pombUM m Leto II., *tev. 104 V Ljubljani, torek dne 3. maja 1921 Posamezna *tev. 1 K IrhaJ* ob 4 sjutrsj. Stane celoletno .. 180 K mesečno. <•*... 15 » za zased. ozemlje, 800 , za inomiira •. 890 » Oglasi za vsak nnn vfites steipea (83 mm) . 2 K m aH ogterf do 80 mm stolpa« (58 mm) ( 1 « Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politika Uredništvo* UfldoHSeva cesta M. Telefon »t 72. Upravnlštvoi Sodna aiiaa it 6. TaMotit*. ^ - - - »-t- mii| KiCUa CV DOK« HC. Vi itev.lLStt. Heška avtonomistična vlada v Bakru POD PREDSEDTVOM ZANELLE. — APEL NA ANTANTO. — PONESREČENA FAŠISTOVSKA DEMONSTRACIJA. - VAŽNE POLITIČNE KONFERENCE. Bakar. 2. maja. Zastopniki Zanello-ve stranke, ki so bOl izvoljeni pri zadnjih volitvah na Reki, so ustanovili vlado, katere predsedstvo je prevzel /auella sam. Portfelj za notranje stvari je prevzel Peteani, pravosodje dr. .Jeckhef, prosveto Lengyel, finance pa Blassich. Bakar, 2. maja. Zanellova vlada je takoj po konstituiranju poslala brzojavne memorandume v Washington, London, Pariz, Beograd in Rim. Posebno se je obrnila na vrhovni svet v Parizu, zahtevajoč, da se vzpostavijo njena prava in prizna njena zakonitost na Reki. Bakar, 2. maja. Semkaj je došla delegacija reške jugoslovenske stranke radi izvedbe organizacije reških Jugo-slovenov. V delegaciji so profesor Gro-hovac, profesor Lenac, novinar Krzna-rič, trgovec Bunčiga in trgovec Sejič. 03 včeraj bivajo v Bakru tudi zastopniki reške socialistične stranke. Za reško avtonomistično stranko je prišel v Bakar Gotthardi, za reško socijali-stično stranko Senjan, /.a okupirano ozemlje Marinič. Tem članom reške patrijotske zveze se je pridružil tudi član zveze Viljem Safranko. — Direk-torij reške demokratske avtonomistične stranke se je danes sestal v Bakru in jc imel sejo pod predsedstvom Got-thardija. 0 sklepih direktorija se vzdržuje največja tajnost. Bakar, 2. maja. Zanellova stranka je najela v hotelu «Jadrau» štiri sobe -a sebe. Med Bakrom in Reko so vzpostavljene zveze, vendar pa se drži Zanella precej rezervirano. Zauella je izrazil svoje zadovoljstvo nad sprejemom v Bakru. Bakar, 2. maja. Snoči je priredilo nekoliko tukaj prisotnih mladih Rečauov proti Znelli demonstracijo. Kaša oblast va so nastopila z vso energijo in aretirala dva, demonstranta. Te demonstracije so brez večjega pomena. Italijanska vlada se približni e avfonomašem Bakar, 2. maja. Snoči ob 19. je prišla semkaj druga italijanska, torpedov-ka. Ko je pristajala v luki, se je poškodovala na sprednjem delu. Italijanski delegat je zaprosil, da se sme izkrcati in oiiti v hotel, v katerem se .je uastanil Zanella. Pozueje se je delegat vrnil na torpedovko. V krogih Zanel-love stranke vlada zadovoljstvo radi poizkusov italijanske vlade, približati se Zaaelli. Bakar, 2. maja. Danes dopoldne ie prišla v Bakar italijanska torpedovka po Zanello, kterega je odpeljala na podajanja z italijanskim poslanikom na Reki Cacciadoininijem. Zanellov odhod na pogajanja je rezultat snocnjega pri- KONFERENCE Z ZANELLO. hoda in pogajanj z italijanskim uradnim delegatom. Pogajanja so se vršila na širokem morju, ker se Zanella- ni upal izkrcati na italijanskem ozemlju. Okoli pol 14. se je Zanella vrnil ter je imel takoj sejo z drugimi člani svoje vlade. NA REKI VLADA MIR, Fašisti se boie Juzoslovaaov. Reka, 2. maja. Na Reki se je situacija stabilizirala. Mesto izgleda kakor ponavadi. «Vedetta d'Italia» piše. da za fašiste bivanje na Reki ni varno, češ. da so Jugoslovani oboroženi in vsak čas pripravljeni, da aktivno nastopijo proti fašistom. Naša razmefifev z Italijo in Reko SLOVENSKO - ITALIJANSKA MEJA DOLOČENA. — RAZMEJITEV Z REKO SE ZAČNE TA TEDEN Bakar, 2. maja. General Maister, član jugoslovanske delegacije v Benetkah, je prevčerajšnjim na torpe-dovki prišel v Bakar ter je nadaljeval svoje potovanje. Komisija je v Benetkah dovršila svoje delo za razmejitev do Matulj, tako da je meja proti Sloveniji popolnoma dogotov-Ijena. Bakar, 2. maja. Danes ob 17. uri je mu. da bo general odšel direktno iz Pariza v Opatijo. Potem jc poveljnik vprašal za druge člane delegacije, posebno za polkovnika Ječmanoviča, Ker ta še ni prišel v Bakar, se bo torpedovka vrnila ponj jutri. Bakar, 2. maja. Kakor se doznava iz zanesljive strani, sc bo začelo delo za razmejitev Reke med italijanskimi in jugoslovanskimi delegati dne 5. t. prispela v Bakar italijanska torpe- = m. ter bo končano dne 10. maja. Re-dovka po člane jugoslovanske komisije za razmejitev Reke. Poveljnik torpedovke je izrečno vprašal za generala Kalafatoviča. Odgovorili so ške meje bodo torej določene prej, kakor se bodo vršile volitve v italijanski parlament. fAŠ1STOVSKI VOLILNI SHOD V TRSTU. Trsf, 2. maja. (Izv.) Včeraj so se predstavili tržaškim volilcem kandidati naoijonalističnega fašistovskega Moka v Trstu. Shod se je vršil v gledališču «Politeama Rossetti* i je bil prilično obiskan. Skupščini je predsedoval senator Valerio, bivši tržaški župan. On je tudi otvoril shod z običajnimi frazami in zahvalo Italiji, ki je rešila Trst iz kremljev bivše iiionarhije. Za Valeriom so govorili štirje fašistovski kandidati, kapitan Banelli, odvetnih Suvfch, inž.Menes-sjni in odvetnik Giunta. Ko je Giunta nastopil, so se pojavili v dvorani ži-vio-klici na fašistovskega prvaka. Giunta je govoril kot po navadi v na pol stavkih in je dosegel višek svoje retorike, ko je povdarjal svoj program, o katerem je dejal, da ima začetek v požigu Narodnega doma v Trstn. Ko je omenil, da se fašisti ne boje nikogar, tndi ne reških Za-nellijancev, se Je čnl vzklik: «Dol i nijmi». Na koncu svojega govora je hujskač prebral pismo d'Armunzia, kateremu so poslušalci aplavdirali in nismo Sem Benellijevo. ki je poslal tržaškim fašistom svoj pozdrav. — Po shodu je bil obhod po mestu, ki pa je bil jako kJavern. ker ie ves čat Benetk. deževalo. Deževnemu vremenu se je zawvaliti, da ni prišlo nikjer do fa- šistovskih napadov. Železniška stavka v Pritnoriu Trst, 2. maja. (Izv.) Zelezničarški štrajk traja neizpremenjeno dalje. Položaj je še vedno nerazjasnjen. Železniška direkcija je poslala v Trst nekaj strokovnjakov da prouče situacijo. V nedeljo ob 4. uri popoldne so imeli železničarji sestanek, kateremu Ija v zvezo s kombinacijo o možnosti pogajanj med železničarji in državnimi funkcUonaril. Ttrt, 2. maja. (Izv.) Vsled železni-čarskega štrajka odhaja iz Trsta dnevno en vlak v smeri proti Istri in en viak v smeri proti Postojni. Ob 6. uri 15 min. pelje viak v smeri proti Sf. Petru, ob 8. uri 20 min. vlak v smeri proti Beogradu (Orientekspres) ob 14. uri 9 min. vlak v smeri proti Vidmu in Parizu. V Trst prihaja ob 16. uri 35 min. viak iz Postojne, ob 16. uri 40 min. viak iz St. Petra in Reke. ob 7. uri Orientekspres. dalje dnevno po en vlak iz Pulja, Vidma in Nov ultimat Nemčiji — Izvršitev sankcij odgodena PRVE SEJE LONDONSKE KONFERENCE. - SPORAZUM MED ANGLIJO IN FRANCIJO. — NEMČIJI SE STAVI DVA-NAJSTDNEVNI ROK. — NOVA NEMŠKA NOTA AMERIKI. London, 2. maja. (Izv.) Vrhovni svet je imel včeraj ob eni uri popoldne sejo. Nemčiji se je dovolil dva-najstdnevni rok. Nemška vlada mora na predvečer dvanajstega dne krat-komalo sprejeti pogoje, ki ji jih je sporočila reparucijska komisija. London, 2. maja. (Izv.) Prva stja medzavezniške konierence se je vršila v nedeljo ob 15. uri v Dovning Streetu. Predsedoval ji je L!oyd George. ki ga je spremljal lord Curzon. Italijo sta na konferenci zastopala grof Sforza in marki Della Torreta. za Francijo so bili navzoči Briand, De Loucheur in Berthelot, za Belgijo ministra Jaspar in Theunis, za Japonsko Hayashi in Kengemosi. Sestanek je bil posvečen proučevanju položaja, ki ga je povzročila Nemčija s svojo zavlačevalno politiko. Mcdzavczni-ški pooblaščenci so sklenili pozvati na informativen razgovor strokovnjake v vprašanju reparacij. Seja jc trajala tri ure in pol in je bila zaključena ob 19. uri 30 min. London, 2. maja. (Izv.) O poteku prvih sej medzavezniške konference ni točnih poročil. Ve se le toliko, da se je na ponovnih sestankih med LIoyd Georgeom in Briandom posrečilo odstraniti antagonizem med Londonom in Parizom. Došlo je do kompromisa, ki predvideva kratko odgoditev izvedbe nadaljnjih sankcij, zlasti zasedbe Porurja. dovoljuje po Franciji takojšnjo mobilizacijo čet. potrebnih za zasedbo nadaljnega nemškega ozemlja. — Na sejah medzavezniške konference je Briand sprva neizprosno zastopal francosko stališče, naj se z Nemčijo ne vodijo nikaka nova pogajanja, ampak naj se sankcije takoj poostre. Briand je opozarjal na nevarnost. ki jo krije zaviačevalna taktika Nemčije, ki