IGRE NA SREČO KRONIKA AKTUALNO Skoraj tri četrtine Slovencev Pomagajmo družini Guzej! Rezultati na maturi letos igra str. 12-13 str. i4 boljši kot lani str. 2-3 ■o IT"-im im lo Sr- novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 29/ Leto 74 / 18. julij 2019 / Cena 2,50 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Pivo in cvetje še vedno magnet za obiskovalce Tokratna, 55. izvedba festivala Pivo in cvetje je še enkrat potrdila, da prireditev s svojim železnim programskim repertoarjem in kakšno novostjo ostaja največja množična glasbena, zabavna in turistična prireditev v državi. Letos so odlični izvajalci, raznolik program in sveže pivo v Laško zvabili 75 tisoč obiskovalcev. str. 36-37 INTERVJUi GOSPODARSTVO i Dragica Mirnik o položaju invalidov str. 26-27 V Arji vasi vrata odpira nova mikropivova rna str. ODKUP MESNATIH, DEBELIH IN ČRNIH KRAV! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 ODKUP CELOTNIH GOVEJIH GRED NA GOSPODARSTVU. PLAČILO TAKOJ!!! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 3 € + davek (bio + 0,25 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,40 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40€ + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH Ш > X CM 2 AKTUALNO ZADETKI »Če bi se zdravi ljudje samo za sekundo postavili v položaj nekoga, ki ne more hoditi, bi jim bilo hitro jasno, kako je invalidu. In ne bi nikoli parkirali na mestu za invalide.« Dragica Mirnik, predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje »Biti tretji na svetu je dosežek, ki se ga še ne zavedamo povsem.« Simona Črep, ravnateljica Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC »Dobje je kraj mojega otroštva in moje mladosti. Tu so se stkala prijateljstva in znan-stva, ki živijo še danes. Če potrebuješ pomoč ali le družbo ob priložnostnem prazniku, se mimogrede nabere deset ali dvajset ljudi.« Peter Frece, muzikant »Evropejci smo znani po tem, da damo vse od sebe, da smo pripravljeni kdaj delovni čas podaljšati za kakšno uro.« Anja Kovačič, popotnica » Nekateri otroci to doživljajo kot svoje najpomembnejše športno tekmovanje. Bila je tudi čudovita osebna izkušnja za vsakega posameznika.« mag. Barbara Gorski, vodja celjske delegacije na Mednarodnih športnih igrah otrok ČETRTEK 1 1 PETEK f 26 \l / 28 SOBOTA I I NEDELJA \ 1 / 31 \l/ 32 ^^ 17 17 O v> oc < Za mnoge stresna preizkušnja ob koncu srednje šole Rezultati na maturi letos boljši kot lani Četrtkovo zgodnje jutro je bilo zelo adrenalinsko za več kot šest tisoč letošnjih slovenskih maturantov. Na spletni strani Rica, državnega izpitnega centra, so namreč lahko izvedeli, kako uspešni so bili pri preverjanju znanja na spomladanskem roku splošne mature. Letos so se mladi pisno in ustno spopadli s 33 predmeti in v povprečju dosegli boljši uspeh kot lani. TATJANA CVIRN Od 5.600 kandidatov, ki so uspešno zaključili četrti letnik gimnazije in so splošno maturo opravljali prvič, je izpite uspešno opravilo več kot 95 odstotkov dijakov, kar je več kot lani (malo več kot 93 odstotkov). Med vsemi, ki so spomladi opravljali maturo, je bil delež uspešnih 90,3-odstoten, kar je več kot lani, ko je maturo izdelalo 88 odstotkov kandidatov. V povprečju so dijaki na maturi dosegli 20,17 točke (julija lani 20,06). Povprečna ocena pri slovenščini je bila 3,36 (julija lani 3,25), pri matematiki 3,43 (julija lani 3,35), pri angleščini 3,73 (julija lani 3,71) in pri nemščini 3,68 (julija lani 3,80). Tistih najuspešnejših, ki so dosegli od 30 do 34 točk, torej zlatih maturantov, je letos 236 (julija lani 271), med njimi je 137 deklet in 99 fantov. Najvišji možni splošni uspeh (34 točk) je letos doseglo 8 kandidatov (julija lani 10). Štirinajst zlatih in tri najboljše v Sloveniji V Savinjski regiji je splošno maturo opravljalo skoraj 700 mladih. Najuspešnejša je tudi letos I. gimnazija v Celju, kjer so še isti dan pripravili podelitev maturite-tnih spričeval v svoji dvorani Gimnazijki. Maturo je opravljalo 191 dijakov. Opravilo jo je 186 kandidatov ali 97,4 odstotka vseh, kar je precej nad državnim povprečjem. »Povsem padel ni nihče, popravni izpit pa bo v jesenskem roku opravljalo pet dijakov, od tega dva športnika, sicer pa vrhunska rokometa-ša in državna reprezentan-ta. Povprečno število točk za šolo kot celoto je 21,44 (na državni ravni 20,17),« je bil zadovoljen ravnatelj dr. Anton Šepetavc. I. gimnazija v Celju ima letos 14 zlatih maturantov, od tega so štirje s 33 točkami. »Šest dijakov je na maturi doseglo 29 točk, še nekaj pa 28, zato upamo, da se bo zlatim pridružil še kdo,« pravi Šepetavc, ki je še posebej ponosen na tri maturantke, edine iz Celja, ki so na državni ravni dosegle najboljši rezultat pri posameznih predmetih. Vita Komel je pri matematiki na višji ravni dosegla 99 odstotnih točk, Lara Bizjak jih je pri angleščini na višji ravni dosegla 96 in Nastja Zupanc pri geografiji 98 odstotnih točk. Zlati maturanti I. gimnazije v Celju so Živa Nardin, Špela Polak, Beno Učakar in Ana Pilko (33 točk), Tja-ša Škerl Rifelj in Vid Rojc (32 točk), Mojca Rozman, Neja Fajdiga in Vita Komel (31 točk) ter Špela Jezov-šek, Sandra Smajilović, Sanja Puljek, Ana Trbovc in Lea Zahrastnik (30 točk). Ne le akademsko znanje Na slovesnosti v Narodnem domu so dan po razglasitvi maturitetnih rezultatov slovesno podelili spričevala maturantom Gimnazije Celje - Center. 130 jih je letos opravljalo splošno maturo in pri tem so dosegli 97-odstotni uspeh, kar je prav tako precej nad povprečjem v Sloveniji. »Šola ima devet zlatih maturantov. Pri osmih predmetih so dijaki presegli slovensko povprečje,« je bil zelo zadovoljen ravnatelj Gregor De-leja, ki pravi, da bo še bolj, ko bo izvedel, ali se je vsem uspelo vpisati v študijski program, ki so ga navedli kot prvo željo. »To se mi zdi ob zaključku srednje šole najpomembnejše, enako tudi to, da smo na GCC ob vseh akademskih znanjih mladim znali posredovati tudi nekaj več, kar jim bo olajšalo korake na njihovi poti.« Glede mature, ki ostaja enaka že približno dve desetletji, Deleja meni, da bi potrebovala neko osvežitev. »Moti me, da je to edini kriterij, ki v večini primerov odloča o nadaljnji usodi mladih. Zgolj akademski dosežek pri večini poklicev namreč ni dovolj,« je prepričan Deleja. Zlati maturanti Gimnazije Celje - Center so Manca Strah (33 točk), Lucija Pir-novar, Karin Cerovšek, Anže Lečnik (32 točk), Leila Bo-horč, Iva Planko, Tjaša Vi-dec, Enej Vidovič (31 točk) in Maja Knapić (30 točk). Na tehniški gimnaziji vsi opravili maturo Maturanti Gimnazije Lava Šolskega centra Celje so spričevala prejeli v četrtek v Narodnem domu v Celju. »V spomladanskem roku je splošno maturo opravljalo 128 dijakov. V programu gimnazije je bilo uspešnih 96,3 odstotka dijakov, v programu tehniške novi tednik radio celie NT&RC, podjetje za časopisno in radijsko dejavnost, d. o. o., Celje V tehničnem uredništvu NOVEGA TEDNIKA iščemo sodelavca grafičnega oblikovalca z izkušnjami. Zahtevana znanja: Adobe Indesign, Adobe Photoshop, Adobe Illustrator (Corel Draw). Prijave pošljite do 25. julija na elektronski naslov: razpis@nt-rc.si AKTUALNO 3 IZJAVE Maturanti z Lave so spričevala prejeli na slovesnosti v Narodnem domu gimnazije je bila uspešnost 100-odstotna. Skupni rezultat je torej 97-odstoten,« je zadovoljen ravnatelj Peter Juvan-čič. »Vsi neuspešni maturanti niso popolnoma padli, ampak imajo samo popravne izpite. Zelo nas veseli, da so tehniški gimnazijci precej presegli povprečno uspešnost v državi, tudi splošni gimnazijci so se odrezali zelo dobro. Kar 29 maturantov je doseglo 23 ali več točk,« je povedal Ju-vančič. Zlati maturanti na Gimnaziji Lava ŠCC so Anej Je-senek, Matija Krumpak in Aljaž Rodič. Najboljša dijakinja pri sociologiji Na Gimnaziji Slovenske Konjice v okviru Šolskega centra Slovenske Konjice--Zreče je v spomladanskem roku splošno maturo opravljalo 40 od 41 dijakov če- trtega letnika. Opravilo jo je 37 dijakov. »Še posebej izstopajo visoke ocene pri sociologiji, kemiji, slovenščini in zgodovini. Povprečna ocena pri sociologiji je kar 14 odstotnih točk nad slovenskim povprečjem,« pravi Helena Skaza Birk, tajnica šolske maturitetne komisije. Dijakinja Maruša Marguč je pri tem izpitu osvojila 99 odstotnih točk, kar je najboljši uspeh v Sloveniji. »Sedem dijakinj je na izpitu iz slovenščine dobilo največje število točk, enajst dijakov je pri desetih različnih predmetih osvojilo skoraj vse možne točke (več kot 90 odstotkov). 24 odstotkov vseh kandidatov je dobilo 25 točk ali več. Med njimi je šest takšnih, ki jim je za las ušel naziv zlati maturant,« zaključuje Helena Skaza Birk. Štirje zlati v Velenju »Za 54. generacijo maturantov in maturantk Gimnazije Velenje v okviru Šolskega centra Velenje so bili rezultati splošne mature odlični,« pravi ravnatelj Rajmund Val-cl. Od 89 dijakov je maturo opravljalo 87 četrtošolcev. Vsi razen ene maturantke so jo uspešno opravili. Zadovoljni so tudi s povprečnim številom točk, ki so jih maturanti dosegli na letošnji maturi (gimnazija s športnim oddelkom je dosegla 20,1 točke in umetniška gimnazija glasbene in likovne smeri 19,1 točke). Enajst dijakov in dijakinj je doseglo odličen uspeh na maturi, torej so zbrali od 25 in 29 točk. Trije dijaki in ena dijakinja so dosegli več kot 30 točk in s tem laskav naziv zlati maturant. Zlati maturanti Gimnazije Velenje ŠCV so Tadej Glinšek (32 točk), Tim Dolenc in Manca Šincek (31 točk) ter Janez Dolinšek (30 točk). Foto: GrupA V programu gimnazije Šolskega centra Rogaška Slatina je 16. generacija gimnazijcev dosegla 96-od-stotni uspeh. Maturo je opravljalo 35 dijakov, uspešnih je bilo 34 dijakov. Ena dijakinja je bila neuspešna zgolj pri enem predmetu. Dijaki so v povprečju dosegli 18,8 točke, kar je za točko več, kot je bilo povprečje v lanskem šolskem letu. Na Ekonomski šoli Celje je v programu ekonomske gimnazije celotno maturo opravljalo 21 dijakov. 19 dijakov (90,4 odstotka) je bilo uspešnih. Zlatih in diamantnih maturantov šola ni imela. Poklicne mature se je v 140 srednjih šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih udeležilo 8.110 kandidatov. Uspešnih je bilo 91,4 odstotka kandidatov, lani 90,5 odstotka. Ana Pilko, I. gimnazija v Celju, 33 točk: »Rezultatov nisem posebej napeto pričakovala, saj sem vsa štiri leta pridno delala, zato me ni posebej skrbelo. Nisem pričakovala toliko točk. Uspeh je po mojem odvisen od dneva, ocenjevalcev ... Za vpis na želen študij krajinske arhitekture bo bolj pomembno, kako se bom odrezala na sprejemnem izpitu, matura je le del pogojev.« Beno Učakar, I. gimnazija v Celju, 33 točk »Matura je bila takšna, kot sem pričakoval, ni bilo posebej težko. Menim, da je uspeh na njej odraz znanja štirih šolskih let in ne le učenja zadnjih mesecev. Najbolj uspešen sem sicer bil pri matematiki in kemiji, zato še niham med obema študijema. Ne vem, morda bom na koncu metal kovanec za odločitev, saj mi je oboje enako ljubo.« Tjaša Škerl Rifelj, I. gimnazija v Celju, 32 točk: »Med letom nisem imela veliko časa za učenje, saj sem se vsak dan vozila na treninge odbojke v Zreče, ob koncu tedna pa na tekme po Sloveniji. Pri takšnem urniku moraš biti dobro organiziran. A samo učenje tudi ni v redu, treba je imeti še kaj zase. Šport ti da veliko dobrega, a v prihodnje verjetno ne bom več trenirala. Vpisala sem se na farmacijo.« Manca Strah, Gimnazija Celje - Center, 33 točk »Matura ni bila posebej stresna, saj za študij matematike, ki sem ga izbrala, ni omejitev za vpis. Vesela sem bila, da mi je šola omogočila številne obšolske dejavnosti. Nazadnje sem bronasto priznanje osvojila na matematičnem tekmovanju v Bolgariji. Za nekatere fakultete bi bilo bolje, da bi bili sprejemni izpiti, da se vidita talent in občutek za poklic.« Iva Planko, Gimnazija Celje - Center, 31 točk: »Vsa štiri leta sem se trudila za uspeh in pridobivala znanje, ki se je pokazalo na maturi. Angleščina me je presenetila, saj nisem pričakovala toliko točk, saj sem se je bala. Potrebovala sem dobro oceno, saj grem študirat medicino. Matura se mi zdi pomembna, saj dobimo dokument o znanju. Pričakovala pa sem, da bo težje. Zdaj si bom privoščila počitnice.« Po podelitvi spričeval so se maturanti morali še podpisati. Tako slovesno je bilo na podelitvi dijakom Gimnazije Celje - Center. Vaš zakaj naš zato. Vsak ponedeljek Iščemo ob Л2ЛЂ.Ш odgovore na шш vprašanja poslušalcev. 02 4225 148 ridio®w№.si Prešernova 19, SÜÜÖfolje NAJMANJŠA UPRAVNA ENOTA KATOLIŠKE CERKVE, ŽUPNIJA VLADAR V NEKATERIH STROKOV- NAŠ NEKO. ^fffi^ DRŽAVAH; NJAK ZA SMUČARSKI ZELO UKAZOVALEN, ORIENTA- SKAKALEC BREZOBZIREN ČLOVEK USUKO (JANEZ) 7JH"*"" NAJVIŠJI ŽENSKI ALI DEŠKI GLAS BRITANSKI POLITIK (ANDREW BONAR) AMERIŠKA VESOLJSKA LADJA ZA POLETE NA LUNO 15 H™» CELJENJE BReIE-E SISotu BRAZGOTIN VALNE rUTKIH SANI, AKI ZDRAVNIK SPECIALIST ZA UROLOGUO PORT. REZ. (MANOEL) KRANJSKI ALKIMIST (JANEZ F.) NEMŠKA IGRALKA DAGOVER 11 ZUPAN POD FRANCOZI PRI NAS ŠČIPALKA ZA OBEŠANJE PERILA 18 AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC DANSON MESTO V NIGERIJI EGIPČAN. BOGINJA IZIDA OTOK V MALEM BELTU PREBIVALEC DAKIJE ISLANDSKI PLAVALEC ARNARSON AMERIŠKA PISATELJICA (AN AIS) VAS PRI TOLMINU KIT SAMOROG 17 VITAMIN B1 NIKOLA TESLA ODER V GLEDALIŠČU KRAJ PRI KRANJU PEVKA ZORE 14 PETRAR-COVA OBOŽEVANI» AVTOR: GREGA RIHTAR NEGATIVNO NAELEKTREN ION SVETA GORA NA HALKIDIKIV GRČIJI Kučia MEHURČEK PRI SEMENU 19 AZIJSKA DRŽAVA TRSA DLAKA DEMON MAŠČEVANJA V GRŠKI TRAGEDIJI OČE STEBLO ŽIT IN TRAV PIANIST BERTON-CEU GRAFIK JUSTIN INDIJSKI HRAST, TEAK SPODNJI DEL TRUPA OSKAR KOGOJ 13 VISOK PLEMIČ V ARABIJI ANDREJ KAROLI 12 10 GLAVNO MESTO NORVEŠKE OSJE GNEZDO POKOJNI BOSANSKI POLITIK IZETBEGOVIC SLOVESNA PRIREDITEV ORIENTALSKA GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI 16 POMOČ: FAR-župnik, KLICNIK-klični mehurček pri semenu, RESA-trSa dlaka, RETRAKCLJA-celjenje brazgotin, VISKACA-činiili podoben glodavec Nagradna križanka Geslo nagradne križanke iz TV Okna št. 28 je Igralca v filmu Ben se vrača. Nagrajenci, ki bodo prejeli knjižno nagrado, so: Martina Hartman iz Medvod, Magda Golčman s Polzele in Ivana Flander iz Zgornjih Gorij. Geslo nagradne križanke pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 23. julija. Trije reševalci bodo prejeli knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Podpis: 4 GOSPODARSTVO Predlog za prodajo šentjurskega podjetja pripravljen Delnice Meje za samo petdeset tisočakov Sodišče je pozvalo upniški odbor in največjo upnico propadle celjske družbe PSZ, naj se izjasnita, ali se strinjata z načinom prodaje šentjurskega kmetijskega podjetja Meja in predvsem s ceno za delnice. PSZ ima v Meji 97-odstotni lastniški delež. Ljubljanska družba P&S Capital je ocenila, da delež ni vreden nič. Kljub temu se je stečajni upravitelj PSZ Radovan Triplat odločil, da bo izklicna cena na prvi dražbi, ki bo predvidoma septembra, znašala 50 tisoč evrov. Razlog za takšno oceno vrednosti Meje so veliki dolgovi, ki jih je podjetju nakopala PSZ, in tudi slabše lansko poslovanje. JANJA INTIHAR »Ocena vrednosti naložbe PSZ v Meji me je presenetila. Pred dvema letoma so bile delnice ocenjene na 240 tisoč evrov in pričakoval sem, da jih bodo tokrat ocenili na vsaj 100 tisoč evrov,« pravi stečajni upravitelj Radovan Triplat. Ker takšne ocene nikakor ni mogel sprejeti, prezreti pa je prav tako ni smel, se je v dogovoru z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je največja ločitvena upnica PSZ, odločil, da bo na prvi dražbi izklicna cena za delnice vsaj 50 tisočakov. Na vprašanje, ali bo to še ena večjih razprodaj slovenskih podjetij, Triplat odgovarja, da ne. Vendar le pod pogojem, da bo slaba banka dobro prodala terjatve, ki jih ima do šentjurskega podjetja. Na dražbi višja cena? Kot je znano, je DUTB pred kratkim z zbiranjem zavezujočih ponudb začela iskati kupce za 2,3 milijona evrov vredno terjatev do Meje. Zainteresirani kupci morajo ponudbe poslati najkasneje Meja sodi med večje proizvajalce jajc v Sloveniji in če se malce poigramo s številkami o povprečni dnevni proizvodnji v državi ter povprečni prodajni ceni za eno jajce v trgovini, izračun pokaže, da bo izklicna cena za delnice šentjurskega podjetja tolikšna, kot znaša na trgu vrednost jajc, proizvedenih v 360 minutah oziroma šestih urah. do 9. septembra. Po trditvah DUTB je bilo za nakup Meje v preteklih letih veliko zanimanje. Vendar prodaja ni bila mogoča zaradi blokade kakršnihkoli lastniških sprememb, ki je bila povezana z izpodboj-nimi tožbami družbe Dakont. Ta ima le 98 delnic Meje, njen lastnik je bil tako kot v družbi PSZ Darko Zupanc s svojo družino. Ko je Dakont lani pristal v stečaju, se je stečajnemu upravitelju Radovanu Triplatu o tožbah uspelo izvensodno poravnati, kar je omogočilo začetek prodaje terjatve in pripravo predloga za prodajo delnic Meje. »Če bo slaba banka, do katere ima sicer Meja za več kot 6 milijonov evrov obvezno- sti, svojo terjatev prodala za nizko ceno, potem bo to res razprodaja šentjurskega podjetja. Vendar to ni več moja stvar,« pravi Triplat. In dodaja: »Če držijo trditve, da se za Mejo zanima veliko kupcev, bo tudi cena delnic na dražbi najbrž šla v nebo.« Novega lastnika čaka veliko obveznosti Ocenjena vrednost delnic Meje na nič je po pojasnilu stečajnega upravitelja posledica več dejstev. V prvi vrsti gre za velike finančne obveznosti, dejstvo je tudi, da podjetje nima denarja za naložbe, ki jih nujno potrebuje za dokončen prehod iz baterijske v hle- vsko proizvodnjo jajc. Poleg tega je lani poslovalo nekoliko slabše, saj je imelo za približno dva odstotka nižje čiste prihodke od prodaje kot leta 2017, Ebitda se je zmanjšal za 30 odstotkov, čisti dobiček se je prepolovil. »Tistega, ki bo kupil delnice Meje, kakršnakoli že bo cena zanje, čakajo torej velike finančne obveznosti. Predvsem bo z upniki še pred nakupom moral skleniti sporazum o reprogramiranju dolgov, saj bodo s prodajo vsi sedanji dogovori prenehali veljati. To pomeni, da bi v primeru, če novega dogovora ne bi bilo, moral takoj poplačati vse dolgove, sicer bi ga čakala izvršba,« pojasnjuje Radovan Triplat. Cetis ima nov upravni odbor Podoba prenovljenega kampa v Termah Tuhelj, ki ga bodo uradno odprli na Tuheljski noči, 26. julija. Terme Olimia z novo naložbo Terme Olimia, ki so lani odprle prenovljene bazene Termalija Family Fun v Podčetrtku, nadaljujejo naložbeni cikel. Tokrat v Termah Tuhelj, ki so jih kupile pred 15 leti. Pred dnevi so v Termah Tuhelj poskusno odprli petzvezdični kamp za karavane, prikolice in šotore. Konec meseca bo kamp ponudil tudi novo recepcijo, novo zgradbo s sanitarijami in sodobnim gostinskim lokalom ter z otroškim igriščem in mini golfom. Do naslednjega poletja bodo zgradili še moderno nase- lje s tridesetimi prestižnimi, hišicami. To bo hkrati tudi prvi petzvezdnični kamp v celinski Hrvaški. Terme Olimia so v Terme Tuhelj v 15 letih vložile že več kot 35 milijonov evrov. Med drugim so posodobile hotel, zgradile vodni park z 20 tisoč kvadratnimi metri površin, razširile notranje bazene in savne ter prenovile wellness. Zdaj bodo vse skupaj nadgradile še s kampom na najvišji ravni. Sodoben kamp z vso infrastrukturo, ki je trenutno še v fazi urejanja, bo po besedah direktorja prodaje in marke- tinga v Termah Olimia Vasje Čretnika zelo dobrodošel. Terme Tuhelj so namreč ob glavni prometnici, po kateri potujejo turisti s severa Evrope proti jugu na hrvaško morje. Kamp bo, kot pravi Čretnik, sprejel do 300 obiskovalcev in bo velika popestritev ter nadgradnja ponudbe, ki bo še dvignila ugled že tako priznanih term. Nov kamp, s katerim želijo na to območje pripeljati še več turistov, naj bi v Termah Tuhelj uradno odprli na Tuheljski noči, 26. julija. Koliko bo stal, še ni znano. LKK, foto: Terme Olimia Upravni odbor Cetisa, ki je v večinski lasti ljubljanske skupine MSIN, je za svojega novega predsednika izbral Petra Groznika, za njegovega namestnika pa Radenka Mijatovića. Oba sta bila v upravni odbor imenovana na nedavni seji skupščine, potem ko sta dosedanji predsednik Marko Mohar in član Anton Černič odstopila. Zamenjava ne pomeni nič posebnega in je bila pričakovana, saj se je Marko Mohar, ki je polovični lastnik MSIN, marca letos umaknil z vodilnega mesta v tej družbi, nova direktorja sta postala Peter Groznik in Radenko Mijatović. Groznik je v naši regiji znan predvsem po tem, da je bil v letih od 2012 do 2017 član uprave Gorenja, Mijatović je bil pred prevzemom direktorskega mesta v MSIN član uprave in nato Pivovarna Laško Union, ki je v lasti nizozemskega Heinekena, je lani poslovala uspešno. V družbi so povečali prihodke od prodaje, prav tako tudi dobiček. Pivovarna Laško Union je lani ustvarila več kot 153 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 6,5 odstotka več kot v letu 2017. Dobiček iz poslovanja se je okrepil za 29 odstotkov na 27,6 milijonov evrov, čisti dobiček je bil višji približno za tretjino in je znašal 20,3 milijona evrov. V družbi so lani prihodke povečali predvsem zaradi večjega izvoza. izvršni direktor Cetisa. Širši javnosti je znan predvsem kot predsednik Nogometne zveze Slovenije. Poleg upravnega odbora, ki šteje pet članov, imajo v Cetisu še štiri izvršne direktorje. Tudi letos dividende Poleg družbe MSIN, ki je večinska lastnica Cetisa od leta 2012, trenutno njen delež znaša 78,4 odstotka, so večji delničarji celjskega podjetja še Slovenski državni holding in Kapitalska družba, ki imata skupaj malo več kot 15-odstotni delež, ter Optimus naložbe v lasti izvršnega direktorja Romana Žnidariča. Čeprav je upravni odbor Cetisa v sklicu seje skupščine predlagal, da ves bilančni dobiček ostane nerazporejen, ker podjetje potrebuje denar za naložbe, je na seji MSIN vložil nasprotni Delež čistih prihodkov od prodaje, ustvarjen na tujih trgih, je lani dosegel 26 odstotkov, kar je štiri odstotne točke več kot leto prej. Glavni direktor Pivovarne Laško Union Zooullis Mina, ki je lansko poslovno leto označil kot uspešno, je izpostavil, da so lani v obeh proizvodnih enotah - Pivovarni Laško in Pivovarni Union - ter v logistiki izvedli 45 različnih investicijskih projektov, uresničili proces razvoja talentov in načrtovanje nasledstev. Kot je še poudaril Mina, ki pivovarno vodi od lanske pomladi, je predlog o delitvi dividend, ki je bil tudi sprejet. Lastniki si bodo tako kot lani spet izplačali 400 tisoč evrov bilančnega dobička, bruto dividenda na delnico bo znašala dva evra. Preostanek dobička v višini 1,5 milijona evrov bo ostal nerazporejen. Obe državni družbi sta glasovali proti takšnemu predlogu. Odlično poslovanje Lastniki Cetisa so se na seji skupščine seznanili tudi s poročilom o lanskem poslovanju. Celotna skupina, ki v šestih družbah zaposluje 600 ljudi, je ustvarila 60 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 2,3 milijona evrov čistega dobička. Matična družba v Celju je lani imela malo več kot 33 milijonov evrov prihodkov in dva milijona evrov čistega dobička. JI trajnostni razvoj sestavni del poslovne strategije pivovarne, ki je lani v primerjavi z letom 2016 za proizvodnjo vsakega litra piva porabila pet odstotkov manj pitne vode in 10 odstotkov manj energije. V povezavi s trajnostno oskrbo v družbi med drugim izpostavljajo tudi, da Laško za varjenje piva uporablja izključno slovenski hmelj. V Pivovarni Laško Union je bilo konec lanskega leta zaposlenih 596 ljudi, kar je približno na ravni iz leta prej, ko je pivovarna zaposlovala 592 ljudi. LKK Bo državi uspelo povečati delež v termah? V NKBM ne želijo razkriti, koliko ponudb so dobili za nakup malo več kot 20-odsto-tnega deleža, ki ga imajo v Termah Olimia. Po naših informacijah je bilo ponudb več. Največ možnosti, da delež odkupi, naj bi imel Slovenski državni holding. Mariborski banki naj bi zanj plačal štiri milijone evrov. Država je s Kapitalsko družbo, Slovenskimi železnicami, z Družbo za upravljanje terjatev bank in s Slovenskim državnim holdingom že zdaj 57-odstotna lastnica Term Olimia. Z deležem NKBM bi lastništvo povečala na malo več kot 77 odstotkov. Če bo državi nakup uspel, bo morala objaviti prevzemno ponudbo za odkup še vseh preostalih delnic Term Olimia. JI Pivovarna Laško Union lani povečala prihodke in dobiček Lani so v Termah Tuhelj ustvarili 8,9 milijona evrov prihodkov in 800 tisoč evrov čistega dobička ter imeli 130 tisoč nočitev in na bazenih gostili več kot 190 tisoč kopalcev. Letos pričakujejo 9,4 milijona evrov prihodkov in 950 tisoč evrov čistega dobička. GOSPODARSTVO 5 V savinjski pivovarni so resnično poskrbeli za vse. V Arji vasi tako sami meljejo ječmen, kuhajo in varijo pivo, ga nato ustekleničijo in etiketirajo. Polnilno linijo pri njih že uporabljajo tudi drugi manjši pivovarji, ki nimajo lastnih zmogljivosti. Tako na primer polnijo tudi celjsko pivo Social1st, katerega zgodbo smo letos že predstavili na straneh Novega tednika, in tudi danes že znamenito žalsko pivo Kukec. V Arji vasi vrata odpira nova mikropivovarna Savinjsko kraft pivo tudi na Kitajsko Sredi nasadov hmelja v Arji vasi je že pred meseci zadišalo po pivu, danes popoldne pa bo vrata tudi uradno odprla Savinjska pivovarna. Gre za mikropivovarno, kjer se dediščina hmeljarstva prepleta z glasbo in s pivom. Kakovostno savinjsko kraft pivo je plod prigaranega znanja, mladostne zagnanosti, zanesenjaštva in raziskovanja. Hmeljski napoj se vari v edinstveni stari hmeljarski hiši ob dobri glasbi, saj ta daje procesu nastajanja piva pravi ritem, so prepričani ustanovitelji Savinjske pivovarne. Izbrana butična piva med drugim nosijo imena skladb legendarnih slovenskih glasbenih skupin. LEA KOMERICKI KOTNIK Začetek nove pivovar-ske zgodbe se bere nekako tako: »V deželi na sončni strani Alp sredi prostranih nasadov hmelja stoji stara hmeljarska hiša. V njej je zaživela pivovarna. Njena vrata odpira notni ključ, iz njenih pip teče savinjsko kraft pivo. Znotraj njenih zidov je s hmeljem prepleten poseben vonj, vonj tradicije. Obnovljeno poslopje, skrbna izbira okoliškega hmelja in preizkušeni postopki varjenja piva, spoštljivo prevzeti iz rok prejšnjih generacij so ob boku zagnanosti in vedoželjnosti zagotovilo za uspeh.« Pod to zgodbo so se za zdaj podpisali brata Jurij in Martin Gobec ter Matjaž Omladič, ki se niso ustrašili izziva in so sredi doline zelenega zlata postavili pivovarno. Poseben ton glasbeno pivovarske zgodbe je spisal mlad perspektiven pivovar Matjaž Gobec. »Veseli nas, da ohranjamo dolgoletno izročilo družine Žužej, ki na tej lokaciji že šest generacij goji in ohranja tradicijo hmeljarstva,« pravi največji lastnik mikropivovarne Jurij Gobec. Po vinu še pivo Čeprav sta se brata Gobec pred trinajstimi leti podala na zanimivo kulinarično potovanje s slovenskimi vini, je bilo jasno, da je na naslovu Arja vas 19 skrit duh hmeljarske in pivovarske tradicije. Osrednje pivo nosi ime Čau sonček po naslovu pesmi skupine Zmelkow, Napoj so poimenovali po skladbi Sidharte, njima ob bok so postavili večno slovensko klasiko, Orion, pesem, ki jo je v originalu pela Marjana Deržaj. Podjetna brata, ki se med drugim ukvarjata z razvojem in s prodajo opreme ter s sistemi za avtomatizacijo, sta pred približno desetletjem ustanovila podjetje Alps wine, ki je povezalo slovenske pridelovalce kakovostnih vin in jim pomagalo prodreti na takrat še neosvojen kitajski trg. V sodelovanju s slovenskimi vinarji in z Vinsko kletjo Goriška brda so razvili tudi nekaj lastnih vin. Ko so se pred približno dvema letoma poti poslovnežev razšle in je bilo podjetje Alps wine izrinjeno iz utečenega vinskega posla med Slovenijo in Kitajsko, sta začela Jurij in Martin nekoliko glasneje razmišljati o postavitvi pivovarne. »V tem času je tudi Matevž, moj nečak in Jurijev sin, končal študij in kot ljubitelj piva se je začel nekoliko bolj poglobljeno ukvarjati z nastankom te razširjene pijače,« razlaga Martin Gobec, direktor podjetja Alps wine. »Začetki so bili skromni. Najprej nihče od nas ni veliko vedel o pridelavi piva. Postavili smo si majhno, 20-litrsko kuhinjo, kjer je Matevž začel preizkušati recepture. V tem času smo začeli že iskati, naročati in sestavljati opremo,« opiše prve korake. Ne samo tekočina v stekleničkah, skrbno so izbrane tudi steklenice same. Da so v Savinjski pivovarni našli tiste prave, so jih preizkusili mnogo, je povedal Martin Gobec. Ker se pivo in glasba lepo dopolnjujeta sta tako pivovarna kot degustacijski kotiček opremljena v glasbenem slogu, pojasnjuje Matevž Gobec. Za začetek tri glasbene klasike Trenutno imajo v ponudbi tri piva, vsa nosijo glasbena imena, naslove pesmi treh slovenskih glasbenih skupin. Kot nam je zaupal Martin, pripravljajo že tudi nov okus. Tudi to pivo bo imelo glasbeno ime, ki ga za zdaj še ne želijo izdati. Tudi sicer je glasba eden pomembnejših delov sestavljanke v tej pivovarski zgodbi. V veliki meri tudi zato, ker je Matevž, kot sam pravi, prostočasni glasbenik in član skupine Earth Shock. Ustvarjalci savinjskega kraft piva so prepričani, da sta tako dobro pivo kot dobra glasba rezultat podobnega procesa. »Glasba daje ritem procesu nastajanja piva - od hmeljarskih pesmi, ki se med vrstami savinjskega goldinga razlegajo po Savinjski dolini, po taktu brnenja in šumenja cevi in sodov pivovarne do trkanja steklenic in kozarcev v dobri družbi in prijetnih melodijah. Pivo in glasba se prepletata, pre- takata. Tako je tudi v zgodbi mikropivovarne Clef.« Če piva nosijo imena znanih slovenskih pesmi, so sode za fermentiranje, v katerih pivo počiva in tri tedne zori, poimenovali po svetovno znanih glasbenih skupinah, kot so giji. Najprej želijo osvojiti domači trg, ne skrivajo pa ambicij, da bi njihova in tudi ostala slovenska kraft piva spoznali izven naših meja. »Naš cilj je pivo izvažati na Kitajsko in tam sčasoma postaviti tudi lastno pivovarno. Morda kdaj Piva začinijo tako z domačim savinjskim hmeljem kot tudi s hmeljem iz ZDA. Ob tem Martin Gobec opozori, da čeprav pravimo pivu hmeljev napitek, je hmelj pri pripravi piva zgolj začimba. »V dvatisočlitrsko kuhinjo gre pol tone ječmena in osem kilogramov hmelja.