90. številka Ljubljana, v četrtek 21. aprila. XXV. leto, 1892. Uhaja Tiak dan mvetor, izimli nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman ca avstro-ogerske dežele za vae leto lf> gld., zn pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poftiljanja na dom ca vso leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. □a mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. Za* oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah It. V2. Opravniatvn naj se blagovolijo pošiljati naročuine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Ministerska kriza v Italiji. Malo pred velikonočnimi prazniki nastala je kar iznenada, ko nihče ni pričakoval kaj tacega, ministerska kriza v Italiji. Ne bode se ta kriza, Če je verjeti najnovejšim poročilom, znabiti razširila tako, kakor se je miBlilo s početka, nego ostala bode le parcijelna. Po najnovejšem stanji utegneta zdaj iflytaDgti/ iz kabineta samo finančni minister C o 1 oflWrr/, ki je prav za prav prouzroči! vso krizo, in pa vojni minister Pelloux. Ako smo imenovali ta dva moža, označili smo že tudi prav na kratko jedro vse krize. Suče se ona namreč res okolo financ in pa okolo neznosnih bremen, katera nalaga trojna zveza mladi italijanski drŽavi. Finance italijanske so tudi sedanji krizi, kakor vsem prejšnjim, kar jih je bilo v Italiji zadnja leta, glavni uzrok. Rodilo se je sedaj pereče vprašanje v kabinetu samem; saj poslanska zbornica je še malo pred prazniki izrekla markiju Rudiniju BVoje zaupanje. Id še le ko je parlament zaključil svoje zasedanje, nastala bo v ministerskem svetu taka nasprotstva glede finančnih predlog, da je mi-nisterski predsednik podal kralju ostavko vsega ministerstva. Da bi se vzdržalo ravnotežje v državnem gospodarstvu, da bi se ne rušilo to, kar Bi je Italija priborila pred malo leti, ko je uravnala svojo valuto po odpravljenem prisilnem kursu, hranilo se je na vse strani kar največ moči. A nesrečna kolonijalna politika v Afriki, tekmovanje z drugimi velesilami glede oboroževanja in pa jako kompti-kovana notranja uprava, — vse to je presezalo moči mlade države in neizogibno je iz tega izhajal primankljaj za primankljajem. Letos kaže se zopet primankljaj v znesku 40 milijonov lir. V drugih državah ne delal bi tak primankljaj morda ministrom tolikih preglavic. Davčna struna nategnila bi se nekoliko krepkeje in pomagano bi bilo. Tega pa miniBterstvo Rudinijevo nikakor ne more storiti. Ko je padel Crispi, a je stopil na njegovo mesto sedanji miuisterski predsednik marki Rudini, tedaj je bilo splošno geslo: „Nobenih novih davkov." Le na tej podlagi pridobil bi je novi predsednik takoj veliko večino v zbornici in jo tudi obdržal. A v tistem trenotku, ko bi se izneveril svoji obljubi in hotel uvesti kake nove davke, imel bi proti sebi gotovo veliko večino svojih sedanjih pristašev in moral bi Be umakniti. Hranilo bo je torej pri upravi in celo pri vojski in na nove davke se ni niti misliti smelo. Davkoplačevalci že komaj prenašajo sedanja bremena in gospodarska beda Italije kaže se od leta do leta bolj, posebno odkar je zaradi carinskega razpora s Francijo izgubila Italija za poglavitna dva pridelka svoja, za svilo in za vino, najbolje svoje tržišče, katero je imela v Franciji. A tudi pri upravi je težko uvesti vse one reforme, katere bi bile neobhodno potrebne, ako bi se hotelo res prihraniti kaj izdatnega. Že Crispi trdil je, da je pri upravi pribrani! 