tudi svojih zadnjih predlogov ne smatra resno, ampak se jih poslužuje samo kot sredstvo za odgoditev. Povdarjal je zlasti, da pomeni dejstvo, da Nemčija še do sedaj ni izvedla mirovnih določil glede raz-oroženja, veliko nevarnost ne ie za evropski, ampak sploh za svetovni mir. — Belgijski delegat je odločno podpiral stališče Brianda, dočim so mu zlasti Angleži in Italijani ostro nasprotovali. Prodrlo je stališče LIoy-da Georgea, naj se s sankcijami počaka. dokler Nemčija ne odgovori na stavljene predloge. Pariz, 2. maja. (Izv.) Po londonskih vesteh «Tempsa» so se štirje zunanji ministri, Briand. lord Curzon. Jaspar in grof Sforza ob 10. uri 30 min. dopoldne sestali, da določijo besedilo poziva, ki se odpošlje Nemčiji. Po tem posvetovanju je bila seja vrhovnega sveta pri Lloyd Georgeu, ki je trajala približno eno uro. Popoldne so se sestali finančni izvedenci, da določijo koučnoveljavne predloge za jamstva, ki bi, ako bi Nemčija pristala, nadomestovala «teritorijalna jamstva*. Predloge zunanjih ministrov je vrhovni svet, kakor poroča «Tcmps», odobril. Ti predlogi določajo: Francija se pooblašča, da izvede nekatere mobilizačne odredbe, zlasti vpoklic letnika 1919. Me>i, tem bo re-paracijska komisija sporočila Nemčiji nameravani način plačevanja nt zahtevana jamstva. Ako Nemčija v dvanajstih dneh. ki so potrebni za francosko mobilizacijo, ne sprejme teh predlogov brez pridržka, se takoj zasede rulirsko ozemlje. Pariz, 2. maja. (Izv.) V novem pozivu na Nemčijo glede ugoditve njenih obvenosti bo vrhovni svet opozoril na to, da se del določb mirovnega sveta ni pravočasno izpolnil. Nadalje bo sporočil, da se bodo pričele priprave za eventuelno potrebne odredbe vojaškega in maritimnega značaja. Končno bo vrhovni svet po reparacijski komisiji sporoči o načinu plačevanja in o garancijah. Nemčiji se tudi naznani. da bodo sankcije takoj stopile v veljavo, ako sc nc podvrže odločitvi odseka. London, 2. maja. (Izv.) Kakor javlja brzojavka iz Washingtona, je tjakaj dospela nova nemška nota, ki pa še ni dešifrirana, ker je bilo besedilo pri telegrafiranju zelo potvorjeno. Pariz, 2. maja. (Izv.) Zunanje ministrstvo objavlja uradno, da je danes ob šestih popoldne vojni minister izdal povelje za mobilizacijo letnika 1919. Mirna proslava prvega maja LE POSAMEZNI NEZNATNI INCIDENTI. — PROTIMADŽAR-SKE DEMONSTRACIJE NA DUNAJU. — DELAVSKE MANIFESTACIJE V RIMU. Je prisostvoval tudi tajnik gospodar skega sindikata železničarske orga-1 - . ... . .. . M„ nizacue. Prisotnost tajnika se sprav-^rotrukikje^oli do spopadov. Na Milan, 2. maja. (Izv.) Tukaj je po tekel prvi maj popolnoma mirno. Električna železnica ni vozila, vsi javni prostori so bili zaprti. V popoldanskih urah se je vršil v gledališču Te-atro del Popolo imponzanten shod socijalistične stranke. Govoril je na njem poslar.ee Turati. ki jc bil obdan od mnogoštevilnih tajnikov požganih in demoliranih delavskih zbornic. Množiea je sprejela Turatija z nepopisnim oduševljenjem. Govornik je govoril o stališču socijalistične stranke napram fašizmu. Rim, 2. maja- (Izv.) V Rimu je potekel majniški praznik brez incidentov. Popoldne so imeli v botaničnem vrtu velik shod komunisti, na katerem sta govorila njihova prvaka Bombacci Vella ter anarhist Stagnet-ti. Skupščina je končala v miru in redu. Istočasno so imeli na mnogih mestih shod socijalisti. Ker so za 10. uro zjutraj sklicali skupščino tudi fašisti, je bilo konsignirano vojaštvo za slučaj, da bi prišlo med političnimi na- nacijonalističnem shodu sta govorila med drugimi poslanca Federzoni ln Dudan. Po skupščini so nacijonalisti priredili obhod po mestu. Popoldne je prišlo med fašistovskimi in socijall-stičnimi elementi do neznatnega spopada, ki pa ni ime! hujših posledic. Trst, 3. tnala. (Izv.) Včerajšnji delavski praznik je potekel brez vznemirjenja. Dan je bil deževen. Promet je bU popolnoma ustavljen, večje kavarne so bile zaprte. Tudi gostilne so bile mrtve, ker se je vse osob«e vzdržalo dela. Delavski shodi, kakor tudi volilni shod fašistovskega bloka so končali brez posebnega zanjmanja in velikega navdušenja. Varšava, 2. maja. V Varšavi so bili povodom najnikovega praznika neznatni spopadi med komunisti in socijalisti. Nauen, 2. maja. Proslava l.maja je v Berlinu potekla v glavnem mirno. Prišlo jc samo do majhnih spopadov, pri katerih sta bila ranjena dva komunista. Perugia, 2. maja. (Izv.) V Rietiju je prišlo včeraj do spopada med socijalisti in fašisti. Osem oseb je bilo ranjenih. Bakar, 2. maja. (Izv.) Včerajšnji dan jc na Reki potekel čisto mirno. Do spopadov ni prišlo nikjer. Zjutraj so imele socijalistične in sindikalne organizacije kratka zborovanja v svojih prostorih. Dunaj, 2. maja. Mala skupina udeležencev včerajšnjega komunističnega majskega praznovanja je skušala vdreti preko Ringstrasse v Bankgas-se, kjer se nahaja madžarsko poslaništvo. Policija je to preprečila. Približno 20 mladeničem pa se je posrečilo z druge strani vdreti v Bankgas-se. kjer so demonstrirali pred maržar-skim poslaništvom in metali v okna kamenje, nakar so pobegnili. ZA JUGOSLOVANSKO - ČEŠKI KORIDOR. Rim, 2. maja. (Izv.) Uradna agencija »Roma* javlja, da objavlja neki uradni list praške vlade razgovor s češkoslovaškim poslanikom v Beogradu, Id je izjavil, da je koridor med Češkoslovaško in Jugoslavijo naravnost potreben. Posebno zadnji dogodki so dokazali, da so direktne zveze med Jugoslavijo in Češkoslovaško življenjsko vprašanje, ki ga bo treba zopet začeti kJiub trianooski mirovni oogodbf. Delitev Steziie PROTESTNI ŠTRAJK NEMŠKIH RUDARJEV. Vratislava, 2. maja. (Izv.) V vseh' w-dokopih v Zgornji Šleziji je davi v protest proti odločitvi mednarodne plebiscitne komisije, po kateri pripade*« okraja Rybnik fn Ples Poljski in ?e regulira meja pri Katovjeah, izbruhnil* stavka nemških rudarjev. Dela se v polnem obsegu v dveh rudokopih. Razkrita boiiieviSka komplota v Ameriki in An9»ii Washingion, 2. maja. Pri neki pre* iskavi v centrali tretje internacijOrm-le v Londonu so našli načrt po katerem naj bi se Amerika dne l.maja; pobunila. Stvar je v zvezi z vodilnem mesti sovjetske Rusije. Policija je aretirala dva voditelja. London, 2. maja. (Izv.) Kakor javlja »Press Associater*, so komunisti v Angliji, z ozirom na gospodarsko krizo dežele nameravali povzročiti revolucijo. Zarota je bila pravočasno odkrita. Več voditeljev komunistov je bilo aretiranih. Niti zarote vodijo v Moskvo.- AMERIŠKI SENAT SPREJEL KNOXOVO RESOLUCIJO. Nauen, 2. maja. Iz Washingtona s« javlja, da je senat sprejel Knoxovo rcsolucijo brez izpremembe z 49 glasovi proti 32 glasovom. Washington, 2. maja. (Izv.) Na kan* cu razprave o Knosovi resoluciji je izjavil senator Lodge, da se s sprejetjem resolucijo faktično vzpostavi mirovno stanje z Nemčijo. Senator King jc izjavil, da je resolueija sestavljena, v duhu, da se pomaga Nemčiji. ITALIJANSKO ČASOPISJE PRO* TI SANKCIJAM Nanen, 2. maja. Italijansko .časopis« je je začelo pisati proti sankcijskim odredbam proti Nemčiji. «Popolo Romano* pravi, da bi bila za Italijo sramota. ako bi pristala na Briandove načrte. «GiornaIe d' Itaiia, kakor tudt Anglija in Zedinjenc države ne bodo odobrile pretiranih zahtev Francije. GRŠKI KRALJ BO ODSTOPIL? Pariz, 2. maja. (Izv.) «Petit Pariskm* poroča iz Londona: Vest Exehange Te-legrapha javlja iz Aten. da- odide po poročilu list« «Prawos» ministrski predsednik Gunaris po svojem povratku iz Smirne v London, da se pogaja glede odstopa kralja Konstantina. NOVA GLEDALIŠKA STAVKA' NA DUNAJU. Onnaj, 2. maja. (Izv.) Mezdno nje nameščencev dunajskih gledališč je uovedlo do stavke v -Thcater an der Wien». Zaupniki osebja Karcza-govih gledališč so danes stavili ravnateljem ultimat, v katerem zahtevajo povišanje vseh dohodkov za 30 odstotkov. Ravnatelji so zavzeli stališče. da se morajo vršiti pogajanja lc mej organizacijami. Ker se ri dosegel sporazum, je osebje v :«7hcater an der Wien» danes pričelo stavkati. Gledaiišče je bilo pri današnji predstavi popolnoma razprodano, predstava pa se je morala vsled stavke odpovedati. Ako se jutri ne doseže sporazum, bodo najbrže tudi nameščenci ostalih duna jskih jrledališč pričeli stavkati. POVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TARIFOV V AVSTRIJL Dunaj, 2. maja. (Izv.) Predlog za sanje osebnih in tovornih tarifor na. državnih železnicah se predloži odseku že prihodnje dni. 100% zvišanje osebnih pristojbin in pristojbin za prtljago stopi v veljavo ie s 1. julijem. Pristojbine za tovorni promet, ki se bodo zvij šale za približno 70%, stopijo v veljav« n}eseea julija ali najkasneje s 