« AC/DC, Rolling stones, Pink floyd in podobno. Najprej na fontano, nato na Kitajsko Majhna ekipa ima z majhno pivovarno velike načrte. Že avgusta bo njihovo paradno pivo Čau sonček teklo iz pipe žalske fontane piv. Že danes ga je možno poskusiti v posameznih pivnicah v re- tudi franšizo žalske fontane piva. To bil bil res vrhunec te zgodbe,« je prepričan Martin. »Izkušnje imamo že z izvozom vina, saj smo v podjetju letno na Kitajsko izvozili sto tisoč steklenic slovenskega vina. Verjamemo, da lahko s savinjskim kraft pivom zasnujemo podobno uspešno zgodbo,« dodaja. Foto: GrupA 6 IZ NAŠIH KRAJEV Prvi del malega logističnega centra na Lopati je že zgrajen in zajema avtoservisno delavnico za tovorna vozila, avtopralnico, sobe s 40 posteljami za šoferje in hladilnico z 800 CELJE - Krajani logističnemu centru še vedno nasprotujejo Izbranim predstavili gospodarske vplive logističnega centra Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Celje je konec minulega tedna predstavila svoje stališče do gradnje tako imenovanega malega logističnega centra (MLC) na Lopati. Kot je znano, so se krajani Lopate, ki gradnji nasprotujejo, predvsem zaradi povečanega prometa tovornih vozil že pred časom organizirali v Društvo za našo vas Lopata. Zanimivo je, da društvo na predstavitev uradno ni bilo vabljeno, medtem ko so vabila prejeli posamezni člani društva, ki so sočasno tudi člani zbornice. LEA KOMERICKI KOTNIK Mali logistični center želi na Lopati ob podpori občine v celoti zgraditi podjetnik Petek Pišek. Gre za območje vzhodno od avtocestnega priključka Celje zahod in obstoječega oskrbnega centra. V centru naj bi uredili varovana parkirišča za 70 tovornjakov, 55 avtomobi- lov, hladilnico z 8.500 paletnimi mesti in rekreacijsko središče. Uredili naj bi tudi povezovalno cesto med severnim delom avtocestnega priključka zahod in lokalno cesto Medlog-Lopata. Predviden je bil tudi bencinski servis, ki pa ga v zadnjem predlogu ni več. Kot je pojasnil predsednik OOZ Celje Miran Gracer, je na podlagi pobude za nadaljevanje gradnje MLC Lopata izdana odločba, ki predpisuje, da morajo svoja mnenja podati še ministrstva in posamezne strokovne službe. Direkcija za vode mora podati mnenje glede vpliva na poplavno varnost. Ministrstvo za kulturo mora podati mnenje o tem, da na predvidenem območju gradnje ni registrirana kulturna dediščina, a ker obstaja verjetnost arheološkega potenciala, bo najverjetneje treba izvesti predhodne arheološke raziskave. Ministrstvo za zdravje mora podati mnenje glede možnosti poslabšanja kakovosti bivanja na tem območju zaradi morebitnega povečanja hrupa, svetlobnega onesnaženja, prometa in poslabšanja zraka. Nenazadnje mora mnenje k projektu podati tudi še ministrstvo za infrastrukturo, predvsem glede stabilnosti obstoječega nadvoza nad avtocesto. Ce bodo vsa ta mnenja pozitivna, Gracer ne vidi razlogov, da centra ne bi zgradili. V nasprotnem primeru tam logističnega centra ne bo. Gracer je na predstavitvi poudaril, da je v Sloveniji na petem avtocestnem koridorju predvidenih 12 MLC in eden od njih je po državnem prostorskem načrtu predviden na območju Lopate pri Celju. Gradnja le teh je po njegovih besedah za Slovenijo po evropski direktivi iz leta 2013 obvezujoča. »Na podlagi DPN so narejene vse potrebne oko-ljevarstvene in ostale študije, tako da bi se življenjski pogoji za naselja Lopata, Ostrožno, Šmartno v Rožni dolini, Me-dlog in Celja izjemno izboljšali prav zaradi omejitve tovornega in v enem delu tudi zmanjšanja osebnega prometa,« še navaja Gracer. Ne cestam, nasprotujejo parkirišču Zanimivo je, da, kljub temu da je bila predstavitev namenjena širši zainteresirani javnosti, predstavniki Društva za našo vas Lopata, ki nadaljnji širitvi MLC nasprotujejo, nanjo niso bili vabljeni. Je pa želelo vodstvo zbornice s to predstavitvijo ljudem predstaviti realne podatke in prave številke, kot se je izrazil predsednik zbornice. V Društvu za našo vas Lopata uradnih izjav in komentarjev v zvezi s predstavitvijo ne dajejo. Sami se bodo o tej temi, kot so dejali, pogovarjali zgolj s strokovnimi službami in ustanovami, ki so odgovorne za podajo strokovnih mnenj. Ob tem poudarjajo, da ne nasprotujejo cestam in ureditvi cestne infrastrukture, predvsem jih moti takšna umestitev parkirišča v kraj. Ob tem so povedali še, da se investitor, domači podjetnik, že vse od prve predstavitve marca letos s krajani ne želi pogovarjati. Tudi na tokratni predstavitvi zbornice, katere član je tudi sam, Petra Piška ni bilo. Foto: arhiv NT (SHERPA) Na vidiku gradnja severne vezne ceste CELJE - Vedno bliže je gradnja še enega zahtevnega in ambicioznega projekta, gradnje severne vezne ceste z ureditvijo infrastrukture za kolesarje in pešce. Mestna občina Celje je v teh dneh objavila javno naročilo za izvajalca del v projektu gradnje severne vezne ceste, ki nosi ime po dr. Janezu Cvirnu. Rok za oddajo ponudb je 29. julij. Izbran izvajalec bo dela začel jeseni. Projekt predvideva gradnjo severne vezne ceste v dolžini približno 494 metrov in preureditev obstoječe Ceste na Ostrožno v dolžini približno 212 metrov z gradnjo krožišča. Obenem sta predvideni ureditev steze za kolesarje in poti za pešce ter vzpostavitev mestnega potniškega prometa z dvema avtobusnima postajališčema. Urejeni bodo tudi odvo-dnjavanje, javna razsvetljava, plinovod, telekomunikacijsko omrežje in urbana zasaditev. Ocenjena vrednost projekta znaša približno 1, 6 milijona evrov. Severna vezna cesta je ključnega pomena za doseganje trajnostne mobilnosti, zmanjševanje pritiska prometa proti središču mesta s povezovanjem sosednjih stanovanjskih sosesk in povezovanje sosesk z nakupovalnimi središči. Na tem območju je predvidena tudi gradnja stanovanjske soseske Dečkovo naselje - DN 10, zato je ustrezna prometna infrastruktura še toliko bolj pomembna. Pred objavo javnega naročila za izvajalca del so v občini izvedli še dodatne geomehanske raziskave tal zaradi preučitve pogrezanja in za kasnejšo utrditev terena. RG MOC išče evro sredstva za do Knežjega dvorca pska cončanje CELJE - Mestni svet je na zadnji seji pred poletnimi počitnicami obravnaval tudi poročilo o izvajanju evropskih projektov. V občini je trenutno v izvedbi 27 projektov, pet jih je v pripravi. Skupna vrednost evropskih projektov znaša več kot 62 milijonov evrov, od tega znaša delež sofinanciranja EU 36 odstotkov, države 27, ostalo so še drugi viri, kot so Eko sklad, Nepremičnine Celje itn. »Projekte izvajamo predvsem na področjih, kot so energetska in urbana prenova, trajnostna mobilnost, športni objekti, čiščenje odpadnih voda, gradnja cest, degradirana območja ...« je povedal Sandi Marzidovšek iz službe za evropske zadeve v Mestni občini Celje. Za občino sta za večje investicijske projekte ključna mehanizem celostnih teritorialnih naložb (CTN) in Dogovor za razvoj regij (DRR), dodatna sredstva iščejo tudi na razpisih za pridobivanje znanj, ki so potrebna za razvoj mesta, sodelujejo tudi na transnaci-onalnih projektih. Evropske projekte v MOC izvajajo interdisciplinarne projektne skupine iz različnih oddelkov v občini, skupno približno 35 ljudi. Sicer pa je župan Bojan Šrot povedal, da bo občina še v okviru te finančne perspektive poskušala pridobiti tudi sredstva za dokončanje Knežjega dvorca. »Dogovorili smo se, da bomo ponovno pridobili gradbeno dovoljenje za dokončanje Knežjega dvorca, za katerega imamo pripravljeno že vso dokumentacijo. Ce bodo v naslednjem letu kakšni »polnočni razpisi«, kot jim tudi pravimo glede na pretekle izkušnje, bomo na občini temu projektu zagotovo dali prednost, da to zgradbo enkrat dokončno obnovimo«, je dejal Bojan Šrot. Mestni svet je soglasno potrdil poročilo, razprave o tej Sandi Marzidovšek iz službe za evropske zadeve v MOC na seji mestnega sveta. točki pa ni bilo. V službi za evropske zadeve se sicer, kot je še dejal Sandi Marzidov-šek, že več mesecev pripra- vljajo tudi na novo finančno perspektivo 2021-2027. RG Foto: GrupA IZ NAŠIH KRAJEV 7 CELJE - Evropski denar za naložbo, vredno več kot 400 tisoč evrov Začetek gradnje prvega P+R-parkirišča Mestna občina Celje je med staro zeleznisko postajo in Savinjo v Ulici XIV. divizije v Celju začela graditi vozlišče Parkiraj avto in prestopi na kolo, tako imenovani sistem P+R. Gradbena dela bo izvajalo podjetje Voc Celje. ROBERT GORJANC Naložba je ocenjena na malo več kot 426 tisoč evrov. Približno 229 tisoč evrov bo celjska občina prejela iz programa Celostnih teritorialnih naložb, ostali denar bo zagotovila v letošnjem proračunu. Projekt predvideva gradnjo 35 parkirnih mest za osebna motorna vozila, pri čemer bodo tri parkirna mesta namenjena invalidom in štiri voznikom električnih avtomobilov. Na tem mestu bo 35 stojal za kolesa iz sistema javne izposoje koles KolesCE. V neposredni bližini so predvideni tudi servisno stojalo za nujna popravila koles, varovana pokrita kolesarnica za pet koles in osem parkirnih mest za avtodome. Predvidena je tudi polnilna postaja za električne avtomobile. V celjski občini nameravajo na tem mestu zasaditi tudi nov enojni drevored. Uvoz oziroma izvoz na parkirišče bo ostal na istem mestu kot doslej. V občini so prepričani, da ima sistem Parkiraj avto in prestopi na kolo veliko prednosti, kar je pokazala tudi praksa drugod po Evropi. Voznikom omogoča, da cenovno ugodno parkirajo avtomobil in pot do želenega cilja, torej do službe, muzejev, tržnice, turističnih znamenitosti, restavracij ali javnih ustanov, nadaljujejo s kolesom. V Celju so za ta namen uvedli sistem javne izposoje koles KolesCE. Na ta način se v mestu zmanjša promet in s tem zagotovi boljši zrak, manj je tudi hrupa. Kolesarjenje je tudi poceni, prijazno naravi, zdravo in v primerih, ko so na cesti prometni zastoji, tudi hitrejše od vožnje z avtomobilom. Foto: SHERPA mr^m $ 3 tudi izhodišče za kolesarsko povezavo Celje-Laško. fck._ Zahtevajo vračilo denarja VELENJE - Komunalno podjetje Velenje od Termoelektrarne Šoštanj zahteva povračilo stroškov, ki so nastali, ko je elektrarna dvignila cene toplote za vse končne odjemalce toplotnega ogrevanja. Vodstvo elektrarne meni, da podraZitev toplote na račun nakupa emisijskih kuponov ni bila upravičena. V termoelektrarni odgovarjajo, da jim brezplačni emisijski kuponi ne zadostujejo za proizvodnjo toplotne energije, pri čemer se bodo za pojasnila obrnili na pristojno ministrstvo. Vodstvo Komunalnega podjetja Velenje in župana občin ustanoviteljic Velenje in Šoštanj menijo, da so bili zahtevki Termoelektrarne Šoštanj za dvig cene toplote Komunalnemu podjetju Velenje na račun nakupa emisijskih kuponov neupravičeni. To pa zato, ker je ministrstvo za okolje in prostor v svojem dopisu Občini Šoštanj pretekli mesec sporočilo, da elektrarni v skladu z veljavno uredbo emisijskih kuponov ni treba kupovati za del goriva, porabljenega za proizvodnjo toplote, saj te emisijske kupone prejme brezplačno. V Komunalnem podjetju so prepričani, da ima Teš strošek nakupa emisijskih kuponov tako le za emisije, ki nastanejo ob proizvodnji električne energije. Iz termoelektrarne so sporočili, da jim je Agencija RS za okolje brezplačne emisijske kupone dodelila v skladu z Zakonom o varstvu okolja. Brezplačni kuponi so zadoščali le med letoma 2013 in 2015. Od leta 2015 Teš za proizvodnjo toplotne energije kupuje vedno več manjkajočih emisijskih kuponov. »Ministrstvo za okolje bomo prosili za dodatna pojasnila. Če se bi izkazalo, da je Teš v celoti upravičena do brezplačnih emisijskih kuponov za proizvodnjo toplotne energije, bomo zahtevali povrnitev vrednosti preveč kupljenih emisijskih kuponov. Po prejemu vračila bomo vrednost v celoti povrnil tudi Komunalnemu podjetju Velenje,« so zapisali v elektrarni. TS Varneje skozi Dramlje in proti Rifniku ŠENTJUR - Pred dnevi so namenu predali urejeno lokalno cesto skozi naselje Dramlje. Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je podpisal še pogodbo za ureditev dotrajane ceste proti Rifniku. Skozi naselje Dramlje po novem vodi približno pol kilometra obnovljene lokalne ceste, ki ima novo javno razsvetljavo, posodobljena je vsa komunalna infrastruktura. Udeležba v prometu je varnejša tudi za pešce, saj je ob cesti urejen pločnik. Vsi prehodi za pešce so urejeni na dvignjenih ploščadih, tako imenovanih »ležečih policajih«, tako sta urejeni tudi križišči pri gasilskem domu in pri odcepu proti cerkvi. Pri šoli je novo enostransko izvennivojsko avtobusno postajališče. Ob cesti je odslej več kot 20 parkirišč. Za obnovo, vredno 445 tisoč evrov brez DDV je poskrbelo podjetje Voc Celje. To podjetje je bilo na javnem razpisu izbrano tudi za obnovo prvega dela dotrajane lokalne ceste med Jakobom in Rifnikom. Gre za malo manj kot pol kilometra vozišča, ki je zelo poškodovano in ozko. Izbrano podjetje bo poskrbelo za novo asfaltno vozišče v širini štirih metrov in za ustrezno odvodnjavanje. Ob tem bo ukrotilo štiri plazove. Obnova je ocenjena na 145 tisoč evrov brez davka na dodano vrednost. Stroji naj bi na terenu zabrneli predvidoma konec tega meseca, dela naj bi bila končana do konca letošnjega novembra. TS Od petka do petka IZBIRAMO DOGODEK TEDNA Več prostora za dijake CELJE - Ko se začnejo počitnice, se tudi v srednjih šolah lotijo obnov in vzdrZevanja prostorov. Večjih del so se lotili na Gimnaziji Celje - Center, kjer prenavljajo kletne prostore, ki bodo po hidroizolaciji temeljev in z novim tlakovanjem dobili prijaznejšo podobo in novo uporabnost. Ob tem bodo dijaki veseli še ene pridobitve, in sicer terase za šolo, ki bo ne samo prostor za druženje med odmorom, ampak tudi prizorišče za kakšen kulturni dogodek. Sto tisoč evrov vredno naložbo večinoma financira šola, približno tretjino denarja je prispevalo ministrstvo za izobraževanje. V Šolskem centru Celje so v preteklih letih prenovili sanitarije in inštalacije, zadnja leta postopoma menjujejo okna na osrednji stavbi centra. Ministrstvo je za investicijsko vzdrževanje centru namenilo 80 tisoč evrov. Za jesen ima Šolski center Celje v načrtu večji projekt, to je gradnjo prizidka, ki bi prostorsko razbremenil šolo, saj je ta zelo zapolnjena. Naložba naj bi bila vredna malo več kot milijon evrov, od tega bo večino denarja prispeval center. V 800 kvadratnih metrov velikem prizidku bi bili spodaj prostori za fitnes in zgoraj tri specializirane učilnice. TC Prenova vrtčevske kuhinje CELJE - V enoti Mavrica Vrtca Anice Černejeve v Čopovi ulici bodo v prihodnjih dneh prenavljali osrednjo kuhinjo s pomoZnimi prostori. Več kot 213 tisoč evrov vredna dela naj bi v 40 dneh izvedlo podjetje Mika dom. Istočasno bodo v sklopu projekta energetske prenove javnih objektov v Mestni občini Celje poskrbeli za večjo energetsko učinkovitost stavbe. Otroci enote Mavrica medtem gostujejo v prostorih II. osnovne šole Celje, kjer v tamkajšnji kuhinji kuharsko osebje vrtca pripravlja obroke za vse otroke Vrtca Anice Černejeve. TC Prizidek do septembra SLOVENSKE KONJICE - Vrtec v Tepanjah bo v novem šolskem letu povečan za en oddelek. Občina mora zanj zgraditi prizidek. Kraj se bo še širil, saj bo tam zgrajenih 70 stanovanj. Zaradi prostorske stiske gostuje en oddelek vrtca v prostorih šole. Občina bo tako letos zgradila prvi prizidek stavbe vrtca in prihodnjo leto še enega. Obnovljena bo tudi kuhinja. Gre za približno štiristo tisoč evrov vredno naložbo. Od tega je velik delež zagotovila Krajevna skupnost Tepanje in to od prodaje zemljišča za gradnjo bloka. BJ Partnerstvo Konjičanov in Dalmatincev SLOVENSKE KONJICE - Po dolgoletnem sodelovanju med občinama Slovenske Konjice in Biograd na Moru je bila na prvi julijski dan podpisana še partnerska listina. Biograd je turistično mesto v Severni Dalmaciji, ki je od Zadra oddaljeno 28 kilometrov. Listino o prijateljstvu in sodelovanju sta podpisala konjiški župan Darko Ratajc in župan Biograda Ivan Knez. Sodelovanje med občinama se je začelo pred štiridesetimi leti in se je med drugim razvilo med turističnimi društvi ter na kulturnem področju. Občini opažata nove možnosti sodelovanja na gospodarskem področju, med šolami in še drugod. Konjiška občina ima približno 15 tisoč prebivalcev ter Biograd na Moru več kot pet tisoč. BJ Dež otežil gradnjo parkirišč ŠENTJUR - Gradnja parkirišč pri zdravstvenem domu naj bi bila končana do začetka avgusta. Prvotno je bil konec projekta napovedan za konec junija, vendar pravočasno dokončanje gradnje zaradi obilice deZja v spomladanskih mesecih ni bilo mogoče. Občina želi na zemljišču, ki ga je odkupila, urediti več kot 130 parkirnih mest. 11 jih bo namenjenih invalidom, 13 električnim avtomobilom. Izvajalec del Voc Celje bo med drugim uredil tudi vozne površine, hodnike za pešce, javno razsvetljavo in zasaditev z rastlinami. TS 8 IZ NAŠIH KRAJEV ŠMARJE PRI JELŠAH - Za nakup dvorca Jelšingrad se zanima upokojeni trgovec Franc Jager Od trgovca graščaka? Propadajoči dvorec Jelšingrad v občini Šmarje pri Jelšah morda vendarle čakajo boljši časi. Za nakup in obnovo se namreč zanima Franc Jager, ustanovitelj in lastnik trgovinskega podjetja Jagros. V občini nakup in obnovo podpirajo. Kot pravi župan Matija Čakš, je občina pripravljena sofinancirati del obnove v tako imenovanem javno-zasebnem partnerstvu. LEA KOMERIČKI KOTNIK Franc Jager, ki je pred kratkim vodenje družinskega podjetja predal sinovoma, nam je v telefonskem pogovoru potrdil zanimanje za nakup dvorca, vendar več še ni želel razkriti. Bolj zgovoren je bil šmarski župan Matija Čakš: »Pogovarjamo se o jav-no-zasebnem partnerstvu. Z lastniki smo že stopili v stik in so vsi zainteresirani za prodajo. Se še pogovarjamo. Upam, da bo do prodaje oziroma nakupa res prišlo.« Načrt je, da bi pročelni del gradu v celoti ohranili in prenovili, pri čemer bi morebitnemu novemu lastniku pomagala občina, tudi finančno. V njem bi uredili protokolarni prostor s poročno dvorano. Drugi del, z manjšo kulturnozgodovinsko vrednostjo, bi porušili in sezidali na novo. V tem delu bi bile restavracija in turistične nastanitve. Takšno možnost ohranitve kulturnega spomenika dopušča tudi Zavod za varovanje kulturne dediščine Slovenije. Kolikšna je cena dvorca? Dvorec, ki je od 80. let 20. stoletja v zasebni lasti, je na do prodaj že več let. 90 odstotkov dvorca je v lastni Georga Zečevića in Dimitrija Djoki-ća. Zanj glede na objavo na enem od nepremičninskih portalov zahtevata 370 tisoč evrov. 10 odstotkov je uradno v lasti treh domačinov - Marjana Babiča, Sare Staroveški in Terezije Gobec, mame Damijana Gobca, ki je zastopnik Golf kluba Jelšingrad. Ta toži Občino Šmarje pri Jelšah za vrtoglavih 1,65 milijona evrov zaradi domnevno nezakonite prekinitve pogodbe o najemu okoliških zemljišč, kjer je bilo pred letu urejeno igrišče za golf. Manjšinski lastniki so do svojih deležev pred leti prišli prav na račun finančnih vlaganj golf kluba v nepremičnino. Čeprav so si dvorec v zadnjih letih ogledovali številni predvsem tuji mogotci, do prodaje nikoli ni prišlo. Neuradno zaradi tega, ker naj bi manjšinski lastniki za svoj delež zahtevali nerazumno veliko denarja. Te navedbe je nedavno za časnik Delo Damjan Gobec zavrnil: »Širijo se zlobne govorice, da zahtevamo več kot milijon za teh deset odstotkov. Mislim, da je cena za celoten dvorec približno pol milijona evrov.« Ko smo želeli preveriti, kako komentira zanimanje Franca Jagra za nakup, je odgovoril, da en bo dajal izjav. »Ničesar ne komentiram, ker nisem solastnik dvorca in z njim nimam nič.« Našli skupni jezik in sprejemljivo ceno Kot kaže so zdaj lastniki vendarle našli skupni jezik. »Vsi se morajo zavedati, da so to zadnje minute tega dvorca. Če do obnove ne bo prišlo kmalu, ga čez nekaj let preprosto ne bo več mogoče obnoviti. Že danes je namreč v izjemno slabem stanju. Upam, da bodo vsi pozabili na stare zamere, kakršnekoli že so te bile. To mene ne zanima. Zanima me zgolj prihodnost. Stopimo skupaj in naredimo nekaj dobrega za dvorec, kraj in nenazadnje za ljudi,« je dejal šmarski župna. Foto: arhiv NT Zanimanje za knjižnico narašča SLOVENSKE KONJICE - V Splošni knjižnici Slovenske Konjice se obisk in izposoja gradiva povečujeta, raste tudi zanimanje za njene druge dejavnosti. V knjižnični zalogi je že 92 tisoč enot knjižnega gradiva, lani je bilo pridobljenih več kot tri tisoč novih knjig. Za ta namen je bilo porabljenih 68 tisoč evrov. Knjižnica ponuja bralcem tudi vedno več elektronskih knjig. Kot osrednja knjižnica deluje tudi v Ločah in v občinah Vitanje in Zreče. Med njenimi tremi organizacijskimi enotami sta center za kulturne prireditve in turističnoinformacijski center. »V knjižnici želimo še naprej spodbujati bralno kulturo in privabljati k branju tudi starejše. Zanje imamo tako od letos bralno značko za odrasle,« je povedala direktorica knjižnice Renata Klančnik. Po drugi strani je novost bralna značka za najmlajše. Novo privlačnost predstavlja tudi žanrski festival, ki služi predstavitvi različnih žanrov, na primer kriminalnega. Konjice in njihova okolica so znane tudi po številnih prireditvah. Knjižnični center za kulturne prireditve je za letos pripravil deset poletnih koncertov, ki se bodo zvrstili v Žički kartuziji in na konjiškem Starem trgu. Med nastopajočimi v kartuziji bo Simfonični orkester Giovane iz Švice, ki bo imel poletni tabor v Gorenju nad Zrečami. Osrednja knjižnica se ukvarja še z drugimi dejavnostmi, med katerimi so različne gradbene naložbe. Letos bo prišla na vrsto obnova dvorane kulturnega doma v Ločah, ki je bila načrtovana že pred leti. Upravljavka tega doma je osrednja knjižnica. Dvorana v Ločah bo večnamenska, saj bo namenjena tudi društvom in njihovim potrebam. Kot upravljavka Žičke kartuzije, ki je v občinski lasti, se je knjižnica prijavila na razpis kulturnega ministrstva, saj želi obnoviti zadnji del zgornjega gospodarskega poslopja. Tam načrtuje izdelavo fasade, vgradnjo stavbnega pohištva in ureditev kletnih prostorov. Največjo težavo predstavljajo ostanki kartuzijanske cerkve, ki so v tako slabem stanju, da se lahko porušijo. Za rešitev izjemnega kulturnega spomenika računajo Konjičani na obljubljeno pomoč ministrstva. Letos spomladi je prišla na vrsto tudi obnova prostorov Tica. Poleg vsega tega bo treba rešiti tudi problem dvigala konjiške knjižnice, ki ne deluje že od začetka. Gre za sto-pniščno dvigalo za invalide, ki je bilo nameščeno po gradnji knjižičnega prizidka. To dvigalo za invalidske vozičke ni primerno. Knjižnica že pripravlja projektno dokumentacijo in predračune za novo zunanje dvigalo. BJ Rebalans za celjenje »ran« SOLČAVA - Občina je sprejela drugi rebalans letošnjega občinskega proračuna. Solčava ima dveletni proračun, ki ga je sprejela decembra 2017, letos januarja je bil sprejet prvi rebalans. Takrat je znašal letošnji občinski proračun 1,8 milijona evrov, po drugem rebalansu je veliko višji. Svetniki so ga sprejeli na zadnji seji in znaša 3,2 milijona evrov. Glavna sprememba so dodatna sredstva za odpravljanje posledic po naravnih nesrečah v letih 2017 in 2018. Po drugem rebalansu je za odpravo posledic po teh nesrečah milijon evrov več. Solčava bo tako letos na tem področju vložila 1,6 milijona evrov. Po naravnih nesrečah je nastala različna škoda, med drugim so se pojavili plazovi. V drugi rebalans proračuna so prav tako vključena sredstva za nakup nujnega reševalnega vozila zgornjesavinjskih občin, ki ga bo uporabljal skupni zdravstveni dom. Gre za skupni projekt, ki ga vodi Občina Solčava, zato je uvrščen v njen proračun. Za vozilo je na voljo približno 180 tisoč evrov. V novem rebalansu je med spremembami tudi postavka za plačilo študije poplavne varnosti Savinje, ki jo mora občina imeti za nov občinski prostorski načrt. Stala bo približno 14 tisoč evrov. BJ Zaveza za odgovorno pitje LAŠKO - Pivovarna Laško Union je s partnerji AMZS Slovenije, Gasilsko zvezo Slovenije, Planinsko zvezo Slovenije in Olimpijskim komitejem podpisala posebno Zavezo 0,0. Z njo bodo vsi sledili trajnostni strategiji, v kateri je eden ključnih stebrov prav odgovorno pitje alkohola. Gre tudi za obvezo, da si bodo vsi dejavno in celovito prizadevali osveščati javnost o tem. Cilj je torej vplivati na spremembo slovenske kulture, ki še vedno dovoljuje pitje alkohola. Zavezo so simbolično podpisali na dan, ko se je v Laškem začelo Pivo in Cvetje. »Zagovorništvo odgovornega pitja umeščamo med šest ključnih stebrov našega traj-nostnega razvoja. S tem se zavezujemo, da z zaupanja vrednimi znamkami osveščamo javnost in uporabnike o odgovornem pitju. Brez trajnostnih rešitev ni poslovnega razvoja,« pravi direktorica korporativnih odnosov v Pivovarni Laško Union Tanja Subotič Le-vanič. »Ko smo pod vplivom alkohola, ni več odgovornost tista, ki je vprašljiva, ampak razsodnost,« pravi inštruktor varne vožnje pri AMZS Manuel Pungertnik. »Odgovornost namreč pomeni, da oseba pred vožnjo nikakor ne pije,« še dodaja. V Pivovarni Laško Union so pred časom -tudi iz poslovnega zanimvanja - izvedli zanimivo anketo med osebami, starimi od 20 do 29 let, in ugotovili, da mladi vedno bolj posegajo po brezalkoholnih pijačah. Tudi pri starejših vedno bolj narašča zanimanje za pijače, ki ne vsebujejo alkohola. SŠol Pivovarna Laško Union je ena od izbranih Heinekenovih lokacij v Evropi, kjer so ravno ta mesec začeli proizvajati tudi Heinekenovo brezalkoholno pivo. IZ NAŠIH KRAJEV 9 ŠALEŠKA DOLINA - V treh desetletjih iz premogovne v nizkoogljično družbo? »Evropska komisija ponuja več kot eno roko pomoči« Slovenija se je podobno kot ostale države Evropske unije odločila, da električne energije v prihodnjih letih ne bo več pridobivala iz premoga. Tovrstno energetsko in okoljsko prestrukturiranje prinašata tudi številna vprašanja za Šaleško dolino, kjer so številna delovna mesta vezana prav na premogovništvo. O tem so med drugim govorili na uvodnem srečanju Platforme za premogovne regije v prehodu. TINA STRMCNIK V okviru Platforme za premogovne regije v prehodu deluje nacionalna skupina strokovnjakov Evropske komisije in predstavnikov iz Slovenije. Predstavniki države, energetskih podjetij, sindikatov, občin Velenje in Šoštanj ter nevladnih organizacij so na uvodnem srečanju predstavili svoja pričakovanja ob prehodu v nizkoogljično družbo. Na naslednjih srečanjih bodo različna mnenja skušali zbližati in poenotiti. Po besedah državnega sekretarja za energetiko na ministrstvu za infrastrukturo mag. Bojana Kumra se nove priložnosti v Sloveniji in Evropi že rojevajo, Šaleška dolina pa se mora odločiti, katere bo prenesla v svoje okolje. »Možnosti so e-mobilnost, digitalizacija in pametne tehnologije. Slišali smo idejo, da bi bil vodik zelen energent prihodnosti. Imamo prve prijave za projekte, ki se ukvarjajo z vodikovimi tehnologijami, in prve spodbude. Govorili smo še o zelenem gospodarstvu, ustvarjanju novih zelenih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, o zagonskih podjetjih in podobnem.« Dodal je še, da je prehod kot v drugih članicah Evropske unije tudi pri nas zastavljen ambiciozno in naj bi ga naša država dosegla do leta 2050. Pri tem mora biti pravično zadoščeno vsem družbenim skupinam. Da bi bilo res tako, se je na izziv, ki je pred Šaleško dolino, po prepričanju državnega sekretarja dobro pripraviti čim prej. »Tako se v prihodnosti ne bomo soočali z drastičnimi ukrepi. Ljudem želimo pravočasno sporočiti, da prihajajo spremembe. Ker imamo dovolj časa, se lahko nanje pripravijo tako podjetja kot zaposleni. Menim, da bo regija ob tem procesu lahko veliko pridobila.« S projekti do denarja Prijavitelji projektov, s katerimi bi olajšali prehod v Bojan Kumer: »Če bo Slovenija želela biti ambiciozna, kar je bila vedno doslej in bo verjetno tudi v prihodnje, to pomeni predčasno opuščanje premoga. To ne pomeni nujno zaprtja Termoelektrarne Šoštanj, če se bo uspela prestrukturirati na ostale energente ali gospodarske pobude.« nizkoogljično družbo, lahko računajo na kohezijska sredstva, saj obstajajo posebni skladi za različne namene -tako za šolstvo, socialo, prestrukturiranje zaposlenih, gospodarstva in lokalnih skupnosti. »Največja dodana vrednost uvodnega srečanja je, da smo videli, koliko različnih možnosti je na voljo. Evropska komisija nam ponuja več kot eno roko pomoči in nam sporoča, da imamo na voljo enake možnosti kot vseh ostalih 40 premogovnih regij v Evropski uniji,« je izpostavil sogovornik. Med državami, ki služijo kot dober primer, je izpostavil Slovaško. Ta je vse skupine, ki so tako ali drugače povezane z odkopavanjem premoga, povabila, da so predlagale svoje ideje. Ko bodo oblikovale dokument prehoda, ga bodo sodelujoči vsako leto prenovili, sproti bodo V 12 državah članicah Evropske unije je 41 premogovnih regij. Prve premogovne regije so stik z Evropsko komisijo vzpostavile lani. Konec lanskega leta, takoj po nastopu vlade, je zasnovo slovenske platforme začela tudi naša država. skrbeli za nadzor, kaj vse so uresničili in kaj še morajo. »To se mi zdi dobra praksa, ki bi jo bilo vredno uporabiti tudi pri nas,« je povedal Ku-mer. Tudi strahovi in dvomi Župan Občine Šoštanj Darko Menih je sodelujoče opozoril, da energetika močno vpliva na kakovost lokalnega okolja, zavira tudi gospodarski in turistični razvoj občine. Otežena sta morebitna gradnja industrijske cone in razvoj novih delovnih mest, ki bi bila v občini dobrodošla po zaprtju energetskih gigantov. »Bojim se, da bo prestuk-turiranje premogovnih regij šlo prepočasi. A vendarle, začelo se je in že to je za našo lokalno skupnost veliko. Se pa bojim, da bi naše okolje za energetiko izkoristili do konca, nato pa pozabili na sanacijo okolja. Tako bi ostali sami.« Ker so v občini doslej že spremljali propad velikih podjetij, kot so Tovarna usnja Šoštanj, Gorenje notranja oprema in Vegrad, si želijo tokrat prestrukturiranje obrniti sebi v prid. Zato želijo okolje pripraviti na možnost ustanavljanja novih malih podjetij, ki bodo zagotavljala kakovostna delovna mesta. Med drugim si želijo program prekvalifikacij za obstoječe delavce v energetiki in spremembo izobraževanja za poklicna področja, po katerih bo povpraševanje v prihodnje. Foto: AP Cilj platforme, ki želi pomagati pri reševanju okoljskih in socialnih izzivov v premogovnih regijah, je pospešiti prehod na čisto energijo. Ob tem želi pozornost nameniti socialni pravičnosti, strukturni preobrazbi, novim spretnostim in financiranju realneg a sektorja. Za čistejše okolje in varnejši promet ŠOŠTANJ - Nove kanalizacijske priključke bo dobil del naselja Topolšica. Občina je podpisala tudi pogodbo za sanacijo plazu v Belih Vodah. Izvajalec del gradi približno pol kilometra kanalizacije v delu naselja Topolšica. Novozgrajeno omrežje bo imelo še sedem kanalizacijskih priključkov. Dela, ki jih izvaja podjetje Fajdiga, naj bi bila končana v dveh mesecih, vredna so 80 tisoč evrov. Denar za gradnjo bo iz občinskega proračuna, nekaj bo primaknila še država. V šoštanjski občini bodo sanirali še plaz v Belih Vodah, kjer bodo obnovili vozišče, uredili prepuste in podporno konstrukcijo. Sanacija je vredna približno 110 tisoč evrov, dela bo prav tako izvajalo podjetje Fajdiga, ki je bilo na javnem razpisu izbrano kot najugodnejše. Občani lahko v času gradnje pričakujejo zapore cest. TS ■ . V I I V ■ V V" Letos še dve krozišči SLOVENSKE KONJICE - V občini bosta letos zgrajeni dve dodatni krožišči. Eno bo pri trgovini Hofer in drugo pri avtocesti v Tepanju. V Tepanju bo to že drugo krožišče, saj ga ima že na območju pri bencinskem servisu. Na celotnem območju konjiške občine so zaenkrat štiri krožišča. Ta so še pri odcepu za Zreče in ob južni vpadnici v mesto, pri trgovskem središču. Gradnja pri Hoferju z odcepom za načrtovano obvozno cesto v Oplotnico se že začenja. Kroži-šče pri Hoferju bo stalo približno 600 tisoč evrov. Sledila bo gradnja krožišča pri avtocesti v Tepanju, kjer bo tudi izvoz za načrtovano industrijsko cono. Ocenjena vrednost tega krož-išča znaša 700 tisoč evrov. Za obe krožišči bo manjši delež prispevala občina. Na državnih cestah bo letos tudi odpravljena prometna črna točka v Ločah, in sicer uvoz. Naložba v odpravo te črne točke bo stala 260 tisoč evrov, od tega zneska bo občina plačala 46 tisoč evrov. bj Štrekna bus tudi do Velenja VELENJE - Štrekna bus, priljubljena kolesarska povezava, poznana na Koroškem, je sedaj povezana tudi z Velenjem. Za turiste, ki bodo prišli v to mestno občino s kolesom, so na tamkajšnjem zavodu za turizem pripravili tudi posebna vodenja. Ker so v Velenju opazili, da tja veliko ljudi prihaja prav zaradi možnosti kolesarjenja, so se odločili, da kolesarski turizem še nekoliko izpopolnijo in v svojem mestu dodajo postajo tako imenovanega štrekna busa. »Gre za 30 sedežni avtobus s prikolico, ki lahko pelje 20 koles. Vozi med Velenjem, Gornjim Doličem, Mislinjo, Slovenj Gradcem, Otiškim vrhom, Dravogradom in kopalnim jezerom Labot na avstrijski strani,« je pojasnila sodelavka Zavoda za turizem Šaleške doline Adna Lainšček. V juliju in avgustu vozi Štrekna bus dvakrat dnevno vsak dan, v septembru pa ob vikendih in tako ob slovenskih kot ob avstrijskih praznikih. Omenjeni Zavod za turizem kolesarje, ki obiščejo Velenje, ob sobotah dopoldne popelje na promocijsko kolesarsko vodenje. Lokalni turistični vodnik jim predstavi mestno središče in možnosti preživljanja prostega časa na Velenjski plaži. Kolesarji lahko nato svojo pot nadaljujejo do Topolšice in tamkajšnjih term. TS novi tednik radio celie 10 KULTURA Ali smo ljudje ogrožena vrsta? Nea Likar razstavlja v ljubljanski galeriji Umetnica Nea Likar v teh dneh svoja dela postavlja na ogled v Ateljeju Galerija v Ljubljani. Razstava nosi naslov Masquerade of life/Maškarada življenja. Pri risanju ilustracij je razmišljala o vlogah in maskah, ki jih nosimo v vsakdanjem življenju. Velika tapeta z ilustracijami Nee Likar. BARBARA GRADIČ OSET 29-letna Nea Likar, ki živi in ustvarja v Celju, je izobrazbo pridobila na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer ilustracija. Na razstavi je s pomočjo ilustracije spra- ševala, kakšni smo, ko od-vržemo maske in ali znamo sploh živeti brez njih. »Raziskujem maske, ki jih ljudje nosimo v vsakdanjem življenju oziroma smo jih odvrgli. Najprej je bila ideja, da bi predstavila svoj magistrski projekt, a ker se bo končal šele konec septembra, sem stvar obrnila malo drugače. Tako sem predstavila širši tematski sklop, ki ga v zadnjem letu in pol poglobljeno raziskujem, in sicer povezujem raziskovanje medosebnih odnosov skupaj s simboliko živalskih vrst, ki so tik pred izginotjem. Kot je Tanja Kerić zapisala v spremnem besedilu, me zanima, ali smo tudi ljudje že ogrožena vrsta.