Naročnina listu:
Celo leto .	. K12
Pol leta Četrt leta .
Mesečno .
Zunaj Avstrije:
Celo leto
K 17'—
Posamezne številke ?:	10 vinarjev. ::
STRAŽA
Inserat! ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne.	:::
Rokopisi 6e ne vračajo.
Uredništvo in upravniSivo: Maribor KoroSka ulica S. = Telefon St. 113.
Mladeniški tabor na Ptujski
gori.
Včeraj je govorilo in manifestiralo Dravsko polje in govorilo in manifestiralo je tako, da mora vsakemu prijatelju našega ljudstva zapluti srce radosti. Velika je nevarnost, ki grozi lepemu in rodovitnemu Dravskemu polju, ter vinorodnim goricam, ki ga obkrožajo. Ptujski Staj ere“ si ga je izbral za glavpo torišče svojega peklenskega dela in ga skuša izpriditi ter (vitopiti v smrdljivem ptujskem jerušu. Neznačajni Ptuj se ne vstraši pred nobenim sredstvom, da bi dosegel svoj cilj in imel je že lepe? vspehe. Dravsko polje, zlasti v ptujski okolici,, je že skoraj prišlo na slab glas. S šnopsom vliva.no nemškutar-stvo se je jelo prijemati in razpasle so se vse slabosti, ki 'spremljajo pijančevanje. INalši voditelji so pa še pravočasno opazili grozečo nevarnost, ki je bila še večja vsled hinavskega ptujskega, liberalizma 'in so započeli z živahno protiakcijo. Hvala Bogu, ne zaman. Dravsko polje se otresa svojih pijavk, Dravsko polje se probuja in vstaja.i Včerajšnji dan je pokazal ito najočitnejše. Po svojem cvetu, po svoji mladini, je včeraj Dravsko polje povedalo imponujoče, da ne mara šnopsarskega nemškutarstva, da se otresa zlaganega naprednja-štva ter da stoji po svoji pretežni večini pod vihrajočim katoliško-narodnim praporom. Se se najdejo tu pa tam zaslepljenci, kajti šnopsarski demon ne pusti zlahka svojih žrtev, toda velika večina mladine je rešena. To je pokazal tudi včerajšnji tabor na Ptujski gori. jOd vseh krajev širnega Dravskega polja sem gori od hrvaške meje pa doli od Maribora, iz vinorodnih Haloz in prijaznih ljutomerskih goric, ter zelenega Pohorja so prihiteli mladeniči. 'Zbralo se jih je, da jih je bilo res kakor „listja in trave.“ Ko se je proti deseti uri vila mogočna procesija s polja na Goro, so se nehote vzbudili spomini na turške čase, ko so se valile na star rodavno Marijino svetišče zdivjane turške tolpe. Toda včerajšnji pohod ni bil sovražen. Na čelu je sicer vihral prapor, toda krasni prapor ptujskega Drla, za njim je pa stopala postavna četa petdesetih uniformiranih Orlov enakomernega in krepkega koraka, in potem se je vrstila mogočna četa; drugih mladeničev. V srcih teh mladeničev pa ni bilo sovraštva, temveč je kraljevala ljubezen do gorske Matere. In ko je prikorakala procesija na Goro, so se ji pridružile še druge številne množice krepkih fantov, a tudi očetov, mater in mladenk je bilo veliko. Prostorno Marijino svetišče je bilo polno.
Propovedoval je naš voditelj, dr. Koro š e c.
Na podlagi evangeljskega reka: „Ljubi svojega Boga nad -vse in svojega bližnjega kot samega sebe“, je polagal mladini na srce krasne nauke, kako naj spoštujejo vero svojih očetov, kako naj ljubijo svoje stariše in kako naj ljubijo svojo lepo domovino ter ji sprosijo božjega blagoslova.
Po slovesni sv. maši, katero je daroval ob asistenci predsednik hočkih Orlov, častiti gospod kapi. Šeško, se je vršilo zunaj pred cerkvijo veliko slavnostno zborovanje.
Zborovanje.
Zborovalni prostor je bil za cerkvijo, odkoder se nudi krasen razgled preko Dravskega polja. Razgleda- sicer nismo uživali posebno lepega, toda dobre volje nam (tega ni vzelo. Postavljen je bil s cvetjem ozaljšan govorniški oder in nastopila je cela vrsta govornikov. V; navdušenih besedah so podžigali zbrane množice naši voditelji, a ' tudi mladeniči-go-vorniki.
Otvoril in vodil je zborovanje dr. Korošec. Pozdravil je vse došle, v prvi vrsti neumornega dr. Hohnjeca, poslance Pišeka, Brenčijča, Ozmeca in pa Meška -ter dal besedo dr. Hohnjecu.
Dr. H o h n j e c: Za nami je tema, pred nami je nebo svetlo. Tako je tudi pri nas. Za nami je tema nezavednosti, pred nami pa upov polna svetloba lepše bodočnosti. 'Okrog nas pihajo viharji, tudi krog nas v življenju hrujejo viharji, toda mi se jih ne bojimo. Mi 'hočemo postreliti svoje življenje na trdno podlago, ki jo daje sveta vera. V svojem nadalnjem govoru poda govornik na njemu lasten prepričevalen način mnogo zlata vrednih naukov o treznosti, o vzgoji razuma, srca in telesa ter obsoja zlasti pretepa,vanj e, ki povzroča toliko gorja. Opozarja tudi na 10501etnico prihoda sv. bratov Cirila in Metoda. Liberalci so si prisvojili ta dva svetnika, todal*po svoji hinavski maniri skušajo pod njuno firmo — pridevek „svet“ so jima prej odvzeli — širiti liberalizem. Mi častimo v svetih bratih moža, ki sta prinesla; nam luč svete vere in sta postavila temelj za našo književnost. Prva knjiga, ki sta jo spisala v slovenskem jeziku, je bila postavljena od siv. očeta v Rimu na oltar. To je bilo za slovensko knjjigo veliko odlikovanje, ki ga moramo imeti vedno pred očmi. 'Samo tista knjiga je prava slovenska knjiga), ki ne nasprotuje naukom Tistega, ki se na oltarjih daruje za posameznike in za naš narod. Protiversko svobodomiselstvo so prinesli naši liberalci od onih Nemcev, ki so sv. brata;, zlasti sv. Metoda, tako krvavo preganjali. Ob koncu svojega vrlega govora označi govornik v drastični basmi o dveh naprednjaških žabah.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
ki je vzbudila mnogo smeha, naprednjaštvo pt ijshih in celjskih naprednjakov, ki ni nič drugega, kakor najgrše nazadnjaštvo. Govoru je sledilo živahno pritrjevanje in so pikre, a resnične besede na naslov nemškutarstva in liberalstva našle krepak odmev.
