/JS*
AM^UCAN IN SPIRIT fORCHHi IN LANGUAOCI OHUt
NO. 132
Moskva je priznala vpliv novic iz tujine
Glasilo KP zahteva tudi objavo “imperialističnih” novic, toda s primerno razlago.
MOSKVA, SSSR. — Ruski komunistični režim se je desetletja trudil blokirati svojo domačo javnost od novic iz tujine. Uvoz tuje literature je bil pod strogo kontrolo, radio in časopisje nista dosegla ruskih bralcev in poslušalcev. Priznati moramo režimu bivšega predsednika Hruščeva, da je pred par leti omilil pogoje za uvoz časopisja in ukinil motnje tujih radijskih postaj. Tako so radijski poslušalci'dobili priliko, da poslušajo angleško BBC, Radio Free Europe, Radio Svoboda in Glas Amerike. Motnje teh oddaj so postale sporadične.
Da so začeli ruski poslušalci vneto slediti poročilom tujih radijskih poročil, se ni dalo zatajiti. Vsi so to upoštevali, samo komunistična časopisna cenzura je bila gluha za ta pojav. Skrbela je za to, da je rusko domače časopisje poročalo tako, kot da bi tuje oddaje na ruskem jeziku ne obstojale. Ljudje so lahko primerjali novice iz domačega in tujega vira in si ustvarili sodbo. Sodba najbrže ni bila v prid ruskim časnikarjem, kajti zadnja številka moskovskega Komunista je povedala domačim urednikom, komentatorjem, dopisnikom in poročevalcem, da delajo veliko napako, ako prirejajo objavo novic vsakokratni vladni politiki. Njihova naloga naj bo, da prinašajo in razlagajo tudi take novice, ki jih širijo tuje radijske postaje, razlage pa morajo biti tako dobre, da bodo poslušalci in bralci prišli do prepričanja, da so poročila iz tujine “proizvod imperialistične ideologije proti-sovjetizma.”
“Komunist” je torej zavrgel staro stališče, da je treba vesti iz tujine blokirati z motnjami in prepovedjo uvoza tujega informacijskega materiala, in zagovarja le dolžnost ruskih časnikarjev, da take “proizvode” u-činkovito pobijajo.
To je vendarle velikanski napredek v razvoju ruskega komunizma. Ko je umrl Stalin, se nikomur niti sanjalo ni, da bi v Kremlju moglo zmagati tako stališče. In Stalin je umrl komaj pred dobrimi 12 leti.
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 14, 1965
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€B
država Ohiu v dveh letih 7 milijonov prebitka
COLUMBUS, O. — Državni nančni direktor R. L. Krabach 5 izjavil, da je imela država >hio v zadnji dvoletni proračun-ki dobi pod vlado guv. J. Rho-esa 17 milijonov čistega pre-itka. Toliko je ostalo v državni lagajni, ko so bili plačani vsi ačuni.
Krabach je dejal, da je imela ržavna blagajna dejansko 100 bilijonov prebitka, toda treba e bilo plačati 83 milijonov dolov, ki jih je pustila državni bla-!ajni zadnja demokratska vlada 1. DiSalla. Ta je trditve repu-Oikanske vlade že ponovno oz-Lačil za napačne.
shower*
Novi grobovi
Albert Kausek
Včeraj je umrl v St. Louisu, Missouri, 57 let stari Albert Kausek. On in njegova družina so bili hudo opečeni pri eksploziji čolna v Melbournu v Floridi, od koder so bili z letalom vojne mornarice prepeljani v Barnes bolnišnico v St. Louisu, ki je za opekline posebno opremljena. — Pokojnik je bil edini sin pok. Antona in pok. Mary, roj. Zakrajšek, ki sta bila pred leti v senklerski naselbini splošno znana. Imela sta trgovino na oglu St. Clair Ave. in Norwood Rd., kjer je sedaj Norwood Appliance & Furniture. Pokojnik je zapustil sestri Dorothy O’Brien in Margaret Kuta (Ptbgh., Pa.). Truplo pokojnika bo prepeljano v Cleveland, kjer bo pogreb iz Zakrajskovega pogreb, zavoda.
Caroline Grmovšek
Umrla je Caroline Grmovšek s 15615 Trafalgar Avenue, žena Louisa Grmovška, mati Caroline Wilfan iz Lancaster, Pa., Josepha Feege in Mary, stara mati in pramati. Stara je bila 85 let. Pokojna je bila članica Slovenske Ženske Zveze št. 10, Oltarnega društva pri Mariji Vnebo-vzeti. Na mrtvaški oder jo bodo položili danes ob dveh popoldne in bodo ure za obisk do petih popoldne in zvečer od sedmih do desetih. Pogreb bo iz Mullally Funeral Home na 365 E. 156 St. v cerkev Marije Vnebovzete jutri ob 9.30 dopoldne.
Frank Cimperman
V sredo, 7. julija, je nenadno umrl v Rome, Ohio, Frank Cimperman. Zapustil je sestri Mary Rodel in Mollie Kozar ter brata Anthonyja. Pokopali so ga v soboto, 10. julija na pokopališču v Rome.
Nova precena ruske vojaške moči
PARIZ, Fr. — Vojaški strokovnjaki NATO so cenili moč ruskih kopnih oboroženih sil na 175 diviziji, sedaj so dognali, da dober del teh divizij obstoji le “okvirno,” to se pravi, da je v redni službi le ključno osobje, medtem ko je večji del v divizijo določenega moštva dejansko doma v civilnih poslih.
Celotno rusko kopno vojaško moč cenijo sedaj na nekako 40 divizij ameriškega obsega.
Sprememba v iraiki vladi tudi sprememba v odnosih do Egipta!
Predsednik Iraka gen. A ref je odpustil šest ministrov, ki so bili znani kot vneti pristaši Naserja.
BEJRUT, Lib. — Arabski svet je v vrenju in spremembe so na dnevnem redu. Pretekli teden smo slišali o ponovnem prevzemu oblasti v Jemenu od strani vojakov, Boumedienne v Alžiriji je pa sestavil novo vlado, sedaj je prišla sem vest o spremembah vlade v Iraku. Šest ministrov, ki so priganjali k hitrejši povezavi z Naserjevo Združeno arabsko republiko, je moralo iz vlade. Imenovani ministri so bili odpuščeni iz vlade in na njihovo mesto so bili imenovani novi.
Predsednik republike Abdel Salem Aref je star simpatizer Naserja. Za povezavo Iraka z Egiptom se je potegoval že leta 1958, ko je v družbi s pokojnim diktatorjem Kasemom vrgel vlado Saida in kralja Fejsala. Ka-sem je dal Arefa prijeti, ko je ta skušal doseči tesnejše vezi z Egiptom proti njegovi volji. Kasneje je v družbi s pristaši socialistične stranke Baath pomagal vreči vlado Kasema. Čez čas se mu je posrečilo potisniti sodelavce v revoluciji ob stran in se zbližati z Naserjem. Kaj je privedlo do sedanjega spora, še ni jasno.
Politični opazovalci so prepričani, da se Aref ne bo odmaknil očitno od Naserja in da tudi ta ne bo storil nič, kar bi utegnilo škodovati odnosom med obema državama. Gen. Aref naj bi spoznal, da je treba posvetiti večji del pažnje koristim Iraka kot pa splošni arabski stvari. Napovedujejo, da bo iskal boljše odnose z Iranom in s Turčijo, od katere utegne dobiti vsaj moralno pomoč v svojem boju z upornimi Kurdi.
Tudi Dean Rusk pojde iz vlade?
WASHINGTON, D. C. — V zadnjih tednih so se začele tod znova širiti govorice, da bo državni tajnik Dean Rusk zapustil svoje mesto v vladi in se vrnil v privatno življenje. Nje-
Kam gre največ denarja za znanstvene raziskave
WASHINGTON, D. C. — Sen. P. Douglas iz Illinoisa je zahteval od obrambnega tajništva pojasnilo, kako to, da gre večji del denarja za raziskave za narodno obrambne namene na skrajni zahod, na vzhod in delno na jug dežele, le skrajno malo pa v osrednji del. V zvezi s tem so bile objavljene sledeče številke:
Ustanove in podjetja v Kaliforniji so dobile 2.3 bilijona od 5.8 bilijonov, kolikor je bilo v proračunu tajništva odločenega za te namene. V državo Massachusetts je šlo 409 milijonov, v New York 390, v New Jersey 310. Tem državam slede Texas, Florida, Colorado in Maryland.
Sen. P. Douglas je izrazil začudenje nad tem, da Srednji zahod pri delitvi teh nalog in seveda denarja, skoraj ni upoštevan, ko je vendar znan po svojih strokovnjakih, znanstvenikih in znanstvenih središčih.
V obrambnem tajništvu so senatorju odgovorili, da se poslužujejo “tekmovanja,” kjer je to le mogoče in da dajejo naročila podjetjem in ustanovam, ki imajo na razpolago “najboljša Znanstvena in tehnična sredstva.”
Velika Britanija se brani priseljencev
LONDON, Vel. Brij. — Vlada Velike Britanije je obvestila članice Skupnosti narodov, da je omejila število priseljencev v Veliko Britanijo na 10,000 oseb na leto. Doslej je bila letno dovoljena vselitev 75,000 osebam iz držav-članic Skupnosti narodov.
V Veliki Britaniji se je naselilo v zadnjih letih preko milijon ljudi iz Indije, Pakistana in angleške posesti v Srednji Ameriki. Posebne navade teh priseljencev so vzbudile pri domačinih velik odpor in prišlo je do hudih rasnih sporov. Parlament je skušal položaj urediti s posebnimi zakoni, vlada pa se je sedaj odločila dejansko skoraj zapreti meje in s tem vprašanje postopno samo po sebi spraviti s sveta.
govo mesto naj bi v takem slučaju prevzel sedanji obrambni tajnik McNamara.
PREDSEDNIK JOHNSON GOVORIL 0 MOŽNOSTI VPOKLICA REZERVISTOV
ŠTEV. LXIII — VOL. LXm
Iz Clevelanda in okolice
— Virgin Islands imajo 133 kv. milj površine.
Ali je treba pričakovati revolucijo na Ruskem?
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno in hladnejše z Verjetnostj o nalivov in neviht. Naj višja temperatura 83.
CLEVELAND, O. — Doba kislih kumar obnavlja vsako leto probleme, ki običajno nanje ne mislimo. Mednje spada vpraišanje, ali je v današnji Rusiji revolucija mogoča?
