Poštnina plačana v gotovini, ŠTEV. 1(53.
Posamezna številka Diu 1 LETO I\
V LJUBLJANI, petek, 22. julija 1927
L
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30"—.
Neodvissn političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 22. UvEAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Poraz avstrijske soc. demokracije.
S težkim porazom za avstrijsko soc. demokracijo so se končali dunajski dogodki in tega dejstva ne prikrije nobena fraza in tudi ne brezštevilne kolone z napadi na policijo v »Arbeiter Zeitun-• gi«. Zakaj dunajski dogodki so jasno dokazali, da dunajska soc. demokracija nima ulice v svoji oblasti in da v odločilnem trenotku nima sposobnosti za akcijo, temveč da mora biti pasiven gledalec med napadujočimi komunisti ter med red varujočo policijo. Prestiž avstrijske soc. demokracije je zaigran, ker je svet videl, da je tudi slika o impozantni sili dunajske soc. demokracije le kulisa, m se dolgo od tega, ko so voditelji av-
s njs'e soc. demokracije sanjali o tem, <a 'o zmagajo na volitvah in osvoje vso vstajo ter uvedejo povsodi svoj vlado, kakor so jo že inštalirali na Dunaju. Te sanje so danes pokopane, ker so dunajski dogodki dokazali, da avstr. soc. demokracija ni niti absoluten gospodar Dunaja. Težka je ta konstatacija za gospodarje dunajskega magistrata, toda vse kaže, da jih čaka v kratkem še težja konstatacija.
V	nasprotju s komunisti so hoteli socialni demokratje uveljaviti svoje nazore zakonitim potoni. Z volivnimi zmagami so hoteli postati vladar državnega Tirata in z evolucijo so hoteli doseči Isti etekt ko komunisti z revolucijo. Na Dunaju se jim je to tudi dejansko posrečilo m ko se je morala kr še. socialna večina umakniti na dunajskem mam stratu soc. demokratični, je bil dejansko izvršen tako velik preobrat, kakor ga navadno ustvarjajo le revolucije. Razlika je bila samo v tem, da je bil na Dunaju dosežen ta preobrat nekrvavo, dočim se vse komunistične revolucije posrečijo le s liekatombami človeških žrtev in z milijardnimi materielnimi izgubami.
Danes pa slabo stoji tudi z uvedbo socialističnega režima z evolucijo. Kar je boljše situiranega delavstva, je tik na meji buržujskega mišljenja, kar pa je slabše situiranega delavstva, pozna le tevolucionarno metodo. Avstrijska soc. demokracija pa, ki hoče ustreči enim ko drugim, je prišla v zagato in ne more Naprej. Soc. demokracija ni več stranka vsega delavstva in samo tako je mogoče razložiti, da niti najbolj ugledni voditelji soc. demokracije niso mogli govoriti v petek množici, ki jih je sprejela s klofutami.
Pa čeprav bi soc. demokracija pridobila za sebe tudi ves delavski razred, vendar bi mogla zmagati v državi le, če M stopilo v njen tabor tudi malomeščanstvo m kmet. Dejansko se je avstrijski soc. demokraciji tudi posrečilo pridobiti z »Mieterschutzom« in drugimi efektnimi gesli velik del dunajskega meščanstva za sebe. Ko pa je to malomeščanstvo gledalo po dunajskih dogodkih požgano justično palačo in oplenjene trgovine, tedaj so se ohladile tudi njegove simpatije do soc. demokracije, ki se je pokazala v najodločilnejšem trenotku kot stranka brez sile.
Še mnogo težje pa je to, da tudi v svojih najlepših časih ni mogla pridobiti soc. demokracija za sebe kmeta. V vasi se je še vedno ustavilo vsako poželjenje po socializaciji imetja in v vasi je indi-dualizem še vedno zmagal. In prav nič ni pomagalo, da je soc. demokracija revidirala svoj kmečki program, ker se pred lastninskim čutom kmeta ustavi vsaka teorija.
Težak poraz pomenijo dunajski dogodki za avstrijsko soc. demokracijo, toda še težja mora biti zavest, da je bila kulminacija stranke že dosežena. Ne mo-
Oporoka kralja Ferdinanda
Bukarešta, 22. julija. Krsta, v kateri počiva truplo kralja Ferdinanda, je iz težke hrastovine, okovane s srebrom. Služba božja, ki se je pričela ob 11 in ki so se je udeležili vsi člani kraljevske rodbine, člani regentstva in člani vlade, je trajala celo uro. Po službi božji je kraljevska rodbina z ministrskim predsednikom in s pravosodnim ministrom odšla v nadškofijsko palačo, kjer se je odprla kraljeva oporoka.
Oporoka ima dva dela. Prvi del je prava oporoka, ki je bila napravljena 2. julija 1925 neposredno pred operacijo, kateri se je kralj takrat podvrgel. Drugi del je kodicil, spisan 11. julija 1926, nekaj dni potem, ko se je princ Karol odpovedal prestolu. Oporoka je pisana lastnoročno.
V	oporoki govori kralj s toplimi besedami o rumunskem narodu, katerega napredek je bil edini cilj njegovega življenja. Svojega ljubljenega sina princa Karla poziva, da vztraja na isti poti in da posveti vse svoje sile službi rumun-skega naroda. Zahvaljuje se nato vsem svojim svetovalcem, posebno pa svoji ženi in poziva svoje otroke, da zvesto vztrajajo drug ob drugem. Rumunski narod poziva, naj po njegovi smrti izkazuje njegovi ženi nezmanjšano ljubezen.
Nato so popisana posamezna volila. Kraljici Mariji zapušča v polno last kraljevsko palačo v Cotroceniju, drugo palačo v Sinaji pa ji zapušča do njene
smrti. Princu Karlu zapušča razen nujnega deleža še tudi posestvo Sinaia-Predeal, dalje dvorec Peles in še nekatere druge dvorce in hiše. Princ Nikolaj dobi posestvo Prosceni in neko posestvo v Bukarešti. Kraljici Elizabeti voli posestvo v Ferlenyju. Jugoslovanska kraljica Marija dobi svoj nujni delež v efektih in v denarju. Princesa Ileana dobi posestvo Bojeni in neko palačo v Bukarešti. Vse imetje v denarju, akcijah in v obligacijah se razdeli med vse otroke po enakih delih. Kralj je razen tega zapustil 50 milijonov lejev za razne dobrodelne, znanstvene in verske institucije.
V	kodicilu je rečeno, da se morajo zaradi nove situacije — to je zato, ker se je princ Karel odrekel prestolu — izvršiti v oporoki nekatere spremembe. Razveljavljena je odredba oporoke, po kateri bo imel princ Karel dobiti posestvo Sinaia-Predeal, dvorec Peles in druge dvorce in poslopja. Dalje je razveljavljeno volilo palače v Bukareštu, ker to palačo potrebuje prihodnji kralj. Vse to imetje naj dobi novi rumunski prestolonaslednik. Dokler bo prestolonaslednik mladoleten, naj ima užitek od tega imetja vdova kraljica Marija. Princ Karel dobi namesto tega denar in efekte.
Citanje oporoke je na vse prisotne napravilo globok vtis. Ob 12. so vzdignili kraljevo krsto in jo prenesli na kolodvor na poseben vlak.
Mariborska oblastna skupščina.
Sporazum v demokratski stranki.
Beograd, 22. julija. Seja izvrševlane-ga odbora demokratske siranke je trajala do 8.45 zvečer. Na seji je prišlo do sporazuma med Ljubo Davidovičem, šefom siranke in dr. Vojo Marinkovičem. Marinkovič je pojasnil svoje stališče in dejal, da je nujna potreba, da ostanejo demokrati še nadalje v vladi, posebno ker je predsednik vlade Velja Vuki-čevič izjavil, da je zadovoljen z zahtevami demokratske stranke in da sprejme demokratske predloge.
Davidov*č je sicer še nadalje
ml*. SVOie stališče- Izjavil je, da demokratski ministri ne morejo prevzeti pied narodom odgovornosti za delovanje vlade.
Za tem se je razvila daljša diskusija, na kateri do popolnega sporazuma še m došlo, vendar pa je upati, da se bodo odstranile vse zapreke.
Ljuba Davidovič se je toliko pomiril, da je izjavil, da ne bo imel v Skoplju, —’ kot je napovedal pred dnevi političnega govora proti ministrskemu predsedniku Vukičeviču. Na vprašanje novinarjev, kaj je bilo novega na seji izvrševal-nega odbora, je Davidovič odgovoril: »Nič! šel bom v Tetovo in Skoplje, ali tam ne bom govoril. «
Istotako je bil malobeseden tudi Voja Marinkovič, ki ni holel dati novinarjem nobene izjave.
Maribor, 22. julija. Včeraj ob 8. uri zjutraj je skupščina nadaljevala svoje delo. Finančni odsek je predlagal, da naj se sprejme uredba o najetju investicijskega posojila v znesku 10 milijonov dinarjev, dalje uredba o pobiranju 100% doklade na lovske karte in finančna uredba. Proračun se zniža od 72,000.000 dinarjev na 26 milijonov dinarjev.
Slovenska ljudska stranka je po svojem sporazumu z narodno radikalno stranko -ostala v skupščini precej osamljena, ker so stopili radičevci, ki so doslej bili v lojalni opoziciji napram SLS, v ostrejšo opozicijo. Opozicijo tvorijo sedaj dr. Odič s kmetijci in radičevci, samostojni demokratje in socialisti.
Proračun in predlogi finančnega odbora so bili z večino glasov SLS sprejeti.
Na dopoldanski seji mariborske oblastne skupščine je prišlo do incidenta med velikim županom dr. Schaubachom m socialistom Vinkom Moderndorferjem in Petejanom. Dopoldansko zborovanje je bilo zaključeno ob 12.30.
Popoldanska seja se je pričela ob 4. uri. Na dnevnem redu je bil predlog o službeni pragmatiki oblastnih nameščencev in uradnikov. Poročal je dr. Ogrizek. Službena pragmatika je bila soglasno sprejeta.
Nato je skupščina razpravljala o predlogu oblastnega odbora o ustanovitvi skupnega uredbodajnega odbora mariborske in ljubljanske oblasti. Z ozirom na § 88. se je izvolil odbor od vsake skupščine po pet članov, ki naj vsako vprašanje prouči in stavi plenumu svoje tozadevne predloge. V odbor so izvoljeni: dr. Schaubach, Veble in dr. Ogrizek (od SLS), dr. Keckeš (HPS) in dr. Odič (HSS).
Končno je oblastni poslanec dr. Veble poročal o predlogu o ustanovitvi hipotekarnega zavoda za mariborsko oblast. Tudi predlog dr. Veble-ta je bil soglasno sprejet.
SITUACIJA POPOLNOMA NORMALNA.
Beograd, 22. julija. Pri radikalih je bilo včeraj precej mirno. Radikali čakajo na razvoj dogodkov v demokratski stranki m gledajo dosti mirno na spor, ki je nastal med dr. Vojo Marinkovičem in načelnikom stranke Davidovičem.
V	najbližji okolici Velje Vukičeviča se *'di, da spor v demokratski stranki ni tako važen, da bi se bilo treba zaradi niega razburjati. Dr. Voja Marinkovič bo vplival na Ljubo Davidoviča tako, da bo g. Davidovič najbrž ustavil svojo akcijo, ki jo je započel proti današnji vladi. Radikali smatrajo in izjavljajo, da
re prodreti soc. demokracija na kmete, ne more si ohraniti naklonjenost srednjih slojev v mestih, niti delavski razred ni enotno za njo.
Niso pa vse to spoznali samo socialni demokrati, temveč tudi njih nasprotniki in tako postaja reakcija vedno večja in tako je prišel čas, ko bo meščanski sloj prešel iz defenzive v ofenzivo. Dunajski polom je mogočen klic k tej novi ofenzivi meščanstva in vse kaže, da bo ta ofenziva tudi značilna za ves nadaljni razvoj avstrijske socialne demokracije.
ie i včeraj dalje časa v svojem kabi-tormiran v volilnem nasilju, in da so vesti o volilnem terorju popolnoma netočne. Po njihovih trditvah — volilnega terorja ni.
Predsednik vlade g. Velja Vukičevič je bi lvčeraj dalje časa v svojem kabinetu. Pri njem sta bila na posetu zunanji minister dr. Voja Marinkovič in minister Ilija Šumenkovič.
Voja Marinkovič je obveslil Vukičeviča o seji glavnega izvršnega odbora demokratske stranke.
Po tej konferenci je ministrski predsednik odpotoval v Vinkovce, kjer je počakal Nj. Vel. kralja, kateremu je predložil ukaz, da se za čas kraljeve odsotnosti kraljevska oblast prenese na vlado. Velja Vukičevič je kralju, ki je °t> 2. uri popoldne odšel iz Ljubljane,
■ eferiral novejšem notranje političnem Položaju.
Za tem se je predsednik vlade g. Vukičevič takoj vrnil v Beograd.
NOVI PRORAČUN BO ZA 1 MILIJARDO MANJŠI.
Beograd, 22. julija. Finančni minister je na V9e ministre naslovil dopise, v katerih jih prosi, da naj bodo v načrtih novega proračuna kar najbolj varčni. Proračun za bodoče leto namerava finančni minister znižati za eno milijardo.
DR. KOROŠEC V BEOGRADU.
Beograd, 22. julija. Dr. Anfon Korošec je dospel v Beograd že predvčerajšnjim, ali se za njegov prihod zvedelo šele včeraj.
Po nekaterih vesteh ; lospel dr. Ko-,rošec v Beograd za to, da se podrobneje informira o notranjem sporu med Ljubo Davidovičem in Vojo Marinkovičem v demokratski slranki. Dr. Korošec ni hotel dati novinarjem nikakih izjav glede sporazuma med njim in Veljo Vukičevičem, temveč je samo dejal, da je o tem že dosti govoril in da je sedaj akluelen samo spor v demokratski stranki.
NOVI ČASTNI KONZULI.
Beograd, 22. julija. Vlada je podelila exequatur nekaterim novim konzulom, in sicer so postali: Joca Uroševič, častni konzul republike Chile v Beogradu, Jovan Maksimovič, častni konzul danski v Zagrebu, Stevan Karamat, častni konzul danski v Beogradu, Aleksander Knez, častni konzul danski v Ljubljani, Ubaldo Hocchiro, generalni konzul kraljevine Italije v Zagrebu.
SEJA ŠEFOV PARLAMENTARNIH SKUPIN.
Beograd, 22. julija. Včeraj dopoldne se je v predsedništvu Narodne skupščine vršila seja parlamentarnih skupin, ki ji je predsedoval Marko Trifkovič. Posvetovali so se, kdo naj se za skupščino udeleži pogreba rumunskega kralja Ferdinanda.
Po krvavem petku na Dunaju.
»N. D.« ima zadnji čas toliko prispevkov v politiškem in gospodarskem delu, da prav lahko pogreša moje dopise. Vendar se moram oglasiti, dasi nisem prav nič pri volji, <la ne bi moji prijatelji sumili kake nesreče, ki bi ne bila čisto nič čudnega.
