PROLETARCI
DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE D E L O V N E G AL J D S TV A SLOVENIJE
LO
LJUBLJANI!, PETEK, DNE 22. MARCA 1963 * LETO V., ŠTEVILKA 79 * CENA 20 DIN
»DELO« IZHAJA OD i. MAJA 1859 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. .«•'10 JE S. OCrOMA,MM USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, P* »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA »tt USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
.GLAVNI UREDNIK JANEZ VIPOTNIK) ODGOVORNI UREDNIK MARJAN JAVORNIK
Prvo izdaja
•m
Ustavna komisija je uskladila osnutek s predlogi javne razprave
Osnutek ustave SR Slovenije sprejet
Republiška ustavna komisija bo pripravila še zakone o izvajanju nove ustave
LJUBLJANA, 21. marca. — Pod vodstvom tov. Mihe Marinke je bila včeraj 7. seja republiške ustavne komisije. Na dnevnem redu je bilo obravnavanje osnutka republiške ustave, ki je usklajen z novim načrtom zvezne ustave ter izpopolnjen s pripombami javne diskusije.
Uvodoma je tovariš Marinko med dragim navedel, da se novi ustavni načrt v več stvareh razlikuje od prvega osnutka republiške u-stave. Ne gre pa za razlike v bistvenih, načelnih vprašanjih, temveč so spremembe rezultat usklajevanja z zvezno ustavo in rezultat široke razprave, ki je potekala v zadnjih mesecih.
Velika udeležba državljanov na najrazličnejših sestankih z mnogimi diskutan-ti in množico raznovrstnih predlogov ilustrira že sama po sebi vnemo, s katero so se državljani vključili v u-stavno problematiko. Vse to dokazuje, da so dojeli v ustavnem načrtu vsebovana načela družbenega samoupravljanja in samoupravljanja v delovnih organizacijah in da so ta osnovna načela pozdravili in sprejeli.
Tovariš Marinko je omenil, da so med velikim številom predlogov za spremembe predlogi najrazličnejših kategorij. V ogromni večini gre za predloge, ki imajo konstruktivno tendence še bolje definirati in nadalje utrditi
ter krepiti samoupravljanje. Bili so tudi predlogi, ki so hoteli zavarovati lastne osebne pravice. Kolikor so stremeli za tem, da se zavarujejo pred razvojem naše družbene ureditve, seveda niso mogli biti upoštevani. Upravičeni predlogi pa so bili upoštevani. Posebej je omeniti določbo dovoljenega maksimuma	obdelovalna
zemlje, ki daje sedanji formulaciji večjo gotovost individualnih kmečkih proizvajalcev. Dalje so bile tudi take pripombe, za katere bi lahko rekli, da se .nagibajo k togemu urejevanju aTužba-nega življenja, z določenimi težnjami, usmerjenimi nazaj k administrativnemu sistemu. Končno so bili tudi taki predlogi, ki so težili k abso-lutiziranju samoupravljanja | in ki bi hoteli delovne organizacije zapirati same vase ter jih razbremenjevati vsake odgovornosti, s čimer so se v bistvu ujemali s prej navedenimi predlogi, ki izražajo v bistvu birokratske tendence.
Na splošno je, kot je poudaril tov. Marinko, možno trditi, da je celotna razprava
potekala v takem demokratičnem duhu. da je moglo priti v razpravi do izraza vsako stališče. V vsakem pogledu lahko rečemo, da je razprava potekala v polnem demokratičnem ambientu in da so se v. glavnem vsi naši občani izrazili za načeia, vsebovana v osnutku republiške ustave.
Komisija se je nato seznanila s poročilom redakcijske komisije, Iti je uskladila in prilagodila načrt republiške ustave zveznemu ustavnemu načrtu in javni obravnavi.
Poročilo se je naslanjalo na novi osnutek in na obširno gradivo, ki ga je dala javna obravnava, člani komisije so imeli na razpolago obširno gradivo, v katerem so bile sistematično zbrane vse pripombe k našemu u-stavnemu načrtu.
Poročilo redakcijske komisije je še posebej opozorilo na nekatere bistvene točke novega načrta. Najprej je objasnilo spremembo sistematike republiškega načrta, ki zdaj povezuje prejšnje drugo poglavje o temeljih družbenoekonomske in druž-beno-politične ureditve v naši republiki in tretje poglavje o samoupravljanju v gospodarstva! in v družbenih službah v enotno poglavje o družbeni ureditvi z razčlenitvijo v družbeno-ekonom-
sk'o in družbeno-politično ureditev
V okviru družbeno-politič-ne ureditve so zdaj obdelana tudi vsa organizacijska vprašanja samoupravljanja v delovnih organizacijah. Prav v tem pogledu so najbolj vidni rezultati javne obravnave prvega načrta republiške u-stave.
V luči javne 'obravnave, ki je bila v tem pogledu zelo konkretna, na osnovi republiških načrtov in pri nas v Sloveniji zlasti našega načrta, je že novi načrt zvezne ustave obširneje obdelal samoupravljanje v delovnih 'organizacijah. Novi republiški načrt to upošteva in je nrevzel ustrezna principial-na določila zveznega načrta, na drugi strani pa je opustil podrobno izdelavo, ki jo je vseboval prvi načrt. V načelnih določbah, ki jih zdaj vsebuje načrt, so glede organizacijskih načel izenačene vse delovne 'organizacije.
Poročilo je nadalje opozorilo na še nekatere druge spremembe, ki jih je povzročila ta sistematika, in podčrtalo, da republiška ustava po novem načrtu vsebuje splošna določila o obveznostih družbenih skupnosti na področju družbenih služb.
Bitar:
»Uspešni
razgovori«
Kairo, 21. marca (MEN). Danes popoldne so se končali razgovori med delegacijama ZAR in Sirije, ki so se začeli pred dvema dnevoma. Sirska delegacija, ki jo vodi premier Bitar, je odpotovala z letalom v Damask. Pred odhodom je Bitar izjavil, da so bili razgovori v Kairu »izredno plodni«.
Tanjug javlja iz Kaira, da so imeli razgovori, ki so potekali dva dni, med drugim za cilj tudi to, da razčistijo in osvetle odnose med stranko »Baas« in vodstvom ZAR. Dva najvidnejša voditelja stranke »Baas«, sirski premier Bitar in generalni sekretar stranke »Baas« Michel Aflak sta bila člana sirske delegacije.
MEN javlja iz Damaska, da bo v nedeljo odpotovala v Kairo druga sirska delegacija, ki bo nadaljevala razgovore med ZAR. Sirijo in Irakom. Obveščeni krogi v Damasku pričakujejo, da se bo sirska vlada še nocoj sestala na izredno sejo in da bo predsednik vlade Šalah Bitar poročal o kairskih razgovorih.
Iz Kuvajta pa javlja AFP, da bi se morali nocoj začeti v Bagdadu iraško-kuvajtski 1 razgovori o reguliranju odnosov med vladama obeh držav. Kvajtsko delegacijo vodi minister za zunanje zadeve El Sabah.
Sindikalna delegacija odšla v ZSSR
B*eograd, 21. marca (Tanjug). Iz Beograda je danes odpotovala v Sovjetsko zvezo delegacija Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki jo vodi predsednik Svetozar Vuk-manovič.
Pred odhodom iz Beograda je Svetozar Vukma-novio izjavil za jugoslovanski tisk in radio naslednje:
»Naša delegacija odhaja v Sovjetsko zvezo na uradni obisk k sovjetskim sindikatom na povabilo predsednika Vsezveznega centralnega sveta sindikatov ZSSR tovariša Grišina. Upamo, da bomo v razgovorih s sovjetskimi tovari-
Svet KATO zavrnil Kennedyjev načrt o multilateralnih atomskih silah
Razburljivo poročilo ameriške radijske mreže ABC iz Pariza
NEW YORK, 21. marca (ABC). — Glavni evropski dopisniki ameriške radijske mreže ABC javljajo, , da je svet Atlantske zveze zavrnil načrt predsednika Kennedyja o ustanovitvi skupnih pomorskih sil Atlantske zveze, ki bi bile opremljene z nuklearnim orožjem.
ABC navaja, da ameriški diplomati v Parizu obveščajo Washington, da »ZDA tvegajo to, da izroče Evropo na srebrnem pladnju generalu de Gaullu, če v kratkem ne bedo prišle na dan s kakim novim načrtom«.
Novinarji ocenjujejo, da zahtevajo ameriški zavezniki v Evropi podmornice, opremljene z raketami »Polaris«, ali pa — nič. Ameriški zavezniki v Evrcpi so prepričani, da Američani predlagajo ladje, ne pa podmornice, opremljene z raketami »Polaris«, predvsem zato, ker ne marajo, da bi bile na ameriških nuklearnih podmornicah tuje posadke.
Včeraj je v stalnem svetu Severnoatlantske zveze govoril britanski zunanji mini-
ster Home. Zagovarjal je koncepcijo o multinacional-nih in multilateralnih atomskih silah Atlantske zveze, hkrati pa je obsodil namen Francije, da zgradi svojo atomsko silo. Home je kritiziral tudi tiste, »ki dvomijo o pripravljenosti ZDA, da branijo Evropo«. Home je naglasil, da v okviru Zahoda ni treba ustvarjati posebne grupacije, ki bi imela na voljo atcmike sile. To je bila neposredna kritika franco skih idej o Evropi. Home je prepričan, »da se Evropa ne more braniti z lastnimi silami brez pomoči ZDA«.
Zunanji minister Home je izrazil željo, da bi na prihodnjem sestanku ministrov NATO, ki bo maja letos v Ottawi, dokončali projekt o
multilateralnih atomskih silah NATO.
Nadalje je Home izrazil željo britanske vlade, da sodeluje pri krojenju evropske politike v okviru Atlantske zveze in da sodeluje bolj intenzivno s Francijo in z ostalimi zahodnoevropskimi državami, »ki to žele«.
Francoski zunanji minister Couve de Murville ni bil prisoten na sestanku sveta NATO, »ker Francija ni zainteresirana za multilateralne atomske sile«. Zato je včeraj britanski ambasador v Franciji Fearson Dixon izročil francoskemu zunanjemu ministru kopijo govora, ki ga je imel Home na zasedanju sveta NATO.
Pariški obveščeni krogi pa v zvezi s tem ugotavljajo, da šef britanske diplomacije ni vnesel novih elementov, niti ni pojasnil problemov, ki so se pojavili v odnosih med članicama NATO, ki imata različne koncepcije o obrambi.
G Nadaljevanje
na zadnji strani
Nadalievan|e
na zadnji strani
V'”
PRVA SEJA ODBORA ZA PROSLAVO 20. OBLETNICE KOČEVSKEGA ZBORA — Na včerajšnji seji pod predsedstvom Josipa Vidmarja so sklenili, da bo proslava oktobra deloma v Ljubljani, deloma v Kočevju. Foto: M. Svabič
Obstajajo pogoji za hitrejše izpolnjevanje izvoznih nalog
Tiskovna konferenca člana ZIS Sergeja Kraigherja
BEOGRAD, 21. marca (Tanjug). — Državni sekretar za zunanjo trgovino Sergej Kraigher je sinoči na sestanku z novinarji govoril o perečih problemih naše zunanje trgovine.
^ Ostra reakcija na San Jose
Sergej Kraigher je rekel, da dmamo pogoje, da bi se izvoz v letošnjem letu odvijal hitreje kakor lani, ko smo dosegli lepe uspehe in presegli planirani obseg. Spričo uspehov v lanskem letu Kraigher meni, da izvoz v prvih dveh mesecih letošnjega leta, čeprav je približno za 20.5 odstotka večji od izvoza v prvih dveh mesečin lanskega leta, ne dohaja planirane dinamike. Po sedanjem gibanju izvoza predvideva, da bo znašala vrednost izvoza v prvem četrtletju približno 50 milijard, kar je za kakih 10 milijard ali za 25 odstotkov več kakor v istem obdobju lanskega leta, vendar za 3 odstotke manj, kakor predvideva plan za letošnje leto.
Sergej Kraigher je poudaril, da je na zaostajanje izvoza v začetku letošnjega leta vplivalo neugodno vreme v januarju in februarju. Kraigher je izrazil optimizem glede nadaljnjega gibanja izvoza in rekel, da smo sklenili mnogo pogodb in da je industrija zelo dobro preskrbljena s surovinami in reprodukcijskim materialom. Iz lanskega leta v letošnje prenesene pogodbe so po vrednosti za 48 'odstotkov večje od pogodb, prenesenih iz leta 1961 v leto 1962. Razen tega se tempo sklepanja poslovnih pogodb tudi v letošnjem letu odvija zelo u-godno.
Vrednost v januarju sklenjenih poslovnih pogodb za izvoz industrijskih izdelkov brez ladjedelništva znaša 22.5 milijarde.
Glavni problem izvoza, je nadaljeval Kraigher, je v
tem, da je treba v proizvodnji za tujino zagotoviti u-strezni obseg, kakovost in izbiro proizvodov, ki jih zahteva tuje tržišče.
Glede na dobre proizvodne pogoje kakor tudi na to, da izvozni plani republik, sestavljeni v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami, predvidevajo nekaj večji izvoz, je Sergej Kraigher izrazil prepričanje, da se bo v prihodnjih mesecih znatno pospešil tempo dobav na tuje trge in da bomo letošnji program izvoza v vrednosti 230 milijard ne samo izpolnili, marveč tudi presegli. To prepričanje utemeljuje ne samo s sedanjimi pogoji proizvodnje, marveč tudi z možnostmi prodaje na tujih trgih.
Menjava med deželami, članicami skupnega evropskega trga je naraščala hitreje kakor pred integracijo, a znatno hitreje kakor njihova trgovina s tretjimi deželami, kar kaže, da je medsebojno znižanje carin že povzročilo premike v dosedanjih tokovih blagovne menjave in poslabšanje pogojev za prodajo proizvodov iz tretjih dežel.
To je posebno prizadelo jugoslovanski	izvoz glede
na njegovo strukturo in prejšnjo orientacijo na trge teh dežel Zahodne Evrope. Zlasti negativen faktor, je rekel Sergej Kraigher, je uveljavljanje skupne kmetijske politike dežel EGS, ki se bo letos razširila na veliko število pridelkov. Razlike v carinah, ki jih uporabljajo za blago dežel EGS in tretjih Hežel, so takšne, da presegajo 'sto, kar je kot zaščita obilno v mednarodni trgovini.
Kubanski odgovorni krogi govore o »povečanju pritiska ZDA«
f*®# Nadaljevanje
na zadnji strani
VELIKANKA SE LIŠPA — Poslednje včerajšnje priprave na 130-metrski skakalnici v Planici pred današnjim začetkom letošnjih planiških poletov.
Foto: Selhaus
MEXICO CITY, 21. marca (Tanjug). Kuba je zelo ostro reagirala na sklepe sestanka predsednikov srednjeameriških republik z ameriškim predsednikom Kenned.yjem, ki se je včeraj končal v glavnem mestu Kostarike San Joseju. V odgovornih kubanskih krogih so po vesteh iz Havane označili kot nadaljnje zaostrovanje pritiska na, Kubo poudarjanje nevarnosti, ki naj bi jo premier Castro predstavljal za režime v srednjeameriških republikah, kakor tudi sklep, naj bi vlade držav s tega področja preprečile potovanja svojih državljanov na Kubo.
Kubanski tisk v današnjih komentarjih trdi, da je bil tak sestanek v bistvu preračunan na krepitev agresivnih alkcij proti Kubi. Vzporedno s to oceno pa je kubansko ministrstvo oboroženih sil v uradnem sporočilu direktno obtožilo ZDA zaradi nedavnih diverzij in napada kubanskih emigrantov na sovjetsko ladjo in na naselje na severnih obalah Kube. V zveza z besedami predsednika Kennedyja, da je treba »zgraditi zid okrog Kube«, je havanski radio opozoril, da bo tudi Kuba ob svojih obalah zgradila obrambni zid, ki ga bodo tvorile pridobitve revolucije in njena sedanja politika.
Agenciji Reuter in AP po-
ročata iz San Joseja, da je predsednik Kennedy iz svojega vnaprej pripravljenega in pod embargom objavljenega govora študentom' na univerzi v San Joseju v zadnjem trenutku črtal stavke, ki se nanašajo neposredno na Kubo in Sovjetsko zvezo. Predsednik Kennedy je iz svojega govora izpustil izjavo, da »bo morala iti Sovjetska zveza po isti poti, kot so šli prejšnji tuji zavojevalci v Latinski Ameriki, to je, da se mora povsem umakniti s Kube«. Posredno pa se je Kennedy dotaknil Kube, ko jo je označil kot »primer zrušitve mita o komunističnih obljubah«.
Podpredsednik ZDA Lyn-don Johnson pa je sinoči v Washingtonu izjavil, da ZDA
ne bodo zadovoljne, dokler se- zadnji sovjetski vojak ne bo umaknil s Kube. Dejal je tudi, da Kuba preživlja gospodarsko krizo.
Sovjetska agencija TASS je v zvezi s konferenco v San Joseju objavila komentar, kjer pravi, da je bila glavna pozornost udeležencev posvečena preprečevanju širjenja vpliva kubanske revolucije na dežele centralne Amerike, kar se je odrazilo tudi v sprejeti deklaraciji, kjer je govora o sankcijah proti Kubi.
Obisk
delegacije
alžirske
skupščine
-Alžir, 21. marca. (Tanjug). Iz Alžira je danes z letalom odpotovala čez Pariz v Jugoslavijo delegacija alžirske ustavodajne skupščine, ki jo vodi predsednik zunanjepolitičnega odbora Kaid Ahmed.
Delegacija prihaja v Jugoslavijo na povabilo Zvezne ljudske skupščine.
Priprave na 20. obletnico Kočevskega zbora
Ljubljana, 21. marca — Danes je bila prva seja republiškega odbora za proslavo 20. obletnice zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, na kateri so razpravljali o programu, politični vsebini in organizacijskih pripravah na ta zgodovinski dogodek. Seji, ki sta ji prisostvovala tudi Vida Tomšič in Franc Leskošek, je predsedoval Josip Vidmar.
Na seji so razpravljali o predlogih za praznovanje, ki jih je pripravil sekretariat odbora za proslavo. Odbor naj bi skrbel predvsem za vsebino proslave in usklajeval delo drugih družbeno-političnih in strokovnih organizacij, ki se žele vključiti v to proslavljanje. Spričo velikega pomena obletnice Kočevskega zbora so na seji sklenili, da bo proslava deloma v Ljubljani, deloma v Ko-
V februarju za polovico večji izvoz iz Slovenije
Ljubljana, 21. marca — Čeprav izvoz iz Slovenije tudi v februarju ni prekoračil vrednosti treh milijard deviznih din, kakor v zadnjih mesecih lanskega leta, smo lahko z rezultati kar zadovoljni, saj je znano, da je v prvih mesecih izvoz po navadi šibkejši. Uspeh letošnjih izvoznih prizadevanj prihaja bolj do izraza, če letošnje rezultate primerjamo z lanskimi. V februarju se je gibal izvoz približno na enaki višini kakor v januarju in je dosegel vrednost 2950 milijonov deviznih dinarjev nasproti 1926 milijonom v lanskem februarju, tako da je bil za dobro polovico večji kakor lani. V prvih dveh mesecih pa smo iz Slovenije izvozili za 5922 milijonov deviznih din, kar je za 50,1 % več kakor v prvih dveh mesecih lanskega leta (v državnem merilu je bil celotni izvoz v prvih dveh mesecih za 19 % večji). Rezultat izvoza v prvih dveh mesecih presega tudi 17 odstotno stopnjo povečanja, ki je predvidena v družbenem planu za vse letošnje leto.
Seveda pa nas relativno visoko preseganje lanskega izvoza ne sme zavajati v samovoljo. Lani je bil v začetku leta izvoz razmeroma slab. Zato daje primerjava z lanskim izvozom visok odstotek preseganja. Tudi če upoštevamo, da je glavna izvozna sezona v drugem polletju, moramo imeti pred očmi, da smo v prvih dveh mesecih izpolnili le 15,8 % letnega plana, kar je manj kakor 2/12 in pomeni zaostajanje za predvideno dinamiko. Zato so pred nami še velike naloge, da bomo izpolnili plan izvoza za vse letošnje leto.
Celotni izvoz Industrije je v prvih dveh mesecih s 4302 milijonoma din presegel lanski izvoz v enakem obdobju za dobrih 42%. Pri tem je izvoz lesne industrije kot najvažnejše izvozne industrijske panoge zaradi hude zime, ki je močno ovirala žagarska podjetja, nekoliko manjši kakor je bil lani. Za lanskim izvozom je zaostajal tudi izvoz proizvodov industrije nekovin. Ostale industrijske panoge pa zaznamujejo povečanje. Druga najpomembnejša izvozna panoga, kovinska industrija, izkazuje za 24 % večji izvoz kakor lani v prvih dveh mesecih. Tekstilna industrija, ki je lani v začetku leta pokazala slabo izvozno dejavnost, pa zaznamuje povečanje za 155 %, pri čemer pa le izpolnjuje dinamični plan. Barvasta metalurgija je letos povečala izvoz za 24 %. Visoke odstotke povečanja izkazujejo usnjarska indu-
]|||||||||llllllllllllllllllllllllll!lllllllltilllllllllll!lllli!iillllllllllllll!!lli!l!lllllltllllll!l!illfliltll)!llllll
Nadaljevanje
na zadnji strani
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POHOD MIRU
Na Dunaju so ustanovili odbor, ki bo za 15. april organiziral pohod pod geslom »mir in razorožitev«. Med člani odbora so univerzitetni profesorji, publicisti, književniki, umetniki in predstavniki sindikatov. To bo prvi pohod miru v Avstriji. Podobne pohode miru so že organizirali v Britaniji, na Japonskem in drugod. Posebno znan je »pohod miru« iz Hirošime, v katerem sodelujejo nekateri preživeli.
Canberra:
PRAV, TODA ...
Avstralska laburistična stranka, ki je v opoziciji, je dala privoljenje za gradnjo ameriške pomorske radijske postaje, ki bo vzdrževala zvezo z ameriškimi podmornicami. laburisti so postavili naslednje pogoje: skupno avstralsko-ameriško poveljstvo nad postajo, ozemlje ostane še naprej pod avstralsko , suverenostjo, radijska postaja mora biti na razpolago avstralski vojski. 19 glasov »za«, 17 pa »proti«.
Pariz:
ŠE STEVENSON
Sef ameriške delegacije v OZN Adlai Stevenson je prišel včeraj v Pariz, da bi se sestal s francoskim zunanjim ministrom Couve de MurvU-lom. Obiskal bo tudi London. Bonn, zahodni Berlin, Madrid in Rabat. Pred Steven-sestom je bil v Parizu na zasedanju sveta NATO Kenne-dyjev »atomski« odposlanec Merchant. Le-tega ni sprejel niti Couve de Murville niti de Gaulte. Namen Merchan-tove misije:	»Polaris«.
Durban:
EKSPLOZIJE
Agencija Reuter poroča, da je nedaleč od Durbana eksplozija razdejala železniško progo Durban — Johannesburg. Promet je bil ustavljen. Policija ni dovolila novinarjem, da si ogledajo kraj eksplozije. Predstavnik policije ni hotel povedati, ali gre za sabotažo, vendar pa je izjavil, da so našli še en peklenski stroj, ki ni eksplodiral. Južnoafriške oblasti so postale zelo vnemirjenč zaradi številnih sabotaž.
Letošnji izvoz iz LRS
JANUAR
II
1961	1963	1963
FEBRUAR
lil
1963
Dosedanji letošnji izvoz dosega 15,8% letnega plana (v linearni razdelitvi obsežeta dva meseca 16,66% letnega plana)
strija (za 194%), kemična industrija (za 145%), papirna industrija (za 108 %) in elektroindustrija (za (87 %). Črna metalurgija je lanski izvoz presegla za 305 % in je že v prvih dveh mesecih izpolnila 29 % izvoznega plana. Premogov-
Nadoljevanje
na zadnji strani
Komentar
Začeti pri sebi
Zadnji razgovori predstavnikov zbornic z gospodarskimi organizacijami o proizvodnji in izvozu v začetku leta so prinesli odgovor na marsikatero nejasno vprašane j v zvezi z izpolnjevanjem tekočih planskih nalog. Pokazalo se je. da sta v marsikaterem podjetju proizvodnja in izvoz šepala iz objektivnih razlogov, ponekod pa tudi iz subjektivnih, kot je popuščanje intenzivnosti v proizvodnji v začetku leta, z dokaj neodgovornim zanašanjem, da bo zamujeno mogoče nadoknaditi v kasnejših mesecih. Namen razgovorov je tudi bil v glavnem, odkriti omenjene kratkoročne zaviralne momente. da bi jih čimprej odpravili.
Kjer gre samo za take probleme, je seveda stvar preprosta. Toda zaostajanje v proizvodnji in izvozu se neredko kaže tudi kot posledica dolgoročnejših vzrokov, predvsem pa še pomanjkanja perspektive lastnega razvoja, stopicanja na mestu in čakanja. da bo nekdo od vrha gospodarski organizaciji tako rekoč na krožniku prinesel dekret o tem. kam naj se usmeri v svoji proizvodnji. V nekem takem podjetju, kjer imajo močno materialno osnovo za uspešno proizvodnjo, manjka jim pa očitno lastne pobude, so to jasno povedali. Sosedno podjetje, ki se je razvijalo v skromnejših pogojih, toda ob veliko večji pobudi pri iskanju lastne poti, pa ima trenutna veliko boljšo perspektivo razvoja. Zlasti še. ker ga kljub ugodnemu domačemu tržišču za njegove proizvode omenjeni položaj ni zapeljal, temveč je dal prednost proizvodnji za tuji trg. Danes so razmere na domačem in mednarodnem trgu pripeljale marsikatero podjetje že v tak položaj, da ga z raznimi kratkoročnimi ukrepi ni mogoče več reševati. Najbrž ni slučajno, da je bil dan dokaj-šen poudarek tem vprašanjem tudi v razpravi ob poročilu republiškega Izvršnega
sveta v republiški in ob poročilu Zveznega izvršnega sveta v Zvezni ljudski skupščini: namreč v tem smislu, da bi gospodarske organizacije — kar mnoge že delajo— morale še v večji meri začeti reševati predvsem svoje notranje probleme. Več pozornosti bi morale posvečati perspektivi svojega nadaljnjega razvoja. oblikovanju koncepta bodoče proizvodnje in investicijske politike. Menim, da tudi ni slučajno, če v zveznih gospodarskih odborih posvečajo tolikšno pozornost problemom integracije. Celoten razvoj gospodarstva v svetu gre v tej smeri. C'e pri nas na marsikaterem področju še capljamo v tem pogledu, je to najbrž predvsem zato, ker gospodarske organizacije same niso dovolj iniciativne ali morebiti tudi sposobne, da bi si našle najustreznejšo lastno pot in mesto v bodočem gospodarskem razvoju. Tiste, ki sla jim ta pot in mesto jasna, tudi veliko laže najdejo skupni jezik v sodelovanju z drugimi gospodarskimi organizacijami in v takih primerih navadno tudi nimamo opravka z administrativnimi ekscesi pri združevanju.
Investicijska politika je seveda s tem tesno povezana. Marsikateri gospodarski organizaciji je bilo veliko laze doslej zahtevati sredstva za svoj razvoj od skupnosti in seveda tudi riziko za učinek takih investicij prepuščati spet skupnosti. Načela poslovnih odnosov in gospodarnosti, ki se v zadnjem času skladno s sistemom vse boli uveljavljajo tudi na tem področju, pa zahtevajo jasne kriterije o rentabilnosti vlaganj kot tudi ustrezno materialno odgovornost za vsakogar,, ki bi sredstva nerentabilno vložil. Potemtakem je tudi s stališča novih investicijskih vlaganj potrebna jasna perspektiva razr-oia za vsako gospodarsko organizacijo in tudi za vsako novo nastalo integracijo.
A. Javornik
-v
RAZMOČEN TEREN NI BIL OVIRA — Na letošnjih zimskih vajah JLA v Sloveniji, v katerih so sodelovali vsi rodovi vojske, so tudi težka oklopna vozila s pehoto učinkovito napredovala kljub razmočenemu in še s snegom pokritemu terenu.	Foto:	Krševan
Pospešili naj bi graditev stanovanj
Odbori zvezne ljudske skupščine razpravljajo o poročilu ZIS
BEOGRAD, 21. marca (Tanjug). Danes so zasedali trije odbori zvezne ljudske skupščine in razpravljali o poročilu ZIS za preteklo leto. Zasedali so oabor za socialno politiko in ljudsko zdravstvo zveznega zbora, odbor za vprašanja dela in socialnega zavarovanja ter odbor za gospodarstvo zbora proizvajalcev.
Čedalje večje zanimanje turistov za Jugoslavijo
Samo v Švici polovico več pogodb kot lani
BEOGRAD. 21. marca (Tanjug). V času pospešenih priprav na bližnjo turistično sezono prihajajo iz tujine vesti o čedalje večjem zanimanju turistov za obisk Jugoslavije.
Avstrijski časniki poročajo, da se je kakih 80 odstotkov avstrijskih turistov, ki hočejo letos preživeti počitnice ob morju, že odločilo za bivanje v Jugoslaviji. Avstrijske turistične agencije so rezervirale v naših turističnih krajih nad 50 odstotkov več sob, kakor v lanski sezoni.
Kakih 14 italijanskih turističnih agencij je napovedalo skupinska potovanja v Jugoslavijo. V Švici je bilo sklenjeno približno 50 odstotkov več pogodb 7 Jugoslavijo. kakor v lanski turistični sezoni, švicarske turistične agencije so med drugim rezervirale tudi več no-
vih turističnih objektov na področju Istre, Ulcinja, Ma-karske, Kvamera in Petrov-ca. Več švicarskih turističnih agencij je vključilo v svoje programe tudi potovanja s posebnimi vlaki, avtobusi in ladjami v najbolj privlačne kraje severnega in srednjega Jadrana.
Tudi največje zahodno-nemške turistične agencije poročajo s povečanju števila turistov, ki žele letos preživeti počitnice v naši deželi. Berlinska agencija »Mars« na primer je razprodala 80 odstotkov sedežev v letalih, ki bodo od aprila do oktobra letela v Črnogorsko Pri-morie.
Dober start v Vojvodini
Proizvodnja za 7,6 %. izvoz za 82 % večja od lani
NOVI SAD, 21. marca (Tanjug). — V izvršnem svetu Vojvodine so včeraj sporočili, da so izdelale tovarne na tem področju v januarju in februarju za 7.6 odstotka več industrijskih proizvodov, kakor v istem obdobju lanskega leta.
2e v začetku letošnjega leta je bilo opaziti pozitivna gibanja zlasti v živilski, kovinski in tekstilni panogi. V kovinski industriji je proiz-vodji v primerjavi z januarjem nn februarjem lanskega leta narasla za 30,4 °/». Proizvodnja kmetijskih strojev je rasla trikratno, mlinskih strojev šestkratno, rezervnih delov za ravna vozila pa oelo desetkratno. To je dosegla industrija predvsem z naglim razvojem kooperacije vojvodinskih podjetij z
našimi velikimi proizvajalci motornih vozil. V živilski industriji, ki je povečala proizvodnjo za dobrih 10 odstotkov, je najbolj narasla proizvodnja presnega mesa in masti.
Istočasno je tudi vrednost izvoza narasla v primerjavi s prvima dvema mesecema lanskega leta za 82 odstotkov. Ti uspehi kažejo, da je mogoče uspešno izpolniti letošnji plan izvoza, ki naj bi se povečal za 30 odstotkov.
V odboru za delo in socialno zavarovanje zbora proizvajalcev zvezne ljudske skupščine je bila danes zaključena debata o lanskem delu in njegovih organov na stanovanjsko - komunalnem področju ter na območju dela in delovnih odnosov.
Poslanci so pripomnili, da skladi za graditev stanovanj niso izkoristili vseh možnosti za večjo mobilizacijo o-sebnih sredstev državljanov v graditvi stanovanj. Od leta 1959 .do 1961 so dali skladi za kreditiranje individualne stanovanjske graditve samo 5 do 7 odstotkov razpoložljivih sredstev. Ker se delovni ljudje v mestih zelo zanimajo za graditev stanovanj in družinskih hiš, so poslanci opozorili na to, da bi morali skladi v prihodnje dati mnogo večja sredstva za posojila delavcem in uslužbencem.
Več poslancev se je zavzelo za drugačen način uporabe stanovanjskih skladov in za uvedbo avtomatizma v kreditiranju, ki bi delovne organizacije in posameznike postavil v enakopraven polo-' .žaj. Dosedanja praksa je omogočila dobiti kredit v
Jože Rus -sedemdesetletnik
Te dni je praznoval sedemdesetletnico svojega življenja naš znam politični in javni delavec tovariš Jože Kus.
Rodil se je leta 1893 na Eledu, študiral pa je na Dunaju in v Ljubljani. Do leta 1942 je bil sodnik. V NOB pa je aktivno deloval že leta 1941, saj je bil eden izmed organizatorjev Osvobodilne fronte, član izvršnega odbora
tistim kolektivom, na razpolago večja
glavnem ki imajo prosta sredstva.
V debati so poudarili, da je tempo stanovanjske graditve počasen tudi zaradi pomanjkanja urbanističnih načrtov v posameznih industrijskih središčih, še posebej pa težnje, da ponekod iz estetskih razlogov zapostavljajo pereče stanovanjske probleme in druge potrebe v naseljih.
V odboru za ljudsko zdravstvo in socialno politiko zveznega zbora zvezne ljudske skupščine je debata potrdila, da je široka dejavnost organov samoupravljanja v zdravstvenih ustanovah, sindikatov in drugih družbenih organov v iskanju bolj ustreznih oblik dela za zdravstveno zaščito pripomogla, da so bili doseženi na tem področju veliki uspehi.
V debati pa so poudarili, da vse dosedanje pobude in priporočila, naj bi plačevanje zdravstvenih storitev temeljilo predvsem na kakovosti dela, niso rodila pričakovanih sadov. V pogodbah s socialnim zavarovanjem še vedno prevladujejo načela poslovanja po številu bolniških postelj, kar je nezdružljivo z uveljavljanjem načela delitve po delu.
Nekateri poslanci so predlagali, naj bi natančneje proučili vprašanje razmestitve zdravnikov, ki jih kljub temu, da njih število narašča, navadno ni prav tam, kjer so najbolj potrebni — na področjih z nerazvitim	omrežjem
zdravstvenih ustanov. Predlagali so tudi, naj bi organi ZIS pripravili več analiz s področja zdravstva in socialnega skrbstva. To gradivo bi obravnavali jeseni v novem skupščinskem odboru.
Poslanec Ante Roje se je danes zanimal za to, kako nameravajo na pristojnem mestu urediti otroške dodatke, da bi bolj ustrezali svojemu namenu — pospeševanju zdravstvene in druge zaščite najmlajših. V odgovor na to vprašanje je predstavnik ZIS Roman Albreht rekel, da zvezni organi še nimajo bolj določnih gledišč, kako postaviti -institucijo otroškega dodatka. Sedanje proučevanje pa gre za tem, da bi družbeno skrb za najmlajše okrepili in izboljšali.
V debati o problemih prometa sta gospodarska odbora opozorila na to, da bo treba v prihodnjem obdobju urediti vprašanje pomorskih tarif in zagotoviti večji devizni dotok. Poslanci so se zaivzeli tudi za boljše združevanje v zračnem prometu in zlasti priporočajo zveznim organom, naj store izredne ukrepe, da se omili pomanjkanje vagonov v letošnjem letu.
Gospodarski odbor zbora proizvajalcev zvezne ljudske skupščine je danes končal obravnavanje poročila ZIS za minulo leto in sprejel več zakonskih osnutkov, med njimi zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov in spremembe v zakonu o elektrogospodarskih organizacijah.
V zakonskem osnutku o elektrogospodarskih organizacijah odbor ni sprejel določbe o obveznem združevanju sredstev amortizacije v elektrogosoodarskih skupnostih, ki jih združena podjetja ne izkoristijo za zamenjavo, rekonstrukcijo in graditev elektroenergetskih objektov, ostala pa je določba, da se sredstva amortizacije združenih podjetij lahko uporabljajo samo za zamenjavo. rekonstrukcijo in graditev elektroenergetskih objektov. Ker je gospodarski odbor zveznega zbora sprejel določbo o obveznem združevanju neizkoriščenih sredstev amortizacije, bosta morala zvezni zbor in zbor proizvajalcev uskladiti zakonski tekst.
Jutri bodo začeli v zvezni ljudski skupščini delati odbor za organizacijo oblasti in upravo in zakonodajna odbora obeh zborov. Odbori bodo obravnavali noročilo ZIS za lansko leto in predložene predpise. Pričakovati je, da bo v odboru za organizacijo oblasti član ZIS dr. Josip Hmče-vič prebral ekspoze o delu pravosodnih organov.
Pisma b
Delovni programi za predvolilne akcije
Okrajni odbor SZDL Koper razpravljal o pripravah na volitve
Ob jadranski obali obetajo mnogo več zelenjave in sadja
Rrogram razvoja kmetijstva ob Jadranskem morju
Beograd, 21. marca. (Tanjug). Skupina strokovnjakov sekretariata ZIS za kmetijstvo in gozdarstvo Jugoslovanske kmetijske banke, zvezne gospodarske zbornice in kmetijskega inštituta v Zagrebu je sestavila obsežen program razvoja kmetijstva v sredozemskem pasu Jugoslavije ter boljšega izkoriščanja jadranske obale In Povardarja za pridelovanje zelenjave in sadja. Za uresničevanje predvidenega programa naj bi v bližnji perspektivi investirali nad 99.5 milijard, v glavnem za gradnjo rastlinjakov, za objekte predelovalne industrije in za sodobne nasade sadja in vinske trte.
Strokovnjaki računajo, da bi s temi sredstvi skupni pridelek zelenjave na sredozemskem področju lahko povečali od sedanjih 39.990 na 103.684 vagonov,	sadja od
8139 na 46.597 vagonov, grozdja pa od	25.837 na
61.430. Največje količine sočivja in sadja bi pošiljali na trg izven sezone, kar bi omogočilo tudi zelo donosen izvoz teh pridelkov.
Predvidene investicije bi bile razdeljene	v etape.
Glavna orientacije je na razširitvi proizvodnje na družbenem sektorju, ker lahko samo tako zagotovimo uvedbo sodobne tehnologije in najboljše izkoriščanje obdelovalne zemlje.
KOPER, 21. marca — OO SZDL Koper je danes razpravljal o vsebinskih, organizacijsko tehničnih in kadrovskih nalogah organizacij SZDL v pripravah na volitve v občinske, okrajno, republiško in zvezno skupščino. Razen tega je obravnaval tudi priprave na okrajno konferenco SZDL, ki bo predvidoma 12. in 13. aprila v Novi Gorici.
lili tudi okrajni politični štab za volilne priprave, podobna telesa pa naj bi v prihodnjih dneh izvolili tudi vsi občinski odbori SZDL.
M. Z.
Tobak in zdravje mladine
Tovariš urednik,
prisostvoval sem mladinski konferenci. Se preden se je začela, je bil šolski razred ie močno zakajen. Oziral sem se po mladih, še otroških obrazih s cigaretami v ustih.
Ko se je konferenca začela in so mladinci posedli po klopeh, so izvlekli tobačnice, žveplenke, nekateri pa tudi vžigalnike. Vse skupaj so položili predse na klopi, kjer bodo drugo jutro otroške roke držale svinčnik in zvezek, kjer bodo otroci tudi malicali. Ko je predsednik bral poročilo, je bil razred že tako zakajen, da je neka mladinka odprla okno; ker je bilo zunaj hladno, ga je hitro zaprla. Od časa do časa se je nato zabliskalo, zagorela je nova cigareta, a ker pepelnikov v šoli seveda ni, saj »otroci« ne kadijo, so nekateri junaki stresali pepel kar po tleh. To je prvi del te zgodbe, drugi pa se je odvijal nekako takole:
Ko je bilo konference konec, je mladina odšla domov, razred pa so zaklenili. Ker je bilo mrzlo, snažilka razreda ni prezračila; drugo jutro so se v njem zbrali šolarji, ki obiskujejo drugi razred, in sedli v zakajeni prostor ter dihali z nikotinom nasičeni zrak.
Kje so starši, učitelji, vzgojni organi, ki to dopuščajo? Od kod ljudem, ki še ničesar ne zaslužijo, denar za drage cigarete, vžigalnike? Ali ni v nevarnosti zdravje mladih ljudi — mladine. predvsem pa šolarjev — ali ne bo potrebno marsikatero drago in dolgotrajno zdravljenje?
Franjo Hovnik, Videm pri Ptuju
Zaključimo s posnemajmo!'
Tovariš urednik,
zelo hvalevredno je, da se državljanu zanimajo za koristne ptice in ptice pevke, še posebno zahvalo pa zaslužijo vsi. ki so o njih pisali v rubriki Pisma bralcev. Da bi se pa taka pisma. ki so jih napisali bralci iz raznih krajev Slovenije, končala — saj nam posebne časti ne delajo in nas kažejo v kaj čudni luči! — naj dam pojasnilo, kaj je ukrenjeno za zaščito ptic.
Naša zakonodaja ni pozabila na zaščito ptic. Bralci, ki se zanjo zavzemajo, pa tudi tisti, ki ptice uničujejo, naj preberejo 17. člen zakona o javnem redu in miru, ki je bil objavljen v Uradnem listu LRS št. 381194-49. V citiranem členu je zapisano: »Z denarno kaznijo do 10.000 din ali z zaporom do 15 dni se kaznuje, kdor lovi ali pobija ptice pevke in druge za kmetijstvo in gozdarstvo koristne živali, pobira njihova jajca. odnaša njihova gnezda ali legla.«
Zakonsko določilo torej imamo, z zakonom so vse
koristne ptice in ptice pevke zaščitene. Kako pa se ta zakon izvaja in kako se ga državljani poslužujejo, je pa odvisno od nas samih. Mnenja sem, da bi se morali za zaščito ptic posluževati najostrejših ukrepov, pri tem pa naj bi sodelovali tudi organi LM ter ostali državljani; tako bi ta madež enkrat za vselej zbrisali!
Kdor pozna koristnost ptic, ne bo ob pojavih, o katerih so pisali vaši bralci, tiho, pač pa bo ukrepal. Tovarišu Josipu Lazarju iz Sežane pa priporočam, naj pokaže to pismo tudi vandalom od Kopra do Pirana, ki tako brezvestno morijo koristne ptice, če pa to ne bo zaleglo, naj tiste brezsrč-neže prijavi Ljudski milici, kar bo gotovo zaleglo.
Lepe pozdrave vsem prijateljem in ljubiteljem ptic!
Albin Lampe.
Celje, Trubarjeva 18
Dodatni
avtobus
pogrešamo
Tovariš urednik,
večkrat se vozim z avtobusom podjetja »Ljubljana-transport«, ki odpelje iz Kamnika ob 14.15 v Ljubljano, kamor pripelje neredko z veliko zamudo (tudi do 25 minut). Tako traja taka vožnja celo uro namesto 35 minut, kot bi morala po voznem redu. Vzrok za zamude ni le slaba cesta iz Mengša do Domžal, ki se ob vsakem večjem dežju spremeni v kotanje, temveč tudi veliko število potnikov, ki jih mora prepeljati avtobus, ki je registriran za 67 ljudi.
Zaradi tako velikega števila potnikov — le redko se zgodi, da ni gneče — je podjetje »Ljubljana - transport« dalo v minuli hudi zimi na to progo dodatni avtobus, ki je peljal iz Ljubljane do Mengša, kjer je obrnil in sprejel kakih 25 potnikov, nato pa odpel ial v Domžale, kjer ga je čakalo vedno kakih 20 do 30 novih potnikov. Redni avtobus, že tako polh, je odpeljal iz Mengša naravnost v Ljubljano skozi Trzin.
Na dodatnem avtobusu so bili največkrat zasedeni vsi sedeži in bilo je videti, da se že vendarle uveljavlja skrb za kulturni prevoz — a s toplejšim vremenom ta avtobus ne vozi več. gneča pa je ostala. V njej ne trpijo le potniki, tudi vozno osebje ima težko delo: razen tega je vožnja s prevelikim številom potnikov po predpisih prepovedana. Končno si potniki želimo, da bi prišli čimprej domov, in to kulturno.
Vlado Toplak.
Ljubljana, Gregorčičeva 3
Težave z nalivnim peresom
Tovariš urednik,
proti koncu minulega avgusta lani so mi v knjigarni Mladinske knjige na Titovi cesti v Ljubljani (v konzorciju) kupili za darilo nalivno pero znamke »Ka-
weco«. Pero je bilo videti kvalitetno, kar bi lahko sklepal tudi po ceni (5210 din).
Zato sem bil toliko bolj razočaran, ko sem pero napolnil s črnilom in začel pisati: tako je puščalo, da sem imel pri vsakem pisanju umazane roke, razen tega pa se je kdaj pa kdaj iz njega vlila kapljica in pomazala papir. Ponovno sem ga izpraznil in pazljivo napolnil, a ni bilo nič boljše. Pero sem spravil v originalno škatlico, kjer ga še sedaj hranim s še neporabljenim črnilom.
Takoj nisem mogel reklamirati. ker sem šel na dopust. Ko pa sem se sredi septembra oglasil v omenjeni knjigarni, so mi rekli, da peresa ne zamenjajo, če je odneseno iz knjigarne in napolnjeno. To bi razumel, če bi bila nova peresa pri nakupu že napolnjena (kot na primer peresa »Mont Blanc«), ali pa bi jih dovoliti napolniti vsaj pri nakupu. Tega pa ne dovolijo, pero le lahko namočiš za poskusno pisanje. Ko prideš domov, je lahko vse narobe. peresa pa ne moreš zamenjati.
Po tem pojasnilu nisem sitnaril, ampak sem le prosil, če bi lahko dobil naslov tovarne, da bi pero reklamiral v tovarni: prepričan sem namreč, da bi lahko takoj ugotovili, da gre za tovarniško napako. Naslov tovarne so mi sicer prijazno obljubili, odklonili so celo ponudbo, da bi jim pustil dopisnico z naslovom za odgovor. In potem sem čakal in še vedno čakam.
Menim, da je tak način prodajanja »mačka v Žaklju« brez možnosti reklamacije v nasprotju s poštenim odnosom do kupca. Mislim. da imam pravico, da podjetje upošteva reklamacijo. Na računu je vendarle napisana cena 5210 din!
Grozdan šinigoi.
Dobravlje 88
Tovariš Bogomil Lupše, poslovodja papirnice Mladinske knjige na Titovi 3, je na pismo poslal tale odgovor:
Nalivna peresa znamke »Kaweco« so dobra. Prodali smo jih zelo veliko in razen zgornje nismo imeli nobene reklamacije. Kar tiče prodajo, je pri nas praksa, da res pri nakupu oziroma pri izbiri nalivnih peres kupec namoči nalivno pero in poizkusi, kako piše. če se kupec odloči za nakuo, prodajalec na njegovo željo napolni pero s črnilom, da ugotovi, ali pero pušča ali ne. če kupec tega ne želi. velja *vj nas za reklamacijo tridnevni rok. če bi vsako pero napolnili že pri ogledu, bi prihodnji kupec imel občutek. da nalivno pero ni popolnoma novo.
Primera, ki ga navaja tovariš Šinigoj, se ne spominjamo: verjetno je, da je reklamacijo urejal s prodajalko, ki ni vedela, kako bi jo rešila. Tovariša Šinigoja smo s posebnim dopisom prosili, da se oglasi v prodajalni, da bomo skupaj z njim ugotovili, kaj je s peresom, in reklamacijo sporazumno rešili.
in podpredsednik OF Slovenije. Tudi po osvoboditvi je bil vse do svoje upokojitve na visokih oblastvenih in političnih položajih. Bil je podpredsednik prezidija Zvezne ljudske skupščine, predsednik republiškega zbora Ljudske skupščine Slovenije ter član predsedstva glavnega odbora SZDL Slovenije in član zveznega odbora SZDL Jugoslavije. Tudi danes je tovariš Rus še vedno aktiven v političnem življenju in je član izvršnega odbora glavnega odbora SZDL Slovenije.
Za svoje zasluge med narodnoosvobodilnim bojem je prejel tovariš Rus mnoga visoka odlikovanja: red narodne osvoboditve, red jugoslovanske zastave I. stopnje, red zaslug za narod I. ter red bratstva dn 'enotnosti I. Je pa tudi nosilec partizanske spomenice 1941.
Ob tem visokem življenjskem jubileju tovarišu Jožetu Rusu iz srca čestitamo!
Predsednik OO SZDL Ivan Lapajne je uvodoma omenil, da so se v občinah teh priprav deloma že lotila Poudaril Je, naj bi pomenila predvolilna akcija nadaljevanje in poglobitev dosedanje vsestranske družbeno politične dejavnosti, ki so jo še zlasti razgibale razprave o ustavnih načelih in o občinskih statutih, krajevne dn občinske konference SZDL in sestavljanje občinskih družbenih planov.
