Poltnlna platana v gotovini.
Štev. 11.	V Ljubljani, dne 20. aprila 1927.	IX. leto.
Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Cena posamezne št. 1*50 Din.
.NAS GLAS* izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40,-;-
Polletna naročnina.......20-—
Četrtletna naročnina. .... IO*— Za inozemstvo je dodati poštnino. -----— Oglasi po ceniku. ......
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici tn cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je a dresirati le na urednika.
1	■■■-'	—	1 .'a:-	rj-s"	:■ M	i
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. — Pošt. ček. rač. št 11.467.
M. R.:
Dve važni nalogi Zveze
V «Našemu Glasu» z dne 31. januarja t. 1. čitamo v članku «Uradniški kreditni zakon» med drugimi: «Koliko smemo pričakovati od takih vlad, kakor smo jih imeli doslej, o tem Driča ena sama dolga, žalostna povest javnih nameščencev v Jugoslaviji od početka pa do danes.
Tudi med političnimi strankami brez izjeme nimamo iskrenih prijateljev niti zanesljive zaslombe. Spominjam se, da so na primer na shodih OZ. ali pa na drugih naših javnih prireditvah svojčas kar tekmovali narodni poslanci, kdo bo prej prišel do besede. Danes še blizu ni nobenega več. Zdi se, da to ni več treba; zato pa — z žalostjo bodi konstatirano — polnijo baš državni nameščenci shode političnih strank, ki bi sicer še ene zaupne širše seje ne spravili skupaj, če ne bi bilo neizogibnih uradniških kulis.
Prišel je čas, da se tudi državni nameščenci preorentirajo v kako smer. Edino pravo linijo v tej orijentaciji bodo našli v samih sebi. Dovelj nas je in tudi močni smo dovelj, da lahko postavimo na mesto tuje autoritete, svo/o lastno autoriteta. Ta autoriteta pa naj bi se na zunaj poočitavala v stanovski reprezentanci...........» — Tako naš tovariš g.
Roštan.
«Poštni Glasnik» od 1. februarja t. I. pa Prinaša pod naslovom: «Kakor oni za nas, tako mi zanje» iz dopisa starega poštarja: «Slovenci imamo več političnih strank, a njih voditelji se ne zmenijo za težnje ubogih državnih uslužbencev, razen tik pred volitvami, da bi čim več backov glasovalo za njo... Ali državni nastavljenec je bil že tolikokrat Prevaran, da ne veruje ne Petru ne Pavlu ničesar več. ... postavimo se na svoje noge po zgledu učiteljskega stanu, kar bo le v našo korist, dosedanje politično hlapčevanje oam je pa bilo samo v sramoto in škodo.»
In zakaj navajam omenjene vrste iz dveh oaših stanovskih listov? Zato, ker bi jih mo-ral imeti vtisnjene v svojem spominu vsak državni nameščenec.
Zato, ker smatram, da je skoraj napočil zadnji čas, da se državni nameščenci v Sloveniji odločimo, ali hočemo izročati še nadalje naše najvitalnejše interese političarjem, to nas pri vsaki priliki pozabljajo, ki gredo vedno preko našega programa na dnevni red, ki tvorijo vlado, ki je nam vse prej nego naklonjena! Sedanja vlada hoče s famoznimi cinovnišktmi amandmani upropastiti še naše ®dmo zaščitno sredstvo: činovniški zakon. Ah je to zakonito, da si vlada z enostavnim Pooblastilom v finančnem zakonu sama sebi naje pravico, da z uredbo prodre in uniči, *ar ie zakonodajni zbor sklenil, kralj podpl-sal ‘n kar je bilo slovesno proglašeno kot nedotakljivo in v kar smo zrli kot v ^no naše pribežališče?
Kdo nas bode pa zamogel uspešno braniti proti takim nečuvenim nakanam zoper našo eksistenco?! Zato se ni čuditi, da se pojav-Ijaijo resni glasovi, ki zahtevajo depolitizacijo uradništva kakor odpomoč, tako n. pr. prilično konferenca Saveza javnih nameščencev v Zagrebu dne 18. novembra 1. L ali pa predlog deputacije iz Splita, ki je predlagala med drugim tudi, da ukine vlada aktivno in pasivno volilno pravico državnih nameščencev, da se na ta način onemogoči vpliv partizanske politike.
Proti mahinacijam reakcijonamih vlad nas pa tudi depolitizacija ne bode zaščitila. Tu je edini pripomoček, da poiščemo in postavimo namesto tuje autoritete «lastno autoritete», ki bi nas zastopala proti vsem in vsakomur in bi nam ne bilo treba beračiti za svoje pravice okrog raznih reakcijonamih zakrknjencev. Podlaga tej Činjenici pa je seveda zopet strumna stanovska organizacija, ki se opira na zadostno število članstva, poseduje potreben denarni fond in ima krepko stanovsko glasilo — glej članek «Naše glasilo» v št. 3 letošnjega lista.
Ako kedaj, stopajo zahteve strumne organizacije po omenjenih dejstvih posebno sedaj v ospredje, ker brez te ne pomenimo — nič! Le krepko organizovani masi državnih nameščencev bo zamoglo vodstvo podati potrebni pravec, ki ga pa bode ugotovilo iz skupnosti nje same. In tu smo pri jedru tega članka, t. j. najti način, kako bodemo v prihodnje državni nameščenci zadoščali svojim političnim načelom.
