F PaibU»he4 nad riistrfhoted under permit No. 728) aatKor. By tfi« Act of October 6, 1917, on file nfc tke Port Office of Cleveiawl, Ohio. By order of the President, A. 9. Burleson, Portmuter Gen. bftjhe °nly slovenjan daily °£tween new york and chicago the best medium to reach iso.ooo slovenians in u. s., canada and south america. ^ Copy 3c. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "we pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands: one nation indivisible with liberty and justice for all." CLEVELAND, 0., ČETRTEK (THURSDAY) MARCH 2„ 1922. ŠT. (NO.) 50. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. i A VEC 1UMBERJS V SPORAZUMU S P0D1ET-DELAVCEV NA STRAJKU. Nov načrt za izplaci-i Trideset organizacij tev bonusa. milijonov gradbenega dela je u-^avljenega. — plumberji bodo dobi- $1on 0D URE 1)0 15- APRILA> POTEM pa - nasprotniki unij so krivi, da ŠE smit šl° d0 p0ravnave' pravi chas. GLASOM NOVEGA NAČRTA BI SE VOJAKOM IZDALO CERTIFIKATE, NA KATERE BI JIM BANKE IZPLAČALE DENAR. — RAČUNA SE, DA BI ZVEZNA ZAKLADNICA VSAJ ZA DOBO DVEH LET NE BILA DOSTI PRIZADETA. ^ Popoldne je prišlo med plumbersko unijo in tniki do Washington, I. marca. — Fi-! nančni odsek poslanske zbornice ^ ili0 Pon • • poravnave> Pri kateri sta obe strani neko- jje p ičel z razmotrivanjem nekega ICrjj 1 , I1, Glasom Sprejetega sporazuma bodo plum- j novega načrta za izplači.tev vols d oblv^i do 15. aprila po $1.15 od ure, od 15. aprila! iaškesa bonusa- Glasom tega na-Doi marca Prihodnjega leta pa po $1.00. jf? b/.v'ada mef° gotov.^e iz" ueiavoi IW>f . • m . . , . dala bivšim vojakom certifikate, podjetniki smatrajo to poravnavo kot do po itl>0 biUVed!° °dprt0 delavnico- Smitha 116 Podjetnikov, bi se bil spor po mne- v Sre(jo P°ravnal še predno so predstavniki obeh stra-zgodaj zjutraj prenehali z zborovanjem. ^esporazuma. >b0g jg P°sled'ica nesporazuma je prenehalo z delom pilij0llo; stav:fclin,,skih delavcev, in ustavilo se je za več "Edi 7arjev k(®strukcijskega dela. kvn&n " 6.0 ki K* Sre^ ve^)na podjetnikov ne podpira tega ele-"Ta o 1 naP°vedal vojno unijam, u č a j n J^21 °1 Pohaja od male skupine podjetnikov, ki re2i," . ,Zavzemajo jako važna mesta pri podjetniški j TaJs^]avil Smith. J^^va izjva je imela za posledico, da je pred- t'^thov^ . J®tni&e zveze podal izjavo, v kateri pobija Jih..... 1 lb i ^^a^^auserman je poznat kot eden največ-„T ^atorjev za odprto delavnico. an-'VfVari ne bom razmotrival," je dejal Hauser-L ^oda { •■ m.orem reči, je to, da to ni resnica." ^ ski^pred-stavniki, ki so prisostvovali konfe-L'1 k bil v. JG Vrs^a v torek popoldne in zvečer, pravijo, jp.v0. ' avno Hauser tista oseba, ki je zadržal porav- ^^hanje d • Podjet -f Sam° deln°' Pravii° podjetniki. Št,^./1 u Plavijo, da se je delo na večjih poslopjih b Pa °ziroma izprtja, ustavilo samo deloma. Ra A s katerimi bi lahko šli na banke, in jih izmenjali za denar. Računa se, da bi se na ta način odvrnilo kak posebno huci pritisk na zvezno zakladnico. Vlada bi seveda morala ta certifikate kasneje pokupiti od bank, to bi se ne zgodilo takoj. Kot se izjavlja, bi se na ta način odstranilo glavno zapreko, ki preprečuje sporazum med administracijo in kongresom. Nalogo za podrobno izdelavo načrta se je izročijo posebnemu oodkomitejv.', ki je bil. soglasno izvoljen potem, ko se člani odseka niso mogli sporazumeti glede nobene metode, po kateri naj bi se bonus izplačal. Kot prvi korak bo ta pododsek najbrže poklical na posvetovanje zveznega zakladničarja Mellona in najbrže tudi člane zveznega rezervnega bančnega odbora. Karkoli se bo sklenilo, se bo moralo potem izročiti v odobritev celenm odseku, in vzelo bo najmanj en mesec, predno bo tozadevna predloga pripravljena za predložitev kongresu. Glasom razmotrivanega načrta, bi bivši vojak takoj po prejemu vladnega certifikata dobil na ban. proti prohibiciji. HOČEJO," DA SE ZOPET DO VOLI VINO IN PIVO. New York, 1. marca. _ Državni načelnik orotisalonske lige, William H. Anderson, je danes naznanil, da so protiiprohibicijski [interesi pričeli s pripravami za na. povedano pomladansko ofenzivo, da se bo iste vdelležilo 30 različnih proti-suhaških organizacij. V uradu suhačev se izjavlja, da proti-prohibicijske organizacije tako hi.tro rastejo, da se njih rast komaj sproti zasleduje. Vsa znamenja kažejo, da bo vprašanje pive in vina igralo pri jesenskih kongresnih volitvah pre., cej važno vlogo. --—o---- PRINCESA !N MOŽ NA ŽENI-TOVANJSKEM POTOVANJU. Genovska konferen-Za obrambo nauka o Shifnal, Anglija, 1. marca. — Danes sta dosela semkaj viseont Lascelle3 in njegova nevesta, princesa Mary, ter se nastanila v Weston Park gradu, ki se nahaja v izredno slikoviti in mirni pokra, j i ni Prebivalstvo iz bližnjih vasi je novoporočencema priredila pri. srčno demonstracijo. Izvzemši služabnike sta novoporočenca na gradu popolnoma sama, in tudi gostov ne