V tem razdobju naj bi analizirali dosedanje uspehe, vendar ne bi smeli ostati samo pri tem, marveč naj bi se hkrati lotevali tudi tekočih problemov in perspektivnih nalog. Občine naj bi obravnavale zlasti tudi družbeno ekonomski razvoj v obči-
Ta teden v »Komunistu«
Uvodnik »Vsestransko proučevanje problemov vasi« opozarja na velik pomen IV. plenuma zveznega odbora SZDLJ in na naloge subjektivnih sil na vasi; frag-mentarični pogledi na poročilo zveznega izvršnega sveta v zvezni ljudski skupščini, članek Zdravka Mičiča »Radikalne spremembe v kmetijstvu« obravnava družbeno ekonomska gibanja v Sovjetski zvezi, prispevek Staneta Južniča »Revolucija, ki še traja« je podoba sodobne Mehike. Komentar Djtira Djuraškoviča »Težave našega novinarstva« je namenjen nedavni konferenci Zveze novinarjev v Novem Sadu. Nadalje prinaša krajše izvlečke iz gradiva IV. plenuma ZO SZDLJ in nekaj člankov z letnih konferenc -Zveze komunistov.
nah v obdobju od zadnjih volitev, našo zunanjo politiko ter vprašanja, ki se odpirajo pri hitrejšem vključevanju gospodarstva v mednarodno menjavo. Ob vsem tem je hkrati nujno nadalje proučiti in razvijata samoupravljanje v delovnih organizacijah, v krajevnih skupnostih dn v občinah sploh, volilno akcijo pa naj bi organizacije SZDL izkoristile tudi za proučevanje lastnega dela in razvoja ter za to, da preko večje aktivnosti povečajo število svojih članov.
Pri vsem tem bo kazalo uporabljati vsestranske oblike dela od tribun, seminarjev, posvetovanj, aktivov, zborov volivcev ter uporabljati še najsodobnejše metode.
V okviru teh nalog nameravajo občinski odbori SZDL že v bližnjih dneh konkretizirati svoje delovne programe za predvolilno dejavnost.
V razpravi so diskutanti razpravljali zlasti o delu dosedanjih odbornikov ter o vlogi članov bodočih skupščin- Poudarili so, da je demokratičnost pri izbiranju kandidatov predvsem v tem, da bodo volivci aktivno sodelovali pri oblikovanju meril za profil članov bodočih skupščin. Upoštevajoč načela rotacije naj bi izbirali kandidate izmed ljudi, od katerih je moč pričakovati, da bodo znali prisluhniti razvojnim težnjam tako posameznega kraja in občine kot tudi širše skupnosti. Med člani bodoče skupščine naj bi bilo tudi več mlajših občanov in žensk, kar bi prav gotovo prispevalo k temu, da ljudski odbori ne bi več tako izpuščali izpred oči nekaterih zelo pomembnih področij (otroškega varstva, raznih družbenih služb itd.).
Na današnji aeji so izvo-
Razpisna komisija
Slovenskega narodnega gledališča
V LJUBLJANI — razpisuje
mesto blagajničarke v Operi mesto električarja v Drami mesto kurirja v Drami mesto mizarja v gledaliških delavnicah
Ponudbe za razpisana mesta vložite osebno v upravi SNG, Ljubljana, Cankarjeva 11/1. Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest.	2098
Upravni odbor industrijskega podjetja
PIRANSKE SOLINE — PORTOROŽ
razpisuje prosto delovno mesto
VODJE ekonomske enote
pomožne dejavnosti
Pogoji: 1. delovodska šola kovinske stroke z večletno prakso ali mojstrski izpit kovinske stroke s prakso na vodečem mestu v delavnicah; 2. osebni dohodki po pravilniku.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanje zaposlitve pošljite SPLOŠNEMU ODDELKU PODJETJA. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 2080
Tovarna električnih aparatov LJUBLJANA - Savska cesta SL 3
RAZPISUJE DELOVNO MESTO
ŠEFA nabave
Pogoji: ekonomska srednja šola z daljšo prakso.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela ter osebnimi podatki pošljite Splošnemu sektorju tovarne, Ljubljana, Savska cesta št. 3.	2101
Komunalno podjetje
P 0 S T 0 J NA
sprejme takoj v službo
DVA MLADA DELAVCA
* urejeno vojaščino za delo pri javni snagi in čistoči ter pogrebni službi
Plača po obstoječem tarifnem pravilniku. Skupno samsko stanovanje zagotovljeno. Ponudbe pošljite do 5. aprila 1963 upravi podjetja.	jing
Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij
BOLNIŠNICE ZA DUŠEVNE BOLEZNI BEGUNJE na Gorenjskem
razpisuje prosta delovna mesta ob otvoritvi novega sprejemnega oddelka:
2 ZDRAVNIKOV
specialist nevropsihiater, specializant ali sekundarij
MEDICINSKE SESTRE SOCIALNEGA DELAVCA ODDELČNEGA ADMINISTRATORJA
srednja strokovna izobrazba
DELOVNEGA INŠTRUKTORJA — KLJUČAVNIČARJA
ključavničarski mojster ali pomočnik
14 BOLNIČARJEV
\2 B?LN*SK,H STREŽNIKOV (STREŽNIC)
starost nad 18 let
KURIRJA — moški
Priskrbljeno je eno dvosobno in eno enosobno stanovanje za zdravnike in soba za socialnega delavca. — Za razpisana delovna mesta pošljite vlogo s kratkim življenjepisom in potrebno dokumentacijo ravnateljstvu Bolnišnice za duševne bolezni Begunje na Gorenjskem. — Osebni dohodek je določen s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov bolnišnice. Razpis je v veljavi do izpopolnitve delovnih mest.	^115
Razvoj petrokemije v Lendavi
Od plina in metanola do formaldehida in baketita
Industrija nafte v Prekmurju, ki je po naglem vzponu v prvih povojnih letih zaznamovala od leta 1954 naprej čedalje manjši obseg proizvodnje, predvsem zaradi postopnega izči-panja nahajališča nafte in nezadostnih raziskovanj za odkrivanje novih nahajališč, kaže v zadnjem času mnogo ugodnejšo sliko. Obseg proizvodnje se je lani po dolgih letih nazadovanja povečal za 3 odst. Letos je predvideno nadaljnje povečanje za 9 odst. in tudi izpolnjevanje tega plana kaže dobro, saj izkazuje lendavsko podjetje letos za prva dva meseca povečanje proizvodnje v primerjavi z lanskim letom za 17 odst.
Težišče tega povečanja ni tolike v sami proizvodnji nafte, četudi ta v zadnjem letu po malem narašča, kakor v tem, da lendavsko podjetje pridobljene nafte v mesečni količini okrog 1200 ton ne pošilja več rafinerijam, ampak jo samo predeluje v obratu degazolinaže, kjer pridobiva iz nafte bencin, plinsko olje in kurilna olja, iz zemeljskega plina pa gazolin, butan in propan.
V letošnjem povečanju plana in proizvodnje pa ni vštet novi proizvod tega podjetja metanol, ki sodi že v kemično industrijo. Lendavsko podjetje ima na razpolago velike rezerve zemeljskega plina, čigar predelava predstavlja zdaj osnovo nadaljnjega razvoja podjetja v smeri petrokemije. Po dolgoletnih prizadevanjih je podjetju »Nafta« uspelo uresničiti prvi korak v tej smeri. Zgradili so — pretežno iz lastnih sredstev in s pet-
letnim kreditom italijanskega dobavitelja opreme — tovarno za predelavo zemeljskega plina v metanol (metilni alkohol). Ta tovarna, ki je stala 1,5 milijarde din, bo dajala letno okrog 7000 ton metanola v vrednosti 480 milijonov din. Metanol bo podjetje pretežno izvažalo za odplačilo najetega inozemskega kredita, velike domače potrebe pa bi narekovale še povečanje zmogljivosti.
Z novim obratom, ki je te dni začel obratovati, si bo podjetje tudi bistveno zboljšalo svoj ekonomski položaj. To pa mu omogoča napraviti še korak naprej. Gre za nadaljnjo predelavo metanola v formaldehid (formalin', ki je zelo iskana polsurovina za proizvodnjo raznih plastičnih mas (bakelita, melani-na itd.) ter sintetičnih smol. Na predelavi metanola v formaldehid so zainteresirana razna podjetja, med njimi zlasti zagreb-
ški »Chromos«, ki tudi pomaga lendavskemu podjetju pri izdelavi inženiringa. Sredstva za zgraditev obrata za formaldehid niso znatna in je potrebnih le okrog 380 milijonov din za ustrezna osnovna sredstva. Pri tem je zlasti važno, da obrat za formalin ne potrebuje opreme iz uvoza in ga z domačo opremo lahko zgradijo do konca letošnjega leta, če bo na razpolago ustrezno posojilo ob 50-od-stotni udeležbi iz lastnih sredstev podjetja.
Vse pa kaže, da se razvoj tudi pri obratu za formalin ne bo ustavil. Lendavsko podjetje se namreč pogaja s tovarno elektro-materiala »Elma« v Črnučah glede skupnega vlaganja za ureditev nadaljnjega obrata v Lendavi, v katerem bi del proizvedenega formaldehida predelali v bakelit. Ta umetna masa je podjetju »Elma« potrebna v znatnih količinah za izdelavo raznega elektro-materiala, zlasti stikal.
S hitrim razvojem »Nafte« v Lendavi v petrokemično industrijo, ki se z navedenimi novimi obrati verjetno ne bo ustavil, bo zagotovljeno ne le uspešno in rentabilno poslovanje podjetja, ampak bodo hkrati ustvarjene tudi nove možnosti zaposlitve odvečne delovne sile v podjetju.	F. S.
Zabeleženo
Prednapeti beton namesto lesa
Spričo letošnje neugodne sime je bilo močno otežko-eeno spravljanje lesa, kar je močno prizadelo predvsem lesno, papirno in celulozno industrijo, ki so s svojimi problemi zdaj na dnevnem redu vseh sej, sestankov in razgovorov, na katerih obravnavajo gibanje proizvodnje v prvih mesecih letošnjega leta.
Razen tega pa je splošno pomanjkanje lesa spodbudilo k razmišljanju, kje in kako bi bilo mogoče les Tiado-mestiti z drugimi materiali. Kaže, da so možnosti na tem področju še velike, da pa jih doslej še nismo kaj prida izkoriščali. V drugih državah, kjer lesa primanjkuje, so v tem pogledu napravili mnogo ■ ' č in prav bi bilo, da bi tudi mi pričeli razmišljati in delati na tem prej, kot nas• bo do tega privedla stiska z lesom.
Poročali smo že o možnostih za uporabo kovinskih stojk, ki jih izdeluje Strojna tovarna Trbovlje, v rudnikih. Ni pa to edina možnost nadomeščanja lesa z drugimi materiali. Razen kovine je mogoče v mnogih primerih uporabiti tudi prednapeti beton.
V »Gradisovi« betonarni v Ljubljani že nekaj let izdelujejo železniške pragove iz prednapetega betona. Lani so izdelali 32.000 takih pragov, letos so v dogovoril za naročilo 10.000 pragov za skupnost ZTP podjetij Slovenije, razen tega pa se potegujejo za naročilo 70.000 pragov za hrvaška ZTP podjetja. Kolikor bodo to naročilo dobili, bodo imeli zmogljivosti zasedene še za dobršen del prihodnjega leta.
Cena betonskega praga je sicer nekaj višja od lesenega, zato pa je betonski prag mnogo trajneši kot leseni; uporaba betonskih pragov je tako z ekonomskega stališča že sama po sebi ugodna, ne
glede na to, da pri tem prihranimo les, ki je za te namene predragocen. Razen tega bi lahko v »Gradisu« ceno pragov precej znižali, če bi imeli dolgoročna naročila, ker bi potem lahko svoje izdelke tipizirali, uporabili stalne kalupe ter s tem -.manjšali proizvodne stroške. Ze letos bodo ceno znižali od 6200 na 5900 dinarjev za prag.
Pragovi pa niso edina možnost za uporabo prednapetega betona namesto lesa. Pred kratkim so na hmeljarskem inštitutu v Žalcu opravili uspešne poizkuse s hmeljev-kami iz prednapetega betona. Na osnovi teh poizkusov je Kmetijski kombinat Žalec že naročil 7000 hmeljevk.
V »Gradisu« menijo, da bi se dalo elemente iz prednapetega betona uspešno uporabiti tudi v rudnikih namesto jamskega lesa. V zvezi s tem so v rudnikih že delali poizkuse pred sedmimi leti, vendar je pozneje stvar zaspala. Zdaj se bodo v »Gradisu« skušali ponovno povezati z rudniki in proučiti možnosti za uporabo izdelkov iz prednapetega betona na tem področju.
V Srbiji in Makedoniji uporabljajo prednapeti beton tudi za vinogradniške kole. »Gradis« trna svoj obrat v Mariboru, ki bi se lahko specializiral za proizvodnjo tega izdelka, saj je tako rekoč sredi vinogradniškega, zaledja.
Razen tega bi lahko prednapeti beton ztporabljali za telegrafske drogove, za prometne znake in najrazličnejše druge označbe ob cestah ipd.
V »Gradisu« za zdaj proizvajajo od navedenih izdelkov pragove in hmeljevke. Vsekakor pa bi bilo koristno, če bi se za prednapeti beton bolj ogreli tudi na drugih področjih: jasno je namreč, da bo treba z lesom vedno skrbneje
j gospodariti ter ga uporablja-
ti rajši za kemično predelavo in obdelavo v lesni industriji. Trenutno najbrž interesenti skeptično gledajo predvsem na ceno izdelkov iz prednapetega betona. Vendar moramo pri tem upoštevati dvoje: prvič, višja cena se povrne zaradi večje trpež-nosti prednapetega betona in drugič, cena bi bila lahko znatno nižja, če bi delali proizvajalci v velikih serijah, se pravi, če bi imeli dovolj naročil.	A.	N.
Izvoz
barvastih
, • <•**•
kovin
Izvoz polizdelkov In /izdatkov barvaste metalurgije se je povečal od 1,324.390 tbh v vrednosti 15.50 milijarde deviznih dinarjev v letu 1961 na 1,427.840 ton oziroma na 18.96 milijarde dinarjev v letu 1962.
Večji vrednostni izvoz je večinoma posledica večjega izvoza bakrenih polizdelkov in koncentratov. Izvoz bakrenih polizdelkov se je namreč količinsko povečal za 1370/0, vrednostno pa za 196 odst. ali od 1.515 na 4.485 milijonov dinarjev. Tudi izvoz ostalih barvastih kovin je bil lani večji. Tako se je izvoz srebra povečal od 80 ton v vrednosti 720 milijonov na 90 ton oziroma 903 milijone dinarjev. Izvoz ferole-gur se je sicer količinsko povečal od 25.560 na 26.250 ton, vrednostno pa zmanjšal od 1.801 na 1.647 milijonov dinarjev. Izvoz aluminijastih polizdelkov je narasel od 11.580 ton na 12.440 ton oziroma od 2.522 milijonov na 2.611 milijonov dinarjev, izvoz antimona in bizmuta pa od 2.140 ton na 2.350 ton oziroma od 414 na 473 milijonov dinarjev.
Manjši devizni dotok smo ostvarili pri izvozu cinka in svinca. Lanske cene na svetovnem tržišču za omenjeni kovini so bile izredno nizke, tako da je bil izkupiček pri izvozu kljub večji količini manjši. Predlani smo izvozili 58.720 ton svinca in polizdelkov v vrednosti 3.386 milijonov dinarjev, lani pa 64.520 ton v vrednosti 3.310 milijonov. Izvoz cinka pa je predlani dosegel 13.230 ton ali 968 milijonov dinarjev in lani 14.050 ton v vrednosti 961 milijonov.
Celotni izvoz je bil v letu 1962 kljub temu zadovolijv, če upoštevamo precejšnje svetovne zaloge, močno konkurenco in padec cen večini artiklov s področja barvastih kovin. Postavlja pa se vprašanje rentabilnosti izvoza s stališča deviznega dotoka. Nujno je namreč, da povečamo, kakor pri bakru, izvoz artiklov, ki zahtevajo več dela in predstavljajo višjo stopnjo obdelave. — In.
Vesti
VRSTNE HIŠICE V KOPRU. Poročali smo že, da je podjetje »Gradis« v Kopru zgradilo 32 pritličnih montažnih hišic, ki so razmeroma poceni, saj znašajo gradbena dela za dvosobno stanovanje le nekaj več kot 2 milijona din. Med Koprčani je za te hišice, ki jih bo letos dograjenih 150, veliko zanimanje.
Foto: Igor Prešern
Oskrbnina namesto plačila zemljišč
Prvi poskusi in perspektive v celjskem okraju
Vzlic pospešenemu nakupu kmetijskih zemljišč v vsej* Sloveniji se letos še ni treba bati, da bi nam pri tem povzročalo posebne težave vprašanje, kdo naj oskrbuje stare, za delo nesposobne lastnike posestev.
Imamo namreč precej lastnikov kmetijskih zemljišč, ki so si poiskali zaposlitev izven kmetijstva, da lahko od njih dobimo dovolj zemljišč za predvideno povečanje družbenih posestev. Zato bomo najprej odkupovali od njih. To pa ne izključuje nakupa tudi takšnih zasebnih posestev, ki so glavni vir za preživljanje lastnikov, če jih le-ti ponudijo in če so na takšnem kraju, kjer družbeno posestvo z združevanjem odkupljenih in zamenjanih parcel sestavlja večje površine. Zato v celjskem okraju že proučujejo, kako oskrbeti lastnike zasebnih posestev, če jih prodajo, a se zaradi onemoglosti ne morejo zaposliti.
V celjski in žalski občini zelo resno razmišljajo o tem, kako poskrbeti za starejše lastnike zasebnih posestev, ko bodo le-ti svoja posestva prodali. Menijo, da pri tem ne gre samo za tiste kmečke lastnike, ki ob prodaji posestva nimajo nobenega za delo sposobnega člana družine, ki bi se lahko zaposlil, ampak tudi za tiste, ki si
nekaj let še lahko pomagajo z zaposlitvijo, zaradi visoke starosti pa tega ne bodo zmogli dalj časa. Ali bodo takšne družine znale naložiti izkupiček za posestvo tako, da jim bo zadoščal za dosmrtno oskrbo vseh za delo nesposobnih članov ali pa ga bodo v nakaj letih razsipno porabile, nato pa prosile socialno podporo? Z nekajletno zaposlitvijo si takšni ljudje namreč ne bodo mogli zagotoviti pokojnine, s katero bi se lahko preživljali.
To široko vprašanje nekatera družbena posestva ob nakupu zemljišč obidejo. Ona le odkupujejo kmetijska zemljišča po ekonomski ceni in menijo, da mora za ljudi, ki bodo v starosti o-stali brez sredstev za preživljanje, skrbeti komuna. V celjski in žalski občini pa že dalj časa obravnavata skrb za starejše kmečke ljudi, ki prodajajo posestva, skupno kmetijska gospodarska organizacija in občinski ljudski odbor. Gospodarska zbornica za celjski okraj pa je po proučevanju tega vprašanja
pred kratkim priporočila, naj podobno delajo tudi v drugih občinah.
SKLAD ZA OSKRBNINE
Po dosedanjih ugotovitvah v celjskem okraju skrb za stare kmečke ljudi, ki bodo posestva prodali, ne bo zahtevala novih bremen niti od gospodarskih organizacij, ki kupijo njihova posestva, niti od komun, v katerih ti ljudje živijo. Prodajalec posestva sklene s kmetijsko zadrugo ali družbenim posestvom takšno pogodbo, da mu le-to ne izplača vrednosti zemljišča na roko, ampak vloži denar v poseben sklad, iz katerega bo prejemal mesečno oskrbnino.
Pri dajanju oskrbnin prodajalcem zasebnih posestev namesto takojšnjega plačila kupne vrednosti se bo seveda dogajalo, da bo kdo prejel več, kot bo vredno njegovo posestvo, nekdo drug pa tudi manj. Nekaterih prodajalcev posestev to ne moti — lani so v celjskem okraju sklenili devet takšnih pogodb — za njih je najvažnejše, da bodo preskrbljeni do smrti. V pogodbah je med drugim namreč določeno, da bo njihova oskrbnina v prihodnjih letih rastla v razmerju z zviševanjem pokojnin.
Pri nakupu manjših posestev predvidevajo minimalne mesečne oskrbnine, ki lahko presežejo cenilno vrednost posestva. Minimalne oskrbnine pa priznajo samo takšnim ljudem, ki nimajo nikogar, ki bi bil dolžan prispevati za njihovo vzdrževanje v starosti. Ker zaradi tega verjetno ne bodo zadoščala za o-skrbnine samo tista sredstva, ki se bodo zbirala v ustreznem skladu iz izkupičkov za posestva in obresti od le-teh, predvidevajo, da bodo primanjkljaj krili občinski ljudski odbori iz svojih sredstev.
PLAČILA ZA PRIZNANJE SLUŽBENIH LET
Nekateri priletni, a za delo še sposobni lastniki kmetijskih posestev, pa predlagajo, da bi del izkupička za posestvo dali zavodu za socialno zavarovanje, če jim prizna ustrezno delovno dobo za kasnejšo uveljavitev pokojnine. Ti se namreč nameravajo zaposliti. Tudi to možnost že proučujejo in bodo takšnim željam morebiti lahko ustregli, če bodo prodajalci posestev pripravljeni vplačati toliko, kolikor bi v določenih letih morali prispevati za pokojnine od o-sebnih prejemkov, če bi bili zaposleni.	J.	Petek
Sejem gostinstva in turizma
Letošnji mariborski Sejem gostinstva, kulinarike in turizma bo od 29. marca dalje. Prireditelji mu želijo dati precej močan poudarek v turističnem pogledu, ne le, kar zadeva obisk domačih gostov, ampak predvsem obiskovalcev iz sosednjih avstrijskih mest in z Dunaja. Glede na to, da je Maribor izredno pomembna točka v tranzitnem turizmu, naj bi poleg sejma gostinske opreme vsebovala razstava tudi propagando turizma in turističnih znamenitosti iz vse države.
Sejemska prireditev je razdeljena v tri dele. Naj omenimo najprej turistično razstavo, ki jo pripravljajo turistične zveze iz vseh republik. Vsebovala bo slikovno gradivo, brošure, prospekte, prikaz diapozitivov in propagandnih, turističnih filmov. Na sejemskem prostoru bodo delovale tudi informativne službe iz vseh krajev države, ki bodo lahko domačim in tujim interesentom posredovale vse potrebne informacije. V okviru te razstave je predvideno tudi srečanje s turističnimi strokovnjaki iz Avstrije, ki se jih bo okrog 30 udeležilo tudi posebnega, dvodnevnega seminarja. Na tem seminarju bodo lahko predstavniki turističnih or-
ganizacij iz vseh krajev države seznanili avstrijske turistične predstavnike o turističnih zanimivostih posameznih področij, o obstoječih turističnih objektih, kapacitetah, cestah, zvezah in podobnem, predvsem pa o novogradnjah v minulem in letošnjem letu.
Največji del sejma, ki bo zajel okrog 1700 kvadratnih metrov pokrite razstavne površine, je namenjen razstavi sodobne gostinske opreme. Na njej bodo sodelovali proizvajalci sodobnih strojev, aparatov in opreme iz vseh krajev države.
Poseben del prireditve, ki bo dopolnjevala turistični in gostinski del razstave, bo tekmovanje v kulinaričnih spretnostih raznih kuharskih ekip iz vse države.
V takšni obliki se želi Mariborski teden letos aktivno vključiti v propagando našega jugoslovanskega turizma.	-dn
Zakaj zaostajamo v izvozu opreme?
VSAK ČAS VAS RAZVEDRI
TT
Znižanje cen amortizerjev za vozilo »Zastava - kampanjola”
1962
000
1963
8
500
Izvoz investicijske opreme, ki zajema v celoti tako kompletne objekte, kakor tudi razno industrijsko in drugo opremo ter seveda tudi ladje, v zadnjih letih
zadovoljivo narašča. To nam pokaže tudi indeks porasta izvoza opreme na spodnji tabeli, če vzamemo leto 1956 kot začetno leto:
1956	1957	1958
100	148	391
1959
581
1960
560
1961
609
1962
1292
Gornji podatki se nanašajo na izvoz opreme v FLRJ. Uspehe, ki smo jih dosegli na tem področju, je treba smatrati tudi zaradi tega za pomembnejše, ker smo pač »nekaki« novinci na tem področju. Pcleg	tega	je to
panoga izvoza,	na katero
vplivata na eni	strani	izred-
no ostra konkurenca s strani industrijsko	zelo	razvi-
tih dežel, na drugi strani pa tudi relativno zelo omejena kupna moč kupcev. Ta dva momenta pač povzročata, da poteka izvoz opre-
me v današnji dobi po svetu pod izrednimi pogoji.
V zgornji tabeli je sicer prikazan dokaj uspešen razvoj te panoge izvoza. Ne glede na to pa moramo u-gotoviiti, da ti uspehi vendarle zaostajajo za dejanskimi možnostmi naše industrije, in to predvsem glede na njene kapacitete. To nam kaže tudi primerjava našega celotnega izvoza z izvozom opreme. Iz podatkov vidimo, da je bila udeležba izvoza opreme v celotnem izvozu FLRJ za posamezna leta naslednja:
1956	1957	1958	1959	1960	1961	1962
3,2%)	3,9o/o	9,2°/® 12,6o/„	10,2o/„	11,lo/®	19,4o/®
(zadnji)
orva oeroLerKO' TrsreniK
Iz tega vidimo, da se je situacija v prid izvoznikov opreme pričela boljšati zlasti od 1. 1959. dalje. Pri tem pa je treba poudariti, da bo potrebno še mnogo naporov in pomoči na področju izvoza opreme tako s finančne, politične, devizne in druge strani, če hočemo, da bomo dosegli povpreček udeležbe izvoza opreme v celotnem izvozu, ki je predviden po postavljenem planu za dobo od 1961 do 1965.
Ako pri tem pogledamo, kako poteka izvoz opreme s strani podjetij v Sloveniji, moramo žal ugotoviti, da so doseženi rezultati daleko slabši kot povprečno v FLRJ. To nam pokaže tudi primerjava udeležbe izvoza opreme v celotnem izvozu Slovenije, ki znaša za preteklo leto komaj 7«/®. Kljub temu pa je ne glede na prejšnjo ugotovitev vendar treba vedeti, da so določeni znaki tudi pri nas v Sloveniji, ki obetajo možnosti iz-bcijišanja. Ta premik je zlasti občuten, oe primerjamo lansko leto z letom 1961, kjer se je procent izvoza opremte povečal za 240<>/o. Ta številka, ki je sicer na prvi pogled ohrabrujoča, nas ne sme zavesti, ker je dosežena na slabi osnovi leta 1961 in zaradi tega v absolutni številki ne predstavlja nekaj posebnega.
Kovinska in alektro-industrija na prvem mestu
Ugotovimo lahko, da so dosegla doslej največje u-spehe pri nas v Sloveniji podjetja kovinske stroke in elektroindustrije. Poleg tega pa kar uspešno posega v borbo, in to zlasti v zad-
njem času, naša ladjedelnica v Piranu. Izmed podjetij so še vedno vodilna Litostroj", Metalna, TAM, njim pa se v zadnjem času pridružujejo še Elektrokovina, Iskra, STT Trbovlje in drugi. Izvoz opreme je obsegal predvsem premične žerjave, razne železne konstrukcije, dalje razne naprave za klavnice, silose, cementarne, usnjarne, hidrocentrale itd., razne vrste avtomobilov in prikolic, naprave za rudnike, črpalke, elektromotorje, števce, telefonske aparate, transformatorje in drugo.
Naša industrija na tem področju deluje v glavnem šele zadnja štiri leta. Problematika je pa tu obilna in pestra ter zajema kadrovska, tehnična, organizacijska in finančno - komercialna vprašanja.
Iz kompleksov teh nerešenih problemov bi omenili samo nekatere, kot so modernizacija, avtomatizacija in mehanizacija tehnološkega procesa zaradi dviga kvalitete in znižanja proizvodnih stroškov. Nekako v isti sklop spadajo tudi tipizacija in standardizacija proizvodnje, kakor tudi povečanje volumna proizvodnje itd. itd.
Previsoke cene -ovira za veSji izvoz
Podrobneje poglejmo nekaj problemov, ki med drugim znatno vplivajo na nadaljnji razvoj izvoza opreme. Eden značilnih je pri nas problem visokih cen. Mnogo poslov smo že izgubili, ker je prodajna cena našega izdelka za inozemskega kupca previsoka. Zaradi tega je osnovna naloga
naših tovarn, da pocenijo proizvodnjo. To pomeni podvzeti mnogo ukrepov, kot so n. pr. organiziranje ve-likoserijske in specializirane proizvodnje in drugo. Ravno tako smo zabeležili, da smo predragi — tudi do 30«/o — kadar nastopamo na raznih licitacijah in ponudbah. Neuspehe na licitacijah bi bilo potrebno pričeti stalno analizirati in evidentirati tako, da bi lahko ugotovili vzroke naših neuspehov. Omenjeno je že bilo, da je konkurenca na tujih tržiščih izredno ostra in da je običajno, da se od kopice ponudb realizira le 6—lo«/®. Zaradi tega je tem bolj važno, da temeljito analiziramo vzroke neuspelih licitacij in odstranimo napake, da bi pri naslednjih licitacijah in ponudbah dosegli večje uspehe in rezultate.
Naslednji problem, ki predstavlja precejšnjo težavo pri izvozu investicijske opreme, je uvoz potrebnega reprodukcijskega materiala s področja konvertibilnih valut.
Znano je, da naša industrija za izvoz investicijske o-preme še vedno uporablja pri svojih izdelkih precej reprodukcijskega materiala iz uvoza. Mnogo je namreč pri nas industrijskih podjetij, ki proizvajajo svoje izdelke na osnovi inozemskih licenc ali tehnične dokumentacije in so nujno navezana zato na uvoz reprodukcijskega materiala. Pri tem moramo vedeti, da so ti zneski mestoma še zelo veliki, ker je sistem dodeljevanja deviz, ki je veljal do nedavnega, omogočal, da je pravzaprav vsak »licencar« dobil devize, ne glede na to, če je pokazal kak napredek v svoji proizvodnji ali ne. To je povzročilo, da so mnoga podjetja zastala v svojem razvoju, namesto, da bi si prizadevala za pospešeno osvajanje proizvodnje ter tako zmanjševala svoje potrebe po deviznih sredstvih in si s tem olajšala pogoje za prodiranje na tuja tržišča. Razen tega pa podjetja še vedno ne kažejo dovolj' interesa in se niti ne potrudijo, da bi usmerila nabavo potrebnih surovin iz dežel nekonvertibilnih valut ali pa da bi jih kupovala na domačem tržišču. Zaradi tega in zaradi zboljšanja devizne situacije, ki je težka zaradi pomanjkanja konvertibilnih deviz, je predvsem na proizvodnji sami, da najde ustrezno rešitev za nabavo reprodukcijskega materiala in potrebnih sestavnih delov v bilateralnih kooperacijah z industrijo s področja konverti-
bilnih valut. Istočasno je mnogo primerov, da je naša industrija sicer naročila potrebni reprodukcijski material ali razne dele s področja nekonvertibilnih valut, da pa pri tem ne vodi dovolj računa o dobavnih terminih za naročeno blago. Zaradi tega se dobave za reproma-terial ali dele ne ujemajo z dobavnimi termini za pri nas naročeno blago, kar povzroča, da podjetja pritiskajo na Jugobanko za dodelitev potrebnih konvertibilnih valut, da bi »rešila« svoj posel. Nekatera podjetja u-porabljajo ta način že kar kot svoj »stalni sistem«, kar povzroča razumljivo v sedanji devizni situaciji velike težave in seveda tudi ekonomsko škodo.
Pri tem je treba poudariti, da niti naša industrija, niti uvozna trgovska podjetja ne poznajo dejanskih možnosti, ki obstojajo v deželah s področja nekonvertibilnih valut. Treba je vložiti mnogo naporov in dati tudi podpore razvijanju najrazličnejših oblik kooperacije in vezanih poslov z industrijskimi podjetji s področij tako konvertibilnih kakor nekonvertibilnih valut in si na ta način zasigurati in postaviti temelje za stalno zunanjetrgovinsko izmenjavo s temi tržišči. Veliko in pomembno vlogo bi pri tem morala odigrati tudi razna združenja in podjetja za napredek zunanje trgovine in to zlasti pri organizaciji stalne mreže v inozemstvu, kakor tudi pri posredovanju potrebnih stikov in informacij s tujimi tržišči.
Nadaljnja in to izrazita slabost zlasti naših podjetij iz Slovenije je, da niso niti organizacijsko niti komercialno usposobljena za nastope na svetovnih tržiščih. To velja tako za posamezna industrijska podjetja kakor tudi za celoto. Ta problem pa se pokaže v svoji ostrini najbolj takrat, če je potrebno, da več industrijskih podjetij koordinirano nastopi ali pa če je treba zgraditi kompletne naprave ali instalacije. Poleg tega nam primanjkuje specializiranih podjetij za organizacijo in izvajanje kompleksnih del. Ce predvidevamo povečanje izvoza investicijske opreme in gradbenih del v i-nozemstvo, je jasno, da nam bo ta organizacijska pomanjkljivost povzročila velike težave in da bomo imeli tudi zaradi tega lahko velike neuspehe. Nujno bo zato treba v najbližji bodočnosti formirati ustrezne organizacije s potrebno materialno osnovo, ki bodo kadrovsko in poslovno sposobne izvrševati omenjene naloge.	L.
Manjši deficit trgovinske bilance. — Po začasnih podatkih Zveznega zavoda za statistiko je dosegel jugoslovanski izvoz v februarju 15.3 milijarde deviznih din (nasproti prvotni cenitvi 15.0 milijarde), kar je za 2.3 milijarde din ali za 18% več kakoar lani v februarju. Skupaj se je v prvih dveh mesecih vrednost izvoza povečala za dobrih 20% na 31.7 milijarde din (lafti 26.3), vrednost uvoza pa za 4% na 42.3 milijarde din (lani 40.4). Iz primerjave izvoza in uvoza sledi uvozni presežek v višini 10.6 milijarde din nasproti 14.1 in 16.0 milijarde v prvih dveh mesecih prejšnjih dveh let.
&
Hitra gradnja hotelov v Dubrovniku. — Lani v oktobru so začeli v Dubrovniku na področju Lapada graditi dva velika in modema hotela:	desetnadstropni hotel
»Neptun« z 240 ležišči in hotel »Adriatic« s 180 ležišči. Gradbeno podjetje »Dubac«, ki gradi oba hotela, je prevzelo obveznost dokončati gradnjo v sedmih mesecih. Kljub neugodnemu vremenu v januarju in februarju kaže, da bodo graditelji svojo obveznost izpolnili in da bosta oba hotela dograjena do sezone v maju in pripravljena za sprejem gostov. Tako hitro gradnjo je doseglo gradbeno podjetje »Dubac« s smotrno kombinacijo gradbenih in obrtniških del ob tesnem sodelovanju s projektantom.
#
Gibanje cen pri izvozu in uvozu. — Zadnje mesece kaže gibanje cen izvoznega in uvoznega blaga poslabšanje medsebojnega razmerja tako imenovanega »terms of trade«. Ob ugodnejšem gibanju izvoznih cen v primerjavi z uvoznimi je mesečni indeks »terms of trade« dosegel lani v oktobru 108,9 točke (1955 = 100), od tedaj' pa se to razmerje poslabšuje in ga Inštitut za zunanjo trgovino v januarju izkazuje s 106,0. Indeks cen izvoznega blaga se je zmanjšal od 101,4 v oktobru na 99,6 v januarju, indeks cen uvoznega blaga pa se je hkrati zvišal od 93,1 na 94,0.
Povečan luški promet —
Podjetje Luka Koper je imelo v prvih dveh mesecih letošnjega leta za 36 odstotkov večji promet kakor lani v enakem obdobju, vsega 64 tisoč 400 ton nasproti 47.300 tonam lani. Od celotnega prometa je odpadlo 69 odstotkov na uvoz, 12 odstotkov na razvoz, 10 odstotkov na tranzit in 9 odstotkov na izvoz.
☆
Aktiviranje rečnega pristanišča v Osijeku — Gospodarska zbornica okraja Osijek je skupaj z okrajnim ljudskim odborom poslala pristojnim organom zahtevo, da bi odprli za mednarodni promet pristanišče na Dravi v Osijeku. Že z dovršenimi deli za povečanje zmogljivosti je zdaj to pristanišče usposobljeno za letni promet 900.000 ton blaga. Skupaj z opremo bodo celotne investicije za aktiviranje pristanišča dosegle 1,5 milijarde din. Ugoden položaj nedaleč od izliva Drave v Donavo v središču bogatega kmetijskega bazena, je pristanišču v Osijeku zagotovljen lep razvoj. Osijek je razen tega veliko železniško križišče, od koder vodijo železnice v šest različnih smeri. Kljub tem ugodnim pogojem je osiješko pristanišče med šestimi velikimi rečnimi pristanišči na zadnjem mestu, in sicer za pristanišči v Beogradu, Kostol-cu, Sisku, Vukovarju in Smederevu. Kot osnovni razlog za to zaostajanje navajajo, da v osiješkem pristanišču ne morejo pristajati tuje rečne ladje. Zato naj bi Dravo od izliva v Donavo do Osijeka odprli za mednarodni promet.
Nova poslovna združenja
— V register gospodarskih organizacij v Beogradu je vpisano Poslovno združenja trgovinskih podjetij za promet z nafto in z naftnimi derivati Beograd, ki združuje sedem velikih trgovinskih podjetij z naftnimi derivati iz Ljubljane, Zagreba, Sarajeva, Skopja, Novega Sada in Kotora. — Vpisano je tudi Poslovno združenje podjetij gumarske industrije »Guma«, Beograd, ki so ga ustanovile tovarne gumijastih izdelkov »Sava« Kranj, »Rekord« Beograd, »Tigar« Pirot, »Ris« Zagreb ter kombinat Borovo, kombinat gumijastih proizvodov »Danilograd« in kombinat obutve in gumijastih proizvodov »Vodno« v Skopju.
-J3-
Rekonstrukcija rafinerije v Sisku — V rafineriji nafte Sisak planirajo za letos rekordno predelavo 650.000 nafte, hkrati pa grade v okviru rekonstrukcije nove naprave, zlasti napravo »plat-forming«, v kateri bodo iz nizkooktanskega bencina pridobivali visokooktanski bencin, kar je s stališča strukture naše predelave nafte zlasti pomembno, ker so doslej pridobivali kvalitetni visokooktanski bencin iz težkega plinskega olja, ki ga imamo premalo, medtem ko imamo presežke v nizkook-tanskem bencinu.
'v.""-'
t ■£y. .v
* y-> o
ALJOŠA	F
V sredo popoldne nas je zadela vest, da je od nas za zmerom odšel, nekako protinaravno iztrgan iz naše sredine, Aljoša. Tako nepričakovano, tako nenadno, tako nerazumljivo je prišla, da v njej nismo videli resnice, da smo se ji upirali, kakor da bi jo bilo mogoče spremeniti. Nekaj trenutkov smo nagonsko upali, da ta resnica ni resnična. Potem pa smo obstali nemi, kakor vselej ob smrti, kadar z nenadno potezo prelomi dva trenutka, ki bi morala biti neločljivo združena.
V vsem času, kar smo poznali Aljošo, nas je tokrat prvič žalostno — resnično presenetil. Zmerom odprt, tako rekoč razgrnjen. s hudomušnimi očmi in neposrednim nasmehom, zmerom prijateljski in naraven, dinamičen in razgiban, ni dal ne sebi ne drugim slutiti tega bridkega presenečenja. In kakor da bi se mu sam branil,' je odšel od nas brez besede, ne da bi kaj potožil, kakor da je to pač stvar, ki jo mora sam urediti, ne da bi breme prelagal mi druge.
»Delo«, vsi naši ljudje, združeni v njem, naše novinarstvo in bralci, ki jim je Aljoša Furlan razkrival niti svetovnega dogajanja, zdaj še ne čutimo usodne teže njegove izgube. Preveč je še blizu, kar se je zgodilo, preveč je še prisoten, da bi lahko izmerili praznino, ki je zazijala z njegovim odhodom. Ko ga tudi jutri ne bo pri njegovi mizi ob oknu, založeni s časopisi in revijami z vsega sveta, in tudi pojutrišnjem ne in nikdar več ne. in ko bomo resnično spoznali, da ga ni
več, se bomo zavedeli, kaj nam je pomenil; ko se v stolpcih našega lista ne bodo več pojavljale njegove jedrnate, v skope, jasne besede položene misli in sodbe o političnem dogajanju; ko bodo podobe življenja v velemestih indijskega subkon-tinenta, analize britanskih političnih problemov, iskrivi popisi mnogostranosti Bližnjega vzhoda in doživetja dežel Latinske Amerike, prostranih ravnin Ognjene zemlje in nebotičnih Andov samo še spomin na delo slovenskega novinarja Aljoše Furlana. Spomin na delo, ki ga je opravljal s strastjo in zagonom, ljubeznijo in odgovornostjo.
Za centralni delavski svet našega podjetja, ki mu je bil Aljoša prvi predsednik in je znal njegova zasedanja voditi s tankim občutkom za to, kaj je zares pomembno, včasih pa jih v resnih trenutkih pozimi s prebliski redko zdravega humorja, je Aljošin odhod huda izguba. Ne moremo si predstavljati, da njegovega živega zanimanja in izredne zavzetosti za rast podjetja ne bo več, da ne bomo slišali njegove pretehtane besede, ki je često odprla pot iz zapletenih vprašanj. Blizu nam je bila njegova prisotnost, njegovo resno pojmovanje dolžnosti in njegova vedrina, kar ga je v zadnjih dveh letih, odkar je opravljal to nalogo, priljubilo vsem ljudem naših treh združenih enot.
Bolečina ob smrti je zmerom bolečina živih. V tej bolečini pa se rojeva zavest, trda in si^etla hkrati, da je treba premagati smrt in nadaljevati.
Retroaktivni embargo
Protesti proti prepovedi dobav cevi ZSSR
Sklep bonnske vlade, da navzlic odporu večine v Bundestagu razširi prepoved za dobave jeklenih cevi Sovjetski zvezi tudi na že prej sklenjene sporazume, je naletel na hud odpor porurske industrije.
Trije veliki 'koncerni — Mannesmann, F'hoenix-Rhein-rohr in Hosch — ki so bili jeseni sklenili pogodbe o dobavi 163.000 ton teh cevi, so opozorili na gospodarske posledice, ki jih bo imel zanje ta ukrep.
Koncem Hosch je napovedal, da bo moral zaradi tega omejiti proizvodnjo in da bo lahko izkoristil samo tretjino svojih zmogljivosti za proizvodnjo jeklenih cevi. Podjetje bo vpeljalo skrajšan delovni čas v svo-
jih Obratih. Druga dva koncerna prav tako napovedujeta podobne posledice.
Protestu proti prepovedi dobav Sovjetski zvezi so se pridružili tudi tovarniški sveti prizadetih podjetij. Predstavnik tovarniškega sveta koncema Phoenix-Rhein-rohr v Miilheimu je izjavil, da kancler Adenauer niti ni odgovoril na intervencijo, naj bi se držali pogodbenih obveznosti.
(Tanjug)
Wilson: »DR Nemčijo je treba v nekakšni obliki priznati«
Izjave voditelja britanskih laburistov
Voditelj britanske Laburistične stranke Harold Wil-son je predvčerajšnjim po zahodnonemški televiziji izjavil, da bo bodoča laburistična vlada vselej priznavala bonnsko vlado kot »edino zakonito nemško vlado«. Pripomnil pa je, da je treba nekako pripo-znati DR Nemčijo, kajti realistično gledano DR Nemčija obstaja in bo nadalje obstajala v dogledni prihodnosti.
Da bi dosegli rešitev berlinskega problema — je dejal Wilson — moramo priznati dejstvo, da obstajajo vzhodnonemške oblasti.
Laburisti sodijo — je potem dejal Wilson — da je treba zahodnim Berlinčanom zajamčiti pravico do samoodločbe, nadalje da je treba zajamčiti dohode k zahodnemu Berlinu in da morajo zahodne države še nadalje obdržati svoje čete v mestu,
dokler ne bo dosežena dokončna ureditev.
Wilson je nato spregovoril o Evropski gospodarski skupnosti. Poudaril je, da Britanija »nikoli ne bo pokazala hrbta« Evropi, da pa se bodoča laburistična vlada ne bo strinjala z mnogimi koncesijami, ki so jih dali konservativci, preden so šla pogajanja o vključitvi Britanije v EGS dokončno po vodi.
(AP)
KP ZDA
odgovarja
Kitajcem
Komunistična partija ZDA je danes objavila sporočilo v. zvezi z nedavnim napadom kitajskega partijskega tiska na KP ZDA. Sporočilo poudarja, da je kitajski partijski tisk pri tem popolnoma popačil in napačno interpretiral politiko in stališča KP ZDA. Vendar pa se KP ZDA noče spuščati v polemiko s stališči, navedenimi v članku lista »Zen -Min 2i Bao«, 'ker se v mednarodnem komunističnem gibanju zdaj večina strinja s predlogom, naj bi prenehala javna polemika.
KP ZDA izraža v sporočilu privrženost politiki miro ljubne koeksistence in interesom delavskega razreda in ameriškega ljudstva v boju proti monopolom, za napredek in socializem.
AP
Neodvisnost je osnovni pogoj
Začetek razgovorov o prihodnosti Centralnoafriške federacije
■ -■
V Londonu se bodo danes začeli razgovori o prihodnosti Centralnoafriške federacije, ki se jih bodo udeležili britanski minister Butler, predstavniki Afričanov in zastopniki interesov dosel j eniške manjšine. Menijo, da bo nekatere od teh sprejel tudtjjritinski premier Macmillan.
Osrednje točke razgovorov bodo zahteve Afričanov, naj Severna in Južna Rodezija ter Njasa dobijo neodvisnost in večinsko vlado, prizadevanja britanske vlade, da bi ohranila gospodarske zveze med tema ozemljema, in prizadevanja belih priseljencev, da bi ohranili pridobljene privilegije.
Joshua Nkomo, voditelj Afričanov v Južni Rodeziji, ki je že prišel v London, je izjavil, da je položaj v njegovi državi vse bolj zaskrbljujoč. Zahteval je od britanske vlade, naj bo prihodnja vlada v Južni Rodeziji sprejemljiva za afriško večino prebivalstva in naj država končno dobi neod-
visnost. Sedanje skrajno desničarske južnorodezij-ske vlade Winstona Fielda afriško prebivalstvo ne priznava.
Butler, ki je v britanski vladi zadolžen za Centralno Afriko, se bo razgovar-jal tudi z južnorodezij-skim premierom Fieldom, s sevemorodezijskima afriškima voditeljema Kennethom Kaundo in Harry-jem Nkumbolo pa tudi z Royem Welenskym, katerega Združena federalna stranka je izgubila oblast v vseh treh ozemljih federacije, pač pa je zadržala v rokah federalno vlado. Ta še vedno krčevito zahteva ohranitev federacije za vsako ceno. Nasprotujejo
pa ji priseljenci iz Južne Rodezije, ki upajo, da bodo lahko sami ustanovili neodvisno državo in tako najbolj uspešno branili svoje privilegije.
Menijo, da bi britanska vlada utegnila sprejeti načelo neodvisnosti tudi za Severno Rodezijo, vendar pod pogojem, da zagotovijo gospodarske zveze z Južno Rodezijo, da bi tako uspešno nadaljevali eksploatacijo naravnih bogastev v tem delu Afrike, kamor so vložili mnogo britanskega kapitala.
Kenneth Kaunda je izjavil, da prihaja v London trdno odločen, da bo zavzel brezkompromisno stališče. »Mi prihajamo — je dejal — da bi povedali britanski vladi, da ni mogoče razpravljati o nobenih go spodarskih zvezah med Se vemo in Južno Rodezijo preden ne bomo imeli jasnih zagotovil, da ima Se verna Rodezija prav tako
pravico zapustiti federacijo kot Njasa.« To je obenem tudi njegov pogoj za sestanek z južnerodezij-skim premierom Fieldom.
Afriški politični voditelji iz Severne Rodezije so tudi zahtevali, naj jim priznajo pravice, ki jim jih zdaj odrekajo, preden bi se začeli razgovarjati o gospodarskih zvezah z Južno Rodezijo.
Tudi stališče Joshue Nko-ma glede tega je nedvoumno. Izjavil je, da ne priznava sklepa o prepovedi dela njegove Afriške narodne unije Zimbabve. »Mi smo — je dejal — mi obstajamo! Smo ljudska organizacija, ki bo obstajala vse dotlej, dokler je ljudstvo ne bo sklenilo razpustiti.« Dejal je tudi, da verjame, da bodo skušali ugoditi zahtevam Afričanov »razen, če Velika Britanija morda ne želi Južno Rodezijo spremeniti v vojno poprišče«. (Tanjug)
Zmanjšanje pomoči ZDA
Posebni odbor Bele hiše je izdelal poročilo o programih ZDA za pomoč tujini. Pričakujejo, da bodo poročilo kmalu objavili.
Izvedelo se je, da odbor predlaga občutno zmanjšanje fondov in radikalne reforme v programih za pomoč. Kritizira tudi način, kako so v posameznih državah te programe izvajali.
»Washington Post« piše, da so nekateri funkcionarji v administraciji, posebno v State Departmentu nezadovoljni zaradi ostrine poročila in neposredne kritike posameznih držav, ki so dobivale pomoč. List navaja mnenje državnega podsekretarja Harrimanna, da bodo te kritike povzročile administraciji težave pri uresničevanju ciljev programov za pomoč.
Komisija, kjer imajo večino republikanci, vztraja pri tem, da morajo druge
industrijsko razvite države več prispevati k programom za pomoč in da je treba izvesti reforme v državah, ki pomoč dobivajo.
