PoStnina plačana v gotovini Maribor, petek JU avgusta 1935 it. m Leto DL (XVI.) mmmmmmmammmmmmmmm MARIBORSKI Cena 1 Din Credntttvo In oprava: Maribor, Gosposka ul. 11, tsL 2440 in 2455 / Ljubljana, Knafljeva uL 5, teL 3122, »138, 3X24, 3126 in 312«. / lakaja razen nedelje in praznikov vsak dan in stane mesečno dostavljen na dom 12 Din, prejeman v upravi ali po poSti 10 Din. / Oglasi po ceniku. / Oglase sprejemata tudi uprava »Jutra« in »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. / PoStnl čekovni račun it. 11.409. / Posamezna štev. 1 Din. „ JUTRA" Zastoj v Ženevi Vsa dosedanja prizadevanja veleil za dosego sporazuma In mirne poravnave abesinskega spira ti ostala hrezupešna ženeva, 2. avgusta, -r- Dosedanja prizadevanja ženevskih diplomatov za dosego sporazuma, ki bi omogočil mimo likvidacijo italijansko-abesinskega spora, so ostala brezuspešna. Laval, Eden in Litvinov so stavili Itailiji in Abesiniji naslednji predlog, ki naj bi tvoril osnovo za nadaljno postopanje ^ veta Društva narodov in za nadaljevanje diplomatskih prizadevanj: 1. Svet DN pristane na italijansko stališče o mejah pristojnosti arbitražnega odbora, to je na stališče, da odbor ne more biti pristojen za določevanje meja; 2. imenovan bo peti razsodiščni član, arbitražni odbor bo pa pozvan, da nadaljuje delo v duhu italijansko-abesinske pogodbe od leta 1928, tako da bo to delo dokončano najkasneje do 1. septembra t. 1.; 3. Velika Britanija, Francija in Italija, to je države-podpisnice pogodbe iz leta 1906, bodo takoj začele razgovore, da doženejo takšno ureditev s-pora, da se s sodelovanjem Abesinije zagotove dobri odnošaji med Italijo in Abesinijo; 4. o navedenih razgovorih bodo predložili poročila svetu DN 4. septembra t. 1.; 5. naj se zgodi karkoli, svet DiN se sestane na vsak način 4. septembra, da prouči celotni položaj v zvezi z italijan-sko-abesinskim sporom. Ni še znano, ali pride v predllogu resolucije obveza Italije, da se ne bo zatekla k orožju, vsekako pa velja, da se ta obveza razume sama po sebi na podlagi vBebine navedenih petih točk in pa zaradi tega, ker se bodo razgovori vršili na podlagi pogodbe iz leta 1906 in pod okriljem Društva narodov. V britanskih krogih mislijo, da je položaj vsaj v toliko razčiščen, r’a je Italija sedaj pristala na to, da Društvo narodov septembra predebatira ves problem italijansko-abesinskega spora, med tem ko poprej ni hotela niti slišati o proučevanju teh problemov pred Društvom narodov. Prav tako Italija zdaj pristaja na razgovore na podlagi pogodbe od leta 1906, kar je poprej takisto odklanjala. ~Ta predlog sta italijanski in abesinski delegat še v teku noči od srede na četr- tek brzojavno sporočila svojima vladama. Ker včeraj ni pravočasno prispel odgovor, so včerajšnjo sejo sveta DN odgodili do danes popoldne. Včeraj popoldne je prispel najiprvo odgovor iz Rima, ki je vse ženevske kroge presenetil. Italija je stavljeni predlog odklonila, češ da ne upošteva v dovoljni meri zahtev in stališča Italije. Abesinska vlada je v načelu za vsak predlog, ki stremi po sporazumu in mirni likvidaciji spora, odklanja pa vsako misel na protektorat, pa najsi bo to protektorat ene same ali skupine velesil pod okriljem DN, ker vidi v tem ogrožanje svoje politične neodvisnosti in samostojnosti. Zaradi tega je nastal v Ženevi popoln zastoj. Sinoči so se ponovno sestali k posvetu Laval, Eden in Litvinov ter so konferirali pozno v noč. Kljub temu, da se položaj zaradi odklonilnega stališča Italije znova poostril, pa še niso izgubili vse nade, da bo naposled vendar le prišlo do sporazuma. Konferenca treh? Nov predlog Anglije za likvidacijo abesinskega problema — Italija odklanja pogajanja z Abesinijo Ženeva, 2. avgusta, tr. V tukajšnjih dobro poučenih krogih se zatrjuje, da je stavila Anglija nov predlog za sklicanje konference Iren velesil, to je Francije, Anglije in Italije, U «o v enaki meri zainteresirane v vzhodni Afriki. Ta konferenca naj bi se sestala takoj po končanem zasedanja sveta Društva narodov v VentimigBji ter naj bi izčrpno proučila celotni abesinski problem. Anglija bi želela, da se na to konferenco povabi tudi A besi ni ja, čemer pa se ItaHja odločno upira. Naloga konference bi bila, da likvidira italijansko-abesinski spor ter najde aranžman, ki bi ga na jesenskem zasedanju moglo odobriti tndi Društvo narodov. Predpogoj za tako konferenco pa je, da se Italija odreče' oboroženi akciji proti Abesiniji. j Prijatelji Abesinije London, 2. avgusta, tr. Včeraj 6e je vršilo tukaj veliiko ztborovanje Društva prijateljev Abes-incev. Udeležba je bila izrecno velika ter priča o naraščajočih simpatijah za Abesinijo. Govorniki so bili črnci, Arabci in Indi. Glavni govornik, mlad črnec iz za.pa za prehodni pokal predsednika ravnatelja Bogdana Pogačnika. V kategorijah 1. do 3. lahko tekmujejo člani Slovenskega lovskega društva, v kategorijah 4 in 5 pa tudi člani drugih lov«kiih društev. Zmago valci v posameznih kategorijah bodo pre. jeJi lepa in dragocena darila. Tekmovanje se bo pričelo v nedel jo 11. t. m. ob 7. dopoldne in bo trajalo do 18. ure. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo isti dan ofc 21. ari ▼ lovski sobi hotela »Grel«. Po Mariboru sem in tja Naše ceste Državna cesta Maribor — št. Ilj — državna meja se bo tlakovala in asfaltirala — Pripravljalna dela komisije V današnji dobi naglo se razvijajočega avtomobilizma in tujskega prometa so cest# mnogo pridobile na svojem pomenu in vrednosti. Naša soseda se je pričela tega zgodaj zavedati in je žrtvovala težke milijone za temeljito preureditev starih in gradnjo novih cest, zlasti v njenih obmejnih krajih. Mi smo v tem pogledu zaostajali in prav temu moramo pripisati ogromno škodo, ki jo je utrpel tujski promet zadnja leta preko naših severno — obmejnih krajev. Poročila mariborske Tujsko-prometne zveze preteklih let so stalno opozarjala na nevarnost, ki preti razvoju tujskega prometa, od katerega si toliko obetamo v naših krajih, če se stanje naših, zlasti državnih cest ne bo zboljšalo. Ceste v bivši mariborski oblasti so mnogo slabše kakor na primer ceste na bivšem Kranjskem. Za avtomobilski promet skoro nerabna pa je državna cesta Maribor—št. Ilj državna meja. Vsaj deloma se bo izpolnila dolgoletna želja, ker je država predvidela pet milijonskih kredit za popravilo in preureditev omenjene ceste. Določeni kredit pa bo veliko prekoračen. Prvo nakazilo v znesku 24.402.50 Din je že prispelo im so po komijskem ogledu pričeli del ceste že profilirati. Komisija, ki se je mudila te dni na terenu, je določila, da se bo del oeste iz Maribora do odcepa šentlenartske ceste tlaikoval, ostali del preko št lija do državne meje pa bo najbrže asfaltiran. Na cesti med mestom in odcepom je namreč promet silno velik, saj gre preko nje tudi ves promet iz severnih Slovenskih goric in bi asfalt ne bil kos svoji naloga, ker nima zdaleka odpornosti granita. Državna cestna uprava tudi ne mara graditi in popravljati cest za nekaj let, marveč za desetletja ker so stroški za temeljita popravila in nove gradnje ogromni. Ko bodo vse predpriprave gotove, bodo v doglednem času pričeli državno cesto med mestom in odcepom k Sv. Lenartu tlakovati, nakar bodo temeljito popravili in najbrže asfaltirati tudi ostali del do državni meje. Modna revija — vedno večja privlačnost Veat, da bo na letošnjem IV. Mariborskem tednu prirejena tudi velika modna revija, Je vsa Javnost sprejela z velikim zadovoljstvom in presenečenjem. Na številna vprašanja ki Jih prejema Uprava Mariborskega tedna Je zamišljena modna revija, odgovarjamo, da prav tako kot na ljubljanskem velesejmu, samo da bo naša prireditev okusnejša in ljubkejša, za kar skrbi znam aranžer in odlični operni pevec tenorist g. Mirko Jelačin iz Ljubljane. Pripomnimo naj, da Je mnogo pridnih rok marljivo na delu za modno revijo. Krasno dekorirana dvorana, praktično urejen oder in bajna razsvetljava, ne smemo pa prezreti lepih manekenk, ki že pridno vadijo za nastope, vse to bo pripomoglo k velikemu uspehu modeme revije. V soboto bodo imele oči Mariborčanov mnogo lepih pogledov, njihove boljše polovice pa bodo z zavistjo, zanimanjem in ljubosumnostjo nad lepimi dekleti gledale krasne toalete. Za dobro voljo pa bo skrbel nenadkriljivi conferencier g. Mirko Jelačin. Cdo bo plesni prvak Mariborskega tedna Najodličnejši plesalci v Mariboru Za prvi mednarodni amaterski plesni turnir v Mariboru, M se bo vršil 8. avgusta ob 20.30 v veliki unionski dvorani, vlada izredno veliko zanimanje. Na turnirju bodo sodelovali najodličnejši zastop niki plesnega športa raznih držav, in sicer bo Češkoslovaško zastopal par Tru-bač—-Velinska. (Praga) Avstrijo zakonca Skalka iz Gradca, dr. Schreiner in Gre te pl. Graefenatein (Gradec), Mayer— Helge Berg (Gradec), BShel, Spalke, Ri-eben in Inge Bruknerjeva, vsi iz Gradca. Ljubljanski plesni šport bodo zastopali: M. Seunig—Fini Stradnerjeva, Boohmer-wald—Danica Sedajeva, Vodušek—Majda SkrbinSkova in Kenda—Rija Roger- jeva. Zagreb bo prav tako zastopan z nekaterimi prvorazrednimi pari, med drugimi bodo tekmoval Becič s sestro, Milo slavljevič, ga. Weisova, gdč. Kastnerjerva itd. Tekmovalo bo nad 18 prvovrstnih parov iz raznih mest naše domovine in tujine. Turnirski