100 milijonov in kabinet Rudinijev šel je še dalje in zagotavlja, da se je prihranilo 140 milijonov. Vzlic temu je pa italijanska uprava še zdaj tako komplikovana, kakor malo kje drugod. To pa ima svoje uzroke. Male državice, ki so imele prej svoje dvore in mnogo dru&ih naprav, izgubile so že itak mnogo, ko uo njih glavna mesta bila potisnjena nazaj in so postala le mesta druge vrste. Turfo, Florenca, Parma, Modena, Bo-logoa, Milan, Benetke, Neapolj in Palermo izgubila so materijelno, odkar so prenehala biti glavna mesta pojedinih malih držav, na katerih mesto je stopila zjedinjena Italija z glavnim mestom Rimom. Bilo je tem mestom pustiti, kakor tudi mnogim drugim manjim mestom vsaj nekaj, akopram se ni povsod kazala potreba za to. Tako vidimo, da ima Italija neprimerno veliko število vseučilišč, višjih sodišč, prefektur in mnogo drugih dragih naprav, katerih pa ne kaže odpraviti na mah, ker bi to težko oškodovalo v moralnem oziru mlado kraljestvo. Morda se bode to dalo laglje storiti, ko bodo odrasle nove generacije, a zdaj je to jako kočljiva stvar. Navzlic temu hoče finančni minister Colombo, da se predloži parlamentu radikalna sprememba v upravi, naj se izdatno zniža število vseučilišč, najvišjih sodišč, višjih sodišč in prefektur. Temu pa se je menda protivila večina bivšega kabineta in zatorej bode bržkone odstopil Colombo. Na njegovo mesto poklical bode Rudini moža, ki bode morda manj radikalen, a ozdravil bode pa bolne finance italijanske javaljne. Isto stanje ima vojni minister Pellou.v Pri njem je pa uzrok odstopa nasproten. Njegovi mi-nisterski tovariši bi morda bili za to, da se hrani pri vojski, a on ne misli niti najmanje, da bi popustil od svojih terjatev in zahteva 12 milijonov za nove puške. Kaj bode pa še vse prišlo za tem, tega niti sam ne ve. Italija je član trojne zveze, prevzela je torej dolžnost, da nosi silno breme, katero jej nalaga ta družba. Kako dolgo bode mogla nositi to breme, to je pa veliko vprašanje. Ker je torej zavladalo mnenje in prepričanje mej ministri, da bode vender le treba kaj prihraniti pri vojski, zatorej bode bržkone odstopil tudi vojni minister. Tako je zdaj z miniutersko krizo italijansko. Naj se razreši kakorkoli bodi, toliko je gotovo, da piše pravo list v finančnih rečeh najbolje poučeni, to je Hunski „Popelo Romano", ki pravi, da kriza bode trajala, dokler se Italija ne bode uravnala na naravni podlagi. Mlada država upala Bi je preveč, treba bode, da uredi svoje potrebščine primerno svojim dohodkom, in da zniža svojo vojsko. Čas pa je tudi — pravi omenjeni list — da se uvedejo vse one reforme, ki so neizogibno potrebne, da bb odpravijo vse nepotrebne in drage naprave. Od Piacence do Bologne, to je kake tri ure vožnje po železnici, nahaja se pet prefektur, dvajset gimnazij, troje vseučilišč ter triindvajset deželuih sodišč! To je smešno, a tudi žalostno. Ni se čuditi, če tako uravnana država ne more zadoščati drugim zahtevam resnega časa. Končuje naj omenimo le še toliko, da Italija, uravnavajoč svoje novo domovanje, ni bila tako srečna kakor njena mogočna nemška zaveznica. Milijarde, katere je Nemčija dobila od Francije, teb Italija ni imela in to čuti krvavo vsak dan bolj in bode čutila tako dolgo, dokler jo bode navdajala pogubna strast, da bodo hotela hoditi dalje po sedanjem potu, kateri jo vede do gotovega financijel-nega propada. To dokazujejo najbolje nastopne številke: Državni dolgovi prejšnjih malih državic znašali so 1. 