St. 145 rnm i mi ([»ti temite ni la usta) V Trsku, v torek 20. Junija 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVII jthaja, lzvzcmfi pon AsiSkega «t. 20, L pisma se ne spre) Ste fan Godina, snala za mesec L 7. Za leozemahre m . ; a|. Uredništvo: ulic- sv. FraačLSka , , pošiljajo urei ram / fJo. IzdajateH ^tCeJ Cfc& J -rf Tisk Uska J u B L JAN " leta L 32. —, " urednik v j in. « Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo V Hrokosti ene kolone <72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osm tnice, in zahvale, poslanice In vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Malt oglasi po 20 si beseda, majnanj pa L 2 — Oglas* naročnina In reklamacije se pošiljajo Lzklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv.; FrančiSka Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave I1-57.1 Zaštite manjšin in avtonomlia K narodnim manjšinam, ki so ijih mirovne pogodbe priključile k drugorodnim državam, in ki zahtevajo avtonomistično narodno, gospodarsko in kulturno urodbo svojega ozemlja v zagotovitev lastnega narodnega obstanka, v obrambo svojih narodnih svojstvencsti in svojega razvoja na p°dlagi svoje kulture: k tem narodnim manjšinam prištevajo nepoznavalci razmer tudi Slovake v čehoslovaški republiki. Razni evropski listi razširjajo celo glas naravnost o sovraštvu Slovakov proti svcji novi državi. Tako je te dni «Tiroler Tagblatt» trdil, da Slovaki morajo zahtevati — sicer v okviru čehoslovaške republike — samostojnost Slovaške v zaščito nje narodnega in verskega življenja. Tu se zamenjavajo pojmi. Slovaki v čehoslovaški republiki niso narodna manjšina, ki potrebuje avtonomijo v obrambo svojega narodnega obstanka. To pa že zato ne, ker Slovaki niso narodna manjšina v istem zmislu kakor smo mi Jugoslo-veni in Nemci v Italiji, ali Jugosloveni v Romunski, ali Madžari in Nemci v Jugoslaviji. Že označba čehoslovaška republika pravi, da tu ni govora o državi, ki bi bila tuja Slovaški v narodnem pogledu. Posebno pa mora csupljati dejstvo, da so poleg nekega števila slovaških neza-dovoljnežev Madžari v Slovaški in na — Madžarskem najgorečnejši naganjači za avtonomijo Slovaške. Pripadniki tistega plemena, ki je — zapomnimo si to! — Slovake, dokler jih je imelo pod svojo pestjo, kruto zatiralo, jim zapiralo šole in sploh vodilo neizprosno berbo za narodno, kulturno in politično« obglavljenje Slovakov. In ti Madžari naj bi bili sedaj zgolj ljubezen za Slovake in naj bi se iskreno razvnemali za avtonomijo, ki naj bi Slovakom zagotovila svobodno narodno življenje in razvoj na narodni podlagi?! Kdo more verjeti kaj takega? Oni bi hoteli vse kaj drugega. Avtonomija naj bi jim dala možnost, da bi Slovake zopet duševno podjarmljali in njih narodne energije slabili. V tem grmu tiči zajec madžarskega navduševanja za avtonomijo Slovaške! Ta avtonomija naj bi odpirala prepad med republiko in Slovaki! Slovak, vseučiliščni profesor dr. Milan Hcdža, torej mož, ki mu je treba pripo-znati avtoriteto, je povdarjal te dni v znameniti razpravi, 'ki smo jo že omenili v tem listu, da so to samo ljudje z temnega režima prošlosti. Opozarjal je na značilno dejstvo, ki mora csupljati vsakogar, da namreč Madžarska tudi sedasj ne misli na to, da bi za Nemadžare, kolikor jih ima še pod svojo oblastjo, ustanavljala nemadžarske šole. Slovaki sploh niso — pravi dalje — nikaka manjšina, kajti njihov jezik je narodna _________ r , . # istotako služben jezik države kakor češki. Nasproti trditvi navduševalcev za avtonomijo, da Slovaki v čehoslovaški republiki ne morejo razpolagati s svojimi šolami, ^ kriči dejstvo, da je učni minister, torej načelnik vsega šolstva — Slovak!! . . - Mi bi pa opozorili še na dejstvo, da so ravno Slovaki v prošlosti dali sodeloval-cev svetovnega slovesa na kulturnem in znanstvenem snovanju češkega naroda. Naj navedemo le najslavnejšega med njimi: znanstvenika in pesnika Jana. Kollarja, iz 18. stoletja slavne pesnitve «Slavy Dčera» (Hči Slave). V tej pesnitvi je izražal Kollar svojo žalost nad tem, da nemška kultura izpodriva njegovo pleme. Kollar je pisal v slovaškem narečju in češkem jeziku. V nemškem jeziku pa je objavil delo o »literarni vzajemnosti med plemeni in narečji slovanskega narod'a*. Naše Italijane pa utegne zanimati, dai je Kollar spisal posebno delo o «Slovanski stari Italiji«. Mož svetovnega slovesa in slovaškega plemena je torej priča, da imajo Slovaki pač svoje narečje, da pa tvorijo s Čehi eno narodno skupnost. In iz tega sledi z vso logiko-, da Slovaki niso narodna manjšina v istem smislu, kakor smo na pr. mi v Italiji, in