Predsednik Kennedy je podobno kot lani zahteval, naj Kongres za gospodarsko in vojaško pomoč tujini odobri 4,9 milijarde dolarjev. Lani je Kongres vsoto, ki jo je zahteval Kennedy, zmanjšal za eno milijardo in pričakujejo, da bo tudi letos ustrezni predlog naletel na hud odpor v Kongresu.
(Tanjug)
Cilji Lopezove poti po Evropi
Pt edsednik Mehike želi dobiti podporo za mehiško zunanjo politiko
MEXICO CITY. 21. marca (Tanjug). »Med Mehiko in Jugoslavijo je veliko podobnosti in ju vežejo medsebojne simpatije, prijateljstvo in podobna zgodovina.« S temi besedami je sekretar mehiškega predsednika Humberto Romero Peres sinoči pozdravil izjave jugoslovanskega veleposlanika Gustava Vlahova na posebni tiskovni konferenci v mehiškem novinarskem klubu. Na konferenci so govorili šefi diplomatskih misij vseh evropskih držav, ki jih bo obiskal mehiški predsednik na bližnjem potovanju po Evropi.
IUTRANJIK DELO IZHAJA
VSE DNI V TEDNU
Jugoslovanski veleposlanik Gustav Vlahov je izrazil zadovoljstvo nad obiskom predsednika Lopeza Mateosa v Jugoslaviji. Domačim in tujim novinarjem je izjavil, da se vlada in ljudstvo Jugoslavije pripravljata na slovesen sprejem mehiškega , predsednika. Poudaril je, da i med Jugoslavijo in Mehiko j vladajo prisrčni in prijateljski odnosi v vsakem pogledu. I Veleposlanik Vlahov je na
tiskovni konferenci odgovoril tudi na več vprašanj novinarjev o vlogi neangaži ranih držav v sedanjem mednarodnem položaju ter o vplivu in o dejavnosti teh držav za ublažitev napetosti na svetu.
Sekretar predsednika Lo-peza Mateosa je v dolgem pojasnilu poudaril: »Mehika je za mir, svobodo, neodvisnost, napredek, blaginjo, socialno pravičnost in demo-
kracijo. Trudimo se, da bi pripomogli k uresničitvi teh ciljev po naših močeh, kadarkoli zagrozi kaka kriza.«
Humberto Romero Peres je nadalje poudaril, da je poglavitni namen obiska predsednika Lopeza Mateosa v Evropi, dobiti podporo za miroljubno zunanjo politiko Mehike. Rekel je, da se Mehika zavzema za osebne stike med voditelji držav, da bi se tako zboljšalo mednarodno razumevanje in da bi dobila stvar miru še močnejšo podporo. Po mnenju predsednika Lopeza Mateosa je »mir na svetu še vedno poglavitni problem naše dobe«. Predsednik bo tudi primerjal izkušnje in težnje v državah, ki jih bo obiskal. Fričakovati je povečanje trgovinske, tehnične in kulturne izmenjave, koristne za nadaljnji razvoj Mehike
Jemenski načrt OZN
Sekretariat Združenih narodov pripravlja podroben načrt za rešitev krize na jemenskih mejah. Posebni odposlanec gen. sekretarja OZN U Tanta Ralph Bunche, ki je bil nedavno v Jemenu in sosednjih državah, je U Tanta seznanil s svojim načrtom za medsebojna jamstva med državami na tem področju, s katerimi bi Odstranili sedanjo napetost. Menijo, da bi mir na tem področju lahko zagotovili, če bi Saudcva Arabija in Velika Britanija dali jamstva, da ne bosta intervenirali v Jemenu in da bosta prenehali pošiljati diverzante na jemensko ozemlje. Zdaj namreč v Saudovi Arabiji ter v Adenu in sosednjih šejkatih pod britanskim protektoratom šolajo diverzante in jih pošiljajo v Jemen. Prav tako naj bi tudi Jemen dal zagotovila, da se ne bo mešal v notranje zadeve Saudove A-rabije in Adena. V sekretariatu OZN menijo, da bi v tem primeru Jemen utegnil sprejeti tudi predloge za u-mik sil ZAR s svojega ozemlja.	(AFP	‘
•
Trojni posvet o Maleziji
Namestnik indonezijskega zunanjega ministra Suvito Kusumovidagdo se mudi v Manili na razgovorih, na katerih naj bi pripravili tla za sestanek zunanjih ministrov Indonezije, Filipinov in Malaje. Na razgovorih Suvita Kusumovidagda s funkcionarji filipinske in malajske vlade kakor tudi na morebitnem sestanku zunanjih ministrov treh držav bodo razpravljali o nameravani ustanovitvi Malezijske federacije.
Predvolilna dejavnost v Trstu
Ponairejenl podpisi na kandidatnih listah
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
TRST, 21. marca — V tem tednu so se propagandni nastopi predstavnikov političnih strank in skupin, kandidatov za poslansko zbornico ali senat, prenesli z radijskih in televizijskih oddaj tudi na zborovanja in sestanke po ulicah in trgih. Na omenjenih zborovanjih so na dnevnem redu poleg splošnih vprašanj, ki so znana iz predvolilnih programov in izjav članov državnih vodstev strank, le lokalna vprašanja.
»Incident Gordon“ je odprl pot
Brazilski komentarji ob Dantasovih razgovorih v VVashingtonu
V Trstu je imela dosedaj takih zborovanj največ komunistična partija. Dosti jih ie ja bilo včeraj, ko je bil dela prost dan in danes jih bo v mestu in okolici šest.
Danes so Tržačani iz tiska izvedeli tudi za majhen škandal v zvezi s predloženimi podpisi za posamezne kandidatne liste. Pokrajinska volilna komisija je zavrnila od 12 list kar 3, ker so bili podpisi na njih ponarejeni, neveljavni ali podatki kandidatov in podpisnikov pomanjkljivi. Prizadete 3 stranke — to so stranka upokojencev PAPI, neofašistična Fronta za narodni preporod (FRN) in lokalna Fronta za neodvisnost —	se lahko še
danes pritožijo	na vrhovno
sodišče v Rimu. Vendar verjetno ni izgledov za spremembo sklepa	tržaške vo-
lilne komisije, ki je s tem v zvezi prijavila	sodišču 20
oseb, ker so ponaredile tuje podpise ter približno 30 oseb, ker so istočasno podpisale več kandidatnih list.
če ostane omenjeni sklep volilne komisije v veljavi, se bodo 28. in 29. aprila predstavile v Trstu za ‘volitve v poslansko zbornico sledeče stranke in skupine po uradno ugotovljenem vrstnem redu:	KPI, Krščansko de-
mokratska stranka, Socialno demokratska stranka. Italijansko socialno gibanje (neofašisti), Liberalna stranka, Socialistična stranka, skupna slovenska lista, Repu-
blikanska stranka in PDIUM (monarhisti). Potrditev in vrstni red kandidatnih list za senat še ni znan. ker o tem odloča volilna komisija za vso deželo. T. P.
Plenum CK KP Nizozemske
List »De Vaarheid« piše, da je imel Centralni 'komite KP Nizozemske 16. marca plenarno zasedanje. Po referatu sekretarja CK H. Huxtra so udeleženci zasedanja proučili dosedanjo akcijo nizozemskih komunistov proti nedavnemu francosko-zahod-nonemškemu sporazumu in razporejanju enot zahodno-nemškega Bundesvvehra na nizozemskem ozemlju.
Odpuščeni delavci se vračajo na delo
Sirsko ministrstvo za delo je ukazalo, da je treba ponovno sprejeti vse delavce in uslužbence, ki so jih odpustili v času secesionistič-nega režima. Hkrati se je zvedelo, da je tudi ministrstvo za prosveto storilo u-krepe za ponovno zaposlitev tistih učiteljev on profesorjev, ki so jih odpustili po odcepitvi Sirije od ZAR.
»Incident Gordon« je odprl pot enakopravnim razgovorom med Brazilijo in ZDA, pravijo politični krogi v brazilski prestolnici. 19. februarja je namreč ameriško zunanje ministrstvo objavilo sporočilo, ki ga imajo v Riu de Janeiru za ugodnega. Do krize v ameriško-brazilskih odnosih je prišlo, ko je ameriški veleposlanik v Braziliji Gordon obtožil brazilsko vlado, da je dovolila »komunistično penetracijo«, nakar je predsednik brazilske republike dal vedeti, da bo prekinil finančna pogajanja z ZDA, če le-te ne bi nehale izvajati pritiska na Brazilijo.
Sporočilo, ki ga je v tej zvezi objavil State Department, in ki ga je list »Ulti-ma ora«, ki je blizu vladi, ocenil kot umik, je po vsem videzu zadovoljilo brazilsko vlado. V brazilskem zunanjem ministrstvu pravijo, da je ameriško sporočilo »po-
membno«. tiskovni predstavnik predsednica Goularta pa je povedal, da je »predsednik z zadovoljstvom vzel na znanje komunike ameriškega zunanjega ministrstva«.
Vodilni krogi v Goulartovi Delavski partiji pa opozarjajo na tri momente:
Braziliji je uspelo presaditi sedanje razgovore v Washingtonu o odložitvi plačevanja ameriških dolgov na finančno področje; iz razgovorov je Brazilija izključila notranjo in zunanjo politiko brazilske vlade.
Da n t as po vsej verjetnosti v finančnem pogledu ne bo dosegel vsega, kar je želel, in nekatera sporna vprašanja med Brazilijo in ZDA najbrž sedaj ne bodo odstranjena. Odprla pa se je pot za enakopravna pogajanja med obema državama.
Dantasova misija bo imela velik zunanjepolitični odmev in bo prispevala h krepitvi položaja in vloge Brazilije v Latinski Ameriki.
(Tanjug)
Tuja pomoč - prehodna faza
Indonezijski komentarji rezultatov konference ECAFE
Največji list v Džakarti »Suluh Indonesia« komentira konferenco ekonomske komisije OZN za Azijo in Daljni vzhod ter pravi, da je bilo značilno za konferenco troje stvari;
Napoved decembrskega sestanka na ministrski ravni držav v Aziji in na Daljnem vzhodu, na katerem naj bi okrepili gospodarsko sodelovanje med njimi; priporočilo, naj Avstralijo in Novo Zelandijo vključijo v ekonomsko komisijo OZN za Azijo in Daljni vzhod, in tretjič, odobritev za organizacijo azijskega inštituta za ekonomski razvoj, ki bo imel sedež v Bangkoku.
List piše, da so na konferenci posvetili precej pozornosti morebitnemu vpli-
vu Evropskega skupnega trga na azijsko gospodarstvo. Razpravljali so tudi o tem, kako bi najbolje realizirali nujne načrte za pospešitev industrializacije držav v Aziji in na Daljnem vzhodu.
Delegati so se sporazumeli, da se je razen hitremu razvoju industrializacije na vsem tem področju treba posvetiti tudi razvoju kmetijstva.
Na konferenci so ugotovili, da se je delež azijskih držav v svetovni trgovini zmanjšal ter da ostajajo
deficiti v njihovih plačilnih bilancah. Indijski delegat je predlagal, naj bi razvite zahodne države v svojem poslovanju dale prednost azijskim proizvajalcem.
Tujo pomoč so na konferenci označili kot prehodno fazo, ki jo bodo zamenjali prihranki od trgovine. Napredek Zahodne Evrope, ki je rezultat pomoči pri trgovini, bi moral služiti kot primer azijskim državam.
Ob koncu »Suluh Indonesia« piše, da je bila konferenca ekonomske komisije OZN za Azijo in Daljni vzhod pomemben zgodovinski dogodek.
(Tanjug)
Dr. Mondlane v Mozambiku
OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA
Prvi kongres Osvobodilne fronte Mozambika FRE-LIMO od 23. do 28. septembra lani v Dar es-Sala-mu je postavil osvobodilni boj portugalske kolonije Mozambik na nove temelje. Na kongresu so prvič nastopili mozambiški politični voditelji, ki so bili dotlej ločeno iskali pot za osvoboditev dežele izpod kolonialističnega in fašističnega portugalskega režima. Nekaj časa pred tem, 25. junija 1962, so Mozambiška nacionalna demokratična zveza UDE-NAMO. Mozambiška afriška nacionalna zveza MANU .ter Nacionalna zveza neodvisnosti Mozambika UNAMI sklenile, da se združijo v enotno organizacijo FRELIMO (Frente da Libertacao de Mo-cambique). FRELIMO je brž po ustanovitvi rešil nekaj personalnih vprašanj ter postal dokaj homogena organizacija.
T začetku marca je v Dar
es-Salam, kjer ima FRELIMO svoj sedež, prispel predsed-
nik organizacije dr. Eduardo Mondlane. Dr. Mondlane je bil pred tem več let uslužbe-
nec na sedežu Združenih narodov v New Yorku, zadnji dve leti pa. je poučeval antropologijo na newyorški univerzi. S svojimi sodelavci Si-mangom, Mahundo, Dos Santosom ter drugimi trenutno pripravlja načrte za nadaljnjo akcijo za osvoboditev Mozambika. Dr. Mondlane bo še letos odšel na potovanje po nekaterih evropskih državah ter bo po vsej priliki konec maja ali v začetku junija obiskal Jugoslavijo. V pogovoru z našim dopisnikom je dr. Mondlane pojasnil nekatere temeljne naloge FRELIMO ter stališča organizacije do nekaterih osnovnih problemov.
0 Vprašanje: »Dr. Mondlane, ali lahko podrobneje obrazložite tri poglavitne postavke boja FRELIMO za dosego neodvisnosti Mozambika?«
Odgovor: »Kot rečeno, so
tri poglavitne točke našega boja direktna akcija, diplomatska akcija ter akcija na vzgojnem področju. Glede prve nimam kaj pripomniti. Trenutno je položaj takšen, da moramo biti glede svojih konkretnih načrtov skrajno previdni. Portugalci so doslej že večkrat dokazali, da so sposobni najbmtalnejših in najbolj brezobzirnih akcij v boju zoper nas. Gre torej za vprašanje previdnosti in pa za to, da varujemo svoje ljudi na terenu. Vsekakor pa moram poudariti, da smo v obdobju, ko pripravljamo direktne akcije. Kakšne bodo, naj Portugalci uganejo sami.«
»Druga točka našega programa je diplomatska akcija. Naša poglavitna naloga je, povedati vsemu svetu, kako živijo Mozambičani, kakšne so razmere v Mozambiku in kakšen je naš boj. V ta namen mislimo izkoristiti vsa
sredstva od stalnih stikov z novinarji pa do neposrednih stikov z vladami in političnimi organizacijami ter do neposrednega dela v OZN. Prav Združeni narodi so posebno torišče našega dela: želeli bi vplivati na vsebino vseh resolucij, ki kakor koli zadevajo naš boj — to smo delali tudi doslej.«
0 Vprašanje:	»V katerih
državah mislite pri tem najti največjo podporo?«
Odgovor: »Jasno v afriških in azijskih. Z njimi smo doslej že sodelovali in mislimo tudi v prihodnje. Z njimi imamo največ stičnih točk.«
0 Vprašanje: »Ali mislite pod izrazom afriške in azijske države tiste države, ki so v svetu znane kot nevezane?«
Odgovor: »Ne samo naša zunanja politika, marveč tudi naša notranja ter gospodarska politika morata slediti načelom nevtralnosti. To po-
meni, da se ne mislimo vezati na nobenega od blokov, po drugi plati pa pomeni, da pri graditvi naše bodočnosti ne mislimo slepo slediti ne Vzhodu ne Zahodu, marveč mislimo ustvarjati našo lastno demokracijo.«
0 Vprašanje: »Od koga je po vašem mnenju najbolj odvisen uspeh vašega boja?«
Odgovor: »Praktično rečeno od ZDA, Velike Britanije in Franclje: v naštetem vrstnem redu. Portugalska je šibka država. V mislih imam dejstvo, da so prej omenjene države poglavitni podporni stebri NATO. ta pa s svoje strani dobavlja orožje Portugalski. Portugalska nima ne materialnih ne človeških zmogljivosti, kot jih je imela na primer Francija v Alžiriji, ter zato ni sposobna — upoštevajoč tudi vrenje v njej sami — voditi boj na široki fronti. Zahodni svet se sam
naziva svobodni svet: zatorej ni logična njegova pomoč Portugalski, ki je fašistična dežela in daleč od tega, da bi bila svobodna. Ce bi hotele ZDA pritisniti nanjo, bi bili Mozambik, Angola in portugalska Gvineja že svobodni.«
0 Vprašanje:	»In tretja
točka vašega programa?«
Odgovor: »Vzgoja. V Mozambiku ni več kot pet ljudi z višjo šolsko izobrazbo, in le eden, ki Je pred dvema letoma diplomiral na portugalski univerzi. Peščica ljudi, ki Ji je uspelo prodobiti visoko šolsko izobrazbo, se je šolala zunaj, enako kot sem se bil šolal jaz. Mozambik ima najvišji odstotek nepismenosti v tem delu sveta ter nobene višje šole za afriško prebivalstvo. Portugalska je leta 1940 vse svoje šolstvo praktično prepustila zasebni pobudi, predvsem katoliški cerkvi. Le-ta kajpada ni zainte-
resirana za široko organizacijo šolstva, po drugi plati pa je to del splošne politike, katere namen je pustiti Afričane v temi neznanja in tako laže vladati nad njimi. Naš namen je zbirati vse tiste Mozambičane, ki so sposobni in imajo dovolj znanja, da gredo na univerze. Zal je takšnih zelo malo. Te naše ljudi želimo, poslati kamorkoli, kjer je zanje prostor za šolanje. Mimo tega skušamo organizirati višjo šolsko izobrazbo za vse tiste, ki s svojim znanjem še ne morejo na univerzo. V zvezi s tem vabimo študente vsega sveta, da po prvi stopnji študija pridejo k nam v Afriko ter za leto dni poučujejo naše ljudi. Zavedamo se, da tega ogromnega dela ne bomo mogli opraviti sami, marveč samo s pomočjo prijateljskih držav Afrike in vsega sveta.«
Marjan Sedmak
Protest grških lastnikov ladij
Grški lastniki ladij so nezadovoljni, ker je ladjam, ki plovejo pod grško zastavo, prepovedano prevažati blago za Kubo. To so jim prepovedali s posebnim kraljevim dekretom. Atenski opozicijski tisk ob tem ugotavlja, da je Grčija edina država, ki se je v celoti pokorila ameriški zahtevi, naj ustavi prevažanje blaga na Kubo.
Zahteva za izpustitev članov KP Indije
Skupina komunističnih poslancev iz indijske države Zahodna Bengalija je Nehruju predložila memorandum, v katerem zahteva izpustitev članov KP Indije, ki so jih zaprli na podlagi zakona o varnosti države. Osvoboditev zaprtih komunistov zahtevajo tudi komunistični poslanci iz drugih indijskih držav in udeleženci številnih protestnih mitingov v raznih krajih Indije.
Blagovna izmenjava Kitajska-Mongoiija
LR Kitajska in Mongolija sta podpisali protokol o blagovni izmenjavi za letošnje leto. Po sporazumu bo Kitajska izvažala v Mongolijo svilo, stroje in opremo, kemijske in proizvode široke potrošnje v zamenjavo za kmetijske pridelke.
Zunanja trgovina
Madžarske
Zunanjetrgovinski promet Madžarske se je lani povečal za 9,4'J/o v primerjavi z letom
1961 in dosegel vrednost več kot 26 milijard forintov. Približno 70 '/0 te vsote so dosegli v izmenjavi s socialističnimi državami, v prvi vrsti s Sovjetsko zvezo. Leta
1962 je Madžarska več uvozila kot izvozila. Vrednost uvoza je bila 13 milijard 474 milijonov forintov ter je bil za 11,9'Vo večji kot leta 1961. Izvozili so za 12 milijard 916 milijonov forintov vrednosti ali 6,9"/o več kot leta 1961. Glavne postavke v madžarskem uvozu so bile surovine in polfabrikati, v izvozu pa stroji, strojna oprema in drugo.
Kambona za afriški skupni trg
V intervjuju z dopisnikom kairskega lista Roz el Jusef se je minister za zunanje zadeve Tanganjike Oskar Kam-bona zavzel za ustanovitev skupnega tržišča vzhodnoafri-ških držav. Po njegovem bi tako najlaže rešili gospodarske probleme držav na tem področju.
Podražitev v Franciji
Po podatkih francoskega nacionalnega inštituta za statistiko so se lani maloprodajne cene v Franciji zvišale povprečno za 4,8 «/o v primerjavi z letom 1961. Najbolj so porasle — za 6,5 «/0 — cene živil. Do največjega povišanja cen je prišlo v Parizu.
Stavka
grških zdravnikov
Organizacija grških zdravnikov je pozvala svoje člane k petdnevni protestni stavki, ker vlada noče ugoditi njihovim zahtevam. Vlada .ie objavila sporočilo, v katerem zahtevam zdravnikov odreka upravičenost, češ da bi zadovoljitev njihovih zahtev »obtežila proračun in gospodarstvo države«. Zameri jim tudi, ker se izogibljejo službi v notranjosti države; polovica vseh zdravnikov in zdravstvenega osebja dela namreč v Atenah.
Znanstveno sodelovanje Bonn-Pariz
Zahodnonemški minister za znanstvene raziskave Hans Lenz in francoski minister Gaston Falevvski, ki je zadolžen za znanstvene, a-tomske in vesoljske raziskave, sta se sporazumela o sodelovanju obeh držav na znanstvenem področju- Na podlagi tega sporazuma bodo ustanovili posebne mešane odbore, ki bodo proučili program sodelovanja.
To je povedano v skupnem sporočilu, objavljenem po dvodnevnem obisku ministra Lenza v Parizu. Sporočilo pravi, da se »sodelovanje lahko razširi in ga je treba razširiti tudi na druge evropske države«.
Konferenca o avtonomiji Kurdov
V neki vasi 60 km severno od Kirkuka je konferenca Demokratske stranke Kurdov, na kateri med drugim obravnavajo predlog iraške vlade o avtonomiji, ki naj jo dobe Kurdi. Predlog je v načelu že sprejel voditelj kurdskih upornikov Mula Mus tata el Barzani, ki se skupaj z dragimi uporniškimi poveljniki udeležuje konference. V imenu bagdadske vlade pa prisostvuje konferenci kot opazovalec minister Fuad Aref, ki je prav tako Kurd. Kakor je izjavil predstavnik Demokratske stranke, bo Fuad Aref poročal vladi v rezultatih konference.
Sklep draške vlade, da dado Kurdom avtonomijo, so objavili nedavno v Bagdada po razgovorih vladnih predstavnikov z el Barzanijem-
Novice
LJUBLJANA: predavanje Slavističnega društva Slovenije — Drevi ob osmih bo predaval na Filozofski fakulteti dr. Aleksander Flaker, izredni profesor zagrebške univerze, o komparaciji v interpretaciji (Krleža, In extremis). Predavanje prireja Slavistično društvo Slovenije.
STORE: dramska revija za celjski okraj — Po
zelo uspelih aramskih revijah v Letušu in v Šmarju pri Jelšah, na katerih je skupaj nastopilo 11 igralskih družin, bo od 11. do 13. aprila okrajna dramska revija v Štorah, kjer se bodo predstavile štiri igralske družine. DPD Svoboda Štore se bo dne 11. aprila predstavila s Hovvaruovim delom »Pokojni Christopher Bean«, naslednja dva dneva pa Dciavski oder iz Celja z Mai.arenkovo igro »Začenjamo živeti« in Prosvetno društvo bratov Dobro-tinšek iz škofje vasi pri Celju z Buck-Rabadano- ■ vim delom »Kvaj-Lan«. PD »Franc Žmavc« iz Gornjega grada bo prikazalo igro »Mutavka« dr. Raba-danova. Kot gost pa bo na reviji v Štorah nastopilo amatersko gledališče Slava Klavora iz Maribora z delom Mirka Zupančiča »Hiša na robu mesta«.
KOSTANJEVICA NA KRKI: razstava Mercina Novaka — Njechornskega — Gorjupova galerija v Kostanjevici bo odprla v soboto ob 17. uri na razstavišču Doma kulture razstavo dei lužiškosrbskega slikarja Mercina Nowaka — Njechornskega. ki smo jo pred časom videli v Ljubljani. Po otvoritvi raz-slave bo v Domu kulture krajevna organizacija SZDL odprla Klub organizacij in društev v Kostanjevici. Ob otvoritvi bo predaval o Lužiških Srbih tovariš Tone Glavan.
ZAGREB: smrt hrvatskega pisatelja Josipa Pa-vičiea — Po daljši bolezni je včeraj zjutraj umrl v Opatiji hrvatski pisatelj Josip Pavičič. Rojen 26. februarja 1895 v Slavonski Požegi si jc Pavičič, invalid iz prve svetovne vojne, pridobil sloves naprednega pisatelja s knjigo novel »Memento«, ki ostro obsoja vojno ter družbene in politične razmere na Hrvat-skem med obema vojnama. Razen knjige novel je Pavičič objavil številne pripovedke, pesmi in povesti za otroke.
ZAGREB: obisk slovenskih družbenih delavcev ra delavski univerzi »Moša Pijade« — Sosvet za Klube pri Svetu svobod in prosvetnih društev Slovenije je za družbene delavce v klubih organiziral obisk Centra za kulturo pri Delavski univerzi »Moša Pijade« v Zagrebu. Predstavniki slovenskih klubov so v sredo poslušali predavanje Slavka Zla-tiča o glasbi v našem vsakdanjem življenju, zvečer pa so obiskali zagrebški klub »Omladina«. Včeraj so imeli pogovor s strokovnimi delavci Centra za kulturo in si ogledali študijske prostore in pripomočke pri Delavski univerzi »Moša Pijade«.
ZAGREB: režiser Mario Monicelli snema — Znani
Italijanski režiser Mario Monicelli je začel snemati zadnji del svojega najnovejšega filma »Tovariši«, v katerem bo prikazana zgodovina ene izmed prvih delavskih stavk v Italiji, v Torinu, konec prejšnjega stoletja. Pri snemanju, ki bo trajalo pri nas štiri tedne, sodeluje ekipa znanih italijanskih in francoskih igralcev. Naj večji del kadrov za ta film so posneli v Rimu in Torinu.
REKA: razstava o Ivanu Goranu Kovačiču —
Na Reki so včeraj odprli razstavo, posvečeno življenju in delu Ivana Gorana Kovačiča, ob petdesetletnici pesnikovega rojstva. Razstavo je pripravil Inštitut za književnost Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti iz Zagreba. S približno sto fotografijami in fotokopijami je prikazano življenje in delo pesnika revolucije, razstavljeni pa so tudi Goranovi rokopisi in književna dela. Razstavo bodo sredi aprila prenesli v Delnice.
SARAJEVO: razstava Združenja likovnih umetnikov BiH — V Sarajevu so odprli tradicionalno razstavo Združenja likovnih umetnikov Bosne in Hercegovine, ki jo prirejajo vsako leto v proslavo dneva osvoboditve tega mesta. Na razstavi sodeluje skupaj 34 avtorjev, med katerimi je večje število mladih, ki razstavljajo prvič. Letos je na razstavi mnogo manj eksponatov z abstraktnimi temami, ki so, kakor poudarjajo med sarajevskimi likovnimi umetniki, predstavljale obdobje, ki bo bržčas kmalu pomenilo preteklost.
NOVI SAD: Krleža v madžarščini — Ob 70-
letnici življenja in 50-letnici literarnega ustvarjanja Miroslava Krleže bo časopisno založniško podjetje »Forum« v Novem Sadu izdalo pisateljevo prvo knjigo romana »Zastave«, cikel »Glembajevih«, »Hrvatski bog Mars« in še eno knjigo. Ta dela bodo izdali verjetno v sodelovanju z neko madžarsko založbo, ki bo prevzela tudi del naklade.
NOVI SAD: Stražilovsko srečanje — Mladi književniki, filozofi, sociologi in drugi družbeno politični delavci iz naše države bodo obravnavali aktualne probleme jugoslovanske kulture na tradicionalnem »Stražilovskem srečanju«, ki bo v drugi polovici maja v Novem Sadu. V zadnjih treh mesecih so v mnogih jugoslovanskih kulturnih središčih potekale zanimive razprave o naši kulturi. Na Stražilovskem srečanju ne bodo prebrali nobenega referata o naših kulturnih problemih, temveč bodo vse redakcije mladinskih listov in revij pred to prireditvijo objavile več del na to temo. Prireditev bo združena s pesniškimi in literarnimi večeri, glavni uredniki pa se bodo pogovarjali o širšem in bolj neposrednem sodelovanju in integraciji na področju kulture. Ob tej priložnosti bo podeljena tudi tradicionalna »Brankova nagrada« za poezijo.
DUNAJ: jugoslovanski literarni večer — V prostorih avstrijskega društva za literaturo je bil v torek uspel literarni večer, ki sta se ga udeležila tudi jugoslovanska pesnika Vaško Popa in Miodrag Pavlovič. Poslušalci so toplo pozdravili izvajanja Mio-draga Pavloviča o sodobni srbski poeziji kot tudi esej Zorana Mišiča o jugoslovanski liriki, dlan Burg-theatra Lehmann je interpretiral verze Miroslava Krleže. Stevana Raičkoviča, Jureta Kaštelana, Daneta Zajca, Vesne Parun, Vaška Popa, Miodraga Pavloviča in drugih.
KUPA IZ TERRE SIGILLATE (RIMSKE PEČATNE KERAMIKE) iz 1. stol. Ptujski muzej prireja občasne razstave deponiranega gradiva. V nedeljo so odprli zanimivo razstavo »Terra sigillata iz Poe-tovija«, ki jo je uredila kustos Iva Miki.
Župančičeva mladinska poezija v hrvatskem prevodu
Zagrebška založba »Mlar bost« je izdala v biblioteki »Vjeverica« Otoria Zupančiča »Ciciban i druge pjes-mezadjecu«. To je že tretja povojna izdaja Krkleče-vega prevoda »Cicibana«, obseg knjige pa je narasel s prevodi drugih Zupančičevih izbranih mladinskih pesmi, zlasti z izborom iz »Sto ugank«. Drugi del te knjige je prevedel pesnik Grigor Vitez. Zal na slabem papirju natisnjena zbirka je opremljena z ilustracijami Ferdinanda Kul-merja, vendar le-te bistveno ne povečujejo mikavnosti in pomena te izdaje.
Njeno težišče je v prevodih. Pesnika Gustav Krklec in Grigor Vitez sta se nedvomno potrudila, da bi mladim bralcem kar najbolje posredovala mladinsko pesem našega poeta, ki je tudi v tej pesniški zvrsti eden najpomembnejših. Njuni prevodi se ne izogibljejo zvestobi izvirniku s prepesnjevanjem; ne kažejo samo prizadevanja po vernem prenosu vsebinskih kvalitet, ampak tudi po prenosu formalnih od-
lik. Te pa so prav v Zupančičevih pesmih bolj kot v drugi naši mladinski poeziji združene z izredno natančno dikcijo, s spevnim ritmom našega verza, ki s svojimi številnimi moškimi rimami omogoča lažji prenos v druge jezike kot pa v tako blizko srbohrvaščino. Vzlic vsej sorodnosti namreč prav taki verzi, kot so Zupančičevi, zlasti v »Cicibanu«, najbolj razodevajo določene strukturne razlike. Težave so tem večje, ker Zupančič v »Pisanicah« in v »Cicibanu« večkrat posnema melodične kvalitete in metaforične značilnosti slovenske ljudske pesmi in jih z izrednim čutom izraža v pretanjšanem pesniškem jeziku naše Moderne.
Ce vse to upoštevamo, smemo izreči priznanje Gustavu Krklecu in Grigo-rju Vitezu. Oba pesnika sta se lotila zahtevnega poustvarjalnega dela z vso resnostjo in samo v takem prevodu se je zmogla Zupančičeva mladinska poezija tolikanj priljubiti hrvatski mladini, da je knjiga j izšla že v tretji izdaji. . B.
Pod črto Ob šolskih leksikonih „Privrede“
DOMAČA PREMIERA V LJUBLJANSKI DRAMI - Drevi bo v Drami SNG v Ljubljani premiera igre Vitomila Zupana »Ce denar pade na skalo«. Delo je fantazijska groteska o kvarnih vplivih tistega denarja, ki ni pridobljen z ustvarjalnim delom: zrežiral ga je arh. Viktor Molka, scenograf je Sveta Jovanovič, zasnutke kostumov je izdelala Alenka Bartlova, glasbo je prispeval Bojan Adamič, koreograf pa je Henrik Neubauer. Na sliki: Slavka Glavinova kot Silva in Angelca Hlebcetova v vlogi Babaruhe.
Prejeli smo
Program ptujskega muzeja
Mesto muzeja v kulturni politiki in turizmu komune
Ob razpravah o kulturni politiki komune, o osnutkih občinskih statutov in načinu financiranja kulturnih ustanov je treba opozoriti na vlogo muzeja v komuni. V Ptuju je muzejska ustanova (po obsežnosti bi jo lahko imenovali PTUJSKI MUZEJI), ki po pomenu in sedanjih finančnih potrebah presega občinske in tudi okrajne meje. V nekdanjem dominikanskem samostanu je bogata arheološka zbirka (danes delno zaprta zaradi pomanjkanja prostorov), h kateri spadata tudi mitreja na Bregu in Hajdini. Na gradu imajo svoje prostore kulturnozgodovinska zbirka, galerija slik (zaprta), etnografska zbirka in oddelek ljudske revolucije. V sklopu etnografskega oddelka je vinarski muzej, ki Je urejen v Mestnem stolpur ob Dravi. Poleg stalnih razstav prireja muzej tudi občasne, s katerimi seznanja javnost z novo pridobljenim, deponiranim in drugim gradivom.
Ustanova je doslej delar la v tesnem okviru okrajnih proračunskih sredstev, šele v zadnjem času je raziskovalno delo podprl Sklad Borisa Kidriča: ureditvenih del arheološke zbirke pa se udeležuje Sklad LRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti; oba sklada sta po načelu sofinanciranja pridobila še okrajna in občinska sredstva.
Vsakodnevno se v ustanovi kaže potreba po izboljšanem načrtnem delu. Po izvedeni analizi stanja je v pripravi osnutek programa ustanove, ki naj kot osrednja kulturna institucija s sodobno kulturno prosvetno dejavnostjo pritegne občane in postane važen faktor v družbenem življenju v komuni.
Pogoji za široko dejavnost muzejske ustanove se v osnutku programa odražajo v nekaterih temeljnih ukrepih:
1. Kompleks nekdanjega dominikanskega samostana je treba v celoti urediti za namene arheološke zbirke in s spomeniškega vidika prezentirati objekt sam.
2. Grad je že po času nastanka in funkciji prikladen za prikaz zgodovine od visokega srednjega veka naprej. Obdržal bo zbirke, ki se tam nahajajo. Kazalo bi pa tudi prenesti
iz stolpa ob Dravi v sklop etnografskega oddelka na grad vinarski muzej; na grajskem pobočju pa urediti muzej na prostem.
3. Občutno pomanjkanje prostora za likovne in druge razstave bi rešili z adaptacijo Mestnega stolpa, v katerem je sedaj vinarski muzej.
4. Organizirati bo treba zaščito kulturnih spomenikov (poskrbeti bo treba tudi za zaščito arheoloških, etnografskih in spomenikov ljudske revolucije, ki je mariborski spomeniški zavod ne izvaja) in s tem v zvezi začeti z načrtnimi konservatorskimi posegi v starem mestnem jedru.
Po teh načrtih preurejena ustanova bi lažje izvrševala svoje naloge: znanstveno delo in kulturno prosvetno dejavnost. S široko zasnovanim, življenjskim in sodobnim programom bodo muzejski delavci morali pritegniti publiko in jo vzgajati. Stalne razstavne zbirke, preurejene po znanstvenih merilih, vendar s poučnim poudarkom, bodo namenjene šolam in izobrazbi odraslih. Delo bodo poživljale občasne razstave. Poleg tega potrebuje muzej predavalnico (zamišljena je v zgradbi arheološkega oddelka) za predavanja, predvajanje filmov ipd. Organizirati bo treba dobro pripravljena vodstva z razlago kulturnih spomenikov in seznanjati javnost z arheološkimi izkopavanji in drugimi terenskimi akcijami.
Na programskem razvoju ustanove mora temeljiti tudi financiranje; stari
proračunski način bo vsekakor treba spremeniti. Skrb komune za muzej bo treba bolj poudariti v statutu. Morda bi kazalo ustanoviti »Sklad za ureditev muzeja in starega Ptuja«, ob tem pa angažirati okrajne forume ter osrednje sklade. Kaže se nujnost oblikovanja kulturne politike komune; če te ni, pride do nesmotrnega poudarjanja nekaterih dejavnosti. Tako je npr. v Ptuju ustanovljen Zavod za folklorne prireditve, za katerega gredo velika sredstva. Ob pustovanju priredi karneval, ki prikazuje tudi ljudske običaje. Te običaje naj bi muzej s svojimi prijemi evidentiral in primemo prikazal javnosti. Karneval jih je le skomer-cializiral! če poudarjamo, da ga prirejamo za pospešitev turizma, potem bomo za razvoj turizma naredili še veliko več, če bomo vlagali sredstva v trajne vrednosti. Muzej in kulturne spomenike bo treba povezati z razvojem turizma, če bo zgoraj omenjeni načrt izpeljan, bo Ptuj s svojo muzejsko ustanovo in urejenim starim delom mesta zanimiv in privlačen kraj za domačega in tujega turista. Organizirati bo treba skupinske obiske 2 dobrim vodstvom. Turistič no društvo naj perspektivni program razvoja turizma izdela v sodelovanju z muzejem.
Muzejski delavci bodo s svojo aktivnostjo ■ lahko precej prispevali h kulturni dejavnosti v komuni, ki bo imela odraz in učinek v celotnem njenem razvoju.	Bernarda	Perc
Na Sole prihajajo zadnji čas naročilnice za leksikone, ki jih bo izdala za-grebška založba Privreda. Tudi Umi in poprejšnja leta je prihajalo več podobnih ponudb, vselej zelo dragih, za katere pa se je izkazalo, da so pobrale veliko denarja, niso pa prinesle potrebne vsebinske kvalitete. Ce pa že pustimo to ob strani in samo omenimo še to, da veljajo naročilnice samo za leksikone v srbohrvaščini, se ustavimo pri tretji stvari, namreč pri tem, kako je s sodelovanjem med založbami, da se nenadoma pojavi neznana organizacija s takimi ponudbami. Bistveno vprašanje se pač zdi — če se oprimemo upanja, da bodo leksikoni kvalitetni ali vsaj primerni — kako da kaka naša založba, denimo Mladinska knjiga ali kdo drugi, ne gre v kooperacijo z drugo založbo, da bi tako zagotovili kvalitetne knjige in obenem natis tudi v slovenščini. Sicer to velja za primer, da naše založbe sploh ne bi izdajale podobnih pripomočkov; znano pa je, da je Mladinska knjiga talco delo že začela. Ker pa je res, da naj bi imel šolski leksikon na vsem jugoslovanskem prostoru približno enako fiziognomijo, bi bila pa- založniška kooperacija ob upoštevanju vseh pogojev in razmer nedvomno koristna tako pri organizaciji tekstov kot še bolj pri ceni knjige. Nemalo pa bi prispevali tudi k temu, da ne bi ponujal svojih tiskov ali celo blaga — žal smo do takega izraza upravičeni — kdor koli. šole se dostikrat ne znajo same odločiti in tako bi bila načrtna in široka politika še toliko bolj potrebna.
x
Taka in podobna vprašanja prihajajo te dni z naših šol. Uredništvo »Dela« je povprašalo o teh šolskih leksikonih založbo Mladinsko knjigo Založba nam je odgovorila:
Založba Privreda iz Zagreba se je dogovarjala nami najprej o prodajanju teh leksikonov po naših šolah, vendar je naša založba odklonila pomoč, ker bi bili ti šolski leksikoni tiskani le v srbohrvatskem jeziku. S Privredo smo se zatem domenili, da bo poslala rokopise teh leksikonov (razen »Jezika«, ki bi moral biti pri nas napisan, saj gre za slovenščino) naši založbi v pogled, nakar bi se šele odločili za prevajanje in za natis v slovenskem jeziku. Ne moremo poprej pristati na tiskanje pri nas, do-
kler ne poznamo vsebine in kvalitete teh šolskih leksikonov. Privreda je obljubila, da nam bo poslala do aprila rokopise, da bi jih mogli dati v oceno našim znanstvenim in prosvetnim delavcem. To se nam je zdelo še toliko bolj potrebno, ko so nam sami povedali, kako so nekateri rokopisi še v redakcijah ali v popravljanju. S Privredo smo se dogovorili, da ne bodo začeli z nabiranjem pred-naročnikov po naših šolah, dokler nam ne bodo poslali na vpogled del in dokler se ne bi v sorazmerno kratkem času enega meseca odločili za slovenski natisk. Za to bi se domenili do maja letos. Vsako takšno sodelovanje zahteva skupno delo in skupno presojo; kot založba s svojim založniškim svetom ne moremo ničesar natisniti, česar ne poznamo oziroma ne pozna tudi naš založniški svet.
Založba Mladinska knjiga je, kakor je znano, tudi že sama začela z leksikoni za šole, naj omenimo Mladega vedeža, za katerega pripravljamo ponatis, zatem take izdaje, kakor so Moj prijatelj atom, knjige v zbirki Iz življenja rastlin, živali in iz sveta kamnin ter drugih. Že dlje časa pripravljamo izdajo mladinske enciklopedije v desetih zajetnih knjigah. Pri izdaji te enciklopedije se bomo naslonili na »Djetsko enciklopedijo«, ki jo je izdala Akademija pedagoških ved Ruske SSSR s sodelovanjem najbolj vidnih sovjetskih znanstvenikov. Pri tej naši izdaji bodo sodelovali naši znanstveniki, knjige pa bodo bogato ilustrirane, z mnogimi barvnimi prilogami. Lahko bi povedali, da slovenske založbe pripravljajo tudi ponatise v dogovorji z zagrebškim leksikografškim zavodom; vse to se pripravlja počasi, predvsem pa mladinski leksikoni, saj opravljamo pri tem pionirsko in nadvse odgovorno delo. Upamo, da bodo te založniške akci-cije opravljene tudi s sodelovanjem drugih jugoslovanskih založb; to ne bo težko, saj je prav naša založba izdala v sodelovanju z zagrebško Mladostjo, z beograjskim Mladim pokolenjem in Savremeno školo, s skopsko založbo Kočo Racin in z drugimi založbami skupno že več kot 50 knjig. Prepričani smo, da bomo lahko z dosedanjimi izkušnjami in ob sodelovanju dosegli izdaje„ ki bodo pomenile veliko a jugoslovanskem založništvu.
Založba Mladinska knjiga
Koncerti
Večer predklasične glasbe
Društvo glasbenih umetnikov Slovenije je priredilo v sredo zvečer v veliki fBharmo-nični dvorani svoj tretji abonmajski koncert, posvečen delom predklasdčnih mojstrov. Izbran, pester in zanimiv spored	so izvajali Ljubljanski	godalni kvartet, vio-
linist Rok Klopčič, flavtist	Boris Čampa, oboist
Drago Golob, fagotist Rudi Korošak in pianist Mar rijan Lipovšek. Uvodno bese-
do je imel profesor Ciril Cvetko.
Koncert je bil na splošno na zadovoljivi umetniški ravni, posebno pa mi je ostala v spominu čudovita glasba Cou. perina v mojstrski izvedbi Čampe in Lipovška ter prekrasna sonata za flavto, oboo in klavir J. B. Loeille-ta. ki so jo zelo muzikalno interpretirali Golob, Čampa in Lipovšek.
Uroš Prevoršek
LJUBLJANSKI KVARTET: Leon Pfeifer, AH Dermelj, Vinko Šušteršič in Čenda Šedlbauer.
Foto: M. Svabič
Forma viva in možnosti
Realizem v načrtovanju mednarodnega simpozija
Mednarodni simpozij kiparjev »Forma viva«, ki prireja, kot je znano, vsako leto srečanja umetnikov iz raznih dežel v Portorožu in Kostanjevici, bo s tem svojim programom nadaljeval tudi letos. Vendar pa je upravni odbor realistično sklenil, da zaenkrat svojega delovanja ne bo razširjal na nova področja, čeprav so bile za to dane pobude, ampak da bo predvsem utrdil svojo dosedanjo fiziognomijo.
V razgovoru s tajnikom simpozija Marjanom Vidmarjem smo izvedeli, da so bile najbolj stvarne ponudbe za razširitev te kiparske akcije, ki deluje zdaj v kamnu in hrastu, na področje železa, v katerem nastajajo danes mnoge sodobne plastike pri nas in v svetu. Konkretno so se tudi lokalni činitelji v Ravnah in na Jesenicah močno zanimali, da bi se to kiparsko srečanje preneslo tudi v njihove železarske centre, kjer bi jim nudili potrebne prostore, material in pomožno delovno silo. Vendar pa »ne želimo v svojem poslovanju in ustvarjanju pretiravati, skušamo se omejiti samo na. to, kar lahko povsem upravičimo in kar tudi zaenkrat zmoremo. Tembolj. ker moramo računati v prihodnje vse maj z osrednjimi fondi, zanašajoč se na lokalne činitelje«, je izjavil tajnik Vidmar. To pa seveda
še ne pometli, da ae v prihodnje »Forma viva« ne bi prenesla tudi v žeicvarrikc kraje, kjer je za to pozitivno
zanimanje.
Razen predlogov za železarsko vejo »Forme vfve« se je pojavila tudi pobuda za podobno podružnico simpozija v Slatini Radenci. Tu naj bi ustvarjali plastike iz gline. Vendar bi bil verjetno v tem primeru reklamni namen propagiranja tamkajšnjega zdravilišča nekoliko preveč očiten. Razen tega bi bilo po mnenju upravnega odbora »Forme vive« tudi smotrneje, da bi iz gline razvijali keramiko, ki ima že bogate prekmurske tradicije. Do tega centra za keramiko bo verjetno v prihodnje tudi prišlo, samo da to ne bd bila delovna enota v okviru simpozija »Forma viva«, ampak samostojnejša enota v organizaciji Društva slovenskih likovnih umetnikov oziroma Društva umetnikov uporabne umetnosti, s katerimi so prvi stiki že vzpostavljeni. Temu keramičnemu centru bi dajali svojo pomoč tudi strokovni činitelji, zlasti Etnografski muzej, tako da je upati, da bi se v tej ustanovi ob folklornih tradicijah lahko razvilo sodobno keramično ustvarjanje, podobno, kot je šel razvoj na primer na področju italijanske keramike, ki uživa danes svetovni sloves.	bp
Sviridov je utihnil in uprl pogled v Kosova, ki je že sedel; vrhova ušes sta mu bila rumena kakor vosek.
Kosov si je molče in razburjeno tlačil tobak v pipico, ga potiskal v lonček s svojimi krepkimi prsti, se nepričakovano realko zasmejal iti zamahnil s pipico nad mizo.
»Cesar bog ne da, svinja ne poje. Za partorga so me izvolili komunisti iz mojega letnika! Ce bo treba, bodo oni izvolili koga drugega!«
Sviridov se je privzdignil opiraje se na berglo, preložil prazen list papirja pred seboj drugam ter z 'izsušenim, nekako skrhanim glasom dejal:
»Račune boste polagali sami sebi, tovariš Kosov; saj vendar razumete, da gre tu za zadevo poittiODega
značaja. Jaz se bom osebno kot sekretar partijske organizacije do zadnjega diha, do zadnje . . . boril za idejno čistost partije ...«
S težavo je pogoltnil slino, se spačil in posegel po steklenici z vodo, a nalil si je ni. Spet je trdno sedel in se vzravnal.
»Ne bomo dopustili, da bi tukaj žalili komunista Uvarova! Ne, ne bomo dopustili! Kdo bi še rad govoril?«
»Meni ne verjame niti besedice, pa naj govorim karkoli hočem,« je spet pomislil Sergej. »Zdaj tudi Kosovu več ne verjame . . .«
»Vi govorite o budnosti in načelnosti, o čistosti govorite,« je rekel Sergej, ki je našel v sebi toliko moči, da' se je spet oglasil. »Toda mojega očeta in mene zgodaj pokopavate.«
»Nikogar ne pokopavamo, tovariš Vohmincev!« mu ni dal dogovoriti Sviridov. Strogo je potrkal s svinčnikom po kozarcu. »Objektivno bomo presodili vaš prekršek. Prosim, ne vtikajte se v potek razprave, saj boste znova imeli besedo.«
Nato so vsi umolknili.
Vedel je, da bi si v primeru, če bi priznal svoje napake, precej pomagal. Tako so se večkrat konča vale razprave v partbiroju. — Zdaj ni več mogel premagati občutka odtujenosti. Poslušal je gluhi glas Morozova, ki ga je, kot kaže, blago zagovarjal in o nečem dvomil, žuboreči tenorček Lukovskega, ki je vstal in si za naslanjačem po domače prekrižal roki na trebuhu, potem spet ostri, vsiljivi glas Sviridova. Nenadoma je razbral iz vsega tega dve ponavljajoči se besedi: »ukor« in »izključiti«. »Ukor« se je v njem spremenil v nekaj mehkega, sivega, »izključiti« pa v nekaj ostrega, rezkega, kar ima r.r koncu smrtonosno želo. Premišljeval je samo to. la je nepopravljivo zapravil čas, ker je nekoč omahoval in ise ni mo-
gel odločiti in tako zdaj ne more ničesar več dokazati. In ko je tako vseskozi z nezmanjšano pozornostjo čakal, da se bo zgodilo nekaj, kar mora priti, je nenadoma začutil tišino, ki se mu je zarezala v ušesa — skozi dim je razločil obraz Sviridova pred ozadjem s Stalinovo sliko. Zazdelo se mu je, da mu je glas zazvenel prav nad glavo:
»No, kako, Vohmincev, ali boste priznali svoje napake? Boste govorili?«
»In on me vzgaja? In on misil, da me vzgaja?« je kdove čemu presenečeno pomislil Sergej, hkrati pa se mu je v zavesti izoblikovalo: »Naj rečem? Naj se oglasim? Naj priznam? Naj se torej vsemu odpovem? Vsemu?« Prekinil je molk in dejal:
»Ne.«
In ko je to rekel, se je kdove čemu Nozrl po uri, ki je tiktakala nad njim. Potegnil je iz škatlice cigareto, ki ni bila zdaj ne kisla ne grenka. Sploh ni čutil njenega okusa. Naglo je prasnil z vžigalico, si prižgal in pomislil: »Tri ure, enaindvajset minut. Konec!«
Po treh urah in dvaindvajsetih minutah se je začelo glasovanje. Pet jih je glasovalo za izključitev, dva za ukor — Morozov in fant v modri trenirki; Kosov in še neki tihi, molčeči član, ki mu sploh ni posvečal nobene pozornosti, sta se vzdržala.
»Izključiti iz članstva... iz članstva ve-ka-pe-be,« je slišal glas Sviridova, ki Je narekoval protokol.
Dušilo ga je.
»Nikoli se ne bo zgodilo, nikoli, da bi moral nato-varjati premog...«
Vsega je bilo konec. Zdelo se mu je, da je kabinet že dolgo prazen, a še vedno je slišal Topotanje odrivanih stolov, tihe glasove odhajajočih ljudi. Ko je zagledal Kosova, ki je počaat stopil k njemu, je hripavo rekel:	,
»Pozneje, Griša, pozneje.«
Oblačili so si suknjiče, nekdo je trgal listke z zapiski. Ni ga zanimalo, kaj govorijo in počno ti ljudje, ni jih gledal, ni jih mogel gledati. Želel ki je samo tega, da bi čimprej odšli odtod iz te sobe, kjer je zasedal partbiro; v sebi je čutil nujo, da vse skupaj razloži, pove tistemu dobričini Lukovskemu. Tisti hip, ko so začeli glasovati, mu je nenadoma prišlo na misel, da je treba nekaj ukreniti. Ih vedel je, kaj mora ukreniti — vedel je, da ne sme več ostati na inštitutu. Zapustiti Je treba inštitut — zanj tukaj ni več prostora. Zapustiti brez oklevanja. Sicer pa bi ga Lukovski sam nedvomno poprosil za to.
Kadil je in čakal in imel še zmerom dovolj volje, da je stresal pepel v pepelnik na ročaju naslonjača. V grlu ga je stiskalo in peklo, kakor da je to posledica pokajene škatle cigaret. Slišal je, da je vse potihnilo, se ozrl proti mizi in vstal. Ob tem je pepelnik zdrsnil z ročaja in skoraj neslišno padel na tla, ogorki pa so se razsuli po preprogi. Ni jih hotel pobrati.
»No, še kaj? Se kaj?«
V prazni sobi je v enem izmed naslanjačev pričakujoče sedel Sviridov, ki se je sklonil naprej in prekrižal roke na bergli. Zvedavo je opazoval Sergeja.
»Kaj je zdaj?« ga je strogo vprašal. »Si mar užaljen? Kaj ti je, sd se mar na partijo razjezil? Ali misliš, da smo se borili proti tebi? A? Zate smo se borili, zate. Partija vzgaja, ne pa kara. Da bi razumel, da član partije...«
»Ali mar mislite, da partijo sestavljajo taka tesla kakor ste vi?« je razsekano precedil skozi zobe Sergej-
»TL ..« Sviridov je vstal, se opiral na berglo in lici sta mu pomodreli. »Glej-ej!«
»,Vi‘, ne pa ,ti‘. V partijo sem se vključil zato, ker nisem videl takih, kakor ste vi! Vam jaz niti koz na paši ne bi zaupal, nikar pa partijske organizacije. Sicer pa bo nekoč prišlo tudi do tega, da vam ne bodo zaupali niti koz!«
»Molči!« Sviridov je udaril z berglo ob tla. »Kaj hočeš? Kaj hočeš?«
Sergej je rekel:
»Odpovedal sem se zadnji besedi. Tale zdaj pa ja zadnja.«
Sergej se je obrnil boječ se, da ne bo več mogel zadržati solz, ki so ga kot žareča kepa stiskale v grlu; stopil je k mizi, vzel list papirja in svinčnik ter prizadevaje si, da bi mu pisava ne bila preveč raztrgana, zapisal:
»Direktorju Moskovskega rudarskega inštituta, profesorju Lukovskemu.
•Prosim vas, da me zaradi družinskih okoliščin izbrišete iz seznama študentov vašega inštituta.
študent 3. letnika Vohmincev.«
Na hodniku je opirajoč se ob tla ropotala in se oddaljevala bergla Sviridova.
»Ali mene čakate, dragi moj?«;
»Vas. Vzemite tole.«
»Kaj je to? Dovolite, drage c ...«
Profesor Lukovski, ki si je oblačil uniformni suknjič in si zapenjal gumbe, pri tem pa stopal med stoli, se je približal svojemu naslanjaču za velikansko pisalno mizo s kipcem rudarja nad pisalnim priborom in padel vanj. Prebral je, kaT je bilo napisano na listku, kosmate obrvi so se mu privzdignile •in izpod hjib so ga pogledale dobrohotne, utrujene oči,
:
»Naučite se plavanja!«
Beograd, 21. marca. Z letošnjim poletjem se bo začela množična akcija »Naučite se plavanja!«, ki bo trajala do leta 1970, z namenom, da bi se naučilo plavanja čim večje število državljanov. Danes so ustanovili zvezni odbor akcije, v katerem je 19 zastopnikov raznih organizacij. Za predsednika so izvolili S. Komarja, člana zvez. sveta in predsednika zvezne komisije za telesno kulturo. Sklenili so, da je treba z akcijo začeti
15. junija, do takrat pa je treba izvesti vse tehnične priprave. Ugotovljeno Je, da 40 odstotkov prebivalstva v mestih ne zna plavati, medtem ko je število neplavalcev na vasi mnogo večje.
Na današnjem sestanku so
sklenili, da je treba v akcijo zlasti vključiti šole, na katerih bi bilo potrebno uvesti plavanje kot predmet povsod, kjer so za to pogoji, nadalje v JLA, stanovanjskih skupnostih itd..
Emerson premagal Piliča
San Juan, 21. tparca. Na mednarodnem teniškem turnirju v Por-toricu je Emerson (Avstralija) premagal Jugoslovana Pilica s 6:4, 6:3. V tekmovanju parov sta Pi-lič in Jovanovič premagala domača teniška igralca Tema in Rio-sa s 6:2, 6:4.
Svetovni rekord v teku na 220 y
Tempe, 21. marca. Devetnajstletni študent univerze v Arizoni (ZDA) Henry Carr je včeraj dosegel nov svetovni rekord v teku na 220 y s časom 20,4. Doslej sta imela svetovni rekord na tej progi Anglež Radford in Američan Drap* ton s časom 20,5.
Razvoj tovarniškega tiska
V mariborskem okraju se* je razvil v močnega obveščevalca proizvajalcev
Na pobudo okrajnega sindikalnega -sveta Maribor je bilo posvetovanje o tovarniškem tisku, ki so se ga udeležili uredniki glasil delovnih kolektivov in predsedniki sindikalnih podružnic. Iz uvodnega poročila in živahne razprave je bilo razvidno, da se je tovarniški tisk v mariborskem okraju razvil v močan činitelj obveščanja proizvajalcev.
OLAJŠAVA NA POSTI — Na pošti Maribor 2 s pridom uporabljajo električni stroj za žigosanje poštnih pošiljk, ki prispeva s svojim upravljalcem k pospešeni odpravi poštnih pošiljk.
Foto: Busič
/z včerajšnje druge izdaje
KRANJ — V občini se je lani bruto proizvodnja v kmetijstvu povečala za 12°/„ in je znašala 1923 milijonov dinarjev. Povečanje gre predvsem na račun živinoreje. Nezadovoljiva je bila odkupna politika, ki je bistveno vplivala na količino in ceno blaga. Letos bo kmetijsko gospodarstvo Kranj, ki bo po priključitvi kmetijskega posestva v Zabnici zavzelo vse družbene kmetijske obrate na območju kranjske ravni in Sorškega polja, investiralo v osnovna sredstva več kot milijardo din.
NOVO MESTO — Medtem ko so lani dali za socialno varstvo v občini 29,5 milijona dinarjev, je letos predvideno za te potrebe več kot 41 milijonov dinarjev.
ČRNOMELJ — Krajevne organizacije SZDL v občini so lani zbrale 7,500.000 dinarjev, ki so jih namenili za uslužnostne dejavnosti, za gradnjo gasilnih domov itd.
LITIJA — Letos bodo v občini povečali izvoz za 63o/0; predvsem tovarna usnja in krzna v Šmartnem, lesna industrija ter predilnica v Litiji.
Iz včerajšnje tretje izdaje
"LJUBLJANA — »Elma« s Črnuč in »Nafta« iz Lendave pripravljata kooperacijo. Del svojega obrata bo »Elma« preselila v Lendavo, kjer je na razpolago dovolj delovne sile. Dejansko bo to pomenilo razširitev proizvodnje tovarne »Elma«, ki je nabavila 20 strojev za izdelovanje bakelitnih električnih stikal in drugih izdelkov iz bakelita. V Lendavi bodo proizvajali polproizvode, v »Elmi« pa končne izdelke.
Podjetje za generalni remont avtomobilov »Avtoobnova« gradi na Titovi cesti novo servisno delavnico. V njej bodo popravljali samo tovornjake. Obratovati bo začela konec maja in bo delala neprekinjeno ves dan.
KAMNIK — Ena večjih akcij v Sloveniji v mesecu poklicnega usmerjanja bo slikovna razstava o poklicih, ki jo bodo odprli v Kamniku v nedeljo, 24. t. m. Organiziral jo je zavod za zaposlovanje delavcev s sodelovanjem istoimenskega zavoda z Jesenic. Geslo razstave bo »Kam po končanem šolanju?«.
ŠKOFJA LOKA — Podjetje »Transturist« se je pred nedavnim združilo s podjetjem »Ljubljana-transport«. «Trans-turist« ima že 40 modemih avtobusov in 29 tovornjakov. V sezoni vzdržuje 34 rednih in 12 delavskih prog po Gorenjski in vsej Sloveniji.
70-letnica
prof. Rudolfa Rakuše
Prof. Rakuša je svoje življenje posvetil kultumo-znanstveni dejavnosti v prid strokovnemu izobraževanju in usposabljanju administrativnih kadrov.
Nadarjeni Ormožan je 1. 1912 diplomiral na mariborskem učiteljišču, ko ga je omrežila želja po znanju stenografije in esperanta. Kmalu nato si je z izpiti pridobil kvalifikacijo za poučevanje. Od 1. 1921 je uspešno poučeval na dvorazreni trg. šoli in pozneje na trg. akademiji in ekon. srednji šoli v Mariboru. Rakuševo življenjsko delo je reformirana slovenska stenografija, ki se je uveljavila 1. 1946 in ki povsem ustreza jezikovnemu in tehničnemu razvoju, številne znanstvene razprave, odlični učbeniki za vse stopnje slov. stenografije, prenosi Novakovega sistema na nemški in srbohrv. jezik itd. so plod njegovega nesebičnega in vztrajnega znanstvenega dela. Od 1. 1934 se poslužujemo pri pouku predvsem njegovih modemih učbenikov za daktilografi-jo, s katerimi je uvedel v šole in prakso sodobno slepo tipkanje.
Kot dolgoletni inšpektor na strokovnih šolah LRS si je s svojim mentorstvom pridobil zaupanje in spoštovanje predavateljskega kadra. Jubilantova skrb za razvoj stroke in za napredek pedagoškega dela je še vedno živa, izdaje priročnikov in razprav se množijo. S honorarnim
poučevanjem na mariborski administrativni šoli je povezan z mladino in s problemi šolstva. Red dela III. stopnje in častno članstvo Saveza stenografa i daktilografa Jugoslavije so dosedanja priznanja za njegovo delo. Jugoslovanski esperantisti imajo v prof. Rakuši svojega predstavnika pri mednarodni Akademio de Esperanto, številni učbeniki esperanta in prevodi slovenskih literarnih del (npr. Cankarjev Hlapec Jernej) so delo tega zaslužnega strokovnjaka.
B. D.
PROMETNA TEŽAVA — Pred rotovžem na mariborskem Glavnem trgu je vedno precejšnja gneča, odkar so tu določili prostor za postajališče lokalnih avtobusov. Trg bi imel seveda mnogo bolj zanimivo podobo, če gneča ne bi skrivala kužnega znamenja, marveč bi središče krasili nasadi. Razen tega je tudi dostop k avtobusom dokaj nevaren, ker morajo iti potniki čez najbolj prometno cesto. Morda bo novi mariborski most pospešil tudi rešitev tega mariborskega prometnega problema?
Foto: J. Peštaj
Gaberje še brez ureditvenega načrta
Na zboru občanov v Gaberju — industrijskem delu Celja so izvolili tudi nov delavski svet krajevne skupnosti. Zaradi neaktivnosti 15 članov starega sveta so namesto njih izvolili nove, delavoljne člane in sedaj ima svet 30 članov.
Program dela krajevne skupnosti Gaber j e-Hudinj a, o katerem so razpravljali na zboru občanov, je izvršni odbor KS na svoji prvi seji ponovno proučil predvsem zategadelj, da so ugotovili, katerih nalog se bo treba najprej lotiti.
Tu sodi vsekakor na prvo mesto ureditev Mariborske ceste — to je dokončna ureditev kolesarske steze in hodnika za pešce na levi strani od Zidanška do hudinjske šole. Stroške ureditve bo financirala občina, delo pa bi naj skončali do 1. maja. V zvezi s tem je bil predlog
za ureditev avtobusne postaje blizu gostišča »Amerika«. Letos bo prav tako urejen travniški potok. Regulacijska dela bo opravila vodna skupnost za porečje Savinje.
Prav tako je v programu in predračunu predvidena pralnica in likalnica za potrebe prebivalcev severovzhodnega dela mesta. Del sredstev za te namene ima KS zagotovljene, vendar je bilo za pralnico dosti teže najti ustrezen prostor. Po zadnjem predlogu naj bi le-to uredili v pritličnem objektu na dvorišču gasilskega doma ob Mariborski
cesti. Sploh pa je glede servisov ozir. lokacij zanje toliko teže, ker to območje mesta še nima dokončnega zazidalnega oz. ureditvenega načrta. Zato prebivalci odločno zahtevajo, naj ObLO Celje vendar že poskrbi za tak načrt.
Pri urejanju dveh otr< ških igrišč bodo prebivali pomagali s prostovoljnii delom, in če bo treba, tuc pri nekaterih drugih delil Komisija za komunaln dela bo med drugim prot čila možnost gradnje k< talkališča za otroke, ki s vse preveč potikajo p prometnih ulicah. Pravi časno bodo v tem delu C< lja začeli z akcijo »Celj ob 1. maju«. Sem sodij predvsem razna ureditvi na dela za olepšan j e vidi za naselja.	F.	K.
Na Bledu že 11 reprezentanc
Prispeli so že skakalci iz Norveške, švedske. Finske in Italije
V Sloveniji je bilo lani 115 glasil delovnih kolektivov, od katerih jih odpade 24 na mariborski okraj. Lani so izdali v mariborskem okraju tovarniške časopise v skupni nakladi 225.360 izvodov ter na tri milijone 831.120 straneh. Naklada se je pri posameznih glasilih delovnih kolektivov gibala
ROGATEC
Neizkoriščeni pogoji za turizem
Na zboru volivcev v Rogatcu je bilo prisotnih blizu 200 občanov, kar je razveseljivo; prejšnja leta jih je prihajalo samo kakih 10. Na zboru so razpravljali o družbenem planu in proračunu občine Šmarje pri Jelšah. Občani so se zanimali za ureditev kanalizacije, asfaltiranje trga, veliko so govorili tudi o vodovodu, ki je že 15 let neurejen. V kraju je premalo razvit turizem, čeprav imajo zanj vse pogoje. Na to m zboru volivcev je bil tudi podpredsednik občine Šmarje pri Jelšah in je obljubil, da bo ObLO te pomanjkljivosti poskusil čim-prej odstraniti.	J.	P.
povprečno od 240—5700 izvodov. Za izdajanje teh tovarniških glasil so porabili lani v okraju nad 37 milijonov din družbenih sredstev.
Razprava je pokazala, da je treba pri izdelavi statutov delovnih organizacij upoštevati tovarniški tisk in mu določiti ustrezno mesto. Prav bi bilo, če bi politične organizacije in samoupravni organi podprli ljudi, ki se ukvarjajo s tovarniškim tiskom in informativno službo nasploh, še vedno se namreč dogaja, da kritika na straneh tovarniškega tiska ni zaželena. Slišali smo. da v mariborski livarni ni denarja za tovarniško glasilo, češ da potrebujejo sredstva za rekonstrukcijo. Udeleženci pa so menili, da ta kolektiv s 1000 zaposlenimi ne more biti brez svojega glasila.
Na posvetovanju so predlagali, naj bi pri višjem aktivu društva novinarjev Slovenije Maribor ustanovili sekcijo za tovarniški tisk. Uredniški odbori tovarniških listov bodo izdelali analize svojih listov ter določili njihov perspektivni razvoj ter s svojimi ugotovitvami seznanili organe upravljanja.	M.	K.
Naš fotozapisek
VELENJSKA PANORAMA (februarski posnetek)
Turizem v Mislinjski in Šaleški dolini
Plodno sodelovanje med TD y Vsienju in. Slovenjem Gradcu
Ze dalj časa je opaziti sodelovanje med turističnima društvoma v Velenju in Slctvenj Gradcu. To pa se je še bolj okrepilo ob posvetovanju v Slovenj Gradcu, ko so govorili o razvoju turizma v Mislinjski dolini.
Na tem posvetovanju so postavili zahtevo, naj bi čimprej zgradili cesto Slovenj Gradec—Velenje, ker bi bila cesta pomembna za turizem in tranzit za j Mislinjsko in Šaleško dolino.
CELJE
Uspele prireditve
Celjsko turistično in olepševalno društvo je organiziralo vrsto prireditev, ki so uspele. Šest turističnih predavanj je bilo tako dobro obiskano, da so morali najemati zanje vedno večje dvorane. Tudi zadnja, ki so bila v Narodnem domu, so zelo uspela. Dvorana je bila popolnoma zasedena, kar nedvomno kaže veliko zanimanje Celjanov za take prireditve.
Vzporedno je turistično društvo izvedlo še številne pustne zabave in organiziralo dve gostovanji mariborske opere ter en vokalni koncert. Tudi za operne predstave je bilo v Celju veliko zanimanje in vstopnice za dve predstavi Puccinijeve Madame But-terfly so bile že v predprodaji popolnoma razprodane. Letos pa bo na sporedu še eno gostovanje, ko bodo 5. aprila Zagrebčani uprizorili opereto Mala Floramy.	-čič
Mislinjska dolina je bogata z naravnimi in kulturnimi dobrinami, šaleška dolina je znana zaradi naravnih lepot in moderne ureditve Velenja. Obe dolini imata na pretek izletniških postojank, urejene športne naprave in igrišča za letne in zimske športe. Potrebno je omeniti tudi muzej NOB in umetnostno galerijo v Slovenj Gradcu, v Velenju pa ne smemo prezreti Velenjskega jezera z weekend naseljem, s čolnarno, kopališčem in z urejenim cam-pom. Oba kraja imata urejeno gostinstvo. Skupni se-
stanek obeh društev v Velenju je bil posvečen pripravam za novo turistično sezono, skupni akciji za dograditev ceste, medsebojnemu sodelovanju, vzgoji kadra v gostinstvu in turistični vzgoji občana.
Predstavnik’ obeh društev in občine so bili enotnega mnenja, da je treba nameniti več sredstev za propagandno dejavnost. Turistična društva bodo morala imeti v bodoče tesnejše stike z lovskimi, ribiškimi družinami in društvi ter skrbeti za investicijsko vlaganje v lovstvo in ribištvo.
V bodoče bo treba krepiti mladinski turizem. V Velenju bodo letos usposobili rekreacijski mladinski center.
Prav bi bilo, dokler ni urejena cesta Slovenj Gradec — Velenje, da med turistično sezono vključijo v železniški promet motorni turistični vlak na relaciji Slovenj Gradec — Velenje in obratno. Ce hočemo res razvijati in krepiti turizem nasploh in omogočiti gostinstvu in ostali dejavnosti večji promet, ne smemo prezreti možnosti, ki jih lahko realiziramo z minimalnimi sredstvi in dobro voljo.
Po zaključku posvetovanja so si gostje ogledali novi center Velenja, upravno zgradbo rudnika, se seznanili z razvojem rudnika in kraja, ogledali so si rudarski klub in hotel »Paka«.
M. L.
VARUH POZDRAVLJA SKAKALCA — Kerštajn iz Rateč, sodelavec pokojnega inž. Stanka Bloudka vsa leta skrbno varuje dediščino velikega konstruktorja Na posnetku je skupaj s planiškim rekorderjem Recknaglom. Foto: E. Selhaui
Pozdravljena
Planica!
BLED, 21. marca. — Dan pred začetkom planiške prireditve se je v hotelu Toplice na Bledu zbrala že večina udeležencev letošnjih poletov. Za poljskimi in češkoslovaškimi skakalci, ki so dopotovali ponoči, so davi prispeli na Bled še Norvežani, Finci, Švedi in Italijani. Norveško bosta zastopala Tor-geir Branzaek in Nas Halvor, Finsko Pekka Tirko-nen in Pekka Ily Niemi, Švedsko Holger Karlsson in Ulf Norberg in Italijo Giacomo Aimoni ter Bruno De Zordo. Tako je sedaj zbranih že 11 državnih reprezentanc. Na Bledu pričakujejo samo še tekmovalce Zvezne republike Nemčije, ki so že najavljeni.
Planica, 21. marca. — Pozdravljena lepa Planica s svojim zmeraj novim belim plazom skakalnice, naslonjene ob strmino Ponče. Planica prvih 110-metrskih znamk, prekrasna dolina tolikanj lepih doživetij!
Ze jutri bodo spet hrumeli po zraku nad belim hrbtom prve največje skakalnice na svetu, ki je zdaj dve leti samevala in se ni zmenila niti za družbo elegantne, mlade in manjše sosede, že znani in novi junaki Planice.
Kdo bo to pot junak med junaki? Velik polkrog drogov z državnimi zastavami, ki se vijejo v spomladanskem vetru ob ravnem izteku skakalnice, predstavlja 12 držav. V Planico so poslale svoje skakalce, da se bodo od jutri do nedelje povzpe-njali na vrh skakalnice, se poganjali po njenem strmem zaletišču in se kosali za naslov Planice.
Tri dni se bo 50 tekmovalcev vzpenjalo na vrh za-letišča, da se bodo nato v nekaj kratkih trenutkih spet znašli v ravni dolini. Od mesta, kamor pripelje skakalce po kratki vožnji vzpenjača, do stopnic, ki vodijo na za-letišče, je do vrha še precej dolga pot navkreber. Za večino tistih, ki se vzpenjajo sem gor. vodijo stopnice le v eno smer. Samo radovednež, ki je le pogledal do sedmih mest za zalet, se spušča po teh stopnicah tudi navzdol. Za tiste, ki jih imajo običajno v rabi, pa vodi navzgor druga pot: po snegu in zraku. Vsega skupaj le kakih 15 sekund. Tukaj si pripenjajo smuči in se pripravljajo za navzdol samo možje. V dolini se zde povečini skoraj otroci. Smeje, malce v zadregi dele avtograme, ko pa pridejo sem gor, postanejo možje. Tu se pripravljajo, da bodo ujeli delček sekunde, da se bodo za nekaj trenutkov spremenili v ptice in — da bodo v dolini spet nasmejani in malce v zadregi delili avtograme. Tu vlada zakon zbranosti. Le majhna nepazljivost se lahko kruto maščuje.
Skakalnica je nared do zadnje potankosti. Vse je preizkušeno, vse na svojem mestu. Stroj velike prireditve že teče. Skakalci samo še čakajo na fanfare, ki bodo jutri v drugo letošnje spomladansko jutro pozvale junake Planice k plemenitemu boju.
Tri dni bo tisoče in tisoče gledalcev izpod skakalnice spremljalo športni boj, še več gledalcev širom Evrope pa bo gledalo planiške dogodke po leteviziji.
Po treh letih se bo te tri dni tisoče in tisoče gledalcev spet srečalo in pozdravljalo s staro znanko — Planico.	J.	D.
Sprejem
na Blejskem gradu
Bled, 21. marca. — Predsednik občinskega ljudskega odbora Radovljica Franc Jere je priredil nocoj v prostorih restavracije na Blejskem gradu sprejem, ki so se ga udeležili vsi reprezer.tantje za planiško prireditev z vodji ekip.
Na Bledu je bil nocoj tudi sprejem za domače in tuje novinarje, televizijske in radijske reporterje, ki poročajo s planiške prireditve.
J. D.
Danes dopoldne so vsi tuji in domači skakalci odšli v Planico, kjer so po volji trenirali na 80-metrski skakalnici. Ker je čez noč zapadlo nekaj centimetrov svežega snega, so morali teptači ped vodstvom Janka Demiča spraviti z obeh skakalnic novo zapadli sneg, nato pa ju še enkrat preteptati. Vsi skakalci so izvedli po nekaj uspelih skokov, pri čemer pa dolžin niso merili. Kljub novemu snegu, ki ni bil posebno hiter, pa so najboljši ven-dBirle dosegli daljave okoli 80 m.
Televizijski snemalci so imeli danes generalko pred jutrišnjo prireditvijo. Ob skakalnico so postavili 4 snemalne kamere, ki bodo ves čas spremljale skakalce. Da so snemalci lahko preizkusili kamere in korigirali morebitne napake, je dolgoletni jugoslovanski reprezentant Jo-
RKKORDF.R — PRVI POD VELIKANKO
Tekmovalce je avtobus pripeljal z Bleda ob pol enajstih. Takoj so se napotili na zaletišče 1‘0-metrske skakalnice. Rekorder planiške velikanke Helmut Recknagel 1127 m> pa je najprej zavil desno, proti doskočišču 120-metrske skakalnice. Naslonil se je na ograjo in se za-
že Langus izvedel dva poskusna skoka. V prvem je pristal pri 90 m, v drugem pa pri 103 m. Oba skoka sta rutiniranemu skakalcu zelo lepo uspela.
Na Bled je prispel danes tuai strokovnjak za smučarske skoke Švicar dr. ing. Straumann, ki bo predaval o aerodinamičnem slogu na velikih skakalnicah. Hkrati je prispelo tudi osem tujih sodnikov FIS, ki bodo s tremi domačini izmenoma sodili tekme v petek, soboto in nedeljo.-
Sinoči je organizacijski komite izdal posebno števiiko Planiškega biltena, ki je svojstveno obeležil dva dogodka: svetovni rekorder Helmut Recknagel je praznoval včeraj 27. rojstni dan, našemu reprezentantu Božu Jemcu pa se je včeraj rodila hčerka.
J. Defcleva
Koper, 22. marca. — V Kopru so se izolski nogometaši Delamarisa pomerili s članom tretje italijanske lige CRDA iz Tržiča. Gostje so pred 600 gledalci zasluženo zmagali s 6:1 (3:0). Domačini so bili sicer borbeni, vendar prepočasni v akcijah, da bi lahko nudili močnejši odpor razpoloženim gostom.	L.
V prazničnem vzdušju
Planica. 21. marca. — Nizki oblaki. iz katerih je zjutraj do Martuljka rosilo, niso obetali nič dobrega; pred Kranjsko goro je že snežilo.
— Ne verjamem, če bo kdo danes skakal, so govorili domačini.
Ob pol desetih sta bili obe skakalnici v Planici zaviti v gosto meglo, tako da nismo videli niti odskočnih miz. Toda kakšno uro kasneje se je megla začela dvigati.
Janko Dernič, vodja teptačev je povedal:
— Fantje so zelo marljivi, saj že ves teden od jutra do mraka teptajo veliko skakalnico. Prehodili so jo šestkrat! — Ko jih je pri delu opazoval eden izmed nemških trenerjev, se je čudil, kje so dobili tako kakovostne teptače.
Naposled — med njimi smo opazili znane smučarje in reprezentante Tinčka Muleja. Janka štefe-ta. Križaja, Cvenkla, Kunšiča, Čopa in druge.
— Kaj pa, če bo odjuga?
— Pripravili smo 500 kg snežnega cementa (posebna vrsta soli, ki preprečuje, da bi se sneg topil). Mimogrede — za ta cement, ki smo ga uvozili iz Avstrije, smo morali odšteti carinikom osemdeset tisočakov.
Medtem so teptači končali z delom na 80-metrski skakalnici in se odpravili na velikanko.
OPTIMISTIČNE VREMENSKE NAPOVEDI
Meteorologi so napovedali delno izboljšanje vremena za danes. In j res, okoli enajste ure, ko so se pripeljali prvi skakalci z Bleda, so se megle umaknile proti vrhovom Cipernika, skupine Ponc, Jalovca in Petelinka. Vendar sonce le ni moglo prodreti v praznični vrvež v dolino skakalnic. Kaj menijo o vremenu v Planici?
Pri vlečnici med obema skakalnicama smo srečali domačina Janeza Kerštajna, dolgoletnega sodelavca inž. Stanka Bloudka. — Ozrl se je proti Tamarju.
— Kaj meniin o vremenu? Danes je prvi spomladanski dan. Pri nas sc ob tem času vreme vedno spremeni. In ker je oilo doslej slabo, mora biti sedaj lepo!
Junak planiške skakalnice Rudi Finžgar pa je dejal:
— Kadar se megla do enajstih dvigne čez »pukl« skaKalnice, je navadno naslednji dan lepo vreme! Sicer' pa smo skakali že ob težjih pogojih!
Upanja je torej dovolj! In dolgoletne skušnje domačinov tudi nekaj pomenijo.
mišljeno zagledal v svojo ljubljenko.
— Upam, da bo lepo vreme. O sebi pa ne bi še rad govoril, je dejal.
Nekaj več je povedal o sebi naš najboljši skakalec — stilist, Marjan Pečar:
— Ce bom skočil več ko 115 m, bom presrečen! Po mojem mnenju se bodo od naših tekmovalcev najbolje izkazali Zajc, Oman in Eržen. še posebno Eržen, ki mu, kot vse kaže, velikanka »leži«.
2IVAHNE PRIPRAVE V DOLINI SKAKALNIC
Ob skakalnicah in ob poti proti Ratečam postavljajo paviljone. Razen trgovskih podjetij iz Kranjske gore in Jesenic so uredila svoje stojnice v Planici tudi nekatera ljubljanska podjetja, ki bodo po običajnih cenah prodajala me?ne izdelke, tople in mrzle pijače, slaščice in razne domače kulinarične posebnosti.
Buldožer je razširjal parkirni prostor. Postavljati so začeli drogove za zastave. Bližnji hoteli so polni. Dom v Planici so zasedli organizatorji prireditve, v hotelu »Vitranc« stanuje ekipa RTV, »Razor« so zasedli Avstrijci iz Judenburga. Ob pol dveh je bilo včeraj na voljo le 25 ležišč v »Eriki«, ker je nepričakovano odpovedala rezervacijo skupina Avstrijcev. Na turističnem društvu v Kranjski gori pa so povedali, da je pri zasebnikih še dovolj prostih ležišč.
Danes (v petek) bodo odprli v Kranjski gori tudi moderni hotel »Prisank«, k: sicer še ni povsem degrajen. Odprli bodo veliko samopostrežno restavracijo, bar in kavarno, medtem ko bodo sobe za prenočišča opremili do poletne turistične sezone.
Planica je dan pred začetkom poletov v prazničnem razpoloženju in pripravljena, da sprejme številne gledalce.	N. i.., V. C.
Olimpija : Kiadivar 4:1 (2:0)
Ljubljana. 21. marca. V prijateljski nogometni tekmi je danes Olimpija po živahni igri premagala člana slovenske lige Klaaivarja 4:1 (2:0). Gole so dali: Corn 2 ter Brezigar in Oblak za Olimpijo, častni zadetek za goste pa je dosegel Marinček. Pred več sto gledalci je ob deževnem vremenu sodil Jakše.
Poraz Delamarisa
Skrbno in dosledno
Lotimo se pregleda voUHtHi imenikov
prebivalstva povzročila največje spremembe in da so tu nekateri že več let, vendar so še vedno začasno prijavljeni. Nekaj težav povzroča tudi neenotnost pri prijavah in odjavah prebivališča. V nekaterih republikah ni obvezna prijava in odjava, in je zaradi tega seveda tudi avtomatično registriranje demografskih sprememb otežkočeno.
Pri reviziji volilnih imenikov lahko vpišejo v splošni volilni imenik tudi tiste državljane, ki so več kot šest mesecev v enem kraju in bodo tu ostali do 15. maja 1963. To so predvsem sezonski delavci, dijaki itd. N. pr. občan iz Gorice, ki študira v Ljubljani in bo tu tudi 15. maja, lahko zahteva, da je vpisan v splošni volilni imenik v Ljubljani in izbrisan iz splošnega volilnega imenika v Gorici. Če nimajo o izbrisu iz volilnega imenika v kraju stalnega bivanja potrdila, potem morajo dati pismeno izjavo, da so vpisani v splošnem volilnem imeniku tam, kjer so prijavljeni kot stalni prebivalci.
Volilne imenike pa morajo sestaviti tudi v delovnih organizacijah. Do 15. aprila jih morajo poslati občinskim komisijam v potrditev. Pri prejšnjih volitvah so volili svoje predstavnike v zbore proizvajalcev samo kolektivi gospodarskih organizacij. Pri teh volitvah pa bodo svoje predstavnike v občinske zbore delovnih skupnosti izbrali tud\i kolektivi samostojnih zavodov (šol, zdravstvenih zavodov, lekarn itd.), zato je tudi v vseh takih zavodih treba sestaviti imenike volil-cev. Občinske komisije za volilne imenike pa bodo sestavile posebne imenike za obrtnike, ki so včlanjeni v zbornici.
V delovnih organizacijah, ki imajo obrate v več občinah, so se že nekajkrat vprašali, kdo potrdi njihov volilni imenik. Občina, kjer je sedež podjetja, ali občine, kjer ima podjetje svoje obrate? Kolektivi posameznih obratov bodo volili svoje predstavnike v zbor tiste občine, kjer ta obrat deluje. Temu ustrezno seveda tudi velja pristojnost za potrditev volilnega imenika.
Ena izmed osnovnih državljanskih pravic je, da ima vsak polnoleten član naše skupnosti aktivno in pasivno volilno pravico. To svojo pravico pa lahko neovirano izvaja, če je registriran v dokumentu. ki mu pravimo volilni imenik. Zaradi tega je revizija in sestavljanje volilnih imenikov izredno pomembno deloMki ga velja opraviti skrbno in dosledno. To ne velja samo za občinske organe in komisije v delovnih skupnostih, pač pa tudi za slehernega občana, da se pozanima in preveri, če je vpisan v volilni imenik. Tudi od kvalitete tega, v bistvu sicer pripravljalnega dela, je v nekem smislu odvisno, kako bodo potekale bližnje volitve.
Gustav Guzej
Po vsej državi so v teku priprave na volitve, čeprav še ne govorimo o njih. Gre za pripravo dokumentov, ki bodo tehnično omogočili izvedbo volitev, to je za revizijo volilnih imenikov.
Zvezni izvršni svet je že konec februarja izdal odlok, da morajo občinski ljudski odbori do 10. aprila popraviti in prepisati splošne volilne imenike. Po zakonu jih je treba sproti dopolnjevati, vsako peto leto pa še posebej izvesti revizijo in prepis teh imenikov. Letos to sovpada s pripravami na volitve. Zato je še tembolj pomembno, da bo ta naloga pravi čas in dosledno opravljena.
Na občinskih ljudskih odborih imajo prav zdaj s tem polne roke dela. Predvsem morajo preveriti, če so izbrisali iz volilnih imenikov tiste, ki so se odselili ali so umrli in če so vanje vpisali vse, ki bodo do 15. maja dopolnili 18 let in s tem starostno dobo za volilno pravico.
Ze doslej so pri tem marsikje ugotovili, da je gibanje prebivalstva izredno dinamično in da je prav zato treba skrbno preveriti sleherni podatek. V zadnjih letih je zrasla vrsta novih naselij. Ponekod so nove kar cele mestne četrti. Nekdaj so v kraju imeli samo hišne številke, zdaj pa je naselje razdeljeno na ulice. Vse take in podobne spremembe bi lahko povzročile netočnosti v volilnih imenikih.
Do konca marca bi morali pri tem delu pomagali tudi vsi tisti občani, ki so se v zadnjih letih preselili od drugod, in tisti, ki bodo do 15. maja dopolnili 18 let. Njihova pomoč in tudi državljanska dolžnost je v tem, da se priglasijo za vpis v volilni imenik, oziroma, da se prepričajo, če so morda pristojni organi to že sami storili.
Do konca marca bodo vnašali popravke v splošni volilni imenik, ga potem prepisali in ga razgrnili vsem občanom, da bo lahko vsak pregledal. če je v njem vpisan, ter zahteval popravek, če bi bil potreben. Tak popravek lahko zahteva vsak državljan, pa tudi družbeno-politična organizacija ustno ali pismeno pri upravnem organu občinskega ljudskega odbora. Popravke smejo ti organi sprejemati le največ 20 dni pred volitvami.
Dosedanje delo pri pripravi in reviziji volilnih imenikov je marsikje potrdilo, kako potrebno je skrbno in dosledno opraviti to nalogo. Slušatelji Visoke šole za politične vede v Ljubljani so pri anketi v Savskem naselju v Ljubljani ugotovili, da v volilnih imenikih tega področja variira kar 15 % vpisanih podatkov. V Kopru so zasledili, da so se nekateri sicer preselili drugam, kjer so se prijavili kot začasni prebivalci. Koper pa so obdržali kot stalno pebivališče. Na sploh velja za celotno koprsko območje, da je velika migracija
Tako rastejo upravljale!
Zapisek o domski skupnosti 2IS v Ljubljani
Se pred nedavnim, t. j. v času, ko so gojenci doma 2lS še živeli v starem domu ob kamniški progi, pri n i ih ni bilo sledu o kakšnem samostojnem mladinskem samoupravljanju. V novem domu, ki je po svoji ureditvi znan kot eden najlepših v Sloveniji, pa se že kažejo tudi uspehi samoupravljanja v domski skupnosti.
V lanskem šolskem letu samoupravljanje ni doseglo kakih večjih uspehov. Razumljivo! Ob selitvi in urejanju novega doma se je takratna mladinska organizacija oziroma skupnost vrgla predvsem na prostovoljno delo in pomoč domski upravi.
V letošnjem šolskem letu pa je prišlo do preobrata in domska skupnost, čeprav mlada, se že lahko postavi z uspehi.
Člani domske skupnosti imajo vsak svojo določeno dolžnost, ki jo uresničujejo med svojimi tovariši in s tem aktivno sodelujejo pri domski vzgoji.
Domska skupnost ima več komisij. Prav lepo delajo kulturniki, saj so že večkrat uspelo nastopili na raznih proslavah v domu in drugje. Nič manj ni razgibana fizkulturna dejavnost, v kateri sodeluje ve-
čina gojencev. Ponašajo se z osvojenim drugim mestom na republiškem domskem turnirju v namiznem tenisu. Važno nalogo domske higiene opravlja zdravstvena komisija, ki nenehno bedi nad čistočo gojencev in prostorov. Posebna komisija skrbi za pomoč pri učenju šibkim gojencem ter je znatno pripomogla k temu, da je v letošnjem šolskem polletju uspešno izdelalo 78% gojencev. Gospodarska komisija, čeprav še v »povojih«, nudi upravi pomoč, kadar je potrebno, z organiziranjem prostovoljnega dela. Pomagala pa naj bi tudi okrepiti čuvanje domskega inventarja in prostorov.
Tako rastejo v domski skupnosti bodoči upravljavci, pri čemer jim skrbno pomaga tudi uprava z vzgojiteljskim osebjem.
Mer šol Jože
ODDIH MED DELOM železarne.
Osman Bosnič in Žarko Aralica iz martinarne pri malici v menzi jeseniške
Foto: E. Selhaus
Strukturo podjetja prilagoditi upravljanju
Priprave na izdelavo statuta v jeseniški železarni
V zadnji številki »Železarja«, glasila jeseniške železarne, so bila pod naslovom Priprava tez za statut podjetja objavljena važnejša vprašanja, oziroma sklopi vprašanj, o katerih bo moral kolektiv temeljito razpravljati ter sprejeti stališča, ki jih bodo vnesli v statut. — S tem člankom je bil dan nekakšen formalen znak za neformalno razpravo o okvirnih tezah za statut. Vendar se prava, najširša razprava še ne bo pričela takoj. Tričlanska delovna skupina, ki je sestavila okvirne teze, je zdaj svoje delo v glavnem opravila. Zdaj bo o tezah najprej razpravljala širša komisija, bolje politični aktiv, ki ga je imenoval delavski svet. Ta aktiv bo razčlenil vsak sklop vprašanj ter izdelal podrobnejše teze za množično razpravo. Za vsako vprašanje bo ta komisija pripravila več predlogov, kar je vsekakor koristno, saj bo tako razprava gotovo bolj živahna kot če bi komisija nastopila vedno le z enim predlogom.
Komisijia predvideva, da bo do druge polovice aprila že lahko pripnaivula za razpravo prvti dve skupini vprašanj, to je organizacijsko strukturo tovarne in pa strukturo organov upravljanj a. Pozneje bo komisija postopoma pripravila še druga poglavja, tako da bo kolektiv nekako do konca maja obdelal vse gradivo za statut.
Prav zdaj v tovarni v debatah v ožjem krogu veliiko razpravljajo o organizacijski strukturi podjetja. Menijo namreč, da bo treba s statutom strukturo podjetja prilagoditi sistemu upravljanja, medtem ko je bila doslej tu neka vrzel.
Železarna je namreč razdeljena na štiri proizvodne skupine: topilnice, valjarne za toplo predelavo, predelovalne obrate in strojno energetske obrate. Vsaka od teh skupin ima svoje strokovno vodstvo, grupno vodstvo,- kot mu pravijo v železarni. 2e nekaj let pa na tem nivoju, se pravi na navoju skupine obratov, rui ustreznega organa upravljanja.
Zdaj se bodo morali v železarni odločiti, aili bodo obdržali grupna vodstva dn ustanovili še ustrezne organe upravljanja, ali pa bodo ta vodstva sploh odlpravili. Ker pa je zaradi velikosti podjetja težko, da bi bili vodje obratov neposredno vezani na tehničnega direktorja, bi bilo treba temu daiti pomočnike za vsako skupino.
V železarni menijo, da bo to morda še najbolje, ker se girupna vodstva doslej niso vedno najbolj harmonično vključevala v organizacijski sisitem. ter so se obratovodje miiimo njih večkrait nepo6aodno povezovali s tehničnim direktorjem. Vsekakor pa bo treba o tem temeljito razmisliti — praivijlo železarji — ustvariti moramo tako organizacijo, ki ne bo ovirala elastičnosti poslovanja.
Ob strukturt samoupravnih enoit bo veliko razpravljanja o ustanavljanju no-
vah enot. Zdaj se namreč ekonomske enote pokrivajo z oibraiti. Vendair pa je praksa v železarni pokazala, da to ni vedno nujno potrebno, in da bi kazalo tam, kjer so za to pogoji, ustanoviti v okviru enega obrata več ekonomskih ali obračunskih enot. Odločiti
se bo treba tudi glede pristojnosti pri razdeljevanju siredsitev:	ali naj vsaka
ekonomska enota sama razpolaga z ustvarjenimi sredstvi ali naj se zbirajo v centralnih skladih kot doslej?
'Temeljito se bo treba lotiti tudi strokovnih služb. Pristojnosti, mesto in odgovornosti le-teh so namreč zdaj precej meglene in kadar pride do kakega spodrsljaja, je zelo težko ugotoviti, kdo je kriv za napako. Zelezairji menijo, da bo statut moral točno določiti mesto posamezne službe v organizacijski strukturi, njeno področje dela, pristojnosti in odgevernosti, kar bo vsekakor ugodno vplivalo na njihovo delo. Seveda pa bo treba hlcrartii te službe usposobiti, da bodo lahko svoje delo v redu opravljale.
Dosedamj i samoupravni akti so nasploh preveč pozabljali na sankcije — sodijo v železarni — in to je
precej zmanjševalo odgovornost vseh zaposlenih. Statut bo moral imeti posebno poglavje o sankcijah, kii jih bomo morali potlej tudi dosledno izvajati.
Eno izmed najbolj pomembnih in najlbolj delikatnih vprašanj., ki se jih bo treba v razpravi pred izdelavo statuta loititii, je odnos do pravice odločanja. Neposredni proizvajalci — tako pravijo v železarni — še vedno tesno povezujejo vlogo vodilnega mesta, v proizvodnji s pravico odločanja. Niso se še vživeli v to, da v sistemu samoupravljanja vsakdo prevzame samo izvajanje sklepov organov upravljanja ne glede na položaj. Ljudje na različnih delovijih mestih imajo samo večjo ali manjšo odgovornost prti izvajanju teh slkilepov. Ce nam bo uspelo prebiti to miselnost — menijo železarji — bomo rešili enega ključnih vprašanj.
A. Novak
DOMSKA SKUPNOST 2IS: Gojenci, ki jih je fotoreporterjeva kamera našla
pri prostovoljnem delu, zaU ijejo, da bodo do 15. aprila, dneva železničarjev, zasadili park in uredili okolicu svojega doma, v katerem je domska skupnost zadnje leto zelo močno zaživela.	Foto:	M.	Svai-
JESENISKI LIVAR — Stanko Jakša pri delu pri livni jami.
Foto: E. Selhaus
PEKARNA KRANJ
proda naslednji osnovni sredstvi, in sicer:
a) dostavni avtomobil znamko Opol-Blitz
b) leseno shrambo za kolesa (zaprto)
Prodaja za družbeni sektor bo pod a) in b) dne 29. marca 1963 od 8. do 11-. ure; pod b) za zasebni sektor 30. marca 1963 od 8. do 10. ure. 2107
PisarniSke PROSTORE
2 do 3 sobe — kupimo v strogem središču mesta.
Ponudbe pod oznako »PREDSTAVNIŠTVO« v ogl. oddelek »Dela«.
2116
Komisiji za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri svetih EE TISKARNE IN KARTONAZE v
CZP »POMURSKI TISK«
MURSKA SOBOTA
razpisujeta naslednja delovna mesta:
1. dveh knjigotiskarskih strojnikov
2. dveh offset strojnikov
3. dveh kartonaierjev
Pogoji: pod 1. kvalificirani knjigotiskar; pod 2. cvalificirani offset strojnik; pod 3. kvalificirani kar^onažer; vsi z večletno prakso; možnost nastopa službe pod 1. takoj, pod 2. in 3. po dogovoru. Stanovanje po dogovoru.
Pismene ponudbe z navedbo kvalifikacije in dosedanje zaposlitve pošljite kadrovsko-socialni službi podjetja do 15. aprila 1963.	2082
OR TORKIH
V NAŠEM JUTRANJIKU ZA DOM IN DRUŽINO
Zagotovimo vpliv občana
Gre za veE|o Javnost In odgovornost v delu uprave
Razprave o občinskih statutih odpirajo tudi vprašanje, kako zagotoviti pravilno funkcioniranje občinske uprave in drugih javnih služb, s katerimi prihajajo občani dnevno v stik. — Občane ta vprašanja zelo zanimajo, saj imajo slabe izkušnje iz dosedanje prakse, ko prihajajo v državni organ, zavod ali organizacijo uveljavljat svoje pravice ali izpolnjevat dolžnosti. Tu jih uslužbenci pogosto pošiljajo od vrat do vrat, na občini dostikrat slišijo »pridite jutri«, »referent je na dopustu«, in podobno. Te in podobne nevšečnosti jemljejo občanom dragocen čas in vzbujajo upravičeno nezadovoljstvo.
Osnutek zvezne ustave v svojih temeljnih načelih proglaša, da »socialistični sistem v Jugoslaviji temelji na razmerjih med ljudmi. .., ki jim delo služi izključno le za zadovoljevanje njihovih osebnih in skupnih potreb.« Kako zagotoviti, da to načelo ne ostane samo načelo, lepa deklaracija, marveč živa praksa, če ne s konkretizacijo v občinskih statutih? Ustava sicer že sama govori o uresničevanju tega temeljnega načela — predvsem sta tu načelo javnosti in načelo odgovornosti — toda ta načela je treba konkretizirati v statutih.
Mnogi sedanji osnutki občinskih statutov pa ne rešujejo zadovoljivo teh vprašanj. Pri konkretizaciji načela javnosti niso dovolj precizni. Premalo so nakazane in poudarjene oblike neposrednega obveščanja javnosti (dnevni in lokalni tisk, radio, javne tribune, posvetovanja, predavanja, ankete itd.). V statutih skoraj nikjer ni zaslediti neposredne zveze med obveščanjem in vplivom občanov na delo teh institucij. Občani so vse preveč postavljeni v pasivno vlogo opazovalcev občinskih organov. V nekaterih statutih piše, da je delo tega ali onega organa javno, da je ta in oni organ dolžan poročati o svojem delu, ni pa jasnih določb o tem, kako občanom kot nosilcem politične oblasti in upravljanja družbenih zadev v občini dejansko zagotoviti možilost, da neposredno vplivajo na delo raznih or-
ganov, na poslovanje, odnose itd.
Najbrž ni dovolj, če je v statutu povedano, da je ta in ta funkcionar odgovoren temu in temu za svoje delo in za delo enote, ki ji načeluje. Važno je, kako se ta odgovornost konkretno uveljavlja. Gre za to, ali je ta odgovornost postavljena tako, da nekdo samo formalno izvršuje dolžnost, da poroča, drugi pa to pasivno sprejema, ali ima tudi le-ta dolžnost, da to poročilo aktivno sprejema, s tem da ga obravnava, ugotavlja morebitne napake v delu in poslovanju ter predlaga ustrezne ukrepe.
Potem je tu tudi vprašanje služb, ki jih organizirajo občinski organi posebej za občane. Pri tem mislimo na sprejemne pisarne v občinski upravi, na službo pravne pomoči občanom, službo za prošnje in pritožbe in podobno. Vse te službe so v nekaterih statutih le mimogrede omenjene, čeprav so — pravilno organizirane in če dobro funkcionirajo ena izmed zelo konkretnih oblik za uresničevanje omenjenih ustavnih načel.
Občine sicer samostojno oblikujejo in sprejemajo svoje statute in bi vsiljevanje kakršnih koli rešitev po menilo poseganje v njihove samoupravne pravice. Res pa je tudi to, da so ustavna načela naša skupna stvar in da je celotna socialistična skupnost zainteresirana, da so v občinskih statutih ta načela čimbolj ustrezno konkretizirana.
France Podlunšek
Vprašanja in odgovori
Odpravnina in davek od osebnega dohodka
L-Koper. — Ali morate odpravnino, ki ste jo 15. novembra prejeli v skupnem znesku za štiri mesece, upoštevati v osnovo za odmero davka od osebnega dohodka za obravnavano leto v celotnem znesku ali le v višini, ki ustreza obdobju enega meseca in pol, t. j. do konca o-bravnavanega leta?
Odgovor: Po določbah Zakona o davku od osebnega dohodka (Ur. 1. FLRJ, št. 26/60) in Pravilnika za izvrševanje zakona o davku od o-sebnega dohodka v celotnem znesku, kakor vam je bila v teku obravnavanega leta izplačana. Ne smete se opirati na to, da se odpravnina nanaša na obdobje do 15. marca prihodnjega leta.
Odpoved
stanovanjske pogodbe
H. T. — Od podjetja, pri katerem ste zaposleni, ste dobili družinsko stanovanje. Zaradi osebne upokojitve Vam bo delovno razmerje prenehalo in Vas skrbi, ali Vam lahko podjetje odpove stanovanjsko pogodbo?
Odgovor: Po izrečni določbi 8. odst. 134. čl. zakona o stanovanjskih razmerjih nosilcu stanovanjske pravice ni mogoče odpovedati stanovanjske pogodbe, sklenjene glede na njegovo delovno razmerje s stanodajalcem, zaradi tega, ker je njegovo delovno razmerje prenehalo z upokojitvijo.
Dodatek za pomoč in postrežbo slepih zavarovancev
B. R. — Kateri zavarovanci imajo kot slepi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o invalidskem Zavarovanju?
Odgovor: Po 82. čl. zakona o invalidskem zavarovanju i-majo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo zavarovanci, ki so stopili v delovno razmerje kot slepi — dokler so v delovnem razmerju, in zavarovanci, ki postanejo med delovnim razmerjem zaradi bolezni ali poškodbe slepi, če ostanejo v delovnem razmerju ali znova stopijo v delovno razmerje. Za slepo osebo pa se šteje po pojasnilu Sekretariata Zveznega izvršnega sveta za ljudsko zdravstvo o-sebi, ki ima na boljšem očesu s korekcijo ostrine vida, manjšo od 0,1, in tista oseba, ki ima pri kakršnikoli ostrini vida vidno polje do 20 stopinj.
Pravica da znižane vožnje na letnem dopustu s
K. P. — Lj. Lani je bil Vaš zakon razvezan po izključni krivdi Vašega bivšega moža m Vam je bila prisojena tudi preživnina. Ali res niste več upravičeni do znižane vožnje na letnem dopustu?
Odgovor: Ker Vam je bila ob razvezi zakona s sodno odločbo priznana preživnina, imate sicer, ker ste starejši od 45 let, pravico iz zdravstvenega zavarovanja po svojem bivšem možu in boste v
primeru njegove smrti, če bo takrat še obstojala njegova dolžnost, da Vas preživlja, u-pravičeni tudi do družinske pokojnine po njem. Nimate pa več pravice do znižane vožnje na letnem dopustu.
Po odloku o osebah, ki majo na letnem dopustu pravico do znižane vožnje, so namreč upravičeni do znižane vožnje na letnem dopustu delavci in uslužbenci ter njihovi ožji družinski člani. Ker je Vaš zakon razvezan, niste več družinski član Vašega bivšega moža. Ni pa tudi prej navedenem odloku niti v navodilu o znižani vožnji na letnem dopustu določbe, po kateri bi bil razvezani zakonec, ki mu je bila prisojena preživnina, upravičen do znižane vožnje na letnem dopustu.
Izplačevanje denarnega
nadomestila
med brezposelnostjo
L-Koper. — Podjetje vam jev izplačalo celotno odpravnino za dobo 4 mesecev. Ali vam pripada denarno nadomestilo med brezposelnostjo od dneva prenehanja delovnega razmerja ali od dneva, ko poteče čas, za katerega vam je bila izplačana odpravnina?
Odgovor: Po 27. točki Navodila za izvajanje Zakona o delovnih razmerjih o pravicah delavcev med začasno brezposelnostjo (Ur. 1. FLRJ, št. 7/58) teče pravica do tega nadomestila od dneva, ko preteče čas. za katerega je bila izplačana odpravnina.
I
/z obč
Ortopedska obutev
M. V. — Po kolikem času lahko zahteva zavarovana o-seba novo ortopedsko obutev oziroma čevlje?
Odgovor: Po 14. členu pravilnika o indikacijah, o standardih za material in o trajnostni dobi j za protetična in ortotična sredstva in sanitarne priprave morajo trajati ortopedska obutev m čevlji, ki se dajejo zavarovanim osebam, za osebe do dopolnjenega 7. leta starosti — najmanj 6 mesecev, za osebe nad 7 do dopolnjenih 18 let starosti — najmanj 8 mesecev in za osebe, stare nad 18 >et — najmanj 12 mesecev.
Izplačevanje otročkih dodatkov med brezposelnostjo
L.-Koper. — Ali vpliva za več mesecev izplačana odpravnina na čas izplačevanja otroških dodatkov med brezposelnostjo?
Odgovor: Odpravnina, čeprav je bila izplačana za več mesecev, ne vpliva na čas izplačevanja otroških dodatkov med brezposelnostjo. Otroški dodatki pripadajo delavcu od dneva prenehanja delovnega razmerja.
poročajo
totnaftjkljivo pripravljeni zbori volivcev
CELJE — Občinska politična vodstva v celjskem okraju so letos bolj kot prejšnja leta posvetila skrb ekonomsko političnim izhodiščem za sestavljanje občinskih družbenih planov. Ponekod so o teh izhodiščih razpravljali že na občinskih konferencah SZDL, vsi občinski odbori SZDL pa so bodisi na samostojnih bodisi na skupnih sejah z občinskimi sindikalnimi sveti obravnavali smernice in, kasneje, tudi že izdelane osnutke družbenih planov. V vseh občinah so o družbenih planih in proračunih razpravljali tudi v dvodnevnih seminarjih za predsednike in sekretarje krajevnih odborov SZDL.
Premalo pa so se nekateri občinski ljudski odbori in občinska politična vodstva zavzela za vsebinsko pripravo zborov volivcev, ki so o-bravnavali predloge družbenih planov in proračunov. Odborniki — poročevalci so ponekod zelo pozno prejeli gradivo ter zato niso prišli na zbore volivcev dovolj pripravljeni. Marsikateri odbornik je -zato volivcem enostavno prebral izvleček iz družbenega plana, ki pa običajno ni bil sestavljen v takem jeziku, da bi ga ljudje lahko dobro razumeli. Gradivo so pozno prejeli tudi krajevni odbori.
V šoštanjski občini so bili zbori volivcev v času od 7. do 11. marca, ljudski odbor pa je družbeni plan sprejel na seji 13. marca. Razumljivo je, da v tako kratkem presledku ljudski odbor ni mogel dovolj proučiti mnenj in predlogov volivcev ter jih eventu-elno upoštevati.
Po nekaterih sodbah je poglavitni vzrok teh pomanjkljivosti v tem, ker so pred-lego družbenih planov in proračunov občinski organi prepozno sestavili.
Uvajanje novih članov kolektiva
ŠTORE — Delovni kolektiv železarne v Štorah posveča novim članom kolektiva veliko pozornost. Tako so priredili za vse nove člane kolektiva seminar, na katerem so jih seznanili z nastankom in dosedanjim razvojem podjetja ter z njegovo perspektivo. Prikazali so jim organizacijsko strukturo podjetja in funkcije posameznih sektorjev. Opozorili so jih na HTV ukrepe, seznanili s sodelovanjem proizvajalcev pri upravljanju podjetja, s prizadevanjem kolektiva za izboljšanje standarda, z načinom in možnostmi napredovanja, usposabljanja, z vlogo sindikalne podružnice, mladinske organizacije ter drugih društev in organizacij v podjetju. V letu 1962 so v železarni štore sprejeli 231 novih članov kolektiva.
M.
Hitra pravna pomoč
JESENICE — Služba pravne pomoči jeseniške občine deluje že drugo leto. Stranke se je ne poslužujejo samo v pravnih zadevah, marveč dobijo pri njej strokovne nasvete tudi glede drugih vprašanj, za katere so sicer pristojni posamezni občinski organi.
Zavoel si je že pridobil zaupanje občanov ne le zaradi cenenih ali brezplačnih uslug, temveč predvsem tudi zaradi ažurnosti pri obravnavanju zadev.
L. F.
Seminar za sindikalni aktiv
LJUBLJANA-ŠIŠKA — Občinski ljudski odbor in občinski sindikalni svet sta priredila seminar za aktive sindikalnih podružnic o sestavljanju statutov delovnih organizacij. Seminar je obiskalo 50 sindikalnih delavcev, ki so razpravljali o eko-
KUP0N ZA PRAVNO
POSVETOVALNICO
»DELA«
nomski politiki ter o vlogi in pristojnostih samoupravnih organov.
Seme
Pred združitvijo opekam?
MARIBOR — V mariborskem okraju že precej časa razpravljajo o združitvi opekam. Prvi razgovori o tem med opekarnama Rače in Pragersko so ostali brez rezultatov. Večji uspeh obetajo sedanji razgovori o združitvi opekam Rače, Razvanje in Košaki. Dosedanje ugotovitve, da bi združeni hitreje povečali proizvodnjo, našli več sredstev za investicije in tudi za vlaganja v družbeni standard, so bile odločilne za sklep o združitvi. Vsi trije kolektivi so že sporočili svoje odločitve pristojnim ljudskim odborom. Končno besedo bbdo izrekli zbori proizvajalcev vseh treh mariborskih občin.
V. J.
POJASNILO
Fotografija z motivom iz klubskega življenja, objavljena na 7. strani našega lista dne 15. tega meseca, je bila posneta v klubu mladih v Novem mestu, ki živahno deluje že od 1958. leta in ne T Kranju, kot je bilo zapisano v podpisu.
Neprevidno ravnanje z bencinom
Ljubljana, 21. mar. — V
stanovanju Ludvika Kocjana v Soški ulici št. 23 je včeraj popoldne izbruhnil požar. Gospodinjska pomočnica Zalka Udovč je čistila parket z bencinom poleg zakurjene peči v spalnici. Cunja z bencinom se je nenadoma vnela. Udovčeva jo je odnesla na balkon, tu pa zadela v steklenico bencina, ki se je razbila. Ogenj so pogasili poklicni gasilci iz Ljubljane, ki so s pravočasno intervencijo preprečili večjo materialno škodo. Udovčeva je dobila lažje opekline po levi roki; škoda pa je malenkostna.
Dva tovornjaka in osebni avtomobil
Trbovlje, 21. mar. — Včeraj popoldne so v Trbovljah na Vodenski cesti pred hišo št. 22 trčili: tovorni avtomobil LJ-89-26 (voznik Stanko Vidgaj), tovorni avtomobil LJ-89-24 (voznik Stanko Deželak) in osebni avtomobil U-190-37 (voznik Peter Jur-gan). Vidgaj je parkiral na Vodenski cesti, Deželak pa na parkirnem prostoru pred hišo št. 22. Ko je z vzvratno vožnjo nameraval zapeljati na cesto, je od kolodvora pripeljal osebni avtomobil in trčil v levo stran tovornjaka LJ-89-24. Na osebnem avtomobilu je za približno 140 000 dinarjev škode.
S*
PADEC S SREČNIM IZIDOM — Te dni je naš fotoreporter potoval po Gorenjski, od koder je tudi naša slika. Močno vinjen kolesar je po krajši »cikcak« vožnji »pristal« na skrajnem desnem robu ceste. Ce bi izgubil ravnotežje malo prej, bi bilo srečanje z avtobusom, iz katerega je slikal naš fotoreporter, verjetno kar usodno. Foto: Selhaus
Mopedist podrl pešca
Kočevje, 21. marca. — Danes dopoldne je v Kočevju pred podjetjem »Petrol« mopedist Anton Pirnar povozil pešca Janeza Peternela. Pešec je prečkal cesto tik pred mopedistom, ki je vozil proti Stari cerkvi. Hudo poškodovanega pešca (pretres možganov) so odpeljali v zdravstveni dom Kočevje.
Nepreviden in vinjen mopedist
Celje, 21. mar. — Včeraj ponoči se je na Mariborski cesti v Celju hudo ponesrečil mopedist Ivan Jekel j iz Celja. Delavci plinarne so na cesti izkopali kanal za cevi. Ponoči je bilo to mesto pravilno osvetljeno, zaradi nepazljivosti pa je mopedist, ki je vozil vinjen, zapeljal na kup zemlje, padel in se huje poškodoval. Takoj so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima težje poškodbe na glavi.
Izsiljeval je prednost na križišču
Celje, 21. mar. — Na križišču Kersnikove in Jenkove ulice v Celju je v torek popoldne kolesar Gregor Stari iz Žalca izsiljeval prednost pred osebnim avtomobilom LJ-186-20, ki ga je vozil Janez Robežnik, stanujoč v Duplici pri Kamniku. Osebni avtomobil je kolesarja kljub zaviranju zadel in zbil po cestišču. Ponesrečenega kolesarja so takoj prepeljali v celjsko bolnišnico.
Koni se je splašil
Ljubljana, 21. mar. — Na
cesti II. reda Podpeč—Preserje se je včeraj pri sre-čavanju z avtobusom LJ-180-43 (voznik Lado List) splašil konj, ki ga je vodil Matija Rogelj. Splašeni konj se je zaletel v avtobus in na njem povzročil za 50 000 dinarjev škode. Konj je bil poškodovan in so ga morali peljati v klavnico.
SESALNI BAQER »PETER KLEPEC« - Slika je iz našega arhiva in prikazuje objekt na dan splavitve leta 1957
z ■
»Peter Klepec« se je potopil
Koper, 21. marca. — Danes ponoči ob 0.30 se je v Pločah potopil sesalni bager »Peter Klepec«, ki je last »Luke Koper«. Vzrok nesreče še ni znan, izvedeli pa smo, da so se vsi člani posadke rešili, pogrešajo pa Antona Kumarja iz Izole. Iz Kopra je danes dopoldne odpotovala v Ploče posebna komisija, ki bo ugotavljala vzrok nesreče.
Plovni objekt »Peter Klepec« so splavili julija 1957 v piranski ladjedelnici. Bager
Nepreviden pešec
Ljubljana, 21. marca. — Danes zjutraj je na šmartin-ski cesti pred SGP »Gradis« osebni avtomobil U-157-93 (voznik Stanislav Gostinčar) podrl pešca Mustafo Mujka-noviča, Pešec je prečkal cesto tik pred vozilom, tako da voznik osebnega avtomobila kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti. Pešec se je laže poškodoval.
je imel glavni motor s 520 KS, ki je rabil za črpanje oziroma sesanje, in pomožni motor s 150 KS za pogon vitlov dn rahljača oziroma režkarja. Prvo delo, ki ga je začel opravljati »Peter Klepec«, je -bilo poglabljanje morskega dna ob severni obali Kopra.
TURISTIČNO DRUŠTVO DOBRNA
razpisuje delovno mesto
vodje
turistične
pisarne
Pogoji: srednja strokovna izobrazba ali nepopolna srednja šola z večletno prakso dela v turističnih, gospodarskih ali drugih organizacijah. Plača po dogovoru ob nastopu službe.
2118
Zagrabil ga je vijak gonilne osi
Metlika, 21. marca. — V vasi Krivoglavice pri Metliki se je včeraj smrtno pone-, srečil 41-letni mlinar Anton Zunič. Ob 16.45 je 2unič'po-‘ gnal mlin irr ko je nameraval namestiti pogonski jermen, ga je zgrabil vijak gonilne osi za jopico ter ga tako močno pritisnil, da mu je zdrobil prsni koš. 2tmič je bil takoj mrtev.
Spot normalen ^ promet na progi NJš-Skopje
Leskovac, 21. marca. (Tanjug) — Železniški mošt pri Doljevcu so danes popoldne spet usposobili za normalen promet. Prvi vlak je peljal čezenj ob 14,30 uri. Zelezni-ški promet na relaciji Niš — Skopje prek Doljevca je bil prekinjen 3 dni.
Požar v kozolcu
Boštanj, 21. mar. — V
kozolcu Ane Kmetič v Logu št. 28 je včeraj ponoči izbruhnil požar. Vnela se je slama v kotu kozolca. Ogenj se je naglo širil proti ostrešju, ki je krito z opeko. Le zaradi pravočasne intervencije Je škode le za 100 000 dinarjev. Vzrok požara še ni znan.
Nepravilna vožnja na križišču
Ljubljana, 21. marca — Včeraj ob 11.40. uri sta v Rožni dolini na križišču II. in IX. ceste trčila osebni avtomobil LJ-34-06 (voznik Boštjan Roblek) in motorni tricikel, ki ga je vozil Feliks Rajer. Osebni avtomobil je pripeljal po neprednostni cesti in na križišču izsiljeval prednost. Pri trčenju je nastalo na obeh vozilih za 85 000 dinarjev škode.
Komisija za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij pri podjetju
»MESTNA KANALIZACIJA«
V LJUBLJANI, Ambrožev trg 7
razpisuje naslednja delovna mesta:
1. gradbenega tehnika
2. avtomehanika z nekaj leti prakse
3. gradbenega delovodje z delovod-sko šolo
4. mesto v finančnem oddelku
Pod 1., 2. in 3. je pogoj odslužen vojaški rok. Pod 4. dokončana srednja ekonomska šola. Osebni prejemki po učinku oziroma po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ali ustne ponudbe v vložišču podjetja.	2114
POČITNIŠKI DOM VVI STRUNJAN — pošto Portorož
razpisuje naslednja delovna mesta za:
1. RECEPTORJA ' — srednja strokovna izobrazba, znanje enega tujega jezika (stalno delovno mesto)
2. EKONOMA-ŠOFERJA — kvalificiran delavec, šoferski izpit (stalno delovno mesto)
S. GLAVNEGA KUHARJA — kvalificiran delavec (stalno delovno mesto)
4. NATAKARJA — kvalificiran delavec, znanje enega tujega jezika (stalno delovno mesto)
5. SOBARICO — polkvallficirana delavka (stalno delovno mesto)
6. 2 POMOŽNI SOBARICI — (sezonski del. mesti)
7. 2 TOČAJKI — polkvalificirani delavki (sezonski delovni mesti)
6. 2 P0M02NT DELAVKI — za pomoč v kuhinji (sezonski delovni mesti)
I. HONORARNEGA RAČUNOVODJO
Nastop službe na stalnih delovnih mestih s 15. aprilom 1963, na sezonskih mestih pa s 1. majem 1963.
Prijave sprejemamo 14 dni po objavi razpisa. —
Osebni dohodki po pravilniku oziroma po dogovoru.	2084
Po 21. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/57) razpisuje Komisija za razpis in imenovanje direktorjev gospodarskih organizacij ObLO LJUBLJANA-ŠIŠKA mesto
DIREKTORJA
gospodarske organizacije »I N G R O D,E X«, trgovsko podjetje na veliko in malo, Ljubljana, Celovška cesta 14
Kandidat za to mesto mora izpolnjevati razen splošnih pogojev za uslužbence gospodarskih organizacij še enega izmed naslednjih pogojev: visoka ali višja strokovna izobrazba s 5-letno prakso ali srednja strokovna izobrazba z 10-letno prakso na vodilnih delovnih mestih. — Kolkovane ponudbe s priloženim življenjepisom, opisom dosedanje prakse, potrdilom, da ni v preiskavi in potrdilom o nekaznovanju sprejema ObLO Ljubljana-šiška, Celovška cesta 121, do 5. aprila 1963.	2113
IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1—3. — UREDNIŠTVO: LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 3 — UPRAVA: TOMŠIČEVA 1 — TELEFONI 23-522 DO 23-526 — OGLASNI ODDELEK: LJUBLJANA, TITOVA 1, TELEFON 21-896. — PRODAJNI ODDELEK: LJUBLJANA, TITOVA 3, TELEFON ZA LJUBLJANSKE NAROČNIKE 20-463, ZA ZUNANJE NAROČNIKE 21-832 POSTNI PREDAL 29. — BRZOJAVNI NASLOV: »DELO« LJUBLJANA. ŽIRO RAČUN PRI NARODNI BANKI: LJUBLJANA 600-11-1-167. — MESEČNA NAROČNINA 550 DINARJEV. — ROKOPISOV NE VRAČAMO
Telefon dežurnega urednika: 20-646
Gledališče
DRAMA
Petek, 22. marca, 15.30: Marceau: JAJCE (komedija). Abonma Popoldanski. (Brez abonentov iz dijaških vrst — mladini do 16 let neprimerno — več vstopnic je tudi v prodaji.)
Ob 20. uri: Zupan: ČE DENAR PADE NA SKALO. — Premiera (krstna predstava). Vstopnice so v prodaji (veljajo tudi one, kupljene za prvotno predvideno premiero 15. t. m.).
fiobota, 23. marca, ob 19.30: Diir-renmatt- FIZIKI (komedija). Izven abonmaja — zadnjikrat. (Vstopnice so v prodaji).
OPERA
Petek, 22. marca: Zaprto. (Napovedane predstave La Boheme za EK S S Kranj ne bo.)
Robota, 23. marca, ob 19.30: Prokofjev: KAMNITI CVET. Balet. Abonma E. (Vstopnice so tudi v prodaji.)
Kedelja, 24. marca, ob 10.: Gotovac, ERO Z ONEGA SVETA. Zaključena predstava za JI-A (Vojna pošta Šentvid).
MALO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Komenskega 12
fiobota. 23. marca ob 20. uri A. T Linhart VESELI DAN ALI MATIČEK SE 2ENI — komedija.
Kedelja, 24. marca, ob 16. uri A. T. Linhart VESELI DAN ali MATIČEK SE 2ENI — komedija. Ob 19.30:	M. Begovič:	BREZ
TRETJEGA — igra ljubezni in ljubosumja. Predprodaja vstopnic od 11 do 12 in dve uri pred predstavo. Rezervacije po telefonu 33-584.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni dom
Sobota, 23. marca, ob 20: uri: Tavčar-šest:	»Cvetje v jeseni«.
Premiera. Red C.
Nedelja, 24. marca, ob 16: Tavčar-šest: »Cvetje v jeseni«. Red Nedelja — popoldanski.
Ob 19.30: Tavčar - Sest: »Cvetje v jeseni«. Izven.
Rezervacije po telefonu 32-860.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža
Petek. 22. marca, ob 19.30: M. Steblik, Tigrov kožuh. Abonma Kol. B. (Vstopnice tudi v prodaji. Mladini do 16. leta neprimerno.)
fiobota. 23. marca, ob 19.30: Ar-buzov, Irkutska zgodba. Kol. D (Vstopnice tudi v prodaji).
ODER 57
VITEŠKA DVORANA V KRIŽANKAH
Petek, 22. marca, ob 17.30: Marjan Rožanc:	STAVBA. Tretja
predpremiera. Razprodano.
Koncert
GLASBENA AKADEMIJA IZ BEOGRADA bo gostovala s svojimi solisti, zborom in orkestrom v sestavu okoli 200 mladih glasbenikov. Jutri, v soboto, bo v Filharmoniji izvedla Handlov oratorij »Izrael v Egiptu«. Vstopnice od 100 do 400 din so naprodaj v Filharmoniji; za abonente velja ob predložitvi abonmajsko izkaznice popust.
PIANIST RANKO TUDOR iz Beograda bo koncertiral nocoj ob
20.15	v Filharmoniji za modri abonma. Njegov prvi recital v Ljubljani obsega dela Prokofjeva, Beethovna (Sonata op. 111), Debussjrja (Etuda, Images) in . Chopina (Sonata v b-molu). — Vstopnice so še naprodaj.
RTV Ljubljana
SPORED ZA PETEK
4.00	do 8.00 Dobro jutro! (pisan Rlanlrrit spored) — 8.05 Med orkestralnimi suitami Georges Bizet: Otroftke igre. Rossini — Respighi: Rossiniana. 8.42 Nekaj slovenskih popevk. 8.55 Pionirski tednik. 9.25 Trije avtorji — tri zasedbe Ilija Marinkovič: Legenda (harfist Jože Pikelj) Milan Prebanda: Oj jabu-ko, moja zeleniko (Mileva Pertot, sopran — Marijan Vodopivec, klavir). Vjekoslav Gržinid: Simfonična fantazija za violino in orkester (Ali Damelj, violina — Pavel ši-vic, klavir). 9.45 Domači zvoki s Kmečko godbo. 10.15 »In tak je konec zgodbe o Manon Lescaut...« (četrto dejanje Puccinijeve opere) 10.35 Naš podlistek. J. Salinger: Za Esme z ljubeznijo in umazanostjo II. 10.55 Vsak dan nova popevka. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (Oddaja za voznike in potnike motornih vozil). 12.05 Kme-
tijski nasveti — Dr. Bogomir Koželj: Vir oskrbe pivovarn s sladom v letošnjem letu. 12.15 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike. 12.30 Poljski umetniki izvajajo Chopina. (Regina Smendzi-anka. Lidija Grychtolowna, Jan Ekier) 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Od tod in ondod. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. Zgubljena smučka. 14.35 Iz operetnega sveta. 15.10 Planica 63.
15.25 Napotki za turiste. 15.20 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 15.45 Jezikovni pogovori.
16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Koncert in simfonija. Antonin Kraft: Koncert za violončelo in orkester Jan Sibelius: šesta simfonija. 18.00 Poročila. 18.10 Klavir v ritmu.
18.25 Poje Ljubljanski oktet. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. —
19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Lepe melodije. 20.15 Tedenski zunanje politični pregled. 20.30 štiristo let klavirske glasbe — II. oddaja Drugega cikla Prodiranje sodobnih silnic (Klavirska zbirka založbe Univerzal-Edition in češki klavirski album 1937) — Ciklus pripravlja profesor Pavel šivic. 21.C0 Igra orkester Mantovani. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakin. 22.15 Plesna glasba. 22.50 Literarni nokturno. 23.05 Skupni program JRT — Studio Ljubljana. Dela slovenskih skladateljev. Marijan Lipovšek: I. duo za violino in violo. Jurij Gregorc: Tri ženske pesmi za glas in godalni orkester na besedilo Mile Kačičeve (mezzosopranistka Božena Glavakova). Alojz Srebotnjak:	Glasba za godala.
24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
DRUGI PROGRAM
19.00 Napoved II. programa — poročila. 19.05 Napišite narek — Tečaj za angleški jezik. 28. narek. 19.20 Pet mejnikov v literaturi klavirskega kvinteta 3. Robert Schumann:	Klavirski kvintet v
Es-duru op. 44 (Ljubljanski godalni kvartet in pianist Pavel Si-vic). 19.50 Med vzporedniki in meridiani — zabavna glasba iz raznih dežel. 20.30 Radijski dnevnik II. programa. 20.45 Bedrich Smetana: Odlomki iz opere Dalibor. 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije. Arthur Clark:	Nena-
vadni prebivalci Marsa. 21.45 Jazz do 22.00. 22.00 do 22.15 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan.
TELEVIZIJA Na kanalih 5, 6, 11 s pretvorniki
10.00 Teden mednarodnih smučarskih poletov — prenos iz Planice. — Reporterja: prof. Drago Ulaga in Marko Rožman (Ljubljana — Evrovizija)
17.00 Ruščina na TV — II. lekcija (Ljubljana)
17.30 Angleščina na TV — 11. lekcija (Ljubljana)
18.00 Kulturna panorama (Ljubljana >
18.30 »Bali« — Drugo predavanje iz serije Popotni vtisi. Govori akademski slikar Jože Ciuha (Ljubljana)
19.00 Boj za obstanek v morju — repo rt aža (Ljubi j ana)
19.30 TV Obzornik (Ljubljana) 19.45 Propagandna oddaja (Ljubljana)
20.00 TV Dnevnik (Beograd)
20.30. Turistična oddaja (Zagreb)
21.00 »Upor obešenih« — mehiški igrani film (Beograd)
22.30 Zadnja poročila (Beograd) Na Kanalu 9
19.10 Poročila (Beograd)
19.15	Beograjska kronika (Beograd)
Kino
SPORED ZA PETEK KINO UNION: amer. oarvni film RIO BRAVO. Režija:	Howard
Hawke. Igrajo: John Wayne, Dean Martin. Tednik samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 15.,
17.30 in 20. uri. Ob 10. uri matineja istega filma.
KINO KOMUNA:	prem. egiptov-
skega filma »AL2IRKA D2AMI-LA. Režija: Jusef Cahine. Igrajo: Ahmad Mazhar, Zahrat El Ola. Tednik FN 11. Predstave ob 15,
17.30 m 20. uri.
KINO SLOGA:	madžarski film
ZVER. Režija:	Zoltan Fabri.
Igrata: Tibor Bitskej in Maria Madgyesl. Tednik. Predstave ob
15., 17., 19. in 21. uri. Zadnjikrat!
KINO VIC:	španski film GREH
LJUBEZNI. Režija: Luis Cezar Amadori. Igra Šarita Montiel. — Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.15.
KINO SISKA:	ameriški film
SABRINA. Režija Billy Wilder. Igrata: Audrey Hepbuiri, William Holden. Tednik FN 11 samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 15,
17., 19. in 21.15. Zadnjikrat. Prodaja vstopnic od 9—11 in od 14. ure dalje.
KINO SAVA:	amer. barvni film
HOLLYWOOD ALI PROPAD. Režija:	Frank Tashlin. Igrajo:
Jerry Lewis, Dean Martin« Anita
Ekberg. Tednik FN 10. Predstave ob 16.. 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 10. do 11. in od 14. ure dalje.
KINO TRIGLAV, LJUBLJANA: italijanski barvni CS film KARTAGINA V PLAMENIH. Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje.
MLADINSKI KINO: jugosl. film KRST RAKOC, ob 10., 15. in 17. uri. Film za mladino od 14. leta starosti dalje.
KINO DRAVLJE: amer. barv. CS film TARZANOVA BORBA ZA 2IVLJENJE, ob 20. uri.
KINO VEVČE: zah.-nemški barvni VV film GRAŠČINA STRAHOV, ob 20. -uri.
KINO LITIJA: švedski film POUK O LJUBEZNI, ob 19.30.
KINO DOM2ALE: španski barvni film CARMEN IZ GRANADE, ob 20. uri.
KINO RADOVLJICA: amer. vestem barvni film (drama) DVOBOJ NA SONCU, v glavni vlogi Gre-gory Pečk ob 20. uri. Zaradi izredne dolžine filma so cene vstopnicam zvišane.
KINO SORA, Škofja Loka: amer. film ZGODBA Z NASLOVNE STRANI, ob 18. in 20. uri.
KINO BLED: ameriški barv. film OKO ZA OKO, ob 17. in 20. uri.
KINO CENTER, KRANJ:	amer.
barv. CS film DOM NA GRIČU, ob 17. in 19.30. Zaradi izredne dolžine filma cena vstopnic zvišana. Ob 15.30 REVIJA SLOVENSKEGA KRATKOMETRAZ-NEGA FILMA. Vstopnina enotna 50 din.
KINO STORŽIČ, Kranj: jugoslovanski film ČUDNO DEKLE, ob 16. in 18. uri. Ob 20 uri poljski film PRIDI OČKA.
KfNO RADIO, Jesenice: luski film ALI JE TO LJUBEZEN, ob 17. in 19. uri.
KINO PLAV2, Jesenice:	ruski
barvni film TIGRI POTUJEJO, ob 18. in 20. uri.
KINO KRANJSKA GORA: egiptovski film NEPOZNANA ZENA.
KINO DOM JLA, Novo mesto: amer. film KRVNIK IZ NEVADE, ob 18. in 20. uri.
KINO KRKA, Novo mesto: angleški barvni film DOKTOR IN LJUBEZEN, ob 15., 18. in 20. uri.
KINO METROPOL, Celje: italijanski barvni CS film MAŠČEVALEC DRAKUT, ob 16., 18. in 20.
uri.
KINO UNION, Celje: franc. barv. CS film NA TARČI, ob 16., 18. in 20. uri.
KINO ČRNOMELJ: angleški barvni CS film OBTOŽENI STE, OSCAR WILDE, ob 20. uri.
KINO SVOBODA II TRBOVLJE: franc, barvni CS film AFRODITA, BOGINJA LJUBEZNI, ob 17 in 19. uri.
KINO ROGAŠKA SLATINA: amer. barvni film OSAMLJEN MAŠČEVALEC. ob 19.30.
KINO PARK, MURSKA SOBOTA: jugoslovanski barvni CS film OBRAČUN — KAPETAN LESI — II. del, ob 17.30 in 20. uri.
KINO 2ALEC:	ameriški barvni
film ALAMO — II. del, ob 19.30.
KINO SVOBODA, Šempeter: amer. film NENADOMA LANSKO POLETJE, ob 17.30 in 20. uri.
KINO SOLKAN:	italijanski film
LEPI ANTONIO, ob 20. uri.
KINO SOČA, Nova Gorica: amer. film NUNA, ob 17.30 in 20. uri.
KINO SVOBODA, Sežana: Doljski film SENCA PRETEKLOSTI, ob 20. uri.
Čestitke
INŽ. ARH. MAJI ŠUMER čestitamo za uspešno opravljeno diplomo.	3153
Maribor
DE2URNA LEKARNA
Petek, 22. marca:	lekarna »Stu-
denci«, Gorkega 18.
KINO
UNION: angl. barv. CS film ZALIV TIHOTAPCEV.
PARTIZAN: Šved. film POT ŠT. 6.
UDARNIK: sovj. film KO SO BILA DREVESA VELIKA.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
Petek, 22. marca, ob 19.30: Achard: ODKRITOSRČNA LA2NIVKA. — Izven.
PREDAVANJA
Petek, 22. marca, ob 19.30: Podjetje GRADIS — OSEBNA HIGIENA, predava dr. Milko Drobnič.
Ob 19. uri:	II.	gimnazija —
MLADOLETNIK NA KRIVI POTI, predava tov. Tatjana Trenta. Ob 12.30: II. gimnazija — NEKATERI POGOJI SKLADNEGA ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA, predava prof. Jurij Lučovnik.
Ob 17.30: KPD — NEVARNOST SODOBNEGA VOJSKOVANJA, predava tov. Ivan Jerman.
KOMPAS
LJUBLJANI:
(TITOVA 12 - MIKLOŠIČEVA 17) JMSE.OSTALE POSLOVALNICE.
PLANICA 63 — organiziramo prevoz gledalcev z vlaki in avtobusi. Nabavite si vstopnice, nalepke za motoma vozila in spominske značke v vseh naših poslovalnicah
BUCHENWALD—DACHAU—MAUTHAUSEN. — Predsedstvo zveze združenj borcev NOV Slovenije — komisija za bivše politične zapornike, internirance in deportirance nam je zaupalo organizacijo in tehnično izvedbo potovanja v navedena taborišča. Prijave sprejemajo vse naše poslovalnice za Buchenwald do vključno 3. 4., za Dachau in Mauthausen do 10. 4. 1963.
NAŠI PRVOMAJSKI IZLETI!
PO SEVERNEM JADRANU — tradicionalni 3-dnevni izlet ss posebno ladjo.
RIM — NAPOLl — CAPRI — tradicionalno potovanje z vlakom in avtobusom PARIZ — potovanje z vlakom LONDON — potovanje z letalom in vlakom GRČIJA — kombinirano potovanje z vlakom in avtobusom v maju LONDON — strokovno potovanje na ogled razstave radia in elektronike
WARSZAWA — potovanje na eno največjih knjižnih izložb za strokovnjake založniške in grafične dejavnosti IGA 63 — mednarodna vrtnarska razstava v Hamburgu, obisk Rotterdama in nacionalnega parka v Keukenhofu DOLOMITI — potovanje z osebnimi avtomobili v maju.
O
iiiiimiiiiiiiiitiuiiiHimiMHiiiiiiiiiiiiHiiiniuiiiHiiiiiciiiiiiiiiiiiiuHiiiiuuiiuiu
Zapora cest
SEKRETARIAT IS za promet LR Slovenije obvešča, da je zaradi kipenja cestišča začasno omejen promet z vozili nad 5 ton na cesti Ormož — Središče — Ne-deljišče. — Obvoz za relacijo Maribor — Ormož — Varaždin
— Zagreb je mogoč po cesti MO na Celje — Brežice — Zagreb ali «ia Celje — Ljubljana
— Zagreb in obratno.	O
Predavanja
BOTANIČNI VEČER je danes, 22. marca ob 20. uri v predavalnici 2 na Aškerčevi 12. Referat: univ. doc. dr. ' Miro Vardjan, Ogled nekaterih botaničnih institucij v Angliji. Z barvnimi diapozitivi. Vabljeni!	P
HORTIKULTURNO DRUŠTVO LJUBLJANA obvešča, da bo tov. inž. Dušan Ogrin predaval o temi »Vrtnice v zgodovini in danes«. Predavanje bo danes, 22. marca ob 20. uri v dvorani v Kidričevi št. 5.	O
Obvestila
POTROŠNIKE mestnega ln Jjutan plina obveščamo, da je situacija z dobavo tekočega plina iz Siska še vedno zelo kritična. — Pozivamo vse potrošnike, da plina ne uporabljajo. — Normalna dobava se bo predvidoma pričela konec tedna, ko bo plinarna dobila tekoči plin iz uvoza.
Uprava Mestne plinarne.
STROJEPISKE PRVEGA RAZREDA iz okoliša Društva stenografov in strojepiscev v Ljubljani vabimo k tekmovalnim vajam (treningi) za pripravo na letošnja strdjepisna tekmovanja. Društveno tekmovanje v Ljubljani in republiško v Celju bo v mesecu aprilu, zvezno in mednarodno tekmovanje pa v maju na Bledu. Prvi sestanek zaradi dogovora za treninge bo v nedeljo, 24. marca ob 9. uri dopoldne na Administrativni šoli. Roška 19.
O 2139
TAJNIŠTVO FAKULTETE ZA NARAVOSLOVJE in tehnologijo Univerze v Ljubljani obvešča, da bo zagovarjal svojo doktorsko disertacijo pod naslovom: »Transportni problemi termičnih nevtronov« tov. inž. RUDOLF KLADNIK, in sicer v soboto, dne 23. marca 1963 ob 9. uri v sejni dvorani tajništva univerze, Trg revolucije 11.	3182
OKRAJNO JAVNO PRAVOBRANILSTVO v Ljubljani, Mestni trg 2 (Magistrat) se je iz dosedanjih prostorov preselilo v Kresijo -III. nadstropje	2158	O
CENTER STROKOVNIH ŠOL —
Ljubljana, Titova 78, razpisuje tečaj za odrasle iz avtomehan-ske stroke.
Program tečaja je prilagojen znanju, ki je potreben visokokvalificiranemu delavcu.
V tečaj bo sprejetih do 30 kandidatov pod pogojem, da so zaposleni v stroki.
Učni program tečaja za odrasle obsega 245 ur in zajema strokovne in splošno izobraževalne predmete. — Pouk bo trikrat tedensko po 4 do 5 ur v popoldanskem času.
Tečaj bi pričel z delom predvidoma 1. aprila 1963.
Kandidati naj vložijo prijave na naslov: Center strokovnih šol, Ljubljana, Titova 78, najkasneje do 30. marca t. 1.
Podrobnejše informacije lahko dobite v upravi Centra ali po telefonu na številki 37-082. Odgovarjamo tudi na pismena vprašanja, če je priložena znamka za odgovor.	O
Mali oglasi
COWBOJKE originalne RIFLE, bunde in nylon plašče prodaja po naj-nitjih cenah Felice — Trat, Carducci 41.
MOŠKO KOLO Favorit in diatonično harmoniko »Hohner« u-godno prodam. Ogled vsak dan od 14. do 17. ure. Stanko Sinkovič, Trubarjeva 37, Ljubljana.
3033-4
POTNIŠKE AUTOMOBILE, teren-ska vozila, avtobuse in kamione kupuje za svoje komitente »AGENCIJA BEOGRAD«, Beograd, Dositejeva 21-111» telefon 622-322.	1874-3
KLAVIR, kratek, odlično ohranjen prodam za 320.000 din. Naslov: Predjamska 39, pritličje.
3167-4
STAREJŠO tovarišico potrebujem za štiriumo varstvo dveh malih otrok, ostalo po dogovoru. Pokličite 21-600, Primožič. 3177-8
GOSPODINJSKO pomočnico sprejme takoj Zdenka Bricelj, Na peči 35.	3200-1
ZA 8 UR VARSTVA sprejmem punčko od tretjega leta dalje. Ponudbe pod »šiška«. 3167-8 PRODAM odličen klavir s križanimi strunami znamke Stelzham-mer R. Wien, cena zelo ugodna. Rožna dolina c. 3-23, Ljubljana.
2963-4
MIRNA USLU2BENKA išče opremljeno ali prazno sobo pri solidni družini. Ponudbe pod »Takoj«.
3125-6
KITARO, skoraj novo in italijanski moped Moto-Morini prodam zaradi odhoda v JLA. — Franc Globočnik, Poljanska c. 21.
3122-3
PHILIPS TELEVIZOR, dobro o-hranjen, poceni proda Polanc, Vidovdanska 2.	3128-4
GOSPODINJSKO pomočnico sprejme takoj Tomc, Ljubljana, Stari trg 21-11. Plača dobro. 3129-1 ODLIČEN skuter Tomos »Galeb« 150 prodam. Ponudbe pod »Galeb«.	3132-3
POTREBUJEM opremljeno — prazno sobo za šest mesecev, plačam dobro. Ponudbe pod »Radio«.	3136-6
ŠTUDENT išče sobico, inštruira osmošolca. Ponudbe pod »Tehnolog«.	3138-6
VEČJO SOBO iščeta v Ljubljani sestri — intelektualki. Telefon opoldne 20-985.	3102-6
VEC PARCEL orne zemlje prodam. Poizvedbe v Šentjakobu ob Savi 44.	3094-7
DEŠKO KOLO, uvoženo, zelo u-godno proda Sevšek, Njegoševa 6.	3082-4
Krajevna skupnost »BORIS KIDRIČ:« Ljubljana, Linhartova 4
razpisuje prosta delovna mesta za:
2 kuhinjski
pomoCnici
perico
KD električarja
Nastop službe po dogovoru 3113
Stanovanjski sklad občine Ljubljana-CENTER, Ljubljana, Rimska cesta 21,
?e z p i s u j e po členih 46. in 47. Temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list FLRJ št. 45/61)
JAVNO LICITACIJO
za oddajo projektantskih, gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del pri gradnji treh stanovanjskih stolpičev ob Močnikovi ulici v predelu Vodmat na podlagi okvirnega programa naročnika.
Skupna orientacijska vrednost vseh objektov po programu je 220,000.000 dinarjev Javna licitacija bo v ponedeljek, dne 22. aprila 1963, ob 10. uri. — Rok za oddajo ponudb je istega dne do 10. ure na sedežu Sklada.
Potrebna dokumentacija z razpisnimi pogoji je na razpolago na sedežu Sklada od 25. marca 1963 dalje. Orientacijski rok za začetek gradbenih del je 15. maj 1963, rok dokončanja celotnega objekta 31. december 1963.	2110
Stanovanjski sklad občine Ljubljana-CENTER, Ljubljana, Rimska cesta 21,
razpisuje po čl. 42., 46. in 47. Temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov. (Uradni list FLRJ št. 45/61)
JAVNO LICITACIJO
za oddajo gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del za gradnjo 20-stanovanjakega bloka na vogalu Saranovičeve in Kumanovske ulice.
Javna licitacija bo v ponedeljek, dne 15. aprila 1963, ob 10. uri. — Rok za oddajo ponudb	je istega	dne
do 10. ure na sedežu Sklada.
Vsa potrebna investicijsko tehnična dokumentacija z razpisnimi pogoji je na razpolago	od	23.	marca
1. 1963 dalje na sedežu Sklada.
Interesenti morajo za elaborat položiti kavcijo 80.000 din (barirani ček), ki se vrne ponudniku po vrnitvi elaborata.
Razpisna vsota po projektantskem predračunu je
76,927.687 din.
Rok za pričetek del je 29. aprila 1963, rok dokončanja celotnega objekta pa je 31. december 1963.
3109
Komisija za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij
KG GROSUPLJE
razpisuje naslednja delovna mesta:
1. 2 TRAKTORISTOV
na obratu Brvace
2. 2 TRAKTORISTOV
na obratu Selo
3. 25 DELAVCEV
pri agro- in hidromelioracijah
Pogoji: pod 1. in 2. praksa pri delu s kmetijskimi stroji, po možnosti samci. Pod 3. moška težaška delovna sila. Stanovanje skupinsko, za hrano priskrbljeno.	2108
Konstrukcijsko podjetje » E D I L I T «
Ljubljana, Parmova št. 53
razpisuje prosta delovna mesta za:
20 pohištvenih MIZARJEV 10 stavbnih MIZARJEV 10 TESARJEV
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Prednost imajo kandidati s stanovanjem.
2099
Elektroindustrija in splošna montaža -Maribor - iSče HONORARNEGA SODELAVCA
za oblikovanje gospodinjskih aparatov (hladilniki, električni štedilniki, pralni stroji in centrifuge). — Pogoj: inženir arhitekture. — Interesenti naj pošljejo vloge najkasneje do 25. marca 1963 na naslov podjetja, Maribor, Gosposvetska cesta 86.
2104
Kmetijska zadruga Medvode
sprejme takoj
KV gozdnega delavca
z izpitom za motorno žago
dva NKV gozdna delavca
2119
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 74. letu starosti zapustila naša draga in skrbna mama, stara mama, tašča
Marija
Orlčnik
upokojenka
Pogreb drage mamo bo
v petek, 22. marca 1963, ob 16. uri na mostnem pokopališču v Celju.
Žalujoči: hčerke, sinova, snahi, zeta, vnuki, vnukinje ter ostalo sorodstvo
Celja^ ai. marca 1963,
UMRL JE NAŠ ČLAN IN PRIJATELJ, NEPOZABNI TOVARIŠ
ALJOŠA FURLAN
LJUBLJANSKO BRODARSKO DRUŠTVO KAJAK — KANU KLUB
LJUBLJANA, 21. MARCA 1963.
NENADOMA JE UMRL NAŠ DOLGOLETNI SODELAVEC, TOVARIŠ
STEFAN VIDIC
KVALIFICIRANI TESAR
NA ZADNJI POTI GA BOMO SPREMILI V SOBOTO, DNE 23. MARCA 1963, OB 17. URI IZ FRANČIŠKOVE MRLIŠKE VEŽICE NA ZALAH.
OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU!
KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA »TEHNIKA« IN SINDIKALNA PODRUŽNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš brat, stric in svak
Stefan Vidic
tesar
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 23. marca, ob 17. uri iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: brata Ignac, Ivan, sestre Angelca, Alojzija in Slavka ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, dne 21. marca 1963.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 80. letu starosti zapustil naš ljubi mož, oče, dede in pradede, stric in tast
Matija Lešnjak
železniški upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 23. marca, ob 16.15 iz Krištofove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: šena Antonija, sin Gvido z družino, sin Pavle z družino ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Huda južna, Bern, dne 21. marca 1963.
V 87. latu starosti nas je zapustila naša ljubljena mama, stara mama, sestra in teta
Marija Marenče,
t	rojena	SKUBIC
bivša gostilničarka in trgovka
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 23. marca, ob 15.30 is Nikolajeve mrliške veže na Zalah.
2alujočl: hči Joži z družino, sinova Stanko in Ivan s družinama, sestra Frančiška Osterman in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Novo mesto, dne 21. marca 1963.
Vrtimo
LIZBONA — Pred lizbonskim pristaniščem se je potopila grška tovorna ladja »Protokiitos«, ki pluje pod liberijsko zastavo. Posadka se je rešila. Ladja je pred dvema dnevoma nasedla razmeroma blizu Lizbone; spodleteli so vsi poskusi, da bi jo spravili s plitvine.
ROTTERDAM — V noči na četrtek se je potopila norveška petrolejska ladja »Aronide« (3884 ton) v Atlantskem oceanu okoli 200 milj jugozahodno od Casablance. Več ladij in obalnih straž je prestreglo klice na pomoč. Podrobnosti še niso znane.
STAMFORD — Blizu Stam-forda v vzhodnem delu Anglije je ponoči strmoglavilo britansko vojaško letalo. Mrtvi so vsi štirje člani posadke.
PNOM PEN H — Prvo televizijsko postajo bo dobila Kambodža v letošnjem decembru, ko bodo v Pnom Penhu tretje športne igre Jugovzhodne Azije. S tem se bo Kambodža uvrstila med redke dežele s televizijskim omrežjem v tem delu sveta. Razen Japonske ima doslej televizijo le Tajland, pred koncem leta pa bo začela oddajati tudi postaja v Singa-puru.
TOKIO — Na poskusni vožnji je dosegel japonski »Vlak iz sanj« rekordno hitrost 243 km na uro. Cez čas naj bi ta vlak v treh urah prevozil po progi z novim spodnjim ustrojem razdaljo med Tokiom in Osako (nekaj nad 500 km).
DARTMOUTH — Ladja
»The Bear« (Medved), s katero se je admiral Richard Byrd odpravil leta. 1933 na Antarktiko, je zaključila zadnjo plovbo. Dvainštirideset let je opravljala patruljno službo v Beringovem morju, zdaj pa jo bodo preuredili v muzejsko restavracijo v Philadelphii.
BENETKE — Zaradi naraščajočih prometnih problemov razpravljajo v mestu lagun o železnici z eno tirnico. Podjetje, ki je pripravilo načrte, zatrjuje, da ne bo skazila podobe Benetk, obeta, pa tudi to prednost, da ne bodo več potrebni motorni čolni, katerih olje maže vodo v kanalih. Prebivalstvo odklanja predlog.
VFASHINGTON — Že štiri mesece je 35-letni univerzitetni asistent Whilden Breen v vesoljski kabini, kjer proučuje, kako vplivajo vesoljske razmere na telesno počutje in duševno stanje astronavtov. Od sredine novembra, ko so se za njim zaprla vrata vesoljske kabine, je popolnoma sam in odtlej še ni videl človeka; seveda ga ves čas nadzorujejo strokovnjaki. ki jim tri televizijske kamere posredujejo posnetke.
DUNAJ — V osmih dneh je obiskalo dunajski velesejem 625.000 ljudi. Kupci in interesenti so prišli iz 54 de žel.
NEW YORK — Detroit je ameriški kandidat za organizatorja poletnih olimpijskih iger 1968. Letos oktobra bo mednarodni olimpijski odbor na zasedanju v Najrobi-ju določil kraj te prireditve. Drugi kandidati so Mežico City, Buenos Aires, Lausan-ne in Lyon.
NEW ORLEANS — Malo pred 68. rojstnim dnevom je v New Orleansu umrla pčv-ka »bluesov« Lizzi Miles, ki je pela že pred prvo svetovno vojno in sp jo do leta 1959, ko je nehala nastopati, spremljali mnogi znani jazzovski orkestri po svetu.
MOST V ALPAH — čez Wippthal, dolino blizu Innsbrucka, gradijo cestni most, ki bo dolg okoli 650 m in bo na najvišjem mestu skoraj 200 m nad dnom doline. Dograjen naj bi bil do zimskih olimpijskih iger, ki bodo v Innsbrucku.
Druga luna »na vrvici«
Znanstvenikom	in tehni-
kom, ki proučujejo motnosti in snujejo načrte ža vesoljske polete, so tudi najbolj presenetljive domislice tako rekoč; vsakdanji	kruh; No-
bena,: misel ni na pfW Pogled tako prismuknjena; da bt je ne bilo vredno raziskati. Tako na primer -proučujejo zadnje čase	v Goddar-
doveth inštitutu	za vesolj-
ske polete nedaleč *od- Wa-shingtona. možnosti; da bi človek spremenil kakega'' manjšega spremljevalca Sonca v drugo luno našega planeta.
»Vesoljski lovci« v tem inštitutu imajo v mislih enega tistih majcenih planetov
— pravimo jim planetoidi
— ki so bržkone ostanki razdrobljene ali zaradi eksplozije razbite večje pre-mičnice in zdaj potujejo okoli Sonca. V celoti je zdaj znanih okoli 2.000 planetoid-nih krožnih poti, vendar ob-
Temne noči v alpski deželi
Zaradi hude zime je utrpela Švica veliko gospodarsko škodo
Vsak Švicar trdi, zato bo bržkone res, da je ob kolodvorski ulici v Ztirichu sleherna ped prostora dražja kot kjerkoli drugod na evropski celini, prav gotovo pa vsaj v dveh tretjinah pravkar minule dolge zime ni veljala trditev, da je tista ulica tako draga zato, ker je v njej ponoči prav tako svetlo kot podnevi. Začelo se je 17. januarja, ko so pol ure po polnoči nenadoma ugasnile v vseh švicarskih dolinah ulične luči, neonske cevi in igra svetlobnih odtenkov iz izložbenih oken, ko so se ustavile električne ure in so ugasnili prometni znaki, ko so se hiše pogreznile v temo in so ljudje v dvigalih obtičali med nadstropji ter so odpovedala celo železna pljuča v bolnišnicah — skratka, ustavilo se je vse, kar teče v tej deželi >>s točnostjo švicarske ure«.
Tisto noč je v hipu začutila vsa dežela, kaj pomeni električni tok. Seveda je zmanjkalo' elektrike samo za dve uri ter so na železniških postajah, v bolnišnicah in na policijskih uradih že po nekaj minutah zabrle-le lučke zasilne razsvetljave, toda od tistega dne so noči po vsej Švici znatno temnejše, nad tisto ziiriško ulico na primer mežika v temo le tu in tam skromna lučka.
Na septembrskem zborovanju so izračunali predstavniki elektrarn, da je preskrba dežele z elektriko v bližnji zimi zagotovljena tudi za primer skrajno neugodnih vremenskih razmer. ker je skupna prostornina jezer za prejšnjimi in novimi jezovi v gorskih dolinah znatno večja, kot je bila pred letom dni, in ker bodo daljnovodi po potrebi | posredovali na podlagi po-
Tisoč avtomobilskih novosti
Ko so pred dnevi slovesno odprli 33. mednarodni avtomobilski salon, se je Ženeva spremenila za poldrugi teden v avtomobilsko središče sveta:	na
skupni površini 28 000 kvadratnih metrov razstavlja svoje novosti 1112 tovarn in podjetij iz 20 dežel. Razmeroma največ zanimanja je seveda za osebne avtomobile, mladina se navdušuje za športne modele, tisti, ki ne bi radi preživeli vseh dopustnih dni v enem samem kraju, se zbirajo ob turističnih prikolicah, izletnikom in sploh ljubiteljem narave pa se ponuja cela vrsta motornih in drugih čolnov, razporejenih v oddelku »Navtika«.
Med vozila, ki doživljajo te dni v Ženevi svetovno premiero, sodi dvejni model »Simca« (1300 in 1500 ccm); precej zanimanja je za Mercedesov športni voz »230 SL« in za amerikanizi-rani »Opel Record 1963«. Nemške tovarne so razstavile v celoti deset modelov, Italijani si največ obetajo od »Lancie Fulvie« (1100). Z vrsto novosti so postregli Angleži, ameriške tovarne pa so razstavile kar 16 modelov. Med razstavljalci so tudi Sovjetska zveza, Švedska, Belgija, Nizozemska,
Izrael in Češkoslovaška. Spričo velike ponudbe se obeta na evropskem avtomobilskem trgu huda konkurenca, in sicer predvsem v tako imenovani srednji kategoriji.
V okviru ženevskega salona razstavljene tehnične novosti dajejo slutiti, da se tudi v avtomobilskem prometu napoveduje avtoma-cija. Obiskovalci razstave so si lahko ogledali napravo za avtomatično zasenče-vanje žarometov, parkirne lučke, ki se same prižgo, in celo elektronske pripomočke za »slepo vožnjo« v megli. Po zamisli britanskega podjetja, ki je pripravilo te novosti — že v bližnji prihodnosti naj bi se uveljavile v nekaterih avtomobilih britanske izdelave — bi s foto celico povezano zrcalo skrbelo za avtomatično zasenčevanje dolgih luči. Brž ko bi dolgi žarometi bližajočega se voza zadeli zrcalo, bi se v obeh vozilih sprožile zasen-čevalne naprave. Avtomatični pripomočki z vdelanimi transistorji bi skrbeli za to, da bi se v večernem mraku samostojno vključile zadnje in parkirne lučke, ki bi same ugasnile v svetlobi novega dne.
Za dobro voljo
,vs--!mU
»Zdaj pa bo treba kaj naročiti — nakatar že gleda!«
~ t j
»Jože, kar nehaj, takšne frizure niso več v modi!«
W p5		2	3	4	S	6
7						
8					13	
b			13	t	Tl	
		12	13			
K	15					
16						H
Križanka
VODORAVNO: 1. prostor za ujete Hvali, 7. človek, ki gleda stvarno na življenje, 8. Ime filmskega igralca ln režiserja Wellesa, S. podzemeljska žival, 10. krajevna vpra-Salnica, 12. izolacija, 14. ime skladatelja Jenka, 1«. modno razstrelivo.
NAVPIČNO: 1. ameriška filmska igralka (Deborah), I. otok v Jadranskem morju, med obema vojnama pod italijansko okupacijo, 3. ime grafika Justina, 4. deklica is »Kekca«, 5. naša pisava za tujo trto, S. kozaški poglavar, 7. posebna dvojna poteza prt šahu, 11. sestavina škroba, 13. reka v Indiji, pritok Gangesa, 13. kemični mak za americij.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. starost, 8. Mraair, *. uta, 10. asi, 11. no, 12. Te, U. kvestar, 17: kreol, u. aorta.
godb o izmeničnem posojilu dovolj električne energije iz sosednjih dežel.
Nihče pa ni pričakoval, da bo zima tako dolga in huaa ter da se bo zaradi malenkostnih padavin pred prvim hladnim valom nabralo za jezovi tako malo vode. Ker domače elektrarne kmalu niso več mogle zadovoljiti potreb, so morali misliti na uvoz elektrike ki je prihajala po več sto kilometrov dolgih daljnovodih iz Avstrije, Nemčije, Italije, Francije in celo Belgije ter je bila temu primemo draga.
Uprava združenih elektrarn je načela rezerve, pospešeno so obratovale kalorične centrale, toda zamrznjeni Ren je kmalu onemogočil prevoz nafte in premoga. Tekoče gorivo se je podražilo za tretjino, zvišala se je tudi cena koksa in premoga zaradi dražjega, spričo snega težavnejšega prevoza po cestah in po železnicah, ki so vse elektrificirane, toka pa je primanjkovalo povsod.
Dvajsetega februarja so sporočili, da je preskrba z elektriko zagotovljena kvečjemu za pet tednov. Zdaj je znano, da se je uvoz električne 'energije povečal od 6.2 milijona v novembru na 11 milijonov kilovatnih ur, sredi marca dnevno. Zadnje štiri tedne skrajno varčujejo z elektriko: 'kantoni in mesta so dali dober zgled, sledile so svetlobne reklame, potem so se odločile železnice, da ne bodo ogrevale vlakov od devetih zjutraj do petih popoldne; čez čas so odpovedali vse posebne vlake, tele-
vizija je omejila oddaje samo na večerne ure, pred dnevi pa je sporočila železniška uprava, da bo morala za 25 odstotkov zmanjšati potniški in tovorni promet, če se stanje ne izboljša do konca tega tedna.	L.
staja po vsej verjetnosti na deset tisoče teh nebesnih teles, med katerimi imajo nekatera več sto kilometrov,
Krožne poti planetoidov so elipsne, večinoma zelo sploščene, zato se ti mali planeti’ v . presledkih močno približujejo Zemlji. To bi bil pravi trenutek za uspešen lov - na enega izmed njih. Večstopenjska' raketa bi počasi in rahlo pristala na njegovi površini. Z gorivom, ki bi ga še imela, bi ga z zaviranjem in s pospeški polagoma zbezala na ugodno pot okoli Zemlje, tako da bi se iz planetoida spremenil v luno, iz spremljevalca Sonca v satelit našega planeta.
Astrofiziki bi seveda navdušeno sprejeli to vesoljsko darilce raketnih tehnikov: planetoid, ki bi ga »dali na vrvico«, bi bil vsekakor silno dragocen študijski objekt za vse tisto, kar bo še treba urediti, preden bodo prve vesoljske ladje s posadko pristale na drugih planetih našega osončja. Tehniki za vesoljske- polete pa bi dobili v tej drugi luni zanesljivo odskočno desko za prodor v vesoljske daljave.
»Dvorec meluljev«
Nedaleč od Mexico Cityja so arheologi izkopali 1500 let sta-l ro stavbo, ki so v njej živeli svečeniki Majev. Odkrili so; množico zelo dobro chranjej nih okraskov in reliefov, med katerimi jih največ prikazuje metulje. Prav zato so najdbo označili kot »dvorec metuljev«.
Tragičen konec družine
Doslej nepojasnjene smrti je umrla devetčlanska družina v Mobridgeu v Južni Dakoti' (ZDA): mati, oče in sedem otrok je ležalo mrtvih v zaklenjeni hiši. Ni bilo sledov nasilja, nič ni kazalo na zastrupitev s plinom ali s pokvarjeno hrano. Grelne naprave so delovale, zrak ni bil zatohel.
Družinsko tragedijo je odkril sosed, ki je najprej dolgo	trkal,	petem	pa je
skozi	okno	opazil	žensko
truplo na tleh v kuhinji. Poklical je svojo ženo in otroke, s silo so odprli vrata in se zgrozili, šele čez nekaj minut so si toliko opomogli, da	so	poklicali
policijo.’
Oče Nelson	Zephier (29
let), po poklicu vratar v uradu za	indijske	zade-
ve, je ležal v pižami pa tleh ob postelji tik	pri	vratih v
sosednjo sobo,	kjer	so spali
štirje	izmed	sedmih-	otrok.
Vsi so bili mrtvi, otroci so ležali vsak v svoji postelji. Nelsonova žena Alberta se je v spalni srajci zgrudila v kuhinji ob štedilniku. Dva najmlajša sta ležala vsak v svoji zibeli, ena izmed deklic pa na divanu.
Imena vseh otrok so se začenjala z »D«:	Debra (8
let), Donna (6), Diana (5), Donald (3), Dale (2), Darren (1) in Darla (štiri mesece).
Mrliški oglednik je ugotovil, da na grelnih napravah ni bilo okvar, torej ni mogoča zadušitev z ogljikovim monoksidom ali z gospodinjskim plinom. Vsakdo je spričo položaja družinskih članov najprej pomislil na zastrupitev. Sosedje izključujejo možnost samomora roditeljev, ki bi potegnila s seboj tudi vseh sedem otrok, ker sta bila oba vesela človeka in sta vsestransko skrbela za svoj »drobiž«. V hladilniku niso našli sledu o hrani, ki bi utegnila povzročiti smrt vse družine. Zastrupitev s hrano po vsej verjetnosti ne prihaja v poštev, ker bi vsej eden izmed prizadetih prav gotovo v smrtnem krču poklical sosede na pomoč. V hiši ni bilo nereda, po katerem bi mogli sklepati o vdoru morilca. Zaradi obilice snega so trupla šele naslednji dan prepeljali v Aberdeen, kjer naj bi obdukcija pokazala vzroke nenadne smrti devetčlanske družine.
KOLO ZA VODO ALI ZA BENCIN — Precej težav je včasih s prevozom tekočin, zlasti vode. Ameriška tovarna gume »Goodyear« je začela izdelovati posode, ki so še najbolj podobne velikim gumijastim kolesom. Tale na sliki ima prostornino 800 litrov. V takšnih posodah zdaj prevaža ameriška vojska bencin in nafto. Ce hočejo vozili pitno vodo, je treba posebej obdelati notranje stene gumijastega soda.	Foto:	Tanjug
0
Tom Winston, ki je slišal njegov razdraž- knjižnici, ki je bila hkrati tudi Danova deljivi in razočarani glas, se ni obrnil od svo- lovna soba, v zadnjem delu hiše; vrata iz Je mize. »So jo ujeli?«	dnevne	sobe so bila odprta. Eleanor je lah-
»Pred dobro uro je zapustila hotel. Za- ko videla, kako so skozi stransko okno kašj? Nihče ne ve. Nenadoma je prišla in opazovali dohod s ceste. Vedela je, da je najavila odhod. Hotelsko osebje »še zašli- najmlajši, po imenu Hank, še zmerom v šujejo, toda kolikor se da izslediti, ni bilo kuhinji, od koder preži na zadnjo stran zanjo nobenega telefonskega poziva, ničesar, dvorišča. Poslušal je radijska poročila.
Vsaj v hotelu ne. Preveč je prebrisana, saj Cindy je vstopila, kot je delala zmeraj, si lahko misli, da jo nadzorujemo. Ce jo naglo, s plahutajočim plaščem in z valove-je Gleim Griffin poklical, je gotovo upora- ejmj lasmi. Ko je zagledala mater, je ob-bil posrednika.« Z rokami v žepih in s stala, njene rjavo modre oči so naglo in sklonjeno glavo je hodil sem in tja po pi- ostro premerile sobo in se za delček se-sami. »Nemara pa mu je sploh ni bilo kur.de ustavile na Glennu. treba klicati. Lahko sta se o vsem prej Glenn se je režal. »Kar naprej, rdečeglavka!« dogovorila. Hudiča,	takšni nepridipravi si	Preden	je Eleanor opazila,	da	se	Cindy
kaj takega že znajo	pripraviti.	Ali veš, ka-0 sploh premika, je	dekle že	steklo	skozi
ko daleč smo zdaj,	Tom? Rad	bi ti pove-	sob0.
dal. Niti korak dalje	nismo	prišli! Sedimo	»o. k.,« je rekel Glenn Griffin lahkotno,
tukaj s številko in z	opisom	avtomobila, s	vendar	z zvišanim glasom. »Še zmerom
katerim bodo kmalu	izginili	še dalje, toda	držimo	tvojo staro, dekletce!«
za to si bodo še vzeli čas. Cas,	kajpak! No-	Robish	je planil	iz knjižnice,	ko	se je
benega sledu ni o njih- Trije takšni faloti Cind.y omahujoče ustavila na pragu. Počasi vendar ne morejo izginiti v zrak, za božjo se je okrenila in zagledala Robisha — tršati voljo!« Naglo je sedel in udaril s pestjo po m0žak se je postavil na sredo sobe — nato
mizi. »Tom, kje za vraga je avto?«
pa je instinktivno pogledala k Glennu Grif-finu, ki se ni premaknil.
»2e bolje, rdečeglavka,« je med smehom rekel visoki, mladi mož. »zdaj si zares pridna.« Ko so njegove oči spolzele prek nje.
Vse neskončno dolgo popoldne so se misli Eleanor Hilliardove vračale k prašni, sivi limuzini, ki je stala v garaži.	.	.	,	-
Ralphie je prišel ob pol štirih domov, je njegov smeh ugasm1’, vendar ni opazil zaprtih vrat na garaži. Za-	Cmdy ni prebledela in ni zgubila zavesti,
držala ga je v dnevni sobi in mu naglo in Nikakor ni hotela pokazati, da je prestra-odločno povedala, da jo strašno boli glava. šena. Ustopila se je predenj in ga preme-Zelo žal ji je sicer, vendar naj se odpravi r^a z bliskajočimi se očmi. in se igra zunaj do večerje, ker želi mama	»Kaj želite tukaj?«
imeti popoln mir. Prej naj se ne vrača. Ne,	>,Se vedno odločno!« V	njegovem	glasu
ni se mu treba preobleči, danes ne. Toda Je zvenelo presenečenje. »Nisi tako pridna Ralphie je bil lačen kakor po navadi. Naj kot tvoja stara gospa.« Ne da bi umaknil gre v bar in si kupi sendvič. Dala mu je pogled od nje, je rekel Glenn: »Robish, vrni denar. Ralphie se je čudil materi, ki se se k oknu! Stari se bo vsak čas prizibal.« prej sploh ni pritoževala zaradi glavobola,	»Potrebujem kak pihalnik.«
toda razveselil se je, ker si je smel sam ku-	»Nazaj na svoje mesto,«	je	naročil	Glenn
piti sendvič. Tako je torej skočil na kolo Griffin, ne da bi ga pogledal, in se odpeljal po bulvarju.	»Kaj si neki misliš, da lahko . . .«
»čist posel, gospa,« je rekel Glenn, potem	»Bo kmalu!?«
ko je spet vtaknil revolver v žep.	Robish se je obotavljal kakšno sekundo.
Brezizrazno ga je pogledala. Ničesar ni ču- potem pa se je obrnil in izginil v mračno tila razen kamnite, teže v želodcu. »Ce boste knjižnico.
še nadalje vse pojedli, moram pred večerjo	»Sedi, rdečeglavka,« je rekel Glenn. Nje-
nekaj nakupiti.«	§ov Slas je bil nekoliko bolj vznemirjen.
»Najprej še nekaj vprašanj, gospa Hil- »Sedi in dovoli, da ti razložim, kakšno je liard!«	Pač zciaj življenje. Kolikor presodim po la-
In spraševanje se je spet ponavljalo. Vpra- seh, imaš nemara voljo, da se herojsko šanja . . . Hči, ta C:ndy, ob katerem času upiraš. To tudi lahko, vsak čas, če te je vo-prihaja z dela? Vozi svoj avto? Pride kdaj 1Ja- Mogoče je celo. da se ti nič ne zgodi, pozneje? Potem o. k., pustite jo, naj pride ® tem pa še ni rečeno, kaj se lahko pri-noter.	meri tvoji stari dami . . . Ali malemu bratu .
»Nič drugega vam ni treba, kakor da mol- A'* očetu. Zdaj čakamo nanj, vidiš, raje sle-gjte „	ci plašč in se mirno usedi tjakaj na stol.«
Cindy — če je vrata v garažo sploh po-	Ne da bi dala čutiti, da posluša kakršno
bliže pogledala, se ni dolgo ubadala s vpra- koli povelje —dejansko s plaščem na sebi, šanjem, zakaj so zaprta. Ob 17.18 je ustavila čeprav je naročil, drugače, vendar s pomir-svoj avto na dohodni poti, skočila iz njega jajočim nasmeškom za Eleanor, dasi se ji in prišla čez letno verando v dnevno sobo. ni prav posrečil — je stopila Cindy k stolu Eleanor je sedela tiho in nepremično na in sedla. Prižgala si je celo, ne da bi se ji zofi. Glenn je stal z malomarno prekriža- tresla roka, cigareto in odvrnila na nesramnimi nogami pri televizorju. Revolver je nost mladega moža s tem, da je njegovo spet držal v roki. Robish je prežal v majhni prisotnost kratko malo prezrla.
nova:
HIIR0 IN BREZ KUHANJA PRIPRAVI
elo kav
08 VSAKEM CAS-fOPLO ah hlAC^O
Orpov-t inj
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
Lesno industrijskem podjetju »JELKA«, Begunje pri Cerknici,
razpisuje delovna mesta za:
1. ŠEFA mizarskega obrata
pogoj: visokokvalificiran mizar ali lesnoindustrijski tehnik z dvoletno p-rakso
2. VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV za Eb žaga
3. TRI VAJENCE mizarske stroke
Nastop službe za vsa delovna mesta je mogoč takoj.
Pismene in ustne ponudbe sprejema — kadrovski oddelek. — Stanovanje za razpisano delovno mesto pod točko 1. je priskrbljeno.	2054
PREPRIČAJTE SE ČIMPREu
o Kvaliteti
Popravek
Pri oglasu Cestnega podjetja Nova Gorica, objavljenem 16. marca 1963, je pravilno:
cesta III/1056 Vrhovlje-Dobrovo od km 4.000—11.000.
PROSTORE s posteljnino oddamo
za počitnice na morju ekskurzijam, kolonijam in kolektivom.
Za pojasnila pišite na naslov: Djački dom brodo-gradjevne škole — Rijeka, Ulica Narodnog ustanka br. 12, p. p. 175.	2089
Komisija za sklepanje in odpoved delovnih razmerij pri Industrijskem podjetju
»NOVA OPREMA« — SLOVENJ GRADEC
po sklepu UO podjetja ter v zvezi s čl. 145 zakona o delovnih razmerjih
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. tehničnega vodje
2. vodje obratovnega knjigovodstva
3. materialnega in blagovnega knjigovodje
Pogoji: pod tčk. 1. ing. lesne stroke ali srednja šolska izobrazba ter 10-letna praksa na vodilnem delovnem mestu z znanjem mizarsko-tapetniške stroke; pod tčk. 2. srednja šolska izobrazba ter 5 let prakse na tem delovnem mestu ali 10 let prakse na tem delovnem mestu; pod tčk. 3. srednja šolska izobrazba ter 2 leti prakse na tem delovnem mestu ali 5 let prakse pri opravljanju del v računovodstvu.
Osebni prejemki po pravilniku o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov podjetja.
2085
VAH JAK
4. Tako je Tonček prvič srečal partizane. Vznemirjeno je ogledoval njuni pištoli in Aljoševo bombo, ki mu je bingljala za pasom. Začeli so se pogovarjati in kmalu potem sta v hiši že dva pomagala skrivnostnim partizanom. Tonček ni pomagal le Florjanu, temveč je po vasi skrivaj raznašal listke in papirje z rdečimi zvezdami, ki so ljudi klicali v upori
Kdo bi mislil kaj takega! Tonček je . dobro varoval skrivnost, vendar pa dolgo ni mogel biti sam. Zaupal je sošolcu Petru, ki je stanoval sredi vasi, in potem sta zvečer deški postavici dostikrat švigali med hišami, raznašali papirje pa pisali velike črke in razna znamenja, ki so jih ljudje radovedno ogledovali. »Smrt fašizmu!« sta nekoč napisala celo na zid orožniške postaje.
Tončkovo večerno potepanje ni ostalo skrito ne očetu ne sestri Julki. Oče je sicer verjel Tončkovim izgovorom, da hodi s prijatelji, Julki pa se ni mogel dolgo izmikati. 2e večkrat je opazila, da sta zadnje čase s Florjanom več ko prijatelja, da zaprežetn včasih brez potrebe in ob nenavadnem času in da se skrivnostno pogledujeta!
TOGLIATTI GOVORI — Generalni sekretar Komunistične partije Italije Palmiro Togliatti govori na zborovanju v palači športov v Milanu. V Italiji se počasi že začenja kampanja pred novimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo aprila prihodnje leto.
Foto AP
PODVODNA IZSTRELITEV RAKETE — Predvčerajšnjim je obrambno ministrstvo ZDA objavilo gornje posnetke, ki prikazujejo podvodno izstrelitev rakete tipa »Polaris« z atomske podmornice »Theo-dore Roosevelt«. Na posnetkih je videti, kako raketo požene stisnjeni zrak iz njenega ležišča v podmornici proti vodni gladini. Posnetki so iz filma, ki so ga posneli z zavarovano kamero, pritrjeno na zunanji obod podmornice. Izstrelitev naj bi bila v Atlantskem oceanu blizu Floride	Foto	AP
URA PRAVLJIC — Skupina pionirjev, članov DPD Svobode iz Kranja, prireja že drugo leto vsako nedeljo dopoldne v Prešernovem gledališču v Kranju »Uro pravljic«, vselej pred do zadnjega kotička napolnjeno dvorano. Na sliki: prizor iz »Krtačke zobačke« preteklo nedeljo.	Foto	MK
Nadaljevanje s prve strani
Osnutek ustave sprejet
Med drugim se je poročilo dotaknilo tudi drugih sprememb, med njimi tudi predloga, da se število poslancev v zborih samoupravnih organizacij zviša na 70, pri čemer je za razdelitev odločilen količnik. Tudi glede tega upošteva novi načrt rezultate javne obravnave.
Kot je že omenil predsednik ustavne komisije tov. Marinko, določenega števila pripomb ni bilo mogoče upoštevati, ker so se nanašale na vprašanja, ki jih bo potrebno urejati z zakoni, sprejetimi na podlagi nove ustave; takrat bodo tudi te pripombe lahko koristno uporabljene.
Komisija je predloženi načrt odobrila s tem, da je rešila še nekatera odprta vprašanja in dala vrsto redakcijskih pripomb. Pooblastila je redakcijsko komisijo, da pripravi dokončni tekst, ki bo poslan skupščini ob koncu marca ali prve dni aprila.
Komisija je sklenila, da bo imela še eno sejo, na kateri bo odobrila dokončni tekst predlogov za spremljevalne zakone k ustavi. Gre za predlog zakona o izvedbi ustave SR Slovenije, predlog zakona o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, predlog zakona o volitvah in odpoklicu poslancev Skupščine SR Slovenije in predlog zakona o volitvah odbornikov občinskih in Okrajnih skupščin.
Tudi te zakonske predloge bodo poslali ljudski skupščini v obravnavo.
Sindikalna
delegacija
ši proučili naše in njihove izkušnje v izgradnji socializma. Zlasti nam je do tega, da bi se seznanili z uspehi sovjetskih delovnih ljudi v ustvarjanju komunistične družbe.
Prepričani smo, da bo ta obisk prispeval k še boljšemu razumevanju naših delovnih ljudi in okrepitvi sodelovanja delavskega razreda naših dveh držav.
Mislim tudi, da se bomo med obiskom dogovorili tudi o perspektivah nadaljnjega sodelovanja sindikalnih organizacij Jugoslavije in Sovjetske zveze. Upamo, da bo sovjetska sindikalna delegacija letos vrnila obisk našim sindikatom in tako prispevala k nadaljnji okrepitvi sodelovanja naših organizacij.«
•••
Pogoji za izvoz
Sergej Kraigher meni, da bi bilo treba povečati napore za znižanje proizvodnih stroškov prek boljše organizacije in specializacije proizvodnje za izvoz, da bi bili kos oviram, ki jih dela našemu izvozu zahodnoevropska integracija.
Kot prikladno obliko za zagotovitev ugodnih pogojev za prodajo naših proizvodov v deželah skupnega trga smatra -Kraigher pogodbe o kooperaciji med našimi podjetji in tvrdkami teh dežel, v katerih lahko naša podjetja zagotove svojim partnerjem znatne dobave. Razen tega je Kraigher poudaril, da bomo s posameznimi deželami, članicami EGS, iskali ukrepe za ureditev problema prodaje jugoslovanskih proizvodov pa tudi z EGS kod celoto. Vse to, je rekel Kraigher, pa ne bi moglo v zadostni meri ublažiti negativnega vpliva funkcioniranja skupnega trga, če na širšem torišču ne bo prišlo do splošnega zniža-
nja skupne carinske tarife nasproti deželam, ki niso članice EGS, zlasti pa do znižanja oziroma odprave carin na uvoz kmetijskih pridelkov in industrijskih izdelkov iz dežel v razvoju. V tem smislu že zdaj postavljajo povsem določene zahteve deželam, članicam EGS, kakor tudi drugim industrijskim deželam, kar bo prišlo do izraza na bližnji konferenci ministrov za zunanjo trgovino, dežel članic GATT, je rekel na koncu državni sekretar za zunanjo trgovino Sergej Kraigher.
Obletnica
Kočevskega
zbora
čevju. To pa zato, ker ta zgodovinska obletnica ne zadeva samo Kočevja, temveč ves slovenski narod in je pravilno, da damo primeren poudarek tako našemu glavnemu mestu kot Kočevju.
Tako predlagajo naslednji potek centralne proslave: V Ljubljani bi tretjega oktobra odprli razstavo dokumentov in gradiva o Kočevskem zboru. Istega dne bi bilo slavnostno zasedanje Ljudske skupščine LRS, ki bi potekalo v slavnostnem vzdušju in dalo zgodovinski pregled dela, ki ga je v dvajsetih letih opravila Ljudska skupščina LRS, naslednik SNOS. Glavna proslava pa bo v Kočevju, kjer bo 5. oktobra slavnostna akademija v šeškovem domu, 6. oktobra pa slavnostno zborovanje. Po zborovanju je predviden kulturni program ter najrazličnejše kulturne, športne in zabavne prireditve. Na proslavo obletnice Kočevskega zbora bodo povabili številne goste.
Sekretariat je nadalje pripravil krajše teze, v katerih so povzeta nekatera vprašanja za vsebino proslavljanja. Predvidena je tudi širša publicistična dejavnost, razen tega pa je dal odbor pobudo, naj založba Borec ali katera druga založba razpiše natečaj za spomine o Kočevskem zboru in poskrbi za izdajo. Razpravljali so tudi o financiranju te velike prireditve tako v Ljubljani kot v Kočevju, sekretariatu pa naročili, naj ugotovi, kakšne so možnosti za izdajo plakata in spominske značke, ki naj bi izšla ob 20. letnici Kočevskega zbora.
M. R.
• ••••
Izvoz iz LRS
niki pa so izkoristili konjunkturo za izvoz in so svoj skromen izvozni letni plan že presegli.
Izvoz proizvodov kmetijstva je dosegel v prvih dveh mesecih 1510 milijonov din, kar je za 82 % več kakor lani. To povečanje pa gre predvsem na račun znatnega izvoza proizvodov živinoreje, ki izkazuje nasproti lanskemu letu povečanje izvoza za 147 %.
F. S.
Novi veleposlanik FLRJ v Boliviji
Beograd, 21. marca (Tanjug). Z ukazom predsednika Josipa Broza Tita je bil za izrednega in opolnomoče-nega veleposlanika FLRJ v republiki Boliviji imenovan dosedanji opolnomočeni minister v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Kole Cašule.
Goriški socialisti v Kopru
Koper, 21. marca — Delegacija pokrajinskega vodstva Italijanske socialistične stranke iz Gorice je bila v torek na obisku v Kopru, kjer se je razgovarjala z delegacijo o-krajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva iz Kopra o raznih vprašanjih medsebojnega interesa. Delegaciji pod vodstvom sekretarja goriške federacije PSI Vit-toria Semole in člana izvršnega odbora OO SZDL v Kopru dr. Svetozarja Poliča sta razpravljali zlasti o problemih, ki se nanašajo na položaj narodnih manjšin na obeh obmejnih področjih. Dogovorili sta se o okrepitvi medsebojnega sodelovanja, kar naj bi prispevalo k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in prijateljstvu med prebivalstvom obmejnih pokrajin.
»Kairo - odločilni moment”
Pravkar zaključena pogajanja odločila o obliki trojne unije
OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA
DAMASK, 21. marca. »Rezultat pogajanj v Kairu bo odločilen za določitev oblike unije in za prokla-macijo rojstva arabske države,« piše danes dama-ščanski list »Al Barada« v svojem uvodniku o razgovorih, ki že tri dni skoraj nepretrgoma potekajo med sirsko delegacijo in voditelji Z AR v Kairu.
Pričakujejo, da bo rezultat proklamiran že v teku tega tedna, morda celo danes ali jutri. V krogih stranke Baas v Damasku zatrjujejo, da pogovori potekajo v prijateljskem in iskrenem vzdušju.
O vsebini razgovorov vlada najstrožja tajnost, vendar je tukaj vsem jasno, da gre za odločilni preokret v razvojni poti treh držav k uniji. Nihče ne skriva, da je ta pre-
Von Brentano se »opredeljuje«
»Nikoli nismo omahovali med Francijo in ZDA«
VVASHINGTON, 21. marca. Predsednik krščansko demokratske skupine poslancev v zahodnonem-škem parlamentu Heinrich von Brentano, ki je prišel v torek na petdnevni obisk v ZDA, se je včeraj sestal s člani zunanjepolitičnega odbora obeh domov ameriškega kongresa in z bivšim zunanjim ministrom ZDA Achesonom.
Kakor je izvedela AP, je von Brentano v razgovoru z ameriškimi kongresmani izjavil, da je francoski predsednik de Gaulle napravil napako, da je postavil veto na sprejem Velike Britanije preveliki optimisti« in da bi de Gaulle kljub temu sprožil nekatera vprašanja, ki jih »ne bi smeli tako zlahka ovreči«.
Von Brentano je nadalje dejal, da je ameriški sum v zahodno - nemško - francoski
»Titan« z največjo jedrsko konico
Cape Canaveral, 21. marca (AFP, AP). Danes so iz oporišča Cape Canaveral uspešno izstrelili ameriško raketo tipa »Titan«. Raketa je imela največjo jedrsko konico, kar so jih zgradili v ZDA. Dosegla je »področje cilja«, ki je bilo oddaljeno 10.000 km od kraja, kjer so jo izstrelili.
pakt neutemeljen in poudaril, da Zahodna Nemčija ni nikoli kolebala med prijateljstvom s Francijo in ZDA.
Kennedy v Berlin?
Washington, 21. marca. — Sklicujoč se na pooblaščene vire poroča agencija AP, da predsednik Kennedy »resno proučuje« možnost, da bi med potovanjem v Zahodno Evropo obiskal zahodni Berlin. Iz istih virov se je zvedelo, da je 'State Department priporočil Kennedy-ju, naj gre v zahodni Berlin iz Bonna.
Po preliminarnem programu naj bi se Kennedy mudil v Evropi od 13. do 27. junija. Sprejel je bil že povabilo italijanskega premiera Fanfanija, naj obišče Rim. Prav tako so objavili, da bo iz Rima potoval v Bonn.
Telegrami
SOVJETSKA GOSPODARSKA DELEGACIJA V TOVARNI »ZMAJ« — BEOGRAD. Sovjetska gospodarska delegacija, ki jo vodi načelnik Gosplana vlade ZSSR Jefim Stepanovič Novosjelov, je včeraj obiskala tovarno kmetijskih strojev »Zmaj« in industrijo motorjev in traktorjev v Beogradu.
TODOROVIČ SPREJEL POLJSKEGA VELEPOSLANIKA — BEOGRAD. Včeraj je član ZIS Mijalko Todorovič sprejel poljskega veleposlanika v Jugoslaviji Aleksandra Maleckega. Malecki je sam prosil za sprejem.
NORMAN ACTON PRI RANKOVICU — BEOGRAD. Predsednik združenja borcev NOV Jugoslavije Aleksandar Rankovič je včeraj sprejel generalnega sekretarja' svetovne federacije bivših borcev Normana Actona.
DJERDJA V MALIJU — BAMACO. Pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve Jugoslavije Josip Djerdja je prispel v Bamaco.
NOV SOVJETSKI UMETNI SATELIT — MOSKVA. V Sovjetski zvezi so včeraj izstrelili umetni satelit iz serije »Kozmos«. To je 13. satelit iz te serije, ki je namenjen za nadaljnje raziskovanje vesolja.
OBSOJENI OASOVCI — PARIZ. Francosko sodišče za varnost države je obsodilo tri oasovske teroriste na 20 let ječe. Gre za Yvesa Tissandiera, Francisa Cheylana in Patricka Ebella, ki so poskušali napraviti atentat na Andreja Malrauxa. Pri eksploziji plastične bombe v Mal-rauxovem stanovanju je bila hudo ranjena neka deklica
DELEGACIJA SZDLJ V PLOVDIVU — SOFIJA. Dele^ gacija SZDLJ pod vodstvom Dušana Petroviča, ki je zadnje dni obiskala nekatera bolgarska mesta, je prispela v Plovdiv, kjer se je včeraj razgovarjala s predstavniki mestnega in okrožnega komiteja Otečestvene fronte Plovdiva in si je ogledala kulturne spomenike.
Pa še to
NIKOLI NI PREPOZNO — Eugenlo Papi je najboljši učenec drugega razreda osnovne šole v Cagli pri Anconi v Italiji. Eugenio obiskuje šolo za tiste, ki v šoloobveznih letih nišo imeli priložnosti za šolanje. Star je 97 let.
obrat presenetil. »Al Ahram« iz Kaira piše, da konferenca ni bila predvidena, dodaja pa, da je v celoti dosegla svoj namen. »Razgovori na domu predsednika Naserja so bili odkriti, neposredni in jasni,« piše list.
Brez dvoma, da so bili tudi potrebni. »Izredno važno je pri tem, da gre za prvo srečanje Sircev in Egipčanov po 28. septembru 1961,« je izjavil danes za list »Al Baas« minister za informacije dr. Džamal Atassi, ki je dodal, da gre za uresničitev unije treh svobodnih arabskih držav, na podlagi izkušenj prve. V uniji, bi bil brez dvoma tudi Irak, če bi bil leta 1958 svoboden. Atasi je rekel, da unija ne bo zaprta, ker je njen glavni namen uresničitev arabske zveze, v kateri naj bi bile vse arabske dežele.
Ali bo predsednik unije izvoljen z ljudskim plebiscitom ali posredno, to so podrobnosti, o katerih bodo govorili pozneje, je rekel minister. Kaže, da je zdaj najvažnejša stvar to, da v Kairu čimprej dosežejo načelni sporazum in razglasijo unijo. Vse drugo bodo določili pozneje. Položaj je tak, da
ne dovoljuje odlašanja. Minister Atasi pravi v svojem intervjuju za list »Barada«, da bo po proklamaciji vsaka vlada zase sestavila predlog za ureditev zveze. O teh predlogih bodo potem razpravljale tri vlade na svojih sestankih in končno bodo sprejele skupni projekt oziroma načrt ustave. Tako se končuje »faza razčiščevanja pogledov in starih vsebin«, ki' so jih nekateri krogi skušali razpihniti v obseg resnih, domala nepremostljivih ovir za dosego enotnosti. Urednik lista »Al Ahram« Hajkal je včeraj napisal, da je bil cdkrit razgovor med sirijsko stranko BAAS in med predsednikom Naserjem nujno potreben kot pod'aga za nadaljnje pogovore.
JAKA ŠTULAR
Veleposlanik Kube v Sloveniji
Ljubljana, 21. marca. Predsednik Ljudske skupščine LRS Vida, Tomšič je danes sprejela na protokolarni obisk veleposlanika republike Kube v naši državi Jose Luisa Pereza Hernandeza in ga po kratkem razgovoru zadržala skupaj z njegovo soprogo na kosilu. Kubanskega veleposlanika J. L. Pereza Hernandeza sta sprejela na protokolarni obisk tudi podpredsednik Izvršnega sveta LS LRS dr. Joža Vilfan in predsednik mestnega sveta Ljubljane inž. Marijan Tepina.
Alžirija terja revizijo vojaških klavzul Eviana
Zahtevo izglasovala alžirska skupščina
AL2IR, 21. marca (Tanjug). Zunanji minister Mu-hamed Kemisti je danes izročil francoskemu veleposlaniku Georgesu Gorseu uradno zahtevo alžirske vlade, naj se takoj začno razgovori med Francijo in Alžirijo o prenehanju atomskih poskusov na alžirskem ozemlju in o reviziji vojaških klavzul, ki jih vsebujejo evianski sporazumi. To zahtevo je sinoči na predlog vlade sprejela alžirska ustavodajna skupščina.
Veleposlanik Gorše je izjavil, da bo odpotoval v Pariz konec tedna in obvestil predsednika de Gaulla o zahtevi alžirske vlade.
Zunanji minister Kemisti se je danes razgovarjal tudi z alžirskim veleposlanikom v Parizu Rahalom, ki so ga poklicali na posvetovanje v Alžir zaradi francoske atomske eksplozije v Sahari. Rahal je pozneje izjavil, da »ni dejanske krize v alžirsko-francoskih odnosih«, in je izrazil upanje, da bo »spor zastran atomske eksplozije v Sahari v kratkem poravnan«.
Politični opazovalci označujejo stališče alžirske vlade kot odločno in načelno, hkrati pa zmerno in stvarno. Splošen vtis je, da Ben Belova vlada — čeprav noče z nobenim korakom skaliti normalnih odnoša-jev s Francijo — ne bo več dovolila, da bi na alžirskem ozemlju opravljali atomske poskuse.
Takšno stališče vlade je podprl najvišji ljudski predstavniški organ — ustavodajna skupščina, ki je sinoči soglasno sprejela resolucijo, s katero izraža podporo vladi in zahteva revizijo evianskih sporazumov. Proti je glasoval en sam Doslanec, polkovnik iz Kabilije Sadek, vzdržal pa se je bivši član začasne vlade Alt Ahmed.
.Po vesteh iz Pariza so današnji pariški listi oce-
nili alžirsko zahtevo kot nekaj, kar je bilo treba pri-■ čakovati. Po mnenju lista »Echo« je stališče alžirske vlade zmerno in ne kaže, da namerava Alžirija enostransko odpovedati evian-ske sporazume.
Odloke o davku na promet za telefonske storitve je treba razveljaviti
Beograd, 21. marca (Tanjug). Po podatkih službe družbenega knjigovodstva so začeli nekateri ljudski odbori pobirati davek na promet tudi po osnovah, za katere po veljavnih predpisih ni podlage, da bi zagotovili čim-več dohodkov za zadovoljitev raznih potreb. Eden izmed značilnih primerov v tem pogledu je uvedba občinskega davka na promet na krajevne telefonske storitve, ki so ga lani uvedli vsi občinski ljudski odbori na področju Slovenije. Ljudski odbori so tako dobili od uporabnikov telefonskih storitev nad 468 milijonov. Največji znesek je bil plačan v Ljubljani — nad 224 milijonov, v Mariboru 95,5, v Celju 48, v Kranju pa 22,9 milijonov.
Zvezni državni sekretariat za finance se je postavil na stališče, da za telefonske storitve ni mogoče pobirati davka na promet in, da je treba v skladu s tem morebitne sklepe razveljaviti.
Obisk pri podpredsedniku IS Janku Smoletu
Ljubljana, 21. marca. Podpredsednik Izvršnega sveta I.judske skupščine LRS Janko Smole je danes dopoldne sprejel znanega ameriškega industrijca g- Edwarda Lam-ba
Včeraj si je g. Lamb ogledal tovarno gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju.
Sprejet osnutek ustave BiH
Sarajevo, 21. marca (Tanjug). — Komisija za pripravljanje nove ustave Bosne in Hercegovine je imela danes pod predsedstvom Djure Puca rja sejo, na kateri je sprejela osnutek nove ustave te republike. Republiška ljudska skupščina bo obravnavala ta osnutek v začetku aprila.
Jugoslovanska
loterija
Poročilo o srečk, ki je 1963 v
Srečke s končnicami 30 50 60 90 23050 95610 060430 259600 324800
1
13791
98011
48341
406371
2
26312
48232
03
08413
13153
26423
44593
57283
24
54 964
11714
16424
19844
38334
91404
222904
25 45
55 865
7765
19355
23505
231825
434135
478035
76
86
42986
82676
87096
37
97
957 30787 38717 98047 99877
958 7778
10848
37588
45228
72358
51269
83439
99939
471899
žrebanju 6. kola bilo 21. marca Beogradu
so zadele dobitek din 600 2.000 800 1.000 62.000
40.000 2,000.600
5.000.000 600.000
400
80.400
40.400
60.400 400.400
400
80.400
80.400
800
40.000
40.000
40.000
40.000 100.000
600
600
4.000
80.000 80.600
40.000
60.000 80.000
400.000
1.000 800 800
4.000
20.000
200.800
40.000
401.000
1.000.000
400.000
600
600
40.600
60.600
100.000
600
1.000 8.000
80.000
60.000
80.000
40.000
10.000 20.000 60.000 60.000 60.000 80.000
60,000
80.000
60.000
600.000
!z včerajšnje tretje izdaje
Skupni poskusi v vesolju
Uspešen zaključek ameriško-sovjetskih razgovorov
Nekaj večjih dobitkov v Sloveniji: v Ljubljani 200.000 din na št. 219355 in. 80.000 din na št. 398047; v Mariboru 80 000 din na št; 548232 in 183439; v Ravnah 80.000 din na št. 026312. — Prihod nje žrebanje bo 4. aprila.
Rim, 20. marca. (Tanjug) Dr. Dryden in akademik Bla-gonravov, vodji ameriške in sovjetske delegacije na tukajšnjih pogajanjih o raziskovanju vesolja, sta na današnji tiskovni konferenci obvestila novinarje o uspešnem zaključku razgovorov. Izjavila sta, da bodo ZSSR in ZDA skupno opravile v vesolju nekaj poskusov z meteorološkimi in drugimi sateliti. Namen teh poskusov je ugotoviti pogoje, pod katerimi bo v prihodnosti moč organizirati polete na druge planete. Sporazum vsebuje številne tehnične podrobnosti o podatkih, ki jih bosta izmenjali obe državi. Znanstvenika sta izrazila prepričanje, da se bo sodelovanje med obema državama razširilo tudi na druga področja ter sta napovedala možnost praktične rešitve vprašanja medcelinske izmenjave televizijskih in radijskih programov. Prihodnji sestanek ameriških in sovjetskih strokovnjakov bo maja v Ženevi Rimska konferenca je prva praktična posledica lanskega sovjetsko-arneriške-ga sporazuma v Ženevi, ki sta ga potrdlia z izmenjavo pisem predsednik Kennedy in prefmer Hruščov.
ZSSR pripravljena na razgovore o Berlinu
Washington, 20. marca. (Reuter) Ameriški funkcionarji so izjavili, da je sovjetsko zunanje ministrstvo obvestilo veleposlaništvo ZDA v Moskvi, ta pa Washington. da je sovjetska vlada pripravljena v kratkem nadaljevati razgovore o Berlinu. Čeprav še niso dokončno določili roka za razgovore, tukajšnji diplomatski krogi pričakujejo, da se bodo začeli čez deset dni v Washingtonu, kjer so v zvezi s tem sklicali za nocoj sestanek delovne skupine veleposlanikov ZDA, Britanije, Francije in Zahodne Nemčije.
Kennedy: »ZSSR mora zapustiti Kubo«
San Jose, 20. marca. (AP— AFP) Pred nocojšnjim odhodom v Washington je predsednik ZDA Kennedy govoril študentom tukajšnje univerze, katerim je med drugim izjavil, da ZSSR »mora zapustiti Kubo« in da dobrine ameriškega programa »zveze za napredek«, za katerega izvajanje »predvidevajo kakih 20 milijard dolarjev, mora uživati tudi kubanski narod«.
Podpredsednik ZDA Johnson pa je nocoj govoril v vvashingtonskem vojaškem collegeu mednarodne obrambe, kjer je izjavil, da ZDA ne bodo zadovoljne, dokler se zadnji sovjetski vojak ne umakne s Kube. Trdil je, da Kuba »prestaja gospodarsko krizo«, ker je proizvodnja na otoku »po revoluciji občutno padla«. Končno je dejal, da so članice organizacije ameriških držav »odločene prispevati k temu, da kubanski narod dobi priložnost, svobodno si izbrati svojo vlado«.
Hame zelo zadovoljen
London, 20. marca. (AFP) Po povratku v London z današnjega zasedanja NATO je britanski zunanji minister Kome izjavil, da je njegov obisk v Parizu »izredno uspel«, ker so, po njegovih besedah, vsi delegati sprejeli misel o ustanovitvi skupnih jedrskih sil, razen francoskega, ki se ni izjavil »ne za, ne proti« temu predlogu.
V Soudovem letalu eksplodirala bomba
Aman, 20. marca (Reuter) Radio Meka je objavil, da mu je kralj Saud, ki je seda) v Nici, v nocojšnjem telefon-
skem razgovoru sporočil, da je njegovo privatno letalo eksplodiralo zato, ker je bila vanj podtaknjena bomba. Po kraljevi izjavi so letalo poslali iz Nice v Švico, od koder naj bi pripeljalo 50 članov njegovega spremstva in kakih 200 kovčkov prtljage, vendar se je na povratku v Nico razletelo. Radio Meka je sporočil, da bodo poznej3 objavili, »kdo je to storil«.
Alžirska skupščina odobrila sklep vlade
Alžir, 20. marca. (Tanjug— AFP) Ko je premier Ben Bela prebral v alžirski skupščini vladno deklaracijo, so po desetminutnem odmoru razpravljali o njej na tajni seji. Po razpravi, v kateri je sodelovalo 26 poslancev, je skupščina soglasno sprejela sklep vlade, da zahteva pogajanja s Francijo o reviziji vojaških klavzul evianskih sporazumov.
V kratkem federacija ZAR-Sirija-Irak?
Damask, 20. marca. (AP) — Sirski minister za informacije Atasi je danes izjavil, da bodo predlagano federacijo ZAR, Sirije in Iraka v kratkem uresničili. Poudaril je, da so bila trojna pogajanja pretekli teden v Kairu pripravljalna in da so pripeljala do »trdne odločenosti« o ustanovitvi federacije treh držav. Po njegovih besedah pa pogajanja še niso prispela do vprašanja, kakšne oblike naj ima bodoča državna tvorba, kakšna bo vlada in ali bo imela enega predsednika.
Sprejem za tuje diplomata
Beograd, 20. marca. (Tanjug) Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je priredil nocoj za diplomate, akreditirane v Beogradu, sprejem, ki so se ga med drugimi udeležili tudi podpredsednik ZIS Rodoljub Co-lakovič, podpredsednik zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič, člani ZIS dr. Marijan Brecelj, Avdo F urno, Vladimir Popovič, Krste Cr-venkovski in Kiro Gligorov, predsenik zveznega zbora zvezne ljudske skupščine Mladen Ivekovič in predsednik komisije za mednarodne zveze SZDLJ Dobrivoje Vidič.
C. zvezda : Roma le 2:0
Beograd. 20. marca. — V povratni nočni tekmi četrtfinala za pokal sejemskih mest je Crvena zvezda pred kakih 30.000 gledalci na Stadionu JLA premagala italijansko moštvo Roma le 2:0 (1:0) in se tako ni plasirala v polfinale, ker je izgubila prvo tekmo v Rimu 0:3. Oba gola v nocojšnji tekmi je dosegel Malešev v 12. in 64. minuti. Sodil je Tschentscher iz Zahodne Nemčije.
Vf£MC
STANJE 21. MARCA: Področje nizkega zračnega pritiska nad Sredozemljem, Alpami in Balkanom se s svojimi frontalnimi motnjami pomika proti vzhodu ter se postopoma polni. Za njim se iznad Atlantika gradi nad zahodno Evropo greben visokega zračnega pritiska, tako da je ustavljen nadaljnji pomik atlantskih frontalnih motenj nad evropski kontinent- •
NAPOVED ZA PETEK: Jutri v Primorju delno oblačno, v notranjosti pa zmerno do pretežno oblačno ter predvsem v severnih krajih kratkotrajne plohe. Temperature ponoči okoli 0, v Primorju 5, najvišje dnevne o-koii 5, v Primorju okjli 10 stopinj Celzija.
m
SEMENJ NA. JESENICAH - V torek je bil na Jesenicah pravi semeni; vse mogoče si lahko kupil živilskem trgu nasproti kolodvora. Prodajalci so prišli s svojim blagom od vseh strani.
Foto: E. Selhaus
VIPAVA
Večja vlaganja in nove obdelovalne površine
Kljub mH In slabi tetini Je kmetijako-efeMuraka aadruga v Vipavi teni realizirala 1596 milijarde itn. Inroa bodo povezali, a Vodo ustvarili 1,78 milijarde din. Izvoz bodo povečali od 300 na 300 tisoč dolarjev; največ bodo Izvažali vino, sadje, živino in goedne asortimente.
Kmetijska zadruga Vipava z živinorejsko farmo in mlekarno v Podnanosu, s silnico in trsnico v Vrhpolju, sodobno vinsko kletjo v izgradnji v -Vipavi in z lastnimi vinogradi in s sadovnjaki predstavlja zarodek bodočega sodobnega kmetijskega kombinata. V bodoče bo . kolektiv zadruge vložil vse napore za povečanje obdelovalnih površin. Čeprav je to edina zadruga v občini Ajdovščina, ima samo 9*/. vseh obdelovalnih površin v komuni. ^To narekuje res nujne napore, da se ti odnosi spremene. 2e letos bodo
povečali osnovno čredo za 100 glav. Dogradili bodo tudi nova hleva, tako da bi imeli letos v hlevih že 340 glav plemenske živine in živine za pitanje.
Do trgatve bodo povsem dokončali in opremili vinsko klet z zmogljivostjo 450 vagonov vina. Zmogljivost predelave grozdja bodo za desetkrat povečali. Obnovili bodo tudi 20 ha novih vinogradov. Za napredek kmetijstva bodo vložili pol milijona din v tiste panoge, od katerih sedaj in v perspektivi pričakujejo največ ji dohodek. V zasebnem sektorju bodo razširili proizvodno sodelovanje na vse pomembnejše pridelke, namenjene za trg. V živinoreji bodo poizkušali vključiti v proizvodno sodelovanje tiste površine SLP, ki za zadrugo niso rentabilne in jih nekatere že obdelujejo kmetje brez pogodbenih odnosov z zadrugo.	-jp
Neizkoriščene možnosti v turizmu
Letošnji družbeni plan občine Ajdovščina mu ne daje konkretnega poudarka
Prehodni turizem bi za občino Ajdovščino lahko predstavljal pomembno gospodarsko panogo, če bi se zanj resno zavzeli turistični in gostinski delavci ter družbeno politične organizacije. Značilna Vipavska dolina, ki je polna naravnih, kulturnih in zgodovinskih mikavnosti, ima še to ugodnost, da se po njej vije lepa asfaltirana cesta, ki povezuje naše Alpe z morjem in z Ljubljano.
Teh odličnih možnosti pa niso dovolj izkoristili. Vsi obiski domačih in tujih gostov in njihovi postanki v tem kraju so bolj ali manj stihijski, naključni, ne pa plod načrtnega privabljanja gostov. Turistični društvi Ajdovščina in Vipava nista bili pri tem dovolj delavni, na kar je opozorila tudi nedavna konferenca občinskega odbora SZDL. Družbeni program letošnjega razvoja v občini razvoju turizma ne daje tistega konkretnega poudarka, ki bi mu ga moral.
Sicer je letos čutiti več prizadevanja za lepšo podobo krajev in za boljše gostinske
usluge. Za razvoj te gospodarske panoge pa bi morali z roko v roki delati industrija, kmetijstvo, uslužnostna obrt in trgovina, ker to ni zadeva, ki naj bi jo reševali samo turistični delavci in gostinci. Za razvoj turizma so nujno potrebne tudi analize in medobčinsko sodelovanje.
S predvideno ureditvijo Črnega vrha v zimsko športno središče in letno letovišče, za kar se zanimajo zlasti gostje iz Trsta, bi občina Ajdovščina precej pridobila, črni vrh je na meji občine Ajdovščina, sodi pa v pristojnost občine Idrija. Zakaj ne bi obnovili že stare tradicije in pokazali
več smelosti in načrtnega vlaganja v turizem, saj je bil Cmi vrh že pred vojno znan kot turistični kraj.	-jp
AVČE
S prostovoljnim delom bodo rekonstruirali vodovod
Prebivalci vasi Avče pri Kanalu na zborih volilcev in sestankih SZDL že nekaj let izražajo željo po asanaciji vaškega vodovoda. Obvezujejo se, da bi s prostovoljnim delom opravili vsa težaška dela. Ob tem pa pričakujejo pomoč pri strokovnih delih in v gradbenem materialu od občinskega ljudskega odbora,
krajevne skupnosti, RK in gospodarskih organizacij.
V vasi s približno 350 prebivalci je precej zaposlenih v cementarni Anhovo, soških elektrarnah in drugih službah. Izvidi sanitarne inšpekcije in preventivne zdravstvene službe kažejo, da je voda vaškega vodovoda neprimerna ter grozi nevarnost okužb, če vodovoda ne bodo asani-rali. Vodovod je bil zgrajen leta 1913 in je bil med vojno poškodovan. Ker ni bil smotrno oskrbovan, so cevi dotrajale. Zato v vodovodno o-mrežje pronica površinska odpadna voda, v sušnih dneh pa vode celo primanjkuje.
-JP
KRANJ
Na Bledu že 11 reprezentanc
Prispeli so 2e skakalci iz Norveške, švedske. Finske in Italije
VARUH POZDRAVLJA SKAKALCA — Kerštajn iz Rateč, sodelavec pokojnega mz. Stanka Bloudka vsa leta skrbno varuje dediščino velikega konstruktorja. Na posnetku je skupaj s planiškim rekorderjem Recknaglom. Foto: E. Selhaus
Zastoj v izvozu
Letošnji družbeni plan kranjske občine predvideva povečanje fizičnega obsega proizvodnje v industriji za 7 odstotkov. Letošnji start je bil ugodnejši od lanskega, saj je količinska proizvodnja v januarju in februarju za 13,9 odstotka večja kot lani v tem času, hkrati pa je izpolnitev letošnjega plana s 16,6 odstotka v prvih dveh meseoih po predvidevanjih.
Večina podjetij 'je izpolnila '/s letnega plana, ponekod pa so tudi v zaostanku. Osnovni vzrok za to je nezadovoljiva preskrba z reprodukcijskim ter pomožnim in tehničnim materialom zaradi pomanjkanja deviz.
Plan izvoza so lani poveča-
!z včerajšnje tretje izdaje
LJUBLJANA — »Elma« s Črnuč in »Nafta« iz Lendave pripravljata kooperacijo. Del svojega obrata bo »Elma« preselila v Lendavo, kjer je na razpolago dovolj delovne sile. Dejansko bo to pomenilo razširitev proizvodnje tovarne »Eima«, ki je nabavila 20 strojev za izdelovanje bakelitnih električnih stikal in drugih izdelkov iz bakelita. V Lendavi bodo proizvajali polproizvode, v »Elmi« pa končne izdelke.
Podjetje za generalni remont avtomobilov »Avtoobnova« gradi na Titovi cesti novo servisno delavnico. V njej bodo popravljali samo tovornjake. Obratovati bo začela konec maja in bo delala neprekinjeno ves dan.
KAMNIK — Ena večjih akcij v Sloveniji v meseci: poklicnega usmerjanja bo slikovna razstava o poklicih, k; jo bodo odprli v Kamniku v nedeljo, 24. t. m. Organiziral jo je zavod za zaposlovanje delavcev s sodelovanjem istoimenskega zavoda z Jesenic. Geslo razstave bo »Kam po končanem šolanju?«.
ŠKOFJA LOKA — Podjetje »Transturist« se je pred nedavnim združilo s podjetjem »Ljubljana-transport«. «Trans-turist« ima že 40 modernih avtobusov in 29 tovornjakov. V sezoni vzdržuje 14 rednih in 12 delavskih prog po Gorenjski in vsej Sloveniji.
Iz današnje prve izdaje
MARIBOR — Na pobudo okrajnega sindikalnega sveta je bilo posvetovanje o tovarniškem tisku, ki je postal v mariborskem okraju že močan činitelj pri obveščanju proizvajalcev. Prav bi bilo, če bi politične organizacije in samoupravni organi podprli ljudi, ki se ukvarjajo s tovarniškim tiskom in informativno službo nasploh.
VELENJE — že dlje sodelujeta med seboj turistični društvi v Velenju in Slovenjem Gradcu. Na nedavnem posvetovanju, ki je bilo v Slovenjem Gradcu, so govorili o razvoju turizma v Mislinjski dolini. Na tem posvetovanju so postavili zahtevo, naj bi čimprej zgradili cesto Slovenj Gradec—Velenje.
2ALEC — Na sedežu ObLO so imeli sestanek, na katerem so se predstavniki krajevnih uradov pogovorili o pripravah za volitve. Krajevni odbori sami ugotavljajo, ali so vsi občani, prijavljeni na področnih matičnih uradih, tudi vpisani v volilne imenike.
MURSKA SOBOTA — Na seji lovske zveze za Pomurje so med drugim ugotovili, da zmogljivost pomurskih lovišč še daleč ni racionalno izkoriščena, zato je bil tudi predvideni dohodek iz panoge lovnega turizma in lova nasploh znatno pod zamišljeno vsoto.
li kar za 62 odstotkov v primerjavi z realizacijo v letu 1961. Vendar pa je večina podjetij zaostala za predvidevanji, v celoti pa je industrija izpolnila plan izvoza s 85 odstotki. Na tuja tržišča so prodali za 3580 tisoč dolaigev, kar je za milijon dolarjev več kot leto prej.
Tudi letošnji plan je postavljen precej optimistično. V primerjavi z lanskim so ga povečali za 12 odstotkov, od lanske realizacije pa je večji kar za 30 odstotkov. V prvih dveh mesecih so izrvo-zili za 37,9 odstotka več kot lani v tem času, vendar z 11,3 odstotno realizacijo letnega plana precej zaostajajo za predvidenim povprečjem. To gre delno na račun sezonskega značaja izvoznih artiklov, predvsem v čevljarski in tekstilni industriji, zato bodo zaostanek v prihodnjih mesecih lahko še nadoknadili.
L. S.
650 000 TRT BODO CEPILI — V Vrhpolju na Vipavskem imajo več kot polstoletne izkušnje v cepljenju trt. Po osvoboditvi so zgradili sodoben obrat s si J n ico. cepljenje trt pa so z nabavo treh cepilnih strojev mehanizirali. Te dni so nacepili prvih nekaj tisoč žlahtnih trt na dobro podlago kober. Kljub mehanizaciji se vedno tudi ročno cepijo nekatere vrste trt. Delo mora biti namreč opravljeno najkasneje do sredine aprila. Skupno bodo nacepili približno 650.000 trt. Največ trt, pol milijona, jih je letos iz njihove trsnice prevzel kmetijski kombinat v Pazinu. Naš posnetek kaže tradicionalno ročno cepljenje, ki terja spretne roke m bistro oko.	Foto-	Perat
Sedem vpisov za vsakega...
Te dni imajo matični uradi dela čez glavo. Popravljajo volilne imenike.
»Od hiše do hiše osebno, sicer bo napak v volilnih imenikih, da bo joj,« mi je povedal referent za volilne imenike na matičnem uradu v Novem mestu.
Je res nujno ugotavljanje po hišah, da bi bilo mogoče odpraviti vse nepravilnosti in da bo vsak polnoleten državljan vpisan v volilni imenik? Kaže, da res ni druge pomoči, zakaj . ..
STARE ZAPORE V POSTOJNI RUSIJO — Te dni so pričeli rušiti stare zapore v bližini avtobusne postaje v Postojni, ki so jih uporabljali kot skladišča. Na tem mestu pa bodo zgradili 5-nadstropno stanovanjsko stavbo, v kateri bodo spodaj tudi trgovski lokali.	Foto: geihaus
Alojza Plantana iz Vel. Podljubne številka šest je referent zaman iskal na tem naslovu. 2e pred časom se je baje zaposlil v Novem mestu in se tudi preselil. Kje stanuje, uradno ni znano. Ni se odjavil, ni se prijavil. Takih je v občini veliko, ne samo na stotine. Mnoge ženske so se poročile in odselile, ne pa tudi odjavile in prijavile, še več, mnogi uslužbenci na vodilnih položajih v javnih službah in na vodilnih mestih v gospodarstvu so zamenjali stanovanje, se selili iz ene u-lice v (irugo, z območja enega na območje drugega matičnega urada. Kdo bi pri tem še mislil na prijavo in odjavo, saj je to vsakomur znano, da se je selil (včasih še preveč).
Samo na Cankarjevi cesti v Novem mestu je obisk na stanovanjih odkril 20 nepravilnosti glede odseljevanja in priseljevanja ozir. odjav in prijav. V vaseh je takih primerov še več. Ljudje rastejo, se odseljujejo in doseljujejo, ampak to ni nikjer zapisano, kot bi moralo biti, vsaj v mnogih primerov ne.
Jaz bi rada osebno izkaznico, je zaprosilo na matičnem uradu Gotna vas šestindvajsetletno dekle. Do sedaj še ni imela osebne izkaznice, pravi, da je ni potrebovala, ker dela doma na kmetiji vVinji vasi pod Gorjanci. Seve, tudi v volilni imenik ni bila vpisana ...
Uslužbenka, ki dela in stanuje z družino na teritoriju Novega mesta, je prijavljena samo začasno. Zakaj samo začasno? Prišla je z obmejnega območja, kjer ima še vedno prijavljeno stalno bivališče. Drugače bi tam izgubila pravico do prepustnice za
prehod čez mejo po sporazumu o maloobmejnem prometu ... Eden bivših okrajev na svojem območju ni dovoljeval prijave za stalno bivališče osebam, ki so prišle iz drugih okrajev in se zaposlile na območju tega okraja. V primeru brezposelnosti i-majo stalno prijavljeni večje pravice kot začasno prijavljeni. Mnogi taki pa so v domači občini odjavljeni in med drugim črtani tudi iz volilnih imenikov.
S takimi in podobnimi zadevami se na veliko ukvarjajo te dni v vseh matičnih službah, kjer skrbe tudi za volilne imenike. Nekateri pravijo, zakaj matične službe sproti ne spremljajo gibanje prebivalstva. Ce bi vsi občani spoštovali predpise o prijavni in odjavni službi, bi šlo. Tako pa ne gre, razen če bi i-meli redno poizvedovalno službo po stanovanjih ...
Pa tudi kar preveč obrazcev je treba izpolniti za vsako prijavo ali odjavo ozir. spremembo. V sedmih obrazcih mora biti zapisan vsak polnoleten občan na matičnem uradu. V prvi polovici marca so imeli na matičnem uradu Novo mesto 157 prijav ali sprememb in 128 odjav — krat sedem, je to tisoč devet-stopetinšestdeset vpisov i-men. In to za območje, kjer živi manj kot osem tisoč ljudi!
Kot vsaka, je tudi volilna pravica združena z dolžnostjo, ta pa je redna odjava in prijava vsake spremembe bivališča in še vpogled v volilni imenik, da je res pravilno vpisan. Za uživanje pravice naj vsak izpolni svojo dolžnost. Potem ne bo jeze, ko bo treba na volišče.
,	P. Romanič
70-letnica prof. Rudolfa Rakuše
Prof. Rakuša je svoje življenje posvetil kultumo-znanstveni dejavnosti v prid strokovnemu izobraževanju in usposabljanju administrativnih kadrov.
Nadarjeni Ormožan je 1. 1912 diplomiral na mariborskem učiteljišču, ko ga je omrežila želja po znanju stenografije in esperanta. Kmalu nato si je z izpiti pridobil kvalifikacijo za poučevanje. Od 1. 1921 je uspešno poučeval na dvorazreni trg. šoli in pozneje na trg. akademiji in ekon. srednji šoli v Mariboru. Rakuševo življenjsko delo je reformirana slovenska stenografija, ki se je uveljavila 1. 1946 in ki povsem ustreza jezikovnemu in tehničnemu razvoju, številne znanstvene razprave, odlični učbeniki za vse stopnje slov. stenografije, prenosi Novakovega sistema na nemški in srbohrv. jezik itd. so plod njegovega nesebičnega in vztrajnega znanstvenega dela. Od 1. 1934 se poslužujemo pri pouku predvsem njegovih modernih učbenikov za daktilografi-jo, s katerimi je uvedel v šole in prakso sodobno slepo tipkanje.
Kot dolgoletni inšpektor na strokovnih šolah LRS si je s svojim mentorstvom pridobil zaupanje in spoštovanje predavateljskega kadra. Jubilantova
skrb za razvoj stroke in za napredek pedagoškega dela je še vedno živa, izdaje priročnikov in razprav se množijo. S honorarnim poučevanjem na mariborski administrativni šoli je povezan z mladino in s problemi šolstva. Red dela III. stopnje in častno članstvo Saveza stenografa i daktilografa Jugoslavije so dosedanja priznanja za njegovo delo. Jugoslovanski esperantisti imajo v prof. Rakuši svojega predstavnika pri mednarodni Akademio de Esperanto. Številni učbeniki esperanta in prevodi slovenskih literarnih del (npr. Cankarjev Hlapec Jernej) so delo tega zaslužnega strokovnjaka.
B. D.
Pozdravljena
Planica!
Planica, 21. marca. — Pozdravljena lepa Planica s svojim zmeraj novim belim plazom skakalnice, naslonjene ob strmino Ponče. Planica prvih 110-metrskih znamk, prekrasna dolina tolikanj lepih doživetij!
Že jutri bodo spet hrumeli po zraku nad belim hrbtom prve največje skakalnice na svetu, ki je zdaj dve leti samevala in se ni zmenila niti za družbo elegantne, mlade in manjše sosede, že znani in novi junaki Planice.
Kdo bo to pot junak med junaki? Velik polkrog drogov z državnimi zastavami, ki se vijejo v spomladanskem vetru ob ravnem izteku skakalnice, predstavlja 12 držav. V Planico so poslale svoje skakalce, da se bodo od jutri do nedelje povzpe-njali na vrh skakalnice, se poganjali po njenem strmem zaletišču in se kosali za naslov Planice.
Tri dni se ’ bo 50 tekmovalcev vzpenjalo na vrh za-letišča, da se bodo nato v nekaj kratkih trenutkih spet znašli v ravni dolini. Od mesta, kamor pripelje skakalce po kratki vožnji vzpenjača, do stopnic, ki vodijo na za-letišče, je do vrha še precej dolga pot navkreber. Za večino tistih, ki se vzpenjajo sem gor, vodijo stopnice le v eno smer. Samo radovednež, ki je le pogledal do sedmih mest za zalet, se spušča po teh stopnicah tudi navzdol. Za tiste, ki jih imajo običajno v rabi, pa vodi navzgor druga pot: po snegu in zraku. Vsega skupaj le kakih 15 sekund. Tukaj si pripenjajo smuči in se pripravljajo za navzdol samo možje. V dolini se zde povečini skoraj otroci. Smeje, malce v zadregi dele avtograme, ko pa pridejo sem gor, postanejo možje. Tu se pripravljajo, da bodo ujeli delček sekunde, da se bodo za nekaj trenutkov spremenili v ptice in — da bodo v dolini spet nasmejani in malce v zadregi delili avtograme. Tu vlada zakon zbranosti. Le majhna nepazljivost se lahko kruto maščuje.
Skakalnica je nared do zadnje potankosti. Vse je preizkušeno, vse na svojem mestu. Stroj velike prireditve že teče. Skakalci samo še čakajo na fanfare, ki bodo jutri v drugo letošnje spomladansko jutro pozvale junake Planice k plemenitemu boju.
Tri dni bo tisoče in tisoče gledalcev izpod skakalnice spremljalo športni boj, še več gledalcev širom Evrope pa bo gledalo planiške dogodke po leteviziji.
Po treh letih se bo te tri dni tisoče in tisoče gledalcev spet srečalo in pozdrav-l,alo s staro znanko — Planico.	j.	d.
BLED, 21. marca. — Dan pred začetkom planiške prireditve se je v hotelu Toplice na Bledu zbrala že večina udeležencev letošnjih poletov. Za poljskimi in češkoslovaškimi skakalci, ki so dopotovali ponoči, so davi prispeli na Bled še Norvežani, Finci, Švedi in Italijani. Norveško bosta zastopala Tor-ffeir Branzaek in Nas Halvor, Finsko Pekka Tirko-nen in Pekka Ily Niemi, švedsko Holger Karlsson iri Ulf Norberg in Italijo Giacomo Aimoni ter Bruno De Zordo. Tako je sedaj zbranih že 11 državnih reprezentanc. Na Bledu pričakujejo samo še tekmovalce Zvezne republike Nemčije, ki so že najavljeni.
Danes dopoldne so vsi tuji in domači skakalci odšli v Planico, kjer so po volji trenirali na 80-metrski skakalnici. Ker je čez noč zapadlo nekaj centimetrov- svežega snega, so morali teptači pod vodstvom Janka Demiča spraviti z obeih skakalnic novo zapadli sneg, nato pa ju še enkrat preteptati. Vsi skakalci so izvedli po nekaj uspelih skokov, pri čemer pa dolžin niso merili. Kljub novemu snegu, ki ni bil posebno hiter, pa so najboljši vendarle dosegli daljave okoli 80 m.
Televizijski snemalci so imeli danes generalko pred jutrišnjo prireditvijo. Ob skakalnico so postavili 4 snemalne kamere, ki bodo ves čas spremljale skakalce. Da so snemalci lahko preizkusili kamere in korigirali morebitne napake, je dolgoletni jugoslovanski reprezentant Jo-
že Langus izvedel dva poskusna skoka. V prvem je pristal pri 90 m, v drugem pa pri 103 m. Oba skoka sta rutiniranemu skakalcu zelo lepo uspela.
Na Bled je prispel danes tuoi strokovnjak za smučarske skoke Švicar dr. ing. Straumann, ki bo predaval o aerodinamičnem slogu na velikih skakalnicah. ' Hkrati je prispelo tudi osem tujih sodnikov FIS, ki bodo s tremi domačini izmenoma sodili tekme v petek, soboto in nedeljo.
Sinoči je organizacijski komite izdal posebno števiiko Planiškega biltena, ki je svojstveno obeležil dva dogodka: svetovni rekorder Helmut Recknagel je praznoval včeraj 27. rojstni dan, našemu reprezentantu Božu Jemcu pa se je včeraj rodila hčerka.
J. Dekleva
V prazničnem vzdušju
Planica, 21. rnarca. — Nizki oblaki, iz katerih je zjutraj do Martuljka rosilo, niso obetali nič dobrega: pred Kranjsko goro je že snežilo.
— Ne verjamem, če bo kdo danes skakal, so govorili domačini.
Ob pol desetih sta bili obe skakalnici v Planici zaviti v gosto meglo, tako da nismo videli niti odskočnih miz. Toda kakšno uro kasneje se je megla začela dvigati.
Janko Demič, vodja teptačev je povedal:
— Fantje so zelo marljivi, saj že ves teden od jutra do mraka teptajo veliko skakalnico. Prehodili so jo šestkrat! — Ko jih je pri delu opazoval eden izmed nemških trenerjev, se je čudil, kje so dobili tako kakovostne teptače.
Naposled — med njimi smo opazili znane smučarje in reprezentante Tinčka Muleja, Janka štefe-ta, Križaja, Cvenkla, Kunšiča, Čopa in druge.
— Kaj pa, če bo odjuga?
— Pripravili smo 500 kg snežnega cementa (posebna vrsta soli. ki preprečuje, da bi se sneg topil). Mimogrede — za ta cement, ki smo ga uvozili iz Avstrije, smo morali odšteti carinikom osemdeset tisočakov.
Medtem so teptači končali z delom na 80-metrski skakalnici in se odpravili r.a velikanko.
Sprejem
na Blejskem gradu
Bled, 21. marca. — Predsednik občinskega ljudskega odbora Radovljica Franc Je-re je priredil nocoj v prostorih restavracije na Blejskem gradu sprejem, ki so se ga udeležili vsi reprezentantje za planiško prireditev z vodji ekip.
Na Bledu je bil nocoj tudi sprejem za domače in tuje novinarje, televizijske in radijske reporterje, ki poročajo s planiške prireditve.
J. D.
OPTIMISTIČNE VREMENSKE NAPOVEDI
Meteorologi so napovedali delno izboljšanje vremena za danes. In res, okoli enajste ure. ko so se pripeljali prvi skakalci z Bleda, so se megle umaknile proti vrhovom Cipernika, skupine Ponc, Jalovca in Petelinka. Vendar sonce le ni moglo prodreti v praznični vrvež v dolino skakalnic. Kaj menijo o vremenu v Planici?
Pri vlečnici med obema skakalnicama smo srečali domačina -Janeza Kerštajna, dolgoletnega sodelavca inž. Stanka Bloudka. — Ozrl se je proti Tamarju.
— Kaj menim o vremenu? Danes je prvi spomladanski dan. Pri nas se ob tem času vreme vedno spremeni. In ker je nilo doslej slabo, mora biti sedaj lepo!
Junak planiške skakalnice Rudi Finžgar pa je dejal:
— Kadar se megla do enajstih dvigne čez »pukl« skakalnice, je navadno naslednji dan iepo vreme! Sicer pa smo skakali že ob težjih pogojih!
REKORDER — PRVI POD VELIKANKO
Tekmovalce je avtobus pripeljal z Bleda ob pol enajstih. Takoj so se napotili na zaletišče PO-metrske skakalnice. Rekorder planiške velikanke Helmut Recknagel (127 m) pa je najprej zavil desno, proti doskočiSču 120-metrske skakalnice. Naslonil se Je na ograjo in se zamišljeno zagledal v svojo ljubljenko.
— Upam, da bo lepo vreme. O
sebi pa ne oi še rad govoril, je dejal.
Nekaj več je povedal o sebi naš najboljši skakalec — stilist, Marjan Pečar:
— Ce bom skočil več ko 115 m, bom presrečen! Po mojem mnenju se bodo od naših tekmovalcev najbolje izkazali Zajc, Oman in Eržen. še posebno Eržen, ki mu, kot vse kaže, velikanka »leži«.
ŽIVAHNE PRIPRAVE V DOLINI SKAKALNIC
Ob skakalnicah in ob poli proti Ratečam postavljajo paviljone. Razen trgovskih podjetij iz Kranjske gore in Jesenic so uredila svoje stojnice v Planici tudi nekatera ljubljanska podjetja, ki bodo po običajnih cenah prodajala mesne izdelke, tople in mrzle pijače, slaščice in razne domače kulinarične posebnosti.
Buldožer je razširjal parkirni prostor. Postavljati so začeli drogove za zastave. Bližnji hoteli so polni. Dom v Planici so zasedli organizatorji prireditve, v hotelu »Vitranc« stanuje ekipa RTV. »Razor« so zasedli Avstrijci iz Judenburga. Ob pol dveh je bilo včeraj na voljo le 25 ležišč v »Eriki«, ker je nepričakovano odpovedala rezervacijo skupina Avstrijcev. Na turističnem društvu v Kranjski gori pa so povedali, da je pri zasebnikih še dovolj prostih ležišč.
Danes (v petek) bodo odprli v Kranjski gori tudi moderni hotel »Prisank«, ki sicer še ni novsem dograjen. Odprli bodo veliko samopostrežno restavracijo, bar in kavarno, medtem ko bodo sobe za prenočišča opremili do poletne turistične sezone.	N.	I.., V. C.
Emerson premagal Pileča
San Juan 21. marca. Na mednarodnem teniškem turnirju v Por-toricu je Emerson (Avstralija) premagal Jugoslovana Pilica s 6:1, 6:3. V tekmovanju parov sta Pi-lič in Jovanovič premagala domača teniška igralca Terna in Rio-sa s 6:2, 6:4.
Svetovni rekord v teku na 220 y
Tempe, 2l. marca. Devetnajstletni študent univerze v Arizoni (ZDA) Henry Carr je včeraj dosegel nov svetovni rekord v teku na 220 y s časom 20,4. Doslej sta zmagali s 6:1 (3:0).
Poraz Delamarisa
Koper, 22. marca. — V Kopru so se izolski nogometaši Delamarisa pomerili s članom tretje italijanske lige CRDA iz Tržiča. Gostje so pred 600 gledalci zasluženo
Olimpija : Kladivar 4:1 (2:0)
PLANIŠKI INTERVJU
Klemm: »Pozor na Kiirtha«
Pred prvim planiškim dnevom smo v hotelu Toplice obiskali sobo št. 430. V njej stanujeta dva izmed favoritov planiških poletov Helmut Recknagel in Ditmar Klemm. Medtem ko se je planiški junak Recknagel sladkal s čokoladnimi bonboni, ki Jih je dobil za včerajšnji rojstni dan, smo zaprosili simpatičnega 26-letnega plavolasega Saksonca Klemma za krajši razgovor.
»Vašo pozornost sem si zaslužil bržkone zato, ker sem na prvenstvu Demokratične republike Nemčije zasedel drugo mesto. Res je sicer, da doma že dve leti sodim med najboljše, toda v poletih bom zdaj tekmoval prvič. Sicer pa nisem čisto brez izkušenj na več-
jih skakalnicah, saj je moj osebni rekord 96 m. Dosegel sem ga na domači skakalnici v Klingen-tbalu.«
torej pričakujete od
— In kaj Planice?
»2e zmeraj sem si močno želel, da bi se poskusil tudi v poletih. Ta vroča želja se mi je izpolnila letos in to prav pri vas v Planici. Upam, da se bom odrezal dobro.«
— Katero je najmočnejše »orožje« za Planico v ekipi NDR?
»Vsekakor Recknagel z izredno daljino, utegne pa presenetiti tudi Veit Kiirth.«
— Ali prvič gostujete v tujini?
»Letos da, sicer pa sem že tek-
moval na Češkoslovaškem, na zadnjem svetovnem prvenstvu v Zakopanem (Poljska) pa sem bil rezerva.«
— Vaš slog?
»Enako kot Recknagel skačem z rokami naprej, medtem ko vsi ostali moji kolegi iz moštva skačejo v tako imenovanem ribjem slogu.«
— Kakšen vtis je napravila na vas planiška dolina s skakalnicami?
»Mnogo lepega sem že slišal o Planici, toda zdaj sem se na lastne oči lahko prepričal, da so moji prijatelji v pripovedovanju še pre. malo hvalili slikovito lepoto tega kraja.«	h.	Ubeleis
r
Bežigrad:
kaj bo z zbirnim
»A« kanalom?
2e pred dvema letoma bo račeli za Bežigradom graditi zbirni »A« kanal, vendar so to veliko gradnjo zaradi pomanjkanja sredstev začasno prekinili. Za nadaljevanje del na tem zbirnem kanalu do osemletke v Stožicah bi potrebovali še okrog 200 milijonov din. Zaradi zelo Intenzivne stanovanjske gradnje na območju Brinja in naprej proti Ježici postaja nadaljevanje gradnje tega kanala iz dneva v dan bolj ailotualno. Komunalni sklad pri mestnem svetu je letos za zbirni kanal na Viču namenil 60 milijonov, za podoben objekt v Šiški pa 80 milijonov din, medtem ko bi za dograditev »A« kanala za Bežigradom do Turnerjeve ulice potrebovali letos še okrog 82 milijonov din. N. L.
Premalo sredstev za JPI?
Lanskoletne Jugoslovanske pionirske igre so bile posvečene telesni kulturi mladih. Letošnje pa .imajo namen pri mladini vzbuditi čim večje zanimanje za tehniko In kolikor se le d£ urediti tehnično izobraževanje mladih. Mladi bodo pokazali svoje dosežke v tehniki in se seznanjali s tehniko.
Za lanske pionirske igre so našli sredstva. Poiskati jih bo treba tudi letos. Občinski ljudski odbori naj bi namenili del sredstev tudi za leto tehnične kulture. Vendar so marsikje društva in občinski odbori Ljudske tehnike dobili le toliko sredstev v lanskem letu. Za svojo letošnjo povečano aktivnost pa niso dobili nič. Vendar ne povsod. Tisti občinski odbori Ljudske tehnike (npr. v Mostah), ki so pravočasno sestavili svoj letošnji program dela in program tudi ustrezno utemeljili, so dobili sredstva. Dobili so jih vsaj toliko, da bodo letošnjo akcijo začeli.
Nerazumljivo pa je, da v nekaterih občinah do sedaj sploh še niso sestavili niti programov, kaj šele, da bi prosili za potrebna sredstva. Predlogi občinskih proračunov bodo kmalu potrjeni, sredstva razdeljena. Tarnanje občinskih odborov Ljudske tehnike, da ni razumevanja in sredstev, bo povsem odveč.	J.	v.
avto-kul-biti
Nujno bi Mo, da podjetje Ljubljena • transport ob konicah, med S. in S. uro ta mod 12. ta 19. uro, dd več avtobusov na progi proti Rudniku.
Na Frulah imamo lepo urejeno otroško varstveno ustanovo, vendar bi rad pripomnil, da često vidim otroke ob neprimernem času na ulicah ali v javnih prostorih. NaAifa obrok ne vzgoja samo šola ali otroško varstvena ustanova, temveč jih vzgajamo predvsem starši. B. Paš
Ljubljanski občani o družbenem planu
Tokrat troje itmenf o nekaterih problemih v občM Centar
V zadnjem času so ljudje veliko razpravljali • družbenem planu, dajali svoje predloge, pripombe,
se strinjali s postavljenimi nalogami in... Vse to kaže, kako pomembna so vpraSanja, ki jih obravnava družbeni plan, in kako neposredno prizadevajo občane. V stanovanjski skupnosti Prule so občani prav tako živahno razpravljali o osnutku družbenega plana občine Ljubljana-Center. Posredujemo troje mnenj, pripomb in predlogov.
FRANCE KAVCIC: Rad bi poudaril, da nekatera vpra-v zvezi s komunalnim prispevkom niso razčiščena; financirajo priključke za plin, vodo, elektriko, ureditev okolice stavb itd. Veliko stvari je treba napraviti, sredstva pa ne zadoščajo.
Morda bi lahko hitreje odpravili tovrstno problematiko, če bi komunalna podjetja kot Mestni vodovod in E/.ektro-Ljubdjana, najemala za opravljanje svojih dejavnosti posojila. Drugo, kar bi pripomnil v tej zvezi, je načrtovanje, kdaj in kje bodo položili priključke ali uredili okolico stavb. Teh vprašanj družbeni plan ne obravnava dovolj natančno.
Za nas pa so velikega pomena, saj bi tako \ xL‘li, za
kaJ sre.	FRANCE	LAMUT: -Pri-
jateljeve ulice za sedaj še ne bi asfaltirali .-
jo makadamsko utrdili, ker jo bodo še razkopavali, ko bodo napeljevali razne priključke.
Tudi o obnovi Ljubljanskega gradu sem slišal že veliko mnenj. Mislim, da to vprašanje sodi v mestni okvir in ga naša občina sama ne more rešiti Pritožiti se moram, da so nove stavbe večkrat nesolidno grajene. Zato predlagam, naj bi investitor poostril nadzorstvo nad gradbenimi deli. Tudi predlog, naj bi hišni sveti sopodpisali kolavdaoijsike zapisnike, bi bilo treba upoštevati in resno proučiti.
MIRKO REŠEK: Glede obnove Ljubljanakegn gniiu bi rad pripomnil, da so hoteli najprej speljati na Grad cesto, šele nato pa začeti z njegovo rekonstrukcijo. Mislim, da je naša prva dolžnost, preseliti stanovalce Gradu in jim preskrbeti stanovanja.
Veliko nejevolje vzbuja
FRANCE KAVClC: -Komunalna podjetja bi lahko najemala tudi posojila!«
FRANCE LAMUT:	Veliko
smo že razpravljali o asfaltiranju Prijateljeve ulice. Mislim, da ne bi bilo smotrno, če bi jo takoj asfaltirali. Dovolj bi bilo, če bi
Ceki - brez vrednosti?
Izseljensko glasilo »Rodna gruda« in naše turistične a-gencije, tako tudi Kompas, obveščajo tujce in vzbujajo pri njih zanimanje, da lahko kupujejo s čeki v nekaterih naših trgovinah industrijsko blago z 20'popustom. Pred kratkim so še sklenili, da bodo tujci lahko kupovali v teh trgovinah tudi naravnost s svojo valuto. S temi ukrepi poskušamo povečati trgovinski promet s tujci, ki pridejo v našo deželo. Lanski u-speh — v 15 trgovinskih podjetjih so prodali za milijon 860 tisoč deviznih dinarjev blaga — tudi potrjuje pravilnost teh prizadevanj.
Letos je narodna banka pooblastila v Sloveniji 67 trgovinskih podjetij z 125 poslovalnicami, da prodajajo svoje blago za čeke z 20% popustom. Razliko v ceni plača narodna banka tem podjetjem, tako da nimajo nobene izgube.
V Ljubljani je za tako prodajo pooblaščenih 22 trgovinskih podjetij, med njimi Modna hiša, Dom, Na-ma,
' Elektrotehna, Fotomaterial, Slovenijašport. itd. Narodna banka je oskrbela tem podjetjem tudi ustrezne napise, ki naj bi jih dala v izložbe svojih prodajaln, tako da bi se tujci čim laže znašli. Vendar kljub precejšnji reklami, ki jo delamo v tujini, doma ta prodaja ni dovolj urejena; nekatera trgovinska podjetja,
predvsem Dom, ki bi bil v prvi vrsti poklican, da čim-bolje organizira promet s tujci, niso zainteresirana za tovrstno prodajo. Samo v nekaterih trgovinah so izobesili napise, s katerimi bi obvestili tujce, da pri njih prodajajo za čeke in z 20"/» popustom. Večinoma so te napise spravili kar v predal.
Tako se dogaja, da tujci kupujejo čeke — dobe jih lahko že v tujini ali na meji ali pa od potovalnih agencij — za te čeke pa pri nas ne morejo kupiti ničesar. Povprašal sem v nekaterih trgovinah, ki so pooblaščene za prodajo z 20% popustom, ali bi lahko kupovali z čeki, in sem dobil tele odgovore:
Dom: Pri nas ne prodajamo za čeke. Za tako prodajo se trgovinska podjetja sama odločajo.
Fotomaterial:	Vemo,	da
gre za neke čeke, vendar se na to točno ne spoznamo. S temi čeki so možne razne manipulacije, marsikatera podjetja so že oguljufali. Zato moramo te čeke preverjati na banki.
Na-ma: Pri nas lahko nakupujete s čeki!
Modna hiša:	Izvolite,	pri
nas lahko nakupujete.
Očitno je torej, da trgovinska podjetja nimajo veliko zaupanja v ta način prodaje, da ga nekatera celo odklanjajo in da niso dovolj poučena.
Boris Paš
70-letnica
prof. Rudolfa Rakuše
Prof. Rakuša je svoje življenje posvetil kultumo-znanstveni dejavnosti v prid strokovnemu izobraževanju in usposabljanju administrativnih kadrov.
/z današnje prve izdaje
MARIBOR — Na pobudo okrajnega sindikalnega sveta je bilo posvetovanje o tovarniškem tisku, ki je postal v mariborskem okraju že močan činitelj pri obveščanju proizvajalcev. Prav bi bilo, če bi politične organizacije in samoupravni organi podprli ljudi, ki se ukvarjajo s tovarniškim tiskom in informativno službo nasploh.
VELENJE — 2e dlje sodelujeta med seboj turistični društvi v Velenju in Slovenjem Gradcu. Na nedavnem posvetovanju, ki je bilo v Slovenjem Gradcu, so govorili o razvoju turizma v Mislinjski dolini. Na tem posvetovanju so postavili zahtevo, naj bi čimprej zgradili cesto Slovenj Gradec—Velenje.
ŽALEC — Na sedežu ObLO so imeli sestanek, na katerem so se predstavniki krajevnih uradov pogovorili o pripravah za volitve. Krajevni odbori sami ugotavljajo, ali so vsi občani, prijavljeni na področnih matičnih uradih tudi vpisani v volilne imenike.
MURSKA SOBOTA — Na seji lovske zveze za Pomurje so med drugim ugotovili, da zmogljivost pomurskih lovišč še daleč ni racionalno izkoriščena, zato je bil tudi predvideni dohodek iz panoge lovnega turizma in lova nasploh znatno pod zamišljeno vsoto.
!z današnje druge izdaje
VIPAVA — Te dni so nacepili prvih nekaj tisoč žlahtnih trt, skupno pa jih bodo približno 650.000. Največ, pol milijona, jih bodo poslali v kmetijski kombinat v Pazinu.
AJDOVŠČINA — Prehodni turizem bi za občino lahko predstavljal pomembno gospodarsko panogo, če bi se zanj resno zavzeli turistični in gostinski delavci ter družbenopolitične organizacije. Značilna Vipavska dolina je polna naravnih in zgodovinskih mikavnosti, ima pa še to ugodnost, da gre skoznjo dobra asfaltirana cesta, ki povezuje Alpe z morjem in z Ljubljano.
Nadarjeni Ormožan je 1. 1912 diplomiral na mariborskem učiteljišču, ko ga je omrežila želja po znanju stenografije in esperanta. Kmalu nato si je z izpiti pridobil kvalifikacijo za poučevanje. Od J. 1921 je uspešno poučev&l na dvorazreni trg. šoli in pozneje na trg. akademiji in ekon. srednji šoli v Mariboru. Rakuševo življenj--sko delo je reformirana slovenska stenografija, ki se je uveljavila 1. 1946 in ki povsem ustreza jezikovnemu in tehničnemu razvoju. Številne znanstvene razprave, odlični učbeniki za vse stopnje slov. stenografije, prenosi Novakovega sistema na nemški in srbohrv. jezik itd. so plod njegovega nesebičnega in vztrajnega znanstvenega dela. Od 1. 1934 se poslužujemo pri pouku predvsem njegovih modemih učbenikov za daktilografi-jo, s katerimi je uvedel v šole in prakso sodobno slepo tipkanje.
Kot dolgoletni inšpektor na strokovnih šolah LRS si je s svojim mentorstvom pridobil zaupanje in spoštovanje predavateljskega kadra. Jubilantova skrb za razvoj stroke in za napredek pedagoškega dela je še vedno živa, izdaje priročnikov in razprav se množijo. S honorarnim poučevanjem na mariborski administrativni šoli je povezan z mladino in s problemi šolstva. Red dela III. stopnje in častno članstvo Saveza stenografa i daktilografa Jugoslavije so dosedanja priznanja za njegovo delo. Jugoslovanski esperantisti imajo v prof. Rakuši svojega predstavnika pri mednarodni Akademio de Esperanto. Številni učbeniki esperanta in prevodi slovenskih literarnih del (npr. Cankarjev Hlapec Jernej) so delo tega zaslužnega strokovnjaka.
B. D.
MIRKO REŽEK: »Ljub-ljana-transport naj da ob konicah več avtobusov na progi Rudnik.«
16 vlakov za Planico mam— j*
passbsn vnai nd m vlaka, kt bodo votaH obiskoval ta na planiška jtaMšta. 2TP Ljubljana ja ocganMrala le vlakov, ki bodo voaUl v Planico od petka do nedrijs. Voanl red Je sestavljen tako, da bodo vlaki prihajali v Flanloo v kratkih časovnih presledkih tik pred aačetkom prireditve, da gledalcem ne bo treba po nepotrebnem postajati. Ker Je proga enotirna, vlakov pa bo veliko' več kot običajno, bodo močno okrepili vso tehnično železniško službo.
J. V.
Označevanje ljubljanskih križišč
S prebarvanjem križišča na Ajdovščini je cestno podjetje Ljubljana pričelo letošnje delo za označenje ljubljanskih cest In križišč. Uredili bodo tudi novi križišči pri cestnem podvozu na Titovi cesti in pred delavskim domom na Celovški cesti, pa tudi druga križišča in ceste, saj je označevanje cestnih prehodov za pešce in označevanje obveznih smeri za vsa vozila pred križišči in na križiščih nujno potrebno. Pri cestnem podjetju Ljubljana so tudi povedali, da je ta ureditev križišča na Ajdovščini veljala več kot 330 tisoč dinarjev. Podjetje ima predvsem težave pri nakupu primerne barve za označevanje cestišč, saj barva, s katero razpolagajo, ni najboljša. Po napovedi cestnega podjetja bo treba križišče na Ajdovščini prebarvati vsaj čez tri mesece.