V	petek zjutraj sem prišel s ponočnim vlakom na Dunaj in z zadnjim D-vozom elek-triške železnice sem hotel domov. Ali po Ringu je bil cestni promet že ustavljen in prestopiti sem moral na dvojko, ki je vspo-redna črta z Ringom. S težavo sem prišel do doma. — Toda radovednost me je takoj gnala na ulice in že pri Volksthealru, tri minute od mojega doma, sem videl popolno revolucijo. Čez ulice so potegovali debele vrvi, da bi konjiki ne mogli naprej. Tam malo dalje za gledališčem sem videl visoke barikadi; iz klopi sosednjega parka, vmes visoke kovinske posode za smeti. — Barikade na Dunaju, v tej razdraženosti; pripravljale so so torej hude reči. Že sem slišal od daleč, tam iza parlamenta, streljanje iz pušk. Radovednost je huda čednost, prav nič strahu ni bilo v moji duši, zato sem se s težavo preril na desno stran Volkstheatra ii* dobil sem divno mesto pod arkado, a za vsak slučaj sem imel pred seboj mogočen steber, ki bi me popolnoma kril pred kroglami. — Od hi sem gledal kakih 30 metrov pred seboj divje naskakovanje na justično palačo. Smrkavi pobalini so lezli drug drugemu na ramena in brez ovir so razbili okna ter vdrli v notranjost visokega parterja. Kmalu so frčali skozi okno okti, stoli, police, koši za papir, knjige, cele klopi itd,, a zunaj so mladi pobje in celo dekleta z bubiglavico metali vse na kup in zažgali. Takih ognjev je nastalo vse polno okoli cele palače. Gledal sem, kako se širi ogenj od sobe do sobe, potem v mezaninu in prvem nadstropju. Jasno je bilo, da ni rešitve za ponosno palačo, v kateri je nagro-madenih brez števila velikih interesov avstrijskega prebivalstva. — Ko sem tako stopical tam pod arkado kake tri ure, sem se vendar spomnil, da bodo moji domači doma v skrbeh za me, kajti streljanje je postalo že grozno. Tudi me je želodec nadlegoval, pa sem si mislil, da bi šel domov pogledat, saj se itak še lahko vrnem. In s težavo sem se preril skozi množice in prišel sem srečno domov. Moja sreča, malo pozneje so začeli ljudje divje bežati, za njimi pa s karabinkami oboroženi redarji, ki so ostro streljali. Ves oni prostor so popolnoma očistili. Da nisem malo prej sam šel, tedaj bi najbrže tekel, kakor sem že brez sape tekel v dneh preobrata, ko je parlament gorel. Pozneje sem res hotel zopet priti bliže dogodkom na ulicah, ali vsakokrat sem moral bežati v stranske ulice in končno domov. Celo mimo mojega stanovanja so pokale karabinke in kro- j gle so švigale visoko gori v hiše. iNi bilo var-no gledati pri oknu.	!
Justična palača je pogorela, danes so tam razvaline, dasi so rešili precej velik del ak- • tov, vse depozite in lep del pohištva. Pogo- < rela pa je zemljiška knjiga, ves del o ločitvah zakonov, državni arhiv in več važnih oddelkov. Škoda je nepopisna. Vse osobje okrajnega, deželnega in najvišjega sodišča se je preselilo v staro palačo Narodne banke
v	Herrengasse, kjer so že začeli urejevati rešene akte. Dve leti bodo potrebovali, pred- j no bo vse v redu. — Stara palača pa je že j zavarovana od vseh strani, ker je nevarnost, i da se poruši. Tramvaj tam poleg ne sme vo- j žiti mimo. *— Sklenjeno je, da palačo obno- < vijo, za kar bodo rabili pet let in nad 40 ' mil. dinarjev.
Videl sem dalje žalostne ostanke uredni- j štva in uprave >Reichspostxec in »Wiener Neueste Nachrichten«. Tu je zgorela vsa administracija z imeniki, dalje kartoteka in sploh vse, kar je veliko vredno. Glavni urednik »Reichsposte« si je rešil življenje le z begom fcez strehe nekaterih hiš. Stanovanje so mu popolnoma uničili. — Poleg teh škod sem videl samo še izropanih dvoje trgovin z orožjem. Drugih večjih škod ni bilo, ako izvzamemo par stražnic in telefonskih go- ' vorilnic na ulici. — Razne podrobnosti ste itak čitali, samo reči je treba, da je bilo mnogo pretiravano. Hudo je to dovolj, kar se je res zgodilo, zato je pretiravanje po- j vsem odveč.	!
Oglejmo si to zatrto revolucijo od politi-/ ške strani.	j
Proces pred poroto je trajal osem dni in ■
Na Dunaju, 20. jul. 1927.
je bil zadostna priprava za revolto, ki je bila skrbno pripravljena. Med zaprtimi zločinci je celo lepo število tujih komunistov. Grde stvari prihajajo na dan. Ali to pustimo sodnim preiskavam, ki se že vrše z vso ostrostjo.
Treba pa takoj konstatirati, da so šli sicer previdni socijalisti grdo na lini komunistom in lopovom, ki iščejo takih prilik, da morejo ropati. Socijalistiški vodje so imeli le prekmalu priliko spoznati, da niso več oni gospodarji ulice. To spoznanje za nje naj-bridlvljša izkušnja. Seitz, Bauer, Renner, Deutsch itd. so socijalisti, ki so že: hof- und regierungsfahig . Brez dvoma so to jako pametni možje, ki so takoj spoznali, da: »die Geister, die sie gerufen« gredo veliko predaleč, da morejo nastati ogromne škode za vse sloje prebivalstva, tudi za socijaliste. Zato so vodje socijalistov pogumno stopili na ulice in med demonstrante, med požigalce in pobijalce, misleči, da bo njihova beseda kakor vselej primerno zalegla. Menili so, kovati iz tega politiški kapital, češ, glejte Seipel e tutti quanti, vi ste zasejali velikansko nesrečo, a mi smo bili tisti, ki smo še neprera-čunljive nesreče in škode preprečili. In zmagoslavno so šli na ulice, pa istotako osramočeni so potegnili repe med noge in se noskrili. Bauer je dobil zaušnic, da je zbežal, sam Seitz in Deutsch pa, ki sta na ga-silnici hotela priti do goreče justične palače, sta se morala umakniti pred sodrgo, ki ju ni hotela poznati, ne spoštovati. Voditelji soci-jalne demokracije so doživeli žalosten dokaz, da niso več gospodarji ulice, da so tudi °ni že med tistimi, ki morajo z ulic bežati v varnejše zavetje. Zato je krvavi petek na Dunaju najhujši poraz socijalistov.
Ta poraz se je stopnjeval s prometnim štrajkom, ki so ga morali brezpogojno ukiniti. Seipel se ni udal niti za las, dasi so stavko napovedovali z bombastiškimi frazami in grozovitimi zahtevami. Vlada je ostala trdna in ni dala najmanjše obljube. So-cijalistom je grozila nevarnost, da bo veliko industrij moralo ustaviti delo vsled nedo-stajanja oglja in surovin, a s tem bi bilo na tisoče delavcev brez kruha. Grozila je tudi zunanja intervencija, kar bi blamažo socijalistov še pomnožilo. Zato se zopet s par floskami prekinili štrajk že na tretji dan, s čemur pa se niso oprali velike soodgovornosti za velikansko gospodarsko škodo.
Moralna izguba socijalistov je torej kompletna, a vrhu vsega se zdaj boje komunističnega napredka, ki so ga sami podpiho-vali- Govoričenje, da so izzvali krvoprelitje redarji, ne bo držalo. Tega jim nihče na svetu ne bo verjel, narobe: svet poreče, zakaj niso bili ^redarji že dopoldne oboroženi s .karabinkami, da bi se mogli uspešno braniti in v kratkem času revolto zadušiti. Morda bi bilo petdeset mrtvih in sto ranjenih, ne pa čez sto mrtvih in tisoč ranjenih, a vse škode na imetju bi bile zabranjene. Tako poreče vsak pameten človek, ne pa, da so redarji zakrivili nesrečo. Ako jih poulični mob napada s kamenjem in palicami, redarji vendar morajo ostro nastopiti, četudi z orožjem. Čemu pa imajo čuvarji reda orožje! — j Šele po drugi popoldanski uri je bilo obo- ' roženih samo 600 redarjev s karabinkami, in že ti so naredili mir v kratkem času. Ako bi bilo že zjutraj oboroženih vseh deset tisoč redarjev s karabinkami in bi tp revolucionarji vedeli, kako bi tekli! Nesreče bi bile prihranjene. Torej naj socijalisti ne prihajajo z bedastimi očitanji, da so redarji pr-
vi	streljali, dočim je vrhu vsega tudi dokazano, da so prve žrtve bili redarji in da so prvi streli padali iz vrst demonstrantov. — Da so potem redarji korenito odgovori', je naravno in le škoda, da se to ni zgodilo pet
ur popreje.	,	, ,
Treba pa tudi ugotoviti, da se vlada m za hip Bi bala za svoj položaj, ki ga je povsem obvladala. Drugi dan je izdala ostro prokla-inacijo, ki ni izgrešila svojega učinka. Za prvo sejo parlamenta, ki bo v pondeljek, pa je vlada dobro oborožena z dokazi in argumenti. Tako torej je končala ta velika demonstracija, ki je bila podobna revoluciji, v škodo prirediteljev in njihovih pomočnikov, a je utrdila stališče Seiplove vlade. Najhujše za socijaliste je dejstvo, da je dokazana krivda boljševiške propagande. In s tem dejstvom je treba računati ob presoji politiškega položaja v Avstriji in tudi v njeni — soseščini.
A. G.
Politične vesti.
= Seja izvršilnega odbora demokratske stranke. Včeraj dopoldne se je vršila seja izvršilnega odbora demokratske stranke. Za sejo je vladalo največje zanimanje vsled konflikta, ki je nastal med Ljubo Davidovi-čera in demokratskimi ministri. Najprej je na seji govoril Ljuba Davidovič, ki je naglasil, da radikali niso izpolnili onih obveznosti, ki so jih prevzeli ob nastanku sedanje koalicije. Zagotovila dr. Voje Marinkoviča niso uresničena. Nato je govoril Ljuba Davidovič o volivnih nasiljih in poudarjal, da demokratska stranka ne more in ne more še naprej prenašati terorja policijskih oblasti. Zato treba ultimativno zahtevati od predsednika vlade, da se vsako nasilje neha, v nasprotnem slučaju pa morajo demokratski ministri izvajati konsekvence in izstopiti iz vlade. — Izvajanjem Ljube Davidoviča je ugovarjal dr. Voja Marinkovič, ki je tajil, da bi se godila volivna nasilja. Tudi je nastopil proti prelomu koalicije z Vukičevičem in naglašal, da morajo vsi demokratski ministri ostati v vladi. Njegovemu govoru so najožji pristaši Davidoviča glasno ugovarjali. Ostali govorniki so skušali uplivati pomirjevalno, nakar je bila dopoldanska seja prekinjena. (O poteku popoldanske seje poročamo na prvi strani. Op. uredn.)
—	Fašistovski protesti proti dogovoru naše države s Cunard Line. Fašistovski listi so
pričeli z ostro kampanjo proti naši državi, ker se naša vlada pogaja s predsednikom velike pomorske družbe Cunard Line glede prevoza izseljencev iz naših pristanišč v druge kraje. Ta pogajanja so seveda samo interna zadeva naše države in je zato dolžnost naše vlade, da to megalomano vmešavanje fašistovske tiska v naše interne zadeve z vso odločnostjo zavrne. Zlasti krepko piše proti nameravani pogodbi v Cunard-Line rimska »Tribuna«, ki pravi, da Jugoslavija v zadnjem času silno podpira svoje lastno paroplovstvo in to samo iz političnih razlogov, da bi škodovala italijanskim pomorskim družbam. Skoz desetletja so prevažale jugnslovenske izseljenike samo pomorske družbe iz Julijske Benečije, sedaj pa hoče Jugoslavija vsem tem družbam vzeti njih dohodke. Pogoji pod katerimi bi dobila Cunard Line koncesijo za prevažanje potnikov iz jugoslovenskih pristanišč, pomenijo dejansko monopolno pravico za Cunard Line. Tega pa Italija no more dovoliti. Je Bicer morje svobodno in vsaka družba ima pravico, da pošlje svoje ladje v Jadransko morje, ne sme se pa trpeti, da bi katerakoli družba dobila v Jadranu monopolne pravice na škodo italijanskih družb. Cunard Line hoče očividno podpirati pomorsko politiko Jugoslavije, ki ni samo trgovinska, in nadalje dokaz, da si hoče Jugoslavija zagotoviti angleško pomoč.
Končno omenja še »Tribuna«, da se je po nekem temnem dogovoru odrekla Hamburg-Amerika linija otvoritvi lastne pomorske prometne črle v Jadranu. — Vse to tarnanje rimskega lista dokazuje samo eno, da je naša vlada na pravi poti in da inora zato z vso odločnostjo vztrajati pri dogovoru z veliko angleško pomorsko družbo.
= Lord Rothermere še ne da miril. V svojem listu »Daily Mail« je objavil lord Ro-thermere odgovor na zadnja izvjanja ministra Beneša v čehoslovaškem senatu. Dr. Be-neš je namreč dejal, da je lord Rothermere s svojo kampanjo za revizijo Trianonske pogodbe v korist Madjarske zašel med hujskače. Proti temu očitku se brani lord Rothermere in pravi, da je nemogoč trajen mir, če ne dobi Madjarska nazaj vse one pokra-j:ne, kjer so Madjari v večini. Upa, da bo tj sprevidel tudi dr. Beneš, čegar odlične državniške sposobnosti ceni tudi lord Rothermere. Vel Britanija ni žrtvovala v svetovni vojni en milijon vojakov zato, da je bil sklenjena pogodba, ki stalno ogroža evropski mir. Naj si Čehoslovaška zapomni, da brez teh angleških žrtev ne bi bila uresničena čehoslovaška država. Naj si pa tudi Čehoslovaška zapomni, da bo izgubila vse angleške simpatije, če bi še nadalje izrabljala ugodnosti, ki jih je dobila z mirovnimi pogodbami. Končno napoveduje lord Rothermere, da bo še nadaljeval svojo kampanjo v korist Madjarske. — Naj jo le nadaljuje, kajti tudi ti časi so minili, ko so bile grožnje lordov i strah narodov.
= Po dunajskih dogodkih. Socialno demokratski tisk skuša na vse načine z vehementnimi napadi na policijo zakriti težak poraz, ki ga je doživela na Dunaju soc. demokraci-ja. Toda vsi ti napadi na policijo so le malo prepričujoči, kakor dokazuje ne samo izjava policijskega predsednika Seli obe rja, temveč tudi izjava dunajskega župana Seitza. Prvi pravi namreč, da je opozoril župana Seitza, da bo morala policija rabiti orožje, če ne bo mogla drugače preprečiti požige in plenitve, nakar ga je soc. dem. Seitz prosil, da naj poskusi še enkrat druga sredstva. S tem indirektno priznava župan, da je morala policija rabiti orožje, ker so pač druga sredstva od- ; rekla. Župan pa pravi v svoji izjavi, da je j bila policija na mah postavljena pred nepredvidene dogodke. Nadalje priznava, da so j bili med demonstranti tudi najtemnejši ele- j menti in največja sodrga. Da je ta povzročila i vse poznejše dogodke, je pač le prenaravno. j Napadi na policijo torej ne drže in to potr- ] juje tudi naš dunajski dopisnik v svojem i današnjem zanimivem poročilu. — Polom . soc. demokracije je naravno dvignil samo- ; zavest meščanskih strank. Tako so kršč. soc. ' občinski svetniki na Dunaju zahtevali, da se takoj razpusti na novo uvedena občinska po- i licija. Na Štajerskem pa zahtevajo desničar- i stranke zakon proti štrajkom. še ostrejši pa je nastop tirolskih desničarjev in da ni ta nastop brezuspešen, dokazuje železničarska stavka, ki se je na Tirolskem ponesrečila že v pondeljek. — Žrtve policije znašajo: 4 mr- i tvi, 58 smrtno nevarno ranjenih, 202 težko | in 163 lahko ranjenih policistov. — Komu- j nistične aretacije se na Dunaju nadaljujejo i in vse kaže, da bo mesto podružnice sovjetske republike na Dunaju etablirana prav krepka reakcija.
= Fašistovski tisk o dunajskih dogodkih.
Ves fašistovski tisk hoče seveda dunajske dogodke izrabiti za propagando fašistovske-ga režima. Edino sredstvo, da se taki dogodki kot v petek na Dunaju ne ponove, je uvedba fašistovskega režima, pravi glavno glasilo »Popolo d’ Italija«., (Koliko tisoč hiš so pa požgali že fašisti in koliko tisoč ljudi pobili, tega seveda fašistovski modrijan ne pove Op. ured.) — »Tribuna« silno ostro napada prelata Seipla, ki da je premalo odločen. Dunajske dogodke pa so seveda povzročili framazoni. Najlepša pa je izjava fašistovskega »Lavoro d’ Italia«, ki piše: »Ves avstrijski problem je izključno političen. Če Avstrija mirno dela, potem more zadostiti svojim potrebščinam. Notranji mir mora biti ohranjen za vsako ceno. Če pa ne bi mogli Seipel in krščanski socialci ali konservativci biti kos soc. demokratom, tedaj bi se mogla Avstrija, ki je že občutilo mednarodno finančno kontrolo, seznaniti se tudi z mednarodno politično kontrolo. — Megalomanija fašistov stalno raste, ko da ne bi tudi že druge strani dokazovale njih skorajšnji padec.