Mnenja sem, da nas ukinjelije aktivne volilne pravice tudi ne bo rešilo. Nasprotno, postali bomo še večje ničle, kakor smo danes, kajti uradništvo ne sme v nikakoršnem oziru primerjati svoje stališče s stališčem naše vojske, v katero se ne sme zanesti politika in ima zato svoj posebni izjemni položaj. Nas uradništvo pa današnje razmere naravnost silijo, da razmišljamo o naši politični smernici. Politična društva ne kaže snovati, ker bomo potem še tembolj decimirani. Zato smatram, da so stanovske organizacije — pred vsem njih višja instanca, naša Zveza, v prvi vrsti poklicane, da sprovedejo nekak plebiscit o vprašanju, ali smo za depolitizacijo ali ne in ako nismo, kako hočemo nastopati pri volitvah, ali z lastnimi listami ali pod drugim geslom?
Najbolj neprimerno pa je absentiranje od volitev, kakor n. pr. pri zadnjih volitvah v oblastno skupščino dne 23. jan. t. 1. v Ljubljani, kjer je od skupno 14.084 volrlcev glasovalo samo 9253 — torej zgolj 65 odstotkov. Smelo lahko trdim, da so tvorili doma ostalih 35 dstotkov po večini državni nameščenci, ki si v svoji brezmejni apatiji domišljuje-jo, da bodo z negacijo zboljšali svoj položaj. Absentiranje ne zaleže prav nič! Ravno tako nam ne koristi tavanje med Stankami m polnitev morda celo skrinjic u radništvu nenaklonjenih strank z malkontentskimi krogiji-
cami. Tu je potreba enotnega, polnozavest-nega nastopa v oni smeri, ki ga nam pokaže celokupna organizirana masa nameščencev in ki nam nudi tudi garancijo polnomočnega zastopstva.
To je ena naloga naše Zveze, da poseže inicijativno med organizacije, da po skupnem preudarku ukrenejo potrebno, da nas prihodnje — za nas najvažnejše volitve narodnih poslancev — ne bodo našle nepripravljene kot so nas zadnje volitve.
'Druga naloga, ki spada prav za prav v poglavje splošne organizacije pa je, da prevzame Zveza organiziranje upokojencev. Število upokojencev narašča. Pri upokojencih odpade prav vsaka stanovska razlika in bi bilo pričakovati, da jih zato mora združiti trdna vez enih in istih interesov. Razlika med staroupokojenci in novoupokojenci postaja po izjavi vlade tako samo vprašanje časa.
čudom čudov pa obstoja danes menda nič manj kot devet društev upokojencev ter imajo še celo svoje posebno glasilo.
Ali ne tepejo udarci usode že dovelj državnih nameščencev radi njihovega nebrzdanega separatizma in nepojmovanja organizacije?! Ali menijo, da bodo upokojenci iz zapečka svojega pokoja imponirali tako re-akcijonamim vladam, kakoršne imamo eno za drugo? Ne! Ven in v vrste organiziranih nameščencev v skupno organizacijo! Ako se ne morejo vsi upokojenci brez izjeme organizirati v obstoječem «Društvu upokojencev za Slovenijo», naj ustanovi Zveza v svojem delokrogu posebno centralno društvo državnih upokojencev, kamor bi se direktno včlanili upokojenci brez razlike.
Vsekako je Zveza najbolj poklicani faktor, da napravi tu red in uvede enotnost na kakoršenkoli način. Glasilo upokojencev pa naj postane naše splošo glasilo «Naš Glas», ki bode na ta način pridobil stvarno in gmotno, še bolj pa bo pridobila naša skupna organizacija.
Tako, sedaj pa naj imajo besedo drugi ter naj povedo tudi svoje mnenje!
Amandmani finančnega zakona za 1927-28.
V členu 296. je govor o onih bivših upokojencih, ki so bili sprejeti po uzakonjenji nove pragmatike in ki ne morejo biti ponovno upokojeni po novem zakonu »pre isteka tri godine od dana ponovnog stupanja u državnu službu.«
Cl. 297. govori o 1 letu, ki ga mora vsakdo odslužiti na novem položaju, če hoče, da se novi1 položaj šteje v pokojnino.
čl. 301. »Povišica od 15 po sto najvišeg stepena godišnje osnovne plače računa se za penziju onim civ. dfž. službenicima, koji imaju 35 godina efektivne službe.« Isto velja tudi za oficirje.
Čl. 302 ponavlja dotočilo o pravici do penzije po 15. letih za one, ki niso imeli 1. decembra 1925 10 let drž. službe.
Cl. 305. Upokojitvi uradnikov glavnih skupin mora pritrditi minister za finance.
Cl. 306. »Od dana stupanja na snagu ovog zakona za sva zvanja drž. službenika (zva-ničnika i služitelja) koja ne ulaze u činovničke kategorije mogu se - poedina lica postavljati kao dnevničari u smislu čl. 130 zak. O činovn. izuzev državne policijske straže, detektiva in zvaničnika finansijske kontro-ie* Onim drž. službenicima, koji se toga dana budu zatekli na takvim zvanjima, a nemaju tri godine 'efektivne službe, prestaje dotedanja služba, a mogu se dalje u službi zadržati samo kao dnevničarji uz mesečnu nagradu, koju če nadležni organ- odrediti.«
Cl. 309. Honorarje za vso izpraševalno komisijo advokatske, profesorske, učiteljske »zatim po zakonu o činovnicima i ostalim službenicima snosi kandidat, koji1 dotični ispit polaže.«
Cl. 317 rn 318 govorita o drž. posojilu 500,000.000 Din, ki se mora porabiti za komunikacijske svrhe. Preostanek se lahko porabi za druge dolgove.