Mladenič Felicijan od Vurberga pozdravlja v imenu mladeničev od Vurberga in Sv. Martina ter priporoča zlasti živahno agitacijo pri raznibjj volitvah, kakor tudi za časopise. 9
Poslanec 'Meško -prinaiša pozdrave iz ljutomerskih goric in govori krasne besede o ljubezni do domovine, do krasne naše zemlje. Nasprotniki poznajo te krasote, za to bi jo radi podjarmili. Ce bi bili pa oni lahko srečni na njej, zakaj bi ne bili'mi? Ce hočeš časti, pojdi v mesto, če hočeš bogastva, pojdi v daljavo, če hočeš pa sreče, ostani doma. Ce vas zanese usoda v tujino, ne pozabite domovine, ne pozabite materinega jezika, kliče govornik mladeničem ter jih na vzgledu slavnega; vojskovodja Beli-zarja podžiga; k vroči domovinski ljubezni.
Orel Majhenič iz Hoč navdušuje za geslo: Z Bogom in Marijo za slovensko domovino!
Mladenič Cestnik od Sv. Vada pri Ptuju prinaša pozdrave šentvidskih mladeničev in poziva v boj proti nemškutarstvu.
Mladenič Hren od Sv. Trojice v Halozah navdušuje za, češčenje Marije, kajti v/sajk slovenski mladenič bi moral biti tudi sin Marijin. Kliče tudi mladeniče k krepki organizaciji, ker le če bomo organizirani, bomo tudi močni.
Orel, Ploh iz Središča podžiga k ljubezni do domovine, povdarja, da je samo verni mladenič pravi branitelj domovine in vabi na pristop k Orlom.
! Častiti gospod kaplan [Baznik od Sv. Barbare svari v krepkih besedah pred alkoholom in slabim časopisjem. Skrbeti morate, da se že v mladih letih pripravite za dobre; gospodarje, ki boste imeli vpliv doma iin drugod. Kdor zgubi zalupanje ljudstva že v mladih letih, tega se ne vpošteva nikdar več.
Poslanec Brenčič pozdravlja; kot predsednik ptujskega Orla in navdušuje mladeniče za vstop v orlovske odseke. Slovenski fantje so (krepki in postavni, da jih občudujejo še tujci in se drvijo njihovi organizaciji. Bodite na to ponosni in skrbite, da bo organizacija cvetela!
Poslanec dr. Korošec govori skleptčno besedo. V krepkih stavkih naglaša, da morajo biti slovenski fantje pogumni in korajžni, kakor so naši nasprotniki.: Slovenski mladeniči vedo veliko več kot razni prijajte! ji ptujskega šnopsa, za to se tudi ne smejo nikdar in pred nikomur vstrašiti. Branimo na-
P ©Diri STEK. Božidar Flegerič,
(Ljudski pesnik in pisatelj slovenski.) (Dalje.)
Pesem o grbih
nekaterih vasi spodnjega ormoškega okraja.
V	krogu lepe veselice, ki se danes tu vrši,
z mnogotere se vesnice čuda2 zbralo je ljudi.
Da se malo pogostijo po mogočnosti nocoj, tudi se razveselijo za težavni posel svoj.
Stene pa so bile gole, prazne še po vseh straneh, dosti so cedile smole, — istina — po vseh kotéh.
Zbranega od protuletja, da popravi se ta kvar, v lestvicah pripelje cvetja hitro skrbni Vitančar.3
V	krogu naše veselice raja krč o vinski* čas; tudi kogovske5 senice
čuje se veseli glas.
Ko se je ta šotor stavil, je bilo nadlog, napak, in ko se je že napravil, bil je velik v njem smetnjak.
Ali naglo neizmerno sem Vodrančan3 prileti, s svojo metlo skrbno, verno vun pomete vse smeti.
Da pa vstanoti je moči vjutro prav zaran, nam podpira zarjo v noči jako vrli Jastrebčan.
Da ne zmanjkalo bi jedi ter odišel lačen kdo(r), se prinese v lepi skledi sklizki lačovski0 piškor.
Že odgnali Obrezanci,7 tako kakor »šintar« psa, svojo muho so na lanci, da nas ne bi pikala.
Slavno purgarsko Središče, polno samosvojosti, je poslalo sloko pišče, da se malo pogosti.
Doma lanca se znebila, prilika je grablenska2, da bi malo se napila, ljudi božje krepčala.
Še v Franjkovcih ni preslaba,
lepo žaba jim reglja, kakor kaka stara baba, ki pač drugega ne zna.
V Loperšicah, slavni vesi, — to ni kakšna mala
[stvar —
tam kokot je le na lesi drugač hupkač1 gospodar.
Hupkač hodi tam po dvori, skrbno stopa dol in gor, svojo kukmo našopori ino kliče k sebi zbor.
Kjer pa dolgo se koline, kjer se dolgo kdo gosti, tam je potlej, ko vse mine, pač množina še kosti.
1 Pozoj = zmaj. — 3 Čuda = mnogo, dosti. — 5 Iz občine Vodranci.
3 Občina Vita. — 4 Krčovina. — 6 Kog. — 6 Ločaves. — 3 Obrež.
Poslal svojo tovaršico	Kosti niso nam na poti,
je Hardečan8 tudi rad, dobro ž njimi se ravna, zvito, zvejano lisico,	hitro vse pohrusta sproti
naj lovi pri nas zverjad. lačna kujsa pušenska.4
Opomba. Leta 1873 je bila v Pušencih, župnije ormoške, primicija. Takratni novomašnik Jurij Vtičar (umrl leta 1906 kot župnik v Prevorju) je povabil na slavnostno pojedino veliko število prijateljev in znancev, ki so -se veselili z njim in z rodbino redke slovesnosti. Med gosti je bil tudi Flegerič. Ko je bilo v šotoru vse že prav Židane volje, stopi naš pesnik na klop ter prebere vse kitice zgoraj navedene pesmi. Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili deklamovalčevim besedam, in ko je pesnik končal pesem s kitico, ki omenja grb vasi Pušenci, kjer se je slavnost vršila, je prikipela veselost gostov do vrhunca. — S pesnijo o grbih je Flegerjč jasno dokazal, da je bil v resnici pravi »ljudski« pesnik. (Prim. M. Karbov članek v »Straži« za 1. 1913, štev. 18!)	_	A. K.
Medjimurski izdihljaji.
1.
V mirni nočni sem tihoti »Oj mogočna roka mila samcat sam med trsjem stal, pošlji, pošlji skoro čas, v tem pokoju, v tej samoti ko se bo zavest vzbudila žalosten izdihoval :	ter se čul med rodom glas :
»Proč verige, proč okovi, naj nas tujstvo zapusti, mi smo Slavini sinovi, ne trpimo v šužnosti!«
Solnce vstaja za gorami Kmetič pride, pa me praša : ter prijazno se blišči,	»Kaj tu žalosten stojiš?
jaz pa z bridkimi solzami	Ni-li lepa zemlja naša,
polnim trudne si oči.	da se tak nad njo solziš?«
Dà, dà! lepa, oj prelepa!
Al lepote njene cvet stroga, tuja moč oklepa že množino dolgih let.
»Rija1 lemež je izjela« Huj ! ne morem več orati, rekel je srdit orač,	čas je goden... meni kvar,
»oj nesreča, gromska strela, lemež mora se sklepati, zopet služil bo kovač!	škoda, škoda za denar!«
Kaka tebe rije gloje, kmetič moj ! ko ti bi znal, kake so nevolje tvoje, um bi se sklepati dal.
4.
