172. številka. Ljubljana, v torek 29. julija. XXIII. leto, 1890. SLIEMI MRI Uhaja vsak dan mve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a vsr ro-oger ske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., m jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbb leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oz na ni la plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravntStvo je v Gospodskib ulicah 6t. 12. OpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno, p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe* vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. u pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. • pol leta........8 „ — „ , četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ gp# " Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravti/istvo „8lov. Naroda", Nemčija in Francija. Strah pred Francozi vedno vznemirja nemške državnike. Ta strah je kriv, da Nemci ne morejo popolniti svoje države, kakor bi jo radi. Vsakdo ve, da bi si v Berolinu že davno bili radi prisvojili nemške pokrajine naše države, tudi švicarske Nemce bi radi pozobali, pa vsega tega si dosedaj neso upali, ker vedo, da imajo smrtnega sovražnika ono-stran Vogez. Baš zaradi strahu pred Francozi je delo Bismarckovo ostalo nezavršeno. Kako se v Beroliuu boje francoske sile, nam najbolje dokazuje to, da hitro pomnože število vojakov, če se v Franciji vojska morda povekša za nekaj batalijonov ali baterij, ali če se v Parizu o povekšanji vojske sploh le govori. Iz strahu pred Francozi sklopil je bil Bismarck trocarsko zvezo, iz strahu pred Francozi sklenil je pozneje zveze z Avstrijo in Italijo, dasi mu baš obstanek prve ni po- LISTEK. Iz nočnega pohajanja. Češki napisal E. Jelinek; poslovenil V. Nevin. (Dalje.) Id vender je potikanje po takih delih velikih mest najzanimiveje, včasih i v prav hvaležne studije, osobito za spoznavanje živenja. Tam vidi človek reci do cela nove, reči, o katerih se mu pred tem morda niti sanjalo ni. Tu in tam brli za oknom slabo svetilo, in v njegovej nesvetlej luči vali Be polno različnih glasov. Tudi podobe domov imajo tam v nočnih temnotah obliko čudovitih dupelj. Tako štrli VBe to kviško, kakor v neprijetnej pravljici, katero je pripovedovala zelo studna baba. Oim elegantnoj i utis delajo ulice Hoža, Maršalovska, Jeruzalemska, Novi Svet in druge perspektive varšavske, toliko različneje se mi je zdelo to tu. Tako sem se bavil dober trenotek. Ali ta noč ... ne, ne, ta ni bila italska. Mesto zefirovega vetreca tulil je poulični prepih, razmetavajoč neJepo izobešene izveske, udarjajoč hudo ob oknice in gospodujoč besno v svetilnicah. Torej ni čuda, da je sebuo bil na srci. Isto tako je iz bojazni pred Francijo laskal se Rusiji, dusi dobro vedoč, da mogočna Rusija ni v interesu nemštva, in zaradi tega še dandanes priporoča, da si Nemci morajo prizadevati, da ohranijo naklonjenost Rusije. V Berolinu so že mnogo premišljevali, kako bi se otresli nevarnosti, vedno preteče z zapada. Leta 1875. hotel je knez Bismarck s tem narediti konec, da napade Francijo, predao si dobro opomore. To bi se bilo tudi zgodilo in Nemci bi bili skušali popolnoma uničiti Francosko, da ni ruski car Aleksander II. Nemcem zapretil, da ruske čete prihite Francozom na pomoč. Tudi pozneje Be je večkrat premišljevalo v Berolinu, kako bi uničili Francosko. Mislilo so je na to, da bi se Kratici j a razdelila, kakor se je uekdauja Poljska. To se seveda uresničiti ni dalo, k ?r bi se nekatere močne evropske države gotovo uprle, ker bi izvestno ne bilo v njih interesu, da postane Nemčija premo-gočna. Pa tudi na druge načine premišljevalo se je že, da bi se ta nevarnost spravila s sveta. Ugibalo se je, da bi se razdeli, i Švica in Francozi za izgubljeni deželi odškodovali s francoskimi kraji Švice, priporočalo mej drugim tudi, da bi se razdelila Alzacija in Lorena t>'''>. da hi se vrnile Fran ciji pokrajine, katerih prebivalstvo je od starih Časov francusko. A mankalo ni še druzih nasvetov, kateri se pa vsi iz raznih uzrokov neso dali izvesti. Posebno velika nevarnost za Nemčijo je pa baš sedaj, ko se kaže, da bodeta Francija in Rusija sklenili zvezo. To je dalo povod, da se je baš sedaj Bismarck v jeduem svojih glasil tuko odločno oglasil, da se Nemčija podpirajoča avstrijsko politiko ne zamori Rusiji. V takem času tudi ni Čuda, da se ponavljajo zopet novi nasveti, kuko bi se dala odstraniti vojna nevarnost, preteča Nemčiji, in sicer odstraniti za zmiraj, da bi so Nemci mogli oddahniti in tako delovati za daljni razvoj in popolnitev zjedinjene Nemčije. Te dni izšla je važna brošura z naslovom „Post tenebras lux." Pisatelj je zoper to, da bi se Nemčija in Rusija zavezali za ohranjenje evropskega mini, ker v tem slučaji bila bi Nemčija popolnoma zavisna od Rusije, kar bi ne bilo posebno častno za dozorel v meni Bklep, iskati si zavetja kje pod streho. Dobil sera baš željo po steklenici gorkega čaja navzlic temu, da je v meni ta večer že izginilo nekoliko steklenic zlate tekočine. In da bi mogel pokazati svoje čajeve simpatije kar najhitreje, sklenil sem, da „udarim" v prvo cukrarno, ali v drugo podobno jej mestnost, katera mi pride na pot. Res dolgo nesem gledal. Tu se mi je svetila nekoliko korakov pred menoj sicer skrita cukrarna, o katerej le mimogrede omenjam, da bi Be mi po dnevu niti ne sanjalo prestopiti nje prag Vstopil sem, prav za prav — „udaril" sera. Izba je nevelika in ne posebno vesela. Dve plinovi plameni sta se trgali tako nervozno (v pli-nomeru še ni bilo dolito), da v prvem trenotku nesem niti dobro spoznal, kako je to tam. Ali po po-tikalnem instinktu našel Bem vender pot kredenci, kjer je človek ženskega spola dosti prijazno vsprejel na znanje moje srčne zelje. „ProBim, steklenico čaja!" „Prosim !tt In sedel sem k okroglej mizici v desnem kotu, ter pogledal nehote okolu. Prazno ! Le tam v levem kotu sedi pri Časopisih neki mrzki človek in gleda Nemčijo. Nemčijo in Francijo loči le Alzacija in Lo~ rena in treba je gledati, da se prepad mej obema državama drugače poravna, ne pa s stotisoči mrličev. S samim peresom se lahko poravna nasprotje mej Franc zi in Nemci, in taka rešitev bila bi mnogo boljša, nego rešitev z orožjem. Nemčija in Rusija, pravi pisatelj, sta sedaj popolnoma oboroženi, tripelalijanca je pa le začasno varstvo iu nanjo se Nemčija ne more dosti zanašati. Nemčiji je sedaj voliti mej vojno iu mirom, kajti oboroževanja se ne morejo več nadaljevati. Oe Nemci v vojni zmagajo Francijo, bi jim s tem ne bilo dosti pomagano, ker bi s tem alzaškolorensko vprašanje ne bilo rešeno, uničiti Francijo pa bi Evropa ne dovolila. Vse bi torej ostalo pri starem, nemška zmaga bi bila le predpogoj za nove vojne. Pisatelj brošure priporoča, potem, da bi se Alzacija in Lorena proglasili za nevtralni, in bi se za njiju vladarja izbral kak nemški princ, morda kak Hohenzolerec. Holandska, Belgija, Lukseraburško, Alzacija, Lorena in Švica naj bi bile nevtralni pas mej Nemčijo in Francijo pod pokroviteljstvom Italije ali pa ?se Evrope. Taka rešitev bi gotovo bila ugodna za Nemce, kajti ne dotikala bi se Nemčija Francije in ne bilo bi se jej torej bati francoskih navalov. Alzacija bi tudi bila s svojo usodo zadovoljna. Za tako rešitev bi seveda bili v Berolinu, ne ve se pa, bi li bili zanjo v Parizu, brez Francozov se pa stvar uravnati ne da. Francozi bi gotovo ugovarjali temu, da se Alzačanom da Nemec za vladarja, iu tako Alzacija in Lorena za zmiraj odtegneta Fran« ciji. če bi se hotela na ta način rešiti ta stvar, bi gotovo Francozi poskusili vojno srečo. To vedo tudi v Berolinu. Ta brošura ima k večjemu le namen poizvedeti, kaj poreko na to Francozi. Ker pa iz Pariza ni pričakovati za Nemce ugodnega odmeva, smo preverjeni, da bode taka rešitev alzaškoloren-skega vprašanja ostala le Nemcem pobožna želja. Politični razgled* Notranje dežele. V Ljubljani, 29. julija. Čeikonemška sprava. „ Politik" piše, da sedaj gre za to, da bi Cehe omečili za tako spravo, kakor jo Nemci hočejo. v novine. Glavo je imel celo v novinab, ali dvomim, da bi bil takrat čital. Pri tem Bkakavem svetilu to ni bilo niti možno. Potem pogledam k stropu; opazil sem tam sliko, napravljeno gotovo le zato, da bi bilo videti, kako se slikati ne sme. Mej tem sem prejel Bteklenico čaja, čegar ča-jobna vonjava se je dvigala polagoma k meni v oblaku dima. Srknil sem nekolikokrat, ugriznil izborno poljsko „babkotf, iu bolj iz navade nego volje segel po novinah. Okolnost ta je imela v posledicah, da sem nagovoril boginjo teh mest, da bi v plinomer do-lil.-*, vode. „Prosim, saj ni možno čitati ..." Boginja je izginila. Za dvermi sem čul manipulacijo s plinomerom. V trenotku razsvetlita se obe plameni. Svetili sta polno in bolj tihotno. S tem se je tudi po celej mestnosti hipoma razjasnilo in vse se je videlo inače bolje, le ta slika se je videla še grja. Ali v tem trenotku me ni bavila več Blika na stropu, tudi novine sera izpustil nehote iz rok. Pomislite si! Oko moje se je ustavilo pozorno v levem Zaradi tega slikajo hudiča na steno in celo s prijateljske strani si prizadevajo, nam bodočnost naslikati, kolikor je moči črno, kakor bi sedanjost zares bila tako vabljiva. Čehi žele sporazumjjenja z Nemci, seveda ne taeega kakor Nemci, ki bi rad} češki narod uklonili pod svoje gospodstvu, temveč sprazuinljenja na ppojijagi jedpakopravnosti obeh narodov. — I/ pisave tega glasila se dš posneti, da Staročehi ucfcejo več Nemcem dovoliti vsega, česar žele, temveč hočejo braniti svoje pravice. Dq take odločnosti so pa Staročebe prisilili le Mlado-čehi s svojimi agitacijami. Četudi se veselimo pta« ročeške odločnosti, vender moramo reči, di>. je obžalovati, da se Rieger iu tovariši peso že na Du-uaji pri konferencah tako odločno potegnili za pravice naroda češkega. Da so to storili, bi sklepi Dunajskih konferencij ne bili tako neugodni za Cehe in ne bili bi dali povoda tolikim razburjenostim. Seveda tedaj so staročeški udje mislili, da morejo sami zapovedovati iu se jim ni treba ozirati na narod, sedaj so se pa že preverili, da je volja narodna silnejša nego njih moč. 1 nanje države. Zveza z Rusijo. Kouservativni listi jeli so spoznavati, da zveza z Nemčijo za Avstrijo ni baš ugodna. Pa tudi staro-češki jeli so pisati zoper zvezo z Nemčijo in priporočati, da si Avstrila poišče boljših zvez. Priporoča se zveza z Rusijo. Ni dolgo tega, ko so vsi konservativci in staročeški listi obirali Vašatega, ker se je izjavil za zvezo z Rusijo, da Staročehi ga zaradi tega niti v delegucijo voliti neso hoteli; sedaj pa še „Grazer Voiksblatt" piše, da bi zveza z Rusijo, Francijo in Anglijo ne bila najslabša. Da se je mnenje glede zveze z Nemčijo take premenilo, pripomogel je največ članek v „Hamburger Nach-richten", o katerem se je govorilo, da ga je pisal knez Bismarck. Italijanski easopisi še vedno pisarijo mnogo o razpuščeni „Pro Patria" dokaz, kako do živega je segla ta odredba. Saj se pa temu ne čudimo, kajti splošno mnenje je v Italiji, da avstrijske pokrajine, kjer biva tudi le manjšina italijanske narodnosti, pripadajo k zjedinjenemu kraljestvu, da je le vprašanje Časa, kdaj se resnično zvežejo ž njim. Zatorej tak vik in krik o „zatiranji neodrešeuih bratov", katere uničuje slovenstvo! katero pa se komaj za silo brani silnemu potujčevalnemn navalu od laške in nemške strani. Makedonski škofje. Rusiji ne ugaja, da je Turčija dovolila, da se v Mukedoniji nastavijo bolgarski škofje. Dragoman ruskega veleposlaništva državni svetnik Ivanov bil je zaradi te zadeve pri velikem vezirji in mu je razložil, da se Rusija čuti žaljeno zaradi imenovanja bolgarskih škofov, ker to bi ojačilo nezakonito bol-gaisko vlado. Dal je razumeti, da Rusija želi, da se berati imenovanim škofom ne izroče, da torej ne bodo mogli nastopiti svojih škofij. Kak uspeh je imel ta ruski diplomatični korak, o tem še nemarno zanesljivih poročil. Će bi Turčija to zadevo odložila, bi se s tem jako omajalo stališče Starn-bulova vladi. Druži. Grški list, izhajajoč na ciperskem otoku prinaša obširna izvestja o gibanji Druzov na Libanonu. Povod temu gibanju je dalo to, da se je jela širiti govorica, da Anglija prisvoji Libanon. Angleži delajo železnico iz Bejruta v Damask, in govori se, da je to le začetek velike strategične železnice iz Sirije skozi Mezopotamijo, Perzijo in Indijo. Na Cipru je Anglija že zbrala mnogo vojakov in orožja, sedaj pa si mora prisvojiti še Bevrut in Libanon, kotu, kjer je dvignil osameli tovariš naglo svojo glavo. Tega človeka sem že poznal od nekod. Tako sem se malo spominjal tega neveseloga obličja, ali nesem se znal prav spomniti v prvem trenotku, kje bi se bila srečala. Preje pa, nego sem se nadejal, rešila me je ta nepoznana osoba sama iz zadrege. Opazivši me, pokinila mi je prijateljski z roko. kakor v pozdrav. „Že zopet v Varšavi?" pregovorila je in pristopila k meni. „Že zopet ..." „Vi ljubito Varšavo goreče ..." „Da ljubim ... ali oprostite ..." „Kaj se me ne spominjate več? Sem se premeni!, da me ni poznati?" „Oprostite . . . poznam vas ... ali ..." „Soznanila sva se na majevki ... no . . ." Konečuo se mi je zasvetilo. To je bil pan Ksaver, videla sva se pred leti prav često. Da, videla sva se često in marsikateri srečni trenotek preživela v istej družbi. Silno se je premenil. Izgovorivši Be, da sem fatalist v spoznavanji fizijognomije, raztegnil sem sam razgovor k spominom minilih časov. Ne morem tajtiti, da me je nemalo osupnila silna izmena pana Ksaverja. (Dalju prib.) da bode imela ugodno podlogo za razvoj angleškega upliva v sprednji Aziji. Druži, ki ne morejo priti pod angleško oblast, jeli so se gibati že pomladi. Od Ros..v in Francozov dobili so dobrih pušk. Na zahtevatije Anglije so Turki pomnožili že v marci in aprilu posadke v Siriji. V maji bili so že krvavi boji, ki pa neso bili za Turke ugodni. V juniji je poslala vlada 80QQ mož z 12 topovi proti Druzom, ki so se zagradih) v gorah. Poslednje dni julija bila je velika bitva pri Saidi, kjer so Druži bili tepeni iu so se umaknili bolj v goro. Turki so zaseli Saido, a dalje si pa ne upajo v gore. Itandolph Churchill. Poslednji čas se mnogo govori, da lord Ran-dolph Churchill stopi v ministerstvo. Nedavno je imel v konservativnem klubu v Lodonu govor, ki se zmatra za ministerskokandidatski govor. Govornik je naglašal potrebo unije mej Anglijo in Irsko. Po njegovih mfslih tiči baš v tej uniji moč angleške države. Ves njegov govor se je sukal le okrog irskega vprašanja, v katerem se sam seveda ujema z vlado. O druzih vprašanjih, v katerih se pa ne ujema s Salisburrvjem, se pa ni nič izrekel. Če hoče biti minister seveda ne sme pokazati nobenega nasprotja proti vladi. Ko postane minister, bode pa kmalu pokazal, da se ni še nič spremenil. Prepiral 8e bode s tovariši. Vlada si ž njim posebno opomogla ne bode, temveč le pospešila svoj propad. Dopisi. Iz lijutomera 27. julija. [Izv. dop.] Slovenci, dokler verno srce za naš narod bije, Slovanska reč nara živo klije. — Lep dokaz teh besed je bila svečanost, ki so jo priredili fantje iz županije sv. Križa na murskem polji na predvečer sv. Cirila in Metoda, tema svetima slovanskima apostoloma na čast v Iljašovcih. — Na prostornem Farkašovem bregu so postavili in lepo ovenčali šotor in pred njim drevesa, na katerih so prav umetno v podobi križa celo noč kurili in tako daleč okolu Slovence opominjali na naša sveta učenika Cirila in Metoda, na nju blage nauke in trpljenje. Z velike ceste so nastavljene veje krasile uhod k slavišču, pred katerim je stal krasen slavolok z dobro izbranimi napisi. Zvečer ob Zdravo Mariji so pričetje slavnosti mož tiar j i glasno naznanjevali in godci so svirali iz vasi do cerkve in zopet nazaj. Krog Šotora se je zbrala lepa množica ljudij in vaški fant nam je v lepem slavnostnem govoru povedal, kako sta nekdaj sv. brata Ciril in Metod našim očakom prinesla luč sv. vere in slovansko knjigo v cirilici pisano, koliko sta od Nemcev trpela zato, ker sta slovensko ljudstvo v sveti veri slovenski poučevala. Žal, če dandanašnji Slovenci, kateri se za blagor svojega ljudstva trudijo, javno preganjanje trpe. Nemci so si celo naredili „Schulverein", da bi naš narod po-tujčili, in še društvo „Stidmark", da bi našo zemljo pokupili in tako nas prisilili hlapčevati jim. Ne dajmo se! branimo bvoj narod in svojo zemljo. Potem je še drug vaški govornik povedal, kako je Slovencem nemškutarija v pogubo in sramoto. Mej Nemci ne bi našli moža, ki bi rekel: jaz nečem Nemec biti, jaz bom Slovenec. Iz Slovencev pa je žal toliko mož, ki komaj nekoliko nemški razumejo, a že narod zaničujejo in zapustijo. — Mladina ! čitaj življenje sv Cirila in Metoda, in te sramotne in narodu pogubne zabrede te bo Bog obvaroval. — Res je, da se naš narod ne more ponašati z glasovito bojno zgodovino, a vender imamo tudi mi svojo zgodovino. Stari gotiški zgodovinar Jornandes piše o Slovencih, da ko so se drugi narodi bojevali, požigali, morili, so Slovenci mirno polje obdelovali, iz tega veselo živeli in neso imeli sužnjev. Že stari Grki so venec plugu podelili, ne meču. Mladina! drži se svete vere, katero sta sveti Ciril in Metod našim očetom prinesla in naj te ljubi Bog živi v miru in jedinosti. Na to bo tantje zapeli „Slovenec sem" in potem smo vsi stoje cesarsko pesem pevali. Tako nas jo večina celo noč pri godbi in petji na svetišči veselo prebudilo. Rano zjutra dne sv. Cirila in Metoda smo sklenili svečanost s tem, da nas jo godba skupno spremila v farno cerkev k sv. maši. H Polzele 27. julija. [Izv. dop.] Učitcljstvo Vranskega okraja imelo je pri nas dne 23. t. m. svojo uradno konferenco. Točno ob 8. uri prične nadzornik, g. dr. A. Vrečko, s prijaznim pozdravom zborovanje. V svojem govoru spominja se veselega dogodka v svetli cesarski obitelji, poroke nadvojvodinje Marije Valerije. Učiteljstvo zakliče presvetlemu vladarju trikratni „živio". Gosp. nadzornik opozori učitelje tudi na 201etnico c. kr. namestnika štajer- skega, kar se v zapisnik zaznamuje. Podpredsednikom imenuje g. nadzornik Polzelskega nadučitelja, a zapisnikarjema izvolita 86 gospdč. L.-ticija Ahčin in g. Šoru iz St. Jurja ob Taboru. Z i tem prečitajo se važniši odloki in naredbe šolskih oblastev. Kot prva točka obravnav dnevnega reda bila ju telovadba v zvezi z otroškimi igrami. Gospod Furčnikovi učenci telovadili so na prostem vrlo in precizno, igre pa so bile bolj iz narodnih navad vzete, kar nam JL" mnogo bol) ugajalo, kakor ne-liatere prisiljene, v naš narod importirane. Želeti je le, da bi imele vse šole tega okraja take telovadne prostore, da bi bili sposobni tudi za otroške igre. Nadaljevalo se je potem zborovanje z opazkami nadzornikovimi glede napredka šol. Uspeh bil je sploh povoljen v jednej šoli še celo jako povoljen. Gosp. nadzornik kaže potem navode, po katerih bi naj se v posamičnih predmetih ljudskega šolstva poučevalo. Opaža na klasifikacijo iz nravnosti in meni, da naj se le hudobija, ali dalje časa negovana malopridnost z slabim razredom zaznamuje. Tudi za telesne potrebe učencev so je pri vseh šolah skrbelo in spominja se o tem nepozabnega ranjkega g. Gabršeka, kot dobrotnika šolske mladine. (Navzočni ustanejo.) Šolsko obiskovanje bile je redno; Je na jednej šoli je nalezljiva bolezen (osepnice) rednost ovirala. Tudi šolski vrti so se marljivo oskrbovali. O drugi konferenčni točki govoril je g. Kavčič iz Braslovč o „kristavci" in strupnih rastlinah sploh, ter nam pokazal, kako naj bi učitelj o tem predmetu podučeval, da imajo učenci tudi za pozneje življenje korist. O zadnji točki „o čutu dolžnosti" pa je bil referent g. Zupančič iz Gomilske ter pokazal, kako vesten učitelj vzbuja pri svojih učencih čut do dolžnosti, katera naj človeka skozi vse življenje spremlja iu ga v dobrem utrja. Potem nam g. nadzornik jako mikavno kaže nekatero primere „Uber unbestimmte (diophantische) Gloichuugeu." V stalni in književni odsek se volijo dosedanji udje. K sklepu se g. nadzornik zahvaljuje za živahno udeleževanje ter vspodbuja učiteljstvo k vstrajnemu plodonosnomu delovanju ter sklene konferenco ob 2. uri popoludne. Pri skupnem obedu potekle so nam prekmalu popoludauske ure v prijaznem pogovoru, a vsak udeleženec ima v sebi prepričanje, da mu je bilo to zborovanje v veliko korist na izobraženji, v katerem učiteljstvo tega okraja nikakor ne zaostaja. Domače stvari, — (Cesarska obitelj v Išlu.) V soboto došli sta v Išl cesarica in nadvojvodmja Marija Valerija iz Gasteina. Pričakovala sta ju cesar in nadvojvoda Franc Salvator ter so se vsi podali v cesarjevo vilo. — (Imenovanje.) Naš rojak, gosp. Anton Koder, imenovan je poštnim kontrolorjem v Tri-dentu. — (Gosp. dr. Anton Kaisersberger,) rudniški zdravnik v Idriji, imenovan je okrajnim zdravnikom v Črnomlji. — (Slovesna investitura) novoimeno-vanega kanonika in stolnega župnika velečastitega gospoda Iv. F I i s a vršila se je predvčeraj zjutraj v našej stolnej cerkvi. — (Narodna društva), katera namerjajo prirejati letos še kake slavnosti, opozarjamo, da bode dne 7. in 8. septembra v Celji velika sokolska slavnost. Ker je želeti, da se te slavnosti udeleže Slovenci iz vseh pokrajin mnogoštevilno ter tako dokažejo iskreno sočuvstvovanje ne-ustrašljivej četi hrabrih bojevnikov za sveta prava našega naroda na Spodnjem Štajarskem, naj bi se imenovana wy iz Kaniže. — Dr. Pausz iz Pui a. — Gurson iz Llpskega. — Dernka z Reko. Pri Malici: Luuiak, VVeiss, Suša, Feldman, Koreff, Koltner, Stnininr z Dunaja. — Hirsch iz Budimpešte. — Redinan, Uoticel i/. Zagreba. — Dr. Pohl iz Berolina. — Cassani iz Trsta. Pri južnem kolodvoru: Tomic iz Trebnjega. — Beberer iz Maribora. — Hrovat z Reke. D mrli &<* v ;? f| si 3> ljutili : 28. julija: Alojzija Tokavc, šivilja, 27 let, bv. Petra cesta st. 64, za jetiko, — Gustav Jezeršek, delavčev Bin, 2 meseca, Poljanska c sta št. 53, za kroničnim katarom. — Albin Cernak, zasebni uraduik, 48 let, Stari trg St. 21, za jetiko. V deželni bolnici: 27. julija: Ivana Rihtaršič, delavka, 2G let, za gobo. 28. julija: Ana Bouedičič, gostija, 68 let, za oslab* ljenjem. Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Mo-Nebo krina v 1 mm. j .2. ^5 00 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 739-0 mm. 739-3 mm. 739*3 mm. 180° C 23-4» C 18 9" C szb. svz. svz. j a«. jas. ,0-OOmm. jas. . Srednja temperatura 20-1 °, za 0*6° nad normaloui. IDijm. soška, "borza. dnć 29. julija t. 1, (Izvirno telegraflčno porcčilo, včeraj .....gld. 88-45 ......89 60 Papirna renta..... Srebrna renta ..... Zlata renta ...... 5°/0 marčna renta .... Akcije narodno banke . . Kreditne akcije ..... London........ Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini .... Nemfike marke..... državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/0 . . Ogerska papirna renta 5°/0 ■ Dunava reg. srečke 5°/0 . . Zemlj. obč. avatr. 4Vi€/0 zl"ti »**t. listi . Kreditne srečke......100 gld Rudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 Trammway-drufit. velj. 170 gld. a. v.. . 109 10 101-25 983-— 303 — 116*10 9-22 5-51 66-76 25 » gld. 100 , 100 gld. ) danes — gld. 88-40 - „ 89 50 — „ 108-90 - „ 101-25 - n — B 30575 — „ 115-90 " n ~" - „ S22 — g .V50 - , 56 72'/, 132 gld. 50 kr. 176 „ 50 „ 101 m 80 . 99 121 115 195 19 157 90 75 75 50 40 Tužnim arcem sporočamo vaein sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni danes v jutro ob llt3. uri našo ljubljeno hčer, oziroma sestro, gospodično LE0P01DINO REK AR v 30. letu njeno starosti, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, poklical v boljše življenje ter jo rešil dolgotrajnega trpljenja. Truplo drage umrle preneslo se bode na pokopališče v sredo 30. julija ob 5. uri popoludne iz hiše Št. 38 na sv. Petra cesti. Svete maSe zadušnice brale Be bodo v farni cerkvi pri sv. Petru. V Ljubljani, dne 29. julija 1890. Ju ko it Kekar, oče — Ana Iteltar, rojena Kol man, mati. — Antonija Itekar, Franja Keltu i-, Erneatina K t-kar, sestre. — Franjo Rekar, brat. (583) Ha cesarja Josipa trp Traber-jev Rvetovnozni MU Rvetovnoznani in odlikovani Poslano. V št. 168 z dne 24. julija t 1. objavljena domača stvar „ Neprevidnost — ka-li?" ni povsem istinita. Resnica je: da je trgovec z moko Edvard pl. Farkas hotel prodati sobno puško, ne pa lovske puške ali revolverja; snažil je v svojem stanovanji v Rožnih ulicah zarjavelega petelina, ki se ni dal napeti, in naravnal ga je b čipalnimi kleščami, nakrat se pa sproži slučajno, ne nalašč, puška in krogla prileti njegovi hiši nasproti v šaluzije sobe strokovne šole. Farkas je potem še dvakrat za po-Bkušnjo ustrelil na cestna tla. (582) pl. ZE^. Dva učenca s potrebnim predukoin vriprejiuetn v prodaja Inico z inrminlui blagom. — Kje? pove iz prijaznosti uprav-ništvo „ Slovenskega Naroda". (573—21 ICGesarja Jožefa trg. Le malo časa! Velikanski kit. Dolg je 82 čevljev in tehta 10.642 funtov; glava sama tehta 4000 funtov. \n }\ ećjn m i kalnost »vela! Odprto od 8. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Ustopulna 20 kr. Otrool iu vojaki plačajo polovico. Z odličnim spoštovanjem (575 -2) Cr- ZF1. £2533.1, kap. Odprt je vsak dan od 3. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Ob torkih in petkih od 2. ure popoludne dalje etanio xa dame. (581 —'2) I si opn i u a 20 kr., za vojake Iu otrok« lO kr. v Postojim', poleg kolodvora, obstoječa iz 6 sob, veže, kuhinje in kleti, pripravna za goNtilno ali lesno trgovino, proda- Ne takoj z vrtom vred. — Kaj več pove Muller-jev Annoncen-Bureau v Ljubljani._(578—2\ Prostovoljna prodaja. INtNCNtvo 1S{ katastralnih orni, ua Hrvatskem, na ^lavui cesti, uro od Ormoškega kolodvora, proda se iz proste roke. Na posestvu jo solidio sezidana gospodska hiša, dobra vinska stiskalnica, stanovanje za viličarja, dalje primerna gospodarska poslopja. Posestvo ima 7 oral izvrstnega, popolnoma zdravega vinograda, ostalo zemljišče so pa njivo, travniki, mlad lirastov gozd in lep s.idni vrt z nekolikimi stotinami požlahtnjenih sadnih dreves. -- Kuj več pove npravništvo „Hrvatske" v Zagrebu. (.579—1> l>r. Frideriku JLengicl-u Brezov balzam. Že sani rastlinski sok, kateri tefe iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejšo lepotilo; ako He pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, ločijo se že drugI dan no znatue luskine o«l polti, ki postane vsled tega clMto bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podelil je beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedee in druge lu^snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1.50. (179—35) Dr. Friderika Lengiel a ĐENZOE-MII.O. N»jmilejfio in najdobrodojnejšo milo, za kožo nalašč pripravljeno, l'komad 60 kr. Dobiva se v Ljubljani v 111». pl. Trnkoe£.y-ja lekarni iu v vseli večjih lekarnah. — Poštna naročila rsprejema u. iieitn, Dunaj, \. Prvo žrebanje I Komad. 1 Prvo žrebanje 14, avyusta.I samo 4 goid. Ravflusta, glavna dobitka vsak po 50.000 (505—321 Drugo žrebanje 15. oktobra Srečke 1Uprava razstavine loterije t goli Dunaj, Rotunda. IV Ljubljani prodaja srečke C. C. MAYER. Izdajatelj io odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tmk „Narodne Tiskarne". V8 Z