bosta nič sprejemala. V kratkem se dvojica poda v Italijo, kjer jima bo italijanska vlada, kot se poroča, priredila nadvse slovesen sprej«m. V Italiji se bo3ta nastanila v Florenci in sicer jima. 1bo italijanska vlada dala na razpolago vilo Medici. de valera je propadel. Dublin, 1. marca. — Ko se je danes zopet zbral irski parlament, se je pri prvem glasovanju izkazalo, da je večina poslancev na strani provizorične vlade, ki. se zavzema za mir z Anglijo. Do gla. sovanja je prišlo, ko je Arthur ca zopet odložena OTVORITEV KONFERENCE SE JE PRESTAVILO RADI VELIKONOČNEGA TEDNA. Geneva, 1. feb. — Iz jako zanesljivih virov se poroča, da se bo genovska konferenca pričela šele 25. aprila, in ne 10. aprila, kot sta se sporazumela Lloyd George in Poincare na svojem zadnjem sestanku v Boulogne. Konferenco se je prestavilo deloma vsled bojazni, da se bi žalilo verski čut evropskih narodov, ako bi se konferenca vršilo skozi velikonočni teden deloma pa apri'a m vsled dejstva, dado 10. mogoče dovršiti vseh priprav. -0-- NA WALL STREETU POKA. New York, 1. marca. Danes se je zopet naznanilo bankrot, štirih nadaljnih firm s prekupčevanjem sekuri.tet. Zdaj znaša število bankrotov za ta teden že 1 7, za zadnja dva meseca pa 39. evoluciji. KONVENCIJA PROFESORJEV JE OŽIGOSALA POSKUS, DA SE PREPREČI POUK O DARWINOVI TEORIJI KOT POVRATEK V SREDNJI VEK AMERIŠKO-RUSKA PRINCE-SA — BERACICA. ki 50 procentov od celotne svote. | Griffith kot predsednik parlamen Ako bi bivši, vojak v teku treh let ta prosil bornico, da odobri natega posojila banki ne vrni^ tedaj stavi,tev P. J. Hogana ministrom I $15 Of)nnC!ar' Se Je ustav^a konstrukcija za pri-medtem ko skupna konstrukcija, ki je levilo iPribli'Žno $25>000'000 j^aiio. i)0c,e!aveev> ki so za'stavkali, tudi ni natančno L*1' ^©d traktorjev ni maralo prenehati z de- vilo I)c če ofeiva v„i. So se sporazumele s podjetniki tri strokovne naznanili delavcem, da bodo do spora- .cesar O? stare plače? bi se banka lahko obrnila na zvezno zakladnico, ki bi prevzela dolg. Ako bi. bivši VOJ a k povrnil dobljeno posojilo, tedaj bi vlada očividno še vedno dolgovala svo-to, značeno na certifikatu, z obrestmi vred. Kako bi se izplačew valo kasneje, bo treba še določiti.. a poljedelstvo. Nasprotniki vlado so propadli s šestimi glasovi manjšine. -O- slika časa. London, 1 .marca. — Ko se je vršila poroka pricese Mary je pri- Vse, kar se dosedaj govori, je le ^ slo v neki londonski restavrant nekak surov obris, katerega po-' petdeset brezposelnih moških, ki drobnosti je treba še izdelati. so popolnoma mirno in dostojno naroči.li kosilo kaširju pa so izročili račun ter izjavili, da bi radi rila-č&li, pa nimajo, nakar so mi.rno odšli. — Že V5ii" prebivalcev Lake-wooda je podpisalo peticijo za Priklopitev h Clevelandu. pleskarji in pa steklarski delavci. A ,a ^ožii ' t^dajalci bi že sedaj najraje, da bi "v. tak' 'J ^h <POlnoma "stavilo. Istotako se je zgodilo ade Park Manor, kjer je bilo uposljenih 400 mož. 'Kointraktorji Keithovega gledališča želijo, da se poslopje čim preje, izgotovi, vsled česar so obljubili delavcem, da do sporazuma ostanejo v veljavi stare plače. Kot posledica se z delom nadaljuje. Delo imajo v rokah kon-traktorji, ki so člani podjetniške zveze. Pri novem mestnem gledališču se z delom nadaljuje, kajti mestna uprava je obljubila stare plače do skupnega sporazuma. Ravno Lak je tudi položaj pri mestnem avditoriju. Kontraktorji, ki imajo v rokah zgradbo velike apartment hiše na E. 105 St. in Wade Park Ave., so naznanili znižanje mezde, vsled česar je 150 mož včeraj zjutraj odšlo domov, in delo stoji. Unija ni včeraj nikamor poslala nikakih piketov in prišlo ni do nikalrih nemirov. Včeraj se je nekaj govorilo, da so trgovci z gradbenim materijaloim zagrozili, da onim podjetnikom, ki bodo plačevali po stari mezdni lestvici, ne bodo prodajali materijama, toda V. H. Patterson, ki je včeraj odstopil kot tajnik /jveze trgovcev z gradbenim materijalom, je izjavil, da govoric ni vzeti resnim. Charles Smith pa je izjavil, bodo unije, da ako se govorice izkažejo resničnim, zahtevale, da zvezna vlada nastopi s preiskavo. New Orleans, 1. marca. — V tukajšnjem pristanišču se nahaja ruska princesa Cerničev, ki ju bila pred revolucijo v Rusiji žena .enega najbogatejših, ruskih Weov. Danes pa je brez beliča, in čaka tu v upanju, da pride kak prijatelj ter izprosi zanjo vstop v Zedinjene države. Pred poroko je bila hči new-yorške~ ga milijonarja Schlick. Njena mati je bila ruskega rodu. V A-meriko je prišla s tem, da se je skrivoma splaizila na parnik, ki je odhajal iz Evrope. --o- — Tožba za $50,000 odškodnine. Mrs. Helena Cavanaugh in njen mož, 3178 Scranton Rd., fožita Meyer Marks družbo s pohištvom za $50,000 odškodnine. V tx&bi pravita, da so dniž-bini uslužbenci napadli in nevar no poškodovali Mrs. Vavanaugh ko so prišli po pohištvo, katero sta onadva le deloma plačala. — Dandanes povzroči že vsaka malenkost raizporoko. To ali on'o ni kaj prav — brž po razpo-roko! Leonard T. Nugent, star 21 let, stanujoč nekje na Jones Rd., misli, da ima precej dober tenor, v čemur mu pritrjujejo tudi njegovi prijatelji in znanci. Njegovi ženi, 191etni Hazel, pa ni njegov glas prav nič po volji. Vsled tega pa hoče on razporo-ko. Ona pravi, da zapravi za šolanje svojega glasu vsak teden po $4, poteim si je moral radi svo jega glasu kupiti še klavir, gramofon in na cele kupe plošč. In ker vse to ženi ne ugaja, želi raz poroko, nakar bo lahk'o neovira no pel. — Župan Kohler se mudi te dpi v Washingt"onu,.kjer se vrši konvencija, na kateri so se zbrali vsi trgovski interesi, ki so za in ki so proti temu, da bi se St. Lawrence reko poglobilo ter zve zalo petero Velikih jezer z morjem. To bi znižalo transportne stroške v veliki meri ter bi prihranilo farmarjem in trgovskim podjetjem vsalk0 leto na milijone dolarjev. Zupan bo obiskal tudi predsednika Hardinga in sicer kot se je izrazil, ne zato, cu Chicago, 1. marca. — Dane; so vodilni predstavniki šolske vzgoje v Zedinjenih državah na svoji letni, konvenciji, ki je ravno sedaj v teku v tem mestu, odločno nastopili v obrambo pouka o teoriji evolucije po javnih šolah. Ti predstavniki ameriškega šolstva so označili poskus, da se predpisujei kakšne znanstvene nauke se bo txilo v šolahi kot po-vratek v srednjeveške čase. Diskuzijo o tem vprašanju je povzročila neka predloga, ki se pravkar nahaja pred državno zakonodajo v Kentuckyju, in katere namen je, zabraniti v javnih šolah nkuk o teoriji, evolucije, kot jo je razlagal Darwin in razni |drugi učenjaki. Ljudjet ki poznajo duševni nivo kentuških poslancev, pravijo, da je jako možno, da bo tozadevna predloga sprejeta. Toda tukaj zbrana konvencija je mnenja, da bi se takega zakona ne dalo vsiliti, da je izven vpra-šanjat da bi se tak zakon sprejel v kaki drugi državi. "Spoznavaj resn'icot in resnica te bo osvobodila," bi moralo biti geslo izobrazbe," se je izrazil na konvenciji Thomas E. Fine?gan, državni superintendent vzgoje za Pennsylvanijo, in z njim so se strinjali tudi vsi drugi prominent-ni predstavniki ameriškega šol-stva( kot Edwin Seligman iz Columbia univerze, R. G. Jones, superintendent elevelandskih javnih šol, Frederick A. Daveport, iz Hamilton univerze, dr. George D. Strayer iz Columbia univerze. Will C. Wood superintendent šolske vzgoje v Californiji, in številni drugi. "Nasprotatvo proti teoriji o e-voluciji izraža misel otroške dobe človeštva," se je izrazil profesor Seligman. ''Če se vračamo k o-tročji dobi, zakaj bi se ne vrnili v vseh ozirih? Zakaj ne učiti, da je zemlja ravna( in da se soln-ce vrti okrog nje?" LLOYD GEORGE GROZI Z RES1G- KOALICIJSKA VLADA JE PRIČELA KAZATI ZNAKE SLABOSTI. London, 1. marca. — Največja politična senzacija današnjega dne je grožnja Lloyd Georgea, da bo položil resignacijo. Nann-gavanja o Lloyd Georgeovi re-signaciji so se cula odkar je Sir George Younger, vodja konzervativne stranke, tekom Lloyd Geor-geove odsotnosti na konferenci v Cannesu organiziral proti njemu revolto, v katero je bilo zapletenih kakih 50 najbolj zagrizenih konzervativcev. Rezultat revoke je bil, da je iprišlo do razdora v liberalno-konzervativni koaliciji, in da »e je načrte o skv.ipnem nastopu liberalcev in konzervativcev ob prihodnjih volitvah razdrlo. Lord Birkenhead, ki je morda najbolj odločujoča sila v konzervativni stranki, in Husten Chamberlain, sta ostala lojalna Lloyd Georgeu. Birkenhead je celo v javnih govorih ožigosal taktiko Sir George Youngerja. Lloyd Georgeov ultimatum. Pred por dr\»vi je rmmVh-aJti predsednik Lloyd George položaj čisto jasno razložil A. J. Bal-fourju in Chamberlainu, nakar je Lloyd George rezultat formalno sporočil Chamberlainu, ki je nominalni vodja konzervativcev. Lloyd G eorgeov ultimatum se glasi: "Ali mora iti Sir Younger ali, pa jaz." Kot se zatrjuje, je ta ultimatum Lloyd Georgea končen Lloyd George ni dosedaj še nikdar javno zagrozil z resignacijo. Dosedaj je samo protestiral proti poskusom, da se izpodkoplje njegovo moč v koaliciji in parla-:nentu. Ako Lloyd George položi resignacijo. tedaj bo resigniral le v svojem imenu, in ne za ves kabinet. Zagrizeni konzervativci pravijo, da ne bodo priznavali Lloyd Georgeovega vodstva, ako jim ne Po mnenju profesorja Seligma- j dovoli diktirati načela konzerva-na bi se napad proti nauku o evo- j tivcev. namreč, da se gosposki luciji najbolj uspešno zavrnilo, j zbornici povrne moč vetiranja, in l-i- i_ uvede protektiven tarif. Lloyd George je grozil z resignacijo že izza povratka iz Can. nesa, toda Chamberlainu 'se je posrečilo ga pregovoriti. Izza o-nega časa pa postaja razdor med liberalci in konzervativci vedno večji, in kot izgleda se vedno več. jo število konzervativcev pridružuje elementu, ki se je uprl proti vodstvu Lloyd Georgea ■--o-- ako bi se poslalo širom dežele' na razstave zbirke ameriškega muzeja naravnega znanstva v New YorktJ, tako, da bi ljudje lahko na svoje oči videli razvoj življenja na zemlji. On bi priredil takšne razstave v posebnih vagonih, ki bi se ustavili tudi po vseh manj- j ših mestih. O William J. Bryanu, ki je do-glaviti nasprotnik teoriji o evoluciji, je dejal prof. Seligman: "Well, saj veste, Mr. Bryan spada pravzaprav v srednji vek." Hatysville, Md., hočeta obe istega otroka, 7-mesečnega dečka, bi razpravljala o politiki, temveč . vsaka trdeč, da je njen. Spor bc !e iz prijaznosti. J odločila sodnica Mathryn Selles. PAPEŽ JE IZOBČIL ITALIJANSKEGA VOJVODO. Rim, 1. marca. — Papež Pij XI. je danes izobčil iz katoliške cerkve vojvodo Torlonija, ker se je vdeležil nekega dvoboja. Zatrjuje se, da je dvobojevanje izza Vojne zopet prišlo po Evropi silno v navad'o, in da b0 katoliška cerkev v vseh slučajih vdele-žence izobčila. -o- — Včeraj je bi!o pred promet, nim sodiščem 92 kršilcev pro-Wa^hin'gton, 1. marca. — Ma- metnih ordinano. 66 od teh je ria Antonio Matteo, mati iz Wa- j b;i0 obtoženih prehitre vožnje, shingtona in Etta Peck, mati iz Trije SO pelia!- mimo kar, ne da bi se ustav:l' H jin ,c pustilo avtomobile st;ui na nedovoljenem prostoru, štirje pa so zakrivili razne druge prciuopke. "Najsigurnejša pot za vzbudi-tev zanimanja v neko stvar, je, ako se prične proti nji s kampanjo," je dejal Jones iz Clevelan-da. "Ako oni, ki so nasprotni naiiku o evoluciji, želijo, da popolnoma pogorijo, tedaj naj le nadaljujejo s svojo kampanjo. --o- TEŠKA RAZSODBA. stkan 2. III1.1...... -W_ "ENAKOPRAVNOST" "Enakopravnost" ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAY3 AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned a»d Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo, $8.00. 3 mo. $2.00 Cleveland. Collinwood. Newburch by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00, United States ......................1 year $4.50. G mo. 2.75. 3 mo. S2.00 Europe and Canada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.__SINGLE COPY 3c. Lastuie in izdaia its AmeriSko-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 0418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne uoravništvo. CLEVELAND, O., tETRTEK (THURSDAY) MARCH 2., 1922. NASELJEVANJE V KANADO. ni mogoče, se pač tudi ne da doseči in naj se o tem še toliko piše. Moramo si biti pred vsem na jasnem< da naša država v dogled-nem času ne gradi nobenih železnic, vsaj v Sloveniji ne. Za nove železnice se bodemo morali brigati sami. Ni pa verjetno, da bi mogli zbrati potrebni kapital na Ozemlje Kanade je veliko večje kot ozemlje Zedjnje-nih držav, toda glede prebivalstva je še pravcata neoblju-dena pustinja v primeri z Zedinjenimi državami. Zadnje ljudsko štetje izkazuje, da prebivalstvo Ka-J naie znaša nekaj nad osem milijonov in pol. To je jako majhno število za tako velikansko ozemlje; med letom 1911 in 1921 se prebivalstvo ni zvišalo za več kot za en milijon in pol. Zedinjene države so prekoračile to številko že nekje med leti 1810 in 1820, in sicer za skoro tri milijone, medtem ko prirastek Kanade med 1911 in 1921 znaša le nekaj nad en milijon in pol. Kanada torej ni le za 100 let za Zedinjenimi državami glede prebivalstva, temveč tudi raste z veliko večjo počastnostjo. Razlika med Kanado in Zedinjenimi državami je tudi v tem, da medtem ko je bilo prebivalstvo Ze-riinjenih držav pred sto leti razkropljeno, pa je opažati v Kanadi koncentracijo po mestih. Največje mesto Zedinjenih držav v letu 1820 je bil New York, ki je štel samo 124,000 prebivalcev, median ko največje mesto Kanade, Montreal, ne šteje dosti manj kot Cleveland. Iz vsega tega je jasno, da Kanada želi naseljencev. Le obljudena dežela ss more razvijati, uspevati in izkoristiti evojo narav ne zalklaem in s tem cvetoče narodno go. Železniška zveza Slovenije z morjem 150.000 kub. m. Obseg gozdov na Klodičevi progi je na slovensiki strani znat no manjši in meri 16.723 ha. Na hrvatski strani 'ob območju Klo-dič-Hrvatove proge pa sploh ni gozdov. Letna produkcija gozdov v območju Klodič-Hrvatove proge 'bi znašala 21.933 kub. m., j tolik je namreč letni prirastek. Že glede transporta lesa niti se (lastni zemlji. Treba tedaj inozem , . i f- . 