1. avgustom. BOJ MED ŽIDi IN ARABCI V JAFFt London, 2. maja. (Izv.) V Jaffi ja prišlo, kakor se brzojavlja iz 'Jeruzalema, do spopada med Židi in Arabci. Bilo je 20 mrtvih in 150 ranjencev. PREVOZ PADLIH AMERIK ANCEV V DOMOVINO. Pariz, 2. maja. Ameriški parrite cWheaton» je s krstami 3300 ameriških vojakov, ki so padli na francoskem boiiiču. odpo&rv^l iz Ohflrbtjnrn m Ameriko« Lenin o kapitalizmu V zadnjem čaau smo že večkrat opozarjali, da se oblika makfiima.listič-ne politike ruskih boljševikov polagoma oblažuje. Da je temu tako, svedo-či tudi Leninov govor, ki ga je imel na veliki skupščini komunistov v Moskvi. Glasi se: Izprememba naše politike napram kmetom znači, da se je njihov položaj sam izpremenil. Svoboda trgovine nas mora pripeljati do razvoja državnega kapitalizma. V današnjem gospodarskem življenju Rusije je spoznati pet različnih sistemov, in sicer: 1. patriarhalni sistem, kjer kmetje delajo samo zase; 2. produkcija blaga v malem, ki ima za posledico prodajo Izdelkov na tržišču; 3. kapitalistično gospodarstvo; 4. državni kapitalizem in 5. socializem. Veleindustrija ni nanovo ustanovljena, ker socialistične tvornice dobivajo samo majhen del onega, kar bi morale dobiti. Opustošeni kraji, pomanjkanje strojev in sirovin ter slabe prometne razmere imajo za posledico, da kljub socializmu še obstojajo mala podjetja. » V takih razmerah pomeni državni kapitalizem stapljanje malih podjetij. SvoboSa trgovine je čisto naravno pro-vzročila propast kapitalizma, čemur se ni bilo mogoče zoperstavljati. toda ta kapitalizem ne pomeni za nas nevarnosti; z njegovo pomočjo vzdržujemo povečano produkcijo, kar je za nas potrebno, in mi smo sami za to, da povečanje proizvajanja še bolj okrepimo. Mi dajemo prednost državnemu kapitalizmu ter bomo tudi določili, v kakšnem razmerju se lahko razvije. Ta kapitalizem bo pod nadzorstvom države, ker je delavska država prevzela tvornice, podjetja in železnice, se tega kapitalizma ne bojimo. Kapitalizem, Ki stoji pod tako kontrolo, se nikakor ne protivi ideji komunizma, dokler se oblast države nahaja v rokah delavskih slojev. ftusila v osrednje Azili Stara carska Rusija je vodila v srednji Aziji politiko neprestanega osvajanja. Dežela za deželo je prihajala v njeno oblast; bilo je videti, da bo naposled vso vzhodno Evropo in vso notranjo Azijo obsegal le en imperij, velikanska Rusija. V tem cilju carska oblast v notranjosti ni zadela nikjer na enakovrednega tekmeca. Ko pa se je začela primikati k morjem ter k deželam, ležečih ob njih, sta nastopili Japonska in Anglija; prva je odrinila Rusijo od Pečilskega zaliva, druga se je koncentrirala na obrambo Dardami, Perzijskega zaliva in Indije s tem, da je držala Kabulske prelaze in Tibet. Tik pred svojim polomom jo Rusija tudi napram tej angleški barijeri dosegla velike uspehe. Sanje o ruskem Carigradu so se takorekoč že uresničevale, severna Mala Azija in Armenija sta prehajali v rusko posest, posebna pogodba z Anglijo je prepustila Rusiji večjo severno polovico Perzije, kjer jo stalno stale kozaške čete in kjer so se nahajale vse gospodarske koncesije v rus. rokah. Afganistan je bil za enkrat še sporen, v Tibetu je prevladal angleški vpliv, toda ruski diplomaciji sc je posrečilo Mongolijo odcepiti od Kitajske. in jo na ta način pripraviti za »zbližanje* z Rusijo. Preskočimo vse drugo in poglejmo, kako zunanjo politiko vodi sovjetska Rusija v srednji Aziji. V preteklih mesecih so sovjetske čete zavzele Armenijo in Gruzijo ter vpeljale sovjetski vladni sistem, s čimer je obnovljena v deželah ruska državna moč, dasi v drugačnih, »lepših* oblikah. Koncem februarja pa je moskovska vlada sklenila posebno pogodbo s Perzijo, ki nam odkriva, ako izluščimo 1 fc zgovorne tn pestre opreme politično jedro, zanimivo diplomatsko prebrisan nost sovjetskega zunanjega komisari jata. Po tej pogodbi se odpoveduje Rusija vsem prejšnjim carističnim pogodbam, ki so omejevale neodvisnost in pravice Perzije, vsem gospodarskim koncedi jam in privilegijem, pa tudi vsem ž< ustanovljenim gospodarskim podjetr jem v deželi, toda Perzija se obvezuje, da ne bo teh koncesij dala nobeni drugi državi ali tujim podanikom. Dalje vrača Rusija Perziji večino obmejnega ozemlja pri Asterabadu, ki ga je vzela pri »obmejni korekturi* 1.1893 Važno pa je naslednje: Obe državi s garantirata medsebojno, da se ne bo sta vmešavali v notranje zadeve dru ga druge, posebno pa, da ne bosta zbi rali oboroženih sil za vpad v sosedeo državo niti trpeli, da bi tretja država nabirala vojne sile na njih ozemlju. Naposled se zaveže vsaka izmed pogodbenih držav, da bo preprečila vsemi razpoložljivimi sredstvi : svojem ozemlju nastop čet in sploh oboroženih bojnih sil katerekoli tretje države, katerih prisotnost bi pomenila nevarnost za meje, interese ali varnost druge pogodbene stranke. Najzanimivejše k tej točki, ki je naperjena proti Angliji, je klavzula, da ima sovjetska vlada pravico, v lastno obrambo poslati lastne čete na perzijsko ozemlje, ako bi Perzija sama ne bila dovolj močna, da odbije proti Rusiji naperjeno podjetje. V pogodbi z Afganistanom pa se je zavezala vsaka izmed pogodbenih držav, da ne bo sklepala s tretjo nikakili vojaških ali političnih pogodb, naperje nih proti drugi stranki. Ker pa je af ganski emir znan kot nezaneslijv možak, mu je sovjetska vlada zasigurala kot letno subvencijo en milijon v zlatu. Emir pa dovoli ustanovitev sovjetskih konzulatov v glavnih mestih, kar Angliji ne more biti prav nič všeč. Po svefu — Češki tiskovni zakon. V Ceškoslo vaški je sedaj izdelan načrt za tiskovni zakon. Zakon vsebuje iste točke, ki jih je pred časom predložil češki vladi odbor društva češkoslovaških novinarjev. — Teološka fakulteta pri nemški univerzi v Pragi ostane. Profesorski kolegij nemškega vseučilišča se je te dni bavil z vprašanjem ločitve bogoslovne fakultete. Senat in pretežna večina profesorjev in docentov se je izrekla za to, da ostane teološka fakulteta pri univerzi. Češkoslovaški železničarji, ki so imeli te dni strokovni kongres, so se izjavili proti pristopa v tretjo internacio-nalo. — Službeni jezik na Češkoslovaškem. Praška vlada je izdala naredbo o službenem jeziku v republiki. Službeni jezik je povsod češki, samo nemško vloženi akti v okrožjih, ki imajo nad 20 odstotkov nemškega prebivalstva se bodo reševali v nemškem jeziku. — Konfiskacija verižniških telefonov. Poštno ministrstvo v Pragi je pred nekoliko dnevi naročilo vsem poštnim uradom, naj odvzamejo telefone vsem tvrdkam in zasebnikom, ki 60 bili kaznovani zaradi odiranja in veriženja. V Bratislavi so že odvzeti telefoni-7 kavarnam, dvema gostilnama, 5 mesarjem, 8 delikatesnim trgovinam in zelo mnogim trgovcem. — Kriza nemške vlade. Kakor se poroča iz Berlina, je kriza v nemški vladi neizogibna. Zunanji minister dr. Simons je baje še predno je bila odposlana znana nemška nota ' Hardingu, podal svojo demisijo. Odstop je utemeljeval s slabim zdravstvenim stanjem, telesnim in duševnim, ki so ga povzročili napori njegovega dela. — Kancler dr. Fehrenbach se je izjavil s Simonsom solidarnega, prosil ga jc pa, naj Ee nekoliko počaka. V^led tega je pričakovati, da odstopita oba, poleg njiju pa še dva druga ministra. — Nemško časopisje dementira te vesti in piše, da ostane kljub odstopu Simonsa in Fehrenbacha koalicija vladajoči! strank nedotaknjena. Centrom, ljudska stranka in demokrati ostanejo torej še zanaprej na vladi. Glede rekonstrukcije kabineta se sedaj že vodijo pogajanja. — Sestanek vojaških poveljnikov v Moskvi Sovjetska vlada je pozvala v Moskvo vse zapovednike in načelnike štabov rdeče armade, da prisostvujejo vojnemu svetu, ki ga bo vodil Trockij. Boljševiški krogi pripisujejo temu sestanku veliko važnost, ker se bo na njem razpravljalo o vprašanju notranjih nemirov v Rusiji, ki so se v zadnjem času pomnožili. — Delavci in boljševiški vodje. Nedavno se je v Moskvi vršila velika delavska skupščina, na kateri je prišlo do velikih demonstracij proti boljševikom. Delavci niso pustili govoriti voditeljem boljševizma ter so od njih zahtevali, da jim dado 1. maja amnestijo, da ukinejo privilegirane karte za prehrano, da vzpostavijo svobodno trgovino iu da zatrejo «črezvi-čajko*. — Hardingov govor o nalogah A*nori-kancev. Pred častniki oklopne križarke «PennsyIvania* je imel predsednik Harding govor, kjer je izrazil upanje, da svet ne bo videl več vojne. Zedinjene države imajo samo eno željo, da bi mogle z vsemi razpoložljivimi sredstvi braniti svoje pravice. Amerika ni nikoli ničesar zahtevala od svojih častnikov, kar ne bi bilo v skladu z njihovo vestjo svobodnih mož. Toda če bi bilo potrebno, se bo vsak Amerikanec drage volje žrtvoval. Zedinjene države ne marajo aneksij in tudi ne zahtevajo odškodnine, hočejo pa svojo pravice ter jih nameravajo doseči s sredstvi, ki jih mora odobravati vsak pravično čuteči človek. Amerika pri sejah vrhovnega sveta. Pariški listi poročajo, da sta se francoska in angleška vlada dogovorili glede sodelovanja Amerike na se jah vrhovnega sveta. Ameriki bo na posvetovanjih dana velika prostost in beseda. — Politični krogi računajo, da se bo ameriški zastopnik začel udeleževati sej že ta teden. 