E. J.
ŠKOFJA LOKA
Uspešno delo zavoda za pravno pomoč
Čeprav še ne deluje dolgo, je služba pravne pomoči za škofjeloško občino dosegla uspehe pri urejanju najrazličnejših spornih vprašanj. Lani je bilo rešenih več kot 600 aktov, mnogo pa je bilo tudi ustnih pravnih nasvetov. Tedensko obišče zavod do 60 strank. Ljudje se obračajo po nasvete na zavod z najrazličnejšimi problemi; precej je sporov zaradi posesti, dedovanja, zaradi stanovanja, preživnine in drugega. V civilnih in kazenskih zadevah dosega zavod pri dveh tretjinah poravnave. Sklepanje najrazličnejših pogodb, sestavljanje raznih listin in ostala pisarniška dela zahtevajo od dveh zaposlenih mnogo dela.
Zavod je v marsičem razbremenil sodišče v Škofji Loki. Nova oblika pravne pomoči se je dobro obnesla in bi jo kazalo še razširiti. Zavod naj bi v prihodnje imel še več kompetenc, ki bi mu omogočile hitrejše poslovanje. Sedanji prostori niso primer-
ni in prav bi bilo, da bi občina čimprej dodelila zavodu vsaj tri prostore. Posebej primanjkuje zavodu ločen prostor za nemoten osebni razgovor med stranko in pravnikom.
Zavod deluje dvakrat v mesecu tudi v Gorenji vasi in Železnikih, tako da v svoj delokrog zajema tudi Selško in Poljansko dolino.
V. R.
# Vsi študenti
strojništva - šoferji
Na fakulteti za strojništvo si tehniški klub študentov strojnikov prizadeva, da bi ob svoji modelarski sekciji močneje razvil tudi avto sekcijo. Študenti so prevzeli nalogo, da se bo v okviru avto-sekcije vsak študent strojne fakultete med študijem naučil šofirati. V ta namen je uprava fakultete že kupila avtomobil Zastava 600. študenti bodo začeli z učenjem za šoferski izpit že ta mesec.
J. V.
V Ljubljani
včeraj
danes
jutri
ta Plavalni bazen pri Litostroju?
V Ljubljani je le malo kopalnih bazenov. Zato je občina Ljubljana - šiška -Medvode predvidela, da bi letos investirala gradnjo plavalnega bazena (25 milijonov dinarjev). Bazen naj bi stal ob modelni mizamici Litostroja. Odborniki pa so sklenili, da v gradnjo bazena do julija ne bi investirali nobenega denarja, šele v drugi polovici leta bodo občani na zborih odločili, ali naj bi gradili bazen ali ne, in od' kod naj bi vzeli sredstva za njegovo gradnjo. Bazen naj bi dobival toplo vodo iz Litostroja.	N.	B.
ta Predstavniki
slovenske zamejske mladine v Ljubljani
Pred dnevi se je v Ljubljani mudila desetčlanska delegacija »Mladinske iniciative«, organizacije slovenskih mladincev v Italiji. S predstavniki centralnega komiteja ZMS so se menili o letošnjem sodelovanju obeh organizacij. Stike med slovensko mladino na Tržaškem, Goriškem ter v Slovenski Benečiji in mladinci v Sloveniji bodo letos še poglobili. Kakor lani se bo tudi letos udeležilo delovnih akcij na cesti »Bratstva in enotnosti« najmanj trideset slovenskih mladincev in mladink iz Italije. Najpomembnejše pa bo že tradicionalno množično srečanje mladine treh obmejnih območij, kakršno je bilo lani v Brdih. Letos ga bodo priredili skupaj s koroško slovensko mladino, z mladimi socialisti in komunisti iz Italije na italijanski ali avstrijski strani.
E. J.
• Center: začetek krvodajalske akcije
Danes se je začela v občini Ljubljana - Center krvodajalska akcija, ki jo je organiziral občinski odbor Rdečega križa. Akcija bo trajala 10 dni. Pričakujejo, da bo dalo kri približno 1800 občanov. Pred akcijo so pokazali največjo pripravljenost delavci v kartonažni tovarni, uslužbenci tajništva za notranje zadeve in Narodne banke, gojenke višje šole za medicinske sestre itd. I. C.
ta Prikaz modernih frizur
V nedeljo popoldne bo klub frizerjev — Ljubljana ob sodelovanju frizerjev iz Avstrije priredil revijo sodobnih frizur. Na reviji bodo prikazali tudi moderno moško striženje. Revija bo v dvorani zavoda za socialno zavarovanje.	E.	J.
Na Bledu že 11 reprezentanc
Prispeli so 2e skakalci iz Norveške, Švedske, Finske ki Italije
*
VARUH POZDRAVLJA SKAKALCA — Kerštajn iz Rateč, sodelavec pokojnega inž. Stanka Bloudka vsa leta skrbno varuje dediščino velikega konstruktorja. Na posnetku je skupaj s planiškim rekorderjem Recknaglom. Foto: E. Selhaus
Klavir še zmerom prvi med glasbili
Ne bomo trdili, da je slava edini motiv, ki vodi mlade ljudi v glasbene šole; kaj pa ljubezen do glasbe, želje staršev . . . Sicer pa odprimo vrata glasbene šole Center v Ljubljani in povprašajmo ravnatelja tovariša Mihelčiča o mladih glasbenikih. Najprej nekaj statističnih podatkov!
Tovariš ravnatelj, koliko učencev /pa imate?
Naša šola ima več kot 500 učencev. Vsako leto jih na novo vpišemo približno osemdeset.
— So zadnji letniki zelo »zdesetkani«?
— Ce pogledamo statistiko /reč let nazaj, ugotovimo, da Jih od 100 vpisanih, ostane v zadnjih letnikih še približno 60.
— Bi nam hahko našteli vzroke izstopa iz šole?
— Vzrokov je več. Biti
glasbenik, pomeni imeti voljo, pridnost in talent. Volja je vsekakor pred talentom. Izkušnje namreč kažejo, da talentirani otroci izgube veselje do pouka prej kot pridni. Zanesljivost pač uspeva ... Eden izmed vzrokov izstopa je izguba volje do dela. Značilen vzrok pa je nesposobnost. Kot veste, dispozicij za razvoj glasbene sposobnosti ne moremo ugotoviti že na začetku. Otrok, ki jih nima, ima muzikalne in tehnične težave, zgubi voljo do dela in izstopi.
— Kateri vzrok pa je pri vas najpogostejši?
— Najbolj pogosto mladi opuste glasbeni pouk zaradi preobremenitve. — Ni časa, pravijo.
— Kaj pa inštrumenti, tovariš ravnatelj?
— Sola ima na voljo približno sto glasbil.
— Po katerih pa mladina zlasti posega?
— Prvo mesto zavzema klavir, približno tristo učencev se uči tega inštrumenta. Violino vadi 87 učencev, čelo 28, trobento 17, klarinet 24 . itd.
— Kaj pa solo petje?
— Pevcev imamo 29.
Zanimalo me je še, kako
so ti glasbeniki razdeljeni glede na spol?
Pri klavirju je največ deklet (225), pri ostalih glasbilih pa so zastopani predvsem moški, vendar najdemo ženske povsod, celo pri tolkalih in pihalih.
— In vaša želja?
— Želel bi reorganizirati glasbeni pouk klavirja. Ker imajo učitelji različne metode, je tudi kriterij znanja zelo relativen. Prav bi bilo, da bi talentirane učence vseskozi vodil le en učitelj.
A. P.
Pozdravljena
Planica!
Planica, 21. marca. — Pozdravljena lepa Planica s svojim zmeraj novim belim plazom skakalnice, naslonjene ob strmino Ponče. Planica prvih 110-metrskih znamk, prekrasna dolina tolikanj lepih doživetij!
Ze jutri bodo spet hrumeli po zraku nad belim hrbtom prve največje skakalnice na svetu, ki je zdaj dve leti samevala in se ni zmenila niti za družbo elegantne, mlade in manjše sosede, že znani in novi junaki Planice.
Kdo bo to pot junak med junaki? Velik polkrog drogov z državnimi zastavami, ki se vijejo v spomladanskem vetru ob ravnem izteku skakalnice, predstavlja 12 držav. V Planico so poslale svoje skakalce, da se bodo od jutri do nedelje povzpe-njali na vrh skakalnice, se poganjali po njenem strmem zaletišču in se kosali za naslov Planice.
Tri dni se bo 50 tekmovalcev vzpenjalo na vrh za-letišča, da se bodo nato vT nekaj kratkih trenutkih spet znašli v ravni dolini. Od mesta, kamor pripelje skakalce po kratki vožnji vzpenjača, do stopnic, ki vodijo na za-letišče, je do vrha še precej dolga pot navkreber. Za večino tistih, ki se vzpenjajo sem gor, vodijo stopnice le v eno smer. Samo radovednež, ki je le pogledal do sedmih mest za zalet, se spušča po teh stopnicah tudi navzdol. Za tiste, ki jih imajo običajno v rabi, pa vodi navzgor druga pot: po snegu in zraku. Vsega skupaj le kakih 15 sekund. Tukaj si •pripenjajo smuči in se pripravljajo za navzdol samo možje. V dolini se zde povečini- skoraj otroci. Smeje, malce v zadregi dele avtograme, ko pa pridejo sem gor, postanejo možje. Tu se pripravljajo, da bodo ujeli delček sekunde, da se bodo za nekaj trenutkov spremenili v ptice in — da bodo v dolini spet nasmejani in malce v zadregi delili avtograme. Tu vlada zakon zbranosti. Le majhna nepazljivost se lahko kruto maščuje.
Skakalnica je nared do zadnje potankosti. Vse je preizkušeno, vse na svojem mestu. Stroj velike prireditve že teče. Skakalci samo še čakajo. na fanfare, ki bodo jutri v drugo letošnje spomladansko jutro pozvale junake Planice k plemenitemu boju.	,
Tri dni bo tisoče in tisoče gledalcev izpod skakalnice spremljalo športni boj, še več gledalcev širom Evrope pa bo gledalo planiške dogodke po leteviziji.
Po treh letih se bo te tri dni tisoče in tisoče gledalcev spet srečalo in pozdravljalo s staro znanko — Planico.	j.	d.
BLED, 21. marca. — Dan pred začetkom planiške prireditve se je v hotelu Toplice na Bledu zbrala že večina udeležencev letošnjih poletov. Za poljskimi in češkoslovaškimi skakalci, ki so dopotovali ponoči, so davi prispeli na Bled še Norvežani, Finci, Švedi in Italijani. Norveško bosta zastopala Tor-geir Branzaek in Nas Halvor, Finsko Pekka Tirko-nen in Pekka Ily Niemi, švedsko Holger Karlsson in Ulf Norberg in Italijo Giacomo Aimoni ter Bruno De Zordo. Tako je sedaj zbranih že 11 državnih reprezentanc. Na Bledu pričakujejo samo še tekmovalce Zvezne republike Nemčije, ki so že najavljeni.
Danes dopoldne so vsi tuji in domači skakalci odšli v Planico, kjer so po volji trenirali na 80-metrski skakalnici. Ker je čez noč zapadlo nekaj centimetrov svežega snega, so morali teptači pod vodstvom Janka Demiča spraviti z obeh skakalnic novo zapadli sneg, nato pa ju še enkrat preteptati. Vsi skakalci so izvedli po nekaj uspelih skokov, pri čemer pa dolžin niso merili. Kljub novemu snegu, ki ni bil posebno hiter, pa so najboljši vendarle dosegli daljave okoli 80 m.
Televizijski snemalci so imeli danes generalko pred jutrišnjo prireditvijo. Ob skakalnico so postavili 4 snemalne kamere, ki bodo ves čas spremljale skakalce. Da so snemalci lahko preizkusili kamere in korigirali morebitne napake, je dolgoletni jugoslovanski reprezentant Jo-
že Langus izvedel dva poskusna skoka. V prvem je pristal pri 90 m, v drugem pa pri 103 m. Oba skoka sta rutiniranemu skakalcu zelo lepo uspela.
Na Bled je prispel danes tuai strokovnjak za smučarske skoke Švicar dr. ing. Straumann, ki bo predaval o aero-dinamičnem slogu na velikih skakalnicah. Hkrati je prispelo tudi osem tujih sodnikov FIS, ki bodo s tremi domačini izmenoma sodili tekme v petek, soboto in nedeljo.
Sinoči je organizacijski ko-mite izdal posebno števi.ko Planiškega biltena, ki je svojstveno obeležil dva dogodka: svetovni rekorder Helmut Recknagel je praznoval včeraj 27. rojstni dan, našemu reprezentantu Božu Jemcu pa se je včeraj rodila hčerka.
J. Dekleva
V prazničnem vzdušju
Pri pouku klavirjk v Glasbeni Soli Center.
Foto: Deniša
Sprejem
na Blejskem gradu
Bled, 21. marca. — Predsednik občinskega ljudskega odbora Radovljica Franc Jere je priredil nocoj v prostorih restavracije na Blejskem gradu sprejem, ki so se ga udeležili vsi reprezentantje za planiško prireditev z vodji ekip.
Na Bledu je bil nocoj tudi sprejem za domače in tuje novinarje, televizijske in radijske reporterje, ki poročajo s planiške prireditve.
J. D.
Planica, 21. marca. — Nizki oblaki, iz katerih je zjutraj do Martuljka rosilo, niso obetali nič dobrega; pred Kranjsko goro je že snežilo.
— Ne verjamem, če bo kdo danes skakal, so govorili domačini.
Ob pol desetih sta bili obe skakalnici v Planici zaviti v gosto meglo, tako da nismo videli niti odskočnih miz. Toda kakšno uro kasneje se je megla začela dvigati.
Janko Demič, vodja teptačev je povedal:
— Fantje so zelo marljivi, saj že ves teden od jutra do mraka teptajo veliko skakalnico. Prehodili so jo šestkrat! — Ko jih je pri delu opazoval eden izmed nemških trenerjev, se je čudil, kje so dobili tako kakovostne teptače.
Naposled — med njimi smo opazili znane smučarje in reprezentante Tinčka Muleja, Janka štefe-ta. Križaja, Cvenkla, KunŠiča, Čopa in druge.
— Kaj pa. če bo odjuga?
— Pripravili smo 500 kg snežnega cementa (posebna vrsta soli, ki preprečuje, da bi se sneg topil). Mimogrede — za ta cement, ki smo ga uvozili iz Avstrije, smo morali odšteti carinikom osemdeset tisočakov.
Medtem so teptači končali z delom na 80-metrski skakalnici in se odpravili na velikanko.
OPTIMISTIČNE VREMENSKE NAPOVEDI
Meteorologi so napovedali delno izboljšanje vremena za danes. In res, okoli enajste ure, ko so se pripeljali prvi skakalci z Bleda, so se megle umaknile proti vrhovom Cipernika, skupine Ponc, Jalovca in Petelinka. Vendar sonce le ni moglo prodreti v praznični vrvež v dolino skakalnic. Kaj menijo o vremenu v Planici?
Pri vlečnici med obema skakalnicama smo srečali domačina Janeza Kerštajna, dolgoletnega sodelavca inž. Stanka Bloudka. — Ozrl se je proti Tamarju.
— Kaj menim o vremenu? Danes je prvi spomladanski dan. Pri nas se ob tem času vreme vedno spremeni. In ker je Dilo doslej slabo, mora biti sedaj lepo!
Junak planiške skakalnice Rudi Finžgar pa je dejal:
— Kadar se megla do enajstih dvigne čez »pukl« skakalnice, je navadno naslednji dan lepo vreme! Sicer pa smo skakali že ob težjih pogojih!
REKORDER —- PRVI POD VELIKANKO
Tekmovalce je avtobus pripeljal z Bleda ob pol enajstih. Takoj so se napotili na zaletišče CO-metrske skakalnice. Rekorder planiške velikanke Helmut Recknagel (127 m) pa je najprej zavil desno, proti doskočišču 120-metrske skakalnice. Naslonil se je na ograjo in se zamišljeno zagledal v svojo ljubljenko.
—- Upam, da bo lepo vreme. O
sebi pa ne bi še rad govoril, je dejal.
Neka) več je povedal o sebi naš najboljši skakalec — stilist, Marjan Pečar:
— Ce bom skočil več ko 115 m, bom presrečen! Po mojem mnenju se bodo od naših tekmovalcev najbolje izkazali Zajc, Oman in Eržen. Se posebno Eržen, ki mu, kot vse kaže, velikanka »leži«.
ŽIVAHNE PRIPRAVE V DOLINI SKAKALNIC
Ob skakalnicah in ob poti proti Ratečam postavljajo paviljone. Razen trgovskih podjetij iz Kranjske gore in Jesenic so uredila svoje stojnice v Planici tudi nekatera ljubljanska podjetja, ki bodo po običajnih cenah prodajala mesne izdelke, tople in mrzle pijače, slaščice in razne domače kulinarične posebnosti.
Buldožer je razširjal parkirni prostor. Postavljati so začeli drogove za zastave. Bližnji hoteli so polni. Dom v Planici so zasedli organizatorji prireditve, v hotelu »Vitranc« stanuje ekipa RTV. >;Ra-zor« so zasedli Avstrijci iz Judenburga. Ob pol dveh je bilo včeraj na voljo le 25 ležišč v »Eriki«, ker je nepričakovano odpovedala rezervacijo skupina Avstrijcev. Na turističnem društvu v Kranjski gori pa so povedali, da je pri zasebnikih še dovolj prostih ležišč.
Danes (v petek) bodo odprli v Kranjski gori tudi moderni hotel »Prisank«, ki sicer še ni povsem dograjen. Odprli bodo veliko samopostrežno restavracijo, bar in kavarno, medtem ko bodo sobe za prenočišča opremili do poletne turistične sezone.	N.	I,., V. C.
Emerson premagal Piliča
San Juan. 21. marca. Na mednarodnem teniškem turnirju v Por-toricu je Emerson (Avstralija) premagal Jugoslovana Pilico s 6:4, 6:3. V tekmovanju parov sta Pi-lič in Jovanovič premagala domača teniška igralca Tema in Rio-sa s 6:2, 6:4.
Svetovni rekord v teku na 220 y
Tempe, 21. marca. Devetnajstletni študent univerze v Arizoni (ZDA) Henry Carr je včeraj dosegel nov svetovni rekord v teku na 220 y s časom 20,4. Doslej sta zmagali s 6:1 (3:0).
Poraz Delamarisa
Koper, 22. marca. — V Kopru so se izolski nogometaši Delamarisa pomerili s članom tretje italijanske lige CRDA iz Tržiča. Gostje so pred 600 gledalci zasluženo
Olimpija 4:1 (2:0)
Kladivar
PLANIŠKI INTERVJU
Prad prvim planiškim dnevom smo v hotelu Toplice obiskali sobo št. 430. V njej stanujeta dva izmed favoritov planiških poletov Helmut Recknagel in Ditmar Klenim. Medtem ko ae Je planiški Junak Recknagel sladkal s čokoladnimi bonboni, ki Jih Je dobil za včerajšnji rojstni dan, smo zaprosili simpatičnega 26-letnega plavolasega Saksonca Klemma za krajši razgovor.
»Vašo pozornost sem si zaslužil bržkone zato, ker sem na prvenstvu Demokratične republike Nemčije zasedel drugo mesto. Res je sicer, da doma že dve leti sodim med najboljše, toda v poletih bom zdaj tekmoval prvič. Sicer pa nisem čisto brez izkušenj na več-
Klemm: »Pozor na Kiirtha«
jih skakalnicah, saj Ja moj osebni rekord 96 m. Dosegel sem ga na domači skakalnici v Klingen-
tbalu.«
— In kaj Planice?
torej pričakujete od
»2e zmeraj sem sl modno želel, da bi se poskusil tudi v poletih. Ta vrošp želja se mi Je izpolnila letos in . to prav pri vas v Planici. Upam, da se bom odrezal dobro.«
— Katero Je najmočnejše »orožje« za Planico v ekipi NDR?
»Vsekakor Recknagel z Izredno daljino, utegne pa presenetiti tudi Veit Ktlrth.«
— Ali prviC gostujete v tujini?
»Letos da, sicer pa sem že tek-
moval na Češkoslovaškem, na zadnjem svetovnem prvenstvu v Zakopanem (Poljska) pa sem bil rezerva.«
— Vaš slog?
»Enako kot Recknagel skačem z rokami naprej, medtem ko vsi ostali moji kolegi iz moštva skačejo v tako imenovanem ribjem
slogu.«
— Kakšen vtis je napravila na vas planiška dolina s skakalnicami?
»Mnogo lepega sem že slišal o Planici, toda zdaj sem se na lastne oči lahko prepričal, da so moji prijatelji v pripovedovanju še premalo hvalili slikovito lepoto teg% kraja.«	H.	tlbeleis
TOGLIATTI GOVORI — Generalni sekretar Komunistične partije Italije Palmiro Togliatti govori na zborovanju v palači športov v Milanu. V Italiji se počasi že začenja kampanja pred novimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo aprila prihodnje leto.
Foto AP
PODVODNA IZSTRELITEV RAKETE — Predvčerajšnjim je obrambno ministrstvo ZE>A objavilo gornje posnetke, ki prikazujejo podvodno izstrelitev rakete tipa »Polaris« z atomske podmornice »Theo-dore Roosevelt«. Na posnetkih je videti, kako raketo požene stisnjeni zrak iz njenega ležišča v podmornici proti vodni gladini. Posnetki so iz filma, ki so ga posneli z zavarovano kamero, pritrjeno na zunanji obod podmornice. Izstrelitev naj bi bila v Atlantskem oceanu blizu Floride	Foto	AP
URA PRAVLJIC — Skupina pionirjev, članov DPD Svobode iz Kranja, prireja že drugo leto vsako nedeljo dopoldne v Prešernovem gledališču v Kranju »Uro pravljic«, vselej pred do zadnjega kotička napolnjeno dvorano."Na sliki: prizor iz »Krtačke zobačke« preteklo nedeljo.	Foto	MK
Nadaljevanje s prve strani
Osnutek ustave sprejet
Med drugim se je poročilo dotaknilo tudi drugih sprememb, med njimi tudi predloga, da se število poslancev v zborih samoupravnih organizacij zviša na 70, pri čemer je za razdelitev odločilen količnik. Tudi glede tega upošteva novi načrt rezultate javne obravnave.
Kot je že omenil predsednik ustavne komisije tov. Marinko, določenega števila pripomb ni bilo mogoče upoštevati, ker so se nanašale na vprašanja, ki jih bo potrebno urejati z zakoni, sprejetimi na podlagi nove ustave; takrat bodo tudi te pripombe lahko koristno uporabljene.
Komisija je predloženi načrt odobrila s tem, da je rešila še nekatera odprta vprašanja in dala vrsto redakcijskih pripomb. Pooblastila je redakcijsko komisijo, da pripravi dokončni tekst, ki bo poslan skupščini ob koncu marca ali prve dni aprila.
Komisija je sklenila, da bo imela še eno sejo, na kateri bo odobrila dokončni tekst predlogov za spremljevalne zakone k ustavi. Gre za predlog zakona o izvedbi ustave SR Slovenije, predlog zakona o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, predlog zakona o volitvah in odpoklicu poslancev Skupščine SR Slovenije in predlog zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin.
Tudi te zakonske predloge bodo poslali ljudski skupščini v obravnavo.
•9
Sindikalna
delegacija
ši proučili naše in njihove izkušnje v izgradnji socializma. Zlasti nam je do tega, da hi se seznanili z uspehi sovjetskih delovnih ljudi v ustvarjanju komunistične družbe.
Prepričani smo, da bo ta obisk prispeval k še boljšemu razumevanju naših delovnih ljudi in okrepitvi sodelovanja delavskega razreda naših dveh držav.
Mislim tudi, da se bomo med obiskom dogovorili tudi o perspektivah nadaljnjega sodelovanja sindikalnih organizacij Jugoslavije in Sovjetske zveze. Upamo, da bo sovjetska sindikalna delegacija letos vrnila obisk našim sindikatom in tako prispevala k nadaljnji okrepitvi sodelovanja naših organizacij.«
Pogoji za izvoz
Sergej Kraigher -meni, da bi bilo treba povečati napore za znižanje proizvodnih stroškov prek boljše organizacije in specializacije proizvodnje za izvoz, da bi bili kos oviram, ki jih dela. našemu izvozu zahodnoevropska integracija.
Kot prikladno obliko za zagotovitev ugodnih pogojev za prodajo naših proizvodov v deželah skupnega trga smatra Kraigher pogodbe o kooperaciji med našimi podjetji in tvrdkami teh dežel, v katerih lahko naša podjetja zagotove svojim partnerjem znatne dobave. Razen tega je Kraigher poudaril, da bomo s posameznimi deželami, članicami EGS, iskali ukrepe za ureditev problema prodaje jugoslovanskih proizvodov pa tudi z EGS kod celoto. Vse to, je rekel Kraigher, pa ne bi moglo v zadostni meri ublažiti negativnega vpliva funkcioniranja skupnega trga, če na širšem torišču ne bo prišlo do splošnega zniža-
nja skupne carinske tarife nasprota deželam, ki niso članice EGS, zlasti pa do znižanja oziroma odprave carin na uvoz kmetijskih pridelkov in industrijskih izdelkov iz dežel v razvoju. V tem smislu že zdaj postavljajo povsem določene zahteve deželam, članicam EGS, kakor tudi drugim industrijskim deželam, kar bo prišlo do izraza na bližnji konferenci ministrov za zunanjo trgovino, dežel članic GATT, je rekel na koncu državni sekretar za zunanjo trgovino Sergej Kraigher.
••••
Obletnica
Kočevskega
zbora
čevju. To pa zato, ker ta zgodovinska obletnica ne zadeva	samo Kočevja,
temveč ves slovenski narod in je pravilno, da damo primeren poudarek tako našemu glavnemu mestu kot Kočevju.
Tako predlagajo naslednji potek centralne proslave: V Ljubljani bi tretjega oktobra	odprli razstavo
dokumentov in gradiva o Kočevskem zboru. Istega dne bi	bilo slavnostno
zasedanje Ljudske skupščine LRS, ki bi potekalo v slavnostnem vzdušju in dalo zgodovinski pregled dela, ki ga je v dvajsetih letih opravila Ljudska skupščina LRS, naslednik SNOS. Glavna proslava pa bo v Kočevju, kjer bo 5. oktobra slavnostna akademija v šeškovem domu, 6. oktobra pa slavnostno zborovanje. Po zborovanju je predviden kulturni program ter najrazličnejše kulturne, športne in zabavne prireditve. Na proslavo obletnice Kočevskega zbora bodo povabili številne goste.
Sekretariat je nadalje pripravil krajše teze, v katerih so povzeta nekatera vprašanja za vsebino proslavljanja. Predvidena je tudi širša publicistična dejavnost, razen tega pa je dal odbor pobudo, naj založba Borec ali katera druga založba razpiše natečaj za spomine o Kočevskem zboru in poskrbi za izdajo. Razpravljali so tudi o financiranju te velike prireditve tako v Ljubljani kot v Kočevju, sekretariatu pa naročili, naj ugotovi, kakšne so možnosti za izdajo plakata in spominske značke, ki naj bi izšla ob 20. letnici Kočevskega zbora.
M. R.
Izvoz iz LRS
niki pa so izkoristili konjunkturo za izvoz in so svoj skromen izvozni letni plan že presegli.
Izvoz proizvodov kmetijstva je dosegel v prvih dveh mesecih 1510 milijonov din, kar je za 82 % več kakor lani. To povečanje pa gre predvsem na račun znatnega izvoza proizvodov živinoreje, ki izkazuje nasproti lanskemu letu povečanje izvoza za 147 %.
F. S.
Novi veleposlanik FLRJ v Boliviji
Beograd, 21. marca (Tanjug). Z ukazom predsednika Josipa Broza Tita je bil za izrednega in opolnomoče-nega veleposlanika FLRJ v republiki Boliviji imenovan dosedanji opolnomočeni minister v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Kole 'Cašule.	.	'
Goriški socialisti v Kopru
Koper, 21. marca — Delegacija pokrajinskega vodstva italijanske socialistične stranke iz Gorice je bila v torek na obisku v Kopru, kjer se je razgcvarjala z delegacijo o-krajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva iz Kopra o raznih vprašanjih medsebojnega interesa. Delegaciji pod vodstvom sekretarja goriške federacije PSI Vit-toria Semole in člana izvršnega odbora OO SZDL v Kopru dr. Svetozarja Poliča sta razpravljali zlasti o problemih, ki se nanašajo na položaj narodnih manjšin na obeh obmejnih področjih. Dogovorili sta se o okrepitvi medsebojnega sodelovanja, kar naj bi prispevalo k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in prijateljstvu med prebivalstvom obmejnih pokrajin.
»Kairo - odločilni moment"
Pravkar zaključena pogajanja odločila o obliki trojne unije
OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA
DAMASK, 21. marca. »Rezultat pogajanj v Kairu bo odločilen za določitev oblike unije in za prokla-macijo rojstva arabske države.« piše danes dama-ščanski list »Al Barada« v svojem uvodniku o razgovorih, ki že tri dni skoraj nepretrgoma potekajo med sirsko delegacijo in voditelji ZAR v Kairu.
Pričakujejo, da bo rezultat proklamiran že v teku tega tedna, morda celo danes ali jutri. V krogih stranke Baas v Damasku zatrjujejo, da pogovori potekajo v prijateljskem in iskrenem vzdušju.
O vsebini razgovorov vlada najstrožja tajnost, vendar je tukaj vsem jasno, da gre za odločilni preokret v razvojni poti treh držav k uniji. Nihče ne skriva, da je ta pre-
Von Brentano se »opredeljuje«
»Nikoli nismo omahovali med Francijo in ZDA«
WASHINGTON, 21. marca. Predsednik krščansko demokratske skupine poslancev v zahodnonem-škem parlamentu Heinrich von Brentano, ki je prišel v torek na petdnevni obisk v ZDA, se je včeraj sestal s člani zunanjepolitičnega odbora obeh domov ameriškega kongresa in z bivšim zunanjim ministrom ZDA Achesonom.
Kakor je Izvedela AP, je von Brentano v razgovoru z ameriškimi kongresmani izjavil, da je francoski predsednik de Gaulle napravil napako, da je postavil veto na sprejem Velike Britanije v EGS. Dodal pa je, da je de Gaulle kljub temu sprožil nekatera vprašanja, ki jih »ne bi smeli tako zlahka ovreči«.
Von Brentano je nadalje dejal, da je ameriški sum v zahodno - nemško - francoski
»Titani« z največjo jedrsko konico
Cape Canaveral, 21. marca (AFP, AP). Danes so iz oporišča Cape Canaveral uspešno izstrelili ameriško raketo tipa »Titan«. Raketa je imela največjo jedrsko konico, kar so jih zgradili v ZDA. Dosegla je »področje cilja«, ki je bilo oddaljeno 10.000 km od kraja, kjer so jo izstrelili.
pakt neutemeljen in poudaril, da Zahodna Nemčija ni nikoli kolebala med prijateljstvom s Francijo in ZDA.
Kennedy v Berlin?
Washington, 21. marca. — Sklicujoč se na pooblaščene vire poroča agencija AP, da predsednik Kennedy »resno proučuje« možnost, da bi med potovanjem v Zahodno Evropo obiskal zahodni Berlin. Iz istih virov se je zvedelo, da je State Department priporočil Kennedy-ju, naj gre v zahodni Berlin iz Bonna.
Po preliminarnem programu naj bi se Kennedy mudil v Evropi od 13. do 27. junija. Sprejel je bil že povabilo italijanskega premiera Fanfanija, naj obišče Rim. Prav tako so objavili, da bo iz Rima potoval v Bonn.
Telegrami
SOVJETSKA GOSPODARSKA DELEGACIJA V TOVARNI »ZMAJ« — BEOGRAD. Sovjetska gospodarska delegacija, ki jo vodi načelnik Gosplana vlade ZSSR Jefim Stepanovič Novosjelov, je včeraj obiskala tovarno kme-tijskih strojev »Zmaj« in industrijo motorjev in traktorjev v Beogradu.
TODOROVIČ SPREJEL POLJSKEGA VELEPOSLANIKA — BEOGRAD. Včeraj je član ZIS Mijalko Todorovič sprejel poljskega veleposlanika v Jugoslaviji Aleksandra Maleckega. Malecki je sam prosil za sprejem.
NORMAN ACTON PRI RANKOVICU — BEOGRAD. Predsednik združenja borcev NOV Jugoslavije Aleksandar Rankovič je včeraj sprejel generalnega sekretarja' svetovne federacije bivših borcev Normana Actona.
DJERDJA V MALIJU — BAMACO. Pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve Jugoslavija Josip Djerdja je prispel v Bamaco. '
NOV SOVJETSKI UMETNI SATELIT — MOSKVA. V Sovjetski zvezi so včeraj izstrelili umetni satelit iz serije »Kozmos«. To je 13. satelit iz te serije, ki je . namenjen za nadaljnje raziskovanje vesolja.
OBSOJENI OASOVCI — PARIZ. Francosko sodišče za varnost države je obsodilo tri oasovske teroriste na 20 let ječe. Gre za Yvesa Tissandiera, Francisa Cheylana in Patricka Ebella, ki so poskušali napraviti atentat na Andreja Malrauxa. Pri eksploziji plastične bombe v Mal-rauxovem stanovanju je bila hudo ranjena neka deklica.
DELEGACIJA SZDLJ V PLOVDIVU — SOFIJA. Delegacija SZDLJ pod vodstvom Dušana Petroviča, ki je zadnje dni obiskala nekatera bolgarska mesta, je prispela v Plovdiv, kjer se je včeraj razgovarjala s predstavniki mestnega in okrožnega komiteja, Otečestvene fronte Plovdiva in si je ogledala kulturne spomenike.
Pa še to
NIKOLI NI PREPOZNO — Eugenio Papi je najboljši učenec drugega razreda osnovne šole v Cagli pri Anconi v Italiji. Eugenio obiskuje šolo za tiste, ki v šoloobveznih letih niso imeli priložnosti za šolanje. Star je 97 let.
obrat presenetil. »Al Ahram« iz Kaira piše, da konferenca ni bila predvidena, dodaja pa, da je v celoti dosegla svoj namen. »Razgovori na domu predsednika Naserja so bili odkriti, neposredni in jasni,« piše list.
Brez dvoma, da so bili tudi potrebni. »Izredno važno je pri tem, da gre za prvo srečanje Sircev in Egipčanov po 28. septembru 1961,« je izjavil danes za list »Al Baas« minister za informacije dr. Džamal Atassi, ki je dodal, da gre za uresničitev unije treh svobodnih arabskih držav. na podlagi izkušenj prve. V uniji bi bil brez dvoma tudi Irak, če bi bil leta 1958 svobcden. Atasi je rekel, da unija ne bo zaprta, ker je njen glavni namen uresničitev arabske zveze, v kateri naj bi bile vse arabske dežele.
Ali bo predsednik, unije izvoljen z ljudskim plebiscitom ali posredno, to so podrobnosti; o katerih bodo govorili pozneje, je rekel minister. Kaže, da je zdaj najvažnejša stvar to, da v Kairu čimprej dosežejo načelni sporazum in razglasijo unijo. Vse drugo bodo določili pozneje. Položaj je tak, da
ne dovoljuje odlašanja. Minister Atasi pravi v svojem intervjuju za list »Barada«, da bo po proklamaciji vsaka vlada zase sestavila predlog za ureditev zveze. O teh predlogih bodo potem razpravljale tri vlade na svojih sestankih in končno bodo sprejele skupni projekt oziroma načrt ustave. Tako se končuje »faza razčiščevanja pogledov in starih vsebin«, ki so jih nekateri krogi skušali razpihniti v obseg resnih, domala nepremostljivih ovir za dosego enotnosti. Urednik lista »Al Ahram« Hajkal je včeraj napisal, da je bil odkrit razgovor med sirijsko stranko BAAS in med predsednikom Naserjem nujno potreben kot podlaga za nadaljnje pogovore.
JAKA ŠTULAR
Veleposlanik
u
Kube v Sloveniji
Ljubljana, 21. marca. Predsednik Ljudske skupščine LRS Vida Tomšič je danes sprejela na protokolarni obisk veleposlanika republike Kube v naši državi Jose T.uisa Pereza Hernandeza in ga po kratkem razgovoru zadržala skupaj z njegovo soprogo na kosilu. Kubanskega veleposlanika J. L. Pereza Hernandeza sta sprejela na protokolarni obisk tudi podpredsednik Izvršnega sveta LS LRS dr. Joža Vilfan in predsednik mestnega sveta Ljubljane inž. Marijan Tepina.
Alžirija terja revizijo vojaških klavzul Eviana
Zahtevo izglasovala alžirska skupščina
ALŽIR, 21. marca (Tanjug). Zunanji minister Mu-hamed Kemisti je danes izročil francoskemu veleposlaniku Georgesu Gorseu uradno zahtevo alžirske vlade, naj se takoj začno razgovori med Francijo in Alžirijo o prenehanju atomskih poskusov na alžirskem ozemlju in o reviziji vojaških klavzul, ki jih vsebujejo evianski sporazumi. To zahtevo je sinoči na predlog vlade sprejela alžirska ustavodajna 'skupščina.
Veleposlanik Gorše je izjavil, da bo odpotoval v Pariz konec tedna in obvestil predsednika de Gaulla o zahtevi alžirske vlade.
Zunanji minister Kemisti se je danes razgovarjal tudi z alžirskim veleposlanikom v Parizu Rahalom, ki so ga poklicali na posvetovanje v Alžir zaradi francoske atomske eksplozije v Sahari. Rahal je pozneje izjavil, da »ni dejanske krize v alžirsko-francoskih odnosih«, in je izrazil upanje, da bo »spor zastran atomske eksplozije v Sahari v kratkem poravnan«.
Politični opazovalci označujejo stališče alžirske vlade kot odločno in načelno, hkrati pa zmerno in stvarno. Splošen vtis je, da Ben Belova vlada — čeprav noče z nobenim korakom skaliti normalnih odnoša-jev s Francijo — ne bo več dovolila, da bi na alžirskem ozemlju opravljali atomske poskuse.
Takšno stališče vlade je podprl najvišji ljudski predstavniški organ — ustavodajna skupščina, ki je sinoči soglasno sprejela resolucijo, s katero izraža podporo vladi in zahteva revizijo evianskih sporazumov. Proti je glasoval en sam poslanec, polkovnik iz Kabilije Sadek, vzdržal pa se je bivši član začasne vlade Alt Ahmed.
Po vesteh iz Pariza so današnji pariški listi oce-
nili alžirsko zahtevo kot nekaj, kar je bilo treba pričakovati. Po mnenju lista »Echo« je stališče alžirske vlade zmerno in ne kaže, da namerava Alžirija enostransko odpovedati evian-ske sporazume.
Odloke o davku na promet za telefonske storitve je treba razveljavili
Beograd, 21. marca (Tanjug). Po podatkih službe družbenega knjigovodstva so začeli nekateri ljudski odbori pobirati davek na promet tudi po osnovah, za katere po veljavnih predpisih ni podlage, da bi zagotovili čim-več dohodkov za zadovoljitev raznih potreb. Eden izmed značilnih primerov v tem pogledu je uvedba občinskega davka na promet na krajevne telefonske storitve, ki so ga lani uvedli vsi občinski ljudski odbori na področju Slovenije. Ljudski odbori so tako dobili od uporabnikov telefonskih storitev nad 468 milijonov. Največji znesek je bil plačan v Ljubljani — nad 224 milijonov, v Mariboru 95,5, v Celju 48, v Kranju pa 22,9 milijonov.
Zvezni državni sekretariat za finance se je postavil na stališče, da za telefonske storitve ni mogoče pobirati davka na promet in, da je treba v skladu s tem morebitne sklepe razveljaviti.
Obisk pri podpredsedniku IS Janku Smoletu
Ljubljana, 21. marca. Podpredsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Janko Smole je danes dopoldne sprejel znanega ameriškega industrijca g- Edwarda Lam-ba
Včeraj si je g. Lamb ogledal tovarno gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju.
Sprejet osnutek
ustave BiH
Sarajevo, 21. marca (Tan-jugj. — Komisija za pripravljanje nove ustave Bosne in Hercegovine je imela danes pod predsedstvom Djure Pu-carja sejo, na kateri je sprejela osnutek nove ustave te republike. Republiška ljudska skupščina bo obravnavala ta osnutek v začetku aprila.
Jugoslovanska
loterija
Poročilo o srečk, ki je 1963 v Srečke s končnicami 30 50 60
90 v 23050 95610 060430 259600 324800
1
13791
98011
48341
406371
žrebanju 6. kola bilo 21. marca Beogradu
so zadele dobitek din 600 2.000 800 1.000 62.000 40.000 2,000.600 5,000.000 600.000
400
80.400
40.400
60.400 400.400
2	400
26312	80.400
48232	80.400
03	800
08413	40.000
13153	40.000
26423	40.000
44593	40.000
57283	100.000
24	600
54	600
964	4.000
11714	80.000
16424	80.600
19844	40.000
38334	60.000
91404	80.000
222904	400.000
25	1.000
45	800
55	800
865	4.000
7765	20.000
19355	200.800
23505	40.000
231825	401.000
434135	1,000.000
478035	400.000
76	600
86	600
42986	40.600
82676	60.600
87096	100.000
37	600
97	1.000
957	8.000
30787	80.000
38717	60.000
98047	80.000
99877	40.000
958	10.000
7778	20.000
10848	60.000
37588	60.000
45228	60.000
72358	80.000
51269	60.000
83439	80.000
99939	60.000
471899	600.000
Nekaj večjih dobitkov v Sloveniji: v Ljubljani 200.000 din na št. 219355 in 80.000 din na št. 398047; v Mariboru 80.000 din na št. 548232 in 183439; v Ravnah 80.000 din na št. 026312. — Prihodnje žrebanje bo • 4. aprila.
Zadnje
Alžirski parlamentarci prispeli
Obiskali bodo Srbijo, Hrvatsko in BiH
BEOGRAD, 21. marca. (Tanjug). Na povabilo zvezne ljudske skupščine je nocoj prispela v Beograd prva delegacija alžirske ustavodajne skupščine, ki jo vodi predsednik zunanjepolitičnega odbora Kaid Ahmed, v njej pa so še ljudski poslanci Ali Jahja Abdenur, Mahjus Ahsene, Usedik Bualem, Musani Bualem, George Gomon. Luai Mahmud, Sasi Hosin in Busmaha Mohamed. Delegacija bo v naši državi do 2. aprila.
Na beograjskem letališču so alžirske goste sprejeli podpredsednik zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič s spremstvom ter predstavniki alžirskega, tunizijskega, maroškega in iraškega veleposlaništva v Beogradu.
Po prihodu je vodja alžirske delegacije Kaid Ahmed med drugim izjavil: »V imenu skupščine, ki predstavlja alžirsko ljudstvo in revolucijo, izročam pozdrave jugoslovanskemu ljudstvu in njegovi vladi, zlasti pa predsedniku Titu. Prišli smo v Jugoslavijo, da bi spoznali in proučili njene izkušnje v izgradnji, ker so jugoslovanski narodi prestali enake težave kakor mi. Izražam zadovoljstvo in veselje članov delegacije, ker prihajamo na obisk v prijateljsko državo.«
Med desetdnevnim bivanjem v Jugoslaviji bo alžirska parlamentarna delegacija razen Beograda obiskala še nekatera mesta v Srbiji, Hrvatski in BiH. V Beogradu se bo razgovarjala s predstavniki zvezne ljud-
Startne številke za prvi dan poletov v Planici
Bled, 21. marca. — Za jutrišnji, prvi dan smučarskih poletov v Planici so za tekmovalce izžrebali naslednje štartne številke: 1. Cir-man (J), 2. Lichtenegger (A), 3. Jurman (J), 4. Sudar (M), 5. Križaj (J), 6. Alfred Lesser (NDR), 7. Csavas (M), 8. Sztolf (P), 9. Koprivšek (J), 10. Doubek (CSSR), 11. Ihle (ZRN), 12. Palčevski (SZ), 13 Haugenhauser (A), 14. Giacomelli (J), 15. Peter Lesser (NDR), 16. Rogelj (J), 17. Schifiner (A), 18. Naes (Nor).), 19. Bujok (P), 20. Cakadze (SZ), 21. Kis (M), 22. Oman (J), 23. Preiml (A), 24. Tirkkonen (Fi), 25. Nahtigal (J), 26. Raška (CSSR), 27. Eržen (J), 28. Klemm (NDR), 29. Bruno de Zordo (I), 30. Nosberg (Šved.), 31. Bockeloch (NDR), 32. Thoma (ZRN), 33. Golser (A), 34. Jemc, 35. Šlibar, 36. Zajc (vsi J), 37. Happle (ZRN), 38. Matouš (CSSR), 39. Samov (SZ) 40. Kiirth (NDR), 41. Mtiller (A),	42. Recknagel
(NDR). 43. Niemi (Fi). 44. Karls-son (Šved.), 45. Aimoni (I), 46. Pečar (J), 47. Brandzaeg (Norv.), 48. Przybyla (P). Tekmovanje se bo predvidoma začelo od 10. uri. Takrat se bo začel tudi televizijski prenos. Jutri bodo vsi skakalci izvedli po štiri skoke, v soboto in nedeljo pa po tli. Generalni plasma bodo določili v nedeljo po končanem tretjem dnevu tekmovanja, za končno oceno pa bodo upoštevali rezultate dveh tekmovanj izmed treh.
Olimpija : Beograd 95:83
Ljubljana. 21. marca. V prijateljski košarkarski tekmi kot pripravi za povratni dvoboj v Brnu je Olimpija nočoj premagala ekipo Beograda 95:83 (40:41). Nasprotnika sta nastopila v oslabljenih postavah. Gostje so prišli brez Korada, Nikoliča in Rajkoviča, Olimpija pa je igrala brez Jelnikarja in Vrhovca. Vse do sredine II. polčasa je bila tekma medla, kar velja posebno za domačine, ki so bili, z redkimi izjemami, precej brezbrižni, šele potem, ko so gostje vodili z več ko 10 točkami razlike, so igralci Olimpije z živahnejšimi posegi in večjo borbenostjo prevzeli pobudo in zasluženo zmagali. Pri gostih je bil najboljši Gordič, pri Olimpiji pa so se odlikovali Eiselt, Mtiller in Der-mastia. Največ košev za Beograd so dali Gordič 29, Cvetkovič 24 in Tošič 14, za Olimpijo pa Der-mastia 23, Mliller 18, Eiselt 19 in Tavčar 17. Pred približno 1500 gledalci sta sodila brata Kavčič.
Angliia : Jugoslavija 0:0
Manchester, 21. marca. (Tanjug) Mladi nogometni reprezentanci Anglije in Jugoslavije sta se po nocojšnji prijateljski tekmi pod šarometi pred kakih 40.000 gledalci razšli brez golov. Obe moštvi sta igrali dokaj slabo, zlasti domačini. Sodil je. Škot Barcley. Jugoslovansko moštvo je nastopilo takole: škorič, Faziagič, Gračanin, Belin, Mihailovič, Ilič, Kobeščak, Zambata, Milutinovič, Bačejac in
ske skupščine, obiskala pa bo tudi zvezni odbor SZDLJ.
V Zagrebu bo obiskala Sabor Hrvatske in se razgovarjala s predstavniki mesta o komunalnem sistemu, v tovarni »Rade Končar« pa o delavskem samoupravljanju.
V Sarajevu bo obiskala skupščino BiH, v Zenici pa metalurški kombinat. Ogledala si bo tudi kmetijsko-industrij-ski kombinat »Belje«, tovarno dušika v Pančevu ter elektrarno Kolubaro in ' hidroelektrarno Jablanico.
Mijalko Todorovič prispel na uradni obisk v Budimpešto
Budimpešta. 21. marca — (Tanjug). Podpredsednik ZIS Mijalko Todorovič je nocoj prispel na petdnevni uradni obisk v Budimpešto, kjer sta ga pozdravila podpredsednik madžarske vlade An-tal Apro ter minister za metalurgijo in strojništvo Gyula Karadi s svojim spremstvom kakor tudi jugoslovanski veleposlanik Mirko Tepavac s člani veleposlaništva. Po krajšem' postanku na železniški postaji sta se podpredsednika Todorovič in Apro s člani svojih spremstev odpeljala v vilo madžarske vlade, v kateri bodo jugoslovanski gostje bivali med obiskom na * Madžarskem. Podpredsednika Todorovič in Apro se bosta razgovarjala o gospodarskih odnosih med obema državama ter možnostih za razširitev sodelovanja v industriji in blagovni menjavi. Podpredsednik Todorovič bo v ponedeljek prisostvoval zasedanju madžarske skupščine.
Prvo zasedanje nove madžarske skuoščine
BUDIMPEŠTA. 21. marca (Tanjug). Predsednik madžarske vlade Janos Kadar je v nocojšnem vladnem ekspo-zeju na prvem zasedanju nove skupščine poudaril, da so nadaljnja krepitev nacionalne enotnosti, socialistične demokracije in zakonitosti osnovne naloge v prihodnjem obdobju. Po njegovih besedah je Madžarska zaključila obdobje polaganja socialističnih temeljev in je sedaj stopila v obdobje polne socialistične izgradnje. Ob madžarskem nacionalnem' prazniku, 4. aprilu, bodo razglasili veliko amnestijo političnih obsojencev.
Na dopoldanski seji so izvolili nov predsedniški svet Madžarske, ki mu ponovno predseduje Ist.van Dobi, novi predsednik skupščine pa je Istvan Vasev. Izvedli so tudi nekatere spremembe v vladi, ki jo spet vodi Janos Kadar.
NAPOVED ZA PETEK: Jutri v Primorju delno oblačno, v notranjosti pa zmerno do pretežno oblačno ter predvsem v severnih krajih kratkotrajne plohe. Temperature ponoči okoli U, v Primorju 5, najvišje dnevne o-kold 5, v Primorju okili 10 stopinj Celzija.