—	Proglas komunistične internacionale. Komunistična internacionala je poleg običajnih pozdravov na avstrijsko delavstvo in na delavstvo ostalih dežel izdala proglas o »izdajstvu avstrijskega delavskega razreda od strani avstrijske socialne demokracije. V tem proglasu je označila dunajski •štrajk in avstrijske nemire kot bojni znak v središču Evrope za odkrit revolucionaren boj. Komu-terna opominja dunajske delavce, naj nikar ne bodo na polovični poti, temveč naj spo-znajOi da je usoda avstrijske revolucije združena i z usodnim vojnim načrtom evropskih velesil proti sovjetski Rusiji. Dunajčanje morajo boj izpeljati do konca, postavit sovjete in upostavi delavsko vlado. Delavstvo drugih držav pa mora z vsemi sredstvi nasprotovati eventuelnim intervencijam njihovih vlad. — Vladni list »Izvestja« piše, da se je revolucionarni duh v Evropi oživil. Dejstvo-da je Rusija danes revolucionarno središče, kjtjr so zastopani dunajski delavci pa tudi mnogi milijoni delavcev v drugih državah, morajo vse evropske države vzeti za resno in temu primerno tudi usmeriti vso svojo politiko napram sovjetski Rusiji. Polom revolucije na Dunaju je vse te komunistične nade in fraze. pokopaL
= Petrolejski magnati so si v laseh. Vsled pogodbe, ki jo je sklenila ameriška Standard Oil družba s sovjeti glede dobave ruskega petroleja, je izjavil predsednik druge največje svetovne petrolejske družbe »Shell da je s to pogodbo prevzela Standard Oil družba prodajo ukradenega petroleja. ,Od prodaje tega ukradenega petroleja pa bodo trpele tudi vse vlade, ker bodo sovjeti dobili od te prodaje denar za komunistično
propagando. Zato pripravlja Shell družba neko akcije ki bi onemogočila prodajo ukrade-j nega ruskega petroleja.
|	ŠE VEDNO BREZ KANDIDATA.
i	Zadrega SDS je kompletna in še vedno ni
mogla SDS najti primernih kandidatov, pa čeprav se jih zlasti v Ljubljani ponuja zelo mnogo. Pa kaj ko ni »ta pravega«.
Toda to še ni največja nesreča. Še težja zadrega za SDS je v tem, da ne more najti niti. primerne firme, s katero bi prikrila svoje časti vredno ime. »Nacionalni blok« je jiokopan »napredni blok« je šel po vodi in celo protiklerikalna fronta se je skrhala.
^ Ne kandidatov in niti firme ne more naj ti SDS, vse pa kaže, da bodo usahnili tudi denarni viri.
.Ni ®u(la’ ®e sanja esdeesarski tisk o volivnih nasiljih, ki so včasih tako lepo pomagala.
SOVJETSKI PRORAČUN ZA GOSPODARSKO LETO 1927/28.
v Gospodarsko leto v sovjetski Rusiji se pričenja z mesecem oktobrom. Ljudski komisar za finance je sedaj objavil osnovni načrt novega državnega proračuna za leto 1927/28.
Proračuni 'sovjetske Rusije kažejo v zadnjih gospodarskih letih stalno tendenco po-vecavanja. Leta 1925 je bil .povišan budžet Za qoo/ *eta 1926 pa se je zmanjšal po.rast na — a v sedanjem proračunu bo porasta samo za 7 do 8%. Ali v nobenem slučaju ne bo prekoračil 10%. V absolutnih številkah bo ipovečanje proračuna doseglo ca 400 mili- ‘ jonov rubljev (preko 12 milijonov dinarjev). En del te^vsote, t. j. 100 milijonov rubljev se bo dal državi na razpolago kot rezervni' fond. Ostala vsota, i.j. 300 milijonov rubljev pa se bo uporabila za izplačevanje državnih dolgov in za »im širšo industrializacijo v državi.
Značilno je ipri tem proračunu, da ss bodo znatno znižali izdatki za vzdržavanje upravnega državnega aparata. Prihranki znašajo ■pii tem okoli 50 milijonov rubljev z ozirom na lansko letni (proračun.
Že v proračunu za leto 1926/27 so bili znatno znizani izdatki za vzdrževanje administracijskega aparata. Tedaj so padli od 29'5% na 25o%, dočim so izdatki v tem proračunu za kmetijstvo povečali od 32’9% na 38‘2%.
Novi sovjetski proračun je narejen saimo v glavnih potezah. Poedini izdatki, odnosno prejemki ibodo objavljeni kasneje. »Večarna-ja Moskva« že sedaj piše, da se bo sedanj8 mednarodna komplikacija —■ brez sumnje " takoj sedaj čutila v proračunu. V teh besedah je treba razumeti, da ise bodo v proračunu za leto 1927/28 jako povečali, -izdatki za vojno .i;n mornarico, in za miMtarizacijo sovjetske Rusije.
Za najvažnejši faktor v sanaciji sovjetskega režima in države smatra sovjetska vlada
—	stabilizacijo denarja. Proračun za pri-hadmjo gospodarsko leto je sestavljen na opnovi stabilizirane sovjetske denarne ednote ki je danes červonec, ali ima vrednost deset »trdih« rubljev.
V	najMžjem času bo .predložil -finančni komisar novi proračun svetu ljudskih komisarjev in vsezveznem centralnem izvrševal-nam odboru v odobrenje.
PRINC KAROL HOČE PRITI LE NA OČETOV POGREB.
London, 22. julija .Kakor se doznava, namerava princ Karel na vsak način od-Potovati, v Rumunijo na pogreb svojega očeta. On upa, da .mu to ne bo zabra-njeno. Princ je ob lej priliki izjavil, da nima prav nobene želje, da bi prišel na prestol. Zeli se samo kot sin udeležiti pogreba svojega očeta.
OBNOVA ANGLEŠKO - JAPONSKE ZVEZE.
London, 22. julija. Kakor se doznava, se vodijo med vladama v Londonu in Tokiu politična pogajanja.*Ni izključena možnost, da se v kratkem obnovi stara japonsko - angleška zveza. Sporazum na konferenci za pomorsko razorožitev naj bi bil imel samo nalogo, prikriti prave angleške težnje, da ne bi se z bližnjo sklenitvijo japonsko-angleške zveze ozlovoljila Amerika.
SLOVESEN POKOP PADLIH VOJAKOV IN OFICIRJEV.
Dunaj, 22. julija. Včeraj popoldne so na centralnem pokopališču z velikimi svečanostmi pokopali mrtvece od policije in orožništva. Pogreba so se udeležili vsi člani vlade, diplomatski zbor, predsedstvo policije in razne depilacije. Ker je pal kot žrtev tudi neki poročnik, je šel za pogrebom tudi bataljon vojske, ki ie padlemu izkazal zadnje vojaške časti.
GRŠKA FINANČNA REFORMA.
Atene, 22. julija. Finančni ministec Ka-fandaris je na seji ministrskega sveta poročal o poteku pogajanj, ki jih je vodil v Ženevi in v Londonu o bančnih in finančnih reformah. Kafandaris bo posebno delal na to, da se »Narodna banka« pretvori v emisijsko banko, Vsi njeni sedanji posli naj bi se izločili in prenesli na drugo banko. Nova finančna reforma naj bi se izvedla v treh ali štirih mesecih.
Llublfamka oS»l»str*ai skupščina.
Včeraj dopoldne se je vršila štirinajsta sc-ja ljubljanske oblastne skupščine. Sejo je ob &15 otvoril predsednik dr. Marko Natlačen, navzoči so bili veliki župan dr. Fran Vodopivec ter vsi poslanci razen zadržanega Antona Rojine.
Sožaina izjava ob smrti riimunskcga kralja.
Pred prehodom na dnevni red je predsednik dr. Natlačen izvajal:
Iz Bukarešte nam je došlo poročilo, da je včeraj ob tričetrt na tri umrl Njegovo Ve«i-tanstvo Ferdinand 1. kralj Rumunijc. S smrtjo kralja Ferdinanda sta izgubila rumun-Ska država in rumunski narod svojega vladarja, ki ju je s svojo izredno državniško modrostjo in dalekoviduostjo privedel do nepričakovane veličine, izgubila sta v osebi Ferdinanda I. ustvaritelja današnje velike uumunije.
Našo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev uiuzijo s kraljevino Kumunijo in rumunskiin narodom vezi najboljšega sosedstvenega pri-Jateijstva. Te prijateljske vezi so tem tesnejši ker je bil umrli veliki vladar oče Njeno-8a Veličanstva naše kraljice Marije. Da zadostimo svojini srčnim potrebam in podami tem povodom izraz svoje udanosti in ljubezni do Njenega Veličanstva kraljice Marije ter jzruzimo svoje sočutje Njenemu Veličanstvu Kraljici, odpošljem s pritrditvijo skupščino nastopno brzojavko:
Njenemu Veličanstvu kraljici Srbov, Hrvatov in Slovencev, Bukarest. Ljubljanska oblastna skupščina, zbrana na svojem rednem zasedanju prosi Vaše Veličanstvo, da blagovolite povodom smrti Vašega velikega očeta sprejeti izraze najglobokejšega sožalja. Frilikom tega tragičnega dogodka izrekamo sožalje slovenskega naroda prijateljskemu narodu romunskemu spominu kralja Ferdinanda I. pa kličemo Slava. (Vsa zbornica zakliče trikrat: Slava.)
Nato je predsednik prečital več predlogov, izmed katerih omenjamo:
^Janškega oblastnega odbora m m , rkn, , i VC °sn,utka uredbe o poseb-cest in potovU *** vzdrzevanie samoupravnih
Predlog ljubljanskega oblastnega odbora -^ske elektrarne. Ta predlog se glasi. »Ljubljanska oblastna skupščina je v
Hi■ u. U aprila t. 1. pooblastila oblastni odbor, da prouči stroške za vzposta-v obrata centrale električne in gospodar-e družbe z omejeno zavezo v Žirih v spo-azuniu s finančnim odsekom skupščine te i’ izda jamstvo za posojilo v znesku 500.000 dinarjev.
Po natančni proučitvi' stroškov se je izkazalo, da za vpostavitev obrata električne cen-trale v Žireh jamstvo v znesku 5CO.OOO Din ne bo zadostovalo, vsled česar oblastni odbor
predlaga:
Skupščina skleni: Oblastni odbor se po-pblašča, da sme v zgorajšnji namen izdati W-mslvo za posojilo do 1 milijona Din.
bil vložen važen predlog poslan-
I.a .Stinacla m tov. radi spremembe odredbe velikega župana v toliko, da se dražho nh. šinskih lovov ne udeleže samo člani ,Lovsl* . skega društva v Ljubljani, ampak tudi drusi interesenti in predlog poslanca dr. Puca in tov. glede nastanitve državne realke v Ljubljani.
Na vprašanja poslanca dr. Kramerja, kaj je z oblastnim proračunom in posojilom do 10 milijonov dinarjev, katerega je bil oblastni odbor pooblaščen najeti ter kaj je z nekaterimi drugimi zadevami, je
predsednik dr. Natlačen odgovoril: r ihf°Zairja'n,1.’ da. Je bil proračun oblastnega
odobren i J7 eg-a °d finai,Cllega ministra t.debi en dne 4. junija t. 1. in 'da je bil v ce-
otm od oblastnega odbora kot uredba oblastnega odbora objavljen v »Uradnem listu id	ljubljansko in mariborsko	oblast	de sp
ne	motim v štev. 75.
Kar se tiče 10,000.000 investicijskega pobila, se moram ravno tako sklicevati na ^istvo, da je bilo pooblastilo na najetje te-investicijskega posojila istotako priobčeno	v »Uradnem listu^, da	pa	oblastni	odbor
danes še ni v položaju,	da	bi bil najel to
posojilo, čim bo pa zadeva glede lastnega na-sega denarnega zavoda Kranjske hranilnice Urejena, bo mogoče preiti k realizaciji te zadeve.
Razprava o prevzemu elektrike
CENTRALE V ZAGRADCU.
Poročevalec finančnega odseka dr. Adlcšič poda referat o prevzemu električne centra-
kuraa	“	Predlaga,	da se odobri
^ za Prevz^m te centrale z*i ,ai naj se najame posojilo 1 milijon Din’ d i :;e poravna pogodbeni znesek s konkurznim
upraviteljem. Poujetje se postavi pod vodstvo podjetja »Kranjske deželne elektrarne«, kamor spada že elektrarna Završnica na Gorenjskem.
Poslanec Zupančič:
Mi odkritosrčno pozdravljamo korak oblastnega odbora, da prevzame elektrarno v Zagradcu, posebno iz tega razloga, ker je s točko 3. predloga določeno, da se izvrši prevzem te elektiarne potom strokovnega vodstva deželne elektrarne na Završnici, ki je znano kot dobro in ker je s tem zasigurano, ; a. 0 elektrarna v Zagradcu, ki je preživela Ježka delniška leta, p,-ešla v strokovne ro-Ke, prišla v resnici v dobroto tudi dolenjskim posestnikom, prebivalcem na Dolenjskem, kaki s n o dobroto ze vzivajo Gorenjci od elek-Jrarne na Završnici. Mi vemo, da je pri ta-* lh podjetjih najvažnejša uprava in da je največ odvisno od uprave, ali prosperira, ■•'li propada tako podjetje. Mislim, da je bila pri elektrarni v Zagradcu javna napaka ta < a uprava ni bila dobra. Mi se torej popolnoma strinjamo s prevzemom podjetja, samo v interesu dobre stvari bi želeli in prosili da se nam pogodba, ki se je sklenila, med’ oblastnim odborom in konkurznim upravite-
ljem, tukaj prečita. Mi hočemo, da se izključi že vnaprej vsak pomislek in da se izloči vsaka možnost, da ne bi stvar prišla v nepravi tir, ker vsi želimo podjetju lepega razvoja in preevita. Torej smatramo kot potrebno, da se nam pogodba prečita, da pridemo na jasno zlasti tudi glede vseh bremen, ki nam jih bo prevzeti. Po dobljenih pojasnilih izjavljam, da bo naš klub glasoval za predlog finančnega odseka.
Poslanec dr. Dinko Puc:
Izjavljam, da smo tudi mi za ta prediog in sicer zato ker smo črpali vse potrebne informacije glede njega iz zasebnih virov, ne pa zato ker ga je predložil oblastni odbor. Oblastni odbor bi moral predložiti temu predlogu tudi natančno pogodbo in tehnično pri-peroč ilo. Ne bi smel pa tega storiti samo ustmeno, ampak dati bi nam moral vse v roko tudi pismeno, ker prevzem tako važnega podjetja od strani oblastne skupščine ni tako preprosta stvar. Mi vemo, da je bilo to podjetje zavoženo radi nesposobnosti vodstva, vemo pa tudi, da je to podjetje zavoženo še danes.
Mi bomo sicer, kakor sem že izjavil glasovali za predlog in da ponovno izjavljam, glasovali bomo zanj ker smo se informirali sami o stvari in ker smo prepričani, da obstoja možnost sanacije tega podjetja in ker vemo, da bo ta centrala koristila, da mnogo koristila celi Dolenjski. Nikakor pa nam ne bo mogoče, da se bomo v vsaki stvari informirali privatno kot smo se v tej. Zato pa zahtevam, da nam predloži oblastni odbor v bodoče ves potrebni materijah
Poslanec Erjavec:
Izjaviti moreni, da so vsi volilci mojega višnjegorskega okraja brez razlike strank prav toplo pozdravili sanacijo električne cen-irale v Zagradcu. Ponavljam, da prav vsi, brez razlike njihove politične pripadnosti. Vsi so se strinjali s tem korakom oblastnega odbora iu zato mu izrekam na tem mestu svojo prav prisrčno zahvalo in želim v imenu svojih volivcev, da se ta centrala ,-aztegne še na sosedne kraje in da se napelje električni tok recimo v Jursko občino, v Dobrepolje, kjer se bo šele pozneje na ta način cela naprava dobro rentirala. Še enkrat naj toplejša zahvala oblastnemu odboru za prevzem električne centrale v Zagradcu v imenu višnjegorskega okraja.
K točki prevzema električne centrale v Zagradcu se razvije daljša debata, v katero so posegli poslanci Lebinger, Zupančič, Ze-bal, dr. Kramer in Kastelic, ki se je zahvalil oblastnemu odboru za prevzem v imenu Suhe Krajine. Sicer so se obravnavale v debati ame formalnosti in je bila zato vsa debata brezplodna in brezpredmetna. Po rezimeju poročevalca dr. Adlešiča je bil soglasno sprejet odsekov predlog.
PREVZEM KRANJSKE HRANILNICE.