« Ilustracija na vaši steni V majhni galeriji ob Ljubljanici razstavlja ilustracije v različnih velikostih in predstavlja ves sklop svojega dela, ki ga je združila v blagovno znamko Sketch. »Veliko se ukvarjam z ilustracijami kot del notranjega dizajna, na razstavi je mogoče videti, kako sta dve steni oblečeni s tapetami z mojimi ilustracijami. Predstavljam serijo mešane tehnike, to je kombinacija ročne ilustracije z digitalno, takšen kolaž je moj prepoznavni slog. Nekaj je razstavljenih tudi uporabnih predmetov z mojimi ilustracijami, to so majice, torbe, podloge za miško.« Neo Likar veselijo lepi odzivi na razstavo. »Še nikoli nisem razstavljala v Ljubljani, zato nisem vedela, kaj naj pričakujem. A ker je galerija v prometnem delu Ljubljane, vanjo vstopi precej turistov, ki tudi kaj kupijo. Zanimivo je tudi, da ljudje v mojih izdelkih vidijo toliko simbolike, ki je sama med izdelavo nisem opazila. Vsak gledalec ima drugačen pogled in mislim, da je to krasno.« Sodelovanje kreativnih strok Razstava je prodajna, zato se tedensko spreminja. Likar jeva deluje na različnih področjih, s svojimi ilustracijami sodeluje s številnimi podjetji in ustvarjalci, navdušujeta jo tudi modni svet in svet ličil. Še pred to razstavo je sodelovala na razstavi Tri-Art, ki je povezala tri ume- tniške izraze: oblikovanje nakita, modne kreativnosti in ilustracije. »Dokazali smo, da se lahko kreativne stroke čudovito dopolnjujemo. Ilustracije na tapetah ostajajo še naprej na mojem polju delovanja, sodelujem z arhitekturnimi biroji. Letošnje poletje bosta zaznamovali dve knjigi, za kateri sem pripravila ilustracije. Še vedno sodelujem s podjetjem Emo.« Širok svet ilustracije Kot je zapisala Tanja Kerić ob razstavi v Ljubljani, Nea Likar s svojim delom spretno nakazuje na to, da je svet ilustracije zelo obširen, javni sferi še ne toliko znan, delo ilustratorja pa razvejano in dinamično. Foto: Rok Mlinar »Risto Savin je bil žlahtna osebnost« Na koncertnem večeru so nastopile flavtistki Alenka Bogataj in Nina Fajfar Baša ter na klavirju Nataša Lazič (foto: TT) »Čeprav je bil Risto Savin že prileten, je stal v prvi vrsti tedanjih ustvarjalcev moderne glasbe, svetovljan in Slovenec. Njegova glasbena obzorja so bila široka. Lastna mu je bila ustvarjalna sila, ki je težila k napredku, k novim izraznim načinom, pri čemer je rad priznaval tudi vrednost ljudske umetnosti.« Tako častnika in skladatelja v spominih opisuje celjski pesnik, pisatelj in dramatik Fran Roš. Vsako leto 11. julija se v Žalcu spomnijo rojstva pomembnega slovenskega skladatelja Friderika Širce - Rista Savina, ki se je rodil pred 160 leti. V avli Doma II. slovenskega tabora je bil glasbeni večer, posvečen znamenitemu Žalčanu - skladatelju, ki je svoje poklicno življenje preživel kot častnik v vojski avstro-ogrske monarhije in ga končal leta 1918 kot generalmajor Friderik Širca. Na koncertnem večeru so nastopile flavtistki Alenka Bogataj in Nina Fajfar Baša ter na klavirju Nataša Lazič. Igrale so skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Rista Sa-vina, Claudea Debussyja, Julesa Demerssemana, Ser-geia Prokofijeva, Blaža Puci-harja in Iana Clarka. Zrel um in prisrčnost Koncertni večer je povezovala vodja programa za kulturo v ZKŠT Žalec Nastija Močnik, ki je med glasbenim programom prebrala tudi nekaj zapisov oziroma spominov ljudi na žalsko umetniško osebnost. Že omenjeni Fran Roš je v svojih spominih njuno prijateljstvo označil kot dragocenost. »Sam sem se duhovno dvigal in si bo- gatil življenje ob njegovem zrelem umu in nezadržani prisrčnosti.« Globoka povezanost Da je bil general tudi zelo čuteča osebnost, je potrdilo pričevanje umetnice Jelice Žuža, ki se je redno srečevala z zakoncema Širca. V video-posnetku Danes ima nekdo rojstni dan - Spomini na Ri- sta Savina ju tako opisuje: »Tudi gospa Olga je bila zanimiva oseba. Mnogo mlajša od njega je bila vse življenje njegova občudovalka in čudovita sopotnica. General in njegova gospa sta bila kljub premoženju izredno varčna in sta živela dokaj skromno, kar je stvar osebne in krajevne kulture. Srečanja z njim in njegovo soprogo mi ostajajo v najlepšem spominu.« Z gospo Olgo je ohranjala stike še dolgo po njegovi smrti leta 1948 in v posnetku je dodala, da je beseda večinoma bila samo o njem, ki ji je pomenil življenje. Obiskovalci so s pomočjo takšnih zgodb Rista Savina spoznali še kot čutečega in intelektualno bogatega človeka, ne le kot kot vojaka in glasbenika. BGO KULTURA 11 Različna pokrivala Špele Strašek v Kvartirni hiši Ko se združijo uporabna vrednost, moda in umetnost V celjski galeriji se predstavljamlada oblikovalka Špela Strašek, ki je strast do oblikovanja in mode združila v posel izdelovanja klobukov in doprinesla k obuditvi te skoraj pozabljene dejavnosti. »Hočem pokazati, da so pokriaala pogost modni dodatek a tujini. Zakaj ne bi bila tudi v Sloveniji?« je razložila Špela Strašek. BARBARA GRADIČ OSET V preteklosti so bili klobuki nepogrešljiv kos oblačilne oprave. Klobučarska dejavnost je cvetela. Danes je tovrstna obrtskoraj pozabljena. »Vsako Špelino pokrivalo je delo njenih lastnih rok, v katerega vloži sebe v celoti, kac daje končnemu izdelku neki pnsebno noto in poseben čar. Kolelncijo zaznamujejo močna teatralnost, drznost kombinacij, razkošjein vabljiva ir-namentika,« je povedala kustosinja razstave Tanje Kerić. Nosljiva pokrivala Špela Strašek, ki ima v celjskem mestnem jedru butik pokrival Boho, se je odločila, da bo na razstavo postavila zelo minimalistične in zelo posebne obročke oa lase ter klasične in drugačne klobučke, ki niso ravno za vsakdanjo rabo. »Moj nemen je pokazati, da imajo pokrivala uporabno vrednost ter združiti tradicijo zmidernestjo. zokrivala, ki so na rarstavi, somoderna in ncsljiva.« Svetovne modne smernice p oča-ni kapljajo tudi v Slovenijo in Celje. »Odkav so modne hiše vispredje postavile? naglavna pokrivala, seta ne razkazujejo samo po modnih brveh, ampak prihajajo tudi mnd vsakodnevne uporabnike. Tudi slovenske.« Kraljevi dogodek in Špelin klobuk Špelini izdelki so bili opaženi na londonskem tednu klobukov (Lon- don Hat Week) in na pomembnem angleškem dogodku Royal Ascot. »Royal Ascot je res kraj za klobu- ke. Čeprav je to športni dogodek - dirka s konji, ima moda vidno mesto. Če hočeš videti najbolj nore klobuke, greš na ta dogodek. Imela sem veliko čast, da sem si lahko celotno dogajanje ogledala s posebnega prostora. Videla sem kraljeve družizo in videla, kako se moina smetara obnaša. Tom so se prestavili pomembni svetovni klobučarji in da ci lahko del tega dogodka, je ve lika čast in nepozabno doživetje.« Vnakodnevni estetskt modni dodatek n priliodnostise želi Špela Strašek povezati še z drugimioblinovalci tir svojo pnt klobučarstva razširiti po Evropi. »Res dajem velik poudarek nm tujino, a velik cilj jn želja sta, da bi klobučarsko modo pripeljala vSlo-venijo. Ta razstava je postavljena tudi z namenom, da ljudje vidijo, kako so lahko pokrivala vsakodnevni estetski kos oblačila.« Razstava z naslovom Čas za klobuk bo v Kvartirni hiši odprta do konca julija. Foto: GrupA Poletje na gradu Podsreda v znamenju glasbe Andrej Zupan je na gradu Podsreda gostoval tudi s svojim orkestrom Mandolina. Mogočni zidovi najbolj grajskega med našimi gradovi zgodbe na svoj način pripovedujejo vsak dan v letu. V poletnih dneh pa na najbolj žlahten način - z glasbo. Če boste do konca septembra obiskali grad Podsreda, boste iz grajskih soban zelo verjetno deležni tudi muziciranja na vrhunski ravni. Glasbeno poletje na gradu Podsreda gostijo že četrt stoletja. Prvi od šestih seminarjev se je začel zadnjo junijsko soboto. Z zaključnim koncertom so ga zaokrožili teden pozneje. Vodil ga je priznan profesor klarineta Andrej Zupan. Zupan je že enajst let tudi programski vodja celotnega pro- Literatura v družbi tekaških copat Knjige za poletno branje po izboru Urške Stropnik Šonc Tokratni izbor knjigje pripravila ilustratorka Urška Stropnik Šonc, ki celo leto čaka na poletne dni, ko si lahko vzame več časa zase. Tokrat bo na jadranskem otočku veliko tekla, poleg tega želi prebratitudi precej knj ig.»V branju uživam in se pred televizijo skrivam,« je povedala. V branje aam predlaga dela slovenskih avtorjev, knjige, ki jih je z vaseljem prebrala prejšnje poletje. Namenoma je izbrala romane, sajji priročniki in tekaške knjige za poletje ne dišijo. »Dobra zgodba je dobra zgodba in boljša kot priročnik, saj ježivlj enje samo. In od kod,če ne iz življenja, se naučimo največ?« je še dodala. Mojca Kumecdej: Kronosova žetev Roman opisuje dogajanje na naših tleh v času ob koncu 16. stolelja - med protestantskimi deželnimi stanovi in katoliško habsburnko oblastjo. Avtorica je v jezik izjemno ujela duh časa. Bralec vidi, da se ključne vrednote in eevredaotemirnojahko prestaviji tudi v današnji čas. Pohlep, želja po oblasti, manipuliranje ljudskih množic ... Vse zveni znano. Zame je bil roman na trenutke inteligentno humoren (na primer odlomek o ženskih možganih). Vesela bi bila uprizoritve v gledališču. Stanka Hrastulj: Prva dnma Krajširoman, ki migaje priporočila prijateljica. Svetopisemska pripoved o Batšebi in kralju Davidu, prenesena v naš, sodobni čas. Občasno sem lila ib beanju zmedena, nikakor pa ne ravno-došna. Zelo svež literarni prirtop. Vinko Moderndorferl [druga preteklost Roman, ki odiaža zgodbo neke voni, v kateriso zajeti vsi diubbeni sloji in jih pisatelj pelje skozi nekaj diseiletij. Med tem časom se zgodi tudi vojna. Kako re idločimo, kadar seodločimo? Kako je takrat, ko mormlni kompas ne deluje? Kako je, kadar je čas obdan z nojno? Roman je obsežnn,a vseenn iem jekta. »Mislim, da smo u teh letih zgradili priznano blagovno znamko poletnih mojstrskih tečajev, ki Podsredo uvrščai jo na zemljevid pomembniV glasbenih dogodkov ulevenije in tudi širše.« Udeleženci zadnja leta prihajajo tudi iz tujine, posameznega seminarja se udeleži do dvajset mladih glasbenikov. Večinoma gre za nadarjene učence nižjih in za dijake srednjih glasbemh šol ter študente. Do konca eeptem-bra se bodo na gradu zvrstili šo seminarji za flavto, violončelo, saksofon, evfonij, trobente in zborovsko dirigiranje. Poseben pečat dogajanju v Kozjanskem parku dajejo seveda uvodni in zaključni Uoncerti gizsbenih pedagogov in njihovih slušateljev. »To grajske zidove oživlj a na najlepši možen način. Prm-ncvljena stavba zaživi,ogled dcugih obiskovalcev, gradu pa je na ta nzčin še obogaten,« pravi Zupan. Sploh pa gre za edinstven glasbeni dogodek na lis šem Kozj anskem. Naslednji v nizu je seminarza flavto. Začel se bo to soboto. Zaključni koncertbe prihndnji petek 1°. julija, ob 18. vri. Violončelo bo na koncertnem piedsstalu 26. junija, saksofon14. avgusta in trobenta 24. avguste. Zadnji koncert letošnjega Glasbenega poletja na gradu Podsreda bo 29. septembra. StO, foto: Arhiv KP ga prebrala na dušek.Ko sem se odločala za to knjigo, sem razmišljala tudi o Jančarjevi knjigi In ljubezen tudi, ki nam prav tako predstavi enako obdobje in usode različnih ljudi. Katja Perat: Mazohistka Ženski roman, ženska pripoved. Mla-la avtorica je napisali slogovno bogat roman o ženski na prelomu stoletja, o Dunaju in ljudeh, nevarnih razmerjih, odnosih, tesnobah, življenju. Ti je roman o duhu tedanjesa časa in tudi te zgodba drži ogledeln sedanjosti. To ne Pant l jič: Ljudje iz Meribora V knjigi so zgodbe zelo različnih ljudi. Avtor je eandih iskal na pokopališču, kjer je »srečeval« pokojne in se spvmi-njal njihovih zgodb bodisi iz pripovedi ali iz svojega spomina. Vsi opisani imajo skupno lastnost - biii so iznen okvirjev. Imenitni Vranje za poletne Uni. TS Foto: GrupA 12 NAŠA TEMA 70 odstotkov Slovencev igra igre na srečo Prej boste naključno doklicali predsednika kot zadeli na Lotu Loto je še vedno najpopularnejša igra na srečo v Sloveniji, ki jo igra približno 56 odstotkov polnoletnih Slovencev, a verjetnost, da boste zadeli glavni dobitek je 1 proti 15 milijonov. »Saj vem, da je to majhna verjetnost, da boste zadeli, a vse igre, ki jih prireja Loterija Slovenije, so igre na srečo. To pomeni, da je vse v rokah naključij in sreče. Če ne igraš, ne moreš zadeti in to je edino dejstvo,« je razumsko razložila Mateja Slamnik Kos z Loterije Slovenije. BARBARA GRADIČ OSET, LEA KOMERIČKI KOTNIK Igre na srečo so igre, pri katerih imajo udeleženci za plačilo določenega zneska enake možnosti zadeti dobitke, izid igre pa je izključno ali pretežno odvisen od naključja ali kakšnega negotovega dogodka. Po podatkih tržne raziskave (Ipsos 2018) je Loto še vedno najpopularnejša igra na srečo v Sloveniji, ki jo Loterija Slovenije prireja od 3. januarja 1962, torej že polnih 50 let, sistem 7/39 pa je v veljavi od julija 1985. »Po omenjeni raziskavi igra igre na srečo Loterije Slovenije 74 odstotkov polnoletnih Slovencev - kar znaša približno 1,1 milijona polnoletnih Slovencev,« je razložila Mateja Slamnik Kos. Mednarodno igro Eurojackpot igra približno 50 odstotkov polnoletnih Slovencev, 32 odstotkov polnoletnih Slovencev vplačuje srečke, 18 odstotkov jih igra Vikinglotto. Pri klasičnem lotu je verjetnost, da igralec zadene sedmico, ena proti 15 milijonov, pri Eurojackpotu, ki ga organizira 32 prirediteljev iz 16 držav, pa je možno vplačati več kot 95 milijonov različnih kombinacij. Četudi je poletje čas, ko imamo privarčevan denar, se zdi, da ga raje damo za počitnice kot za vplačila, saj je Slamnik Kosova potrdila, da je poleti zaradi daljših odsotnosti (dopustov) vplačil nekoliko manj. Anonimni slovenski dobitniki Koliko slovenskih milijonarjev poznate, ki so zadeli glavni dobitek? Niti ne veliko. Verjetno predobro poznamo slovensko nevoščljivost, da bi svojo srečo delili s celotno državo. Kot je potrdila Mateja Slamnik Kos, slovenski dobitniki radi ostajajo anonimni. »Loterija skrbno varuje osebne podatke. Skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavi le kraj vplačila dobitnega listka, ki pa ni nujno enak občini stalnega prebivališča dobitnika. Po izplačilu dobitka, ki ga izvedemo pri nas na sedežu družbe, z dobitniki nimamo več stikov, zato nimamo niti informacije, kaj z denarjem naredijo.« Kako se obnašajo novope-čeni milijonarji, ko pridejo po denar? »Vsak igralec, ki zadene večji dobitek, se ni pripravljen pogovarjati, redki so tisti, ki povedo, kakšen stavek. Običajno pridejo v naše prostore in želijo čimprej opraviti te formalnosti in oditi z denarjem. Odzivi ljudi ob prevzemu dobitkov so različni: nekateri ne morejo skriti svojega veselja, spet drugi so povsem mirni. Zagotovo pa so vsi veseli.« Če držite v rokah zmagovalno kombinacijo, le obdržite listek, da boste lahko pred uradniki potrdili svojo srečo. »Postopek izplačila večjega dobitka, to je vrednost nad 2 tisoč evrov, je naslednji. Srečnež se oglasi na prodajnem mestu Loterije Slovenije v Ljubljani. S sabo prinese veljavno potrdilo o vplačilu in se ob prevzemu dobitka identificira z osebnim dokumentom in davčno številko, predložiti mora tudi številko transakcijskega računa. Obdavčeni so vsi dobitki v vrednosti 300 evrov in več. Od tega zneska 15 odstotkov Loterija skladno z Zakonom o davku na dobitke nakaže občini stalnega prebivališča dobitnika. Razliko prejme dobitnik na transakcijski račun. Dobitka nato ni treba napovedati za odmero dohodnine.« Več kot 50 Slovencev je s pomočjo iger na srečo do tega trenutka postalo milijonarjev. »Med igralci ni bistvenih razlik oziroma ni odstopanj, naše igre igra malo več moških kot žensk in nekoliko več je igralcev, starejših od 50 let, na drugi strani je manj mlajših od 30 let,« je še dodala Slamnik Kosova. Zadnji milijonski znesek, točno 4,6 milijona evrov, ki je bil izžreban lani jeseni, je dobil občan Ravn na Koroškem. Toda srečnež je po odbitju davščin na račun dobil natančno 3.913.203,34 evra. Občina Ravne na Koroškem je tako v letošnjem letu v proračun dobila 690 tisoč evrov. Rekord je padel v Žalcu Za rekorden dobitek v zgodovini iger slovenskega lota sicer še vedno velja izžrebani dobitek v igri Eurojackpot v višini 28,2 milijona evrov, ki je bil leta 2014 vplačan v Žalcu. Kasneje se je izkazalo, da se je sreča nasmehnila dvojici igralcev iz Žalca, ki sta kombinacijo z izžrebanimi številkami vplačala skupaj. Po plačilu davka sta igralca takrat dobila neverjetnih 23,9 milijona evrov. V Žalcu so se po zaslugi novih milijonarjev razveselili priliva sredstev v višini 4,2 milijona evrov. Del denarja, ki je romal v občinski proračun, natančneje štiri odstotke oziroma 170 tisoč evrov, so namenili za gradnjo pivske fontane, ki so jo poimenovali Zeleno zlato. »Dobljena sredstva so deloma služila tudi kot lastna sredstva pri prijavi na različne razpise, s čimer so se sredstva še oplemenitila,« so pojasnili v občini in dodali, da zanje identiteta srečnežev ni pomembna. »Ker sta občini prinesla srečo in nove projekte, smo hvaležni in jima v življenju želim vse dobro,« je sklenil župan Janko Kos. Prej bo na vas Eadlo letalo, kot da oste zadeli loto Če ste se odločili, da boste vplačali loto listek in zadeli sedmico, morate poleg tega vedeti, da igralnice oziroma loterije zanima predvsem, koliko bodo z vašo igro zaslužile. Verjetnost, da vas med sproščujočim sprehodom pokonča strmoglavljeno letalo, naj bi bila ena proti 10 milijonov. Po izračunih je še precej bolj verjetno, da vas udari strela, to je ena proti 300 tisoč, enako tudi, da boste rodili enojajčne četvorčke, ta verjetnost je ena proti 13 milijonov. A da imajo eni res srečo, lahko potrdi neimenovan Avstralec, ki je lani v manj kot tednu nepričakovano dvakrat slavil na državni loteriji. Medtem ko je v ponedeljek v žep pospravil približno 643 tisoč evrov, je v soboto ponovno zadel in si zagotovil še skoraj milijon evrov. Matematične zakonitosti za glavni dobitek? Ali obstajajo matematične formule, ki bi vam napovedale, kdaj in kako boste zadeli na lotu? »To je težko vprašanje, seveda se da izračunati. A kot matematik bi vam svetoval, da se vam v resnici ne splača. V resnici imate več možnosti, da naključno na svoj telefon odtipkate telefonsko številko predsednika države, kot da zadenete glavni dobitek,« je bil hudomušno pragmatičen komik in doktor matematike Uroš Kuzman. »Športna loterija zaposluje kar nekaj glav matematičnih doktorjev, ki svoje znanje učinkovito pretapljajo v zaslužek. Na koncu dneva je vedno tako, da je dobitnik eden, nekaj še pobere loterija, ostali pa ostanejo z dolgimi nosovi.« Uroš Kuzman ni ravno ljubitelj iger na srečo. »Moja največja dobitka sta otroka!« Že v nedeljo boste ljubitelji Lota ponovno izvlekli svoje lističe na plan, upajoč, da zadenete kaj denarja. Če včeraj niso izžrebali glavnega dobitka, ki je bil vreden 3,3 milijona evrov, boste še z večjim upanjem čakali nedeljsko žrebanje. Verjetnost zadetka je malo večja, saj letos še vedno čakamo prvega Loto milijonarja. Foto: GrupA NAŠA TEMA 13 Psihologinja in psihoterapevtka Ana Miletič Herič Igre na srečo kot bližnjica do sreče Nalijmo si čistega vina. Življenje je pač težko. Pa kakorkoli ga novodobne instant življenjske filozofije že obračajo. In težje kot nam je, bolj sanjarimo o časih, ko bo drugače. Mostiček v pravljični svet za mavrico večini ljudi simbolizira prav dobitna loterijska srečka. Verjetno smo tudi sami kdaj pomislili, da bi nekaj sto tisoč evrov rešilo vse naše težave. Zagotovo bi nam prineslo tudi srečo. Pa bi jo res? SAŠKA T. OCVIRK Že kot otroci sanjarimo o tem, kako bo nekoč, ko bomo veliki, življenje lepo. Sanjarije se za nekoga bolj, za drugega manj spremenijo v strategije preživetja. V teh idiličnih podobah prihodnosti seveda ni meja, ni vsakdanje naveličanosti, ni zahtevnih šefov in visokih življenjskih stroškov. V sanjah je vse mogoče. Ko odrastemo, ugotovimo, da so vse te podobe le še bolj oddaljene in še težje dosegljive. Bližnjice ponujajo upanje. In zato so tako zelo privlačne. Novodobne filozofije nas prepričujejo, da smo vsi sposobni vsega in da so nam vsa vrata odprta. Ampak to je slepilo, mar ne? Mnogi ljudje tisto, kar preberejo v instant priročnikih za srečo, vzamejo dobesedno. Vse je možnost, vse dosegljivo, vsi zmoremo vse. V resnici pa vsi ljudje zmoremo uresničiti sami sebe. In kakorkoli že - sreča se skriva v majhnih rečeh. Bistvo sreče je, da sprejmemo življenje, kakršno je. Da ljubimo tisto, kar imamo, in ne da se trudimo dobiti, kar si želimo. Če nam življenje osmišlja to slednje, bomo vse življenje iskali in hlepeli po nečem nedosegljivem. Nikoli ne moremo priti do cilja. To s seboj prinese veliko težav. Na drugi strani je pot samospoznavanja težka. Ni lahko priti do tega, kar si v resnici želimo in kar res potrebujemo. »Igre na srečo ponujajo adrenalin. Z njimi se zamotimo in zabavamo. Za razliko od ostalih drog, ki so pravzaprav pot v pekel, igre na srečo obljubljajo lepšo prihodnost.« Ampak roko na srce - občutek, da bi denar rešil večino naših težav, je zelo resničen. S tem nas bombardirajo od jutra do večera. Kupi si to in ono, pa boš srečen. Privošči si tisto, pa boš zaželen in občudovan. To je vsakodnevna mantra potrošniške družbe -štejejo le denar, lepota in mladost. In ker ga večinoma prav veliko nimamo, se tolažimo, da denar tako ali tako ne prinaša sreče. Denar brez dvoma ne prinaša sreče. Z njim je življenje lažje, ko gre za praktične materialne stvari. Seveda je lažje počivati, če namesto tebe stanovanje počisti gospodinjska pomočnica, če varuška poskrbi za otroke in tako naprej. A ko bo vsa ta najeta pomoč opravila svoje delo, ne pomeni, da bomo mi kaj bolj srečni. Lažje se bomo spočili in Ana Miletić Herič umirili, ampak bolj srečni ne bomo. Srečo namreč prinašajo dobri medosebni odnosi. Za te moramo najprej imeti dober odnos s seboj. To je temeljni zakon, kjer ni bližnjic. Seveda se zaradi denarja lahko bolje počutimo. Lepše obleke, dragi avtomobili, počitnice v zanimivih krajih ... Na prvi pogled se zdi, da nas bodo zaradi tega imeli drugi radi. Da se bomo sami imeli rajši. A le na prvi pogled. Je v tem razlog, da mnogi loterijski srečneži finančno končajo tam, kjer so začeli ali še na slabšem? Ker ne znajo ravnati z denarjem ali ker imajo težave z občutkom lastne vrednosti? Oboje. Znati ravnati z denarjem je velika umetnost in pomembna življenjska spretnost. Zahteva veliko modrosti in samodiscipline. Obstajajo milijonarji, ki so večkrat bankrotirali, preden so bili sposobni obdržati denar, pa so ga sami zaslužili. Finančna inteligentnost je nekaj, kar se razvija skozi desetletja in zahteva odraslost ter zrelost. Kot drugo je tudi odraz človekovega odnosa do sebe. Gre za našo sposobnost, da odložimo zadovoljitev svojih potreb in želja, česar pa nekdo, ki dobi denar dobesedno z neba, pogosto ni sposoben. Na koncu ugotovi, da kljub sreči, ki ga je zadela, tega ni uspel obdržati ali oplemenititi. To njegov občutek osebne vrednosti še dodatno potolče. Dovolj je, da v medijih slišimo za enega loterijskega zmagovalca, pa bo možnost, da zmagamo tudi mi, poletela. O milijonih tistih, ki nikoli ne dobijo nič, sploh nočemo vedeti. »Upanje je družbeno vgrajeno v sistem iger na srečo. V bistvu ga poganja. Vendar to še ni zasvojenost.« Ljudje smo narejeni tako, da vedno upamo. Upanje v resnici umre zadnje in to je fantastična človeška lastnost, ki nas pogosto ohranja nad vodo. Čeprav vemo, da gre za zelo redke primere, možnost ostaja tudi za nas. Ta iluzija nam je všeč. Všeč nam je občutek, da je dosegljivo in da se nekoč lahko zgodi. Za mnoge je to popestritev življenja, osebnega razmišljanja, nekaj, kar ni posebej škodljivo. Povsem drugače je z zasvojenostjo z igrami na srečo. Zasvojenost je bistveno bolj resna stvar. Ko z igrami na srečo v celoti uravnavamo čustvene odzive in izgubimo nadzor nad svojim ravnanjem, je to bolezenski pojav. Človek izgubi nadzor nad količino denarja in časa, ki ga porabi za to, ob tem pa žrtvuje tudi odnose z bližnjimi. Na koncu ostane brez sredstev in sam. To je pekel, v katerega nas običajno pripeljejo zasvojenosti. Je to razlog, da največ denarja v igralnicah in stavnicah pustijo ljudje s socialnimi prejemki ter z najnižjimi plačami in pokojninami? S psihoterapevtskega vidika obstajajo razlogi, zakaj imamo nekateri več in drugi manj. Ponavadi imajo tudi z materialnega vidika manj ljudje, ki so prepričani, da so vredni manj. Ki so imeli manj možnosti razviti svoje sposobnosti, kako denar zaslužiti in kako z njim ravnati. Ni naključje, da so ljudje na dnu družbene lestvice najmanj opremljeni z veščinami, kako ustvarjati in ohranjati dobre medosebne odnose, z občutki sprejetosti in lastne vrednosti. Ker so manj vpeti v socialno mrežo, imajo tudi manj možnosti zaslužka z dobrim delom. Ker je dobro delo tudi v naši družbi še vedno možnost za dober zaslužek. A če zjutraj nisi sposoben vstati, iti v službo, OB ROBU Glavni dobitek že imam Kaj je sreča? Se jo da kupiti z denarjem? Kdo je srečnež? Bi se počutila bolje, če bi imela več denarja? Kam bi vložila milijon evrov? Večna vprašanja, ki ne ponujajo pametnih odgovorov. Lagala bi, če bi rekla, da nikoli nisem vplačala loto listka z mislijo, da mi bo denar pomagal iz zagate, vplačala sem ga tudi takrat, ko me je nosil val srečnih naključij in sem pomislila, da bi bilo krasno, če se ta sreča nadaljuje še pri denarju. Tega denarja nikoli nisem pogrešila. Zadnjič sem se sebi smejala, ko sem v denarnici opazila srečko, za katero sploh nisem preverila, ali ponuja dobitek. Toliko o mojem pogledu na želje po denarnih uspehih. A žal poznamo zgodbe ljudi, ki jim razne loterije in igralnice kradejo denar, ki je mišljen za dostojno življenje človeka. Poznamo ljudi, ki imajo veliko in bi imeli še več, a se igrajo s srečo, žal zraven še s človeškimi življenji. Razne igre na srečo so za tiste »bedake in konje«, ki mislijo, da jih bo denar rešil težav, a težava smo vedno le sami. Nekoč je Cicero rekel: »Dum spiro, spero.« (Dokler diham, upam.) To si verjetno govori milijon Slovencev, ki redno vplačuje v loterijsko blagajno. Na glavni loto dobitek ne upam, ker sem ga nekoč že dobila, zato se vsak bolj držim drugega latinskega pregovora: Carpe diem. Izkoristi dan. v • • • • v • • Trije najvišji slovenski dobitki v milijonih evrov: Jackpot - 28,2, 16. maj 2014, listek je bil vplačan v Žalcu Jackpot - 21, 6. december 2013, listek je bil vplačan v Grosuplju Sedmica - 5, 8. julij 2015, listek je bil vplačan v Kopru cel mesec delati, preden dobiš plačo, si ta denar potem pametno razporediti, ubogati šefa oziroma se podrediti avtoriteti, vztrajati pri nekem delu, tudi če te ne zadovoljuje v polnosti - droge to dosežejo v trenutku - si pot do finančne trdnosti težko zgradiš. Vse to pa se v nas vgradi že v otroštvu, v primarni družini. Nekemijske zasvojenosti, kamor spada tudi odvisnost od iger na srečo, je kot problem prepoznala tudi medicina oziroma psihiatrija. To je dobro. To so namreč zasvojenosti kot vse druge in jih je treba zdraviti. Pot iz tega kroga je dolga in naporna. Samospoštovanje in sposobnost samozavedanja, ki sta bila že »Denar nam v resnici omogoči, da se nam ni treba soočiti s tem, koliko se v resnici počutimo vredne. Naša resnična vrednost izhaja iz tega, kako močno v sebi čutimo, da smo vredni sprejetosti in ljubezni, tudi če nikomur nič ne damo, če se z ničemer ne dokazujemo.« pred tem nizka, sta potem še nižja. In človek, ki svojih virov že prej ni znal dobro izkoriščati, je v tej fazi običajno brez njih. Pot navzgor je trnova, ampak na srečo možnosti zdravljenja obstajajo. Mogoče se je za več mesecev umakniti in se brezplačno zdraviti. Ampak podobno kot pri zasvojenosti z alkoholom popoldne ozdravitve ni. Je niz vsakodnevnih odločitev za drugačno, bolj zdravo ravnanje. Foto: osebni arhiv »Zasvojenosti podobno kot hude travmatske izkušnje vplivajo na možgane. Danes vemo, da sposobnost okrevanja in razvoja možganov ostaja tudi v starejših letih. A človek sam to redko zmore. Relacijska psihoterapija je pomembna zato, ker smo se ljudje učlovečili v odnosih. In odnosi so tisti, ki zdravijo.« BARBARA GRADIČ OSET 14 KRONIKA Pomoč za družino Guzej zbira Rdeči križ Šmarje pri Jelšah »Dobrodošlo je vse od koprive naprej« V vasi Brecljevo pri Šmarju pri Jelšah se v teh dneh še vedno kadi iz požarnih odpadkov. V sredo zvečer je samovžig v notranjosti valjastih bal sena povzročil uničujoč požar hleva in gospodarskega poslopja. Ocene škode so različne, a vsekakor presega več sto tisoč evrov. SAŠKA T. OCVIRK »Žena in sin sta molzla, sam sem z vnučkom pripravljal krmo za naslednje jutro. Potem smo opazili, da na sosednji stavbi migeta svetloba. Očitno se je nekdo pripeljal z avtom, smo mislili. A je žena že zavpila, da gori,« se še vedno pretresen spominja 52-letni Jože Guzej. Ob našem obisku se je ravno vrnil iz gozda. Vse od požara tam iščejo pobezljano govedo. Štiri telice so v ponedeljek še vedno pogrešali. Brez strehe nad glavo je tisto noč ostalo 70 glav goveda. »Šlo je za minute. Še zdaj ne morem verjeti, v kako kratkem času je šlo 35 let dela v pepel.« 60 metrov dolg in 15 metrov širok objekt je v celoti zoglenel. 128 gasilcev iz Šmarja pri Jelšah, Mestinja, »Vse smo izgubili. Zato je dobrodošla vsaka pomoč. Če nimaš nič, je dobrodošlo vse od koprive naprej,« pravi nesrečni kmet. Zibike, Šentvida pri Grobel-nem, Pristave pri Mestinju, s Sladke Gore, iz Kristan Vrha in Svetega Štefana je lahko le zaščitilo in pred najhujšim obvarovalo bližnje zgradbe. Živali so rešili Na tovornjak so z žerjavom ravno nalagali kovinski odpad. Po noči s srede na četrtek na kmetiji prav veliko uporabnega ni ostalo. »Uničeni so mlekovod, puhalnik, delavnica, škropilnica, prikolica, vso orodje ... Tisto jutro po požaru naenkrat nisem imel ničesar več. Niti vrvi, da bi lahko šel iskat živino.« Da je ta preživela, so v veliki meri pomagali tudi sosedje, ki so prvi prihiteli na pomoč. Poginila je ena krava. Kot po čudežu so v nekem zračnem žepu zidanega dela hleva razdejanje preživeli vsi prašiči. »Težko je, skoraj brezupno. V življenju sem preživel veliko hudega. Septembra bo dve leti, odkar sem preživel napad bika. Z Božjo pomočjo sem shodil, ko sem bil že skoraj odpisan. Težkih časov je bilo veliko, ampak tako na tleh, kot sem zdaj, nisem bil še nikoli.« Na kmetiji obdelujejo 20 hektarov svoje zemlje in 30 najete. Trenutno Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Šmarje pri Jelšah Celjska cesta 6 3240 Šmarje pri Jelšah TRR: SI56 6100 0001 6073 732 Sklic: SI00 10072019 BIC banke: HDELSI22 Koda namena: CHAR s pripisom »POŽAR GUZEJ« pridelajo približno 600 litrov mleka na dan. Kako bo naprej, si ne upajo napovedati. Še posebej ker kmetija ni bila zavarovana. »Hvala Bogu imam dobre sosede in dobre sorodnike. Po požaru so bili tu veterinarji, župan in tudi popolni neznanci, ki so slišali za našo nesrečo. Ampak zdaj so se stvari umirile. Zdaj so ostali ogromni predračuni, številke, ki jim sami pri obnovi ne bomo kos, papri-ji, dokumentacija. Ne vem, če bom to prenesel. Moč in upanje mi daje vnuček, ki je z dušo in s srcem zapisan kmetiji. Družina je spet čisto na začetku. S to razliko, da sva bila pred 35 leti z ženo mlada in zdrava,« zaključi Guzej. Na pomoč prizadeti družini je priskočila tudi Občina Šmarje pri Jelšah. Pri tamkajšnjem Rdečem križu so odprli poseben račun za pomoč družini Guzej. Jože Guzej z vnučkom Jako Višji sodniki o kokainu, namenjenem v S ovenijo ... Celjsko višje sodišče obravnava pritožbo na obsodbo Celjana Muha Amidžića, ki so ga lani na okrožnem sodišču zaradi preprodaje kokaina obsodili na tri leta zapora. Obsojen je bil, ker naj bi se z drogo pečal v kriminalni združbi, v kateri so bili sicer tudi Kristijan Kamenik in še dva storilca, Simon Lucaj in Emir Hasičić. Kamenik je bil obsojen v Italiji, Lucaj in Hasičić pa v Celju. In ravno v Celju obsojeni so se na sodbo tudi pritožili. Višji sodniki so v primeru Lucaja in Hasičića pritožbi že zavrnili pred časom, za Amidžića so pritožbo obravnavali kasneje zaradi njegovega slabega zdravstvenega stanja. Pritožba temelji na argumentih o domnevnih bistvenih kršitvah kazenska postopka in o tem, da za obsodbo ni bilo dovolj dokazov. Hkrati Amidžić meni, da ni imel pravice do nepristranskega sojenja. Višje sodišče bo svojo odločitev sprejelo najverjetneje po sodnih počitnicah. Gre sicer za primer preprodaje kokaina. Naj spomnimo, da so pred tremi leti Kamenika v Italiji prijeli s skoraj petdesetimi kilogrami droge. Ta droga naj bi bila namenjena v Slovenijo, toda še preden bi jo kriminalna združba uspela dostaviti v našo državo, so Kamenika prijeli italijanski policisti in drogo zasegli. SŠol Umrl v nesreči na avtocesti V torek zvečer je na avtocesti iz Celja proti Lopati 26-letni voznik osebnega avtomobila zapeljal iz vozišča in se prevrnil na streho. Voznik, državljan Slovenije, je na kraju nesreče umrl. V nesreči je bil udeležen sam. Z drogo poskušal oditi čez mejo Na mejnem prehodu Dobovec so policisti pretekli teden pri moškem našli drogo MDMA. Gre za drogo, ki jo vsebuje ekstazi. Prepovedano snov so policisti našli med opravljanjem mejnega nadzora pri 18-letnem potniku in mu jo tudi zasegli. 18-letnika bodo ovadili. Divjal po naselju Pred dnevi so policisti ustavili 25-letnega voznika avtomobila, ki je v naselju Arclin vozil kar 120 kilometrov na uro. Kazen za takšen prekršek je najmanj 1.200 evrov in 18 kazenskih točk, kar pomeni, da so mu odvzeli tudi vozniško dovoljenje. ... in spet o Betnavi Na celjskem višjem sodišču so v petek obravnavali pritožbo specializiranega tožilstva na oprostilno sodbo nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Mirka Krašovca. Obtožnica ga je bremenila napeljevanja h goljufiji pri obnovi dvorca Betnava. V to kaznivo dejanje je bilo vpletenih več oseb, ki so bile že obsojene, med drugim tudi nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Krašovec je bil v večletnem sodnem postopku že obsojen, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo, v ponovljenem sojenju je bil oproščen. Tožilstvo je podalo pritožbo, ker meni, da sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja. Kakšna bo odločitev višjih sodnikov, ni jasno. Svojo odločitev bodo sporočili po sodnih počitnicah. SŠol INFORMACIJE 15 Železniška proga Zidani Most-Celje in postajališča ob njej dobivajo novo podobo Že od januarja 2017 lahko opazujemo številna delovišča na železniškem odseku med Zidanim Mostom in Celjem. V okviru več kot 282 milijonov vredne naložbe so nekatera dela že končana, druga so se v teh dneh začela, v celoti pa naj bi bila posodobitev železniške infrastrukture na omenjenem odseku končana konec prihodnjega leta. S tem bo dobrih 26 kilometrov dolga železniška povezava posodobljena tako, da bodo odpravljena ozka grla na progi, poskrbljeno pa bo tudi za večjo varnost potnikov in za bolj urejena postajališča, va podvoza na Teharski cesti z novim črpališčem. Na železniški postaji Laško so za večjo varnost zgradili nov podhod s tremi dvigali ter dva nova perona. K prijaznejši podobi postajnega poslopju je prispevala prenovljena fasada, potnike pa pri- j čakajo lepo urejeni prostori sanitarij in čakalnice ter dve novi parkirišči. Dela na progi gredo h koncu V okviru projekta so bile predvidene nadgradnje treh odsekov, in sicer med Zidanim Mostom in Rimskimi Toplicami, med Rimskimi Toplicami in Laškim ter med Laškim in Celjem. Nadgradnja zajema posodobitev treh železniških postaj, menjavo več kilometrov tirov in vozne mreže, gradnjo novega podvoza v Marija Gradcu in Rimskih Toplicah, gradnjo novega mostu čez Savinjo ter obnovo obstoječih mostov, podvozov, nadvozov, podpornih zidov ... Dela so sofinancirana z evropskimi sredstvi v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope v vrednosti 90,6 milijona evrov. ^^^zanovmostcezSavinjo kilometrov tirov in vozne mreže, uredili postajno zgradbo in okolico ter elektro in strojne inštalacije. V Marija Gradcu raste nov most Medtem v Marija Gradcu raste nov cestni most čez Savinjo, dolg 123 metrov, vreden 6,7 milijona evrov. Konec junija ga je Direkcija RS za infrastrukturo začela graditi in naj bi bil končan do oktobra prihodnje leto. Most bo staro mestno jedro v Laškem razbremenil tranzitnega prometa. V okviru nadgradnje železniškega odseka Zidani Most-Celje je bil pred časom ukinjen nivojski prehod pri Pivovarni Laško Union, glede na pogosto neprevoznost obstoječega železniškega podhoda pri pivovarni pa bo novozgrajen most pomenil trajno prometno rešitev v Laškem. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INFRASTRUKTURO kar je v Celju in Laškem že mogoče preveriti. Z vsemi temi posegi se bo povečala prepustna zmogljivost proge s 328 na 354 vlakov na dan. Za pet ur na dan se bodo skrajšali vozni časi vlakov. Vse to bo prijazneje za uporabnike, ki bodo zato raje izbirali vlak kot prevozno sredstvo. Preurejena infrastruktura bo pripomogla k večji konkurenčnosti železniškega prometa in preusmeritvi s ceste na železnico. To je ob vse gostejšem cestnem prometu nuja tudi z okoljskega vidika. Preusmeritev bo prinesla manj izpustov toplogrednega ogljikovega dioksida, s čimer bo Slovenija bližje ciljem EU o zmanjšanju teh izpustov. Med gradnjo bo poskrbljeno tudi za protihrupno zaščito, saj bo na odseku med Zidanim Mostom in Celjem postavljenih približno 3,5 km novih protihrupnih ograj. bila zgrajena dva perona vključno z nadstrešnicami in zavetišči, peron ob postajni stavbi pa je bil prenovljen. Pomembna pridobitev so tri dvigala za dostope na perone. Štiri obstoječe podhode so prenovili. V prenovitveni del celjske postaje je sodila tudi obno- Sredi preteklega leta so se začela dela med Rimskimi Toplicami in Laškim ter med Laškim in Celjem. V drugi polovici lanskega leta so izvedli nadgradnjo levega tira, od februarja do 10. julija letos pa nadgradnjo desnega tira. Na progi bodo dela v celoti končana letos Pomembna pridobitev so tri dvigala na železniški postaji v Celju. v jesen Gradcu Še z V teh zadnjei Mostor projekt postaje na vred evrov. lovici le Med nadgra 14 kiloi varnos prav te Na po skega p dvigali, ga pod novega S j ЗБ V Celju je bilo nadgrajenih več kot 11 kilometrov tirov, več kot 23 kilometrov vozne mreže, tirnih naprav ter elektro in strojnih inštalacij. V Laškem so zamenjali vseh petih tirov v skupni dolžini 3,9 kilometra, vseh 14 kretnic in celotno elektrifikacijo postaje. V sklop prenove je sodila tudi ureditev starega podvoza in jeklenega mostu čez Savinjo. f* II «V i «V •• g «V Sodobnejše, hitrejše, prijetnejše Postaji v Celju in Laškem končani že lani Že lani so bila končana dela na celjski in laški železniški postaji, ki imata sodobnejšo in prijaznejšo podobo, sta pa tudi tehnološko posodobljeni. Dela so bila vredna več kot 36,6 milijona evrov. Na potniškem delu celjske postaje sta Vzporedno z izvajanjem gradbenih del rastejo na določenih odsekih ob železniški progi tudi protihrupne ograje. Predvidena je postavitev 3,5 kilometrov protihrupnih ograj. Dela bodo končana sredi leta 2020. I. sarieJ v jeseni, na novem podvozu v Marija Gradcu pa v začetku prihodnjega leta. Še zadnji odsek V teh dneh se začenja nadgradnja še zadnjega odseka, in sicer med Zidanim Mostom in Rimskimi Toplicami, v ta del projekta sodi tudi ureditev železniške postaje v Rimskih Toplicah. Pogodbena vrednost tega dela je 77,7 milijona evrov. Dela bodo končana v drugi polovici leta 2020. Med nalogami, ki čakajo izvajalce, so: nadgradnja 12 kilometrov tirov, skoraj 14 kilometrov vozne mreže, signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav ter sanacija obstoječih objektov. Na postaji so predvideli ukinitev nivoj-skega prehoda in izgradnjo podhoda z dvigali, v neposredni bližini obstoječega podvoza pa je predvidena izgradnja novega. Tudi tam bodo nadgradili več Sofinancirano s pomočjo Instrumenta za povezovanje Evrope Evropske unije 16 AKTUALNA PONUDBA POZOR'! Preglejte aktualno ponudoo alLodlično Stroji za pripravo drv podjetja Uniforest Podjetje Uniforest iz Prebolda vam ponuja vrsto strojev, namenjenih pripravi drv. Mednje sodijo rezalno-cepilni stroji, cepilniki drv, krožne žage in povezovalci drv. Rezaln°-cepilni stroji drv. Razreže in razcepi lahko les do premera 40 cm, in sicer s silo cepljenja 20 ton. Zaradi nižjih stroškov vzdrževanja in manjše občutljivosti na tujke v lesu Rezalno-cepilni stroj Titan 40/20 premium je kompakten, zanesljiv in hkrati mobilen, namenjen pripravi večjih količin reže s krožno žago, ki je skupaj z rezalno-cepilnim sklopom osnovana nizko, v isti ravnini. Transportni trak je nastavljiv 15 stopinj v levo in desno, da lah- ko uporabnik prikolico napolni brez prestavljanja. Upravljanje je v celoti mehansko-hidravlič-no, brez električnih oziroma elektronskih krmilnih sklopov, zato se lahko stroj uporablja tudi v zahtevnejših pogojih in s tem omogoča enostavno vzdrževanje z nizkimi stroški. Re-zalno-cepilni stroj Titan 40/20 premium je okolju prijazen stroj, saj je poleg omenjenega po rezanju oziroma cepljenju mogoče ostanke porabiti za nadaljnjo predelavo. V podjetju Uniforest imajo tudi rezalno-cepilne stroje Titan 43/20 standard, namenjene domači uporabi, ki režejo s posebnim vzdržljivim mečem za harvester. Razrežejo lahko hlodovino premera 43 cm s silo cepljenja 20 ton. Njihovo upravljanje je lahko v celoti mehansko ali preko elektronske krmilne ročice (joysticka). Cepilniki drv Titanium Cepilniki drv Titanium so varni, omogočajo enostavno cepljenje polen in imajo nizko porabo energije. To zagotavljajo vgrajene varnostne komponente, lito-železna črpalka, pobiralka za dvigovanje cepljencev in ročica za njihovo pridržanje. Po višini nastavljiva cepilna miza olajšuje delo in tako zmanjša delovno obremenitev uporabnika. Na voljo je veliko prostora za odlaganje dodatne opreme, delovanje cepilnikov je mogoče s kar-danom, z elektromotorjem ali kombinirano. Cepilniki drv Titanium se ponašajo z nagrado za oblikovalski presežek - German Desing Award Special. Krožne žage Standard Krožne žage Standard so varne in enostavne za pre- mikanje. Njihova kompaktna konstrukcija omogoča dolgo življenjsko dobo. Uporabniki lahko izbirajo med pogonom preko kardana ali elektromotorja. Modeli s pogonom preko kardana lahko imajo tudi štiri- ali petmetrski transportni trak. Povezovalci drv Python Za lažje skladiščenje drv v podjetju Uniforest izdelujejo tudi mehanske in hidravlične povezovalce drv Python, ki so namenjeni povezovanju metrskih drv. Drva se lahko povezujejo s poliestrskim trakom ali sintetično vrvjo. Hidravlične povezovalce drv je mogoče priklopiti spredaj ali zadaj, medtem ko je mehanske možno priklopiti le zadaj. Vse stroje podjetja Uniforest si lahko ogledate na spletni strani www.uniforest.si. POGLEDIIUBJ|iS VSAK ČETRTEK ob 12.15 radio celje 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz ZAPOSLOVANJE 17 TRGOTUR Delavec v proizvodnji II (m/ž) (Prebold) Od kandidata pričakujemo srednje poklicno izobraževanje tehnične smeri (mehatronika, obdelava kovin), vsaj IV. stopnjo izobrazbe, 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, izpit za upravljanje viličarja. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, možnost profesionalne in osebnostne rasti, možnost sodelovanja pri razvoju novih izdelkov in rešitev, priložnost za izpolnitev kreativnih potencialov, stimulativno nagrajevanje, vezano na doseganje ciljev podjetja in individualne cilje. Prijave zbiramo do 11. 8. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Šmartno ob Paki) Opis delovnega mesta: prevzem dobavljenega materiala, izdaja materiala ali proizvodov, vodenje zapisov in evidenc o prejetem in izdanem materialu, orodjih in izdelkih, vodenje zapisov in evidence o zalogah, ostala dela po navodilu nadrejenega. Izkušnje na področju skladiščnega poslovanja so zaželene, niso pa nujen pogoj, izpit za viličarja, računalniška pismenost, delovna vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samoiniciativnost. Prijave zbiramo do 21. 7. 2019. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir (m/ž) (Velenje) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, zelo dobro znanje tujega jezika - angleščina, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 27. 7. 2019. FBS Elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Natakar, natakar barista (m/ž) Pričakujemo najmanj 1 leto delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, urejeno, prijazno in komunikativno osebo, ki bo goste prijazno pozdravila, sprejela in pogostila, hitrost, odzivnost in prilagodljivost glede na potrebe strežbe, osebo, ki bo znala stranki svetovati, ji predstaviti novosti in prodati več, komunikacijo z vodstvom in posredovanje vseh potrebnih informacij, nujno dobro znanje slovenskega jezika, osnovno angleško, izkušnje z blagajno, skrb za red in čistočo. Prijave zbiramo do 13. 8. 2019. CR Center, d. o. o., Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Več informacij na www.trgotur.si. Traktorist (m/ž) (Ravne) Od kandidata pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe kmetijske, strojne ali druge ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, izpit za voznika traktorja, izpit za viličarista, zaželen izpit za nanašanje FFS, zaželen izpit za delo v gozdu, samostojnost in samoiniciativnost. Prijave zbiramo do 13. 8. 2019. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec (m/ž) (Velenje) Opis delovnega mesta: prodajanje blaga z izračunom prodajne vredno- sti in inkasom, svetovanje strankam pri izbiri blaga glede na kakovost in uporabnost, sodelovanje pri naročanju blaga, evidentiranje želja kupcev, prevzemanje in odpremljanje blaga, kontroliranje prevzetega in oddanega blaga. Kaj od kandidatov pričakujemo: IV. stopnja izobrazbe trgovske ali kmetijske smeri, 1 leto delovnih izkušenj, sposobnost dela v timu, samostojnost, opravljen izpit za delo z viličarjem. Prijave zbiramo do 13. 8. 2019. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist za prodajo (m/ž) (Teharje in teren) Pričakujemo vsaj VI. stopnjo strokovne izobrazbe (gradbeništvo, strojništvo, komerciala), najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, višjo raven uporabe računalniških orodij (MS Windows, MS Office), aktivno znanje angleškega in nemškega jezika, vozniški izpit B-kategorije, zmožnost dela v timu, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost. Prijave zbiramo do 10. 8. 2019. Biro Ogis, d. o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgotur.si. Monter (m/ž) (Teharje in teren) Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarja-nje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in s postavitvenimi listi. Pričakujemo sposobnost dela v timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B--kategorije, delovne izkušnje so zaželene, niso pa pogoj. Kandi-dato nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 10. 8. 2019. Biro Ogis, d. o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgotur.si. Pomočnik tiskarja (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidata pričakujemo: vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dober vid, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela, dobro znanje angleškega jezika in osnovno znanje nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in z bazami podatkov, pripravljenost na večizmensko delo. Kandidatu nudimo zaposlitev za polni delovni čas, zaposlitev za določen čas 12 mesecev s 6-mesečnim poskusnim obdobjem in z možnostjo podaljšanja pogodbe in delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju. Prijave zbiramo do 12. 8. 2019. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www. trgotur.si. @ MojeDelo.com Monter / varilec strojnih inštalacij in vodja montaže strojnih inštalacij (dve delovni mesti) (m/ž) (delo na terenu Celje z okolico in po Sloveniji) V svoj kolektiv vabimo sodelavce za delovni mesti monter/varilec strojnih instalacij in vodja montaže strojnih instalacij. Prosto je tudi delovno mesto za pomočnika monterja - inštalaterja strojnih inštalacij. Sodelavce potrebujemo za dolgoročno sodelovanje. K prijavi vabimo kandidate vseh slovenskih regij, ki bi radi zamenjali delovno okolje, pomagamo pri nastanitvi. Instalacije Razgor-šek, d. o. o., Plinarniška ulica 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 13. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Varnostnik (m/ž) (Arja vas) Pričakujemo II., III., IV. ali V. stopnjo šolske izobrazbe, zaželen opravljen NPK za varnostnika ali končana srednja šola za poklic tehnik varovanja. pričakujemo komunikativno, urejeno in nekonfliktno osebo s pozitivnim odnosom do dela in ljudi ... Aktiva TS, d. o. o., Ljubljanska cesta 12f, 1236 Trzin. Prijave zbiramo do 31. 7. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komisionar (m/ž) (Celje) Delovne naloge: izvajanje komi-sioniranja v skladu s prioritetami in z delovnim nalogom, izvajanje pravilne sestave pošiljk, pripravljanje komisionov osebnih prevzemov, posredovanje podatkov o odkritih napakah na blagu, opravljanje dela z viličarjem, druga dela in opravila po nalogu nadrejenega ... Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Skladiščnik (m/ž) (Celje) Delovne naloge: delo v skladišču pri manipulaciji blaga, planiranje prevzemnih in izdajnih dejavnosti v skladu z najavami in s prioritetami, prevzem in odprema blaga, skladiščenje blaga na lokacijah skladišča, priprava blaga za izdajo, urejanje prevzemne in izdajne dokumentacije, opravljanje dela z viličarjem ter druga dela in opravila po nalogu nadrejenega ... Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Varnostnik (m/ž) (Celje) Nudimo delo za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Delo v motiviranem kolektivu z možnostjo izobraževanja, dodatnega usposabljanja in napredovanja. AktivaA TS, d. o. o., Ljubljanska cesta 12f, 1236 Trzin. Prijave zbiramo do 31. 7. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Kuhar, natakar (m/ž) (Celje) Ker smo razširili svojo dejavnost, iščemo več oseb z delovnimi navadami, ki bi želele z nami ustvarjati gostinski trg z vrednotami in ob poštenem odnosu. Picikato, gostinstvo, trgovina, storitve, d. o. o., Teharje 21, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 11. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kadrovski specialist (m/ž) (Velenje) Kaj pričakujemo od kandidata? Vodenje procesa zaposlovanja (od razpisa do zaposlitve), procesa uvajanja (onboarding), pripravo programa izobraževanja/usposabljanja ter spremljanje in poročanje v sklopu programa Skaza akademija in Skaza mentor. Poznavanje svetovnih trendov na področju razvoja kadrov. Pripravo strategije razvoja kadrov na vseh nivojih in oddelkih (režija in proizvodnja). Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 26. 7. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. PHP-razvijalci (m/ž) (Ljubljana, Maribor ali Celje) Pri Agiledropu iščemo PHP-raz-vijalce, ki bi se pridružili našemu hitro rastočemu timu v Ljubljani, Mariboru ali Celju. Ce bi radi imeli mentorja, delali v nestresnem okolju s super sodelavci in popoldneve preživljali z družino in prijatelji, ne da mislite na službo, bi vas zelo radi spoznali. Agiledrop, d. o. o., Stegne 11a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 8. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vzdrževalec v proizvodnji (m/ž) (Celje) Pričakujemo najmanj III. ali IV. stopnjo smeri mehatronike, elektrotehnike - elektronike ali strojništva, izkušnje z vzdrževanjem strojev in naprav, ročne spretnosti in samostojno ukrepanje pri vzdrževalnih delih na proizvodnih napravah in strojih. ErgoPharma, d. o. o., Gaji 1, Trnovlje pri Celju, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 25. 7. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Inženir energetike (m/ž) (Laško) Za opravljanje del delovnega mesta zahtevamo najmanj VI. stopnja izobrazbe tehnične (elektro ali strojne) smeri, znanje angleškega jezika, vsaj tri leta delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu. Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar (m/ž) (Laško) Zaposlimo kuharja za nedoločen čas. Thermana, d. d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 11. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Samostojni referent prodaje (m/ž) (Zreče) K sodelovanju vabimo samostojne, organizirane, odločne in prodajno naravnane kandidate, ki bodo sposobni sprejeti izzive osvajanja trgov s kakovostnimi slovenskimi izdelki. Kandidati morajo imeti končano najmanj V. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati s tehničnim predznanjem. Ecopack, d. o. o., Tovarniška cesta 5, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 25. 7. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. CNC-operater (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Naloge in odgovornosti: strežba strojem in korekcije pri nastavitvah, pripravljanje strojev in naprav za zagon, posluževanje in nadzor nad delovanjem, nastavljanje in posluževanje CNC-strojev ... Redno plačilo, urejeno delovno okolje. Podkrižnik, d. o. o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 10. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sodelavec v proizvodnji (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Smo hitro rastoče podjetje z najsodobnejšo tehnologijo, pripravljeni na inovacije in usmerjeni h kakovosti. V podjetju iščemo nove sodelavce za delo v proizvodnji, zato vas vabimo, da postanete del našega kolektiva in da skupaj gradimo znanje za prihodnost. Nudimo delo v proizvodnji na področju CNC-struženja, rezkanja in brušenja z možnostjo napredovanja. Podkrižnik, d. o. o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 10. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja tehnologije in plana (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: skrbništvo in izvajanje procesa razvoja in tehnološke priprave ter planiranja proizvodnje, tehnično-tehno-loška podpora prodaji, pomoč in svetovanje kupcem pri vprašanjih pakiranja ... Amba Co., d. o. o., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Samostojni prodajalec v Centrujtehnike in gradnje Žalec (m/ž) (Fitofarmacevtska sredstva) K prijavi vabimo kandidate, ki imajo izobrazbo kmetijske ali vrtnarske smeri oziroma dovoljenje za prodajo fitofarmacevtskih sredstev. Zaželeno je, da imate izkušnje z delom v trgovini, da vas veseli delo z ljudmi, da ste vestni in zanesljivi, pozitivno naravnani in da znate to prenašati tudi na druge ljudi ter da ste pripravljeni za učenje in nova znanja v okviru delovnega mesta. Mercator, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 22. 7. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Iščemo odgovore na vprašanja poslušalcev. Vsak ponedeljek ob 12.15. Л Vaš zakaj, naš zato. 18 ŠPORT Nova sezona državnega nogometnega prvenstva Celjani slabo začeli, a dobro končali Moštva v 1. slovenski nogometni ligi so odigrala uvodni krog nove sezone državnega prvenstva. Presenečenje se je zgodilo v Mariboru, drugih »pretresov« uvod ni prinesel. Celje - Mura 2:2, Domžale - Rudar 2:2, Bravo - Olimpija 0:2, Tabor - Aluminij 0:2 in Maribor - Triglav 1:2. MITJA KNEZ Že 1. krog je na petih tekmah postregel kar s petnajstimi goli. Nadaljevanje prvenstva bo sledilo v soboto in v nedeljo. Slab začetek V Celju je Mura pred 700 gledalci v prvem polčasu vodila že z 2:0, v drugem polčasu pa so gostitelji uspeli prednost gostov izničiti. V dveh minutah so Soboča-ni dvakrat matirali domačo obrambo. V 32. minuti je v kazenskem prostoru žoga nekoliko srečno prišla do Luke Bobičanca, ki je iz bližine povedel Muro v vodstvo. V 34. minuti je moral vratar Metod Jurhar drugič pobrati žogo iz svoje mreže, ko je po lepi akciji gostov prednost povišal novinec v črno-belem Andrija Bubnjar, ki je zadel z roba kazenskega prostora. Tudi v drugem polčasu so bili gostitelji nevarnejši, v 51. minuti pa je znižanje zaostanka preprečil okvir vrat. Streljal je Tadej Vidmajer, Matko Obra-dović pa je žogi spremenil smer in zatresla se je vratni-ca. Dve minuti pozneje so Celjani le našli pot v mrežo. Mitja Lotrič in Jakob Novak sta z dvojno podajo izigrala gostujočo obrambo, Novak pa je nato s trinajstih metrov matiral Obradovića. V 72. minuti je soboški vratar zaustavil poskus Žana Benedi-čiča, nemočen pa je bil v 88. minuti, ko je odbito žogo isti nogometaš s štirinajstih metrov spravil za njegov hrbet. Grenak priokus Celjsko moštvo je na začetku nove sezone državnega prvenstva želelo poln izkupiček treh točk, ki bi vlile prepotrebno samozavest za nadaljevanje sezone. Vendar ostaja grenak priokus. »Spremljali smo zanimivo tekmo. V prvem polčasu se ni odvijala po naših željah, medtem ko smo v drugem polčasu prikazali drug obraz. Naredili smo veliko napak. Za nami je zahtevno srečanje, mislim pa, da smo v nadaljevanju zasluženo izenačili rezultat,« je po uvodni tekmi dejal trener Celja Dušan Kosič. Celjane v soboto čaka gostovanje pri novincu v ligi. V Sežani bo nasprotnik domači Tabor. Foto: GrupA Celjani so se domačemu občinstvu predstavili v novih dresih. Odlična popotnica za sobotni spektakel Velenjski Rudar je zelo dobro odigral uvodno tekmo nove sezone nogometnega državnega prvenstva. V Domžalah je dvakrat vodil, na koncu pa se je domov vrnil s točko, saj se je tekma končala z 2:2. Za Rudar je oba gola dosegel Žiga Škoflek. V Športnem parku v Domžalah so se domači nogometaši hitro znašli v zaostanku. Senijad Ibričić je v prvi minuti izgubil žogo, ko mu jo je izbil Dominik Radić, nato pa je Žiga Škoflek z njo krenil proti kazenskemu prostoru in z natančnim strelom z roba matiral Grego Sorčana. Toda le dve minuti so Velenjčani vodili, saj je že v tretji minuti Gregor Sikošek po levi strani lepo prodrl v kazenski prostor in žogo poslal v malo mrežico. Domžalčani so imeli v nadaljevanju več priložnosti, v 21. minuti pa jim je veselje, ko je po izvrstnem preigravanju streljal Ibričić, preprečila vratnica. Tudi drugi del pa se je začel po željah Velenjčanov. Veliko napako je pred svojim kazenskim prostorom napravil Branko Ilić. Do žoge je prišel Radić. Njegov poskus je Sorčan ubranil, toda odbito žogo je v mrežo pospravil Škoflek, ki je bil na pravem mestu. Po vnovičnem golu Rudarja je drugo vodstvo gostov trajalo 11 minut. Shamar Nicholson je z glavo poslal v kazenski prostor žogo proti Ibričiću. Domžalski kapetan je prišel do nje, nato pa je v roke zadela Aljaža Krefla. Ibričić je tudi prevzel odgovornost in enajstmetrovko zanesljivo izvedel. Nicholsonu se je pozneje ponudila velika priložnost, da bi Domžalam zagotovil tri točke, toda vratar Rudarja Tomaž Stopajnik je strel sijajno ubranil. »Glede na to, da v Domžalah točk ni lahko osvojiti, smo lahko zelo zadovoljni. Domžale so zelo dobra ekipa. Tokrat smo videli zelo dobro tekmo. Dinamična igra, veliko priložnosti, nenazadnje tudi štirje goli. Vsa čast mojim fantom, ki so se borili od prve do zadnje minute,« je po srečanju v Domžalah dejal trener Rudarja Almir Su-lejmanović, ki zdaj z moštvom nestrpno pričakuje sobotni spektakel. V Velenju bo namreč gostoval državni prvak Maribor. Ce sodimo po pripravljalnih tekmah in po uvodni tekmi državnega prvenstva, potem so lahko Velenjčani zelo nevarni tudi proti moštvu iz Ljudskega vrta. MiK Košakova za las ob finale Anemari Košak, najboljša celjska plavalka, je sodelovala na 30. poletni univerzijadi v italijanskem Neaplju. Na 50 metrov hrbtno je članica PK Neptun zasedla 22. mesto in je za nekaj stotink zaostala za finalnimi nastopi. Na 50 metrov prosto je končala na 31. mestu. Slovensko delegacijo je v različnih športnih panogah zastopalo 66 športnikov. Majhno slovensko plavalno odpravo je vodil Neptunov trener Martin Karlin. Plavalni klub Neptun je sodeloval tudi na državnem prvenstvu za mlajše dečke in mlajše deklice v Kranju. Celjski klub je zastopalo 21 plavalcev. Na stopničke so se uvrstili Julijan Pevec (1. mesto - 100 m prsno, 50 m prsno, 200 m prsno, 2. mesto - 200 m hrbtno, 3. mesto na 50 m hrbtno in 100 m hrbtno), Vid Cujež (2. mesto na 100 m prsno) in Hanna Naya Hušić (3. mesto na 200 m prsno). V ekipnem seštevku je PK Neptun končal na 5. mestu. MiK, foto: PK NEPTUN »Neptunovci« so na državnem prvenstvu osvojili devet medalj. Ekipa Juventusa se je na turnirju v Rimskih Toplicah razveselila prvega mesta. Levo od ekipe predsednik KS Rimske Toplice Matjaž Knez, ki je zmagovalcem izročil pokal in denarno nagrado. Juventus osvojil Rimske Toplice V Rimskih Toplicah je tamkajšnje Društvo za telesno vzgojo Partizan izpeljalo 1. vikend malega nogometa, zabave in otroških igrarij. Premierni turnir v futsalu je pripadel zasedbi Juventusa iz Zasavja, ki je v velikem finalu ugnala moštvo Gamsov. Na turnirju je nastopilo osem ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. »V Rimskih Toplicah smo v zadnjem obdobju priča številnim dogodkom na vseh področjih. Športnem, kulturnem, zabavnem ... Resnično me veseli, da se v našem kraju veliko dogaja, obljubim pa lahko, da bo tako tudi v prihodnje,« je z zadovoljstvom po uspešnem turnirju v futsalu dejal predsednik KS Rimske Toplice Matjaž Knez. S predsednikom DTV Partizan Mitjem Knezom sta športni dogodek »začinila« še s humanitarno noto. Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice je namreč celo šolsko leto pridno zbirala zamaške, ki jih je prejelo Društvo vesele nogice iz Laškega. »Rimljani« bodo sredi septembra pripravili 1. tek za pokal Rimskih Toplic in ob koncu septembra še turnir v ulični košarki. MiK ŠPORT 19 Uspešen v Monaku ■ V ■ V I I 1 V ■ Janezic se bliža normi Član celjskega Kladivarja Luka Janežič je bil na atletski diamantni ligi v Monaku četrti v teku na 400 metrov. S 45,76 sekunde je poskrbel za svoj najboljši rezultat sezone. Posledično se je približal normi (45,30 sekunde) za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo v Dohi med 27. septembrom in 6. oktobrom. MITJA KNEZ V Monaku je zmagal Steven Gardiner (44,51), aktualni svetovni podprvak z Bahamov. Pred Janežičem sta bila še Ab-derrahman Samba iz Katarja (45,00), azijski prvak na 400 metrov z ovirami, in Nathan Strother iz ZDA (45,54), letošnji zmagovalec svetovne dvoranske serije Iaaf. Zadovoljen s časom Luka Janežič je tekel na prvi progi in dohiteval Stroter-ja, vendar mu ga v zaključku ni uspelo prehiteti, da si se uvrstil med prve tri. Kljub temu je dosegel odmevno uvrstitev, po kateri je zdaj na šestem mestu v skupni razvrstitvi discipline v diamantni seriji. Prvi štart je bil razveljavljen, ker je pobegnil Američan Kahmari Momntgomery, ki pa ga niso diskvalificirali. Kolumbijec Anthony Jose Zambrano je nato pretekel ves štadionski krog in v ponovljenem štartu ni nastopil, enako tudi ne Jonathan Jones iz Barbadosa, ki je tudi odtekel velik del predvidene razdalje, preden se je ustavil. »Zadovoljen sem, dosegel sem četrto mesto in dober čas. Cilj je bil izid sezone in to mi je uspelo doseči. Bilo je precej zmede, nihče na tekmo-vališču ni vedel, kaj se dogaja pred ponovljenim štartom. Bilo je malo živčnosti pred drugim štartom, imel pa sem tudi neugodno prvo progo. Ker sem velik, je na njej zame še težje teči. Mogoče bi bil na kdo drug danes še hitrejši,« je dejal Luka Janežič. Sledi London Vodičan je slovenski rekord (44,84) dosegel prav v monaški kneževini pred dvema letoma. Letos prvega cilja, zahtevne norme za svetovno prvenstvo, še ni dosegel. »Norma za SP je vedno bliže. Ta teden bom tekel na diamantni ligi v Londonu in mislim, da bi že lahko dosegel normo. Vsako tekmo dobro odtečem in to me jasno zelo veseli,« je še povedal Luka Janežič. Forma atletov razumljivo še ni na zelo visoki ravni, saj jo tempirajo za svetovno prvenstvo, kjer želijo biti najboljši. Posledično so bili časi v začetku sezone slabši, na vsakem naslednjem tekmovanju bodo časi boljši. Slovo Aleša Antauerja Življenje piše svoje zgodbe. Take in drugačne. In tokrat nas je šokirala nova žalostna vest. Svojo zadnjo stran življenja je spisal Aleš Antauer. Svoj čas je bil izvrsten košarkar, zatem trener, deloval je v KK Celje, KK Šentjur, ŽKK Cinkarna Celje ter v Laškem, kjer je bil vrsto let funkcionar, leta 2004 pa je s KK Pivovarna Laško osvojil tudi pokal Slovenije. Aleš Antauer je uspešno vodil Združenje prvoligašev, nazadnje je bil komisar na tekmah regionalne lige WABA. Bil je tudi vestni upravnik dvorane Tri lilije v Laškem. Na poti med Celjem in Velenjem ga je izdalo srce, ko je bil na kolesu, ki je bilo ob košarki njegova druga ljubezen. MiK Mnogo prezgodaj je odšel Aleš Antauer. TenisaCi zavzeli Kozje Športna zveza in Tenis klub Kozje sta organizirala drugi letošnji poletni teniški turnir za mlade tenisače. Odigrali so turnir v midi tenisu v kategoriji do 11 in 15 let. V obeh kategorijah so nastopili po štirje tekmovalci, med katerimi so bili prvič tudi mladi tenisači iz Velenja. Ti so imeli tudi največ uspeha, saj so v obeh kategorijah zasedli prvi dve mesti. V midi tenisu je prvo mesto osvojil Tilen Perčič, drugi je bil Jakob Krajnc, tretji pa Maks Jost. V starejši kategoriji je zmagovalec postal Jaša Krajnc, na drugem mestu je končal Filip Perčič, na tretje mesto pa se je uvrstila Sanja Debelak. Ob koncu septembra bodo na sporedu finalni turnirji. MiK Pratnekar odličen drugi Na dirkališču v italijanski Pomposi je bila na sporedu motoristična 4. Pit Bike dirka za italijansko državno prvenstvo »Dodici Pollici Italian Cup«. Dirke se je udeležil tudi Celjan Denis Pratnekar, ki se redno uvršča v najboljšo deseterico tekmovalcev. Nič drugače ni bilo tokrat. Pratnekar je tokratno dirko odlično začel, potem ko je v prvi vožnji ugnal vso konkurenco. V drugi vožnji je izgubil prvo mesto, saj je nesrečno zdrsnil s sprednjim kolesom. Kljub težavam mu je v skupnem seštevku dirke v Pomposi uspelo končati na še vedno izvrstnem drugem mestu. Zdaj bo sledil premor, prvenstvo se bo nadaljevalo septembra. MiK Za plesalci so pestri tedni Ponovno je bil zelo dejaven celjski Plesni center TBA. Pred državnim prvenstvom v Novem mestu je izbrana zasedba plesalcev in trenerjev TBA kot del reprezentance Slovenije nastopila na mednarodnih tekmovanjih. 3. mesto na evropskem prvenstvu IDO v italijanskem Riminiju je dosegla hip hop članska formacija Royce. Uspeh je s 5. mestom dopolnila solistka Lana Apotekar. Plesalke disciplin disco, džez in modern so se v Bratislavi udeležile svetovnega pokala IDO v disciplini disco dance in tudi evropskega prvenstva IDO v Pragi za džez in modern. Na državnem prvenstvu Plesne zveze Slovenije v Novem mestu, kamor se med sezono na pokalnih turnirjih kvalificirajo najboljši plesalci iz celotne Slovenije, se je iz Plesnega centra TBA s kar 25 točkami predstavilo več kot 80 tekmovalk in tekmovalcev pod vodstvom trenerjev disciplin hip hop, džez, disco in modern. Priplesali so 17 uvrstitev v finale in 8 medalj. Naslov državne prvakinje je osvojila hip hop solistka Lana Apotekar, državna podprvakinja v kategoriji disco solo deklice je postala Živa Čurčič, srebrno medaljo v disciplini hip hop pa so si priplesale članska formacija Royce, članska mala skupina Stamina in otroška mala skupina Sweetas. Bronasto medaljo so osvojili mladinska hip hop formacija Annan in članski ter otroški hip hop duo Lana Apotekar in Hana Firer ter Anja Aristovnik in Zara Kajtna. MiK, foto: arhiv Plesnega centra TBA Plesni center TBA je znova razveselil z odličnimi dosežki. Denis Pratnekar (v črni opremi in s številko 222) je še enkrat odlično opravil delo. NA KRATKO Ribežl prevzel dirigentsko palico Laško: Košarkarski klub Zlatorog bo v novi košarkarski sezoni vodil Robi Ribežl. V drugi polovici pretekle sezone je bil v Laškem imenovan za vodjo mladinskega pogona, zdaj pa prevzema člansko moštvo. V preteklosti je deloval v Celjskem in Šentjurskem klubu. Ribežl skupaj s predsednikom Bojanom Špilerjem že pospešeno sestavlja ekipo za novo tekmovalno sezono. V Laško naj bi se vrnil Petar Kusovac, ki je v »pivovarskem« dresu v preteklosti že igral. Vašl na Polzelo, Vujasinović v Rogaško? Polzela: V taboru KK Hopsi bodo tako kot v Laškem priprave na novo sezono začeli v prvi polovici avgusta. Trener Boštjan Kuhar, ki bo tudi v prihodnje na klopi Polzelanov, ima novinca v ekipi, sicer povratnika na Polzeli, branilca Miho Vašla, ki je v pretekli sezoni igral v dresu Rogaške. Na spisku želja v Rogaški Slatini naj bi bil organizator igre Daniel Vujasinović, Laščan, ki je igral za Primorsko. Krušič zaključil kariero Šentjur: Po petnajstih letih je košarkarsko kariero sklenil Celjan Matej Krušič. 32-letni center, 208 centimetrov visok košarkar je nazadnje igral za Šentjur, kjer pod taktirko trenerja Dejana Mihevca tudi začel kariero. Prej je bil nadarjeni rokometni vratar z bujno pričesko, ki ga je krasila tudi v košarkarskih vodah. Iz Šentjurja se je selil v Helios, potem pa v Sloveniji igral še za Slovan, Grosuplje, Zlatorog in Celje. Preizkusil se je na tujem: v Grčiji (Aris), Španiji (Huesca), na Češkem (Praga). Bil je slovenski reprezentant v mlajših selekcijah, največji uspeh pa sega v leto 2006, ko je z zdesetkano vrsto U20 osvojil bronasto odličje na EP v Turčiji. MiK 20 MALIOGLASI/ INFORMACI JE STROJI ODDAM PRODAM KOSILNICO Bucher prodam. Telefon 070 331292. 1010 VITLO Krpan in nakladalec za gnoj prodam v okolici Žalca. Cena po dogovoru. Telefon 040 741-904. 1013 ŠKROPILNICO v samokolnici prodam. Telefon 031 263-162. 1018 TRAKTOR Štore 504, letnik 1985, v zelo dobrem stanju in nakladalko, 25 m3, prodam. Telefon 070 738-979. 1035 SAMOHODNI obračalnik Bucher prodam. Telefon 041 482-765. p MALO rabljen silokombajn Sip Vihar 40 prodam za 1.200 EUR. Telefon 031 612-016. 1037 POSEST PISARNO v Celju, Razvojni center, veliko 30 m2, oddamo ali prodamo. Možna menjava ali nakup na način najema z odkupom. Telefon 070 499-499. 995 STANOVANJE ODDAM V PIRANU blizu Punte oddajam garsonjero za počitnikovanje po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 975 STANOVANJE v centru Celja, v neposredni bližini zdravstvenega doma, oddamo. Telefon 041 347-714. p PRODAM PRODAM 600 m2 zemlje za zidavo in večje kmetijsko zemljišče, skupna velikost 5.694 m2, na Lopati pri Gorici, pošta Celje, prodam. Telefon 041 624-094. 1015 MANJŠO kmetijo prodam ali menjam za dvosobno stanovanje v bloku z dvigalom in balkonom. Telefon 051 207-041. 1021 HIŠO na Virštanju z nekaj zemlje, primerno za vinograd ali sadovnjak, prodam. Telefon 040 211-346. p radio celie ZELO lepo starinsko pohištvo prodamo. Rimske Toplice. Telefon 070 465-528. 1032 MaLeJivan veuKe LJUBezNi Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje avtor: Luka Žerjav J VINO, belo, mešano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 271-591. 960 OSTALO PRODAM DOMAČE pecivo vseh vrst in okusov prodam. Telefon 041 642-813. p DRVA, bukev, na paletah, dolžine 25,33 in 50 cm, prodam. Cena 130 EUR. Po dogovoru tudi dostava. Telefon 05b 743-942.p TORZišlKO osovino za avtomobilsko prikolico in majhna kolesa za motokultivator prodam. Telefon 031 611-745. 1026 PODARIM DVOREDNI pletilni stroj in večjo količino volne za pletenje podarim. Telefon 031 828-144. 1030 ШШШ iastrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO disponenta. Zahtevana izobrazba: 7. stopnja, smer logistika, ekonomija. Zahtevane delovne izkušnje: najmanj dve leti na področju logistike transporta, tekoče govorjenje in razumevanje angleškega, nemškega in srbohrvaškega jezika. Vsi zainteresirani pošljite pisno vlogo po pošti na naslov: Frigotransport Pišek & HSF, d. o. o., Lopata 17, 3000 Celje. n PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461798,041 763-800,051 379-031. p KRAVO, brejo v 8. mesecu, prodam. Telefon (03 ) 5471-663,041 855-228 . 9 8 9 TELICO ls/lim, težko 350 kg, prodam. Telefon 031 560-073. 1014 KRAVO simentalko, z drugim teletom, prodam. Telefon 5774-775. 1028 TELICO simentalko, staro 11 mesecev, težko 290 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031640-437. 1029 PRAŠIČE, težke od 30 do 180 kg, prodamo. Zbiramo naročila za breje svinje mladice. Domača hrana. Po dogovoru s kupcem možna tudi dostava. Telefon 051 720-294. p DOMAČE srnaste kozličke prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 274-02 6. l 70 BIKCA, starega 4 mesece in pol, težkega 200 kg in prašiča, težkega 150 kg, prodam. Telefon 031 485-003. 1034 VINO modra frankinja, mešano in rdeče, prodam. Telefon 031 290-239. š 33 DOMAČE rdeče vino jurka, izabela (nikoli škropljeno), cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 031 251-363. 1024 PŠENIČNO slamo z njive prodamo. Telefon 031 581-087. 1027 ODLIČNO vino, belo in rdeče, cena 1 EUR, prodam. Telefon 031 499-910. p ŠPORTNO IDOPOLDNE VSAK PONEDELJEK 10.15 CINKARN www.cinkarna.si KUPIM DEBELE, suhe telite, krave in bikce za pitanje kupim. Plačilo takoj+ DDV. Telefon 041 653-286. š 132 ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije+ 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. 0.0., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. TELICE in krave za zakol ter bikce, mesni tip, težke do 150 kg, kupim. Telefon 031 832520. 951 ■ Sredstvo Pepelin WG st uporablja MMd in pT^ve nt i vni-konta ktn i fungicid na vinski trti, pečkarjih koščičarjih, ozimnih in jarih žitih, bučnicah, plodovkah hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah. ■v л /T - / - „ \ A v.. Ш № Л Л Л / 1 ^ PRODAM , Ш4 7," ч Trsna kodravost ali akarinoza (Phyllocoptes vitis) 0 ' Џ ' mn 1KV .11 i ' ■ - Јк sjgj^--1! Hmeljeva pepelovka (Sphaerotheca humuli) Oidij vinske trte Pepelasta plesen jablan (Uncinula necator) (Podosphaera leucotricha) KAKOVOSTNO domače belo vino, laški rizling, letnik 2018, prodam. Cena 1,30 EUR/I. Telefon 031 524-147. 1033 MEŠANO belo in rdeče vino žlahtnih sort, možna dostava, prodam. Telefon 041 631-230. 892 VINO jurka, bio pridelek, in pinot prodam. Telefon 070 818-005. 991 AGRQ NASVETI 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik) MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Vidim tvoj obraz, slišim tvoj glas. Še korak mi je znan, ko sprašujem zaman... Zakaj te več ni? Le spomin še živi... Z nami potuješ vse dni... ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta, sina, brata in svaka JANEZA CADEJA iz Curnovca (1958 - 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane sveče, svete maše ter izražena ustna in pisna sožalja. Posebno zahvalo namenjamo domačemu g. župniku Iztoku Hanžiču za darovano sveto mašo ter somaševalcem g. Jožetu Planinšku, g. Alojzu Kačičniku in g. Francu Brečku. Hvala govorniku g. Jožetu Kaplu, Komunali Laško, pevcem KUD Šen-trupert, družini Romih iz Šentvida pri Planini in g. Simonu Brečku za odigrano Tišino. Hvala podjetju ABC iz Dobja pri Lesičnem, Prevozništvu Magnum logistiki iz Šmarja pri Jelšah, GV Trade prevozniškim storitvam iz Šentjurja in nekdanjim sodelavcem podjetja Šmarjetrans za zadnji pozdrav. Hvala Zdravstvenemu domu Laško, še posebej zdravniku dr. Marku Rateju, reševalcem ZD Laško ter patronažni službi, ker ste mu v času bolezni stali ob strani. Še enkrat hvala vsem za izkazano pomoč in podporo in ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešamo. ZMENKI RAZNO Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel. V SPOMIN Danes mineva sedem let žalosti, kar te ni več med nami, naša draga žena, mama in oma JOŽICA SELIČ iz Trnega pod Kalobjem (25. 2. 1952 - 18. 7. 2012) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje, prižigate sveče in jo ohranjate v lepem spominu. Tvoji domači, ki te zelo pogrešamo. Ti zmanjkalo življenjskih je moči, za vedno zaprl si trudne oči, umolknil je tvoj glas, tiho si odšel od nas . ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica ANTONA ZDOLŠKA iz Marija Dobja 29, Dramlje se z žalostjo v srcu iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ter nekdanjim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše, za vse besede tolažbe in pomoč. Posebna zahvala gre vsem Lebrovim in Zdolškovim, družini Mauh, bolnišnici Celje, podjetju Nega Celje, d. o. o., gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Žalujka. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi p n ELEGANTEN 49-letni moški z lepim nasmehom, vegetarijanec, podjetnik, rekreativni športnik, nekadilec, ljubitelj narave, morja išče sebi primerno žensko. Telefon 031 879-739. p Poroke Celje Poročili so se: Suzana ŠERU- GA in Darijan FAKTOR, oba iz Vojnika, Ines LEŠNIK in Denis KOS, oba iz Žalca. Žalec Poročili so se: Špela SAMEC in Matjaž GOROGRANC, oba iz Velenja, Martina FLIS in Bojan FLIS, oba iz Šempetra v Savinjski dolini. Laško Poročili so se: Nika ŽGANK iz Pongraca pri Žalcu in Jože HIR-ŠELJ iz Radeč, Barbara KNEZ iz Laškega in Nejc MAŠEK iz Kozine. Velenje Poročili so se: Gordana GA-LONJA in Damir MUJIĆ, oba iz Velenja, Samanta SMAJILOVIĆ in Orlando MACHADO NETO, oba iz Avstrije. POTREBUJEM pomoč: ročno grabljenje strmih travnikov. Cenjene klice sprejemam na telefonski številki 041 510-303. 1011 ADAPTACIJE, krovsko-kleparska, tesarska in zidarska dela, barvanje fasad, napuščev. Telefon 031 381-016; www.kompletslorilve.eu. n Ш m MlШ аЗЕ.иЧиђШопИи RA RA ASTRA, KREKOV TRG 8, CEUE Smrti Celje Umrli so: Alojz BOROVNIK iz Šaleka pri Velenju, 86 let, Štefanija KLEPEJ iz Laškega, 77 let, Janez ČADEJ iz Curnovca pri Brežicah, 61 let, Stanislava RAČNIK iz Zgornjih Grušovelj, 81 let, Nada JELOVŠEK iz Celja, 97 let, Ivana OBERČKAL iz Štor, 92 let, Jožefa FERME iz Zgornje Rečice, 77 let, Franja TRATNIK iz Žalca, 89 let, Jožefa PEČNAK iz Prožinske vasi, 89 let, Frančiška IR- ŠIČ iz Celja, 80 let, Rozina VOLO-VLEK iz Primoža pri Ljubnem, 90 let, Slavko ŠKARLIN iz Migojnic, 63 let, Konrad ŠALEJ iz Griž, 92 let, Jožef POŠEBAL iz Ločice ob Savinji, 80 let, Anton ZDOLŠEK iz Marija Dobja, 63 let, Bojan KRONOVŠEK iz Topovelj, 51 let. Žalec Umrl je: Franc DERNOLŠEK iz Loke, 63 let. Laško Umrla je: Jožefa ŠRAJ iz Trnovega pri Laškem, 91 let. Šentjur Umrli so: Franc HROVATIČ iz Lutrja, 94 let, Frančiška PAŠČINSKI iz Škarnic, 90 let, Janez GUZEJ iz Dol, 54 let, Ne-venka CMOK iz Šentjurja, 88 let, Franc TANŠEK iz Javorja, 67 let. Velenje Umrli so: Vinko BANOVŠEK iz Velenja, 95 let, Marija TAJNIK iz Šoštanja, 79 let, Alojzija ŠKORJANC iz Velenja, 76 let. V 89. letu je umrla SILVA TAMŠE iz Celja Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 20. julija 2019, ob 12. uri na pokopališču v Grižah. Žara bo na dan pogreba od 10. ure v tamkajšnji poslovilni vežici. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in tašča IVANKA KUZMA iz Pucove ulice 19 v Celju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala Domu ob Savinji za pomoč, govorniku za tople besede slovesa in pevcem za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Andrej z družino p ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babi in sestre ANICE VEBER iz Šentjurja izrekamo posebno zahvalo gospodu Zagajšku za brezhibno pomoč pri organizaciji pogreba, gospe Ivanki Podgajski za iskren govor, župniku gospodu Čonču za opravljen obred, pevcem za lepo odpete pesmi in vsem Vam, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter nam izrekli besede sožalja in globoke misli sočutja. Iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni p ШШШ živite ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. SKINAUT smučarska Sola informacije 041616 TOPFIT center za zdravje In rekreacijo —iTpfr— CELJSKA izposoja kolesa protekl ortopedski pripomočki INOX DIMNIKI merzelj Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. SLADA TRGOVSKO PODJETJE, d, o, o. «л-i m ■ »Če bi se zdravi ljudje samo za sekundo postavili v položaj nekoga, ki ne more hoditi, bi jim bilo hitro jasno, kako je invalidu. In ne bi nikoli parkirali na mestu za invalide. Nekdo drug spet morda uporablja bergle, ker težko hodi. Ko bi ljudje vedeli, koliko takšnemu človeku pomeni, da se lahko pripelje bliže trgovini.« »V našem društvu je pomembno timsko delo. En sam človek ne more nič. Samo naši poverjeniki so lani naredili več kot devet tisoč prostovoljnih ur. Če razveseliš koga drugega, razveseliš predvsem sebe. Včasih pridejo na dan v pogovorih tudi kakšni grenki spomini, -ampak tu smo drug za drugega. Pri takšnem sodelovanju se naučiš ceniti druge, njihove izkušnje. Družimo se, ker se zavedamo, da dobra volja ni plačljiva. Ni denarja, ki bi У lahko poplačal veselje, ko smo skupaj.« »Tudi odgovorni včasih na določene stvari ne pomislijo. Čeprav vsakodnevno hodijo mimo malenkosti, ki posameznike morda zelo ovirajo. V mestu / j nekam postavijo cvetlično fi? korito. Nihče ne pomisli, bo to korito velika ovira za slepo osebo, ki je neko pot vajena prehoditi vsak dan z belo palico.« ni dobro označeno. Če bi bilo, potem oseba ne bi klicala varnostnikov, kako naj vstopi v stavbo. Sicer pa, kadar pride do česa takšnega, pokličemo iz društva in nam potem zagotovijo, da se vedno prilagodijo in pomagajo invalidom. V notranjosti pa potem opazimo neprimerne toaletne prostore za invalide, ponekod, čeprav bi lahko bilo, ni dvigala ... Samo da je videti navzven ... Na žalost je včasih tako. Zato sem prepričana, da bomo s projektom Občina po meri invalidov to tudi pregledali. Vsega se ne da spremeniti čez noč, saj je marsikaj pogojeno z denarjem. Absolutno pa bomo določene moteče ovire ali stvari, ki jih bomo odkrivali, dali na prednostni seznam za urejanje. Vem, da se tudi samo na podlagi opozorila marsikaj da kljub vsemu urediti. Ravno v Novem tedniku smo odkrili številne kršitve pri zaposlovanju invalidov na Celjskem, celo v invalidskih podjetjih. Hkrati pa, kot je omenil Destovnik, invalidi sami opažajo, da imajo premalo informacij o vseh možnostih, enako delodajalci. Tudi s tem se strinjam. Pogrešam osveščanje delodajalcev o tem, kakšne ugodnosti imajo, če zaposlijo invalide. Invalide pa obveščamo že zdaj o tem, kakšne možnosti imajo pri zaposlitvi. Možnosti za invalide so - od delovne rehabilitacije do prešolanja. Toda tega se poslužuje malo ljudi. Čeprav delovnega mesta ni tako težko prilagoditi invalidu, se delodajalci kljub temu za to marsikdaj ne odločijo. Ko oseba nenadoma postane invalid in ostane doma brez službe, se kot človek »utopi«. Mora nazaj v službo, mora biti pomemben in mora izkoristiti vse svoje znanje. S tem je povezano preživetje. Če je človek oviran, bi prej rekla, da potrebuje nekaj več kot nekaj manj. Nekdo, ki je danes invalid, je morda še včeraj lahko neko vsakdanjo stvar sam opravil, danes pa tega ne more več. Zato je pomembno, da se spodbuja delovne možnosti invalidov. Zveza delovnih invalidov Slovenije organizira nekajkrat letno usposabljanja za nezaposlene ali težko zaposljive invalide, ki dobijo informacije o tem, kam in na koga se obrniti po pomoč, kaj vse invalidom pripada glede na omejitve po odločbah in podobno. Med tistimi, ki delajo, opažam, da so invalidi pogosto raje tiho in delajo težko delo samo zato, da obdržijo službo. Je veliko takšnih primerov, kjer posluha delodajalcev za invalide ali za nekoga, ki doživi nesrečo, bolezen, Zagotovo se ' ■ si, vsakdo boji, ko se mu življenje v trenutku spremeni. Najlažje je reči, da delovnega mesta za nekoga po poškodbi ali bolezni ni več. Zelo negativnih izkušenj ni, določene težave so naši člani imeli, vendar smo to rešili Člani medobčinskega društva delovnih invalidov obeležujejo obletnico že od januarja, saj pripravljajo srečanja, druženja, ustvarjalne delavnice. Pika na i bo septembrski dan odprtih vrat, ko bo utrip društva, ki je za invalide na Celjskem storilo že ogromno, spoznala tudi ostala javnost. Na ta način, pravi Mirnikova, praznujejo preteklost in izboljšujejo prihodnost. s pravno službo. Tudi pozitivnih izkušenj ni zelo veliko. Nekateri delodajalci sicer prilagodijo delovno mesto za nekoga, ampak se pogosto pokaže, da neustrezno. Na primer ženska po operaciji zaradi raka dojke ne more delati za blagajno, čeprav bi nekdo rekel, da to ni težko. Ker mora kakšno stvar dvigniti, ki je morda težja od petih kilogramov, to stori enkrat ali dvakrat, ker potrpi. Če to počne še naprej, se ji bo zdravstveno stanje poslabšalo. Kaj se bo zgodilo? Vrstili se bodo bolniški staleži, kdaj pa kdaj tudi izjave v smislu »saj zdaj boste pa že kmalu šli v pokoj« in podobno. Pozitiven primer prihaja iz ene izmed šol, kjer je članica normalno naprej zaposlena in ima možnost premakljivega delovnega časa. Verjetno je negativnih zgodb kar nekaj, a zanje ne vemo, ker ljudje to težko povedo. Pogosto poskušajo zadeve rešiti sami. Če je človek doma, nezaposlen in za nameček še invalid, je verjetno še toliko težje. Se javnost zaveda, v kakšnih stiskah so ti ljudje? Hodite veliko po terenu. Vidite marsikaj. Javnost se ne zaveda vseh teh stisk. Tisti, ki so res v hudi stiski in revščini, tega pogosto ne povedo. Tudi če pristopi kdo do njih in jih kaj vpraša, ponavadi o tem ne želijo govoriti. V Sloveniji je kar nekaj dobrih projektov, med drugim projekt Starejši za starejše, ki pomaga ljudem. Vidim, da je starejše strah. Imajo možnost, da bi dobili kakšne ugodnosti in socialne transferje, a ker se bojijo, da jih bodo otroci morali vračati državi, te pomoči ne želijo. Takšen primer je varstveni dodatek. In potem ker imajo to prepričanje v sebi, jim zelo težko razložiš, da ni več tako in da jim ne bo treba vračati. Toda starejši ljudje so prepričani tudi zaradi vzgoje v preteklosti, da je treba poskrbeti za svoje preživetje, morda nikoli niso bili prejemniki socialne pomoči. Na drugi strani so ljudje, ki ves čas dobivajo socialno pomoč in nimajo popolnoma nobenega interesa za delo, četudi bi jim kdo pomagal. Ljudi je še vedno sram stiske? Da. Mnoge napotimo na Rdeči križ, a jih je še vedno sram oditi tja, češ da jih bo kdo videl. To je tudi razlog, da ljudem ponudimo nekaj več od tega, kar zahteva zakonodaja. Ko smo v Štorah odprli Shrambico z oblačili, obutvijo in ostalimi potrebščinami, so ljudje prihajali po pomoč in še vedno prihajajo. Ne potrebujejo nobenih dokazil. Vedno razmišljam, daje to, če je nekdo delal 40 let in ima pokojnino, s katero komaj preživi, res žalostno za to državo. Te zgodbe se me dotaknejo. Ne morem jih izbrisati iz spomina, dokler ljudem nekako ne pomagam. Zgodbe teh ljudi niso nastale od včeraj do danes in tudi rešile se ne bodo od danes do jutri. Nekdo ni vesel, ni zadovoljen, ni prijazen. Se kdo vpraša, zakaj je takšen? Če v sebi nosiš brenie, žalost, ti lahko nekdo pomaga v nekem trenutku. Ko zvečer ležeš v posteljo, si spet sam, zaspiš z mislijo na težko situacijo. Ob vsem tem dodatno boli občutek osamljenosti. Tega je ogromno. Zato sledimo temu, da je poslanstvo našega društva tudi druženje. Da se člani družijo, sodelujejo na različnih delavnicah, kuharskih in športnih, da se spoznajo ... Sodelujemo tudi s celjskim domom za upokojence, kjer za starejše naredijo ~ i ogromno dobrega. Vse to dogajanje pri nas, v sklopu društva, je za naše člane svetla luč, ki pomaga tudi v nočeh, ko mars i k d o ostane spet sam. Foto: SHERPA Na obisku pri županu Francu Leskovšku mačehovska do nasploh Država je podeželja Občina v tem letu razpolaga z malo manj kot milijonom evrov. Za naložbe ga je porabila tretjino. Tega denarja je vedno premalo, a kot pravi župan Lesko-všek, z njim ravnajo toliko preudarneje. Perspektive majhnih občin so pogosto težke, a je prepričan, da bi se občani za samostojno pot odločili spet. SAŠKA T. OCVIRK V zadnjem letu so največ naložbenih sredstev vložili v cestno infrastrukturo. Najdražja je bila obnova ceste in plazu v Lažišah, ki je stala približno 150 tisoč evrov. Lani so obnovili in posodobili še približno pet kilometrov ostalih cest. Pripravljajo tudi projektno dokumentacijo za vzpostavitev obrtne cone. Kar precej denarja je tudi letos pobrala zimska služba. Med zakonsko določenimi in za kraj še posebej pomembnimi izdatki pa so tisti za vrtec in šolo. Kako po 21 letih obstoja ocenjujete možnosti in priložnosti majhnih občin? Ne gre samo za majhne občine, dejansko se slabša položaj vseh podeželskih občin. Država je večino služb centralizirala, glede na ukinjanje poštnih in drugih lokalnih uradov ter storitev se zdi, da podeželje namensko uničuje. Žal mi je, da gre za takšen mačehovski odnos. A verjamem, da imajo majhne občine še vedno perspektivo. Seveda če bo financiranje glede povprečnine ostalo vsaj na »Prepričan sem, da bi se občani še enkrat odločili za samostojno občino. Ima prednosti in slabosti. Prve se moramo naučiti izkoristiti, druge preseči.« tej ravni. Z racionalizacijo je mogoče preživeti, res pa je do kohezijskih virov skoraj nemogoče priti. Vzemimo samo primer projektov odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Spodnja meja sofinanciranih projektov je dva tisoč populacijskih enot. To je za razpršeno naselitev majhnih občin nedosegljivo. Po drugi strani smo zaradi majhnosti bolj prilagodljivi. Pri večjih projektih imamo dobre izkušnje povezovanja s sosednjimi ob- činami. S Šentjurjem smo na primer pred leti izvedli velik projekt skupne vodooskrbe. Lahko rečem, da je sodelovanje zgledno. Pristojnosti skupne občinske uprave ne boste bistveno širili? Z občinami Šentjur, Vojnik, Dobrna, Oplotnica, Zreče in Slovenske Konjice imamo skupno redarsko ter inšpekcijsko službo. Z novim od- lokom na skupno občinsko službo prenašamo tudi urejanje prometa. Ostale službe, na primer računovodstvo in podobno, zaenkrat izvajamo sami. Med večjimi projekti v prihodnosti je obnova kulturnega doma. Kakšni so načrti? Vsa proj ektna dokumentacija je že pripravljena. Čakamo na kakšen ugoden razpis, kjer bi lahko pridobili sofinanciranje. Obnova strehe in celotna energetska obnova bosta stali med tristo in štiristo tisoč evri. Nekateri deli so že precej dotrajani. Z enoletnim financiranjem to nikakor ni dosegljivo. Če bomo uspeli na razpisu, bi lahko obnovo začeli prihodnje leto, sicer bomo morali še kakšno leto počakati. Foto: GrupA Ob prazniku priznanja gasilcem Občina Dobje bo svoj praznik obeležila v nedeljo, 21. junija, ob 16. uri. Letos sta komisija in občinski svet priznanje namenila ekipi mladih gasilk PGD Dobje, ki so lani dosegle naslov državnih prvakinj. Priznanje bosta prejela tudi Andrej Kovačič in Adolf Lončar za vsestransko dejavnost in predano delo v društvih. Priznanja župana bodo na predlog OŠ Dobje prejeli Ana Vidic, Anej Bezgovšek, Urška Vrečko, Špela Škoberne, Nejc Žibret, Matic Gračner in Lovro Gubenšek. Pridite pokazat, kaj znate ASFALTKOVAC V velike čevlje vodenja dobjanskega kulturnega društva je Peter Frece stopil pred tremi leti. Letos bo društvo izvedlo že 48. tekmovanje Pokaži, kaj znaš. Jeseni bodo v kulturnem domu pripravili niz Veselih dobjanskih večerov. Po smrti Franca Salobir-ja in bolezni njegove žene Jožice se je marsikdo spraševal, ali bo legendarni do-bjanski festival Pokaži, kaj znaš še ohranil svoj naboj. Frece je kot novi predsednik sklenil, da je tradicija preveč dragocena, da bi jo prekinili. S širokim sodelovanjem in podporo jo ohranjajo. »Lani se je na odru predstavilo približno 65 nastopajočih. Tudi letos do 25. julija zbirajo prijave za soliste in različne zasedbe, godce in pevce, tudi recitatorje so že gostili. Na zadnjo julijsko nedeljo se bodo predstavili pred občinstvom in strokovno komisijo v Dobju. »Veseli smo, asfalt kovač d. o. o. Planina pri Sevnici 47 A 3225 Planina pri Sevnici g: +386 31 652 437 t: +386 3 7491 030 f: +386 3 7491 032 e: asfalt.kovac@siol.net PROIZVODNJA ASFALTNIH MEŠANIC PRIPRAVA SPODNJEGA IN ZGORNJEGA USTROJA CESTIŠČ, DVORIŠČ... do konca leta 2016 proizvedli 637.000 ton različnih asfaltnih mešanic vrhunsko usposobljeni kadri neprestano posodabljanje strojne mehanizacije in voznega parka da so mnogi danes priznani glasbeniki in tudi ansambli svoj prvi doživeli ravno pri nas,« je dejal predsednik kulturnega društva. Jeseni bodo utrip kulturnega doma obogatili s tematskimi večeri. »Pripravili bomo različna predavanja, delavnice in tudi družabna srečanja ter nastope.« Frece, ki se je v preteklosti že izkazal kot avtor in igralec gledališke igre, ima v rokavu vsaj še eno neuprizorjeno besedilo. Glede na odziv prve igre bo na oder zagotovo postavil še kakšno. NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 »Dolgčas nam res nikoli ni,« se Anica smeje v družbi svojih fantov - Mateja in Dejana ter moža Petra. Peter je avtor približno 50 skladb. Eno je posvetil celo podjetju Simbio, kjer je zaposlen že skoraj vso kariero. Na obisku pri družini Frece - Anica in Peter s sinovoma Dejanom in Matejem V polni hiši muzikantov ni nikoli dolgčas Na tedenskem koledarju se približuje četrtek. Družinska mrzlica se stopnjuje. Če bi jo prepustili lastnemu toku, bi se petkovo popoldne zagotovo sprevrglo v reprizo kakšne komedije zmešnjav. A mama se je ob treh moških pri hiši že zdavnaj naučila obvladovati razmere. »Kam in kdaj kdo gre ter kaj bo oblekel?« so vprašanja, ki trem muzikantom olajša prehod v natrpane in naporne konce tednov. SASKA T. OCVIRK »Lepo je, če te na postelji čaka sveža in zlikana srajca,« v smehu pravi Peter. Seznam stvari, ki jih pred odhodom na >špil< res ne bi bilo dobro pozabiti, je namreč že brez tega dolg. »Pametni pišejo. Če igramo kje v bližini doma, si še lahko kako pomagamo. A če bi sredi Prekmurja ugotovil, da sem kaj bistvenega pozabil doma, bi bilo precej nerodno.« Trije Frecetovi fantje, oče Peter in sinova Matej in Dejan, igrajo vsak v svojem ansamblu. Logističnega usklajevanja je vsak konec tedna zelo veliko. Roko nad njim uspešno drži glavni steber družine - žena in mama Anica. »Si ne predstavljam, kako bi bilo brez nje. Smo res hvaležni, da ima potrpljenje z nami,« pravi Peter. »Verjetno si kar oddahne, ko v petek poberemo vsak svojo malho. Ampak najkasneje za nedeljsko kosilo se spet vsi zberemo za družinsko mizo. In to je vedno posebno zadovoljstvo.« Od Mladih korenjakov naprej Da bosta glasbenika, je bilo za oba fanta povsem samoumevno. 25-letni Dejan ima za seboj že 17 let glasbene kariere. V ansamblu Mladi korenjaki je bilo v časih njegovih začetkov pet fantičev, starih od šest do dvanajst let. Glasbeno kilometrino so nabirali na domačih in tujih odrih. Klasični narodnozabavni kvintet v takšni mini zasedbi je žel navdušenje, kjerkoli se je pojavil. Dejana je stari ata najprej navdušil za igranje harmonike, za sedmi rojstni dan ga je oče Peter peljal v glasbeno trgovino. »Rekel mi je, naj izberem, kar želim. Odločil sem se za trobento in se še isti dan vpisal v glasbeno šolo.« V nabor glasbil, ki jih obvlada, je Dejan odtlej dodal še bariton, saksofon, klarinet, ritem in bas kitaro, bobne ... »Ko česa zmanjka, pač vskočim jaz,« se smeje. Ob tem zna poskrbeti tudi za to, da se od srca nasmeji tudi občinstvo. Poroke in različni osebni jubileji ansambel Simpl band, kjer igra zdaj, zaposlujejo skoraj vse konce tedna že pet let. »Zapustil si mi spomine,« je trpko-sladko pela valčkova melodija, ki je na letošnjem festivalu Števerjan odnesla nagrado za najlepše besedilo. Napisal ga je Damjan Pasarič, zaigral in zapel pa ansambel Med posebnimi projekti Frecetove družine je zadnja leta tudi postavitev Žličarje-vih jaslic v stavbi nasproti Gostilne pri Olgi. Poseben nostalgičen poklon starim časom so klubske vožnje s starimi Tomosovimi »štirjaki«. Za moto klub Beli mustang je potreben težji motor. Na vožnjo je vedno povabljena tudi žena Anica. Pik. Mlajši Frecetov fant, 21-letni Matej, je del kvarteta že tri leta. Tudi on poje in igra več glasbil. »Pikovci smo lani izdali tudi svojo zgoščenko. Krepimo svojo prepoznavnost in izvajamo veliko avtorskih skladb. Odzivi so zelo dobri. Še posebej je bilo to mogoče občutiti lani, ko smo v Gorici pri Slivnici pripravili tudi prvi večji koncert.« Če ne bo harmonika, bo klarinet Oče Peter je na fanta upravičeno ponosen. V njunih žilah teče ljubezen do glasbe, ki jo je tudi sam podedoval po svojem očetu. »Iz otroških let so mi najbolj ostali v spominu večeri, ko so se pri nas zbrali ljudski godci in pevci. Naj je bil kakšen kmečki >likof<, naj so bili koline ali osebni praznik - mimogrede je bila polna hiša in skoraj vedno se je na glas prepevalo.« Petrov oče je igral harmoniko. Ker je potreboval denar za gradnjo prizidka, jo je prodal in to je bila za glasbeno udejstvovanje družine velika izguba. Tako se je Peter oklenil klarineta, ki je bil kljub vsemu bolj dostopen. Za glasbeno šolo to žal ni veljalo. »Najprej sem se učil sam. Potem je bil moj učitelj žal že pokojni Franc Robič. Zaradi oddaljenosti in pomanjkanja časa nisva imela »Glede na vse dejavnosti mi pogosto • • I • V • I ■■ v pravijo, da me nie ni doma. Ze mogoče, a ker je v vseh društvih včlanjena in dejavna cela družina, smo skoraj vedno skupaj. Zena gre z menoj tudi na motor in tudi na veselico - samo na >ohcet< je pa res ne vzamem zraven,« se smeje Peter Frece. rednih ur, ob skupnih srečanjih pa mi je z veseljem povedal, kaj delam narobe in kako je prav.« Peter je znanje pobiral na vseh koncih in krajih, potrpežljivo je vadil in predvsem srčno rad igral. V različnih zasedbah zdaj nastopa že več kot trideset let. »Na prvi poroki sva igrala z Gajškovim Darkom, humoristične izkušnje sem nabiral ob liku Fonzija Honzija, igral sem pri Ansamblu Ljuba Užmaha, sodeloval z ansamblom Savinja, zadnjih enajst let pa s Simonom Mlakarjem in z Miranom Majcnom nastopam kot Odmev Celje.« Ni ga čez domače kraje Izpred domače hiše v Škar-nicah imajo Frecetovi krasen pogled na cerkvico v Dobju. Kot pravi Peter, je ponosen, da je del tega kraja in te občine. »Ta pogled je prva stvar, ki jo vidim zjutraj, in zadnja zvečer. Dobje je kraj mojega otroštva in moje mladosti. Tu so se stkala prijateljstva in znanstva, ki živijo še danes.« Da bi živel v stolpnici, kjer ne bi bilo nikomur mar, kdo so ljudje za sosednjimi vrati, si ne more predstavljati. »Če potrebuješ pomoč ali le družbo ob priložnostnem prazniku, se mimogrede nabere deset ali dvajset ljudi. Vsi smo tako ali drugače povezani. Ko sem hodil v šolo, so bili v Dobju le štirje razredi. Potem smo s Kalobčani iz visoke šole šli v še višjo na Planino pri Sevnici. Tako so tudi razni krajevni lokalpatriotski spori odpadli - nenazadnje smo bili vsi sošolci.« Peter je prepričan, da je domač kraj prijeten toliko, kot si ga naredimo. Sam je že drugi mandat občinski svetnik dejaven v treh odborih. Je pa tudi prostovoljni gasilec, predsednik kulturnega društva in prvi motorist v Tomos klubu in klubu motoristov težje kategorije Beli mustang. Foto: GrupA 30 REPORTAŽA Celjski dijaki odlični na svetovnem prvenstvu v robotiki Pred Celjani le Kitajci in Američani Naravnost z letališča so se po 28 ur dolgi vožnji pripeljali na dvorišče Šolskega centra Celje. Odgovori na vprašanje, kaj si najprej želijo narediti, ko bodo prišli domov, so bili zato logični: prikazovala se jim je postelja, nekaterim še slasten obrok domače hrane. A kljub utrujenosti so bili veseli pozornosti in slovesnega sprejema, ki jim ga je pripravila šola. »Biti tretji na svetu je dosežek, ki se ga še ne zavedamo povsem,« je med drugim navdušeno povedala Simona Črep, ravnateljica Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC, ki je na svetovno prvenstvo RoboCup v robotiki v Avstralijo poslala dve ekipi dijakov z mentorjema. Ena od ekip se je domov vrnila z osvojenim tretjim mestom, in sicer se je uvrstila za Kitajsko in zdA, kar je odličen dosežek. TATJANA CVIRN Ekipi sta tekmovali vsaka v svoji kategoriji in se merili v družbi štiri tisoč mladih z vsega sveta. Ekipa Mechatro-nics Rescue Team se je pomerila v kategoriji hitro proto-tipiranih reševalnih robotov, kjer je šola že lani osvojila četrto mesto. Druga ekipa si je pot v Avstralijo prislužila s tem, ko je lani osvojila naslov državnih prvakov na tekmovanju Robobum v kategoriji reševanja po črti. Resda ji na tekmovanju ni šlo po načrtih, saj ji je odpovedala tehnika, a izkušnje so zagotovo tudi dragocene in jim bodo koristile, saj bodo imeli kot bodoči četrtošolci programa tehnik mehatronike še priložnosti, da se izkažejo. Sprejem ob harmoniki Pred šolo so se zbrali sorodniki in prijatelji, ganljiva so bila srečanja otrok in nji- hovih očetov - mentorjev, saj so ti že pred odhodom na prvenstvo veliko časa preživeli v šoli na pripravah. Zdaj bodo lahko končno uživali v počitnicah. Dijake so pričakali »fraj-tonarica«, govori, darila, četrtošolci so prejeli tudi maturitetna spričevala. Nato so na kratko strnili vtise s svetovnega prvenstva in nekajdnevnih ogledov okolice Sydneyja, kjer niso manjkali obiski opere, živalskega vrta, gorovja Blue Mountains in slavne plaže Bondi ter božičnega sejma, saj je na južni polobli zdaj zima. V ekipi, ki je osvojila tretje mesto, so bili Florijan Plohl, Marcel Urankar, Zan Marinšek in Tomaž Rejc Zagožen, mentor je bil mag. Matej Veber. V drugi ekipi pod vodstvom Miloša Bevca so bili Martin Močnik, Jaša Samec in Jakob Kolenc. Martin Močnik: »Vezje nam je >skurilo< že na začetku. Napako je bilo težko odpraviti, saj smo prevozili pol Sydneyja in nismo našli delov. Kljub temu da ni šlo po načrtih, je vtis s tekmovanja neverjeten in sem hvaležen vsem, ki so nam omogočili, da smo lahko bili tam.« Ekipi dijakov ob vrnitvi iz Avstralije z ravnateljico Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC Simono Črep in direktorjem centra Igorjem Dosedlo »Vozili smo po poligonu ...« Sliši se enostavno: »Najprej smo imeli treninge, da smo videli, kako izgledajo poligoni, nato smo se dva dni merili na predtekmovanjih. Finalisti smo lahko sestavili poligon za zadnji dan tekmovanja. Vozili smo po njem in ob koncu dneva izvedeli rezultate.« Tako je namreč Žan Marinšek povzel petdnevno dogajanje na tekmovanju. A ni bilo tako preprosto. Kot je povedal Florijan Plohl, jim je veliko sistemov odpovedalo že pred finalom. »A v težkih trenutkih nismo obupali, stopili smo skupaj in prav slo-žnost ekipe je bila pomembna, da smo uspeli.« Sprejem je bil tudi priložnost za podelitev spričeval poklicne mature članom ekipe Mechatronics Rescue Team: z leve Marcel Urankar, Žan Marinšek, Tomaž Rejc Zagožen in Florijan Plohl. Simona Črep in Igor Dosedla, ponosna na uspešne dijake Brez dobrih mentorjev, kot sta Matej Veber (levo) in Miloš Bevc, ne bi bilo uspehov dijakov. Mentor Matej Veber je priznal, da tako težkih trenutkov še ni doživel: »Na tekmovanjih vedno kaj odpove, ker so fantje utrujeni in se dogajajo napake. A tokrat je obema skupinama odpovedalo vse, kar je bilo mogoče. Preklicali smo pol Avstralije, se vozili z vlaki ure daleč, da smo našli del, ki smo ga potrebovali. Prvi dan je bila morala fantov na dnu, a so zajeli sapo in se povezali kot ekipa. Potem je šlo samo navzgor. To je bila zanje šola za življenje, da ne smejo od- nehati, ko gre kaj narobe,« jih je pohvalil. Zmagovalci na raznih področjih Posebna je zgodba člana ekipe Marcela Urankarja, če- trtošolca, ki želi postati inženir mehatronike. Zaradi zdravstvenih težav je bil med letom veliko odstoten, a je ekipi pomagal pri konstrukciji robota, na tekmovanju v Avstraliji pa je drugim članom nudil moralno podporo. Glede na njegovo lastno življenjsko preizkušnjo si boljšega podpornika ekipa niti ne bi mogla zamisliti. Na poti v Avstralijo ga je prav zaradi njegovega zdravstvenega stanja spremljala družina. Oče Marko Urankar je bil hvaležen šoli, da ji je omogočila, da je šla zraven. In kako je kot zunanji opazovalec doživel tekmovanje? »Naporno je bilo zato, ker na začetku ni šlo najbolje. Pustili smo jih, da so v miru opravili svoje, potem smo si privoščili še malo prijetnejše stvari.« Foto: GrupA S tekmovanja v Avstraliji (Foto: arhiv SŠSMM) NAMIG ZA IZLET 31 Razgledna ploščad z informativno tablo ... ... in lep razgled na dolino Po osvežitev v Bistriški vintgar Poletni dan med vodo in zelenjem Ko nas v mestih pesti poletna vročina, se je najbolje odpraviti nekam, kjer je vse bolj zeleno in sveže. Oboje je mogoče združiti z izletom v Bistriški vintgar, ozko dolino, ki jo je ustvaril potok Bistrica. Dva izvira s Pohorja se združita v eno strugo, po kateri teče voda v brzicah, ustvari manjše slapove in se umiri v tolmunih. Pot vodi ob vodi in nad njo, ves čas v senci mogočnih dreves. Resda se ves čas rahlo dviga vse do zadnjega dela, ko je treba premagati malo daljši vzpon, a to ne more biti posebna težava niti za manj utrjene pohodnike. Tudi počasi se daleč pride. TATJANA CVIRN Najprej se je treba pripeljati do Slovenske Bistrice in v središču mesta zaviti proti tovarni Impol, ki je zaradi smerokaza ni težko najti. Tam opazimo prve oznake za vintgar. Nadaljujemo še kratek čas naravnost po cesti in nekje ob njej blizu vodarne parkiramo, saj je tik pred vhodom v vintgar prostora na parkirišču bolj malo. Pri vhodu nas pozdravi velika informacijska tabla, na kateri lahko razberemo začrtano pot in glavne znamenitosti. Pot je označena in dovolj široka, da ji ni težko slediti, pa tudi obiskovalcev ne manjka. Vsaj na tisto nedeljsko dopoldne, ko smo šli na pot, jih je bilo kar nekaj. Sodeč po registrskih tablicah avtov jo poznajo zlasti domačini in obiskovalci iz sosednjih krajev. Šumenje in žvrgolenje Šumenje čiste Bistrice in žvr-golenje ptic delujeta pomirjujoče. Ob poti so klopce, kjer se je mogoče ustaviti in prisluhniti naravi. Do prvega večjega počivališča, ki stoji na mestu nekdanjega rimskega kamnoloma, smo prispeli v pol ure. Na ogled so različne kamnine, značilne za območje vintgarja, na drugi strani Bistrice pa so tudi ostanki kamnoloma, kjer so Rimljani pridobivali marmor za svoje nekropole. Pot se je nato začela počasi vzpenjati. Kmalu smo prispeli do oznake, ki je vodila desno po ozki stezi proti slapu Šum, ki ne pada navpično, pač pa drsi čez skale. Do tolmuna pod slapom se je treba spustiti malo previdneje, saj je pot strma. Ob vodi se nato spet dvigne in pri vzponu so v pomoč jeklenice. Če boste šli le do slapa, boste za pot do tja potrebovali približno uro. Mi smo šli naprej. Potka se je spet združila s širšo glavno potjo, po kateri smo prišli do razcepa. Desna pot vodi do Maroltove jelke, nekoč naj-debelejše v tem delu Evrope, ki je v višino merila 43 metrov. Zaradi požara in starosti se je porušila in je videti le še razpadajoče deblo. Od tu se je mogoče vrniti po isti poti ali pa nadaljevati do kmetije Mar-lot in nato do cerkve svetega Urha in tudi tam krožno priti do Ančnikovega gradišča. V rimski čas Mi smo se odločili za levo pot, ki je kazala naravnost proti gradišču. Malo nam je bilo vmes žal zaradi te odločitve, saj se strmina naslednje pol ure ni niti malo zravnala. Palice za pomoč pri hoji tudi niso slaba izbira. Nazadnje smo prisopihali do vrha, kjer smo bili nagrajeni s počitkom in s svežo vodo iz izvira ter z lepim pogledom na prostrane travnike, v enem delu pa na obnovljen del obzidja rimske naselbine. Na tako odmaknjene in bolj varne kraje so se od sredine 4. stoletja dalje takratni prebivalci umikali iz nižin, da bi se skrili pred vpadi barbarskih ljudstev. Takrat je bilo Anč-nikovo gradišče velika naselbina, obdana s kamnitim obzidjem. Vanjo je vodil mogočen vhod. Najdbe kažejo, da je bila ob njem nastanjena manjša vojaška enota in da so se ljudje preživljali s poljedelstvom in gozdarstvom. O vsem tem pripovedujejo zapisi na tablah ob gradišču, kjer je mogoče zaslutiti duha davnih časov. Kratek sprehod mimo travnikov nas pripelje še do lepe razgledne točke, od koder je mogoče občudovati obsežno območje med Slovensko Bistrico in Ptujem z vsemi okoliškimi hribi, lepo označenimi na tabli. Po isti poti smo se nato vrnili v dolino in ugotovili, da je bil izlet kot nalašč za vroče poletne dni. Slap Šum je zaradi prejšnjih deževnih dni res močno šumel. Žuborenje Bistrice je osvežujoče v vročih poletnih dneh. Senčna pot skozi gozd Ančnikovo gradišče z delom prenovljenega obzidja rimske naselbine 32 PORTRET Celjanka in popotnica Anja Kovačič o letu, ki ga preživlja v Avstraliji Od razglednic do službe na drugem koncu sveta »Potovanja ne pridejo sama od sebe. Zanje se moraš odrekati, varčevati, si preračunati, kaj je vredno pogledati in kaj ne. Dolgo časa nisem imela svojega avta, saj se mi je zdelo bolj pametno hraniti denar za to, da bom lahko šla po svetu.« Tako pravi Anja Kovačič, ki že pet mesecev živi v avstralskem mestu Brisbane in bo tam najverjetneje ostala še do februarja prihodnje leto. Čeprav ni bil njen začetek v deželi »tam spodaj« nič kaj romantičen, danes uživa v mestu s prijetno energijo in opravlja delo predstavnice za stike z javnostmi, ki ji je pisano na kožo. Te priložnosti ni našla tako, da bi se prijavila na oglas za prosto delovno mesto. Dobila jo je po zaslugi pisanja razglednic. TINA STRMCNIK Celjanka Anja Kovačič se je pred desetimi leti s sestro odpravila na svoje prvo daljše potovanje po Tajski in tam spoznala mnogo Avstralcev. Od takrat je razmišljala o potovanju v Avstralijo. Zadnja tri leta je iskala načine, kako bi najugodneje prišla do želenega cilja. Takrat se je prvič ponudila priložnost za pridobitev vize, ki mladim do 31. leta omogoča potovanje po državi in nabiranje prvih delovnih izkušenj. »Zbrala sem pogum in vse potrebne dokumente ter se za odobritev vize prijavila le dva tedna prej, preden sem dopolnila 31 let. Če mi je potovanje usojeno, bom odšla tja, sicer bom Avstralijo obiskala nekega dne, ko bom imela dovolj denarja le za potovanje, sem si dejala.« Slab začetek ... Anja se je pred leti kot mlada novinarka že v Sloveniji spopadala z iskanjem dela, redne zaposlitve in zagotavljanjem svoje socialne varnosti. Kljub vsemu naštetemu je bil nov začetek v tuji državi še veliko težji kot doma. Na najmanjši celini sveta se je za delo potegovala hkrati z 20-letniki, ki rade volje za nizko plačo poprimejo za enostavna opravila. »Delodajalci bi me morali glede na moje izkušnje in glede na tamkajšnjo zakonodajo plačati bolje, več bi morali odšteti tudi za plačilo davka. Za redne službe nisem bila primerna, saj se podjetjem ne bi splačalo, da bi me najprej tri mesece uvajala, saj mi je viza omogočala le pol leta dela pri enem delodajalcu.« Najprej je čistila Airbnb stanovanja v mestu Cairns. Po približno mesecu se je morala sprijazniti, da ne bo šlo drugače, kot da se zaposli v strežbi. Deset dni je delala v treh različnih gostilnah v treh različnih izmenah. Stregla je od 8. ure zjutraj do 23. ure zvečer. Ker je denar z njenega računa kopnel, je želela čim prej zaslužiti čim več. »Spoštujem natakarje in imam rada dobro postrežbo. A to ni delo zame. Pri vsem, kar v življenju počnem, želim biti ustvarjalna,« je dejala. Da ne bi več opravljala dela, ki ji je bilo mučno, se je prijavila za varuško na drugem koncu države. Odšla je v Brisbane, od koder naj bi prihodnji dan odpotovala svoji novi službi naproti. A življenje je zanjo imelo drugačne načrte. Ko prisedeš k šefovi mizi Dan pred potovanjem je v eni od kavarn pisala razglednice svojim bližnjim. Takrat jo je ogovoril par. Mož in žena sta ji povedala, da sta tudi sama, ko sta potovala po svetu, domov vedno pošiljala kartice. Anja jima je zaupala, da je tik pred selitvijo, saj ne najde primerne službe. Na precejšnje presenečenje ji je sogovornik ponudil službo v podjetju SEA Electric. Ko je prišla domov, je seveda najprej preverila reference novega znanca, ki je sicer solastnik omenjenega podjetja in je danes njen direktor. »Očitno je dovolj izobražen in ima toliko izkušenj z ljudmi, da je v pogovoru, za katerega sama sploh nisem vedela, da je razgovor za službo, iz mene izvlekel potrebne informacije. V tem sproščenem vzdušju sem mu govorila o tem, kdo sem, kaj si želim, kaj bi rada počela in kakšne so moje sanje.« Prihodnjemu delodajalcu je povedala, da je na tesnem z denarjem in da bi rada začela delati čim prej. Čez dva dni sta že podpisala pogodbo za službo. »On je razumel mojo stisko, jaz sem v koš vrgla letalsko karto za 400 Peščena plaža sredi Brisbana evrov. Vse sem vzela v zakup, a danes imam redne prihodke in delo, ki mi je pisano na kožo.« Večerno branje zakonov Anja v podjetju, ki v Avstraliji zaposluje približno 70 ljudi, opravlja delo predstavnice za stike z javnostmi, ukvarja se tudi s prodajo. Hkrati je prva oseba, ki je zaposlena v evropski podružnici družbe. Ta ima izpostave tudi na Novi Zelandiji, Tajskem in v Združenih državah Amerike. Podjetje opremlja manjše tovornjake, dostavna gospodarska vozila in kombije z električnimi baterijami. Skrbi torej, da bi čim več podjetij, ki uporablja takšna vozila, dizelske motorje zamenjalo z električnimi. Sogovornica se prej ni nikoli ukvarjala s prometom in z okolje-varstvom. V nov poklic je zaplavala tako, da je zvečer namesto po knjigi posegla po evropski zakonodaji o tovornjakih. »Sem oseba, ki jo zanima veliko stvari. Če bi morala prodajati nekaj, v kar ne verjamem, bi mi bilo težko. Naporno bi mi bilo delati za podjetje, ki na primer prodaja cigarete. Pri tem, kar počnem zdaj, gre za zmanjševanje izpustov v mestih, prihranek denarja in skrb za naravo. V tem sem se našla,« je dejala. Nekateri za službo, drugi za zasebnost In kako se način dela v avstralskem podjetju razlikuje od slovenske delovne etike? Anja ugotavlja, da tamkajšnja podjetja niso kaj bolj napredna PORTRET od slovenskih. Ker Avstralci nimajo nobene delovne pripadnosti, se delodajalci pogosto odločajo za zaposlovanje tujcev, ki bi radi ostali v tej deželi. »Evropejci smo znani po tem, da damo vse od sebe, da smo pripravljeni kdaj delovni čas podaljšati za kakšno uro. Domačini pa so najbolj srečni, ko gredo ob koncu delavnika domov in pozabijo na vse. To je hkrati lastnost, zaradi katere so bolj sproščeni, manj pod stresom in uživajo svoj prosti čas. Veliko lažje potegnejo črto med tem, kaj je njihovo delo in kaj njihovo zasebno življenje.« In razlogi za to? Nikoli se jim ni bilo treba bati za službe in kazati svoje pripadnosti, ugotavlja Anja. Čeprav so vedeli, da so nadomestljivi, so imeli doslej na voljo kopico možnosti za delo. Če ostanejo brez njega, dobijo državljani dobro socialno podporo, ki jim omogoča kakovostno življenje. Zdaj se razmere počasi zaostrujejo in se začenja borba na trgu dela. Kako pa kaj družba? Iskanje družbe je nekoliko trši oreh. Popotnica iz Celja je ugotovila, da ljudje hitro pristopijo in jo ogovorijo, ko se pridruži kakšni dejavnosti. A to še ne pomeni, da jo bodo poklicali prihodnji dan, da bi se dogovorili za kosilo, sprehod ali kavo. Manj je možnosti za globoka prijateljstva. Zato se Anja z ljudmi povezuje predvsem s pomočjo socialnih omrežij. Pod okriljem teh so posebne skupine tudi za interesne dejavnosti, kot je na primer hoja v hribe. Sogovornica se bo kmalu pridružila skupini, v katero so povezani ljudje, ki plezajo na naravni steni v mestu Brisbane. V tem tretjem največjem avstralskem mestu se Anja, ki je sicer zaljubljena v Celje, dobro počuti. Brisbane ima očitno pravo energijo. »Kljub temu da sem v milijonskem mestu s stolpnicami, mi daje ta kraj s parki, palmami, z zelenimi površinami in ogromno reko občutek svobode. Sicer nisem povsem v stiku z naravo, a lahko vsaj diham. Ni gneče in kaosa. Nisem zaprta v betonski džungli.« Lahkih nog naokrog Ker lahko dela od doma, ji to omogoča, da lahko precej potuje. Še posebej jo zanimajo nedotaknjeni koščki narave. Lokalni prevoz tja marsikdaj ne vodi, zato je, ker nima avtomobila, pri odkrivanju želenih zanimivosti včasih nekoliko omejena. Kamorkoli gre, sicer poišče hrib, na katerega lahko spleza. Marsikdaj ima v svojem nahrbtniku tekaške čevlje, da lahko odteče svoj krog po mestu ali bližnjem parku. Med obiskano državo in domovino vidi precej vzporednic. Obe državi imata slapove, reke, jezera ... Slovenija ima morje, Avstralija ocean. Je pa v šesti največji državi na svetu dostop do narave mnogo težji, prav tako tam na ljudi preži več nevarnosti. V morju so strupene meduze, v rekah so krokodili, povsod so opozorila, da je kopanje prepovedano. Nasploh so naše reke čistejše, morje je toplejše, ob čemer Anja vedno znova pomisli, da smo lahko Slovenci res izjemno hvaležni za vse naravne danosti, ki jih imamo skoraj na domačem pragu. Med naravo obiskane države in domovi brez in Kamorkoli gre, poišče hrib, na katerega lahko spleza. smrek, ki jih poznamo v Sloveniji, v regiji Queensland nadomeščajo palme in drugo tropsko rastje. Mnoge rastline, ki jih pri nas poznamo kot lončnice, tam uspevajo pod milim nebom. Še ena razsežnost Avstralije, ki je Slovenija nima, so skalnata 33 Namesto siničk jo zjutraj pozdravijo papagaji in kakaduji. in puščavska območja, ki so še na seznamu želja sogovornice. Tja se bo podala jeseni in med drugim obiskala tudi gorovje Uluru. Naj življenje vodi samo V Avstralijo je odšla z enosmerno vozovnico. Izogiba se namreč načrtovanju in se uči, kako iz rok spustiti stvari, če zanjo niso ustrezne. Po petih mesecih raziskovanja te države, ki ji je sicer všeč, se zaveda, da tam verjetno ne bo ostala za vedno. A do februarja, ko ji bo potekla viza, je še dolgo. Avgusta bo odšla z avtobusom proti Sidneyju. Vmes bo naredila nekaj postankov. Ustavila se bo v verjetno največji jami z ametisti na svetu. Potapljala se bo v jami, kjer lahko potapljači pogosto opazijo morske pse. V največjem mestu Avstralije bi si rada ogledala opero, nekaj časa bi rada preživela še v gorovju Blue Mountains. Novo leto bo po vsej verjetnosti dočakala v hribih Tasmani-je. To so okvirni načrti, kam bi rada šla. A natančnih scenarijev ne dela več. Odkar je dobila službo, se ji je življenje čez noč obrnilo na glavo, je poudarila. In zdaj se mu prepušča, da jo vodi po svoje. Foto: osebni arhiv Z wallabyjem iz družine kengurujev se je srečala v parku Granit Gorge, ki je blizu Cairnsa. 34 REPORTAŽA Celjska ekipa s celjsko zastavo Tim Podergajs Siussi, Nik Kočevar, Staša Jezovšek Špiljar, Laura Knez, Sebastjan Jug Mladi celjski športniki z nepozabnimi vtisi s tekmovanj v ruski Ufi Kot prave olimpijske igre Nastop mladih športnikov, ki so zastopali Celje na mednarodnih igrah šolarjev v mestu Ufa v Rusiji, je bil nadvse uspešen, kljub temu da so se v domovino vrnili brez medalje. »Vsi športniki so dosegli svoje najboljše rezultate in spoznali sistem tekmovanj z več kot tisoč udeleženci. Namen iger je medvr-stniško športno druženje, vendar nekateri otroci to doživljajo kot svoje najpomembnejše športno tekmovanje. Bila je tudi čudovita osebna izkušnja za vsakega posameznika,« je po vrnitvi povedala mag. Barbara Gorski, vodja celjske delegacije na igrah v Rusiji. ROBERT GORJANC Letošnje mednarodne igre šolarjev v Ufi v Rusiji od 9. do 14. julija so bile že 53. po vrsti, na njih sicer nastopajo mladi od 12. do 15. leta. Temu tekmovanju je poseben pečat dalo prav Celje, saj je bilo leta 1968 prvo mesto, ki je organiziralo igre. Danes so množično, uveljavljeno, prepoznavno in cenjeno tekmovanje mladih športnikov, o čemer dovolj pove že udeležba: letošnjih iger se je udeležilo več kot 1.200 mladih športnikov iz tridesetih držav oziroma mest. Knežje mesto je letos na igrah zastopalo deset mladih športnikov iz Atletskega društva Kladivar, Judo kluba Iva Reye in Plavalnega kluba Neptun. Najvidnejša dosežka v celjskem zastopstvu sta na igrah uspela Tari Janjić v judu v kategoriji do 70 kilogramov, kjer je osvojila 5. mesto in za las zgrešila medaljo, in atletinji Lani Robačer v teku na 400 metrov, ki je prav tako bila čisto blizu odličja. V finale teka na 400 metrov se je uvrstila tudi Hana Jost. Plavalci so imeli izjemno močno konkurenco, vsi pa so izboljšali osebne rekorde. Organizacija na visoki ravni Mednarodne igre šolarjev so postale pravo športno gibanje s pomembnim sporočilom, da je šport gradnik mostov, ki se ne ozira na jezike, rase, države in celine. Ce rečemo, da so postale že skoraj prave olimpijske igre, se ne bomo veliko zmotili, sploh ob letošnji organizaciji v ruski Ufi, kjer so za tekmovanje zgradili zelo sodobna športna prizorišča, nekaj so jih zgradili tudi na novo, na primer olimpijski bazen. Ruski organizatorji so pripravili celo neposreden prenos slikovite otvoritvene slovesnosti, ki si jo je bilo mogoče ogledati na internetu. »Organizacija na športnih prizoriščih (sodniki, oprema ...) je bila na visoki ravni, športna infrastruktura je bila res vrhunska, bolj ali manj je šlo za novogradnje,« je še povedala Barbara Gorski in dodala, da je bilo dobro poskrbljeno tudi za varnost, saj je bilo na prizoriščih ogromno policije. Mogoče je bilo pri tem mogoče čutiti tudi še nekaj vpliva iz sovjetskih časov, tudi zato, ker so bili domačini bolj resni in zadržani. V organizacijo prireditve je bilo vključenih zelo veliko prostovoljcev, ki so ekipe spremljali na vsakem koraku, od hotelskih namestitev do prizorišč so vozili avtobusi. »Nekaj težav je bilo s komunikacijo, saj vsi prostovoljci niso govorili angleško ali so govorili malo slabše. Kljub temu smo se razumeli ali smo se slovenske delegacije med seboj obveščale. Vse slovenske delegacije smo bile nastanjene v istem hotelu, tako da smo se lahko udeleženci tudi spoznali in družili. Hotel je bil prečudovit,« je organizacijo in logistiko iger še opisala Barbara Gorski. Celjska delegacija je sicer imela precej težav z letom z letališča Jožeta Pučnika v Moskvo, kamor je odpotovala s skoraj enodnevno zamudo. »Ampak moram povedati, da so se na letališču v Moskvi maksimalno potrudili. Ko so nas razdelili v skupine, so nekateri lahko do leta v Ufo tudi šli počivat v hotel,« je pojasnila. Ufa - hitro rastoče mesto Vodja celjske delegacije je ob nekajdnevnem bivanju v Ufi poskušala tudi čimbolj spoznati hitro rastoče rusko mesto s približno 1,1 milijona prebivalci. »Gre za veliko mesto, kjer še kar gradijo visoke stanovanjske bloke. Zato zelo veliko pozornosti namenjajo ozelenitvi, v Ufi je več kot 40 parkov, ki jih imenujejo pljuča mesta. Zanimivo je, da imajo zelo malo kolesarskih stez in kolesarjev skoraj ni mogoče videti v mestu,« je strnila vtise vodja celjske delegacije, ki je še povedala, da so si ogledali sodobni mestni trg ter spomenika posvečena prijateljstvu in Salavatu Yu-lajevu. Foto: BARBARA GORSKI Celjska zasedba v Ufi Atletika: Hana Jost, Lana Robačer, Anica Zivko (trenerka) Plavanje: Sebastjan Jug, Nik Kočevar, Jakob Lesjak, Staša Jezovšek Špiljar, Laura Knez, Izabela Pakiž Rumpf, Robert Kekec (trener) Judo: Tara Janjić, Vid Plesnik Zupanc, Goran Janjić (trener), Pia Pavletić (trenerka) Vodja delegacije: Barbara Gorski Mlade celjske športnike so spremljali tudi predstavniki športnih klubov, Mestne občine Celje, med njimi podžupan Vladimir Ljubek, Športne zveze Celje in Pokrajinskega muzeja Celje. Za občino Sladki Vrh sta tekmovala še dva plavalca Plavalnega kluba Neptun iz Celja, in sicer Tim Podergajs Si-ussi in Domen Vihernik. Lana Robačer na 7. progi v teku na 100 metrov Celjska judoistka Tara Janjić med borbo REPORTAŽA 35 Čisto nov bazen, zgrajen posebej za igre Moderna športna infrastruktura - dvorana za sabljanje gacije Mestne občine Celje v Ufi (desno), in s trenerko Anico Živko (levo). Prizorišče zaključne slovesnosti Hitro rastoča Ufa Sprehod po mestu na zadnji dan iger 36 REPORTAŽA Prvi vrček je najslajši. Tudi letos si je koncert ogledala množica ljubiteljev dobre glasbe. Letošnji festival obiskalo 75 tisoč ljudi Pivu in cvetju še zdaleč ne zmanjkuje sape Tokratna, 55. izvedba festivala Pivo in cvetje je še enkrat potrdila, da prireditev s svojim železnim programskim repertoarjem in kakšno vsakoletno novostjo ostaja največja množična glasbena, zabavna in turistična prireditev v državi. Letos so odlični izvajalci, etnološka, hortikulturna, kulinarična ponudba in ponudba svežega piva v Laško zvabili 75 tisoč obiskovalcev. ROBERT GORJANC Obisk štiridnevne prireditve je tako bil na lanski ravni, k temu je najbrž pripomoglo tudi lepo vreme, ki razen v petek ni povzročilo večjih nevšečnosti. Organizatorji sicer ocenjujejo, da je obisk sobotnega večernega dogajanja, ki pomeni vsakoletni vrhunec prireditve, kar zadeva množičen obisk ljudi, nemara celo dosegel rekord v zadnjih letih. Tudi letos je festival postregel s kakovostno ponudbo žanrsko raznolikih glasbenih izvajalcev, ki so se predstavili na štirih odrih in dajali ton živahnemu utripu na prizorišču ter skrbeli za dobro razpoloženje med obiskovalci. Festivala Piva in cvetja si seveda ni mogoče več zamisliti brez »ohceti« po stari šegi, ki je letos bila že jubilejna, petdeseta. Prav tako prireditve, kot jo poznamo, ni brez tradicionalne sklepne parade po ulicah Laškega, kjer so sicer vsak dan za vrvež skrbeli tudi Laška pihalna godba in domače mažorete. Tudi festival »plehmuzik, na katerem se ob koncu festivala predstavijo domače in tuje pihalne godbe, je postal nepogrešljiva stalnica prireditve. Poseben pečat festivalu vsako leto odtisne Hortikul-turno društvo Laško s svojimi čudovitimi zasaditvami v središču mesta, letos je s projektom Ocvetliči se obiskovalce še dejavneje vpletlo v dogajanje. Za poseben utrip mesta ob koncu tedna poskrbijo tudi Mavrična dežela za otroke, kamp ob Savinji v Jagočah in razstave. Letos se je v Muzeju Laško ob svoji 130-letnici predstavilo Turistično društvo Laško, ki je bilo tudi med začetniki festivala (razstavo o bogati zgodovini društva si je mogoče ogledati do septembra). V Hiši generacij pa so ročna dela na ogled postavili člani Društva invalidov Laško in Rimske Toplice. Kljub nekaterim organizacijskim spremembam, konceptualnim iskanjem in drugačnim programskim pristopom v zadnjih letih Festival Pivo in cvetje ostaja še kako živ. Letošnji glavni organizator, najbrž bo tako tudi v prihodnje, je postal domači javni zavod za turizem, kulturo in prireditve Stik Laško. Pivovarna Laško Union ostaja še naprej glavni sponzor, Občina Laško pa pomemben partner festivala, medtem ko za ka- kovostno ponudbo glasbenih izvajalcev že nekaj let skrbi agencija Ovum. Takšno partnerstvo zagotavlja, da bo Pivo in cvetje v Laškem živelo tudi prihodnja leta. Foto: GrupA Laško je zakon . Festival Pivo in cvetje je že po tradiciji obiskal tudi predsednik države Borut Pahor: v spremstvu domačega župana Franca Zdolška, radeškega župana Tomaža Režuna in poslanca DZ iz Radeč Matjaža Hana. »Tudi me smo se ocvetličile« Poseben čar dajejo mestu v času Piva in cvetja domače, laške mažorete. REPORTAŽA 37 Plesu se ob tako prijetnem vzdušju ni mogoče upreti. Koncert Magnifica je bil dogodek za sladokusce. Na jubilejni, 50. ohceti po stari šegi sta si večno zvestobo zaobljubila Barbara Knez iz Laškega in Nejc Mašek iz Velenja. Poslastica še ob koncu: tradicionalna parada Piva in cvetja 38 ZA ZDRAVJE Vedno več ljudi ima visok krvni tlak Tihi ubijalec vzrok za številne bolezni Visok krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen, ki jo spremlja vzdevek tihi ubijalec, saj se je bolniki pogosto sploh ne zavedajo. Če se visokega krvnega tlaka ne zdravi ustrezno, lahko to povzroči zelo resne posledice, na primer srčno ali možgansko kap ter odpoved srca in ledvic. SIMONA SOLINIC V svetovnem merilu naj bi visok krvni tlak imela že vsaka četrta oseba, v Sloveniji naj bi ga imel že skoraj vsak drugi odrasel Zaskrbljujoče je predvsem, da se ta bolezen vedno pogosteje pojavlja tudi pri mladostnikih. Visok krvni tlak tako dosega že razsežnosti globalne epidemije. Gre za obolenje, ki skoraj nima simptomov. To pomeni, da se večina ljudi sploh ne zaveda, da ima visok krvni tlak. Med bolniki, ki zaradi tega že jemljejo zdravila, je kar nekaj takšnih, ki ne upoštevajo jasnih navodil zdravnikov. Teh naj bi bilo kar 75 odstotkov, kar je ogromno. Največkrat zdravil ne uživajo redno, kar vodi v neurejenost krvnega tlaka. Nevarno Če bolezen ni ustrezno zdravljena z zdravili, se možnost zanjo poveča kar za sedemkrat. Podatki za našo državo kažejo, da možgansko kap v Sloveniji doživi približno 4.400 ljudi na leto, skoraj polovica jih zaradi posledic umre. Še pogostejša je invalidnost. Na drugi strani je visok krvni tlak grožnja za ljudi, ker povzroča okvare srca. Približno pet tisoč ljudi v Sloveniji doživi akutni koronarni sindrom, približno 700 jih umre. Te številke jasno pričajo, kako nevarna je hipertenzija. Na svetovni ravni naj bi bila krivec za kar 9,4 milijona smrti na leto. Zdravstvena stroka vidi vzroke za visok krvni tlak tudi v dejavnikih okolja in v preveliki teži, pretiranem vnosu alkohola in kuhinjske soli v telo ter v pomanjkanju telesne dejavnosti. Zdravila dokazano blažijo simptome in učinkovito znižujejo tlak ter preprečujejo zdravstvene zaplete. Na globalni ravni so dokaj dostopna, vendar se ljudje še vedno ne zavedajo, kako pomembno je pravočasno zdravljenje. Preventiva in pravočasna diagnoza sta ključna koraka, da se ne razvijejo posledice, ki jih prinaša visok krvni tlak. Zato je pri odkrivanju in zdravljenju te bolezni pomembno sodelovanje bolnika s timom družinske medicine. Zdravstveno osebje namreč bolnike nauči tudi, da si krvni tlak redno merijo sami, beležijo rezultate, saj je dnevnik za nadaljnje zdravljenje prav tako ključnega pomena z vidika nadzorovanja bolezni. Prekomeren vnos soli in s tem natrija je dokazan neposredni prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, ki predstavlja pomemben vzrok za nastanek možganske kapi ter drugih bolezni srca in ožilja. Za odrasle je varen dnevni vnos soli do pet gramov (ena majhna čajna žička), vključno z zaužito soljo v živilih/obrokih. Glavni viri soli v naši prehrani so živila in jedi z veliko vsebnostjo dodane soli (kruh, suhomesnati izdelki, konzervirana hrana), dosoljevanje pri pripravi hrane in pri mizi ter obroki, zaužiti izven doma. F ee Nad visok krvni tlak z lasersko akupunkturo Zavod Makrobios - Altmed center za boljšo kvaliteto življenja Mengeš, Linhartova cesta 33 00 386 40 123 456 altmed.akupunktura@gmail.com www.makrobios-altmed.eu Na visok krvni tlak vplivajo dednost, starost (po 45. letu se krvni tlak zvišuje) in spol. Moški so bolj ogroženi. Toda na visok krvni tlak vplivajo tudi dejavniki, na katere lahko vplivamo oziroma jih omejimo, pravi Ksenija Šlibar iz Zavoda Makrobios - Altmed, centra za boljšo kakovost življenja. Šlibarjeva, ki že 30 let dela v uradni medicini, se ukvarja tudi z akupunkturo, ki dokazano pozitivno vpliva tudi na uravnavanje krvnega tlaka. »Med dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo, so prevelika telesna teža, prekomerno pitje alkohola, izpostavljenost škodljivim stresom in premajhna telesna dejavnost. Zato je nujen zdrav življenjski slog,« pravi Šlibarjeva. In ravno pri od- pravi negativnih dejavnikov akupunktura pomaga. Zelo slaba razvada je kajenje. »Ta dokazano zvišuje krvni tlak, povečuje tveganje za aterosklerozo ali kronični bronhitis. Kajenje je eden največjih tveganih dejavnikov za srčno-žilne bolezni. Vse to vpliva tudi na zvišanje srčne frekvence. Arterijska hipertenzija je pri kadilcih celo težje vodljiva, ker so nekatera zdravila pri kadilcih manj učinkovita, pojavijo se lahko zapleti. Zato je nujna opustitev kajenja. Ze v nekaj tednih se tveganje za srčno-žilne dogodke pomembno zmanjša,« razlaga Šlibarjeva. Po raziskavah je laserska akupunktura izjemno uspešna pri odvajanju od kajenja. »Oseba postane nekadilec v 90 minutah, gre za individualno in nadpov- prečno uspešno zdravljenje, kjer je potrebna le ena terapija,« dodaja sogovornica. Visok krvni tlak je nevaren tudi pri osebah, ki imajo težave z debelostjo. »Zmanjšanje telesne teže samo za pet kilogramov zniža krvni tlak, zmanjša maščobo v krvi, poveča se telesna teža, sklepi ne trpijo toliko, zmanjša se tudi možnost za nastanek krvnih strdkov,« pojasnjuje Šlibarjeva. In tudi v tem primeru je priporočljiva pomoč laserska akupunktura. Ta je v svetu izredno priznana. Deluje tudi na ostalih področjih, med drugim pri odvajanju od alkohola in pri pomoči zaradi izgorelosti, ki je grožnja sodobnega časa in tempa življenja. Laserska akupunktura je kombinacija klasične tradicionalne kitajske akupunkture in sodobne laserske tehnologije. »Za biostimulacijo pri tej metodi, ki je neinvazivna in neboleča, uporabljamo medicinski laser visoke kakovosti. Metoda deluje na principu zdravljenja z visoko svetlobno energijo, ki koncentrira količino svetlobe in generira elektromagnetno valovanje. Informacija nihanja ali frekvenca se nato prenaša v celico organizma preko laserskega žarka, kar pozitivno vpliva na organizem. Impulzi frekvence z nastankom resonance ritmično spodbujajo delovanje celic in živčnega sistema. Laserski žarek določa impulz, ki stimulira akupunkturno točko in že med terapijo začne telo proizvajati endorfine, ki dajo občutek sprostitve,« razloži Šlibarjeva. SŠol novi tedniki radio celie IZ SVETA ZABAVE 39 Zmagovalka 39. festivala Melodije morja in sonca je Tinkara Kovač Na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca, ki je bil v začetku julija v Portorožu, je s skladbo Bodi z mano do konca slavila Tinkara Kovač. Pri izboru so poleg strokovne žirije (25 %) sodelovali poslušalci s telefonskim glasovanjem (25 %), občinstvo v amfiteatru s posebnimi glasovalnimi vstopnicami (25 %) ter šest radijskih postaj (25 %): Radio Slovenija - 1. program, Radio Koper, Radio Celje, Radio Maribor, Radio Murski val in Radio Sora. Nagrado strokovne žirije za izvedbo je prejela skupina Kvatropirci za skladbo Veter je vel, nagrado za glasbo pa je dobil Aleš Klinar za skladbo Bodi z mano do konca izvajalke Tinkare Kovač. Pesem Bodi z mano do konca je prinesla Tinkari Kovač tudi nagrado žirije za besedilo. Na festivalu sta slavila še člana skupine 2B Gašper in Primož Mihelič, ki sta prejela nagrado strokovne žirije za obetavnega izvajalca - nagrada Danila Kocjančiča. Kako ste glasovali poslušalci? Zmagovalec glasovanja šestih radijskih postaj je Samuel Lucas s skladbo Vse bo ok. Glede na rezultate telefonskega glasovanja je bil najboljši Tomaž Hostnik s skladbo Irena, gledalce v amfiteatru je najbolj prepričala Tinkara Kovač. Tudi na letošnjem festivalu je izvajalce spremljal v živo festivalski bend MMS pod vodstvom Tomija Puriča. Foto: Jadran Rusjan Tinkara Kovač MMS skupna Koga čas ni povozil? od m d0dl3lt Peter Pan: Iskanje knjige Nije »Kapitan Kljuka z modernimi zlobnimi načrti.« Trenutno je v kinih težko najti bolj neroden animirani film. Animacija je nadvse lesena, scenarij je izbrisal vsako oziranje na posledice in vklopljenost v neke vrste sistem delovanja stvari. V tem filmu so še naboji zabava. S tolikimi težavami, ki se jim pridružujeta tudi tonalna in pomenska muhavost, Peter Pan pravzaprav spada v tista najzgodnejša nedeljska jutra na TV, ki so namenjenega otrokom. OCENA: 2 / 10 Spider-man: Daleč od doma »Izlet v Evropo.« Filmi studia Marvel vedno premorejo vsaj kakšen majhen plus. Tokrat so to nekateri simpatični igralci in zbirka posebnih učinkov, ki obenem potrdijo, da je zlikovec Mysterio potencialna dobra izbira za veliko platno. Toda poslednji film o Spider-manu pride tako daleč po dokazani prevladi superherojskega Marvelovega univerzuma, da se ne bori za gledalca. Večino časa ga lahko gledate kot tretjerazredno fantazijsko izmišljotino, primerno le za tiste, ki se še spomnijo vseh stranskih likov in njihovih konfliktov. Scenarij je otročji, odločitve likov prenagle in preveč prebodene z nezanimivo akcijo, film se konča z vzdihom, ne z vznemirjenjem. OCENA: 5 / 10 PETER ZUPANC VNINO PRIHAJA Levji kralj Po smrti očeta želi mladi Simba prevzeti prestol v savani ... Pomembno: »igrano« priredbo Disneyjevega animiranega filma je režiral Jon Favreau. Dare Kaurič, nepogrešljiv član legendarnih Kingstonov, je na festivalu Melodije morja in sonca nastopil s svojo novo avtorsko skladbo Povozil me je čas. S čustvenim in strastnim nastopom si je na koncu pripel šesto mesto, kar ga seveda zelo veseli, saj skladba, kot pravi, niti ni tipično festivalska in je na začetku okleval, ali naj jo sploh pošlje na festival. Melanholičen plesni ritem je idealno ozadje za čustveno zgodbo besedila, v kateri se slej ko prej najde vsak. Pesem, ki govori o vedno hitrejšem tempu življenja in minevanju nasploh, je v teh dneh dobila tudi videopodobo. Režiser Jani Pavec je dogajanje postavil v vasico Ravne pri Cerknem, na pomoč so poleg Renate Alibegovič, ki ji je bila zaupana glavna ženska vloga, priskočili številni domačini statisti in poskrbeli, da je bilo vse, tako kot mora biti. Skladba Povozil me je čas bo našla svoje mesto na Daretovem drugem samostojnem albumu, za katerega upa, da bo izšel še letos. Še prej ga čaka nastop na festivalu Slovenska popevka, kjer bo nastopil z legendarnimi člani skupine New Swing Quartet. Foto: Aleksander Golob Plazenje Florida. Haley skuša rešiti očeta sredi poplave, ko se oba znajdeta v kleti, polni vode. In med prihajajočimi aligatorji. Pomembno: grozljivko je režiral Alexandre Aya. Utoya, 22. julija Na poletnem kampu Utoya se zbere približno 50 otrok. Nič hudega sluteči postamejo žrtve morilca. Pomembno: film je po resničnih dogodkih in čim bolj zvesto posnel Erik Poppe. (PZ) 40 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si kamra Dr. Milko Mikola Westni - celjski veleindustrialci (14) Sodelovanje Maxa Adolfa Westna s partizanskim odporniškim gibanjem Ko je Max Adolf Westen najkasneje konec leta 1944 spoznal, da bo Nemčija vojno izgubila, je vstopil v stik s predstavniki nove (Titove) Jugoslavije. Od njih je želel predvsem doseči, da bi lahko Westni tudi po vojni obdržali svojo tovarno emajlirane posode v Celju. S tem namenom je februarja 1945 odpotoval v Švico, kjer se je z njimi sestal. S predstavniki nove Jugoslavije se je pogajal glede svoje tovarne in jim ponudil naslednje: 50 odstotkov tovarne je bil pripravljen odstopiti državi, in sicer pod pogojem, če mu bodo pustili ostalih 50 odstotkov in privilegij, da sam sestavi kader, ki bi vodil tovarno. Ti mu niso hoteli ničesar obljubiti, ampak so ga napotili, naj se glede te zadeve obrne na partizanske oblasti v Sloveniji. Takoj po vrnitvi iz Švice je Max Adolf Westen sklical sestanek v svoji vili na Golovcu, na katerega je povabil nekatere svoje najožje sodelavce v podjetju, med katerimi sta bila tudi Uršič in Karol Žerovnik. Ko jih Nestl Žgank Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. je seznanil s pogovori, ki jih je imel v Švici, je Uršiča zadolžil, naj vzpostavi zvezo z obveščevalnim centrom IV. operativne cone NOV in POS, ki je pokrival Spodnjo Štajersko. To je temu tudi uspelo, in sicer preko nekega Cigoja iz Celja, ki je po nepreverjenih podatkih sodeloval z britansko obveščevalno službo (Intelligence Service - IS), s katero naj bi takrat sodeloval tudi Max Adolf Westen. Preko Cigoja je Uršič prišel v stik s komisarjem IV. operativne cone in mu predal Westnovo pismo, v katerem je ta spet navedel svojo ponudbo, da polovico svojega podjetja v Celju odstopi državi, če mu bo zagotovljena lastnina nad drugo polovico in če bo smel v podjetju postaviti svoj kader. Izrazil je tudi željo, da bi se sestal s Kidričem in se z njim dogovoril o tej svoji ponudbi. Komisar ga je napotil, naj se o tem pogovarja s partizanskimi terenskimi oblastmi. Za navezavo stika s predstavniki partizanskega odporniškega gibanja na celjskem območju je Max Adolf Westen zadolžil svojega nameščenca Karola Žerovnika, za katerega je vedel, da je s partizanskim odporniškim gibanjem že bil povezan. Ta je vzpostavil stik z Nestlom Žgankom, ki je vodil partizanski zbirni center tehničnega materiala pod Šmohor-jem v Laškem, iz katerega so s tehničnim materialom oskrbovali celotno območje slovenske Štajerske in Koroške ter delno tudi Dolenjsko. Se nadaljuje ... Anna Bolava: V temo Psihološki triler, stkan okoli rane Roman je psihološki triler, stkan okoli rane, ki se nepojasnjeno pojavi na desnici zeliščarice Anne Bartakove, tik preden zaradi restrukturacije izgubi službo pri prevajalski agenciji v Pragi. In kakor ta rana iz poglavja v poglavje bolj zeva, tako se odpira vedno več vprašanj. Je rana povezana z nepojasnjeno smrtjo premožnega starca v domu ostarelih? Avtorica nas vešče pretvori v detektiva, ki se skuša prebiti skozi labirint mnenj obrekovalcev v malo-mestni skupnosti, kjer vsakdo sodi in so tisti z roba družbe hitro obsojeni. Poleg tega ni jasno, kaj je dejansko res in kaj zgolj vsebina obsesivne zavesti protagonistke pod vplivom protibolečinskih tablet. Je nezdravljena rana simbol neoliberalne družbe? Ta je prikazana brez moraliziranja, ljudje se odločajo med prilagoditvijo sistemu ali izstopom iz njega. Psevdonim češke romanopiske bi lahko dobesedno prevedli kot Ana Boleča. Po mnenju Alenke Jovanovski (knjigo je uredila skupaj s Petro Meterc) avtorica roman zaključi na način, ki spominja na Beckettovo mojstrovino Besedila za nič: »Le da Bolavä pri pisanju uporablja multicolor tehniko. Toda veliki finale junakinje je obenem konec. Težko se je odločiti, ali je ta konec velika svetloba ali velika tema.« DŠ "EMO O avtorici: Anna Bolavä (njeno pravo ime je Bohumila Adamovä) se je rodila leta 1981 na južnem Češkem, kjer je tudi odraščala, Po študiju češkega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi je nekaj časa delala na Inštitutu za češki jezik Češke akademije znanosti, zatem pa kot urednica in lektorica. Leta 2013 je izdala pesniško zbirko Črno leto. Romaneskni prvenec o nabiranju zdravilnih zelišč V temo (2015) ji je leta 2016 prinesel prestižno nagrado Magnesia Litera za najboljše prozno delo. Za isto nagrado je bil nominiran tudi roman K dnu (2017), ki je ohlapno nadaljevanje predhodne knjige. Pisateljica ima moža in tri otroke, zaposlena je kot svetovalka za bolnike s stomo v podjetju, ki izdeluje zdravstvene pripomočke. Živi v Pragi. ALBUM S CELJSKEGA Prevoz zvonov z Lopate pri Celju v Šmartno v Rožni dolini, 1988 Na fotografiji sta Erih Gabron, sin znanega celjskega »furmana« Jožeta Gabrona, in Franc Brežnik. Na voz sta vpregla vsak svojo kobilo z novimi zvonovi za zvonik cerkve sv. Martina. Zvonovi so bili »obešeni« v zvonik 25. maja 1989, blagoslovil jih je mariborski škof Franc Kramberger. Erih je prav tako kot oče Jože postal »furman«. Že pri rosnih 12 letih je imel »svojo furo«; od železniške postaje do trgovine Tkanina ali Slovenijašporta v Stanetovi ulici je že zgodaj zjutraj opravljal prevoze blaga. Nato je hitel domov na Šlandrov trg izpreči konje in v šolo. Nič mu ni bilo težko. Ljubezen do konjev, teh najplemenitejših živali, mu je ostala do današnjih dni. Še vedno skrbi za dve kobili (pred leti je imel celo štiri). Z eno se je na lani na štefanovo udeležil blagoslova konj pri sv. Duhu v Celju. Prispeval: Erih Gabron Vir: Trobec, Marija, Šmartno v Rožni dolini od davnih do današnjih dni, 2003, str. 89 Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: 03-426-17-00 (Srečko Maček). Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. BRALCI POROČEVALCI 41 MČ Slavka Šlandra združevala in se veselila s svojimi krajani Konec junija so se na platoju med trgovino, pošto ter ostalimi lokali srečali krajanke in krajani Mestne četrti Slavka Šlandra. Mestna četrt je zelo blizu mesta, a obenem dovolj odmaknjena, da sestavlja takšno celoto, ki je primerna za generacijsko sožitje med starejšimi in mladimi. Srečanje je bilo vsebinsko in organizacijsko tako zastavljeno, da je združevalo in družilo krajane v tem, kar jim je skupno in kar jim je všeč. Kot je rekel predsednik MC Slavka Šlandra Mihael Zver, »tu ni prostora za politiko, stranke, tukaj imajo prednost ljudje, brez etike-tiranja in označb«. Čutiti je bilo mogoče željo po stikih in njihovem bogatenju. Omenjeno je bilo nujno potrebno sobivaje med generacijami v vsakdanjem življenju in tudi v svetu mestne četrti. To je v obeh primerih uspelo. V prihodnje si bo vodstvo sveta mestne četrti predvsem prizadevalo za boljše življenje in počutje krajank in krajanov. Veliko tega so že začeli in dali pobude za spremem- be, ki so nujne. Prve resne rezultate pričakujejo jeseni. Potencial kot ekipa imajo, podporo okolja tudi. Nasmejani obrazi prisotnih na druženju so pokazali, da je vodstvo na pravi poti. Obeti, da bodo tovrstna srečanja krajanov in krajank postala tradicionalna, so dobri. Tolikšne povezanosti in takšne prireditve zagotovo ne bi uspeli izpeljati brez Dua Mikola, Štamperlovega Pe-pija, plesne skupine Sem ter tja in pevcev mešanega upokojenskega zbora iz Celja. Da je vse potekalo tako, kot mora, velja zahvala vsakemu od prisotnih krajanov, enako tudi vsem, ki so pripravili in pomagali pri izvedbi srečanja. VANEK TEGOV Folklorna skupina Kobula na festivalih na Madžarskem Posebno priznanje je Milan Pečnik izročil tudi ustanovnemu članu ZŠAM Savinjske doline Vinku Grobelniku. 65 let ZŠAM Savinjske doline Zveza neodvisnih združenj logistov in mehatronikov Slovenije (ZNZLMS) je v sodelovanju z Združenjem šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline, ki slavi 65. obletnico obstoja, pripravila praznovanje 13. junija, dneva šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Slovesnost je bila na avto-poligonu združenje ZŠAM Savinjske doline, kjer so se zbrali predstavniki in člani osmih združenj ZNZLMS in gostje. Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik ZN-ZLMS Franc Plazovnik, nato župan Občine Polzela Jože Kužnik. ZŠAM Savinjske doline je čestital za 65-letnico delovanja. O jubileju je govoril predsednik združenja Milan Pečnik. Poudaril je nekaj pomembnih mejnikov v delovanju združenja, ki se je leta 2015 odcepilo od ZŠAM Slovenije in ustanovilo novo zvezo ZNZLMS, v katero je V Rimskih Toplicah dvanajstič kuhali golaž V Rimskih Toplicah v začetku poletja v sklopu prireditve Rimske so fejst tradicionalno izpeljejo Go-lažijado, ki jo pripravi tamkajšnje turistično društvo. Tokratna je bila dvanajsta po vrsti. Za pripravo najokusnejše-ga golaža se je potegovalo kar 28 ekip iz Slovenije. Na koncu je ocenjevalno komisijo najbolj prepričal okus golaža, ki ga je skuhala skupina Gamsi iz Rimskih Toplic. Drugo mesto so zasedli člani PGD Razvanje, tretje pa Loški zeliščarji. Pokala za najboljšo kulinarično predstavitev se je razvese- Na povabilo folkloristov iz mesta Kozarmisleny na Madžarskem smo se člani folklorne skupine Kobula v petek, 7. junija, odpravili na madžarsko turnejo. V mestu smo ob prihodu malo zašli, a so nas domačini z vodnico Katarino Smata-novo hitro našli in popeljali na prizorišče. Že v petek zvečer smo namreč imeli prvi nastop na festivalu Ko-zärmisleny. Predstavili smo dva spleta štajerskih plesov, »ofiranje« in »škerjanček«, ter poželi laskave ocene. Dopoldne naslednji dan smo se na sprejemu pri županu mesta Pecs srečali s člani folklornih skupin iz Albanije, s Slovaške, iz Hrvaške, Transilvanije in z Madžarske, ter z udeleženci folklornega festivala Pecs. Popoldne se je po ogledu mesta Pecs s povorko udeležencev začel mednarodni folklorni festival. Po predstavitvenem nastopu pred nekdanjo džamijo, ki je zdaj krščanska cerkev z ohranjenimi značilnostmi preteklosti, smo krenili na glavni trg pred katedralo s prireditvenim odrom, kjer smo imeli večerne nastope. Množici gledalcev smo na prostem predstavili prekmurske plese Po zelenoj trati in štajerske plese v spletu »ofiranje«. Tudi tokrat smo doživeli zelo lepe odzive pri občinstvu. Ko smo se v nedeljo popoldne vračali proti domu, nismo skrivali veselja nad uspešno izvedbo prve večdnevne turneje naše folklorne skupine na tujem. TATJANA PEVEC včlanjenih osem združenje. Šteje 800 članov. Milna Pečnik je podelil posebna priznanja Ernestu Obermajerju in Vinku Grobelniku, ki sta ustanovna člana, občinama Polzela in Žalec ter vsem osmim združenjem zveze. V kulturnem programu sta nastopila Godba Za-bukovica in Moški pevski zbor ZŠAM Savinjske doline, ki ga vodi Mija Novak. T. TAVČAR lila ekipa društva iz Govc. Da so kuhali v odličnem vzdušju in da je bilo dogajanje še živahnejše, so poskrbeli bobnarji Laške pihalne godbe in mažorete. Trinajsta Golažijada bo v Rimskih Toplicah prvi konec tedna v juniju 2020. MiK 42 BRALCI POROČEVALCI Zlati četrtkarji na stotem izletu Člani Planinskega društva Zabukovica, ki se družimo vsak tretji četrtek v mesecu že dobrih devet let, smo se junija odpravili na stoti izlet na Kočevsko. To ni bil navaden izlet kot prejšnji, ampak se je idejni oče Franci Naraks s sodelavci res potrudil, da nam bo vsem srečanje ostalo v lepem spominu. Prvič so na pot odpeljali s spominsko značko. Vse to trije avtobusi s 150 ljubitelji planin. Franci je s sponzorji poskrbel za enotne majice in rutice ter še nekaj priložnostnega »drobiža«, vključno je bilo skrbno zloženo v posebnih vrečah, na njih pa je vsak potnik dobil tudi napisano svoje ime in priimek ter znak PD Zabukovica. Društvo bo prihodnje leto praznovalo že sedemdeset let in se tudi zaradi četrtkarjev uvršča med najdelavnejša tovrstna društva v Sloveniji. 17. marca 2011 se je na prvi izlet odpravilo malo več kot dvajset članov. Kmalu se je napolnil en avtobus, nato sta bila polna dva in za jubilej so šli na pot prvič trije avtobusi. Planin- Posebna priznanja so dobili tudi pohodniki, ki so se udeležili prvega pohoda četrtkarjev na Šmarno goro. ci so obiskali številne vršace in druge točke, vključno s krajevnimi in kulturnimi zanimivostmi po Sloveniji, bili pa so tudi v Avstriji, na Hrvaškem in v Italiji. Na mnogih izletih so priskočili na pomoč predstavniki krajevnih planinskih društev ter celo prostovoljni gasilci. Vključno z jubilejnim izletom so podelili 107 bronastih, 74 srebrnih in celo 48 zlatih značk. Edini, ki se je udeležil vseh stotih izletov, je bil Franci Naraks, ki je bil zraven celo, ko je imel nogo v mavcu. Le izlet manj ima Štefka Urh - z Vikijem Grošljem je bila celo v ženski alpinistični ekspediciji v Himalaji - in še to zaradi poletnega sodelovanja v mladinskem planinskem taboru. Oba sta tudi med začetniki in pobudniki prijetne rekreativne akcije. Na vseh dosedanjih izletih je bilo šest tisoč udeležencev. Franci Naraks pravi: »Z dobro organizacijo se da ljudi privabiti in navdušiti, da sodelujejo. Malo s trmo in malo z znanjem smo vse to izpeljali.« V priložnostnem programu so sodelovali pevci planinci s pevovodkinjo Mojco Florjan-čič, ki sicer ljubiteljsko prepevajo v zboru v Gotovljah, člana Franci Naraks izroča zlato značko za petdeset izletov Majdi Jančič, ženi pokojnega Jožeta Jančiča, znanega kulturnika v Libojah in dolgoletnega predsednika PD Zabukovica. ansambla Zlate strune iz Griž Božo Trnovšek in Janoš Grobel-nik, predsednik PD Zabukovica Srečko Čulk, sam pa sem povezoval program in se udeležil več kot 80 izletov. Planinske jubilante sta s prisotnostjo počastila tudi župan Občine Žalec Janko Kos s soprogo Mileno. Zdaj se že veselijo poletnih izletov julija in avgusta, ko se jim bo po tradiciji pridružilo več kot dvajset otrok. Pripra- vljajo se tudi na poletno septembrsko letovanje na Mljetu, vrhunec pa bo decembra z novoletnim srečanjem, izdajo priložnostnega almanaha, razstavo ter s sprejetjem programa za prihodnje leto. Lepa in uspešna gorska pravljica četrtkarjev pri PD Zabukovica se bo tako nadaljevala. Vrhov ne bo zmanjkalo, udeležencev pa tudi ne. TONE VRABL Obisk iz ZDA Na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije (MFDPŠ) v Celju so konec junija gostili študente najstarejše in najuglednejše vojaške akademije v ZDA Virginia Military Institute. Obiskali so jih v okviru študijske ture po Evropi Economics and Politics of European Union, ki študentom omogoča, da opravijo obveznosti enega predmeta v času poletja z udeležbo na takšni študijski ekskurziji. Glede na zapolnjen urnik, ki ga imajo mladi kadeti med študijskim letom, je zelo dobrodošlo, da opravijo en predmet že pred začetkom študijskega leta. MFDPŠ je obiskalo 12 študentov, z njimi so bili trije profesorji, med njimi profesorica in vodja poletne študijske ture dr. Valentina Dimitrova Grajžl. Profesorica bolgarskih korenin je poročena z Velenjčanom in živi v ZDA. V času njihovega 10-dnevnega bivanja v Celju sta jim predavala prof. dr. Janez Šušteršič in prof. dr. Dušan Lesjak. Obiskali so tudi Italijo, Nemčijo in Belgijo, kjer so prav tako gostovali na fakultetah ali vojaških akademijah, kjer so poslušali določena predavanja in si ogledovali lokalne zanimivosti. Na MFDPŠ se bodo v okviru svoje študijske ture vrnili čez dve leti. MZ Praznični junij v Štorah Člani veteranskega, častniškega in strelskega društva v občini Štore smo junija imeli zelo pestro dogajanje. Občinski praznik praznujemo 1. junija. Na predvečer praznika občina priredi izjemno lepo proslavo v kulturnem domu. Vsako leto podeli tudi občinska priznanja. Na predlog članov veteranske in borčevske organizacije je bronasti grb občine Štore prejel naš najstarejši član območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Janez Gradišnik. Letos bo dopolnil 90 let. V okviru občinskega praznika smo tradicionalno organizirali tudi strelsko tekmovanje z zračno puško za naše krajane. Obnovljeno strelišče imamo v svojih društvenih prostorih. Pred praznikom ob dnevu državnosti je občina v športnem parku na Lipi v Štorah pripravila bazar društev, ki dejavno delujemo v občini. Predstavili smo se kot vsako leto in ob odlični organizaciji med drugim proslavili tudi 28. rojstni dan naše lepe domovine. Kakšno neverjetno naključje in hkrati velika promocija za naš kraj, namreč v tem času se je skozi našo občino odvijala kolesarska dirka. Štore z okolico si je lahko ogledalo na milijone ljudi. Lepše darilo si je težko predstavljati. SREČKO KRIŽANEC MePZ Bistrica ob Sotli gostoval v Nemčiji Travniki in gozdovi. Počitek in sprostitev. Jezera in ribniki ter ogromno tradicije in kulture. To je le nekaj opisov nemškega Leutkircha im Allgäu, ki se nahaja v jugovzhodnem delu Baden-Württemberga in je junija letos gostil člane zasedbe MePZ Bistrica ob Sotli. Pevci in pevke namreč že 22 let prijateljujemo s Pihalno godbo Schloss Zeil iz Nemčije. Zasedbi se izmenično srečujeta vsaki dve leti. Gre za prav posebna druženja, ki so stkana na dolgoletnih medo-sebnih vezeh in glasbenem udejstvovanju. Zato še zlasti plemenito spajajo ljudi dveh držav in zato trdno ostajajo v tradicionalnih sponah. Temeljite priprave, ki ob pevskih zahtevajo tudi organizacijske, so doprinesle k temu, da smo v tujini ponovno izvrstno predstavili Slovenijo in kraj, iz katerega izhajamo. To smo še zlasti globoko občutili v soboto, 29. junija, na večernem koncertu v Le-utkirchu, kjer smo ob še dveh zasedbah ponosno poželi stoječe aplavdiranje poslušalcev, ki nas kar niso želeli »izpustili« s koncertnega odra. Tudi skupni večerni koncert na trgu pred mestno hišo je poslušalcem nudil blagozvočne pevske užitke, kar smo lahko razbrali iz premnogih vzklikov po dodatkih, ki smo jih kasneje tudi izvedli. Za posebno doživetje poslušalcev smo poskrbeli pri nedeljskem bogoslužju, ki smo ga pevsko izvajali v slovenščini, dodali smo tudi del nemškega besedila in tako izrazili spoštovanje do tam prisotnega občinstva. Tovrstne pevske izkušnje, ki segajo izven domovinskih meja in se ravno zato posebej močno dotikajo čustev, krepko povezujejo pevce, saj zaradi edinskosti dogodka in pristnih prijateljevanj sprožajo notranje harmonije, ki so gonilne motivacijske sile za nadaljevanje pevskih nadgradenj zbora ter družijo pevke, pevce in njihovo zborovodki-njo na najboljši možen način. Zahvaljujemo se Občini Bistrica ob Sotli, vsem sponzorjem, podpornikom zbora ter naši neutrudljivi in izvrstni zborovodkinji Špeli Drašler ter njeni družini za izvrstno organizacijo in priložnost sopriprave čudovitega gostovanja v Nemčiji. DARIJA HOHNJEC vsak četrtek ob 1Z.1S 95.1 i 95.9 100 3 wradiocelje.c POGLED HUB J MLADI ZA MLADE 43 Celjski dom v Baški - 60 let otroških radosti V Celjskem domu v Baški smo pripravili že 60. izvedbo počitniških kolonij za otroke iz Celja in okolice. Res je, vse skupaj se je začelo leta 1959, ko so po dveh letih gradnje v dom sprejeli prvo skupino otrok. Mogoče ste bili med njimi tudi vi, dragi bralci ... Kot vsako leto so naši otroci tudi tokrat preživeli čudovitih 10 morskih dni, ki so bili prežeti z raznovrstnimi zabavnimi animacijami in uživanjem na soncu na eni najlepših plaž Jadrana. Tudi v prvi izmeni, ki je trajala od 30. junija do 10. julija, so otroci ogromno plavali, veslali, deskali in skakali s supov, plezali na »mizo« in zganjali vragolije med skoki v kristalno čisto vodo. Seveda ni vse dogajanje vezano samo na plažo. Tako so s pomočjo orientacijskega pohoda po mestu dodobra spoznali Baško, krmarili turistično ladjo Ba-ška v Velo luko in nazaj, vsak dan »športali« na igrišču okoli doma, se vozili s skiroji in s kolesi raziskovali še prej neznane poti. Največji deški skupini sta izkoristili priložnost za obisk svetilnika v Senjskih vratih, kjer so otroci preživeli dopoldne skakanja s pečin in plavanja v odročnem zalivčku. Da nočnega kopanja ob svečkah in petju niti ne omenjamo ... Najbolj zaželene so zagotovo večerne prireditve. Vsi otroci so tekmovali v plesu, za kar so jim vzgojitelji organizirali hitri tečaj standardnih in latinskoa-meriških plesov. Rezultati so bili navdušujoči. Veliko otrok je pokazalo svoj še neizražen talent. Peli so, plesali, pokazali sposobnost oponašanja različnih zvokov in podobno. Tudi večer z risanko je bil zelo lepo sprejet, saj ob odsotnosti tehnologije v koloniji, ogled risanke še bolj pritegne. Lepo je, da otroci med počitnicami uživajo, vseeno pa so morali v Celjskem domu sami poskrbeti za nekatera opravila. Tako so si redno pospravljali sobe (postlana postelja in urejena omarica sta glavni pogoj za dobro oceno), pometali hodnik, pripravljali pogrinjke za vse obroke in skrbeli za čistočo v domu in okolici. Seveda so bili za trud tudi nagrajeni. 10 dni lahko mine zelo hitro, včasih se zdi tudi zelo dolgo. Kakor za koga. Vsekakor pa smo v Celjskem domu zelo veseli, da se letovanj udeleži tako veliko otrok, kar brez pomoči Mestne občine Celje in ZZZS ne bi bilo mogoče. TONE OJSTERŠEK, koordinator počitniških letovanj Kolesarske majice za petošolce Sprejem mladink PGD Andraž nad Polzelo pri predsedniku države V ponedeljek, 8. julija, je Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije, priredil sprejem ob vročitvi listin o častnem pokroviteljstvu nad dogodki v letošnjem letu jubilejev - 150-letnici PGD Metlika in obenem 150-letnici organiziranega gasilstva na Slovenskem, 70-letnici Gasilske zveze Slovenije ter 50-letnici Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki. Slovesnost je pripravil v veliki dvorani Predsedniške palače. Poleg vodstva organizatorjev jubilejnih prireditev (Gasilske zveze Slovenije, Gasilske zveze Metlika in PGD Metlika) so bile na sprejemu Ob koncu šolskega leta so vsi petošolci v mestni občini Celje in občini Laško, ki so opravili izpit za kolo, prejeli kolesarske majice. Gre za skupno akcijo občin ob odprtju kolesarske poti in brvi med Celjem in Laškim, s katero želijo h kolesarjenju spodbujati tudi šolarje. V obeh občinah sta bili sprejeti celostni prometni strategiji, ki v prizadevanju za niz-koogljično družbo z različnimi ukrepi spod- bujata trajnostne oblike mobilnosti kot je na primer kolesarjenje. Da bi občane spodbudili h kolesarjenju, so laška in celjska občina ter Kolesarski klub Laško v aprilu organizirali pomladno kolesarjenje Celje-Laško-Rimske Toplice. Ob tej priložnosti so izdelali majice, ki so jih podarili vsem osnovnošolcem v obeh občinah, ki so letos naredili izpit za kolo. RG Foto: MOC tudi članice olimpijske reprezentance Slovenije, mladinke PGD Andraž nad Polzelo z vodstvom društva in s predstavniki Gasilske zveze Žalec. Mlade gasilke iz Andraža z mladinkami PGD Zbilje in mladinci PGD Drenov Grič--Lesno Brdo so konec tedna odpotovale na 22. mladinsko gasilsko olimpijado v švicarski Martigny, kjer bodo zastopale barve Slovenije. Na zadnji olimpijadi, ki je bila pred dvema letoma v Avstriji, so osvojile bronasto medaljo. TADEJ ZUPAN, predstavnik GZ Žalec za odnose z javnostmi Petošolci OŠ Lava z ravnateljico Marijano Kolenko v kolesarskih majicah 44 BRALCI POROČEVALCI / MLADI ZA MLADE Planinskim potem vračajo lesk Obnova mark 6. julija je bil dan slovenskih markacistov. Pri ribiškem domu v Hotemežu pri Radečah sta prireditev organizirala Odbor za planinske poti - Meddruštveni odbor planinskih društev Zasavja (OPP MDO PD Zasavja) in Komisija za planinske poti (KPP) pri Planinski zvezi Slovenije. Vseslovenskega srečanja markacistov so se udeležili člani vseh 12 MDO, najbolj množično so prišli markacisti iz Posočja ter z Dolenjske in iz Bele krajine. Po jutranjem zboru so zbrane najprej nagovorili predsednik MDO PD Zasavja Jože Prah, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko, načelnik slovenskih markacistov Bogdan Seliger in vodja OPP Zasavja in Posavja Aleš Mohar, nato je spregovorila še predstavnica lokalne skupnosti, direktorica občinske uprave Občine Radeče Brigita Stopar. Potem ko smo se okrepčali z malico in v nahrbtnike pospravili pijačo, ki jo je prispevala Pivovarna Laško Union, smo se razdeljeni v delovne skupine odpravili do izhodišč določenih odsekov in se lotili čiščenja in vzdrževanja planinskih poti Posavja in Zasavske planinske poti. Omenjena planinska obhodnica, ki v dolžini 200 km vodi od Bizeljskega do Kuma, vključuje kar nekaj med planinci in rekreativnimi pohodniki priljubljenih vrhov. Obnova, čiščenje in urejanje Delovno druženje na vroč poletni dan je vključevalo osnovne dejavnosti vzdrževanja planinskih poti, kot so obrezovanje vejevja, čiščenje podrasti, obnavljanje in novo umeščanje markacij. Dve skupini sta opravili tudi večja dela z nadelavo poti z erozijskimi zaščitami. V Ribiškem domu na Hotemežu nas je utrujene, a zadovoljne po opravljenem delu pričakala zaslužena malica. Vsak udeleženec je prejel še spominsko majico, ki bo dobro voljo z nami ponesla tudi na prihodnje akcije. Majice je v okviru akcije Očistimo gore prispevala Zavarovalnica Triglav, ki že drugo leto spodbuja markaciste pri nji- hovem delu. Skupaj želimo delo markacistov približati mladim in širši javnosti ter privabiti nove moči v svoje vrste. Dan slovenskih markacistov smo sklenili z nagradno vožnjo s splavom, na katerem je kraj z zgodovinskimi in ostalimi znamenitostmi predstavila v. d. direktorice KTRC Radeče Duška Kalin. Vožnjo po Savi sta planincem markacistom v zahvalo za opravljeno delo podarila Občina Radeče in KTRC Radeče, nato je zbrane nagovoril še predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan. Skupno se nas je zbralo 170 markacistov in 12 pomočnikov. Idejni vodja dogodka je bil pokojni dolgoletni načelnik KPP Tone Tomše. Udeležba iz leta v leto raste, zato smo prepričani, da bomo v prihodnje lesk povrnili še mnogim planinskim potem. V imenu organizacijskega odbora Dneva slovenskih markacistov 2019 se vsem udeležencem prisrčno zahvaljujemo za udeležbo in opravljeno delo, prav tako vsem, ki so kakorkoli (finančno ali materialno) priskočili na pomoč. DOROTEJA JAZBEC v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije Otroci zaposlenih v Pegazovem domu V Pegazovem domu smo v sklopu dejavnosti družini prijaznega podjetja organizirali dan spoznavanja otrok zaposlenih. Bil je odlično sprejet. Delovni terapevtki in socialna delavka smo otrokom pripravile zanimiv dan, priložnost je bila tudi za spoznavanje delovnih mest staršev in vsega, kar Pegazov dom je. Štirinajst osnovnošolskih nadobudnežev smo zjutraj popeljali po naši veliki hiši ter jih seznanili s službami, z zaposlenimi in s stanovalci. Ves čas so radovedno spraševali različne stvari. Ogledali so si prostore, nato pa jih je sprejela direktorica. Kristina Kampuš jih je toplo pozdravila, med drugim tudi povprašala, kaj bodo postali, ko bodo veliki in slišali smo pester nabor želja: medicinska sestra, kmet, zdravnica, arhitekt ... Predstavila jim je direktorsko vlogo in na humoren način priporočila, da vsi postanejo direktorji in direktorice. Saj res, pred njimi je še vsa prihodnost in prav je, da so cilji visoko postavljeni. Dan se je pestro nadaljeval. Spoznavali so delovno mesto staršev, se vključili v pomoč pri strežbi obrokov, pomivanju posode, pospravljanju, pri sprehodih s stanovalci, telovadbi ob glasbi, urejanju pričesk ... Ustvarjalna delavnica je bila priložnost poslikave majice, izdelave zapestnice, risanja man-dal in pobarvank. Igrali so družabne igre, obiskali zunanji fitnes ... Za zaključek smo s pevci domskega pevskega zbora zapeli nekaj pesmi pod vodstvom harmonikarke Marinke. Kjerkoli smo se pojavili, so nas stanovalci lepo sprejeli, pogovori so obojestransko zanimivo stekli. Za vse je bil nadvse prijeten dan, ki ga moramo čim prej spet ponoviti. MATEJA FIDLER, delovna terapevtka Ribiški tabor za otroke Ribiška družina Šempeter je v času med 8. in 10. julijem pri Ribiškem domu Preserje organizirala in izvedla tridnevni ribiški tabor, ki so se ga udeležili mladi ribiči iz osnovnih šol Braslovče, Polzela, Petrovče, Šempeter, Žalec, Šmartno ob Paki, Prebold in RD Mozirje. Na taboru je sodelovalo 34 mladih ribičev. Tabor je sodil v sklop aktivnega preživljanja prostega časa otrok v času počitnic v naravi. Na ta način ribiči tudi pomlajujejo članstvo. Po uvodni predstavitvi RD Šempeter so mladi ribiči v prostorih sejne sobe ribiške družine spoznavali ribje vrste, ki jih zasledimo v vodah in s katerimi gospodari družina. Na jezeru so jim mentorji prikazali različne tehnike ribolova in opremo. Tudi sami so lovili z različnimi tehnikami. RD Šempeter je z mentorji vzbudila zanimanje za ribolov med mladimi, kar dokazuje številna udeležba. Pomembna sta tudi druženje med vrstniki in preživljanje prostega časa v naravi. Tabor je tudi pokazal, da je treba mladim ponuditi nekaj kakovostnega, če želijo v ribiških družinah obnoviti ribiški podmladek. Za izvedbo takšne dejavnosti je treba veliko priprav, dobre volje, prostega časa, idej, skratka prostovoljnega dela, ki ga danes skoraj ne poznamo več. Ob koncu tabora so se udeleženci dogovorili, da se bodo med počitnicami dobivali vsak četrtek popoldne ob enem od ribnikov v Preserjah. TT Športne dejavnosti za razgibane počitnice V šolskem letu, ki se počasi izteka, je društvo AŠ - ŠŠD 4. julij organiziralo številne športne dejavnosti za otroke in mladino. Jadrali smo na morju, se udeleževali pohodov in telovadili v prostorih Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celje. Projekte (Rekreacija za starostnike, Rekreacija za mladino, Hura, prosti čas, Mednarodni simpozij) so med drugimi podprli Šolski center Celje, Mestna občina Celje in Zavod za šport RS Planica. Športnih aktivnosti se je udeležilo veliko učencev in dijakov. Na ta način so preživeli razgibane in prijetne počitnice. V okviru različnih projektov potekajo športne dejavnosti celo šolsko leto. Več o njih najdete na spletni strani društva http://www2.arnes.si/~cesport/. SONJA PAVLIC MLADI ZA MLADE 45 Tuševih novih petsto morskih otroških nasmehov Nipke Tuš bo z dobrodelnim projektom Pričarajmo nasmeh letos ponovno polepšal počitnice 500 otrokom iz različnih koncev Slovenije. Na Debelem rtiču bodo otroci spoznavali nove prijatelje, uživali v kopanju in družabnih igrah, se ukvarjali s športom in izražali svojo kreativnost. Prva skupina otrok je pripravila pravi počitniški havajski dan, ki ga je s svojim nastopom popestril priljubljen raper Nipke. V 17 letih projekta se bo številka pričaranih nasmehov ustavila pri 8.600, in to v letu, ko Tuš praznuje 30 let odprtja prve trgovine. Dobrodelni projekt Priča- in bolj kakovostne počitnice, rajmo nasmeh otrokom iz na katerih mnogi prvič vidijo socialno ogroženih družin iz morje. »Petsto otrok, razdelje-vse Slovenije zagotavlja lepše nih v pet skupin, vsako leto v času šolskih počitnic letuje na Debelem rtiču med julijem in avgustom ter doživi nepozabne počitnice v krogu svojih vrstnikov iz vse Slovenije. Namen projekta, ki traja že od leta 2002, z dejavnostmi, zavzetostjo in s srčnostjo vseh sodelujočih doseže svoj pravi namen,« pojasnjujejo v Tušu, kjer so v 30 letih obstoja podjetja izpeljali že mnogo odmevnih dobrodelnih projektov. A Vesna Mikuž iz Rdečega križa Slovenije in Andraž Tuš iz Skupine Tuš prav Pričarajmo nasmeh je tisti, ki vsa leta ponuja enega najlepših zgledov pomoči tistim, ki jo potrebujejo v najobčutljivejšem življenjskem obdobju. Otroke vsako leto na podlagi objektivnih meril izbere partner projekta Rdeči križ Slovenije, ki mu pomagajo centri za socialno delo, socialne službe v osnovnih šolah in območna združenja Rdečega križa. Zabava po havajsko V prvi skupini je 146 udeležencev in prihajajo iz Prekmur-ja, s Štajerske in Koroške. Zabavali so se po havajsko. »Vsako leto se potrudimo, da otrokom pripravimo presenečenje in letos smo na tem čudovitem koščku slovenske obale pričarali zabavne počitnice. Otroci so se zabavali ob havajskih družabnih igrah, kot so limbo dance in vrtenje hula hop obročev, izdelovali so ogrlice in slikali velike slike, za konec pa so nam zaplesali plese, ki so se jih naučili s plesno učiteljico,« opisuje posebno dogajanje vodja projekta Pričarajmo nasmeh v Tušu Anja Marjetič. Poskrbeli so tudi za posebno presenečenje: »Priljubljen slovenski raper Nipke je bil zares prava popestritev, saj mnogi otroci njegovo glasbeno zvrst in pesmi naravnost obožujejo,« še dodaja Anja Marjetič. Plavalni tečaj Za otroke na Debelem rtiču vsako leto pripravijo pester program, kjer se v tednu njihovega bivanja zvrstijo ustvarjalne, športne, izobraževalne, kreativne in zabavne dejavnosti oziroma delavnice. Tako jih čakajo igre na bazenu, izdelovanje razglednic, vodne in šta-fetne igre, turnir v kegljanju, plesna delavnica, izlet z ladjico v Koper, ob koncih dneva pa plesni, pevski in kino večeri. »Otroci so glede na preteklo znanje vključeni v plavalni tečaj, tako da uživajo v vodi in nadgrajujejo svoje plavalne veščine. Pridobljeno plavalno znanje se nam zdi ena ključnih vsebin v okviru letovanja, saj je na primer v tokratni skupini kar tretjina neplavalcev,« dodajajo v Tušu. V nadaljevanju poletja se bodo na enotedenske počitnice odpravili še otroci iz ostalih slovenskih regij. AM 46 RAZVEDRILO -Halo dragi! Kaj delaš? -Šel sem v posteljo in poskušam zaspati. Pa ti? -Sedim v baru za teboj in te gledam, kako se obračaš in ne moreš zaspati. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Ponudba Top akcija za poročene in vezane moške! Za samo 499 evrov vas v prisotnosti žene ali partnerke aretiramo in spustimo po treh dneh. V ceno so vključeni: namestitev, ribiška oprema, žar in pivo. Za bencinske odvisnike za doplačilo samo 100 evrov zasežemo tudi dirkalnik (vleka vključena), za 70 evrov motorno kolo ali štirikolesnik. Pridemo v pravih policijskih uniformah s policijskim avtom z vključenim modrimi lučmi. Sprejemamo ponudbe! Veselje 19-letna soseda je sinoči domov pripeljala fanta. Njen oče se je od veselja kar raz- jokal, saj sošolca ni videl že 20 let. Ne uboga Mož in žena gresta na dopust. Ker je mož že utrujen od vožnje, ga za nekaj kilometrov zamenja žena. Mož spremlja vožnjo in nenadoma zakriči: »Zaviraj! Zaviraj ...« Ko se zbudita v bolnišnici, jo besen vpraša: »Zakaj nisi zavirala?« »Kaj misliš, da te bom tudi na dopustu ubogala?« Premalo Včeraj sem s pištolo pridrvel v lokal in zakričal: »Kdo je spal z mojo ženo?« Vstal je samo eden in rekel: »Stari, imaš pa premalo nabojev.« Oven Tehtni ca Šale je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Po izpitu Po opravljenem vozniškem izpitu reče žena možu: »Oh, kako si želim avto, tako rada bi si ogledala svet.« Mož: »Tega ali onega?« Pri zdravilcu Zakonca sta obiskala znanega čudodelnika, ki je ozdravil vse bolezni. Rekel jima je: »Zdaj bosta preizkusila mojo magično moč. Položita roke na tisti del telesa, ki je bolan.« Zena položi roke na srce, mož pa med noge. Pa reče žena možu: »Ne tam, on zdravi bolne dele telesa, ne mrtvih.« Izbira imena Janez je obiskal ženo v porodnišnici takoj po porodu sinka in jo vprašal, kako bi mu dala ime. Zofka: »Vse, kar imava, sva podedovala po dedku in bi ga imenovala kar po njem.« Janez: »Si zmešana, saj ne moreš majhnega otroka klicati dedek!« Nova poletna moda Za tiste, ki bi radi pometali pred mojim pragom, sem nastavila metlo. Ko boste opravili, vam jo posodim, da boste počistili še pred svojim. Raziskave so pokazale: če se zdravo prehranjuješ, ne piješ in ne kadiš, se ukvarjaš s športom ..., vseeno umreš. Ženska je kot živa meja. Če je ne neguješ, se razraste k sosedu. Stranišče za moške in ženske »Ati, kaj je narisano poleg napisa lekarna?« »Tvoja mama, ko je sladoled.« V mislih ste si jasno začrtali pot v naslednjem obdobju. Življenje vam bo ponudilo priložnosti, da zaživite bolj umirjeno. Dnevi, ki prihajajo, bodo pri vas sprožali velika pričakovanja. Vaš vladar biva v znamenju leva in s svojo ognjeno energijo še bolj izpostavlja moč in prodornost. Na poti vas nič ne bo moglo ustaviti, zato skrbno načrtujte korake, uspešni boste. Bik •ЖчМ ш Lev Neodločno boste stali pred dvema odločitvama. Svetujemo vam, da se tokrat posvetujete s kom. Kar veliko obveznosti je še pred vami, zato se nikar ne ubadajte z nepomembnimi malenkostmi. Vaša vladarica v znamenju raka vas lahko naredi na trenutke neodločne, morebiti celo ranljive, zato malo več pozornosti namenjajte pozitivnim vzgibom na ljubezenskem področju. Sonce v raku bo spreminjalo vaše razpoloženje. Poskrbeti morate za notranjo stabilnost. Opravkov bo veliko, ravno tako veselja za vsako zmago na vaši poti. Vaša vladarica je v znamenju raka, intuitivna zaznava bo velika, sledite notranjemu občutku. Pred vami so velike spremembe tako na zasebnem kot tudi na poslovnem področju. škorpijon Dvojčka Pred vami so naporni dnevi. Dogajale se vam bodo velike spremembe, ljudje vas bodo presenečali. Nikar se v teh dneh ne ravnajte po svojih nenavadnih načelih, uporabite modrost, ki ste jo pridobili skozi čas, in vse se bo pozitivno končalo. Prelomnica, na katero ste tako dolgo čakali, je tu, od vas pa je odvisno, kako boste uresničili malenkosti, ki prinašajo spremembe. Rak Izkoristite čas v svoje dobro. Odlično se boste počutili med ljudmi, ki vam veliko pomenijo. Poskrbite, da se boste spravili z vsemi, tudi s tistimi, s katerimi niste v najboljših odnosih. Planeti vas opozarjajo, da stojite pred večjimi spremembami, nikar se ne upirajte močnemu toku. Zaupajte v proces življenja in kmalu boste razumeli, kaj vse mora in česa ne sme biti. Strelec Več pozornosti morate v teh dneh nameniti partnerju, saj ga zanemarjate. Previdno tudi glede zbranosti, predvsem zaradi položaja Venere v raku. Prinaša vam povečano občutljivost, včasih se vam bo zgodilo, da boste izgubljali orientacijo in moč v sebi. Vaš vladar je še vedno retrograden, pomagal vam bo, da boste razrešili neko kočljivo zadevo iz preteklosti. Malo so se razmere umirile, vi pa že delate načrte, kako naprej. Nekdo vas bo prijetno presenetil. Veliko lahko v tem času naredite zase, vpliv nedavnih mrkov pa bo kljub vsemu še nekaj časa vplival prav na vsa področja vašega življenja. Veselili se boste poti, ki prihajajo, zato se bodo ljudje veselili v vaši družbi. Na nekoga prav posebnega boste naredili dober vtis. Kozorog Nikar si teh dni ne otežujte še bolj, kot je to nujno potrebno. Strahove morate izključiti in se zamisliti, zakaj sploh obstajajo v vaših mislih. Skušajte ujeti ravnotežje med čustvi in razumom. Pred vami ni lahko obdobje, Saturn vas s svojimi lekcijami uči, kaj morate nujno spreminjati in česa se morate nujno izogibati. Naredili boste nekaj dobrega za svoje zdravje. Nikar prihajajočih dni ne zapletajte, raje se prepustite energiji, kajti presenečenj tudi za vas ne bo manjkalo. Vpliv planetov bo spodbuden tudi za ljubezen. Bivanje Marsa v vašem znamenju bo dober pokazatelj moči in energije, zato boste imeli priložnost narediti veliko na vseh področjih. Ukvarjali se boste z dilemo, kako nekoga presenetiti na poseben način. Vodnar Devica Malo občutljivejši boste v teh dneh, zato pazite, da se komu ne zamerite. Svoje organizacijske sposobnosti tokrat uresničite. Veliko bo v teh dneh odvisno od vas, zato naredite tako, da boste srečni. Merkur, ki biva v znamenju leva, je še vedno retrograden, zato vam vrača preteklost. Ustavite se za trenutek in dobro premislite, kaj je tisto, kar bi morali spremeniti. Navidezno se boste ravnali po nasvetih drugih, v resnici pa boste delali po svoje. Skušali boste uresničiti vse načrte in boste v mislih že drveli v naslednji teden. Vpliv nedavnih mrkov bo še vedno dejaven, zato se boste težko umirili in poiskali zavetje pred lastnimi strahovi. Obrnili boste nov list v življenju, ne glede na to, da se včasih preveč ozirate nazaj. Ribi Zgodilo se vam bo nekaj zares izjemnega in nenavadnega. Naj tokrat ne odide mimo vas. Saj veste, za svojo dušo potrebujete ljubezen in romantiko ter hitrejši utrip srca. Bivanje Sonca v vodnem znamenju bo odlično vplivalo na vas, zato boste imeli močno intuicijo in ravno zaradi tega ne boste izgubili priložnosti, ki se vam obeta v ljubezni. Prepustite se strasti in čustvom. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi na 041 519 265, 090 64 30 in na strani Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Pa sem rekel Leonu naj bo previden. Srne so v teh krajih Križam Ke a PRIRASLIKA uoamKe CEVKA ZA KEMIČNE POIZKUSE DODAJANJE S SIPANJEM RIMSKA ŠTIRI LJUDJE (SLENG.) ŠVEDSKI INDUSTRIJSKI KONCERN OSEBE, KI SO JIH ZAJELI TERORISTI PRETIRANA ZANOSNOST MESTO NA JAPONSKEM OTOKU HONŠU MOLŽA, REDKO KOCINE POD NOSOM LEV NIKO-LAJEVIČ TOLSTOJ: ... KARENINA MALA GRAMOFONSKA PLOŠČA 19 SKUPEK ENAKIH CELIC TEKMOVALEC V PRVI KATEGORIJI (ŽARG.) RAFKO IRGOLIČ NIKALNICA MAJHNA - USTA CESTA (LAT.) HIMALAJSKA KOZA GRŠKA MITOLOŠKA REKA EDGAR HOOVER 10 ODLAGALIŠČE SVETOVNO MORJE ŽIVAL, KI DAJE VOLNO SREDSTVO ZAJEDKANJE ACIKLIČNI OGLJIKOVODIKI PREDPONA, KI POMENI TUJ ŽELJKO IVANEK PISATELJICA VAŠTE PESNIK MINATTI GOSPODARSKI VESTNIK 18 13 iE INFICI-RANOST SREDNJEVEŠKA LITURGIČNA KNJIGA KONEC POLOTOKA NAJVEČJA ŽLEZA ČRNOGORSKA REKA ITALIJANSKO POGORJE ŠALA (POG.) 12 OMEJEN, NERODEN ČLOVEK AVSTRALSKI MEDVEDEK NAVDUŠENJE ZA IDEALE BRESKVI PODOBEN SADEŽ ANGLEŠKI VEZNIK AMERIŠKI DRUŽABNI PLES OČE (MEŠČ.) LEPO OBLEČEN IN UGLAJEN MOŠKI MEH. POET (SALVADOR) SREDIŠČE SRBSKE KRAJINE ZDRUŽENJE GOSPODARSKIH DRUŽB MUSLIMANSKI POSTNI MESEC GRŠKO IME OTOKA SANTORIN IGRAČA NA VRVICI ŠPANSKA PRINCESA MALAJSKO BODALO LATINSKI PREDLOG ZDA (ORIG.) TESTENINA Z NADEVOM ZADIRČNEŽ (SLABŠ.) SVETOVNI POPOTNIK (MARCO) VPADLJIV MOŠKI (POG.) SL. KOMIK (FRANCI) LIČINKA HROŠČA POKALICE ELTON JOHN INDIJSKO HRIBOVJE BRITANSKA MANEKENKA CAMPBELL TATARSKA, VINSKA, GOBOVA ARNE HODALIČ 17 NEKDANJA RTV-NAPO-VEDOVALKA (JANA) REKA V JZ AZIJI ŽABJA NOGA ČLOVEKU PODOBNA OPICA 15 SPODNJA OKONČINA KUBANSKI PESNIK (JOSE) NIZEK ŽENSKI GLAS IGRALKA LEVAR RUSJANOVO LETALO NEKDANJI ARABSKI EMIRAT NIKOLA TESLA STVAR JE KONČANA (LAT.) OSLOV GLAS SL. KNJIŽEV-NICA ANICA 25. IN 16. ČRKA ZLATAN IB-RAHIMOVIĆ ZLOBNA JUNAK WAG-ŽENSKA NERJEVE (EKSPR.) OPERE 9 RADOVEDNI TV-KUŽA 16 TRAVNIŠKA PRIJETEN RASTLINA VONJ 14 SUDOKU 370 4 2 3 2 5 7 7 1 8 3 9 7 7 9 1 9 8 4 9 5 2 8 2 5 8 6 SUDOKU 61 5 4 9 8 2 4 2 5 7 8 3 5 6 8 1 9 7 3 6 4 5 8 2 3 2 5 9 REŠITEV SUDOKU 369 REŠITEV SUDOKU 60 2 7 1 4 3 8 5 9 6 8 5 4 2 6 9 7 1 3 9 3 6 7 1 5 4 8 2 7 6 3 9 2 4 1 5 8 4 2 8 5 7 1 3 6 9 1 9 5 3 8 6 2 4 7 3 1 9 6 4 7 8 2 5 5 4 7 8 9 2 6 3 1 6 8 2 1 5 3 9 7 4 3 1 8 4 9 7 6 5 2 5 4 9 1 2 6 7 8 3 7 6 2 8 3 5 9 1 4 6 3 1 9 8 2 5 4 7 9 2 5 7 4 1 3 6 8 4 8 7 5 6 3 1 2 9 2 7 6 3 1 8 4 9 5 1 5 4 2 7 9 8 3 6 8 9 3 6 5 4 2 7 1 11 KDOR ORJE JUŽNI SADEŽ BARIERE 2 3 4 BERILIJ 6 7 8 5 novi tednik VM|/IQ? 2 (ЛЛШОј / 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Nagradni razpis 1. nagrada: malica za dve osebi v restavracij i Stolpič na Mariborski cesti, darilni paket kavarne Stenga v Gledališki ulici v Celju in kuhinjski krpi NT&RC 2. nagrada: malica za dve osebi v restavracij i Stolpič na Mariborski cesti in kuhinjski krpi NT&RC 3. nagrada: darilni paket kavarne Stenga v Gledališki ulici v Celju Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 23. julija. Geslo iz številke 28: Vzemite si čas za oddih. Izid žrebanja 1. nagrado, malico za dve osebi v restavraciji Stolpič na Mariborski cesti, darilni paket kavarne Štenga v Gledališki ulici v Celju in kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Vidko Blazinšek iz Šmartnega v Rožni dolini. 2. nagrado, malico za dve osebi v restavraciji Stolpič na Mariborski cesti in kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Sašo Jona iz Dobrine. 3. nagrado, darilni paket kavarne Štenga v Gledališki ulici v Celju, prejme: Fanika Zavšek iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. ROČNO IZBRANI SUDOKUJI NAJVIŠJE KAKOVOSTI Z VAMI ŽE OD LETA 2006 /o I DVOMA 48 RUMENA STRAN Pivo in cvetje je tudi druženje Pivo in cvetje je ob poslušanju dobre glasbe, zabavi, sprostitvi in kulinaričnem uživanju tudi družabna prireditev. Laško so obiskali tudi Alenka Obrul (levo), direktorica Zdravstvenega doma Celje, Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje in Suzi Kvas, direktorica zavoda Socio. Po svoje stanovski kolegi so očitno dobro razpoloženi odlično izkoristili priložnost za druženje na še vedno največjem zabavnem in turističnem dogodku v Sloveniji Foto: GrupA Zakaj ne bi nosile klobučkov? Modna oblikovalka Špela Strašek razstavlja v Kvartirni hiši v Celju svoje klobučke in ostale naglavne dodatke. Da so obiskovalci lahko videli, kako je treba nositi njene modne dodatke, sta na odprtju razstave njeno delo nosili dve Celjanki, ki imata dober občutek za modo. Greta Doberšek Kužner (levo) je celjska krojačica, ki je med drugim oblekla figuro Alme M. Karlin, postavljeno v prostorih Kvartirne hiše. Nea Likar (desno) je ilustratorka, ki trenutno svoje delo postavlja na ogled v Ateljeju Galeriji v Ljubljani. Foto: GrupA O nogometu ali politiki? Amerika zadovoljno iz Laškega Stalna gosta Piva in cvetja sta tudi Mičo in Zoran Bundalo, oče in sin, znana gostinca iz celjske Amerike. Ob letošnjem odličnem obisku prireditve sta lahko bila zadovoljna, saj je gotovo bilo dovolj žejnih in lačnih ust. Kot strastna rokometna navijača Celja Pivovarne Laško pa sta množični dogodek izkoristila za nekaj promocije ljubljenega kluba, v katerem je nekoč igral tudi Uroš Bundalo, tudi nekdanji slovenski reprezentant, ki je že končal rokometno kariero. Foto: GrupA Veter v laseh Takole brzi v poletnih dneh po mestu znani celjski frizer Zoran Pasarič. Skiro je vse bolj priljubljeno sredstvo za hitrejše premikanje z enega konca na drugega, v vročih dneh se sploh prileže malo vetra v laseh. Foto: SHERPA Pred zadnjo sejo celjskega mestnega sveta sta se živahno pomenkovala svetnika Celjske županove liste Dejan Obrez (levo) in SMC Matevž Jug. Kaj je bila glavna tema njunega pogovora, ne vemo, predvidevamo pa, da bi lahko bilo samo dvoje: ali sta govorila o najbolj pomembni postranski stvari na svetu ali pa o kakšni problematiki z dnevnega reda seje mestnega sveta. Če ugibamo, da je vendarle šlo za nogomet, potem sta svetnika gotovo kakšno rekla o novi nogometni sezoni domačega Nk Celje ali pa o angleški Premier ligi, za katero Dejan komentira tekme na Sportklubu. Morda sta se celo dogovarjala za kakšno prijateljsko medstrankarsko tekmo. Foto: GrupA Glasbeno-zabavni odklop Nekaj trenutkov sprostitve je na letošnjem Pivu in cvetju v okviru napornih priprav na novo sezono poiskal tudi odlični celjski deskar Rok Marguč (levo). V družbi vedno dobro razpoloženega Matevža Vuge, celjskega mestnega svetnika SMC in nekdanjega pevca celjske skupine Carpe Diem, se je očitno zelo dobro počutil. Kot poznavalec glasbe je lahko prijatelju deskarju bržčas tudi svetoval, h kateremu odru se je najbolje napotiti na dober koncert. Foto: GrupA 2 XX XX њМПЦ nxuvdnczabavfui 7T otldaja Vsak četrtek ob 20.00 na programu VTV - Vaše televizije VTV - Vräa telovizija,Žarovac. 10, Volenje t.: 03 V98 60 CO, viustudinV^sioloet wv.vtvstud i o. com, ww.facdaoek.uoei/nijeiza c:etrtek, 25. juhj V2iO]Lg Ob20.00uri, Lapidarij na Savinjskem nabrežju £]eö suKTunr» micrLmuLVМИЈТЈМИ.] ■ »шјрриЛТ ■ ЛбINFOUMACU rnr ^ VTURWWIWI TV ARENA pll kAŠEmvpERAterjU T-2 -187 At - 31i Telekom - see TEltiO aUH rt23 ДТШПШ astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja VEDEŽEVANJE, ASTROLOGIJA, NUMEROLOGIJ.A, REIKH.FENG ■ вшш Naročila sprajamamo aa ВД1Ш 835, artroloMa Bordana RA RA ASTRA, KREKOV TRG 8, CEUE C 2,19 C/min, i* omrežja Ttremach ceno tz dfiitjrh Ш CINKARNA www.cinkarna.si ■ . Sredstvo Pepelin WG se uporablja kopätertlcid in pt^/entivni-kontaktni fungicid na vinski trti, pečkarjih koščičarjih, ozimnih in jarih žitih, bučnicah, plodovkah hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah. . ........ *a i ■ .. o "... * »s I \ *|R$ £ Trsna kodravost ali akarinoza (Phyllocoptes vitis) Hmeijeva pepeiovka (Sphaerotheca humuli) Oidij vinske trte Pepelasta plesen jablan (Uncinula necator) (Podosphaera leucotricha) AGRO NASVETI 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik) XXXX 3 novi tednik rad io cel ie NT&RC, podjetje za časopisno in radijsko dejavnost, d. o. o., Celje V tehničnem uredništvu NOVEGA TEDNIKA iščemo sodelavca grafičnega oblikovalca z izkušnjami. Zahtevana znanja: Adobe Indesign, Adobe Photoshop, Adobe Illustrator (Corel Draw). Prijave pošljite do 25. julija na elektronski naslov: razpis@nt-rc.si Zavod Makrobios - Altmed 00 386 40 123 456 center za boljšo kvaliteto življenja altmed.akupunktura@gmail.com Mengeš, Linhartova cesta 33 www.makrobios-altmed.eu ASFALTKOVAC asfalt kovač d. o. o. Planina pri Sevnici 47 A 3225 Planina pri Sevnici g: +386 31 652 437 t: +386 3 7491 030 f: +386 3 7491 032 e: asfalt.kovac@siol.net PROIZVODNJA ASFALTNIH MEŠANIC PRIPRAVA SPODNJEGA IN ZGORNJEGA USTROJA CESTIŠČ, DVORIŠČ... do konca leta 2016 proizvedli 637.000 ton različnih asfaltnih mešanic vrhunsko usposobljeni kadri neprestano posodabljanje strojne mehanizacije in voznega parka % r 3