1 Naloga Amerike na bodoči konferenci. «Daily Chronicie* javlja Ne\vyorka, da bo imel morebitni za-topnik Zedinjenih drŽav na bodoči medzavezniški konferenci nalogo podpreti in obsoditi stališče antantnih držav posebno v vprašanju odgovornosti za vojno in nemških obveznosti. "■f Prekinjena pogajanja. Iz Beogra-rredbe. Beograjske novine poudarjajo, A~ - fo je evakuacija le en vzrok prekida' pogajanj, vzrokov pa je več. a najvažnejše vprašanje je vprašanje luke B;> roš. Zato ni misliti na obnovitev pogajanj v doglednem času, kot to mislijo italijanski krogi, temveč pogajanja se začno šele takrat, ko bodo vsa sporna vprašanja definitivno rešena. -f- Italijanska lojalnost. Iz popolne« ma zanesljivega vira se poroča iz Ri-i ma, da se v črnogorskem taboru v Ga^ti nahaja šef onih banditov, ki so v Hercegovini napadli štab armije in komandanta Tuziča. Ta bandit uživa da poročajo, da je prejelo ministrsko predsedništvo od vseh strani priznanje in zahvalo, ker je tako energično nastopilo v vprašanju jugoslovansko-ita-lijonskih trgovskih pogajanj in na ta način izzvalo prekid istih. Odločno stališče naše vlade jc na razpoloženje v Rimu, kjer so se takoj po dohodu šefa italijanske misije senatorja Luzi-ollija začele konferenco, katerim so prisostvovali minister za zunanje zadeve Sforza z jugoslovanskim odpravnikom Antonijevičem. Grof Sforza je baje izjavil, da Italija nikakor ni mi- slila zavlačevati evakuacije Dalmacije,1 zaščito italijanskih oblasti in njihovo ki se je zavlekla edinole radi tehničnih popolno zaupanje. Ali gospoda v Rimu ovir. Italijanska vlada je storila vse, res ne ve, kaj pomeni vzdržavati s soda se pospeši evakuacija in je izdala sedom lojalne odnošaje? tudi v. zadnjem času vse potrebne na-j Politične beležke h Rekonstrukcija kab;ie'r<. Beo-rajske novine javljajo, da se bržkotne najkrajšem času izvrši rekonstrukcija kabineta, kjer naj bi se izenačilo število radikalnih in demokratskih ministrov. Listi vzdržujejo vest. da hoče Draškovič na vsak način odstopiti, pa tudi Pa*ic hoče odložiti zunanji port-felj, da bi se mogel samo kot predsed nik vlade posvetiti političnemu delu. Popolniti je treba tudi mes*o ministra za vojno in mornarico vsled smrti generala Jovanoviča. Glede ministrstva za notranje zadeve postoji kombinacija, da notranji portfelj prevzame sedi-nji minister za prosveto Pribičevič, a prosvetni portfelj bi prevzel dr. Krstelj. bivši predsednik dalmatinske vlade. Za ministra zunanjih zadev prideta no informacijah iz radikalnih krogov v poštev dr. Momčilo Ninčič ali pa dr. Velizar Jankovič, katerega zadnjega kandidaturo podpira posebno Pašič. Glede vojnega ministra še ni nobene kandidature, a verjetno je. da se imenuje nov minister vojne v sporazumu med vlado in generalnim štabom. Ljubljana, 2. maja. 1921., štev. 208 Dr. 1., se je podaljšalo do konca, meseca aprila 1922. * Politični klub JDS. ima sestanek v torek dne 3. t. m. v tajništvu JDS., Narodni dom ob 20 uri zvečer. Člani 6e vabijo na polnoštevilno udeležbo. — En četrt ure pred sestankom ima odbor kluba sejo. Odborniki sc naprošajo, da pridejo točno ob tri četrt na osmo k seji. * Izjednačenje uradniških plač in na. viialci cen. Iz uradniških krogov nai.i pišejo: V zadnjem času v časopisih prlobčena poročila o nameravanem iz-jednačenju uradniških plač so vzbudi j a veliko govoričenja o izvanredno visokih prejemkih, ki jih dobi baje vsak posamezen uradnik. Take govorice širijo zlasti oni vojni dobičkarji, ki hočejo z ene strani dolžiti uradiiištvo krivde, da se jim nalaga za vzdrževanje istega vojne davke, z druge strani pa, da pokažejo svetu, kako pravično je zvišati zopet cene in ubori uradniški pari potegniti iz žepa ono maloštevilne kronce, ki jih dobi iz naslova izjedna-čenja plač. Izjednačenje plač. kadar se v istini izvede, bo pomenilo le za posamezne kategorije zvišanje do 300 kron mesečno, nekatere kategorije pa ne bodo nič pridobile. Navijale! ccn, ki jim zvišanje uradniških plač doni na, nšesa kakor bojna tromba. vojaškemu konju, naj se natančnejše informirajo o materijalnih koristili, ki jih prinesj uradništvu izjednačenje. * Svarilo potnikom v Severno Ame-riko. Glasom obvestila ministrstva za vnanje zadeve se je na italijanskih ladjah, ki vozijo med Italijo in Severno Ameriko, pojavilo nekoliko primerov kužr.ih bolezni. Amerikanska sanitetna. oblastva postavljajo zato vse ! potnike, ki prihajajo z italijanskimi l * Finančni minister v Osjeku. Fi nančni minister dr. Kumanudi je ua potovanju v Baranjo v petek zvečer prispel v Osjek. Ustavil se je v Osijeku, da se udeleži proslave Zrinj-skega in Frankopana, ter je v sohoto zjutraj prisostvoval cerkvenemu opravilu, zvečer pa slavnostni predstavi v gledališču in akademiji, pozneje pa meščanskemu komerzu v »Hrvatskem domu*. * Iz občinskega sveta ljubljanskega. Bivši ljubljanski podžupan dr. Karel T r i 11 e r jc z ozirom na svoje zdravstveno stanje odložil mandat, katerega mu je demokratska stranka vnovič poverila pri volitvi dne 26. aprila. Na njegovo mesto stopi v občinski svet prvi izvoljeni namestnik, nadzornik južne železnice Fran Planinšek. * Imenovanja. Levanič Josip, strokovni učitelj v St. Juriju je pomaknjen v X. činovni razred, strokovni učitelj Franc Wernig na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru pa od praktikanta v XL činovni razrerL * Imenovanje ravnatelja v Rogaški Slatin:. Deželna vlada je v današnji svoji seji imenovala Ivana Cefuto, ravnatelja biskupskih veleposestev v Dja-kovem, za ravnatelja zdravilišča v Rogaški Slatini. Novoimenovani ravnatelj je rodom iz Tomaja na Krasu. Od leta 1896. do 1913. je bil nadzornik nad-biskupskih posestev v Zagrebu, od 1. 1913. pa je bil ravnatelj biskupskih nadarbiu v Djakovem. Kot takemu je bilo poverjeno gospodarstvo čez Iati-fundije, obsegajoče 20.70 > ha, ter vodstvo lastne gozdne železnice, industrije in obsežne trgovine. * Deželna vlada odobrila ljubljansko posojilo. Uradni list objavlja že znano,. . . - , .„, nareilbo deželne vlade za Slovenijo, s ka- ladjami iz itahjanSKih pristanke, po tero se mestni občini ljubljanski do vo-j najmanj desoaedensko karanteno. Ita-ljuje najeti posojilo 20 miliionov kron. lijanski izseljemški inšpektorat je za,o To posojilo se porabi za popravo in raz- j prepovedal vsem parobrodmm dn:-Siritev mestnih podjetij, ta ie klavnice, štvom sprejemanje tujih potnikov v elektrarne in plinarne, za izoopoinitev ; Ameriko. Kdor želi potovati v Sever, cestne električne železnice, za ustanovi- no Ameriko, mora torej potovati prek. tev mestne ledarne in za ureditev obrežij Ljubljanice, nadalje za popravo mestnih cest, ulic in trotoarjev, za tlakovanje javnih trgov in ulic in za izpopolnitev mestne kanalizacije. * Razveljavljene policijske naredbe. Naredbe poverjeništva za notranje zadeve glede nadaljnjega bivanja pripadnikov nam sovražnih držav v policijskem okoliiu ljubljanskem ter o dovolitvi za nastanitev v policijskem oko-lišču ljubljanskem, mariborskem in • l.iskem so razveljavljene. * Dva nova predmeta v ljudski šoli. Med obvezne učne predmete ljudske šole se z naredbo deželne vlade za Slovenijo uvajata dva nova^ predmeta: srbohrvaščina i« deška ročna dela. * Pobiranje gostaščine v Ljubljani. Pobiranje gostaščine, določene z naredbo leželne vlade za Slovenijo z dne 5. maja do 4 mesece. pristanišč drugih zapadnih dr?av. Brezposelnost delavcev v Ameriki traja, kakor poroča naš konzulat, šc nadalje. * Sanatorij za škrofulozne otroke. Odelenje za zaščito dece in mladine je posvetilo posebno skrb bolehnim anemičnim in škrofuloznim otrokom, izro-čajoč jih angleškemu sanatoriju na otoku Lapad pri Gružu. V poslednjih petih mesecih je bilo v ta sanatorij poslanih 25 otrok, katerim je tamkajšnje bivanje znatno koristilo. Ker pa so prostori sanatorija premajhni za večje število otrok, je sarajevsko odelenje za zaščito dece sklenilo, da tudi svoj novozgrajeni sanatorij v Palih porabi v to svrho. V sporazumu z zdravstvenim odsekom bo otvorilo