ce se kljub temu vino pozneje ne sčisti, mu bomo dodali na vsak hi ■vina po eno kocko »enososine« ali pa eno kocko »conservatore Mare-scalchi« tudi ,za vsak hi v-ina. Razume se, da, pri pretakanju ostane na, dnu soda nekaj gošče, katero moramo filtrirati v posebnih vrečah, ki jih dobimo pri tvrdki Vinoagra-ria v Gorici. O rabi teh vreč vam bo dala potrebna navodila tvrdka sama. Prazne sode čisto operemo, jih poveznemo, da se očedijo in dobro posušijo, jih zažveplamo in dobro zamašimo. Zveplanje moramo vsaka dva meseca ponoviti. Sodi, kjer imamo vino, bomo pazili, da bodo potni do vrha, ker bii se v nasprotnem slučaju lahko /.godilo, da se na vrhu napravi kan in ds se vino skisa. V primem, da smo ■prisiljeni držati sod nepoln, moramo ‘ta prazen prostor zežveplati in dobro zamašiti,
NA VRTU. Nadaljujemo s sejanjem ra-diča, solate itd. V primeru, da je potrebno zalivanje gredic, bomo to storili v opoldanskih urah. Pozneje, ko se bo podnebje utopU-k>, bomo zalivali zjutraj. Škropilnice držimo nizko nad gredicami, da nam voda ne odnaša: zemlje. Ko rastlinice so že .nekoliko dorastle, potrosimo pred zalivanjem na vsak kvadr. meter površine dve pesti o-pnienega. nitrata, da pospešimo rašče.
NA NJIVI. Ker smo do zdaj i-meli na splošno slabo v.reme, ki nam je ov.iralo saditev krompirja, lahko storimo to sedaj. Isto velja ■tudi. za druge poljske rastline, kot so fižol, pesa itd.
Smrtna kosa
V noči na torek 10. t. m. je v Standrežu pri -Gorici umrl g. Ivan Rijavec, ravnatelj goriške Kmečke banke.
Pokopali so ga v sredo popoldne ob veliki udeležbi prijateljev, znancev in ljudstva.
■Pokojnik je bil delaven, vesten in značajen mož ter vzoren družinski oče.
Njegovi družini naše sožalje.
ganizacije Joda vedno in povsod samo titovske in le titovske.
Ce vrednotimo komunizem po stopnjah popolnosti in razumnosti ki jih je človek dosegel z raznimi oblikami politične organizacije, potem je treba ugotoviti, da predstavlja komunizem prrvo, najnasilnejšo in za miren, človeškemu dostojanstvu primeren razvoj najneprimernejši sistem.
V čem so obstojale najelementar-nejše vladavine, ki so presegle obseg na krvnem sorodstvu temelječega plemena? V tem, da si je eno pleme podvrglo druga. pri čemer se je širša ali ožja klika največkrat s silo povzpela na oblast in je nato vladala po mili volji, ne da bi drugim pustila svobodno niti kihniti. Kdor je hotel kakšno spremembo, kdor je videl, da se ne dela prav, ta je lahko kaj dosegel samo z zarotami, s silo, ki je nastopila proti sili. Ali pa je moral čakati, da so se oblastniki sprli in se je sistem zrušil sam po sebi.
Mar ni tako tudi v komunizmu? Vzemimo samo prrimer Stalina. Moral je umreti, da je Hruščev lahko nehal biti lutka, ki je morala pri vsej svoji debelosti v zabavo tujim državnikom celo plesati!
Po naprednosti politične ureditve, ki obstoja vendar v tem, da se za vsako malenkost ni treba poklati, da se politični razvoj vrši brez revolucij, ne s pištolami, barikadami, koncentracijskimi taborišči in političnimi procesi, temveč z volilnim:, žarami, ne moremo komunizma primerjati niti z več ali manj pluto-kratskimi režimi, kakršne smo imeli takrat, ko so razpolagali z volilne pravico samo imovitejši sloji. Takrat so res lahko volili samo tisti, ki so imeli določeno premoženje, ki so plačevali določeni znesek davka, toda ti ljudje so vsaj lahko različno mislili in delali. Med njimi so se lahko px>javili, se borili in končno tudi zmagali napredni duhovi, ki so dosegli, da so končno dobili volilno pravico, pravico svobodnega združevanja in soodločanja o javnih zadevah vsi državljani in državljanke brez razlike. Pri tem ni važno, ali se bore za vsakokratno vlado in družbeno ureditev ali proti vladi in za socialne spremembe.
Ali si pa lahko predstavljamo, da bi nekomu padlo kaj takega v glavo v komunističnih državah? Saj smo videli, kako je končal Djilas ki je hotel ustanoviti samo drugo socialistično, kje šele nesocialistično stranko! Stalin je bil s takšnimi svojeglavci še ekspeditivnejši.
Komunizem torej ne dopušča nobene notranje evolucije, ki bi prinesla kakšno bistveno spremembe, pa naj še tako jasno spoznava, da ljudje niso z njim zadovoljni. Te svoboda ne dopušča niti v lastnih, še manj pa v drugih krogih.
Samo demokrati smo tisti, ki zahtevamo svobodo za vse, pravico do tekmovanja različnih nazorov in zahtev, in da ljudje brez razlike, s polno pravico in brez strahu od ■ ločijo, komu bodo poverili svoje zaupanje. Zato se je samo v demokratičnih državah lahko zgodilo, da so na miren način zmagali socialisii, ki so izvedli velike socialne spremembe (v Veliki Britaniji, na Švedskem, Norveškem itd.), ne da bi zato poslali na drugi svet dobei odstotek prebivalstva, kakor so to napravili komunisti. In če potem vladajoči državne barko zavozijo, če ljudje z njihovim delom niso zadovoljni, potem pride zopet samo v demokratičnih državah do mir n’h sprememb. Vlada na volitvah pade. Dovčerajšnji ministri in. predsedniki, ki niso večni, niti dosmrtni, postanejo zopet samo navadni državljani. Oblast dobe drugi, ne da bi svoje nasprotnike zaradi tega spravili v ječe. V tem je bistvo demokracije: svoboda zame, pa tudi za tiste, ki niso z menoj, z edinim pogojem, da niso proti svobodi. Samo v tem smo si vsi demokrati sorodni in ponosni smo, da smo takšni.
Ce to ni napredek, potem res ne vem, kaj naj bi bil napredek. Spoštovanju teh načel moramo med drugim tudi tržaški Slovenci pripisati, da lahko v tuji državi nastopamo s svojim imenom in se borimo za svoje koristi. Za take, ki de mokratičnih načel ne morejo ali ne marajo razumeti je to kvečjemu žalostno spričevalo. Postavljajo se na stran zagovornikov nasilja, enakovredni so tistim, ki bi trdili, da se mednarodnih sporov ne bi smelo poravnati na miren način, ker mora pač o vsem odločati vojno nasilje in mora močnejši vedno in v vsem imeti prav. In kot bi kaj takega pomenilo, da se vračamo v barbarske čase v mednarodnem življenju, prav tako bi pomenilo velik korak nazaj tudi v notranjepolitičnem življenju. Ljudje pa moramo stremeti naprej, k boljšemu in popolnejšemu, ne pa nazaj, k slabšemu in preživelemu.
* * *
DROGERIJA	NAJN?ŽJEC£NE
ANTON PODGORNIK
GORICA - Tng. De Amicis 12, na Kornu - Tel. 3009
ja. Pogrešek je bil že, ko je nas hi-
TANTALOVE MUKE FR 3NTAŠKIH USKOKOV
te-
Čudno prerokovanje
Pred kratkim so tuji časniki obširno poročali o čudnem prerokovanju. 2e čez nekaj let naj; bi v tovarnah zaposliti posebno izurjene opice. Danes, pravijo, je mogoče vzgojiti vrsto opic, ki toi dosegle inteligenco neandertalskega pračloveka. Ta vrsta oipic bi bila večja 'n močnejše od vseh do sedaj poznanih vrst to bi opravljala vsa tista dela, ki jih stroj ne izmore.
Take misli bi lahko smatrali za izrodke bolne domišljije, če bi jih ne napisal angleški znanstvenik Sir John Thompson v nekem svojem poročilu. Ta sloviti učenjak navaja vrsto del in priročnosti, ki jih ne more opravljati stroj. Pri tem opozarja učenjak svoje čitatelje, naj razmislijo, kako zamotan in, zato negospodarski bi moral biti stroi, ki ne j na primer obira sadje, ne da bi sad pri tem zmečkal ali samo ranil. Se težja bi bila trgatev grozdja. Za taka dela, pravi učenjak, si ni mogoče zamisliti boljše pomočnice kakor je opica. Zato predlaga ustanovitev posebnih, vzgojevališč, kjer b: opice, sužnje, urili za opravljanje takih del.
Nadaljnje špekulacije bodočnosti postavljajo nove živalske robove kot delavke m plantažah, kot rudarje v nevarnih rudnikih in kamnolomih, kot strežnice ob tekočem traku. Vsa ta opravila, zatrjuje učenjak, bi opice natančneje iz vrševale, kot pa misleč človek. Prav tako bi jih lahko uporabljali za nočne čuvaje, tekalke in čuvč-j-rice. Nekateri mislijo, da bi opice-lahko izurili celo za vojaško službo.
Vse ;te 'zamisli so tako tvegane in presenetljive, da vzbujajo pravi odpor v človeški duši. Vzemimo, da bi bila zatrjevanja angleškega učenjaka, da je vzgajanje in urjenje opic mogoče, tudi točna. V tem primeru se v človeško 'podzavest vriva najprej čisto gospodarsko vprašanje. Zaposlitev takih živalskih delovnih moči bi v tehničnem pogledu pomenila nič drugega kot sodobno spo-polnitev strojev in robotov. Taki človeški napori iso skorO že tako stari kot samo človeštvo. 2e pračlovek si je ukrotil divje živali in jih vzgajal za. opravljanje raznih del. Lovci so uporabljali pse, sokole in druge- .živali, ki so jim pomagale pri lovu. Konji, krave in voli so opravljali človeku težja dela.
Nobenega dvoma ni, da bi izurjene opice predstavljale ceneno delovno silo. Mogoče je tudi, da, bi na višji stopnji živalske inteligence stoječa opica opravljala nekatera dela zanesljiveje kot človek. Pri dolgočasnih opravilih se človek hitreje utrudi 'kot pa žival. Živali lahko ure itn ure mehanično opravljajo dela, ne da bi pri tem izgubljale sigurnost. Poleg tega razpolaga i-zurjena ‘opica z mnogo večjo telesno močjo kot pa1 človek.
Sir George Thompson navaja raz-
loge, ki so ga dovedli do misli, kako bi .take nadživali vpregel v delovni proces. O tem piše: »Najnižja dela, ki jih mora danes človek opravljati, so lahko zanj usodnj. Od cjega zahtevajo polno pozornost, pa nobene inteligence. Neprestana borba med povsem mehaničnim delom in mislimi in sanjana človeka duhovno ubija. Ze marsikdo je končal v norišnici.« Določeni znanstveniki poizkušajo pomisleke odstranjevati z zatrdili, da bi nadživeli ne občutile suženjstva. Pravijo namreč, da bi jim lahko privzgojili »delovni instinkt«, ki bi jim pripovedoval, da morajo delati, da morajo za delom beračiti. Sefe delo bi jim podeljevalo občutek sreče. Nekaj podobnega je doživljal švicarski dopisnik tednika »Schvvei-ze.r Woche,n Zeitung« v rdeči Kitajski, ko je obiskoval tekstilne tovarne in se razgovarjal s človeškimi, sužnji na. prisilnem delu.
Je res, da preživljajo ljudje-suž-n-j-i v uranovih rudnikih, v sibirskih rudnikih zlata v delovne živali p>-nižani zaporniki nacističnih in komunističnih koncentracijskih taborišč podobno usodo. Vendar udarja mrzlo preračunana, čisto racionalna zamisel angleškega, učenjaka ob notranji etični upor. Prišli bi predaleč, če bi poizkušali predočiti posledice in preobrazbe družbene in pravne ittravi, ki bi jih povzročilo tako početje. Ce danes že govorimo o »duši živali«, kako problematična postaja zadeva za bitje, ki naj bi živelo v nični zemlji med človekom in živaljo. Dejstvo, da take zamisli,
DIJAŠKA PRIREDITEV
Prejeli smo razveseljivo vest, da se skupina tuka jšnjih slovenskih dijakov pripravlja na eno tistih prireditev, kot smo jih vajeni že nekaj let. V režiji profesorja Jožeta Peterlina nam bodo predvajali veseloigro »Večer belih vrtnic«, ki jo jo prav za to priložnost napisal mladi pisatelj Mihael Jeras, dobro poznan po svojih slušnih igrah na našem radiu.
Predstava bo po dolgem času •spet v Avditoriju bivše ZVU, in če ne pride do kakšne nepričakovane ovire, je datum igre predviden za soboto, 21. aprila 1.1. ob 20.30 uri.
kakršna je zamisel učenjaka Thompsona, sploh prihajajo na površje in da se o 'njih resno razpravlja, daje svojevrsten pečat naši dobi; kaže namreč, da imamo dovolj dokazov, da je človek komaj za. korak oddaljeni od živali in da se rad ponižč. do 'Same živali, kadar gre za oblast in .tva-rne koristi.
Petindvajsetletnica odrskega udejstuonanja Rada HaM
V soboto. 9. t. m. je Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje predstavilo slovenskemu občinstvu- premiero- Pirandellove drame '»Henrik IV.«. Istočasno pa' je bilo to delo tudi izredno primerno zato da član narodnega gledališča 'Rado Nakrst proslavi' petindvajsetletnico odrskega udejstvovanja.
-Pri igri je sodeloval skoro celo--m gledališki ansambel, zlasti igralci. Velika zasluga, da je drama' tako odlično uspela, gre- prav gotovo zagrebškemu režiserju Vladu Habu-neku, ki je zr ' iz vsakega igralca posebej prikazati najboljše, kar -zmore. Nakrst je bil res junak dneva, če se more tako reči, in to ne le kot slavljenec, ampak še predvsem zato, ker je v tem delu zaživel eno svojih najlepših <in najpo-'polneiših odrskih kreacij. Do tega sijajnega uspeha pa je gotovo pripomoglo tudi delo samo, ki je nudilo Nakrstu mnogo možnosti za razmah.
Tudi demokratični Slovenci, obiskovalci odrske -umetnosti, se pridružujejo številnim čestitkam!
Eifflov stolp
in njegove skrivnosti
Ko mislimo o -Parizu, se nam nehote pojav-i pred očmi slika svojevrstnega visokega stolpa, ki ga vsi poznamo, če drugače ne, z razglednic in mu je ime Eifflov stolp. Je svojevrstna zanimivost.
Teža vseh kovinskih delov Eifflovega stolpa -znaša nič manj kot 7 tisoč ton. Stolp sestavlja 15 tisoč kovinskih kosov.
iPrvo nadstropje je v višini 57,63 metrov, drugo pa v višini 115,73 metrov. Najvišja točka tega stolna, kamor se morejo po 1600 stopnicah povzpeti obiskovalci, je na 278,7 metrov višine. Zadnja ploščad, do katere morejo nameščenci, pa je v višini 303,5 metra.
Vrh stoipa se premika zaradi sončne 'toplote in zaradi sile vetrovnih sunkov. Zaradi sončne toplote se razširi ona stran stolpa, ki je izpostavljena žarkom. Vrh se odmika pred soncem in tako oriše vsak dan določeno krivuljo, ki se zvečer povrne v jutranjo izhodiščno točko. Maksimalno premaknie-nje, ki so ga zabeležili 16. avgusta 1884, je znašalo 18 centimetrov.
Zaradi močnih vetrovnih sunkov pa opiše stolpov vrh elipse, katerih večje osi merijo od deset do dvanajst centimetrov.
Ce bi pomanjšali Eifflov stolp v razmerju 1 : 1000 , bi znašala njegova višina 30 centimetrov, tehtal pa bi 7 gramov.
Ce bi raztopili vse stolpove kovinske dele na ploščadi, ki bi kri'o stolpovo osnovno ploskev, to je 125 x 125 metrov, bi raztopljena kovinska masa segala le 6 centimetrov visoko.
Srečo je nasež ob potoftii
Pred hišo stoji kakor izrezan Packard avto. Pravzaprav to ni niti hiša, pač ipa lesena koča, kakor jih je vse poino po Karavankah m Julijskih Alpah. Koča stoji v gorovju Mount Is a, na daljnem zahodu države Queensland. Pa ni prav nič podobno našim gorenjskim vršacem.
Srečni lastnik avtomobila 'in koče je Mick Waiton, ki mu je komaj 25 let. Prerokujejo mu, da bo že kmalu eden izmed najbogatejšin Avstralcev. Pa vendar sem ga srečal bosega. Tudi v svoj Packard je stopal bos. Dolgih hlač menda, še nikoli ni imel na sebi. Posebno veselje pa mu nudijo divje vožnje po kolovozih. Kadar drvi s 100 km na uro, se zdi,, da -se bliža peščeni orkan. Verjetno prenaša ta Packard poleg svojega gospodarja tudi še po kak kubični meter najfinejše mivke s seboj. Niti Waltonovemu niti Packardovemu drobovju pa mivka očitno .ne škoduje.
Mick Wa.lt.on pa je poleg ostalega tisti dečko, ki je Britansko komisijo za atomsko energijo pripravil do odločitve, da bo že v kratkem pričela v -CJueenslandiji z deli za tvoritev enega izmed največjih rudnikov urana. Istočasno pa je družba Rio-Tinto sporočila, da bo v neposredni bližini Mount Isa zgradila čistilnico urana, ki bo stala 72 milijard lir. Uran bodo izvažali v Ve liko Britanijo.
Ne-jbogatejši rudnik urana na ein predelu Avstralije je Ma.ry-Kath-leen. in prav temu rudniku se mora Mick Walton zahvaliti za svoje sedanje in 'bodoče bogastvo.
Bred dvema letoma, je Mick s svojimi prijatelji zadel uranski loto. Po golem naključju je Mick na-
šel pravo goro urana. Mick in pr.: .njegovih, prijateljev j i iztakniio v nekem hudourniku nekaj radioak • tivnega kamenja. Vsa družba se je napotila po strugi proti izviru hudournika: v hribe in našla tudi kra\ cd koder je voda izrila dragoceno kamenje.
Del pravic so mladeniči prodali ■neki avstralski petrolejski družbi, .največji delež pa je odkupila butanska družba Rio-Tin-to. Raziskovalci te družbe so ugotovili, da. je Mary-Kathleen .resnično -eno izmed največjih uranovih ležišč v vsem britanskem cesarstvu. To ne bo i-,stalo brez posledic. Nove železniške proge bodo poživele zapuščeno področje.
Walton in njegovi prijatelji bodo poleg odkupnine deležni še 5 odsto tkov na čistem dobičku.
D. S.
ŠPORTNI DROBIŽ |
George Breen je pred dnevi postavil plavalni rekord v plavanju na, 1500 metrov (18 minut 5 sekund 9 desetink). Ameriški plavalci so s tekmovanji tega -tedna končali svo-jo zimsko sezono v pokritih plava-liščih in ibodo zdaj imeli nekaj zasluženega počitka. Edino B<reen ne bo počival niti "a minuto. Sklenil je pomembno stavo s podpredsednikom Združenih držav Nixonom. Obljubil mu je, da -bo na olimpijskih igrah v, Melbournu preplaval progo 1500 metrov v času pod 18 minut. Ce bi Breen to dosegel, bi mu Nixon podaril lepo stanovanje v New Yortoui.
* * *
Ob veliki noči je zavladal mir
tudi med kolesarji. Louison Bobe:, ki je nekaj dni potem zmagal v važni dirki Pariz - Roubaix, je poslal Faustu Coppiju veliko košaro vrtnic roza barve, to je iste barve, kot je majica zmagovalca italijanske krožne kolesarske- dirke.
Ameriški ljubitelji rokoborbe so že zdaj nestrpni-. Junija mesecai bodo lahko gledali najbolj zanimivo pretepanje- kar jih lahko trenutno spravijo na oder. Sestala se' bosta nič manj kot bivša svetovna boks.ar-°ka prvaka Pri-mo Ca-rnere in J je Louis. Kot znano sta obadva ponovno stopila na ring, da bi lahko pla-čuta stare dolgove.
Najbolj pogumen športnik zadnjih let je .italijanski smučar Euge-nio Montu Celo preveč pogumen. Njegovi someščani iz Cortine ,d’Am-pezzo celo sumijo, da nekaj ni v redu. Pred leti si je Monti zaradi divje vožnje na smučeh nekajkrat zlomil nogo, zato se je preselil na dirkanje z, bobom. Tu je osvojil srebrno olimpijsko kolaijno. Zdaj meni. da si bo nabral več slave z avtomobili. Nqvo športno pot -bo- začel m znani dirki »1000 milj«.
Hov naupedeh tetinihe
V Združenih državah prodajajo nisalne stroje, pri katerih je mogoče črke zamenjati. V nekaj minutah tipkarica lahko zamenja nekaj črk ali pa tudi vse. Pri tem lahko izbira 118 Znakov. Na ta način lahko tipka v mnogih raznih jezikih in uporablja tudi razne posebne znake, n. pr. za medicinske okrajšave, muzikalične znake, matematične o-brazce itd.
Odnehaj ali nadaljuj 2
Ze dolgo niso polemike med »Demokracijo« in meu političnima zakoncema na odpoved, ki sta se spet našla v zakonsiti postelji, tvrdke »■Primorski dnevnik in Delo«, tako lazgruaie slovenskega čitateljskega ^‘lusa .not prav v iatni./m, c asu. Da bi pa ne prejel ukora, jima sramežljivo sekundtia tudi »Novi lisi-'' -Kes sramežljivo; no, zato pa je »po-gumnejši« z jezikom. Poklicni po-itiki ze vedo zakaj. Kar je natisnjenega, tega ne izbriše nobena pri-hodnj-ost, ki je kaj lahko popolnoma različna od' sedanjosti. Pri poklicnih politikih je povrhu vsega pozavarovanje poklicna dolžnoi-.. No, ustno je zadeva tudi v ostalem manj tvegana. Pri opravljanju in klevetanju vendar nasprotnika ni zraven in .so mu 'zato že vnaprej u-sta -zaprta za odgovor, ki bi ga. o-pravl-jivec drugače moral pogoltniti s kostmi in priklado vred. V dolgoletni ^poklicni politiki ;se človek marsičesa nauči, in izkušnje- ne plavajo brez oploditve mimo njega..
V prejšnjih časih so namreč vsi trije poklicni zagovorniki in oznanjevalci praktičnega, komunizma v splošnem molče požirali obtožbe in razkrivanja izrodkov praktičnega komunizma ali pa so jih zavračali s puhlimi izgovori. Sedaj, ko so o-blaisti,željni Stalinovi nasledniki sa mi izpričali ne samo v Sovjetij:. pač pa po vseh komunističnih kolonijah zločinsko preteklost n-e samo »očeta socializma«, pač pa predvsem svojo lastno, so te udobnosti komunističnih, pisunskih kuMjev minule.
Togliatt ijevskih dialektikov pa je komunistični propagandni .trust skotil le zelo, zelo malo. Trst pa je tudi na tem področju prikrajšan, in Slovence so tu povsem prezrli. Tako je komunistična dialektika v slovenščini popolnoma /nepopisan list. Lahko je namreč zagovarjati ir, braniti: poštenost, pravico, zakonitost in vse ostale človeške čednosti, ki jih na Zahodu praktični komunizem še ni mogel razveljaviti. Popolnoma drugače pa je .to s poklicnimi zagovorniki nasilja, bede skrajne krivičnosti, zločinov, laži in podobnih pridobitev komunistične revolucije.
Komunistični .usmerjevalci so končno spoznali, da velja pregovor: »Modri odneha!« samo za dvogovore, da pa ostaja pred pričami na v.rhu prav tisti, ki ima zadnjo besedo. Klasični dokaz za to pravilo so prav »sadovi«, kakršnih je deležna. skupinica tržaških poklicnih titovskih politikantov. Za njo počasi:, zato pa vztrajno cepljajo včerajšnji najhujši titovski -konkurenti in njihovi današnji po poli brstel pr: »Delu«.
Tako sta se pogreta zakonca, od ločila za »Odnehaj ali nadaljuj i«. No, uspehi so strahovito klavrni. Zadnji četrtek (»Demokracija« je ob četrtkih popoldne že dotiskana), pravi nede-ljski »P. d.«, je »Demokracija« titovcem posvetila kar devet člankov. Pa si jih oglejmo m oglejmo si zlasti, kaj je kandidat polemičnih sposobnosti odgovoril:
1. članek: Volitve naj .izpričajo naš obstoj.
Odgovor: Molk ust in vesti, če jo je še kaj ostalo.
2. članek: Kam plove Rusija?
Odgovor:	Narahlo kolcanje ::
vzdihljaji.
3. članek: Obnovljena rdeča »fira-telanca«.
Odgovor: Tiho praskanje za ušesom.
4. članek: Kaj čaka naše delavce, če bi komunizem zavladali?
Odgovor: Občutno kruljenje po očrevju.
mniiiiiiniHiniiiiiiiiiiiuiniiiiininimiiiinifliiiinmiMfflnM
POD ČRTO
Mlekarice med nami
Ko listam v kavarni po raznih pri nas tako številnih časnikih m revijah, se mi kar nehote vrivajo misli, kako po tem današnjem svetu kar mrgoli zlikovcev. Ljudje pobijajo drug drugega ali tudi, sami sebe; kradejo kot srake, zažigajo travo slovenskih kmetov in uničujejo nasade, skrunijo pokopališča n onečaščajo spomine padlih za človeške ideale1, prisegajo po krivem in. ovajajo soljudi, jih klevetajo in zavestno obrekujejo, in koliko še drugih zločinov počenjajo.
Kljub .temu sem prepričan, .da je na svetu še vedno mnogo tihih ljudi, ki jim je zločin zoprn in ki stalno nagibajo k dobremu in plemenitemu. Dobrota pa v teh številnih časnikih ne najde -mesta. Očitno je dobrota za čitatelje vse- preveč dolgočasna.
Tako n. pr. poznam kraško ženico, ki je tako- plemenita in dobra, .da njenega obraza gotovo ne bomo nikoli našli, v kakem ilustriranem časniku. Zbala bi se in tudi, zame-’ rila, tistemu, ki bi jo samo z eno •vrstico omenjal v časniku. Nič nima od ‘tega, da jo je sama dobrota.
Nihče se zanjo ne zanima. Res ni več posebno mlada, zato pa: sta,sita (•n močna. Pravi, da nima posebno dobrih zob. to lake žene ne uživajo velike- -slave, razen pri zobo-nd.ravnikih. Koristna žena pa je vsekakor. Mlekarica je. Ze desetletja] prinaša v našo ulico mleko od
nekje s Krasa. Po malem ga je prinašala tudi v najtežjih medvojnih časih. Ko -sedaj včasih pogodrnja-mo, se seveda tistih časov ne spominjamo več.
V hišo prihaja točno. Na njeno uro se lahko zanesemo. Gospodinje so se je že tako privadile kot na, jutranjo kavico. Naša mlekarica mora vedeti in -znati vse. Kakšno je vreme in koliko 'časa .bo trajalo; po čem so jajca in ali je res, da, Per-totov Danilo hodi z Martelancevo Vido.
Le pomislite. Gospa. Breda je- morala pred- kratkim na pogreb. Hišna vrata bodo morala ostati .zaklenjena, ko bo prišla mlekarica-. Mož je v službi, otroci v šoli. Pa, se domisli gospa Breda in vtakne pod vrata listek tako, da moli le droben trikotnik izpod podbojev. Na listek je napisala: »Vrtna vrata so odprta, Postavite mleko v hladilnik. Pod vazo na mizi na verandi je denar. Menjajte 100 lir v drobiž po 5 Kr, da bodo otroci lahko zvečer igrali tombolo.« To je napisano na listku pod vrati, in mlekarica bo vse točno opravila.
Tako seveda n-e- prihaja naša, mlekarica v poštev za časniško kroniko. Za senzacionalni tisk in prav tako za partijskega je -naša mlekarica nezanimiva. Naša mlekarica niti ne misli o tem, da -bi stikala po -stanovanju. Ne zanimajo je niti zemeljski, niti ideološki zakladi. Spomin ima izvrsten, dobro se še spominja, kaj so Italijani obljubovali. Jco so prišli v naše kraje, i,n kaj so dali. Spominja pa se tudi, kaj- so
obljubovali komunisti, dali pa niso ničesar, pobrali pa vse, in tega — tako pravi — ne bo nikoli konca, dokler bodo vladali,. Gorje je samo. da jim ljudje tako radi verjamejo-.
Ko ji je pred časom neka po mišljenju in .navadah zelo »progresivna« vaščanka izpraznila na skrivaj pol lempe mleka in dolila vode, jo naša mlekarica ni postavila pred sodnika, kakor bi zaslužila, pač pa jo je odpravila ,z dobroto.
Vsesa .tega ne delajo tolovaji, pred katerimi ni varna nobena ključavnica-, pa .zato o njih in njihovih dejanjih na dolgo im- široko razpravlja senzacionalni -tisk. Morda zato, ker prihaja, zlo- tako poredkoma, medtem ko dobrota -poganja kot plevel po 'pognojeni njivi! Lepo bi bilo, če bi ,to bilo res....
Niso med nami — hvala Bogu — zgolj hudobneži, pač pa tudi mlekarice.
Sestanek brez drobiža
Ko je Pino Maronde plačal izpo-sojevalnino za Miško in jo napolnil z bencinom, mu, je ostalo še celih 600 lir. Izračunal je, da, bo- ,to zadostovalo za kavo in nekaj slaščic ze Mirando, ki se tako rada oblizuje s tržaškimi sladkarijami.
Ves navdušen je pognal avto. Z levico je držal za volan, z desnico pa je objemal Mirando okrog pasu.
Morda je bila prav to krivda, da so nenadoma po kratkem udaru za-žvenketali drobci debele šipe po a-sfaltnem pločniku. Pinova'izposojena Miške se je ustavila pred pre-
votljeno izložbo drogerije Salus.
Lastnik drogerije, gospod Vitto-rio, pa ni bil šaljivec. Ko je pridirjal iz trgovine, je s krepkimi tržaškimi pozdravi obsul Pina in p»; razboritem uvodu, takoj prešel na kupčijisko stran nesrečne šipe: »Sipa je stala 10.500 lir, komaj pred dobrim tednom so jo namestili. Plačajte šipo ali pa pokličem stražnika!«
Pino Maronde je končno naše! prestavo za nazaj: in postavil, vozilo z Mirando na nasprotno stran ulice. Izstopil je in poskušal pomirili gospoda Vittoria:	»Prosim, le ne
razburjajte se toliko! Moj oče ima v bližini steklarno. Vstavil vam ho .novo šipo. Ste zadovoljni?«
'Gospod Vittorio se' je po takem zatrdilu ironično nasmehnil:	»A,
seveda, t-o vam bi bil najugodnejši n čin, da. jo odkurite, pa iz te moke ne 'bo kruha! Poznamo to vrsto po-štenijakovičev.«
»Kaj pa mislite?« ga, je prekinil Pino, »peš grem do doma, saj je čisto -blizu. Voz in nevesto- vam zastavim, ali ste sedaj zadovoljni?«
Gospod Vittorio si je ogledoval Miško in Mirando z vso strogostjo, nato pa je zagodrnjal: »No, dobro, samo pohitite!«
Pino je izginil. Pol ure -je preteklo, de se je vrnil s steklarjem. Poleg mojstra je drobil vajenček, ki je nosil urezano šipo po merah, ki jih je Pinu -telef-onično sporočil gospod Vittorio.
■Steklar se je takoj lotil dela, Pino pa -se je usedel za volan zraven Mirande- -in zaklical skozi odprto o-
5. članek: Zaton partijskega zaslužkarstva.
Odgovor: Hud trebušni madron.
6. članek: Polemični paberki. Odgovor: Rafali očesnih trepalnic.
7. članek: O jpodpisnikih solidarnosti.
Odgovor: »Kaj ni mogel ,u-dbov-ski’ infiltriranec odnesti s seboj seznama članov SDZ? Ali pa je pravljica o tem funkcionarju izmišljena?«
'Naš odgovor na odgovor: Ne, izmišljena je samo »nevednost« o tem funkcionarju-. Kaj misli kandidat, da bi mogla Udba s tisoči članov postopati tako, kakor je postopala s prvim urednikom »Demokracije« n ,z njenim podpredsednikom? Ti časi so minuli. O- njih pričajo živi spomini samo še v Gabrovcu — moirda tudi še drugod. Ob tekih izgovorih se kandidatu rado spodrsne, zato več previdnosti!
8. članek: A. K. »Jadran«. Odgovor: Neslišen izpuh.
9. članek: Kongres .tržaške KP. Odgovor: Zamolklo požiranje slin. Tako je z »Odnehaj ali nadaljuj!«
zopet popolna polomijada.. O železni -zavesi in njenem prometu ne prepričujemo mi kogar koli, ker nismo prav .nič radovedni niti kakšne so sežanske klobase, niti kako diši kotthozni teran, pač pa -prav nas, prepričujejo ne samo številne krike ženice, ki se pritožujejo, kako jim ljudska oblast pobira maslo, s katerim so si hotele kupiti v Trst-.i predpasnik, -kako so neki drugi zaplenili 12 žepnih robcev, .kako plačuje oblast sadove kmečkih ž-udjev za železno zaveso, kako z Istimi žulji verižijo, kako plačujejo delavce in kako- partijskega pohajača. To so .njihovi in tudi- titovski glasovi. Ce bi jih mi hoteli priobčevati, bi um tudi prostor nedeljskega »Primorskega dnevnika« ne zadoščal. Nikdar v pošteni, demokratični državi se ni dogajalo, da ljudje ponoči in ob vsakem vremenu množično bežijo skozi zaveso in da se patentirani patrioti tako otepajo, če jih domovina kliče domov. V demokratičnih državah oe potrebujejo pia-čanih zaslužkarjev, da hvalijo in poveličujejo kar je vredno največje graje.
krJo: »Na svidenje, papa!« in odbrzel.
Ko je bil steklar gotov, je gospod Vittorio zadovoljno ogledoval novo bleščečo šipo, in ker je gospod Vittorio vljuden Tržačan, se je mojstru iskreno zahvalil. Ta pa je dejal: »Ni vredno zahvale! Račun znaša 12.000 lir e delom vred.«
»Kaj, kako?« je s polnimi pljuči zakričal gospod Vittorio, »vaš sin mi najprej razbije šipo, njegov oče pa zahteva še 12.000 lir povrhu, na, daleč smo prišli že v Trstu.«
.»Nimam nobenega sirna,« je odgovoril steklar, »samo enega, nečaka imam in dve nečakinji, vse troje pa še vleče cucelj. Mladenič mi je pripovedoval, da je- vaš sin, ne moi. Saj je pred odhodom zaklical: Na svidenje, papa!’«
»Jaz sem bil prepričan, da. pozdravlja ves,« je odgovoril steklar. »Torej plačajte, prosim, 12.000 lir!«
Gospod 'Vittorio je sprevidel, da mu pravzaprav drugega ne preostaja, saj je bil tako razburjen, da je pozabil zapomniti si registrsko številko avtomobila. Verjetno pa bi mu tudi to dosti ne '"oristilo.
'»Kalkšnih 12.000 lir?« se je ponovno razburil. »Naznanil vas bom zaradi navijanja cen. Poznam cene. Ta šipe stane 9,000 lir in niti stotinke več!«
Stari steklar se je razjezil: »Očitek o navijanju ceni boste takoj preklicali. Sipa stane 9.000 lir. Mladenič pa, ki se je predstavil za vaše ge sina, je izahteval 3.000 lir nagrade in dejal, da jih lahko prištejem k ceni. Jaz sem (pošten obrtnik.«
Reci, da ti ne porečem!
T,udi nekdanji Titovi dojenčki, včerajšnji njegovi najhujši zasramoval«! in današnji spokorniki ori »Delu«, so poslušno zavrteli polomljeno klevetniško lajno o »povezavi« SDZ z demokristjani. Da obudimo spomin dovčerajšnjim petelinom, ki •'o- se med seboj klali na-mrtvo, ker j,im je pri tem spomin nekoliko opešal, jih opozarjamo na naslednje dejstvo:
Dne 28. oktobra 1954, ko je minister Cortese, -liberalec, zaključil razpravo o proxeču-n.u ministrstva za industrijo in trgovino, je povzel besedo komunistični poslanec N(i-toli in izjavil v imenu, -svoje skupine: »Glasovali bomo proti proračunu, želimo pa znova potrditi, da se čutimo dolžne podpreti vlado vsakokrat, ko bo pokezala, da hoče u-resničiti obljube ali pa se držati obvez, ki jih je dala.«
Tako je bilo jasno vsem, da- so si socia-lkomunisti in demokrščanska vlada v mnogih točkah italijanske politike edini. Predvsem pa je bu*> jasno, da predstavlja izjava komunista Natolija zahvalo italijanske komunistične partije do vlade zaradi preosnove zakona o petroleju, katerega je sam Cortese, šele dva dni prej, predložil ministrskemu svetu, ki je .zasedal na, plenarni seji.
Parlament je politična institucijo, občinski sveti pa so povsem gospodarske .ustanove. V parlamentu p' slanci načelno podpirajo vlado ati pa so načelno v opoziciji, V občinskih svetih svetovalci, podpirajo večino ali pa ji oporekajo, kakor pač mislijo, da s svojimi odločitvanr bolje koristijo vsem občanom. To načelo velja seveda samo za izpričane demokrate. Pripadniki, avtoritarnih strank tudi v občinskih svetih plešejo tako, kot muzicira partija. Kakor se taki’ svetovalci po volitvah požvižgajo na volivce, tako se v občinskih svetih požvižgajo' na koristi občanov. Občinski svetli so za njih zgolj partijske propagandne tribune.
Pa so se partijski dninarji zopet enkrat ugriznili v lastni nos. Pa tudi to ni zadnjič. Kdor drugim jamo koplje, sam vam jo telebne!
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V soboto 14. aprila 1956 ob 20.30 v SV. KRIŽU
Luigi Pirandello
HENRIK IV.
V medel jo 15, aprila ob 16.30 na KONTOVELU
hnigi Pirandello
HENRIK IV.
VESTI s TRŽAŠKEGA
ZLOBA IH NAIVNOST
Namerno krivo poročanje »Primorskega dnevnika« o govorih dr. Ag/neletta v občinskem svetu in naše razkrinkanje te dične časnikar-£ke obrti pred slovensko javnostjo je zmešajo pojme ljudem okoli o-jiegai lista.
V svojem »Za slovensko javnost« prikrojenem odgovoru v velikonočni. številki/ si »Primorski« domišljije, kakor bi bili v Trstu že pod. 'komunistično diktaituro in on gla vno diktatorsko trobilo, pred katerim se mora klanjati vse, kar hodi in leze. In si, je v svojii nadutost: utvar jal, da. bo dr. Agneletto na vsaik poziv v »Primorskem« pohlevno prinašal njegovim urednikom stenografske zapisnike na rdečem krožniku na mizo in dejal: Mogočni gospodje, pohlevno polaga stenografske zapisnike pred vaše obličje. Vaš ponižni sluga. Dr. Agnele.tto je pa svoboden človek. Zato je opozoril, po vseh pravilih dostojinositi, urednika »Primorskega« r.a stenografski zapisnik seje občinskega sveta od 3. februarja' t. J„ ki je tudi njemu na občini pri tajništvu na razpolago. Poštenemu in na svojo uredniško čast ponosnemu uredniku je to po vsem civiliziranem svetu dovolj. Ali -bi se hehetali tam okoli »Primorskega«, če bi jim bil dr. Agneletto opravljal še ■hlapčevska dela nosača stenografskih zapisnikov! Slovenska javnost pa že ve, da ni dr. Agneletto govoril proti višanju plač, ampak je to višanje celo odločno opravičeval Nekaj naravnega je, da. imajo uradniki in delavci nasproti .niaraščaniu cen vso pravico, da se tudi njih prejemki zvišaijo; in prav naraščanje cen je v/zrok, ki povzroča višanje plaž in mezd. Tako je dr. Agneletto govoril.
Ali mislite, dk je res ljudem od »Primorskega« za pravo, resno dognanje resnice? Potem ne bi bili več komunistični dialektiki, to je ljudje, ki hočejo prepričati svoje žrtev, da. je črno —■ belo in da je slabo. — dobro. Ti ljudje si dom:-*lje.jo celo, da jim mora oni, ki zahteva popravek, dokazati, da so krivo poročali. Kako bodo komunistični uredniki okoli »Primorskega«' priznal i> dai so krivo poročali, če so ,to storili vede in hote? Ce niso popravka hoteli priobčiti, je to njih stvar. Za to sodnijsko odgovarjajo. Ali zahtevati, da. bi .nekdo njih za sodnike priznal in pozval, je vrhunec domišljije in naivnosti.
S človekom, ki ima vnaprej postavljeno nalogo, da svojega nasprotnika pred svetom z lažmi o-orni in oblati, je poštena polemika nemogoča.. Kako hočete z listom stvarno polemizirati, ko se ne sramuje /trditi — potem, ko je v »Demokraciji1« objavljeni stenografski zapisnik o seji glede uličnih imen
na laž —, da je dr. Agneletto pozneje svoje izjave popravil? Sarr.j kdor je sam na taki višini morale, ds mu je fa-lzificiranje stenografskih zapisnikov javnih občinskih sej vsakdanja obrt, si more tako gorostasno trditev dovoliti. Seda; vidite, kaj pomaga ljudem gotove sorte stenografske zapisnike objavljati.
Oni od »Primorskega« imajo na raapolaigo dnevnik, mi pa samo tednik. Kaj /to pomeni, ve vsa naša javnost. Ali ona pozna nas in naša načela in je preveč ra.zsodna, da bi nasedala samo za topoglavce prebavljivemu pisanju: nekaterih listov.
postavil poročanje »Primorskega« skim poslanikom v Rimu Ivekovi,-
čem, dočim je imela poprej pravico odločati o opcijah samo Jugoslavija.
Osporavanje opcijske praivice italijanskim državljanom, ki so bivali 1940. leta v krajih, ki so bili odstopljeni Jugoslaviji, ne znači še, da gre za končno odbitje opcijske prošnje. Mora še slediti izmenjava not med italijansko in jugoslovanske vlado. In šele potem se bo odločilo, ali optant postane jugoslovanski dr žavljan ali pa., če bi Jugoslavija vztrajala na- sprejemu, njegove prošnje, apolid. Do tedaj, do te končne rešitve, ohrani optant, na podlagi taksativnih določb italijanske mirovne pogodbe; italijansko državljanstvo z vsemi pravicami in izgubi to državljanstvo šele v trenutku, ko postane jugoslovanski državljm, ali ko -postane aipolid.
iZa-to je črtanje optantov že na podlagi samega osporavanja opcijske pravice ne le brez pravne -podlage, ampak protizakonito. Zato je dr. Agneletto vprašal župana, v odsotnosti odbornika dr. Venierja, ali nVsli občinski odbor dati navodila občinski volilni komisiji v smislu zakona, da se preprečijo nepotrebni rekurzi ra deželno volilno komisijo odnosno na prizivni dvor. Zupan Bartoli je odgovoril, da je v teh zadevah kompetenten aseso' dr. Venier in da bo on odgovoril.
Brisanje optantov
iz volilnih imenikov
Dr. Josip Agneletto je spravil pred tržaški občinski svet brisanje optantov iz volilnih imenikov, Vi se v zadnjih dneh izvaja z naglico. Skupi.rei optantov, katerih prošnje so že biile ugodno rešene od Jugoslavije, je ministrstvo notranjih zadev v Rimu sporočilo preko prefekture odnosno preko občine, da osporava njih pravico do opcije za ohranitev 'italijanskega državljanstva. To pravico je priznala jug->-slovanska vlada Italiji leta 1949 z dogovorom -med ministrom /zunanjih zadev Sforzo in. jugoslovan-
TRŽAŠKI PREPIHI
Partijcem v opozorilo 1
Med zadnjo vojno je policija v Curihu aretirala, mlado komunistko.
Med zasliševanjem niso policist’' z n/jo postopali niti korektno, niti obzirno. Eden izmed policajev jo je ozmerjal z »rdečo pocestnico«, V švicarskem parlamentu so poslancu ostro intarpeliraJi notranjega ministra in strogo obsodili metode preiskovalne policije. Švica, je ta-kralt vzkliknil demokratični poslanec, je vendar pravna dežela.
Komunistko so kmalu nato izpustili in svoje politično delovanje je lahko neovirano nadaljevala. Vojna je končala. Švicarska komunistka pa je kmalu zatem darovala svojc-rdeče srce nekemu- madžarskemu beguncu, ki se je zatekel pod švicarsko varstvo, čeprav 'je kasn-ije zmerjal švicarsko gostoljubje, ko so tudi v Švici iskali zatočišče njegovi lastni rojaki drugačnega :poh-tičnega prepričanja.
Ko je na Madžarskem rdeča/ armada s- tanki in bajoneti postavila komuniste na vlado, sta tudi .mlada ■zaljubljenca zapustila gostoljubno Švico, .da bi v novi Madžarski pomagala pri »izgradnji socializma«. Njen mož je- v skokih napredoval in je že kmalu sedel na /naslonjaču’ madžarskega zunanjega minisfa. Usoda komunističnih veličin pa je
Prekupčepaki s pokojniki
V nedeljo je »/Primorski dnevnik« spet dobil napad delirija. Tokrat se je spravil nad štetje naših vrst'C in se, v svesti svoje angelske čednosti in nenadkriljive moralne u-pravičenosti, strahovito razburil nad. tem, da smo o podlem onečaščenju spomenika bazoviških žrtev poročali le v -»desetih vrsticah«. Seveda-je kar se da, podlo zamolčal njemu dobro poznano dejstvo, da je »Demokracija« v četrtek že dotiskana in da smo, razumljivo, v naglici .komaj utegnili spremeniti prvo stran in o dogodku vsaj na kratka poročati, ko je /bil časopis že v stroju. Tistih nekaj njegovih bralcev ■tega seveda; ne ve in tako je borec zb socializem triumfi/ral kot .poosebljena Besnica.
Sicer mu pa tega niti ne zamerimo, sa.j. vendar s tem izvršuje le svoje »socialistično« poslanstvo. Ta obstoja v tem, da svojim pristašem (Bog jim odpusti zmoto, saj jih je le malo!) nenehno razburkava duhove, da ne bi sicer spregledali kaj neljubega. Včasih so racgrajiali o tržaškem vprašanju, danes se s prav isto sveto borbo .potegujejo za1 novo občinsko smetišče ali pa za raz-
VESTI IZ NABREŽINE
Pretekli ponedeljek, dne it. t. m. se je vršila v iNaibreži-ni zadnja seja občinskega sveta v -svoji poslovni dobi. Takoj v začetku je župan sporočil, da v četrtek, dne 12. t. m. zapadejo mandati -sedanjega občinskega. sveta ter je zato za današnji dan sklical zadnjo sejo, da na njej rešijo še ostale točke, ki -so bile na dnevnem redu preteklega zasedanja. Kot prva točka na dnevnem redu je /bita. odobritev tarif užitnin-skega davka za. tekoče leto. Po poročilu odbornika Floridana je občinski svet to odobritev sprejel. Nato je odbornik Floridan poročal o prošnji župnika iz Mavhinj, da bi občinski svet odobril letni prispevek 42.000 lir kot prvi pogoj za priznanje župnije v Mavhinjah s strani civilnih oblasti. Po krajši razpravi so svetovalci soglasno odobrili ta predlog. Nato je odbornik Florida« poročal, da je finančna- u-prava določila znesek 10.000 lir kot letno najemnino za šolsko poslop;c v Nabrežini ter enako vsoto za poslopje ambulante v Devinu. Ker sta bili obe poslopji zgrajeni iz državnih fondov, mora občina sedaj vsaj simbolično plačevati državi .najem-n-.ino -ter s tem priznati., da sta obe stavbi last države in ne občine. Tudi ta predlog je bil soglasno odo bren.
Odbornik Vižintin je nato poročali o prošnji župnika iz Mavhinj, da bi občina brezplačno prepustila del zemljišča pri sedanji šoli v Se-sljanu za gradnjo inove cerkve, Ker se namerava prositi državo za i>>-trebne denarne prispevke / gradnjo nove cerkve je potrebno, da prosilci dokažejo, da imajo že /zemljišče na razpolago. Po daljši in zelo živahni razpravi je občinski svet odobril predlog, da se dotično zemljišče breziplačno prepusti za napro-šemi namen. Ob tej priložnosti pa so svetovalci priporočali odboru naj z ozirom na ta sklep doseže u-godnejše predloge pri zamenjavi seroljiišč® za gradnjo občinske hi-
ralnice, ker je zemljišče, namenjeno za to gradnjo, last cerkvene u-prave.
Nato je ist.i odbornik predlaga! napredovanja -uslužbencev Cauter in- Gruden, kar so svetovalci odobrili. Istotako so svetovalci soglasno odobrili predlog odbornika; V, žintina, naj se' staJež občinskih u-radnikov poveča, za dve mesti; en.) bi zasedla sedanja začasno nameščena uradnica Ida Gruden vd. Cahari-ja,, a, .za drugo bi se razpisal natečaj in ki bi bila v pomoč amagraf-s-kemu: u/radu, ki je vedno preoblo-žein z delom.
Nato je župan podal vrsto sklepov ožjega odbora, ki jih je zaradi nujnosti sprejel, a jih mora. zaradi pristojnosti odobriti še občinski svet. Občinski svet je vse predlagane sklepe soglasno odobril.
Prešlo se je nato k slučajnostim, pri. katerih je prevzel ponovno besedo odbornik Vižintin. Ko je na krat/ko omenil delo sedanjega obč sveta je predlagal, naj bi se odposlalo na pristojne- oblasti dve protestni /resoluciji. Prvo v /zadev-i razpisa volitev in določitev okrožij za volitve pokrajinske uprave, ki je bila določena na način, da bi bili Slovenci izključeni iz te- uprave. Z drugo je pa občinski svet protestiral proti -zločincem, ki so onečastili spomenik padlih v Katinari ter spomenik bazoviških žrtev. Temu. protestu se je občinski svet soglasno pridružil.
Končno so svetovalci stavili županu več vprašanj krajevnega značaja, z& katere je dal župan vsa potrebna pojasnila.
2/upaim je nato sejo -zaključil in se v kratkem govoru spomnil dela, ki ga je sedanji občinski svet izvršil, ter na /koncu želel, da bi tudi prihodnji obč.inis*ki svet bil izraz voli e domačega slovenskega: prebivalstva, ki bi delal v dobrobit občine ter krepko zastopal 'koristi domačega slovenskega prebivalstva.
voj turizma v Trstu. Saj v tem n/ mnogo razlike; važno je le, da rjo-e-nje ne potihne. In kaj je v tern klavrnem času, ko primanjkuje muzike za dvig »štimunge« bolj hvaležnega- kot udrihanje po svoj.ih nasprotnikih, pa čeprav z argumenti, ki bi se jim še opice smejale. Vse za socializem, tovariši!
•Zdaj pa nekaj drugega. Najostud-nejša stvar, ki jo -lahko za.greši človeško bitje, je onečaščanje mrtvecev. Vsaj do nedavnega; je. veljale tako. Danes pa poznamo, žal, še nekaj ogabnejšega, za kar gre zasluga »socializmu« i la .»Prim. dnevnik«; človeškega dostojanstva, .nevredno monopoliziranje pokojnih in zlorabljanje njih imen, smrti >n popolnoma drugačnih vzrokov oziroma poslanstev njihovih žrtev v nizkotne osebne in strankiinie . namene. In .ti klasifikaitorj.i vseh onii deset -in deset tisočev, ki so padii za to, kar so »P. d,« et Comp. lahkomiselno .pognali in premišljeno razprodali, so spet potegnili iz predalov kataloge s prevaro v smrt poslanih Slovencev, da lahko z. intjimi podkrepijo svojo vzvišeno obsodbo nad »nezaslišanim zločinom«; deset ali ne deset vrstic v našem tedniku! Sramota!;
Kakšen opravek pa ima titovstvo z bazoviškimi fanti? Prav nobenega. Mar .so ti fantje padli za to* da se črna; diktatura zamenja z rdečo? Ne! Svoja, življenja so darovali prav zaradi protesta proti diktaturi. in /za svobodo slovenskega naroda. Morda bi jih hotel kdo ponižali na raven partijskih zaslužkarjev? Tega poklica slovenski narod takrat ni poznal. Tito. je bil ob njihovem žrtvovanju Stalinov agent in. so ga Parižanke vsekakor bolj zanimale kot trpljenje slovenskega naroda. Res je, da je danes nekaij nekdanjih prijateljev .bazoviških fantov preskočilo med partijske užitka rje, ali takrat, pred 26 leti, so bili pra.v ti .nekdanji prijatelji najodlodhejši nasprotniki komunizma in; so taki o-staili tudi še polno desetletje po tistem tragičnem 6. septembru. Danes njihovi, prijatelji biti ne morejo, ker politični re-nega-ti sami poteptajo ideale, katerim so se odpovedali za krožnik rdeče mineštre. Komumiize-m se je njihovih žrtev .polastil s prav tistimi, metodam-’, kakor se je polastil vseh t varnih in duhovnih dobrin v Jugoslaviji, ■za katero graditev je prav toliko prispeval, kot za tvarno in duhovno gradnjo »Balkana«. Ce bi ti fantje vstali, bi- tistim, ki si danes lastijo monopol nad njihovim spominom. pljunili' v obraz prepričani, da bi padli, pod komunističnim' svinčenkami, če bi ostali zvesti tistim idealom, zaradi katerih so padli pod' fašističnim svincem. Take resnice težko človek napiše in izreka. Ko pa tudi najintimnejše slovenske ideaile vlačijo »socialisti« o-krog »P. d.« v volilno propagando, je potrebno izreči misli, ki so last vseh svobodoljubnih Slovencev,
No, in ko smo že pri tem: skoraj enajst let je že minilo, kar so komunistične tolpe množično poklale v .kočevskih in teharskih gozdovih nad. deset' tisoč slovenskih fantov pa v »Primorskem« še do danes ni bilo niti deset vrstic obsodbe monl-cev ali poveličevanja, padlih. Seveda, te žrtve, so pa v posebni kartoteki klesifikatorjev, kjer stoji naj brž z rdečim svinčnikom: OPRAV-
LJENO. Te žrtve, ki so padle prav tako za ideal slovenske svobode, se, pa omenja ob drugih prilikah; p:č po potrebi socialističnega poslanstva!
Teh dejstev, tovariši, ne vašo žalostne /zakrije nobena železna- zavesa.. Kar se pa te zavese tiče, je preko nje res velik promet. »Primorskega«^ seveda- ne -zanima, da potujejo v eno smer siti, v drugo pe lačni potniki; tudi verjetno ni upošteval tistih, ki so v trumah prihajali -in še vedno prihajajo — a ponoči, brez obmejnih prepustnic. Za vse one, ki jih na tem begu v svobodo postrelijo, ni ne naslednjega dne ne nikoli v »Primorskem dnevniku« niti deset vrstic. Kajne, kaj bi .razburjali napredno javnost, ki ima. že dovolj; opravka z občinskim smetiščem in z navduše' a-njem nad neprecenljivo dragocenim narodnim delom stranke za periodično preimenovanje lastnega .imena!
Ko bo pa v občinskem svetu spi1* govora o turizmu, naj njihov zastopnik .le pove, da je v tem pogodu Jugoslavija ena najbolj .razvitih dežel na svetu, in celo ne vitevši tujski promet. Vsemu svetu, je namreč 'znano, da je — po ameriških statistikah —- šlo v samih desetih letih preko socialističnih zaporov okrog 7 milijonov državljanov! To morajo biti .katalogi in kartoteke, kaj, klasifikatorji?
Zaradi pomanjkanja prostora smo bi-l-i primorani nekaj dopisov odložiti, kar naj dopisniki blagohotno upoštevajo.
V kolikor nam bo mogoče, bom:> gradivo uporabili v naših prihodnjih številkah.
usoda cirkuških akrobatov. Aretirali so ga in .po nekaj mesecih postavili pred »ljudsko sodišče«. Mož je vse- obdolžitve .gladko priznal. Obsodili so ga po že vnaprej 'izdanih /ukazih iz Moskve.
Madžarski zunanji minister Lasalo -Hajk, tako se je namreč imenoval medvojni ‘begunec v Švici, je bil kot ameriški agent obsojen na smrt. Njegova žena, Švicarka, Toni Driitten/D&iss, je bila obsojena zaradi sokrivde na, deset let prisilnega dela.
Takrat pa v madžarskem parlamentu ni bilo nobene interpelacije. Švicarski komunisti sami. so brez vsakršnega obzira slepo udarili po nekdanji svoji delovni in požrtvovalni aktivistični rojakinji. V švicarskem komunističnem glasilu »Vorwae.rte« so bučno zaploskali nad obsodbo svoje najboljše tovarišice. Samo tisti, ki je- Toni Drif.-tenbass osebno poznal, je lahko o-cenil vso tragedijo tega nečloveškega postopanja.
Leta so minula. V Moskvi je odšel v grob- komunist št. 1 v kaj čudnih okoliščinah. Tri leta za tem so mu njegovi najboljši borbeni, tovariši podelili .milostno brco. Orjaka so strmoglavili, njegove zločine brezobzirno razgalili pred vsem svetom. In zope.t popravljajo zgodovino! Cudo, prečudno:	Madžar-
ska tajna policija je zopet nasedla »ameriškemu imperializmu«. Na grobu Rajka so zagodli internacionalo in ga rehabilitirali. Oživeli ga res niso, pa ;to ni niti važno, kaj pa že šteje eno človeško življenje? Saj končn-o Rajk ni obvisel na komunističnem konopcu, pač pa ko; žrtev spletk razrednih sovražnikov.
Toni Drittenbass' bo seveda zapustila ječo. Zanimivo bi bilo veded, kaj misli o obeh policijah v »kapitalistični« Švici- in »komunistični;! Madžarski. Verjetno bo tudi ona popravljala svojo osebno .zgodovino.
Morda bi našim komunističnim aktivistkam in aktivistom kazalo, da spričo takih 'zgodb, ki jih v Sov-jetiji in .njenih kolonijah ne manjka, malo razmislijo ,in svojo vero v •neminljivost komunističnih dogmatik — popravijo....
Mi' vsekakor opravljamo svojo človeško dolžnost in tudi komun•-stične .zaslužkarje seznanjamo s tistimi krvavoadečimi in črnim; stranmi /komunizma, ki režejo tudi njihove lastne usode. Nikakor ne bi želeli, da ibii se morali ob težavah, .ki jim verjetno ne izos.ta.nej >, tolažili kot njihov prvak Togliatti, da o vsem tem niso bili poučeni.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Deiavshi pozdravi Sovjetom
»Socialist Commenta.ry«, mesečnik Angleške delavske stranke, piše o vprašanju, kako naj se zadržijo laburisti- ob sovjetskem obisku v Angliji. Hruščev in Bulganin se že odpravljata- na pot in britanska javnost posveča temu obisku precej pozornosti. Mesečnik britanskega delavstva piše med drugim tudi tole: ». . . Precej razširjeno mnenje1, da obstoja, med socializmom im komunizmom .posebno , sorodstvo, še vedno ne more izumreti. In vendar 'zija med obema širok prepad. Socializem je v bistvu borba. ,za< o-brambo človeškega dostojanstva. Pod komunizmom pa je delavec iz žrtve fevdaliističnih in kapitalističnih sil postal še znatno večji tlačan vedno in povsod pričujoče brutalne
države. Ne sme se organizirati, rjt-sme stavkati; .nobenega, vpliva nima niti na svoj zaslužek -in/ še man) na isvoje delovne odnose. S skrbstvom za zakonitost ne poskušajo* komunisti, niti več slepiti javnosti.
Brezobzirni- akordni sistem, ki ga s studom zavrača vsaka sindikalna organizacija, žanje polno uveljavljanje. Brezno med dohodki in o~ blastjo med tistimi na sami konici in med onimi na temeljih piramide je globlje in širše /kot v katerikoli -demokratični deželi.... In kar je ,najhujše, je to, da vsak poskus protestiranja proti krivicam, vsako organizacijo zadušijo s kratkimi procesi.- Pod komunizmom je izginila vsaka sled človeških vrednot, ki so v vseh časih navdihovale socializem.
Ce bo britanska delavska, stranka povabila Hruščeva in Bulganina na kosilo, je to izgolj formalna vljudnost in nič drugega'. Ni namreč prav nobenega povoda za posebne zasebne razgovore ali proslavljanja med socialističnimi in komunistič nimi obiskovalci. Med nami ne obstoja niti .najmanjša istovetnost. Komunisti so lakomni oblasti in za-vojevalnosti vsega sveta; človek pri tem ne šteje nič. Našai stremljenja pa so prav nasprotna temu, veljajo vzdrževanju in dviganju človeškega dostojanstva'....«
S takimi socialisti bi slovenski nar-od lahko mirne duše korakal in le težko bi med nami našli človeka, ki bi se navduševal za »borbo proti takemu socializmu:, proti taki socialistični Jugosllavi-ji, proti takim socialistom v Trstu še posebej«, da se poslužujemo frazeologije nedeljskega »P. d.«. Ali med britanskimi socialisti-idealisti in med tistim socializmom, ki ga po nemarnem i-menuje za socializem »P. d«, je prav taka .razlika, kot razlika med svetopisemskem jagnjetom in pravljičnim volkodlakom.
Komunisti o komunistih
V obtožnici proti generalnemu .tajniku češkoslovaške 'komunistične partije 1. 1952 so češki komunisti izstavili svojemu današnjemu pobratimu tudi naslednje nravstveno spričevalo:
»Kot /zvezni člen med Slanskym in fašistično Titovo kliko, ki je a-gentura vojnih požigalcev in zoprno /zagrizena sovražnica miru iji demokracije, je .deloval Moša: Pija-de.«
Tako so se ■ sodnem aktu proti Slanskemu izražali komunisti o Titovi Jugoslaviji, ki jo je. »P. d.« pv> strmoglavljenju kulta osebnosti prekrstil v /»socialistično Jugoslavijo«.
Ce so češki komunisti lagali takrat, česar »>P. d.« najbrž ne bo zavračal, so lagali v duhu marksistič-no-le:ninskih naukov. Kdo jamči našemu ljudstvu, da mu komunisti zaradi istih .naukov ne bodo lagali v sedanji predvolilni borbi?
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Tratu
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
se je preselil v ul. Rittmeyer, IS
in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813
Z nakupom dobrega blaga prihranite denar!
Prodaja na debelo In drobno
OBIŠČITb
vsakovrstno originalno ANGLEŠKO IN NACIONALNO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE PO NAJNIŽJIH CENAH
Obračajte se na nas osebno ali pismeno
IZRE2ITE OGLAS,
VELJA ZA POSEBEN POPUSTI
MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA
(MAGAZZ/NO ST O FF h IN G LESI)
Skladišče: TRST - Ulica S. Nicolo 22
Telefon itev. 31-138
TRST - TRIf STt
VkC,imcdica 22
Itlif. tf-Ht
POZOR!!!
3 metre volnenega blaga za moško obleko s podlogo za Lir 4.950
m n 7.480 ;	; 10.700
ter lepa izbira angleškega moškega blaga
dobite v trgovini
A. PERT0T Trst, III. Binnastlca ZZ, tel. 9S-99B
/i H W C