1871 dve milijardi in 750 milijonov. Koncem I. 1876 narasel je bil skupni državni dolg LISTEK. Levstikovi zbrani spisi. Zvezka I. in II.: Poeslje. Ko smo si kot dijaki, navdihnjeni z mladeni-škim idealizmom, kupovali „Schiller's Fammtliche Werke*, „Lessing's, Goethes, Hauff's eammtliche Werke" itd. v znanih cenenih Reklamovili bdajab, tedaj smo pač na tihem gojili željo: aOj da bi bilo že tudi kaj zbranih del slovenskih klasikov kupiti; še z mnogo večjim veseljem bi nesli svoje večkrat trdo prislužene groše h knjigarju." Toda žalibog, Jurčič-Stritarjeva zbirka prinesla je jedinoga Pre-širna, a tolažeč se menda s klasiškim izrekom: „Unum, sed leonem" je takoj preminila. Vender, vremena so se nam zjasnila, preje nego bi bili mislili. Danes se že ponašamo s priličnim številom dičnih klasiških izdaj. Njih vrsto je otvoril Stritar, kateri diči v šestih krasnih zveikih knjižna stojala narodnih hiš; a nadejamo se, da .zbrana dela11 svojega očeta nikakor ne bodo ovirala, da še mnogo, mnogo napiše „sebi v čast in narodu v slast11. Jurčičevih zbranih spisov je izšel nedavno že deseti zvezek. Sedaj pa se nam obeta Levstik; prva dva zvezka, obsezsjoča poezije, biiio prejeli že za božično darilo. Zbirka zlasti pesniških Levstikovih del pa je bila tudi nujna; kajti razven »Pesmi", katere je dal I. 1854 na svitlo, objavljal je Levstik pesniške svoje izdelke v raznovrstnih časnikih in zbirkah; tako svoje prvence že 1. 1850 v „Sloveniji", pozneje v »Ljubljanskem časnikua in v Janežičevi „Slovenski Bčeli" in v Vodnikovi spomenici. Pozneje se je oglašal v „Glasniku", v »Mladiki", v Dunajskem in Ljubljanskem „Zvonu". Vrbu tega se ni beležil s svojim pravim ali stalnim pesniškim imenom, ampak skrival se je pod različnimi pseudonimi in šiframi. Po tem takem se ne smemo prav nič čuditi, da slovenski svet o njem kot pesniku ni imel ni približno pravega pojma. Pozuali smo ga bolj kot jezikoslovca, purista in — »Pila-tuša vsega sveta", t. j- po njega samega izreku, človeka, ki vsemu svetu pesni pili in rokopise popravlja. Razen že objavljenih pesnij pa obseza nova zbirka tretjino do sedaj še nenatisnjenih. Ko smo prebirali ogromno to množino pesniškega blaga na-gromadenega v dveh zvezkih, katerih prvi obseza 292 in drugi 370 stranij male oBmerke, tedaj smo šele Živo spoznali, kako bistro je sodil Stritar o svojem prijatelju, trdeč, da glavno zvanje njegovo je pesniško iu trudeč se, „dn bi izbudil in izklical pesnika zopet nazaj, kjer je bil on prav za prav doma: v naročje večno mlade poezije." Gospod izdajatelj pripoveduje v svojem „Tol-inaču" (ua 293. strani I. zvezka), koliko preglavice dela urejevanje preobilne Levstikove zapuščine, zlasti njegovih poezij. Radi verjamemo, a mislimo, da najnaravnejša razvrstitev bi bila kronološka, če je res, da najboljši životopis pravega pesnika so njegove pesni, ondaj je to zlasti res o Levstiku , in spoznavanju njegovega vnanjega in notranjega življenja bi bila zlasti prijala iz njegovih poezij njih kronološka razvrstitev. Vsako drugo razprede-Ijevanje, o. pr. po estetiških šablonah (I. Uvod, II. Pesni, III. Ode in elegije, IV. Sonetje, V. Romance, balade, legende, VI. Otročje igre v pesen-cab, VII. Različne poezije, VIII. Zabavljice in pusice, IX. Ježa na Parnas, X Ljudski