Cl. 328. U toku budžetske 1927-8 god. obustavlja se primanje novih činovnika i službenika gradjanskog reda u državnu službu, osim ■ slučaja 'povratka iz penzije u aktivnu službu. Izuzetno, po pismenom ri-ješenju ministarskog savjeta, može se primiti u državnu službu nov činovnik i službenik u slučajevima prijeke i neodložive potrebe i predloga resornog ministra i saglas-nosti •ministra financija.
U državnu službu, izuzevši slučajeva reaktiviranja, ne mogu se primati u nikakva zvanja penzionirani činovnici i službenici gradjanskog i vojnog reda, ako su u penziju stavljeni prije navršetka efektivnog broja godina službe, koji se zakonom traži za punu penziju, a oni koji se u službi zateku, biti će otpušteni. — Izvzeti so penzijonisti invalidi.
Cl. 329. »Ovlagćuje se ministarski savjet, da na predlog ministra financija regulira putem uredaba u sporazumu sa financijskim odborom Narodne Skupštine, na osnovu stava P. člana.94. ustava, ustanovi penzioni fond za udovice i djecu umrlih državnih činovnika, koji će putem ulaganja osigurati porodične penzije tih činovnika.« (Radovedni smo, kdo bo plačeval ta »ulog«!)
Cl. 330. »Ovlašćuje se ministarski savjet, da na predlog ministra financija reguliše putem uredba prevodjene krunskih penzionera na dinarske prinadiležnosti i pitanje kon-
grualnih prinadležnosti parohijskom svećenstvu«. ,	.
Cl. 331. »Pn^uioTierima, koji, su stavljeni u penzijp pre itavršenih 10 godina efektivne službe, a na d^nj. septembra 1923 nisu na7 vršili i45 Kodtna $ivota, od l.,4Pfila 1927 ne pritfaciaju lični .i porodični dodatak, sem slučaja, ako , su ipenzionisani Zbog bolesti.« Vojni invalidi so izvzeti.
. C|. 333. »U drugom stavu čl. 139 zak. o čin. posle reči: »35 godina sjužbe«, dolazi tačka (pika), a ostatak teksta toga stava prestaje važiti.«	(
Najvažnejši, majdalekosežnejši je seveda čl. 326, ki pooblašča ministrski svet, da iz-premeni in dopolni ,v soglasju s finančnim odborom, toda v zmislu čl. 94 ustave (predlog mora odobriti tudi Narodna skupščina) zakon o civ. uradnikh in razvrstitveno Uredbo. Ö tem pa morda prihodnjič kaj več.
Zadružna naloga.
Naloga zadružništva je, da posveti največjo pozornost vzgoji članstva.
Nevredno in nedostojno bi bilo, ako bi zadruga smatrala svoje člane samo za odjemalce — in ž njim tako postopala.
Nevredno in nedostojno pa bi tudi bilo, ako bi člani obiskovali zadrugo samo radi gmotnega dočika in dividend, radi katerega se edino splača biti član zadruge.
To gornje in napačno naziranje je na žalost zelo zelo razširjeno.
Čeravno je materijalni uspeh našega zadružnega gibanja v splošnem zasiguran, dejansko donaša članstvu dobiček, vendar to ne sme biti za nikogar edini povod, da se je upisal kot član v zadrugo.
Jasno je, da je vsakemu viden namen zadružništva v tem, da dobi član v zadrugi za svoj denar večjo protivrednost v blagu, kot jo splošno dobi v kapitalističnem dobičkarskem gospodarstvu.
Vendar pa mora biti v tej smeri pridobije« kspeh (v isti meri posledica idealnih načel zadružništva.
Za neposrednimi vidnimi koristmi zadružništva se nahajajo še vzvišene naloge zadružnega gibanja.	*
Dokazati moramo vsakomur, da je zadružno gospodarstvo oni sistem, ki se ima uveljaviti v bodočnosti Ln ki je naravnost poklicano, zboljšati kapitalistično organizacijo gospodarstva sedanjosti.
Razširiti moramo spoznanje, da z zadružnim delovanjem gradimo s pozitivnim delom
nov družabni red in da v tem delu ne rabimo iti revolucijqnar.no Po|., .	: K, t ,
To kar danes delamo, prinaša tudi 'že danes uspehe.. ;
Glavpa -naloga zadružništva Ježi .y tem. da skuša takp'. organizirati gospodarsko.. in socijalno življ^ne, da bo .nudilo vsaj našim potomcem, bbdočim generacijam, Človeka bolj v redijo in dostojno .življenje,.....
Zato, da pridobimo nekaj denarnega, dobička v boju interesov za svoje člane; to nikakor ne sme izčrpati naših sil.,
Cilj zadružništva mora biti, višje in boljše življenje!j-všega ljudstva.	f
Neobhodno potrebna nam mora biti nova družba, ker je staro na golem kapitalizmu sloneče gospodarstvo sramotno dogospoda-rilo.