tudi šol > v naravi, da otroci v poduku ne za-ostanejo, ker bodo bivali tamkaj po 3 Prosvefa POMLADANSKI KONCERT «GLASBENE MATICE«. Pevski zbor »Glasbene Matioe* priredi v ponedeljek, dne 9. aprila 1921 v Ljubljani koncert, na katerem se bodo izvajale poleg Rubinsteinovega »Jutro* same doslej še neizvajane skladbe naših domačih skladateljev in sicer Pavčiča »Na Krki*, Santla «Aganče Božij*, Adamiča »April*. Lajovica »Lan* in p. Hug. Satt-nerja kantata za mešan zbor, soli in orkester »V pepelnični noči* ua besedilo Simona Gregorčiča. Ni ga slovenskega pesnika, ki bi se narodu tako hitro priljubil. kakor Simon Gregorčič. A tudi ni pesnika, čigar pesmi bi bile tako prikladno za skladbo kakor Gregorčičeve in le malo je še njegovih pesmi, ki bi ne bilo še uglasbene. Stvar je enostavna: Gregorčič je lirik, in lirična pesem najhitreje najde glasbenega interpreta, pa tudi najlažje odmeva v lirično navdahnjenem slovenskem srcu. P. Hug. Sattner je uglasbil poleg manjših Gregorčičevih pesmi najprej »Nevihto* za moški zbor, potem kantati »Oljki* in »Soči* z orkestralnim aparatom, ki jih jo »Glasbena Matica* izvajala pred leti z velikim uspehom. Njegovo najnovejše delo pa je kantata »V pepelnični noči*. Skladatelj ima navado, da par let molči; vemo pa, da na tihem snuje novo delo, ki se naenkrat pojavi. Prijatelji so mu prigovarjali nai se loti »Pepelnične noči*, ki je v sedanji dobi ravno tako aktualna, kakor je bila svojčas »Soča*. Danes leži to delo pred nami. Kantata se prične z osemtaktno temo v e-molu, katero prične vijolončel. povzame vijola. II. in I. vijolina, dočim jo drugi glasovi primemo kontrapunktirajo, vedno bogateje in silneje. Uvodni stavek se vmiri in celi zbor vstopi unisono... Polnočni zvon z visokih lin krepko za-klenkal je... V fungiranih stavkih slika konec predpustnih veselic in zbiranje v svetišču božjem. Sopranski samospev vstopi in v lepi kantiloni riše krasoto božjega hrama ...Glej, božji hram sred poljan dviguje se v nebo... Krepak moški zbor vpade in naznanja vrvenje krdel v svetišče; seveda sama košata gospoda, nakičena z dragulji in biseri, gospoda, kateri je v zabavo celo kontrast med ravno minulimi bakanalijami in resnobno pepelnično nočjo. ... Kot reke v morje vanj nocoj krdela silno vro.. Zbor precej razprežen, odločen in kremenit, čigar konec je odprto vprašanje. V tem hipu čuje pesnik skrivnosten glas: Kar zreš jih pred seboj, zapiši med mrliče ml s pepelom tem nocoj. — V dolgem, pomenljivem samospevu popiše pesnik svoje sanje. Najprej sebi vsuje pepela na teme — vtopljen v neme misli ... Pepela zdaj' na teme sem najprvo sebi vsul ...nato pozove krdela in mešani zbor se obrne do njih, preteč in svareč kronane glave, katerim se bo kmalu 6trlo žezlo in prestol v prah. ... Oj, grešniki j mazilieni, nroč krono in škriat... Isto-1 tako krivičnike, ki reveže zatirajo; dalje one, ki z umom in cvetom let veseli se bahaio: vsi bodo prah in pepel... Ritem se spremeni in v šestosminskem taktu priskaklja sedaj še ...roj neskrbnih jasnih lic in lepši od cvetic... eleganten, dvoglasen salonski valček za soprano in alte, poln mladeniškega ognja in razbo-ritosti: ...Nazadnje roj še priskaklja neskrbnih jasnih lic ... Naj li tudi te zaznamujem za smrt? Resnobni akordi spremene situacijo in bariton z drhtečim glasom sem zaznamoval za smrt. ... Smrtna tišina zavlada v orkestru. — Končano! — Ne! — Tam doli duri zaškripljejo... In nove trume v božji hram skoz nje se vsipljejo ... Mešan zbor v poljudnem tonu ...Ne, teh ne bom pepeli!, to pač je narod moj! ... Bariton zopet zavzame svoje mesto in izvrši hvaležno svojo naJ logo: ...Vstani, vstani, borni narod moj, pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan! .. V ta spev vpade ves zbor in orkester in v mogočnih akordih slavi slovenskega naroda vstajenja dan... vstajenja dan, vstajenja dan, vstajenja dan... 0 skladbi bo sodila javnost; lahko pa se reče, da je to delo, četudi po obsegu ne najdaljše, vendar po glasbeni vsebini in čutu našega skladatelja najboljše delo. Je moderno; vendar ne v tem smislu, da bi delalo velikansko skoke in daleč za seboj pustilo ljudstvo, ki ne more slediti; marveč je nova etapa, do katere se bo slovenska duša lahko in rada povspela; melodiko in globokega čuta umel; skladba, ki ne bo počivala v arhivu Glasbene Matice, marveč bo zaradi prikladnosti in ker je prepojena narodnostnega idealizma našla pot med slovanski svet. p- Julij 3etettc, član dunajske državne opere je dospel v Ljubljano, da nastopi kot gost na naši operi. Ker se pa je na potu prehladi], se je moralo njegovo gostovanje za nekaj dni odložiti. Kot ču-jemo. nastopi g. Betetto koncem tega tedna v operi »Mignon* ob priliki debija gospe Pavle Lovšetove. p Ljubljansko dramsko gledališče je jutri v torek zaprto, v opernem pojejo »Carmen* na red E. p- Za koncert »Glasbene Matice» v Ljubljani, ki sc bo vršil v ponedeljek dne 9. maja, se prično vstopnice danes prodajati. Poleg najnovejšega Sattnerje-vega dela »V pepelnični noči* bo moški zbor izvajal tudi Rubinsteinovo krasno skladbo »Jutro* s spremijevanjem orkestra. Sattnerjeva »V pepelnični noči* in a capella zbori: Pavčičev »Na Krki*, Šantlov »Aganče Božij*, Adamičev »A-pril* in Lajovičev «Lan» se bodo v tem koncertu sploh prvič javno izvajali. Bogastvo ustvarjajoče in izvajajoče umetnosti pri Slovencih mogočno raste. Opozarjamo občinstvo, da si priskrbi pravočasno vstopnice. p- Trije najznamenitejši koncert! v Ljubljani bodo v mesecu maju tekočega leta, in sicer nov3kega zbora cGlasbene je skladba, ki jo bo narod zaradi zdrave I Matice-, dne .9 maja, češkega pevskega zboja dllahola* iz Prage 14. maja in hrvaškega pevskega zlrara »Lisinskega* iz Zagreba 24. maja, vselej v Unionski dvorani. Nastopijo torej najznamenitejši zbo ri Ljubljane, Prage in Zagreba tekom enega meseca v Ljubljani. p" «Lisinski», najodličnejši koncertni pevski zbor hrvatski, poseti Slovence in Ljubljano dne 24. maja ter priredi v Unionski dvorani velik koncert. p Pevski 2bor »Glasbene Matice*. Danes, v torek dne 3. t. m. pevska vaja za mešani zbor ob pol 7. uri zvečer. Polnoštevilno! — Odbor. — Iz gledališkega sveta. Te dni gostuje v zagrebškem narodnem gledališču slavna poljska tragedkinja Stanislava Wysocka iz Varšave. Nastopila bo tudi kot Hamlet. — Dne 2. maja začne gostovanje hudožestvenikov v vinohrad-skem gledališča v PragL Arhitekt prof. Plečnik izdeluje naročilu češkoslovaške vlade načrt z.i obnovo Hradčina v PragL Praško časo. pisje pohvalno razpravlja o Plečnikovem projektu ter omenja, da je naš rojak prof. Plečnik eden najznamenitejših modernih arhitektov. Kakor mano, je arhitekt Plečnik imenovan za profesorja na tehniški fakulteti ljubljanske univerze. Čim i2vrH svoj projekt ra obnovo Hradčina. se profesor Plečnik preseli v Ljubljano. VEČJA OD NASILJA SOVRAŽNIKA, BODI NASA POŽRTVOVALNOST ZA TRPEČE BRATE1 * Vojaški koncert v kavarn! Zvezda. Dance v torek, 3. maja. zvečer v kavarni «Zvezda» koncert vojaške godbe Dravske divizije. Nadaljni koncerti se vrše 6., 10., 13., 17. in 20. t. m. Vstop prost, * Čarobni večer vojnega invalida. Splošna organizacija vojnih invalidov za slovensko ozemlje priredi v sredo dne 4. maja ob pol 9. zvečer čarobni večer v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani. Nastopi gosp. Josip Kratil, vojni invalid iz Prage, ki je na italijanskem bojišču izgubil vsled eksplozije granate obe nogi. Predstavo izvaja kleče. Nastopil je z velikim uspehom v prvovrstnih vanje te jih. — Vstopnice sc dobijo v trafiki gospe Sever v šelenburgovi ulici. Čisti dobiček je namenjen organizaciji vojnih inva- Šoštanja nam poročajo: Na 1. maja j« prišlo tudi nekaj narodnozavednih delavcev na majsko slavnost socijali-stov. Imeli so poleg rdečega znaka tudi kokardo v državnih barvali. To je nem-škutarske delavce silno raztogotilo. Zahtevali so, da se morajo državne kokar-de takoj odstraniti, češ, da so državne barve znamenje kapitalistov. Sodriige, ki so imeli slovanske kokarde. so vrh tega zmerjali z izdajicami proletarijat-a in jim grozili na načine, kakršnih so zmožni samo zagrizeni nemškutarji. Oblasti bi morale vsekakor energično poseči v to sršenovo gnezdo. 4 Iz Kokarijv Savinjski dolini nam javljajo, da ste bili tamkaj prvotno samo dve kandidatski listi: socialistična in samostojnih kmetov. Kaplan iz Rečice pa je tako doigo spletkaril jn vohunil po občini, da ie socijalistc pregovoril, da so zeli na svoio listo nekaj klerikalcev, nakar je bila lista vložena kot lista Kmetske zveze. Ko-karski socijalisti so torej popolnoma ■ zlezli pod kaplanovo kuto. * Shod demokratske stranke v Rogatcu bo v torek, 3. maja, ob -8. uri zvečer v Sternovi gostilni. 3 h Rogatca nam javljajo: Naši «pro1etarci» so postavili iia čelo svoje kandidatske liste najbogatejšega moža v vsem okraju, trgovca Berlis- ki zna izpreminjati barve, kakor kameleon. Bil je že črnorumen, potem črn, nekaj časa narodno zaveden, sedaj pa zopet rdeč. Svoječasno je bil tajnik «Šulvereina», potem predseduj! »Bralnega društva» in prejšnji dekan v Celju ga je celo priporočal s prižnice kot najbolj zavednega trgovca. Ko so se lani vršile priprave za občinske volitve, so ga hoteli kandidirati Slovenci kandidati, a on je ponudbo odklonil, češ da je nervozen in da se sploh ne misli vtikati v politiko. Sedaj pa se je kar na enkrat pojavil kot nosilec socijalistične liste. Najbrže ga je pregovoril njegov zet, dr. Bratanitsch, ki bi ga s pomočjo socijalistov rad spravil na županski stolec. * Mestni šolski svet v Celju. Iz Celja nam poročajo: Vlada je v mestu Olje ukinila mestni šolski svet, vsled česar smo več mesecev brez zakonitega šolskega zastopstva. Z veseljem pozdravljamo vest, da se bo avtonomni mestni šolski svet zopet vzpostavil, da bo torej vršil jMjsle, kateri pripadajo na deželi krajne-uiu in hkratu okrajnemu šolskemu svetu. Odločno se pa moramo protiviti nakani vlade, ki baje namerava odvzeti predsedstvo mestnega šolskega sveta županu, in ga izročiti okrajnemu glavarju. Smatramo to nakano kot kršenje avtonomije, kot poseg v pravice občanov, ki si želijo na predsedstvenemu mestu občanov, moža svojega zaupanja, to je župana. Zakaj bi morali v demokratski Jugoslaviji prenašati reakcionarno pot? Višji šolski svet in naučno ministrstvo pozivamo, da nam pusti župana kot predsednika mestnemu šolskemu svetu! — Več občanov. * Prvi maj v Celju je potekal mirno., brez vsakega incidenta. Na predvečer so priredili socijalisti v mestnem gledali sču dramatično predstavo. Prvega maja so imeli shod, zvečer pa veselico. Radi klicev «Hocb Osterreich!» in 100, «Vesna» 00 iu »Borisa 5 dinarjev. «Mesud» je bil izven konkurence. Pri glavni enovprežni dirki je tekmovalo 10 dirkačev s sledečim uspehom: cZlatar . štiriletni žrebec g. I. Vavpo-tiča, Lokavci 1:58; < Pina», petletna kobila g. Filipiča. Stara Nova ves 2:00; «Danko:>, št-irletni žrcbec g. Jf. Slaviča, Ključarovci 2 :1; «Preda>, šestletna, kobila g. Filipioa 2:3; «Valsa», sedemletna kobila g. Vavpotiča, Lokavci 2 Nigra.-. šestletna kobila g. A. Slaviča : 5; «Salvai, petletna kobila g. Heriča, Boroci 2:8; »Pavlina*, šestletna kobila g. A. Slaviča. Grabe 2:16; s Varna*, šestletna kobila g. Zajdele. Borkovci 2:18 in «Slava», petletna kobila g. Žni-dariča, C-rabe 2:24. Prvih sedem je bilo obdarjenih z darilami po 200, 120. 70, 60, 50, 40 iu 30 dinarjev. Zlatar je. dobil vrh tega še častno darilo Kmetiske družbe Pri dvovprežni dirki za prvence so dirkali: fZajc* in 2:39: »Lina II.», triletna kobilica g. Jurše, Branoslavci in «01ga->, triletna kobilica g. Žnidariča 3:16: «Sokol», triletni žrebec g. Jureša, Boroci in 'Boris IT.» 3:16: «Ovina» in «Mirka», triletni kobiliei g Razlaga, Si-tarovci 3:35. Darila po 300. 180 110 in 90 dinarjev. Pri glavni dvovprežni dirki je dirkalo pet parov, in sicer: -Nigra:- in *Danko» 2:23; «Pina» in «Preda» 2:24; «Fare-da», osemletna kobila g. Bnnderla, Veržej in cSalva» 2 : 35: < Zlatar > in 2:35; «Vama» in »Pavlina* 2:41. Darila po 400, 240, 140, 120 in 100 dinarjev, prvi par vrhu tega še častno darilo Kmetijske družbe. Kljub neugodnemu vremenu in slabemu terenu doseženi lepi uspehi so tembolj pomembni, ker konje-dirkači niso gojeni izključno v športne namene, ampak opravljajo poleg tega tudi vsa poljska in druga kmetiska dela. Da pospeši konjerejo z odprodajo konj, bo priredila tržka občina Ljutomer 17. t. in. velik konjski sejm, za katerega ,vlada že danes veliko zanimanje. Zvišanje telfonskfh pristojbin Letne naročniške pristojbine se zvišajo za dosedanje naročnike od 1. julija t. 1. tako-le: I. Pri omrežju z več kakor 5W telefonskimi naročniki; a) hoteli, tovarne, banke, in hranilnice plačajo naročnino 2500 dinarjev na leto, b) restavracije, kavarne, slaščičarne, buffeti, bari, pivnice, trgovine, agentnre, menjalnice, gledališča, orfeji, bioskopi plačajo na leto 2000 dinarjev, c) delavnice, skladišča, podjetniške in inženjerske pisarne plačajo 1800 dinarjev na leto. d) odvetniške hi ekonomsko pisarne, veleposestva, mestna podjetja (tramvaji, elektrarne itd.), lekarne, tiskarne, penzi-joni, klubi, potem drnštva in vsi ostali prostori za javne sestanke plačajo 1500 dinarjev na leto, e) Zdravniki s privatno prakso plačajo 1000 dinarjev na leto. f) Novinarska uredništva plačajo 800 dinarjev na leto, g) Zasebniki, državne in samoupravne oblasti, gasilna društva, književna drnštva plačajo 500 dinarjev na leto, h) Za telefone, postavljene v zasebnih stanovanjih državnih uradnikov in narodnih poslancev, je plačati 400 dinarjev na leto, i) Poštni in brzojavni uradniki in dobrodelna društva, ki delujejo v obči blagor. plačajo 200 dinarjev na leto. II. Za telefonsko postajo v omrežju manj kakor 500 telefonskimi naročniki plačajo: a) 2000 din., b) 1500 din., c) 1200 din., d) 1000 din., e) 600 din., f) 500 din., g) 400 din., h) 300 din. in i) 150 din na leto. Pristojbina za napravo novih narouniš kili postaj vseh gori navedenih vrst so zviša s 1. majem 1021. od 350 na 600 dinarjev. Za premestitev glavnih in notranjih postranskih telefonskih postaj in signalnih zvoncev v istem poslopju ali na istem zemljišču (dvorišču), je v naprej plačati 120 dinarjev od vsakega aparata. Za premestitev glavnih telefonskih postaj v mestnem področju jo plačati pristojbino 300 din., v izvenmestncm področju pa jc razveu te pristojbine poravnati še dejanske stroške za delo in uporabljene potrebščine. V slučaju premeščenja glavne telefonske postaje, katera ima sporedne aparate ali signalne zvonce v drugo poslopje, je plačati razven pristojbin za premestitev glavne telefonske postaje ali izven-mestnih pristojbin še pn 120 dinarjev od vsakega aparata aH zvonca. Letna naročnbia. za vsak sporedni aparat (notranjopostransko postajo) jc plačati 120 dinarjev. Za napravo podcentralo in sporednih aparatov plača naročnik po 120 dinarjev. Pristojbina za pogovore iz govorilnice (celice) v krajevnem prometu je en dinar za časovno jedinico, za medkrajevne telefonske pogovore v tuzemskem prometu pa je treba plačati od 1. maja t, 1. naprej: v I. pasu (do 100 km) tri dinarje, v II. pasu (nad 100 do 200 km) pet dinarjev, v III. pasu (nad 200 do 400 km) sedem dinarjev in v IV. pasu (nad 400 km) osem dinarjev. Vsi privatni razgovori v soboto od 20. ure dalje pa do pondeljka do 8. ure se zaračunavajo kot nujni, to je veljajo trojno pristojbino. Pozivnice za razgovor se lahko dajo tudi v krajevnem' prometu. Brzojavne pristojbine se zvišajo na- ta način, da se plača za vsako brzojavko v notranjem prometu poleg redne pristojbine še osnovna pristojbina enega din. Vse te izpremembe otopijo v veljavo dne. 1. maja t. 1. z izjemo, da morajo plačati dosedanji telefonski naročniki zvišano naročnino šele od 1. julija 1021. FINANČNI SOSVET. ZBOLJŠANJE ŽELEZNIŠKIH ZVEZ V AVSTRIJI. Fo sporočilu ministrstva za promet namerava avstrijska železniška uprava tekom prihodnjega meseca uvesti nastopno izboljšanje železniškega prometa. Skoro vsi pari vlakov izven lokalnega prometa, ki so doslej vozili le nekaj dni v tednu, bodo od 1. junija dalje vozili po možnosti vsak dan. Sem spadajo predvsem D-vlaki v Švico in Pariz, Dunaja preko Trbiža v Trst, Meran m Rim, z Ditnaja, preko Lundenburga in Bogumina v Varšavo ter D-vlak Dunaj-Ostende. Poleg tega bo vor.il trikrat v tednu Orient-ekspres, in sicer najprej iz Calaisa v Bukarešto, kasneje z odcepitvami v Sofijo in Carigrad. Kar se tiče skrajšanja vožnje, bodo D-vlaki v Švico prihajali približno za eno uro, v Berlin preko Pasaua za pol ure. oni. ki vozijo med Dunajom in Trstom za dve in pol ure. v obratni smeri za tri in tričetrt ure preje. V smeri Dunaj-Praga se upelje nov brzovlak ki bo odhajal iz Dunaja v Prago popoldne, a v obratni smeri dopoldne. Dalje se uvede direktni vlak med Innsbruekom preko Arlberga in Stutt-garta v Amsterdam in drugi iz Gradca preko Leobna in Salztala v Salzburg z odcepitvijo na Salzburg, lonsbruck in Gastein. Tudi ti vlaki bodo vozili vsak dan. kakor tudi brzovlak med Gradcem in Budimpešto. Od 1. julija 6e uvedejo D-vlaki z Dunaja v Salzkammergut in tovorni vlaki med Dunajem in Inn«-bruekom s posebnim vozom v Mimehcn, kasneie r. Liadati Finančni sosvet je izrekel svoje mnenje o novem proračunu 1921/22. Na povabilo finančnega ministra dr. Koste K u m a n u d i j a se je vršila o-l 27.