Glas, XI. Kra-Ijedvorski rokopis) je umetno, nenaravno in sili izdajatelja, da trga to, kar skupaj spada. Naj navedemo samo jedno neprilike, v katero je zašel gosp. izdajatelj; venec poezij, ki opevajo Franjo, je moral raztrgati ter posamične dele uvrstiti pod različne skupine. Sicer je pa ta nedostatelc čutil gosp. izdajatelj sam in po nekatera mesta stvari na ljubo že nt osem milijard in 455 milijonov, zdaj pa znaša že petnajst milijard. Jedinstvo, položaj velesile zahteva torej velikanske denarne žrtve. Bode li preporojeno ministerstvo Uudiuijevo moglo premagati vse težave, ki tarejo mlado Italijo, bode li moglo stalno uvesti ravnotežje v opešane italijanske finance, to je vprašanje, na katero odgovoriti ni tako lahko. Interpelacija dr. A. Gregorčiča in tovarišev v zadnji seji deželnega zbora goriškega dne 12. t. ni. zastran Spinčića glasi se tako-le: Visoka c. kr. vlada! Ko je pred več leti deželni poslanec istrski Vekoslav Spinčič podpisal interpelacijo, naperjeno proti postopanju nekega političnega uradnika v Istri, hotel je tedanji načelnik politične vlade na Primorskem „iz službenih ozirov" premestiti c. kr. profesor i a v Kopru, ob jednem c. kr. okrajnega šolskega nadzornika za tri politične okraje v Istri, Vekoslavs Spinčića, ki je jedna in ista oseba z zgoraj imenovanim deželnim poslancem, na c. kr. izobraževališče za učiteljice v Gorico. Prizadevanje drugih Činiteljev napotilo je tedanjega načelnika politične vlade na Primorskem, da ni izvršil svojega sklega. Ko je poslanec Spiačić pozneje ponavljal svoj „grehu proti vladi na Primorskem, premeščen je bil profesor Spinčič iz Kopra v Gorico v trdnem prepričanju uekaternikov, da s tem izgubi tudi volilno pravico in deželno poslanstvo v Istri, kar mu je tedanji deželni glavar isterski pismeno naznanil, zahvalivši se mu prav laskavo za njegovo dotedanje požrtovalno delovanje v deželnem zboru isterskem. Poslanec Spinčič je dokazal, da je častni občan nekaterih mest v Istri, da tedaj vsled premeščenja ni zgubil ni volilne pravice, niti deželnega poslanstva v Istri, kar mu je morala deželna vlada potrditi. Uspeh premeščenju je bil ta, da se je vsa Istra zganila, ter da so iz najoddaljenejših kotov Istre prihajale čestitke in zaupnice možu, ki je dejanski pokazal, da ima srce za svoj narod in za svojo deželo. Leta 1891. volile so kmetske občine v izhodni Istri profesorja na c kr. izobraževališči za učiteljice v Gorici, Vokoslava Spinčića, v državni zbor. Državni poslanec Spinčič je nadaljeval to, kar je bil začel v deželnem zboru isterskem: šibal je v interpelacijah politično upravo v svoji ožji domovini, razkrival uezuosne razmere, pod katerimi ječi narod slovanski v Istri, ter prosil, naj visoka vlada uvede postavne in človeške razmere tudi v tistem kotiču širne Avstrije, ki se imenuje Istra. Poslanec Spinčič ni dobil na svoje pritožbe, zahteve in vprašanja nikakega odgovora, pač pa je visoka vlada napravila načrt, po katerem naj se profesor Spinčič odpusti iz državne službe, Češ, ker je agitoval pri zadaih državnozborskih volitvah v Istri in radi besedi, katere je spremljajoč svoje rojake iz Istre k razstavi v Zagreb septembra 1891. kot njihov voditelj govoril pri slavnostnem vsprejemu in slavnostnem banketu ter na domu politika Star-Čeviča. C. kr. deželnemu šolskemu svetu goriško-gra-diičanskemu je pripadla naloga, dati vladnemu načrtu — zahtevi ogerske vlade, kakor