Takoj nato preide oblastna skupščina na razpravo o prevzemu Kranjske hranilnice po oblastni skupščini.
Poročevalec dr. Jure Adlcšiž izvaja med drugim:
■Naša oblast je bila 14 let zanemarjena. Od vseh strani kličejo na pomoč cestni odbori in posamezne občine, da se izvrše razna popravila, vsakovrstne naprave, ki so bile razrušene ined vojno, da se izvrše razne melioracije, da se popravi poškodba po vremenskih uimah itd. Vse to je mogoče storiti samo na ta način, da dobi naša oblast svoj denarni zavod in ima na razpolago sredstva, s katerimi more priskočiti na pomoč javnopravnim korporacijam. — To hoče storiti oblastna samouprava na drugačen način, nego delajo to zasebniki, ki dajejo kredit samo proti velikemu dobičku. Naša samouprava bo dovoljevala dolgoročna posojila, ki se bodo lahko odplačevala tudi skozi dobo 60 let in Hoti kar mogoče nizkim obrestim.
li o°te?st)vI,,,1i	^sedanju razpravlja-
vivnri nhiocf’- iu Inieiloval noben denarni
vod. Oblastni odbor je imel torej tozadevno popolnoma proste roke in je stopil v dogovor z upravo Kranjske hranilnice. Kranjska hranilnica uživa na denarnem trgu velik i gled in kot star zavod je prišla v prvi vrša v poštev. S tem namreč, da prevzame oblastni odbor, oziroma naša oblast Kranjsko aianilmco, ne dobi samo starega, dobro uvedenega denarnega zavoda z lepimi rezerva-
ml in nJn nhl^l110’ ?PPak- dobi tudi, kar je za naso oblast velike važnosti, gotove zgradbe, ki sluzijo javnim in kulturnim namenom nase oblasti Poudarjam, da je Kranjska hranilnica lastnica dramskega gledališča in lastnica realčnega poslopja. jjaga ‘ob_ last je že lastnica opernega gledališča. S tem, da prevzame oblast Kranjsko hranilnico, postane tudi lastnica dramskega gledišča. Prevzem Kranjske hranilnice je tore: ne samo velikega gospodarskega pomena ampak prav tako tudi ne malega kulturnega pomena. Dogovori, ki so se pričeli vršiti našim oblastnim odborom in med Kranjsko hranilnico, so potekali ugodno in ko so končno dozoreli tako daleč, da je bila ■ vsa stvar prilicno jasna in gotova, je predsedstvo sklicalo v smislu skupščinskega skle- ■ pa pri zadnjem zasedanju sejo finančnega odseka. Ta seja se je vršila 6. julija. Finančnemu odseku se je predložilo prav natančno poročilo o finančnem stanju Kranjske i ianilnice po sodnem izvedencu, preden se je odločil do svojega sklepa, da bo predlagal prevzem tega zavoda. Tako je prišel oblastni odbor do popolnoma zanesljivih informacij o denarnem stanju tega zavoda. Predložilo se je članom finančnega odseka tudi poročilo o reviziji, izvršeni po sodnem izve- ' dencu. Finančni odsek je bil torej obveščen o vseh podrobnostih in je soglasno odobril, da se izvrši dogovor s Kranjsko hra-nilnico in prevzamejo vsa njena aktiva iii ; asiva. Nato je takoj naslednji dan dne 7. , julija Kranjska hranilnica sklenila, da se '
društvo Kranjska hranilnica razdruži in da se vse premoženje s tvrdko vred in z vsemi obveznostmi odstopi ljubljanski oblasti, zastopani po Ljubljanskem oblastnem odboru v ta namen, da ustanovi Ljubljanska oblast svoj lasten denarni zavod.
K besedi se oglasijo poslanci dr. Kramer in dr. Puc proti (oba SDS), poslanci ing. Zupančič (SKS), prof. Jarc, dr. Brecelj (oba SLS) in župnik Eppich (kočevski Nemec) pa za predlog.
Dr. Kramer izvaja:
Vso stvar je treba dobro premisliti, da se juridično in rnoralično brezhibno izpelje in da se vsi pomisleki, ki bi se mogli pojaviti. Zato smo se obrnili mi iz manjšine na Vas, gospodje iz večine, iu smo predlagali, da bi se vse stranke pritegnile k nadaljnim posvetovanjem, in da se sklene slovesno in natančno fiksirani kompromis. S trpkimi besedami pa moram konštatirati, da se je vaša slovesna pismena obveza dana nam manjšini, s podpisom predsednika kluba, na celi črti kršila. Vi ste se s častno besedo zavezali, da boste nas, zastopnike manjšine, povabili k posvetovanju, da bodo sodelovali pri vseh podrobnostih, ki se bodo tikale denarnega zavoda. Vi ste se zavezali, da nas boste pred definitivno odločitvijo natančno informirali o vseh razpravah in sklepih finančnega odseka. Toda zgodilo se ni niti eno, niti drugo. Ako se — da tako rečem, oglasijo medkii-carji, ki pravijo, da imamo vse podrobnosti tega postopanja, jaz tako trditev z indigna-cijo zavračam.
Druga stvar je jurističn^ in rnoralično vprašanje cele zadeve. Mi, kakor rečeno, dogovora nimamo pred seboj in ne vemo, kako se glasi. Mi smo v finančnem odseku slišali, da je ponudila Kranjska hranilnica ta zavod oblastnemu odboru s tem, da oblastni odbor plača prilično okoli 3,000.000 Din, zato da bodo člani Kranjske hranilnice izročili ta zavod oblasti. Ce je stvar ta, potem gre za nakup denarnega zavoda in potem bi se to ne smelo izraziti s tremi besedami, temveč bi bila za to potrebna uredba, ki naj jo oblastna skupščina sprejme in ki mora imeti predhodni pristanek finančnega ministra.
Poslanec ing. Zupančič
izjavlja v imenu svojega kluba (Slov. kmetske stranke), da bo klub glasoval za predlog in da se zadovolji z izjavo, ki jo je podal dr. Adlešič v finančnem odboru. Opozarja, da bi vsako oviranje delovanja realke pomenilo tudi oviranje delovanja slovenske tehnike.
Izvajanja posl. dr. Puca se v splošnem ujemajo z izvajanji dr. Kramerja. Dr. Puc ugotavlja med drugim:
la zavod ne bo imel istega obsežnega delokroga, kot ga je imela svoje dni deželna banka ker vanj ne bomo mogli nalagati lastnega denarja 111 bomo morali iskati za zavod drugih naložb. Da bi dobili denar z izdajanjem hipotekarnih zadolžnic, na to še dolgo ne bo mogoče misliti. Danes smo pač že v povojnih razmerah in še nimamo ustaljenih valutnih razmer. Zato ni mogoče izdajati dolgoročnih obveznic, ker se na take obveznice denarja ne dobi.
Delovanje zavoda bo zato omejeno in se zato zavod tudi ne bo mogel tako posvetiti svojim nalogam, kakor je to potrebno.
mkakor ne gre, da bi postal ta zavod, ki ga nameravate sprejeti od Kranjske hranil-iiice, konkurenca našim drugim hranilnicam in posojilnicam. Saj imamo nebroj takih denarnih zavodov v Sloveniji, ki uživajo vsestransko velik ugled in zato ne sme biti ustanovitev novega zavoda konkurenčno podjetje že obstoječih. Nov zavod mora ojačiti naš denarni trg, mora pomagati izboljšavati naše narodno gospodarsko stanje, ne sme biti pa konkurenca. Imeli smo v naši zgodovini že tak medsebojen boj med dvema denarnima zavodoma, to je bil med Kranjsko hranilnico in Mestno hranilnico ljubljanske občine. Toda takrat je bil ta boj upravičen, ker so igrala odločilno vlogo narodna vn,=SoJJ° na vlJ1'ašanja. Pri današnjem iif 7AF*!, ne ?’e za nac>]onalno ozadje me n. m 7 ^ b,0;ia absolutno nikakor ne
r. 1	^polagam voditeljem novega
.‘ i ,'1 n‘,1 s'f(e ZP'J°> da naj pazijo z vsemi sredstev kulturno potrebne stavbe kot gle-vodu kaj podobnega dogajalo.
Med pasiva Kranjske hranilnice spada tudi dejstvo, da je bila Kranjska hranilnica dobrodelen zavod, zavod, ki je zidal iz svojih sredstev kulturno potrebne tavbe, kakor gledišče, realko itd. Teinu namenu bivše Kranjske hranilnice se ta poslopja ne smejo odtegniti in Kranjska hranilnica je ustanovila in zidala ljubljansko realko. Zakaj, to poslopje je zidala Kranjska hranilnica samo v ta namen, da bi v njej nastanila realčne šolske prostore in si je takrat Kranjska hranilnica tudi pridržala lastninsko pravico. Toda ta pridržek lastninske pravice je treba razumeti tako, da pripade poslopje Kranjski hranilnici nazaj tedaj, ako bi država ukinila držav-.10 realko. Dokler pa državni zavod realke obstoja, mora lo poslopje služiti istemu na-meneu, v katerega imenu je bilo sezidano.
Poslanec dr. Anton Brcrelj:
Kot načelnik kluba poslancev Slovenske judske stranke si dovoljujem par pripomb { ‘zvajanjem dospodov poslancev dr. Kra-'n ^r' Puca-
t ločno moram zavrniti očitek, ki sicer ni
0	lz|eceri prav posebno poantirano, češ da .1110 ravnali pri tej stvari nelojalno ali sploh irugace, kakor bi bilo pričakovati. V zad-aJRm zasedanju smo prišli k vam, gospodje , ; manjšine, in smo vam rekli: Oblastni odbor ima ta in ta predlog; ker ne želimo,
-	a bi se že itak dolgotrajno zasedanje še oolj zavleklo,, smo prišli k vam, da vas poučimo o svojih namenih in vam tudi povemo, kateri zavod imamo v mislih. S tem smo želeli preprečili predolgo razpravo o ustanovitvi oblastnega denarnega zavoda. Dogovo-
rili smo se, da vas bomo obvestili o svojih pogajanjih; jaz sem vam dal tudi tozadevno izjavo. To obvezo smo od svoje strani tudi ročno izvršili. Dogovorili smo se takrat z gospodom dr. Kramerjem, da k preliminacijam, ko se bo šele dogovarjalo, kako naj bi se izvršila ta stvar, eni potrebno pritegovati k razgovorom vseh strank. Najprej je treba informacij, da se poučimo o stanju zavoda, ki smo ga imeli že takrat v mislih. K tem preliminarni 111 dogovorom informativnega značaja torej gospodje od manjšine niste bili pritegnjeni, kakor tudi ni bil pritegnjen noben član našega kluba. Radi tega moram vsak tozadevni očitek od vaše strani odločno odklanjati. Postopalo se tudi ni lahkomiselno, kakor se trdi od vaše strani. O stanju Kranjske hranilnice se nismo dali poučiti samo po sodnem izvedencu, ampak od različnih strani. Ko so pa bile vse te informacije zaključene, ko je bilo treha stvar konkretizirati, takrat se je sestala seja finančnega odseka, kjer je naš oblastni predsednik, ki je vodil te stvari, podal točno poročilo o vsem, kar se je do takrat dogovarjalo. Kon-statirati moram, da sta zastopnika obeli manjšinskih klubov, ki sta bila pri seji navzoča, tudi glasovala za ta predlog. Ne more se torej dogoditi, da bi bila vladala kaka tajnost in da bi se bilo komurkoli kaj prikrilo. Ugotavljam torej, da je bilo postopanje od naše strani vseskozi lojalno.
Na svojo veliko žalost pa moram ugotoviti, da se je, preden je prišlo do tega govora, baš gospod dr. Puc, član te skupščine, trudil in si prizadeval pri raznih članih Kranjske hranilnice, da bi preprečil to namero. (Ogorčeni vzkliki na desnici: »Škandal!« »Lepa reč!« Predsednik zvoni.) To je sramota! (Odobravanje.) »Jutro«, čigar direktor je gospod poslanec dr. Kramer, je pisalo, da je to velika pridobitev za ljubljansko oblast, če bo imela oblast tako važen denarni zavod v svoji lasti, gospod dr. Puc si je pa prizadeval, da bi oblast do tega zavoda ne prišla. Ali je tako postopanje lojalno?!
Ne boni se spuščal v razne podrobnosti, o katerih se je danes tukaj govorilo, o realki in drugih stvareh, ampak kot načelnik kluba poslancev Slovenske ljudske stranke samo konstatiram, da se ne bomo dali učiti politične morale od ljudi, ki so zanesli v naše javno življenje naravnost perfidnost, verolomnost. (Ploskanje na desnici. Ugovori na levici. Poslanec dr. Kramer: »Kdo je to? Imenujte ime!«) Saj je vsem znan dr. Ravniharjev slučaj. (Medklici poslanca dr. Kramerja. Velik nemir. Predsednik dr. Marko Natlačen: »Gospod poslanec dr. Krainer, vi nimate besede. Pozivam vas k redu.« Splošen hrup, seja se za eno minuto prekine.)
Poslanec g. Skubic
rzvaja: Čuli smo že, da so gospodje od SDS zunaj delali proti temu, da bi sploh ljubljanska oblast prišla od tega zavoda. Nekdo izmed gospodov, ki je intrigiral pri Nemcih, da bi tega zavoda ne izročili, je celo dejal, da se bo dalo pozneje s tem zavodom drugače ukreniti in — da govorim po »Jutru« — da se bo dal ta zavod kam drugam pobasati. (Klici na desnici: Saj to je!)
Konštatirati hočem, da gospodje niso bili lojalni in da v resnici niso odkrito mislili z nami sodelovati, da bi ta zavod dobila ljubljanska oblast. Ne moreni si misliti, da bi samostojen demokrat, gospod Bricelj, ki je v odboru Kranjske kranilnice, mogel drugače podati izjavo, ki je nasprotna mnenju gospodov našega kluba. Gospodje, sam zase sem prepričan, da je bil gospod Bricelj od teh gospodov pooblaščen, podati izjavo, ki je pri občnem zboru Kranjske hranilnice ni mogel podati, ker je ta zbor minul v 5 minutah, ako smemo verjeti »Jutru«. Ker te izjave ni mogel podati na občnem zboru, je čutil pozebo, da jo je podal v »Jutru«.
Torej predno so gospodje imeli priliko v lej visoki zbornici izjaviti, da bodo glasovali proti, so že to po gospodu Briclju, ki pri občnem zboru Kranjske hranilnice ni mogel glasovati proti, objavili v svojem »Jutru«. Gospodje, ako to ni izrazita nelojalnost nasproti večini te visoke zbornice, potem ne vem, kako bi to postopanje imenoval.
Poslanec Josip Eppich:
Delo, ki se je izvršilo s prevzemom Kranjske hranilnice v roke Ljubljanske oblasti, kar nam je danes predloženo v potrjeijje, je gotovo velike prednosti in važnosti za celo deželo, ker bo s tem dana možnost, da se bodo razna dela v ljubljanski oblasti mogla
i	itreje razvijati in izvrševati in ker bo s tem raznim korporacijam po deželi dana možnost, da si bodo mogla preskrbeti cenejši kredit. Zato to delo zahteva od nas vseh, ki smo zastopniki ljudstva, da izrečemo oblastnemu odboru najtoplejšo zahvalo za to, da se je to delo izvršilo.
Jaz kot zastopnik Nemcev smatram za svojo dolžnost, da pri tej priliki omenim tisto stranko, ki je bila izvršitvi tega dela najbolj naklonjena, to so ljubljanski Nemci, ki so sli oblastnemu odboru v vsakem oziru na roko in pripomogli, da se je to delo tako hitro izvršilo. Smatram za svojo dolžnost, da jim pri tej priliki izrečem javno zahvalo za njihovo naklonjenost.
_ P*'* lej priliki moram omeniti še to, da je zelja vseh Nemcev v deželi, da bi slovenska merodajna javnost v priznanje za to naklonjenost ljubljanskih Nemcev to delo priznala
■	saj v toliko, da bi se zdaj, ko so se duhovi nekoliko pomirili, popravila vsaj ena ali uruga krivica, ki se je zgodila ob prevratu Nemcem. Predvsem bi imenoval tu K a z i -n o in se glede tega obračam tudi na gospoda dr. Kramerja. (Poslanec dr. Kramer: Bom precej odgovoril.)'To imetje je bilo po krivici odvzeto pravim lastnikom. Dajte ga torej nazaj prvotnemu lastniku, in popravite ^ tem storjeno krivico, če boste storili to, bom tudi jaz z veseljem glasoval, da ostane realka na svojem mestu. (Poslanec dr. Kramer: Drugače pa ne!)
