18. Storilka. Ljubljana, v četrtek 23. jannvarja 1902. XXXV. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter veha po posti prejeman za avstro-ograk« dežela za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plaCuje s« od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolč frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34, — „Naroina tiskarna" telefon št. 85. Narodna zavest v Mariboru nekdaj in danes. Iz Štajerske, 22. jan. Prihodnje leto bo 40 let, ko so mariborski Slovenci sprožili misel za ustanovitev »Slovenske Matice«. V dotičnem pismu, ki so ga pisali dne 24. februvarja 1863 »očetu Slovencev« v Ljubljano, pravijo tudi: »Ako ima vsako društvo svoj namen pred očmi, lahko drugo poleg drugega obstoji in deluje, nobeno drugemu v kvar, kajti prizadevanje vsakterega je izobraženje in požlahnenje milega naroda, — le poti bo različne, in to po pravici, kajti druge pripomočke je treba ponuditi priprostomu kmetu, druge izobražencu vseh stopinj, zopet druge stvarjajočemu preiskatelju.« In to so podpirali večinoma duhovniki, ki danes tako nestrpno in neolikano rohne proti vsakemu napredku v besedi in pisavi. Pa tudi sicer se je sprožila v Mariboru v onih dobah marsikaka pametna misel glede narodne probuje in slovenske celokupnosti, dokler se je upoštevala med njimi svobodna beseda Terstenjaka, Rajča itd. Dasi tedaj v javnosti in izomiki manj-številni nego dandanes, bili so skoraj res opravičeni trditi, da tvorijo v Mariboru središče slovenskega Stajerja. Potem pa je začelo kmalu nazadovanje. Narodno delujoče in svobodomiselne duhovnike je odposlal škof v Haloze in Pohorje. Obdal pa se je z duhovniki, ki so bili že po naravi hlapčevsko poslušni ali vsaj sužensko potuhnjeni napram svojemu višjemu pastirju, in kar je poglavitno: škofa niso presegali v izobrazbi. Posvetno razumništvo, še dandanes maloštevilno, bilo je preveč vajeno, da sme priti vsaka inicijativa le od duhovnih voditeljev, ni si upala storiti samostojnega koraka. Pri ordinarijatu so spali, da jih je zaraslo trnje nevednosti in lenobe, dremali pa so tudi zunaj istega, t. j. par narodnjakov v mestu. Saj to nam kaže poznejše življenje mož, ki so sprožili misel po ustanovitvi »Slov. Matice«. Kolikor se jih ni naravnost ponemškuta-rilo, ali pa so sicer odreveneli za vse, kar se ne tiče neposredno — želodca. Pozneje so se radi opravičevali, da bo vse boljše, ko dobijo svoj »Narodni dom«. Dobili so ga, a kar nam je bilo takoj sumljivo, otvorili so ga natihoma brez vsake alavnosti; le blagoslov kakega kanonika je menda dobila ta izključno narodna zgradba. Z izgovorom, da niso hoteli razdra-žiti mariborskih Nemcev, so ravno pokazali svojo neodločnost in narodno mlač-nost. Tako misli in dela njihov škof, česar mu tudi ne pozabijo na Dunaju in v Rimu, a naša narodna stvar ne bo na ta način nikamor prišla. Junaki, ki se skrivajo v boju za hrbte prednjih, pač ne zaslužijo lovorovoga venca, še manj pa vodstva. Ne tajimo, da je v vrstah mlajših mož tudi v Mariboru dokaj navdušenja, toda boje se okostenele predpravice ko-rarjev. To opazujemo posebno pri društvih. Razun dr. Matekovega internacijo-nalnega — v istini pa nemškutarakega — »Društva katoliških delavcev«, v katerem »pridigujejo« nemško razni praktikantje krščanskega socijalizma, ne sliši se o nobenem slovenskem društvu, posebno še pozimi ne, ko so členi »Športnega društva« shranili — kolesa. Čas bi že bil, da bi mariborska duhovščina spoznala, da s samim mednarodnim krščanskim socializmom ne reši po-grezujočega se slovenstva, istotako pa tudi posvetna inteligenca samo s — športnimi društvi ne. človeka mora res biti st^ah za bodočnost mariborskega slovenstva, ako stopi v njihovo zbirališče — »Narodni dom«. Krasni prostori samevajo, le kje v kotu čita duhovski penzijonist svoj »Leibjournal« »Slov. Gospodarja«. Bilo je mnogo živah-neje, dokler so se morali še zbirati pod tujo streho. V Mariboru je dokaj mladih slovenskih uradnikov, za katere se voditelji narodnega življenja niti ne vedo, sami pa se tudi ne marajo bližati, ker zahajajo v svojih prostih uricah rajši v manj izbirčne družbe, četudi nemške, kakor da bi se podvrgli v duhovniški družbi — klošterski dolgočasnosti. Na okolico pa Maribor že itak davno več ne računa. Okoli in okoli že zidajo šulferajnske šole, itak redke rodoljube je za narodno delo že davno ubila duhovniška nestrpnost. Kdor se ji namreč ne ukloni brezpogojno, dobi pečat nemšku-tarja ali vsaj socijalnoga demokrata. Na ta način imajo naši duhovniki že celo vrsto delavnih in razumnih posestnikov na vesti. No, na emancipacijo posvetne inteligence še vedno ni upati. The Americanisation of the World. Zanimivo knjigo je izdal ravnokar znameniti publicist Steard pod naslovom »Amerikanizacija sveta«. Ta nevarnost za sedaj