Hodi z menoj draga, hodi Krasne vinske glej gorice, hodi v boljši, lepši kraj ! ondi moj je dragi dom, Daj, podajva se k svobodi, v brambi svete je pravice, ki obeta sladki raj.	v last ne dan sovražnikom.
Gledaj grozdje zažarelo, ki blišči se tu povsod: tak je žarno že ogrelo rodoljubje tu moj rod.
1 Hupkač = vdeb. — 3 Grabe. — 3 Hardek.
Pušenci.
Rija = rja.
(Dalje prffi.)
še cerkve, branimo naš jezik in izobražujmo seT kajti znanje je velika moö in z znanjem si bomo ustvarili lepšo bodočnost.
Med velikim navdušenjem je bil na to tabor zaključen. Iz mladih grl je pa zadonela navdušena: „Hej Slovani.“
Odhod. — Stajerčdjanci junaki noža.
Po zborovanju so se ogromne množice razšle po raznih gostilnah, iskat si okrepčila). Na drugo u-ro popoldne je bil določen odhod k Sv. Lovrencu, kjer se je imela vršiti javna telovadba. Pri cerkvi so se zbrali Orli in drugi udeleženci ter z godbo na čelu odkorakali v dolino. Bil bi pa ne pravi zakjuček krasnega ■ slavlja, če bi nekateri nasprotniki ne pokazali svoje zdivjanosti. Ko je glavna četa že odkorakala., se je pred znano Repovo gostilno zakajdil v naše lanlte neki od šnopsa zdelani štajerčijanski su-rovež in je hotel s pomočjo dveh, treh enakih prijateljev izzvati prepir. Naši fantje so ostali seveda mirni. Stajerčijajnskemu pretepaču so odvzeli} samo velik kuhinjski nož, ki mu je molel iz žepa, a so ga potem izpustili, ker se jim je pijani nesrečnež usmilil. Umazati si niso hoteli rok, ker vedo, da sta nož in šnops glavna znaka nem!škutarskih zaslepljencev.
Telovadba.
Po dohodu k S’f. Lovrencu so bile slovesne večernice, na, to pa javna telova|dba. ‘Na lepo prirejenem prostoru zraven Društvenega doma. se je zbralo obilo občinstva, pričakujoč nestrpno nastopa naših Orlov, Med zvoki godbe so prikorakali telovafdci iz Društvenega doma na (telovadišče ter so po lepo izvršenem rajalnem pohodu izvedli letošnje zanimive proste vaje. Telovadcev, je bilo 50. Zastopani so bili
odseki: Maribor, Hoče, Slivnica,. Ptuj in Središče, Zadnji se razvija najlepše in je poslal na včerajšnjo prireditev 24 uniformiranih fantov. Občinstvo je očarano sledilo izvrstni telovadbi ter je dalo večkrat glasno duška svojemu priznanju. Ob koncu je Orle nagovoril „Daničar“ Dostal, ki jih je opozarjal zlasti na nastop v Ljubljani ter jim je klical: Na| svidenje! Med velikim navdušenjem občinstva so potem Orli zopet odkorakali, V Sit. Lovrencu je bilo pa še dolgo jako živahno in je navdušenje postajalo glasno zlasti ob slovesu raznih odsekov in Mladeniških zvez. Najprva posledica lepe prireditve v St. Lovrencu pač bo: nov odsek Orla. Na zdarl
Sadovi liberalnega gospodarskega dela.
Prejeli smo naslednji popravek:
„Ni res, da ima Savinjska posojilnica v Žalcu pri Glavni posojilnici v Ljubljani večjo vlogo in izgubi gotovo najmanj 10.000 K. Nasprotno je res, da nima Savinjska posojilnica pri Glavni posojilnici ni-kake vloge, ampak je sprejela celo svojo terjatev na glavnici, obrestih in stroških plačano že davno in ne izgubi niti vinarja.“
K temu dostavljamo to-le: -Gotovo i£. da je imela liberalna posojilnica v Žalcu večjo vlogo pri Glavni. Tega tudi popravek ne taji, ampak konstatira, le, da je sedaj nima. Dobili so torej ves svoj denar nazaj. Sedaj je vprašanje, kako, ker druge posojilnice ga niso dobile, vsaj Vsejga ne. O tem se sedaj vršijo poizvedovanja in,v to temo še bomo krepko posivelih liberalcem.
rajšnje posvetovanje med bolgarskimi in rumunskimi delegati je imelo, kakor se pač sme trditi, ugoden vspeh za oba dela, ker je Bolgarija že pred otvoritvijo konference priznala, da bo ustregla rumunskim željam. Včeraj so se vršila posvetovanja o posameznostih, osobito glede določitve nove meje Tuturkan— Dobrič—Balčik, ki bo šla Čez imenovage kraje povprečno deset kilometrov proti jugu. Nova, meja se bo pričela pri Tal Tekedere pri Tuturkaju in bo končala v dolini Ekrene pri Balčiku.
Kavala pripade Bolgariji.
Pariz, dne 1. avgusta. ((Zasebna brzojavka.) Poročilo, katero je bivši bolgarski ministrski predsednik Gešow po avdijenci, ki jo je imel pri (ruskemu carju in po pogovora s Sasonowom, odposlal bolgarskemu carju Ferdinandu, vsebuje zagotovilo Rusije, da bosta pripadla Kavala ter otok Thasos Bolgariji.
Odločilna akcija Busije.
Dunaj, dne 1. avgusta. (Zasebna brzojavka.) „Russische Rundschau“ javlja iz Petrograda:	Vtis
je ,ta, kakor da bi se pripravljali v Petrogradu na odločilno akcijo ' zoper Turčijo. V Novem Petrovem dvoru so se vršila ponovna posvetovanja, katerih se je udeležil razen Sasonowa tudi še mornariški (minister Grigorowic in zastopnik [vojnega ministra, katerega bo poklical car pred, se. Sasonow je imel dolg pogovor s francoskim poslanikom Delcaissejem in s poslaniki drugih velesil, — in tudi g avstro-ogrskim poslanikom.
Odrin.
Dunaj, dne 1. avgusta. V informiranih krogih se zatrjuje: Turčija bo velesilam naznanila, da je pripravljena izročiti Odrin in Tracijo Bolgarom pod sledečimi pogoji:
1.	Regulira se mejo Enos—Midia v smislu turških zahtev.
2.	Odrin se nevtralizira.
B. Odrinske utrdbe se podero.
4.	V Odrinu se namesti zastopnik kalifa, ki je eksteritorijalen.
5.	Velesile dovolijo Turčiji štiriodstotno zvišanje uvozne carine.
Bojni plen v Atenah.
Aten e, idne 2. avgusta. CAgence d’Athenes.) Na grškem parniku „Leonidas“ je došlo danes semkaj 23 zaplenjenih bolgarskih topov in 500 municijs-kih’ zabojev. To je že četrta pošiljatev Bolgarom odvzetega vojnega plena.
Politični pregled.
Solnograški deželni predsednik umrl.
Deželnega ' predsednika solnograškega, grofa Schaffgotscha, , je zadela v četrtek, dne 31. julija, zvečer v uradu kap. V petek, dne 1. Avgusta, zjutraj, je umrl.
Naše prireditve.
Dekliško zborovanje v Mariboru.
V soboto, dne 2. avgusta, so zborovale zastop-nice Dekliških zvez v ddorajni katoliškega delavskega društva. Na dnevnem redu so bile razne organi-zatorične zadeve. Udeleženk je bilo od raznih strani do sto.
Zborovanje otvori zastopnik S. K. S, Z. Franjo Ž e b o t ter pozdravi vse navzoče. Prva je govorila odposlanka D. Z. pri Sv. Antonu v Slov. gor. M. Poljanec. Razpravljala je o predmetu: Razmerje med Marijinimi družbami in Dekliškimi zvezami, Za njo je govorila J. Čepe od Sv. Križa nad Mariborom o važnosti dekliške organizacije. Zanimivo pa je bilo posebno predavanje gospodične Julčke Petrovič iz Dunaja o narodni noši. O tem referatu se je razvila zanimiva daljša debata, v katero je poseglo več udeleženk. M. Ploh iz Središča prinaša sliko narodne noše iz središke okolice.
Gospod dr. Kovačič toplo ipriporoča gojitev in večjo skrb za narodno nošo ter želi, da bi dekliška organizacija sodelovala tudi pri „'Sv. vojski.“ M. Drev iz Arje vasi pozdravlja zbor v imenu Sav. okrožja Zveze slovenskih deklet.
Častiti gospod dr. H o h n j e c pozdravlja imenom S. K. S. Z., podaje več važnih nasLetov in priporoča, naj se povsod ustanovijo dekanijska okrožja dekliških zvez, kjer do sedaj še nr bilo dekanijskih odborov. Konečno predlaga resolucijo, katera naroča dekanijskim okrožjem dekliških zvez, naj resno skrbijo za upeljavo prave narodne noše v; idotičnem o-kraju. Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Zborovanju sta predsedovali Anica Kren (St. Ilj in M. Drev iz Arje vasi.
Raznoterosti.
251etnico mašništva je obhajalo na Brezjah 22. julija t. 1. več gospodov duhovnikov, med nj;imi, tudi državni in deželni poslanec častiti gospod dr. Janez Evgen Krek. Se mnogo let!
Slavnostna zborovanja na hrv|atsko-slovenskem katoliškem shodu. Slovenski slavnostni, govorniki so sledeči:	Na ljudskem zborovanju v nedeljo
dopoldne govori Cdr. Brejc (Celovec): Za krst časftni. Hrvaški govornik se določi te dni. V pondeljek pop..
Mir je blizu.
Ugodne vesti. — Med Bolgarijo in Kumnnijo dosežen sporazum. — Med Bogarijo in Srbijo ni težkoč. — Grčija bo odnehala. — Jutri poteče premirje. — Upanje na mir. — Odrinsko vprašanje nerešeno.
Iz Balkana prihajajo ugodne vesti. Potek mirovnih pogajanj, ki se vrše nepretrgoma, je zadovoljiv in kakor kažejo zadnji dogodki, je ntir že prav blizu. Po sklepu premirja je bilo glavno zanimanje osredotočeno na srbske in grške zahteve. Glede Ru-munije in Bolgarije se je že v naprej viedelo, da bo prišlo do sporazuma, kajti Rumuni so se izkazali za zelo previdne politike in je Bolgarija napram njim, ki niso daleč od Sofije, sedaj skoro brez moči. Glavna pozornost se je za to obračala grškim in srbskim zahtevam. Srbija in Grčija sta stavili svoje zahteve v petek. Ce prečitate te zahteve — priobčujemo jih spodaj — in vržete en pogled na zemljepisno karto, morate takoj uvideti, da so zahteve veliko pre-dalekosežne. Bolgariji bi, če bi izgubila še Tracijo do Marice, ne ostalo skoro nič več,, kot mora ona odstopiti Rumuniji. Razun tega je Bolgarom prepuščeno ozemlje zelo hribovito [in brez posebne vrednosti. Bilo je takoj očividno, da so te pretirane zahteve namenjene za „glihalnje.“ V tem smislu so se izrazili tudi grški in srbski merodajni krogi, kajti taka, razdelitev Balkana bi bila tudi za velesile nesprejemljiva in bi premaknila ravnotežje na Balkanu zlasti v preveliko korist Grčije. V soboto iso po raznih konie-rencah stavili Bolgari svoje zahteve. Njihove zahteve, ki tudi niso konečne, so zopet po drugi strani ekstremne in za premaganca, ne ravno preveč skromne. Obojne zahteve so bile stavljene samo za to, 'da bi tvorile pozitivno bazo za nadalnja pogajanja in so se pogajanja tudi takoj pzačela. Kakor pravijo zadnje vesti, je potek teh pogajanj ugoden. Med Bolgarijo in Rumunijo je sporazum perfekten, med Srbijo in Bolgarijo ni več nikakih težkoč in pričakuje se za gotovo, da bodo Grki pri svojih eksorbitantnih zahtevah zdatno popustili. Položaj se presoja tako ugodno, da menijo nekateri, da bo jutri, ko poteče 5dnev-no premirje, že sklenjen mir. Seveda, priseči se na to še ne more, kajti presenečenja so pri balkanskih dogodkih, kakor kaže potek cele balkanske krize, --vedno mogoča.
Odrinsko vprašanje je sedaj začasno poiisiije-no na drugi tir. Neprestano se pa (še vrše pogajanja, da bi se dosegla mirna poravnava. Kako se bo to zgodilo, je pa še povsem nejasno.
Zahteve zaveznikov.
Bukarešta« dne 1. avgusta. (K. b.) V današnji konferenčni seji, ki se je vršila predpoldne v „Palace Hotel“ in katere so se udeležili bolgarski in delegati zveznih držav, se je prečitala v imenu zveznih držav listina, ki vsebuje te-le zahteve zaveznikov:
1.	Zavezniki zahtevajo kot mejo strugo reke Strame,' pričenšr pri stari turška-jbolgarski meji do Sarbdara, od tam do kote* 1314 gorovja Džangel, zatem sledeč razvodju Traara, od tam severno in se-verno-vshodno do kote 1152, zatem preko Mestarama Kuko, zatem preko Šipkove na Dalibosko do razvodja do kote 1162 pri Kuzlarju, od tam v smeri na Tzegdalo čez Morgasan, zatem čez Mekovo in Toka-džido do Kordžale, zatem proti jugu na Kaplaktepe in Galiertepe na Egejsko morje tri kilometre vshod-no Makri j a.
2.	Bolgarija se odpove vsem otokom v Egejskem morju.
3.	'Odškodnino za prebivalce in uravnavo že poprej označenih spornih vprašanj, ki se tičejo srbsko-bolgarske meje.
4.	'Jamstvo za prostost šol in cerkev grških občin v T raciji..
Odgovor Bolgarije na zahteve Grčije in Srbije.