Za vsako revolucijo sta potrebna dva elementa, režim in narod, ki režima ne mara. Ali sta na Ruskem režim in narod res že dozorela za revolucijo? Nekateri filozofje, kot na primer znani jugoslovanski pisatelj Mihajlov, jo že vidijo na obzorju. Seveda pri tem mislijo na revolucijo, ki jih najbolj zanima, ne morda za revolucijo z ognjem in mečem, ampak na duhovno preobrazbo, ki jo rodijo nove ideje. Take duhovne revolucije se dogajajo velikokrat. Navadno jih niti ne opazimo, šele precej pozneje nas opozorijo nanje razni dogodki, ki so jih te sprožile.
Javnost običajno misli na standardno politično revolucijo, take pa na Ruskem ne moremo trenutno pričakovati, akoravno se duhovna tla zanjo
pripravljajo. Tudi ruska revolucija v 1. 1917 ni padla z neba. Ruski narod je bil nanjo duhovno že davno pripravljen, saj so jo napovedovali najodličnejši ruski duhovi v preteklem stoletju.
Manjkajo namreč zanjo osnovni pogoji. Ruski narod ni trenutno v nobeni taki stiski, da bi ga nuja gnala na ulico, da tam tvega svoje življenje. Ne godi se mu sijajno, pa vendarle veliko boljše kot še pred par leti. Na Ruskem manjka tudi vsaka organizirana opozicija proti režimu. Brez organizirane opozicije pa uspešna revolucija ni mogoča. Režim ima monopol v organizacijskem življenju, še celo cerkveno organizacijo ima pod svojo kontrolo. Ravno tako ima pod svojo kontrolo oborožene sile in policijo.
Povod za revolucijo lahko da razcep v vrhovih diktoture, v stranki, v vojaških krogih, v centralni administraciji. Da so tudi danes trenja med posa-
meznimi strujami v adminis^ traciji, stranki in vojaških krogih, kdo bi to mogel zanikati. Taka trenja so zmeraj in povsod, spadajo v sistem diktatur. Niso usodna za obstoj diktatur, lahko pa postanejo. Zrahljajo namreč tako močno vse stebre diktature, da padejo pod prvim večjim pritiskom organizirane opozicije, ako se more nasloniti na ljudske simpatije in ljudsko sodelovanje. To smo videli v februarju 1. 1917.
Danes ni nobenih znakov, da bi se stranka v Kremlju mogla cepiti. “Kolektivno vodstvo” se je do sedaj nepričakovano dobro obneslo. V njem vlada solidno ravnovesje političnih sil. škoda le, da tako malo vemo o njem. Pri tem moramo vpoštevati, da se ruski komunizem res nahaja v težkem položaju doma in na tujem. Pa vkljub temu ni vodstvo stranke dalo nobenega znaka o* resni krizi v lastnih vrstah.
Nenavadna disciplina vlada
Predsednik L. B. Johnson je včeraj na tiskovni konferenci v Beli hiši razpravljal o možnostih vpoklica rezervistov ali povečanja vpoklica novincev, pa zaključil, da odločitev o tem še ni padla in ne bo vsaj do povratka McNamare in Lodge-a iz Vietnama prihodnji teden.
WASHINGTON, D. C. — Na včerajšnji tiskovni konferenci v Beli hiši je predsednik L. B. Johnson napovedal resno možnost vpoklica rezervistov za potrebe vojne v Vietnamu in tako opozoril ameriško javnost na nov razvoj, ki ga utegne prinesti vojna v Vietnamu. To je bil brez dvoma le eden izmed korakov, ki naj Ameriko pripravi na obsežnejšo vojno v jugovzhodni Aziji, če ne bodo rdeči v zadnjem trenutku popustili in se odločili za razgovore namesto za nadaljevanje in razširjanje vojne. Za sedaj vse kaže, da so rdeči odločeni nadaljevati vojno “do zmage.”
Predsednik je dejal, da utegne “povečana napadalnost Severa zahtevati povečan ameriški odgovor na tleh v Južnem Vietnamu” in da “je, zato popolnoma možno, da bodo potrebne nove resne odločitve v že bližnji bodočnosti”.
Povedal je, da ima gen. Westmoreland vsa pooblastila za uporabo ameriških čet ne samo za obrambo njihovih oporišč, ampak tudi za druge akcije, ki se bi mu zdele potrebne.
Obrambni tajnik McNamara in novi poslanik v Sajgonu Henry Cabot Lodge bosta nocoj odletela v Južni Vietnam, da na novo presodita tamkajšnji položaj. Vrnila se bosta predvidoma prihodnjo sredo, da poročata predsedniku. Tedaj, je dejal Johnson, bo mogoče položaj boljše presoditi in o njem odločati.
Ameriška letala so bombardirala cilje v Južnem in Severnem Vietnamu, rdeči pa so streljali na letalsko oporišče Bien Hoa pri Sajgonu, da bi motili prihod novega ameriškega vojaštva. Ta napad ni povzročil nobene večje škode in ni zahteval nobenih žrtev, ker so se letala zakasnila, na kar pa rdeči napadalci niso računali.
POGREŠANA OTROKA NAJDENA MRTVA
Cleveland, O. — Policija je odkrila včeraj ob 1.05 pop. od ponedeljka od 11.15 dop. pogrešana 6 let starega Donalda DiLiberto z 1121 E. 141 St. in 4 leta starega Michaela Moughana s 1071 E. 141 podstrehi DiLibertovega doma. Po mnenju oblasti sta se fantiča v skrinji zadušila kmalu potem, ko sta zlezla vanjo in se je ta na nek način zaprla. Skrinje od znotraj ni bilo mogoče odpreti. Nesrečna smrt mladih fantičev je pretresla vso okolico in je resno svarilo vsem staršem, naj skrb-nejše pazijo na svoje otroke.
tudi med generali, maršali in admirali. Po Stalinovi smrti so imeli velikokrat priliko, da se uveljavijo tudi v politiki. Niso podlegli skušnjavi. Padce Be-rije, Malenkova, Hruščeva bi bili lahko čisto drugače izrabili.
Kako solidno je vodstvo ruske države, je slučajno pokazala slika, ki kaže, kako je Kremlj kazal Tita moskovskemu prebivalstvu. V avtomobilu je sedel Tito z Brežnjevim na desni in Kosyginom na levi. Tekom manistacij se je Kosygin držal diskretno v ozadju. Središče manifestacij sta bila Tito in Brežnjev kot glavni tajnik in gospodar stranke. O Mikojanu in maršalu Malinov-skem ni bilo niti sledu.
Koliko časa bo trajala ta sloga v moskovskem kolektivnem vodstvu, se naravno ne da prerokovati. Je pa že značilno dejstvo samo, da se drži tako dolgo. Dokler pa bo vladala tako sloga, revolucije ne
bo- ;
Med republikanci je denarja dosti, toda ne na pravem mestu
WASHINGTON, D. C. — Sedanji voditelj republikam stranke in ohajski republikanec Bliss je misli, da mu bo organizacija prispevkov za stranko delala manj sitnosti, kot reorganizacija žive republikanske sile. Pa se je zmotil. Na odločilna mesta v republikanski organizaciji je res postavil ljudi svojega zaupanja, ki so obenem tudi ugledni.
S tem niso zadovoljni ravno tisti republikanci, ki navadno največ prispevajo; mislijo, da bi moral Bliss pri nastavljanju bolj upoštevati njihove nasvete. Zato usmerjajo svoje prispevke raj še na razne avtonomne republikanske organizacije, posebno tiste, ki imajo oporo na Kapitelu. Bliss misli, da je to napačno, republikanci pa so prepričani, da je stara metoda boljša od Blissove.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Johnson je včeraj na tiskovni konferenci povedal, da so Rusi pristali na obnovo razgovorov o razorožitvi v Ženevi. Začeli se bodo najkasneje do 27. julija.
WASHINGTON, D. C. — Kongres je končal svoje delo na zakonskem predlogu o obveznem svarilu nevarnosti kajenja na ovitkih cigaretnih paketičev. Predlog čaka sedaj predsednikovega podpisa, da postane zakon.
PASADENA, Calif. — Danes bo posnel Mariner 4 vrsto slik Marsa, ki se mu je približal na okoli 6,000 milj. Slike bo začel pošiljati jutri na Zemljo in prva bo predvidoma objavlje na jutri zvečer ali pa v petek. Skupno bo Mariner 4 napravil 21 posnetkov Marsa, če pojde seveda vse po sreči.
Nocoj karneval pri Sv. Vidu—
Nocoj se prične pri Sv. Vidu vsakoletni 5-dnevni farni karneval. Nastopita “Lojze in Janez” (Pecon-Trebar). Jutri bodo na redu kuponi iz torkove AD. — Vsi vabljeni!
Dobrodošli—
Stalno so se naselili v Clevelandu Alojzij Jurkovič, njegova žena Ana, osemletni’ sin Ivan, petletna hči Ana in tri leta stari sin Milan. Vsi so rodom iz kočevskega okraja v Sloveniji. Mati Ana je bila rojena v vasi Čolnarji, oče pa v vasi Slavski Laz, župnija Fara pri Kočevju. Tam so živeli in tam so bili rojeni vsi otroci. V Clevelandu so jih sprejeli Jurkovičevi sorodniki, posebno brat in sestra. Naselili so se pri Alojziju Jurkoviču, 1193 Norwood Road. K preselitvi jim je pripomogla Liga KS A in slovenski izseljeniški duhovnik v Parizu č. g. Ignacij Čretnik. — Pozdravljeni, dobrodošli, — Bog Vam daj srečo v novi domovini! Seja—
Jutri ob dveh popoldne bo redna seja Kluba slov. upokojencev za senklersko področje v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. — Vse članstvo vabljeno!
Danes ob enih popoldne imajo Skupne podružnice Slov. ženske zveze sejo v St. Clair Recreation Centru na 6250 St. Clair Ave.
K molitvi—
Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene nocoj ob 7.30 v Mullalv pogrebni zavod k molitvi za pok. Karolino Grmovšek, jutri ob 9.30 dopoldne pa k njegovemu pogrebu.
V	Clevelandu—
Mr. in Mrs. Steve Lucic sta prišla za daljši čas iz Floride v Cleveland, kjer bosta pri svoji hčeri Ann Smrekar na 451 E. 149 St. Pošiljata pozdrave prijateljem v Floridi, posebno onim v Miami.
V	bolnišnici—
Mrs. Angela Kozar s 4017 St. Clair Avenue je v St. Vincent Charity bolnišnici.
Prestala operacijo—
V	St. Vincent Charity bolnišnici je srečno prestala težko operacijo Mrs. Rosemarie Mitri z 959 Helmsdale Rd., Cleveland Heights, hčerka Mr. in Mrs. John Grzincic z 959 E. 67 St., lastnikov znane gostilne “Bar 67.” Zadušnica—
Jutri, v četrtek ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sveta maša za pok. Josepha Krall ob 5. obletnici smrti.
V	nedeljo, 18. julija, ob desetih bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Genevi, O., sv. maša za pok. Anno Ban ob 1. obletnici njene smrti.
Pozdravi—
Mr. in Mrs. John Lokar ter hčerka Elaine pošiljajo svojim prijateljem pozdrave iz Zahodnega Berlina v Nemčiji.
K molitvi—
Članice Društva sv. Jožefa št. 169 so vabljene k molitvi v Mul-laly Funeral Home na 365 E. 156 St. danes zvečer ob pol osmih za pok. Carolino Grmovšek. Fant utonil v Chagrin River—
Včeraj je utonil v Chagrin River v Eastlake 14 let stari Robert O’Neal, sin Mr. in Mrs. Charles O’Neal s 300 E. 326 St., ko je z dve leti starejšim tovarišem skušal reko preplavati. Zadnjega je rešil iz reke 51 let stari Arthur Bensel, ki živi v
/liiEEiSM Dommam
/vi/fCv ,1. Vgrr:	I.
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Cireulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
As. Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Z*. Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $3.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$1400 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 132 Wed., July 14, 1965
Ameriški način življenja v številkah in odstotkih
Ga imamo vsak dan na jeziku. Se nikoli ne strinjamo. Marsikdo ga hvali, marsikdo kritizira. Prihodnji dan ga kritiki obožujejo, oboževalci pa kritizirajo. Kot mavrica spreminja svoje barve, tako menjamo mi svoje poglede na naš način življenja. Pa vendar ga na splošno ne menjamo, vsakdo se vrača tja, od koder je prišel. To spričujejo številke in odstotki, ki jih je nabral potom obširnega pozvedovanja znani časnikar Harris.
Na svetu živi nad 3 bilijone ljudi, dobra polovica je v skrbeh za hrano, dobra tretjina ne je zadosti. V naši deželi je pa 60% ljudi, ki so v skrbeh, ker preveč jedo. Samo 28% se jih za to vprašanje briga le poredkoma, 12% pa nikoli. Seveda se to pozna tudi na telesni teži: 61% jih misli, da tehtajo preveč, 25% ne kontrolira svoje telesne teže. Ostanek se zanjo ne meni. Kdor torej je preveč, ga skrbi teža; to resnico potrjujejo tudi številke.
Zanimivo je, da isto ne velja za našo duhovno hrano: 48% jih premalo bere, 45% jih ne obiskuje svoje cerkve, 41% pa jih zapravlja čas. Vse to jih skrbi, to se pravi, čutijo, da ne delajo prav; 22-25% se jih za to vprašanje sploh ne briga. Kot se vidi, se naš narod briga za duhovno hrano veliko manj kot za telesno.
Četrta božja zapoved pri nas ni v časteh; 35% jih odkrito prizna, da se za starše brigajo premalo; 37% je takih, ki jih vest grize zaradi tega samo od časa do časa, 28% pa jih sploh ne čuti, kakšne dolžnosti imajo do svojih roditeljev! To spada gotovo med najtemnejše poteze ameriškega značaja. Zato pa skoraj isti odstotki zapravljajo preveč časa pred televizijo, se tega navadno niti ne zavedajo; če se pa, jih pa vest ne grize. Seveda se na drugi strani samo manjšina staršev trudi, da bi izpolnjevala svoje dolžnosti do otrok; 24% očetov in mater misli na to in prizna, da ne dela prav, 38% se jih kesa samo od časa do časa, 40% pa nikoli. Ti odstotki pa obenem pričajo, kako zelo je že razrahljana ameriška družina. Odstotki nudijo tudi delno razlago, zakaj toliko otrok pade veliko prezgodaj v policijske roke. Ponavlja se stara resnica, da ameriški starši premalo skrbijo ne morda le za izobrazbo, ampak še bolj za vzgojo svojih otrok.
Vštric s tem pojavom gre dejstvo, da je še zmeraj 24% rojakov, ki premalo dajejo za dobrodelne namene in se zavedajo, da ne delajo prav. Dobrih 35% se samo od časa do časa zaveda, da ne storijo svoje dolžnosti do bližnjega, 31% se jih za podpiranje bližnjega sploh ne briga. Zato je pa Amerikanec čisto drugačen, kadar je treba zapravljati denar. Samo 18%, se jih zaveda, da delajo več dolgov, kot jih dovoljujejo njihovi dohodki; 37% jih dela Samim sebi zaradi tega od časa do časa očitke; celih 45% se pa sploh ne meni, ali bo dolgove lahko poravnalo ali ne. Se zanašajo na srečo in se udajajo skušnjavam po novih dolgovih. Zato smo pa že tako daleč, da znašajo zasebni dolgovi skoraj dvakrat toliko tisoč dolarjev kot ima dežela prebivalcev. ‘Previdni gospodarski krogi že govorijo o tem, da je pametna meja dosežena in da bo treba začeti z omejevanjem prehitrega zadolževanja.
Politična zavednost je pa primeroma majhna. Samo 14% se jih kesa, da ne hodijo na volitve, pri 35% se kes pojavlja samo slučajno, celih 49% pa misli, da ne delajo napačno, ako ne gredo volit. Da jih gre na volitve vkljub temu tako veliko število, je treba pripisati agitaciji. Pri tem je treba upoštevati, da tisti, ki so bili vprašani, niso dobili vprašanja, ali so registrirani volivci ali ne. Od tod razlika v odstotkih in dejanskim številom volivcev.
Kako je pa s pijančevanjem. Samo 19% pijancev se zaveda, da ne postopajo prav, 28% jih obudi kesanje od časa do časa, celih 53% jih pa ostane zakrknjenih prijateljev alkohola. Celih 76%, jih ostane tudi trdovratnih zaljubljencev v kockanje. Samo 4% mislijo, da bi bilo dobro, ako bi se spreobrnili. Zato jih je pa 69%, zadovoljnih, ako morejo v življenju napredovati na račun tujega dela in tujih sposobnosti.
Kdo je vestnejši v naši deželi? Tudi na to vprašanje je pozvedovanje skušalo najti odgovor. Izobrazba, družabni položaj, leta, poklicno delo, soseščna, vse to dviga odgovor^ nost za pravilen način življenja. Tisti, ki se česa kesajo, spadajo z 41 %,-46% med gornjo plast srednjih stanov. Skoraj polovica se jih torej zaveda, kdaj grešijo. Mestni prebivalci z manj kot $5000 na leto, nekvalificirani delavci, niso tako vestni. Samo 23%: se jih zaveda, kdaj postopajo napačno. Zato je pa na deželi zavednost zelo mala; samo 19% farmarjev si dela očitke, kadar misli na napake, ki so bile predmet pozvedovanja.
Če pa primerjamo odstotke po ljudem kot takih, moramo ugotoviti, da povprečna občutljivost za napake ni velika. Samo pri hrani pazi 60% ljudi, da jedo preveč, in se tega tudi zaveda. Isto velja tudi za boj za “vitko linijo,”
V vseh drugih slučajih se kes rodi samo pri manjšini vprašanih, zato pa v teh skupinah raste brezbrižnost. Čim manj stalnega ali začasnega kesanja, tem več brezbrižnosti!
Edino, kar je v teh številkah razveseljivo, je dejstvo, da so vprašani odkrito dali odgovore na stavljena vprašanja. Dvomimo, da bi pri drugih narodih naleteli na tako veliko odkritosrčnost.
I.
BESEDA IZ NARODA
CHICAGO

NEKDAJ
■raft
VČERAJ
Križišče Amerike
REDKOMA SE TU ALIinaša slovenska zavest: Dokler
\ T\/T «~~	___:	•______vi ~-x » t_____________i	_
TAM snidemo stari “oldti-merji”, kolikor je nas še v in okrog naše babilonske Velike Chicago. V teku let smo se razkropili na vse vetrove okrog Chicage. Ta ali oni zna vpasti z vprašanjem:	Zakaj
pa? Vprašanja je lahko stavi jati, odgovarjati na ista je težje. Življenje ne teče in ne vozi vsakemu enako. Tudi časi se tako hitro spreminjajo, da jim komaj slediš. Dokler je človek mlad, vozi tako, čez čas drugače, pozneje še bolj drugače. Zakaj? Razmere tako zahtevajo. Kakšne? Mnogo jih je. Amerika je babilon. Velika metropolitanska velemesta, so še posebni babiloni!
Poleg tega gospodarske razmere. Navadni delavci in tudi mnogi izobraženci in poklicni strokovni delavci so odvisni od gospodarskih razmer. Tisoči in tisoči so od teh razmer nekako prizadeti, nekateri manj, nekateri več. Pred tridesetimi leti in ponekod še pred 20 in 15 leti so razne tovarne obratovale svoje delavnice in podjetja v sredini mesta, ali blizu sredine. Po zadnji vojni je na stotine korporacij svoje delavnice in tovarne preselilo v razne predmestne kraje vse na okrog Velike Chicage. Nekatere po 15, 20 in celo do 30 in še več milj od sredine mesta. Delavci in uslužbenci, ki so bili pri takih podjetjih zaposljeni in uslužbeni so imeli izbiro: z njimi, ali pa gledati drugje za delo in službe. Z besedo se to lahko pove in zapiše. Ampak za tiste, ki so bili pri takih podjetjih zaposleni že kakih 20, 30, ali še več let in bi kje drugje radi starosti težko dobili delo in službo, ni bilo druge izbire, kakor iti tja, kamor so gospodarji odvedli in preselili delavnice in tovarne. To je povzročilo, da so se premnogi morali preseliti v predmestja. V novih krajih, pa je bilo več ali manj za vsakega drugače. Druge okoliščine, to in ono in premnogi so se čutili in se še čutijo osamljene in zapuščene. Tujci med tujci. A delo, službe, obstanek in drugo vsakega priklene tam, kjer je zanj obstanek.
Zelo trdo in težko vprašanje obremenjeno še z mnogoterimi drugi težkimi problemi. Kdor ima družino otroke, je treba iste pošiljati v šole. V drugih krajih, kjer je malo ali ne dosti ljudi iste narodnosti, je še posebej težko. Mladina raste. V šoli nastanejo poznanja med mladimi in tako gre: Slovenska Micka se zaljubi v irskega Patrika, slovenski Janez v kako laško Madonco, kak slovenski Lojze v kako južno-latinsko Jackulino, zopet drugi v kako frkulino in društvo narodov raste ih se širi. Seveda za tebe in mene čisto nov svet! Ko pridemo skupaj stari slovenski “pur-garji” se nad vsem tem jezimo, drug drugemu kaj poto-
morete se držite! Junaki bodite! Več pa-od vas nihče zahtevati ne more. Življenje pa teče naprej in dnevov je za vse nas manj in manj.
Tako je z nami. Tako se igra življenje z nami.
Kako pa z drugimi na splošno? Tudi drugi niso brez težav. Vsa človeška družba in v nji vse narodnosti in rodovi imajo težave in skrbi. Tudi vse razne ustanove in religije. Vse hiti naprej za časom, ki se vsem izmika i n še kako hitro!
List “Chicago Sun-Times” je pred nedolgim prinesel sliko in pod njo napis: “Nuns Join Decatur Square Dance”. Kaj, da nune plešejo? Nič hudega. Bile so to redovne sestre, ki vodijo “St. Marys bolnišnico v Decatur-ju” Bila je slavnost narodnega praznika od ‘‘National Hospital Week Observance”.
Pa sem že preje videl v nekem listu, ko se je odlični katoliški učitelj zavzemal, da bi morale katoliške višje šole imeti plesno tečaje pod vodstvom in nadzorstvom katoliških učiteljev in učiteljic. Pov-daril je: Naša mladina živi v svojih časih, ki so drugačeni od časov, v katerih smo se mi šolali. Druge šole mladini nudijo te vrste zabave, zakaj jih ne bi tudi mi pod našim čuje-čim nadzorstvom, s katerim bi pazili na naše mlade in jih zraven poučevali, kako daleč se sme iti tudi na tem polju zabav in razvedril. Zabave so dovoljene, le vsaka zabava ima svoje meje, o tem je treba poučiti mladež, če ne bomo naših mladih mi o tem poučili tako kakor je prav, kakor zahteva morala in drugo, jih bodo učili drugi na svojih plesiščih po njihovem in to po “njihovem” morda ni moralno, kakor uči moralnost krščanstvo.
Kdor temeljito premisli priporočilo zgoraj omenjenega učitelja, mora priznati, da ima kar prav. Že več zadnjih let, lahko vidite sleherni dan na teviziji, kako publične višje javne šole po dnevu šole pustijo mladini, da gre na plesišča in plešejo razne plese kot “Čačo ples” in druge take plese, ki so včasih tu in tam nespodobne, če bi bili zraven katoliški učitelji in učiteljice, bi gotovo poučili kaj je prav in kaj ne. Kaj moralo ponižuje in kaj ne.
Mnogim starejšim seveda tudi to ne gre v glavo. A če preveč zabavljajo kaj dosežejo? Nič drugega, kakor da nekega dneva gre z doma hčer, nekega dneva sin in gredo po potih novega ameriškega življenja, ki s krščanskega gledanja res ne zasluži nobene pohvale, marveč več graje.
A tako je in tako se vrti življenje v teh novih modernih časih. Kaj bi rekli naši stari pred dobrimi 60 leti še, ko bi jim kdo omenil, da je videl nune plesati. Joj! Danes
pa bodo ostali tisti, ki se za vse “staro” zavzemajo daleč zadaj. Življenje gre naprej in kako hitro!
ŠE ENO ZA KRATEK ČAS! — Mašne spremembe, ki jih je uvedla Katoliška cerkev, po določilih ekumenskega koncila so že več ali manj znane. Maše so zdaj krajše. Več skupnega petja in tisti, ki so bili preje vajeni moliti pri sv. mašah rožni venec, zdaj res imajo malo časa za rožni venec, če pojejo kakor drugi skupno z verniki pri sv. maši. Določne in vse je v redu. Samo treba se je ravnati, kakor določajo in predpisavajo in gre vse lepo skozi. Ampak nekateri se še kar ne morejo privaditi spremembam.
O tem je pridigal pred nedolgim neki katoliški kaplah v neki katoliški cerkvi v chi-caškem predmestju in je omenjal:
“Neka starejša faranka, ki je bila navajena pri maši moliti vedno rožni venec, je zdaj, ko so jo motili s petjem z rožnim vencem zaostala in je ostala nekaj minut vedno po maši v cerkvi, da je domolila rožni venec. V fari so imeli mladega mežnarja in je opazil da dotična faranka vedno ostane nekaj časa po maši v cerkvi. Pa se je enega dne skril na koru za orgije in je glasno nagovoril tisto faranko: “Lady, mass is over, go!” — Žena pa se za to ni zmenila in je molila dalje, čez nekaj časa se pa mladi mežnar zopet oglasi in reče: “Lady, mass is over — I am talking to you as your Lord!”
žena faranka, pa se odreže nazaj: “Shut up! I am speaking to your mother!”
— Tako vidite, življenje ima svoje dogodke in doživljaje vsepovsod, včasih tudi v svetiščih. Ne ustavi pa življenja ničesar — teče naprej tu veselo, tam nesrečno — dokler ga ne ustavi neizprosna teta Smrt.
Vsem iskrene pozdrave! Drugič pa kaj drugega. R.
žimo, pomaga pa vse skupaj | pa to priporočajo. In zgleda, nič. Le eno tolažbo nam daje da bo moralo priti do tega, ali
¥s@in Morjaszogg! ps SavsLii Imsriill
CELOVEC, Avstr.— Iz raznih krajev po Združenih državah in Kanadi so se že prijavili številni rojaki in poslali udni-no za knjižni dar Družbe sv.
Mohorja v Celovcu. Družba se vsem toplo zahvaljuje, saj so ji pomagali, da je nakupila potrebni papir za jesenske knjige. Knjige so že v pripravi in nekatere že tiskajo.
Katere bodo jesenske knjige?
Predvsem omenjamo Koledar 1966, ki je zadnja leta povečal svojo obliko in je vsako leto Družba praktično razprodala vse izvode. Novi Koledar bo imel polno zanimivega branja in posebno koledarsko povest. Krasile ga bodo številne slike iz življenja izseljencev po vsem svetu. Uredništvo je že dobilo vrsto prispevkov z vseh delov sveta. Kdor hoče biti v Koledarju omenjen kot ud, naj naroči knjige vsaj do 15. avgusta, ko gre imenik udov v tisk.
Za večernično povest bo letos knjiga pisatelja Karla Mauserja, znanega našega pisatelja iz Clevelanda. Povest se imenuje “Kaplan Klemen” in se dogaja v Ljubljani in njeni bližnji okolici. Ta povest je že izšla v nemškem in španskem prevodu, le v slovenskem jeziku jo še nismo imeli v knjižni obliki. Od raznih strani je dobivala Družba sv. Mohorja prošnje, naj vendar enkrat izda to lepo in pomembno knjigo. Knjiga je precej debela in bo s tem ustreženo posebno tistim, ki so si želeli daljših povesti.
Kot tretja knjiga v Mohor- Pliberku (kjer je zrastel po-jevi kolekciji bo “Malo spo- kojni škof Rožman). 1. sept.
mina”, popis doživljajev rajnega prošta Antona Benetka iz Griž na štajerskem. V prijetnih kratkih zgodbicah pripoveduje zanimive reči izpred prve, pa tudi izpred druge svetovne vojne. Knjiga je polna razvedrila in podučila, ki ga vsak rad sprejme, ker je povedano tako mimogrede in razumljivo. Knjigo krasi 12 strani slik na posebnem papirju. Posebej jo priporočamo očetom in materam.
četrta knjiga bo v veselje tistim, ki bi radi potovali po svetu, a ne morejo. Znani popotnik Vinko Zaletel, katerega poznajo marsikje zaradi skioptičnih slik, je napisal za Mohorjane, kako se je klatil lani po Indiji. S slikami, dogodivščinami pri naših misijonarjih in na poti pove toliko poučnega in zanimivega, da boste knjigo težko odložili. “Po Indiji sem ter tja” je prav lep potopis.
Družba sv. Mohorja v Celovcu se toplo priporoča vsem rodoljubom po Združenih državah, da priporočajo njene knjige in jih naroče. Pozdravlja lepo svoje poverjenike in ude ter kliče na plan nove može in žene, ki bi prevzeli poverjeništva v krajih, kjer še ni zastopnikov Mohorjeve družbe. Udnina je tudi letos kot lani 3 dolarje. V upanju, da bodo novi udje nadomestili tiste, ki so od lani naprej pomrli, prijazno vse pozdravlja: Družba sv. Mohorja v Celovcu. --------------o------
Father Jurij Trunk -70 Set Mernik
SAN FRANCISCO, Calif.— Ko sem hodil v ljudsko šolo, še pred prvo svetovno vojno, sem z zanimanjem prebiral dve knjigi, ki jih je napisal g. Jurij Trunk in so izšle leta 1899 in 1909 pri Mohorjevi družbi v Celovcu: ‘Bodi svoje sreče kovač’ in ‘Na Jutrovem’. Posebno me je zanimala njegova knjiga ‘Amerika in Ame-rikanci’, ki je izšla 1. 1912. še v sanjah mi ni prišlo na misel, da bom kdaj župnik v San Franciscu, in da bo leta in leta živel pri meni ta g. Jurij Trunk, ki je imel ob začetku svetovne vojne že 44 let! In še takrat, ko je prišel k meni v septembru leta 1946, nisem sanjal, da mu bom pripravljal v juliju 1965 posebno slovesnost: 70-letnico njegovega duhovniškega posvečenja!
A kot vse kaže, bomo to visoko obletnico, njegov Železni jubilej, res slovesno praznovali. V nedeljo, 25. julija, ob 9:30 dopoldne, bo prišel v našo cerkev naš nadškof Joseph T. McGucken, da bo predsedoval pri slovesni maši, ki jo bo zapel Father Trunk. Sam je tako želel: da bodo vsi slišali, kako še pri svojih 95 letih zapoje Glorijo!
Fr. Trunk se je rodil 1. septembra 1870 v Bačah ob Baškem jezeru na Koroškem. Njegova mama je prva zapela znano koroško pesem ‘Nmau čriez jizaro’, ko je služila pid župniku Francu Treiberju, ki je napisal napev tej pesmi. Študiral je v Beljaku in Celovcu. Rad pripoveduje o hudi bolezni, ki ga je mučila v drugem letu semenišča. Vsi so pričakovali, da bo podlegel bolezni: dan za dnem so se njegovi tovariši začudeno spraševali, kako da še ni umrl. Niso vedeli, da jih je slišal. A so že davno vsi odšli pred njim v večnost. Samo eden še živi: nekdanji celovški škof Hefter, zdaj nadškof, ki živi nekje v Nemčiji in je tako slab, da ne more več maševati.
Dne 20. julija 1895. je bil g. Jurij posvečen v duhovnika. Kot mlad duhovnik je deloval v Petrihju, Šmohorju, Kazazah na Višarjah, in v Šmihelu pri
1904 pa je postal župnik pri Sv. Križu (na Preravi) v Beljaku. Leta 1916, sredi vojnih homatij, je bil odstavljen in konfiniran na Jezerskem. Za Novo leto 1917 pa je spet postal župnik v Borovljah, a ne za dolgo. Potem, ko je bil kot izvedenec na mirovni konferenci v Parizu leta 1919, se je živo zanimal za koroški plebiscit; bil je tudi član plebiscitne komisije.
Ko je vsa Koroška pripadla Avstrji, je bil upokojen; z nekam bridkimi občutki je zapustil domovino in odšel leta 1921 v Ameriko. Do avgusta 1924 je bil župnik v mestu Berwick, North Dakota. Od tam pa je odšel v Leadville, Colorado, kjer je župnikoval do septembra 1946. Ko se je odpovedal župniji, se je preselil k nam v San Francisco, kjer še vedno rad kaj pomaga pri naši župniji. Vsi ga imamo radi in samo pričakujemo, da bomo v petih letih praznovali njegovo stoletnico!
Mnogo je Fr. Trunk potoval : od Egipta in Svete dežele, kjer je radi rahlega zdravja prebil nekaj mesecev leta 1906, do Amerike, ki jo je prepotoval že leta 1909 in jo še dvakrat pozneje obiskal, preden se je tukaj za stalno naselil. Mnogo je pisal:	od
molitvenika ‘Premišljevanja o Presvetem Rešnjem Telesu’ do zgoraj omenjenih knjig. O potovanju po Ameriki je napisal tudi knjigo v nemščini. Leta 1950 je pa Mohorjeva družba v Celju izdala še njegove Spomine. Nešteto njegovih člankov je pa izšlo tudi v raznih časopisih: Glas naroda, Glasnik Zapadne Slovenske Zveze in Ameriški Slovenec, še vedno piše: domislice in opombe, ko je pa tako pisano življenje, doma in po svetu . . . Prav pa je, da omenim tudi to, da je še kot župnik v Leadvillu, v najvišji ameriški župniji, prevedel in z velikimi žrtvami izdal ‘Knjigo o Bogu’, ki jo je napisal ljubljanski univerzitetni profesor Dr. France Veber.
Fr. Trunk je še vedno korajžen in vesel, kot je vedno bil; rad se nasmeje in rad tudi zapoje. Samo to mu ne gre iz spomina, da je že marsikdo umrl, ki se je pripravljal na kako visoko življenjsko obletnico. Zato dolgo nismo nič o tem govorili. Ko je pa vsak dan štel in videl, da je samo še sto dni, in potem samo še petdeset, in samo še dvajset— smo se pa le dogovorili z nadškofom, ki bo z velikim veseljem prišel na to proslavo. Premalo časa je za posebna povabila, zato pa kar po časopisu vabimo vse po daljni Ameriki, ki so ga poznali ali pa tako radi prebirali njegove domislice, naj pridejo na njegovo železno mašo v nedeljo, 25. julija! Ne poznam vse naše ameriške zgodovine, a zdi se mi, da še noben slovenski duhovnik ni doživel 70 letnice svoje nove maše, in to ob polni telesni in duševni moči. Vem, da mu v imenu vseh lahko želim ves božji blagoslov: še na mnoga leta!
Vital Vodušek, župnik
Glas h Ghishdma
CHISHOLM, Minn. — še 25. junija je umrla župniku pri Sv. Jožefu msgr. Johnu E. Schiffrerju gospodinja Louise J. Verville, stara 80 let. Pokojna je bila v Chicagu dolga leta bolniška sestra, preje pa je delala na Iron Range kot socialna delavka. V župnišču je bila zadnja štiri leta, po smrti svoje sestre Emme.
Župnik msgr. J. E. Schiffrer je sam v župnišču, ker je njegov kaplan odpotoval še pretekli mesec v Evropo na novo mašo tukajšnjega domačina rev. P. Solema, ki je končal svoje študije v Belgiji.
SZS
Po Hirschevi -- J. M.:
V valovih
graščinskega jezera
“Zelo se bojim, da se ni spet sestala s tistim drznim mladeničem.
“Ne, ne,” ga je zavrnila Vida. ‘‘To je nemogoče. Kar si ti dognal o njem in ji povedal, zadostuje, da ga ne bo več pogledala.”
Košutnik je skomignil dvoumno z rameni.
“Obljubila je, da ga ne bo več pogledala, in Vera drži dano besedo. Znana mi je po svojem trdnem značaju že izza otroških let. In čast ji je vse,” je branila Vida svojo sestro z živahnostjo, ki jo je le redkokdaj pokazala.
“No, lazi pa še zmerom za njo. Danes sem ga v gozdu srečal. Morda ima kakšne posebne namene.”
“Alfonz, kako to misliš,” je vzkliknila Vida in naglo vstala s stola, na katerem je sedela.
“Kaj naj mislim,” je dejal ravnatelj in napravil skrivnosten obraz. “Po vsem tem, kar sem izvedel o njem, je ta mladi gospod Mirko Jug sposoben za vse .. .”
“Tega ne verjamem,” je rekla i n zmajala z glavo. “Mirko je bil zmerom pošten. Moja mama ga je imela zelo rada. Tudi očetu je bil všeč.”
“Slaba družba ga je izpridila, ti rečem . . .”
Njun pogovor je bil prekinjen, zakaj odprla so se vrata in vstopili sta dve deklici v spremstvu guvernante, ki je korakala za njima. Deklici, stari šest in štiri leta, sta veselo pohiteli k staršem na balkon.
“Mirica, Zorica, kaj še ne spita!” se je vznejevoljil ravnatelj in karajoče pogledal spremljevalko otrok. “Ne razumem, gospodična, kako je to. Otroka sta že davno povečerjala . . .”
‘‘Očka, bili sva v hlevu in sva gledali, kako se molze krava,” je rekla mala Zorica.
“No, pa bi potem šli takoj spat. Saj vesta, da pridem zmerom k vama, ko sta v posteljicah,” je dejala gospa Vida.
“Tetica Vera nama zmerom pomaga pri slačenju in naju dene v postelji,” je pojasnila Mirica.
“Nocoj je pa še ni doma,” je menila Zorica. Obe deklici sta nato vneto zatrjevali, da ne pojdeta prej k počitku, dokler ne prispe teta Vera domov.
Tudi guvernanta se je zdaj opravičila. Otroka da nista hotela iti spat, preden se ne vrne teta. Prišla da je z otrokoma sem, ker si ni vedela drugače pomagati. Zato da prosi milostljivo gospo, naj zapove, kaj naj stori.
“Mamica, mamica, naj ostaneva pri tebi, dokler se ne vrne tetica,” sta zaprosili deklici in se oprijeli materinega krila.
Gospa Vida je neodločno pogledala moža, ta pa je odkimal in dejal mladi guvernanti: “Ne bi smeli biti tako popustljivi proti otrokoma, gospodična Božena.”
“Kje pa je teta Vera?” je vprašala med tem Zorica. “Za gotovo je obljubila, da bo zvečer doma.”
‘‘To ti je obljubila, a je vendar še ni,” je rekla gospa Vida in pripomnila nasproti možu: “Vera je doslej še vedno dano besedo držala . . .”
“Povedite deklici k počitku!” je zapovedal hišni gospodar guvernanti in z naglim, nestrpnim zamahom roke vzel
ženi besedo.
“Le pojdita spat, Mirica. Zorica! Ko pride teta Vera, jo pošljem k vama,” je rekla gospa Vida skoro plašno in nežno poljubila obe deklici na rdeča ustka.
“Prav gotovo jo moraš poslati k nama, mamica. Bedela bom, dokler ne pride,” je čebljala Zorica.
Oba otroka sta želela tudi očetu lahko noč in ubogljivo šla z guvernanto. Bila sta že toliko razsodna, da sta opazila, da bi ne bil pri očetu noben ugovor ne zalegel ničesar. “Te ženske se morava znebiti,” je rekel ravnatelj Košutnik, ko je zapustila guvernanta z otrokoma sobo. “Prav nikake veljave nima pri otro-kih.”
“Drugače pa je prav dobra,” je branila gospa Košut-nikova grajanko. Vida n i ljubila prepogoste spremembe osebja v hiši, zato je manjše napake pri osebju kaj rada prezrla. “Hčerkici nama je razvadila Vera, ne guvernanta .. .
‘‘Tega ne bom dopuščal. V svojih hčerkah ne maram imeti druge izdaje tako razvajenih samovoljnih deklet, kakor je tvoja sestra,” jo je prekinil mož. “Kar misliti ne smem na to, da bi mi katera izmed mojih hčerk napravljala toliko skrbi in nejevolje, kolikor nam jih je Vera.”
“Oh, samo da bi bila že doma!”
Na te besede ravnatelj Košutnik ni odgovoril, temveč je rekel, ko je stopil z balkona v sobo: ‘‘čas bi že bil, da bi večerjala. Dalje ne moreva čakati Vere.”
“Morda se bo uresničila gtara vera, da nenadno pridejo mizni tovariši, za- katere si že prepričan, da jih ne bo,” je pripomnila gospa Vida in ponovno poizkusila pregnati strah, ki se je loteval. Oprijela se je moža in se dala od njega povesti skozi temno balkonsko sobo v zraven se držečo jedilnico, ki je čakala že razsvetljena.
Sredi sobe je bila pregrajena miza in posodje in jedilno orodje na njej sta pričali, da so bili Košutnikovi bogati. Kmalu je prinesla kuharica jed, in sicer ribe, ki jih je imel ravnatelj Košutnik posebno rad. Vzel si je košček, ga malo pobrskal, a ni mogel jesti. Zato je odrinil krožnik in si nalil kozarec vina, ki ga je v dušku izpil. Zmerom in zmerom ga je nekaj sililo, da se je oziral na prazen prostor, kjer je bila navadno sedela Vera. Tudi Vida je malo jedla.
“Alfonz, tudi ti nisi ničesar zaužil. Kako potrt si videti!” je vzkliknila, kajti šele zdaj pri polni luči je opazila čudno bledico na moževem obrazu. Njen mož, čigar lica sicer niso nikdar kazala baš zdrave barve, čigar napol strte zelenka-stosive oči so zmerom ležale globoko v očesnih duplinah in ostre poteze so pričale o viharno preživi j eni mladosti, je bil videti danes še posebno upadel in beden. Roka, s katero je držal steklenico, iz katere si je pravkar znova nalil kozarec, se je tresla tako močno, da se je rdeče vino razlilo po miznem prtu.
“Kaj hočeš od mene? Zakaj me tako presunljivo gledaš? Kaj pa vidiš na meni?” jo je nejevoljno nahrulil.
(Dalje prihodnjič.)
Senčna plat koristnih izumov
Znanstveni dosežki lahko vzamejo drugim edini vir dohodkov.
Zaradi biljarda, ki ,se je zlasti v drugi polovici prejšnjega stoletja strmo vzpenjal proti vrhu lestvice družabnih iger v evropskih kavarnah, so se naglo redčila nekoč velika krdela slonov na afrišiki celini. Biljardne krogle so iz slonovine, njena višja cena je sprožila množični lov na slone. Debelokožni velikani, kolikor jih je ostalo, se imajo zahvaliti za obstoj ne le zakonom, s katerimi so mlade afriške dežele zaščitile naravo, marveč predvsem odkritju u-metnih snovi, ki so kot surovine nadomestile tudi slonovino. Presenetljivo dejstvo: vsaka koristna novost utegne imeti kje drugje neugodne posledice, ker spremeni cene surovin na mednarodnem trgu. Preden bomo opisali nekaj sodobnih pbjajov na tem področju, posezimo v bližnjo preteklost še po “avtomobilski primer”.
V džungli, tokrat južnoameriški, je močno odjeknil silovit razmah avtomobilske industrije po drugi svetovni vojni. Zaradi velikih potreb po kavčuku, surovini za avtomobilske plašče, je zajela pravcata mrzlica mogočne pragozdove v porečju A-mazonke. Lepljivi sok kavču-kovcev je privabil na deset tisoče zbiralcev, ki jih je mreža prekupčevalcev prikrajšala za dobršen del zaslužka. Trgovci s kavčukom so bogateli, po zaslugi cvetoče kupčije in napetih mošnjičkov so na primernih krajih zrasla nova mesta.
Množični pohod v pragozdove pa je kaj kmalu popustil. Brazilija, vesela nenadne bogate kupčije z virom iz pragozda, ni vzdržala tekme z nasadi gumijevca v jugovzhodni Aziji, Kavčukova mrzlica je minila, kavčukova mesta na bregovih Amazonke in njenih pritokov so se začela pogrezati v bujno rast tropskih pragozdov.
Sodobna drama o ceni napredka se je začela v Manchestru. Shirleyjev inštitut je izdelal nov postopek za proizvodnjo polietilenskih in polipropilen-skih vlaken neposredno iz folij. Med valji se spreminja plastična snov v tanko ploščo, ki primerno raztegnjena sama razpade na vlakenca. Že res, hrapava vlakna niso primerna za proizvodnjo kvalitetnih tkanin, zato pa se imenitno obnesejo za pletenje vrvi in ribiških mrež.
Laboratorij za plastične snovi družbe “Shell” na Nizozemskem je prodrl še dalje. Če folijo tako raztegnejo, da se v njej izoblikuje dvosmerni molekularni tok, se vlakna, na katera razpade, sama spletajo v vrv, podobno tistim iz sisala. Postopek se s tem poenostavi in skrajša, za-
radi nižjih stroškov se pocenijo tudi končni proizvodi.
Odkritje sicer ni takšno, da bi si mogli laboratorijski strokovnjaki obetati zanj Nobelovo nagrado — podobnih tehničnih dosežkov se zvrsti vsako leto po svetu vsaj nekaj sto, če ne celo na tisoče — vendar ni zaradi tega odmev nanj nič manj zanimiv in pomemben. Komaj se je začela na Nizozemskem proizvodnja polipropilenskih vrvi po tem postopku, že so gojitelji sisala v Keniji na afriškem vzhodu pocenili svoje pridelke.
Po vsem videzu dokaj medli so njihovi upi, da se bodo s pocenitvijo naravnega sisala obdržali na mednarodnem trgu surovin. Polipropilneske vrvi v marsičem prekašajo tiste iz si-salovih vlaken. Brž ko se bo začela industrijska proizvodnja v sodobnem pomenu besede, se bodo nove vrvi tako pocenile, da bodo pridelovalci naravnih vlaken omagali v tekmi z moderno kemijo.
V	mnogih tropskih, večinoma mladih in gospodarsko nezadostno razvitih deželah so velika področja, katerih prebivalstvo je odvisno od pridelka in prodaje ene same kmetijske rastline, na primer od sisalovih vlaken za konopce in pletene vrvi. Novost, ki na mednarodnem trgu spodrine dotedanjo naravno surovino, nujno povzroči gospodarske težave v prizadeti deželi. Nasadi sisala kot skorajda edini vir dohodka se bodo površinsko skrčili, od ene same industrijske rastline odvisno prebivalstvo bo plačalo davek na tehnični napredek gospodarsko razvitih dežel.
Dvoboj med kemičnimi vlakni, ki se sama pletejo v vrvi, in sisalom ni izjemen pojav; podobnih, bolj ali manj izrazitih primerov bi lahko našli celo vrsto. Nagel tehnični napredek prinaša človeštvu blaginjo, ki pa se porazdeli zelo neenakomerno, in sicer ne samo tako, da daje temu več in onemu manj, marveč nekaterim prinaša boga-kar imajo. Mlade dežele v razvoju se upirajo visoki ceni, ki jo .plačujejo za tehnični napredek drugih in zahtevajo sorazmerne deleže od dosežkov, ki jih prinašata tehnika in zna-stvo, drugim pa jemlje še tisto, nost.
-------o-------
V	Ekvadorju so imeli ponesrečeno revolucijo
GUAYALKVIL, Ekv. — V republiki Ekvador so imeli pretekli teden ponesrečeno revolucijo. Napovedovali so jo že dolgo časa. Začela se je kot po navadi z demonstracijami delav-
cev in študentov. Vmešani vanje so pa bili tudi “voditelji” raznih nekdanjih političnih strank.
Vojaška diktatura je pod vodstvom admirala Castra Jijona upor hitro zadušila. Smrtnih žrtev menda ni bilo, pač pa je bilo precej ranjenih. Vladna policija je porabila to priliko, da je polovila voditelje vseh opozicijskih strank in jih poslala na neki otok v konfinacijo. Obenem je vlada napovedala, da bo predsedniške volitve izvedla prihodnje poletje, tako da bo prihodnji voljeni predsednik v septembru že lahko prevzel oblast.
Ker dežela ne verjame mnogo Jijonovim političnim izjavam, ni izključeno, da bodo nemiri kmalu zopet izbruhnili.
------o——
Sej za letalski premet
sia Tihem eesaiiis jedre razgovorov z Japosid
WASHINGTON, D. C. — Ta teden se vršijo ministrske konference, ki se jih udeležuje sedem japonskih ministrov in ravno toliko članov našega kabineta. Obravnavale bodo v glavnem gospodarska vprašanja. Med najbolj kočljiva spadajo pogajanja o novi pogodbi o letalskem prometu na Tihem oceanu.
Sedanja pogodba je bila sklenjena še za časa naše okupacije pod generalom Mac Arthurjem. Razume se, da je varovala samo naše koristi na škodo japonskih. Japonska vlada zahteva sedaj, da bodi osnova novih pogajanj na-ičelo ravnopravnosti. V duhu tega načela zahteva, da bi smela japonska letala pristajati tudi na vseh mednarodno priznanih a-meriških letališčih, da bi smela letati preko Amerike v Evropo in od tam preko Afrike nazaj v Tokio. Do sedaj so smela japonska letala pristajati samo v Honolulu, Seattle, San Francisco in Los Angeles.
Ameriške letalske družbe se seveda ravnopravnosti bojijo, ker imajo večje investicijske stroške z nabavo in vzdrževanjem letal, pa tudi dosti večjo režijo. Japonske zračne linije bi jih kmalu prisilile k Znižanju tarif.
Čeprav so bila vsa vprašanja, ki so v zvezi z letalskim prometom, že davno prerešetana med našimi in japonskimi strokovnjaki, ni verjetno, da bi bila sedanja pogajanja hitro zaključena. Če drugače ne, bodo imela vsaj ta uspeh, da tarife za mednarodni letalski promet ne bodo zvišane iz strahu pred japonsko konkurenco.
Naserju je začelo primanjkovati “Amerike”
KAIRO, Egipt. — Glavna senzacija za diplomate v Kairu je nepričakovano pomanjkanje zanimanja ameriške diplomacije za zboljšanje stikov med Egiptom in Ameriko. To ima za Egipt
hude posledice. Pomoč iz Amerike je usahnila z zadnjo dobavo pšenice. Dogovor za dobavo v vrednosti $37 milijonov se v Washingtonu ne premakne z mrtve točke. Kako naj bi potekala pogajanja za novo triletno pogodbo o dobavi pšenice v znesku $450 milijonov, o tem v Kairu sploh še ne govorijo.
Naser si je pomagal s tem, da je preko Moskve in Peipinga dobil nekaj pšenice, toda ne po tako ugodnih pogojih kot iz A-merike. Vse to je vplivalo nanj kot curek hladne vode. Začel je zelo zmerno govoriti o Ameriki, ne zbada Amerike s svojimi stiki s kongoškimi uporniki, ne dovoljuje javnih demonstracij proti Ameriki, njegovi rdeči časnikarji so pa obsojeni na molk. 23. julija bo imel velik govor, takrat bo povedal, kako daleč hoče iti ameriškim interesom na roko. Na ta govor čakajo z zanimanjem ne samo v Kairu, ampak tudi v Washingtonu.
-------o------
Peiping začel agitirati med kitajskimi emigranti v jugovzhodni Aziji
HONGKONG, — V jugovzhodni Aziji živi kakih 13 milijonov Kitajcev, ki so emigrirali že pred desetletji, pa tudi rodovi. Kjer jih je več, imajo svoje organizacije. Po pravilu se izogibajo vsakemu političnemu sodelovanju. Za komuniste so emigrantje vir za dotok tujih deviz in darilnih paketov. Zato jih navadno ne silijo, da bi sodelovali s takimi kitajskimi emigrantskimi organizacijami, ki mislijo o njih ljudje, da so samo prikrite postojanke rdečega kitajskega režima.
Sedaj so napravili izjemo. Pozivajo vse kitajske emigrante, naj sodelujejo pri “patriotičnih organizacijah in jim pomagajo po svojih močeh.” Poziv je na-menjem predvsem kitajskim
Moški dobijo delo
KOVAČ
za
JEKLENE STOPNICE OGRAJE
LEPA ŽELEZNA DELA Visoka plača od ure, več koristi.
Stalno delo.
CITY IRON WORKS 8300 Bessemer Ave, Cleveland 27, Ohio MI 1-4722
(137)
2enske dobijo delo
Delo dobi
Ženska ali dekle, ki razume slovensko in angleško, dobi delo v pisarni. Katero zanima, naj piše na: Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Aev. Cleveland, Ohio 44103.
(x)

KOLESA SE BODO VRTILA. — Tehnik meri kolesa, ki ne bodo služila za kak okras, ampak so le drobni deli velikega, močnega električnega motorja.
emigrantom v obeh delih Vietnama, Tajski, Laosu in na Malajskem polotoku. Politični opazovalci mislijo, da je kitajske komuniste prisilila k temu nenavadnemu koraku stiska, ki je zanje nastala z vojno v Vietnamu.
MALI OGLASI
V	najem
Spalna soba se odda pri mali družini. Si lahko tudi kuha. Ako hoče, je vsa oprema na razpolago, tudi Frigidaire. Na 1027 E. 61 St. EN 1-6671. ______________________(136)
Naprodaj
Wilmore, blizu E. 200 St., bungalow hiša, 2 spalnici spodaj, 1 velika zgoraj, razvedrilna soba, garaža, se lahko takoj vselite.
RAY NAUSNER REALTOR PO 1-5050 ali WH 4-4411
(134)
Hiša naprodaj
Lastnik proda dvodružinsko hišo, 5-5, garaža za 2 kare, lepa okolica blizu E. 169 in Grovewood Ave. Kličite 481-8920.	(134)
V	najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(X)
Dvodružinska naprodaj
Lake Shore in E. 149 St. Moderna vseskozi, dvojna garaža, alumminijaste okna in mreže. Gasinator. čisto. 481-8003.	(134)
Auto for sale
60 Chevy “6” — automatic, A-l, $550.00. Call between 4 and 7 p.m. 331-2448.
_____	—(134)
V fari St. Jerome
Dve hiši na enem lotu, 6 sob vsaka. Dobro za dohodek. Garaža za 2 kare. Vpraša za $20,000. Kličite KE 1-7033. ___________________—(132)
Da se uredi zapuščina
6-sobna hiša naprodaj blizu E. 185 St., garaža. Vpraša za $16,800.	Kličite	med	5. in 7.
uro zvečer	IV	1-1494	ali 486-
2174.	—(134)
Hiša naprodaj
E. 185 St. moderna ranch hiša, 2 spalnici, breezeway, priključena garaža, klet. 18601 Underwmod Ave. Lastnik.	— (135)
V	najem
Oddamo 4 sobe spodaj blizu cerkve Marije Vnebovzete. Zmerna najemnina. Kličite 681-9893.	(135)
Hiša naprodaj
Naprodaj je 9-sobna hiša in cvetličnjak, en aker zemlje na 28836 Chardon Rd. WH 3-0921.
(WFx)
V najem
3 neopremljene sobe v okolici Sv. Vida. Zelo zmerna najemnina. Kličite GR 5-2644 od 3. do 6. pop.	(WFX)
V fari Marije Vnebovzete
Enodružinska, 7-sobna hiša, na novo dekorirana, bakrene cevi, plinska gorkota, dvojna garaža, dobra za dohodek, samo $11,900. Kličite lastnika 944-6640.
(29,1,12,14, 16 19 jul)
KUPOVALCI
AVTOMOBILOV!
L J, Trofter Ford, Src«
na E. 185th St. in Lake Shore v Euclidu	IV 1-8400
ima veliko izbiro novih 1965 in malo rabljenih Ford avtomobilov po nizkih cenah in poznani postrežbi.
O
LAHKO SE POGOVORITE Z ROJAKOM V SLOVENSKEM ALI V HRVAŠKEM JEZIKU.
•
Vprašajte za
John Snyder (Janez)
0<C^0<I^0<r=>00<CI>00<I^
H. RIDER HAGGARD:
Jiu
Jutranja zvezda
o<cr^o<r^o<r>oo<r>oo<r>oo<r>c
.Vedi tudi, prijatelj, da je pred mojo grobnico pripravljen manjši grob za tebe. Prav davi je poslala ljudi v kamnolome v puščavo, da prinesejo tri kose kamna, enega, za mojo krsto, enega za tvojo in enega za krsto tvoje žene Meritre. Pravi namreč, da hoče po starem običaju vaju počastiti s tem darom.”
Sedaj se Kaku ni več mogel premagovati in jel hoditi po sobi gor in dol ter je mrmral in si pulil brado.
“Kako moreš vse to prenašati?” je rekel slednjič. “Ti, ki si bil mogočen princ, da si postal suženj ženske, da si kakor smet pod njenimi nogami, da si v posmeh tistim, ki jim vladaš, da gledaš, kako so ti razgnali žene in dvor, da se daš mučiti, sramotiti, da gledaš, kako odlikuje spričo tebe druge može, da si daš groziti z zgodnjo smrtjo? O, kako moreš vse to prenašati? Zakaj je ne ubiješ in ne končaš vsega?”
“Ker se ne upam,” je odgovoril Abi; “če bi le sanjal o čem takem, bi uganila mojo misel in bi ona ubila mene. Bedak, ali se ne spominjaš, kako sta obeliska padla na moje kapitane? In kaj se je zgodilo možu, ki jo je zaničeval, jo imenoval pankrta ter pribežal med duhovnike? Ne, ne upam si ganiti s prstom zoper njo.”
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
TAILOR FULL TIME
EXPERIENCED in Men’s & Boy’s Alteration.
ROBERT HALL CLOTHES 5725 La Grange Rd., La Grange 111.
(132)
BAKERS
OVEN MEN AND APPRENTICES
Day Work
MARY ANN BAKING GO.
4545 Lyndale HU 9-5400
(133)
WOOD SAWER Call Mr. Watroba, MI 2-0200 Emil J. Paidar Co., 1120 N. Wells St.
Capable of running saws Sand-saw and ban,-saw Good Company benefits.
(134)
CABINET ASSEMBLERS »	AND MAKERS
Good company benefits.
Call Mr. Watroba, MI 2-0200
EMIL J. PAIDAR CO.
1120 N. Wells St.
(134)
FEMALE HELP
KEY PUNCH OPERATOR
Excellent opportunity for experienced women in our pleasant new office.
Also opening for
STENOGRAPHER
Good working conditions. Congenial office. 5 days. Top wages. Plus benefits.
See Mr. Jack Gordon
PITTSBURGH PLATE GLASS COMPANY
4580 So. Kilbourn Ave.
Tel.: CL 4-4100
(An Equal Opportunity Employer)
(132)
‘Totem moraš nositi svoj jarem dalje do konca, princ, in konec pride, ko bo grobnica gotova.”
“Nikakor ne,” je odgovoril Abi in je vztrepetal, “ker imam drugačen načrt; zato sem prišel, da se razgovorim s teboj. Prijatelj Kaku, ti jo moraš ubiti, čuj! Tebi so čari pokorni, čar, ki je premagal očeta, bb zmogel tudi hčer. Napraviti ti je treba samo voščeno podobo ali morda dve ter ji udihniti moč, in stvar je gotova in potem — računaj na plačilo.”
“Računam na plačilo, presvetli princ,” je odgovoril zvezdoznanec p o s m ehljivo. “Ali naj ti povem, kakšno bo to plačilo? Smrt v dolgih mukah. Načrt je sploh neizvedljiv, zakaj da zveš resnico, nje ne more nihče ubiti.”
“Kaj hočeš s tem reči, bedak?” je vprašal Abi jezno. “Meso in kri se morata ukloniti smrti.”
Po Kakujevem suhem obličju se je razlil bolesten smehljaj, ko je odgovoril:
“Beseda, vredna tvoje modrosti, princ. Gotovo uči izkušnja človeka, da se morata meso in kri ukloniti smrti. Da, da, meso in kri!”
“Nehaj se mi režati kakor opica,” je zasikal Abi besno, “ali pa ti dokažem resničnost tvojih besed na tvojem lastnem vratu. Potegnil je meč, mu zagrozil z njim in pristavil: “Sedaj mi povej, kaj hočeš reči, ali..
“Princ,” je jecljal Kaku in se zgrudil na kolena, “ne smem, ne morem. Prizanesi mi, to je skrivnost bogov.” “Tedaj pojdi k bogovom, lažnivi pes, in se razgovarjalj z njimi o tem,” je odgovoril Abi in dvignil meč, “zakaj ona mi gotovo ne bo zamerila, če te pošljem tjakaj.”
“Usmiljenje!” je hropel Kaku trepetajoč na tleh, njegov gospod pa je vihtel meč nad njegovo plešasto glavo, prepričan, da bo rajši govoril nego umrl.
Ta trenotek, ko je zvezdo-slovčeva usoda bila na tehtnici, je prišel do njiju ušes šum glasov in z' njimi lahki, jasni smeh, ki sta ga dobro poznala. Abi je pozabil na svojo namero, stopil k oknu in pogledal skozi odprtino v vetrnici. Nato se je obrnil, pomignil Kakuju in zašepetal:
“Pridi in poglej! Tudi kasneje bo čas, da umrješ.”
Vezir je ubogal, se splazil po kolenih do okna, se vzravnal in pogledal skozi vetrnico. In videl je tole: V ograjenem vrtu tam spodaj, skritem vrtu palače, je stala kraljica Neter-Tua in solnčna svetloba, ki je prodirala skozi krošnje cvetočega drevja, je padala v jasnih žarkih na nje lepoto. Ni bila sama, pred njo je klečal mož, oblečen v bogato opravo plemiča. Kaku ga je takoj spoznal, bil je Abijev najljubši kapitan. Čeprav je bil še mlad, častnik, ki ga je princ cenil in ga zaradi njegovega uma ter hrabrosti dvignil do odličnega mesta ter mu dal lastno hčer za ženo. Tudi on je igral odlično vlogo v veliki zaroti proti faraonu, bil je tisti, ki je zadel smrtni udarec Mermesu, možu gospe Aste.
Sedaj je igral drugačno vlogo, namreč vlogo kraljičinega ljubimca, zakaj držal je rob njenega oblačila y rokah in
ga pritiskal na ustnice ter ji strastno govoril. Prisluškovalca sta mogla ujeti nekaj njegovih besed.
Tvegal je življenje, da spleza preko zidu. Obožuje jo. Brez nje ne more živeti. Pri-
pravljen je storiti vse, kar zahteva — zbrati četo in ubiti Abija; to bo lahko, ker so vsi ljubosumni na princa in so prepričani, da je ni vreden. Naj mu podari svojo ljubezen in on jo bo zopet napravil za
15. JULIJA ms OTVORITEV TR60VIB!
MODEL MEAT MARKET
na if G East 200 Sirce!
•• Imeli bomo na razpolago vse vrste mesa: sveže in prekajeno meso, mesene klobase - sveže in prekajene, riževe in krvave klobase, šunke in želodce, domačo svežo in prekajeno slanino.
• • Ne bomo pa imeli na razpolago grocerijo.
•• Vsem našim stalim odjemalcem, ki so nas obiskovali na našem starem naslovu: 445 E. 200 St., se zahvaljujemo za njih naklonjenost in se priporočamo še vnaprej.
FLORIAN in MARIE KONČAR
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd,	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
edino vladarico Egipta in bo sam zadovoljen, da ji služi kot suženj. Naj mu reče vsaj eno prijazno besedo.
Tako je govoril, divje, proseče, kakor človek, ki ga je strast opojila in ne ve, kaj govori in kaj dela. Neter-Tua pa je mirno poslušala in se je zdaj pa zdaj nasmejala s tistim svojim lahkim, tihim smehom.
Slednjič je vstal in jo poskusil prijeti za roko, toda ona je, še vedno smeje, odmahnila in nenadoma spregovorila:
“Ti si ubil Hermesa, ko se je grudil pod ranami, kajne, in on mi je bil rednik. Dobro,
dobro, zgodilo se je v boju in ti moraš biti pogumen mož, prav tako pogumen, kakor lep, ker bi si drugače ne upal priti semkaj, kjer te more ena sama moja beseda usmrtiti. In sedaj pojdi zopet, prijatelj, h hčeri mojega gospoda in svoji ženi, in če si upaš, ji povej, kje si bil in zakaj, saj si pogumen mož,” in zopet se je zasmejala.
Začel jo je nanovo strastno prositi, moledujoč, naj mu da vsaj kakšen spomin, dokler se ni slednjič na videz omehčala in se ga usmilila; iztegnila je roko in izbrala cvetlico med mnogimi, ki so rastle tamkaj, ter mu jo dala, nato pa je pokazala na drevesa, ki so zakrivala zid, in on je takoj izginil med njimi, opotekajoč se v preobilju radosti.
RUDY KR1STAVN1K COMPANY
5908 Bonna Avenue
Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965
Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni.
N0G0J SE PRIČNE. Fare Sv. Vida Peielni Festival
KARNEVAL
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 25. junija 1965 v Gospodu preminul naš ljubi, dobri soprog, oče, stari oče, sin in brat
Jožef Selan, st.
Pokojni je bil 56 let star, rojen v vasi Češnjica, občina in župnija Sostro - Dobrunje pri Ljubljani, Slovenija, Jugoslavija. V Ameriko je prišel leta 1949.
Pokopali smo ga dne 29. junija 1965. Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik je zanj daroval slovesno pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Vida in opravil svete pogrebne obrede v Zakrajškovem pogreb, zavodu in na pokopališču. Iskreno smo mu hvaležni za vso naklonjenost in duhovno tolažbo. Najlepša hvala tudi Rev. Viktor Cimpermanu, ki je prišel v pogrebni zavod molit za pokojnega.
Iskrena hvala društvom, ki so pokojnega ob slovesu počastila kot svojega člana: društvo Kristus Kralj, KSKJ, Marijina Legija pri Sv. Vidu, in Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu. člani teh društev so ob krsti pokojnega skupno molili sveti rožni venec in se v obilnem številu udeležili sv. maše in pogreba.
Posebna hvala uslužbencem podjetja Richer Co., ki so zbrali skupni sklad za venec in sv. maše za pokojnega.
Pogrebnemu zavodu- Zakrajšek smo hvaležni, da je skrbno in ljubeznivo uredil pogrebne priprave po naši želji in odlično vodil pogrebni sprevod.
Prisrčna hvala vsem, ki so dali za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki so poklonili cvetje in vence in vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Iskreno smo hvaležni vsem, ki so prišli kropit v pogrebni zavod, so nas spremljali k -sv. maši ter na njegovi poslednji zemeljski poti do groba.
Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri,
Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri!
Žalujoči:
soproga KRISTINA;
sinova: JOŽE ML. z družino in CIRIL; hčeri: FRANČIŠKA por. TEŠIČ z družino in KRISTINA z družino; oče JOŽEF in, brat JAKOB z družino ter OSTALI SORODNIKI.
Češnjica, Sostro, New Port, R. L, Cleveland, O., 14. julija 1965.

Okrepčila — Prigrizek Vožnje — Igre — Zabave
V petek bo servirana ribja pečenka V nedeljo pa pečena govedina (Roast Beef)
TUTTAMI III 3UQO se k° oddalo vsak večer ob 11:30 h s ■	urj—morate biti navzoči!
©d srede d© nedelja ©cf 1C do ii. pil ja
od 7:00 naprej V NEDELJO POPOLDNE OD 2:00 NAPREJ
ŠiLŠKEi DVORIŠČU SV, VIBA
Na vogalu St. Clair Ave. in E. 62 St.
•
V nedeljo zvečer bo oddan
iiiick Steli©® Wagon
PRIDITE!
ZABAVA ZA VSE! MLADE in STARE!

JVaznanilo in JZah-Vaia
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 15. junija 1965 preminul v Gospodu naš ljubljeni, dobri soprog, oče, stari oče in brat
ANTON DEBELAK
Pokojni je bil rojen dne 16. januarja 1889 v vasi Dvorska vas. župnija Velike Lašče na Dolenjskem, Slovenija, Jugoslavija. Tam za njim žalujejo še brat Janez, njegova družina in več drugih sorodnikov.
Pokopali smo ga dne 18. junija 1965. Iz Z akrajškovega pogreb, zavoda na St. Clair Ave. smo ga v pogrebnem sprevodu prepeljali v župno cerkev sv. Vida, od tam pa na pokopališče Kalvarija.	i
Velečastiti gospod prelat Louis B. Baznik je vodil svete cerkvene pogrebne obrede v zavodu, v cerkvi in na pokopališču ter daroval za pokojnega slovesno pogrebno sv. mašo.
Zemski ostanki bodo v družinski grobnici na pokopališču Kalvarija čakali Vstajenja.
PRIJAZEN POLICAJ — Policaj v New Yorku nasme-razkazuje zanimivosti ljubki Claudiji Cardinale. Upaj-, da je enako prijazen tudi do starih in manj ljubkih!
Našo prisrčno zahvalo naj prejme Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik za vso naklonjenost in duhovno tolažbo, kakor tudi Rev. Jošt Martelanc, ki je pokojnika obiskoval v bolnišnici in na domu med boleznijo, mu podelil svete zakramente za umirajoče, papežev blagoslov in vsa druga krepčila in tolažila svete vere za zadnjo uro.
Društvu Ribnica št. 12 SDZ, Maccabees št. 1288 Carniola Tent in društvu Upokojencev za St. Clairsko področje se iskreno zahvalimo za vse, kar so storila za počastitev svojega pokojnega člana. Pokojni je bil navdušen delavec v slovenskem društvenem življenju. Pri društvu Ribnica je bil dolga leta blagajnik. V Zakrajškovem pogrebnem zavodu sta o njegovem društvenem delovanju govorila in se mu ganljivo zahvalila Rudy Vidmar v imenu društva Ribnica in Jože Okorn v imenu upokojencev, ob grobu pa je v imenu Maccabees izrekel prisrčne besede zahvale in se od pokojnega v prelepem govoru poslovil John Tavčar. Vsem izrekamo našo toplo zahvalo.
Iz globine naših src smo hvaležni Mr. in Mrs. Joe Drobnič, Mr. in Mrs. Matt Rehberger, Mr. Anton Zarnik in drugim prijateljem, ki so ljubega pokojnika pogosto obiskovali med boleznijo in mu ljubeznivo lajšali trpljenje.
Izrekamo iskreno zahvalo Katoliškim Veteranom od Sv. Vida, ki so skupno molili sveti rožni venec ob krsti pokojnega, kakor tudi Mrs. Anton Zallnik. ki je vodila skupno molitev zadnji večer pred pogrebom.
Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu najlepša hvala, da nam je skrbno in ljubeznivo uredil pogrebne priprave ter odlično vodil pogrebni sprevod.
Bog stotero povrni vsem, ki ste darovali za svete maše, za Dom ostarelih in druge dobre namene, vsem, ki ste poklonili cvetje in vence ter tistim, ki ste dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Prisrčna hvala vsem, ki ste prišli kropit, se udeležili pogrebne sv. maše ali spremljali našega očeta do groba. Razposlali smo zahvalne kartice in spominske podobice vsem, kolikor smo vedeli naslove. Če bi kdo pomotoma ne bil dobil naše posebne zahvale, lepo prosimo naj nam oprosti. Sprejmite tole našo zahvalo, ki jo želimo izreči prav vsem, ki ste predragega pokojnika med boleznijo obiskovali in mu napravili kako dobroto, vsem, ki ste ga ob slovesu počastili in zanj molili, vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali ali izrekli svoje sožalje in vsem, ki ste prispevali, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe.
Ti v zborih nebeških prepevaj zdaj slavo, mi v sveti ljubezni s Teboj smo vsak čas; kjer Stvarnik je Tvoje neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo pripelji še nas.
Žalujoči:
soproga AGNES;
hči J ANNIE; sin FRANK s svojo družino; brat ALOJZIJ, Sudbury, Ont., Canada z družino; sestri MARY ERJAVEC in ANGELA DROBNIČ s svojima družinama in OSTALI SORODNIKI.
Cleveland, Ohio, 14. julija 1965.