je nekdo rekel, ali dveh ministrov, kakor je drugi trdil — obliko postavnega postopanja. K dotični aeji deželnega šolskega sveta dne 2. decembra 1891. sta bila klicani tudi dva svetovalca c. kr. okrožnega sodišča goriškega. — Jasno je, da vladni namen in predlog, da bi se profesor Spinčič odpustil is državne službe, se ne da podpirati s sklicevanjem na njegovo morebitno agitacijo pri volitvah, ker, Ce s« je Spinčič pri agitaciji pregrešil zoper postavo, spada pred sodišče, če pa se ni pregrešil, posluži! se je tiste pravice, ki je v državnih zakonih zagotovljena vsakateremu državljanu. Razvidno je tudi, da sta imela sodnijska svetovalca jedino le profesorja pred očmi, kakor jima je bilo stavljeno vprašanje, in da se nista na profesorja-pos lanca čisto nič ozirala. Odlok deželnega šolskega sveta z dne 5. decembra 1891. št. 2354/P, naslanja odpuščenje profesorja Spinčića iz državne službe v prvi vrsti na njegove govore v Zagrebu, češ, da je v njih izrazil nazore „proti sedanji držvnopravni uredbi monarhije", kar bi bil službeni prestopek, ki se kaznuje z odpuščenjem iz službe. Človek bi komaj veroval, da je tako naziranje mogoče, ako bi ne videl teh besedij črno na belem. Izraziti svoje mnenje in želje o »sedanji državni uredbi monarhije" bodisi v odobrovalnem, bodisi v grajalnem zmislu v mejah, določenih po ustavi, na katero prisega vsaka vlada v Avstriji, je ustavna pravica vseh avstrijskih državljanov, tudi uradnikov in profesorjev. Profesor-poslanec ima še celo dolžnost politiko vati in izražati se, če treba tudi o „državnopravni uredbi monarhije" kot zastopnik naroda, ki ga je volil. To njegovo dolžnost priznava tudi vlada; in da mu je mogoče vršiti jo v zbornici in zunaj nje, dobi odpust za ves čas njegovega poslančevanja, zato, da bi ne trpelo po njegovem politikovanju njegovo vzgojevalno delo. Prigodilo se je, da je celo pro-fesor-n e p o s 1 a nec dobil odpust v to svrho, da je potitikoval, seveda v vladnem zmislu. Vidi se torej, da vlada ne obsoja vsakaterega politiko-vanja profesorjev, ampak le tako, ki ni v njenem zmislu. Toda tako postopanje vlade ni opravičeno, ker politikovanje v postavnib mejah je ustavna pravica državljanov brez razločka, ali politikuje kdo v vladnem ali protivladoem zmislu. Kadar se v Avstriji ustava v tem zmislu premeni, da državni uradnik nima lastnega prepričanja ter govora in delovanja po njem, tedaj ne bodo smeli profesorji ne politikovati, ris mandatov sprejemati in sicer ne za vlado in ne proti njej. Do tega pa nismo še prišli! * Po sedanji UBtavi in sedanjih postavah ni opravičeno iskati v Zagrebu in po Istri izgovora, da se poslane kaznuje za „grehea, katere je storil na — Dunaju proti vladi kot postavno voljeni zastopnik svojega naroda. Tržaški ofieijozni list skušal je označiti Spin-čičevo politiko, katero je v Zagrebu javil, kot ne- lojalno ali protiavatrijsko. To more trditi le tisti, komur je naloga zagovarjati vladno postopanje nasproti poslancu Spinčiču, nikakor pa ne tisti, ki sodi Spinčicevo izjavo na podlagi avstrijske ustave. Naj kdo imenuje ono njegovo politikovanje mladeniško, idealno, nepolitično, Mkvršoo — toda protiavatrijsko se ne moro imenovati, dokler si vfada ne •pa pritisniti sličnim ali analognim nštorom in željam glede m Trident, Čsiko, Galicijo, Dalmacijo na čelo znak nelojalnosti. Jedini uspeh, kateri je vlada dosegla t svojim postopanjem nasproti poslancu Spinčiču, je ta, da je omajala zaupanje narodov v njeno nepristranost in postavoljubnost, ter da je podala radikalizmu na jugu močno podporo. Ker so taki uspebi za avstrijsko državo in za goriško deželo dvomljive vrednosti, vprašaju pod-pisanci s 1. Kaki nagibi vodijo visoko vlado pri tem, da se a postopanjem nasproti poslancu Spinčiču vznemirja južne Slovane ter jih podi v naročje radikalizmu? 