V	zadnjem času preti Nemcem v Ljubljani zopet nova nevarnost. Ljubljanski Nemci so imeli dosedaj vsaj še dva razreda ljudske šole, sedaj je pa ukinjen, kakor sem bral v
»Slovencu«, en razred, da bodo imeli samo en razred ljudske šole. To vendar ne gre, da bi ljubljanski Nemci, ki imajo že stoletja in stoletja v Ljubljani domovinsko pravico, bili na isti stopnji, kakor zadnja gorska vas. Zato prosim, da bi se ljubljanski Nemci tudi v tem oziru malo pomagali.
Nato o govorili še nekateri drugi poslanci, nakar je podal
dr. Adlešič
svoj resume, v katerem je izvajal med drugim:
Vi vsi dobro veste, kako je padalo podjetje za podjetjem svoje dni v slovenske roke. Način pa, kako so prišla razna nemška podjetja v slovenske roke, nikakor ne bo prestal kritike slovenske zgodovine. Danes lahko rečemo, da način te nacijonalizacije ne bo nesel v svet slovesa slovenskega imena. (Proskanje in pritrjevanje.)
Zbiram zgodovino teh nacijonalizacij in reči moram, da leži na njih marsikaka senca.
Vi vsi veste, pod katerim režimom so se te nacijonalizacije vršile. (Ploskanje.) Kanj-ska hranilnica je še danes imela svojih 19 članov. Vsem je znan boj proti Kranjski hranilnici in reči moram, ako bi bila vsa podjetja, ki so bila v nemških rokah, na ta način nacijonalizirana, kakor je nacijonaliziral oblastni odbor Kranjsko hranilnico, tako lojalno, tako korektno, potem bi ne bilo omadeževano slovensko ime. (Živahno ploskanje na desnici in v sredini.) Poudarjam pa to samo zato, ker je izrekel poslanec dr Kramer, da je imelo to naše postopanje moralen defekt. Poslanec, ki pripada stranki, ki je bila tolikokrat in tako udeležena pri tako-zvanih nacijonalizacijah, ni opravičen tega reči. (Poslanec dr. Kramer: »Vaš dr. Brejc je bil takrat predsednik!«)
Od te strani se je slišal danes tudi očitek, da ne gre ustanavljati novih denarnih zavo-
dov, ker imamo že toliko dobrih, upeljanih in obče priznanih starih zavodov in da ne gre ustanavljati nove konkurence. Tip>čpo je, da so se pojavljali popolnoma isti ugovori od popolnoma iste strani v časih, ko se je ustanavljala bivša deželna banka.
Odkritosrčno sem vesel, da so s.} tudi zastopniki ostalih klubov, kakor gospod inž. Zupančič in zastopnik socijalistov, poslanec Sitar, enodušno izjavili, da je ta zavod nujno potreben in da je njega ustau>vit?v dobra.
Predlog odseka o prevzemu Kranjske hranilnice je bil nato sprejet z v somi proti dvema glasovoma. (Dr. Kramer 'n Jr. Puc.)
Pravilnik Kranjske hranilnice.
Vršila se je nato živahna razprava o statutu Kranjske hranilnice, O tem j'.? poročal 01. Adlešič govorili pa so dr. Kramer, posl. Sitar, ki je zahteval, naj bodo vsa mesia v vodstvu hranilnice častna in brezplačna in naj bodo v njem zastopane vse stranke skupščine^ ter ing. Zupančič, ki je govoril v istem smislu. Nekatere stvarne pripombe k pravilniku je napravil tudi posl. Avsenek. Kjnčno je bil sprejet predlog posl. Jarca, da se pravilnik izroči oblastnemu odboru v stilistično predelavo.
Taksa na obisk kinematagratov.
Sledila je razprava o uredbi gledt pobiranja oblastne takse od kinopr ; l <tav. Po ro-ročilu posl. Jarca se je razvila daljša debata
o	členu 4. uredbe, ki določa. Ja se pobira oblastna taksa tudi od kulturnih filmov, vendar pa se ta taksa vrne pozneje podjetniku. Ves pravilnik je bil sprejet soglasno razen čl. 4, ki je bil sprejet le z večino glasov.
Seja se je zaključila nato ob tričetrt na 13.
Popoldne sta zborovala odssk za javna dela ( in finančni odsek.	_	|
Danes ob 8. uri zjutraj se je pričela XV. i seja skupščine.
Pred kongresom ruske komunistične stranke.
Iz Mariborske oblastne skupščine.
Istočasno z ljubljansko oblastno skupščino zboruje tudi oblastna skupščina v Mariboru. Seje vodi predsednik dr. Leskovar.
Na prvi seji tega zasedanja je skupščina sprejela nov proračun. Prvotni finančnemu ministru predloženi proračun namreč ni bil potrjen, ker ni izkazoval kritja za vse potrebščine. V prvotni proračun so bile namreč postavljene tudi potrebščine katere naj bi se pokrile s tem, da bi državna blagajna dala oblastni samoupravi na razpolago vsa finančna sredstva za ona dela, ki bi jih prevzela samouprava od države. Ministrstvo financ pa se s tem predlogom ni strinjalo in je zahtevalo nov proračunski predlog, ki naj bi izkazoval dohodke in stroške za one posle, ki jih vrši že sedaj oblastna samouprava v smislu zakona.
Jfovi proračun izkazuje sledeče stroške:
1. Za splošno oblastno upravo,
2. ubožni zaklad, in
3. za obrestovanje nameravanega posojila 10 milijonov dinarjev.
Vsi ti skroški znašajo skupaj 1,474.725.70 dinarjev in sicer:
1. za oblastno skupščino	381.000	Din
2. za oblastni odbor	250.000	Din
3. za oblastni osred. urad	470.000	Din
4. za oblastni šolski odbor	41.000	Din
5. za zdravstveno in socialno
skrb	14.000	Din
3.	za obresti 10 milijonskega posojila	318.725.70	Din
Izredni stroški znašajo:
1. Za oblastna poslopja
2. za javna dela
3. za kmetijstvo in vode
1.700.000 Din 1,971.500 Din
3.760.000 Din
Skupaj	1,474.725.70	Din
Med dohodke pa je všteto:
1. Državni predujem	700.0000	Din
2. dobiček zdravilišč	61.222.70	Din
3. davek na ponočni obisk
gostiln in kavam	500.0000	Din
4. 100%doklada na državno
pristojb. za lovske karte 50.000 Din
5. 100% doklada na tantijeme 150.000 Din
6. dohodki ubož. zaklada 14.000 Din
Skupaj
1,475.222.70 Din
4. za bolnice in soc. skrbstvo 1,800.00 Din
5. za nepredvidene potrebe 768.500 Din
Skupaj 10,000.000 Din
Te stroške bi pokrilo posojilo v istem znesku.
Novi davki so razvidni iz rubrike dohodki. Vpelje se davek na ponočni obisk gostiln, potem 100-odstotna doklada na državno takso za lovske karte in končno 100-odstotna doklada na državni davek od tantijem upravnih svetnikov akcijskih družb.
Ceste za katere so dovoljene podpore, so sledeče:
1.	Okrajna cesta Loče—Solčava, 2. Lesično — Prevorje — Sv. Urban in 8. Gornja Radgona — LemanoSe — Spodnja Ščavnica
—	Sv. Benedikt.
Za ceste v Prekmurju je dovoljena podpora v znesku 300.000 dinarjev. S to vsoto naj se izboljša zveza med državno cesto in Turniščem. 1'udi zgradbo cest v Medjimurju podpira oblastna samouprava.
Za vsa javna dela, ki so v interesu podeželskega prebivalstva, je postavljena v proračun znatna vsota 5,431.000 dinarjev. S tem denarjem se bodo mogla izvršiti le najnujnejša dela, zlasti neobhodno potrebne regulacije Drave, Mure, Savinje in nekih manjših vod.
Oblastne bolnice, ki se morajo zaradi nezadostne podpore boriti z velikimi žrtvami, je dotirala oblastna skupščina z 1,600.000 dinarji, da pridejo preko prvih težav.
Velike upravne težkoče pa mora premagovati oblastni odbor zaradi neenake stare a še danes veljavne deželne	J	£
drugačna za Koroško in zopet drugačna Prekmurje in Medjimurje.
■■■■nasBa
Septembra se bo sestal kongres ruske komunistične stranke. V mednarodnem tisku znani novinar Nik. Basseches (Moskva) piše k tej zadevi sledeče :
Septemberski kongres komurrslične stranke Sovjetske Kusije pomeni na/3 poglavje v /.gcdovini razvoja ruske revolucije, še nikdar namreč niso bili sklepi strankinega kongresa tako odločilni za usodo so^isk: dtžave kot bodoči. V zadnjih dveh letih izza poslednjega kongresa se je v stranki s.?mi nagomililo i;o\olj vrelnih glivic. Zunanja politika je dospela v slepo ulico, iz kat-jre jo more izvesti le silna, ustvarjajoča ideja. Borba opozicije proti večini traja sedaj ž: cela štiri leta Preje je samo Trockijeva skupina napadala vladajočo večino straak3. Sedaj je v <■j--.iz.Tiji tudi Zinovjev. In z njim mnogi s-> drugi. V stranki sami pač opoziciji m uspelo pi .'dobiti pristašev. Toda breza > med Uada-j ičo večino in združeno opozicijo ]■ vedno g'")blje. Opozicijo so že precej odrinili iz ne-■i.sredne bližine centruma Enkrat se je že 1-,'orala pokoriti. Režim v stranki je vedno itrožji, vsaka oddaljitev od otie'ie:atga mnenji liživa k vedno ostrejši borbi Si; ‘r sc pa tu li ne ve, kaj opozicija pnv/.ip^av h.'če. In ravno zato, ker mase ciljev opozicije 'ie poznajo, se v njenih vrstah zbirajo vsi nezadovoljni elementi v Sovjetski Rusiji.. So to elementi, ki priznavajo tako sovjetko vlado kakor tudi zmagovito revolucijo, ki se pa iz | kakršnegakoli razloga ne morejo ogrevati za sedanji kurz. Taktika opozicije gre za tem, da si ustvari socialno bazo. Vendar je ta socialna baza nekoliko prepestra. Sprva je apeliral Trockij na mladino, na visokošolce. Opozicija se je pa kmalu uverila, da to ne more biti zanesljiva podlaga razvoju. Sedaj pa si je opozicija izbrala vrhove delavskih mas, kvalificirane delavce, čijih interesi se že nekoliko razločujejo od interesov ostalega delavstva. Nevednost glede programa pa je prinesla opoziciji še večjo pestrost njenih •| pristašev. Njeno desno krilo je sovjetska in-
■	teligenca, ki želi umerjenega kurza, levo , krilo pa tvori izven stranke stoječa mladina, ki se navdušuje za militantni komunizem in
ki bi najraje na konici bajoneta zanesla idejo socialne revolucije v svet. V ostalem pa pristaši opozicije izven stranke niso bogvekako lesno združeni in organizirani. Pristaše je spoznati kvečjemu instinktivno.
V	centrumu diskusije stoje že dolgo časa vprašanja zunanje politike. Opozicija n. pr. zahteva razpust rusko-britanskega komiteja, ki zboruje pravkar v Berlinu, in se hoče direktno z angleškimi strokovnimi organizacijami pogajati. Opozicija zahteva radikalnejšo politiko na Kitajskem, odcepitev kitajske komunistične stranke od Kuomitanga, nadalje sovjetizacijo Kitajske. Večina pa je mnenja, da je taka radikalizacija še preuraujena, ona veruje, da bi radikalnejše postopanje ogrožalo zmago nacijonalne kitajske revolucije. Pa tudi iz državno-političnih rariogov se večina ne more ukloniti zahtevam opozicije. Gre tu za desinteresman na Kitajskem, vziiodno-kitajsko železnico itd. Toda tu so te navidezne borbe. Resnična borba se suče okoli oblasti v stranki sami. Opozicija zahteva svobodno izmenjavo misli, popolno demokracijo v vrstah stranke in se protivi Stalinovi strogi strankarski disciplini. Tako je bila opozicija že parkrat občutno kaznovana radi kršitve discipline. Počasi je izginila tudi iz vodstva stranke, iz »Politbiroja«. Svoj glas je izgubila nadalje tudi v plenumu centralnega odbora. Zinovjev je uporabil priliko jubileja »Pravd e«, centralnega glasila stranke, ter je napadel komunistično stranko pred komunisti in izven strank stoječim au-ditorijem. Trockij je obtoževal vodstvo komunistične stranke v plenumu komunistične internacionale. Vladajoča večina se skuša iznebiti članov opozicije na ta način, da ji*1 pošilja na nižje pozicije daleč v pokrajin0' ali pa v diplomacijo in s tem v inozemstvo, če gre za prominentnejše osebnosti. Ko jf bil Kamenjev imenovan za poslanika v mu, je priredila opozicija na kolodvoru b^‘ no demonstracijo proti vladi. Te dni je 1)11 eden izmed voditeljev opozicije, Smilga, p'e' stavljen nekam v notranjost Rusije. Tik pTe“ odhodom vlaka je prišlo do organiziranih demonstracij in sam Trockij je imel pri teJ priliki oster govor, poln obsodbe strankinega režima.
Komunistična lekcija „0eiavski politiki” in SSK
širite »Narodni Dnevnik«.
Pogajanja med komunisti in socialisti za skupen voliven nastop so se razbila in zadnja »Delavska politika« objavlja razna pisma, ki naj bi bila dokaz, da so samo gospodje okoli »Delavske politike« mislili iskreno z enotnim delavskim nastopom. Ta dokaz pa se »Delavski politiki« ni posrečil. Tako dokazujejo n. pr. objavljena pisma, da so bernotovci poslali vabilo za skupen nastop že ane 3. junija, odposlan pa jim je bil odgovor in obenem vabilo k prvi konferenci, šele 3. julija, da se konference sploh niso mogli udeležiti.
Še bolj pa, ko ponesrečen dokaz »Delavske politike«, pa je zanimiva lekcija, ki so jo dali komunisti socialistom. Komunisti so namreč zahtevali, da se postavi program za resnično razredno fronto. Pri tem daje Marcel Žorga socialistom okoli »Delavske politike med drugim tole lekcijo:
»Proti inonarhizmu — za republiko delovnega ljudstva.
V	delovanju posameznih članov vodstva SSJ je mnogo primerov očitnega nastopanja za monarhizem. Naštevamo samo tri slučaje:
Uratnik eden najvidnejših voditeljev SSJ, ia član častnega predsedstva odbora za postavitev spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju.
' Sitter, član vodstva SSJ in njen poslanec, je v oblastni skupščini ljubljanski glasoval za udanostno brzojavko kralju, glasoval za predlog, da se v službo ne smejo sprejemati niti komunisti niti republikanci in kot trboveljski župan je ponovno pošiljal udanost-ne brzojavke kralju.
Občinski zastop v Studencih pri Mariboru
LJjuba D. Jurkovič:
Marksistično pojmovanje nacij.
(Replika marksistom.)
To, na (koncu kancev, pomeni, da oni faktično ne priznavajo nacije, priznavajo jih kot neka'j, kar je historično dano, ne priznavajo pa 'jim vrednosti, ki jih one v življenju imajo in to tudi 'popolnoma odgovarja interni logiki vse marksistične doktrine. iDo tega zaključka o nepriznavanju nacije s strani marksizma je pntšel tudii dr. J. E. Krek v svojem delu »Socializem«, ko je govoril o Marxovi taktiki: (f.) »Narodnostno načelo pobija. To, kat se imenike iborba med narodi, je njemu samo bonba med kapitalisti. Proletariat ne »me priznati narodne borbe.«
Toda osnovna zabloda marksistov je raiv-no v tem, da 'smatrajo nacije za tvtvrbe kapitalizma. Brezdvomno jih je do te zablode dovedla konstatacija, da more kapitalizem (— sistematično izrabljanje delovnega ljudstva) izrabiti nacijo, njeno ifizično in umstveno si-
lo	kakor tudi vsa nacionalna vprašanja volb-če. Nii itreba mnogo dokazovati, da taki zaključki nasprotujejo zdraivi logiki. Kajti po isti logiki ibi se moglo trditi, da je znanost in vse ono, kar more 'kapitalizem izrahiti v svojo 'korist, le proizvod kapitalizma (= sistematičnega izrabljanja delovnega ljudstva).