'Kdo 4rugi naj bode poklican k'graditvi nove družbe, kakor zavedni in požrtvovalni zadrugarji?
V	svojem gibanju ne smemo poznati ni-kakih izkoriščevalcev in oderuhov in ravno tako ne izkoriščanih in odiranih.
V	'zaupanju na zmago dobrega v človeku, oznanjamo evangelij skupnosti.
Želimo im upamo,: da bomo združeni izvršili dela, ki bodo osvobodila svet.
Vi vsi, ki stojite še izven našega gibanja, sta nam bratje in sestre.
Naša želja je, napraviti ,z Vami družbo enakopravnih.
Zato dobrodošel vsak, ki nam pride z odr kritim prepričanjem nasproti, za naše skupne visoke ideale.
V	tem znamenju gremo na delo, v zavesti, da je le v delu bodočnost 'naša.
Občni zbor .lDobrote,‘.
»Dobrota« obsmrtno 'podporno društvo poštnih nameščencev v Ljubljani je imela dme 6. februarja lOOT svoj V. Tedni letni občni zbor.
Po odborovem poročilu se je članstvo društva od lani pomnožilo od 1480 na 2073 ob koncu leta 1926. Odi teh je bilo 1867 odraslih in 216 otrok oz. 9995 -možkih In 1078 ženskih članov.
Umrlo je v preteklem letu 17 članov, katerih rodbinam' je društvo izplačalo 47.000 Din podpore.
iDohodkov je imelo društvo 114.556.13 Din, izdatkov- 56.066.7i0 Din, prebitka torej 58.489.43 DTn s čimer se je lanski rezervni sklad od 63.9f77.23 Din zvišal na 1212.466.66 Din.
Za delovanje v tem letu so bili sprejeti v glavnem tile sklepi:
Odbor društva mora proučiti predlog »Oblastne organizacije poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev« v Ljubljani, da se v Okrilju »Dobrote« osnuje nezgodno zavarovanje za am-bulančno osobje in pri prihodnjem — eventualno
N—. V—.
Historija matere sv. Morcvija.
Sveti Morovij, dasi ga ne najdeš v pratiki, je velik svetnik. Bil je rojen od matere in je mater rad imel. Vsak svetnik ima rad mater, toda ljubezen sv. Morovija je bila tolikšna, da je premaknila tudi nebeški red.
Toda počakajte, da začnem pri začetku!
Sveti Morovij je umrl in je prišel v nebesa. Sam sveti Peter ga je spremljal po nebeških sobanah. Sveti Morovij je videl te velike množice blaženih, a še_ večje prostore. Ogromni prostori in množice so se izgubljali v teh zlatih dvoranah kakor drobni praški. Tam ni prerivanja s komolci! Tam se nihče ne suje v rebra, tam ni policaja na križpotju in tudi ti ni treba, da hodiš na desni. Ali je v Sahari vozni red? Ni ga. No, vidiš — približno tako se je zdelo Moroviju, ko sta hodila s sv. Petrom po teh prostorih.
Sv. Morovij je zamišljeno iskal z očmi med množicami. Na levo, na desno! Premaknil je vse kotičke, celo one, kamor polagajo blaženi zlate sandale, da jih angeljci očistijo zlatega prahu. Niti pod najnižjimi stopnjica-nfi ni ničesar našel.
Sv. Peter je začudeno zmajal z glavo nad radovednostjo novega gosta.
»Kako to? Ti si vendar prišel sem gor zato in prav zato in samo zaraditega, ker nisi bil prav nič radoveden na zemlji! Ali ni an-gelj, ki piše knjigo tvojega življenja bil resnicoljuben?«
»Bil!« je ponižno dejal svetnik. »Saj jaz ne iščem iz radovednosti, jaz iščem svojo mater!«
Stari vratar je zmajal z glavo in dejal:
»Ne spominjam se je!«
»Kaj, če pa je ni v nebesih?« je preplašeno zinil Morovij.
»Poglejva kartoteko!«
Veste, v nebeškem sprejemnem uradu imajo zlato kartoteko!
Zaman sta gledala! Sedem angeljcev je klicalo ob obsežnih policah ime! Kajti tam je tako urejeno, da tablica kar sama skoči iz vrste, če jo pokličeš!
»Ni je!« je .ugotovil sv. Peter. »Pojdiva klicat srebrne. Morda je v vicah.«
In so klicali srebrne! Ni je bilo.
»Pojdiva klicat železne!«
»Te so za pekel!« se je stresel Morovij.
»Za pekel!«
In je pribrenčala železna tablica iz spodnje police.
»V peklu, prav spodaj v ognju!«
Sv. Morovij je brez vse sape pritekel pred gospoda, padel na obraz pred njim in prosil:
»Reši mi mater iz pekla!«
»Pravomočnih razsodb ne smem kršiti. Niti toliko ni njen zagovornik angel varuh dvomil o pravičnosti obsodbe, da bi se bil pritožil na nebeški Državni svet. Vsaj tri leta, če ne več, bi ji bil potem odložil izvršbo. Pri nas tudi zelo počasi rešujejo te tožbe in ne le na zemlji!«
Sv. Morovij ni bil nikdar radoveden in tega ni vedel. Toda stopil je k nebeškemu advokatu Pavlu.