2. Ali misli visoka vlada popraviti krivico, katero je napravila poslancu Spinčiču s tem, da ga je odslovila iz državne službe, ker je vršil posel narodovega zastopnika, ter posluževal se vsem državljanom zagotovljenih ustavnih pravic? V Gorici, dne 12. aprila 1892. Dr. Anton Gregorčič, dr. Lisjak, dr.Rojic, Jos. Ivančič, Kocijančič. Politični razgled. Notranjo «l4»ž<»le. V Ljubljani, 21. aprila. Češke razmere. Mladočeški poslanci razpravljajo na posebnih volilskih shodih vprašanje o uveljavljenji češkega državnega prava. Mladočeški dež. posl. in urednik „Nar. Listov" Turna govoril je te dni v Kraljevem dvoru in dokazoval, da so Mladočehi zmagali popolnoma ter vlado, Nemce, Staročehe in fevdalno plemstvo prisilili, da so se udali glede punktacij. Zato pa ni še odstranjena vsaka nevarnost. Vlada je ravno sedaj zopet popolnila komisijo za delitev sodnih okrajev, a Staročehi in fevdalci se udeležujejo še vedno te komisije sej, kar je nepošteno. Punktacijskega predloga o spremembi dež. volilnega reda ne moreje Mladočehi uikdar vsprejeti; treba delati na to, da se odpravi razdelitev v kaste in uvede splošno volilno pravo, na to, da se pripozna in izvrši državno pravo češko ter nezavisnost dežela češke krone. Staročehi so komedijantje; vspre-jemši punktacije, izneverili so se principu ravnopravnosti, a prej ali slej se bodo morali udati, kar se pa tiče fevdalnih aristokratov, treba je postopati tako, da raz svoje balkone ne bodo videli drugega nego demokratične mladočeške hrbte. Kakor so se borili Irci za svojo svobodo in nezavisnost, tako se bore Mladočehi in zato jim je zmaga gotova. — Shod je vsprejel to-le resolucijo: Mladočeški deželni in državni poslanci se pozivljejo, naj delujejo na to, da se razveljavi pravosodnega ministra ukaz glede ravnopravnosti jezikov pri sodiščih, da se razpusti komisija za delitev sodnih okrajev in naj se postavijo v najodločnejšo opozicijo proti vsaki, ravnopravnosti nepripoznavajoči vladi; delajo naj na to, da se pripozna in izvrši Češko državno pravo, da se spremeni volilni red, a vse nastale diferencije oprovrgel šablonsko razdelitev. Na strani 296. I. zvezka piše tako le: „Pod to poglavje sem uvrstil tudi nekaj poezij, ki po strogih pravilih poetike ne spadajo k pesnim . . . Storil sem to zlasti zategadelj, ker so te poezije po času svojega nastanka ali po osebah, katerim so posvečene, z drugimi v tem poglavji natisnjenimi poezijami v tako ozki zvezi in dotiki, da se nisem mogel odločiti za to, da bi jih dejal kam drugam. Pametnim ljudem bi ne bilo treba tega izrecno omenjati, toda ker slovenski kritiki in krasoslovci tako radi v jajci iščejo dlake, te splošne opazke ne smem zamotčati." 1 Do cela moramo pritegniti g. izdajatelju ter obžalujemo samo, da ni dosledno tako ravnal. Najizvrstneje ocenil je Levstika kot pesnika Stritar, rojak in iskren prijatelj njegov in sam — pesnik. Popolnitve je treba Stritarjevi sliki (prira. Dunajskega ,,Zvona" I. št. 4. in 5 ) samo z ozirom na one strani Levstikovega čustvovanja, katerim dotlej do 1. 