da niso priključeni k drugo-rodni državi! Nikakor pa nočemo trditi s tem, da bi Slovaki ne stremeli po neki avtonomiji, ki bi se prilegala njihovim posebnim krajevnim razmeram za čim boljšo upravno uredbo in za čim koristnejše pospeševanje njihovih koristi na gospodarskem, kulturnem in izlasti šolskem polju. To je potrebno, ker soi gospodarske prilike v Slovaški drugačne in je tudi kulturna višina Slovakov drugačna nego prebivalstva čeških dežel. Ker se tudi italijanski listi radi razpisujejo o borbi Slovakov za avtonomijo in za čim razsežnejše esamosvojenje od čehoslovaške republike, naj nam verujejo, da bi mi razsvetlili vsa svoja okna in zažigali kresove na vseh naših hribih v znak radosti, če bi Italija v narodnem pogledu postopala z nami tako, kakor postopa čehoslovaška republika s Slovaki. Ali so že taki: silno se razvnemajo za obrambo narodnih manjšin — drugod, doma pa — saj vemo, kako je! Njihove manjšine naj se le pokorijo in naj se ne oglašajo z nikakimi zahtevami, ker ne dovoljuje tega — «državni interes*. Ta nesrečni «interes» je jagnje božje, ki naj nosi vse krivice, ki jih dela država svojim dru g orodnim manjšnam! Italija Kralj in kraljica odpotovala na Dansko RIM, 19. Danes predpoldne ob 8.30 sta kralj in kraljica odpotovala s posebnim vlakom v Kopenhagen, da vrneta obisk danske kr. dvojice, ki je posetila Italijo lansko leto. Obenem s kr. dvojica je odpotoval tudi minister za zunanje zadeve Schanzer. Konferenca za ured tev Južne železnice BENETKE, 19. Predvčerajšnjim so prispeli v Benetke jugoslovenski in avstrijski odposlanci za konferenco, ki bo razpravljala o italijanskih, jugoslovenskih, avstrijskih in ogrskih interesih pri Južni železnici. Na konferenci se majo predvsem določiti juridične podlage novega položaja, ki je nastal na omenjeni železnici po vojni. Včeraj so prišli tudi odposlanci drugih držav. Pred proglasitvijo splošne kovinarske stavke GENOVA, 18. Na zborovanju italijanskih kovinarjev, ki se vrši te dni, je bila sprejeta včeraj resolucija, s katero se določa proglasitev splošne kovinarske stavke. Na jutrišnjem zborovanju bo imenovan poseben agitacijski odbor, ki bo določil potrebno za proglasitev stavke. Stavka bo proglašena zaradi zahtev industrialcev v Lombardiji, Piemontu, Julijski Krajini Toskani po znižanju mezd. in Jugoslavija Pašič odpotuje v Prago BELGRAD, 18. Listi javljajo, da odpotu je ministrski predsednik Nikola Pašič v kratkem v Prago. Cilj potovanja je, da se podaljša konvencija sklenjena med jugo-slovensko držav-o in Čehoslovaško republiko. Ministrskega predsednika spremlja tudi vojni minister general Vašič. Jugoslovensko državno posojilo v Ameriki BELGRAD, 18. Državno posodilo v Ameriki je smatrati za definitivno zaključeno. Ministrstvo financ je objavilo obširen komentar o poteku pogajanj. Po sklepu ministrskega sveta je minister financ v oktobru preteklega leta odpotoval v London in Pariz, da prouči na mestu razmere in prilike na finančnem trgu in da sklene posojilo na temelju zakona z dne 4. avgusta 1921. Nekatere ministru financ takrat predložene ponudbe se ministrskemu svetu niso mogle priporočati, ker niso temeljile na jasni in definitivni podlagi. V aprilu tega leta je finančni minister prejel dve ponudbi. Prvo od strani ameriške skupine Bler & Komp., drugo pa od honorarnega konzula Antoi-na. Kot tretja skupina je končno stavila poaiudbo angloameriška skupina Hollgar-ten & Hambros. Po daljših pogajanjih in po temeljitem preučavanju vseh ponudb je vlada ugotovila, da ima skupina Bler & Co. najugodnejše pogoje. Ta skupina je ustanovila sindikat pod imenom < Društvo za gradnjo železnic in pristanišč v kraljevini SHS». Posojilna ponudba določa 100 rai-ljcnov dolarjev v zlatu. Pogoji: nettokurz 86% (prvotni emisijski kurz 85%). Obrestna mera 8%, provizija 9% (prvotno 12 %). Izplačilo posojene glavnice prične leta 1932. Določene so tudi amortizacijske anuitete tako, da bi posojilo bilo poravnano v letih 1956 do 1962. Del posojila in sicer 30 %,-se izplača državi v gotovini za obče potrebe, 70% pa se vporabi za javne investicije, predvsem za gradnjo Jadranske železnice in jadranskega pristanišča. V zastavo in garancijo goreaajega posojila daje država dohodke monopolne uprave. Eno mesto v monopolni upravi se ima pridržati za zastopnika Blerove skupine kot člana uprave, ki ima nalogo kontrole. Dalje se dajejo v zastavo tudi dohodki carine, oziroma bruttodchodki železnic. Posojilna pogodba nadalje detajlirano in točno določa razmerje med «Društvom za gradnjo železnic in pristanišč v kraljevini SHS», Blerovo skupino in državo. Točno so specificirane vse nabavke za gradnjo železnic, ves materijal, kakor tudi, na kak način se ima določiti 9% provizija. Družba ima pri gradnji zaposliti domače pitebval-stvo. Točno je določen seznam železniškega materijala, ki ga družba dobavlja proti proviziji. Od tega materijala pa so izvzete lokomotive, železniški vozovi, telefonske in telegrafske naprave. Ta materijal država lahko nabavi na svojo roko in kjer hoče. Posojilo je dano v dolarjih in v zlatu, radi česar je odstranjena nevarnost kurznih diferenc. Obrestna mera, ki znaša sedaj 8%, se< lahko zniža z o žirom na položaj finančnega trga, nettoemisijski kurz se ne more znižati. Provizija 9% se ima samo izplačati od podjetij in nabavk, ki jih izvrši Blerova skupina, odnosno gori imenovana družba. Kakor javljajo iz WashingtoTia, je ameriška vlada cđofcrila posojilno pogodbo Blerove skupine, dovolila izplačilo 30, oziroma 25 miljonov dolarjev v gotovini. Jugoslovenski finančni minister ima izdelati posojilna zakon, s katerim se potom narodne skupščine izvrši ratifikacija posojila. Slavnostna otvoritev zagrebškega Zbor« ZAGREB, 18. Včeraj ob U se je vršila svečana otvoritev zagrebškega mednarodnega semnja vzorcev. Zbor je otvoril s svečanostnim nagovorom predsednik Josip Radkovič. Govoril je nato podpredsednik Zbora .prol. dr. Frangeš, ki je pozdravil inozemske in domače goste, a za njim namestnik ministra za trgovino dr. Laza Markovič. Končno je govoril tudi mestni župan. Gostje so si ogledah razstavo vele-sejma, ki je res leipo organiziran. Od tujih zastopnikov so bila med drugim zastopana poslaništva Italije, Nizozemske, Francije, Grčije in Avstrije. Otvoritve so se udeležili razen tega generalni konzuli vseh 14 držav, ki imajo v Zagrebu svoje konzulate in zastopniki trgovskih zbornic v Pragi, Brnu, na Dunaju in v Gradcu. Poleg velesejmov v Pragi in Brnu so bile zastopane tudi vse čehoslovaške industrijske, trgovske in obrtniške zveze. Zvečer se je vršila v gledališču svečana predstava z opero Nikola Šubič Zrinjski. V Zagreb« ni bilo ni kaki h neredov BELGRAD, 18. Dopisni urad javlja: Nekateri listi so razširili vest o domnevnih neredih in krvavih spopadih v Zagrebu. Pooblaščeni smo izjaviti, da je ta vest tendenciozna in brez vsake podlage. V Zagrebu vlada popoln rnir. Nov slovensk radikalni list LJUBLJANA, 18. V Zgor. Radgoni je pričel izhajati tednih «Samouprava« • kot organ narodno radikalne omladine. « Sa-mouprava» je glasilo slovenskega dela radikalne stranke. Kot glavni urednik podpisuje dr. Leopold Lenard v Belgradu. Čehoslovaška Nemci na Čehoslovaškem in priključitev Avstrije k Nemčiji PRAGA, 19. V parlamentarni komisiji za zunanje zadeve se je začela te dni razprava o čehoslovaškem posojilu Avstriji. Nemški nacionalistični poslanec Lodgmann je zahteval, naj vlada predloži zbornici pogodbo, ki je bila svoj čas sklenjena med Benešem in bivšim avstrijskim kancelar-jem Rennerjem, preden bi se razpravljalo o posojilu samem. K zahtevi poslanca Lodgmanna se je pridružil tudi poslanec Kafka, ki je rekel, da posojilo Avstrije ne ko rešilo, kajti rešiti jo more le priključitev k Nemčiji. Predlogi, ki so bili stavljeni v smislu govorov obeh poslancev, so bili odklonjeni. Koimasija je predložila nato zbornici ratifikacijo poljsko - čehoslovaške pogodbe cd 20. oktobra 1921. in pa zakon o posojilu Avstriji. Šolsko vpraSanje na Čehoslovaškem PRAGA, 19. Socialno - demokratski poslanec Lukavsky je govoril povodom razprave o šolskem vprašanju o položaju čcihoslovaških manjšin v krajih z nemškimi večinami. Nemški nacionalisti, ki jih je točnest navedenih listin razjezila- so izzvali resne incidente. Predsednik zbornice je bil prisiljen poklicati nekoliko poslancev k redu. Ves čehoslovaški tisk obsoja eno-dušno zadržanje nemških nacionalistov, ki z vsemi sredstvi skušajo onemogočiti redno delovanje čehoslovaške zbornice. Bolgarska Bolgarski odgovor na noto medzavezniške komisije SOFIJA, 17. Bolgarski dopisni urad poroča: Komisar bolgarske vlade pri medza-vezniški komisiji v Sofiji minster Daska-iov je izročil predsedniku komisije odgovor svoje vlad© na noto medzavezniške komisije glede konvencijskega načrta o repara-cijsikih garancijah. Nota vsebuje stališče bolgarske vlade in prot»predloge. Predvsem poudarja, da predvideva mirovna pogodba podaljšanje roka in celo znižanje reparacijske svote, in sicer sorazmerno s stanjem bolgarskih financ. Komisija ima široke pravice ter je pooblaščena, da more določiti način plačevanja. V noti vprašuje bolgarska vlada komisijo, ako ne uvidi, da je načrt nezdružljiv