Pavel se je energično vzpel in dejal:
»Prošnjo na odbor za molbe in žalbe! Pri kateri stranki si?«
Morovij je čudno gledal.
»Da! Vpiši se takoj v katero vladinih strank! V mojo ne, če hočeš uspeti! Jaz sem zdaj nekoliko v opoziciji.»
Morovij se je vpisal v vladno stranko in napisal prošnjo.
izrednem — občnem, zboru staviti primerne .predloge za izvedbo tega zavarovanja.
Glede sprejema novih članov, podpor in član-sltib prispevkov je bilo sklenjeno tole:
1. Kdo more postati član?
'Na novo se načelno sprejemajo v društvo le osebe, ki niso Še prekoračile 45. leta starosti.
Izjemoma se sprejemajo starejše, a ne nad 55 let stare osebe, a to le tedaj, če jim dosedaj nikakor ni bila dana možnost, da bi pristopile v društvo {nespremenjeno, kakor lani).
Aktivnim poštnim. In drugim državnim nameščencem ter njih rodbinskim članom, ki so že Prekoračili 45. leto ne pa še 55. leta starosti, se kljub temu, da so do lanskega leta imeli priložnost vstopiti v društvo, letos izjemoma še dovoli Pristop a to samo do 30. junija 1927. Takim osebam morata dve priči, ki sta člana »Dobrote«, na Pristopni Izjavi potrditi, da so zdrave. Ce takih prič ni. je treba pristopni izjavi pritožiti, ugod-"o zdravniško spričevalo. Po 30. juniju 1927 se lake osebe ne sprejemajo več.
2. P odpore.
»Dobrota« plačuje od 6. februarja 1927 dalje »bsmrtne podpore v tejle višini:
1.	Za osebe, ki so že sedaj v društvu ali ki Pristopijo najdalje do 30. junija 1927: (nespreme-"ieno, kakor lani).
a)	če niso še eno leto v društvu: za odrasle Po ilooo Din, za otroke po 500 Din.
b)	če so že eno leto v društvu: za odrasle po 3000 Din, za otroke po 1600 Din.
2.	Za osebe, ki pristopijo šele po 30. junija *®27: (novo).
a)	se prvega pol leta po pristopu ne plača nobena podpora, pač pa se vrnejo vplačane pristojbine.
b)	po preteku pol leta znaša podpora: za od-rasle 1O00 Din, za otroke 500 Din,
c)	po preteku enega leta: za odrasle 1500 Din, Za otroke 750 Din.
č) po preteku dveh let: za odrasle 2000 Din, za otroke 1000 Din.
d)	po preteku treh let: za odrasle 2600 Din, za otroke 1,250 Din,
e)	po preteku štirih let: za odrasle 3000 Din, Ka otroke 1600 Din.
3. Članske pristojbine.
a) Pr Is t opnln a.
Pristopnina za normalni sprejem znaša: (nespremenjeno, kakor lani) za otroke v starosti od 2 do 21 let 10 Din za odrasle osebe v starosti: ‘j0 25 let 20 Din. od 26 do 30 let 30 Din, od 30 'j() 35 let 40 Din. od 35 do 40 let 50 Din. od 40 ^ 45 let 60 Din.
Pristopnina za izjemni sprejem starejših oseb znaša:(nova). Za osebe v starosti od 46 do 46 et 200 Din, za vsako nadaljnje leto starosti do • leta ipo 20 Din več in za vsako nadaljnje leto
In res je odbor za molbe in žalbe predložil stvar nebeški skupščini in ta je sklenila: »Mati sv. Moroviia se poizkusi dvigniti iz Nckla enkrat na tenki nitki; da je ne bo zeblo °nih ledenih plasteh pekla, kjer sede žen-ki so bile preveč razgaljene na zemlji, naj obleče kožuh.«
In so storili. Sam sv. Morovij je vlekel za bitko.
Babnica se je naglo dvigala iz ostudnega KOrečega brezdna.
Toda! —
Da, toda!
lik pod lino .se je ozrla po kožuhu. In v6i: na vsaki dlačici je visela trpeča duša, sa plašna in ponižna ter vsa premrla od aza, jedva je še tiščald dlačico med trdi-Drsti.
Babnica se je naščeperila:
im**60* Al* ie bi*3 vam vržena nitka! Ali ate ve sina v nebesih!«
‘Dušice so trepetale:
vrtite nas, dovolj ’je prostora in nikoli to n-*16 bridto1110 pred oči! In vam, mati, val« ne ^odi! In advokat Pavel je sveto-
do 55 leta po 25 Din več, tako da plača 54 — a ne še 55 let stara oseba 400 Din. b) Obsmrtnl prispevki (nespremenjeno, kakor .lani.	. .
'Obsmrtnl prlsprevek iznaša za odrasle člane po 4 Din na mesec, za otroke pa po 2 Dini na mesec.
OBLEKE
izgotovljene in po meti dobite najceneje pri tvrdki
DAVORIN BIZ3A<, Ljubljana
Stan trg 8.
Vestnik.