Mi sedaj vidimo, da morejo nacije služiti tudi interesom proletarijata: mi vidimo, kako na vsej liniji boljševiki, ti realizatorji marksističnih ,načel, izrabljajo vse nacije in vsa nacionalna vprašanja v svojo korist, v korist socialne revolucije in po tej logiki
marksistov bi se moglo sedaj reči, da so nacije tvorbe proletariata.
Po našem globokem prepričanju so nacije izven okvira razredne borbe , te borbe se nahajajo v nacijah, nacije morajo rešiti vsa socialna vprašanja in ukiniti vse razredne borbe, kajti to je pogoj njihovega napredka. Vsaka nacija ima svoja specialna socialna vprašanja, ki jih mora reševati vsaka na svoj poseben način.
Nacija je, po socialističnem pisatelju Ottu Bauerju, nikoli dovršen produkt gotovega neprestanega procesa. Nacija je nekaj večnega, absolutnega: ona je bila v dobi prvobitnega komunizma in bo ostala tudi v socialistični družbi. »Te nacije se bodo najboljše razvijale v svojih nacionalnih državah, kjer jim bodo omogočene vse aktivnosti, ki so človeku lastne. Nacije, ki bodo služile interesom kapitalizma ali proletariata, se ne bodo nikoli razbile v nobenem pravcu in v ni-kakem smislu.	_
Interesantno je omenjati sestavine, ki jih marksisti zahtevajo za vsako nacijo, da spoznamo, kako padajo v novo kontradikcijo s samim seboj.
Po Stalinu so te sestavine sledeče:
1. Skupnost teritorija:	Nacije nastajajo samo kot rezultat trajnega in rednega občevanja, kot rezultat skupnega življenja ljudi iz kolena do kolena.
2. Skupnost jezika:	Skupni	jezik	je	živa
vez, ki spaja ljudi ene nacije in brez katere se trajna nacionalna zajednica ne more niti predstavljati. To je najvažnejša označba ncije (Pannekock).
3. Skupnost ekonomskega življenja. Za nastanek nacije je nujna tudi notranja ekonomska vez, ki spaja posamezne dele nacije v eno celoto.
4.	Skupnost psihične konstitucije. Nacije se razlikujejo tudi po duševnem življenju, po duševni fizionomiji, ki se zrcali v specifičnosti nacionalne kulture. Vsaka nacija ima svojo posebno specifično psihično konstitucijo, ki se je razvila pod povsem različnimi historičnimi pogoji njenega življenja.
Torej je definicija nacije, kakor jo postavljajo marksisti, sledeča:
Nacija je historično nastala skupnost jezika, teritorija, ekonomskega življenja in psihične konstitucije, izražene v skupnosti kulture.
Staljin trdi dalje: zadostuje le, da ene teh značilnosti nacije ni in nacija že preneha bi-
li	nacija.« Dr. Sima Markovič: »Samo skupnost vseh značilnosti, hkratu pojmovanih, tvori pojem nacije. Ne obstoji torej stvarno niti ena označba, ki bi sama na sebi zadostovala, da ~karakterizira nacijo. Nacija je vsota označb, od katerih stopa včasili bolj v (spredje ena (nacionalni karakter), včasih druga (jezik) ali tretja (teritorij, ekonomsko življenje). Toda nacija je vedno samo tota-liteta teh označb.
No, torej to bi bila najbrže po marksistični (dialektični) teoriji nacija *
i	na strašna umetna tvorba	kapitaliz-
«■ ‘rtgrt tViSKfS. “ “ 5
'treba unifiiti	«	»J«!!«™	tvorcem	-
kapitalizmom I
Ei siluo možen mora biti ta kapitalizem, česa’vsega ne more on napraviti!?
Ko bi bilo točno in znanstveno utemeljeno, da more kapitalizem radi svojih interesov ustvarjati nacije, t. j. one tvorbe, za katere so potrebne zgoraj omenjene značilnosti (!), zakaj ne bi verjeli, da bi ta vsemogočni ka-
je s socialistično večino sklenil prispevat' z!l Kraljev spomenik.
Vodstvo SSJ se nikdar in nikjer ni iavn omejilo od gornjih manifestacij za monai-nizem, molk pa se smatra za soglašanje. /■a' to je opravičena naša zahteva, sla se SSJ Jav' no izreče za republikansko obliko vladavine, kajti zahteva po socialistični republiki j ena glavnih zahtev mednarodnega proletariata. Z monarhističnimi strankami ne moremo skupno nastopati.
Proti Naprednemu bloku, to se p proti sodelovanju z buržuazijo — za blok <le" lat cev in kmetov.	/
»Delavska Politika« se je ponovno izjav*?'’ za Napredni Dlok, to se pravi za sodelovaM6 socialistov z demokrati, zastopniki fašistov-skega krila buržuazije. — Član vodstva ^
v	oblastni skupščini Sitter, je ponovno val z demokrati, v trboveljskem občinskeJ' svetu so bili s socialističnimi glasovi izV ljeni za občinske svetovalce demokrati * °sll junaši itd. Vodstvo SSJ se ni omejilo ol* manifestacij sodelovanja s fašistovsko bui žuazijo, kar znači, da se z gornjimi nastop1 .-svojih eksponentov strinja. Jasno je, da moremo skupaj s stranko, dokler javno lle obsodi takega sodelovanja z buržuazijo, ki ga obsojajo tudi socialistični delavci sami.
'lako torej tudi komunisti potrjujejo nnS.i nekdanja izvajanja, kako se navdušuje »Delavska politika« za napredni blok in zato smo z odkritosrčnim veseljem eitali komuni-j stično lekcijo socialistom.
Naj ta lekcija preveč brihtni »Delavski politiki« dobro tekne 1
pitalizem mogel, v svojem interesu, ustvarjati tudi socialne revolucije in komunistično 1 družbo?
V	Ameriki se pojavljajo že začetki tvorje-nja takih kapitalističnih poskusov. Ilenrjf Ford deli na primer celo previšek svojih dobičkov z delavci svojih podjetij in ustvarja kooperacijo kapital in delovne sile. Dvomim# da se delavci upirajo takemu stanju, temveč nasprotno, oni ga smatrajo za idealno in ali ni to nekaj sličnega komunistični dru-Jf žbi? Mislim vendar, da je Ford našel i\ovf[ način zaslužka, vprašanje pa je, koliko ško. . de povzroča to družbi.
Ni ravno samo slučaj, da so bili na čelu socialne revolucije v Rusiji Židje! Zakaj bi mogel moderni kapitalizem, J*-JevVEvro-jem bistvu internacionalcnv(iv»eh ^acjj!) mi.
pi skoro ves v ‘	««11 ameriški riziko in
komunistične dr«*»e nedogledmh koristi i
Toda pustimo, te disgresije, ki pa so vendar zelo važne in zanimive in ki bi jih bilo treba posebej proučiti. Vrnimo se raje 1*' glavnemu predmetu današnjega članka.
Omenjeno definicijo nacije, ki si jo prisvajajo marksisti, more mirne duše podpirati vsak z zdravimi možgani, razume se seveda s to razliko, da to še nikakor ne pomeni, da veruje v neosnovano trditev, da so j nacije tvorbe kapitalizma, kajti tega 110^ dovoljuje logika definicije nacije same. Kajti, če rečemo, da je kapitalizem ustvaril nacije, , bi to pomenilo: da je kapitalizem ustvaril veljavnost vseh onih sestavin, ki karakteri-zirajo to vrednoto. In kdo more to verjeti?
(Dalje prihodnjič.)
Dnevne vesH.
VOLIVNA NASILJA.
Pred kratkim se je dogodilo v nekem večjem slovenskem denarnem zavodu to-le:
Bil je imenovan nov upravitelj in kakor ,je ob takih prilikah navada, so ‘bili tudi pregledani krediti. In zgodilo se je, da je bil no-
vi	upravitelj mnenja, da je neki precej visoki kredit nezadostno krit. Zato je zahteval od dotičnega podjetja( ki je v rokah gospodov okoli SDS), da položi večjo garancijo. Ko je podjetje vprašalo, kako si to misli, je dejal novi upravitelj: »Vsi oni advokati, ki vladajo v podjetju naj podpišejo menico in vse je v redu!«
Podpisovanje menic pa je seveda zelo neprijetna stvar in nič se ne čudimo, če go-8? Je niso bili vsled te zahteve niti najma-
nje navdušeni.
Ker pa na <irugi strani esdeesarski tisk vedno rad klepeta o volivnih nasiljih v veniji in ker tudi g. Žerjav kljub opeto-anemu pozivu noče z besedo dan, kdo je crfo v kako nasilje, vprašamo gospode od če morda smatrajo to za nasilje, če zanteva kak denarni zavod zadovoljivo jam-stv° za svoj denar?
rrav skromno bi pripomnili, da bi bila “Jovenija danes srečna, če bi se tu li pri Ravenski banki na tak način skrbelo za kri-‘|e kreditov in bi že tedaj vladalo — »vo-
livi
Do nasilje«.
?VEZNI POKRAJINSKI ZLET JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE V SREDIŠČE OB DRAVI.
Dne 14. in 15. avgusta t. 1. se vrši ob priliki 40-letnice domačega gasilskega društva zlet ). Q. Z. v Središče ob Dravi.
. Trg Središče ob Dravi zavzema skrajni jugovzhodni kot mariborske oblasti odnosno liiitnmp?fulreza in ,ež’ °b oznožju ormoško-Stfm n, ^'L9°VC- Vzhod"o trga se razpro-cem	ralVQn z mestom Cakov-
ie 7™	5a ^vor‘ deroča Drava. Trg
rorinn n J a,. predvoine dobe kot eden narodno najbolj zavednih krajev.
Hnrrf 'a ,e V ^u-: .s?k°lski dom, društveni in pn • P0j0| nic! *n hranilnici, dve žagi ima ,a ,nait!'°dernejših oljarnic v oblasti. Trg , tud‘ električno razsvetljavo. Jugoslovanska Gasilska Zveza šteje danes včlanjenih gasilskih društev, sigurno je ?dreI» da bo udeležba zavednega gasilstva ln Sostov častna. Na tem zletu nas poselijo z zelo številnim obiskotn tudi sosedna hr-vatska in medjimurska vatrogasna društva.
Spored: 13. avgusta bakljada; 14. avgusta dopoldne: sprejem, sv. maša, povorka in mimohod; popoldne: vzorna suha vaja, nato '‘Alarm« in mokra vaja, zatem tombola, koncert, srečolov in ples; 15. avgusta (Veliki Jjmaren): izleti v bližnjo okolico in odhod
Silcl°n3°odhodn? postajpvodnih	H6"'
krim žigom.
njo, potrjene od zletnega odbora k j izdajale na veseličnem prostoru. ’ do
- Zgleden dar Narodni galeriji. Gospoda dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik, in dr. Ivan Jenko, primarij v Ljubljani, sta naklonila od deleža, ki jima je pripadel po likvidaciji
?2 ZSn6i hranllnlce’ Narodni galeriji znesek 32.000 Din za njene kulturne namene.
Dr„ j -agr? s i °bcinski svet razpuščen.
svet nulim ,e„bl! razPuščen občinski
Heinvl fnrmii po.pold"e )e mestni načelnik
2	orma no izročil posle n.estnega poglavarstva vladnemu poverjeniku Uzorincu.
cerajsnje »NaroWie Novine« so prinesle objavo da se bodo 4. septembra vršile volile za novo mestno zastopstvo. Kakor izjeda, bo Vekoslav Heinzl nosilec liste meslr»ega bloka.
~ Novi argentinski konzul v Splitu. Za /Plinskega konzula v Splitu je menovan An9el0 pisaro
dr~~ Češka šola na Hrvatskem. Vlada je
■	v°<ila ustanovitev češke šole v Prekopo-, .Pn Pakracu. V tem kraju, oziroma v oko-ici Prebva 400 Čehov.
~ Napredovanje zdravnikov. V ministrstvu narodno zdravje je podpisano večje šte-vilo dekretov o napredovanju zdravnikov.
- Otroška zdravilišča. Ministrstvo za na-lodno zdravje je otvorilo v Primorji; in v drugih primernih kraje več zdravilišč za
troke. Prve partije otrok, ki so bile tja po-
■&-
zgradi na iPrušld “od™! vzpo?t°avftv'fo le poverjen profesor Miškovič. Temelj jugoslovanskega Greenvvicha se položi v jeseni. Zgradba ima biti gotova koncem leta 192&
- Stalna Higijenska razstava v Ljubljani pod Tivolijem je do nadaljnega odprta ob delavnikih od 14. do 18. ure in ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Med mnogimi razstavnimi predmeti vzbujajo pozornost obiskovalcev zlasti preparati in opisi zenskih bolezni, raka, golše, slepiča, oddelek za jetiko, oddelek za spolne bolezni itd Vstopnina 2 dinarja. - Kdor si želi naročiti edino slovensko poljudno pisano zdravstveno revijo »Zdravje«, naj to javi vratarju razstave. List izhaja sredi vsakega meseca, je llustrovan in tiskan na finem papirju. Celoletna naročnina 30 dinarjev. — Istotam ie možno kupiti knjižico »Prva pomoč«, tiskano na 32 straneh žepne oblike. Cena 3 dinarje.
- Zahvala. Društvu za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani je darovala tovarna »Pekatete« na Viču 500 Din. Zahvaljujemo se vodstvu tem potom za dar in priporočamo izdelke »Pekatete«. — Josip Kobal, blagajnik.	*
- Iz diplomatske službe. Imenovani so: za svetnika poslaništva v Rimu direktor poli-
tičnega oddelka v zunanjem ministrstvu Božidar Puiič, za direktorja političnega oddelka v zunanjem ministrstvu svetnik poslaništva v Rimu Milan Jovanovič, za tajnika v zunanjem ministrstvu konzul v Bratislavi Gr-gun Berič, za konzula v Bratislavi tajnik poslaništva v Madridu Avguštin Mešetič, za tajnika pri poslanstvu v Pragi tajnik v zunanjem ministrstvu Ivan Kovačevič, za pisarja v zunanjem ministrstvu pisar konzulata v Zadru Radomir Marinkovič, za pisarja pri konzulatu v Zadru pisar v zunanjem ministrstvu Vojislav Mirkovič
— Sprejem uradnikov pri monopolski upravi. Monopolska uprava sprejme 30 uradnikov HI. kategorije, ki jim bo poverjeno nadzorstvo nad tobačnimi nasadi. Zahteva se nižja poljedelska šola. Prošnje je vložiti do 15. avgusta pri upravi državnih monopolov.
— Iz prosvetne službe. Za ravnatelja gim-nazje v Novem mestu je menovan profesor 1. državne gimnazije v Ljubljani Ivan Maselj.
— Iz državne službe. Iz Beograda je premeščen v Metliko poštni uradnk Janko Alič.
— Novi rumunski kralj. Včeraj 3.30 popoldne je bila svečana seja rumunskega parlamenta in senata, na kateri je bil proglašen za kralja princ Mihajlo. Novi kralj se bo imenoval Mihajlo L. Ob 6. popoldne je vojska v vsej Rumuniij prisegla zvestobo novemu kralju.
— Justično palačo na Dunaju bodo restavrirali. Dunajska vlada je sklenila, da se bo justična palača ki so jo komunisti zažgali, restavrirala. Vršil se je več ur trajajoč lokalni ogled. Strokovnjaki so izjavili, da bodo trajala dela pet let. Stroški bodo znašali okoli 200 milijard avstrijskih kron.
— Več tisoč sodnih aktov o ločitvah in razporokah zgorelo. Ugotovljeno je, da je zgorelo ob priliki požara v justični palači na Dunaju ki so jo zažgali, kot znano, komunisti, več tisoč aktov o ločitvah in raz-porokah. Pri tem je bilo uničenih mnogo važnih dokumentov, sodb itd., ki jih bo treba nekaj rekonstruirati. Da niso oškodovani s tem samo privatni interesi, temveč tudi justica, je jasno.
— Ukinjenje porotnih sodišč na Dunaju. Kot poročajo z Dunaja, se pretresa tam v zvezi z dogodki zadnjih dni v sodniških krogih vprašanje začasnega ukinjenja porotnih sodišč.
— Državna pokojnina za žrtve znanosti na Angleškem. Iz Londona poročajo: Dvema prominentnima znanstvenikoma, ki sta se udejstvovala zlasti na polju x-žarkov, doktorja Piric in Williams, je bila priznana državna pokojnina. Oba zdravnika sta dobila ob priliki znanstvenih poizkusov tako težke poškodbe, da ne moreta več izvrševati svojega poklica. Oba sta uživala že doslej pokojnino iz Carnegi-jevega fonda.