Bukarešta, dne 2. avgusta. (Kor. biro.) V današnji seji mirovne konference so predložili bolgarski delegati napram zahtevam Grčije in Srbije te le protizahteve :
1.	Nova meja med Bolgarsko na eni in Srbijo ter Grčijo na drugi strani naj se prični Da stari srbsko-bolgarski meji in naj gre potem med Kuma-novi in Krivo Palanko na jug na Ovčje polje. Odtod med Velesom in Stipom čez Vardar do Murihom pri Bitolju in potem čez Magien, Gjevjgjelijo m Kukuš, čez Stramo k Orlanskemu zalivu, ■ tako da ostanejo mesta Kriva Palanka, Kočana, Kratovo, Stip, Rado-vište, Strumica, Dojran, Seres, Demir Hisar in Kavala pod Bolgarsko.
2.	Bolgarska ne prevzame glede (Egejskih otokov nobenih obveznosti, češ, da spada vprašanje E-gejskih otokov edino v kompetenco velevlasti.
3.	Bolgarska ne prizna nikake zahteve po odškodnini in o teh vprašanjih sploh noče razpravljati. — Bolgarska pristaja na to, da se sporna Vprašanja glede stare srbsko-bolgarske meje rešijo pred internacionalno vojaško komisijo, ki naj jo Imenujejo velevlasti.
5.	Bolgarska akceptira načelo, daj naj vse balkanske države v svojem ozemlju uvedejo šolsko in cerkveno svobodo.
Do trenutka še ni znano, kaj so Srbi in Grki odgovorili na te bolgarske propozicije. V srbskijh merodajnih krogih se zagotavlja, da je Bolgarska s svojo intransigentnostjo že včeraj ionemogočila vspe-šne srbsko-bolgarske dogovore. Srbi bi bili konečno pripravljeni dovoliti mejo, ki naj bi šla čez Maleš Planino, torej med razvodjem Vardarja in Strame, vse ostale bolgarske (zahteve pa morajo ostati neiz-premenjene.
Grška je že sedaj svoje zahteve znatno omilila. Umaknila je namreč mejo od' Makri j a, na Lagos, pripravljena pa je (celo koncedirati za mejo izliv reke Meste, odkoder naj bi šla meja potem1 ob železnici proti severu, tako da ostaneta Seres in Drama v grških rokah. Severna mejna Črta pa naj bi Šla od Demir Hisarja preko Strame do Gjevgjelija.
Mir med Rumunijo in Bolgarijo — zagotovljen.
Bukarešta, 'dne 2. avgusta. (Kor biro.) Danes predpoldne se je vršilo posvetovanje med bolgarskimi in grškimi delegati glede bodoče bolgars-ko-srbske meje. Ob 11. uri predpoldne bosta imela bolgarski vojaški delegat in rumiunski vojaški delegat sestanek, v katerem se bo razpravljalo o posameznostih teritorijalnih in vojaiških zahtev Rumuni-je in kakor se smatra, se bo tudi končno veljavno rešilo, ker Bolgarija glede strategične meje in tudi še glede odstranitve utrdb Rusitčuka in Sumle ne dela nobenih težkoč.
Nova bolgarsko-rumunska meja.
Bukareišta, dne 1. ajv;gusta-i! (K. b.) Vče-
od 5. do 7, ure v veliki dvorani hotela „Union“ govorita dr. Mat. Lavrenčič (Istra): Katoliška načela in javno življenje in dr.. Hphnjec (Maribor): Katoliško. izobraževalno delo. V torek ob isteim času in pa ravno tam govore državni in deželni poslanec Grafenauer: Katoliška in narodna šola; dr. J, Srebrnič (Gorica): Katoliški tisk; dr. Lampe (Ljubljana): Avtonomni zastopd in katoliška misel. ,V. sredo dopoldne ob 9. uri v veliki dvorani hotela „jUnion“ govore dr. J. Mantuani (Ljubljana): Vera in umetnost in dr. J. Adlešič ((Ljubljana}: Ljubezen do domače zemlje. — Sklepni govor ima presvitli knez in škof ljubljanski dr. A. Jeglič.
Iz politične službe. Namestnigki konceptni praktikant Egon /Schrev pl. Redlwerth v Ptuju je I-menovan za namestniškega koncipista ad personam. — Okrajni tajniki Ivan Koudelka v 'Mariboru, Ant. Ivanetič v Brežicah, 'Jožef Požun v Ptuju) in Jožef Kramberger v Celju so pomaknjeni v! 9. činovni razred. — Kancelist Franc Ramitsch v Mariboru je i-menovan za okrajnega tajnika ajd personam v Mariboru.
Na kranjski kmetijski šoli na.Grmu se prične celoletna in zimska šola meseca novembra. Za kranjske mladeniče je razpisanih 36 prostih mest. Plaču-joči učenci plačujejo v letjni šoli 300 K, v zimskem tečaju pa 150 K. Nekolekovane prošnje je poslati na ravnateljstvo imenovane gole do dne 15. septembra t. 1. .Tam se dobe tudi natančnejša pojasnila.
Številke govore. Kako krivično in enostransko se gospodari z deželnim denarjem j n kako smo mi Slovenci v štajerski deželi prikrajšani, naj povedo nekatere; številke:	Leta> 1912 je bilo na Štajerskem
34 nemških in 0 slovenskih meščanskih šol; od teh je bilo 21 jjavnih in 13 zasebnih. (Tozadevno poročilo v nemških listih pravi, da je to vsekakor še premalo; treba bo še celo vrsto novih meščainskih šol za —i nemški del dežele. O nujni potrebi za slovenski del dežele nočejo Nemci nič slišati, kajti zatiranje in tlačenje slovenskega življa je nemškim srboritežem še vedno najpoglavitnejše politično načelo. Naši liberalci vse to vedo, v svojih Ustjih celo priobčujejo tozadevne statistike, vendar pa ne najdejo nujnejšega opravka, kakor da neprestano hujskajo proti nam, ki smo zaj neizprosen boj proti tem (krivicam. Liberalci so pač mogočni samo v besedah, kadar je treba dejanj, so — šleve.
Ljudskih šol je bilo leta 1912 na Štajerskem 957 s 3.381 razredi. Vseh Šoloobiskujočih otrok je bilo 214.632, rednega pouka se je udeleževalo 97.11"%, brez pouka je ostalo samo 2.89% otrok. Sole z nemškim učnim jezikom je posečalo 68.3%, s slovenskim Učnim jezikom 24.8% otrok, dvojezičnih (šol je bilo 6.9"%.
Znati je treba in socialdemokrat je treba biti. Pred kratkim je sodilo okrajno sodišča v Marga(reten (okraju na Dunaju) o tožbi., katero je vložil socijal-demokratični poslanec in osrednji tajnik socijaldemo-kratičnih železničarjev Jožef /TbmŠik proti nekemu Weinbergerju radi žaljenja) časti, ker je ta trdil, da železničarski zaupni možje prirejajo izlete in denar zapijejo in da ima privatni tožitelj, ki ni imel poprej niti dobrih čevljev,, od denarja, železničarjev tri hiše. Radi prvega slučaja je bil zatoženec na teden zapora obsojen, radi druge trditve pa oproščen. Zlanimi-vo je utemeljevanje oprostitve. V drugem slučaju ni sodnik uvidel žalitve časti, kajti zatoženec gotovo pi mislil trditi, da, je tožitelj neposta|vnim potom prišel do toliko denarja. V gotovem oziru se mu mora 'pelo pritrditi, da je imel prav. Zasebni tožnik je tajnik pravovarstvenega in strokovnega društva za Avstrijsko in je ,vrhu svojih rednih dohodkov tudi še za to plačan. Veliki del tega društva tvorijo železničarji, torej je denar, ki ga dobiva zasebni tožitelj, resnično od železničarjev. Vrhu tega pa je njegova (služba kot tajnik tega društva tajko vzvišena, da mu daje zveze, ki mu zamorejo nuditi mnogo ugodnih prido-bitvenih možnosti. Dia se zatožencu predbaciva nepošteno postopanje, ker se je tako izrekel, je zgolj sovražno tolmačenje, ki se mu nobeden nepristranski pridružil ne bo. Besede zatoženca povejo samo, da si je privatni tožitelj od svoje plače prihranil in po u-godnih zvezah pridobil toliko premoženja, da si je 3 hiše kupil. 'To je vodilo sodnika do oprostilne razsodbe. Kakor se vidi, služba socijaldemokratičnega poslanca in tajnika strokovnega društva avstrijskih železničarjev z njenimi „zvezami“ in „(ugodnimi prido-bitvenimi možnostmi“ ni napačna. Mi se tudi ne Čudimo, če ima Tomšik tri hiše pripravljene, kamor hoče tenkrat položiti svojo trudno glavo. Ako imajo že vse male rudeče lučice hiše in vile, zakaj pa bi zaostajal svetilnik-jTomšik ? ! Rudeč „Eisenbahner“ o zadevi zelo šaljivo poroča, trditi, da bi bil Tomšik samo reven proletarec, si pa le ne upa in tako ostane gospod tajnik srečen lastnik :treh hiš, /to je res velik vspeh njegovega delovanja v prid železničarjev sodrugov.
Dalmacija se giblje. Včeraj se je vršilo v Splitu veliko slavlje katoliške hrvaške mladine — zbrali so se katoliški dijaki in kajtoliškr kmečki mladeniči. Prvikrat v zgodovini Dalmacije sta si segla v roke katoliški dijak in katoliški mladenič k žulj avo roko. Upajmo, da pomenja ta probuja „mlade Dalmacije“ zoro lepše bodočnosti za pžaitski narod v kršni Dalmaciji.
Obiralci hmelja. Hmeljarsko društvo v Žalcu je izdalo naznanilo, da se bo letos obče obiranje hme-
lja pričelo že v pondeljek, dne 11. avgusta. Obiralci dobe na južni železnici in sicer od vseh postaj od Brežic in Zagorja do Celja in tudi od 'Maribora do Celja sem in nazaj za polovico znižaVio'vozn|no v
III.	"razredu osebnih vlakov, ako se izkažejo z legitimacijami, katere ima občinski urad na razpolago. Z eno legitimacijo se lahko pelje poljubno število o-seb ene skupine. Legitimacije morajo biti podpisane po županu, morajo imeti občinski pečat in se morajo skrbno shranjevati.
Čudna so pota državnih pravdnikov ... V soboto so bili konfiscirani, kolikor nam je do sedaj znano, „JSlovenec“, ,„Edinost“ in .„Slovenski) Narod“, radi nekega članka, ki obravnava ukaz ravnatelja državnih železnic v Trstu Galambosa, v katerem so prepoveduje železničarjem obisk na včerajšnjo nedeljo, dne 3. t. m., v Gorici sklicanega shoda proti tamkajšnjemu nemškonacionalnemu postajenačelniku Wieserju. Cel komentar k Gaf.ambosovemu „ukazu“ je državno pravdništvo konfisciralo in dopustilo samo objavo ukaza samega. Sobotna „Gorica“1 pa priobčuje cel članek; in ni bila konfiscirana. Ne da bi se spuščali v kritiko postopanja državnega pravdništ-va, smo zabeležili to dvojno konfiskacijsko prakso v označbo našega tiskovnega zakona, ki je že tako zastarel in neroden, da ga ne kapirajo niti — državni pravdniki.
Socialni kurz za abituriente. Na sv. Joštu se vr|ši dne ,6. In 7. t. m. socialni kurz za abituriente in visokošolce. Vodi ga dr. Krek.
Mrzio poletje. Meseca junija ni bila od 60 let sem tako mrzlega dne, kakor je bil letos na dan sv. Pavla, dne 30. junija. Srednja dnevna toplota je merila samo 12.3 stopinj Celzija. Sploh pa je letos izelo mrzlo poletje, kar nam obeta zopet — podraženje živil !
Pozor, Orli! Vsled sklepa zadnje seje savinjskega okrožja Orlov v Trbovljaih (bo prihodnja odbo-rova seja v nedeljo, dne 10. avgusta na Vranskem, združena z izletom pod savinjsko okrožje spadajočih odsekov. Spored za ta dan je sledeč: 1. Točno ob 8. uri zjuitraj se zberejo odseki St. Jurij ob Taboru, St. Peter, St. Pavel in (Trbovlje v St. Juriju ob Taboru )v krojih polnoštevilno, odkoder odkorakajo potem skupno na| Vransko, -kjer se združijo z ondotnim odsekom. 2. Ob 10. uri dopoldne se udeleže vsi odseki korporativno svete maše. 3. Po sveti jmaši je skupno kosilo. 4. Ob 1. uri popoldne je nastop vseh odsekov k skupnim prostim in redovnim vajam. 5. Ob 2. (uri popoldne se vrši odborova seja. 6. Ob 3. uri popoldne bo mladeniški sestanek, na kar se razidejo odseki. Da se bode cela stvar v lepem redu vršila, se prosi, da posamezni odseki uvažujejo predpisani čas in So točno na mestu. V svrho naročila, za skupno kosilo naj vsak odsek nemudoma naznani, koliko kosil naroča. Pričakuje se, da se bratje Orli polnoštevilno udeleže in agitirajo za ta izlet. Pripomba: V slučaju slabega vremena odpade izlet, pač pa se vrši istotam ob 1. uri popoldne okrožna odborova seja, pri kateri naj bo gotovo vsatk odsek ,zas(topan. — Predsednik.
Za dr. Gessmamia. Vodstvo, krščansko-socijal-ne stranke za vshodno Slezijcy je pozvalo dr. Gess-manna, (da naj se zopet vrne v politično življenje.
Drag konj. Znani angleški tkonj-dirkač „princ Alatin“ je bil prodan te dni za 1,900.000 K. Petletni žrebec se je udeležil do sedaj dvajsetih dirk in je 11-krat zmagal. 'Svojemu lastniku |je zaslužil do sedaj že 809.000 K.
Štajerske**
Maribor. (Sleparska krida.) Špediter Unter-koffler je pred meseci napovedal konkurz in nato pobegnil v Nemčijo. V Monakovem so ga prijeli in dne
31.	julija se je zagovarjal pred mariborskim kazenskim senatom, ki mu je prisodil zaradi sleparske kri-de štiri mesece ječe. Njegova pasiva znašajo črez
70.000	K.
Maribor. (Sleparski agent.) Nekemu sleparskemu agentu se je posrečilo, da je izvabil sto izseljencev iz Ruske Poljske v Ameriko. Namesto, da, bi jih peljal preko Hamburga v ^Ameriko, jih je spravil v napačni vlak proti Trstu. Se le v Mariboru so izseljenci doznali, da jih je agent, kateremu so izročili svoj denar, osleparil. Tukaj \so izstopili in so morali več dni čakati rešitve. Izseljenci so bili brez denarja, usmiljeni ljudje so jim donašali hrane. Sleparski agent jo je pa pobrisal. V ipetek so bili izseljenci transportirani nazaj na Diunaj. Družba Canadian Pacific iz Kanade, ki jih |e zvabila preko oceana, je poslala denar za pot.