z mirovno pogodbo, ki ne dopušča ne določitve načina novih davkov in ne kontrole nad njimi. Konven-cijski načrt je v nasprotju s suverenimi pravicami Bolgarske, ki so priznane v številnih mednarodnih pogodbah in ki jih respektira tudi neuillyska pogodbah Medza-vezniški komisiji je podrejeno le upravno osobje, ne pa ministri ali ministrski svet, ki bi morali na podlagi tega načrta prositi preje medzavezniškoi komisijo za svojo demisijo. Izvedba konvencije bi imela za posledico polom državnih financ. Iz proti-predlogcv je razvidno, da bi bila bolgarska vlada pripravljena pcwtaviti proračun za. prihodnje leto brez deficita, skrbeti za vzdrževalne stroške medzavezniške komisije in prositi dovoljenje komisije za najetje inozemskih posojil. Nota poudarja, da je bolgarski narod skoraj obsojen na obup in da bi lahko prišlo do nemira, ako se položaj poslabša, kar je neizogibno, če se uveljavijo nove določbe. Iz teh razlogov prosi bolgarska vlada medzavezniško komisijo za triletni rok v svrho izplačila reparacij. Pod tem pogojem je bolgarska vlada pripravljena sprejeti konvencijo s spremembami, ki jih vsebujejo njeni proU-predlogi. Bolgarska vlada upa na tej podlagi na lojalno sodelovanje z medzavezniško komisijo. obravnava, prosila obtožence, naj jih osvobodijo od naloge branitelje v. Ta svoj korak upravičujeta s tem, da se obveze, ki jih je sprejel Radek v Berlinu glede popolne svobode obrambe, ne izpolnjujejo. Do sedaj vest o umoru Vandervelda še ni bila potrjena. BRUSELJ, 19. Po neki vesti iz Berlina, ki so jo po «Vocwaertsu» prinesli tudi bruseljski listi, se vest o umetru Vandervelda v nemških socialističnih krogih zanikuje. Anglija Poincare v Londonu LONDON, 19. V čast francoskemu ministrskemu predsedinku je bila prirejena pojedina, katere se je udeležilo 500 oseb iz francoskih, angleških in zavezniških diplomatskih krogov. Lord Derby je imel ob koncu pojedine govor, v katerem je pozdravil francoske goste, spominjajoČ se pri tem uslug, ki jih je skupni stvari napravil Poincare. Nato je govoril vikont Burnham. Pozdravljamo — je rekel — junaški francoski narod. Naš pozdrav se obrača napram srcu Francije. Nato je govornik poslal pozdrav tudi francoskemu ženstvu, ki je sijajno izvršilo svojo dolžnost. General lord Cawan, načelnik generalnega štaba, je rekel, da je bitka pri V-erdunu sijajen dokaz odporne sile francoske armade. Odpor francoskih čet proti sovražniku, ki je bolj in bolj naraščal, se ne da pre-hvaliti. Irska — ognjišče boljševizma na zapadu LONDON, 19. Vojvoda Northumber-land, je imel preteklo soboto volilni govor, v katerem je močno napadal politiko načelnikov svoje (konservativne) stranke, kateri so po njegovih besedah izidali načela konservativne stranke. Vojvoda Northum-berland je rekel ob zaključku svojega govora, da bo Irska postala središče boljševizma v zapadni Evropi. Nemšija Spopad med Nemci in francoskimi vojaki Štirje mrtvi BERLIN, 19. Wolffova agencija javlja, da je prišlo med domačot policijo in francoskimi četami do spopada. Civilisti so se postavili na stran policije. Pri spopadu so bili štirje civilisti ubiti. Neme: žalujejo po Gornji Šleziji : BERLIN, 19. Povodom razglasitve nove meje med Nemčijo in Poljsko v Gornji Šleziji so bile na vseh javnih poslopjih izve-šene zastave na pol droga v znak žalosti. Po vseh šolah so učitelji razlagali učencem pomen izgube za Nemčijo. Po protestantskih cerkvah so v znak žalovanja zvonili pol ure z vsemi zvonovi. GrSka Grška je priznala Albanijo ATENE, 19. Grški ministrski predsednik je poslal albanskemu ministrskemu predsedniku pšsmo, v katerem izjavlja, da Grška priznava neodvisnost Albanije. V pismu pripominja, da je Grška protestirala proti albanskim mejam na jugu, ker so bile določene brez soudeležbe prizadetih držav. Daljni Vzhod Ujedinjenje Kitajske PEKING, 18. Vlada južne Kitajske ne obstoja več. Kanton se je pridružil severni Kitajski in je torej priznal republikanski parlament v Pekingu. Po vesteh iz Kantona sc^ bile čete južne Kitajske popolnoma poražene. Predsednik južne Kitajske Sundjat-sen je zbežal. PEKING, 18. Italijanska vojna ladja «Li-bia» je priplula v Daj-ren na Kitajskem. Dnevne vesti Rusija Obravnava proti social - i fevolucionarjem Vandervelde odložil nalogo branitelja LONDON, 19. Reuterjev dopisni urad javlja«, da sta Vandervelde in Liebknecht, k! branita ruske social - revolucionarje, proti katerim se sedaj vrši ▼ Moskvi Za « pomirjenje duhov«. Kakor javljajo tukajšnji laški listi, se je vršila te dni pod po-krovitelstvom tukajšnjega glavnega civilnega komisarja važna konferenca, na kateri fe bilo baje sklenjeno, da mora nečloveška nasilna politična borba, kakršna se je razpasla v našem mestu, prenehati. Konference so se udeležili vplivni zastopniki demokratične, socia-listično-reformistične, nacionalistične, faši-stovske in popolarske stranke, t. j. zastopniki vseh tafeoimenovanih «narodnih» strank. Dalje so prisostvovali sestanku zastopniki bivših borcev, julijskih prostovoljcev, italijanskih ar-ditov ter ravnatelji listov «Piccolo», «Era Nuova», «Nazione» in «Popoio di Trieste». Sestanek je bil sklican na spodbudo generalnega komisarja in tržaškega župana dra Pitacca. Gospodje so razpravljali o položaju, ki je nastal vsled fašistovske mobilizacije v Trstu in po vsej Benečiji, kateri je imela slediti koncentracija in potem obleganje Trsta. Zastopniki fašistovske stranke so naznanili, da so se sklenili maščevati radi nasilij nad fašisti, ki so pristaše te stranke tem bolj razjarila, ker jih komunisti nočejo obsoditi. Drugi udeleženci konference so naglašali, da zadnji zločini se niti ne morejo razlagati kot politični zločini, temveč da spadajo po vseh svojih lastnostih v vrsto navadnih zločinov. Fašisti so se dali prepričati in nato je bilo enoglasno sklenjeno, da se izda proglas na vse stranke in na vse meščane s pozivom, naj se povrnejo v meje zakonitosti, ker le tako bo mogoče tisto pomirjenje duhov, ki je za gospodarsko obnovitev Trsta neobhodno potrebno. Vsled tega sklepa omenjene konference je fašistovski akcijski odbor, kateremu je bila poverjena vsa oblast v svrho operacij, vrnil včeraj oblast vodstvu stranke in med fašiste so se baje zopet povrnile normalne razmere. Potemtakem je fašistovsko vojno stanje z včerajšnjim dnem prenehalo. «Piccolo» je po- vodom te «dramatične» rešitve iz neprijetnega položaja, ki je bil nastal, napisal dolgo pridige na naslov komunistov, češ zakaj njihovi poglavarji nočejo javno obsoditi dejanj posameznikov iz svoje stranke. Popolnoma se strinjamo s «Piccolom», da je treba zločine obsojati, naj pridejo od katerekoli strani. Smatramo pa, da je «Piccolo» med vsemi listi, katerih ravnatelji so se udeležili omenjene konference, najmanj poklican, da bi čital kake pridige komursi-bodi — pa niti komunistom. Izvršila so se nešteta nasilja nad našim, ljudstvom v Trstu in po deželi, a «Piccolo» ni našel niti ene besede cbsojanja. Omejeval se je vedno na suho opisovanje «dejstev», in to na način, da bi storilci sami o sebi ne mogli lepše poročati. Ne vemo sicer, 4kaj je naša ekscelenca rekla ravnateljem laških listov, toda priliko je imela zelo lepo, da bi jim povedala, da je zastonj govoriti o kakem pomirjenju, dokler bodo listi razvnemali politične strasti in dokler si ne bodo upali odkrito povedati, da ni zločin samo, kar zakrivijo komunisti, temveč da je zločin vsako nasilje nad svojim bližnjim brez razlike vere in stranke, pa naj se nasilje izvrši tudi v imenu najidealnejšega patriotizma. Gospodu Mosconiju, ki se je zbal obleganja Trsta po fašistih, iskreno čestitamo k njegovemu velikemu < uspehu», ki ga je dosegel na tej «dramatični» .konferenci. Prav je, da je skušal rešiti krizo na miren način in da je poklical k sebi tudi ravnatelje listov, ki so vsi več ali manj soodgovorni za nezdržno stanje v našem mestu. Jasno pa jc, da tudi ta konferenca ne bo obrodila z zaželje-nimi sadovi, če ji ne bodo takoj sledili energični in praktični ukrepi varnostnih oblastev. Saj razpolaga g. Mosconi z ogromnim aparatom, ki je že dokazal, da je zelo poraben. Zopet glas vpijočega v puščavi! V listih minule sobote je priobčilo vo'dstvo «arditov Italije» «apel.* za pomirjenje. V tem apelu je rečeno, da je mesto tržaško radi žalostnih dogodkov zadnjih dni zopet povito v žalost. To zemljo je zopet močila italijanska kri. Skrajni čas je — pravi ta poziv — da se povrnejo civilizirane oblike boja, ki da so bile pred vojno ponos italijanskega plemena. Kdor je kršil zakon, ga je zadel isti zakon in politična osveta je bil le grenek spomin na minule čase. «Mi, ki smo bili najsrčnejši branitelji meja domovine, zahtevamo sedaj, naj se vsi pokorijo zakonu! Zahtevamo to posebno od nevojnih oblasti, ki pač razorožujejo najpostenejše meščane in prepovedujejo zborovanja in sprevode za vzdrževanje javnega reda, medtem ko dopuščajo, da zločinstvo nekažnjeno nosi v žepu cele arsenale ter da se v senci pripravljajo zasede. Kakor smo bili prvi poprej, v vojni, tako hočemo biti sedaj prvi v miru, ter delovati z zdravimi in delovnimi silami dežele za obnovo Italije.» Poziv kliče meščanom, naj delujejo za pomirjenje duhov, da pride zopet do mirnega dela! Ljudje, ki se borijo v različnih taborih, naj odlože orožje iz rok! Zahteva to v imenu Italije v imenu delavstva, v imenu trpečega človeštva! Zahteva v imenu mater, zaročenk, sinov, ki danes jočejo zaradi novih žrtev državljanske vojne. Ta plemeniti in človečanski poziv govori iz srca vsakemu človeku z blagimi čustvi. Tem strašnejše je, da je tudi ta poziv ostal glas vpijočega v puščavi. Ni dosegel zakrknjenih src z zločinskimi nagoni. V noči med nedeljo in pondeljkom so zopet pokale bombe po mestu in v predmestjih. Zopet je ranjenih, zopet je tekla kri, zopet je vrsta žrtev podivjanosti našega javnega življenja! Zopet jok v tolikih družinah. Vse se vprašuje s strahom, kaj bo, če bo še nadalje divjala ta povojna furijail Slika iz političnega vrveža v Dalmaciji. Fran-kovsko-separatistični Sokoli iz Zagreba, Otočca in drugih krajev so priredili nedavno izlet na Plitviška jezera. Tamošnje ljudstvo je bilo razburjeno radi tega obiska. «Pri Labudovcu* je prišlo do oštrega spopada in hudega meteža. Navzoči orožniki so streljali v zrak, da bi ločili nasprotni stranki. Končno so voditelji izleta zbežali. V Labudovcu je ljudstvo iskalo vrhnega voditelja izletnikov, dra Horvata. Odnehali pa so po posredovanju dra Locherta. Tiste, ki so jih našli po šumicah okoli jezer, so orožniki prejeli. Ni se pa prelila ni ena kaplja krvi in ni bilo nikake nesreče za nikogar. Potem se je zbrala cmladina, in odpela vse tri narodne himne. Izletniki so prenočili v Les-kovcu, a skupina narodne omladine jih je čuvala vso noč, da bi jih kdo ne napadel. Ob zori jih jc ista skupina spremila do postaje Rudo-polje ter jih varovala pred napadi ogorčenega ljudstva. Mavrica po noči! Neki naš čitatelj z dežele nam piše: Izvanredna ponočna prikazen se je nudila začudenemu opazovalcu v nedeljo zvečer, dne 12. junija. Okoli 10. ure, ko je ravno vzhajala polna luna iznad Nanosa ter vsula svoj izvanredni intenzivni svit v Vipavsko dolino, se je prikazala pravcata mavrica, ki se je vzpenjala v veličastnem polukrogu preko cele doline, začenši nad Ajdovščino pa tja na Ostri Vrh (za stališče opazovalca na Planini pri Vipavi). Razloček od navadne mavrice je bil samo ta, da ni bila sedmerobojna, ampak mlečnobela. V navadni odaljenosti se je prikazal tudi drugi, medlejši obroč. Prikazen je žarela tem svetleje, ker je zakrival vse ozadjo Črni deževni oblak. Njen pas je bil sicer malo ožji, kakor po dnevi, a oba roba sta bila ostro začrtana. Polje, obdano od te čudne mavrice, je bilo videti modro-črno, medtem ko je bilo drugo nebo bolj belosivo, vsled česar je ta nočni nebesni pojav napravil tem mogočneji vtis. Povoda torej dovolj, da so lahkoverneži tolmačili to «znamenje na nebu» kot predznamenje velikih čudnih reči, ki boja prišle v kratkem čez ta pregrešni svet. — Pri sedanji evropski konstelaciji jim tega tudi ne moremo zameriti. Vsekako pa je lunina mavrica jako redka stvar. Jaz sem jo pri svejih šestinštiridesetih letih videl prvikrat. M. Konzulski exequatur se je podelil sledečim konzulom: Zedinjene države: Joseph E. Haven konzul; Rihard G. Monges,' podkonzul. Švica: Pavel Biisch, Albanija: Ali Aselani. Zahvala. Društvo «Prosveta» v Trstu se tem potom najtopleje zahvaljuje cenj. darovalcem iz Slivja, ki so nabrali ob priliki smrti g. Ivana Bubniča 238 lir za naše društvo. Takisto se zahvaljuje g. I. P. za darovane hrvaške knjige. * Selitveni urad javlja« da odide izseljeniški vlak iz Trsta v Jugoslavijo v pondeljek dne 26. t. m. popoldne iz postaje pri Sv. Andreju. Stranke, ki odpotujejo z omenjenim vlakom, morajo svoje blago naložiti isti dan predpoLi * Sne. Natančnejša pojasnila se dobe pri Antonu Podbričeku, ulica Tocra bianca 39. Dragi listi se prosijo, da fo ponatisnejo. Selitveni urad. Videmski oddelek tržaške^* Tojaškeg* aodS-ftča odpravljen. Iz Rima javljajo: Odlok vojnega ministra določa: Oddelek vojaškega teritorialnega sodišča v Trstu s sedežem v Vkhnu se z dne 15. julija 1922. odpravi. Zadeve, ki se dotlej ne rešijo, se bodo odstopile teritorialnemu vojaškemu sodišču v Trstu v nadaljnje re-ievanje. Sestanek pomorsko-pristaniško-železniškega odbora dež. svet. komisije je sklican za torek, 2C. ob 15.30 v dvorano št 26 na generalnem ci-v3nem komisariatu. Razpravljalo se bo o Vprašanju južne železnice. Občni zbor ^Marijine družbe» pri Sv. Ivanu. V nedeljo dne 18. t. m. se je vršil občni zbor omenjenega društva. Zborovanja se je udeležilo okoli 70 članic. Pri razpravi se je oglasilo več govornic. Iz njihovih govorov se je razodela želja, da bi se slične organizacije ustanovile tudi v drugih delih tržaške okolice. Na to so se vršile volitve novega odbora, v katerega so bile izvoljene: Ivanka Vodopivec za prvo podpredsednico, Antonija Birsa za drugo podpredsednico in učiteljiva Alojzija Branu za tajnico; Josipina Pahor, Ivanka Knez, Ivanka Mijot, Ivanka Metlika in Anica Schwab od-bornice. Gostovanje Vide Ferlugove v Zagrebu. Kakor javljajo zagrebški listi, nastopi danes v zagrebški operi g. Vida Ferluga kot gost v ulogi Anine ris Verdijeve opere Aida. G. Vida Ferluga, naša dobro znanka, je nastopala z izvrstnimi uspehi tekom zadnje sezone v tukajšnjem gledališču «Vercfi<>. Prepričani sme, da si bo znala pridobiti tudi simpatije zagrebške publike. Današnji večer zagrebške opere obeta biti sijajen, Aretacije. Iz varnostnih ozkor radi zadajft dogodkov ▼ Trstu fe balo t nedeljo (n včeraj aretiranih okoli 300 oeeb. Radi protiposlavne nošnje orožm so bfle aretirane in odpeljane z zapor naslednje osebe: Vico Giordano, star 20 let (pri njem so našli nabasan samokres), Aleksander Brumat, star 33 let, Iran Cotnz, star 55 let (pri obeh so našli dva bodala), Marian Menichini, star 23 let, Hugo Buscaglione, star 24 let, Salvatore Grossi, star 23 let, in Alojzij Loconte (pri vseh štirih so našli nabasane samokrese). Bombe. V noči od nedelje na pondeljek so našli policijski organi v raznih delih mesta veliko število bomb «Sipe» in petard. Nevarna orodja so ležala po ulicah kot... smeti. Mnogo bomb in petard se je tudi razpočilo, toda ranjen ni bil k sreči nihče. Bombe in petarde so se razpočile na sledečih krajih: v ulici Padui-na, v ulici Giufta, v Rojanu, v ulici Scuole Nuove, v ulici Malcanton, na trgu Rosario, v ulici Teatro (pred sedežem fašistov) in v ulici Riborgo. Ranjeni zidar. Včeraj ponoči so pripeljali, v mestno bolnišnico zidarja Avgusta Žafrana, starega 26 let, stanujočega pri Sv. Jožefu št. 63. Zidar je bil ranjen od krogle iz puške v stegno. Dozdeva se, da je prišel zidar z neznancem v navskrižje radi nekega prstana. Neznanec je šel baje iz maščevanja k orožnikom in jih na-šuntal, čes da je zidar zmerjal Italijo. Orožniki so se dali speljati na led in so prišli pred zidarjevo hišo. Žafran se jih je zbal in skušal zbe-žati skozi postranska vrata. To gibanje je pa zapazil eden izmed orožnikov in ustrelil s puško proti zidarju. Krogla ga je zadela v stegno. Avtomobilska nezgoda. V nedeljo popoldne okoli 3. ure se je prigodila na vogalu trga del-1'Ospedale in ulice della Pieta avtomobilska pocžrtorvainott je bil* znam po vsem okraja kot idealna in se ni čuditi, da fe bilo največ oblastvenih a tudi fašrstovskih hi$n3> preiskav pri njem, da je bil vsem Italijanom trn v peti, daat se je vse njegovo delovanje vršilo samo v mejah zakona. Njemu osebno se bo gotovo v Jugoslaviji boljše godilo, a naš narod ima zaznamovati veliko izgubo. Njegovi prijatelji pa žalujemo za zvestim, navdušenim tovarišem. kajti poleg Vide Ferlugove bo nastopil v vlogi i nezgoda: dva avtomobila sta trčila in se moč- no pokvarila. Ranjen ni bil nihče. Vesti z Goriškega Pevske vaje «Zveznega zbora» za goriški odsek se vrše v četrtek 22. t. m. ob 8. uri. Točno in vsi! Pevovodja. učiteljišča v Tclminu, se prično dne 27. junija ob 8. uri. Iz Šempolaja nam piše Alojzij Lupine z ožina atentat na tamošnjega učitelja: Izjavljam, da nisem v ni kaki zvezi z atentatom na g. učitelja. Moje roke so čiste in duševno sem pre- Radamesa tudi Rus g. Vladimir Kararija, bivši član Sibiriakovega teatra v Odesi, kjer je pel skozi tri leta skupno z g. Zalewskim. DruStvene vesti Društvo »Dobrodelnost* ima danes, 20. t m. ob 18. uri svojo sejo v ulici Torre bianca 39. Naprošeni so vsi odborniki, da se seje udeleže. Predsednik. Bralno-pevsko društvo «Mladlna» v Križu priredi dne 9. julija veliko veselico s petjem in igro «Vraie». Po veselici prosta zabava. Šentjakobski »Sokol» ima zelo važno od bero vo sejo danes ob 20.30. Odborniki, bodite točni in polnoštevilni! Starosta. Dijaška matica. Danes ob 20. uri se bo vršila _______________ _____ _ odborova seja. To obvestilo velja kot vabilo! vzvišen, da bi mogel tako nizko pasti, sodelo-vsem odbornikom. Tajnik. j prj tak0 podlem dejanju. Dejstvo pa, da MDP — Sv. Jakob. Danes ob 20.30 kakor se fe dne 16. t. m. izvršila pri meni hišna pre vsak iorek, redni sestanek. Prireditev se je, iskava, priča, da sem vendar osumljen. Orož-kakor je bilo javljeno v nedeljo, prenesla na niki so mi rekli odkrito, da morajo izvesti pre-zdaj še nedoločen čas. Tovariši, udeležite se iskavo vsled neke ovadbe! Dotični ovaduh se polnoštevilno in točno sestanka! Odbor, j je m0rda že veselil, kako da bom iztrgan iz • Slovensko planinsko društvo v Trstu pri- svoje ljubljene družine in kako me *častna redi dne 25. t. m. izlet na Artviže, od koder se j straža» odvede v zapore. Ta veselje je šlo po nudi krasen razgled. Odhod iz Trsta s postaje; vodi, kajti preiskava je ostala povsem brez-Sv. Andreja ob 5.15 zjutraj. Prihod v Kozino uspešna, ker niso našli pri meni ničesar, kar ob 6.17, odtod peš po gozdu na Artviže, kjer | bi vzbujalo sume in .metalo name črno senco, bo odmor in zajutrk iz nahrbnika; potem v j Toliko v obrambo s*oje osebe in svoje časti. Motovun, kjer bo skupno kosilo v dobroznani;-~~— ~ gostilni GombaČ. Po kosilu peš v Divačo ter, Vest! Z HOtr2HJ$IC©g3 odtod z vlakom ob 18.18 uri v Trst, kamor j . ,, n .. . .t dospe vlak ob 19.32. Prijave za kosilo spre-1 , Slavine na Pivki. Prostovoljno gasilno jem a društveni blagajnik gosp. Pavlica, Via društvo v Slavim priredi dne 9. rulrja L 1. ve-Machiavelli št. 15, L Ker izlet ni težaven in j *iko veselico na prostem z zelo obširnim spo-zelo hvaležen, se pričakuje večja udeležba. Rnjlževnost In umetnost Leoni <> Andrejev: Plat zvona. Novele. Pre. vedel Josfp Vidmar, založila Tiskovna zadruga kot 6. zv. Prevodne knjižnice. V Ljubljani 1922. Str. 132. Cena Din 12'— po pošti 1'— Din več. Knjiga prinaša štiri novele Leonida Andrejeva. Andrejev, pesnik groze, izbira v teh novelah predmete, v katerih je našlo to njegovo poglavitno občutje poln izraz. Prva govori o grozi požarov, druga izraža grozo strašno poteptane čiste ljubezni, tretja grozo duha, ki se je razdvojil pod tlakom nravnega zakona, k v morilcu protestira zoper zločin. Novela «V megli« pa slika notranje propadanje spolno bolnega mladeniča, ki ga v navalu obupa privede do umora in samomora. Noveli «Brezdno in V megli» sta v Rusiji izzvali mnogo debat. V literarne debate je posegla celo grofica Tolsta, ki je Andrejeva obsodila za pornografa. Poseben odziv pa je našla v ruski publiki zlasti prva teh dveh, ki je povzročila, da se je še dolgo po njenem izidu ugibalo in pisalo o usodi posameznih oseb, ki nastopajo v nji. V splošnem je knjiga za predvojno in predrevolu-cijsko duševno stanje ruskega naroda značilna. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 54. Dimitrije Gvozdanović: Unuk Kraljeviča Marka. U ovoj drami od dva <£jela, posvećenoj svima onima koji su svojfrn d« lim a i svojim patnjama pomogli stvoriti i učvrstiti Jugo slavju kako kaže sam pisac, prikazana je muko- Sloveasko učiteljišče v Tolminu. Sprejemni t borba ^g^lovenskog naroda za slobodu izpiti za one kandidate, ki so pred 15. junijem^ u^^jen«, Borbe za slobodu za vrijeme rata t-J< Prošli za sprejem v tečaje j slovenskegaj-la^i^^rostv© od prevrata do sadašnjice. Znademo, koliko nam je n našoj mladoj državi od koristi moralna potpora, koja će voditi mlade duhove u njihovoj sveto) težnji za srečno®« i velikom domovinom, složnom Jugoslavijom. Duhovno ujedinjenje, ono koje spaja u ljubavi spram države duše i srca, vodilo je pisce, kad je stvarao »Unuka kraljevića Marka*. . Cijena je knjizi 40 dinara i poštarina. Narudžbe obavlja: Hrvatski štamparski zavod d. d. Zagreb. Nakladni Odao, knjižare imadu 25% rabata;. mnogo užitka in zabave. Podrobnosti se objavijo pozneje. Trnovo-II. Bistrica. Da boste vedeh kako se pri nas dela, vam povemo ta-\e slučaj: G. Lojze Zaje, splošno znan in pri vseh priljubljen, je dobil od orožništva ukaz, da mora s prvim vlakom v spremstvu orožnika v Postojno, kjer hoče z njun Iz tržaškega iivilenia Zločinski atentat na domačo gostilno na Škorklji-Sv. Peter. Nedovoljena nasilja nad našim mirnim ljudstvom v Trstu so se začela, po krajšem odmoru, ponavljati. V nedeljo zvečer okoli 10.30 je izvršila doslej neznana, zlobna roka z največo predrznost in hladnokrvnostjo nezaslišan atentat na gostilno «A1 buon impacco» na Škorklji—Sv. Peter št. 8. Okoli 10.20 se je nahajalo v gostilni < Al buoc mpacco ), ki je last gospoda Ivana Štoka, na Skcfklji—Sv. Peter št. 8 devet oseb: Anton Pipan, vodja gostilne, star 36 let, stanujoč v .sli gostilni; Josip Jursinovič, star 42 let, in njegova žena Tereza, stara 33 let, oba stanujoča na ŠkorkJji—Sv. Peter št. 97; Umek Anton, *tar 38 let, stanujoč v Rojanu-Vernielis št. 468; Chiodo Grandi-Jafet, star 38 let, stanujoč na Skccklji-Sv. Peter št. 38, Mihael Vercheg, 6tar 36 let, stanujoč na Škorklji-Sv. Peter št. 26; in šc trije neznanci. Kmalu po 10.20 so zapazili goriomenjene osebe, da se je svetilka na cesti ugasnila. Par minut po-zneje so se slišale pred gostilno lahke stopnje in sumljivo šepetanje. Kmalu so za-žvenketale šipe n