Društvo upokojenih lavnih nameščeecev za Slovenijo v Ljubljani je imelo1 svoj redni občni zbor dne 24. marca ob Obilni udeležbi svojih članov. Zborovanje je otvorit društveni predsednik g. Anton Svetek, rač. ravnatelj v p. Prisrčno je pozdravil navzočega načelnika. Zveze državnih nameščencev zai Slovenijo gospoda Paternostra, ki se je drage volje odzval povabilu in prisostvoval zborovanju', listo tako prisrčno je pozdravil častnega odbornika Zveze gospoda, Maksa Lillega ter mo v imenu društva pri tej priliki še posebej izrazit najiskrenejšo zahvalo za zasluge, ki si jih je tekom mnogoletnega na'čelovanja »'Osrednje Zveze« pridobil za društvo. V nadaljnem nagovoru 'pripominja predsednik, da je imela neizprosna smrt tudi v minulem letu bogato žetev med člani društva. Umrlo je zopet osem tovarišev, kar pomeni veliko 'umrijivost' v primeri z majhnim' state-žem članstva. V znak sožalja na izgubi tovarišev vstanejo zborovalci s sedežev. 'Poudarja, da ie društveno teto 1926 poteklo nekako bolj mirno in v znamenju pričakovanja uspehov o onih korakih, ki jih ie društvo za zboljšanje težkega položaja državnih staroupokojencev v toliki meri 'podvzelo v predidočem letu. — Zatem sledi poročilo društvenega tajnika g. K. Šinkovca o delovanju društvenega odbora. Iz obširnega poročila naj bodo tu navedene samo najbolj markante točke. Tako se je društvo po svojih delegatih udeležilo 'informativnih shodov, ki jih ie lani, v Celju in Mariboru priredil Glavni odbor Osrednje Zveze, in isto tako uradniškega kongresa Glavnega Saveza v Zagrebu. Odbor je v soglasju z bratskimi društvi v drugih pokrajinah naše države sestavil »Memorandum«, v katerem je ponovil zahteve državnih upokojencev. Memorandum se je poslali začetkom meseca oktobra potom Osrednje Zveze Glavnemu Savezu v 'Beogradu1 in po deputaciji oddal na merodajnih mestih. Mnogo se je bavil na pobudo Celjskega društva' državnih •upokojencev in upokojenk z vprašanjem ujedinjenja vseh društev državnik penzijonistov v Sloveniji v eno samo društvo itd. Sicer pa je imel odbor mnogo dela tudi s tekočimi agendami.
mKaj pa še! Da ibi vsaka taka grešna duša prišla v nebesa! Pavel, tako Pavel! Potem pa niti niste v naši stranki.«
In —
Da, in —
— in babnica je otresla kožuh; nitka se je zamajala, udarila ob ostri rob line — rob je zato oster, da boljši plezalci ne morejo iz pekla, ker si porežejo prste. —
Nitka, sek!
In mati sv. Morovija, babnica nevoščljiva — plumpsi v ognjene morje nazaj!«
Stari sodnik je končal ter si obrisal čelo in brke.
Molčali smo, tako bridko molčali vsaj pet minut!
Oglasil se je dvanajstletni sin mojega prijatelja, deček, ki na glas misli in so ga učili, da mora govoriti resnico:
»Pa ne mislite, gospod svetnik, državnih nameščencev?«
Spogledali smo se vsi ogorčeno in prijatelju po dolgem kravalu prepovedali voditi otroke v našo družbo! Da, tako! In bomo že pri stranki zahtevali, da se takoj prestavi! Da nas ne bo nadlegoval. Froc predrzni!
Nato je.poročal.društveni blagajnik g.. Fr. Zala»-: tiik o računskem zaključku za leto 1926. Tajnika* vo in blagajnikovo poročilo je občni zbor potrdit in na predlog pregledovalcev .računov odboru iq blagajniku votiral absolutorij. Ko je še sklenil, da ostaneta pristopnina 3.Din in članarina mesečno 3 Din nespremenjeni za tekoče leto, se je izvršila volitev novega odbora za dobo dveh let, to je za 1927 in 1928. Izvaljeni so v odbor ti-le člani — upokojenci: Anton Svetek, rač. ravnatelj predi sedmkom, Feliks Nič, davčni nadupravitelj in Ivan Vidmar pošt. ur. ravnatelj I. odnosno lil. podpredsednikom, Karel Šinkovec, sodni višji oficijal tajnikom'. Franc Zalaznik, finančni nadpaznik blu; gajnikom, ter odborniki' Miha Frančič, davčni upravitelj, Jernej Kilar. rač. nadsvetnik, Martitj Majcen, oraž. stražmoister, Stiene Ivan, davčni oiioijail in Zdravko Vončina, sodni nadoficijal Stem je bil izčrpan dnevni red in predsednik je zaključil zborovanje.
Društvo državnih nameščencev In vpokojen-cev v Murski Soboti vabi svoje člane na izredni občni zbor, vršeč se v ponedeljek dne 25. aprila 1927 ob 8. uri zvečer v prostorih »Sokolske čitalnice v Murski Soboti«. .Na dnevnem, redu je sprememba pravil. Nato. pa je .pomenek glede ustanovitve nabavi jalne zadruge. Ako bi za 8. uro sklican občni zbor ne bil sklepčen, ker ne bi bilp zbranih ena četrtina članov, kakor to določa § H društvenih pravil, se skliče pol ure kasneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu članov.«
Novi pristopi k Zvezi. K Zvezd so prijavili vstop: Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani s 704 člani. Društvo davčnih Izvrševalcev za Slovenijo v Ljubljani z 58 člani ttr Ljubljanski odsek društva meščanskošolskega učiteljJva z vsemi svojimi člani v ljubljanski in v mariborski oblasti.