Ljutomer. Utonil je dne 1. avgusta popoldne v Ščavnici, pri občinskem mlinu učenec 1 četrtega razreda Franc Bukotvec. (Ko so kopajoči tovariši videli, da se nesrečnež potaplja, so odbežali, namesto da bi klicali ljudi na pomoč. N. v m. p.!
Hajdin pri Ptuju. Dne 29. julija, okrog poldneva je izbruhnil v Spodnjem Hajdinu velikanski požar, ki bi bil lajhko usodepoln za celi kraj, ker so hiše večinoma s slamo krite in je vrhu (tega še pihal močen veter. Ogenj je nastal v Skednju posestnice Terezije ZHipanič in se je takoj naglo razširjal, da je ,v (kratkem, času bilo v plamenu Skedenj,, hiša, gospodarsko poslopje in en hlev. Zgorele so v teh poslopjih tudi vse zaloge in gospodarsko orodje, enoletnemu prostovoljcu Hesshauerju, ki je bil tukaj na-
stanjen r 6- eskadronom huzarjev,; fotogpafični aparat, v vrednosti 400 K, nadalje več druge vojaške o-prafve itd. Tudi sosedu Juriju Zupaniču je zgorela hiša, gospodarsko poslopje, svinjak in hlev, vsa gospodarska oprava, žito in štiri svinje ; istotako je še tudi pogorel Matija Cebej. Konečno se je posrečilo združenim požarnim brambam, lokalizirati požar. A-ker so bili vsi le z majhno svoto zavarovani, so hudo prizadeti.
Celje. (Velika avtomobilska nezgoda.) V četrtek, dne 31. julija, se je zgodila v Levcu velika avtomobilska nezgoda. Avtomobil znane bivše dunajske operne, pevke Helene Odilon se je prevrgel po cestnem nasipu v obcestni jarek. Avtomobil se je razbil, gospa Odilon je težko ranjena in leži v Celju, njen mož, dr. Ratwan, in spremljevalec Biberovič sta odnesla samo lahke poškodbe.
Staritrg. Naše kmetijsko bralno društvo priredi v nedeljo, dne ,10. avgusta, veliko narodno veselico v proslavo Konstantinovega jubileja.
Tepanje pri Konjicah. (Nesreča) na cesti.) Vi soboto, dne 26. julija,- je vozil kmet Alojzij Kolar iz Tjepanj opeko iz tovarne gospoda Hertla v Goliču. Na Tepanjskem vrhu mu je pa odpovedala zavora pri vozu in v,oz je vedno hitreje drčal po klancu navzdol; naposled je prevrnil vpreženo živino, dva vola in dve kravi. Oba vola sta bila pri tem tako hudo poškodovajna, da so ju morali ,takoj zaklati. Kravama se ni nič zgodilo. Tudi lastniku se ni nič zgodilo. Ljudem, ki so bili priča te nesreče, so zaigrale solze v očeh.
Ljutomer. V Ljutomeru je bila pokopana, dne 24. julija tržanka gospa Ana Lašič, soproga kolarja in 'dne 26. julija Terezija Šoštarič, vdovljena Tratnik. N. v m. p. !
Sv, Benedikt v Slovenskih goricah. (Zahvala.) V (imenu tukajšnjega bralnega in, ! gospodarskega društva bodi tem potom izrečena prisrčna hvala vsem onim posestnikom iz Smolnika, ki so blage volje darovali deske za našo nameravano ; društveno dvorano. Vselej se jih |hočemo pri svojih prireditvah s hvaležnostjo spominjati. — Za društvo: Pavlič P., tajnik.
Nazaret. V nedeljo, dne 10. avgusta, popoldne po večernicah, še vrši v Nazaretu veliki1 politični shod, katerega skliče katoliško politično društvo za gornjegrajski okraj. Na shodu bo (govoril poslanec gospod dr. Karol Verstovšek. Kmetje, vsi na shod!
Kokarje. Kmetje iz kokarske občine, udeležite se vsi shoda v Nazaretu v nedeljo, dne tlO. avg., po večernicah !
Vremenske katastrofe.
Ljutomer.
Pretekli teden smo imeli zopet veliko povodenj vsled narasle Ščavnice in njenih dotokov. Bila so vsa polja ob potokih pod vodo nekaj dni. Žito j,e plavalo po vodi, nekemu posestniku je odnesla voda nad 100 križev žita. Poljski pridelki, zlasti krompir, so uničeni. Spoznali smo zopet potrebo regulacije naše Ščavnice. V trgu imamo že (elektrarno, telefon, in v kratkem še brž dobimo vodovod, a o regulaciji Ščavnice še ni duha. Ganite se, da se ta zadeva skoraj v našo srečo reši! Ali so Slovenci res dobri samo za to, da plačujejo davke?
Velik požar»
Iz Dravskega polja prihaja zopet vest o strašnem požaru. V soboto popoldne proti večeru je vpe-pelil požar vasi Punkerce in Gornje Jablane v cir-kovški fari. Nastal je požar v Punkercih, odkoder se je razširil na Jablane vsled hudega vetra. Pogorelo je 25 posestnikov. Zažgali so naje otroci s cigaretami. Skoda je velikanska.
Volitve na Goriškem.
V petek, dne 1. avgusta, so se vršile volitve iz skupine mest in trgov. Na slovenski strani, kjer je 1 poslanec iz te skupine,, je (izvoljen liberalec, odvetnik /dr. Podgornik. Protikandidata ni imel.
Na italijanski strani, kjer se volijo štiri poslanci, je prišlo do ožjih volitev. Italijanski liberalci so dobili okrog tisoč glasov (1006—-974), italijanski krščanski socijalci okrog 700 (697—666), slovenski kandidati pa po 330 glasov. Slovenci so potisnili tedaj obe italijanski stranki v ožje volitve. Za Slovence, ki so nastopili prvič, je to izreden vspeh. Pri ožjih volitvah odločujejo sedaj oni. Na kakšno stran bodo potegnili, Še ni odločeno. Vse govori za to, da morajo glasovati za, italijanske krščanske isocijalce. Korumpiranega liberalnega sistema ne smejo več držati.
Naše domnevanje, da bo v veleposestvu potom kompromisa prišel v zbornico dr, Gregorčič, se potrjuje. „Slovenski Narod“ od dne 1. avgusta poroča, da se je že storil tozadevni kompromis, ter je dr. Gregorčič ponujani mandat sprejel.
Koroško.
S. K. S. Z. za Koroško. Seja S. K- S. Z. za Koroško se vrši v četrtek, dne 7. avgusta, ob pol 2. uri popoldne v hotelu Trabesinger v Celovcu. Vabljen ožji in širši odbor.
Stran 4,
STRAŽA.
4. avgusta 1918.
Romarski vlak v Marijino iCelje vozi dne 11. avgusta iz Maribora. Vožnja stane iz Maribora, Pesnice, St. lija in Spielfelda t j e i n n a z a j v III. razredu 8 K 80 vin., v II. rajzredu pa 13 K. Vlak bo vozil po sledečem voznem redu:
Iz Maribora	ob	1.	ur	05	min	po	noči.
Iz Pesnice	„	I.	„	17	„	„	„
Iz Šentilja	„	1.	„	29	„	„	>,
Iz Spielfelda	„	1.	„	39	„	„
V Kapfenberg pride 4. ,,. 15 „ zjutraj.
Ako bode več kakor 800 romarjev, se bodo ti iz Kapfenberga v Au-Seewiesßn peljali v dveh. vlakih. Prvi bo odšel iz Kaplenberga ob 4. uri 30 pain, zjutraj in pride v Au-Seewiesen ob 1E>. uri 50 minut. Drugi odide iz Kapfenberga ob 8. uri 25 minut in pride v Au-Seewiesen ob 9. uri 44 minut. Nazaj se vrnemo dne 13. avgusta. Tisti romarji, ki se bodo iz Kapfenberga peljali z drugim vlakom, bodo imeli 1 v Kapfenbergu službo božjo. Prvi vlak gre iz Au-See-wiesena ob 1. uri 24 minut in pride v Kapfenberg ob 2. uri 40 minut popoldne. Drugi vlak odide iz Au-Seewiesena ob 5. uri 20 minut popoldne in pride v Kapfenberg ob 6. uri 30 minut zvečer. Iz Kapfenberga odide vlak ob 7. uri zvečer.
V	Spielfeld	pride ob 9.	uri 08	min. zvečer.
V	Šentilj	,,	»	9.	,,	19	„	,,
V	Pesnico	„	„	9.	„	29	„	„
V	Maribor	„	„	9.	„	42	„	„
Iz Maribora do Kapfenberga, in nazaj bo vozil samo en vlak. Ker železnica iz Kapfenberga v Au-Seewiesen .nimaj na razpolago dovolj vozov za osebe, bodo pripravljeni tudi popolnoma orniti tovorni vozovi, v katerih bodo postavljene klopi. Iz Au-Seewie-sena v Marijino Celje je hoda še 7 do 8 ur. iNa razpolago bodo tudi omnibus-vozovi, na katerih staine sedež s a m o t j e 5 K. Za nazaj si bodo romarji voz lahko sami najeli v Marijinem Celju. Kdor se hoče na omnibusu peljati, si mora, prostor na njem kupiti ob enem z železničnim voznim listekom in sicer najpozneje do dne 6. avgusta. Kdor si voza naprej ne naroči, ga bode težko dobil. Cenjene p. n. dušne pastirje uljudno prosimo, da ljudem to romanje oznanijo, denar za vozne listeke zbirajo in karte skupno naročijo. Denar je poslati edino le na naslov: „Romarski odbor“ iv Maribor, Koroška cesta 5. V zalivalo za trud se bode za nje opravila v Marijinem Celju služba božja. Osebno se karte lahko kupijo tudi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, t Romarji od celjske, ptujske, ljutomerske in koroške strani naß se poslu-žijo večernih vlakov, da pravočasno pridejo k rom. vlaku v Maribor. Romanski vozni listek velja samo za vožnjo iz Maribora v Marijino Celje in do Maribora nazaj. Vožnjo v Maribor in iz Maribora ' domov si plačajo romarji sami. Duhovniki, ki želijo romarje spremljati in tam spovedovati, naj. se javijo na vodstvo tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Vozni listeki se bodo pričeli razpošiljati še le dne 6. avgusta. — Romarski odbor.
Belilnica voska, obrt medu in voščenim
F2S® Cvilak, Slov. Bistrica
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu.
Zaloga kapljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga rumenega in obledenega voska, voščenih sveč, voščenih svitkov, stearino-vih, cerkvenih in namiznih sveč v
vsaki velikosti.	94
♦
♦
♦
♦
*
♦
♦
PLANINKA,
edino planinsko letovišče na Pohorju.
Sezija od I. junija do 15. septembra.
10 sob s 22 posteljami, topla in mrzla kopel, lahkotni iu krasni izprehodi po senčna tem jelovem gozdu, najboljša planin, voda, dobra kuhinja.
Lahek dohod iz železniških postaj Ruše, Bistrica ob koroški žel., Maribor, Fram.
1250 m nad morjem, pri Sv. Arehu poleg Ruške koče.
Cene zmerne!
Natančnejša pojasnila daje Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko.
♦
♦
♦
♦
♦
X
Loterijske Številke.
Trst	30. julija 1913	78 79 65	7 38
Dunaj 2. avgusta „	76 32 57 47 22
Pozor !
Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 p*rov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalje vse vrste sandal, čevljev za dom ter čevljev za birmo po najnižjih cenah. Čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko pod lastno ceno. Domače delo! Naročila od zunaj in popravila izvršujem točno in po ceni.
Stefan Strašek,
prva največja zaloga obuval v Celja, Schmidgasse Št. 3.
Karol Tratnik
se priporoča kot
Specialist v izdelovanju cerkvenega orodja In cerkvene posode, kot monStranc, kelihov itd.
Maribor
Pfarrhof ■ ? gasse 3.
Trgovina s steklom, porcelanom in kamenino
iMfisKleinšek
Maribor, Koroška cesta št. 17
priporoča po najnižjih cenah svojo bogate z logo steklene in porcelanaste posode, ‘svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela.
Popratila se najceneje izvršujejo!
IVAN TEMERL
stavbeni in strojni ključavničar, MafibOP» Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“, prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, strugarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
Velika narodna trgovina
KaroiVanič,Celje
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnoga In modnega blaga, posebno krasne novosti sa ženske in moške obleke po zelo znižani ceni!
Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna I
Vzorci na* razpolago
najcenejSi klobuki
se dobijo samo pri
FE: Piacotta : PM*
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
Josip Brandi,
izdelovatelj orgel v Mariboru o. Dr.
izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. — Prevzame uglasbo, popravilo in prestai;bo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni.
Transponirharmonista z 28 akordi.
Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto
A. VIHER
M
Koroška ceste 53 JHEarifooi1Hengasse 2 in 4
se priporoča v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohbtvo za stanovanja, šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeluje portale in prevzame vsakovrstna popravila. Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba.
Štajerske slivovko
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
medicinalna žganja
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko |ftCff1|lr žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča	^
edina žganjarna v Celju
P. Diehl.
Opekarna
v Meljskem dvoru Maribor (Mellinghoff)
priporoča svojo na roko izdelano
opeko za zidavo in dobro
žgano strešno opeko
izvrstne kakovosti po zelo nizki ceni.
Julij Glaser, mestni stavbenik Maribor
Roseggergasse 16—18. Telefon 31|VT.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Opremljena z najboljšimi stroji, z lastnim električnim obratom, najnovejitml črkami In čednimi obrobki, sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor i časnike, knjige, brošure, stenske In druge koledarje.
Za vl<5. župniiske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice. cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.
Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žalostinke v uajlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
ooooo v Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. ooooo