ni aktualna, toda Stead jo prorokuje s prepričevalnimi ter vsestranskimi besedami in slika spretno pogin velkobritske države v političnem in gospodarskem oziru. V tej knjigi opisuje Stead tudi razmerje med anglosaško Ameriko in anglosaško Evropo ter v obče razmere v svetovni velikobritski državi, Dočim angloameriska energija raste, peša ista pri Angloevropejcih. Veliki možje in politiki izginjajo med zadnjimi, njih kulturna samoraslost se izgublja, njih politika se maje, njih gospodarske moči in svetovna trgovina očividno pešajo. Stead omenja dalje, da v gospodarskem oziru Amerika sama sebi zadostuje, da z last nimi pridelki lahko preživi svoje prebivalce. Kaj takega se ne more trditi o Angliji in ravno ta moment je jako važen za državo, katera hoče vladati nad svetom ter mora biti pripravljena tudi na svetovne vojske. Dalje omenja Stead nezadovoljnost prekmorskih angleških posestij z materinsko zastarelo domovino, češ, te posesti razpadejo v doglednom času v več republik ter se slednjič vsled svojega plemenskega sorodstva združijo z ameriško Unijo, da sklenejo vsesvetovno, svobodno anglosaško združbo. Zato svetuje Stead naj pripozna Anglija, da je doigrala ulogo svetovlade ter naj se sprijazni z britko sicer, a istinito mislijo, da so njeno nekako reprezentativno ulogo anglosaškega plemena prevzele Združene države. Da Anglija popolnoma ne propade, naj se združi še o pravem času z ameriško Unijo ter tako zgradi vsesvetovno anglosaško državo, inače pa prekmorske angleške posesti pripadejo kdaj kakor zrelo sadje Uniji v krilo. — Stead ve, da tega apela samopašni in oholi Angleži ne bodo upoštevali: samoljubje sebičnost in oholost so najhujši sovražniki, da Angleži same sebe ne spoznajo ter ne priznajo grenke sicer, a neizpremenljive resnice. Tako je Chamberlainovcem jasno in odkritosrčno povedal resnico Stead. V I JubiJanI, 23. januvarja. Finančni minister in mitnice. V proračunskem odseku je nastala 22. t. m. mahoma ministrska kriza. Referent Schraffl je predlagal, naj se dohodek mitnic za drugo polovico t. 1. v proračunu črta. Finančni minister dr. pl. Bohm-Ba-werk se je izrekel z vso odločnostjo proti predlogu, ki bi predrugačil finančni program in ravnovesje v proračunu pokvaril, kajti za vsak izdatek ali primanjkljaj je treba vedno dohodka ali prebitka. Ker je treba finančnemu ministru za uresničenje velikih investicij velikih denarnih sredstev ter mu bo treba javnega kredita, je razumljivo, da je branil finančni minister svoj program, dasi je občna želja, naj bi se odpravile mitnice. Predlog Schraffla je je bil z 18 glasovi proti 7 glasom odklonjen, in — minister rešen. Da se je popularni in splošno odobravani predlog odklonil, je razumljivo le tedaj, če se pomisli na posledice, ako bi bil predlog sprejet. Politični in parlamentarni položaj bi se zopet poostril, kriza bi nastala v ministrstvu in na vseh koncih in krajih razburjenje. Tega pa večina proračunskega odseka ni hotela, zato je finančni minister zmagal. Nemčija in Amerika. Od umora predsednika Kinley-ja je bilo javno mnenje, da politično razmerje LISTEK. Čudotvorna pečina. Po francoskem Guy de Feramonda. Ko sem se med svojim potovanjem po Afriki mudil v mestu Constantine, je deževalo neprestano tri dni. Slabe volje sem sedel na vlak, da nadaljujem svojo pot proti vshodu. V kupeju je sedel še gospod, ki pa je bil tudi slabe volje, ker ni govoril ničesar, kakor jaz. In tako sva začela dremati oba. Ko smo dospeli blizu SonkaraBa, je pokazal moj sopotnik lokomotivo, ki je ležala kraj železniškega na-Bipa, ter me vprašal, zakaj leži tam lokomotiva ? — Mislim, da je skočila s tira — sem odgovoril, — pa so jo pustili ležati, ker se je menda pokvarila tako, da je ni vredno dvigniti. — Menda je res tako. In tako sva se začela razgovarjati. Moj sopotnik je vprašal: Ali potujete tod prvikrat ? — Da. Bil sem v Algeru, v Constan-tinu in Biskri, a sedaj potujem v Tunis. Morda skočim še malo v Kairo, predno se vrnem v Pariz. — Potem pa potujeva skupaj; tudi jaz potujem tod prvič, dasiravno sem bil v Tunisu kot romar. — Seveda ste bili v glasoviti stolni cerkvi v Kartagi? — Ne, bil sem pri čudotvorni pečini sidefethalski.... Dotlej nisem še nikdar slišal, da je v Tunisu kaka čudotvorna pečina, zato sem vprašal sopotnika, kakšni čudeži se ondi dogajajo? Začel mi je takoj pripovedovati : — Svojo povest bi mogel začeti prav tako, kakor se začenjajo pravljice: bila sta kralj in kraljica, ki nista imela otrok... Moja Boproga in jaz sva preživela že deset let zakonskega življenja, a otrok nisva imela. Konzultirala sva ogromno zdravnikov in porabila najrazličnejša zdravila. Vse brez uspeha ! Bog ni blagoslovil najinega zakona! Bila sva na raznih krajih, v kopelih : vse zaman ! Obupal sem že, ko sem nakrat izvedel, da je nekje v Tunisu čudotvorna pečina, kateri je dal glasoviti mohame-danski prorok Sidi Fethalla to moč, da vsaka žena, ki nima otrok — a take žene Arabci zaničujejo! — in ki priroma do te pečine, doseže, da ji Allah prošnjo usliši. — Povpraševal sem glede te pečine in izvedel, da je prav malo slučajev, da bi bila tjakaj kaka žena priromala zaman. Ali da zato niti tem ženam ni treba obupati, ker je v bližini nekaka džamija, v kateri mora prebiti taka žena mesec dnij, a potem se ji želja izpolni gotovo. Toliko sva bila že poskusila, da bi bilo res smešno, ako bi ne bila uporabila še tega sredstva. Šla sva torej v Tunis k tej pečini. Priznati moram, da nisem imel nobenega zaupanja; toda moja žena je bila prepričana, da ji tista pečina pomore in da postane iz žene mati. Dospevši v Tunis, sem se pobrigal najprej za vodnika. Priporočili so mi nekega Arabca, moža krasnega stasa, ki je bil v svojem belem burnusu videti kakor kak rimski senator. Reklo se mi je, da že par let vodi romarje k tisti pečini. In tudi mi smo se napotili. Kmalu smo dospeli v majhno selo, od katere je bila čudotvorna pečina oddaljena samo par kilometrov. Okoli pečine je bila velika hosta. Ko smo prišli v gozd, mi je rekel vodnik, da ni absolutno potrebno, da bi šel tudi sam do pečine, ki je sredi gošče in na vrhu hribca, ki je 80—100 m visok. Solnce je strašno pripekalo, zato sem bil docela vesel, ko sem izvedel, da mi ni potrebno, plezati v hrib. In tako sem ostal spodaj v kočiji.... Soproga se je vrnila nekako črez uro. Bila je vsa razpaljena, tako se je reva izmučila, ko je lezla na hrib. — Srce moje, ali si zelo utrujena V — — Sem — je odgovorila, — a ni mi žal. Samo da bi ne bilo zaman ! — In res, gospod, dogodilo se je čudo! Dobili smo čvrstega in zdravega sina. — Kaj je mogoče? — sem vprašal. — Da, istina. Žal, da je ostal sin edinec. Nobenega več nismo dobili. — A zakaj nočete več k čudotvorni pečini? — sem vprašal. — Žena ne mara. Pravi, da je potovanje vendarle prevroče, prenaporno in predrago. No, tudi meni je en sin dosti, saj je divji in neugnan, da nam daje posla in skrbi za tri. In moj sopotnik se je nasmehnil, pomaknil zračno blazino pod glavo in začel dremati iznova... med Nemčijo in Zjedinjenimi državani ni več staro. Pruskemu državnemu kancelarju grofu Bttlowu se je tedaj zdelo potrebno, da stvar v državnem zboru sledeče pojasni: »Kar zadeva naše razmerje napram Zjedinjenim državam, morem le ponoviti, kar sem že pred tremi leti v državni zbornici natančno razložil, namreč, da nas napolnjuje najživahnejša želja, zdržati tradicionalno dobro sporazumljenje na podlagi popolne vzajemnosti in medsebojnega spo štovanja, ki je obstajalo vsikdar med nami in Zjedinjenimi državami. Izraz tega dobrega sporazumljenja jo potovanje princa Henrika v Ameriko. Prepričan sem, da bo odgovarjal njegov sprejem v Ameriki medsebojnim prijateljskim odnošajem dveh velikih narodov.« Ali je s tem grof Biilo\v tudi prepričal javno mnenje, se ne ve, vsekakor pa je dovolj jasno namignil američanski vladi, kako ji je sprejeti potujočega nemškega princa. Nadalje pa tudi zatrjuje kancelar v istem govoru, da so odnošaji Nemčije tudi z ostalimi državami v Evropi, da, na celem svetu, enako prijazni. Vojna v Južni Afriki. Chamberlain je imel v spodnji zbornici govor, v katerem je branil svojo južnoafričansko politiko ter dejal, da je stališče liberalcev Rosebervja in Ascjuitha isto kot Salisburvja. Dejal je, da je vlada pripravljena, skleniti mir, ako Buri za mir prosijo in če priznajo, da so poraženi, kar bi zanje ne bilo poniževalno, saj so pokazali že dovelj poguma. Mir sklene Anglija z opravičenim zastopnikom Burov, kar pa Kriiger ali Stejn ali Schalk Burgher in tudi Botha ali Dewet ni. Vsakemu je treba za to legitimiranja in pooblastila večine naroda. Nato je Chamberlain lagal, da so taborišča ujetih Burk in njih otrok delo brezprimerne humanitete. Ako se komu slabo godi, je tega kriv le Botha, ki preganja vse, kar se uda Angležem. Zbornica je seveda Chamberlainu slepo verjela in mu izrekla zaupanje. Iz Johannesburga poročajo, da imajo sedaj v Južni Afriki trajno deževje, ki je ustavilo operacije angleških čet. Zadnje čase je bilo ubitih 31 Burov, ranjenih 13 in 170 ujetih. General French poroča, da je na severovshodu Kaplandije le še 150 Burov, katere vodita Fouche in Mvbourg. Okoli 130 mož je pod Wesselsom zahodno proge od Sterkstrooma do Stormberga. Med Fraserburgom, Car-narvonom in Willistonom je glavna armada Burov. Severno reke Oranje je več burskih oddelkov. V vshodnem Transvaalu so Buri razkropljeni. Methuen operira na zahodu proti Delareyu in Kempu. Blizu Maraisburga je \Vessels presenetil angleško patruljo 50 mož. O njeni usodi ni nič znano. Iz Londona poročajo, da se prostovoljci oglašajo trumoma, a vendar je Chamberlain baš te dni naprosil kolonije Austra-lijo in Novo Zelandijo, naj pošljeta svoje čete na pomoč Angliji! Najnovejše politične vesti. Budgetni odsek drž. zbora je rešil včeraj kapitel »železniško ministr-strstvo«. Potem so prišle na vrsto podpore »avstrijskemu Lloydu« in donavski parabrodni družbi. Poročevalec, poslanec Vuković je predlagal, naj se L!oyd prisili, da uvede redne vožnje proti Carigradu in perzijskemu zalivu, a dunavski parobrodni družbi naj se črtati dve postajanki po 500.000 K, zato pa se naj dovoli pavšalni znesek 1 milijon kron. — Državni zbor se skliče po najnovejših zatrdilih dne 2. februvarja ter bo trajalo zasedanje do 22. marca. Zasedanje pa se bo skoraj gotovo nadaljevalo tudi po Veliki noči v mesecu aprilu, zaradi tega pa odpade običajno spomladno zasedanje deželnih zborov. — Boj v Panami. Vstaši so napadli s svojo ladjo na morju vladne čete ter potopili zadnjim ladjo »Lantaro«. Vodja vstašev, bivši guverner Alban, je ustrelil na krovu premagane ladje stoječega vladnega generala Garziga. — Nemško-angleški dogovor zaradi perzijskega zaliva se je v istini sklenil, česar niti angleški državni podtajnik ne taji. — Chamberlain in Buri. Angleški ko-lonijski minister Chamberlain je trdil v zbornici, da je postopala Angleška v južnoafriški vojni napram Burom z izvenredno humaniteto in svobodoljubnostjo, da niso nikogar ustrelili zaradi veleizdaje, temuč le zaradi umora, da nosi glavno krivdo burske bede Kriiger, ki je denar odnesel. Seveda se pametni ljudje smejejo toliki brezobraznosti in — ovaduštvu. — Zaroka ruskega prestolonaslednika, velikega kneza Mihaela ■ črnogorsko princezinjo Ksenijo je dognana stvar. — Anarhisti v čikagu so zagrozili, če pride nemški princ Henrik v njihovo mesto, da ga usmrte. Nemški konzul je v velikih skrbeh. Izpred sodišča. Gospod deželnosodni svetnik An-dolšek predsedoval je dne 22. t. m. sledečim obravnavam c. kr. deželne sodnije: 1. Dolenjski Amerikanci. Na obtožni klopi sedijo: L. 1880 rojeni Jernej Muhič, po domače »Anžkov« iz Ambrusa pri Žužemperku; Martin Bratkovič, rojen 1880 iz Mihovega pri Sv. Jerneju, nekaznovan; Jože Zalokar, rojen 1880 iz Brezovce pri Sv. Jerneju, nekaznovan; in Janez Jakobe, 1. 1879 rojen iz Dobrave. Vsi štirje priznavajo, da so hoteli iti »tja črez veliko lužo« in sodni dvor jim naloži kazen od 10 do 14 dnij ter vsakemu globe po 10 K. 2. Tatica. 30. decembra 1. 1. je ukradla 1. 1882 rojena dekla Marijana Knez, po domače »Mojškrova« iz občine Šmartno Johani čeme v Št. Vidu zgornje in spodnje krilo, nekaj vinarjev in ruto iz zaprte omare ter par jajec iz odprte omare. Tatica je preje delala pri »škofovih zavodih«, zadnji čas pa je bila brezposelna. Dekla je sedaj tudi v drugem stanu. Ukradene stvari so na sodniji. To-ženka, ki priznava vse, pravi, »— bom precej vse nazaj dala, ko bom ven prišla«. Sodnik: »Oh, bomo že mi tako prijazni.« — Sodba: Tri tedne z enim postom vsaki teden ter plačilo troškov. 3. Zopet idrijski „šunder". V noči od 13. na 14. oktobra so pili idrijski »knapi« v krčmi Marije Jereb v Idriji. Potem »sej začejlo spejt neko za-bavljenje«. Ko je prišla policijska ura, so stopili vsi na prosto. Janez Jereb, 40 let stari oženjeni rudar v Idriji, je šel sam po cesti naprej, drugi pa so se »rukali« semtertja in l. 1881 rojeni samski rudar Karol Seljak iz Idrije je zavpil: »Primojduš, mene naj kdo udari!« Par trenutkov pozneje je že »puhlo zapeloa, Janez Jereb je padel na zobe in čutil je, da skače nekdo po njem. Sumljiv tega dejanja je bil precej Karol Seljak, ki je šel po »šundru« v »kafegaus«; vkljub temu, da taji toženec tudi pri današnji obravnavi in se mu »glih natanko« ne da dokazati, ga obsodi sodni dvor na šest tednov, plačilo odškodnine 60 K ter stroškov. 4. Tatinska straža. Amalija Jonke, stanujoča v Kolodvorskih ulicah, je 2. septembra m. 1. zvečer opazovala iz svojega stanovanja čudovite stvari. Pod oknom g. Kušarja sta stala dva dvomljiva človeka. Eden je bil »velik in suh«, drug pa »na to vižo«- izgledajoč, kakor toženec Janez Rekar, rojen 1. 1877 v Trstu, pristojen nekam blizu Litije ter mnogokrat predkaznovan. Jako zgovorna priča Amalija Jonke pripoveduje, da je nakrat »ta velik in suh« zlezel na Kušarjevo okno in toženec je »stal na vahti«. Pri tem je od jeze »škripal z zobmi«, če je kdo mimo prihajal. No, prijeli so vestnega paznika vkljub temu, da je pravočasno ušel in danes se je imel zagovarjati kot sokrivec tihotapca Alojzija Beliča. Sodni dvor da tožencu za njegovo pridno službovanje kot paznik primerno gratifikacijo, in sicer sedem mesecev težke ječe z enim postom na mesec in oddajo pod policijsko nad zorstvo. Dne viie vesti. V Ljubljani, 23. januvarja — Za slovensko univerzo. Bralno društvo v Dol. Logatcu je sklenilo na svojem občnem zboru dne 15. t. m. poslati peticijo na državni zbor za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Peticija je že romala na Dunaj. — Zgolj iz lenobe. Klerikalna »Siidst. Presse« v Mariboru je nedavno hinavsko napadla ljubljanski mestni šolski svet, ker ta ni hotel dovoliti katehetom, da bi na nemških šolah poučevali vero-nauk v slovenščini. Imenovana šolska oblast je postopala pri tem popolnoma v duhu zakona, pa tudi v interesu narodne stvari. Otroci, ki ne znajo toliko nemški, da bi molili navadne molitvice v tem jeziku, ne spadajo v nemške šole. Ko bodo tedaj zaslepljeni stariši videli, da njihovi otroci ne morejo slediti nemškemu pouku niti v veronauku, vzeli jih bodo morda končno vendar iz nemških sol ter jih poslali v slovenske. Posebno pri klerikalnih zapeljancih bo to sredstvo vplivalo. Poznali smo zelo vestnega in pobožnega kaplana, ki je kot katehet na neki šulferajnski šoli vkljub vsem prošnjam šolskega vodstva in starišev, poučeval veronauk vztrajno v nemščini ter s tem tudi končno dosegel, da je več starišev vzelo svoje otroke iz ponemčeval-nice — ker niso smeli pravočasno k prvemu obhajilu zaradi zaostanka v verskih resnicah. Ta kaplan pa je bil izjema, t. j. naroden, delaven, in kar je vzrok vsemu tozadevnemu kriku — bil je popolnoma nemščine vešč, česar se sicer ne more trditi splošno o naši duhovščini: dokaz škandalozna ortografija in stilistika su-perijorja celjskih misijonarjev. Ako bi tedaj znali naši duhovniki politikarji vsestransko misliti, pohvalili bi taktiko ljubljanskega mestnega šolskega sveta ter istega v ponemčevalnicah posnemali. — Kako znajo naši kaplančki „fehtati". Znani »deseti brat«, skrajno arogantni kaplan Melhijor, ima, kakor vsi njegovi vrstniki, jako dober nos za petične tercijalke. Mož, ki se še vedno rad podpisuje: »bivši načelnik posojilnice in kon-sumnega društva v Rečici«, se ne sramuje z naslednjim pismom pobožno samico na-hruiiti hkrati za štiri »prispevke«: Velespoštovana gospa! Večkrat sem Vam, blaga gospa, že pisati hotel, a odlagal sem, ker sem sam mislil priti v C, kjer bi Vas, bvojo đobrotnico, gotovo z veseljem obiakal. Prej, ko ste imeli trgatev, bi Vas Se posebno rad obiskal, vsaj tukaj ni nič grozdja (numero 1!); ako bi hotel prej grozd utrgati, bi moral iti fitiri ure daleč nazaj, prej ga ni dobiti. Sadja (numero 2!) ni letos tukaj nič, rastejo pa tukaj le čreSnje, orehi in jabolka, drugega sadja ni skoraj nič, morebiti tu ali tam kakšna tepka. (Kako idealno!) Letos vem, da imate dobrega moSta, (numero S!) Bog Vam daj, da bi ga 8e mnogo let pili in pridelovali; večkrat si mislim, ko bi bilo le bližje C. vsaj vem da če bi Vas obiskal, da bi ga pil (aha!) na Vaše zdravje. Šolo bom za sedaj končal, po zimi je tukaj ni, in potem ko dobim kaj plače ali ko pride po novem letu zbirca, bom pa že ložej prišel; sedaj Se ni bilo zbirce in tudi plače Se nič. (numero 4!) Večkrat sem v mislih v C. in seveda vedno tudi pri Vas. Vedno Vam udani Jlelliljor Z. Ta domišljavi človek ima navado raz prižnici in po odprtih listih proglašati pisavo vseh neodvisnih listov za gole laži. Radovedni smo, ali si bo upal tudi to pismo tako krstiti. — Repertoir slovenskega gledališča. Radi potrebnih skušenj se v petek ne ponovi opera »Rigoletto«, nego se bodo igrali zadnjič v sezoni ob znižani vstopnini »Rokov-njači«. V nedeljo zvečer se igra v drugič »Devica Orleanska«, repriza »Rigoletta« pa bo v torek, 28. t. m. Vlogo Gilde poje gdč. E. Noe mi. — Poljudno znanstveno predavanje »Slovenske Matice«, »Zdravniškega društva« in društva »Pravnik« bode v nedeljo, dne 26. t. m., dopoldne ob polu 11. uri v veliki dvorani »Mestnega doma«. Predaval bode zdravstveni svetnik in mestni fizik g. dr. I. Kopriva »o infek-cijoznih boleznih«. — Za mestne uboge. Gospod Edmund Kavčič, trgovec v Prešernovih ulicah v Ljubljani, je daroval za mestne uboge 140 kron v zlatu kot prvi dobitek, ki mu je pripadel pri kegljanju v gostil-nici pri »Zvezdi«. — Predavanja v Idriji. Minolo nedeljo, dne 19. t. m., je imel g. dr. Karfik jako poučno in tudi jako potrebno javno predavanje o sušici ali jetiki. Prihodnjo nedeljo predaval bo stud. iur. g. Rudolf Šega, in sicer o predmetu »Kdaj smo imeli v Ljubljani univerzo?« — Dolenjski „Sokol" v Novem mestu priredi 1. februvarja v »Narodnem domu« prvič »R o k o v n j a č e«. — O umoru in samomoru v Borovnici smo izvedeli nekaj posamič-nosti, ki vsaj nekoliko osvetljujejo to grozno dogodbo. Včerajšnji naš poročevalec je pisal, da je bil Žumer dober in občepriljubljen. Mogoče, da je bil Žumer v Borovnici, kamor je šele pred kratkim prišel, na tem glasu, v Poljanski dolini in v Idriji, kjer je prej služboval, pa Žumer ni bil na tem glasu. Janko Žumer, rodom iz Sp. Gorij pri Bledu in goreč klerikalec, ki je ostentativno silil v klerikalne kroge, je bil čez vse mere siten mož in je ljudstvo sekiral kar se je dalo. Nobena stvar mu ni bila premalenkostna, da bi je ne bil naznanil, če je v Poljanski dolini zagledal voziček, ki je stal za dve pedi preblizu hiše, je že skoval ovadbo. Tiidi je nekoč brez potrebe zabodel nekega človeka. Pri vsem svojem gorečem klerikalizmu je na Trati v fa-rovžu imel majhen škandal, o katerem se je pripovedovalo, da ga je bil tudi faj-mošter sokriv. V Idriji je Žumer postal specijalist za razkrivanje žaljonj Veličanstva. Ovadil je mnogo rudarjev, pa večkrat ni imel s temi ovadbami sreče, kajti izkazalo se je, da so bile brez podlage. To smo povedali, ker je za "presojanje dogo-divšega se umora in samomora važno, poznati Zumrov značaj. Žumer in Janeš sta v Idriji skupaj služila. Razumela sta se dobro, dokler ni Žumer začel zalezovati Janešovega dekleta. Žumer je skušal Janešu prevzeti to dekle. Iz tega so nastali prepiri, ko je Janeš nekoč Žumra zasačil pri tem dekletu, ga je premagala jeza in napadel je Žumra ter ga pretepel. Vsakdo bo rekel, da pri takem pretepu je prav vsejedno, kdo ima dve in kdo tri zvezde na ovratniku. Toda Žumer se ni postavil na to stališče, ampak je Ja-neša ovadil, češ, da se je lotil svojega predpostavljenega in da je torej storil hudodelstvo. Res je bil Janeš zaradi tega 8 mesecev zaprt in odpuščen iz službe, a vzlic temu je bilo Žumrovo postopanje grda podlost. Janeš je bil v zadnjem času potovalec firme Valenčič & Žnideršič v II. Bistrici. Žumra je seveda črtil in je baje že večkrat iskal prilike, da bi se mu maščeval. Žumer je bil zaradi neke poškodbe na dopustu in bival med tem časom navadno v Ljubljani. Dne 20. t. m. zvečer je prišel Žumer nazaj v Borovnico, a drugo jutro mu je sledil že Janeš, kateri pa je že poprej v Borovnici po Žumru povpraševal in se izrazil proti nekaterim osebam, da ne ve, kaj bi naredil, če bi Žumra naletel. Žumra so zaradi tega nekateri svarili, naj se ga varuje, a to svarjenje ni dosti izdalo. V torek popoldne šel je Žumer v krčmo na konci vasi — k Lebezu —, a kmalu mu je sledil tudi Janeš. Ves čas pogovarjala se je mala družba prav prijazno, pili so skupaj in naposled še celo marjašali. Krog 7V,, ure so se razšli, in sicer najprej Žumer, a le nekaj sekund pozneje sledila sta mu Janeš in borovniški cerkvenik, kateri se je pa, prišedši na cesto, vrnil nazaj v sobo po pipo, katero je pozabil. Prišedši zopet vun, čul je cerkvenik kakih 100 korakov pred sabo tri strele, vsled tega pospešil je korake in dobil pri prvi bajti na tleh ležečega Janeša s prestreljeno glavo. Kroglja je prodrla skozi levo sence proti desnemu. Žumra ni bilo nikjer dobiti. Šele, ko so Janeša prenesli v mrtvašnico, pogleda nekdo za dotično bajto, kamor je Žumer skoraj gotovo bežal pred napadalcem, a zaradi griča ni mogel dalje, in zapazi na prsi sklonjenega mrtvega moža. Bil je Žumer s prestreljenimi prsi. Vse to strašno dejanje se ni vršilo 5 minut. Janeš, pri katerem so dobili no/ revolver in 2 K denarja, ustrelil je najprej Žumra, potem pa še samega sebe. Sedaj ležita mrtveca skupaj v mrtvašnici prav mirno in brez prepira. — Dve artistinji ušli sta včeraj zvečer z Reke in odnesli neki Ani Pen-derjevi 310 kron. Jedna je Francozinja, druga pa Italijanka. — Ubegel dečko. lOletni Josip Trtnik je svojemu očetu, stanujočemu v Starem Vodmatu, ušel. Kdor ga dobi, naj ga izroči orožnikom, da ga odpravijo domov. — Na cizi k sodišču. Predvče-rajšnjim je v Spodnji Šiški orožnik Vinko Drnulc aretoval tudi ljubljanski policiji neki dobro znanega pretepača I. Bežeka. Mej eskortiranjem k okrajnemu sodišču se je Bežek vedno ustavljal in ko sta prišla z orožnikom do gostilne »pri Lahu« v Vegovih ulicah, je laško vino udarilo Bežku v nos in rad bi ga bil pol literčka popil. Naslonil se je na zid in rekel orožniku: »Per moj duš, da ne grem s teboj« in ko ga je na to orožnik pozval, da naj gre napre, spustil se je v njega in ga hotel zgrabiti, kar pa je orožnik s tem preprečil, da ga je z bajonetom v desno stegno sunil. Potem so ga na »cizi« pripeljali k sodišču. Med potjo je dotičnika, ki ga je peljal, še skušal ugrizniti v roko- — Tatvina. Prodajalki M. E. na Pogačarjevem trgu je včeraj zvečer ukradel neznan tat izpred' prodajalnioi modrei cajgaste hlače. — Izgubljene reči. V nedeljo mej 12. in 1. uro je neki vojak na potu od kavarne »Merkur« v šentpetersko vojašnico izgubil zeleno denarnico, v kateri je bilo blizu 5 gld. Odda naj se na magistratu. Najnovejše novice. Bankir J a n e š ,. katerega so predvčerajšnjem v Pragi zaprli, sleparil je že več let vzajemno s sodrugom Maverjem. Značilno je, da se mu ni že prej zajezilo, ko je vendar poslanec Bfeznovsk^ že pred letom v državnem zboru opozoril pravosodnega ministra na Janeševe sleparije. — Za one, ki bi se rade orno žile, je sedaj naj-pripravnejši kraj Vladivostok, posebno pa še Mandžurija, kjer so skoro vse bele žene zbežale od svojih mož. Ruska vlada je določila posebnega uradnika, da pripomore možem do ubeglih žen. — Najnovejši serum. Tajni svetnik Levden v Berolinu je dognal, da je mogoče pri nalezljivih boleznih zdraviti s krvjo kot serumom od enake bolezni popolnoma ozdravljenih ljudi. Pri legarju je poskušal že v mnogih slučajih z uspehom. — Volkovi so napadli blizu vasi Užica v Srbiji ženitvan-sko družbo, ki se je vračala na treh saneh v mesečini domov. Nastal je brezupen boj med napadenimi in sestradanimi zverinami. Zmagali pa so volkovi, kajti od napadenih ni prišel nihče domov, pač pa je bil drugi dan sneg daleč po polju ves okrvavljen. Kuga v Aziji. Razun v Indiji, se je pojavila zadnji čas kuga tudi v turški Aziji. V Bagdadu je zbolelo osem oseb, štirje so umrli. — Italijanski železnični uslužbenci, 1500 po številu, so sklenili solidarno nastopati. * Krvave rabuke na cerkvenem shodu. V Gospiću so obhajali dne 20. t. m. skupno cerkveno slavnost. Pravoslavni popje so nahujskali svoje vernike, da so si pripeli srbske troboj-nice na prsi, da izzivajo katoliške Hrvate. Oblasti so sicer trobojnice prepovedali, vendar ni Lilo mogoče zabraniti spopadov. Zvečer so »Srbi« zanetili požar pri tiskarni lista > Hrvata«. Drugi dan so se spopadi povečali. Izgredniki so streljeli na redarje. Kam privede verski fanatizem narod iste krvi! * Poljska univerza na Dunaju. Kakor javlja »Corr. Austria« bodo imeli dunajski Poljaki v soboto ljudski shod, na katerem bodo razmotrivali vprašanje glede ustanovitve poljskega ljudskega vseučilišča na Dunaju. Na shod so povabljeni tudi gališki državni poslanci. * Zastrupljeni konji. Te dni sta bila v Brnu obsojena na 8, oziroma na 10 mesecev brata konjederca Julij in Karol Knoll, ker sta iz hudobije zastrupila raznim gospodarjem več konj, da imata kaj opravila in zaslužka pri svoji obrti. * Tatvina kolekov. V državni tiskarni v Sredcu so delavci kradli ko-leke ter jih razpečavali. Škode je 8 mil. kron. ' Kako se godi ujetim Burom na otoku Sv. Helene. O tem poroča neki ujetnik od tam siedeče: »V treh do štirih mesecih nas nameravajo osamiti na otoku Jamajka ali pa na skalnatih Falk-landskih otokih (na koncu Južne Amerike). Naša obleka in perilo je precej pomanjkljivo. Za hrano dobivamo na dan pol slabega hleba ter dvakrat črno barvano vodo, kar bi naj bila kava; včasih tudi meso v podobi kosti in loja. Zelenjave dobivamo vsakih 14 dni, pa še tedaj prav malo. Vkljub temu smo precej zdravi. Na beg še misliti ni. ' Čudakinja. V Parizu je umrla pretekli mesec 771etna gospodična Marija Chretien; v njenem stanovanju so našli 10 cm. na debelo blata in smeti ter tudi več mrtvih podgan. Stene so bile pokrite z mrčesi. Na tleh, v blatu in smeteh so dobili tudi 64.000 frankov v denarjih in 1,165.000 frankov v državnih rentah. Poleg tega je imela pokojnica tudi 7 hiš. Sodni oskrbnik in dediči so se morali vsakokrat, ko so prišli iz umazanega stanovanja umrle bogatašinje, kopati in popolnoma preobleči, da so se osvobodili smradu in mrčesov. * Gledališče pogorelo. Dne 20. t. m. je zgorelo po noči v Štutgartu dvorno gledališče. Od ljudij se ni nihče ponesrečil. Kaj dela nemškemu cesarju najnovejše skrbi ? Njegov sin, ki študira v Bonu. Predsednik dijaškega društva Borussia se je pritožil pri cesarju, da se sin noče podvreči društvenim navadam pri — napivanju. Cesar je zapo-vedal sinu, da se mora pokoriti — predsednikovi avtoriteti. * Potres. Ob potresu 20. t. m v Chilpacingu (v srednji Ameriki) je bilo usmrčenih 8, težko ranjenih 5 oseb. Društva. — »Glasbene Matice" pevski večer s plesom. Ker je razpošiljanje vabil zelo težavno delo in se je kljubu največji pasnosti vendar lahko še kdo pomotoma prezrl za sobotni pevski večer s plesom, naznanja odbor, da se pri njem še dobivajo vabila. Kdor torej po neljubi pomoti ni dobil vabila, naj se izvoli zglasiti v poslopju »Glasbene Matice« v Vegovih ulicah. — Obenem se opozarja, da je t o a 1 e t a za dame in gospode promenadna in da bodo med koncertnim delom v dvorani pogrnjene mize. Odboru je na tem, da se v krogu prijateljev »Glasbene Matice« razvije prisrčna domača zabava brez vsake prisiljenosti in etiketne napetosti. — Pevke in pevci so seveda vstopnine prosti, a morajo se izkazati s posebnimi listki, ki se pa ne smejo oddajati drugemu. — Na dnu morja I Ljubljanski hišni posestniki so, kakor čujemo, v silnih skrbeh — in to po vsi pravici, kajti »Sokol« je bil tako srečen, da je po svojih potapljačih našel na dnu morja krasen prostorček, nekdaj glavni trg pogreznjenega mesta V ine te. Hiše, ki stoje sedaj na dnu morja, so jako okusno zidane in vsa stanovanja so na razpolago! Torej bo vendar enkrat konec pomanjkanju stanovanj v Ljubljani, in hišni gospodarčki bodo morali radi ali neradi postati proti strankam malo prijaznejši, kot so bili do sedaj — v svesti si svoje suverenitete nad ono bagažo, ki nima lastnih polževk. Tako je! Tudi so stanovanja v Vineti prijetnejša, nego v Ljubljani, ker so popolnoma prosta stenic, ščurkov, muh in podgan. Kuriti ni treba nikdar, ker ne gori. Tudi se ni treba človeku zjutraj, ko vstane, šele umivati, ker je že itak pod vodo. čujemo tudi, da iščejo sedaj še tisti zvon, ki bi imel ležati v Blejskem jezeru. Obesiti ga hočejo na ljubljanski grad, in bo zvonil o polnoči, da se bodo v postelji obrnili tisti, ki so čez dan pili kak petijot — da jim ne po-grize želodca. Kar se tiče naše preljube brne, se je prelevila. Ko je izvedela, da mora na dno morja, tedaj se je spomnila Dar\vinovih naukov o prilagoditvi. Stopila je torej najprvo z velikim palcem v morsko vodo, potem do kolena itd. Čez par dni znala je že pod vodo dihati. Seveda se je zelo izpremenila. Ko se je pogledala v zrcalo, je čudom opazila, da jo je bivanje v morju pretvorilo v najlepšo — morsko kačo! — Slavčeva maskarada v „začaranem gozdu" na »Svečnico« v »Narodnem domu« bode vr. .Jrt pridiUvl ifldilMji orUilir il. t. H Ur. pil, polti Leepold H. II. v. Prihodnja predstava bo v nedeljo, 26. januvarja Meteorologično poročilo. Tišin, nad morjem J0«1 m. Br.dnji «r»čui Mak 7»« • mm. i <-» Čas opazovanja Stanje barometra v mm. a.*- Vetrovi Nebo 22. 0. zvečer 7441 si. jzahod del. oblač. 23. 7. Bjutraj 743 5 — 2 5 brezvetr megla a 2. popol. 7423 Jsl. zahod pol. oblač. a "3 S 3 Srednja včerajšnja temperatura 1'9\ nor-male: —2 2°. Dunajska borza dne" 23. januvarja 1902. Skupni državni dolg v notah .... 10065 Skupni državni dolg v srebru .... 100 50 Avstrijska zlata renta....... 12050 Avstrijska kronska renta 4'/* .... 7950 Ogrska zlata renta 4*/,....... 119'70 Ogrska kronska renta 47...... 96*— Avstro-ogrske bančne delnice .... 1610"— Kreditne delnice......... 652-— London vista.......... 239 22'/, Nemški državni bankovci za 100 mark 117-17*/, 20 mark............ 23 44 20 frankov........... 19 02 Italijanaci bankovci........ 93 16 C. kr. cekini........... 1130 m ■ sprema ■ ejsj poštna i.brxojaT&a upraviteljica želi primemo atopnje. na upravništvo (177—6) Oglasila pod I. Ct »Slov. Naroda«. Spreten, trgovsko izobražen mlad mož —e-« Išče aalaa At»«3 pri kakem bančnem zavodu (menjalnici) ali velikem trgovskem podjetju kot knjigovodja, saldo-komptist (računovodja), koreapondent v nemSkem in hrvatskem jeziku, ali kot vodja v kako pisarno. Ponudbe naj se odpošljejo pod „Zanesljiva moč" upravniStvu nSlov. Naroda". (166—3) Ko« blagajnik aH magaciner išče službe bivši trgovec, vseskozi poštenega predživljenja, ki založi tudi potrebno varščino. Cenjene ponudbe dopošljejo naj se pod ,|F." upravništvu tega lista, katero daje tudi daljno pojasnilo. (133—6) ae prav po nizki oenl pribl. 1000 stetleolc za pivo ■ ie dobro ohranjenimi zaboji. (190—9) Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.« V poslopju meščanske bolnice. Vatop ■ sadnefa trga. Poajačarjev trg. Ljubljanska umetniška razstava I. vrsta. Fotoplastldno potovanje po celem svetu v polni istini. Samo do sobote 25. januvarja izpostavljena velezanimiva serija 1 Moskva mI t* visoki i pri kronanji in prizori s ejiiotinskeeja polja. Ti naravni posnetki so edini svoje vrste in napravljeni nalašč za mejnarodno panoramo. Olvorjenu viak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, od O. ure zjutruj do 9. ure zv/eeer. (199) Vstopnina za odrasle 4o h, za otroke, dijake in vojake do narednika SO h. Potrtim srcem naznanjam v avojem ter v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebritko vest, da je moj ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod Drsgotin Jesenko uradnik banke „Slavlje" danes ob 1. uri popoludne v starosti 37 let. po kratki, mučni bolezni, previden s svetotaj8tvi, preminul. Pogreb nepozabnega ranjcega bode v petek, 24. t. m., ob \,5 uri popoludne iz hiše st. 21 v Cerkvenih ulicah na pokopališče k sv. Krištofu. (202) Blag mu bodi spomin! V Ljubljani, 22. januvarja 1902. .TI arij a Jesenko, soproga. Ljudmila, Cirilo, Helena, D rago t In, Marij«. Jliljutin in Bogdan, otroci. Odbor ,,Bolniškega In podpornega društva pomožnih In zasebni ti uradnikov za Kranjsko" javlja s tem tužno vest, da je njegov član in bivSi odbornik, blagorodni gospod (201) Dragotin Jesenko uradnik banke „Slavlje" I. t. d. danes popoludne, po kratki mučni bolezni preminul. Pogreb ae vrši v patak, 24. t. m., ob '/16. popoludne Iz hiše it. 21 v Cerkvenih ulicah. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin! V Ljubljani, 22. januvarja 1901. J>il»