—80. aprila v finančnem ministrstvu v Beogradu konferenca širšega finančnega sosveta, na kateri sta zastopala Slovenijo gg. industrijalec Dragotin Hribar in tajnik trgovsko-obrtniške zbornice v Ljubljani pristav Ivan M o -h o r i č. Razpravljalo se je o izenačenju direktnih davkov, o uvedbi novih direktnih davkov na poslovni promet, o reviziji trošarin, razširjenju 94 postavk srbskega zakona o pristojbinah na oelo kraljevino in o vprašanju notranjega državnega posojila. Finančni minister dr. Kumantidi je uvodoma obširno pojasnil finančni položaj na-še države. Bati se je, da bo finančno leto 1920/21 radi nerednega plačevanja davkov — nekatere pokrajine so plačale komaj tretjino predpisanega davka —1 končalo s primanjkljajem približno 2 milijard dinarjev. V proračunu za leto 1921/22 bodo znašali izdatki v jako skrajšani obliki milijard dinarjev. Minister je naglašal da bo treba, ako se hoče naša država izogniti nadaljni inflaciji nek ritega de narja-, odstraniti iz proračuna vse, kar ne spada v proračun, zlasti trajne investicije. izdatke za obnovo zemlje iu vse izredne izdatke, katerih ne more prenesti redni proračun. Za sanacijo prometa in za investicijo so namerava najeti notranje državno posojilo v znesku 700 milijonov dinarjev. Ta denar bi porabila država za zgradbo železnic, za pristanišča, in razne druge produ k tivne investicije. Ker sedanji dohodki ne zadostujejo niti za kritje rednih izdatkov, se jc finančno ministrstvo odločilo, da poviša uvozne carino, uvede nove davke za poslovni promet in poviša vrli tega Se pristojbine. To je po mnenju finančnega ministra nujno potrebno zlasti radi tega, ker pri sedanjih razmerah nikakor šo ni mogoče izenačiti sistema direktnih davkov, niti ga razvrstiti tako, da bi zajamčil zadostne dohodke za kritje rednih državnih izdatkov. Pri direktnih davkih namerava ministrstvo povišati zemljariuo na 4Uratni znesek, dočim je bil lanski povišek samo -Skraten. Enako tudi dohodnino. Upoštevalo pa se bo pri tem. da bo vsled draginje potrebno zvišati eksistenčni minimum in znižati skalo pri osebni dohodnini, zlasti za manj premožne sloje. Rcntnina se bo za celo kraljevino izenačila na 10 odstotkov, dočim je znašala dosedaj v Sloveniji 3, v Srbiji pa 16 odstotkov. To so bili predlogi finančnega ministra. Člani finančnega sosveta so predlagali, naj bi se pri dohodnini in plača-rini vzela za podlago svota 30.000 K kot eksistenčni minimum, ki mora biti davka prost, za svoto 30—40.000 K pa naj bi znašalo davčno breme 1do 50.000 K 2% itd. Projekt davka na poslovni promet je proti lanskemu mnogo bolj moderen. Obsega namreč sploh vsak promet premičnin. k a kor tudi osebne usluge, katerih obremenitev je določena na 1% od vrednosti prodanega blaga oziroma izvršene usluge. Člani finančnega sosveta so predlagali, naj bi sc enkrat vzelo samo pol od sto od vrednosti, knr bi se davčna morala obvezanc-ev s tem nedvomno dvignila. V svrho natančne proučitve tega davka v praksi odpotuje žc v najkrajšem času v Prago in na Dunaj posebna komisija, ki bo potem na podlagi izkušenj izdelala pravilnik za našo državo. Davek bo vpeljan v obliki zakona in ne naredbeniin potoni. Njegov namen je. zagotoviti državi zadostne dohodke, dokler nc moremo kriti izdatkov z davki. Trošarine, ki so obstojale dosedaj, ostanejo neizpremenjene tudi v naprej. Ukine pa se le trošarina na mineralne vode in na sodavico. Člani sosveta so ugovarjali, da. so sedanje trošarine prv visoke iu da bi se morale zmanjšati, ker drugače se ne more dvigniti niti produkcija niti konsum trošarinskih predmetov, finančni minister pa je sicer priznal, da so postavke jako visoke, vendar jih ne more zmanjšati, ker bi bil sicer primanjkljaj prevelik. Glede pristojbin, ki jako občutno za devajo nova industrijska podjetja, delniške družbe in vsa. prometna sredstva, so člani sosveta predlagali veo izpr< lhemb. o čemer pa so minister še 'ii mogel definitivno izjaviti. Radi novo uvedenih pristojbin odpade v Sloveniji železniško-promet-ni davek, ki jc znašal 20^c od voznih listkov, 15% pa od t izvorni ne. Finančni minister je obljubil, da bo za Slovenijo vzpostavil glede obrtnega davka zopet kontigent ter glede osebne dohodnine davčne komisije v smislu predloga delegacij. Vrh tega se bo zopet uvedlo razpošiljanje plačilnih nalogov za davčne obvezance. Kar se tiče notranjega državnega posojila, se je razmotrivala rrenotna f inančna kapaciteta naše države kot glavni predpogoj za uspešno emisijo novega državnega posojila. Razpravljalo pa se je tudi o eventualnem vezanju novega državnega posojila s sanacijo bivših avstrijskih vojnih posojil, ki jih imajo naši državljani. Vendar pa kaki konkretni skleoi tem uodedff niso I bili napravljeni in se bo posvetovanje v tej zadevi še nadaljevalo. Proračunsko leto 1920/21 potečo z 31. majem. Do tedaj mora biti nov proračun za leto 1921/22 dogotovljen. K gornjim predlogom finančnega ministra se bomo še vrnili. Pozdraviti moramo sicer zboljšanja napram tekočemu proračunskemu letu. Obetajo pa se nam tudi nova bremena. Mogoče bi se dalo enemu ali drugemu bremenu izogniti, ako bi se izdatki zmanjšali Umni sadjar. V dražbo našega časo> pisja je zopet vstopil Slovenski sadjar, ki je pred vojno že sedem let plodonos-no deloval za sadjarstvo med Slovenci. Družba vnetih sadjarjev je nedavno ustanovila Sadjarsko društvo za Slovenijo. To društvo namerava z vsemi le mogočimi sredstvi pospeševati umno sadjarstvo v naši domovini in je z namenom, da bi širilo svoje ideje potom lastnega strokovnega glasila, zopet vzbudila k novemu življenju ta jako umestni stro kovni list, ki je ravnokar začel izhajati v Ljubljani. Ze prva številka nam mnogo obeta. Zanimivi članki, pojasnjeni s primernimi podobami, med temi tudi umetniško lepa priloga v barvah, mnoge kra i-še beležke, — skratka, list kaže, da je uredništvo v veščih rokah, vsled česar gotovo zasluži, da si pridobi med Slovenci prav mnogo naročnikov. Naročnina znaša 40 K ter je obenem tudi društvena članarina. Sprejema jo Fr. Govičan, sadj. nadzornik v Celju. — Nabava lokomotiv in vagonov. Kakor se poroča iz Beograda, bo naša vlada naročila v Ameriki večje število težkih brzovoznih lokomotiv in vagonov za transport blaga. Osebni vagoni so naročeni deloma v Belgiji, s deloma v Franciji. = Pogajanja za odkup Južne železnice. Ministrstvo saobračaja jc sestavilo posebno komisijo, ki ima nalogo, da dogovorno z zastopniki Južne železnice doseže sporazum, da naša vlada odkupi proge Južne železnice in jih prevzame v svojo last- Brez dvoma bi taka transakcija bila velike koristi za našo kraljevino in jc želeti, da se to vprašanje čimprej povoljno reši. Borza 2. mala Dnnaj. Zasrreb 454.50 — 458.50, Beograd 1818 — 1838, Berlin 085 — 991. Bu dimpešta 314.50 — 317.50, Bukarešta 1035 — 1045, London 2560 — 2580, Milan 3090 — 3110, Newyork 641 — 645. Pariz 4997.50 — 5037.50, Praga 879.50 885.50, Sofija 775 — 785, Varšava 75.50 - 77.50, Curih 11.337.50 - 11.387.50. alute: dolarji 635 — 639, bolgarski levi 770 — 780. nemške marke 9R8 — 994. angleški funti 2545 — 2565. frnne. franki 4987.50 — 5027.50. lire 3085 — 3105. dinarji 1809 — 1829, poljske marke 75.50 — 77.50, rom. leji 1030 — 1010. carski rublji 197 — 203. švicarski franki 11.275 — 11.325, češke, krone 880 — 886. 107-5O 108 ■— 285- — 81.25 3990•— 2830•— 1898 •-1328■ -2820 •-4700--1605--3670 •-5190--3265 7798"-11560-— 4380- — 9875- — Avstr. kronska renta » * t • majska renta * « • • « Ogrska kronska renta . ; i < V. avstrijsko vojno posojilo > > Turške srečke s • » . s « Avstr. kred. zav. za trg. in ind. Anglobanka .<<■•••• Bankverein ■ ■ i i i ■ i i Landerbank Avstro-Ogrska banka i i ■ t Bosanska zemaljska banka > « Zivnostcnska banka s > » ■ > Državne železnice .>•••» Lombarde AIpine-Montan i Praška železna industrija > • Trboveljska premogokopna • s Lcykam, papirnica > < • • • Zcnica-Zelezo — Kranjska železna Indasfrija" 4 s 10100 • — Praga, devize: Berlin 110.75 — 112.25, Curih 1288.50 — 1294.50, Milan 349 — 351. Pariz 556.50 — 559.50, London 290 — 292, Newyork 72.50 — 73.50. Beograd 209.50 — ' 211.50, Bukarešta 118.50 — 120. Sofija 86.50 — 87.50, Dunaj 10.90 — 11.90. Varšava 8.30 — 9.30. Zagreb 52.12 — 53.12, Budimpešta 35.25 — 38.25. Valute: nemške marke 110.75 — 112.25, švic. franki 12&3.50 — 1286.50. lire 346 — 348, franc. franki 553.50 — 556.50. angl. funti 288 — 290, dolarji 72 — 73. dinarji 203 — 205, rom. leji 118.50 — 120. bolg. leji 82.75 — 83.75, avstrijske krone 10.90 — 11.90. poljske marke 8.30 — 9.30. Curih: Berlin 8.52'/,', Newvork 830 — 930, London 22.57, Pariz 43.95, Milan 27.25. Praga. 7.70. Budimpešta 2.85. Zagreb 4. Bukarešta 9.25. Varšava 0.68. Dunaj 1.50, avstrijske krone 0.94. Berlin: Italija 311.65 — 312.35. London 258.321/, — 258.92%, Pariz 501.95 — 503.05. švic. franki 1144.85 — 1147.15, Dunaj 17.35% — 17.39%. Praga 89.65 89.85, Budimpešta 31.46 — 31.54. Vremensko poročilo _Linbl|tn» 30« m nad morjem D mi 2 O II« i« I-H t* s Votrori Z. msj 7. mi V. ari IL nri 7U-I | s-l brez vrt™ 738*7 IO1« 7S7-S ' 8.5 Nebo del' I I Srednja vSeraSnia temperatura t.t, normalna i|-| menda napoved: deževno vetr. vreme Solnce vebaja ob i i* zahaja ob 19-11 iCastnik in Izdajatelj Konzorcij »Jutra". Dogovorni urednik Vit, ffelene, Hugh Conway: , 46 Iz te me v luč Roman. Govoril je z mirnim, obupnim glasom. Nisem mogel preprečiti, da bi se mi besede ne glasile hladno, da mi ne bi glas bil resen. Ako je moj prihod izzval v njegovem srcu količkaj upanja, moje vedenje mu ga je razpršilo. Spoznal je, da nisem zaradi njega naredil pota. «Ako se vrnem nazaj v srečo ali ne, to odvisi od tega, kar mi boste povedali. Lahko si mislite, da ni malenkostna zadeva, ki me je pripeljala tako daleč, samo da vas vidim za malo minut.» Radovedno se je ozrl v mene, a ne nezaupljivo. Škodovati mu nisem mogel — zanj je bil zunanji svet pri kraju. Ako bi ga obdolžii petdeset umorov in mu vse dokazal, bi njegova usoda ne bila nič hujša. Bil je uničen, takorekoč izbrisan iz človeštva, nič mu ni moglo biti mar, kakor kvečjemu telesne neprilike. Pretreslo me je, ko sem razbral pomen njegovih besedi, m r.ebote me je obilo sočutje. «Hvala vam», je rekel malone po- nižno*. Težko, da bi verjeli, gospod Vanghan, da je mogoče pripraviti človeka v tako stanje, da se skoraj ne more premagovati ob pogledu na dostojno jed in pijačo*. Ker sem videl notranjščino ostroga, sem mu lahko verjel vse. Odpri sem steklenico ter jo postavil pre-denj. Med tem, ko je pil in jedel, sem ga lahko pozorno motril. Trplenje ga je silno izpremenilo. Vsaka poteza je bila ostrejša, vsak ud drobnejši — najmanj deset let je bil videti starejši. Nosil je navadno obleko ruskega kmeta, ki mu je v capah visela okrog telesa. Noge, zavite v kosu nekake volnene snovi, so mu tupatam gledale iz čevljev. Dolgi, naporni marši so pustili svoje sledove na njegovi postavi. Sicer se mi nikdar ni videl čvrst možak, kakršnega sem ga pa zdaj videl, sem bil prepričan, da se ruski vladi ne bo izplačalo njegovo vzdrževanje, najsi ga dajo h kakršnem-coii delu. Bilo je očitno, da ji ga ne jo treba dolgo vzdrževati. Sicer ni jedel požrešno, vendar z veliko slastjo. Vina se ni mnogo poslužil. Ko je končal, se je ozrl naokoli, kakor da bi še kaj pričakoval. Uganil sem, kaj je želel, pa sem mu ponudil torbico za smodke in ognja. Zahvalil se mi je in pričel z užitkom kaditi. Nekoliko časa nisem imel srca, da bi prekinil nesrečnika. Ko bi me zapustil, bi se moral vrniti v tisti pekel, natlačen poln človeških bitij, Pa čas je mineval. Zunaj pred vrat-mi sem slišal enakomerni korak straže in nisem vedel, koliko časa Je vljudni stotnik dovolil ujetniku vzi-vati to milost. Ceneri je slonel vznak na stolu, kakor da bi sanjal in je počasi in mirno kadil. Pozval sem ga, naj malo več pije. On pa je zmajal z glavo, se obrnil ter uprl oči v mene. •»Gospod Vanghan*, je rekel, •"resnica, gospod Vanghan je. Ampak kdo in kaj sem pa jaz? Kje smo? Ali v Londonu, ali Oenovi, ali kje drugje? Ali se bom prebudil in spoznal, da so zboljšanje, kar sem pretrpel?' «Bojim se, da niso sanje. V Sibiriji smo». In vi niste prišli z dobrimi novicami? V niste eden naših — prjatelj, ci me z nevarnostjo za lastno živ-jenje skuša osvoboditi?* Zmajal sem z glavo. «Rad bi storil vse, kar je v moji moči, da bi vam olajšal usodo, vendar prihajam iz sebičnega nagiba, da vas vprašam nekaj reči, ki edino vi morete odgovoriti nanje*. ^Vprašajte jih. Rešili ste me za eno uro iz moje bede; hvaležen sem*. «Ali boste po resnici odgovorili?* «Zakaj ne? Ničesar se nimam bati, ničesar pridobiti, ničesar upati. Samo okoliščine usilijo hinavstvo ljudem; človeku v mojem položaju ga ni treba*. «Prvo vprašanje, ki ga imam do vas, je — kdo in kaj je ta človek Macari?* Ceneri je planil pokoncu. Ob imenu Macari se je vrnil takorekoč zopet nazaj na zemljo. Zdaj ni bil več videti kakor oslabel človek. Glas mu je bil krepak in resnoben. «Izdajalec! Izdajalec!* je zavpil. «Da bi njega ne bilo, bi še mi posrečilo rešiti se. Samo da bi zdajle >il na vašem mesiu! Najsi sem še tako oslabel, vseeno bi zbral toliko moči, da bi ga tiščal za vrat, dokler ne bi tisto zavrženo življenje zapustilo njegovega prekletega telesa!' Hodil ie po sobi gorindol in stiskal in odpiral pesti. «Poskusite se umiriti, dr. Ceneri*, sem dejal. «Jaz nimam nič opraviti z njegovimi zarotami in političnimi izdajstvi. Kdo je on? Kakšnega rodu je? Ali je Macari njegovo pravo ime?* «Edino ime, pod katerim ga jaz od nekdaj poznam. Oče rhu je bil italijanski odpadnik, ki je poslal svojega sina na Angleško iz strahu, da ne bi prelil svoje dragocene krvi za svobodo svoje domovine. Spoznal sem se ž njim, ko je bil še mlad in ga naredil enega od nas. (Dalje prihodnjič.) TAM PREKO JE BEDA, TAM PREKO TREBA POMOČI! — ALI STE ŽE ČLAN »JUGOSLOVENSKE MATICE*? Zahtevajte v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih ® »JUTRO" ® Kot poslovodja, prosi šložbe starejši, po vojni uničeni trgovec z mešanim blagom, tudi železninar. Dobrotni podjetnik, ki bi ga sprejel tndi izven Ljubljane, naj se blagovoli pismeno javiti upravi pod „Nnjna pomoč družini it. 759". 759 3-1 Prodam 764 JLaokal lep bukov gozd za posekati, približno do 150 vagonov drv. Kje, pove upravništvo nJutra". pripraven za vsako trgovino, z elektr. razsvetljavo, skladiščem in inventarjem, na prometni ulici blizu glavnega trga v Karl-borc se takoj ugodno proda. Odstopi se tudi stanovanje. Ponudbe na Anončni in informačni zavod „Vedež", Slovenska tdloa 8, 761 2—1 čisto, doma topljeno, - - m 11 razpošilja in ponudbe »prejema od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janko Popovlč, Ljubljana. 330 39—35 Pisalni stroji znamka »Ornega" ravnokar dospefii. Iste nndi po najnižji ceni «IMPEX>, im-portna in eksportna dražba v Ljnbljani, Krekov trg št. I. 751 2—2 Preklic. Jaz Frančlika Česen, posestni ca v Lešah, obžalujem in preklienjem žalitve, ki sem jih izrekla dne 4. aprila 1.1. o Tereziji Bohinjc iz Lei. 762 V Badovljlol, dne 22. aprila 1921. Zastopnike v vseh večjih mestih Jugoslavije 76o j§če tvornica kravat. 3-1 Ponndbe pod ,,Kravate1' na Anončno ek< špedicijo Al. Matellč, LJubljana. Portland - cement, zidno in t strešno opeko, cementne strešnike, cementno-azbestni škrilj (eternii), cementne cevi, dre-nažne cevi, apno, Mfatproof (cerezit), asfalt, izolirne plošče, lesni cement, pristno strešno lepenko št. 80, 100 in 120, strešni lak, katran, kar-bolinej, glps itd. dobavlja IMmb kooiercajalno družba | Ljubljana, BleMova cesta 18 4> G O U a> i a> v. O m F. BRUHAT Ljubljana 426 52-50 Manufabtura in tkanine Mestni trg 25/1. e n a o< S ft> n rc> s ct> L SANDRIN LJUBLJANA Velika zaloga vsakovrstnega 244 26—10 usnja kož, podplatov, gonilnih jermenov in boksa na debelo """^Sj Mestni trg 6. Pravkar je izšel ponatis znamenitega „Jutrovega" romana, ki je vzbujal splošno pozornost: Frank Haller, Prigode gospoda Colllna. Naroča sa pri apravaistvii Jutra", Ljubljana, Sodna ilica 6. Cim 15 K, po pošti 2 K »oč. ^ Ceni 15 K, po pošti 2 K več. ffl* 754 Prvovrstna 6-1 N ajfinejše predvojno kvalitetno blago. LJUBLJANA fiisposvetska cesta SL14. Sklicujte se pri svojih s naročilih na oglase v „Jutru"! Inžener dr.MsposIoy Rosol popolnoma samostojna mor. I bilančnife in zmožen z» pisarniškega vodjo se ISde za takojinjl nastop v večje industrijsko podjetje v Ljnbljani. — Ponudbe z zahtevo plače iin. upravništvo «Jutra». 69'J 2—2 Ruska in ključavničarstvo „JAKORJ" Montaža raznih strojev, remontaža avtomobilov, motoclklov ln koles (blolklov), poljedelskih strojev ln ključavničarska dela. Naročila se sprejemajo. Odgovorna dela pod nadzorstvom 757 roškega Inilnirja. 5-2 UMim. Kare! KslnSkoua iti., Ledina. Naročajte in širite sledeče leposlovne knjige: Anatale Franoe -Deboljak: Pingvinski otok. Roman. Cena broš. 42 K> po pošti pripor. 2 K 40 v več. DoatoJevsklj-X>evstlk: Besi. Roman v IV. delih. Broš. 3« K, vez. 50 E, po pošti pripor. 4 K 60 v več. Gonooart-PaatoSkln: Dekle Eliza. Roman. Broš. 10 K, vez. 16 K, po pošti 1 K 80 v v