plesi so: fojctrott, angleški valček, tango in glow-fox. Najboljši plesalci se bodo nagradili, in sicer so razpisani štiri veliki pokali ter umetniške plakete. Najboljši jugoslovanski par prejme mimo krasnega pokala tudi nar slov »Plesni prvak Mariborskega tedna 1935«. Na turnirju bo igrala godba »Ne-gode Jazz« iz Ljubljane. Med in po turnirju bo plesna zabava. Odisejada drznega vlomilca K vlomu V Očeslavcih v Slov. goricah — Kako je vlomilce Žniderič pobegnil In kako so ga zopet aretirali —* Nad 100.000 dinarjev najdenih — Kje je ostalih 20.000 Din? Drobiž iz mesta in okolice O drznem vlomu, ki je bil izvršen pri belem dnevu preteklo nedeljo v Hermanovo trgovino z mešanimi blagom v Oče-salvicah pri Ivanjcih v Slov. goricah, j« naš list na kratko že poročal. Ob tej priliki so vlomilci odnesli trgovcu Hermanu iz blagajne v trgovini in raznega blaga v skupni vrednosti za 171.000 Din. Trgovec Herman je bil vse popoldne s svojo ženo odsoten in vlomilci so izrabili to priliko. Ko pa se je zvečer vrnil in pogledal v trgovino, je presenčen opazil, da so predali blagajne odprti in prazni ter da manjka tudi precej blaga. Ves zbegan je Herman takoj prijavil tatvino negovskim orožnikom, ki so se podali takoj na delu in o vlomu obvestili vse sosednje orožniške postaje, pa tudi mariborsko policijo. Vest o velikem vlomu v Hermanovo trgovino se je kaj kmalu raznesla po vseh Slovenskih goricah. Ko je mariborska policija prejela obvestilo o vlomu v Hermanovo trgovino, sta se takoj podala o Očeslavce višji policijski nadzornik g. Cajnko in dakti-losikoo mariborske policije g. GroMn s policijskim psom ter drugimi tehničnimi pripomočki. Najbolje je policijskima organoma ter orožnikom služil policijski pes ki je kaj kmalu izvohal sled za zlo-črncem. Sled je namreč vodila na Starešinski vrh, kjer se je pes ustavil pred hišo posestnika Mlinariča. Policijska organa in orožniki so takoj zaslišali vse Mlinaričeve in tudi ostale sosede ter dognali, da kritičnega popoldne 24 letneoa Mlinaričeva sina Jakoba ni bilo doma. Ker Jakob ni mogel točno navesti, kje se je v kritičnem času potikal, in ker se je zapletal tudi v razna protislovja ter sumljive okolščine, je vse to dalo varnostnim organom povod za njegovo aretacijo. Mlinariča so varnostni organi trdo prijel’. da se je omehčal. Po daljšem zaslišanju je izdal svoja dva pomagača in sicer sosedovega 241et-nega posestniškega sina Karla Gralja in 22 letnega posestniškega sina Rudolfa Žnideriča, ki je sosed trgovca Hermana v Očeslavcih. Varnostni organi so kmalu oba dobili v svojo roke in ju spravili v zapore ljutomerskega sreskega sodišča Na sodišču so vsi trije priznali vlom in je Žniderič orožnikom obljubil, da jim bo pokazal kraj, kjer je skril denar. KAKO JE ŽNIDERIC POBEGEL Močno vklenjenega so orožniki odvedli žnideriča v Očeslavce. Ko so ga prignali v domačo vas, se je zbrala pri njihovi hiši množica ljudi, ki se je zgražala nad zločinskim dejanjem kmečkega fanta, o katerem ni nikdo mislil, da bi bil zmožen takega dejanja, žniderič se je silno hladno vedel in je orožnikom rade-volje dajal obširna in verjetna pojasnila. Ko so ga odvedli na dvorišče domače hiše se je žniderič splazil vklenjen na hlev da bi orožnikom pokazal, kje je skrit denar. To priliko pa je tako spretno izkoristil, da je smuknil pri neki luknji s hleva v skedenj in od tam vklenjen srečno pobegnil. Tudi ljudje, ki so bili pred hišo zbrani, ga niso videli pobegniti. O predrznem begu so orožniki takoj obvestili vse sosednje orožniške postaje, ki so budno zasledovale predrznega begunca. Odličen znanstvenik v Mariboru. Iz Prage Je prispet v Maribor naS rojak dr. Matija Murko. Pri nas bo ostal nekaj časa v študijske svrhe. -m. Profesor Alfonz Vales šestdesetletnih. Danes praznuje profesor Alfonz Vales 60Jetnico svojega rojstva. že 30 let deluje vestno in uspešno v našem Mariboru, prvotno na ženskem učiteljišču, od prevrata pa na tukajšnji klasični gimnaziji. Znamenitemu učitelju, pedagoškemu pisatelju in vrlemu nožu še mnogo srečnih in plodnih let! GRAJSKI KINO. Danes v petek svečana premiera najveselejše veseloigre z Anny Ondro v glavni vlogi. Kot njen partner ljubljenec žena Adolf Wohlbrlick »ZAMENJANA NEVESTA« Zabava in smeh. Globoko znižane cene. Sledi opereta »ROZE Z JUGA«. —m Prlkrojevaltil tečaj. Osrednje dim. šbvo oblačilnih ■ delavcev, podružnica Maribor priredi za Maribor in okolico po. čevšl 9. avgusta 1935 prikrojevatol tečaj za gospode in dame. Tečaja se lahko udeležijo mojstri in mojstrice, pomočniki ta pomočnice. Prijavijo se lahko v soboto zvečer od 7 do 10 ta v nedeljo predpoldne od 9 do 12 ure v društvenem lokalu, gostilne Horvait, Prankopanova ulica št. 7. —m. Voda pobira mlado življenje. V Ižakovcih se je kopal 12-letni Ivan Kovač v Muri, ki Je na tem kraju precej globoka ta deroča. Ko je fant plaval po vodi, Je nenadoma izginil v valovih. Kljub temu, da so ljudje takoj opazili nesrečo, ga niso mogli rešiti ta nesrečni fant Je utonil. Ribičem se Je po večurnem iskanju posrečilo, da so našli trupla. Združenje pekovskih mojstrov naznanja, da pekarne v nedeljo 4. in 11. avgusta ne bodo obratovale. Zato se občinstvo opozarja, naj si pravočasno že v soboto preskrbi potrebne množine kruha ta peciva. Mariborski insorentje se naprošajo, da od- dajo svoje oglase, namenjene za sobotno številko, najkasneje v petek opoldne pri mariborski upravi v Gosposki ulici 11, ker bi sicer radi okolnosti, ker se naš list mora tiskati v Ljubljani, pravočasna uvr- stitev ne bila mogoča. —m. Preloženo... Kakor smo poročali, se je včeraj dopoldne pred okrajnim sodiščem vršila razprava proti 10. mariborskim vrtnarjem, obtoženim, da so 1. junija t. 1. na Glavnem trgu navalili na stojnice bolgarskih vrtnarjev iz okolice Čakovca ta Varaždina. Razprava, ki jo je vodiil okrajni sodnik g. dr. Kejžar, se je preložila na 20. avgust, in sicer zaradi tega, ker so mariborski vrtnarji zatrjevali, da bolgarski vrtnarji nimajo škode 3000 Din, kakor so navedli oblastem, marveč so vso zelenjavo kljub temu še prodajali po ugodnih cenah. Resničnost teh izpovedi bodo skušali obtoženi mariborski vrtnarji dokazati s tem, da bodo pripeljali 200 do 300 prič. V ostalem so obtoženi vrtnarji razen dveh, priznali, da so prevrgli košare ta stojnice bolgarskim vrtnarjem. —m. čudno seme. Policija je aretirala na Glavnem trgu dve ženski, ki sta na videz prodajali solatno seme. Ker sta obe ženski znani kot tthotapki, se je policija zanimala za vsebino ponujanega blaga ter našla med semenom precej saharina. Kazen bo huda. ZDRAVNIK DR. RUDOLF LOVREC, MARIBOR, od 2. do 20. ne ordinira. —m. Trgovina z dekleti...? Usnjarjeva žena Antonija Lazarjeva je prijavila policiji, da Je njem a 15-letna rejenka Marija Letnikova pred dnevi odšla od doma ta se do danes ni vrnila. Sumijo, da jo je nekdo odpeljal. Letnikova je srednje velike postave, dolgih las, zagorelega obraza ter ima na sebi dlog siv plašč. Kdor bi o njej kaj vedel, naj to sporoči pred-atojništvu mestne policije v Mariboru. KAKO SO GA ZOPET UJELI Trgovec Herman je imel danes v Mariboru nekaj opravka in se je zaradi vloma zglasil tudi pri mariborski policiji. Ko pa se je peljal z avtobusom iz Maribora, je v vozu med potniki opazil Zni-deriča. Previdno je molčal in je le šoferju skrivaj naročil, naj takoj po pristanku pri Sv. Trojici zaklene avtobus. Akcija je popolnoma uspela in Žnideriča so aretirali trojiški orožniki. V žepu so našli celo verige, v katere je bil vklenjen pri prvem pobegu. Vdal se je v svojo usodo. Močno vklenjenega so odvedli ponovno na njegov dom v Očeslavce, kjer je orožnikom pokazal kraj, kjer je bilo skritih nad 100.000 Din. Orožniki so denar zaplenili in ga bodo izročili lastniku. Upajo pa, da bodo našli tudi ostali denar in blago, ker vlomilci niso imeli prilike, da bi bili denar zapravili, blago pa spravili v denar. Iz uprave. Uradne ure v upravi »Veternika« so do nadaljnjega od pol 8. do 12 ta od 16. do pol 19. ure. Preseljevanje... Včeraj so naše ulice dobile obrežje, ki Je tipično z ozirom na 1. dan v mesecu. Že na veezgodaj so se premikali po cestah malodane vseh meetnih okrajev težki vozovi natovarjenl o pohištvom od najimenitnejše izdelave do beraške ropotije. Pravijo, da je bilo včeraj neobičajno več seliter kakor v drugih mesecih . m. zagrebški trgovci o Mariborskem tednu. »Trgovački vjesnik« Je posvetil v svoji zadnji številki uvodnik o »Mariborskem tednu«, ki Je po svoji vsebini za naše gospodarstvenike zelo laskav. Med drugim pravi, da *je lahko Slovenija šola za vse gospodarstvenike naše države. IV. Mariborski teden Za časa Mariborskega tedna VELIKI KAVARNI dnevno KABARET KONCERT PLES Maribor v središču plavalnega športa K državnemu prvenstvu v skokih stolpa V moštvu bodo nadalje še skakači Hribovšek (marsikateremu obiskovalcu dober Skoki v vodo eo eno najlepših razvedril v kopališču. Lepo je gledati izvežba-nega skakača, kako v zraku izvaja salte in vijake. Raznoličnost skokov ne utriija gledalca, marveč ga pritegne, da z največjim zanimanjem zasleduje njihovo izvedbo. Letos ima Maribor priliko, videti najboljše skakače naše države v borbi za ponosni naslov državnega prvaka. Tega prvenstva se- bodo udeležili mimo Ljubljančanov tudi skakači iz Karlovca ter morda še kak posameznik iz ostalih delov naše kraljevine. Na čelu ljubljanskega moštva SK Ilirije bo Branko Zi-hler, večkratni državni prvak z deske ta smučarskim tekem zna tudi kot smuški skakalec), nadalje Sega ter znana »kanona« Kordelič ta Strnad. Karlov-čane vodi Bogo Grilc, ki z Ziherlom in Kordeličem predstavljajo elito jugoslo-vemskih skakačev. Med oufsiderji je treba omeniti tudi mariborske skakače, ki se utegnejo na državnem prvenstvu ugodno plasira/ti. !Pcsof«fe Mariborski teden bodo obiskali tudi grški gospodarstveniki. Vodstvo MT je dobilo obvestilo, da bodo letočnji Mariborski teden obiskali tudi predstavniki gospodarskega življenja v Grčiji, to sicer 50 po številu. Ogledali si bodo tudi Rogaško Slatino, od koder prispejo v Maribor. _jm Nacionalnim društvom. V nedeljo dne 4 avgusta priredi Jadranska straža železničarjev gozdno veselico v ftt liju v Mijovičevem gaju. Odhod iz Maribora z vlakom ob 13. Povratek poljuben. Vabimo nacionalna društva ta prijatelje, da se tega izleta ta gozdne veselice polnoštevilno udeleže. — Odbor Jadranske straže železničarjev v Mariboru. —jhu Dohodki mariborski glavni carinarnice. V mesecu juliju ao znašali dohodki pri tukajšnji glavni carinarnici 4.727.539.00 Din, ta aicer na uvozu 4.719.866.50 Dta, na izvozu pa 7.672.50 Dta. Vstopnice in legitimacije za zunanje po-setnlke Je določila uprava »M. T.« kot sledi: Obiskovalcem ki plačajo za vozno karto do Dta 16.—, se žigosa žel. legitimacija na podlagi običajne dnevne vstopnice za Dta 5. . Ako je plačal za vozno karto od Dta 16. do 25,— mora kupiti legitimacijo za Dta 10.—, ki je veljavna za 2 dnevna ta večerna obiska. Pri vozni karti od Dta 25. do 60.— si mora nabaviti legitimacijo za Din 15.— ta velja le-ta za 3 dnevne ta 3 večerne obiske. V slučaju pa, da ga stane vozna karta Dta 60.— ali več, si kupi legitimacijo za Dta 26.—, ki mu omogoča 6-kratni dnevni ta 6-kratnd večerni obisk. Legitimacija se glasi na ime ta Je neprenosna. Stanovanjski urad Mariborskega tedna. Da zagotovi vsem obiskovalcem letošnjega »Mariborskega tedna« prenočišča, je uprava Mariborskega tedna ustanovila tudi letos stanovanjski urad. Vse stranke, ki lahko oddajo sobe, se naprošajo, naj se ja vi jo čimpreje v pisarni Mariborskega tedna, Aleksandrova cesta 35, v svrho prijave sob, ki bodo na razpolago za časa Mariborskega tedna. Že na podlagi dosedanjih prijav je popolnoma izključeno, da bodo našli tujci prenočišča v mariborskih hotelih. Mariborski teden opozarja pa vse stranke, da ne smejo zahtevati od tujcev višjih zneskov, kot so jih javili Mariborskemu tednu in ki bodo označene na nakazilih stanovanjskega urada Mariborskega ledna. Nujno po ii Maribor dober sloves, ki ga ima kot gostoljubno in ceneno mesto. Od 1. — 13. avgusta bo posloval stanovanjski urad Mariborskega tedna podnevi in ponoči pri vseh vlakih na novem peronu glavnega kolodvora, tel 26—69. trebno je, da ohrani Kaj bo nudil IV. Mariborski teden? 1.) Letošnji IV. Mariborski teden, ki se bo vršil od S. do 11. avgusta bo nudil popol- Mali oglasi Lepo stanovanje, v prvem nadstropju Ciril-Metodove ulice St 17 v Studencih pri Mariboru, edidajm e 1. septembrom mirni, točni stranki. Ogled stanovanja dnevno od 2 do 8 ure popoldne. »337 SAMSKO STANOVANJE obstoječe ta predsobe, kopalnice ta »obe takoj oddam. Vpra-ia se pri blagajni Grajskega kina v Mariboru. 3323 Gospoda sprejmem na stanovanje in hrano. Studenci pri Mariboru, Kralja Petra C, 16. 8336 Iščem sobo In kuhinjo ali sobo e štedilnikom s 1. septembrom v Studencih pri Mariboru. Ponudbe na upravo »Večer- mka« pod »Sptemiber«. 3332 Gospoda »prejmem takoj na stanovanje ta hrano. Pristaniška ulica 2, zraven Vodnikovega trga, Maribor, 3325 Stanovanje, soba in kuhinja, parketirano takoj oddam bolj. Si stranki. Maribor Betnav-eka veete. 8331 Lepo, solnčno, opremljeno sobo takoj odidam. Maribor. Razlagova ulica 26/11, desno 3338 Lepo, aeparirano sobo odidam. Maribor, Glavni trg 13/II. 3313 LEPA, NOVA HIŠA v Spesovem selu za Din 32.000 naprodaj. Jožefa čučko, Nasipna ulica 14, Pobrežje pri Mariboru. 8818 SLUŽBE KUHARICO za boljšo gostilno, ki zna tudi primorsko kuho, sprejmem. Vicel, Maribor, Gosposka ulica 5. 3342 NATAKARICO s spričevali in kavcijo 1000 Din, 20 do 30 let staro, sprejmem takoj. Maribor, Smetanova 59. 3340 Cenjene dame! Za Mariborski teden vam nudim specialne, garantirane trajne kodre, vod-no oadiulacljo »Marcel« ondn-ločijo. Priporoča e« damski higljenično urejeni tesalnl salon Kne*. palača O.U.Z.Z.D., Sodna ulica 9. Maribor. 8334 Inserirajte v „Večemikti“ i-)P]P)rY-^-Tni-]ry-irTr-inrTrTnrTrTnrTdz Ljubljane in naši gledališki umetniki. no sliko gospodarskega in kulturnega nja našega severnega ozemlja. 2.) Mnogo koristnega v obliki številnih razstav, pa tudi mnogo zabavnega, saj se pripravljajo najrazličnejše atrakcije, ki jih še v Mariboru nismo videli. 3.) Popolno industrijsko, gospodarsko obi-ležje, ki ga bosta pokazal'' splošna industrijska in snecijalna tekstilna razstava. 4.) Vel-.ko obrtno revijo, ki bo našim vrlim obrtnikom dala možnost, da se uveljavijo kot povsod priznani in odl‘?ni delavci. 5.) Fotoamrtersko razstavo s številnimi, krasnimi motivi že večkrat nagrajenih' foto-Ain.iteijev, k: bodo s svojimi umetnijam: po-veMInvnll našo lepo zemljo In. živlcn < na njej 0.) Tu jsl'o — prometno "azstivo s iremi ogromni diagrami solnčnih Slovenskih goric. zelenega Pohorja in idiličnega Mariborskega 1‘oka te' nad vs* isn! '!>« propagandno razstavo (razstavo plakatov). 7.) Vinsko razstavo e pokušnjo, ki bo zunaj in znotraj naših meja še bolj utrdila sloves naših svotovnoznanih vin in vrlih vinogradnikov. 8.) Pestro razstavo slovenske umetnosti, po kateri se bomo spoznali z umetnijami ljubljanskih slikarjev in kiparjev, ki so se tudi že na inozemskih razstavah dobro uveljavili. 9.) Modno revijo, katero že nestrpno pričakuje predvsem naš ženski svet, saj pa bo tudi zelo zanimiva in zabavna, ker bodo modo razkazovali živi modeli, za razvedrilo pa bodo skrbeli odlični conferencier g. Jelačin Vozne olajšave in legitimacije Kakor smo že ponovno poročali, je generalna direkcija drž. železnic dovolila za poset »Mariborskega tedna« polovično vožnjo, ta aicer od 1.—13. avgusta za dopo-tovanje ta od 3.—15. avgusta za povratek. Posetniki Mariborskega tedna, ki se hočejo poslužiti te ugodnosti, morajo kupiti na odhodni postaji oziroma pri Putniku poleg direktne vozne karte do Maribora tudi rumeno železniško legitimacijo K-13 a Dta 5 Vozne karte v Mariboru ne smejo oddati, kajti na podlagi iste ta rumene legitimacije, na kateri urad Mariborskega tedna potrta obisk, imajo brezplačen povratek. Legitimacije za vstop na »Mariborski teden« kupijo v Mariboru. Vstopnice in legitimacijo za Mariborčane in vse one, ki se ne poslužuje.!0 popusta na železnici. Enkratna dnevna vstopnica stane Din 5.-, enkratna večerna Din 3.-. Za otroke, dijake s šolsko legitimacijo in vojake do narednika pa stane dnevna ali večerna vstopnica Din 2... Stalne legitimacije, ki veljajo za 10 dnevnih in 10 večernih obiskov, stanejo Din 25.-. Pisarna Mariborskega tedna se je preselila na razstavišče in posluje celodnevno v poslopju otroškega vrtca, te). 23-87. 10.) Mnoge turnirje, športne prireditve in kongrese. Tako je zlasti športni program le- tos izredno pester, saj bodo sodelovale vse tovrstne panoge in reprezentanti tujih ter naših mest. Privlačnost bo tudi mednarodni plesni turnir in pa razstava čistokrvnih psov pod pokroviteljstvom Kraljeviča Andreja. Z vrtnarskimi izdelki nas bo seznanila velika vrtna razstava, saj bodo naši vrtnarji letošnji Mariborski teden spremenili v pravi vrt, obložen s cvetjem in kuhinjskimi dobrotami. Atelje za ureditev razstav Mariborski teden je ustanovil poseben atelje za ureditev razstav. Vodstvo ateljeja je poverjeno priznanemu strokovnjaku arh. Vičiču in bratu, ki je v istem svojstvu deloval več let pri Zagrebškem sejmu. Atelje posluje v prostorih otroškega vrtca v Razlagovi ulici in Je vsakemu razstavijalcu z nasveti na razpolago. Tudi nekaj lepih mest za uspešno reklamo na poslopju razstavišča in na zabavišču je še na razpolago. Vse informacije daje omenjeni atelje v Razlagovi ulici. Razstava psov V soboto ob 16 bo slavnostna otvoritev razstave in začetek ocenjevanje psov; ob 20. pozdravni večer v salonu hotela Me-ran. V nedeljo 4. VTII. t. 1, ob 8. nadaljevanja ocenjevanja psov; ob 17. razstava ta razdelitev dartl; ob 18. produkcija policijsko dresiranih psov in siceT nastopijo 4 dresirani psi; ob 20. poslovilni veder v salonu hotela Maran. DNEVNE VESTI — «ovi povoljnik savskega iandarinerij-skega polka. V Zagreb je prispel iz Splita novi poveljnik savskega žandarmerijskega poika polkovnik Gjorgje Barako, ki je bil svojčas poveljnik dravskega žandarinerijske-ga polka v Ljubljani, od koder je bil premeščen v Split. Z njim je prispel iz Ljubljane tudi njegov novi pomočnik podpolkovnik Božidar Petrovič. — Navduien sprejem Bolgarov na Sušaku. Včeraj opoldne so prispeli s parnikom Jugoslavija iz Crikvenice na Sušak bolgarski pevci, člani druitva Rodina. V pristanišču so jih Sušačani prisrčno sprejeli. Po pozdravih so odšli z njimi v povorki v mesto, kjer jih je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Drevi se odpeljejo bolgarski pevci v Zagreb. — Filmski igralci na našem Jadranu. V a/vgiustu pričakujejo na našem Jadranu več popularnih nemških filmskih Igralcev. V Makamsko priepe znani filmski igralec Hans Ailbere, ki ga poznamo iz filmov »F.P.l ne odgova/rja«, »Zlato« ln »Peor Gyn>t.« Z njim prispe drugi znani fllmekl igralec Viktor de Kowa. Naše morje so «1 pa izibrale lotos za počitnice tudi nekatere anane filmske igralke. — Poseben Izletniški vfak z Dunaja na Sušak. Prihodnji teden pripelje posebon tzletniSkl vlak z Dunaja na SuSak avstrijske Izletnike. Velike zaloge vina. Po uradnih podatkih je ostalo v naši državi mnogo neprodanega vina iz lanskega leta, ko smo ga pridelali 3,876.f*49 hi. Ostalo ga je večinoma pri malih vinogradnikih okrog 40.000 hi. Pa tudi pri veletrgovcih ga je precej na zalogi. Zato |e nerazumljiva tendenca, da naj se vino pri nas podraži. Vrnrrte. Vremenska napoved nravi, da bo pretežno }asno, toplo vreme. Včeraj ie deževalo v Sarajevu, Beogradu Im Skop1 ju. Naijvišj« temperatura ie znašla v Spitu 28, v Zagrebu in Beogradu 24, v Skopliu 23, v Ljubiiani 22.8, v Mariboru 22, v Sarajevu 21, v Rogaški Slatini 18. Divi je kazal barometer v Ljubljani 763.4, temperatura je znašala 10.8. — Celjanka izginila Iz Zagreba. V Zagreli« se vdno bolj množe primeri, da ljudje bre« »ledu Izginejo. Včeraj zjutraj je zlatarski pomočnik Anton Cerar prijavil policiji, da mu je Izginila žena Katica, stara 212 let, doma lz Celja. PogreSa Jo že Sest dni. Katica je srednje postave, rjavih las tn rjavih oči. Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani Je prejela meseca julija 193>5. 1. I. Podružnice: Maribor, ž. 1.400.— Din; Pragersko—iPoljakava 256.25 Din; Borovnica 149.50 Din; Celje m. 1.000.— Din; Celje ž. 1.000 Dim; 91ovenJ*radec m. 240.— Din; Črnomelj 100.— Din; Split »60.— Din; Kranj 1.43i2.— Din; li. Nabiralniki: Dr. Juro Hrušovec. Celje 50.- Din; III. Obrambni sklad: »Iv. Prekoršek, Celje 134,— Din. VI. Jubliejnl sklad: Neimenovan 5.000.— Din; podružnica Split 2000.— Din; V. Razni prispevki: A. Kavčič, šalinci 20.— Din; učiteljstvo meMan-sike Sole v Vojniku &9.50 Din; Kolinska to-varna, Ljubljana, prispevek od kave 250— Din; mesto cvetja na grob pok. Zupančevi: A. Beg in M. Arh po 1000.— Din, skupaj 200.— Din; A Groan, Ljubljana 10.— Din; Iv. Rozman, Ljubljana 70.— Din; KI. Vončina, Ltfufbljana 60.— Din; Mesto cvetk na grob pok. Miri Zupančičevi, nabrali sostanovalci v hiši. Doli. cesta 3'50.-— Din. Stepaj 13.J30.25.— Din. . Iz Ljubljane __lj Novi generalni avstrijski konzul v Ljubljani. Z včerajšnjim dnem Je prevzel novi avstrijski konziul v Ljubljani g. Hans Hamimer od dosedanjega gerenta uradnega tajnika g. Franca Zttgerje vodstvo vstrij-e>ke>ga konzulata. Pozdravljamo novega konzularnega zastopnika sosedne države in miu želimo, da bi bilo njegovo delovanje čim uspešnejše. —Ij Suša v Ljubljani in v okolici čedalje hujša. Kako huda je letošnja suša, se kaže tudi v tem, da je celo na Barju, kje>r je zemlja najgloblja :n najmastnejša, že popolno-ma razpokiroo. Na Glincah so gospodarji hiS 7. vodni kino Ideal Samo Se danes ob 4, 7. In 9% MAGDA SCHNELDER HERMANN THIMIG v sijajni muzikalni komediji SUZANA V KOPELI Marjon, to se ne spodobil I Vstopnina: Din 4.50, 6.50______ v ulicah, ki meje na Mestni log, že popolnoma izčrpali vodnjake, zaradi 6esar so ei dali zadnje dni mnogi napeljati v hi&e vodovod. Tako so prišli z napeljavo vodovoda v hiše vsaj do poStene pitne 'ode, d oči m pa rabi ja jo precej nečisto vodo iz vodnjakov ■lahko samo še za škropljenje vrtov. —lj Konj pobil hlapca. Ko je včeraj okrog 12. vozil Bajželjev hlapec Janez Perše z Gasilske ceste z enovprežnim vozom po Blei-wei«ovi oeoti, se je konj nenadoma eplašil za* radi drdrajočega vlaka. Hipcma je pničel biti e kopiti v zrak in pri tem zadel Peršeta, sedečega na zaboju piva, s kopitom naravnost v čelo. Hlapec je ibLl mahonva nezavesten da eo ga morali odpeljati z reševalnim avtom v bolmioo. Peršetove poškodbe eo težke in bo najbrž ab d osno oko. —lj Prepiri na Dolenjski cesti se ponavljajo skoro vsak večer, da ljudje že majejo z glavami posebno 5e, kerprihajajo s telovadišča Sokola IV, s katerega bi največ pričakovali kulture in bratske ljubezni! Kakor se šušlja, se prepiri vrše največ radi Vom-bergerjeve »Vode«, eni so za vodo, drugi proti njej! Kateri bodo zmagali, bomo pa zvedeli šele 4. avgu6ta obo uri popoldne na Istem prostoru, kjer bodo zmagovalci — vodovodarji povabili vse Ljubljančane in Ljubljančanke na likof! To bo pa res komedija! —lj Zdravilen prah Je menda na cesti Za gTadom, ker ga je toliko ln ker ga lahko producirajo kar na debelo. Od vozov, naloženih z blatom lz Ljubljanice, pada brozga po vsej poti, posebno pa je pognojena cesta Za gradom. Blato se hitro posuši ln motoma vozila dvigajo prah res z velikim uspehom, g kakšnim uspehom pa ga vdihavajo ljudje, naj, prosimo, povedo gospodje na mestnem flzt-katu. —tj. Društvo »Soča« v Ljubljani vabi svoje člane ln prijatelje, da se v lepem številu udeleže pogTeba preminulega vsem dobro znanega stavbenika g. Martelanca Cvetka (šonto) očeta našega tovariša Vekoslava. Pogreb se vrSl v soboto 8, t. m. ob %3. uri popoldne Izpred hiše žalosti Tavčarjeva št. 12, k sv. Kriižu. Preostalim naže Iskreno sožalje. —Ij Sočani! V nedeljo 4. avgueta bo praznovala podružnica &PD v Radovljici svojo 40 letnico na Begtunj&čici in obenem pa bo počastila spomin pok. H-ugona Robleka, ki je Izgubil življenje pri požigu Nar. doma v Trstu. Sočani izkažimo čast nar. mučeniku. Odhod iz Ljubljane s Turistom ob 5.02 zjutraj. —• odbor Soče. Sokolsko društvo Ljubljana IV. vprizo-ri na prostem v nedeljo 4. avgusta Vom-bergerjevo komedijo »Voda« pod režijo brata Krnila Freliha. Začetek ob 17. Ljudske oene. Po Igri bo domača zabava • plesom ln srečoiovom. Sodeluje godba »Sloga« in Šentjakobsko pevsk dniStvo. Kdo sl želi par ur prijetnega razvedrila, naj poeetl to prireditev. Zdravo! —lj Preselitev uradov mestnega poglavarstva. Mestno poglavarstvo v Ljubljani naznanja, da se je preselil personalni oddelek v bivše prostore kulturnega in statističnega oddelka na Mestnem trgu št. 2, II nadatopje, sobi 9t. 38 ln 42, tel. št. 68 in 69, v dosedanjih prostorih personalnega oddelka na Mestnem trgu št. 27, n. nadstropje pa je v sobi št. 33 nameščeno mestno glavno vložišče, tel. št. 39, vložni zapisnik pa v sobi št. 34. Kulturni oddelek z revijo »Kronika« in statistični urad .sta se preselila v blvSo Auerspergovo 'palačo v Gosposki ulici, I. nadstropje, tel. St. hišne centrale 3999. —lj Kdor oe hoče neprisiljeno ln po cent zabavati pojde v nedeljo popoldne na veliko vrtno narodno veselico katero priredi Gospodarsko, kulturno ln narodno dru&tvo »Barje« pri gostilničarju Vidmarju (Mokarju) Ižanska cesta št. 282. Pester spored, ples, srečolov itd. Pečni-karjev avtobus vozi vsake pol ure izpred gostilne Pengov Karlovftka cesta. Pričetek ob 15, uri. .ij Odlaganje smeti strogo prepovedano! Takšnih napisov je v našem snažnem mestu dovolj, skoraj na vsakem bolj ali manj javnem smetdSču ga lahko vidiš. In kaj še hočete več? Stroga prepoved je dovolj in nikomur ni treba več skrbeti še posebej, da bi res kdo ne odlagal smeti na prepovedanem kraju. Tudi na začetku Janežičeve ceste ob KarlovSki cesti je odlaganje smeti prepovedano, samo težko je reči za koga velja prepoved, ker je MAKU 8KALAN ROMAN Sida Silan c v a »Tu storiš za enkrat največ le sama. O Roganu dobiž informacije preko Danice pri Martincu. Potem pritisni na očeta, ... Izdelati morava načrt. Najprej Danica in Martinc .. »Vidiš, na to sem mislila že sama. Takoj jutri se odpeljem v Maribor ...« Štiri in dvajset ur pozneje je imela Sida že precej točne informacije. Z Danico, ki jo je ločilo do poroke po starokatoliškem obredu le še nekaj dni, je izvedela od Martinca kratko, a trdo resnico: Adolf Rogan je upnik Silana. S prozorno spekulacijo je prevzel od znanega denarnega zavoda cesijo nekih terjatev, ki segajo v stotisoče, morda celo v milijone. Njegovo poseganje v Silanovino je nevarno, a odvrniti bi se dalo samo z likvidacijo računa. Silan gotovine nima na razpolago, ker je nje* govo večje dobroimetje v Italiji zamrz* njeno v kliringu. Martinc bi pomagal in bi se sam interesiral za sodelovanje pri reorganizaciji, a je vložil ves likvidni kapital v izgradnjo svojega podjetja, mimo tega je pa moral izplačati še čeni ženi pol milijona dinarjev odprav* nine... Ko se je Sida vračala iz Maribora, je vedela, da se polipova lovka, ki je rlntrknila doma nienib os"tr,v. nc vuč odstraniti. Samovladja Silanov je smetiSče čedalje večje ln bo kup smeti kmalu viSji od droga z napisno tablo. —Ij »Tabor« pevski zbor. Danes v petek ob 20 uri nujna pevska vaja. Prosim v is in točno! Pevovodja. —Ij Pripravljalni odbor za dravsko šahovsko zvezo vljudno va-bi vse šahiete 'n prijatelje šaha, da 'v kolikor mogoče velikem številu sprejmejo na glavnem kolodvoru predsednika Jugoslovanskega šahovskega saveza in predsednika narodne skupščine g. Stevana Čiriča, ki se pripelje v Ljubljano v nedeljo, 4. t. m. ob 9.37 zjutraj. Vsi zavedni šahistl naj se tedaj z bero na kolodvoru, da tako &ku/pno počastimo velikega prijatelja naše kraljevske Igre. Pprlpravljalnl odbor. — IJ Kopalne obleke po globoko znižanih cenah pri Miloš Karniftnlk Stari trg. Istotam lepa izbira bluz, damskega perila in nogavic. — Nevaren tat in vlomilec prijet. Te dni so iz kranjskih sodnih zaporov odvedli nn ljubljansko sodišče zelo nevarnega vlomll-oa in tatu Franca Bončo, po poklicu delavca, dom« nekje iz Selfike doline, ki se je poklicno in prav intenzivno že dalj časa pečal samo z vlomi. — Izdanih je bnlo za njim že več tiralic. — Pred kratkim se je RomSa, nič hudega sluteč zopet priklati! v Kranj, ki je bil v zadnjem letu pozorišče njegovih številnih vlomilskih podvi.gov in pohodov. O njegovem prihodu v Kranj je bila pa že obveščena policija. Stražnik* Suc in Mihelčič sta Bončo zasledila ter ga prav lopo po načrtu zajela pred Narodnim domom, ravno, ko je hotel v kino. — Zasliševanje Bonče je nrinoijlo na dan mnogo zanimivih stvari. Tako so sedaj odkriti razni zagonetni vlomi po Kranju v preteklem letu, taiko vlom v delikateso Terčon, ko sta lopova streljala na zasledujočega ju dr. Bežtka, dalje vlom, ki je bil pri belem dnevu izvršen v stanovanjc dr. Eržena, vlom pri davčnem inšp. Tajniku, mzmi vlomi po Savskem predmestju i, t. d. Večino vlomov je Bonča priznal, izvršil ji je pa baje 36. Pred Bončo bo sedaj nekaj časa mir. — V policijskih zaporih je živahno. Nedavno »o se fantje iz Nakla stepli med seboj. Obsojeni so bili n« desetdnevno zaporno kazen. Eden se je odkupil z denarjem, peit jih pa sedaj ložira v policijskih zaporih. V ponedeljek bodo izpuščeni. Dalje je zaprtih več drugih radi! obrtnih In cestno policijskih prestopkov, tako da je sedaj na policijd prav živahno. — Kolesarjem huda prede. Radi posebnih navodil od višjih oblasti j* kranjska policija sedaj pričela strogo izvajati cestno-policljski red. Tako pazi, da se kok®arji ne voziijo po od <>S6ine prepovedanih potih, to to: Zorševa, Tyrševa, Koblarjeva cesta, Savnikova pot, Šavsiki breg, Kokrški breg, vsi savski parki, park kraljeviča Petro. Voziti je treHa po desni, imeti na kolesu ali vozovih tablico in zvečer luč, otrokom je kolfmrjenie po mestu sploh prepovedano, od odraslih se sme na biciklju peljati samo ona oseba. Dalje je prepovedano voziti se po pločnikih in raznih prehodih ter se bo vse tovrstne prestopke zelo strogo kaznovalo. Prejšnji tfcd^n se j® na primer dogodilo, da je po Savnikovi poti navzdol pridrvel kolesar im podrl neko dekle, ko je šlo vtovamo. Ralo je manjkalo, da si ni zlomila roko, ko je z vso močjo treščil vanjo. Zato čisto odobravamo, da se cestno-poMcijski red tudi v Kranju najstrožje izvaja. Stražniki sedaj vsak večer prijavijo kakih des?t takih grešnikov. — Obisk tujcev. V dTugi polovici tuli j* je v Karanju tujska sezoma prav lepo oživela. Nekaj tujcev stanuje po hotelih, nekaj tud', privatno, precej je pa tudi takih, ki pridejo v Kranj i« kakega drugega letovišč« za en dan, ali dva. Avtomobilski promet Inozem-cev skozi Kranj je z»lo živahen, najvel je med njimi čehoslovaikov. Tudi v Struževem se nahaja nekaj letoviščarjev, večinoma vsi iz južnih krajev. [ELITNI KINO MATICA gg Tel. 21-24 Te', 21-24 Samo 8e danes ob 4., 7%. ta 9% uri Ida \VUst, Theo Lingen ln Herman Thlmlg v filmu DEČKO, KAJ PA SEDAJ 'Jloboko znižane cene. konec. Ponosna, neupogljiva Silovina se pretvarja v družbo s tujimi soodloče« valci, ki prihajajo z enakimi nameni ka* kor jež v lisičji brlog. Ta zavest jo je bodla ko razbeljena bodica. Njene jasne oči so se zameglile, njena vedra duša je postala mračna. Mladostna ne« skrbnost je koprnela, in še preden se je mogla docela zavedati, je že stala sredi resnosti življenja. Kriza je dobila vidne oblike, stala je pred njo kakor ogromna pošast, kakor nenasitni mo* loh. In tedaj je Sida vedela čisto do» ločno, da je zares Silanova hči, kri tiste krvi, ki se ni zadovoljevala samo s tiho srečo ljubezni, ampak je hotela tudi moči in bleska vidne zunanjosti. Iz vi* harja, ki se je pripravljal, bi se lahko umeknila v zatišje zakona z dr. Fran« gežem, morda tudi proti očetovi volji, a morala bi zapustiti lad'o Silanovine. Tega ni hotela, ni mogla. Hotela je reši* ti ladio. Kaj bi brez nie? Brez boga* stva, brez gloriole magnntstva. s k*vtero se je rodila in dorasla... Ta nlorioln se ji je zdela tako potrebna kakor ptici zrak in ribi voda. »Ne Sida Silanova«, si j** d^inln, »ni rojena za male. tesne razrr . T. \ m* so ii š’r’t'P. r1q r” / t;c 1 Ženska lepota pri raznih narodih Naziranje o ženski lepoti je pri raznih narodih zeSo različno na dr. Frangeža; vstala je ob njeni 1 ju* bežni in dosegla njeno višino na isti čr* ti: »Borili se bomo za Silanovino in za ljubezen...« VIII »Osvobojen j e? Kakšno osvobojen j e? se je razburjal Branko v posebni sobi hrušniške restavracije pri »Sv. Arehu«. Funkcija svobodnega naroda ni sama politika ali kultura, ampak je tudi go* spodarstvo. Smo se Slovenci gospodar* sko osvobodili? Ne. Namesto v svobo* do in osamosvojitev, lezemo vsak dan v večje gospodarsko suženjstvo. Pred vojno so nam tujci gradili industrijo, da bi nas z gospodarskim zavojeva* njem socialno zasužnjili in potujčili, po vojni se je politično in kulturno zasuž« njevanje na videz sicer zaustavilo, go* spodarsko pa gre dalje svojo pot.« »Nacionalno in kulturno nas pa ven* darle ne more več pritisniti k tlom«, je ugovarjal Petrovčič. Tuji kapital ni tako zlo, samo ako ga asimiliramo. Predvsem pa moramo asimilirati njego* ve predstavnike.« »Nemce in Žide«, je smeje se dejal živinozdravnik Soršak; teh ne bomo ni* koli asimilirali. Židje se sploh ne daio asimilirati, Nemci pa te potrebe ne ču* tiio. in je. ako ošinemo SIoven,'i t«V' kakršn' smo. niko'i ne borio čut;H Saj £r* n r>rn *Mrcf^ mfrptrtft štirinajst let po osvo* bojcnju«. Naziranje o ženaki lepoti je pri raznih narodnih in celo pri poedinih ljudeh zelo različno. To, kar se zdi leipo enemu, se zdi drugemu girdo. Sicer bi bilo pa hudo na svetu, če bi imeli vsi moiki enak okus. Seveda ne odloča vedno samo lepota, toda če že govorimo o nji, moramo govoriti tudi o različnih okusih. Poglejmo, k&kflnl »o okusi neikaterlh narodov glede ženske lepote, V Angliji so moSkim najbolj vSeč nežne ženske plavih las in porcelanaste polti. Za vzor ženske lepote te vrste velja mlada kabaretna plesalka Medela/toe Parker, o kateri se zdaj v Angliji mnogo govori in pide. Poleg takih lepotic so zelo priljubljeni eksotični Upi žensk iz kolonij, ki je njih glavna zastopnica igTalka in plesalka Pe. ari Argyla. V filmu »Henrik VIII.« Ja prvič zbudila pozornost gledalcev lepa črnolaska fl krasnimi očmi Merle Oberon. Igrala je Ano Poleynovo in tudi v tej neznatni vlogi J« bila očarljiva. Zdaj nastopa že v Hollywoodu. V Italiji se zahteva od lepotice, da mo. ra imeti črne, modrikasto leskatajoče se lase, velike, žgoče toda pri tem sanjave oči in polne ustnice. Tako vsaj opisujejo pra-* vo italijansko narodna lepotico, Vsem tem zahtevam odgovarja rimska pevka Tina Zucclii. Čeprav so baje baS Italijanom všeč svetlolaske, ne velja to splošno, temveč le za poedtae modema Italijane, hrepeneče po lzpremembi narodnega tipa in le to le pri severnih Italijanih. Južna Ita-lij* je ostala zvesta romanskemu idealu ženske, sanjavemu, temnemu tipu, kakri-na je slgnortna Tosca, ki velja za predstavnico mlade krasne italijenake žene. Pri Francozih odloJajo bolj Sarm, gra-clja, postava in eleganca, nego lepota ob. raza. Zato Francozi nimajo enotnega tipa ženske lepote. Sicer bi ga bilo pa tudi tež- ko določiti, ker znajo Francozinje spretno izpreminjati svojo zunanjost tako, da so miofikim všeč skoraj vse, razen Izrazito gTdih. Francozinje imajo svoje izrazite čare, ki moškega takoj razorože, da opusti strogo kritiiko. V Nemčiji in skandinavskih državah imajo moški radi svetlolaske, za lepe pa smatrajo tudi črnolaske. V teh državah odločajo o lepoti v prvi vrsti pravilne poteze obraza. V Španiji so pa v časteh črnolaske žgočih oči in posebne g,racije telesa. Take veljajo za narodne lepotice. Španski tip ženske lepote se ne razlikuje mnogo od italijanskega, saj sta oba naroda romanska in imata tudi romanski Up ženske lepote. Pri srednjeevropskih narodih so okusi glede ženske lepote zelo različni, ker narodi nimajo določenega, izbranega tipa. Lasje srednjeevropskih lepotic so lahko najsvetlejši ali pa tudi najtemnejši; Isto velja za oči, ki so lahko modre, sive ali rjave. Nekateri moški srednjeevropski^, držav se ogrevajo vitke postave, splošno so pa v teh državah bolj priljubljene okrogle ženske. Američanom je glede ženske lepote merodajen Hollywood, kjer je res mnogo lepih žensk, saj se zbirajo taan lepotice iz vseh krajev sveta. Kar prizna za lepo Hollywood. prizna za lepo vsa Amerika. Američani so pa modemi v vsem ln tudi glede ženske lepote. Svojega starega, opredeljenega tipa lepe ženske ne morejo imeti, keir so pr a/v za prav potomci raznih narodov in je torej tudi njihov okus zelo različen.* Zdaj se Američani navduSejejo za svetlolaske, zdaj zopet za črnolaske ali pa za ženske eksotičnih narodov, ki jih odkrijejo filmski režiserji v Hollywoodu. ” Zvočni kino Dvor J||^ Telefon i7-8d Samo Se danes ob 4., 7. ln 9 turi LUCIE ENGL1SCH ■ JAKOB TIEDTKE v smehapolni buikl HLADNA DEVICA Vstopnina: Din 3.50__ SOKOL — So/co/sfeo članstvo vabimo, dn »t uJe-lcži nastopa naše skupine v Preddvoru v čim vočje-m številu ter se pridruži telovade-čemu članstvu, naraščaju in deci, ki odide tja v nedeljo, 4. t. m. ob 7. uri zjutraj peš izpred Narodnega doma. Za .»s'alr> Članstvo im posetnike nastopa bomo preskrbeli vozila proti izkaznici, ki jih istdajamc m sobote zvečer v društvciTi pisar.'i. ZdravoI Iz Ptuja — za postavitev spomenika Vite- škemu kralju Aleksandru I. prosi vse one, katerim so bile poslane prošnje za prispevke, da iste čimpreje nakažejo odboru, da bo mogel izvršiti sklep zadnje seje širšega odbora. — Pogreb žrtve nesreče. V sredo so položili k večnemu počitku 39-letnega mlinarja Franoa Kajnoa iz Budine, ki se je pred dnevi s kolosom zaletel v nasproti vozeči voz ter si težko poškodoval čreva. Pokojnega je spremljala veluka množica ljudi, pred krsto pa je svirala ptujska mestna godiba žalostink e Mica Kovačeva. V Ptuju se je prod dnevi pojavila bivša kuharica Bujan Jožefa doma iz Košakov pri Mariboru, ki je že stara grešnica. Popivala je po gostilnah, aa družbo pa je povabila s seboj še neko revo, češ, da je njo samo v gostilno iti sram. Obe sita v gostilnah pile in jedle, plačale pa nič. Tudi v okolici je spretna sleparka znala izvabiti pijačo od neke gostilničarke, kateri j« pripovedovala, da ima vinograd in da ima vino na prodaj. Napravila je zapitka po vseh gostilnah nad Din 500.—. Policija jo je aretirala in izročila sodi§£u. Bujanova jo btla že večkrat radi sličnih deliktov v Mariboru kaznovana in tudi za vedno izgnana iz mesta. — S krampom po glavi. Te dni se je mudil najemnik Vald Franc iz Grajenščaka na obisku pri sosedi Mihelič Rozi, kamor je kmalu za njim prišel tudi najemnik Rojko Srečko, ki je prinesel Miheličevi nazaj Izposojene predmete. Z Valdom sta bila že v starem sovraštvu radi tožb in ga Rojko kar na lepem napadel. Najprvo ga je obdela-val s stoli, da je dva razbil, nato pa je še pograbil kramp in ga udaril parkrat po glavi. Valda so prepeljali s smrtnonevamimi poškodbami v ptujsko bolnico. Rojko je ovaden sodišču. Ne stopajte ljudem na noge MilaCa newyor6ka plesalka Katarina Diun-vova Je tožila neko trgovino za odškodnino, č«š, da JI je prodajalka »topila na noffo. Dunvova Je nakupovala v trgovini in z »a-vitki v rokah je prišla tudi v oddelek za nogovlce. Naenkrat je pa bolestno kriknila in morala je takoj se«ti na stol, ker Jo je nOiga hudo zabolela. Bolečine so pa kimahi ponehale In svoj© opravke Je lahko (Duvova nemoteno opravila, ge ko Je odhajala te trgovine in «0 jo vprašali, če Jo noga še boli, je odgovorila, da ne čuti nobenih bolečin več. Ko je prišla domov, jo je začela noga onova boleti In bolečine so postale tako hnide, da ee je morala zateči v bolnico, kjer so ugotovili zaetrupljenje krvi. V bolnici je ležala več tednov. Po okrevanju ee je pa obrnila na advokata in vložila tožlbo, češ, da Je prodajalka zakrivila njene bolečine. Zahtevala Je 200 dolarjev odškodnine, toda njena tožba je bila zavrnjena. SodlSče Je izjavilo, da tu ni Izključeno nesrečno naključje. Močna narava Zdravnik v bolnici: O sreči laliko govorite, ker ste ozdraveli. Odkrito rečeno, sam bi tega ne bil verjel. Rekovalesoent: Vidite, gospod doktor, proti moji močni naravi tudi vada nič ne opravi. »Zato, ker se ne poslužujemo prav*, metod. Tu je le ena sama pot: fa* šizeml« »Tu je le ena samo pot: samozavest in podjetnost!« je ugovarjal Branko. »Brez vsakega fašizma, ki je in ostane bolna zabloda, proti kateri bi se morali mi Slovenci boriti še bolj kakor vsak drug narod na svetu. In boj proti malo* meščanskemu konservatizmu, proti tisti prekleti usmradi j ivi duhovni in poslov, ni lenobi, ki je ustvarila v nas neumno prepričanje, da mora sin tudi prodajati rozine in rožiče in nič drugega, ako je že stari prodajal tako branjevsko kra« mo Iz tega izvira smešna vera, da Slo* venec ne more biti ustvarjalec novih industrii, ampak mora priti tuiec, Ne* mecaližid, da zavoha konjunkturo m da »slovenski proletarski raji« v nje* nem lastnem domu milostno skorjo kruha.« »Cisto točno«, je pritrdil živlnozdrav* nik. »In tisti »tuli« kapital... Veste, kako se je zgradila »slovenska« in ostala naša tekstilna industrija. Veste s čiga* vim kapitalom?« »S tujim«, je dejal Petrovčič. »Prav to ni res: z našim!« »Kako?« »Dokai priprosto. Tu mislim na Nemce ln »češke« Žide, ki so vohajoč Vnn!,,nkturo prišli k nam v zadniih le« tih- Mir ne mislite, d* co ti lindje pri* nesli k nam kao‘tfl1? Ne. Prišli so ve* rinnn--' no!' — 'n debili nri naših de* narnih zavodih kredit na razna svoja ali na tuja podjetja v Avstriji in na Če* škoslovaškem. Kar so. pripeljali k nam, so bili stati stroji, s katerimi so pričeli obratovali. In od teh strojev še carine niso plačah. Svojo industrijo so torej zgradili z na^ šim lastnim kapitalom, katerega so po večini že vrnili, z dobički se pa polnijo njihove blagajne, pri nas in preko meje. In kako so zgradili to industrijo? Ste kdaj pogledali? Stavbe so zidane tako, da je na prvi pogled očito, kakšen je njihov namen: izrabiti konjunkturo do konca, izžeti naše delavstvo in konzu* mente, potem pa, ako konjuntura upa* de, pustiti vse in z denarjem oditi bo* gatit tujino. Naše delavstvo naj osta* ne potem brez posla in kruha. Edina iz* jema je Hutter v Mariboru, morda tudi Martinc, a tega ne moremo še šteti med velike.« »Zakaj potem naši ljudje niso' zgra* dill te tekstilne industrije? Ako je na* stala z današnjim kapitalom, nam tujci niso bil potrebni«, je dejal pristav. »Zato, ker smo Slovenci gospodarsko popolnoma neiniciativni in trdno pie* pričani, da za industrijce sploh nismo rojeni, ampak samo za duhovnike, urad* nike, kramarje in industrijski proleta« riat. Če ustanavljamo nova IndustHj* ska podjetja, potem so to žage, ope« karne ali pa izdelovalntce tistega blaga ki ga je itak že več ko preveč. Mimo tega pa — to poglavje je morda še bolj žalostno — naš Človek pri našem ti c* narnem zavodu ne dobi kredita.« Ludvik Wotff: 63 BOGINJA DOBROTE ROMAN Ko je Ingelena zopet prišla in stopila v tihi sreči k predramljenemu, je dejal Harland: — Zdaj se vam skoraj ne morem več zahvaliti, Ingelena. Preveč je tega! Moj dolg je postal ogromen. — Moj dolg, — je čutila Ingelena skrušena, — edino moj dolg. — Kateri mesec imamo Ingelena? — November. — Kako dolgo sem ie tu? —Kmalu bo tri tedne, gospod Harland. — Trdno sem spal, — je dejal Harland in pogledal skozi okno na golo d rev je v panku. Smehljala se je, (polna sočutje. — Proč morava od tod, gospod Harland. Iz njegovih oči je odsevalo najbolest-nejše hrepenenje. — Ne pridem od tod, verjemite mi, Ingelena. Človek ne more dokazati svojega razuma. To ve malo ljudi. Jaz vem to. — In vendar morate od tod, — je zašepetala odločno. Harland je zagledal samotno, prazno cesto ob dežju, ki je po nji stopal v globoki sreči. Kako bd bilo to mogoče, Ingelena ? — Pobegniti morate. Odikimal je z glavo. — Podkupiva čuvaje. — Prvi večer sem ponudil doktorju Schollhomu sto tisoč mark, če me izpusti. Odklonil je. — Tište, jaz vem to bolje. Tudi jaz sem se hotel izogniti bridkostim tega sveta, pa šele sedaj vidim, da mi Kvanon ni dala umreti. —, Tega ne razumem, — je vzdihnila Ingelena in čutila, kako se ji maje zemlja pod nogami. — Čuvaji ne bodo odklonili, gospod Harland. — Pozabljate, Ingelena. da zdaj ne razpolagam več z denarjem. Družina me je gotovo postavila pod kuratelo. Bodite brez skrbi, vse to dela moj sin. — Imam tisoč mark, gospod Harland. — Koga hočete podkupiti s tisočakom? Ingelena je čutila, kako se ji stiska gr'o. Kakor utopljenec se je oziral po rešitvi. Kar je zagledala jekleno celico v žtirifiki Kolodvorski ulici, tri za kartami sedeče strežaje, zaslišala je dragu Ijarjev glas, kako pojasnjuje mehanizem podzemne blagajne. — Vaš denar v Ziirich«! — je vzkliknila radostno — ta vendar ne more biti zasežen. Harlandu se je zjasnil obraz. — Za ta denar razen vas m Mundvrillerja nih-fc ne ve. — V Ziirich se odpeljem! — je vzkliknila vsa srečna, — ta denar prinesem. Kolika sreča, da ste me takrat pooblastili, da ga lahko dvignem. Senca je padla na njeno radost. — Ali knate ključ od safe, gospod Harland? ■ Harland je skočil razburjeno k omari, da bi poiskal ključ. Našel ga je v usnjeni torbici na dnu fcovčeea. — Zdaj imava denar, — je dejal Harland in izročil ključ Ingeleni. — Jutri zvečer se odpeljem v Ziirich. — Obrnite se na Mundwil,lerja, naj vam nakaže denar potom ene izmed berlinskih bank na svoje ime. — Koliko naj vzamem iz safes? Morda bo zadostovalo dvesto tfisoč frankov. V Harlandu so se oglasili novi dvomi. — Pred odhodom se morate točno prepričati, ali se pet v svobodo sploh da kuoiti z denarjem. Tak načrt se ne sme izjaloviti,. Ingelena. Takega razočarania bi ne prenesel. — Pustiva to, gospod Harland. Saj se mora ©osrečiti. — Ne prečenjujte denarja, Ingelena. Naj vas uči raoia napaka. Premagala je nedoptatek poguma, ki je grozil zastreti to uro nad p, in polna zaupanja je dejala: :— Božič bova praznovala v najinem domu na Munte-rači. NikoJi več ne bom sedel v sobici z lesenimi oboji, je pomislil Harland in se izognil Ingeleninemu pogledu. TEŽKA ŽRTEV Ingelena se ni odpeljala v Ziirich. Obupno se je otresala klijočega spoznanja, da ni storila niti koraka naprej, i da je obsojena misel na pobeg ki je vise-. la na nji z vsem srecem, na neuspeh toda razum ji je šepetal, da se načrt s podkupovanjem ne more obnesti, ker bi morala podkupiti preveč ljudi. To ni bilo odvisno od denarja. Nevarnost je bila v tem, ker ni bilo jamsbva, da bodo vsi o načrtu obveščeni molčali. Neznosne muke je prinašalo Ingeleni vsako jutro, ko je prihajala k njemu in srečavala njegov pogled, ki je bil od dne do dne brezupnejši. Harland je bil potrpežljiv in ni silil v njo z vprašanji. Ingelena je pa jasno čutila, kako ga njen pojemajoči pogum vedno bolj oddaljuje od nje. Odtujeval si ji je in postajal hladnejši. Tolažila ga je, mu prigovarjala, naj ne obupuje, pripovedala mu je o svojem načrtu, da dobro napreduje, toda počasi so jo zapuščale moči in čutila je, da ne bo mogla več dolgo lagati. Cez teden dni, ko je bila prosta, je Ingelena omagala. — Ne gre, je dejala do smrti utrujena Eppingenu. Denar imamo pa ne gre. Nimam poguma, ker bi se mogel načrt izjaloviti. Kaj naj storim, Conny? Kaj naj storim? —Najti je treba drugo pot Iz Ostende v Antwerpen ISueška drnžba doteo Zopet v Gentu — Predor pred reko šelde — Mabcne mitnice — Skozi mesto in pristanke o Ljubljana, 2. avgusta. Sedim dan je Stvarnik počival, nam pa ni bilo do počitka, saj je nas čakala pot iz Ostende v At\verpen. veliko belgijsko pristaniško mesto, eno največjih pristanišč vob-če. Zjutraj smo vstali Židane volje, a nebo je bilo še vedno oblačno, hladno vreme je nas spremljalo vso pot po Belgili. Takoj po zajtrku smo zlezli v avtobus in veseli smo bili, da smo bili zopet zbrani v svoji hišici na kolesih. Tako se ti priljubi avtobus na dolgih vožnjah, da se še najbolje počutiš v njem in kar nekam nerodno se ti zdi, ko je treba izstopiti. Kdor ni vajen takih voženj, misli, da so naporne, pa niso prav nič. Nasprotno, če se zbere vesela družba, niti ne opaziš, kdaj mine čas.Fric je pritisnil na hupo, pomahali smo gostoljubnemu hotelirju v slovo, on pa nam in šlo je naprej ali bolje rečeno nazaj po drugi cesti, a zopet preko Brugga in Genta. Pomotoma sem v predzadnjem članku zabeležil, da je nam izročil v Bruggu pozdrave za naše sokolsko prvake g. Louis Gailliez. To je bilo v Gentu. Take pomote se ti vrinejo nehote, če si moraš sproti med vožnjo in hojo beležiti vtise, da se ti v spominu vse ne zamota. Zopet gladke in ravne belgijske ceste, zopet prijetna, prijazna pokrajina ob cesti pa vrtnarija pri vrtnariji, kakor daleč seže oko. Celi kraji žive samo od vrtnarije in dobro žive, saj vidiš po ličnih hišicah in vilah, da ne trpe pomanjkanja. Nobenega slabo oblečenega človeka nismo videli, nobenega zanemarjenega otroka. In čipke na vseh oknih, povsod kamor se ozreš bi se bili še zdaj vozili |>o svetu in pa vožnja bi bila primerno dražja. Kaj neki si mislijo tujci o nas, ko jih ustavljamo že pred mestom, namestu da bi jim na široko odprli vrata brez mučnega zamudnega ustavljanja na mitnicah? V predoru smo prvi hip ostrmeli, ne nad veličastnim delom moderne tehnike, temveč nad svojimi obrazi. Hipoma smo postali mrtvaško rumenkasti, da smo se ustrašili drug drugega. Obok predora je namreč obložen z drobnimi Živo rumenimi ploščicami, ki oh močni električni luči odsevajo, da dobe predmeti v predoru njihovo barvo. Toda kmalu smo bili onstran reke v mestu, razgibanem in živahnem, kakor so vsa večja pristaniška mesta. Zapeljali smo kar pred »Grand hotel« in brž je poiskal naš potni maršal vodnika, da smo se odpeljali po mestu. Kakor povsod, je bilo tudi tu časa mnogo premalo, da smo morali izpustiti celo take svetovne znamenitosti, kakor je živalski vrt, brusilnice demantov, borze demantov, To je neizogibno, če hočeš v kratkem času prepotovali mnogo sveta. Tu ujameš nekaj, tam se ti vtisne v spomin lepa stavba ali slikovit most, vmes pa prozreš mnogo, da Je filmski trak vsega potovanja čeeto pretrgan. Samo do obeda je nam bil odmerjen čas za ogled mesta z obširnimi pristaniškimi napravami, ki bi same zahtevale več dni, če bi hotel imeti vsaj površno sliko o njih. Hitro je šlo po širokih živahnih cestah mimo mogočnih poslopij, spomenikov cerkva, med njimi največje in najlepše gotske cerkve v Belgiji katedrala Notre - Dame, mi- zasluži Antwerpen: Predor »a vozila pod Seldo fipke, ene lepše od drugih. Kako požive lepe čipke na oknih zunanje lice hiše, vidiš šele tu. kjer tako pazijo na to, da prevlečejo steklo na oknih z apnom, če že nimajo čipk ali če so jih šele naročili. Vsaj tak vtis smo dobili, ko smo se vozili mimo nekaterih hiš, kjer so bila okna brez čipk, zato pa bela. Dopoldne smo bili v avtobusu navadno budni, posebno, če je bilo hladno in če smo Imeli streho odprto. Nekaj časa smo kramljali po odhodu, potem je pa beseda polagoma utihnila in proti poldnevu je bilo že vse tiho. le vratovi so postajali nekam čudno mehki in nekateri sploh niso več držali glav. 6e mehkejši so bili popoldne. Tudi to spada k občudovan iu naravnih lepot. Majhana je Belgija. Komai smo se dobro stisnili vsak na svoj prostorček v avtobusu, že smo bili zopet v Gentu. Mikala na« je kripta v katedrali, na smo bili razočarani. Prazna je. nobene zanimivosti nismo našli v nji, menda zato ne. ker ni bilo med nami nobenega arheologa. Ni spak.da bi Tie bilo za arheologa nobene paše. saj je kripta iz leta 914. Mi smo prepustili to starinsko znamenitost arheologom in odšli nazaj v cerkev. Cerkovnik je bil na pameten, da je pobral od nas vstopnino, predno smo se prepričali, da bi si bili lahko pot v kripto prihranili. V cerkvi so imeli baš novo mašo in mi nismo mogli do znamenitih slik, niti do slavnega polyptriqua, ki bi ga bili radi še enkrat videli. Iz Genta smo jo ubrali naravnost v Ant-■werpen, kamor smo prispeli že okrog 11., da smo imeli pred obedom še nekaj časa za kratek obhod po mestu, da smo videli vsaj nekaj znamenitosti. Antwerpnu je dala človeška roka zvrhano mero svojih dobrot, ko ga je postavila tja, kjer stoji. To največje pristanišče svoje vrste na svetu ne leži ob moTju in vendar je dostopno tudi največjim ladjam, ker je zgrajeno v polkrogu na desnem bregu do «00 m široke reke Selde Ta reka je tudi svojevrsten pojav med rekami, ker se voda v nji dviga in pada z morsko plimo in oseko. Med oseko velike ladje ne morejo do Antwerpna, temveč počakamo zunaj, daae voda v strugi med plimo dvigne in potem jim je pot v pristanišče odprta. Že itak široka asfalHrana cesta se pred Antwerpnom razdeli v dve še širši cesti. Pred seboj smo že videli najvišje stavbe, nebotičnik in cerkve, med njimi katedralo Notre-Dame s 128 m visokim zvonikom, ko smo se naenkrat ustavili in k našemu avtobusu je stopilo nekaj uniformiranih fantov, spominjajočih na naše užitninske paznike. Niso nas sicer vprašali, če imamo kaj užitnini podvrženega s seboj, peč je bilo pa treba plačati malenkosten prispevek za pot skozi predor pod reko Šelde, dolg 2.100 metrov Ta dvojni predor za pešce in z« vozila je pravo čudo modeme tehnike, spominjajoče nekoliko na pariški Metro, toda mnogo večje in lepše. Otvorjen je bil 1. 1938 in tako lahko prideš iz mesta na drugi breg Šelde peš ali pa se popelješ z avtomobilom, torej po suhem, nad seboj imaš pa mogočno reko in ni se ti treba bati, da bi te voda zalila Prvič in zadnjič na vsej dolgi poti smo morali pred mestom ustaviti in plačati malenkosten prispevek, da smo smeli v mesto Nikjer nismo imeli opraviti z mitnico, nihče nas ni nadlegoval z brskanjem po našem avtobusu, ta zastarela rariteta je prihranjena a$mo naši ožji domovini. Da mitnice ne pospešujejo pri nas tujskega promeita, temveč da prej odganja-njajo tujce, leži na dlani. Ce bi bili morali mi na meji vsakega mesta čakati, da bi užitninski pazniki mo lepih spomenikov. Antwerpen šteje nad 300.000 prebivalcev in ima tudi močno razvit tujski promet. Sredi mesta na glavnem trgu smo se za hip ustavili pred veličastnim magistratnim poslopjem in znamenitim delom kiparja Jefa Lambeauxa, prekrasnim simboličnim spomenikom Salvia Braba, stoječega vrh vodnjaka. V desnici drži odsekano človeško roko, da jo v zamahu vrže v morje. Od tod baje ime mesta Antwerpen (Handwerfen) Vodnik je nam mimogrede povedal Brabovo zgodbo, ki si je pa nisem tako točno zapomnil, da bi jo mogel verodostojno zabeležiti. Magistralno poslopje je zgrajeno v renesančnem slogu. Cerkev Sv. Jakoba, zgraj na v pozno gotskem slogu, hrani več Rubensovih in van Dyckovih slik m gronnico Kubunsove rodbine. Videli smo tudi Rubenso-o rojstno hišo. Ogromno pristanišče smo ( revozili križem kražem, šlo je čez neštete kanale, videli smo najmodernejše naprave, ki se morejo z njimi pobahati le največa pristanišča; jambor pri jamboru. žerjav pri žerjavu, tovor pri tovoru, ladja pri ladji, kamorkoli se ozreš in vse to mrgoli v veletoku življenja, vse dela, hiti nekam, vse se peha za zaslužkom, za vsakdanjim kruhom. V glavi se ti začne vrteti od tega vrtnica ljudi in strojev, da si vesel, ko se zopet iztrgaš iz njega. Obed smo imeli v »Grand hotelu«. Za sosedno mizo je bila že zbrana mnogo preglasna družba Italijanov, menda tudi izletnikov. Za drugo mizo sta se pa novoporočenca lako sladko gledala, da so se začele cediti sline še nam, poročenim dedcem na zakonskem dopustu. Postrežba je bila zopet zelo slaba in tudi obed bi bil lahko boljši, a cene nižje. Pijačo so nam zaračunali štirikrat dražje, kakor drugje, nemara zato. ker smo sedeli v najlepšem hotelu. Tudi Italijani so godrnjali. ko so plaečvali. jih je plačilni pošteno slišal. Takoj po obedu je bil odhod proti Kolnu. j. Z. Sueška družba dobro zasluži toda svet se prej ni tako zanimal za njem zaslužek, kakor zidaj, ko »o se njeni dohodki v zvezi s prevozom italijanskih čet v Afriko močno povečali. Po že znižani tarifi Iz leta 1930 mora namreč plačati veaka ladja, ki vozi skozi Sueški prekop, za vsako tono tovora čtetiih 5.76 zlatih frankov in za vsakega potnika na ladji 10 zlatih frankov. Pri sedanjih Italija/nekih prevozih vojske, topov ta strojnih pušk Je zaslužila Sueška družba že milijone. Ko se bo pa Italijanska vojska vračala, bodo gospodje zopet zaslužili milijone. Poslovna poročila Sueške družbe za drugo polletje 1935 so zelo optimistična. Delničarji dobivajo povprečno dividendo 79%. Vzdrževanje in uprava prekopa porabita 30•/• kosmatih dohodkov Vsi dohodki v prvem polletju letošnjega leta so znašali 436,000.000 zlatih frankov. Kapital družbe je v pravem pomenu besede mednaroden. Po členu 24. statutov vodi to družbo upravni svet, obstoječ iz 32 članov, kil zastopa interese udeleženih narodov. Zdaj dominira v Sueški družb* Francija z večino dveh tretjin. Bivši francoski ministrski predsednik Doumergeu je dobival kot upravni svetnik Sueške družbe na leto 200.000 frankov. Anglija ima pičlo tretjino, enega člana ima v upravnem 6vetu Holandska. Bgiptska vlada je za stopana po predsedniku upravnega sveta. Od leta 1858 je sedež družbe v Parizu. Italija ta Japonska sta sl dosedaj zaman prizadevali dohiti mesto v upravnem svetu Sueške družbe. Uslužbenci so večinoma Francozi, v vojaškem pogledu ima pa premoč Anglija, ker je angileflki admtraln! štaib gospodar Sueškega prekopa. Omarica strupov rodbine Borgiev V Londonu pride v kratkem na dražbo — Maria Tofania zastrupila 600 ljudi Iz Londona poročajo, da pride v kratkem na dražbo zloglasna omara a trupov Lukrezie Borgie. Morda bo znanost sedaj ugotovila zagonetne recepte smrtonosnih strupov rodbine Borgiev. Ti recepti so ostali rodbinska tajna, čuvana bolj, kakor dragulji in zlati zakladi. Strup, »čist kakor voda«, se ne razlikuje od nje niiti po barvi, niti po okusu, niti po vonju, a bil je najstrašnejše orožje v rokah Borgiev. Nekdo je trdil, da ima te strahotne kemične formule. Toda verjamemo lahko samo staremu italijanskemu aristokratu grofu Rlarlu Storži, Id. je umrl v preteklem stoletju ta ki je baje podedoval te recepte kot rodbinsko tajno. Med njimi so bili baje tudi recepti rodbine Borgiev, Id jih graf ni hotel pustiti v lapuMul. ker ni imed dedičev. h/c Ali res ni imel teh tajnih receptov nihče, razen tega grofa ta njegove rodbine? Zgodovina pripoveduje, da je mešanje strupov v Italiji še enkrat v velikem obsegu oživelo v 18. stoletju. To je bilo v času, ko je živela v Palermu Maria Tofania, ki nikomur ni odrekla svoje strašne usluge. Mož, Id. se je naveličali svoje žene, nevreden sta v nestrpnem pričakovanja smrti svojih staršev, zarotniki, ki so stregli po življenju vladajočemu knezu, vsi so se obračali na Tafanio v Palermu. In ta ženska se je bahala svojim odjemalcem, da ima tajne recepte rodbine Borgiev. In res, tudi ona je znala pripravljati kakor voda čist strup, čigar učinke je poznala tako dobro, da je lahko točno napovedala smrt. Skrivnostni strup je dobil po nji ime »Aqua Toffana«, dali so mu še druga imena kakor >Aqua di Napoli« ali >Manna <11 Nicala di Bari«. Toda kot »Aqua Toffa-na« je strašil ta strup čist kakor voda, recepti tega strupa so strašili po svetu še dolgo po smrti Marie Tofanie. Nekdo je odkril njeno zločinsko delovanje še pravočasno, da je rešil svoje življenje. Bilo je pa prepozno, da bi preprečil smrt onih 600 žrtev, ki jih je spravila Tofania po svojem lastnem priznanju na oni svet. V preiskovalnem zaporu je vse leto molčala, šele mučenje tretje stopnje ji je razvezalo jezik. Toda tajne formule receptov je vzela s seboj v g-rob. Iz aktov dvornega pisarja je razvidno, da je v zadnjem trenutku izdala enega izmed svojih učencev v Neapolju, lekarnarja, ki je te formule poznal. Toda lekarn tir ja niso mogli prijeti. Znano je bilo samo, da so se recepti rodbine Borgiev ohranili in da so še ve-I dno nevarni ljudem, ki naj bi umrl strašne smrti. Oelo stoletje se ni slišalo nič o teh receptih ta strupu »Aqua Toffana«. Zdaj pa pride v Londonu na dražbo omara za strupe rodbine Borgiev, v kateri so skriti tajni znaki. Baje se lahko polasti tajne teh receptov tudi brez pergamentov in tajnih hstta, kdor bi mogel razbrati te znake. Gotovo se bo našeil zbiralec ali čudak, ki bo kupil omarico, čeprav bo draga. Ali pa bo znanstveni svet, zgodovinarji ta kemiki, sedaj prodrl v tajno strupov rodbine Borgieva, to bo odvisno od proučevanja skrivnostno! znakov v omarici. Pred radostnim dogodkom v mikadovi rodbini Kako razglase ljudstvu radostno vest — Japonski cesar je zelo bogat Izkušen mizar. — Rod bi kupil pr hištvo za moško sobo. toda hotel bi nekaj, česar nima vsaik. — Morda izvolite v gotovini plačano po-pregledali naš avtobus.hištvo? la japonskih dvornih krogov p niha je v jav-▼est, da pričakujejo cesarica Naga,ko radosten dogodek. Ko je zdravniški konzilij ugotovil, da bo oeearioa Nagako v kratkem porodila, je sklical stari dvomi maršal astrologe ta svečenike šintoistrične vere. Njihova naloga je pripraviti pravočasno vse potrebno za zaščito bodoče življenjske poti mladega bitja, da bo m varovano pred vsemi izr knšnjavami. Čeprav 'je dobil razvoj šintoistič-ne vere med omikanimi Japonci panteističen odnosno patri joti čen značaj, posvečajo molitvam svečenikov im računom astrologov veliko pozornost. Radiopoataja Joak razglasi takoj po narodu: Naša vzvišena cesarica Nagaiko je dala življenje otroku. Tehta toliko in toliko gramov ta meri toliko in toliiko centimetrov. Dete bo pripomoglo k temu, da ho božji dom vladal dokler, ne izgine zadnja skate Japonske pod mahom,« S to kratko formulo sporoči nadiopostaja Joak po srečnem porodu radostno vest. Dve fanfari zadonita in istočasno zagrmi topovski strel. In tako bo v nekaj urah vsa Japonska vedela, kaj se je zgodilo v gradu, kamor se je zatekla cesarica k porodu. Cesa/rski komo mri k — stari admiral — prinese cesarici na blaznici darilo. Zadnje darilo 33. decembra 1933. je bil meč Cesarica je takrat porodila prvega princa, prestolonaslednik« Akihito. Svečeniki šintoistične vere pozivajo bogove, naj bi bij bodoči otrok zopet moškega spola, kajti cesarska rodbina ima že tri princese, rojene leta 1925, 1929 im 1931. Najstarejša princesa Šigeko je stara torej 10 let. Tode vladajoči dom Japonske potrebuje prince, ki bodo po japonski tradiciji širili slavo in moč dežele vzhajajočega solnca Malo je znano, da se japonski cesarski princi dediči največjega zasebnege premoženja na svetu. Cesarski dom ima namreč ogromna zemljišča in gozdove, poleg‘te ga pa velik del delnic japonske industrije in mnogo podjetij v Tokiu. Mikadovo premoženje hitro narašča, kajti cesarju ni treba plačevati nobenih davkov. Ko je leta 1923 zadel Japonsko strašen potres. ko so bila cela mesta porušena, eo ljudje godrnjali na davike, češ. da bi jih država lahko črtala. Toda nihče ni črhnil niti besedice proti temu, da cesar davkov sploh ne plačuje. Treba je pa omeniti, da je po uea-ketn potresu cesarska rodbina prva, ki priskoči prizadetemu prebivalstvu na pomoč z bogatimi podporami, obenem pa posreduje pri premožnih slojih, da store svojo dolžnost Tudi japonski vojni fond je bil ustanovljen z izdatnim mikadovim prispevkom. Ogrlica Marie Antoi-nette ukradena Iz trgovine bogatega draguljarja na 5 aveniji v New Yorku »ta ukradla dva mlada vlomilca krasno, z rubini posuto ogrlico, ki je bila nekoč last francoske kraljice Marie Antoniette. Razen ogrlice sta odnesla še več drugih dragocenosti. Nastopala sta mimo in samozavestno. Stopila sta v trgovino, zvezala lastnika in nekega odjemalca, potem sta pa vpričo ljudi ta policistov stoječih blizu trgovine pobrala i* izložbenega okna dragocenosti in enako mimo zopet odšla. Tolovaja sta bila dobro pripravljena. Imela »ta pomagače, preoblečene v elegantne odjemalce. Dala 9ta si pokazati več draguljev, naenkrat sta pa napadla draguljarja in nekega odjemalca, ki je bil slučajno v trgovini. Krepko sta jth zvezal«, potem sta pa vzela iz izložbenega okna največje dragocenosti, med njimi tudi ogrlico Marie Antoniette. Vzela sta celo potrdilo o pristnosti, razstavljeno obenem z ogrlico. Po površni cenitvi znaša vrednost ukradenih dragocenosti 250 000 dolarjev. Pozornost N« strelišču na dobrodelni prireditvi pravi gospodična, ki nabija puške, milode-mu gospodu: Kar zadenete, je vaše. Strelec: Ce Je pa tako, mi pa povejte, kam vaa naj zadenem, da vas ne bo bolelo Razmišljanje <5e ao tvoji bližnji modrejši od tebe, se dolgočasili kot gimnazijec z inštruktorjem, če se pa ne morejo duševno primerjati s teboj, se dolgočasiš kot inštruktor z gim-1 nazijcem. i Josip — 2a »Narodno asaarno« h'ran Jezeršek. - £a upravo m inaeraUu oa» usta Oton w‘4uistot. - V« » Lju tajata