— Število prebivalstva sovjetske Rnsije. Po pravkar izdani uradni statistiki, ki bazira na rezultatih zadnjega štetja prebivalstva, iina sovjetska Rusija 146.2 milijonov prebivalcev Od tega odpade na RSFSR 100.5 milijonov’ na Užbrekistau 5.1 milij., na Turkmensko Transkavkazijsko republiko 5.8 milijonov, na Urbrckistan 5.1 milijonov, na Turkmensko republiko pa 1 milijon. V mestih sovjetske republike prebiva okoli 26 milijonov ljudi.
DNE 14. IN 15. AVGUSTA 1927 ZLET JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE V SREDIŠČE OB DRAVI. VOŽNJA POLOVIČNA ZA GASILCE IN NEGASILCE.
— Samomor radi nesrečne ljubezni. 23-f?oza Feile.r v Zagrebu je imela Iju-
jpnfnsi razmerje z nekim oženjenim mo-
se je ustrelila 7Ch	Predvčerajšnjim
“wIrll2: Zapustila je troje pisem. V enem pise. »Živela sem 22 let. Na svetu pa sem se samo mučila in delala. Veselja in rodbinske sreče nisem pozanla. Umrem kot junakinja ki se smrti ne boji. Slabega nisem storila nikdar nikomur. Moja vest je čista.« Drugo pismo je naslovljeno na ženo njenega ljubimca. V pismu pravi Zora. da izvrši samomor, ker je nesrečna in da bodo imeli adresatinja in njeni otroci mir. »Če ga bo pa imel tudi on, potem ko bom mrtva,« je drugo vprašanje. Tretje pismo je adresirano na njenega ljubimca, kateremu sporoča deklica, da je izvršila samomor, ker ne more biti njegova.
— Skupen samomor matere in hčere. Te dni je skočila iz tretjega nadstropja neke hiše v Berlinu elegantno opravljena dama. Par sekund nato je skočila za njo skozi okno druga dama. Gre za ženo in hčerko nekega knii goveza. Zena je obležala na pločniku mrtva hci pa težko poškodovana.
— 430 ranjenih policijskih stražnikov po uradnih podatkih so bili pri izgredih na Dunaju 4 policijski stražniki ubiii, 430 pa ramenih 1260 lahko, 170 pa težko). Izmed tež-ko poškodovanih utegnejo trije poškodbam podleči. Najtežje poškodbe izvirajo od re-volverskih strelov ter od kamnov in drobcev železa, ki so jih metali demonstranti na policijo. Policijski predsednik Schober je dobil zagotovilo, da bo vlada rodbine ubitih policijskih stražnikov dobro preskrbela. Iz vseh slojev prebivalstva prihajajo za rodbine ubitih policijskih stražnikov darovi.
— 10.000 puško zgorelo. Iz Madrida poročajo: Te dni je izbruhnil ogenj v artilerijskem skladišču v Vallodolidu požar, ki je uničil 10.000 pušk.
— Brez poklica. Justični svetnik Elass, vodja vseneincev, je izjavil v procesu Soden-stern — Mahraun glede svojega poklica: »Preje sem bil advokat, sedaj pa služim domovini.« Sodnik je odgovoril kratko: »Torej brez poklica.«
— Letalska nesreča na Angleškem. Pri vojaških letalskih vajah v bližini Londona se je te dni eno od letal užgalo ter treščilo na zemljo. Oba letalska oficirja sta poginila.
— Lopov. Mizar Jakob Vannedao v Diis-seldorfu je dajal skozi tri leta nekemu beraču hrano, tuintam pa tudi kako denarno podporo. Te dni je prišel berač v stanovanje svojega dobrotnika, navalil nanj ter ga jel daviti, dokler se mizar ni onesvestil, nakar mu je pobral ves denar, dragocenosti in perilo, ki ga je našel v stanovanju. Nato je odšel, misleč, da je mizarja umoril, toda mizar ni bil mrtev, temveč se je kmalu zopet zavedel, poklical stražnika in stvar prijavil. Ko je prišel ropar pozneje v hišo kot običajno, kot da se ni nič zgodilo, večerjat, je bil aretiran.
— Dve za kugo poginuli podgani v Londonu. Kot poroča »Daily Mail« je prispela te dni iz Indije v London ladja, na kateri sta se nahajali dve za kugo poginuli podgani. Ladja je bila dezinficirana.
— Usmrtitev žene - prešustnice dovoljena. Iz Kaira poročajo: Zakonodajni odbor parlamenta je sprejel zakonski načrt, po katerem je mož, ki žalosti svojo ženo pri prešuetova-nju in flagranti, upravičen, da jo usmrti.
— Sladkorna bolezen in nje moderno le-čenje. Založništvo Walther Heinisch v Karlovih Varih je izdalo knjižico »Šečerna bolest in njeno moderno lečenje«, ki jo je spisal kopališki zdravnik specialist dr. M. Besaro-vič. V tej knjižici najdejo koristna navodila vsi, ki trpe na sladkorni bolezni. Knjižica stane 20 Din in se bo dobivala po vseh knjigarnah ter jo najtopleje priporočamo.
Ljubljana.
— Predsedstvo Okrožnega odbora NRS v Ljubljani sklicuje sejo Okrožnega odbora NRS za nedeljo 24. julija 1927 ob 10. uri dopoldne v tajništvu NRS, Ljubljana, Wolfo-va ulica 1/1. in sicer kot nadaljevanje zadnje seje na podlagi sklepa Okrajnega odbora v seji od 17. t. m. Ker je ta seja odločilne važnosti se vsi člani Okrajnega odbora še tem potom obveščajo. Pripominjamo, da se v nedeljo 24. t. m. nadaljuje seja srezkega odbora za ljubljansko okolico in sicer istotam od pol 8. do pol 9. ure dopoldne. Za vse odbornike udeležba obvezna.
1— Naval na ljubljansko bolnico. Do včeraj opoldne je prejela ljubljanska bolnica že 8000 bolnikov, to je približno za 500 več kot lansko leto ob istem času. Ker traja stavka zdravnikov-pripravnikov še vedno, so drugi zdravniki z delom zelo preobloženi.
1— Aretacija zapeljevalca mladih deklic. J. B. iz’ Rožne doline, okoli 30 let star oženjen možakar je bil včeraj aretovan, osumljen, da je zapeljeval mlade deklice. Povabil je na Vodnikovem trgu 14-Iefno deklico, da bi mu nesla mal zavojček na Rakovnik. Pripomnil je, da bosta šla skozi gozd ter naročil deklici, da naj ga počaka na Mesarskem mostu. Naivna deklica je na to pristala. Predno pa je šla na Mesarski most, je povedala stvar svoji teti, ki je takoj sumila, da ima mož nepoštene namene. Dejala je deklici, da naj le gre na most, obenem pa je avizirala policijskega stražnika. Ko sta se mož in deklica na mostu sestala, se je pojavil tam tudi policijski stražnik. Ko pa je mož zagledal, jo je ubral proti Kapiteljski ulici. Stražnik mu je sledil, ga došel in aretiral.	^
PREVEDBA KRONSKIH VPOKOJENCEV.
Dovolite mi gospod urednik par pripomb na članek v Vašem cenj. listu št. 160 z dne 19. julija 1927, povzet po »Obzoru«, z napisom »Prevedba« kronskih vpokojencev. Zelo zanimivo bi bilo vedeti, kdo je naprosil ali kaj je privedlo urednika »Obzora« do tega, da v svojem listu indirektno priznava za se-dajne življenske razmere za povsem nezadostno prevedbo kronskih pokojnin ter propagira veljzavnost te provedbe, šele s 1. aprilom 1927. Kajti, če so se vsled izpreme-njenih valutnih razmer in poslabšanih živ-henskih pogojev že neposredno po vojni izr i- r?ns*<e Pokojnine kot nezadsotne za ohe'VfW vpokojencev — kakor to navaja skf!,nr.HKn° poročll° k tozadevni ministr-
1n£nTW,,n Se ’5,vse ostal° oscb'e s
iemkf nnt™ Prevedlo na dinarske pre-iP° ? ,ni uv|deti upravičenosti pre-
edbe kronskih upokojencev šele z veljavnostjo s 1. aprilom 1. 1927. G. urednik »Obzora« se vljudno naproša, naj prepusti zadevo glede veljavnosti prevedbe kr. vladi, a on naj raje dela na to, da se nam nižjim kronskimi, vpokojencem z v celi Evropi najmi-zernejšipii^ pokojninskimi prejemki že enkrat omogoči človeka vredno življenje.
DOPIS.
Lesce. »Jutrovo« poročilo v torkovi številki vse v strahu poroča o izidu občinskih vo-litey v Lescah. Niti toliko ne upa povedati, da ima lista, ki jo imenuje napredno župana Vidica 105 glasov. Ta lista je oficijelna in nima z naprednostjo ničesar opraviti, ker župan Vidic je naprej izjavil da se od SDS niti voliti ne pusti. Resnica pa bo le ta, da ima SKS 5 odbornikov, SDS, ki je pobrala vse ostanke je dobila dva. Kakor pa se ču-je iz srezkega poglavarstva, bo dobila še en mandat Delavska skupina in odpade SDS se en mandat, ker je pri razdelitvi najbrž nc!>.®i Pomote. Zato tak strah »Jutra« z poročilom, da si ne upa svojim pristašem povedati resnice in dela zvezo radovljiškega dekana in Ažmanovih Radičevcey v Lancovem, ker tudi je zmagala kmečka ideja. Holom SDS in njenih nekaterih pristašev, ki so se pred volitvam tolkli po zadnji strani z®!>aL"az°č, ta-le bode odločeval, je pa res odločil, da je bil sunek, da so popolnoma zleteli.
ZOPET SMRTNA NESREČA V GORAH.
V	torek se je smrtno ponesrečil na Prisojniku nemški turist Friderih Krober, državni
pravdnik v Halberstadtu. Zjutraj je odšel iz koče na Prisojnik. Ker ga še v sredo ni bilo nazaj, sta ga šla iskat turist Šporn in Banovec. Odšla sta po novi poti proti Prisojniku ter našla v skalah za Stolpom ponesrečenega turista, ki je bil že mrtev.
Najbrže mu je na snežišču izpodrsnilo in je nato padel v globočino.
Gg. Šporn in Banovec sta takoj odšla nazaj v kočo in javila nesrečo. Danes bo truplo ponesrečenega turista prepeljano v Kranjsko goro:1
RUMUNSKI KRALJ FERDINAND.
Kralj Ferdinand I. je bil rojen 'irie 24 -.\ gusta 1865 v Sigmaringenu kot drugi sin princa Leopolda Hohenzollern - sigmarin-škega. Ker ni imel njegov stric, rumunski kralj Karol I. nobenega sina, je bil določen za prestolonaslednika. Po temeljitih klasičnih in vojaških študijah je prišel leta 1889, v starosti 24 let, v Rumunijo, kjer se je ba-vil do smrti svojega strica skoraj izključno z vojaškimi študijami.
Za časa rumunsko-bolgarske vojne je bil vrhovni poveljnik rumunske armade.
Prestol je zasedel po smrti svojega strica, dne 11. oktobra 1914.
Kot protagonist rumunskih nacionalnih aspiracij je napovedal dne 16. avgusta 1916 centralnim silam vojno. Pod njegovim vrhovnim poveljstvom se je borila rumunska armada zoper nemško premoč ter zadrževala po svojem umiku ob bregovih Sereta in v Karpatih prodiranje nemške vojske. V raznih bitkah, od katerih so najbolj znane, bitka pri Oitus-u, Marasti-u in Marasesti-u si je stekla armada pod njegovim poveljstvom nevenljive zasluge za stvar zaveznikov.
Dne 27. marca 1918 je proklamirala Besarabija svojo priključitev k Rumuniji. Dne 28. novembra se je priključila Rumuniji Bukovina, dne 1. decembra 1918 pa Sedmogra-ška in Banat. Tako so se združile pod vlado kralja Ferdinanda zopet vse pokrajine, ki so nekdaj pripadale kraljestvu. Dne 15. oktobra 1922 je bil Ferdinand kronon za kralja vseh Rumunov.
Kralj Ferdinand je imel pet otrok. Najstarejši, dne 3. oktobra 1893 rojeni Karol se je dne 4. januarja 1926 prestolonasledstvu odpovedal. S tem je postal prestolonaslednik njegov sin Mihael, rojen dne 25. oktobra 1921. Najstarejša hči kralja Ferdinanda, Elizabeta se je poročila s poznejšim grškim kraljem Borisem, ki se je pa moral, kot znano, pozneje prestolu odpovedati. Druga hčerka kralja Ferdinanda, Marija se je poročila dne 8. junija 1922 z našim kraljem Aleksandrom. Razven Karola in Marije je imela kraljevska dvojica še dva otroka: princa Nikolaja, ki je bil rojen leta 1903 in princesinjo lleano, rojeno leta 1908.
Pojasnilo b pravem in nepravem „Florian“-u.
Na mnoga vprašanja glede >pravega in nepravega Floriana« smo primorani, v interesu kupovalcev in resnice, sledeče objaviti:
Od leta ustanovitve 1903 sem, je znan po Sloveniji kot domače spravilo za želodčne in druge slabosti rastlinski liker >Florian<, izdelan po originalnem receptu iznajditelja Edmunda Kavčiča od Rastlinske destilacije »FLORIAN« v Ljubljani, prej Prešernova ulica, sedaj Gosposvetska cesta. .
Sloves tega želodčnega okrepčila je porabila pred nekim časom novoustanovljena tvrdka J. Jeras in drug, Moste pri Ljubljani, na način, da je začela prodajati pod imenom naše izdelovalnice »FLORIAN« in pod našo dobroznano etiketo popolnoma drug liker, opiraje se na to, da je prej priglasila brez vednosti lastnika Rastlinske destilacije >Flo-rian« pri registru varstvenih znamk v Beogradu originalno etiketo destilacije >FL0-RIAN« kot svojo lastno etiketo.
Razen tega zlorablja imenovana tvrdka naš stari reklamni znak za svojo reklamo,
imenuje se v svojih reklamah celo »edino« ali pa »edino pravo« izdelovalaico »Floriana« in
označuje celo na lepakih druge izdelke z imenom »Florian« kot falsifikate!
Ugotavljamo, da je tvrdki E. Jeras in drug sestava rastlinskega likerja »Floriana« popolnoma neznana in,
da izdelek te tvrdke nima z našim pravim, originalnim izdelkom »Florian« nikake sorodnosti ne po sestavi, ne po okusu, ne po učinku.
V	obrambo naših lastninskih pravic do imena »Florian«, do naših etiket in znamk teče v Beogradu tožba, katere izid v kratkem pričakujemo.
Opozarjamo cenjene kupovalce, da, dokler traja zloraba našega imena »Florian« za nepravi izdelek, zajamči pristnost pravega »Floriana« samo dobro vidni napis »Originalni Kavčičev Florian« ali pa dobro vidni napis:
Za pristnost jam«
na originalno zamašenih steklenicah.
Rastlinska destilacija »FLORIAN« {izdelovalec Edtnund Kavčič) družba z o. z., v Ljubljani, Gosposvetska cesta.
Carinsko potredniSki In Spedlcljskl bureau
»GROM«
slov v upravi
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brzojavkami „OROM“.	Tolaton 2454.
Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek.
ObavUa vsa v to stroko spadajoCe posle najhitreje In ped kulanuilml pogoJL Imtapnlkl dniiba spalni voa S. O. S. sa anaproair-r
dobr»
blag«.
■to. C<
Šport.
Danski atlet Svensson je dosegel v Kopen-hagenu v skoku v naljavo 6.97 m; poleg skoka pa vadi tudi tek in si je pribami 1. mesto v teku na 100 m z 11.1 sek.
Lahkoatletika — švedski šport. Za lahkoatletski meddeželni match med Švedsko in Finsko, ki se vrši v dveh mesecih v Stockholmu, je prodanih dosedaj že 3000 vstopnic.
število motornih koles v Nemčiji je znašalo lansko leto 270.000. Na 230 prebivalcev odpade tedaj eno motorno kolo, v Berlinu posebej pa že ti a 30 ljudi. Samo 25.000 vozačev je organiziranih v športnih klubih, od katerih se jih samo 4000 udeležuje kolesarskih dirk, iz česar je razvidno, da je motocikel postal že prometno sredstvo.