1870 v njegovih poezijah ne nahajamo sledu. Dasi je Levstik prebil hudega že dotlej dovolj, vender so ga najbridkejše izkušnje šele čakale; udarec je sledil za udarcem, rana m rano, a prizadevali so mu jih rojaki in pa Franja, nezvesta Kranja, ki je bila njemu to, kar Prešernu Julija. Vse to skupaj je bilo preveč, tudi za takega korenjaka, kakor je bil Levstik. Kaj čudo, da ga je minila tista veselost, zdravost, zadovoljnost iu genijalna neskrbnost, katero poveličuje Stritar, a srd, jad, gnev in gnus so mu napolnili dušo in prirojeno mu satiričnost izpremenili v najbolj jedki sarkazem. Ako je res, da predmet poeziji niso samo nežna čutila, ampak tudi trpka, samo da so iskrena, oudaj smemo pač prištevati najpristnejši poeziji one divje izbruhe neusmiljene osveto!eljnosti. Kdo more čitati ,,prisego v maščevanje" (I. 79), da ne bi mu groza in strah spreletavala kosti: Solze pekoče so padale < Njih kaplje moje lice zgale Sovraštva žarne strele V očeh gorele, l krč mi je previjal uđe, Ko zvedel vse laži sem hude, S katerimi prokleti strnp Očrnil je pred njo poStenje moje Ter ž njimi sebi zidal up, Plamen vpihati jej v prešeatvo svoje. Vso noč ne sen zaprl očesa, I breme vročega telesa V strasteh sopno ležalo. Zobmi skrtalo! Ogrozno kletev sem govoril, V nebo prisego strašno stvoril Ter molil, da se dovrši ; Da smrt s rok Heilhnber, Blau, Toifel, Groneman, VVesten z Dunaja. — Millauz, Andre iz Gradca. — Kranse iz Trsta. — Malesch it Celja. — Wilfan Iz Pulja. — Sto-cek iz Brna. Pri Nlonn: Abeles, Aschegger. Goldhamer, \Vietthe, Schiinbichler, Ftildes z Dunaja. — Weber, Arad, Fiacber iz Budimpešte. — Sust, Valmarin iz Trsta. — Reif iz Brna. — Steni iz Gradca. Umrl! so v sLJiihlJaiil: 19. aprila: Marija Novak, hilna posestnica, 88 let, sv. Petra cesta št. 74, marasmus. 20. aprila: Martin Hiti, paznik, 48 let, Poljanska cesta št. 50, jetika. — Karolina llloršič, uradnikova hči, .'J»i let, Spitalske ulice št. 10, jetika. . V deželni bolnici: 18. aprila: Katarina Vehar, gostija, 60 let, carcinoma- 19. aprila: Franc Mrovlja, delavec, 45 let, naduha. Meteorologično poročilo. Cas ona- StaQje laa opa lblirometra Bovanja ; -- Temperatura 7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer 7310 m. 733 5 mm. 73V6 miti. 4-4° C 9 0» C 70« C Vetrovi Nebo Mo-krina v mui. si. svz. si. zah. si. zah. obl. obl. obl. ■1-70 ■■ dežja. Srednja temperatura 6*8°, za 2*8" pod normalom. Tržno cene v l\jnl>ljaiil dne 20. aprila t. 1. M kr. kr. I Pšenica, bktl. , . . i 26 Špoh povojen, kgr. . — 64 Kež, „ . . . 0 — Surovo maslo, „ . — 70 Ječmen, „ . 4 71 Jajce, jedno : . , . Mleko, liter .... Goveje ineao, kgr. — 2 0 "e§, , . . . 2 93 — 8 Ajda, „ . . . «30 — 62 Probo, „ . . . 4 90 Telečje „ , — 58 tvomza, , Krompir, , . . . 4 91» Svinjsko „ „ — 64 . 2 86 Roštrunovo . , — 48 Leča, „ . . . 11 — — 65 Orali, , . . . 12 — Golob...... — 20 Fižol, , . . . 1 9 — Seno, tOOl kilo . . . 1 9« MhsIo, kgr. . — Slama, „ „ . . . 2 40 Mast, Drva trda, 4 □uietr. „ mehka, 4 H liO i Speh frišen „ • — 56 480 XDm.naJslrsi "borza. dne 21. aprila t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 95-70 — gld. 95 90 Srebrna renta.....» 95 20 — , 95 35 /.lata renta......» 111*45 — „ 11060 5°/0 marčna renta ... „ 10105 — „ 100*95 Akcije narodne banke . . „ S>82'— — „ 983-— Kreditne akcije .... „ 31650 — „ 318«— London......., 119*75 — „ 119*90 Srebro.......„ —'— — „ —'— Napol......... 9*50'/, — „ 9*f>2 C. kr. cekini....., 6*6"> — , 5*66 Nemške marke .... . 58 62«/, — „ 68*70 4- /o državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. 140 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 183 , 75 . Ogeraka zlata renta 4%.......1C9 „ 40 n Ogerska papirna renta 5°/0......101 „ 05 , Dunava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. 121 „ 75 , Zemlj. obč. avstr. 4«/i°/o zlati «ast. listi . . 116 „ riO „ Kreditne srečke......100 gld. 193 , 50 , Rudolfove srečke...... 10 „ v2 . — . Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 , 146 , — „ Tramway-drnlt. velj. 170 gld. a. v..... 240 , 50 , Ana Marješič v Ljubljani, na Poljanskem nasipu hiš. št. 14, I. nadstropje (449—d pere in popravlja slamnike lavratno lu po nizki ceni. Ravnokar izišla je knjiga in jo imamo na prodaj: Dr. Romih Tomaž (093_4) Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Cena vezani knjigi 3. g-lđ.. — po poŠti lO Icr. več. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg knjigarna v Ljubljani, Kongresni trg. T7"elI3rro Iz"biro izprehodnih palic po najnižji ceni (od 15 kr. naprej) priporoča li pričeti sezoni Kočevska domača obrtnija v Ljubljani, NelenburKova ulica, štev. 4. (319—9) Prekupniki dobe primeren popust. "^00 Za vsakogar (445 -l) povsem sigurna eksistenca. ■IO ffolcl. iiu teden more zaslužiti vsakdo, kdor Ima količkaj znanja na deželi, tudi poleg navadnega svojega opravka, brez rlaika. brea glavnice i" brea strokovn«|(a ■uranja In sicer lahko, prevztunši zastopništvo znane tovarniške veletržnice. Satno pismene ponudbe je pošiljati Fr. Npacek-u v Pragi 12-11. VIZITNIGE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. Usojatno si opozoriti slavno p. n. obciuntvo uujudaneje, da se nt: prodaja KathreinerjaKneippova-sladna-kava (£ nikdar na prosto ampak BAIUO V belili originalnih zavojih z modrim tlakom a kilo, ca. 2o>) in 100 gramov, na katurib jo naš podpis in poleg stojeća varnostna znamka. Da* ZlMatl Je pražiti na varnoatuo luauiko, ka|tl poanetkl, a katerimi ae boee oataparlti ot-u|euo »bcinatvo« ao allno razitlrjeul. 1'apir. tla«'k in benedilo vae Je natanko posneto p«» n šut* m fabrikatu, samo veleeaatuega tcoapuda tupnlka »like in našeg« podplata ul na litini-flkatlb. — Nihče naj ne aodl o Katbrelnerja Hiu-ippovl-Mladiii-kavl, nko ni dobil prlatuegn blaga v zavoji, na katerem Je natlan|ena var-ii o nt n. a auamka. (417—1) Kathreinerjeve tovarne za sladno kavo Berlin — Dunaj — Monakovo. Na prodaj sta v zapuščino gospoda Aii t oiia KllCX«l spadajoče posestvo na Grosupljem obsezajoče lepo hišo, hleve, magacine, malin, žago in druga poslopja, 54 oral dobro zagnojenih vrtov, njiv in travnikov, nadalje pašne pravice, lepo živino in mnogo orodja in posestvo na Vikrčah obsezajoče lepo hišo, malin, hleve, magacine in druga poslopja v najboljšem stanji, 8 oral s sadnim drevjem zasajenih vrtov, njiv in travnikov in za vse porabno vodno silo. Proda se tudi 200 centov dobrega sena. Pojasnila se dobć v pisarni gospoda dr. Ivana Tavčar-j a in gospoda dr. Jerneja Zupanc-a v Ljubljani. Kdor želi kaj kupiti, pošlje naj do 1. maja t. 1. svojo pismeno ponudbo gospodu dr. Ivanu Tavčar-ju, odvetniku v Ljubljani, kot zastopniku „Matice Slovenske". (443-3> Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne