- nK ^ZTZJZ vSJ£;fSUTl^. Chicago, 111., pondeljek 19. januarja (Jan. 19th). \m. $TK V.—NUMBER 15. AccepU««* for mmttimg g .peri.1 r.U of p^u,. pruvidtd for I. ooctioi. 1103. Act of Oot. 3. 1017, Mtborlsod o« Jono 14. 1»U. fchaja V«ok 6sa nedoU to VETA GLASILO SLOVENSKE NARObNE PODPORN E JED NOTE * • \ ■ • T? nr Tr^dnHM ll _ prostori i 2«6> So. T LomUUlo Ato. Offioo of NUI*Mm< L'"t ječe in $5000 globe radi "kri-r nalnegs sindikalizma", se pri toži na vrhovno sodišče Združenih držav. Ruthenberg se nahaja v državnih zaporih v Jacksonu, Mich. Njegovi odvetniki delujejo, de se jetnik izpusti ne prosto proti poroštva, dokler vrhovno »odišče pe reši njegove zedejre. ; Chicsgo, m. — Louis Lavigne je pred več kot petindvajset leti ubil zapeljivca svoje sestre. Dvakrat ga je prosil, naj poroči njegovo zapeljano sestro, a zapel j 1-vec se mu je rogal v obraz, kar ga je tako ujezilo, da ga je ustreli. Obsojen je bil na vešala, s pomiloščen na dosmrtno ječo zaradi njegove mladosti in ker je njegovo dejanje obudilo splošno pozornost, tako da se je javnost potegnila zanj in prosila, da se smrtna kazen izpremea! v dosmrtno ječo. V ječi se je izučil dveh rokodelstev. Postal je ta-petnik in tiskar. Obnašal se je dobro in po pet in dvajset letih je bil pomiloščen. Odločil se je, da bo vsakemu povedal resnico, katerega vpraša, da mu da delo. Vse leto je iskal delo v Kanad^. In nemogoče mu je bilo dobiti trajno delo. Odločil ee je, da gre v Združene države se delom, kajti pričakoval je, da naleti na ljudi brez predaodkov. Pa tudi v Združenih državah ni imel več ■reče, kot v Kanadi. Oni dan je prišel ne polldjeko postajo zmrznjen in sestradan. Poved« je svojo žalostno zgodbo policijskemu lajtnsntu Serrellu In policajem. Eden policajev je vzel kspo in nabral drobiža med svojimi tovariši. Lejtaant Sarrell mu je pa dejal, ako ne naj ee povrne, kajti on bo skrbel, da dobi delo. evno sredstvo za ugonobitev vsake vlade, pa na j bo naciona-istična, kajzeristična ali buržo-azna. "Vorwaerts", vodilno glaailo socialistične stranke, opozarja danes drja. Lutherja in druge /ninistre, da ne smejo pozabiti, kako generalna stavka v par dneh zdrobila Kappov puč. Damoklejev meč generalnega štrajka je vsekakor zrahljal žitf-ce ministrom v novi vladi. Vsak dan tega tedna je Lyther poročal, da je njegov kabinet prijavljen za nastop v parlamentu, ijer predloži svoj program, toda teden je potekel In Luther se še ni pokazal v zbornici. Najnovejše pojasnilo je, da so se trije člsni vlsde zbali viharja-v zbornici in vrnili portfelje. Med temi sta najmanj dva eentrista (klerikalca). Fakt je, da Luther še nima treh ministrov in včeraj ves dan stikal okrog, kje bi jih dobil. Manjkajo ministri financ justice in okupiranega ozdnilja. Najtežje je dobiti moža. ki b prevzel finance. Nacionalisti so v volilni kampanji vlekli volilce da bodo poravnali vse notranje dolgove v papirnatih markah; odgovornost za to obljubo nočejo* zdaj prevzeti n^ nacionalisti ne nihče drugi. Zdaj poročajo, da bo Luther pripravljen za nastop v parlamentu v pondeljek. ; V ccntrumu se pojavlja razkol. Katoliški levičarji, katere vodi dr. Wirth, so napovedali boj Lutherjevi vledi. * 'Washlngtee, D. C. (Federated Press.) — Poštni uslužbenci so oropani vseh ugodnosti, katere jim gredo po zakonu.* Krati ae jim ^semurni delavnik in šikani-rani so sa Časa bolezni. Tako ae pritožuje Thomas Flaherty, tajnik Zveze' poštnih nameščencev. F!ahcrty je naslovil prošnjo na kongres n i ka Nolana, predsednika zborničnega odseka za poštne isdatke, naj /začne kongresno preiskavo. Flahcrty. dalje obtožuje glavnega poštnega ravnatelja, da se znaša nad delavci s terorističnimi metodami. Odkar je administracija porazila predlogo v kongresu za povišanje mezde poštnim nameščencem, so postale razmere za postne delavce naravnost neznosne. ♦'V New Yorku je pogažen o-demumik na pošti in klerki morajo delati Čez ča* za isto plačo," pravi Flaherty. "Zakon o dopustih za ča#a bolezni je ignorlran. M a pošti v Chicagu je nastalo tako priganjaštvo, da klerki komaj le zmagujejo. Delavci, ki so se pritožili, so bili obdolženi, da dele J6 zgago in načelstyo jim je zagrozilo z odslovltvljo, če,ne bodo molčali. Poštni inšpektorji nadzirajo delavce iz skritih kotov, tako da nihče ne ve, odkod in'kje ga opazuje vohun. Delavci, ki so bili aktivni v kampanji za povišanje plače poštnim nameščencem, so zdaj tarča najm-do\ ; mnogi so bili odslovljenl iz slažbe. "Medtem, ko so delavci šikani-jgai, pa dpparttaent kliče v Wa- rtftagtim Inšpektorje In nadzorne uradnike z namenom, da agi-tirajo v vežah kongresa v prid poročilu o izdatkih poštnega de-partmenta. Ako nam kongres zp-jamči, da ne bo reprisalij nad de- nussourutl volilni zakon hitro sprejet. Fašistična zbornica je zavrgla protest oposklje in dala seup-nlco diktatorju.—Vrednoet lire je zelo padla ln Musselinl piha kakor gad. rAaeriki peiljo sveže i iete m Utajskiši Rim, Italija, 17. jan. — Fašistična veČina v italijanskem parlamentu je sinoči sprejela MUs-solinijevo volilno predlogo s 307 proti 33 glasovom. Desničarski liberalci, ki tvorijo opozicijo v zbornici, so hoteli zavleči rok debsti, toda vsi njihovi predlogi in protesti so bili kratkomalo zavrženi. Zadnji je govoril stari Orlando, 83-letni bivši premijer, ki je na mirovni konferenci tvoril veliko četvorioo z Wilsonom, Clemenceaujem in Uoyd Georgem vred. Orlando je strastno pobijal volilno predlogo, rekoč, da v tem času, ko je vsaka svoboda irovo-ra, tiska in zborovanja zatrta, je svobodno izražanje volje italijanskega ljudstva nemogoče In vsled tega so vsake volitve v ta kih razmerah farss. Italija ni bila še'nikdar v tako veliki nevarnosti kakor je danes, je rekel Orlando. Fašisti so mu ves čas segali v besedo. Enkrat se je vmešal tudi Mussolini, da je bilo zadnji mesec dvanajst fašistov ubitih. Or lando je odgovoril, da obžaluje vsak umor, toda on razlikuje med Individualnimi zločini ia zločini maae. S tem je mislil fašiste. Ko je končal, ga je fašistična večina nahrulila s psovkami, krohotom in tuljenjem. To je Or laftda take reifcačilo, aa je hotel oditi iz sbomice, e njegovi pristali so ga sadrŽall. Rim. 17. jan. — Ena stvar je, ki Mussollnlja najbolj jezi, katere pa ne mere ustrahovati e svo- DiplomaUki sbor v Šangaju zahteva pojačanje mednarodne armade, čet, da civilne vojne ogroža ia« Sangaj. 17. jan. — Tukajšnji dlplomatje velesil so o polnoči zaključili, da brsbjavijo avojim vladam sa sveže čete, ki ae naj zkrcajo v Šangaju. Brzojavke ao odšle v VVaahington, Pariz, London, Rim in Tokijo. Vlade eo pozvane, naj pošljejo nove pomorske enote s bojnimi ladjami vred. Dlplomatje pravijo, da potrebujejo dovolj vojaštva za patrulj iran jo teritorija v krogu de, aetih do dvanajstih milj naokrog inozemske kolonije, v kateri šivi okrog 20,000 Američanov, Angležev, Francozov, Italijanov, Nemcev, Japoncev in drugih tujcev. Zdaj je v toj koloniji 350 pomorščakov mednarodne hrambe. V okolici dangaja je le vedno mir, toda blilanje armade ii Nankinga, katero vodi general Lu proti usurpatorjem vojaške oblasti v Šangaju, pomeni obnovo I Jute civilne vojne, če pravočasno ne intervenira katera tretja sila. Ruaki najemniki ae na-hajajo v obeh nasprotnih kitaj- V inozemski koloniji ae nahaja 12,000 interniranih kitajskih vo- S jakov, katere morajo tujezemci hraniti. ŽELEZNICAM NAJ SE " POMAGA l Kaj pa delovnemu ljudstva? lavei, lahko pripeljemo ducate ji«H terorističnimi metodami prič, ki dokažejo, da openjeno poročilo aloni večjidel na ugibanju in domnevanju. Ce bi delavec storil kaj takegS, bi bil takoj odstavljen." pomilošcenje tresca je odvisno od justicnk-ga tajnika. New York, N. V. — Peticija za pomiloščen je Carlo Tresca, urednika italijanakega lisU "II Mar-tello", ki je bil obsojen na eno leto, ker Je priobčil oglas za neko knjigo porodniške kontrole, je pred justičnlm tajnikom Harlen F. Stonom in Unija za ameriške civilne svobodščine pričakuje, da justlčnl tajnik podvzame akcijo v tej zadevi, preden zapusti u-rad. Fakti govore, da so bili taki prestopki preje kaznovani z denarno globo, zategadelj priporoča Unija za ameriške civilne svobodščine, da ee kazen zniža na .trideset dni zapora. To mnenje podpira dejstvo, da je k postopanju proti Trescu podžigal italijanski poslanik, ker je Tresca Tresca nasprotnik italijanskih fašistov, < To je padsnje Italijanske valute. Lira neprenehoma pada na ino-semskih denarnih trgih, zlasti zadnje dni, ko Je italijanski notranji položaj v kaosu. Danes je že 25 Ur is ameriški dolsr. Fsšistovsko časopisje besni vsled tegs In dolži "italijanske zarotnike", da so se združili s sovražniki Italije v inozemstvu ter naredili naskok na liro, Hum-ničenje psda tudi na generale JPoppino Garibaldija, ki se zdaj nahaja v Nlel na Frsnooskem. A vse besnenje ne pomsge nič. Lire pads boljinbolj in ljudstvo I< talije že boleče občuti krizo. Cene žlvljensklm potrebščinam rastejo. VVaahington, D. C. - Alfred P.. Thom, advokat Ameriškega lelezftlškega društva (organizacije železniških magnetov), Je nastopil pMat senatnim odsekom za trgovino in prosil, ds se železniškim druftlmm podeli subvencija na ta način, da se jim znižajo obresti od denarja,.ki ga dolgujejo vladi. Advokat je menil, da Je ta pomoč nujno potreb-na, da ne bodo železnice uniAe» TUDI POSLEDICA SVETOVNE VOJNE, t NHf Yerk. N. Y--Inštitut se socialne in verske študije nasn nje M so protestantovske cerkve opustile 219 misijonov v tu-jesemstvu. To je posledica vojne, dodaja inštitut. Od opuščenih miaiJonov jih odpade 126 na Afriko. 5« ne ln dijo. 21 na zapedno Azijo, 1 na nisdsemako Indijo, ostali pe ne drugo kraje. Konferenca poslanikov v Moskvi Berila, 17. jen. ~ Sovjetski poslanik Krestinski v Berlinu je odpotoval v Moskvo, kamor ste biU pozvana tudi Kakovski iz lx>ndons in Kraain iz Pariza. Kakor poročajo; bodo poslaniki razpravljali s sovjetske vledo o novih orijentirsnjih napram Angliji in drugih problemih, ki se tičejo odRiošaJev s deželami za-padne Evrope. Na dnevnem redu so tudi pogoji Združenih držev ze priznanje sovjetov. vreme. Cbicago ln okolica. — V tor»k nekoliko toplejše, morda dež. Vetrovi z Jugovzhoda In juga. tem-peratara zedaJlh 24 ur; najvišja 28. najnižja 16. Holnce izide ob 7:14, zaide ob 4:46. POUEDElilKI TAJNIK PRIPOROČA OPREZNOST PRI SNOVANJU ZADRUG. V svojem svarila ne našteva detejlov. I Washin(toa, D. C. — Polje-delski tajnik Gore je naalovll pismo na ameriške farmar je, v katerem priporoča opreznost pri u-stenovljanju farmarskih zadrug, ki imajo namen sprevljetl pridelke na trg. Farmarske tržne zadruge so se pomnožilo od leta 1915 skoraj za 200 odstotkov. Vseh teh zadrug je zdaj okrog 12,000, ki imajo dvs miljona članov. Sedemdeset odstotkov vseh zadrug je v severnih eentrelnih državah, v katere apadajo drža-vs, ki pridelsjo veliko koruze ln pšenic«*. Sest odstotkov jih je v peclfičnih državah. Gore pravi, da je veliko bsn-k rolo v bilo zaradi tega, ker niso biie zadrugo ustanovljene na e-konomskih principih, pri tem pe ne netsjs pomot in napak bankrotiranih zadrug. On prisna. da je na ttsoš* zadrug imelo uspeh In nekatere iK^iujeJo že val ko dvajset let. Prva zadruga je bile sirarne, ki Je bile ustanovljena leta 1863. Pridelovalci žlts so u-stanovi)! prvo zadrugo lete 1887, C-VS zadruge žlviaorejetv je pa le organizirana v letu 1890, Po načrtu, ki ga js predložil železniški advokst v korist leles-niškim Interesom, bi železniške družbe plsčsle samo štiri ln tri četrtlnke od sto obresti šest odstotkov, ki Jih zdaj jejo železniške družbe, kar je tako sklenjeno v pogodbi. Povdar-jai je, de bi ršzlika pomsgsla že-Jezniškim družbsm popolnoma na noge. Ako se ne dovoli tak popust, preide Chicsgo, Mllwsukee in St. Psul železniška družbe v roke sodnijskih upraviteljev, ki dolgu-Je pet in petdeset mlljonov dolarjev. Tako se zgodi tudi z drugimi železniškimi družbami. Tak popust bi prihranil Sentpevelski železniški družbi čsdno vsoto 6750,000. Clanl senatnega odseka eo bi-li zelo skeptični napram poročilu železniškega sdvokate, posebno da preide šentpevelska železni-šks družbe v roke sodnijskega u-prsviteljs, kot je trdU sdvolut Thom . Senator Howell Iz Nobrsske je vprašal pričo, ako misli, da eo železniške družbe upravičene do kaj več popusta kot fermerjl. Na tisoče farmarskih domoV je bilo prodanih, kar je bfl ylolen protest proti vknjiženemu posojilu zaradi neplečile obresti In ker eo trudili, de izvrle svoje obvse-oosti napram vladi. Thom nI vedel kaj odgovoriti nato ali na kakšen način naj ae pomaga farmarjem. LENINOVA SPOMINSKA MU-HLIHTKV. New Verk, K T. (Federated Press.) — Newyorški komunisti pHrsde Leniaov. spominski ve-dne 1. februarja v MadJeon M<|uaro Gardenu. Med drugimi nsotopl tudi iM-voki zbor "Frei-heit" e 400 pevci. Govorili bo Po-eter, Olgin, Gitlow, flteehel in menda Ruthenberg, 6» bo med- ' Jl. >. *tLv,«vix,' t i ipnifloiir PROSVETA GL i P ftl.OVKNSKE NARODNE POl>POENE JKDNOTK LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE Jt:i»oTP. atd. Cen« ofUsov po dogovoru. Rokopisi m m n*4ajo. ——— i«m —&n n ii m mtmummmimmtmšm^ Nsrofnin«: Zsdfajen« drisvc (izven Chicago) 00 na Uu>, $2.50 u po) let• la f 126 M tri meta«; Chicago la Clcpro tSJO na leto, $3.26 aa prt •1/5 u tri in im inoinoiemstvo |m oo. EcaaMOB . N»»k»» m kar iaui atik i IMob: "PROSV ETA* *S7-M Bo. LamataU Atmi«, Chicago. IllisoU. I >■—■■■ .............. 111 I UMI ............. «1111 I ft I _J"'~ ; ■ • - "THE ENLIGHTENMENT Orgaa of Um Slovak Napodi b—cfR Sacictjr. Adv«rtfelag rato» on •gteoment. 8ub«rrTpiion: Unit«d Sta^s (eaeopt CMcsfo) and Caaatfa $6.00 por yo»r; Chicago »6.60, and fotalgn por y^>mn mm " Triu i i m I —1 * 1 ■» mmi ■ j — ) UNION LABEL appuep FOR^ IhilUM v oklepaj« pr. (Doc. SI -S4) polog valoga posM-al. da vasi j« • ten dnevom potekla narolaiaa. Sa ae easi ae ueUvi list. Ponovite Jo pra*«>**»n«, MODERNA TLAKA NA FARMAH. J Torej osem in šestdeset odstotkov obdelane zemlje obdelujejo najemniki v Združenih državah. To je več ko polovica. Pogodbe, ki jih napravijo najemniki z lastniki zemljišč, so seveda različne. Nekatere pogodbe se glase, da gre pridelek na polovico, druge pogodbe zopet določajo da farmar plača od vsakega akra določen znesek v gotovini. Ampak vse pogodbe se glase, da najemnik nima nobenih pravic do izboljškov, ki jih je napravil na farmi, ko poteče rok najemne pogodbe. Pogodbe se večinoma sklepajo le za eno leto. Federalni cerkveni svet, ki je dognal ta dejstva, izjavlja, da niti v Britaniji, ki je zelo na slabem glasu, da ondotni lordi trdo ravnajo z najemniki, niso najeranfld "" " tako zapuščeni, kot v Ameriki. Ako najemnik popravi hlev ali druga gospodarska poslopja, nima od tega nič, ko poteče rok najemne pogodbe, ako ni v pogodbi povedano, da ima pravico zahtevatljod-Akodnino od lastnika zemljišča. Najemnik tudi ne gnoj polja, ker ne ve, ako bo po enem letu še njemu oddana farma v najem. Lastnik lahko prihodnje leto postavi tako trde pogoje, da jih najemnik ne more sprejeti, ako noče sebe spraviti popolnoma na beraiko palico. Lahko st dogodi, da je lastnik zemljišča odbral že drugega najemnika kateremu odda farmo v najem. Tudi v tem slučaju bi bilo delo najemnika, ki ga izvrši za izboljšanje rodovitnosti zemlje, popdlnoma zasto/ij; Niti obrezovanje sadnega drevja se ne izplača za najemnika. Kdor so je že kdaj peljal na deželo, je lahko opazil zanemarjene farme. Videl je napol podrte hiše in gospodarska poslopja, ki niso videla že po deset let nobene barve Bodoča žica pri plotih je potrgana, koli, prek katerih je E T X ^ | H orni a g, Pa. — V zadnjem dopisu sem poročal o nesreči, ki e zadela brata Johna Golobičs, katerega edini sinček je bil zadet od kroglje iz samokresa, in i o najbrž iz zasede, ker nesreča iz neprevidnosti Je skoraj nemogoča. Zdaj pa moram sporočiti žalostno vest, da je mladi ao-brat podlegel rani po petdnevnem trpljenju v St. Joseph bol niinici dne 5. januarja ob oamih zvečer. Žalostne prizore smo videli vsi tisti, ki smo obiskali mladega Golobiča v bolnišnici. Dt ček je bil do zadnje minuta pri zavesti in prosil je milo vsakega i »omoči. Najbolj pa je kliesil svojega sta, naj pride in ga redi trpljenja. Za plačilo mu je obe tal, da bo tekel skozi iz Pitts-burgha do ttorninga. Ali oče ga ni mogel obiskati razun enkrat, ker strah in žalost sta ga položila v posteljo in ni se mogel ganiti iz nje več dni. ■ Drugi dan, dne 6| Januarja Je pribijal pogrebnik mrtvo truplo v Golobičevo hišo. Krsto so nesli v gornje prostore, kjer je ležal bolni oče in je ležeč mogel videti truplo svojega edinega si na, ki ga Je nadvse ljubil. Vsakdo jf zaplakal ob pretresljivem prizoru. Ko Je ležal mladi pokojnik na mrtvaškem odru, ga Je obiskalo veliko število ljudi vsake narodnosti, da so mu izkazali zadnji pozdrav in staršem izrekli globo ko soialje. Šolska mladina je prikorakala v dolgi povorki ob etra zadnjič pozdravi svojega sošolca Podarila je tudf krasen venec z napisom: VVith Deepest Sympa thy, School Children. Društvo Zvezda it. 52 v Broughtonu je razpelo društveno zastavo ob strani krste, da so se gracijosno videle črke S. N. P. J., ki se mi je videlo, kakor da se sklanjajo nad malim sobratom in pojejo žalostinke v zadnji pozdrav. Ka ko lepo Je biti član S. N. P. J.! Dne 8; januarja se je vršil po greb ob dveh popoldne na narod nem pokopališču v mestu Car-rick, Pa. Pogreb ja bil civilen in udeležilo se ga je precejšnje število ljudi tudi iz 40 milj oddaljenega kraja Wyana, za kar se v Imenu prizadetih zahvalim. Hvalo izrekam v njih imeni} tfldi tukajšnjemu občinstvu in članom društva Zvezda št. 62 S. N. P. J. za udeležba v polnem številu. Mlademu Johnu pa želim mirno t so v oenah zlezle nep«#merno visoko. Tako imamo sedaj res tisto opevano prosperiteto v popolni meri, ponekod več, drugod manj. Deležni smo jo pač vsi. Vsemu temu pa je nazadnje krivo delovno ljudstvo samo. Zabavljalo Je Atiri leta pred volitvami in zopet bo zabavljalo štiri eta po volitvah. Ko bo zopet pri-Ael odločilni dan, da bi lahko {iredrugačili in izboljšali svoj Dedni položaj, bo vse pozabljeno. Vse se bo dalo hipnotizirati s par hmairtkimi obljubami in kakino c i Karo po vrhu. ■Tu sem naseljen že sedem let, pa Se ni bilo toliko snega kakor letošnjo zimo. Par noči je bilo takoj mrzlih, da se je šivo srebro skrčilo daleč pod ničlo. Divjačina se je tudi približala bolj v dolino, ker vgorah se radi silnih žametov ne more preživeti. Na-,rava in kapitalizem sta se menda /družila proti vsem tistim, ki nimajo vedno polnih zalog. Ni še dolgo,* ko sem čital o bodočem človeku, da ne bo imel las in prstov, pač pa toliko bolj raz vito.pamet, da las in prstov sploh ne bo pogrešal. Današnjega človeka pač lahko smatramo, da je brezpameten, ker v resnici pamet ima, pa jo da drugemu v najem, da misli zanj, , povrhu pa /tudi vživa mesto njega. Zastopam pet slovenskih listov, ne hvalim nobenega, pripo-tročam pa vse, da si jih rojaki naročijo. Časa za čitanje je dovolj. Potem naj sami preudarijo, kateri je boljši. Čitanje naprednih jistov in knjig je pot do izobraz be. Delavec brez dobrih listov je kot večni popotnik, kamor pride, je doma, ali pravega doma pa nima in izobrazbe. Pozdravljam rojake širom A-merike. — V. Koklich. .ii _ Francoski frank ima pravo iz-toenjalno vrednoet 19.3c, pozno leta 1923 pa se Je prodajal po 20% njegove prave vrednosti. Morganovo posojilo za $100,000,-000 je rešilo položaj in postavilo sopet frank na noge, da je bil vreden pet centov skozi leto 1024. Francoski državni bondi, [i so obrestovani po 7%, so bili prodajani po 94, zdaj so že le po 91, kar napoveduje, da se bodo pogreznili Še nižje. Časopisna poročila so, da bi Francozi radi lOletni moratorij na dolgove in da bi po 10 letih moratorija šele pričeli plačevati dolg v letnih obrokih, tako da bi ga izplačali v 68 letih, torej da bi lii zadnji obrok plačan leta 2003. Taka rešitev bi omogočila, da bi se Franciji prihodnjih deset let Se prav dobro godilo. Na koncu te dobe pa bi bila Francija prav tako sposobna plačevati ka loor je sedaj. Med temi desetimi leti bi Francija vsekakor vzdrževala najmočnejšo armado v Evropi. Zagotovila si ju že najizpopoljene j šo zračno floto na svetu. Francoske vojaške naprave gredo še v male države Evrope in francoska Imperialna sila grad stavbo panevropske francoske kontrole, katere cilj je, da se naredi Evropa varna za francoake trgovske tovarnarje in bankirje Tradicije Franeije se kar ble-šče; njen gospodarski položaj J« pa beraško slab. Francija je prav sedaj največja nevarnost britanski nadvladi Evrope kakor bliž njega vzoda. Ali bo Britanija pu stila priliko podjarmljenja in za-sužnjenja, kakor je Že storila Nemčijo? napeljana, vise, so napol podrti in trohneni. Nafremik le fcft £££ ftL^ZTZ toljko popravi plot, da za silo drži Jn da mu njegova živina - " - * * ne uhaja na njegove njive, Sadilo drevje v sadovnjakih ima vele veje, dobla so trohnjena, lubje je razjedeno od lu-badarjev, listi so prepreženi z goseničnimi gnezdi, ves sadovnjak nudi sliko zapuščenosti in zanemarjenosti. In to je razumljivo. Najemnik si pač misli, čemu bi tratil čas v sadovnjaku z delom, ko ne vem, če bom imel kaj koristi o< tega dela. Tudi poljski sadež ne uspeva tako, kot na farmah, katere obdelujejo lastniki. Te zapuščene farme so oddane v najem. Lo semintje se najde dobro obdelana farma, ki je oddana v najem. To je pripisati brigi lastnika zemljišča, ki je oddal svoj svet pod bolj ugodnimi pogoji v najem, ker mogočo upa ali misli, da se kdaj fte sam naseli na svoji farmi. Kadar je svet tako izčrpan, da se ne izplača obdelovanje, tedaj se tudi za nekaj let ne odda več v najem, ali se pa postavi na prodaj. Marsikdo, ki ne pozna najemniftkega sistema v Ameriki, ae čudi, zakaj je v Ameriki vedno toliko farm naprodaj. Ampak temu seoi prav nič čuditi. Izčrpanega sveta ne mara nihče obdelovati, ker se delo ne izplača. Tako so ne izplača delo na tako izčrpanem svetu Uidi prva leta, ker umetna gnojila stanejo precej denarja. Svet je drag in Če je treba še veliko denarja potrošiti za umetna gnojila, ne kaže farmarju, ki kupi tak svet, drugega, kot da pojde rakovo pot, ako kupi tako farmo. Posebno na vzhodu je veliko farm na prodaj, katerih svrt je izčrpen. To se lahko reče že tudi o srednjem za-padu in o jugu. ^ Državno lerialature ne store kljub temu dejstvu niT česar, da se odpravi ta rakrana v ameriškem poljedelstvu. Profesionalni političarji sicer rešujejo farmarje in jim delajo velike obljube, ne store pa ničesar zanje. Na severnem zapadu in na zapadu so farmarji spoznali to resnico in posledica tega spoznanja je bila, da so se pričeli organizirati politično. Dokler to s|x>znailje ne prodre povsod med farmarji Jn sicer tako na vzhoda, na jugu, na srednjem zapadu, kot na skrajnem zapori« in na severnem zapadu, toliko čaaa še misliti ni, da bodo logisla-ture kaj storile aa farmarje, ali da se kongres prične ga bomo v blagem spominu in se tolažili s tem, kar je on, da bomo tudi mi. Storilca še do danes nI bilo mogoče dati aretirati, čeprav so bili trije Italijani na nasprotni strani, ki se zagovarjajo, da je. tudi dosti drugih ljudi streljalo ob istem času, dočim priče trdi jo, da ne, da so samo oni trije Streijsli ob času, ko je mladeniča zadela kroglja. Mrliški ogleda je .prišel na Hce mesta s detektivi iin pregledal, a ukrenil nič. Ko sem se zgrafcd nad Italijani, mi je segel Slovenec v besedo in rekel, sem v zmoti radi Italijanov, č*š, da nekateri Slovenci ni-«o nič boljAi. Pravil je: Bil sem v Wyanu, kjer smo pili pozno v noč ln čakali, da Ja sirena nasnanila novo leto. V h iS i tamkaj živečega Slovenca se Js nahajal tudi brat S. N. P. J., ka-kih 60 let star mož. Ko Je zaslišal sireno, je sdrl ven ln pričel streljati, pa ne v tla ali srak, temveč tako visoko kot so aa primer okna v kuhinji. Usods ni ho-tela, da bi bila kroglja priletela skozi okno v kako stanovanje, pač pa ja dotičnik toliko čaaa streljal v sušeč se jopič, ki ga je obesila gospodinja, da Je začel goreti. — V takih večerih so ljudje i*>-konci do dvanajst« ure. da slifti-Jo sireno. Kaj, ko bi bila gospodi-nja Sla po Jopič ravno tedaj, ko je oni streljal. Smrt M bila ne-izogibna, kakor Je bila v Golobf-čevl hMi. tro pa so bile volitve končane. ___ „ ________„ . ____Jebllo tudi delo v pivmogorovu. nima ti za te najbolj slabo odškodovane producente za njih ^JJ*f^^ ^ ^^ jZlm tadea. Zaslužek Je torej ailno delo in trud. 'boren, a ftfvljeaake petraUčim Na brate toršj apeliram, da na rabijo orožja sa take budalosti. — Marko Cenan. Francoski trak za čevlje. _ • (Piše Scott Nearing za Fed. Press.) Francija igra svojo imperialno igro na tankem traku za čevlje. Z ignoriranjem svojega dol ga Ameriki in Angliji gradi svoj vojaški, gospodarski in finančn vpliv na evropdkem kontinentu Francija dela pod goro dolgov Njen skupni notranji dolg je znafial 81. decembra 1923 okoli 270,708,000,000 frankov in njen skupni zunanji dolg, politični in trgovski, je bil okoli 165,538, 000,000 frankov, kar znese sku 16-LETNA HČI USTRELILA SVOJO MATER. Bila je pravi produkt kapitalisti čne družbe. A 1925. San Franclseo, CaL — 16-letna Dorothjr Ellig%ori je ustrelila svojo mater, češ, da je preveč starokopitna. Ko so jo detektivi aretirali, je dejala; "Da ustrelila sem jo, ker me je zmerjala zaradi pohajkovanja z moškimi. Ko sva se hudo sprli, sem vzela bratov samokres/in jo ustrelila." Dekle je pravo seme razmer, kakršne ustvarja kapitalistični gospodarski sistem. Oče se je trudil, da otroke tako vzgoji, da postanejo koristni Cele. — Vač roja-♦kov širom Združenih držav ml •Pl*« sa informacije, kako je tu s delom. Omeniti moram, da as dela prav slaba. Nekako tri mesece pred volitvami amo delali po 4 do 5 dni na t.-d. n. Ukorhi- 5c, normalno je bil 20c.) Čeprav Francozi ne plačujejo nikakih o-bresti na svoj davek Angliji 1n Ameriki, je bilo leta 1924 porabljenega 48% vseh vMnih izdatkov samo za poravnanje obresti Vsako leto od 19M sem je Francija plačevala del svojih stroškov s pomočjo izdaje bon-dov. Se leta 1924 je Fk-ancija nadaljevala z izdajanjem, obvez alo, čeprav v manjši meri. Obrestna mera, po kateri so bili izdani bondi, se je izkazala razde-jajoča v letu 1924. Francija je zapustila vojno s tremi večjimi finančnimi odno-šaji — njena zadolženja do Bri tanije in Združenih držav; njena posojila raznim evropejskim drŽavam in njena pričakovanja Od reparacijskih plačil od Nemči Je. Med vojno si je Francija izposodila okoli $2,500,000,000 od Velike Britanije in od Združenih držav pa okoli $8,000,000,000. Čim'si je Francija kpoeojeva-ln (xj Anglije in Amerike, je po-sojevala večinoma vsem manjšim državam Evrope, zlasti tistim, katerih strategična vojaška in trgovska važnost je obljubljala v^ke dobičke v bodočnosti sa francoski imperij. Pred-bolAeviAka Rusija Ja prejela od Francije 996,000,000, Belgija 535,000,000, Jugoslavija 287,-000,000, Poljska $236,000,000. Rumunijs $220.000,000, Italija $172,000,000, Grška $165,000,-000. Te so bile glavne. Poleg teta Je še Francija posodila Čeiki. Estonski, Finski, Letvi in Litvi. NeksJ teh posojil, zlasti Poljski, ni bilo drugega kakor vojaška pomoč. Clemenceau je obljubil Franciji. da bo plačala Nemčija. Pretekla so leta, pa se je pričelo polca-sovati. da ne^Aka reparacijska plm ila niso postavljena na sdra-vi podlagi. Tudi če bi Ml Dawe-sov reparacijski načrt uapeden. ki prične dajati Franciji l. 1929 ali 1930 vsako leto po $400.000.-000, bo plačilo prekaano, da bi r« «Uo francosko finančno situacijo. ; člani človeške družbe. VečkratJ$60 davka, jte pokaral svojo ženo, da dovoli hčeri preveč predpravic in da ji bo hči še nekega dne stavila sive lase v glavo. Kadar je oče pokaral svojo hčer, se je mati zanjo potegnila. Oče se je naveličal takega življenja, pa je pustil dru žino. Mati je kmalu po odhodu očeta spoznala, da je delala krivico svojemu soprogu, ksjti hč je bila od dne do dntf bolj razposajena. Uhajala je zvečer ven, se vlačila s fanti pozno v noč. Hči je vodila dnevnik in v katerega je zapisovala dnevne dogodke: Njen dnevnik pripoveduje o njenem življenju. Tako se glasi na nekem mestu: "Dne 15. julija. - Mati me je naieškaia, kajti pronašU je, da nisem obiskala Ruth, ampak da sem šla na ples. Vredno je bilo iti na ples." "Dne 18. julija. ^ Mislim, da nimam sreče, ako ne smejo fantje, ki so moji prijatelji, prihajati k meni na obisk." "Dne 23. avgusta. — Sešla sem se s H. in K. Dobro sem papcala'. Fina fanta. To je življenje. Pep, jazovanje In brinje-vec. Kasneje sem šla na pomol in sem se napila." "Dne 24. avgusta. — Bili smo zunaj Ben in ganga. Ko je bUo vse končano, sem bOa bolna." "Dne 25. avgusta. — Zopet nem bila našeškana in ostala sem doma. Ne bom se pustila več na-fteškati. Delala bom tako, kot jaz hočem, in ljubila tam, kjer jas želim. V torek zopet vožnja v avtu in precej pijače. To so prijetni časi. In precej ljubezni tudi." Tako so se razvijale razmere, ki so govorile, da mora prejali-slej priti do katastrofe. Tj In ko je nekega dneva rekla hči, da pojde v veselo družbo na pomolu, akoravno nI to materi vAeč, jo je skušala našeškati. Hči se Je pa »pustila v mater, nakar je mati obvestila mladinski urad. da hči zahaja v slabo družim In da je treba nekaj storiti, da ae odvadi. Mati Ja prosila, da nsj hči oddajo v poboljševalno *ok>. Ko Ja hči to i/^la, sa Je odločila, da ustreli mater, češ. potem ml pa ne bo treba Iti v po- boljševalno ječo. In tako kot j. hči sklenila, tako je tudi favriiu Zdaj ne pojde hči le v pobolj , valnico, ampak najbrž tudi v je čo. Kapitalistični gospodarski ai »tem ustvarja razmere, da ml*. dina zahaja na slaba pota -- «ta lihetoiMfci davek ss v V V r | - (Izčrpek iz serije člankov od zveznega zakladniškega tajništva v Washingtonu.) 4. • # i«r * Normalna mera za davek jkj davčnem zakonu iz leta 1924 je dve odsto na prvih $4000 Čistega dohodka, ko se gdšteje osebni odbitek. Za naslednjih $4000 čistega dohodka je 4% davka in 6'; na prebitku. Naddavek je stop. njujoči se davek na davek kate-regakoli posameznika, katerega Čisti dohodek je nad 10,000 dolarjev. Davčna mera prične z e-nim odstotkom od vsote, ki je presegala $10,000, ampak ni bi-la več kot $14,000. Pri dohodkih $14,000 je torej $40 naddavka, ki se stopnjema veča, dokler slednjič ne naraste na $170,020. ako je bilo čistega dohodka $600,000. Če je bilo čistega do-hodka še čez $600,000, pa se nad-davku pribije še 40% davka. Po zakonu pred tem je bila normal-na mera za davek 4% do prvih $4000 čistega dohodka, razun od-bitka in 8% za ostali čisti dohodek, dočim je naddavek začenjal z 1% pri vsoti, ki je presegala 6000 dol. čistega dohodka, in ni bila višja kakor $10,000 in do 50%"davka, ako je bil čisti dohodek višji kakor $200,000. Davčni zakon iz leta 1924 vsebuje posebno r&redbo za znižanje davka,'katere ni bilo v prejšnjih postavah. Vsi čisti dohodki do vsote $5000 se smatrajo kot "zaslužen dohodek". Na tej vsoti je davkoplačevalec upravičen do kredita 25.% od vsote, ki jo znese davek. Na primer, dav-kojflačevalec, neporočen in brez odvisnih oseb, ki bi jih imel podpirati, katerega čisti dohodek v letu 1924 je bil $5000, bi plačal brez tega znižanja $80, ampak v resnici je njegov davek $60. Od čistega dohodka $5000 on lahko odbije $1000 kot osebni odbitek in od $4000 se računa 2% davte,Jc*r je $80. Če se odbije le ena četrtina, to je imenovanih 25%, kar je $20, torej plača le V nobenem slučaju nI zaslužen dohodek smatran da je več kot $10,000. Za primero vzemimo davkoplačevalca, poročenega in z dvema odvisnima otrokoma, ki je prejel leta 1924 v plačah $12,-000. Njegov skupni davek, vključujoč pribitek naddavka, brez 25% 6dbitka na zasluženem čistem dohodku, bi znašal $802. Vsekakor pa on lahko odbije od $10,000 nsjvišji znesek zasluženega dohodka $8,800, kar je o-sebnegk odbitka $2600 in po $400 za vsakega otroka. Od o-stalih $3,700 znaša njegov davek $188 — 2% od prvih $4000 in 4% od daljnih $2,700. Četrtino te vsote ali $47 odbije od $602, kar pusti še $265, katero vsoto mora poravnati kot davek. Drugi primer damo s poročenim, možem, ki nima nobene od njega odvisne osebe in kogar plača je znašala leta 1924 ravno $3000. Recimo, da Je naredil kupčijo z zemljiščem z dobičkom $4000. Čistega dohodka ima torej $7000, od katerega bi znašal davek brez odbitka 25% $100. Od $7000 odbija osebni odbitek $2.600 za sebe in ženo, kar pusti še $4,600. Od tega je za prvih $4000 2% davka, kar znese $80 in od ostalih $500 pa 4% davka, kar Je $20. Ker Je bU njegov Čisti dohodek s plačo sauno $3000, zakon odreja, da se $5000 njegovega dohodka smatra ss zaslužen dohodek. Od $6000 Je torej odvzet njegov osebni odbitek $2,600. Od ostalega se naloži davek 2%, kar znaša $60. Četrtina tega znaša $12.50, katers se lahko odbije od *I00, torej pusti davka $87,60, katerega je dolžan plačati. (Dalja prihodnjič.) —— ] L" ŽELEZNICA 8P0JI JO-i UST 8 CHICAGOM. i ^■■■flL — Listi javljajo, da namerava družba naduHčne. oziroma "L" železnice zgraditi novo progo do Jolieta. Proga se <>.1, rpi od Douglaa Park "L" veje na Oak Park in 22. eesta in pojde škod Riverside In Lgroas pro-ti Jolietu. V ta namen draSba še kupuje na stotine akrov stota v Eksplozija je prifla ^ nepričakovano. ,iko mnenje postoji med ^rogarumki in vodi. republikancev. ^ ,0 p* tudi ni»h ugibanja o | vzrokih obširna. ttishintrton, D. C. — (Ped. 22)-Mogoče bo Socialist i-■Sovjetsku Unija preje pri-Ha od Združenih držav, ker je lihe* podal ostavko kot držav-i tajnik in je postal državni tajil Kellogg. Mogoče se pa sgodi, 1,0 priznanje Rusije zavladalo dolgo časa. Definitivnega torej ne more nič skleniti v m wifU . ^ i • Ko je eksplodirala granata, ki d* Hughes ni ve6 0avni tajnik in da pride na fegovo mesto Kellog in je nje-■rszstrelba pa teden pretre-ozračje v okolici Washingto-■so voditelji narodnega repu-(kan^kega JkomiJtej*iftjtaro-; ^ BR tt*4vih MK boja zopet doni. DRŽAVNI TAJNIK JE DELAL OVIRE. Vložena je bUa larodna predloga v senatu sa odpravo takih ovir. New York, N. Y. — Ana Kip-ness Lerner, stara 21 let, žena mitorji izjavili, da niso kateri domovinako trdni sei^HM^H ejeli nobenega svarUa, da pri-. eksplozija. Oni so ugiba«, kaj povzročilo razstrelbo in kon-08o prišli do teorije: Prvič. Coolidge se je naveli-il, da ga smatrajo za pritlikavko je obdan od velikanov kot Ues, Hoover, Mellon in one. Drugič. Mellon se je naveličal evpogljive superioroosti tojni-Hughesa in Stonovega čišče-madežev justičnega depart-inta, ki so bili mokri. Tret jič. Kellog je rojen dvor-p in je napravil veliko vode o Joolidgu, ko je podpredsednik rvikrat prišel v Washington, ledtem ko so senatorji gledali s reziranjem na "ročajskega" redsedujočega uradnika. Četrtič. Mellon je kot pravi vnatelj Coolidgevega režima dobril popustljive zmožnosti ellogga in da je Kellogg tele-oniral vse Hughesu, kar se je godilo na sejah senatnega odse-i za zunanje zadeve. Petič. Coolidge je vesel, da Ismc predrzniti, da žali Mello-,ampak on lahko nadomesti ughesa in Stona s svojimi Ijud-ne da bi bilo Mellonu treba retakati solze. ■Šestič. Coolidge in MeHdn veta, da želi Hoover prihodnjič indidirati za predsednika, za« 0 naj Herbert napravi po svoji olji: resignira ali ostane, ko je idel, kakšna usoda je zadela Esfhesa. ________.....,:.._„ Ampak priznanje Rusije Je Iruga stvar. Dwight Morrow od vrdke Morgan & Co. je hodil s /oolidgem skupaj v šolo. On več ;o leto dni navdušeno zagovarja riznanje Rusije. Tako Je, tudi »lkovnik Blethen od dnevnika Beattle Times" prosil predsed-ilka lani poleti, da naj stori kaj 1 tem oziru. Coolidge je odgovo-i! Blethenu kot }e odgovoril se-istorjem, da podvzame akcijo '«ez nekaj časa", ko nastanejo izmere ugodne. Senator Borah, predsednik se-istne>ga odseka za zunanje zade-e molči. Njega niso vprašali, tdo lx) Hughesov naslednik, datira v no je znano, da je Coolidgu lai razumeti, da je nezadovoljen ■ lliigln-som, ker se trdovratno Tira. da se reši rusko vpraša->j» • Vfe, kar je njemu znanega, e to, da Coolidge ni tako proti-J»ki, kot je Hughes, in če se Coolidge prepriča, da ameriški >iz n i m želi obnovitev dlplomatič-lih stikov z Rusijo, da bo Kel-oggu naročil, da prične s pogani i. Njemu je znano, da se >dh<>dom Hughesa tendenca biz-»iškojfa mnenja obrne proti pričanju, ki ne bo popolnoma pro-»t* ]x»;.o|jenja po rudniških kon »ijah. Pa Coolidge potrebuje jjdi liorahovo pomoč, ako hoče |j doneči prihodnji dve leti v ■nat u. Borah želi, da Coolidge pošlje Micijeliio komisijo v Rusijo, p t udira razmere in položaj in pitfe sovjetski kabinet glede v 74i komercijalni in diplo-ni mir. Borah in Coolidge ■ ta zdaj vsedla k mizi, de F»ta "|K)litiČni poker." v Ameriki rojenega vetesana narodno banko. Danska je med svetovne vojne, katere povratek v Združene države je oviral državni tajnik Hughes, češ, da je nevarna tujezemka, se je ravnokar vrnila po dveletnem pregnanstvu v Rusiji, nazaj v Združene države* Njen povratek je bil mogoč, ker je bil sprejet lani spomladi amendment k našeljeniškemu zakonu, po katerem je dovoljeno ženam ameriških državljanov vstopiti v Združene države, da-siravno po Cablovem zakonu ne postanejo državljanki. ^ Po ruskem zakonu postanejo žene tu-jezemcev državljanke države, v pravico. Legalno je adaj mrs. Lerner brezdomovinka, kajti o-na nima nikjer domovinske pravice in ni nikjer državljanka. Povratek mrs. Lerner je ve v Ameriko končuje dolgotrajni boj, da ae združi s svojim soprogom. Pri tem boju sta ji pomagala Unija za ameriške civilne svobodščine in senator George W. Norris iz Ne&raske. Senator Norris je predložil senatu izredno predlogo, da se lahko povrne navzlic Hugheaovemu odporu. Mrs. Lefrer je takoj po svojem prihodu obiskala pisarno U-nije za ameriške civilne svobodščine. Povedala je, da je tajnik njenega potnega lista skozi šest za zunanje zadeve zadržal vizo mesecev in da se je vrnila nazaj pod izrednimi potežkočami. "Dolgo odlašanje ln trda ruska zima sta izpodkopali moje zdrav« je," je rekla Lernerjeva. "Delala sera kot stenografiatka v angleškem departmentu "Prom-banke." Ko je po enem in pol letu dospela brzojavka, ki je dovolila viso, nisem imela ne ruskega ne ameriškega potnega lista. Latvijske oblasti mi niso dovolile odpotovati v ftigo, da tam dobim viso, dasiravno sem se lahko sklicevala na brzojavko dr AMERIŠKI bankirji uravNAVAJO 8 V KT. Danska je dobUa $40,000,000 posojilu. New York, N. Y. — Narodna mestna banka v New Yorku je posodila danski vladi štirideeet miljonov aa eno leto, da se stabilizira danaka viluta. Transakcije se je izvršila akosi dansko iM pejskimi državami najbolj napredovala v socialističnih gospodarskih napravah. ihvsl VOJAKI, POBRIGAJTE SE ZA BONUS. Kakor snano, je kongres sprejel neke vrste odškodnine (bo-nus) za bivše vojake tekčm svetovne vojne. Ta bonus obstoja iz brezplačne zavarovalne police o-siroma iz gotovine za družine umrlih veteranov. Dol tega bonu-sa ima pravico okoli 4,§00,000 bivših vojakov. Vendarle do sedaj je vložilo prošnjo le 1,&00,-000 vetesanov. Generalni adjutant vojne Robert C. Daviš pošilja zato vsem bivšim vojakom, ki še niso vložili prošnje za bonus, sledeči poziv: "Ako sploh nameravate vložiti prošnjo sa takozvano 'adjusted compensation', vložiti jo takoj. Pojdite k najbližji rekrutni ali drugi vojni postaji ali h katere-musibodi mornariškemu ali ve-teransftmu uradu, da vam pomagajo izpolniti prošnjo. Vložitev prošnje je v vašo korist, zlasti pa v korist vaše družine, ako umrete. "Ako pa sploh nočete bonusa, naznanite to vojnemu departmentu. "Ako ste vi eden izmed onih 140,000 veteranov, katerim je lila prošnja povrnjena v svrfte popravljanja in ki j(h niso še vr nili, prosim, da ne odlagajte dalje." — P. L. f. S/ GOSPODJE 2ELE NIŠA". Springfield, iu. — Tukaj so zborovali optometristi, to so j od je, ki prodajajo očala in do-človek, da dobro vidi. Na svojem zborovanju so zaključili, da pri- vsakdo dati preiskati oči in vid, ki vpraša za dovoljenje, da lahko vozi avto ali katere drugo motorno vozilo. drevo ni pripravno skri VlSCE za strup. 1'KOGREBITCI KANDIDIRAJO. (hica«* nt — Progresivna Jtrsr.ka je postavila v večini v> Undidate za aldermanake FJtve. ki bodo 24. februarja. iSUflfc ki ga je stranka spre- Waco, Te*. — Tom Hurst, ki živi v Oceeju, Je hranil strup na drevesu, da ne pridejo,do njegs otroci. Nekega dne je pa najpo-gumnejši izmed njih zlezel na drevo in našel posodo s strupom Otroška rsdovednost je gnala otroke, da so pričeli pokušati, kaj je v posodi. Trije otroci so se zastrupili in umrli. 't l MEDNARODNI KAPITALISTI SE ORGANIZIRAJO. New York, N. Y. — Sem sta dospela grof Lauderdale, ravnatelj škotske banke, in grof Vic-tor de Luckovlch, zastopnik ev-repejskih kapiUlistov, da se posvetujete s ameriškimi bankirji in finančniki glede ustanovitve mednarodne korporaeije, ki bi poeojevala denar na kratek rok evropejskim korporacijam. SLEPAR OBSOJEN NA H4 LET JECEt Lee Aagelsa, CaL - Wiilism F. Rjran. ki je oideparil več t>ank. je bfl v petek obsojen na 3*4 let /a Chicago, uključuje meaU ječe. Izvršil je 2« sleparij In P »HHnlštvo In operiranje cest sodnik ga je obsodil sa vsako ^ <'*zniee in direktee voUtvo sleparijo na 14 let ječe, ki tečejo u K°'»ke nadzornike. VEC "BIZ- žavnega departmenU. Končno le^latari. ^da ^ moi^ me je britska trgovska delegacija, ki je zapustila Moskvo dne 18. decembra, vzela s sabo kot stopografistko, da ^em lahko odpotovala v Latvijo. Tam sem dobila viso, ki je tvorila s brzojavko državnega departnsenta moj potni list. Vesela sem, da sem zopet doma. Zahvalim se vsem, ki so mi pomagali. Lernerjeva je odpotovala v Rusijo iz Philadelphije leta 1922 kot stenografistka kolonije Kuz-bas v Sibiriji. Rojena je bila v Rusiji in je bila štora štiri leta, ko je prišla s svojimi stsriši v Ameriko. Izobrazila se je v ameriških šolah in je govorila le angleški. V koloniji Kuzbas je srečala Noah Lernerja, v Ameriki rojenega vojnega veterana, s katerim se je poročila v Rusiji. Lerner je prišel pred poldrugim letom v Združene države, priča kujoč, da za njim pride kmalu njegova žena. S hriba iznad zelenih Up gleda zvonik, zvon pozvanja, glasovi plovejo nad poljem, ki leži spodaj v pisanih barvah, razlivajo se bolno nad gozdovi, ječečimi pod udarci sekire* in se izgublja pod modro solnčno nebo. Danes je semenj. Hrib in dolina sta oživela. Okoli cerkve rastejo beli šotori, trgovci zvažajo blago, kopičijo ga na kupe. Sta-jer, Vipava, Istra, Dolenjec so pripeljali pridelke svojih goric. Pametno poizkušajo možje pri- kdelek, hvalijo Istro. Polno je že sejmišče, a od vseh fttrani se še vlivajo množice, vodeč svoje rejeno in plemeno blago. Cez polje hiti truma fantov, zadnjič gredo čez to polje, kjer so se trudili, da jih je vzgojilo, kjer sta ded in praded orala z okovanim drevesom. Na mučenl-ških obrazih neso sanje mladosti, za katere ni prostora tukaj in za močne roke. V klancu pihata stroja kot razdraženi pošasti, vlečeta v tujino pridelke polj, hlevov in gozdov. Semenj, resnično človeško mravljišče. Kakor potoki in reke so se stekli ljudje iz vseh krajev slovenske zemlje. Vpitje, šum, hreščečl glasovi vseh narečij se mešajo v hrupu. "Ne dam ga! kriči tu nekdo. "Vreden je zlato!" Mešetorji mu tolčejo v'roko, šepetajo mu v uho, ga stre-»ajod hriba ropotajo vozovi, obloženi ■lasom. Bogastvo, združeno s talenti, porsja čudeže v svobodi. Golorok stopa aejavac po razora nI njivi, enakomerno sa vsip-lje zrnje izpod njegove dlani, pa- OLAVT4I STAHi atSt tS SO. UWNDALg AVT. Izvrševtbii odbor: ^ fPRAVNI ODSEK: Iviaceat Calnkar; »o4prrd.,-. i si 7 S. Kidam? Ar*.. CMcato. III. t Jaka Krlš»a»W. 1IU1 ni na t on. Ava* W«at Far k, Okloj Marjr tdufkk. Mil 8. Wl|l#l! AVSh iHS. Frank K lun. lh» »W, Ckiakolai. Mtea. aa sev. ae* Joka Golob, Baz 144, Ročk Spriaaa. .Wjre. Nadzorni odbor: Ilarser, prodaadnlk, 84« Willo« H«.. <'ktram. III.; Rlrhard J. Is-L Na. 1, Uhtsdalo, III.; Frank Zaje, l«Jt W. M* IU, Oilsaie, UL Združitveni odbor: . I'itHl»,>(inlk: Frank Aluš, 1114 So. Crawford Avo^ Ptiess«, 111.1 Jblko Oves, SM» W. Mtk ML. Chicago, III. { Jaka Ollp, 14N Sa. Cllftoa Park A** MU 8t. Glalr Av^, CTmlsm, Lh,CVR°ilOVNI ZDRAVNIK: V& + 4. OMa. POZOR! — Koraapoadaaca s flavaUat odborniki. U d.UJo v tlsvat|k urada, ae vrši takole: 1 vs \ PISMA, ki so aaaeCsio na peala al. |»eUn»dnlka so aaslavat PreS-IŠtvo H. N. P. JH SM74II Bo. Lavadalo Ava^ CMoafo, IU. VSE ZADEVE BOLNIŠKE IH)DFOKE HE NA8LOVB: Bolniška tajal' Itvo S. N. P. J.. *««7»0t So. I .a« o da le A v«., Chicago, III. DRNARNK POdlUATVE IN STVARI, ki sa Utajo «1. lavršavakM* ra la jadaoto vobio ao aaslovo: Tajništvo S. N. P. J* N87 II So. Uwa-dalo AveM Chicago. Il|. VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI ao pošHJato aa aaalov: Blagainlitvo 8. N. P. J., M57.SI So. Uoradala Avo., Cklaa«o, IU. Vaa prltoŠb* flada poalovanja v gl. Iivriovalnoai odboru so as] pešUtiŠ Paul Borgoria. predaodiUm nadurnega odkora, ličar asslsv |s aforal. Vsi prizlvl aa gl. poaotal odsek m aaj pašiljajo as aaslevi Martia tdles-nlkar, Boz «7«, Bsrbortoa, Okio. Val dop|al in drugi aplal, nainanlU, oglaal. naročnin« la aplok vsa Mt V a vosi s glaailom Jednoir. naj aa pošillo as assletl "PROtVITA*, MST-ftS So. Lauradalo Ave« Ckteato, IU. pogledom Je prebodel oči mnoll-d: Od danes ste možje Načenja se nova doba, aezite si v roke! Tisočere roke so ae adružlle kakor vellkanaka veriga. Ljudatvo je allšalo utrip |rovornikovega srca in razhajajoče se domov nese v srcu njegove besede, — Je- LISTNICA UREDNIŠTVA,, Qaealy, Wyo. — Takih atvari ne moremo apravljati v javnost brsa podpisa. Ali dovolite podplat — Pozdravi >«' PROTICST PROTI jlKLEMU i TERORJU V JUUOHLA- « vin. ^TT Prosvetni oŠNŠ vi* H. Z. skliouje protestni shod v IMtUb«rgN» Pa. Pittsburgh, Pa« Prog odsek Narodne Hrvatska nioe je sklenil sklleatl velik ni protestni shod v Pittsb proti belemu terorju, danes izvršuje Pašič-Prib čev fašistični r«2im v viji. Sh7 So. I,awndsle Ave.t CThftrago, III. vV » S F VERA C O. CfcDAH RAPIDS, 10WA "Pustit« me pri miru! Čemu j ste me klicali? Sami popijte svoje žganje, ne maram zanje!" Se zbogom ni rekel, okr.nil se je in je žel po svoji poti. bogve-l kam. Prvikrat ao ga videli ljudje! ob tisti uri in potem nikoli več Tako se je potila babica na-ravnost proU domu, v naročju otroka, obsojenega ob rojatvu. Od aivega, nizkega neba je lilo, ie zmerom modnejii so bili curki in rumena, gosta voda ae je razlivala preko ceste. Priila je mimo Jakove koče; porastel, zaspan in zabuhel obraz je gledal skozi okno, žena je stala na pragu. "Ali ste dobili botra?" je vprašala babico. "Dobili, dobili r je odgovarjala babica z ihtečim glasom, in h pet so ji zalile solze oči. "Dobili — potepuha, ki se je bil privlekel od bogvekod, otroku v zlo, nam v sramoto!"' "Ali ste ga krstili T "Krstili, krstili!" je zajokala bifrlrs — '*f t ___\\fli ■ - "Kako pa mu je ime?" ja vprašala ženska in se je čudila. ' bodisi revmatične, nevraU gične ali krči hitro olai&J te, če rabite SEVERA'S GOTHARDOL kongresa. CENE ZMERNE, UNIJSKO DELO PRVE TROTE. VSA POJASNILA t)AJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naelov: S. N. P. J. Printery, 2657-59 South Lawndale Avenuc, Chicago, IU. TAM SE DOBE NA 2E.U0 TUDI VSA UST 1 MENA POJASNILA.