10 najboljših teniških igračev našteje ame-rikanski teniški prvak Tilden v »Evening Standardu« in sicer brez razporedibe. Ti so: Cochet, Lacoste, Borat ra, Bronquon, Johu-stone, Tilden, Alonzo, Jan Kože 1 uh in Wa-sher. Za naslednji mesti prideta po njegovem mnenju v pošt&v Timm&r In Spence ali Froitzheim in Hunter.
Borze
dne 21. julija 1927.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.83 blago, Berlin 13.508 do 13.538 (13.52 do 13.53), Budimpešta 9.93 blago, Cunh 1093.5 do 1096.5 (1095), Dunaj 7.995 do 8.025 (8.01), London 275.9 do 276.7 )276.3), Newyork 56.7 do 56.9 (56.8), Praga 1682 do 169 (168.61, Trst 307.6 do 309.6 (308.6).
Zagreb. Dunaj 7.991 do 8.021, Budimpešta 9.905 do 9.935, Italija 307.97 - 309.97, London 275.9 do 276.7, Newyork kabel 56.825 do 5/.025, ček 56.7 do 56.9- Praga 168.2 do 169, Švica 1093.5 do 1096.5.
Efekti.
Ljubljana. Investicijsko posojilo 84 denar, Vojna škoda 343 denar, Celjska posojilnica 197 do 199, Ljubljanska kreditna banka 147 do 150, Praštediona 850 denar, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 160 denar, Stavbna zadruga 55 denar, »Šešir« 104 denar.	.
Blagovna tržišča. -
Ljubljanska blagovna borza (21. t. m.). Les: Tendenca čvrsta za tramiče. Zaključeni so bili 4 vagoni, in to 1 vagon tramov, po noti kupca, fco vagon nakl. postaja po 250 in 3 vagoni mecesnovih brzojavnih drogov. Povpraševanje je za hrastove trame, od 2.50 m dolžine, od 25 X 25 naprej, I., Il„ in za bukove plohe, zamane, očeljene, ostro-robe L, II. — D e ž e 1 n i pridelki: Nudi se nova pšenica,baška 78 kg, 2%, brez doplačila, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni promptna po 337.5 do 340, za julij erv-gust po 340—342.5; stara pšenica, 75/76 kg 2%, slov. postaja, mlevska tarifa, plač 30 dni, promptna po 335; turščica, baška slov. postaja, plač. 30 dni po 235 do 237.5; turščica, banatska, slov. post., plač. 30 dni 232.5 do 235.5;; moka »0«, iz stare pšenice, fco Ljubljana, brez užitnine, plač. po prejemu po 505. Tendenca čvrsta, zaključkov ni bilo.
X Zakup veleprodaje soli. Uprava državnih monopolov odda dne 20. julija t. 1. licitacijskim potom v zakup veleprodajo soli v ljubljanski in mariborski oblasti ter v drugih oblastih in sicer za čas od 1. septembra 1927 do 31. decembra 1929. Detajlni pogoji za
licitacijo so interesentom na vpogled v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
To in ono.
SKRIVNOST PREROKINJE.
Leta 1814. je umrla v Angliji Joanma South-cott, M si je s svojimi prerokbami in verskimi zamaknjenji, kakor tudi s svojo obljubo, da bo rodila Mesijo, pridobila sloves prerokinje. Prerokinja, ki ,je imela prav mnogo častilcev, je osnovala, predno se je ipo-slovila s tega sveta, ustanovo, ki je posvečena skrbi za blagostanje bodočih angleških generacij. V ta namen je zapečatila in zaklenila skrinjico iz orehovine ter naročila, naj jo odpre štiriindvajset škofov tedaj, kadar bo angleški narod v veliki nevarnosti. Vsebina skrinjice bo pojasnila angleškim oblastnikom, kaj naj store, da osvobode Anglijo njenih težav.
IPrav umestno in primerno je (bilo, da skrinjice niso odprli do danes, ko se Anglija nahaja v težavah, v kakršnih še nikoli ni bila. Mogoče pa vsebuje skrinjica skrivnost, kako bi se dala 'lordska zibornica reformirati, ne da bi se narod radi tega razburjal? Mogoče pa bi skrinjica mogla pojasniti na kak način bi mogla Anglija iizivati sovjetsko Rusijo, istočasno pa delati z njo kupčije? Društvo za psihična raziskovanja, v čegar last je skrinjica koncem koncev prišla, je bilo mnenja, da je ravno sedaj primeren čas, da se skrinjica odpre in je k slavnostni otvoritvi skrinjice povabilo mnogoštevilno občinstvo ter štiriindvajset škofov, od katerih pa se je le eden udeležil otvoritve.
Zanimanje za skrivnostno prorokinjo je
ostalo še do današnjih časov tako živo, da je bila pri otvoritvi skrinjice velika dvorana Churrch House nabito polna. Najprej je bilo na vrsti lepo predavanje o življenju in delu velike prerokinje. Za teni pa so ob napeti pozornosti občinstva skrinjico odprli in pred očmi tisočero radovednežev so izvlekli iz skrinjice: pištolo, francoski dvorski koledar iz leta 1793., uhan, dalje roman »Presenečenja v zakonu«, nekaj kovanega drobiža,, loterijsko srečko iz leta 1796., otroško čepico in več podobnih malenkosti. Množica je'izbruhnila v krohot. To je bila torej preko slo let skrbno čuvana skrivnost in čudovito zdravilo, ki naj reši Anglijo. Otroške čepice za gospoda Baldwina, ravno to je še manjkalo!
Ubogi dvomljivci, ki sveti Johanci zaupali niso, so pričeli misliti, da so imeli edino oni prav. Toda ne. Kajti komaj so skrinjico odprli, so že mnogi, ki sveto verujejo v prerokinjo in njene napovedi, pričeli M-glašati, da to sploh ni bila prava skrinjic* svete Joanne. Prava skrinjica tehta svojin dobrih 200 funtov ter je spravljena na varnem in jo -bodo našli šele tedaj, ko Ibo čas za to. Tedaj se bodo morali tudi škofje odzvati pozivu svete prorokinje in tedaj se bo pokazala prerokinja v vsem svojem sijaju. Tega dne čakajo vsi, ki sveto verujejo v prorokinjo in ki jih ne premoti nikaka nepristna skrinjica in nobena smešna ceremonija.
: Za koliko se je pomnožilo prebivalstvo Moskve tekom meseca maja. Po podatkih statističnega urada v Moskvi se je priselilo tekom meseca maja v Moskvo 70.CC0 oseb, izselilo pa 58.000. Število novorojenih otrok prekaša število umrlih tekom tega časa za 2.300 oseb. Vsega skupaj se je torej pomnožilo prebivalstvo Moskve tekom meseca maja za 14.000 oseb.
Jan Weiss:	o
Baraka smrti.
Vsi so napeto pričakovali prihod Čapa, ki se je odpravil v vas nakupovat. — Prgišče rubljev, opranih v snegu, je obteževalo ne-navajeni njegov žep.
Za bele carke rublje si kupiš ne le rusko vodko, ampak tudi rusko kri. Kozaški bajonet na kraju taborišča se takoj prikloni srebrnemu carju, čeprav bi bil ta že napol oblizan od človeških dlani in žepov ...
Tudi Jira je včeraj odšel in se tudi lahko danes vrne, na tega se pa danes ni nihče vaselil, razven Gruberja. — Jira je odšel takrat, ko Čap, njuna pota so se pa kmalu raz-šlačap je hitel v vas, da napolni torbo, Jira je pa zavil s steze in se nameril v hrib, ki se je vlekel z njima ob levi strani. Bil je to tisti hrib, ki e je s svojo strmo steno vzdigoval takoj za taboriščem, kakor vlažen zid. Po njegovem hrbtu se je vsak dan plazilo solnce, predno je prilezlo na njegovo belo teme, da bi se od tam mrzlo nasmehnilo umirajočemu taboru. — Kaj je bilo za tem hribom, tega ni nihče vedel. Cesto se jim je pa dozdevalo, da se šele tam začenja svet, oni krasni, zdravi, zgubljeni svet..
Jira jim je pa vedno pripovedoval, da* leži za tem hribom, in sicer prav nič daleč, bogato in veličastno mesto, ki se imenuje Orenburg... To ime je tako čudovito zvenelo v ušesih; neko neutešljivo in neizpolnji-vo hrepenenje je iz njega dihalo... Glavna ulica lega mesta da je neki tako široka in dolga, kakor Broodway in razven te ni nobenih drugih ulic. Hiše pa da so popolnoma drugačne, ko v zapadnih mestih. — Čudovito lepe, v bajnem slogu, povsod prizidki, balkoni, zveriženi stolpiči, porcelan — kakor ulice v sanjah, kakor glavno mesto nebes ... Tam pa da živijo bogati srečni, večno mladi ljudje, v trgovinah pa da so naprodaj prečudne stvari, ki jim v naših jezikih ni imena.
Jira se je torej odpravil do onega tajni-stvenega mesta za hribom. Šel je po kinin ... Kinin seveda ni bil zapisan na jedilnem listu gostije, ki se je pripravljala, vendar pa ga je bilo zdaj mogoče dobiti in za red spraviti doma, za slučaj, če bi mogoče ...
Nesmisel! — za slučaj »če bi,« si je Bareš izmislil drugačen lek, jako radikalen in tehten, ko njegove pesti.
»Kdor prvi zboli, — odide!«
»Kam?«
»Proč! Kam — to mi je vse eno. Bo žrtvovan, pogine — bolje pa bo da eden, kakor pa vsi! — Pa naj bo to kdor koli!«
»Jaz mislim ...«
To se je Gruber opogumil misliti na drug način, kakor je pa diktiral Bareš. Nikakor ne ugovor sam, pač pa groza pred to mislijo je pretresla njegov jezik.
Bareš se je divje zaprašil vanj: »Se bojiš?
—	Torej se te je prijelo! — Pokaži jezik!« Gruberjev jezik pa je bil, hvala Bogu, rdeč, ko nagelj.
m.
Čap se je vrnil. — Prična, ki jim je slujula za ležišče in tla, za mizo in stol, je .takrat postala bogato obložena miza bogataša. Čapova torba se je praznila, miza se je polnila: bel kruh, čaj, prekajeno meso, salama, ka-vijar, žemljice, tobak, cigarete, sladkor, riba; prigrizki, kozarčki in — vodka! — Kreček ni vzdržal. Drhteč od neslrpnosti je hlastnil po steklenici in se je z nosom poželjivo prisesal k zamašku, ki je tičal globoko v grlu.
Bareš mu je steklenico iztrgal in postavil.
»Rovtar! Ali nisi še nikdar jedel pri mizi z ljudmi?«
Kreček je, ko otrok, trepetaje segel po vodki:
»Za božjo voljo, samo srknil bi! — Samo konček jezika bi omočil!«
Ravno takrat je pa Bareš pripravljal beseda za uvodno napitnico. Odmašil je stekleni*.' •namiznega vina«, napolnil kozarčke. Krem
pn roki Krečka, ki se je že zaganjal v nnjbliž-njega, potem se je slavnostno odkašljal, kakor se odkašljuje domišljava samozavest vseh nestrpnih govornikov in je važno začel svoj govor:
»Tovariši! Ravno tri dni je od tega, ko sem se opoguinnil s svojim prijateljem, z navzočim med nami Karlom Zelinko, v barako št. 35. — V teh treh kritičnih dnevih naj bi se bila odločila naša usoda. — Ali še okužimo in poginemo, ko psi na gnojišču, — ali pa: denar, ljubezen, življenje pod lestenci in dijamant na naprsnici! Zmagal je pogum! — Še vedno smo zdravi! — Še predno pa začnemo novo življenje s tem banketom, — mi priznajte odkrito! Kdo vam je rešil živ-lienje? — Kdo vas bo redil in pojil? — Kdo vas bo oblačil? Kdo vas bo rešil iz tega pekla?«
r-Volja božja...« je zašepetal Čap.
»Stara copata, ne pa volja božja! človek stav; v nevarnost svoje življenje, pa mu nazadnje rečejo: Volja božja!«
»Bareš 1 Ne zasramuj Bogat Bog je pustni umirajočega ujetnika k našemu pragiii Bog ti je dal to misel, Bog ti je vdihnil pogum.«
Kreček je zaplakal.
■tZa pet ran božjih, kaj me pa mučite? --i>ajte mi piti, jaz, — jaz — ne mor?:n več čakati...«
Brada mu je šklepetala, na izbuljeni zenici se je zrcalilo šest nalitih kozarčkov, ki so' se tiščali steklenice, ko piščeta koklje.
Nazadnje je pa Bareš vendarle vzdignil svoj kozarček' v svečano višino, primerno tej minuti
Pijem na zdravje naše barake! Na zdravje barake življenja v taboru smrti!«
Kozarčki so se zvenčeče zadeli, odskočili in se obrnili k ustom z dnom navzgor. Bareš je triumfiral. Znova je nalival m ponujal, prevzet od lastnega sočutja, ko bog»U •1 rizei ki je pripravil beračem gostijo.
,Teite> Pijte! Kadite! — Evo, naše izobilje
tobaka! Ne verujete svojim očem? Prepričajte svoje jezike, ni-li to sen! Sladkor? Sladit«! kakor niste še nikoli v življenju! Osladite danes dvoje let, grenkih ko pelin, motnih ko blato. Pokažite mi, primojduš, kaj še zmorete! Zapojte, smejte se, jokajte ali plešite*
—	postavite se na glave! — Danes se hočem odškodovati za dve leti umiranja. Pijem na zdravje vseh zdravih!«
So nekateri organi človeškega telesa, ki kljub svoji enostavnosti opravljajo več, ka- ; kor eno samo funkcijo. Zdi se, da so to ravno človeška usta, ki so s svojo mnogoslran-sko delavnostjo najčešče uporabljeni del človeka. To eksotično uživanje vsega, ki je bilo v čudovitem nasprotju z umazanimi, revnimi deskami, bi moralo, po Bareševem mnenju vsaj tisti čas iti vse skozi njihova usta, n®' vsezadnje ob spremljanju petja in smeha istih ust. Bilo je namreč potrebno menjavati enovrstne občutke: piti na prekajeno meso,, prigovarjati k vodki, pri vsem tem pa paziti* da bi cigareta ne gorela zastonj...
Čap je kadil že tretjo; pobožno je gledal za bežečim oblatkom in je rekel:
»Od začetka nisem bil za vajino podjetje/ vendar sem pa celo noč v strahu premolil. Tisto noč sem zaobljubljal Bogu polovico vsega bogastva, če me usliši...«	’
•Vrag si ga vedi, je-li Bog,« je rekel Bares skeptično izpod ustnice.
»Če bi pa mogoče le bil, — nekaj se mu lahko obljubi...«
»Bogu niti beliča!« ga je jezno nahrulil Zelinka.
»O tem se ne bomo prepirali,« je rešil spor Bareš. »Jaz hočem veselo razpoloženje! Strela božja, — Zakaj ne jeste? — Ali naj v vas mašim?«
Bareš je z močnim sunkom pretrgal salamo, kakor podkvo, in je polovico vrgel Kfed-ku v obraz. Ta jo je ujel v zraku in salama se je pod žonglerskim izgibom dlani nekam izgubila.
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d« z o« z., Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajta ponudbe.	Telafon	Itev.	2389«
Tehnično in higijeniino najmoderneje urejena kis
M*-------
Kompletne potrebscins
za Šivilje, krojače, čevljarje in tapetnike, kakor tudi sukance, svilo za Šivanje v vseh barvah, vezenino, tipke in razne porte kupite najce«
nejSe pri
‘^sip Petelinc-u
ob vodi bllsu Prešernovega spomenika.
Na malo!
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se plača 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—.
KUPIMO
sledeče knjige — tudi rabljene: »Trije mušketirji«, »Dvajset let pozneje«, »Deset let pozneje«. Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana.
Proda se ceno
pohištvo, štedilnik in mala pečka. Naslov pove uprava lista.
»Ullstein’s Weltgeschlchte«
(elegantno vezano) ** N»-
j v meSanenu J premenili tne-dopise n» upra-J lega lisla pod Šifro »Zanesljiv »«.\
Drva - Čebin
Wolfova l/n. - Tolot »
TISKARNA MERKUR GREGORČIČEVA 23
[I TRG. IND.O.O.
Iidajatelj: Aleksander 2elemikar. - Urejaj«: Vladimir Br.tek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Serer. Vei v Ljubljani.