'ne da primerjati z Musnovo tra sr.ih zvez. Ce pa st mora zamte- ., , zveza, ki bi vezala Slovenijo z j spodaratvo in dvig naše kulture al! morjem. Sloveniji neobhodno po.' Pa brez lastne zveze z moriem tre'bna. Vendar pa za to, lahko !liranje narodnogospodarskega rečemo, najvažnejšo gospodarsko ,življenja in »tv°*if*» vsakega zadevo Slovenije ne opažamo j111 ne more blt' več govora o praz- tistega zanimanja, ki, ga je stvar Večjega ^anes ne sme nem prerekovanju in osebnem sama na sebi vredna. Res je, da se je pojavilo s konkurenčnimi nasprotovanju. Danes ni nikogar, trasami nekako zanimanje. žJnJ ^ bi "am vodil naše gospodarstvo bog se ni držalo mej stvarnega bodisi slabo ali dobro. Danes si. razmotrivanja, temveč je prestopilo, kakor je to pri nas že stara j moramo, ako hočemo dobiti pro- stora na solncu, piškati sami ta prostor. Sicer ostanemo vedno v in pač ne najlepša navada na po- ( 1 je osebnih simpatij ali antipatij. ,Senf I« vedno bi le gledali, kako In vendar moramo dobiti zve- Se bodo in bl 8e -reh na so!ncu z'o z morjem in sicer najugodnej drU|?1- Nase clel° mora P°stati res- , v , no .Resno pa postane že v trenot so zvezo! Kajti nase osvobojenje 11 vendar ni imelo in ni moglo imeti .ku;ko zfnemo raču™ti ^ z mo-smotra, da bi tiral; še nadalje po goc,rn; lluz,,e 111 ufopije litiko domačega večjega ali manj o bile mogoče kedaj na mestu, danes •i » i • • i n'so Ne samo da nam ško- sega zvonika; nase osvobojenje . . ______ • .• i . > "UJ mora imeti glavni smoter dv'gneroa naje domače zaklade, da pripeljemo naše narodno gospodarstvo k najvišjemu razmahu in da dvignemo našo kulturo na višino največje možnosti. In le na. ^, v.ujejo, one nas morejo tudi uničiti in pokopati. Potem pa izginejo tudi PyffSVi, ki so danes ža-libog na diTevnem redu, da na primer čisto resni, ljudje zavzemajo i tvoje stališče za eno ali drntgo in skominov. Dandanes pa naš mora zanimati samo to, kako se ■ . ,. . . , , , , dvignemo narodnogospodarsko vdreti v neko stanovanje brez uradnega varan ta za pre- i i„ kulturno. Olevelandska policija je pred par dnevi poskusila _„,i i • . progo, v isti sapi pa nastopajo z rod, ki vse to razume nrospevA , . ,v . . , ' ', ne.-co cinicno duhovitostjo, češ sai in postane v svetovnem koncertu . , ,. . , se itak ne zgradi nobena vseh teh prog. narodov tisti faktor, kateri sood-ločuje in kateri se upošteva. Čas osebnih simpatij ali antipatij po-j Konzorcvij za zgradbo železni, stati mora za nas čas preteklostij ce Kočevje — Brod Moravice, je drugega mnenja. Zelenica se zgradi, ker se mora zgraditi, ker je lo življenska potreba Slovenije. resirati za -železniško gradbo privatni kapi': jI, je pa že v istem hipu čisto go'ovo, da bi se — kakoi vedno in povsod — privatni kapital in kapitalist intersirala, ne za kak-i osebo, ki želi — poleg navade stire — to ali ono progo, temveč !<; zo kardinalno vprašanje, ali jo proga mogoča ali pa se ogromna svota denarja, ki je za gradbu potrebna ne zavrže za več ali manj prazen nič. In pri teh interesi:i za investicijo potreb, nega kap-talu, ne bode nihče igral kako osebno vlogo, ne g. Musil, ne'g. Klodič, ne g. Kajfež in ne kdo drugi. Če je proga Kočevje —Brod Moravci.e mogoča in če se bode; kar je največje vrednosti, rentirla, potem in le v tem slučaju se dobi potrebni denar in proga se zgradi brez vsakega gospodari ^kfiga ali drugega dvoma. In le ta in taka proga je sploh mogoča. Že davno smo slišali o ogromnem bogastvu v delu in terenu naše držažve, po 'katerem naj steče nova železnica Kočevje— Brod Moravice. Danes imamo že nekatere podatke, ki nam priča-io samo o silnih zalogah lesa. Po polnoma točne , p'odatke navedemo za enkrat iz slovenskega dela. Obseg gozdov samo na slovenski strani 25.918 ha. Vsako leto zrase na novo 86.859 kubičnih metrov lesa. Vrh tega pa se nahajajo v tem kompleksu še rezerve 282.500 kub. m« O hrvatskem delu še ni zanesljivo natan čnih podatkov. Toda z vso gotovostjo se lahko trdi, da je tam še enkrat toliko lesa. Letna produkcija lesa, računana seveda samo za najožji obseg nove železnice, znaša 150.00 kubičnih metrov poleg omenjenih rezerv od 282.000 kub. m. V prvih letih, v prvem navalu bi se moglo izvoziti dnevn0 3lt vagonov lesa, v poznejših letih pa dnevno 22 vagonov. In ta količina dnevnih 22 so, ki ima v prvih letih v svojem območju zagotovljenih 250.00U kub. m." Lesni transporti ki bi ga dali gozdovi v območju Klodič-Hrvatove proge bi znašali to rej le 3 vagone dnevno. Ako primerjamo te 2 vagone z 38 vagoni dnevn0 na Musilovi progi, uvidimo maTToma že v tej točki velikansko prednost Musilove črte, brez ozira na vprašanje možnosti te zigraldbe. Druge primere, katere objavimo ob času, bodo ravno tako očividno govorile za edini mogoči, t'o je Musilov projekt. Omenimo' naj danes le še vodne sile, ki so v oibmočju Mu- se vendar enkrat! prenehaj0 temeljeni osebni napadi >n tikanja osebnih koristi, k1 J j resnici ni bilo, in ni ne 10 ^ da se napelje 'javnost . ^ če ljudstvo na stvarnost- ^ pač edina v stanu ustv*r ^ silcve proge najmanj 10 krat ta- sezidati zdravo in vsestr*11' ko izdatne kakor ob Klodič"Rr- vatpvi trasi. MARCH 2nd, 1922. 1 ■■ IL-LJ predpogoji, ki;bi in bodo potrebni kapital resno zani®8! — da se "Fode proga tako ^ zgradila, in da ne ostane pri lepih besedah, temveč leznica tudi "v" resnici ČFmP steče. G. Kajfež — o tem se ^ ko vsakdo prepriča — 1 največji osebni interes, & zgradi Klodičeva proga, ^ ob tej progi nahajajo gozdovi. Dalje ima on v Koc jedno izmed največjih žag ^ veni ji in ves les v daljni 0 Kl'odiceve proge gravitira 113 govo žago, ta'ko da bi svojo žago malocfane brez ion^ renče. Toda kaj in kako pomaga ves osebni interes,c Klodičeva proga v resnici 111 peljiva. T/ajf$ Navedli smo .osebo g- A J.fS-in nanj naperjena Pre" nja edino le z ozirom na to, Redi. tega je izbral traso, ki daje vagonov bi ostala za vedno, ker Treba je še vse podatke skrbno obrati. Ko pa se to zgodj bode naša javnost strmela nact ogrom nim bogastvom tega dela naše ožje domovine, katerega se pred oreobratom radi večne avstro-ogrske konkurence in radi konkurence med Reko in Trstom ni moglo odpreti svetovnemu prometu. Naša javnost bo pa zado bila tudi trdno prepričanje, da konzorcij za zgradbo železnice Kačevje—Brod Moravice ni delal in kalkulirai" iz nikakih osebnih nagibov, kak9r se mu v zadregi drugih argumentov to danes predbaciva, temveč da je i-mel pred očmi le zvezo % morjem ob enem in v prvi vrsti pa tudi na možnost,'izpeljave te zveze. To in ničesar drugega je vodilo dosedaj ta nekam osumljeni kon zorcij in to ga vodi še danes. Velika krivica se je delala v tem oziru g. Kajfežu, kateri je cdkrito povedano duš/a Musilo-vega projekta. Toda vspričo vseh teh napadov 'on ne deluje iz osebnega dobička, marveč uva-žuje za splošno korist važne in odločilne razloge, 'ki sm,0 jih že povedali, razloge namreč, da je Musilova trasa edina, ki jo Je mogoče zgraditi, ker so dani vsi blagonosno podjetje. To je ^ cilj g. Kajfeža, ki se S^^ marsikoga "iSFugega dela delavnega moža — napa^1 ^ sebnostmi pač največ raw ker manjka stvarnih arž"^ tov proti njegovemu liaC delovanju. Zanimiva razprava. Tieseca aiprila lanskega gorenjskem Vlaku leta govori ' , ,.x .... , . ravn»teL vavcic, višji komisar ^ .tva državnih železnic v „ tu, da se v Sloveniji vag0"1 ' dajajo" ter namignil Pri funkcijonarje inšpektorata vnfh ž fui lih železnic v Ljuhlja111, . cijonarji "inšpektorata, " a dostavo vagonov '(JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^ L^epi stričelc — Guy de Maupasant. — 0 SooooooooooooooooooooooooooooO Vzel je klobuk( potem pa, zadnji trenotek: ''Težkočo z nečakom pa uredim s petdesettisoč franki, ali ne?" Odgovorila je ponosno: "Ne. Daj mu stotisoč frankov, ki, jih zahteva. In vzemi jih od mojega dela, ako hočeš." Nenadoma ga je postalo sram, in odgovoril je: "'O, kaj pa šel Delila bova. Če mu da vsak petdesettisoč frankov, nama ostar.e še cel milijon." Potem je pristavil: "Torej^ na svi.denje, Madica, pa (kmalu " In šel je razlagat notarju načrt, ki je trdil, da si ga izmislila njegova žena. Drugi dan so podpisali daritev med živimi za pet-stotisoč frankov ki jih prepusti Madelena Du Royu, svojemu možu. Ko sta stopila iz pisarne, je predlagal Georges: ker je bilo lepo vreme, da bi, stopila peš do buh'arjev. Bil je ljubezniv, obziren in ozoren, ves nežen. Smejal se je, v«e ga je veselilo, dočim je bila ona zamišljena in nekam regna. Bil je precej hladan jesenski dan. Ljudje so hodili hitro, kakor da se jim mudi. Du Roy je peljal svojo ženo pred prodajalnico, kjer je že tolikokrat gledal zaželjeni kronometer . "Ali hočeš, da ti podarim kako dragotino?" je dejal. Zamrmrala je malomarno: 'Kakor ti drago," Stopila sta v štacuno. Prašal joi "Kaj imaš rajša, ovratno verižico, zapestnico ali uhane." Pogled na zlatnino in drago kamenje ji je prepodil nje samovoljno hladnoto, in z žarečim in radovednim očesom je pregledovala 3teklene predale, polne dra. gotin. In hipoma jo je prijela želja: ' Tista-le ztipesnica, kako prelepa!" Bija je verižica čudne oblike, vsak člen je ime! drugačen kamen. Georges je prašal: "Koliko stane ta zapestnica?" Dragetinar je odgovoril: "Tritisoč frankov, gospod." "Ako mi jo daste za dvatisočpetsto, pa narediva kupčijo." Možnk se je obotavljal, potem je odgovoril: "Ne. gospod, nemogoče." Du Doy je govoril: "Poglejte, zraven še ta-le kronometer za petnajststo frankov, to je štiritisoč, ki vam jih plačam takoj. Velja? Če nočete, grem pa drugam." Dragourvurja je zmešalo, in naposled se je udal. "Dobro, pa naj bo, gospod." Zurnaiist je dal svoj naslov in je pristavil: "Na kronometer dajte vgrebsti, moje začetnice G. R. C, črke naj se prepletajo pod baronsko krono." Madelena je osupnila in se je začela smehljati. In ko sta odhajala, ga je prijela nekam nežno za laket. Zdel se ji je zarfs spreten in odločen mož. Sedaj, ko ima denar, bi se mu priletel žlahten naslov, to je čisto v redu. Trgovec se jima je poklonil: "Zanesite se, gospod baront v pete« bo napravljene." Prišla sta mimo Vaudevilla. Tam so igrali novo igro. ''Ako hočeš " je dejal "pojdita nocoj v gledališče; poizkusiva, morda dobiva ložo." Dobila sta jo in. sta jo vzela. Menil je: "Kaj, čc bi večerjala v gostilni?" "O, da, rada." Bil je srečen, kakor cesar, in preudarjal je. kaj bi utegni,la še ukreniti. "Ce bi šla po gospo de Marclle, da bi bila zvečer z nama skupaj? Njen mož, sem slišal, je tuka.i. Rad bi mu segel v roko." Šla sta tja. Georgesu, ki se je prve besede s svojo metreso malo bal, je bilo čisto prav, da je bila njegova žena zraven, ker se tako izogne vsemu nepotrebnemu razlaganji.'. A Klctilda se ie držala, kakor da sc ni.česa,r več ne spominja, in je še sama silila moža, naj vabilo sprejme, Pri dineiu-so bili veseli in ves večer je bil krasen. Georges in Madelena sta se vrnjjlg pozno d omov. Plin je bil že ugašnjen. Zurnaiist je prižigal voščene vžigalice, da bi svetil po stopnicah. Ko sta prišla na hodnik v prvem nadstropju, se je plamen naglo vnel in je svetlo očrtal v zrcalu njiju postavi, ki sta se risali iz teme na stopnišču. Kakor da sta se nenadoma prikazala dva duhova, ki zdajci zopet izgi.net?. v noč. . Du Roy je vzdignil roko, da bi dobro obsvetil njiju sliki, in dejal z zmagoslavnim nasrhehom: ' Poglej, milijonarji gredo mimo." VII. Bilo je že tri mesece, kar je bil Marok osvojen. Francija je gospodovala v Tangerju in imela v svoji o-blasti vse sredozemsko obrežje tja do Tripolitanije in prevzela je bila jamstvo za dolg nanovo priklopljene dežele. Dva ministra sta pri tem baje zaslužila okoli dvajset milijonov in Laroche-Mathieuja so kar naravnost imenovali. 0 Walter ju pa je vedel ves Pariz, da je enkrat mahnil in dvakrat zadel, ter spravil v žep trideset do štirideset milijonov za posojilo, povrhu pa še osem do deset milijonov za bakrene in železne rudnike; prav tako tudi za obširna zemljišča, ki jih je kupil pred osvojitvijo v slepo ceno ter jih prodal po francoski okupaciji kolo-nizacijski rn družb am. V par dneh se je bil uvrstil med gospodarje sveta, postal eden tistih vsegamogočnih finančnikov, ki so sil-nejsi od kraljev, pred katerimi se vpogibajo glave, jevlja-jo jeziki in prihaja na dan vsa nizkotnost, poniglavost i.n zavist, ki se skriva na dnu človeškega srca. Sedaj ni bil več Žid Walter, ravnatelj sumljive banke, založnik dvomljivega lista, ne več poslanec, ki so mu očitali umazane goljufije. Bil je gospod Walter, bogati Izraeli,t. In to je hote! tudi pokazati. V edcl je, v kakih stiskah živi princ Karlsburški, ki je imel eno najlepših palač v ruc du Faubourg-Saint-Honorc, z vrtom na. Chainps-lisees; predlagal mu je, da kupi v štiriindvajsetih urah to posestvo in hišo i vsem pohištvom, a niti. en sto! se ne sme premekniti. Trideset milijonov mu je ponudil. Princa je vsota zapeljala in sprejel je. Takoj drugi dan se je Walter nastanil v novi hiši, 1 edaj si jc izmislil nekaj drugega, res misel osvoie-valca, ki se hoče polastiti, Pariza, naravnost napoleonsko ■c»r vodja vožovnega ^ Mrak, referent za V^l^ lja in šef inšpektorata tič so vložili tožbo proti d čiču, ki je nastopil d^a^ji ce. Sedaj se je vršila prava pri ljubljanskem dišču, pri kateri pa so P1 ne priče izpovedale $ Dr. Kavčič je podal konč" ^ no izjavo, da obžaluje obdcižitve in se zaveže ^r vse stroške, nakar so zase tožitelji tožbo umaknili-. gledat velik* P , teha, razstavi) ^ Kr'3 idejo. Vse mesto je hodilo tisti ca.s g ogrskega slikarja Karla Marcowi, Jacquesu Lenoblu, trgovcu z umetninami: po morskih valovih." ^ Umetniški, kritiki, so navdušeno zatrjevali, slika najveličastnejši umotvor stoletja. Walter jo je kupil za petstotisoč frankov ter v vzel k sebi; tako je prekinil od danes do j"tri ' občne radovednosti in je prisilil Pariz, da je njem z zavistjo, z grajo ali odobravanjem- J << Potem je dal po vseh listih razglasiti, & (i v pariški družbi znane ljudi, naj si, pridejo ^ ^ večera k njemu ogledovat umotvor tujega lT,0,StU ¥ ne bo mogel nihče trditi, da je zaprl vse:nu sVe goceno Umetnino.. hoče' ' Njegova hiša bo odprta. Pri,ti sme, kdor mo pri vratih bo treba pokazati vabilo. Glasilo se je tako: "Gospod in gospa sita vaše blagorodje, cla ju počastite in si Pn pplŽ ina, dne tridesetega decembra od devetih Ji f - , ^o" ogledovat Karla Markowitcha sliko: "Jezu* morskih valovih". Slika bo razsvetljena z ' Spodaj pa je stalo s prav drobnim t,sl4 polnoči ples." a ° Tako torej ostanejo tisti, ki bodo hote' iz teh si izbereta Walterja svoje bodoče zn2'1'^-Drugi si bodo ogledovali, sliko, hišo i" J A sramno ali malomarno zvedavstjo liud' |Z„ M z nesramno ali malomarno zvedavstjo potem odidejo, kakor so prišli. In očka Walter £ vedel, da bodo pozneje že še radi nazaj pr'šil' Q\Oo\ prišli k njegovim izraelskim bratom, ki s° kakor on. J M • vsi . d Najprej je treba, da pridejo k njem« . ^ ,, revčki, katerih imena se čitajo po listih; jn:h ^ bi videli obraz moža, ki je pridobil v šestih .^f. deset milijonov; pridejo, da bi, videli in =tC tudi pridejo; in še zato, pridejo, ker je bil tak0 .Jo rahločuten, da jih je pozval, naj pridejo krščanske slike k njemu, sinu Izraelovemu. (Dalje prih.) Mi icaiiitiiiit](mTiiiiiiiiti!Ea:tiiii(it;tiC3it<.ii)iiii;^c'3*triiiiJfi:tC2^*i»u>tiiic'3;»fi;i»;>«:tE iiiiiiiiit.vtuTiiimiTtTrcjiJtiitiiiiiic^^iii ^»itiii d iioxTtit rt cit ^.-aTitiT;« •>tt.-£^iittfiv.. Z11 zastal, črke s0 za-C očmi in z največjim VV«*® sem prebrala do k Jože JGr 36 'bil° Pisano> se 1 V°ZomPCl?eSreei1, ko se je peljal so vsetea okrvavlje- ^H Se 3.ali.domov' kjer je iz-Ne,,]^ V. n°či in da je vse "i nikaw'le Umi'l brez oporoke in Dri,i5 , brodnikov in naj brž m aoniov. ^alcor j, ^ ^i je nčna mešanica be-v n1(v ta vsebina udarjali, (la/gaT1'h, topo je ibilo po f° tresov sem se zgrudila na zo- ■ "Hel^ i je bila pošla. Na oknu sem zagledala Minino postavo in ko sem vstopila, me je prijela za obe roke in dejala s tresočim se gla«om: „0, Helena, da si le prišla! Kako sem se bala!" Nemo sem jo pogledala., pustila, da mi je odvzela plašč in me kakor otroka odvedla za roko na zcfo :ii me posadila nanjo kakor otroka. Sklonila sem se in prišle so solze, potoki solza in ne vem, kako dolgo sem ždela tako in se jokala na ve^ g^.'. Nisem slišala Mininih bese«? MAECH'Znd, IM- S' I Posebnosti za petek Moške črne satenaste delavne srajce----95 C Moške "Big yank'' težke modre srajce .. $5C Moške $2.00 hlače .................. SI.15 Moške $3.50 hlače iz kozljevine ......$2.25 Moške $3.00 dobre cordoroy hlače .... QJJ Ženske in dekličje Middy bluze iz Kiddie C^ftg cloth v rudeči in rujavi barvi...... v Veliki ženski predpasnika iz ginghama .. 98 C 3421 St. Clair Avenue. Vsak petek je dan posebno nizkih cen. Vsak torek pa dajemo še enkrat toliko znamk kot druge dni. dov pri posebnih volitvah, ki so se vršile par dni nazaj, — Včeraj je vložil R. D. Sni-vely iz Cantona, O., tožbo proti ibankrotni Ohio Export & Trade Co. za povračilo $5000, katero svoto je izplačal za delnice dražbe, ko mu je neki član firme zatrjeval, da družiba lastuje več ru dnikov na Grškem, medtem ko se je sedaj dognalo, da družba nima nikakih rudnikov. A. Haas, član omenjene firme, je obtožen poneverbe in tatvine. Izročil se je oblastim v sredo, ter je bil spuščen na prosto pod $2000 varščine. — Policija je včeraj iskala tri neznane moške, ki so hoteli vzeti kompanijske knjige Adria Film Co., ki so se nahajale pri blagajniku Antonu Mervarju. Knjige se zdaj nahajajo v rokah okrajnega prosekutorja. Mervar pravi, da so omenjeni moški odšl; šele, ko jim je zagrozil, da pokliče policijo. — Jeklarske tovarne s'o pričele zadnji čas živahne je obratovati. Kot se poroča, se je olbrat ponekod zvišal za 50 procentov ali celo več. Glavna naročila je-klarn prihajajo od železniških družlb. -;-o-- Iz stare domovine. BflBBBBBBBBBBBBttakaiiBBBBBBflBBBBBflBBBBBaBBBBBBflaBBBBBflB Clevelandske novice. * ——— — Miss Mildred Harris, dvajsetletna filmska igralka, pravi, da so poroke v prezgodnji mlado sti velika zmota. Ona sama se je poročila z znanim komedijantom Charlie Chaplinom, ko je bila šele 17 let stara, toda ta nju-jin zakon se je ponesrečil, kajti kot pravi sama on ni znal pravilno posto;patj z sedemnajstletnim otrokom, ona pa njega ni razumela ker je bil dokaj starejši od nje. Pravi, da če bi se danes z ndm poročila, bi se mnogo bolje razumela, zato ker je starejša. Miss Harris se mudi ravno ta teden v Clevelandu in nastopa v Keithovem gledališču. Njen nasvet dekletom je, naj se nobena ne porbči pred dvajsetim letom, onim pa, ki hrepenijo da bi postale igralke, naj opustijo to misel. Pravi, da pomeni to za veliko večin0 teh deklet stradanje in nič drugega, kajti le malo, izmed onih ki nastopijo plot gledališke umetnosti, doseže uspelh, medtem ko jih velika večina podleže in si uniči življenje. — Dve smrti. Zgodaj včeraj zjutraj sta bila najdena v čevljarski popravljalnici John Snit kowskya, na 6917 Union Ave., on in njegov tovariš Michael Pietczak zadušena od plina. Pie-tczak je še dihal, ko so ju našli, toda vse prizadevanje, da se ga oživi, je bilo zaman. Moških ni videl nihče že od nedelje zjutraj: Snitkowsky je bil dogovorjen z nekim svojim prijateljem na E. 57 St., da ga obišče na njegovem domu v nedeljo popoldne. Toda ni ga bilo, radi česar pa se ni nun če d'osti zmenil. Ko pa so minevali dnevi in Snitkowskya le ni bilo na izpreigled, se je podal t;-, prijatelj sam k njemu. Toda ko pride do čevljarnice, najde vrata zaprta, skozi okno pa vidi pia polajoč plamen v plinovni peči. Šel je k gospodarju hiše, dobil od njega ključ ter 'odprl vrata, toda v obraz mu udari hud duh plina. Hitro je skočil notri in našel v mali sobici pole'g čevljar ne Snitkowskya in Pietczaka. Po nesel ju je na zrak in poklical policijo, ki je odpeljala oiba v bol nišnico. Snitkowsky je bil že mrtev, Pietczky pa je še dihal, a je kmalu izdihnil. Aid sta izvršila moška samomor ali se je .prlpe tila nesreča po naključju, ni znano. Znano je le, da je živel Pietczak že šest mesecev ločen Izvrševanje službe graniča rjev ob italijanski meji. Logar graščine Snežnik, Franc Strle, ki službuje sedaj v Leskovi dolini cnkraj demar!c