VAŽNOI Organizacije In kolkovanje njihovih vlog. Glavni Savez se je informiral pri generalni direkciji davkov gledle kolektivne oprostitve kol-kovamja vlog po tar. post. 1 za vse včlanjene organizacije. Oen. direkcija je sporočila, da ta način oprostitve ni mogoč. Pač pa naj vsaka posamezna strokovna organizacija vloži kolkovano prošnjo pri imenovanj direkciji; tej prošnji je pritožiti pravila (statute). Zveza drž. nam. za Slovenijo je to že učinila.
Izplačilo podpor po čl. 124 ur. zakona. V proračunu za leto 1926/27 je bilo ,pri partiji 48 predvidenega kredita- za vso državo Din 200.000 in to za izplačilo dvomesečnih prejemkov siromašnim preostalim po umrlih drž. nameščencih (čl. 124 ur. zak.). Ta kredit je bil docela izčrpan že koj začetkom budžeta. Po pkedlogu Glavnega Saveza In po prizadevanju njenega predsednika g. dr. M. Jovanoviča, ki je sam šef gen. dir. drž. računovodstva, ki nakazuje te podpore, je prh volil g. fin. minister, da se poveča predvidena vsota na 2,100.000 Din. — Javljamo nadalje tudi vest, da je kredit za Slovenijo že otvorjen. Ta kredit znaša nekaj preko 438.000 Din. Kakor iz-vento, Je ministrstvo že naročilo, da se morajo plačilni nalogi za izplačilo teh podpor brezpogojno napraviti do konca marca t. I.
Odsluženje kadrskega roka. Razglašajo: Na pitanje, da li se lice, koje je postavljeno za državnog činovnika pre izvršenja 21. godine života možu u smislu čl. '133, tačke 10. zakona o činovnicima giradj. reda zadržati u službi i preko navršene 21. godine starosti sve do dana, kada treba da stupi u kadar na odsluženje roka u godini, u kojoj je navršio 21. godinu starosti, ili se' ima iz službe otpustiti odima po navršenoj 21. god. starosti, ako dotle nije regulisao odnosno odslužio obavezu služenja u kadru ranijim dobrovoljnim služenjem u kadru ili oglašenjem za stalno ili privremeno nesposobnog, dobila je od Ministarstva Vojske i Mornarice sledeči odgovor: U smislu čl 14 i 42 Zakona o Ustrojstvu Vojske. 1 Mornarice objašnjava se, ovakva lica se mogu zadržati u državnoj službi sve dotle dok se ne pozovu u Kadar na služenje u godinu, u kojoj navršavaju 21. godinu starosti. Posle izvršene 21. godine starosti, računajuči ćelu kalendarski^ godinu — ovakva lica ako nisu regulisa'a svo’u obavezu služenja u kadru ne mogu se dalje zadržati u dnžavnoj službi.
Uradniški kreditni zakon. V štev. 3 »Naš. Glasa« smo objavili članek g. Roštana pod gornjim naslovom. V Sloveniji članek ni našel odmeva, pač pa v »iČinovničkem glasniku«, kjer ga list št. 121 od 1. marca objavlja skoro dobesedno.
Uvodoma nanaša članek, da morajo zainteresirati iznešene mršit g. Rostana vse uradništvo širom države. Clarikar pozivlje bralce, naj povedo zbog aktualnosti podanih nasvetov svoje .nl-sMj obljublja pa k sklepu, da se bo tudi sam izrazil o zamišljenem’ uradniškem kreditnem zavodu.
• Darilo za drž. nameščence. Nikar nc mislite, da dobimo kakšna darila mi — ne, ampak božična darila je za prejšnji božič naklonila vlada — Nemčije svojim uslužbencem. Ondi je federativna vlada že davno uvidela, da imajo drž. uslužbenci prepičle dohodke. Edina ovira, da niso še regulirati plač, je pristanek malih državic, ki tvorijo sestavni del »Rajha«; nekatere teh državic so proti regulaciji. Vendar je pa federativna vlada, da nekoliko odipomore svojimi nameščencem, sklenila in jim tudi izplačala naslednje božične nagrade: Uradnikom od I.—IV. kategorije eno četrtino, višjim eno petino osnovne plače. Neporočeni niso dobili manj od 30 in ne več od' 60 mark. Žene uradnikov so dobile po 20 mark, za vsako dete po 5 mark. Ne smemo pa pozabiti, da je kurz nemške zlate marke 13 Din 50 p.
Dobra metoda. Francosko uradništvo zavzema napram parlamentarcem svoje posebno stali-ške. Oni imajo, kot pri nas, vsi aktivno pravico za državnozborske volitve. Pri volitvah podpirajo one kandidate, ki so storili kaj dobrega za drž. nameščence v parlamentu ali v senatu. Tu pa ne gre za samo specifično uradniške zahteve; urad-ništvo zasleduje vse zakonske predloge, ki ima-
jo te količkaj vpliva na splošni položaj državnih nameščencev. Njihovo glavno stanovsko glasilo prinaša podrobna poročila o parlamentarnih debatah. tirati pa vedno imenoma navaja vse one parlamentarce in senatorje, ki glasujejo »za« in »proti«. Vsa ta poročala hranijo uradniške orga-nraacije; poslužujejo se jih za recipročno obnašanje o prilikah, kadar se obračajo parlamentarci in kandidatje nanje. »Do ut des!«
Vojne vežbe učiteljev. Savez javn. nam. v Zagrebu je poslal na ministrstvo za vojsko in mornarico spomenico, v kateri predlaga, naj sc ne kliče uiteljev na vojno vežbo sredi šolskega leta, ampak naj se jih pozove k vežbi v velikih počitnicah. Naša Zveza je vprašala za mnenje UJU poverjeništvo v Ljubljani. Poverjeništvo L], je odgovorilo, da se s predlogom strinja. Ne samo to, da trpi poduk, tudi mora prosvetna uprava za vsako odsotnost poskrbeti za nadomestno učno osebo, ki mora biti seveda tudi plačana. Ako bi vojna uprava klicala učitelje na vojno dolžnost v velikih počitnicah, bi odpadlo plačevanje za namestnika in pouk bi se vršil v redu. S tem bi si država prihranila lepe novce. S ka drskim rokom so pa še posebne težave. Učitelj mora podati ostavko na službo. Ko je odslužil rok, mora čakati po več mesecev na podelitev učnega mesta, ki ogroža v večini primerov njih življen-ski obstoj. Naša Zveza je poslala 10. aprila predlog Glavnemu Savezu in ga prosila, da intervenira v obeh zadevah tako pri ministrstvu za vojsko kakor tudi pri prosvetnem ministrstvu.
Naznanila.
Mrkun Anton; «Alkoholno vprašanje». Izšla je knjiga »Alkoholno vprašanje», katero je spisal Anton Mrkun. Knjiga sestoji iz dveh delov: v prvem razpravlja pisatelj na splošno o alkoholizmu in njegovih posledicah, o vzrokih alkoholizma ,in o načinu in organizaciji protialkoholnega gibanja. V drugem delu obravnava boj oblastev proti alkoholu. Poleg pregleda finančno-upravnih določil vsebuje knjiga še vrsto podatkov o zakonskih predpisih -političmo-upravnega značaja, v kolikor se tičejo alkoholnega vprašanja. Knjiga sc dobiva v knjigarnah in pri «Naši Slogi» v Ljubljani, 'Poljanski nasip št. 10 in stane en iztis Din 38.—, po pošti Din 2.— več.

Originalne potrebščine za OPfLOGRAPH
preservat, fixat in ostale potrebščine, vedno v zalogi pri
LUD. BARAGA, Ljubljana,
Šelenburgova ulica 6.	Telefon 980.
mm,
f 1 Mam a El VI Vam nudi naisolidnejši vir nakupa perila, opreme nevest Ve Je namami,	novorojenčkov, perja In modnih potrebščin.
Uubliana	Predtiskariia modernih ročnih del.
Modna In iportna trgovina za dame In gospode
P. Magdič
LJUBLJANA nasproti glavne poSte. Telefon Int. 438.
Priporoča se za naKup vseh modnih potrebšč n za dame In gospode modna trgovina
T. EGER
Ljublana, Sv. Petra cesta 2.
Dnevno prisoevalo iovost'1
Kupujte domače izdelke*.
Pecivni prašek in vanllnl sladkor
znamke
„A D RIA“
Najboljši
S vami stroji in kolesa z-^mk
Gritzner la fidler
ter Svlcaiskl p e-tilnl stroil Jhibttd' za rodbino, obrt In Industrijo
Uubliana
Mn PnSmmii ommHIi Fort « vtzenju brezplačen. Večletne garandje
Delavnice za popravile.
■e «elito	Telefon 913	le mehi
Modna trgovina
Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg ŠL 18.
se priporoča.
Nejnlije eolldne cene.
Anton Škof
priporoča
toaletne predmete kakor: milo, zobne ki tačice, razne glavnike, škarje, žepne nože Itd. vse v veliki izbiri In po nizki ceni.
Uubliana	Pred ?kof jo 16.
D
Fran Iglič
krojelkl atelje
UUBUANfl, Kolodvorska ul. 28
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
aiaiBiBraiaiaiaia
QE3E1I
BIBlBiaiaiaiaiBiBlBIBlB
Ivan Jelačin,
KS
Uvoz kolonijalne In špecerijske robe.
Tvrdka ustanovljena leta 1888.
■T Solidna in točna postrežba.
3
BIDiBlDIBiBiBIBlCiBlBIBjDIDIBIBIDIBlDIDID
□BEI
fltf
F. Sznntner, Uutiljano
Šelenburgova ul. 1.
Specijalna izdelovalnica obuval za bolne in občutljive noge in trgovina s čevlji po znatno znižamh cenah.
Cenejše kot pri
razprodajah
se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri
I. TRPIN, Maribor
Glavni trg štev. 1/.
QQQQQQQQQQQG1
:: Gostiloa priKoloni"::
Ljubljana, Pred škofijo št. 14
Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) In dolenjska vina.
Mrzla In gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna.
Za obilni obisk se priporoča
Tomai Bizilj-
©©©©©©©©©©©©
Obiščite novo urejeni oddelek za
gospode
Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame In gospode
A. Šinkovec n3$l. K. Soss
Liubjana, Mestni trg 18, 19.
I. ORNIK, MARIBOR
Vse oblačilne predmete.
Koroška cesta 9.
Plačilne ola;šave.
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskamo Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljen'