Kaj res ni časa za zdravje?!
7. april — dan zdravja
Današnji svetovni dan zdravja zaokrožuje štiri desetletja delovanja Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). SZO je na razne načine opravljala veliko človekoljubno poslanstvo, kar je zajezilo širjenje prenekatere smrtonosne bolezni. Res se je opirala na tehnološki razvoj in medicinska dognanja, toda od sredstev niso nič manj pomembni njeni cilji. Če jih izpoveduje sporočilo iz njene ustanovne listine, kjer piše, da zdravje ni le odsotnost bolezni ali slabega počutja, ampak popolno, telesno, duševno in socialno blagostanje, je obletnica priložnost za pohvalo tiste prve pobude za sodelovanje pri zaščiti in izboljšanju človekovega zdravja na planetarni ravni in vseh neštetih podobnih akcij SZO.
Obletnica je hkrati priložnost za razmislek, koliko je svet kot celota in sleherni posameznik v njem pripravljen skrbeti za »popolno blagostanje«. Medtem ko so se razvite industrijske države po mnenju SZO dokaj uspešno spoprijele z nalezljivimi boleznimi, vse težje obladuje-jo tako imenovane bolezni izobilja, kot so bolezni srca, rak, alkoholi-
• SVETOVNI DAN NEKADILCEV — Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je letos 7. april — svetovni dan zdravja zopet posvetila tudi boju proti kajenju. Zveza društev nekadilcev Slovenije, ki vključuje tudi zelo prizadevno sevniško društvo, bo z nekaterimi akcijami skušala vsaj na ta dan zmanjšati kajenje, na to bodo opozarjali lični plakati. In še zastrašujoč podatek: zaradi posledic kajenja umre vsakih 13 sekund en Zemljan.
zem in zasvojenost z mamili. Kajti moderni človek živi danes tako hitro, da ne utegne več živeti. (Trstenjak) Dežele v razvoju so tepene kar dvakrat. Medtem ko umirajo zaradi »starih« bolezni, se jih že lotevajo »sodobne«. Da sploh ne omenjamo aidsa, ki ne izbira poldnevnikov! Toda naj bo časa vsaj za čestitko: »Zdravje za vse — vsi za zdravje«.
PRAZNIK POBRATENIH
KOČEVJE, RAB — V torek, 12. aprila, bo v spomin na osvoboditev slavila praznik občina Rab, kije pobratena z občino Kočevje. Prazničnih svečanosti se bo udeležila delegacija občinske skupščine Kočevje, ki jo bo vodil predsednik občinskega izvršnega sveta Anton Turk. Na proslavi ob prazniku bo nastopil tudi nonet Rog iz Željn pri Kočevju, ki je že enkrat gostoval na Rabu in se domačinom tako priljubil, da so ga zdaj ponovno povabili. Nonet Rog je bil tudi med tistimi, ki so tkali vezi med KS Kampor na Rabu in KS Draga v kočevski občini, kar je nato pripeljalo do pobratenja teh dveh krajevnih skupnosti.
Šeškov dom narodni spomenik
V njem je zasedal Zbor odposlancev sloven-skega naroda
KOČEVJE — Na predlog ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je občinska skupščina Kočevje pripravila osnutek odloka o razglasitvi Seškovega doma v Kočevju za kulturni in zgodovinski spomenik.
Seškov dom je posebnega na-rodnozgodovinskega pomena, saj je v njem od 1. do 3. oktobra 1943 zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda in s tem postavil temelje slovenske državnosti. Osnutek odloka predvideva za objekt in okolico najstrožji varstveni režim in prepoveduje vse posege, ki bi motili kulturno, znanstveno, zgodovinsko in estetsko vrednost spomenika. Tudi urejanje širše okolice se mora podrejati spomeniku. Naloge varstva spomenika bodo zaupane ljubljanskemu regionalnemu zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine; varstvo muzejske zbirke, ki je v Šeškovem domu, pa Pokrajinskemu muzeju Kočevje.
Seja MS ZSS za Dolenjsko — Odvečni delavci naj ne bodo odveč sindikatu ______________Siromašno	regijsko	gospodarstvo — Zmanjšati obremenitve__________________________
porabnikih, kot je zdravstvo, mora priti do sprememb tudi za ceno zmanjševanja pravic zavarovancev, so menili udeleženci seje, ki so se sicer zavzemali za ohranitev doseženega delavskega standarda. Glede zveznih dajatev so posebej obsodili »občasne, napol kriminalne poti odlikovanja sredstev«.
Prisotni so se seznanili med drugim še z informacijama družbenega pravo-
NOVO MESTO — Člani MS ZSS za Dolenjsko so na petkovi seji dali v ospredje nujnost gospodarskih sprememb, podprtih z znanjem. Pripravljeni prenoviti načine dela svoje organizacije so obenem napovedali tudi večjo skrb sindikata za delavce.
Zavzeli so se za skrb za t. i. tehnološke viške, do katerih neizbežno vodijo posodobitve proizvodnje. Zaradi novosti morajo zlasti starejši delavci na manj zahtevna in slabše plačana delovna mesta ali ostanejo sploh brez njih, kar zmanjšuje socialno varnost teh delavcev. Še težje je mladim, ki po šolanju vse pogosteje ostajajo brez dela, kar pa bo v prihodnje še ostrejši problem, so
JUBILEJ GLASBENE ŠOLE
RIBNICA — 25-letnico glasbene šole Ribnica so praznovali 22. marca s svečano razširjeno sejo sveta šole in koncertom. Na svečani seji je predstavil zgodovino šole predsednik njenega sveta France Zajc. Zvečer pa je bil v domu JLA še koncert. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja dolgoletnim in zaslužnim delavcem ter sodelavcem šole. Prejeli sojih: Andrej Puhar, Matija Suhadolc, Janja in Boris Galičič, Angela Petelin, Ladislav Molja, Franc Gornik, France Zajc in Adi Škorjanc, med dobitniki priznanja pa je bila tudi učenka Branka Radovič.
menili razpravljalci in se zavzeli za analizo stanja in načrtno reševanje teh težav. Brezposelnost bi se po njihovem lahko zmanjšalo z manjšimi obrati, za katere pa so zakonske in drugačne ovire. Na seji so menili, da bi bile upravičene olajšave za visoko produktivne, a vsestransko obremenjene izrazito ženske tekstilne delovne kolektive. Vse tekstilne in druge organizacije naj bi bile deležne večje sindikalne skrbi za varstvo pri delu in humanizacijo proizvodnje.
Prostor delovanja sindikata se je zožil. To ne obeta, da bi v razmerah odločujočega porasta vsesplošne centralizacije odločanja, ko npr. dolenjsko gospodarstvo starta v novo poslovno leto s pomanjkanjem sredstev celo za tekoče poslovanje, sindikat zdaj lahko dvignil lansko slabo kakovost življenja delavca v regiji, so menili na seji. Opozorili so, da ob kratkovidnem umetnem dvigovanju osebnih dohodkov brez naložb v razvoj ne bo šlo. Toda kako vlagati v razširjeno proizvodnjo ob takšni obremenjenosti gospodarstva s prispevki za nerazvite in za sise? Pri velikih
• Na seji so se izrekli za nadaljnje skrajševanje delovnega časa, kjer so za to stvarne možnosti, za stalno izobraževanje kadrov ter za večjo prodornost regijskih delegatov v republiki. OS ZSS Novo mesto se je zavzel tudi za zaposlovanje Romov.
branilstva in sodišča združenega dela. Pravobranilka je opozorila na težave pri izvajanju določenih sodnih odločb in na nezakonitosti pri stavkah, predstavnik druge institucije seje zavzel za jasnejšo vlogo sindikata v primerih delovnih nesreč in prenehanja delovnih razmerij.
M. LUZAR
i
i
fr
KONCERT N A TRGU — V okviru sodelovanja med nemškim Langenhagnom in Novim mestom je v nedeljo dopoldne na novomeškem Glavnem trgu z več kot uro dolgim promenadnim koncertom nastopil 55-članski mladinski pihalni orkester Hannover-Langenhagen. Člani orkestra, ki je s svojimi nastopi in posnetimi ploščami poznan po vsem svetu, so bili pri nas na delovnem dopustu. Redno so vadili, nastopili pa tudi v Ljubljani, Zagrebu in Dolenjskih Toplicah. Z orkestrom sta bila na gostovanju tudi njegov umetniški vodja, priznani nemški glasbenik Ernst Miiller in dirigent Manfred Ungar. Mladi glasbeniki, stari od 13 do 18 let, so bili navdušeni nad dolenjsko pokrajino in njeno kulturno dediščino. (Foto: J. Pavlin)
Do podpisa še ta mesec?
Priprave na slovenski teden v Langenhagnu — Društvo Krka kot vez sodelovanja med mestoma
Cesta priložnosti
Četudi je ta čas nad gradnjo avtomobilske ceste med Ljubljano in Zagrebom še velik vprašaj, saj še ni »dorečena finančna konstrukcija«, bo Dolenjska prej ali slej eno samo veliko cestno gradbišče. Gradnja je dobesedno usodnega pomena za naš razvoj, saj sedanja povsem doslužena cestna povezava, ki jo je zahodnonemški mesečnik DM imenoval cvet balkanske žalosti, propada pred našimi očmi in ne prenese nobenega odloga več. Zdaj, ko pripravljajo načrte, je treba videti tudi naše širše jutrišnje in pojutrišnje potrebe. Cesta je izjemna priložnost za poživitev ne le gospodarstva (v času gradnje bo na Dolenjskem dodatno zaposlenih 2.000 ljudi), marveč vseh dejavnosti, zlasti pa gostinstva in turizma. Kako nepripravljeni smo glede slednjega dokazuje dejstvo, da že 30 let nismo sprejeli razvojnega programa turizma in da je Dolenjska edina regija v Sloveniji, ki za pospeševanja razvoja nima niti papirnatega načrta. Gradnja moderne avtomobilske ceste skozi Dolenjsko in Posavje je tudi preizkusni kamen, da se v praksi pokaže, koliko je našim občinam v resnici do medobčinskega sodelovanja. Upajmo, da ne bo tako, kotje s pripravo srednjeročnega razvojnega načrta, s katerim mečkajo že nekaj let, tako da vse kaže, da se bo prej izteklo obdobje, za katerega naj bi bil narejen. Ko so na petkovi seji sveta dolenjskih občin govorili o možnostih vključevanja dolenjskega gospodarstva v gradnjo ceste, so poudarjali, da časa ni na pretek. Še več: pomemben je tako rekoč vsak dan.
M. LEGAN
NOVO MESTO — Pri sestavi delegacije, ki bo potovala iz Novega mesta na aprilski teden nemško-slovenskega partnerstva v Langenhagnu, naj bi upoštevali obseg dosedanjega sodelovanja obeh strani, vsebino in cilje obiska in tudi pravno-protokolarne okvire takega mednarodnega sodelovanja. V tem smislu so zaokrožili 30. marca razpravo v občinskem odboru za sodelovanje s pobratenimi in prijateljskimi občinami.
Glede novomeške občine, ki se bo v okviru sodelovanja predstavila s kulturnozgodovinsko dediščino in z gos-
KIDRIČEV DAN NA SŠTZU
NOVO MESTO — Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve bo v ponedeljek, 11. aprila, praznovala Kidričev dan. Pripravili so bogat program, ki bo potekal v dveh delih. Od 9. do 10.30 bo na šoli tekmovanje iz praktičnih znanj kovinarstva in lesarstva, fizike, kemije, biologije in SLO, zvrstile se bodo najrazličnejše športne igre, skeči in pesmi v angleščini, ob tem pa bo videti še kaj drugega. Tako bodo na ogled raziskovalne naloge za male Kidričeve nagrade in najrazličnejši izdelki učencev, učenci pa bodo lahko prisluhnili tudi potopisnim in strokovnim predavanjem. Ob 11. uri se bo v športni dvorani Marof začela slavnostna akademija, na kateri bodo podelili male Kidričeve nagrade in plakete šole.
ŠOLNIKE SPET PO ŽEPU
BREŽICE — Delavci Srednje šole so s ponedeljkove izredne seje delovne skupnosti poslali na občinsko skupščino za urejanje stavbnih zemljišč vlogo za oprostitev prispevka za zemljišče. Na rešitev so pripravljeni počakati dva meseca. Če jim bodo vlogo zavrnili, bodo takoj naslednji dan prekinili delo. Znesek za zemljišče dolgujejo za leti 1986 in 1987. Plačati bi morali okoli 2,3 milijona dinarjev. Denarja nimajo kje vzeti, razen od plač. Izračunali so, da bi morala čistilka prispevati 30 tisočakov od osebnega dohodka, ravnatelj pa 80 tisočakov. Možno bi bilo tudi, da bi prispevek razdelili na 782 učencev, ki pa so tudi iz drugih občin. Oboje je nelogično in neživljenjsko, saj pomeni samo prelaganje denarja iz levega v desni žep.
podarskimi zmogljivostmi, so menili, da bi morala stike s prijateljskim Langenhagnom vgraditi v dolgoročne načrte. Ugotovili so, da sodelovanje že teče, zlasti na športnem in deloma na turističnem področju. Med športnimi srečanji so omenjali skupne akcije tamkajšnjega in novomeškega kluba za podvodne aktivnosti in udeležbo nemških kolesarjev na dolenjskih prireditvah. K poglabljanju stikov naj bi v precejšnji meri prispevalo sodelovanje mladih iz obeh mest, ki naj bi med drugim zaživelo v predvidenih turističnih paketih novomeške mladinske turistične poslovalnice.
Pomemben vezni člen in etnični temelj slovensko-nemškega sodelovanja in sedanjih priprav na teden partnerstva je športno-kulturno društvo Krka Hannover, katerega pokrovitelj je OK SZDL Novo mesto. Na novomeški strani usklajujeta priprave občinski IS in MGZ za Dolenjsko. Pečat skupnim obojestranskim prizadevanjem bo dala listina, ki jo bosta podpisala Novo mesto in Langenhagen, za kar pa še ni točnega datuma. Prvotno so za to predvideli aprilski slovenski teden, vendar na seji niso izključili možnosti kasnejšega podpisa. Kljub temu naj bi bilo za podpis vse nared ta mesec.
L. M.
Sprva bo še spremenljivo vreme, ob koncu tedna pa se bo občutno izboljšalo.
na 2. strani:
• Pomembne naložbe v razvoj PTT
na S. strani:
• Važno je tudi, kje kdo dela
na 6. strani:
• Mladi se otresejo varuštva
na 7. strani:
• V Kostanjevici že 9. bienale
na 8. strani:
• Šolam že grozi druga izmena
na 9. strani:
• Bodo prašiči uničili kmeta?
na 11. strani:
• Kdaj iz sanj v resničnost?
na 12. strani:
• Avtomobilska afera se vendarle razpleta
Pozornost
romskemu
prazniku
Jutri svetovni dan Romov — Športna in kul-turna srečanja
NOVO MESTO — Ob 8. aprilu, svetovnem dnevu Romov, bo v Novem mestu 9. t. m. ob 15. uri v Domu kulture prireditev, na kateri se bodo predstavili romski ustvarjalci. Največji del kulturnega programa bodo na proslavi pripravili predstavniki Romov iz Murske Sobote, razen teh bodo v novomeškem Domu kulture nastopili črnomaljski in tudi novomeški Romi ter pripadniki te etnične skupine, ki služijo vojaški rok v Novem mestu. Kot napovedujejo, bo spored povezoval Toni Gašperič.
9. aprila dopoldne se bodo v Novem mestu na Loki pomerile romske nogometne ekipe iz Murske
• Na Dolenjskem je deležna romska problematika pozornosti tudi v ustavnih razpravah. Iz Novega mesta prihaja pobuda, naj ustava SR Slovenije prizna Rome za narodnost.
Sobote, Novega mesta in verjetno Kočevja. Ob tej priložnosti bo zveza telesnokulturnih organizacij Novo mesto podarila nogometašem copate, čemur se bodo Romi oddolžili z akcijami čiščenja okolja. Romom bodo pripravili v novome škem Domu JLA tudi slavnostne kosilo. V okviru praznovanja bc uredila Študijska knjižnica Mirana Jarca manjšo tematsko razstavo, informacijo o romski ustvaijalnosti pa prinaša tudi pravkar izdani Bilten Rom, ki ga je pripravila OO ZSMS Rom. Radijska postaja Studio D bo na sam praznik Rome predstavila v posebni oddaji.
SREČANJE MLADIH TEHNIKOV
DOLENJSKE TOPLICE — V tek, 8. aprila, se bo ob 12. uri na osni ni šoli Baza 20 pričelo 11. občinsko 6. regijsko srečanje mladih tehnikov ga organizira Zveza organizacij za tt nično kulturo občine Novo mesto p pokroiteljstvom novomeškega izvršr ga sveta.
800 KMEČKIH ŽENSK
BREŽICE — Osrednji aktiv kmi kih žena, ki ga vodi predsedpica An Šetinc, seje v ponedeljek, 4. aprila,: tal v brežiški blagovnici in razpravlj: bogatem programu lanske dejavni področnih aktivov v Skopicah, Ka lah, Artičah in Pečicah in o uresni vanju skupnega programa v minul letu. V aktiv je včlanjenih 800 kmet aktivno pa jih sodeluje polovica. Mt tor je Franc Pribožič. Lani so si član ogledale dosežke pospeševalne služ združenih kmetov in vrtnarijo Čat Zimske mesece izkoristijo za izobra: vanje, ki obsega bogat program varstva pri delu s kmetijskimi stroji pridelovanja zelenjave, vzreje domai živali, kmetov in vrtnarijo Čatež. Zi ske mesece izkoristijo za izobaževat ki obsega bogat program od varstva delu s kmetijskimi stroji do pridelov ja zelenjave, vzreje domačih živ vzgoje okrasnega cvetja in kuhars tečajev. Za letošnji dan žena so si čls ce aktiva ogledale Narodno galerije Mestni muzej v Ljubljani, nakar so o skale še folklorno predstavo v Cank jevem domu. Odzvalo seje 160 člar
  ............. nm I
PRVA LASTOVKA ŠE NE PRINESE POMLADI — Tako pravi pref vor in tako velja tudi za obnovo srednjeveškega jedra v Kostanjevici. Pi kratkim so sicer že začeli obnavljati staro Fonovo hišo, kjer bo krška t novanjska skupnost pridobila 7 novih stanovanj in tri lokale, toda os hiše v Kostanjevici bodo morale na obnovo še čakati. (Foto: J. Simči
Negovanje
■	\r ■■
izročil stalna skrb
Obeleževanju obletnic več prostora v šolah in zavesti
NOVO MESTO — Svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB je na seji 30. marca med drugim širše spregovoril o poteh povezovanja svoje dejavnosti z mladino, predvsem šolsko. V luči
bližajočih se slovesnosti v počasti-“■	'	'	'CV.udar-
tev 45-letnice ustanovitve X \ ne divizije NOVJ so predlagali, naj bi imeli učenci na to temo obrambne dneve, ure zgodovine ipd. Hkrati so ugotovili premajhno zanimanje šol, med katerimi zlasti srednje sprašujejo po možnostih ustvarjalnega sodelovanja jnladih v obeleževanju obletnic. Šolska nezainteresiranost gre sicer tudi na rovaš razmeroma poznega obveščanja o
proslavi, toda ali ni vmes še kaj dru-
"'Ce
gega? Če velja za proslavo v Rago-vem logu, da se zanjo v šolah niso utegnili pripraviti, bi kazalo sploh o obeleževanju zgodovinskih obletnic pogledati, če so za mlade zanimive. Ali poznamo mnenja mladih, so se spraševali na seji. Menili so, naj bi se ob podobnih priložnostih, kot je proslava letošnje obletnice, šole spominjale zgodovinskih izročil z najrazličnejšim celoletnim delom, razen tam pa naj bi ohranjanje in razvijanje tradicij temeljilo posebno v ZŠMS.
Glede postavljanja spominskih obeležij so ugotovili razmeroma veliko število in opozorili nujnost varčevanja, ki se med drugim že uresničuje v združevanju proslav. Na seji so seznanili z informacijo o načrtih za ureditev Roga, po katerih naj bi označili območje, restavrirali objekte v prvotno obliko, uredili zbirko najdenih predmetov iz vojne in pripravili multivizijski program ter postavili počitniški objekt. Razen v slednjem so podprli načrte in se izrekli zoper morebitno zakonsko prepoved izkoriščanja roškega lesa.
L. M.
Pomembna naložba v razvoj PTT
V Krškem so se odločili za veliko naložbo v telekomunikacijsko omrežje
KRŠKO — Krški izvršni svet namenja stikom s krajevnimi skupnostmi vse več pozornosti, zato je predsednik izvršnega sveta Igor Dobrovnik skupaj s sodelavci obiskal že vse večje krajevne skupnosti v občini, da bi se tako kar najbolje seznanil z načrti krajevnih skupnosti in pojasnil občinske plane. Pretekli teden pa je krški izvršni svet skupaj z občinsko konferenco organiziral skupen sestanek predsednikov svetov krajevnih skupnosti in predsednikov krajevnih konferenc SZDL.
Med najpomembnejše naloge šteje gradnja telekomunikacijskih naprav in omrežja v obini v času od letos do leta 1990. Z družbenim dogovorom, ki so ga podpisali predstavniki PTT in krških krajevnih skupnosti ter predsednik krške občinske skupščine, se bo razvoj telefonije premaknil z mrte točke in s tem bo z dnevnih redov umaknjena tudi točka, ki je povzročala največ hude krvi. Telefonija je namreč vprašanje, okoli katerega seje v občini in v krajevnih skupnostih zrstilo naječ vročih razprav.
Kaj si v krški občini obetajo od uresničitve družbenega dogovora? Že do konca leta 1990 bodo v Krškem dobili avtomatsko telefonsko centralo z zmogljivostjo 5.200 priključkov, v Kostanjevici 1.080, na Raki 384 in na Senovem 1.400 itd. Ker se bo v skladu z zmogljivostmi povečalo tudi število naročnikov, se bo povečala tudi gostota telefonskih priključkov na 100 prebi-
valcev, ki pa bo naj višja v Krškem, kjer naj bi imelo telefone dve petini prebivalcev. Močno se bo gostota povečala tudi v drugih večjih krajih. Seveda bo treba za to zgraditi telekomunikacijski center v Krškem, medkrajevne zveze in nove telefonske centrale ter podobno. To bo velik finančni zalogaj zlasti za krško občino, ki bo za uresničitev teh načrtov prispevala levji delež sredstev. Samo v letu 1988 bo treba zbrati 800 milijonov dinarjev. Celotna naložba bo veljala po sedanjih cenah okoli tri milijarde dinarjev. Podjetje za ptt promet iz Novega mesta brez izdatne pomoči krške občine ne bi zmoglo teh načrtov, krška občina pa se jim tudi ne želi odreči.
konkretno obliko. Oddajni stolp bodo namesto na Libni zgradili na Grmadi na vrhu Sremiča in primarni kabel bodo za sedaj potegnili do krajevnih skupnosti Krško, Leskovec, Dolenja vas, kasneje pa se bodo lahko na omrežje priključile še ostale krajevne skupnosti. Seveda gradnja KTV ne bi stekla tako gladko, če krško združeno delo ne bi prispevalo precej denarja za sprejemno postajo in stanovanjska skupnost ne bi prispevala za napeljavo omrežja v družbenih stanovanjih.
• Na skupni seji IS in KS so se lotili še enega žgočega vprašanja, to je Romov, za katere doslej v krški občini še niso dobro poskrbeli. Zato je predsednik OK SZDL Branko Pirc na skupnem sestanku obvestil predstavnike krajevnih skupnosti o pripravi idejnih načrtov za naselitev Romov v okolici Žadovi-nka, kjer naj bi zanje zgradili sodobno naselje in Romom omogočili šolanje ter zaposlitev.
Druga pomembna naloga, ki so seje tudi lotili v krški občini, je napeljava kabelskega omrežja za TV. Akcija, ki se je začela lani maja (tudi na pobudo izvršnega sveta), v teh dneh že dobiva
v : --:**' ■
KOVINOPLASTOV IZDELEK V VIŠJI RAZRED
ZA RAZVOJ TELEKOMUNIKACIJ — S podpisom družbenega dogovora o razvoju telekomunikacijskega omrežja v krški občini so si v krški občini zagotovili izjemen korak naprej. Na sliki: direktor PTT Novo mesto in predsednik občinske skupščine Krško Zoran Šoln sta prva podpisala družbeni dogovor. (Foto: J. Simčič)
JESENICE na Dolenjskem — Kompenzacijske sklopke, kijih izdelujejo za ladjedelniško industrijo, sodijo med proizvode, s katerimi se bo Kovinoplast še bolj uveljavil pri kupcih. Dosedanje analize so pokazale vrsto lastnosti, zaradi katerih si skušajo pridobiti uradno potrditev z atesti, saj bodo njihove sklopke potem avtomatično uvrstili v višji kakovostni in cenovni razred. Ateste morajo dobiti od Jugoregistra, od Lloyda in Veritasa.
GASILSKI: NA POMOČ!
TRAVNA GORA — Poročali smo že, da Gasilska zveza Slovenije preureja nekdanji turistični dom na Travni gori za potrebe izobraževanja, rekreacije itd. slovenskih gasilcev. Seveda republiška gasilska zveza obnove sama ni zmogla, zato je zaprosila za pomoč občinske gasilske zveze in druge organizacije. Med drugim so dobili 100.000 din pomoči gasilske zveze iz Domžal. Republiška zveza pa je Domžalcem prispevek vrnila s pripisom, da se za darilo zahvaljuje, vendar naj ga kar sami porabijo za koristne namene, saj je videti, da so denarja zelo potrebni. Tudi gasilski »Na pomoč!« ni več tisto, kar je bil včasih.
P-c
Nov recept za staro bolezen
MZS Novo mesto zaključila lansko poslovno leto z izgubo — Krško ne poravnava ___________obveznosti	—	V	poštev	pride	tudi	reorganizacija	skupnosti___________
NOVO MESTO — Modobčinska zdravstvena skupnost (MZS) Novo mesto je zaključila poslovno leto 1987 z izgubo v višini 9,3 milijona din. Izguba je nastala po eni strani zaradi prenizkih planov in po drugi zaradi lanskih neporavnanih obveznosti občinske zdravstvene skupnosti (OZS) Krško. Ker je v teh zadevah OZS Krško že dalj časa problem, sojo obravnavali v posebni točki seje skupščine MZS Novo mesto.
Posebnost in težava je že v tem, daje OZS Krško vključena v medobčinsko zdravstveno skupnost Novo mesto, medtem ko krški izvajalci osnovnega zdravstvenega varstva niso povezani v
 •KHfi.p.
• Š
Mariborsko
pismo
Iščemo župana!
Volilni zapleti v mariborski občini
cionarjev, ki slednjim pušča vse manj manevrskega prostora za blefiranje, skrivanje za avtoriteto forumov in dobro plačano čakanje na konec mandata. Tudi ni šlo zgolj za bojazen, da se bodo na takšnem (in še kakšnem drugem) političnem položaju zamerili svoji »bivši« delovni sredini ih si morebiti celo podrli most do starega delovnega mesta, s taisto zamero in tudi s strokovnim nazadovanjem. Tudi osebni dohodek verjetno ni bil prevladujoč motiv, da so nekateri župansko mesto zavrnili, saj so časi, ko so bili politične funkcije veliko bolje plačane kot vodilni položaji v gospodarstvu (in med kandidati je bilo največ takih z dobrimi položaji v svojih podjetjih), mimo.
"*V senci volitev za najvišje funkcije v republiki (kjer pa je po republiški kandidacijski konferenci napetost kajpada splahnela) doživljajo v eni od mariborskih občin, Teznu, pravo malo volilno dramo. Do volitev novega župana je samo še nekaj dni, a še zdaj nimajo kandidata! Na širšem seznamu evidentiranih jih je bilo še pred kratkim sedemnajst, toda potem seje iz dneva v dan spisek krčil, saj nihče med njimi ni bil pripravljen prevzeti funkcijo, dokler niso v občinskem vrhu ugotovili, da na seznamu ni nobenega imena več. Kar bi v običajnih političnih okoliščinah morala biti čast (postati predsednik občinske skupščine namreč), je očitno postala peza, ki so seje ljudje začeli izogibati kot hudič križa.
Čeprav je vsakdo od evidentiranih navedel svoje razloge, zakaj funkcije noče prevzeti — mnogi med njimi so govorili o povsem zasebnih zadržkih — pa je poglavitne vzroke vendarle bilo možno slutiti. V tem primeru ni šlo zgolj za načelen odpor do javnih funkcij kot vseslovensko (ne nujno vsejugoslovansko) značilnost, pogojeno z vse večjo kritičnostjo javnosti do funk-
Zagotovo je za zdaj neuspešno iskanje novega tezenskega župana tudi (za nekatere celo pretežno) posledica dejstva, da ta funkcija po preoblikovanju Maribora v šest občin nima več nobene prave veljave in realne politične moči, vsaj ne tolikšne, kot naj bi jo županovanje najmočnejšemu mariborskemu industrijskemu bazenu (na Teznu sta med drugim Metalna in Tam) na mestni ravni imelo. To je posredno priznal tudi zdajšnji predsednik občinske skupščine (verjetno mu bodo podaljšali mandat do junija, če ne bodo prej našli novega), ko je resignirano ugotovil, da v dveh letih ni mogel praktično nič narediti — (pre)kratek mandat ni bil edini razlog. S to svojo izjavo je najbrž iskanju naslednika napravil slabo uslugo, toda bila je iskrena in poštena.
Zdaj na Teznu razmišljajo celo o tem, da bi skušali dobiti župana iz kakšne druge mestne občine. Resda se jim je medtem javil kandidat, ki bi bil pripravljen prevzeti položaj, a seje izkazalo, da ima samo srednjo šolo, kar zares ne bi smela biti izobrazbena legitimacija predsednika občinske skupščine. Na srečo pa tudi mimo teh zapletov življenje v občini Tezno teče naprej.
MILAN PREDAN
zdravstveni center Dolenjske. Zdravstveni dom in Lekarna v Krškem sta enoviti delovni organizaciji, čeprav po družbenem dogovoru za to nimata možnosti. Zaradi tega je MZS Novo mesto zahtevala od krškega Zdravstvenega doma, naj se do lanskega 15. novembra izreče o svojem statusu. V Krškem so se odločili, da se kot tozd ne bodo vključili v ZC Dolenjske, pač pa bodo skušali s spremembami dogovora ohraniti obstoječe stanje.
Krčani so tudi zavrnili predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana MZS Novo mesto za obdobje 1986—1990, ker se niso strinjali z do-
ločili o investicijah. Rezultat poznejših medobčinskih razgovorov je bil ta, da so v sporazum vnesli investicijo Zdravstveni dom Krško, in sicer kljub nasprotovanju Krškega, kot občinsko in ne medobčinsko nalogo.
OZS Krško si je prislužila dodatno grajo zlasti konec lanskega leta, ko je izrazito zatajila v izpolnjevanju medobčinskih obveznosti. Njen 145 milijonov velik lanski dolg do novomeške
* V razpravah na seji tudi niso zanikali krivde krškega občinskega političnega vodstva. Krški delegat je menil, da njihova OZS zadev ne more urediti sama brez podpore občine.
SEMINAR KLUBOV OZN
LJUBLJANA — Center klubov OZN pri RK ZSMS bo organiziral od 15. do 17. aprila v mladinskem izobraževalnem centru v Bohinju seminar za člane klubov OZN Slovenije, na katerega so vabili tudi klube OZN iz drugih delov države. Udeleženci bodo med drugim govorili o človekovih pravicah, aferi Waldheim, delavskem gibanju in varovanju naravne in kulturne dediščine ter prisluhnili potopisnemu predavanju o Madagaskaiju.
Splošne bolnišnice jo je pripeljal celo na sodišče.
Pahljača podobnih nesporazumov je odpihnila podpis temeljnega planskega akta MZS Novo mesto, ki so ga sicer obširno obravnavali že obe leti srednjeročnega odobja, to je 1986. in 1987. Na nedavni seji skupščine MZS Novo mesto so sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana MZS Novo mesto za obdobje 1986—1990 (!), vendar z. važno pripombo: stvari se morajo urediti najkasneje v mesecu dni. Če ne bo šlo drugače, bodo razpustili sedanjo MZS Novo mesto in jo znova sestavili iz za to zainteresiranih občinskih zdravstvenih skupnosti.
M. LUZAR
NOVI DEVIZNI TEČAJI				Tečajna lista št. 66 z dne 4. aprila 1988	
država	valuta	tečaj velja ta	za devize, efektivo, čeke. kreditna prsata in poštne nakaznice nakupni srednji prodajni		
Avstralija	a. dolar	1	1061,51	1063,10	1064,69
Avstrija	šiling	100	12338,09	12356,62	12375,15
Kanada	dolar	1	1161.83	1163.58	1165.33
Danska	krona	100	22546,82	22580,69	22614,56
Finska	marka	100	35935,49	35989,47	36043.45
Francija	frank	100	25582,67	25621,10	25659,53
ZR Nemčija	marka	100	86840,18	86979,65	87110,12
Grčija	drahma	100	1081,23	1082,85	1084,47
Irska	funt	I	2300,29	2303,75	2307,21
Italija	lira	100	117.05	117.23	117.41
Japonska	jen	ion	1160,2 J	1161,9«	1163.72
Kuvajt	kv. dinar	1	5254,19	5262.08	5269.97
Nizozemska	gulden	100	77050,10	77165.85	77281,60
Norveška	krona	100	22937,73	22972,19	23006,65
Portugalska	esoridn	I0G	1050,06	1051.64	1053.22
Švedska	krona	100	24420.60	24457.29	24493,98
Švica	frank	100	105640,53	105799,23	105957,93
V. Britanija	funt	1	2713,99	2718,07	2722,15
ZDA	dolar	1	1435,45	1437.61	1439,77
Na seji so govorili tudi o financiranju krajevnih supnosti ter o delovanju krajevnih uradov, ki so bili doslej v veliko pomoč krajevnim skupnostim pri opravljanju administrativnega dela. Poslej se bo mreža teh uradov skrčila, vendar bodo uradi še vedno v pomoč krajevnim skupnostim, le da bo delovanje teh uradov organizirano bolj smotrno.
J. SIMČIČ
C
vvvvv
Naša anketa
D r
Smo res proti JLA?
Pisanje nekaterih slovenskih glasil, ki se loteva javnosti dela v naši armadi, vprašanja izvoza orožja in nekaterih večjih projektov vojaške narave, je v zadnjem času hudo razburkalo jugoslovansko javnost. Časopisje v nekaterih južnih republikah pa tudi nekateri zvezni organi so ostro reagirali. Kritizirajo ne samo način pisanja, ampak tudi to, da se pisanje loteva tem, ki so dolgo veljale za tabu. V nekaterih okoljih je prišlo celo do prepričanja, da smo Slovenci nasploh negativno razpoloženi do JLA in SLO. Reakcija je po obsegu in po ostrini presegla dejanski pomen člankov in za nekaj časa potisnila na stran celo žgoče teme naše gospodarske in družbene krize, katerim bi se zares morali posvetiti. Smo Slovenci preveč resno vzeli podružbljanje obrambnih dejavnosti in s tem tudi soodgovornost in soodločanje ali pa smo, kot nam nekateri očitajo, proti JLA in konceptu SLO?
BREDA LJUBI, konfekcionarka v Lisci, Senovo: »O tem, ali je pri nas protiarmadno razpoloženje, ne kaže razpravljati, kajti tega ni v Sloveniji, ni ga na Senovem in ne v naši tovarni. Res se sedaj ljudje nekoliko več pogovarjajo o armadi, ampak zato, ker je o njej premalo informacij, ker se le malo ve, kaj se v armadi dogaja. To še ne pomeni, da v Sloveniji rušimo državo. Zavzemamo se za izvirne rešitve, da bi hitreje prišli iz krize. Žal smo pri tem zelo osamljeni.«
TONE ADAMIČ, profesor in vodja obrambne dejavnosti na OŠ Kočevje: »Protiarmadnega razpoloženja v Sloveniji ni niti nisem zasledil razprav o tem. Nekaj člankov tu in tam res ne more omajati JLA in SLO. JLA naj nadaljuje s svojo dosedanjo tradicijo in daje poudarek predvsem bratstvu in enotnosti, tako, kot gaje dajala tudi doslej.«
JOŽE GREGORIČ, mizar v Inlesu, Ribnica: »Popolnoma sem prepričan, da protiarmadnega razpoloženja med Slovenci ni. Seveda pa smo Slovenci za to, da vsaj zvemo, kam naš denar gre in kako je porabljen, saj gre za del našega narodnega dohodka. Precej denarja gre tudi za JLA in vsak, kdor ga prispeva, je upravičen vedeti, kako je bil porabljen, in to vsaj za primere, ki niso vojaška tajnost.«
ACO DUKIČ, oficir v pokoju iz Novega mesta: »Obsojam takšne napade na JLA. Dobro poznam Slovence in slovensko mladino in vem, da večina ne misli tako. Nasprotno! Vsi si želimo mir in dobro armado. Priznam, da so bile in da bodo napake tudi v JLA, saj tudi njo vodijo živi ljudje. Armada mora imeti svoje skrivnosti, vendar je teh v zadnjih letih manj. Vrata kasarn se odpirajo, revije pišejo o oborožitvi. Časopisje naj piše tudi o temah, ki nas bodo zbliževale, ne ločevale.«
FRANC BREČKO, elektrotehnik iz Gornjega Lenarta: »V naši občini, kjer živi veliko pripadnikov JLA, v odnosu do njih ne zaznavam nobenih sprememb. Osebno lahko rečem, da tukaj ni protiarmadnega razpoloženja, če pa se to kje v Sloveniji pojavlja, je to bolj posledica slabe informiranosti ljudi. Kolikor vem, za zdaj v brežiški občini tudi v javnosti, na raznih sestankih in zborih glede medsebojnih odnosov ni bilo pripomb.«
IVAN ŠUŠTARŠIČ iz Gradca: »Ne v Gradcu, kjer živim, ne na Suhorju, kjer delam, nisem nikoli opazil sovražnega razpoloženja do JLA, ravno nasprotno. V Beli krajini JLA veliko pomaga pri gradnji cest, vodovodov, telefonskega omrežja in ljudje to cenijo. Tudi sicer nam je črnomaljski garnizon vedno pripravljen pomagati in gradaški gasilci smo že bili deležni njegove pomoči. Ni prav, da mnenje posameznikov ali peščice ljudi nekateri časopisi posplošujejo in ustvarjajo napačen vtis.«
BOGDAN STOJANOV, kapetan, namestnik komandanta garnizije Črnomelj: »V Črnomlju živim in delam šest let. Lepo sem se vključil v okolje, privadil sem se jezika in med Belokranjci imam veliko znancev in prijateljev. Tukaj sem se z domačinko tudi oženil. Nikoli nisem imel občutka, da bi me kdo imel za tujca. Lahko trdim, da je odnos tega okolja do JLA pozitiven, korekten in prijateljski. Z obema belokranjskima občinama ima naš garnizon zelo dobre odnose. Sodelujemo in pomagamo na različnih področjih.
CVETO BERGANT, izvršni sekretar P OK ZK Sevnica, zadolžen za SLO in družbeno samozaščito: «Prav je, da pišejo kritično. V večini se z vsebino strinjam, ne pa z načinom, saj trenutno prinaša več škode kot koristi. Pa tudi nekateri izmed tistih, ki z besedo odgovarjajo na besedo, niso nič manj žaljivi. Funkcionarjev naj ne ščitijo institucije, ampak naj se sami! Zavzemati se moramo, da bo imela resnica prosto pot v javnost, v organih SLO pa naj sedijo strokovno usposobljeni ljudje.	•
?
DUŠAN ZAKRAJŠEK, delavec v Trimu Trebnje: »Če so v sredstvih javnega obveščanja napadi na JLA kot institucijo, je to narobe, če pa so na osebnosti in je to upravičeno in podprto z resničnimi podatki, je to druga stvar. Menim, da žalitve osebnosti, človeka, niso primerne, kjerkoli se že pojavljajo. Konec koncev pa nimam nič proti ostrim ražčiščevanjem dejstev s komer koli že, le na neki dostojni ravni morajo biti.«
r s s
kmetijstvo
Močnejša stotnija čebelarjev
V občini Trebnje je med čebelarji več zanimanja za tržno proizvodnjo
TREBNJE — V trebanjski občini je približno 115 čebelarjev, ki imajo okrog 1300 čebeljih družin, pretežno v AŽ panjih. Večina čebelarjev je vključena v eno izmed štirih čebelarskih družin, Mokronog, Šentrupert, Trebnje in Veliki Gaber, ki so povezane v Čebelarsko društvo Trebnje.
cijo čebel bodo letos nabavili vsaj sto selekcioniranih matic in jih regresirali po 2000 dinarjev. Delovna skupina za čebelarsvo pri občinskem komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo je predlagala, da bi zaradi pospeševanja
KAJ GROZI ŽIVALIM?
KOČEVJE — Veterinarska inšpekcija je lani posvečala posebno pozornost preprečevanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni, ki so jih dolžni zatirati že po zakonu. Od teh bolezni sta kočevsko občino še posebno ogrožali steklina in goveji lišaj, preventivni ukrepi pa so bili potrebni še posebno zaradi prašičje kuge in trihineloze. Z nakupom prašičev v drugih krajih Jugoslavije, ki so okuženi s prašičjo kugo ali trihinelozo, bi lahko zanesli na naše območje tudi ti bolezni.
SEMINAR ZA POSPEŠEVALCE
NOVO MESTO — Na srednji kmetijski šoli Grm pod Trško goro seje minuli petek končal 5-dnevni seminar za slovenske kmetijske pospeševalce, ki ga je pripravil republiški center za pospeševanje kmetijstva pri zadružni zvezi. Udeležilo se ga je 15 slušateljev, ki so poslušali predavanja dr. Kruseja iz kmetijske zbornice iz Hanovra. Pospeševalci so se seznanjali z novimi metodami v kmetijstvu, z uporabo mikroračunalnikov na kmetijah in pri delu pospeševalne službe. V dneh bivanja so bili na obisku na Judeževi kmetiji v Praprečah pri Mokrem polju. j p
O •	»	v	v
Sejmišča
NOVO MESTO — V ponedeljek so imeli naprodaj 264 prašičev, starih 8 do 15 tednov, in 9 starejših od 6 mesecev. Skupno sojih prodali 170, in sicer so prvi stali 55.000 do 110.000 din, drugi pa so bili po 1.600 do 1.800 din kilogram žive teže. Naprodaj so imeli tudi 5 krav, 6 pitancev, 2 žrebeti in konja. Cena kilograma žive teže je bila za krave 1.000 do 1.200 din, za pitance do 1.600 din, žrebeta 3.600 din in konje 2.400 do 2.500 din.
V šolskem letu 1987/88 so marljivi trije čebelarski krožki: na osnovnih šolah Trebnje, Mirna in Šentrupert. Šolski čebelnjak premorejo le na Mirni. Letos naj bi Medex nabavil šolski čebelnjak s šestimi AŽ panji in priborom še za krožek na trebanjski šoli. V razvojnem projektu Trebnje, ki ga je izdelala ljubljanska biotehniška fakulteta v sodelovanju s tujimi in domačimi strokovnjaki v okviru programa FAO, je posebej poudarjen pomen spodbujanja čebelarstva za naglejši razvoj nerazvite Suhe krajine in drugih območij. Toda vse kaže, da bodo besede o razvojnih spodbudah marsikje še dolgo ostale zapisane le na papirju. Medex je namreč Trebanjcčm glede šolskega čebelnjaka odgovoril negativno.
Trebanjski čebelarji bodo letos še nadalje širili medovite rastline. Lani so nabavili in zasadili 60 selekcioniranih cepljenih akcij in nabavili 250 kg semena ajde, ki sojo kmetje posejali v bližini čebelnjakov. Sadike akacije zelo dobro uspevajo, za ajdo pa je bila jesenska suša skoraj pogubna.
Da bi »osvežili kri« in izboljšali selek-
BREŽ1CE — Na prvi sejmski dan v aprilu so rejci pripeljali 159 do tri mesece starih pujskov, kupci pa so lahko izbirali tudi med 29 prašiči. Lastnika je zamenjalo 115 pujskov, in sicer po 2.100 oz. 2.200 din kilo žive teže, po 1.500 din kilo žive teže pa je bilo prodanih 13 prašičev.
Z gradnjo orjaških živinorejskih farm, zlasti prašičerejskih, smo zašli v slepo ulico. Mislili smo pač le na masovno prirejo mesa, ki ga ponavadi ni dovolj na trgu, zanemarili pa smo prevozne stroške, ki so na eno žival tem večji, čim večja je farma. Zlasti pa smo »pozabili« na varstvo okolja; devet slovenskih prašičerejskih farm (med njimi tudi zadnja, zgrajena v Pristavi pri Krškem) onesnažuje tekoče vode toliko kot 250.000 ljudi
Seveda obstoječih farm ni moč kar podreti, marveč je treba agronomsko in ekološko čim ustrezneje izrabiti gnojevko, ki nastaja v njih. Med delavci, zlasti pa med strokovnjaki na teh farmah, mora prevladati mišljenje, kakršno imajo kmetje živinorejci, namreč, da je vsak živalski gnoj, naj bo tak ali drugačen, nekaj vreden. Gnojevka je mešanica tekočih in živalskih izločkov z vodo. Zaradi te vode, ki omogoča rejo živali brez stelje, se stvar tako zaplete. Zaradi nje je prevoz gnojevke na večje razdalje drag in tem dražji, čim več živine je na kupu. Veliki transportni stroški izničijo prihranke, ki jih daje velika koncentracija živali in z njo povezana velika produktivnost. Problem je videti nerešljiv, vendar je treba iskati izhod.
Ekološko in družbenoekonomsko je najprimernejša uporaba gnojevke na kmetijskih zemljiščih, kjer se ob ustreznih količinah izkoristi kot potrebno gnojilo. Ker je tehnologija reje prašičev
Kmetijski
Zatiranje plevela v pšenici
Pšenica je letos dobro prezimila, tako da je v tem času močno zaraščena, ponekod celo nekoliko pregosta. Kjer je bila kasno posejana, je sedaj v razraščanju, v optimalni setvi pa gre sedaj na boljših njivah že v kolenčenje.
Zaradi nizkih temperatur in razvoja bo zaščita pšenice pred pleveli precej problematična. Herbicidi, ki ste jih uporabljali v preteklih letih, imajo omejeno uporabo, koso minimalne temperature najmanj 5°C, najbolje pa nad 8 SC, nekateri pa celo nad 10 °C, škropijo pa se lahko do konca razraščanja. Takih razmer sedaj ni, zato je potrebno še bolj paziti na ugoden trenutek za zaščito. Torej: ko se temperature dovolj dvignejo, je potrebno takoj škropiti z enim od pripravkov:
		potrebna min.	razvojni stadij
herbicid	količ./ha	temperatura °C	pšenice
antiten DS	2,5—3 l/ha	8—10	do konca
			razraščanja
lentagran PLUS	4 l/ha	5	do konca
			razraščanja
deherban forte	1,5—2,5 l/ha	8—10	do 1. kolenca
monosan.S	1,5—2,5 l/ha	8—10	do 1. kolenca
deherban combi MD	4 l/ha	5—6	do 1. kolenca
dicofluid MP combi	4 l/ha	5—6	do 1. kolenca
korovicid combi	4 l/ha	5—6	do 1. kolenca
monosan combi super	4 l/ha	5—6	do 1. kolenca
oqytril — M	2,5—3 l/ha		
Če pa teh temperatur ne boste ujeli skupaj z razvojem (konec razraščanja) in bo pšenica prešla v kolenčenje, bo potrebno škropiti z basa-granom DP 4 l/ha, ki ima tudi zelo široko delovanje. Nov herbicid za pšenico je quartz, ki uničuje ozkolistne in širokolistne plevele (izd. Cromos ZG).
POSEBNO OBVESTILO — Letos, ko je pšenica močno razraščena in gosta, posebno če je v kolenčenju, se lahko že sedaj pojavi pepelasta plesen. Zato priporočamo, da pšenico temeljito pregledate in ocenite, ali je ne bi kazalo zaščititi proti pepelasti plesni že ob škropljenju s herbicidi, če bolezen že kaže prve znake napada (posebno v gostih in bujnih posevkih). Za ječmen, kjer je pojav pepelaste plesni še bolj zgoden, pa priporočamo zaščito ob zatiranju plevelov, saj naredi v ječmenu največjo škodo.
Inž T. HROVAT, Kmetijski zavod Ljubljana
1
*
4
5
s
I
!
i
4
4
4
4
\
Kaj smrdi muham
Domača sredstva za zatiranje mrčesa
S toplimi dnevi seje začel pojavljati tudi mrčes: muhe, mravlje, stenice, bolhe, ščurki, molji, s tem pa tudi vsem znane nadloge. S kemičnimi pripravki jih je mogoče učinkovito zatirati, toda ekologi svarijo pred njimi, ker zastrupljajo naše okolje. Zato kaj prav pridejo nekateri stari recepti, ki sojih uporabljali tedaj, ko kemičnih sredstev še niso poznali.
Znano je, na primer, da muhe ne prenašajo duha paradižnika in lo-voija. Nekaj tovorjenih listov, še bolje pa nekaj kapljic lovorjevega olja, ki ga kupite v lekarni, prežene muhe iz prostora. Podoben učinek imajo tudi duh tiskarske barve in listi oreha. Na odprtih gnojiščih, kjer se na kmetih radi pasejo celi roji muh, se da nadlega pregnati z zdrobljenim živim apnom, posutim po površini. Nekdaj so muhe lovili tudi z listi praproti, v katere so se zatekle čez noč, nakar so zjutraj vse skupaj zažgali.
Eno izmed cenenih domačih sredstev za zatiranje stenic in bolh je oleandrovo listje. Sveže liste je treba narezati na manjše koščke in jih namočiti v petroleju. V oleandrovih listih je strupena snov, ki ubija mrčes. S tako pripravljenim petrolejem namažemo postelje, omare, tla, špranje ipd., torej mesta, kjer se zadržuje mrčes. (Iz Nedeljca)
vil za zatiranje varoze, hude gnilobe čebelje zalege, nosemavosti, pršičavosti in poapnelosti zalege. Najbolj naj bi odvezal mošnjo sis za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini T rebnje, približno desetino vsega potrebnega denarja pa naj bi primaknil Medex.
P. P.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL-
\ Ureja Tit Dobersek
• Čeprav tudi čebelarjenju gospodarske razmere niso naklonjene, naj bi letos povečali število čebeljih družin najmanj za sto, povečali naj bi število članov v družinah, število organiziranih tržnih proizvajalcev pa naj bi povečali najmanj na 20 čebelarjev.
organizirane tržne proizvodnje regresirali polovico obrestne mere za najeta posojila pogodbenim čebelarjem. Ker pa je denarja premalo, bodo lahko regresirali le obresti za kredite, ki so jih čebelarji najeli lani. Letos regresirajo zdravila samo članom čebelarskih družin. Od skupnega finančnega programa, ki znaša okrog poltretji milijon dinarjev, naj bi letos kar poldrugi milijon porabili za sofinanciranje nabave zdra-
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE 5
Rešitev za velefarme
Predlog: farme, med katerimi je tudi Pristava, naj redijo le toliko prašičev, kolikor imajo kmetijske zemlje za smotrno porabo gnojevke
na velikih farmah taka, da pridobivajo gnojevko 'le z okrog 2,5 odst. sušine, vse drugo pa je voda, je bistveno varčevati z vodo in tehnologijo prilagoditi tako, da se zmanjša količina gnojevke. Se bolj korenit pa je naš predlog, da farme redijo samo toliko prašičev, kolikor imajo na voljo kmetijskih zemljišč za smotrno uporabo gnojevke. (Povzetek prispevka prof. F. Lobnika in prof. M. Leskoška-iz Teorije in prakse)
V ponedeljek so na tržnici znova prodajali sadike rož. »Bršlinke« so stale 1.500 in 2.000, begonije pa
2.500 din. Na stojnicah so imeli precej različnih semen, katerih merica je stala v večini primerov 500 din. Lonček smetane je bil 2.000, kilogram skute pa 1.500 do 3.000 din. Kilogram medu je stal 3.500 din. Jabolka so prodajali po 1.000, 1.4000 in
1.500 din za kilogram, suhe slive po 1.600, solato po 1.600, fižol pa 1.500 do 2.000 jn motovilec po 4.000 din za kilo. Lonček smetane je veljal
2.000 in kilogram skute 1.500 do
3.000 din. Krompir so cenili različno: jedilni je bil po 600 in semenski po
1.000 din za kilogram. Merica regrata in berivke je stala tisočaka. Cena jajc je bila tokrat precej različna, in sicer so bila jajca po 150 do 180 din. Na stalnih stojnicah so imeli med drugim kumare po 2.500 din za kilogram.
VRTOGLAVA CENA KROMPIRJA
Prav neverjetno je, v kakšne vrtoglave višine se od zime sem vzpenja cena krompirja, — ker ga pač ni dovolj. V Mariboru in Beogradu je kilogram že dražji od 800 dinarjev, mnogo cenejši pa tudi ni v drugih jugoslovanskih mestih. Če vemo, da prodajajo pšenico in koruzo zdaj po okrog 300 dinarjev, ne zdrži cena krompirja nikakršne primerjave in je zgolj znak, da je naše tržišče nerazložljivo. Nekaj pa je gotovo: sedanja visoka cena krompirja bo spodbudila naše kmete, da bodo z njim zasadili več njiv. Jeseni bo, če bo kropir vsaj običajno obrodil, zvečana ponudba zbila ceno in nov ciklus, ki ga ne znamo obvladati, se bo začel...
Priporočena vinska sorta chardonay
Opis dr. A. Hrčka
Novi trsni izbor to sorto priporoča na celotnem vinorodnem območju Slovenije. Na tem mestu sem jo jaz omenila 25. februarja letos (v št. 8.) s pristavkom, da bom naknadno objavil ampelografski opis strokovnjaka prof. dr. Alojza Hrčka, kajti doslej v slovenski strokovni literaturi še nihče ni tako temeljito opisal te sorte kot on. Zato svetujemo vinogradnikom, da si ta prispevek shranijo. Prof. dr. Hrček piše:
»Chardonay (šardone) izhaja iz belega pinoja, je njegov genetski različek. Različni avtorji so našli več sinonimov za to sorto, vendar je med njimi veliko popolnoma zgrešenih, kot npr.: gamay, rulander in pod., kar so imena za čisto druge sorte. V Nemčiji je poimenovan Waisser Clevncr, kar bi verjetno bito isto kot klevna za podravsko območje.
Poreklo chardonaya ni znano, domnevajo pa, da prihaja iz Cham-pagne (Francija).
Ampelografske značilnosti char-donaya so naslednje:
Mladika velikosti 10 do 20 cm: Vršiček je okroglast, dlakav, bakrene barve, z rdečimi robovi. Api-kalni lističi so redkokdaj razprostrti. Zgornja stran lističev je nekoliko mehurjasta, spodnja pa dlakava, je svetleče zelene barve, z nekoliko pobrkanim odtenkom. Bazalni lističi so razprostrti, rahlo mehurjasti. Zgornja Stranje svetlo zelene barve, robovi so bronaste barve, z nekoliko rdečimi zobci. Spodnja Stranje intezivno zelena in skoraj popolnoma gola. Žile so močno izražene
in gole. Poganjek je pokončen in je bakrenaste barve.
Mladika v času cvetenja:
Vršiček je pahljačast, zelene barve, z nekoliko bakrenastimi robovi. Apikalni listi so razprostrti, zelene barve, z rdečkastimi konci zobcev. Vrhnja stran lista je gola, s svetlejšimi žilami, ki so nekoliko izbočene. Pecelj je gol in rdečkast. Bazalni listi so prav tako razprostrti, intezivno zelene barve, na obeh straneh so goli. Poganjek je pokončen. Mladinka je v preseku nekoliko eliptična, gladka in bronaste barve. Vitice so dvo- in tridelne, dolge, tanke, zelene in nekoliko bronaste na stičišču z mladiko. Socvetje je srednje veliko, cilindrično, z enim ali dvema zakrilcema. Cvet je her-mafroditen in srednje velik.
List:
List je srendje velik, okroglast,
' cel, peceljni sinus je v obliki črke U, s poudarjenima žilama. Ostali sinusi niso močno izraženi. Obe strani lista sta gladki. Na stičišču vseh glavnih žil je list raven. Žile so na obeh straneh lista poudarjene in nekoliko rdečkaste. Stranski zobci so malo izraženi, nepravilni, z zakrivljenim ali ravnim robom. List je temno zelene barve, na spodnji strani nekoliko svetlejši. Pecelj je srednje dolg, gladek, zeleno rdečkaste barve.
Grozd:
Grozd je majhen do srednje velik, zbit, cilindričen, koničast, z enim ali dvema zakrilcema, ki" pa nista močno izražena. Pecelj je močan, malo viden, nekoliko olesenel.
Jagoda je drobna do srednje debela, okrogla, pravilne oblike. Ima popek, tanko kožico, zeleno rumene barve. Sok je neobarvan, sočno meso je brez vonja. Jagoda ima kratek, zelen pecelj. V jagodi so dve do tri peške okroglaste oblike, z velikim in kratkim kljunom, rjavkaste
(Dalje prihodnjič)
A
s
*
s
I
s
I
N
I
S
I
S
I
N
I
S
I
I
I
S
I
s
J
Kaj bodo prodajali ob solati?
Načrti o novomeški tržnici — Boljša ponudba zadruge? — Pripombe inšpekcije
NOVO MESTO — Kljub velikim skupnim željam in enakim, če ne še večjim potrebam za ureditev novomeške tržnice ne moremo ta hip ponuditi oprijemljive rešitve glede osrednjega mestnega tržničnega prostora. Vendar moramo ob kar najbolj zavzetem sprotnem urejanju razmer na tej občutljivi točki čimprej vso zadevo celovito pretehtati. To je bila rdeča nit razprav ene od točk dnevnega reda na nedavni seji novomeškega občinskega izvršnega sveta.
V razpravi, ki je bila v bistvu nadaljevanje razgovorov o prenosu tržnice iz upravljanja Komunale na KZ Krka, so se člani IS zavzeli za oceno primernosti sedanje lokacije. Tržnice na zdajšnjem prostoru zaradi drugih objektov domala ni mogoče širiti, izredno gost promet v njeni neposredni bližini pa vrh tega ogroža ljudi in živila. Po ocenah inšpekcije je na sedanji tržnici eden večjih problemov odstranjevanje odpadkov, saj je odlaganje v zabojnik glede na sedanje pogosto stanje neestetsko in higiensko oporečno.
Kljub dokazani utesnjenosti in siceršnji neprimernosti pa tržničnega prostora ne kaže urejati točeno, ampak skupaj z obnovo Prešernovega trga. Smiselno bi bito pretehtati možnost preureditve gornjih prostorov trgovin, ki mejijo neposredno na tržnico, za potrebe tržnice, so menili na seji IS, a so
hkrati odtočno poudarili pomanjkanje za to potrebnega denarja. V vsakem primeru pa naj bi za obnovo ali širitev čimprej pridobili, upoštevajoč vse dosedanje predloge in ponudbe, strokovno organizacijo.
Zaradi sedanje pomanjkljive ponudbe na tržnici so glede upravljalca na seji dali prednost KZ Krka pred Komunalo, vendar s poudarkom, da je prenos smiseln, če bo prostor v vseh pogledih boljši od sedanjega. O tem so iz zadruge prišla zagotovila za izboljšanje oskrbe.
predvsem večjih potrošnikov. KZ Krka naj bi se pri tem opirala na svojo hladilnico na Cikavi, kjer naj bi po potrebah in zahtevah kupcev med drugim pakirala sadje, vrtnine in meso. Prek tržnice kot posebne enote bi bolj kot doslej ponudila še lastne trsne cepljenke, sadne sadike in sadike jagodičevja in s tem spodbudila razvoj zelenjadarstva in sadjarstva. Kljub takim napovedim je eden od razpravljalcev podvomil nad izboljšanjem ponudbe, češ zakaj se zadruga že doslej ni bolj izkazala.
Na seji so se med drugim zavzeli še za prepoved prodaje raznovrstnega kiča, s čimer bi dali prostor prehrambenim izdelkom.
L. M.
Kako biti kmet ob službi
V tem primeru se za kmeta štejejo tudi svojci
BRANILI SO BARVE DOLENJSKE — Ekipa srednje kmetijske šole Grm se je udeležila sklepnega tekmovanja mladih kmetijcev na Vrhniki in med 11 ekipami zasedla nehvaležno četrto mesto. Dolenjskemu zastopstvu je do boja za prvo mesto manjkala le točka. Žal se je zgodilo, da so točko več zbrali Vrhničani, Sobočani in Kranjčani, ki so si ob dopolnilnih vprašanjih razdelili prva tri mesta. Tudi to pot so bila vprašanja sestavljena iz dela mladinske organizacije, vprašanja o pridelavi krompirja, o prehrani živali in odmiranju naših gozdov. Srečanje je bilo obogateno z obiskom Tehniškega muzeja v Bistrici, mladi kmetijci pa so si ogledali še mlekarano in sirarno. Na sliki: novomeško tričlansko ekipo so sestavljali (od leve proti desni): Roman Matjašič, Marjan Dremelj in Aleš Gramc (mentorje bila Jožica Sladoljev). (Foto: J. Pavlin)
Vprašanje: Delavec, zaposlen v delovni organizaciji, želi prevzeti od svojega sorodnika zaščiteno kmetijo, ki predstavlja kmetijsko zemljišče v 1. kategoriji razvrstitve zemljišč! Rad bi uredil svoj pravni status glede na kmetijo in ga zanima, kakšne so možnosti, da prevzame kmetijo in dobi status kmeta, pri tem pa začasno obdrži sedanjo zaposlitev. Zaposleni delavec namerava prevzeti zaščiteno kmetijo z izročilno pogodbo, torej s pravnim poslom za
PRAVNI NASVETI
primer smrti. (24. člen Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih gospodarstev, Ur. list SRS št. 17/86,4. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih).
Odgovor: Prevzem kmetije s pogodbo o dosmrtnem preživljanju je urejen s 24. členom Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetij. Ta določa, da s takšnimi pogodbami ni mogoče razpolagati v nasprotju z določbami tega zakona. Zakon o dedovanju kmetij pa v 10. členu pravi, da kmetijska zemljišča dedujejo na podlagi zakona dediči po splošnih predpisih o dedovanju, če izpolnjujejo pogoje po zakonu o kmetijskih zemljiščih. 11. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih pa zopet pravi, da kmetijo deduje tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče z osebnim delom, pri
tem ima prednost tisti, ki je ta svoj namen izkazal tako, daje bodisi na kmetiji delal oz. se usposobil za obdelovanje kmetijskih zemljišč, bodisi je s svojim trudom, zaslužkom ali kako drugače prispeval k ohranitvi oz. zboljšanju proizvodnih zmogljivosti kmetije.
Kar zadeva status kmeta, ie ta opredeljen v 4. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS 17/86). Občan je kmet takoj, ko izpolnjuje v tem predpisu navedene pogoje, četudi o tem nima odločbe upravnega organa. To pa velja samo za 1. odstavek tega člena, ki pravi: Za kmeta po tem zakonu se šteje občan, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, na katerem ima kdo lastninsko pravico, je za obdelovanje ustrezno usposobljen, ter mu kmetijska dejavnost pomeni glavno oz. dopolnilno dejavnost.
V vašem primeru pa so pogoji za pridobitev statusa kmeta določeni v 3. točki omenjenega člena, ki določa:
Če lastnik kmetijskega zemljišča tega ne obdeluje z osebnim delom, kot glavno ali dopolnilno dejavnost, ker je v delovnem razmerju ali je obrtnik in podobno, se poleg njega štejejo za kmeta tudi njegov zakonec, ki je po predpisih o zakonski zvezi izenačen z zakoncem, njegovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, njegovi bratje in sestre ter nečaki in nečakinje, ki to zemljišče obdelujejo z osebnim delom, kot glavno ali dopolnilno dejavnost.
MARTA JELAČIN, dipl. iur.
IZ NkŠIH OBČIN
Šmarješka šola brez ravnatelja
Sedanji ravnatelj vršilec ____________dolžnosti_________
ŠMARJETA — Teče že drugi mesec, odkar osnovna šola 29. oktober nima ravnatelja. Peter Štefančič, kije to mesto zasedal, je 23. februarja odstopil in sedaj to delo opravlja kot vršilec dolžnosti. Šolski kolektiv je želel po mesecu dni nekako rešiti zagato in je iz svojih vrst za to delovno mesto predlagal svojega kandidata. Vera Perše, pedagoška delavka na osnovnih šolah Šmarjeta, Škocjan in Otočec, je na prigovarjanje članov kolektiva končno le pristala, vendar je odločno povedala, da dela v. d. ravnatelja ne želi opravljati več kot tri mesece. Zataknilo seje na svetu šole, ki bi jo moral potrditi. Proti njeni kandidaturi so bili namreč vsi zunanji predstavniki sveta šole (oba predstavnika sveta staršev, predstavnik Sob Novo mesto in predsednik KK SZDL). Ti so se zavzeli, da do tedaj, ko bo na šolo prišel nov ravnatelj, delo opravlja dosedanji vršilec dolžnosti Peter Štefančič. V tem času je v Prosvetnem delavcu že izšel razpis za novega ravnatelja, ki naj bi delo prevzel najkasneje do 1. avgusta letošnjega leta.
Kljub težavam, ki v" tem času spremljajo vse osnovne pa tudi druge šole, delo v šmarješki šoli le poteka normalno. V zadnjih letih je šola odprla svoja vrata, navezala vrsto stikov z organizacijami združenega dela, dobro je sodelovala tudi z krajevnima skupnostma Šmarjeta in Bela cerkev. Treba pa je povedati, da prav krajevni voditelji z delom na šoli niso pov,sem zadovoljni. Želijo si, da bi bila njihova šola in mladež ponos njihovega turističnega kraja. Težave šolsko vodstvo opravičuje s tem, da ima mlad učiteljski kolektiv, veliko bolniškega staleža, dvoizmenski pouk, težave s prevozi učencev in še kaj bi lahko naštevali. Že naslednje šolsko leto bo moralo biti marsikaj drugače, saj bodo morali učitelji in krajani trdno strniti vrste. Obeta se pričetek gradnje prizidka šole, jedilnice in telovanice.
J. PAVLIN
STRAN S ČRNIMI ODLAGALIŠČI
NOVO MESTO — V bližnjih spomladanskih akcijah čiščenja in urejanja okolja naj bi v mestu poskrbeli za zelenice, parkirišča in dvorišča, razen tega pa očistili bregove Krke, potokov in jarkov ter jezove. Strokovno naj bi obnovili tudi mestne drevorede. K boljši podobi Novega mesta bi prispevala tudi odstranitev sedanjih »industrijskih« kontejneijev na več točkah v mestu, so menili na nedavni seji predsedstva OK SZDL Novo mesto, na kateri so imenovali delovno skupino za čistilno akcijo. Predsedstvo je med cilji akcije posebej omenjalo odstranitev črnih odlagališč odpadkov, čemur je namenjena posebna študija Komunale, in urejanju letos prazničnega Ragovega loga.
Cez dve leti bo tekla voda v Hrib
Iz KS Bela cerkev
BELA CERKEV — »Lani smo asfaltirali na območju Družinske vasi in Vinjega vrha ceste v skupni površini prek 4.000 kv. metrov, letos jih bomo nekaj manj, vse skupaj pa bo potem prekritih z asfaltom več kot tri četrtine cest v krajevni skupnosti. V tem letu bomo delali na cesti v Družinski vasi in na Hribu. Ta program smo skrčili zaradi napeljave telefona. Letos bo dobilo priključke 75 novih naročnikov, 70 pa jih imajo prebivalci že zdaj. Tako bomo pokrili okrog 85 odst. potreb po telefonu v krajevni skupnosti,« je zadovoljen s skupnimi dosežki večine krajanov predsednik
sveta KS Bela cerkev Franc Zorman. Po njegovi oceni naj bi v prihodnjih dveh letih krajevna skupnost dokončala tudi vodovod na Hribu, kjer približno pol vasi že ima vodo iz pip. Verjetno gre za malce trši oreh od drugih, ker je kraj razmeroma visoko in bo neizbežen dodaten vodni zbiralnik. »Rezervoar bi že naredili, a ga ne smemo brez strokovnega nadzora. Odvisni smo tudi od komunalne skupnosti, ki nima denarja,« se zaveda predsednik vse razsežnosti težav hribovitega Hriba, enega od naselij sicer dobro stoječe krajevne skupnosti.
Krajani imajo kulturni dom in kot kaže, premalo načrtov in volje za njegovo poživitev. Po Zormanovih napovedih naj bi bilo še letos bolje, saj so trdno odločeni ustanoviti kulturno društvo. Prav tako letos naj bi z okrog 20 zabojniki zmanjšali bolj ali manj skrita odlagališča smeti, ki niso nič manjši problem kot za večino krajevnih skupnosti. Ob večjih akcijah bodo v popoldnevih in prostih sobotah in nedeljah zaposleni z vrsto manjših, kakršna je bila letošnja postavitev nadstreškov na avtobusnih postajah.
L. M.
IZ NKŠIH OBČIN
Li
Delegati naj udarijo po mizi
Seja predsedstva OK SZDL Novo mesto — Preveč odločajo izvršni organi — Dolenjskih delegatov v republiki ni slišati — Pohvala izvršnemu svetu
NOVO MESTO — Premalo se poslužujemo načina dela, da bi na delegatska vprašanja, zastavljena na skupščinah, odgovarjali takoj tam. Bolj bi morali tudi drugikrat upoštevati voljo in pobude delegatov, so med drugim ugotavljali na nedavnem zasedanju predsedstva OK SZDL Novo mesto.
odločanja. Po eni strani delegati ne hodijo na seje republiških teles, kadar pa so prisotni, dajo malo od sebe. Zato bi bilo prav, ko bi znova ocenili njihovo primernost, ob tem pa tudi presodili, ' kdaj in s čim naj stopijo za govorniško mizo. Ne bi bilo slabo, če bi v občini spremljali, kako do tu sežejo republiške odločitve in iz takih ugotovitev črpali vsebino delegatskega dela. Ko pa bi bile take pobude oblikovane, bi jih morali delegati zagovarjati in razlagati naglas in ne po starem z oddanim sporočilom na papirju. Je pa res, da bi delegati lažje delali s povzetki gradiv, zato so se na seji
Delegati na skupščinah nemalokrat ne pokažejo lastnega znanja, zato se delo zvodeni, glavno besedo pa ima nazadnje izvršni organ. Na splošno se v praksi izvršni organi prevečkrat pojavljajo kot predlagatelji sklepov, kar ni prav, saj jemljejo odgovornost drugim organom. Očitke na račun delegatske negibnosti so na seji zaostrili še bolj v zvezi z delegati, ki posredujejo občinska in regijska mnenja na višja mesta
Član vsak tretji
KS Majde Šilc ima kar 1160 članov RK
NOVO MESTO — Krajevna skupnost Majde Šilc ima nekaj manj kot 3000 prebivalcev, a jih je kar 1160 včlanjenih v krajevno organizacijo Rdečega križa. Vso krajevno skupnost pokrivajo aktivisti Rdečega križa, velik del bremena organizacije nosijo tudi mladi člani na osnovni šoli Grm, aktiv RK v Službi družbenega knjigovodstva, Tiskarni in Vzgojno-varst-veni organizaciji. »Prav človeku, ki je potreben pomoči, smo ves čas posvečali največ pozornosti. Občasno smo pripravljali srečanja, obdaritve, obiske in razgovore po domovih. Naše delo je bilo tesno povezano s socialno-zdravstveno komisijo in nekatere probleme smo rešili tudi skupaj,« je v poročilu o delu KO RKS na programsko-volilni konferenci povedala zagnana aktivistka in predsednica krajevne organizacije Milica Šali. Krajevna skupnost Majde Šilc je edina, ki ima svojo postajo Rdečega križa; uredili so si jo v pritličju enega od stanovanjskih blokov. Tu so enkrat na teden uredili tudi zdravstveno postajo, ljudem dajali napotke za zdravo življenje, merili pritisk in podobno.
Programsko-volilno konferenco, na kateri so govorili o delu RK, so minuli torek popoldan povezali s predavanjem o aidsu. Krajanom je o tem govorila specialistka ?a infekcijske bolezni dr. Milena Hadl.
J. P.
zavzeli, naj jih občinska skupščina v bodoče pripravlja.
Na seji, na kateri so omenjene ocene izrekali pri pretresanju predloženega poročila o delu skupščine občine Novo mesto od aprila 1986 do marca 1988, so med drugim zavrnili pobudo v poročilu, po kateri naj bi mestne krajevne skupnosti uskladile stališča o skupnih zadevah še pred zasedanjem občinske skupščine. Glede predvidenega samoprispevka so pohvalili občinski IS za zgodaj začete priprave ter pretresali možne programe del in praktično izpeljavo referenduma. Udeleženci so se ustavili še ob čistilni akciji, prazniku Romov in občinskih priznanjih OF.
L. M.
Sami ne zmorejo vsega
KS Bučna vas uresničuje delovni program
GORNJE KAMENCE — V krajevni skupnosti Bučna vas uspešno uresničujejo referendumski program, v katerega je bila zajeta predvsem komunalna ureditev enajstih naselij, ki spadajo v njeno območje. Predsednik sveta KS Jože Brodnik, predsednik skupščine KS Franc Sitar in predsednik KK SZDL Jože Florjančič se upravičeno pohvalijo, da imajo v glavnem asfaltirane vse poti in ceste, vodovod manjka le štirim gospodinjstvom, električna napetost je povsod zadovoljiva, pa tudi po nekaj telefonov je v vsaki vasi razen v naselju Gornje Karteljevo.
Krajani odvajajo za lastne potrebe 1-odstotni samoprispevek, iz tega pa bodo v letošnjem letu asfaltirali cesto Daljni vrh — Goli vrh, na Dolnjih Kamencah do Možetovih ter razširili cesto od Gornjih Kamene do Potočne vasi. To cesto naj bi dokončalo Cestno podjetje. Krajane moti, da temu podjetju zmanjkuje časa za zgraditev mostu na tej cesti čez Bršljinski potok, saj je bil ves potrebni material nabavljen že lansko leto, most pa je uradno zaprt za ves promet od 28. decembra lani.
Mimo referendumskega programa
Tolsti vrh ni prav tolst
Praznična KS Orehovica pred letošnjimi načrti — Asfaltirajo'povezavo s sosedi — Vodovod neznanka
OREHOVICA — KS Orehovica ob letošnjem krajevnem prazniku, s katerim 31. marca obeležuje partizansko-italijanski spopad 1942. leta pri Miklavžu na Gorjancih, ni slavila z novimi otvoritvami, ker je toliko več naredila lani. Letošnji načrt pa je kljub temu obetaven. Vsaj s predvidevanji o grandji
POMLAD PRED ŠOLO — Redke lepe pomladne dni na celodnevni šoli na Suhorju izkoristijo tako, da rekreativne odmore otroci preživijo ob igri na šolskem igrišču. (Foto: A. Bartelj)
Težki časi so že pozabljeni
Trden in stalen program zagotavlja suhorskemu obratu IMV lepše čase — Kom-pletno podvozje za prikolice — Skoraj vse gre v izvoz na Zahod_
cest je pisan na kožo prebivalcem Tolstega vrha, ki so se spričo vrste izboljšav okoliških krajev znašli na obrobju družbenega dogajanja. KS Orehovica bo asfaltirala cesto čez Tolsti vrh proti Suhadolu, pri čemer naj bi združila sredstva sisa in prostovoljnih namenskih prispevkov občanov, z delom pa naj bi bila pri koncu pred avgustom. Razlogov za odlaganje za zdaj ne vidijo, čeprav poteka trasa »vinske ceste«, kot so želeli poimenovati to medkrajevno povezavo, po hribovitem in kamnitem terenu in v neposredni bližini vinogradov. Po drugi strani se KS zavzema za Tolsti vrh z načrti za vodovod, ki pa naj bi bil nared zaradi raziskav različnih izvirov v najboljšem primeru prihodnje leto. Pred prvotno predvideno zajetje v Pendirjevki so zdaj po informacijah iz KS Orehovica postavili izvir Kam-nišček, katerega lokacija pa bi dvignila ceno.
Če pomenijo posegi na Tolstem vrhu pravzaprav oranje ledine napredka, so načrti KS Orehovica, povezani z napeljavo telefona, le nadaljevanje začetega dela. Lani so Orehovčani skupaj s KS Šentjernej razvejali primarni telefonski vod proti Maharovcu in Mokremu polju, letos pa naj bi z že kupljenim kablom in ob denarju, zbranim s samoprispevkom, in z dodatnim plačevanjem z nadaljevanjem del pokrili skupaj prek tri četrtine teh krajevnih potreb.
SUHOR — Časi, ko v obratu IMV na Suhorju niso videli nobene perspektive, ko so delali tako rekoč iz dneva v dan in ko seje zaradi pomanjkanja dela precej delavcev vozilo na delo v Novo mesto, so že skoraj pozabljeni. Sedaj imajo v tem obratu stalen in trden program, novo opremo, zagotovljeno delo za izvoz.
Glavni program suhorskega obrata, ki spada pod tozd Tovarna avtomobilov, je proizvodnja kompletnih podvozij za Imevejeve prikolice. Sedaj ta proizvodnja predstavlja okoli 70 odst. vsega dela tega obrata, v okviru dolgoročnega kooperacijskega sodelovanja pa delajo za zahodnonemško firmo ALKO dele za podvozje za prikolice. V okviru tega dolgoročnega sodelovanja razvijajo novo premo za prikolico, ki jo bo prevzela tudi matična tovarna v Novem mestu. Po novem bodo za prikolice izdelovali le tri preme, in sicer do 800, 1200 in 1500 kg nosilnosti. Za nemško firmo bodo izdelovali tudi tako imenovani hobi program, tu gre za roč-
ne kosilnice za travo, strojčke za kompostiranje in še kaj, vendar naj bi to proizvajalo v okviru kooperacije drobno gospodarstvo. Na Suhoiju so naredili tudi gorilno komoro za toplotno tehniko, vzorec je že uspešno prestal testiranje v Nemčiji in proizvodnja bo stekla v drugi polovici leta. »Pred kratkim je bil na Suhoiju lastnik te velike nemške firme, ki ima tovarne po vsem svetu, in je bil z našim obratom, opremljenostjo in delom zelo zadovoljen,« je povedal vodja suhorskega obrata Franc Selič. »Do sedaj nismo imeli niti ene reklamacije, strogo se držimo rokov in to bomo zahtevali tudi od naših domačih kooperantov.«
S prikolicami in direktno za AL-KO gre kar 95 odst. vse suhorske proizvodnje v izvoz na zahodna tržišča. »Tukaj pa ni šale, odločata kakovost in spoštovanje rokov, sicer na tujih trgih nimaš kaj iskati. Stroje, naprave in orodja imamo nove, lani smo za opremo dali 1,5 milijarde dinaijev, letos bomo nabavili za milijardo dinarjev strojev za novo premo ter za naprave za kontrolo kvalitete.« Sedaj je v obratu zaposlenih 173 ljudi, optimalno število za ta obrat pa je 185. »Zaposlujemo samo strokovnjake, nekvalificiranih delavcev nimamo kaj rabiti. Poleg tega se naši delavci strokovno izpopolnjujejo na raznih tečajih, za kar je porecej zanimanja.« Osebni dohodek je odvisen od doseganja plana in od kakovosti, kar merijo za vsako enoto posebej. Povprečni osebni dohodek za zadnji mesec je bil na Suhorju 410 tisočakov.
KAKO PREPREČITI KAP IN INFARKT
METLIKA — V okviru dneva zdravja pripravlja občinska organizacija Rdečega križa za jutri, 8. aprila, ob 19. uri v sejni sobi skupščine občine v Metliki predavanje Kako preprečiti možgansko kap in srčni infarkt. Predaval bo dr. Blaž Mlačak, medicinska sestra Ankica Došcn bo uro pred predavanjem obiskovalcem merila krvni pritisk, dr. Mlačak pa bo odgovarjal na vprašanja in dajal nasvete v zvezi s krvnim pritiskom.
teče akcija za telefon. Zanimanje je veliko, vsaj so zbrali že več kot 200 interesentov, izvedba pa je precej odvisna od zmogljivosti in dobre volje novomeškega ptt podjetja. Večino potrebnih kablov so interesenti iz lastnih sredstev namreč že kupili. Z lastnim delom in z lastnimi prispevki, brez posojil in le z nekaj dotacijami skupnosti za požarno varnost, nekaterih delovnih organizacij (Novoteks, Cestno podjetje, zav. skupnost Triglav) in KS so krajani zgradili večnamenski gasilski dom, v katerem bo dobila prostor tudi kulturna dejavnost. Kulturno življenje je bilo ravno zaradi pomanjkanja prostora v KS bolj klavrno, sedaj pa je že pričel z vajami moški pevski zbor, ki ga vodi mladi Tomaž Burkat.
Ker trgovske hiše niso pokazale pravega zanimanja za njihove želje — krajani so jim ponujali celo prostore na lokaciji sedanjega gasilskega doma in lastno pomoč — in ker so bršljinske trgovine preobremenjene, so sklenili pomagati privatniku, ki seje odločil, da bo doma odprl trgovino. Pereč je tudi problem s prometom na cesti do priključka na Karteljevo.
Bršljinska osnovna šola je že zdavnaj premajhna, zato učence nekaj oddelkov nižjih razredov vozijo v Šmihel. Tudi bližina romskega naselja zaradi stalnih sporov povzroča nemir med občani, poskusi, da bi jih pritegnili sodelovanju pa so se zvečine izjalovili. Gradnja nove avtomobilske ceste, ki bo še bolj kot sedanja zarezala rano v celotno ozemlje krajevne skupnosti, navdaja z nezau-, panjem tiste, ki jim bodo odvzete parcele. Ne vedo še namreč, če bodo in kje bodo dobili nadomestne.
T. JAKŠE
RAZGOVOR O USTAVI
NOVO MESTO — OK ZSMS ter društvo sociologov in politologov bo v četrtek, 14. aprila, ob 19. uri v veliki sejni sobi občinskega sindikalnega sveta na Društvenem trgu 2 organizirala javno tribuno »Ustavni amandmaji drugače«. S prispevki bodo predvidoma sodelovali Bogo Kovač, Igor Omerza, Igor Bavčar in Janez Janša. Organizator pričakuje, da se bo razgovora udeležilo čimveč občanov, ki jih zanima tema.
POTUJOČI SMETNJAK
OREHOVICA — KS Orehovica je nabavila dodaten kontejner za zbiranje odpadkov, tako da sta zdaj občanom na voljo dva. Eden bo stalno pri orehovskem pokopališču, medtem ko bodo drugega občasno premikali po naseljih krajevne skupnosti.
Jesenkovo priznanje za gozdarje
STRAŽA — Tozd Gozdarstvo Straža je že dlje časa pojem dobrega gospodarjenja z gozdovi. O tem pričajo tudi številna priznanja, dobri tekmovalni rezultati, kijih dosegajo njegovi sekači, pa tudi zadnje, Jesekovo priznanje, ki ga je tozdu podelila Biotehniška fakulteta v Ljubljani. V obrazložitvi k priznanju, ki ga je tozd Straža dobil letos marca, je posebej poudarjena zasluga za dosežke pri praktičnem uveljavljanju sonaravnega ravnanja z gozdovi, uspešno sodelovanje na pedagoško-raziskovalnem področju z gozdarstvom na Biotehniški fakulteti ter dosežki za mednarodno afirmacijo njenega in s tem tudi slovenskega gozdarstva. Tozd s 85 zaposlenimi gospodari z blizu 5000 ha mešanega gozda. Gozdovi so bili pred vojno in po njej hudo izsekani, v zadnjih desetletjih pa je gozdarjem uspelo nadoknaditi zamujeno in danes se lahko pohvalijo, da je koeficient negovanosti 0,70, kar je za poprečno mlade gozdove velik strokoven uspeh.	y	j
Novomeška kronika
AVTOMOBILČEK — S _ postaja naš slavni in prostrani Glavni trg osrednje prizorišče zunanjega mestnega dogajanja. V ponedeljek popoldne je zeleni avtomobilček NM 626-12 za več kot eno uro zaparkiral golfa, katerega lastnik je prišel k nam iz Trebnjega in se mu je zelo mudilo domov. Nič ni pomagalo, daje Trebanjec čuvaju parkirišča dokazoval, daje plačal parkirnino in da najbrž lahko odpelje, kadar hoče. Dogodek je dokazal, da kljub plačilu na parkirišču ni reda. Nemočen je bil tudi miličnik, ki gaje priklical čuvaj, zeleni avtomobilček je bil pač zaklenjen in je stal tam, kjer je stal. Lastnik bo seveda plačal mandatno kazen, vendar to Trebanjcu ni in ne bo vrnilo izgubljenega časa. Končno se je pojavil tudi lastnik zelenega čuda. Tako hitro je smuknil v vo-zilce in odpeljal, da ga ni tako rekoč nihče opazil.
OPEKA — S strehe spodnje kavarne je na teraso omenjenega lokala te dni zgrmela opeka in se seveda razbila na drobne koščke. Ker domnevamo, da bodo na priljubljeno teraso gostinci kmalu postavili mize in stole, bi bilo morda dobro nekoliko pregledati streho. Da ne bi opeka komu padla v pivo, sladoled ali celo na glavo. Šicer pa so najbolj v nevarnosti noge. Tako sklepamo po opeki, kije padla na nogo občanke, ko je šla ta — nič hudega sluteč — mimo poslopja Planike.
sl
Ena gospa je rekla, daje v ponedeljek v savni zdravilišča Dolenjske Toplice nezaustavljivo dišalo samo po gnjati, jajcih in hrenu.
V času od 23. do 30. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Mira Blatnik iz Dobindola — Mitja, Anita Hočevar iz Hrastovice - Manco, Martina Miklavčič iz Malenc — Katjo, Štefica Graša s Police — Maria, Marija Kafolt s Kala — Robija, Marija Butala iz Črnomlja — Rahelo, Irena Brajkovič iz Črnomlja — Roka, Jela Zajec iz Vinice — Sanjo, Mira Ostič z Vrhnike — Mihaela, Milena Špiler iz Krškega — Uroša, Danica Hočevar iz Skrovnika — Mojco, Nada Vidic iz Dobra vice — Darjo, Anica Junc z Vrhovega pri Mirni peči — Vanjo, Marija Kastelic iz Malega Cerovca — Mateja, Frančiška Bartolj iz Šentruperta — Jožeta, Darinka Konda iz Rosalnic — Anjo, Tatjana Bregar s Čateža — Luka, Milena Piletič s Štravberka — dečka, Zlata Zagorc iz Šentjerneja — dečka, Jožpfa Simončič iz Gor. Vrhpolja — dečka, Štefica Busija iz Kamanja — dečka, Anica Kerin iz. Podbočja — deklico, Zdenka Gojmerac iz Velike Pake — dečka, Perka Simida iz Verduna — deklico, Olga Mikolič iz Kle-novika — dečka, Milena Butala z Lokev pri Črnomlju — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Sonja Plavčak s Ceste heiojev 24 — Davorina, Kata Mi-hajlovič iz Bršljina 17 — Jeleno, Gordana Kocjančič z Ragovske 10 — Jureta, Renata Kumelj s Kurirske poti 17 — Sama, Irena Sever iz Stritarjeve 3 — Mateja, Mojca Kuralt z Drejčetove poti 22 — Andraža, Marija Ban z Zagrebške 15 — dečka.
Čestitamo!
Sprehod po Metliki
VINSKA VIGRED 88 se bliža z naglimi koraki, zato se ni čuditi, če so že znani vsi tisti, ki bodo tri dni zabavali obiskovalce. Ti bodo: Obvezna smer, Dobri znanci, Žirovci, Rž, Adria Dixieland, Ibrica Jusič, Novi odmevi, Big Ben, Le grande Britanya, Animatori, Zupanova torta in lajnar, ki bo prišel v Metliko v soboto ali v nedeljo. Če k vsemu temu prištejemo še folklorni skupini iz Italije in Avstrije ter domače izvajalce folkloriste, frajtonaije, tamburaše in godbe na pihala, pevske zbore in oktete, ne bo nikomur žal obiskati Metliko 20., 21. in 22. maja.
METLIŠKI MEŠANI PEVSKI ZBOR BETI ni imel vaje že lep čas. Poznavalci razmer trdijo, da je popustila volja, da so starejši obupali, mlajših pa ni. Malce je k ravnodušnosti prispevalo tudi to, da ni denarja, niti pravih spodbud. Zato pa so vztrajnejši fantje iz okteta Vitis. Pod vodstvom Maijana Končarja-Jakca pripravljajo povsem nov program, in sicer venčke narodnih pesmi, ki jih bodo na nastopih spremljali s harmoniko, kitaro in kontrabasom. Poleg tega zbira oktet Vitis te dni po delovnih in drugih organizacijah denar za obleke.	,
NAMESTO TONETA OMERZELA vodi odbor za propagando Vinske vigredi 88 Matjaž Rus — Tjaži. Pričakovati je nove prijeme, kajti Rus ima mnogo izkušenj, saj je že nekaj let v igri okrog volitev za novega metliškega župana. Tjaži je namreč vodja štaba Janeza Vraničarja — Luigija.
BRANKO IVIČIČ - MICA bo poslovodja kmalu odprtega bifeja blizu pošte, sicer pa je mladenič sekretar občinske konference ZSMS Metlika. Branko je na pedagoški akademiji študiral gospodinjstvo. Pri vsem tem je čudno le to, da Ivčič v »rdeči« hiši ni skuhal kaj neprebavljivega.
IZ NkŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
PLATNO — Črnomaljski kino je po skoraj 30 letih dobil novo filmsko platno. Vsa zadeva je stala blizu štiri milijone dinarjev. Starega platna, pa čeprav je zdelano, predvsem pa močno porjavelo, ne bodo zavrgli, marveč ga bodo očistili in poleti porabili za letni kino, najveijetneje ' v Vinici, za kar imajo tudi prenosne aparature.
STRANI NEBA — V pripravi je zazidalni načrt za semiški konec. Imenuje se zazidalni načrt pod Mladico, kjer bo na voljo okoli 20 gradbenih parcel. Nekaterim Semičarjem, ki so očitno ponosni, da seje njihov kraj v zadnjem času tako razvil in razširil, pa ni pogodu naziv zazidalnega načrta in delegat te največje krajevne skupnosti v črnomaljski občini je na zadnji skupščinski seji predlagal, da se naziv spremeni v »zazidalni načrt jugovzhodni ■ Semič«. Izgleda, da je Semič že tako razprostranjen, da se bo treba po njem orientirati s kompasom.
ODGOVOR Na eni prejšnjih sej občinske skupščine je delegat iz Adlešičev vprašal, kdaj bo večnamenski dom v tem kraju končno dobil vodovod. V pismenem odgovoru za naslednjo sejo je bil odgovor, da ga ima že od lani. Adlešičani so se čudili, kako seje voda vtihotapila v njihov dom, ne da bi kdorkoli v kraju za to kaj vedel. No, pa se je skrivnost le razjasnila: prehiteval ni tiholazni vodovod, ampak odgovor odgovornih. Vodovod je dom dobil letos februarja, in to po zastavljenem vprašanju na seji. Kdo bi pri tako veliki stvari gledal na mesec ali dva, pa čeprav se je vmes spremenila koledarska letnica.
VODILNI V »ŠOLI«
KOČEVJE — Jutri, 8. aprila, ob 10. uri bo v SŠTUD predzadnje predavanje spomladanskega dela usposabljanja poslovodnih in drugih vodilnih delavcev kočevske občine, ki ga organizirata občinski izvršni svet in občinski odbor gospodarske zbornice. Tokrat bo predaval direktor Instituta Jožef Stefan, Tomaž Kalin. Tema: »Vključevanje Slovenije v evropske razvojne in informacijske tokove«.
Drobne iz Kočevja
PREUREDITI PROMET? — Krajani ugotavljajo, da je v mestnem prometu precej nereda. Nekateri predlagajo, da bi posamezne ulice zaprli za promet, nekatere preuredili v enosmerne itd. Na osnovi pobud krajanov bodo prometni strokovnjaki pripravili predlog nove prometne ureditve.
POLNOČNI VRIŠČ — Medtem ko morajo odrasli spat ob 22. in 23. uri (do takrat so odprta gostišča), pa mladi lahko rajajo do 2. ure zjutraj (do takrat je odprt disko oz. mladinski klub). Komaj pa starejši dobro zadremljejo, že jih ob 2. uri prebudi vrišč mladine, ki odhaja iz diska. Zato so se pritožili celo pri SZDL, kar bo gotovo zaleglo.
O KABELSKI TV — Pri SZDL je ustanovljen poseben odbor, ki naj bi pripravil uvedbo kabelske TV za mesto in okolico. Člani so se že seznanili z izkušnjami Novomeščanov. Zdaj je znano, da se uvedba take TV splača, če bo okoli 4.000 naročnikov, cene priključka bodo približno enake kot za telefonski priključek, plačevati pa bo treba tudi stroške vzdrževanja (redno mesečno kot za telefon).
Ribniški zobotrebci
VSI SO PROTI — V občini Ribnica so »problematične« 3 romske družine, ki pa so precej velike: ena v Dolenji vasi, dve v Ribnici. Odgovorni v občini zatrjujejo, da bi bilo njihovo stanovanjsko vprašanje lahko rešiti s postavitvijo kontejnerskih hišic, kot so storili tudi v nekaterih drugih občinah. Proti vsaki doslej predlaganih lokacij pa so bili krajani, tako prave rešitve za Rome še ni videti.
MAJA PO NOVEM — Prehod prek nezavarovanega železniškega prelaza pri Riku je nevaren, ker tam manevrira vlak prav pb času, ko gre na delo največ rikov-cev. Železniško gospodarstvo Novo mesto bo pri novem voznem redu, ki bo uveljavi jen maja, upoštevalo željo Ribničanov, da bi vozni red delno spremenili.
NOVI RAVNATELJ — Pred 11 meseci je potoško osnovno šolo, znano kot šola brez šolskega zvonca, zapustil ravnatelj Boris Zupančič. Nekaj mesecev je šola imela v.d. ravnateljico, zdaj pa je ravnatelj Bojan Kruhar, ki je prišel iz Ljubljane.
GAJBICE ZA PRAZNIK — Učenci osnovne šole Loški potok so 26. marca, ko je bila tu svečana seja zborov občinske skupščine Ribnica ob prazniku občine, med drugim prodajali tudi gajbice, ki jih sami izdelujejo. To so manjše gajbice, primerne za odlaganje dopisov, časopisov, kaset seveda pa tudi za kruh, sadje itd.
Trebanjske iveri
RR — Za tiste, ki morda te kratice oz, okrajšave ne poznajo, povejmo, da pomeni tudi revijo za razvoj. Tudi med trebanjskimi gospodarstveniki in politiki je nekaj takih, ki radi vidijo, če kakšen poslovni partner na mizi opazi to revijo, saj naj bi bil to eden znakov, da gre za resnega človeka, ki je pač vpet v razvojna hotenja. Toda tudi taka naprednost in razvojnost ima dve plati. Iz zanesljivih virov poročajo, da imajo mnogi doma raje RR, to je Rolls-Royce, ki si ga je sevniška Lisca sposodila, so na žarometu ugledne limuzine posneli lepotičko v spodnjem perilu kot poster in reklamo za svoje izdelke.
J
IZ NtkŠIH OBČIN
Rezultat bo gotovo pravilen
Kovinar je končno povsem na svojem računu — Zastoji v celotni strojegradnji Razvoj livarskih strojev in opreme — Izvoz v DDR
ČRNOMELJ — Črnomaljski Kovinar, ena od temeljnih organizacij ljubljanskih Slovenijacest-Tehnike, je od začetka tega leta povsem na svojem računu, medtem ko so prej skupni prihodek ugotavljali na ravni strojegradnje v celotni delovni organizaciji, kar je vsaj pri Črnomaljcih vzbujalo nezadovoljstvo, saj niso nikoli točno vedeli, kakšna je njihova delovna in siceršnja uspešnost.
»Kakršenkoli že bo sedaj rezultat, bomo vsaj vedeli, daje pravilen,« pravi direktor Kovinarja Jože Panjan. Zaradi težav, katerih je tako rekoč vsa slovenska strojegradnja, pa kaže, da rezultat po prvem letošnjem trimesečju ne bo dober. »Morda se bomo rešili izgube, čeprav je za to malo možnosti,« pravi direktor. V Kovinarju pravijo, da je
ZARADI TAJNOSTI
KOČEVJE — Prav ob sprejemu kurirčkove pošte na ploščadi v Kočevju se je nekaj zataknilo koli ozvočenja, da ni bilo slišati besed, izrečenih ob predaji torbice. Predsednik občinske organizacije borcev Nace Karničnik se je naglas vprašal, kako se more to vedno dogajati ob takih priložnostih. Ravnatelj kočevske osnovne šole Peter Šobar pa mu je pojasnil:
» Veš, gre za tajnost. Kako bi pa bilo, če bi po zvočniku razglasili geslo in odziv ter vsebino kurirskega pisma.«
P-c
ZA VARSTVO OKOLJA
KOČEVJE — Inšpekcijske službe so lani posvečale posebno pozornost tudi varstvu okolja. Pregled je zajel vse onesnaževalce in tiste, ki bi to lahko postali, od njih pa so zahtevali, da izdelajo sanacijske programe. V preteklosti seje varstvu okolja posvečala premajhna pozornost, zato so zdaj potrebna za odpravo pomanjkljivosti večja sredstva. K zmanjšanju onesnaževanja talnih in podtalnih voda bo gotovo prispevala gradnja kanalizacije Stara cerkev—Kočevje, ki se že izvaja; v pripravi pa je še gradnja kanalizacije na območju KS Rudnik—Šalka vas. Inšpektorji pa ugotavljajo, da je tudi v Kočevju ponekod kanalizacija že dotrajala in je potrebna temeljite obnove. Predvsem velja to za območje Cankarjeve in Seškove ulice.
Obvoz za Ribnico
Dolg bo nost, da
3 km bi del letos
- Mož-zgradili
IZVOZ ZARADI NUJE
KOČEVJE — Poročali smo že, da je kočevsko gospodarstvo doseglo v minulem letu slabe rezultate. Ena redkih svetlih točk pa je izvoz, ki je porastel kar za 56 odstotkov in je dosegel vrednost preko 13 milijard dinarjev. Toda ta uspeh je bil kočevskemu gospodarstvu tako rekoč vsiljen: na domačem trgu ni imelo dovolj kupcev, zato je bilo prisiljeno izvažati. Večino blaga in storitev je bilo izvoženega na konvertibilno območje, in sicer kar 85 odstotkov. Največji izvozniki so bili Avto, LIK, Oprema in Melamin, katerih izvoz je znašal blizu 90 odstotkov občinskega izvoza. Kočevska občina še vedno pokriva svoj uvoz z izvozom.
morda vsa stvar z ugotavljanjem lastne-. ga prihodka prišla' celo malo prehitro oziroma na vse posledice niso bili dovolj pripravljeni. Sedaj si morajo namreč tudi vse delo iskati sami, za to pa nimajo ne ustrezne službe ne usposobljenih ljudi. Najhuje pa je to, daje dela v njihovi stroki vedno manj. Glavno breme pri iskanju delaje padlo na direktorja, ki pa pred časom kljub prizadevnosti ni mogel dobiti dovolj naročil in je njihova proizvodnja nekaj časa stala, tako da so morali delavci na brezplačni dopust. Trenutno pa imajo toliko naročil, da ne vejo, kako bodo vse delo
RIBNICA — V Ribnici je veliko govora o ribniški mali obvoznici. Občani bi radi vedeli, če je to le pobožna želja ali pa je možno zamisel uresničiti že v bližnji bodočnosti. Predsednik občinskega izvršnega sveta Peter Levstek pravi takole:
»Po prvotni zamisli je bila predvidena obvoznica, s katero bi se izognili tako rekoč vsem vasem v Ribniški dolini od Žlebiča do Jasnice. Praktično bi to pomenilo prestavitev večjega dela magistralne ceste na območju občine. Zaradi pomanjkanja denarja je seveda ta zamisel neuresničljiva.
Zato pa je pripravljen predlog za tako imenovano malo obvoznico Ribnice. Tako bi večino prometa speljali vsaj mimo naselja Ribnica, saj glavna cesta skozi Ribnico zaradi ovinkov in premajhne širine pa tudi drugih vzrokov ni primerna za tako velik promet.
Mala obvoznica bi se začela pri Hrovači in vodila mimo Melesa in Rika do Brega, kjer bi se spet priključila magistralni cesti. Dolga bi bila 3 km, njena gradnja pa bi po sedanjih cenah veljala okoli 2 milijardi dinarjev. Republiška skupnost za ceste je pripravljena letos finansirati izdelavo načrtov obvoznice. Če se bo finančni položaj skupnosti za ceste in občine kmalu popravil, bi letos lahko začeli pridobivati zemljišča, kjer bo tekla obvoznica, in graditi nadvoz nad železniško progo pri Riku pa tudi obvozno cesto bi lahko dogradili od Hrovače do Rika. To bi bilo letos uresničljivo in prizadevali si bodo, da bi to tudi izpeljali.«	j	p.
Še delo za ljudi
Z razširitvijo obrata LIV bo kruha še za 15 delavcev
OSILNICA — V Osilnici seje te dni začela gradnja druge faze obrata Liv. Gradbena dela izvaja SGP Zidar Kočevje, dokončana pa bodo v štirih mesecih. Liv širi obrat v Osilnici z lastnimi sredstvi in sredstvi za pomoč nerazvitim.
Nova proizvodna dvorana bo merila 1.0000 kv. m, v njej pa bodo le razširili že sedanjo proizvodnjo polizdelkov za gozdarska in manipulativna dvigala, izboljšani pa bodo tudi pogoji dela.
Ta investicija bo veljala skupno (gradnja in oprema) 1,5 milijarde. Od tega bo porabljenih 400 milijonov dinarjev za gradbeni del, ostalo (večina) pa za opremo.
Zaradi nove investicije se bo povečalo število zaposlenih za 15, medtem ko je zdaj zaposlenih v obratu 47 delavcev. V obratu Liv so že zdaj zaposleni ljudje s slovenskega in hrvaškega brega Čabranke in Kolpe in tak način zaposlovanja bodo uveljavljali tudi v bodoče. Tako slovenski kot hrvaški delavci si zelo prizadevajo za napredek tovarne, ki jim daje kruh, in za napredek svojih krajev. Prav ta sloga pa je garancija tudi za nadaljnji napredek in složnost ljudi na tem območju.
J. P.
zmogli opraviti v zastavljenem času. »Čeprav kriza v strojegradnji še traja, se nam obeta precej novega dela, tudi za izvoz, sedaj pa se prebijamo na razne načine, vsekakor pa skušamo biti konkurenčni, kar se tiče kakovosti in cene.«
Zaradi prenizkih cen so začasno opustili proizvodnjo nekaterih izdelkov, saj bi več porabili za material, kot bi iztržili za te izdelke. Sedaj razvijajo proizvodnjo livarskih strojev in opreme, s katero naj bi nadomestili izpad dela programa SCT-jeve strojegradnje. Letos bodo za okoli 500 milijonov dinarjev teh strojev in opreme izvozili v Nemško demokratično republiko, doma pa jih bodo prodali za kakih 300 milijonov dinarjev. Ta program širijo in imajo že izdelano dokumentacijo za nove stroje, izdelovali pa bodo tudi to-pilne in vzdrževalne peči za tovarne aluminija, katerih proizvodnjo razvijajo skupaj s partnerjem iz DDR. Gre za vrsto peči, ki jih v Jugoslaviji nihče ne izdeluje in so cenejše in bolj ekonomične od sedanjih.
A. B.
NOVO VODSTVO GASILCEV
LIPOVEC — Gasilsko društvo Lipovec v KS Dolenja vas v občini Ribnica je na nedavnem občnem zboru izvolilo za novega predsednika Branka Dejaka, za tajnika Jožeta Palčiča in za poveljnika Leona Lovšina. Društvo uspešno pomlajujejo, saj je bilo med prisotnimi na zboru nad polovico mladih. V načrt dela za letos so med drugim zapisali, da bodo opravljali še naprej preventivne preglede, vadili, sodelovali na gasilskih tekmovanjih, organizirali gasilsko veselico (17. julija), pri gasilskem domu pa bodo uredili še greznico.
Šole hirajo
ČRNOMELJ— V prvih dveh letošnjih mesecih so imele črnomaljske interesne skupnosti družbenih dejavnosti blokiranih okoli 500 milijonov dinarjev. Toliko denarja se je zbralo nad administrativno dovoljeno mejo. Največ presežkov je v zdravstveni skupnosti, okoli 300 milijonov din, na drugem mestu pa je občinska izobraževalna skupnost s 110 milijoni dinarjev blokiranih sredstev. Presežke in s tem blokirana sredstva imajo vse interesne skupnosti družbenih dejavnosti v tej belokranjski občini,
Zaradi večjega dotoka sredstev, kot je dovoljeno — intervencijska zakonodaja dovoljuje za letos lanske mesečne zneske, povečane za 117,45 odst. — je imela občinska izobraževalna skupnost tako rekoč ves marec blokiran račun, hkrati pa šolam ni mogla nakazati denarja niti za najnujnejše stroške, niti prevozov šolarjev niso mogli plačati. Za marec so prvi denar šolam nakazali šele konec meseca. V šestih osnovnih šolah v občini je v tem šolskem letu v 107 oddelkih 2.312 šolarjev, zanje pa skrbi 200 zaposlenih, od tega je nekaj več kot 150 učiteljev. V tem šolskem letu je v občini pet šolskih oddelkov več kot v prejšnjem.
Za vzgojno-izobraževalno dejavnost šol potrebuje občinska izobraževalna skupnost okoli 260 milijonov dinarjev na mesec, za financiranje vse svoje dejavnosti pa okoli 300 milijonov dinarjev. Za marec so imeli na voljo 170 milijonov din in to vključno z republiško sodlidar-nostjo, ki znaša 58 milijonov dinarjev. Torej niti s tistimi 110 milijoni dinarjev blokiranih sredstev ne bi imeli dovolj za kritje vseh potreb.
A. BARTEL1
Najprej šole okoli Kočevja
Gradnja v Kočevju in KS Kostel šele po letu 1992
Samoprispevek za ocevje ni uspel.
KOČEVJE razvoj šolstva v občini Kočevje r Zdaj zbirajo za ta namen potrebni denar na druge načine. Večina je podpisala samoupravni sporazum, da bo združevala za ta namen sredstva iz dohodka (v višini 1,8 odstotka od kosmatih osebnih dohodkov), za tiste, ki niso sprejeli sporazuma, pa velja občinski predpis, ki določa združevanje v enaki višini in obliki, sprejet pa je bil na zadnji seji zborov občinske skupščine.
Dajemo davek na pridnost
Za nerazvite kar četrtino ribniške akumulacije
RIBNICA — »Dobre strani gospodarjenja v ribniški občini lani so, da ni bilo izgub in da so celo vse delovne organizacije poslovale brez resnejših motenj, nadalje, da se je daleč nad republiškim povprečjem povečal industrijski izvoz in da je porastel tudi izvoz. Slabe strani pa so: porast zalog nedokončane proizvodnje, ponekod tudi porast zalog izdelkov in dejstvo, daje ribniško gospodarstvo vedno bolj odvisno od posojil za obratna sredstva.« Tako je na kratko ocenil lansko gospodarjenje predsednik občinskega izvršnega sveta Peter Levstik na seji zborov občinske skupščine 31. marca.
Za nerazvite je na osnovi .lanskih gospodarskih dosežkov dolžno ribniško gospodarstvo plačati skupaj milijardo 232 milijonov dinarjev, kar pomeni krepko četrtino akumulacije ribniškega gospodarstva, ki je znašala lani 4 milijarde 403 milijone dinarjev.
Delegati pa so menili, da sedanji način zbiranja tega prispevka ni primeren za Ribnico (in Slovenijo). Prispevek namreč plačujejo le uspešne delovne organizacije. To pomeni, daje ta prispevek pravzaprav davek na pridnost. Predlagali so, naj bi bila stopnja prispe-
POPRAVITI POTA
RIBNICA — Na zadnjih sejah zborov občinske skupščine Ribnica so delegati pogosto zahtevali popravilo potov, ki sojih v jesenski vaji »Jesen 87« poškodovali tanki. Pravijo, da so pota ponekod tako poškodovana, da ne morejo v gozd in na polja. Odgovor na zadnje tako vprašanje je bil, daje škoda na kmetijskih površinah plačana, na potih pa je treba vgraditi kar okoli 5.000 kubikov materiala, škoda pa znaša okoli 100 milijonov dinarjev. Pozimi je popravilo zastalo, zdaj pa so odgovorni postavljali nekatere nesprejemljive pogoje, zato je občinska skupščina zaprosila za pomoč pri reševanju te zadeve republiški sekretariat za ljudsko obrambo.
vka za vse delovne organizacije enaka in naj bi jo plačevali kot davek.
Delegat iz Rika je poročal, da se jim obeta nekaj težav v poslovanju, ker bodo krediti za obratna sredstva dražji pa še težko jih bo dobiti, ker so banke skoraj brez denarja. Splošna ocena je bila, da bo poslovanje v prvem in drugem trimesečju letos bistveno težje, kot je bilo lani. Zato pričakujejo, da bodo nekatere delovne organizacije poslovale celo z izgubo.
J. P.
Določen je tudi že vrstni red porabe tako zbranega denarja. Najprej bo na vrsti obnova in preureditev bivše Bračičeve šole v Kočevju. Nato bodo izdvojili del denarja za obnovo šole v Starem trgu v občini Črnomelj, ki jo obiskujejo tudi učenci iz KS Poljanska dolina Predgrad v občini Kočevje. Na tretjem mestu je adaptacija in dograditev šole v Stari cerkvi, na četrtem pa gradnja nove šole na območju KS Rudnik—Salka vas. Nato bo na vrsti adaptacija in dograditev prizidka pri osnovni šoli Livold, kot zadnji pa bodo šoli v Podpre-ski uredili centralno ogrevanje.
Šele po letu 1992 bo na vrsti gradnja nove osnovne šole v Kočevju in v krajevni skupnosti Kostel. Ni tudi še določeno, kako bodo zbirali denar za ti šoli.
S takim vrstnim redom urejanja šol se bodo izognili tretji izmeni pouka v osnovni šoli v Kočevju, ki bi jo morali sicer uvesti v šolskem letu 1989/90. Z dozidavo in gradnjo šol v okolici Kočevja bodo namreč pridobili kakih 10 novih učilnic in tako zmanjšali pritisk učencev na šolo v Kočevju. Enoizmenski pouk v kočevski šoli bo možen po izgradnji nove šole v Kočevju, kar pa bo uresničeno šele po letu 1992.
J. P.
Za čiste vode
Tudi Sela in Osilnico bodo priključili na čistilno ____________napravo________________
OSILNICA — V Osilnici so zdaj priključeni na čistilne naprave le oba proizvodna obrata, stanovanjsko-po-slovna stavba in župnišče. Ostale stavbe imajo vodo speljano v greznice, od koder pa ponekod odteka tudi v površinske kanale, na njive in tudi naprej v Čabranko in Kolpo. Ti dve reki, ki sta včasih na tem območju sodili po čistoči še v prvo kategorijo, sta zdaj v drugem kakovostnem razredu.
Zato ima KS Osilnica v načrtu priključitev stavb iz vasi Sela in Osilnica na čistilno napravo. Občinska skupščina Kočevje je te dni sprejela odločbo, s katero je ugotovljen splošni interes za graditev kanalizacije Sela—Osilnica —čistilna naprava. Priključitev hiš na čistilno napravo je še posebnega pometla tudi zato, ker se krajevna skupnost vedno bolj razvija v smeri turizma.
Seveda pa prizadevanja Osilničanov ne bodo rodila pravih sadov, če ne bodo enako ukrepali tudi na hrvaškem bregu Čabranke in Kolpe. Tako bi morali nujno urgditi kanalizacijo in čistilne naprave v Čabru in Plešcih.
J. P.
Iz dolga v dolg
Zdravstveni standard vseeno nad povprečjem Slo-_____________venije______________
RIBNICA — Tudi delovne organizacije s področja negospodarstva so minulo poslovno leto zaključile brez izgub. To pa ne velja za samoupravne interesne skupnosti. Tako je imela SIS za zdravstvo ob koncu leta 800 milijonov dinarjev premalo, da bi plačala vse račune Univerzitetnemu kliničnemu centru, zdravstvenemu domu Ribnica in drugim zdravstvenim ustanovam.
Do tega je prišlo, kljub temu da so v ribniški občini lani povišali prispevno stopnjo za zdravstvo in je zdaj tretja najvišja v Sloveniji. Razen tega so zaradi uspešnega gospodarjenja lani precej porastli tudi osebni dohodki, od katerih se plačujejo prispevki za SIS. Vse to je pripomoglo vsaj toliko, da so lanski dolg poplačali, žal pa seje že takoj nabralo za 500 milijonov dinarjev novih neplačanih računov. Zdravstvena skupnost je že izdelala program za uskladitev možnosti in potreb na področju zdravstva, ki naj bi prispeval k izboljšavi stanja.
Povedati pa je treba, da je sedanji zdravstveni standard v ribniški občini daleč nad republiškim povprečjem. Bolnikom pri splošnem zdravniku ni treba čakati, nekoliko težje je priti na vrsto le pri zobozdravniku.
J. P.
KOČEVCI V OPERI
KOČEVJE — Kulturna skupnost Kočevje je letos začela organizirati ogled predstav v Ljubljani. Tako si je doslej okoli 100 Kočevcev ogledalo Mozartovo »Figarovo svatbo«, približno toliko pa tudi Verdijevega Nabuc-ca«. Za prihodnji četrtek, 14. aprila, je najavljen spet ogled Nabucca, za kar se je prijavilo okoli 170 Kočevcev. Za ogled te opere je med Kočevci še zanimanje, zato kulturna skupnost že zbira prijave za predstavo, ki bo 25. maja.
Važno je tudi, kje kdo dela
Prikaz izplačanih osebnih dohodkov v trebanjskem gospodarstvu
TREBNJE — Občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je na podlagi sklepa izvršnega sveta z vprašalnikom zbral podatke o izplačanih osebnih dohodkih za januar 1988. Vprašalniki so vsebovali tipična dela in naloge za vodilne in vodstvene delavce ter ločeno za določene poklice.
Pregled za gospodarstvo kaže, da po višini izplačanih osebnih dohodkov močno izstopa Iskra Mokronog (povprečni OD v januarju je bil 472.203 din), najslabše pa so bili plačani delavci v Mercatorju tozdu Gradišče (275.465 din). Zelo zanimivi so podatki o najdebelejših in najtanjših kuvertah vodilnih in drugih delavcev. Med direktorji je najvišji osebni dohodek prejel vodilni mož Iskre Mokronog (1,353.465 din), medtem ko seje njegov kolega v Hrastu Šentlovrenc moral zadovoljiti s 578.643 dinarji. Vodstveni v finančno-računovodski službi KPD Dob je dobil OD v višini 824.498 din (20 odst. na posebne pogoje delal), v Krojaškem podjetju Trebnje pa 475.982 din; v plansko-analitski službi Iskre je prejel 1.017.927, delavec v Tesnilih Velika Loka pa 528.358 din; v splošno-kadrovski službi KPD Dob 804.012 din (20 odstotkov na posebne pogoje!), v Mercatorju-Gra-dišče pa 438.315 din; v tehnični službi Iskre 1.059.256, v Elmi Čatež pa 561.877 din; v komercialni službi Dane mirna 770.494, v M-Gradišču pa so spet pristali
najniže, pri OD 491.689 din.
Po izbranih profilih je imel najvišji OD diplomirani ekonomist v Tesnilih (632.599 din), najnižji v Trimu (471.447 din), v -podobnem položaju so ekonomisti teh firm (Tesnila — 582.358, Trimo 430.531) pa diplomirani inženirji (Tesnila 783.298, Trimo 435.913), nato pravniki (Tesnila 579.040, Trimo 521.472 din). Ekonomski in administrativni tehniki so bili najbolje plačani v SOZ Unitehna Trebnje (639.717 din), najslabše v Trimu (296.026), tehniki tehničnih smeri v Iskri so najviše (644.701 din), najnižji OD so prejeli njihovi kolegi v Trimu (324.937 din). Od vseh tajnic seje najvišje po OD povzpela tista v Kolinski Mirna (516.294), najslabšo plačo pa je imela tajnica v Unitehni (278.967 din). Kuhar v Iskri je s 458.947 din plače s precej več volje vrtel kuhalnice kot njegov kolega v KPD Dob, kije dobil 291.215 din plače. Najvišji OD kvalificiranega delavca v Iskri je znašal 543.808 din, najnižji v Labodu 224.940 din ali polkvalificirani delavec GG Trebnje je
dobil 539.992 din plače, v Labodu pa 262.165. Daleč najvišji OD med nekvalificiranimi delavci je pripadel tokrat Labodu (567.950 din), pri tem dodajajo, da gre za preseganje norme — najnižjo plačo pa je imel NK delavec v Trimu (193.891 din). In na koncu, kakor že običajno na vseh lestvicah in tabelah, so vrle snažilke, ki so v Iskri s 328.262 din OD posekale
• V negospodarstvu po višini izplačanih osebnih dohodkov izstopa predvsem Zdravstveni dom Trebnje (povprečni OD v januarju 535.080 din), najnižje plače pa so imeli v delovni skupnosti interesnih skupnosti (343.793 din) in občinskih upravnih organih (371.212 din). Najvišji OD med vodilnimi delavci je imel direktor v Zdravstvenem domu 1,255.701 din (osnova), najnižji pa v Centru za socialno delo — 642.213 din.
kolegice v Trimu skoraj za celo plačo (187.152). Ker prostor tega ne dopušča, se zaenkrat vzdržimo daljšega komentarja, zakaj tolikšne razlike med plačami.
P. P.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Popolna zmešnjava
BREŽICE — V krajevnih skupnostih že dolgo tli nezadovoljstvo zaradi neurejenega financiranja. Na zadnji seji občinske skupščine je delegatom prekipelo, in ker si niso vedeli pomagati drugače, so pokazali svoj protest in nemoč tako, da niso potrdili zaključnega računa za lanski proračun občine. Jezi jih, da nikakor ne morejo dobiti zaostanko v iz proračuna. Lanskoletne zaostanke so upoštevali v novem proračunu, tistih za nazaj pa ne. Gre pravzaprav za majhne vsote, za precej večje pa v interesnih skupnostih, vendar ne najdejo načina, da bi jih prisilili k izplačilu, čeprav so podpisale sporazum. Zdaj upajo, da bo izvršni svet posegel vmes, a tudi nima druge moči, kot je moč prepričevanja.
Slišati je, da so na neki sisovski skupščini celo preklicali že podpisani sporazum in sklenili, da bodo sredstva za krajevne skupnosti razdeljevali po udeležbi njihovih delegatov na sejah. Zmešnjava je res popolna, če lahko tak zbor kratko in malo prekliče nekaj, kar je bilo sprejeto po zakoniti poti Vsote, ki naj bi jih krajevne skupnosti prejemale od stsov, so precejšnje, vendar ni pravne poti za izterja vo. Možno bi sicer bilo, da se obrnejo na sodišče združenega dela, kar se nekaterim zdi kaj čudna pot.
Najprej se bodo morali pogovoriti v krajevnih skupnostih, da delegati iz iste KS ne bodo v občinski skupščini drugače glasovali kot na sejah interesnih skupnosti Prišlo je celo tako daleč, da so predlagali, naj se ves denar za KS ponovno steka v> proračunu, vendar izvršni svet za zdaj nima možnosti da bi ga avtomatično odtegoval sisom.
J. TEPPEY
ZA PIŠEČKO VEŽICO ZBIRAJO V DVEH KS
PIŠECE — Občani na Pišečkem in v globoški krajevni skupnosti bodo prispevali enake deleže za zgraditev mrliške vežice in za razširitev pokopališča v Pišecah. Zidavo napovedujejo še to pomlad. Gradbeni material so že naročili. Vežico je projektiral dipl. inž. Franc Filipčič. Na pokopališču so imeli že tudi delovno akcijo. Pri brežiški Agrarii so občani kupili sadike cipres in jih zasadili na starem in novem delu pokopališča. Sodelovalo je nad 25 prostovoljcev. Manjšo akcijo napovedujejo za naslednje tedne tam, kjer se je na-voženi del zemljišča posedel. Vežica in ureditev pokopališča bosta predvidoma veljala okoli 53 milijonov dinaijev. Pri financiranju sta obe krajevni skupnosti enakovredno udeleženi glede na število prebivalcev.
PO PRAVNO POMOČ IZ DRUGIH OBČIN
BREŽICE — Pravna služba pri občinskem sindikatu ima dolgoletno tradicijo in glas o njej sega daleč čez občinske meje. Nanjo se obračajo pretežno domačini, prihajajo pa tudi od drugod. Opažajo, da seje lani povečalo število iskalcev tovrstne pomoči iz sosednjih občin v Posavju, iz Šmarja pri Jelšah in iz hrvaških občin Samobor in Klanjec. V raznih zadevah seje obrnilo na to sindikalno pisarno 249 ljudi. Pomoč nudijo strankam izmenoma štirje diplomirani pravniki.
POPRAVEK
V prispevku z naslovom Račani pred veliko odločitvijo, objavljenem v zadnji marčevski številki Dolenjskega lista, je prišlo do velike napake. Kjer je govor o višini samoprispevka, o katerem se bodo kmalu odločali Račani, je novinar zapisal, da bo šlo 5 odst. od OD za samoprispevek, pravilno pa je 1,5 odst., kar je kajpak bistveno manj. Za neljubo napako se opravičujemo sogovorniku Francu Cešnovaiju in Račanom.
Uredništvo DL
Ji
Nihče nima pravice do monopola
BREŽICE — »V Zvezi komunistov nam trenutno povzroča probleme to, da člani še niso dojeli pomena delovanja v Socialistični zvezi, kjer se morajo soočati z drugačnimi mnenji. Pot v demokratizacijo zahteva globlje poznavanje vloge ZK in razmer v družbi, zahteva hitre odgovore in ločevanje dobrih in slabih rešitev, naprednega in nesprejemljivega,« je pred ponedeljkovo programsko-volilno sejo dejal sekretar občinskega komiteja ZK Stane Zlobko.
»O oceni dosedanjega dela,« je nadaljeval, »smo zaradi kritičnejše-ga odnosa in iskanja izhodov za delo vnaprej organizirali specializirane razprave.« Na vprašanje, kam bo poslej usmeijena pozornost Zveze komunistov v občini, je Zlobko odgovoril, da je glavni poudarek na preobrazbi gospodarstva, na kadrih, na spodbujanju inovacij in odnosa do dela pa tudi na delu članov ZK v delegacijah, samoupravnih telesnih in družbenopolitičnih organizacijah.
' Pogovor je zaključil z besedami, da mora ZK pritegniti zraven nečlane, če le želijo sodelovati v njenih aktivnostih. »Gre predvsem za pridobitev strokovnjakov, saj je zelo narobe misliti, da naša organizacija združuje tudi vse znanje. Zveza komunistov naj bi se torej bolj uveljavljala kot prepričevalni dejavnik v svojem okolju. Zavedati se moramo, da nihče ne more imeti monopola nad razsojanjem o pravilnosti opredelitev, tudi ZK ne, zato moramo vsako od njih preverjati v življenju.«	^
Stane Zlobko
Mladi se otresajo varuštva
V središču pozornosti štipendiranje, zaposlovanje in skrb za okolje
BREŽICE — V mladinski organizaciji začenjajo novi mandat z zavestjo, da so v zadnjem obdobju, o katerem so poročali na programsko-voli)ni seji občinske konference ZSMS, vendarle napravili premik na boljše. To pa predvsem zaradi tega, ker je sedanji mladi rod bolj izobražen in bolj ustvarjalen. Zato tudi noče biti več poslušen brez pridržkov in se ne zadovolji s tem, da bi bila ZSMS samo privesek drugih družbenopolitičnih organizacij. Pokroviteljski odnos opažajo predvsem v delovnih organizacijah, pa tudi v nekaterih krajevnih skupnostih.
Mladi so dali zadnje člase številne pobude za spremembe, ki naj bi občini omogočile hitrejši razvoj. Zahtevajo predvsem večje zaposlovanje mladih strokovnjakov in opustitev mačehovskega odnosa do štipendiranja. Kadrovske štipendije bi morale biti pravilo, a so izjema, zato so na konferenci zatavili vprašanje, če je to strah pred mladimi, strah pred znanjem ali brezbrižnost. Sklenili so napraviti vse, kar je v njihovi moči, da bi se izboljšala kvalifikacijska sestava zaposlenih.
Organizacija Zveze mladine je tudi tista, ki posveča ogromno pozornosti varstvu okolja. V dobro si šteje, da ekološka zavest predvsem po zaslugi mladih prodira med ljudi. Oni so bili namreč pobudniki za javno tribuno o čisti energiji v čistem okolju pred začetkom gradnje savskih elektrarn. Pro-
MANJ TEŽAV
BREŽICE — Večje krajevne skupnosti imajo v občinski skupščini po dva delegata, vendar se v praksi dogaja, da sejam prisostvuje samo eden. Ta posreduje zboru stališča in pripombe svoje delegacije, glasovati pa ne more za dva. Na zadnji seji skupščine so zato menili, da bi se v prihodnje kazalo odločiti le za enega delegata iz vsake krajevne skupnosti ali pa celo tako, da bi se več krajevnih skupnosti združilo in bi tako v tistih najmanjših, od koder zdaj težko zagotovijo udeležbo, ne imeli slabega občutka zaradi morebitne nesklepčnosti.
TEŽAVA
ODDALJENIH
Marsikoga tare misel o nadaljnjem šolanju, kajti odločitev o njem ni lahka. Poznati je treba šole in samega sebe. Pri izbiri je posebno težko slabšin učencem. Težko pa je tudi tistim, ki živijo v bolj oddaljenih, samotnih vaseh. Vsaka pot ne pelje k poklicu, ki bi ga z veseljem opravljal, zato. moraš spoznati slabe plati poklicev.
TAMARA BUSAR OŠ Savo Kladnik
blemom ekološkega razvnovesja bodo posvečali pozornost še vnaprej, saj prav ob posegih v posavsko pokrajino opažajo, da od investitoijev ne dobivajo podatkov, ki so jih občani zahtevali o vplivih na okolje. Mladi se boje, da postaja Posavje slovenski bazen za izkoriščanje. To velja tudi za kmetijstvo in za sedaj je že tako, da veliko več daje, kot mu vračajo. V program dela OK ZSMS so tokrat zapisali, da mladi rod ne bo dovolil še večjega uničevanja narave in da bo ukrenil vse, kar je v njegovi moči, da to prepreči.
Poslej računajo v občinski konferenci na večje povezovanje delovnih organizacij s štipendisti. Tu lahko veliko prispevata kluba študentov v Mariboru
in Ljubljani. Mariborski je občasno zelo delaven in polnpobud, ljubljanski pa že
• V občini je vrsta osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih, kjer je delo povsem zamrlo. Tako je v Cerkljah, Mrzlavi vasi, na Vel. Malencah, v Zakotu-Bukošku, zelo dobro pa se mladi uveljavljajo v Artičah, na Čatežu, v Globokem, v Krški vasi, Orešju, Skopicah, Sentlenartu in Župelevcu. Veliko mladine se mimo ZSMS vključuje v razna društva, ki pa se pogosto ubadajo s prostorskimi in denarnimi težavami. O položaju društev so sklicali celo okroglo mizo, vendar ni bilo veliko odziva, zlasti ne pri tistih, ki bi lahko vplivali na drugačen odnos do njih. Veliko več zanimanja je bilo za okroglo mizo o štipendiranju in zaposlovanju šolane mladine.
desetletje spi, zato ga nameravajo predramiti.
J. TEPPEY
Po zdravje v Nerezine
V Nerezinah začenjajo s klimatskim zdravljenjem krških delavcev, ki imajo težave z dihali
KRŠKO — Kako agresivno ozračje je v Krškem, čutijo zlasti tisti prebivalci, ki imajo take ali drugačne zdravstvene težave z dihali. Pa vendar se na te bolnike doslej ni spomnil še nihče, zato je zamisel, o klimatskem zdravljenju v Nerezinah na Lošinju naletela na več kot ugoden odmev.
Na krškem občinskem svetu Zveze sindikatov, kjer zbirajo prijave za klimatsko zdravljenje, ugotavljajo, da je prijav veliko več kot pa bo prostora v rvi ekipi, ki bo potovala v Nerezine. lato že sedaj razmišljajo o tem, kako bi čimveč bolnikom omogočili zdravljenje
Z:
PREMALO!
Na informativni dan sern šla na kmetijsko šolo v Novem mestu. Šola je lepa in zahteva veliko. Če se v šoli za kmctijce po-trudiš, lahko še nadaljuješ študij. Mislim, da nam niso povedali dosti o pouku. Nekatere reči so povedali presplošno.
METKA CIZEL OŠ Artiče
v Nerezinah. O tem pa razmišlja tudi avtor te zamisli Stane Iskra, ki se z rekreacijo delavcev ukvatja v krškem SOP-u, poleg tega pa je tudi predsednik aktiva rekreatorjev v krški občini. »Aktiv rekreatorjev smo ustanovili v občini predvsem zaradi tega, da bi bolje sodelovali med sabo in si pomagali pri organiziranju letovanja. Pa se nam je to kaj kmalu zdelo premalo in uvideli smo, da si moramo zadati višje cilje. In tako sem prišel na zamisel, da bi naše počitniške zmogljivosti v Nerezinah na organiziran način izkoristili tudi izven poletne sezone. Reči moramo, da so idejo takoj sprejeli za svojo vsi rekrea-torji in občinski svet Zveze sindikatov ter krški zdravstveni dom, ki nam bo nudil strokovno pomoč,« je povedal Iskra.
Kam s presežki delovne sile?
_____Na	seji	občinskega	sveta	ZSS	Krško	izvolili	novo	vodstvo
KRŠKO — Na nedavni letni programsko-volilni seji občinskega sveta Zveze sindikatov Krško so delegati temeljito prerešetali sedanji gospodarski ter politični trenutek in ocenili, da so razmere vse bolj kritične. Prav zato se bo morala vloga sindikatov v prihodnosti še okrepiti, so menili. To pot je krškim sindikalistom uspelo izvoliti tudi vodstvo svoje organizacije, ki jo bosta vodila Jože Kuplenik kot predsednik in Marjan Urbanč kot sekretar.
V poročilu o delu v preteklem letu so postavili krški sindikalisti družbenoekonomske odnose in socialno varnost delavcev na prvo mesto. Kriza ni povzročila samo spremembe na področju gospodarjenja, ampak tudi glede samoupravne organiziranosti, kar so sindikati sprejeli, ker se je pač treba prilagajati razmeram. Drugo pomembno področje delovanja sindikatov pa je skrb za socialno varnost delavcev, ki pa je glede na objektivne okoliščine vse bolj ogrožena.
V Krškem so sicer ustanovili odbor za spremljanje uresničevanja določil družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi sredstev za dohodek in osebne dohodke, ampak iz razprav v osnovnih organizacijah je vse bolj čutiti,
da se prostor samoupravnega odločanja krči.
Tuje potrebno opozoriti na nesmisel, da so si delovne organizacije v izgubi lahko v skladu s pozitivno zakonodajo izplačevale višje osebne dohodke kot tam, kjer so poslovali brez izgube. S težavami so se v krški občini srečevale predvsem kovinskopredelovalne delovne organizacije, kjer pa je treba opozoriti na uspešno sanacijo Kovinarske, ki se bo očitno lahko izvlekla iz težav.
Slabe gospodarske razmere so seveda vplivale tudi na razpoloženje delavstva. V krški občini so lani imeli nekaj povsem klasičnih štrajkov zaradi nezadovoljstva z osebnimi dohodki, bilo pa je tudi nekaj drugih vzrokov za prekinitve dela ipd. Lani so delo prekinili v krški Elektrodistribuciji, poklicni gasilski enoti, Metalni na Senovem,
Ideje, ki ostanejo na pol poti
Sevniško gospodarstvo rešujeta Jutranjka in Lisca — Kdaj prestrukturiranje
tozdu Oprema v SOP in v Rudniku rjavega premoga na Senovem. Krški sindikat je lani posvečal precej pozornosti preventivnemu oddihu in rekreaciji, kadrovskim vprašanjem, družbenopolitičnemu usposabljanju, organiziral pa je tudi proizvodno-delovno tekmovanje kovinarjev.
Očitno se bo moral sindikat v prihodnjem obdobju posvetiti temeljnim vprašanjem razvoja, kajti delavci doslej svojega nezadovoljstva niso izražali samo zaradi prenizkih osebnih dohodkov. Delavce skrbijo dokaj nejasne perspektive nadaljnjega razvoja, neusklajena samoupravna zakonodaja. Nemara pa bodo imeli sindikalni delavci veliko dela v boju proti filozofiji enakih želodcev, ki se v sedanji krizi že pojavlja, a ne more biti zagotovilo za razvoj. Uravnilovka pač ni stimulativna za delavce, ki se trudijo delati kakovostno in učinkovito. Seveda ima ta medalja tudi drugo stran. Ob večji učinkovitosti proizvodnje se bo pojavil tehnološki presežek delovne sile, zato bo treba izobraževanju, štipendiranju in prekvalifikacijam ter prezaposlitvam posvetiti še več skrbi kot doslej.
J. S.
SEVNICA — Sevniški gospodarstveniki soglašajo v oceni tistih, ki zaman dopovedujejo, da smo pri nas še vedno zelo daleč od tržnega gospodarstva. Še več — vsakovrstno administriranje, ki krade ogromno časa in ustvarjalne energije, le še bolj zapleta že tako težki položaj gospodarstva. Zato niti ne preseneča, ako sevniški gospodarstveniki zadovoljni ugotavljajo, da so glede na nenormalne pogoje gospodaijenja tudi lani vendarle poslovali tako, kot pač so lahko, in da so morali biti še za take dosežke pravi čarovniki.
V konfekcijskih tovarnah Jutranjki in Lisci so, navkljub temu da konkurenca v drugih republikah razpolaga s sodobnejšo tehnologijo, z boljšo kakovostjo izdelkov, vedno močneje prisotni na tujih trgih. Žal pa z izvozom ne ustvarjajo akumulacije kot doma, ker '(predvsem Lisco) tepejo nerazumljivo visoke uvozne dajatve tudi za materiale, ki v obliki končnega izdelka spet roma-
jo čez mejo, pretežno h kupcem s trdno valutu. Kakorkoli že zveni čudno, je tekstilna oz. konfekcijska industrija v Sloveniji panoga, ki ustvarja vsaj nekaj akumulacije. Veliki kolosi iz drugih panog ne dajejo, ampak životarijo, pa naj gre za železarne, Kidričevo ali kakšno enako zvečene ime.
In tudi v sevniški občini se ne morejo ravno pohvaliti, daje bilo prestrukturi-
ranje z Inpletom in Inesom uspešno. Zelo dobro poslovanje že nekaj časa kaže obrtna zadruga Bohor, ki pa jo imajo obrtniki, tako kot pač vse zadruge, bolj za trgovsko organizacijo. Kdaj bo naposled konec besedičenja, daje drobno gospodarstvo, razvojno gledano, ena zelo pomembnih dejavnosti? Morda tedaj, ko bi tudi v sleherni občini nekaj konkretnega naredili na tem, da bi letno zaživelo vsaj nekaj majhnih organizacij, s prilagojenim, specializiranim programom, ki ne poznajo besede izguba. Tudi v sevniški občini je vzniknilo že nekaj idej za takšne poskuse, a ovitje toliko, da tudi tisti z veliko volje in močnimi živci, omagajo na pol pota. 4
MLADI ZDOMCI V BRIGADO?
BREŽICE — V času, ko je v občini in Posavju nasploh težko zbrati prostovoljce za delo v mladinskih delovnih brigadah, so v občinski konferenci ZSMS v Brežicah zvedeli, da se za počitniške akcije navdušujejo mladi zdomci, ki so vključeni v pobrateno društvo Mura iz Besiegheima. Verjetno si na tak način želijo navezati trajnejše medsebojne vezi, kot to lahko store ob enkratnem dvodnevnem srečanju. Občinska organizacija ZSMS je take pobude vesela, vendar ta hip še ne more dati dokončnega odgovora o tem, za kakšno obliko prostovoljnega dela se bo odločila.
Stane Iskra: V Nerezinah se nam odpirajo neslutene možnosti.
Medtem je akcija že stekla in za prvo skupino, ki naj bi štela 50 odraslih in 50 otrok, so prejeli že preko 200 prijav. K tolikšnemu zanimanju je prav gotovo prispevalo tudi dejstvo, da so v Krškem prav zaradi pomoči občinskega sindikalnega sveta in zelo dejavnega sveta za življenjske in delovne razmere, kjer deluje aktiv rekreatoijev, lahko postavili zelo nizko ceno. Za odrasle bo cena polnega penziona 12.000 dinaijev na dan, za otroke pa 8.000 dinaijev, medtem ko bodo otroci do 3. leta starosti starše veljali le 4.000 dinaijev na dan. Poleg Staneta Iskre, ki bo vodil rekreacijske vaje, bodo v Nerezinah tudi zdravnik in medicinska sestra.
»Zanimanje je preseglo vsa naša pričakovanja in moramo že sedaj razmišljati, kako bi prvi skupini po 15. maju sledila vsaj še ena skupina in jeseni vsaj še dve skupini. Sicer pa lahko pritrdim mnenju, da smo se v Krškem sorazmerno pozno spomnili na svoje možnosti. Bomo pa skušali sedaj to z organizirano akcijo nadomestiti in do kraja izkoristiti možnosti na Lošinju,« meni Stane Iskra.
J. S.
OBNOVA STAREGA MESTNEGA JEDRA
SEVNICA — 20. novembra lani so delavci sevniškega SGD Beton začeli rušiti staro Krulejvino, ki jo je zob časa že tako načel, da stavba nikakor ni bila v ponos staremu mestnemu jedru Sevnice. Kot vse kaže, bo gradbincem uspelo v roku, to je do septembra letos, zgraditi lep in funkcionalen objekt s 24 stanovanji za trg, dvonamenskim zakloniščem, zelenico, dvoriščem in vsem, kar spada zraven. Konec prejšnjega tedna so se namreč pod vznožjem sevniškega gradu na Glavnem trgu že določneje pokazali obrisi zgradbe, ki naj bi ozaljšala in poživila staro Sevnico.
Novo v Brežicah
KOGA BO ŠE ZBODLA? — Brežiški občini so v nedeljo zvečer na televiziji prisodili turistično bodečo nežo za neurejen stadion. Ljudje zdaj ugibajo, če bo občinska skupščina sama kaj ukrenila, ali pa bo še na koga pokazala s prstom.
NE SAMO PREMOG, TUDI GRANIT — V prospektu o brežiški občini, ki so ga izdali Beograjčani, domačini pa mastno plačali, stoji črno na belem, da so v Globokem tudi zaloge granitnega peska. To je popolnoma novo odkritje, saj domačini poznajo samo kremenec. Turist hotelu v Brežicah pripisujejo avtoiji 200 postelj, kar je seveda debela laž, posebej pa pripominjajo, da ima osebje izkušnje za sprejemanje dijaških skupin, kot da ima to kako zvezo z vrhunskimi storitvami, kijih propagirajo.
LOKOSTRELCEM SE SLABO PIŠE — Nanovo prebujeno društvo proti mučenju živali se je postavilo po robu predvidenemu ustanavljanju lokostrelskih lovskih družin. Nova predsednica društva je Betka Mihajlovič. Uradne ure so vsako sredo od 17. do 18. ure na Cesti prvih borcev 24. Kdor se želi s prijavo ali kako drugače pisno obrniti na društvo, naj k naslovu pripiše še poštni predal 34.
PAPIRJI SE KOPIČIJO — Na občini menijo, da je lahko ukinjati delovna mesta, kot so vratarji in kuharice, v pisarnah pa nikakor ne dohajajo vsega, kar jim nenehno nalagajo predpisi. Denaija za nakup mehanizacije ni, kadrov pa tudi nimajo, zato so delegati ob ustanavljanju urbanistične organizacije menili, da bi si potrebno strokovnost morda zagotovili skozi pogodbo z Regionom. Ne bi bilo napak, če bi Slovenija, ki se najbolj zagrizeno bori za večjo učinkovitost in strokovnost, prva vpeljala nagrade za inovacije pri poenostavljanju administracije.
n
l£ BR€ZIŠK€<kM PORODNl§NIC€ ^
V času od 25. marca do 2. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Tea Oršanič iz Brežic — Marka, Jasmina Corak iz Drenja — Tanjo, Marta Gregorič z Bizeljskega — Petro, Liljana Petrič s Senovega — Saro. Terezija Zupančič iz Brežic — Marka, Štefica Grdovič iz Kostanjevca — Janka, Bariča Kos iz Bregane — dečka, Zorica Dordevič iz Brežic — Daria, Ljudmjla Androjna iz Lukavca — Borisa, Irena Žniderič iz Dobove — Damira, Lidija Horvat iz Krškega — deklico, Zdenka Pinterič iz Mosteca — Nino, Anica Pom-
’vetl
Mrzle Planine — deklico. Čestitamo!
Krške novice
PAZITE NA PTT — Družbena pravobranilka iz Celja je dolžna varovati tudi zakonitost v krajevnih skupnostih. Zato so jo povabili na srečanje med predstavniki izvršnega sveta in krajevnih skupnosti. Naravnost rotila je predsednike krajevnih vlad, naj se v Celju oglasijo vedno, kadar bodo ogroženi interesi krajevne skupnosti. Ko pa je slišala, da so na sestanku tudi predstavniki novomeške PTT, je posebej poudarila, daje treba na poštarje še posebej paziti. Ti menda doslej še niso izgubili nobene pravde, so pa že marsikateri krajevni skupnosti naredili krivico. Predstavniki pošte tega poziva družbene pravobranilke niso niti poskušali ovreči.
HIŠO ZAMENJA ZA MORJE — V času zaostrenih gospodarskih razmer, ko si z vsemi silami prizadevamo, da bi se končno lotili razreševanja težav, kjer imajo sila pomembno vlogo zlasti subjektivne sile, ki si bodo morale prizadevati za prestrukturiranje gospodarstva itd., itn., se lahko marsikaj zgodi. Še posebej v Sloveniji, kjer mend? že kar rušimo temelje naše samoupravne socialistične družbe. Tako obstaja v Krškem občan, ki hoče svojo hišo v krški obrtni coni z nekaj sto kvadratnimi metri stanovanjske površine zamenjati za morje. Da, prav ste prebrali, hišo menja za moije, pri tem pa ne omenja, kakšno naj bo morje. Kdor ima moije, naj se oglasi v Krškem! Sicer pa si lahko oglas preberete v sobotnem Delu...
SE BO AVTOBUSNA POSTAJA ODPELJALA? — V Krškem se na gradnjo nove avtobusne postaje pripravljajo že kakšnih 40 let. In v teh dneh bi morali podpisati pogodbo o gradnji te avtobusne postaje s celjskim podjetjem Izletnik. Do podpisa pogodbe še ni prišlo in v Krškem upajo, da na novo avtobusno postajo ne bodo čakali še nadaljnih 40 let.
Sevniški paberki
ZAKLENJENO IGRIŠČE — Na skupščini občinske telesnokulturne skupnosti so delegati — nezadovoljni s pojasnilom osnovne šole Savo Kladnik glede zaprtosti igrišča pri šoli, ki da je na voljo vsem pod strokovnim vodstvom, absolutno pa je prepovedano igranje malega nogometa — žolčno spraševali, zakaj je samo v Sevnici igrišče zaprto, zakaj ni tudi v Boštanju, na Blanci, v Radečah in še kje. Tudi v drugih krajih žoga lahko razbije kakšno šipo ali kako drugače poškoduje družbeno imetje, a zato še ne zaklepajo mladini vrat pred nosom. Ali je bolje, da se potika po gostilnah in še kje?
NEVERJETNO, TODA RESNIČNO — Sevniško kopališče mora navljub okrog 3 milijonom dinarjev izgube za leto 1987 prispevati za nerazvite kar dobrih
7,5	milijona dinarjev. Se pravi, da se sevniški bazen koplje po tej zaslugi v skoraj milijardi (starih dinaijev, seve!) izgubi!
POTRPEŽLJIVOST — Za sredo, 13. aprila, je ob 9. uri spet sklicano zasedanje vseh zborov sevniške občinske skupščine. Upamo, da bodo vsi delegati tokrat vztrajali do konca, da ne bo tako kot zadnjič kakšen zbor sredi dela ugotovil, da ni več sklepčen. Pričakujejo, da vsaj ob volitvah podobnih težav ne bo. Volitve so namreč na začetku zasedanja zborov!
tura
n
bra-
anje
V Kostanjevici letos že 9. otroški grafični bienale
Prispevke pričakujejo iz vseh jugoslovanskih osnovnih šol do 30. junija — Razstava najboljših grafik bo jeseni
KOSTANJEVICA — Galerija Božidar Jakac in osnovna Sola Jože Goijup spet razpisujeta grafični bienale jugoslovanskih otrok. Letošnji bienale je deveti po vrsti, kar pomeni, da gre za manifestacijo, ki nima le bogato tradicijo, ampak je bila že do zdaj tudi strokovno, pedagoško in še kako drugače preverjena in potrjena. K sodelovanju seveda tudi tokrat vabijo učence osnovnih šol iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, še posebej pa otroke narodnostnih manjših, živečih v naši državi.
Prireditelji pričakujejo, da bodo zbrali res same pristne otroške grafike, ne pa liste oziroma odtise najrazličnejših šablonskih tiskov. V razpisu so zapisali, da je rok za pošiljke 30. junij, grafike pa je treba poslati na naslov: Galerija Božidar Jakac, Grajska cesta 45, 68311 Kostanjevica na Krki. Vsi poslani grafični listi morajo biti opremljeni z vrsto podatkov o avtorju, njegovem pedagogu, letu nastanka grafike itd. V enem od določil razpisa namreč stoji, da grafični listi ne smejo biti starejši od treh let, v drugem pa, da morajo biti samostojne stvaritve učencev.
Tema za 9. grafični bienale jugoslovanskih otrok ni predpisana, kot je bila na več prejšnjih prireditvah. Prireditelji pa so prepričani, da bodo grafični listi, ki jim jih bodo pos-
• Osrednja prireditev 9. grafičnega bienala jugoslovanskih otrok bo septembra ali oktobra letos v Kostanjevici. Tedaj bodo na slovesnosti, bržčas pred otvoritvijo razstave, podelili učencem, katerih dela bodo izbrana za razstavo, častne diplome. Enaka priznanja bodo dobili tudi njihovi mentoiji — likovni pedagogi.
lali od vsepovsod, vseeno zanimivi, morebiti še bolj. Že dosedanji bienale so prepričljivo izpričevali izjemen dar opazovanja otrok, njihovo tenkočutnost pri izbiri motiva in
neposrednost pri izpovedovanju. Izrazne možnosti, ki jih otrokom omogoča grafika, so res neizčrpne, neusahljive pa tudi, ko gre za to, kaj upodobiti. Otroška domišljija je tudi tako brezmejna, da mladi likovniki še nikoli niso bili v zadregi, kaj upodobiti. Če pa bi se že zgodilo, da jim ne bi nič pametnega prišlo na misel, naj zalistajo po ljudskih pripovedkah, po literaturi, ki govori o ljudskih junakih, zgodovinskih dogodkih, verovanjih in tudi čisto navadni pregovori lahko pridejo prav.
'm
'f
MIKAVNO TUDI ZA NAŠE — Na kostanjeviških otroških grafičnih bienalih sodelujejo tudi dolenjski, belokranjski in posavski osnovnošolci. Za 6. bienale, ki je bil leta 1980, je takratna učenka krške osnovne šole Marjetka Zupančič poslala tole grafiko.
Vse poslane grafične liste bo pregledala in ocenila strokovna žirija. Merila bo le z enotami za kvaliteto. Najboljše stvaritve bodo člani žirije odbrali za razstavo. Če bo kvalitetnih del toliko, da jih ne bi bilo moč prikazati v enem razstavišču, bo del razstave še kje drugje. To se je ob plodonosnih bienalih v minulih letih že dogajalo.
I.Z.
Zaton gledališkega amaterizma?
V Posavju prvič ne bo območnega srečanja gledaliških skupin — Utihnila tudi Amaterski oder v Brežicah in Oder mladih v Sevnici — Pravih razlogov ni
POSAVJE — Gledališka skupina srednje šole v Brežicah študira delo ruskega avtoija Katajeva Dan oddiha. Premiera je napovedana za ta mesec, in čeprav bo tako pozno, bo še vedno ena prvih, če ne celo edina to sezono v Posavju. Tokrat ni novic, da bi kaj pripravljali, iz vrste krajev, ki so bili tako rekoč še včeraj gleduliško zelo aktivni. Tudi takšne skupine, kot sta Amaterski oder brežiškega KUD bratov Milavcev in Oder mladih pri sevniškem gasilskem društvu, ki se jima je edinima med vsemi posavskimi dramskimi družinami posrečil preboj med najboljše v Sloveniji, so utihnile. Spričo malone popolnega mrtvila, ki je zavladalo v vseh treh občinah posavske regije, letos tudi območnega srečanja gledaliških skupin ne bo in to bo prvič po dolgih letih, da bodo morali namesto uspešne prireditve vpisati ničlo.
Pravega razloga za tako klavrno gledališko sezono v Posavju, kot je ta, niti ne poznajo. »Vse skupaj je pravzaprav čudno,« ugotavlja dolgoletni predsednik območnega odbora Združenja gledaliških skupin Slovenije za to regijo Vlado Podgoršek. »Imeli smo vrsto najrazličnejših seminarjev za gledališke amaterje, na njih je bila še kar zadovoljiva udeležba, rezultatov pa ni. Res ne vem, zakaj je vse zamrlo, saj ne verjamem, da bi se ljudje lahko kar čez noč .odrekli nečemu, kar jih je toliko let.
PEVSKI ZBOR »ZVON« IZ NIZOZEMSKE V SEVNICI
SEVNICA — Jutri, v petek, 8. aprila, gostuje ob 19. uri v kulturni dvorani GD Sevnica izseljenski mešani pevski zbor »Zvon« iz Heerlena na Nizozemskem. Zbor, ustanovljen leta 1929, združuje 51 članov, izseljencev in njihovih potomcev, že rojenih v deželi tulipanov. Trikrat je »Zvon« že gostoval v Sloveniji, prav tolikokrat je uspešno nastopil na srečanju slovenskih pevskih zborov zahodne Evrope, večkrat pa se je že predstavil tudi nizozemskemu televizijskemu občinstvu. Na jutrišnjem celovečernem koncertu v Sevnici, ki ga prireja sevniška občinska Zveza kulturnih organizacij, sc bo že dobro uveljavljeni zbor predstavil predvsem z izborom iz zakladnice slovenskih pesmi.
družilo, jih oplajalo in jim tudi omogočalo, da so se izkazali.« Finančne težave ne morejo biti opravičilo, razmišlja Podgoršek, saj denarja za gleda-
• Prihodnje leto bo 20-letnica Združenja gledaliških skupin Slovenije. Združenje je bilo ustanovljeno neposredno po republiški reviji gledaliških skupin, ki je bila v Brežicah in so na njej prvič nastopili tudi Brežiča-ni. Predstave so bile na odru, ki je zdaj zaprt in čaka na prenovo. Nič kaj lepo in spodbudno bi ne bilo ob praznovanju omenjenega jubileja slišati, da sta tako gledališka skupina kot oder v kraju, kjer je bilo Združenje gledaliških skupin Slovenije dejansko ustanovljeno, v žalostnem razsulu.
liško dejavnost, kot tudi sicer za ljubiteljsko kulturo nikoli ni bilodovolj. Kaj je potem drugega, kar more ljudi še odvračati od tega dela? Je morebiti vse skupaj posledica splošnega malodušja v krizi, v kakršni smo se znašli?
OBJAVLJENA V MENTORJU
V prilogi je zadnji Mentor objavil izbor prispevkov z 9. srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov drugih narodov in narodnosti, ki živijo v Sloveniji. V izboru je Nebojša Ignjatovič iz Kočevja zastopan s pesmijo Jaz sem gospodar, Jadranka Matič — Zupančič pa s pesmijo Vrata. Vse pesmi v tem izboru sta prevedla Milan Vincetič in Jure Drljepan.
• Strahovito težko je biti pisec in igralec svoje lastne drame.
DEDIJER
Ponos kitajske umetnosti pri nas
V Narodni galeriji v Ljubljani bodo prihodnji teden odprli .reprezentativno razstavo kitajskega slikarstva iz časa dinastij Ming in Qing (Cing) — Štirideset slik štiridesetih umetnikov prvič zapušča Peking, kjer so shranjene _________________________________________________________________________________________________________________________________
LJUBLJANA — Čez dober teden, in sicer v petek, 15. aprila, bodo v Narodni galeriji odprli reprezentativna razstavo kitajskega slikarstva iz časa dinastij Ming in Qing (Čing). Razstava, ki bo na ogled kar dva meseca, vse do 15. junija, bo izredna priložnost za vsakogar, ki ga privablja daljna kitajska umetnost, še posebej slikarstvo, ki ga Kitajci sami najvišje cenijo.
Razstava bo obsegala štirideset slik prav toliko umetnikov od 15. stoletja dalje. Slike so naslikane s čopiči (tuš, akvarel, sepija) na papir ali svilo, ki sta podložena z brokatno podlogo. Prevladujoči motivi so krajine, živali in cvetje, zanje pa so značilni velika sugestivna moč in različni simbolni pomeni.
Podobe, kakršne bodo na ogled, niso slike po evropskih merilih, temveč so to pokončni svitki, ki niso bili nikoli namenjeni razstavljanju, pač pa so jih hranili v omarah. Samo v trenutkih, ko so bili duhovno pripravljeni na sporočilo umetnine, so te podobe odvili. Sporočilo so sprejemali tako, da so začeli z ogledom od spodaj navzgor, po ogledu pa so slike spet skrbno zvili in jih shranili.
Slavni kitajski umetniki, ki bodo
Koncert skladb Igorja Dekleve
Zanimiva prireditev
RIBNICA — V okviru prireditev ob občinskem prazniku je bil 30. marca v Ribnici koncert pianističnega oddelka glasbene šole Ribnica, ki gaje pripravila glasbena pedagoginja Janja Galičič, na njem pa je nastopilo 17 učencev.
Posebnost koncerta je bila, da so na njem izvajali izključno skladbe Igorja Dekleve. To je bila tudi prva izvedba Deklevovih del na kakem samostojnem koncertu učencev glasbenih šol.
Koncertu je prisostvoval tudi skladatelj Dekleva, kije bil z izvedbo zadovoljen in je dejal, da so bile skladbe izvajane tako, kot si jih je sam zamislil. Na končuje še sam sedel za klavir in zaigral eno svojih.
Učenci, ki so nastopili na koncertu, so že prej posneli več skladb za ljubljansko televizijo. V oddaji »Studio je vaš« bodo prikazani že v nekaj tednih. V načrtu imajo še eno snemanje za televizijo, in sicer za lutkovno glasbeno igrico »Miška, miš, ti loviš«.
J. P.
zastopani na razstavi, pripadajo različnim šolam, včasih poimenovanim po krajih, kjer so živeli, ali po skupnih interesih. Tako so znane: šola okrožja mesta Suzhon (Sudžun), šola štirih
• Štirideset izredno dragocenih umetnin, ki reprezentirajo kitajsko slikarstvo iz obdobja dinastij Ming in Qing (Čing), je prvič odšlo na pot iz Pekinga, kjer so shranjene. Ljubljani pa je pripadla čast, da so jo izbrali za kraj te izvenkitajske slikarske premiere.
Wangov, šola osmerih čudakov iz mesta Yangzhon (Jangdžun), šola slikanja ideje itd.
Poleg slik bodo obiskovalci lahko prek videoprograma spoznali tudi Kitajsko kot deželo, njeno kulturo in življenje. V Ljubljani udomljena akademska slikarka Wang Huiqin, katere samostojna razstava je še vedno na
CIROVIC RAZSTAVLJA
RIBNICA — V prvih treh mesecih letos so bili skoraj neprestano zasedeni vsi razstavni prostori v Ribnici. Gotovo je bila Ribnica kraj z največ razstavami v Sloveniji. Sredi tega meseca pa se bo občinstvu spet predstavil domači slikar-amater Milan Čirovič—Čira, ki je že doslej na razstavah požel veliko hvale kritikov in obiskovalcev
M. G.
NONET VITRA NA REVIJI OKTETOV
LJUBLJANA — V Cankarjevem domu je bila nedavno revija oktetov Ljubljanskega pevskega združenja. Nastopilo je sedem vokalnih skupin, med njimi tudi ženski nonet Vitra iz Ribnice, katerega umetniški vodja je Bernarda Kogovšek. Revija je bila ena od prireditev akcije Naši dosežki 88 in sojo po kvaliteti precej visoko ocenili. Za spodbuden dosežek štejejo tudi nastop ribniškega noneta.
ogled v Dolenjski galeriji v Novem mestu (do 11. aprila), bo v času razstave v Narodni galeriji demonstrirala kitajski način slikanja, njene stvaritve
pa bodo tudi naprodaj. V prodajnem oddelku pa bodo obiskovalci lahko poleg kataloga, plakata, posterja, zloženke, razglednic in priponk kupili tudi tipične okrasne ali uporabne predmete iz Kitajske.
I. Z.
Koncert za ohranitev
m	■	■	v	w ■
dediščine
KOČEVJE — 26. marca je bil v cerkvici Corpus Christi na Trati v Kočevju že skoraj 80. koncert ženskega noneta ROG.
Kol vedno so ljudje tudi tokrat prišli z velikim veseljem poslušat lepe domače pesmi, hkrati pa so s prostovoljnimi prispevki pomagali k notranji obnovi tega kulturnega spomenika. To kaže, da čut za ohranjanje kulturne dediščine še ni povsem zamrl in da se vsaj še nekateri zavedajo, koliko lepote in bogastva je skritega v zapuščini naših prednikov. Žal pa je tudi res, da pri nas na to kar pozabljamo. Želimo slediti razvitemu svetu, za to pa smo pripravljeni plačati ogromno ceno — uničiti kulturno dediščino.
V razvitem svetu se vrednosti tradicije ponovno zavedajo in tudi vse store za njeno ohranitev, čeprav ne sega toliko stoletij nazaj kot naša. Ravno zaradi teh stoletnih korenin pa bi morali biti mi nadvse ponosni na svojo tradicijo oziroma dediščino.
IRENA ŠKUFCA
LJUBLJANA, KOSTANJEVICA — Prihodnji teden v torek, 12. aprila, se bodo začeli v Ljubljani Slovenski glasbeni dnevi. Tradicionalna prireditev, ki jo organizira Festival Ljubljana, bo letos posvečena slovenski glasbi v preteklosti in sedanjosti, sestavljali pa jo bodo strokovno posvetovanje, razstave in koncerti. -
Na strokovnem posvetovanju, ki bo potekalo tri dni, od 13. do 15. aprila, v Cankarjevem domu, bo s predavanji nastopilo 34 strokovnjakov iz devetih držav. Iz Jugoslavije (največ iz Slovenije) bo 15 predavateljev, po petjih bo iz Avstrije in Nemčije, trije iz ČSSR, dva iz ZSSR, po en pa iz Japonske, Liechtensteina, NDR in Velike Britanije. V Cankarjevem domu bo tudi razstava notnih izdaj, gramofonskih plošč in kaset.
Koncerti se bodo vrstili ves čas Slovenskih glasbenih dnevov, in sicer bodo deloma v Ljubljani in Kostanjevici. Nastopajoči bodo kaipak izvajali samo skladbe slovenskih skladateljev. Otvoritveni koncert bo imel ansambel Con-sortium musieum v torek, 12. aprila, ob 19. uri v dvorani Slovenske filharmonije.
V sredo, 13. aprila, bosta dve prireditvi. V Operi SNG bo ob 19. uri predstava opernega dela Danila Švare »Slovo od mladosti«, v Slovenski filharmoniji pa bo ob 19.30 nastopil Big Band RTV Ljubljana. V četrtek, 14.
aprila, bo v Cankarjevem domu ob i 9.30 simfonični koncert, ob 22. uri pa še koncert solistične glasbe. V petek, 15. aprila, bo v Slovenski filharmoniji ob 19.30 koncert znanega ansambla Trio
Zdi se, daje mrtvilo še najbolj prizadelo Brežičane. Ker je obnove potrebni oder v kulturnem domu zaprt, niti gledališčnikov od drugod ne morejo povabiti. Resda gledališkega abonmaja že lep čas nimajo, a so tako prikrajšani tudi za gostovanja skupin, ki bi jim mogle dati vsaj kanček gledališkega življenja. »Nujno pa je ne le obnoviti oder, ampak tudi obuditi domače gledališko življenje oziroma znova postaviti na noge Amaterski oder,« prizadeto ugotavlja Vlado Podgoršek.
I. ZORAN
• Biblioteke so kot lekarne: mnogo strupa, malo zdravil.
DECOURCELLE
• Branje je za duha to, karje telovadba za telo.
STEELE
KAJ PRIPRAVLJAJO
Slikar pomaga medicini
Akademski slikar Jože Kumer iz Dolenjskih Toplic odstopa celoten izkupiček od prodaje svojih slik za nakup dragih medicinskih instrumentov — Razstava danes in jutri
NOVO MESTO — Danes in jutri bo v domu obrtnikov na novomeškem Glavnem trgu prodajna razstava del akademskega slikarja Jožeta Kumra, Novomeščana, ki se je udomil v Dolenjskih Toplicah. Mladi likovnik, ki že dobrega pol leta okuša kruh samostojnega umetnika, bo razstavil kakih petnajst del, ustvarjenih v risbi, pastelu in akrilu. Na njih so upodobljeni pretežno pokrajinski motivi, nekaj pa jih predstavlja vedute Novega mesta in nekatera figuraliko. Slike bodo naprodaj po 70.000 do 400.000 dinarjev, obiskovalci pa sijih bodo lahko
oba dneva ogledali med 9. in 17. uro.
Danes ob 17. uri bodo razstavo tudi uradno odprli in obrazložili njen pravi namen. Namen je prav gotovo izjemno humanitaren, saj se je avtor že vnaprej odpovedal izkupičku za prodane slike, in sicer gaje namenil v sklad za nakup dragih medicinskih instrumentov, kakršne novomeško zdravstvo nujno potrebuje. S tem svojim plemenitim dejanjem je Jože Kumer sklenil počastiti tudi 7. april, mednarodni dan zdravja, ki ga praznujemo
danes. ■
'In kaj fneni avtor o tej prodajni razstavi’svojih slik? »Že nekaj let sem razmišljal, kako bi tudi jaz prispeval za zdravje oziroma za nabavo dragih medicinskih instrumentov, za kar je toliko časa tekla akcija, ker pa nisem nikoli imel denarja, sem se pač odločil svoj prispevek plačati s slikami,« pojasnjuje. »Moram reči, da ta moja odločitev ni bila težka, še posebej, ko sem na televiziji vjdel, kakšne sodobne medicinske naprave in pripomočke drugod že uporabljajo. Poleg tega pa se mi zdi že sama misel, da namenjamo toliko denarja za orožja, da pa ga ni za neprimerno bolj potrebne medicinske instrumente, tako strašljiva, da sem tako rekoč moral iti v to.«
Akademski slikar Jože Kumer se je za tolikšen dar odločil kljub temu, da sam nima tako rekoč ničesar in komaj stakne konec s koncem. Kruh, ki si ga lahko reže kot samostojni umetnik, ni niti malo bel, pa
tudi rezine so zelo tanke. A je prepričan, da bo nekoč tudi zanj bolje, kot je danes. Zdaj pa bolj razmišlja o tem, kako bi kot ustvarjalec izpeljal vse tako, kot si je zastavil. »Preizkušam novo tehniko akrila, ki mi omogoča večjo sproščenost. Prvič se zares približujem tudi abstrakciji. Ko bom to, kar sem si zastavil, povsem ursničil, se bom intenzivneje lotil še kiparstva. In kako sicer v prihodnje? Upam, da bom naslednje leto razstavljal v Dolenjski galeriji, v Ljubljani pa še kje, vendar vse skupaj še ni nič otipljivega. Vsekakor pa bom še naprej vztrajal kot svobodni slikar, pa čeprav vem, da ne bo lahko.«
I. ZORAN
(	Isem	n	aj	isti	fo1	to sl	ik
V novomeški Fotogaleriji razstavlja Željko Jerman							
Slovenski glasbeni dnevi
V Ljubljani in Kostanjevici koncerti slovenskih izvajalcev slovenske glasbe — V Ljubljani tudi mednarodni strokovni posvet
Lorenz.
Zadnji dan Slovenskih glasbenih dnevov, v soboto, 16. aprila, pa bo koncert v Kostanjevici na Krki. Ob 16.30 bo (predvidoma v samostanski cerkvi) nastopil Slovenski oktet.
I. Z.
NOVO MESTO — V novomeški Fotogaleriji (v Domu kulture) bo še do 14. aprila na ogled razstava del zagrebškega umetnika Željka Jermana. Razstava, kije odprta od 25. marca, predstavlja najnovejše ustvarjanje tega zanimivega gosta. Gre za osemnajst foto slik in fotoinstalacijo Foto-Ego-Life.
Željko Jerman seje od klasične fotografike ločil že v letu 1970, ko je bil lastnik fotografske obrtne delavnice v Zagrebu. Začelje izdelovati blede in sive fotografije, ki jih je kasneje dopolnil z risanimi intervencijami tempere, svinčnika ali kemikalije. Nato je prešel na analitično in elementarno fotografijo, ko je foto papir podvrgel prvinskim procesom — ga izpostavil svetlobi in nanj vplival s kemikalijami.
Dela, predstavljena na novomeški razstavi, so vznikla iz čistega užitka v likovnem ustvaijanju, saj prekinjajo z vsebinskimi ali simboličnimi asociacijami, ki so bolj značilne za Jermanove zgodnejše foto(gramske) slike.
Na otvoritvi je avtoijevo delo obiskovalcem predstavil zagrebški umetnostni zgodovinar in galerist Angelko Hundič, Željko Jerman pa je pripravil še dva video posnetka, in sicer avtorsko zgodbo Videomiks in posnetek s predstave Jerman/De-iimar v Zagrebu iz leta 1983.
BOJAN RADOVIČ
Izšel »kažipot« po zbirki NOB
Prepotreben vodnik izdal Dolenjski muzej po 35 letih, kar je bila zbirka NOB in socialistične revolucije prvič predstavljena javnosti_
NOVO MESTO — Zbirka NOB in socialistične revolucije za območje nekdanjega novomeškega okrožja je bila za javnost prvič odprta 29. oktobra 1953, to je istega dne, ko so slovesno izročili namenu Dolenjski muzej, kamor je sicer sodila. Dvanajst let kasneje so zbirko izpopolnili in jo razstavili v prvem nadstropju nekdanje stanovanjske hiše Mej vrti 2. Tam je bila vse do dneva republike 1978, ko so jo preselili v novozgrajeni muzejski trakt za potrebe oddelka NOB. Zbirko so v novi postavitvi, ki sojo pripravili najrazličnejši strokovnjaki iz Novega mesta in od drugod, ter po oblikovalski zasnovi Lojzeta Gostiše v novih muzejskih prostorih znova odprli 25. aprila 1981. Sestavni del nanovo postavljene, precej razširjene zbirke je postala tudi spominska avla oddelka NOB s plaketami desetih narodnih herojev in v kovini izrezanimi imeni nad 3.000 padlih borcev, aktivistov OF in žrtev fašističnega nasilja.
Teh nekaj podatkov in navedb je vzeto iz uvodne besede prvega vodnika po zbirki NOB Dolenjskega muzeja, kije izšel te dni. Napisal gaje zgodovinar Zdenko Picelj (ml.), kustos ustreznega oddelka. Blizu 80 strani debelo knjižico žepnega formata je izdal in založil Dolenjski muzej, v 2.000 izvodih pa sojo natisnili v Tiskarni Novo mesto. Povejmo še, da je vodnik oblikoval in tehnično uredil Janko Saje, da so fotografije delo Branka Babiča, več pa jih je tudi iz fototeke muzeja, ter da je
povzetek v angleščino prevedla Marta Pihlar. Knjižico prodajajo po 2.000 dinaijev.
Najtežje opravilo si je vsekakor naložil pisec s tem, da ni samo neposredno opisal tega, kar obiskovalec lahko sam vidi pri ogledu zbirke, marveč je v opisovanje vtkal širši zgodovinski oris dogodkov in pojavov. Na ta način je tudi utemeljil dejstvo, da uporni duh dolenjskega človeka ni nenadoma vzniknil iz zemlje in da ga tudi niso prinesli oblaki, temveč je upornost tega človeka neke vrste dediščina izza kmečkih uporov, ki pa je bolj prišla do izraza v kriznih in kritičnih trenutkih, še posebej takrat, ko je bil neposredno ogrožen ne le njegov duhovni, ampak tudi fizični obstoj. In takšno je prav gotovo bilo obdobje narodnoosvobodilnega boja. Vodnik obiskovalca zbirke temeljiteje seznanja s pomenom posameznih predmetov, zdajšnjih eksponatov, in z njihovo vlogo takrat, ko je bilo to potrebno, v vojnem času, ki pa je bil hkrati tudi čas socialistične revolucije. Zato smemo knjižico imeti tako za kažipot skoz zgodovino kot tudi po zbirki.
Vodnik po zbirki NOB je druga tovrstna edicija Dolenjskega muzeja. Kot prvi je izšel (in medtem doživel novo, razširjeno izdajo) vodnik po arheološki zbirki. Tretji vodnik bo opisoval etnološko zbirko in bo izšel, brž ko bo ta zbirka urejena. To pa naj bi se zgodilo še letos.
pisma
in
odmevi
Dobra poteza
Odstranjujejo kamen
Po dolgem pričakovanju je KZ Črnomelj vendar začela intenzivno čistiti semiške kamnite njive. S stroji so pričeli v Kotu, Starihovem vrhu in Nestoplji vasi in se pomikajo proti Semiču in Vrtači. Za prvo fazo je predvidenih 2.700 strojnih ur, v katerih nameravajo počistiti 300 ha njiv. V drugi fazi bodo prišle na vrsto tudi vse druge vasi okoliša KS Semič. Strojno čistijo njive zasebniki, opravljene delovne ure pa kontrolirajo lastniki sami, zato je vsak posestnik dobil glede na njivske površine določeno kvoto ur.
Velika škoda je, da niso začeli akcije že prej, ko so vlagali denar v družbena posestva, kjer so se investicije v veliki meri izničile. Njive brez kamenja bodo namreč nedvomno velika pridobitev za kmete, saj bo obdelovanje zemlje poslej lažje in cenejše. Kmetijska mehanizacija seje zaradi kamenja velikokrat kvarila, popravila pa so draga, predvsem takrat, ko je treba po rezervne dele v Italijo.
Mimogrede: uvoz rezervnih delov za kmetijske stroje bi moral biti nekako oproščen carine. Zaradi bodočega lažjega dela so tukajšnji kmetje zelo zadovoljni s potezo KZ Črnomelj. Želijo pa, da bi bile vse njive čimprej urejene.
FRANC DERGANC Semič
KORISTEN DAN
V elektrotehnični šoli v Krškem so nam na informativnem dnevu predstavili vse smeri na šoli in nam pokazali še delavnice. Mislim, da so nam na tej srednji šoli zelo lepo prikazali, česa se bomo v njej naučili. Najbrž se bomo odločili za to šolo.
TOMAŽ KNEZ
PRISPEVALI SO V KORIST SLEPIH
NOVO MESTO — Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih se iskreno zahvaljuje za denarne prispevke: Mariji Mlakar iz Krškega za podarjenih 10.000 din, dr. Janezu Janžekoviču iz Novega mesta za odstopljeni honorar v znesku 29.370 din, sosedje Vide Medic iz Vo-lčičeve ulice v Novem mestu pa so namesto cvetja na grob njene mame v sklad prispevali 15.000 din.
LEPA PROSLAVA
Na Butoraju smo ob dnevu žena pripravili proslavo, na kateri so se s kulturnim programom predstavili cicibani, pionirji in mladinci. Recitirali so, plesali in zaigrali še skeč. Programje bil lep, zato gre zahvala vsem, ki so kakorkoli pomagali pri njegovi izvedbi.
»AD ACTA«
Na Butoraju smo si 27. marca ogledali komedijo Matjana Marinca »Ad acta«, ki jo je uprizorila dramska skupina iz Semiča. S predstavo smo bili zelo zadovoljni, saj smo se tudi nasmejali. Želimo, da nas naslednje leto spet obiščejo.
MILKA KOCJAN
Rade se bomo spominjale tečaja
Iz dela AKŽ Pečice
Aktiv kmečkih žena Pečice, ki smo ga obnovili lansko spomlad, je letos pripravil kuharski tečaj. Vodjo te£aja Anico Jurkas je plačala TOK Brežice, material pa smo nabavljale same. Kljub letošnji mili zimi in obilici domačega gospodinjskega dela se nas je vsako soboto od 23. januarja do 27. februarja nabralo presenetljivo veliko žena in deklet. Zvečer smo se zadovoljne vračale domov, čeprav smo vedele, da nas tam čaka še delo. Ob tako prijetni predavateljici smo se tudi zlahka naučile peči veliko slaščic, ki so na kmetih redke ali pa jih sploh ni. 27. februatja smo pripravile zaključek tečaja z razstavo. Povabile smo tudi može, ki so vsi pokazali zadovoljne obraze. Ob harmoniki smo poskrbele za domač prigrizek. Žaradi bližajočega se dneva žena in v zahvalo vsem tečajnicam sem skupaj z mladimi poskrbela za skromen kulturni program, ki je popestril ta večer. Uric tečaja, ki so vse prehitro minile, in zaključka se bomo prav rade spominjale. Najlepše se zahvaljujem vsem gostom, ki so se odzvali vabilu in bili priče našemu veselju in uspehu.
Predsednica AKŽ
MM, KAKO DIŠI! — Ob zaključku smo pokazale, česa smo se naučile na tečaju ob prijetni Anici Jurkas, ki jo je fotografski aparat ujel ob obloženi mizi.
Solarn že grozi druga izmena
 Vse večja stiska v novomeških osnovnih šolah sili k ukrepanju
V zadnjem času se je pojavilo več vprašanj v zvezi s pomanjkanjem osnovnošolskega prostora v samem Novem mestu. Žagata je res vse hujša, saj je minilo že 16 let, odkar so krajani Novega mesta s samoprispevkom mestnih krajevnih skupnosti in s pomočjo delovnih kolektivov zgradili 2 osnovni šoli, ki pa sta bili že ob dograditvi, posebno tista v Bršljinu, premajhni.
Osnovne šole v Novem mestu obiskuje v letošnjem letu 3.446 učencev, to je skoraj pol vseh učencev v občini Novo mesto. Že deset let število učencev v naših osnovnih šolah narašča. Posebno pa se je število učencev povečalo v zadnjih 4 letih na osnovni šoli Milka Šobar-Nataša v Šmihelu, in sicer za 240. Na osnovni šoli Katja Rupena pa seje število učencev v zadnjih 10 letih povečalo za 380. To pa je več, kot ima ena povprečna šola v občini Novo mesto vseh otrok. Število učencev na ostalih dveh osnovnih šolah se ni bistveno povečalo. Ti številčni podatki povedo, da se zaradi gradenj novih stanovanjskih sosesk (Plava laguna, Irča vas-Brod) in s tem v zvezi novih priselitev število učencev vsako leto povečuje.
Moram poudariti, da je prostorsko problematiko ob takem naraščanju števila učencev zelo težko reševati, vendar smo jo do sedaj nekako bolj ali manj le ustrezno reševali.
— Na osnovni šoli 15. divizije Grm smo s pomočjo KS dogradili učilnico in se tako izognili drugi izmeni.
— Osnovna šola Katja Rupena gostuje z dvema oddelkoma nižjih razredov v prostorih srednje pedagoške šole.
— Osnovna šola 12. SNOUB Bršl-jin vsak dan vozi 4 oddelke (120 učencev) v novi Dijaški dom Majde Šilc v Šmihel, kjer imajo pouk v učilnicah internata.
— Osnovna šola Milka Šobar-Na-taša pa ima pouk za nižjo stopnjo v prostorih opuščenega starega dijaškega doma. Učenci so v tej 100 let stari in dotrajani stavbi, kjer v učilnicah ni tekoče vode, kjer so ozki in temačni hodniki, res prikrajšani. Tudi mlečna kuhinja in jedilnica sta v vlažnih in temnih prostorih, kjer ni niti minimalnih higiensko-tphničnih pogojev za normalno delo. Šola ima sklep sanitarnega inšpektorja, da zaradi neustreznih prostorov kuhinjo v tem starem delu zapre. Šola tudi nima primerne telovadnice, niti igrišč. Lahko rečem, da so na tej šoli daleč
najslabše razmere za delo v občini Novo mesto.
Do sedaj smo s svojimi sredstvi in dobro voljo naredili vse, kar je bilo v naši moči. Za kompleksno rešitev prostorskih problemov pa se bomo morali v občini Novo mesto pogovoriti, kako naprej, ker to od nas zahtevajo tako učenci kot tudi starši.
In kje je izhod? Mislim, da je glavni problem v tem, da ni nobene koordinacije na področjih gradnje stanovanjskih sosesk in gradnje infrastrukture. Število krajanov in s tem tudi šoloobveznih otrok se v dveh ali treh letih poveča za
1.000	občanov oziroma 200—300 učencev in nihče se ne vpraša, kam bodo ti otroci hodili v šolo. Starši pridejo pred nas in hočejo za svojega otroka prostor v šoli, hočejo, da ima otrok lepo in zračno učilnico, veliko in svetlo telovadnico, mi pa lahko ponudimo vsaj na osnovni šoli Milka Šobar-Nataša le stare zidove, ki niso bili primerni niti za dijaški dom niti za srednješolce.
Na tej šoli imamo sedaj tudi en oddelek v popoldanski izmeni, v novem šolskem letu pa se obeta druga izmena zaradi ponovnega povečanja števila otrok v dveh ali treh oddelkih.
Rešitev vseh prostorskih problemov vidimo v samem Novem mestu v tem, da že v tem petletnem obdobju dogradimo osnovno šolo v Bršljinu s pomočjo sredstev, kijih zbiramo v občini Novo mesto po posebnem sporazumu.
Prostorsko stisko na osnovni šoli Milka Šobar-Nataša pa bomo lahko ustrezno rešili le s pomočjo novega uspelega samoprispevka in novo šolsko stavbo, ki naj bi stala v območju KS Drska. S sredstvi novega samoprispe-
RDEČE RITKE
KOČEVJE — Te dni so v trgovini kočevskega Trikona prodajali s popustom hlače iz stare zaloge. Mnoge ženske so si nabavile tudi po več ali celo 10 do 20 rdečih letnih hlač, saj so bile zelo poceni, le po 2.000 din kos. Seveda so ženske hlače tudi preizkusile, a na srečo kar doma. Po nekaj dneh nošenja rdečih hlač se je namreč izkazalo, da so jim nove hlače rdeče prebarvale tudi spodnje hlačke in celo ritke... nakar je bila seveda potrebna temeljita »žehta«.
P-c
Slaboten nosilec kmetijstva
Pojasnilo vodilnih delavcev krškega Agrokombinata na prispevek v DL
Na članek, objavljen v Dolenjskem listu 24. marca, pod naslovom Slaboten nosilec kmetijstva, dajemo naslednje pojasnilo:
Res je, da je Agrokombinat Krško zaključil poslovno leto z negativnim rezultatom, kar pa je posledica vsesplošnih pogojev za gospodarjenje v kmetijstvu. Izgubo so prigospodarile tiste TOZD in TOK KTS, pri katerih so cene končnega proizvoda zamrznjene, cene repromateriala in vhodnih surovin pa se formirajo prosto na trgu. Poseben problem so bile obresti na zaloge, 100 do 140%, in posebno še zelo počasno obračanje kapitala (faktor 0,5 — 2) pogojuje dodatne stroške in zmanjšuje dohodek. Takšen primer je v TOZD Vinogradništvo kleti, ker je dohodek od litra vina manjši, kot znašajo obresti. V
istem položaju je TOZD Poljedelstvo—meso, delovna enota farma za vzrejo prašičev, ker je v drugem polletju 1987 prišla v izgubo zaradi tržnega dohodkovnega položaja. Dobršen del izgube je doprinesel nov obračunski sistem. Ce bi gospodarili tako kot marsikateri drugi, bi z manjšimi popravki z revalorizacijskimi odhodki v celoti krili izgubo.
V zvezi s krizo vodenja bi omenili samo to, da nastaja ravno takrat in pri tistih, ki se nočejo držati skupno dogovorjene politike.
Organiziranost Mercatorja Agrokombinata Krško je bila izvedena leta 1981, in to tako, daje vsaka TOZD in TOK KTS zaokrožena celota in vsaka TOZD in TOK KTS samostojna v okviru DO ter sestavlja dolgoročni in
Sme bogati zdomec početi vse?
»Bogati zdomec« je svoj odgovor naslovil z »Nevoščljivost ne pozna meja«
K pisanju v Dolenjskem listu z dne 17. marca pod naslovom »Sme bogati zdomec početi vse?« in pod katero seje podpisi Pavel Zgonc, je potrebno zaradi objektivne resnice, ki je v zapisu ni, povedati naslednje. S tem zapisom ne želim polemizirati s človekom, marveč navesti le nekatera dejstva.
1. V Vasi Ravnik so si vsi vaščani razen .veh zgradili nadomestne stanovanjske liše. Prva je bila hiša Pavla Zgonca, zadnja omenjena stavba, zgrajena na mestu dveh podedovanih hiš. Za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja pred gradnjo so bila predložena vsa soglasja, tudi taka, za katere drugi še slišali niso. P. Zgonc pa to sedaj po njemu lastni logiki enači s črno gradnjo na kmetijskem zemljišču izven naselja. Čemu?
2. Moti ga nova stavba, ker se približuje en vogal hiše, na osnovi izdanega soglasja KS, služnostni pešpoti. Hišo P. Zgonca pa obdaja javna pot s treh strani brez vsakega funkcionalnega zemljišča, od tega je ena stran asfaltirana glavna vaška pot; pa ga to ne moli? Po geslu: ne glej, kaj delam, ampak poslušaj, kaj govorim, in z logiko izvršenega dejstva sije sezidal garažo, zidanico in nazadnje v lanskem letu ob hiši verando na javni poti, javno pot pa prestavil. Seveda vse to brez soglasij KS in brez gradbenih dovoljenj.
3. Pod pojmom obrtna stanovanjska hiša si on zamišlja le stavbo s štirimi stenami, ki ga spominja na njegovo lastno hišo, ki ji je v lanskem letu po požaru brez gradbenega dovoljenja dozidal tretjo etažo — mansardo (dovolj dela za inšpekcijske službe). Vse, kar se ne podreja tem njegovim idealom, pripisuje oblikam gra-
du oziroma cerkve, še zlasti, če je projekt delo arhitekta, kfje v lanskem letu prejel Plečnikovo nagrado, in to ravno za sakralno arhitekturo.
4. Po zakonu je ob gradnji potrebno gradbišče primemo zavarovati oziroma preprečiti nesrečo zaradi prisotnosti nepovabljenih zijal, še zlasti, če kdo to počne provokativno. To pa je on začel takoj ob začetku gradnje in nadaljeval do dne zapore služnostne pešpoti, na katero se je spomnil ob začetku gradnje, prej pa je seveda uporabljal glavno vaško pot, ki je medtem tudi asfaltirana. Ob vsakem mojem obisku na domuje takoj poslal sina s konjem na sprehajanje po poti in gradbišču — z namenom, da bi izval prepir in zgago. Toda nič takega se ni zgodilo. Zato je še bolj pritiskal na vse kljuke po uradih. Končno je dosegel, da se je sestal poravnalni svet v KS, ki mu je indirektno povedal, da dela samo zgago. Po tem dogodku sem z vlogo zaprosil upravni organ za zaporo služnostne pešpoti. Kdo ima po vsem tem nečloveški odnos do sosedov, naj bralec sam presodi.
5. Zaradi gradnje je bilo potrebno vaški vodovod prestaviti. Ob obilnem deževju pa seje utrgal plaz in s tem pretrgal tudi vodovod. Vse prekinitve so bile takoj odpravljene, toda nesreče ni mogoče napovedati.
6. Med gradnjo so bile odplake iz stanovanja moje matere speljane v vaško kanalizacijo, v katero se stekajo tudi odplake P. Zgonca. Vsi vaščani vedo, samo on tega noče vedeti, da po tisti poti — v bistvu po globeli — že stoletja curlja voda iz izvira, sedaj pod novo stavbo^ kije bila še pred desetletjem studenček. Ždaj pa to
imenuje odpadne vode med gradnjo.
7. Čeprav je vaška skupnost s pomočjo KS lansko leto asfaltirala glavno vaško cesto in Pavlu Zgoncu porinila asfalt na prag, sedaj pričakuje, da mu bom kakor sebi na lastne stroške po možnosti asfaltiral bližnjico za cca 50 m, da mu ne bo treba mešati blata v globeli, ko se mu bo zahotelo iskati bližnjico. Pa ne zato, da bi to pešpot potreboval, ampak da bi vsem dokazal, kako se upa peteliniti vsepovsod in proti vsakomur. Žal poznam samo tri hiše v vasi, s katerimi menda ni bil v sporu, prepiru oziroma pretepanju, pa ne samo v vasi. Kam to pelje, si verjetno ne beli glave. Meni pa dobesedno podtika in pri tem laže, da sem nekoga fizično napadel; daje s provociranjem nekdo skupil klofuto, sem videl le iz oddaljenosti. Ne pove pa, da je isti dan grozil in blebetal žaljivke pred pričami, mojega brata pa celo obmetaval s kamenjem, nakar mu je moral lastni sin preprečiti nečloveški odnos do sosedov, ki ga tako rad pripisuje drugim. Popolnoma upravičeno bi ga moral zaradi tega izpada sodno preganjati — pa ga ni nihče.
8. Da sta njegov jezik in zloba vedno pred njegovo pametjo in moralo, dokazuje tudi njegova zaključna izmišljotina, v kateri laže, hkrati pa podtika in natolcuje, ko trdi, da sem oddal delavnico v najem B. Strmoletu. Pri pristojnem upravnem organu je registrirana najemna pogodba, ki se glasi na ime mojega brata. Take in podobne trditve niso samo žaljivke, ampak pomenijo tudi kaznivo dejanje; če se tega pri svojem dosedanjem početju ni zavedal, se ga bo mogoče poslej.
J. ANDERLIČ
srednjeročni plan razvoja, kakor tudi letne finančne proizvodne plane; tako se ugotavlja za vsako TOZD tudi samostojni finančni rezultat.
Iz navedenega sledi, da se vsakodnevne poslovne odločitve sprejemajo na nivoju TOZD in TOK KTS. Smatramo, da so vsi direktorji TOZD in TOK KTS skrbni gospodarji in delujejo kot najboljši gospodarji za doseganje zastavljenih ciljev.
Trditve o kadrovskih zadevah, direktorju DO, da v SOZD niso zadovoljni, pa je podtikanje, saj take ocene do sedaj ni bilo slišati od vodstva SOZD. Do sedaj so bila načela naše politike, čim dosledneje se vključevati in prek SOZD na osnovi samoupravnega sporazuma razreševati dolgoročne in kratkoročne zadeve (investicijsko politiko, finančno politiko, nabavo in prodajo trgovskega blaga, proizvodov).
Če bi avtorji izjav preverili stališča in sklepe programske konference ZK in konference sindikata na nivoju DO Mercator Agrokombinat Krško ter razgovorov s predstavniki DPS, bi bil objavljeni članek gotovo drugačne vsebine.
Prav gotovo pa je pisec članka škodoval ugledu celotne panoge v občini, ki dosega pomembne uspehe pri pridelovanju hrane. Moral bi se zavedati, da tako pisanje še povečuje težave, ki jih imata Agrokombinat in celotno kmetijstvo že tako dovolj.
Po pooblastilu vodilnih in direktorjev TOZD: FRANC JUVANC, direktor
ŠE ENKRAT: PREGANJATI GOZDNE TATOVE
Članek pod tem naslovom v 13. številki Dolenjskega lista, je zelo razburil vaščane Brezove rebri nad Semičem. Najbrž sem to pismo objavil brez zadostnega preveijanja, na podlagi govoric, zato je sodba preveč splošna. Ne bi rad nobenemu napravil krivice, zato se za navedbe, ki se tičejo vaščanov Brezove rebri, javno opravičujem. Opravičujem se tudi logarju in organom milice, če sem tudi nje razžalil. Sicer pa problem gozdnih tatvin obstaja. Delno so temu krive neurejene meje, delno pa so na delu tudi pravi tatovi. Želim logarjem in organom milice čimveč uspehov pri preganjanju tatov, prosim pa tudi vaščane Brezove rebri, da pri tem pomagajo.
FRANC DERGANC Semič
vka pa bi morali posodobiti tudi osnovno šolo Katja Rupena, kije največja osnovna šola v občini Novo mesto in ima najmanj površine na učenca.
Z uresničitvijo teh načrtov bi bila prostorska problematika v samem Novem mestu do leta 2000 rešena.
JOŽE JAZBEC ravnatelj združenih osnovnih šol Novo mesto
NOVO ZA BOLNIKE
KOČEVJE — Kočevsko društvo diabetikov je dobilo te dni v prodajo knjigo »Živeti s sladkorno boleznijo« avtoija mag. Marka Medveščka in obesek SOS za bolnike. Oboje lahko bolniki in drugi kupijo tudi v prodajalni turističnega društva Kočevje pri avtobusni postaji.
9/nz jj;
UBOGE RIBE — IN KUPCI...
Petek, 1. aprila, dopoldne ob
10.15	na novomeški tržnici Pred ribarnico EMONE ribarstva benti kakih 5 ali 6 gospodinj. »Eno uro že čakamo, prodajalke pa nikjer! Je to kakšen red? Je naš čas manj vreden kot trgovkin?« Hudih besed kar ne zmanjka, podobne so plohi ki na ta velikonočni petek pada po dolgem in počez. Nekatere gospodinje jezne tudi odhajajo, pa pridejo spet nove, ki se pridružijo upravičeni nejevolji čakajočih.
Ob 11.55 prodajalka vsa zasopla prihiti Nelepi pozdravi ji povedo vse, a nič se ne opraviči, kar nam potrjuje, da se pa (morda le) za veda svoje krivde.
Eno uro tam ta dan nisem čakal, 40 miutpa, saj sem gledal na uro in poslušal hude gospodinje, ki so za praznike hotele razveseliti domače tudi z ribami Nepotrebno čakanje jim jih je prav gotovo močno presolilo.	k	g
Novo mesto
ZAGOVEDNA ŠOFERSKA ŠALA
V Šentjerneju prvega aprila zjutraj v avtobusu, s katerim se vozijo v novomeške šole učenci iz trga ih širše okolice. Šofer se nekam čudno obnaša in pove dijakom, ki mu kažejo svoje vozovnice, da »zanj te karte ne veljajo...« Otroci morajo na cesto. Neumen šoferjev nasmeh pojasnjuje potnikom v avtobusu, da je »... danes prvi april in da se lahko dijaki peljejo v mesto še z naslednjim avtobusom.«
Nesrečna zagovednost, ki ne pomisli na stiske in potrebe vozačev, ki imajo že brez takih »šal« šoferjev dovolj svojih težav in skrbi!
J. L. Novo mesto
TEKME V TROBOJU
Zadnjič smo imeli učenci 5. razreda zopet športno popoldne. Kot običajno smo se najprej ogreli, nato pa začeli tekmovati. Tokrat smo skakali v višino, tčkmujemo namreč v troboju. Na koncu bo najboljši razred prejel pokal.
BOGDAN ZAMIDA OŠ Baza 20 Dolenjske Toplice
SLABA NOVICA
Nekega večera so pri nas igrali karte, pri čemer smo se vsi zelo zabavali. Sredi veselja je prišel k nam stric z žalostno novico. Povedal je, da je umrla naša babica v Makedoniji. Mama je začela na ves glas jokati, njena žalost pa je prizadela tudi mene. Zelo meje bolelo srce. Ko sta oče in mama odpotovala v Makedonijo na pogreb, sem tudi jaz veliko jokala.
ANITA ROŽAC OŠ Artiče
ZA VSAKOGAR NEKAJ
Ob ogledu zagrebškega tehničnega muzeja so nam tamkajšnji prijazni vodiči razkazali ogromne dvorane in razstavljene predmete. Bili smo navdušeni, ker smo lahko videli tudi delovanje nekaterih strojev. Sicer smo si ogledali umetno nebo, izume Nikole Tesle in rudnik pod stavbo. Z zanimanjem smo pogledali stare avtomobile, ladje, letala ter podmornico. Vsak je našel kaj za svoj okus.
BRANKA ŠTEFANIČ OŠ Metlika
NA ROGLI
Ker je bila letošnja zima brez snega, nam je šola organizirala zimski športni dan na Rogli. Ob prihodu tja smo se začudili, ker že dolgo nismo videli toliko snega. Na Rogli smo se tisti brez smuči odpravili na izlet h koči na Pesku. Hodili smo približno uro in na poti opazovali smučatje. Uživali pa smo tudi v čistem zraku, ki ga doma v Krškem tako pogrešamo. Takih športnih dnevov si še želimo, vendar brez hudih trenutkov, kakršne smo preživeli zaradi sošolke, ki jo je udarilo utrgano sidro.
MOJCA VALENTINČIČ OŠ Jurij Dalmatin Krško
VESELI OGLEDA
Ob nedavnem pohodu smo obiskali tudi kmetijsko šolo na Bajnofu. Tam smo si ogledali film o nekem fantu, ki se ni mogel odločiti za poklic. Po predstavi smo si ogledali hlev. Potem smo se igrali. Ta dan je bil lep in zanimiv. Vsi smo lahko srečni, da smo imeli možnost ogledati si to šolo.
BARBARA KREVS OŠ XII. SNOUB Bršljin
Kurirčki po Kočevskem
Potovali tudi po hrvaških občinah Čabar in Delnice
KOČEVJE — »Bodite borci za svobodo, mir, človeške medsebojne odnose,« je 29. marca med drugim poudaril predstavnik 15. divizije Alojz Šonc na sprejemu letošnje kurirčkove pošte v Kočevju. 15. divizija ima domicil tudi v kočevski občini. V kulturnem programu ob sprejemu so sodelovali učenci osnovne in glasbene šole iz Kočevja.
V kočevsko občino je kurirčkova pošta pripotovala 29. marca ob 10. uri, ko sojo sprejeli pionirji iz Strug, kjer so za to priložnost pripravili v novi osnovni šoli prisrčen kulturni program. Ob 11.30 so pionirji iz Stare cerkve in Željn izvedli velik miting v Konci vasi, kjer je bil med vojno ujet narodni heroj Jože Šeško, organizator vstaje na Kočevskem .Ob 12.30 pa je bil sprejem v Kočevju, kjer je kurirčkova pošta prenočila.
Naslednji dan je torbica potovala skoz Livold in Kočevsko reko do Osilnice, kjer je prenočila. Nato je od 31. marca pa vse
do včeraj, 6. aprila, potovala delno po hrvaških občinah Čabar in Delnice, delno pa po kočevski občini. Zelo lepo je bila sprejeta povsod, posebno še v Čabru, kjer so kulturni program izvedli pionirji Osnovne šole »Peter Zrinjski«. Ob tej priložnosti so predstavniki Zveze prijateljev mladine občine Kočevje podelili priznanja hrvaškim delavcem, ki že 10 let sodelujejo pri izvedbi kurirčkove pošte; hrvaški šoli pa so za njeno knjižnico podarili tudi več slovenskih knjig. To hrvaško šolo obiskujejo namreč tudi nekateri učenci s slovenskega brega Čabranke.
Skupni miting slovenskih in hrvaških pionirjev je bil tudi 5. aprila ob 12. uri v Fari, kjer so lep sprejem kurirčkovi pošti pripravili pionirji hrvaške šole iz Broda na Kolpi in slovenske iz Vas-Fare. V Fari je kurirčkova pošta tudi prenočila, nato pa sojo včeraj, 6. aprila prevzeli v Žlebeh ob Kolpi učenci osnovne šole Stari trg iz občine Črnomelj.
J. P.
l V'
k ] ®
PRIJATELJI TUDI PO DOLGIH LETIH — Dobra učiteljica, zlasti učiteljica prvega razreda, ne ostane le v spominu učencev, ampak se enako, če ne še bolj, zapiše v spomin njihovih staršev. To se je znova pokazalo na prijateljskem srečanju, na katerega so Mimopečankc povabile upokojeno učiteljico Francko Božič iz Trbovelj. Ob snidenju ni manjkalo spominov iz leta 1949 do 1961, ko je Božičeva vodila tukajšnje otroke čez šolski prag v svet znanja. Kljub zaposlitvi in družini je zmogla še dopolnilno izobraževanje žensk mimopeške doline. Njeno delo je bilo obogateno z veseljem in predanostjo do poklica, kar vse je temeljilo na njenem razumevanju otrok in njihovih staršev. Lepih doživetij ne pozabimo, zato se tudi Božičeva rada vrača v Mimo peč. (Darko Cesar)
od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka m od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka
F" '	j,-
Ljudje kot divjad
Nerazumljivo je, da se človek ob koncu dvajsetega stoletja, v dobi elektronike, korak od postindustrijske družbe in sredi dokaj razvite Slovenije, ki teži k sodobni civilni in pravni družbi, srečuje s pojavi, ki so bili običajni za srednji vek, ko je vladal zakon močnejšega in iznajdljivejšega in ni bilo pisanega zakona, ki bi varoval ne-dokatljivost človekovega premoženja in življenja
Pa vendar se zgodi Zgodi se, da ljudje pokličejo no vinarja, kerjih teži krivica ki se jim godi ker jim nekaj leži na duši in ker ne vidijo smi-sela iskati pravice na policiji ali na sodišča Ko novinar cdpre beležko, postanejo besede težke in okorne, najbolj pogosto pa se sliši »To bom povedal ampak ni treba zapisati!« Ko je beležka zaprta kar vre iz duše »Veste, tudi oni berejo časopise Sedaj nam zmanjka le kdaj pa kdaj kakšna kura pa zajec, popasejo nam malo travnika v gozdu posekajo, kar je dosegljivega Če pa bi zvedeli, da smo se pritoževali bi bilo še huje Grozili bi nam, naredili še več škode Že sedaj si ponoči ne upamo ven. Pa na občini bi nas grdo gledali«
Beseda je seveda o Romih, Ciganih ali I »nadlogi« kot pravijo kmetje, ki so bili prisiljeni sprijazniti se s tako soseščino. Po njihovem bijih '■ bilo treba nagnati prisilno zaposliti civilizirati » V mesto najjih dajo, pa se naj ukvarjajo z njimi1. Ali pa v zapuščene vasi na Kočevsko, da bodo sami kmetovali in živeli od lastnega dela« Besed gneva ni ne konca ne kraja
Če bi vprašali Rome, bi naleteli na podobna čustva- »Ne dobimo dela z nami nimajo potrpljenja Poglejte kako živimo. Podpora je majhna Znajti se moramo, kakor vemo in znamo.« Tukaj je boj za golo preživetje
Ni težko razumeti enih in drugih. Vsakdo ima prav, le da bi morali imeti v pravno urejeni državi eni bolj prav, saj le branijo tisto, kar je njihovo, kar so pridelali z lastnimi rokami in nihče jih ne bi smel odrejati da bi živeli v strahu, negotovosti in nelagodnosti Pravico do človeka dostojnega življenja pa imajo eni in drugi
• Prst je uperjen na občino. V njeni pristojnosti je reševanje socialnih problemov, pa tudi v organe pregona, ki zaradi obilice dela le s težavo obvladujejo položaj. Medsebojna mržnja je vse večja, v vodo padajo tudi poskusi, da bi vzpostavili kakršnokoli sodelovanje na ravni krajevne skupnosti Kdo je torej kriv? Po mnenju kmetov vsekakor tisti, kije dovolil nasetitev v bližini vasi, na obronkih gozdov, tako da se kar ponuja sadež s polja in drevo iz gozda
Nekateri sklepajo, da je bilo to ceb namerno. Kmet ki je bil dolgo že tako ali tako na piki oblasti naj bi nosil breme in posledice, ki jih odgovorni niso bili sposobni rešiti Pa še to pravijo, malo cinično, da tisti, ki stvari urejajo, tudi nimajo kaj dosti boljše mnenje o Romih. Kmetom ponujajo odškodnino za škodo, približno tako, kot morajo lovci plačati za škodo, povzročeno po divjadi In s tem naj bi bile stvari urejene, volk sil in koza cela, ljudje pa naj se borijo in mrzijo, kakor pač hočejo.
Ker pa smo le na koncu dvajsetega stoletja, se bo treba kmalu in odločno vprašati ne kaj je storila krajevna skupnost niti kaj je sotirla občina, ampak kaj je storila Slovenija za etnično | skupino, ki jo pušča tako nizko na socialnem dnu. Pa še to: zakaj ni nihče tega vprašanja dovolj prodorno postavil v republiški skupščini že
Prej-
T. JAKŠE
Zakon podpira razkošje in ne delo
Obrt pomeni za brežiško občino tovarno s tisoč zaposlenimi. Med njimije 500 lastnikov obratovalnic in 500 delavcev, ki si v njih služijo vsakdanji kruh. Bilo bi jih lahko še
Foto: J. Pavlin
precej več, če bi obrti v praksi dali mesto, ki ji gre kot prednostni dejavnosti Toda njen razmah utesnjujejo številne administrativne spone, na katere člani Obrtnega združenja v Brežicah že dolgo opozarjajo.
Nazadnje so povzdignili svoje glasove na prvoaprilski skupščini in zahtevali tako zakonodajo, ki ne bo zavirala razvoja. »Ne razumite nas narobe in ne mislite, da se pritožujemo zato, ker mislimo, da slabo živimo! Sploh ne, »je dejala predsednica združenja Jožica Žagar. «Dobro nam gre in nekateri od nas celo preveč vlagajo v osebni standard, ker jih v to sili sistem. Vsak od nas pa bi raje širil svojo dejavnost, izboljševal delovne razmere in stare stroje zamenjeval z novimi sodobnejšimi, toda zakonodaja nam tega ne dovoljuje.«
V tem grmu torej tiči zajec, ne v želji po razkošju. Obrtnike omejuje tudi predpis o največji dovoljeni površini obratovalnic, ki ne sme presegati 75 kvadratnih metrov. To je za marsikatero dejavnost premalo, saj povzroča stisko in onemogoča odpiranje novih delovnih mest, tisti, ki bi se radi širili in celo izvažali, pa svojih zamisli ne morejo uresničiti
Ena od zahtev, ki jo brežiški obrtniki ponavljajo leto za letom, je izenačenje položaja zasebnega sektorja z družbenim. Zakaj obrtnik ne more imeti poslovnega sklada in komu koristi prelivanje amortizacije v nakupe za osebno udobje, se sprašujejo prizadeti Ne gre jim v račun, da ne morejo gospodariti po zdravi pameti, kot podjetniki Spotikajo se tudi oh kreditne pogoje. Pot c banko vsakogar odvrne, da bi še kaj razmišljal o najetju posojila za tako visoke obresti, kot so trenutno na voljo zasebnemu sektorju. Potem pa se nekateri čudijo, da kupujejo vikende, vinograde in avtomobile. To je natanko po meri sistema, ki zavrača ekonomske zakonitosti Dandanes veliko govorimo tudi o raznih oblikah posredništva, ki ga plačujejo proizvajalci in porabniki. Nekaj podobnega vidijo obrtniki v zadrugah in so prepričani, da so v sproščenem gospodarstvu, ki ga ureja tržišče, samo v napoto, nepotreben člen, ki med drugim podvaja in upočasnjuje administriranje.
• Zelo prizadete se čutijo dandanes številni inovatorji. Jezijih, da jim davkarija zaradi inovativnega dela, ki ga lahko dokažejo črno na belem, niti za promile
ne zmanjša davka in se kot klop drži predpisa. Ali ima smisel ukvarjati se z inovacijami, če jim priznavajo samo zaslužek za osemurni delavnik, ne pa tudi neštetih ur, ki so jih zanje porabili v prostem času. Ob takih razmišljanjih je zadnje čase slišati vedno več napovedi o tem, da bo ta in oni zaprl delavnico, odpustil delavce in si tudi sam poiskal la-godnejše delo.
Vse to nerazoploženje je posledica kratkih stikov s sistemom, v kakršnem vsi skupaj živimo in delamo. Zagotovo pa bi jih bilo manj, vsaj v občini, če bi bili obrtniki zraven, kadar skupščina odloča o vprašanjih, ki jih zadevajo v živo danes, jutri in pojutrišnjem, meni predsednik komiteja za družbeni razvoj pri občinski skupščini, Jože Patty. Zanemarjanje delegatskih dolžnosti najbolj škoduje njim samim in nezadovoljstvo s trenutnimi razmerami bi obrtnike moralo mobilizirati, ne pa obratno. Ne gre le za dviganje rok, ampak tudi za utemeljevanje predlaganih ukrepov, da bi tudi druge prepričali, kaj ta ali oni odlok pomeni za občino in njen napredek. Komite za družbeni razvoj je samo predlaga-
telj, glasujejo delegati Njihova prisotnost ni pomembna le takrat, ko se odločajo za ustanovitev sklada za pospeševanje obrti ampak tudi tedaj, ko sprejemajo prostorske dokumente, ukrepe za sanacijo gospodarstva, katerega pomemben del je obrtništvo, ali pa srednjeročni in dolgoročni razvojni plan. Za Usodo obrti so taki dokumenti lahko življenjskega pomena, zatorej ni vseeno, če so delegati doma ali na skupščini Odločanja torej ne kaže prepuščati drugim, kadar sami lahko vplivajo na svoj položaj.
V združenju veliko pričakujejo od napovedanih sprememb p davčni zakonodaji in osnutku novega obrtnega zakona, ki bo to pomlad v javni razpravi Dobro se namreč zavedajo, da bo to, kar bodo letos sprejeli obveljalo najmanj deset, petnajst let. Torej bo v delavnici izgubljena marsikatera ura. Za te razprave si bodo že vzeli čas, lahko jih organizirajo tudi popoldne, za druge seje pa si teže utrgajo ure, zato delegatske dolžnosti slabo opravljajo. Vse seje so dopoldne, med delovnim časom, ker sicer ne bi bile sklepčne, obrtnikom, ki so v delavnicah nepogrešljivi pa ravno to narobe hodi Ponekod, v občinah, kjer je obrt bolj razvita, so se posamezniki specializirali za to. da sledijo zapletenostim papirnate vojne in o pravem trenutku vskočijo s svojimi predlogi. V Brežicah tako za zdaj še ne gre. Prizadevajo si, da bi imeli obrtniki spet svojega predstavnika v izvršnem svetu, in ne samo v organih, kipripra vljajo gradiva za posamezne odloke, zagotovo pa pomeni napredek v odnosu do obrti tudi kandidiranje obrtnika za predsednika zbora združenega dela.
J. TEPPEY
Deset kilometrov do vrtca
Novomeška vzgojno-varstvena organizacija je prejela do 20. marca, ko je potekel uradni rok zbiranja prošenj za vrtce, 703 prošnje za takojšen sprejem in še 140 evidenčnih, prosilci pa so se oglašali tudi pozneje. Dokončno število bo zaokroženo po koncu vpisa v šole predvidoma junija, že zdaj pa je jasno, da vseh otrok ne bodo sprejeli v vrtce.
Uradno pojasnilo takega ravnanja se glasi pomanjkanje prostora. V vrtcih so oddelki številčno prezasedeni po nekaterih podatkih 14 in po drugih celo 16-odstotno glede na normative. V poštev ne pride nikakršno povečevanje skupin gojencev, saj bi to po eni strani otežilo delo vzgojiteljic in po drugi, kar je glavni pomislek, že motilo otrokov razvoj. Tako razložijo zadevo poznavalci in postrežejo z ocenami v Novem mestu se obeta najtežje skupinama dojenčkov in dve- do triletnih otrok, kjer bodo zavrnili polovico prošenj, šentjernejski seznam prosilcev 100-odst. presega število prostih mest v vrtcu, stiska pa je tudi drugod Da je na tržišču vzgojiteljskih storitev povpraševanje večje od ponudbe, kaže med drugim tudi podatek, da nekatere otroke vozijo v vrtec tudi prek 10 kilometrov daleč.
Za Novo mesto ugotavljajo, da večanje zmogljivosti vzgojno-varstvenih ustanov ne sledi porastu števila prebivalstva. V VVU Novo mesto se npr. sprašujejo, kaj bo na Drski po vselitvi 169 družin, verjetno mladih, v nova stanovanja. In podobno.
• Ker vrtcev torej kronično primanjkuje, se ob tem zdi umestno vprašanje, kako občina načrtuje svoj razvoj. Velikega razvoja si sicer ob razmeroma praznih blagajnah ne more privoščiti, toda nekaj pogače na svojih mizah vendarle premore. Ali se potemtakem ne bi kazalo zamisliti o tem, v kateri domači lačni kljun gre pogača.	,
M. LUZAR
Bodo prašiči
m v m m m
uničili kmete?
V metliški Kmetijski zadrugi si dolga leta prizadevajo, da bi čimveč hrane pridelali v domači občini. Trudijo se, da bi bili čimbolj skrbni in dobri gospodarji, da bi imeli kmetje zaupanje v zadrugo, da bi jo občutili kot svojo, ne pa kot podaljšano roko oblasti, ki kmetu in kmetijstvu nasploh ni bila nikoli prav naklonjena. V veliki meri ji je uspelo pridobiti zaupanje kmetov, nekatere nerazumljive odločitve oblasti v zadnjem času, ki se v kmetijstvu vedno bolj jasno kažejo kot pogubne, in splošno stanje v družbi, ki je kmetijstvu še posebej nenaklonjeno, pa te vezi, ki so bile tako težko stkane, nasilno trgajo. Kmet, ki si je v stoletjih do oblasti zaradi slabih izkušenj navzel nezaupanja, svoj nemočni bes največkrat stresa na tistega, ki mu je najbližji in najmanj kriv za njegov bedni in nepravični položaj — na zadrugo.
Upravičeno ogorčenim nezadovoljnežem
med kooperanti metliške zadruge se je pred kratkim pridružilo še pet kmetov, ki so na svojih mini farmah pitali za zadrugo prašiče. Kapaciteta teh petih prašičjih mini farm je 1100 prašičev v turnusu, vendar so se na zadružnem svetu prejšnji mesec odločili, da začasno prekinejo to kooperacijsko pitanje prašičev. Tako so teh pet kmetov in njihove družine, ki so veliko denaija in dela vložili v izgradnjo sodobnih hlevov in nekateri, ki so se odločili za prašičerejo, pustili službe, ostali brez dela in dohodka, kije bil zadnja leta že tako in tako hudo pičel.
Zakaj so na zadružnem svetu sprejeli tudi usodno odločitev? »V začetku marca bi morali z mešalnico močnih krmil v Kutini podpisati samoupravni sporazum o podražitvi krmil za 40 odst., uradno dovoljena podražitev pa znaša 14,5 odst. Tako bi kilogram krmila franko Metlika stal 520 dinarjev, tega pa pri sedanji določeni odkupni ceni prašičev nikakor ne zmoremo. To bi zadrugo uničilo,« je povedal inž. Jože Bajuk, vodja temeljne zadružne organizacije Kooperacija pri metliški Kmetijski zadrugi. »Zato smo se odločili, da začasno prekinemo pitanje, dokler ne bomo imeli spet svoje koruze, kar pitanje bistveno poceni.« Normalno bi bilo, da bi bilo razmerje med ceno za kilogram koruze in odkupno ceno za kilogram žive teže prašiča 1:8, je pa 1:4. Odkupna cena za kilo-
gram žive teže prašiča je 1.500 dinarjev, uradna cena koruze je sicer res 210 dinarjev za kilogram in tukaj bi še nekako lovili potrebno razmerje, vendar je, tako kot še marsikje pri nas, uradna cena eno, dejansko stanje pa nekaj povsem drugega. Cena koruze na novosadski borzi je 350 dinarjev in le ta cena velja. Zadruga da rejcu 4 kg krmila za kilogram prirasta. Po novi s »samoupravnim sporazumom« določeni ceni krmil bi to zneslo samo pri krmi 2080 dinarjev za kilogram
pri stokilogramskem mesnatem prašiču. Cena odojka je 600 dinaijev na kilogram prirasta, dohodek kooperanta 100 din na kg prirasta, veterinarske storitve, zavarovanje, izpadi in pogini znesejo 300 din, obresti na vložena sredstva pa 500 dinarjev na kg prirasta. Skupna cena za kilogram žive teže bi bila tako julija, ko bi prašiči prišli iz mini farm, najmanj 3.500 dinarjev, uradna odkupna cena pa je sedaj — 1.368 dinarjev za kilogram žive teže.
Klavnica jim sicer plačuje po 1.500 dinarjev kg žive teže, a ima zaradi tega tudi sama izgubo. Kljub temu pa ima že sedaj TZO Kooperacija pri lOO-kilogramskem prašiču v kooperacijskem pitanju deset starih milijonov dinarjev izgube, pa še rejec je prepričan, da je za svoje delo sramotno slabo plačan. »Takega razkoraka med proizvodno in odkupno ceno še ni bilo,« pravi Bajuk »in to -je tako breme, ki ga zadruga kot organizator prozvodnje, klavnica in kooperant ne zmoremo več.«
Kot rečeno, je odločitev o prekinitvi kooperacijskega pitanja prašičev začasna, dokler ne bodo imeli svoje koruze. Vsaj pri tem so v Metliki na boljšem, ker so lani zgradili svojo sušilnico za žito, v kateri bodo jeseni svojo in vso ostalo koruzo, ki jo bodo odkupHi od kmetov, posušili ter jo porabili za krmila, ki bodo tako znatno cenejša.
Pa vendar poznavalci napovedujejo hudo mesno krizo, še posebej naj bi primanjkovalo govedine. V metliški občini se je v lanskem letu stalež govejih plemenic zmanjšal od
1.200 na 850, seveda je tudi oddanega mleka vse manj. Pravijo, da kmetje zmanjšujejo proizvodnjo. Ko se zmanjšuje taka »proizvodnja«, grozita pomanjkanje in lakota. Lakote pa ne potešijo ne resolucija, ne programi, ne kongresi.
A.	BARTEU
DOLENJSKI LIST
G11MM KMET
foto slišal: Milan Markelj
■hbJI
CE$I ZA TO, BI SE POPOLDNE LOTILA MALO RUŠENJA TEMELJEV NASE KRAJEVNE SKUPNOSTI IN SLO.
. i1
«81
DOLENJSKI LIST PRED 20 leti
Jstvarjen moralni kapital
elik ugled Jugoslavije v svetu — Kučan predsednik slovenske mladine — Panika zaradi gnojil
ŽIVIMO V SVETU, ko so za odpravo izkoriščanja množic, posledic .onomske zaostalosti, revščine in lakote, rasne in verske mržnje, oborože-'ilne tekme, zapostavljanja mladih narodov in držav, potrebni napori vseh idi. SFRJ že ves čas svojega obstoja v okviru svojih možnosti moralno in ugače podpira vsa prizadevanja za mir, za spoštovanje človeškega dosto-nstva in enakopravno mednarodno sodelovanje. S svojo politiko aktivne »eksistence sije ustvarila nesporen mednarodni ugled in moralni kapital. MESTNO NASELJE v Hrastnici v Brežicah je hitro zraslo in zavzelo lik obseg. Okolica stanovanjskih blokov pa še vedno ni urejena. Nobene-nasada ni nikjer, ne drevesa, ne grmičevja ne cvetja. Kdo bo poskrbel za ? Stanovanjsko podjetje je veijetno dolžno skrbeti za urejen videz kraja, j ljudje plačujejo prispevek za uporabo zemljišča.
CENTRALNI KOMITE zveze mladine Slovenije je za svojega novega edsednika izvolil Milana Kučana. Za Dolenjce bo zanimivo, če mimo-ede omenimo, daje bil Milan Kučan, ko je bil star komaj 17 let, koman-int III. prekmurske mladinske delovne brigade na gradnji avtoceste Ljubl-na — Zagreb.
NA SKORAJ VSEH področjih opažamo, da se skupna zadolžitev prek »trošniških posojil hitro zmanjšuje, hkrati pa vedno hitreje naraščajo hra-Ine vloge. Zdaj razmišljajo, da bi bilo treba dovoliti prodajo skoraj vsega dustrijskega blaga na potrošniška posojila.
PO NEKAJTEDENSKI zamudi, katere vzrok je bil pomanjkanje duha »slovnosti naših bank, so prejšnji teden gnojila vendarle prišla. Na želez-Ških postajah je vladala prava panika. Kot poročajo, je bilo v Radohovi si, kjer so ljudje bolj ognjeviti, na vrsti celo nekaj pretepov. Se spominjate tih časov, ko je bilo kmetovalcem potrebno umetna gnojila še ponujati in i zanje navduševati?
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 4. april 1968)
Temno srce naše galaksije
lec te velike dežele meni, da ima popolno pravico prekrišpati svojo boljšo polovico. In prav zanimivo, kar 17 odstotkov vprašanih žena se strinja s to moško pravico. Že vedo, zakaj.
SLAVNI SUPERMAN, ki ga pozna ob Robin Hoodu, Tarzanu,-Miki Miški in še nekaterih izmišljenih junakih stripov in filmov mladež po vsem svetu, je dočakal Abrahama. Letos aprila mineva natanko 50 let od tistega trenutka, ko se je prvikrat pojavil v zvezku stripov. Vstop v areno svetovne slave je bil klavrn. Ob pogledu na silaka, ki drži nad glavo avto, so se poznavalci stripov samo nasmehnili, češ kakšna neumnost. Danes so pripravljeni odšteti za ta prvi zvezek celih 35.000 dolarjev.
ZARES BAJNO DRAG predmet pa je diamant, ki so ga letos prvikrat pokazali javnosti. S 599 karati velja za drugi največji nebrušeni diamant na svetu. Našli so ga v rudnikih južnoafriške diamantne družbe De Beers, in sicer že leta 1986, a so o najdbi skrivnostno molčali vse do letos, ko je družba praznovala stoletnico. Brušenja se bo lotil najbolj znani strokovnjak te vrste Gaby Tolkovv-ski. Obrušen bo imel diamant 350 karatov, vreden pa bo okroglih 30 milijonov dolarjev.
Kaj so pred	80 leti	pisa Dolenjske Novice.
Brez strasti političnih bojev
od praporom samo moralično neomadeževani člani — Šent Rupert gleda v le-toviščarski turizem — Presvitli cesar nekoliko obolel — Silen potres
(S o k o I) v Novem mestu je po številu članstva jmočnejše društvo. To je naravno, kajti namen »kola je povzdigniti nravne in telesne sile v sionskem narodu. Ta namen je tako vzvišen, da ga more razumeti le tisti, ki že več let stoji v sokolih vrstah. Glede na ta namen obsojajo sokoli kar bi zamoglo škodovati človeku na nravnos-i na zdravju. Sokoli obsojajo ponočevanje, vži-ije opojnih pijač čez nujno mero, obsojajo pre-Ijivost, ošabnost, sploh vse lastnosti, vsled terih bi zamogla trpeti nravnost in zdravje. Za-di tega sokolska društva strasti političnih bojev poznajo. Kdor hoče stati pod sokolskim prapori, mora biti moralično neomadeževan.
,š e n t R u p e r t) bi mogel postati sčasoma res prijazno letovališče. Že dozdaj je dohajalo ako leto letoviščarjev v ta prijazni kraj, a ako se pre nova železnica, jih bo še več. Kdor je potre-
ben miru in svežega zraka, mu more zares ugajati tak miren in zdrav kraj, kakor je Šent Rupert.
(Presvitli) cesar, kateri je zadnji čas nekoliko obolel vsled prehlajenja, radi česar pa je vsejedno opravljal vladne posle, je zopet popolnoma okreval. Kmalo zopet prične z navadnimi sprehodi na prostem.
(Občutno) škodo povzroča vsako leto gospodarjem nalezljiva bolezen rudečica pri prešičih, proti katerej je najzanesljivejša odpomoč cepljenje še zdravih prešičev v ta namen, da se jih ne prime rudečica. Cepljenje je že dobro preskušeno in se vrši v druzih deželah vsako leto v veliki meri.
(Silen) potres je bil v Meksiki 28. marca. Ranjene so štiri osebe. V ulici S. Francisco je poškodovanih mnogo hiš, nekaj jih je pa porušenih. Mesto Mipala v državi Guarero je v razvalinah in gori. Koliko ljudi je mrtvih, se še ne ve.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. aprila 1908)
Novejše astronomske raziskave so potrdile obstoj črnih lukenj — Dokaz iz ve-________soljskih	sosed	—	Središča	galaksij	so	naravna	mesta	zanje
SODIŠČE V LODZU na Poljskem ni pristalo na zahtevo nekega možakarja, ki seje hotel ločiti od svoje žene, češ da mu je nezvesta in da slabo kuha. Določili so, naj počaka še tri leta, da se bo žena medtem naučila kaj bolje kuhati in ne bo razloga za ločitev. Očitke o nezvestobi so sodniki kar prezrli. Da ne bo zlobnih govoric o kakšnih političnih pritiskih na poljsko sodstvo, velja omeniti, da ima možakar 86 let, njegova boljša polovica pa le nekaj let manj.
ŠVICARJI TUDI niso preveč zadovoljni s svojimi rojakinjami, je videti. Podatki namreč govore, da je v tej deželi vsp več mešanih zakonov; vsak sedmi Švicar sije za življenjsko sopotnico izbral tujko. Razmerje med domačimi in mešanimi zakoni že desetletja ni bilo tako visoko. Toda tudi Švicarkam so vse bolj všeč tujci. Sklenile so sicer za polovico manj mešanih zakonov, a kar dovolj, da krivda ne pade samo na eno strano.
KJER SE IMAJO radi, se prepirajo, pravi star pregovor. Lahko dodamo, da se kdaj pa kdaj tudi malo stepejo. Tovrstna zakonska telovadba je v čislih pri Avstralcih in še marsikje po svetu. Le da za Avstralce vemo iz statističnih podatkov, zbranih z zvezno anketo, da vsak peti prebiva-
Slovite črne luknje, s katerimi astronomi vžigajo domišljijo in radovednost številnih ljubiteljev astronomije in tudi takih, ki se sicer za astronomijo ne zanimajo kaj dosti, so, kot kaže, naše bližnje sosede. Niso tako neznansko daleč od nas, kot smo mislili. Če seveda pojme blizu in daleč razumemo v njihovem astronomskem pomenu. Eno črno luknjo imamo celo kar na domačem dvorišču, v naši galaksiji, trdijo strokovnjaki, ki preučujejo te skrivnostne pojave. Dosedanje raziskave so namreč namignile, da ima po vsej verjetnosti vsaka galaksija svojo črno luknjo.
Črne luknje so v bistvu silno zgoščena masa, tako zgoščena in s tako strahovito gravitacijsko močjo, da ji niti bliskovita svetloba ne more uiti, če zaide v njeno privlačno območje. Le s temi vesoljskimi pojavi je mogoče najbolj logično razložiti nekaj velikih ugank, ki jih je pred astronome zastavilo vesolje. Skrivnosti
kvazarji in aktivne galaksije, ki sojih opazovalci vesoljskih globin odkrili na mnogih mestih opazovanega vesolja, intenzivno sevajo radijske in rentgenske žarke, ki po vesoljski teoriji nastajajo pri močnem pregrevanju medzvezdnega prahu in plinov. To pa se dogaja, ko jih vsrkava vase črna luknja.
Splošno sprejeto teorijo je bilo zelo težko potrditi, saj so črne luknje nevidne. Težava je bila tudi v tem, ker so aktivne galaksije in kvazarji, kolikor sojih doslej astronomi poznali, silno silno daleč in so raziskave skrajno težavne tudi z najsodobnejšimi opazovalnimi napravami.
Dva raziskovalca vesolja pa sta ob koncu lanskega leta zatrdila, da sta odkrila neposreden dokaz — lahko bi rekli dim skritega ognja — velike črne luknje. In to ne v kakšnem oddaljenem eksotičnem kvazaiju, temveč v dveh običajnih in dobro znanih galaksijah, bližnjih sosedah naše Rim-
m njem
Prebujanje je nevarno
V jutranjih urah se v krvi najraje tvorijo krvni zamaški — Budilka je nevarna reč
Jutra so nevarna. Prebujanje iz sanj in sladkega spanja je pretresljiv dogodek za telo, še posebno, če gre za hitro prebujanje, kot smo ga dandanes zvečine vajeni. Budilka zadrdra in treba je skočiti pokonci, da se ne zamudi šola, služba, avtobus itd. Toda to hitro prebujanje je pravi šok za organizem, so ugotovili medicinski raziskovalci.
Skupina zdravnikov na harvardski medicinski fakulteti je že leta 1985 zabeležila prve podatke o tem, da v jutranjih urah zelo pogosto prihaja do srčnih kapi. Kasnejše študije so potrdile, da ne gre za naključja.
Zadnja tovrstna študija, ki so jo opravili prav z namenom, da preverijo rezultate prejšnjih, je pokazala, da je v jutranjih urah, od 6. do 9. ure zjutraj, tendenca po združevanju snovi, ki lahko stvorijo kritične krvne strdke, največja.
Pii 15 prostovoljcih so vsake tri ure jemali vzorce krvi in jih nato primerjali med seboj glede na obdobje dneva, ko so bili vzorci vzeti. Izkazalo seje, daje zgostitev snovi v krvi največja v jutranjih urah, kar se je lepo ujelo s poprejšnjimi statističnimi ugotovitvami, daje v jutranjih urah največ srčnih kapi in nenadnih odpovedi •srca.
Presenečenje pa je šele sledilo. Ko so skupini prostovoljcev dovolili, da so nekoliko dlje poležali v postelji in niso hiteli z vstajanjem, so krvni vzorci pokazali, da ne prihaja do nevarnega zgoščevanja.
»Proces je povezan s prebujanjem,« pravi eden od avtorjev nove študije, Geoffrey Tofler. »Zgoščevanje je reakcija na prebujenje in začetek telesne dejavnosti.« Jutranji nenadni povečani dotok adrenalina in drugih snovi, ki igrajo pomembno vlogo v delovanju živčnega sistema in
Plamen iz vode
Pomemben izum — Generator gorilnega plina
V tehnologiji je ogenj nepogrešljiv, naj gre za taljenje, rezanje ali podobno obdelavo nekaterih snovi, predvsem kovin. Malo znano raziskovalnorazvojno podjetje iz Nove Zelandije Hydrox je patentiralo pomembno tehnološko novost — elektronski plinski generator. Izum odpravlja dosedanje jeklenke za shranjevanje plina, saj naprava deluje tako, da sproti proizvaja plin. Po trditvah izumiteljev naj bi naprava prinesla občutno znižanje stroškov v tehnoloških postopkih, kjer uporabljajo tovrstne tehnologije.
Gre za napravo, prvo te vrste na svetu. Zagotavlja velike količine gorilnih plinov, kot sta propan in acetilenov okis. Za tvorbo plinov uporablja elektrolizo, torej razkrajanje vode v vodik in kisik. Učinkovite naprave take vrste poskušajo izdelati po svetu že najmanj sto let.
Napravo so razvijali nekaj let in porabili zanjo okrog 5 milijonov dolarjev. Videti pa je, da se jim bodo stroški kaj kmalu izplačali, saj vlada za elektronski generator gorilnega plina precejšnje zanimanje vse od lanskega oktobra, ko so napravo prvikrat predstavili javnosti. Zanjo se še posebej zanimajo graditelji ladij, mostov in podobnih velikih kovinskih konstrukcij.
sploh v delovanju organizma, spodbudi tendenco krvnih sestavin k zgoščevanju in združevanju.
Zdravniki opozarjajo, da jejutran-je prebujanje in z njim povezano zgoščevanje v krvi, ki lahko stvori zapore v žilah, tudi tesno povezano z nekaterimi razvadami. Opozarjajo, da so k zgoščevanju blokirajočih snovi v krvi še posebej nagnjeni kadilci. Prebujanje ob cigareti je torej pravi življenjski hazard.
MiM (Vir: Discover)
Grajski zakladi
V angleškem gradu odkrili egipčanske starine
Ko je lanskega septembra sedmi iz grofovske rodbine Carnarvonov podedoval grad Highclerk v južni Angliji, ni vedel, kaj vse je dobil s starim gradom. Letos seje lotil pregleda inventarja in skupaj z družinskim dobaviteljem Robertom Taylorjem sta nekoliko temeljiteje pobrskala po vseh prostorih gradu.
V skrivnem prehodu med salonom za kajenje in dnevno sobo sta naletela na sicer znane »egiptovske stvari«, le da ni nihče dotlej pogledal, kaj vse se skriva v zaprašenih zabojih. Lord Carnarvon je odkril, da se v njih nahaja preko 300 egipčanskih starin, pomembnih za zgodovino starega Egipta. To je bil ostanek egiptovske zbirke, ki jo je spravil skupaj njegov praded, ko je pomagal pri izkopavanju Tutankamonove grobnice leta 1922. Tistikrat je bilo to arheološko odkritje stoletja.
»Predmeti iz gradu nimajo velike umetniške vrednosti kot ostali predmeti iz Tutankamonove grobnice, so pa gotovo pomembni z arheološkega gledišča,« je najdbo komentiral Harry James, kurator staroegipčanskega oddelka v Britanskem muzeju.
Egiptovska vladaje takoj po objavi sporočila o najdbi vložila zahtevo za vrnitev starin, češ da so prišle iz Egipta na nezakonit način. Uradni lastnik odkritih dragocenosti pa ne misli tako, saj pripravlja razstavo, na kateri bo razstavil zaklad iz Highcler-ka.
ske ceste, v Andromedi spremljevalki M 32.
Alan Dressler iz Carnegiejevega inštituta in Douglas Richstone z michiganske univerze sta odkrila dokaz s pomočjo teleskopa v sloviti zvezdo-glednici Palomar, ki ima optični teleskop s petmetrskim zrcalom. Dokaz o obstoju obeh črnih lukenj sta našla v različnih hitrostih gibanja zvezd.
S pomočjo znane metode merjenja hitrosti zvezd z infrardečim spektrom sta izmerila hitrosti gibanja zvezd znotraj plašča obeh opazovanih galaksij. Ugotovila sta, da se zvezde, ki so od središča Andromede oddaljene okrog 10 svetlobnih let (galaksija je sicer dolga 100.000 svetlobnih let), gibljejo z dvakrat večjo hitrostjo kot ostale zvezde drugod po vesolju. Enak pojav sta zabeležila tudi v manjši galaksiji M 32, meri 10.000 svetlobnih let.
Sklepala sta, da takšne pospešene hitrosti lahko povzroči samo zelo močna gravitacijska sila, ki jo po znanih zakonih lahko generira samo zelo velika koncentracija mase. Če bi bila ta masa iz zgoščenih navadnih zvezd, bi jo seveda astronomi že zdavnaj opazili, saj bi bila izredno svetla. Ker pa tega ni, je edina sprejemljiva rešitev zastavljene uganke, da pospešuje hitrost zvezd črna luknja.
Astronoma sta tudi izračunala približno maso obeh črnih lukenj. Tista v Andromedi ima 70-milijonkrat večjo maso, kot jo ima naše Sonce, medtem ko naj bi imela črna luknja v mnogo manjši galaksiji M 32 desetinko mase našega Sonca.
Odkritje obeh strokovnjakov ima velik pomen za razumevanje dogajanj v vesolju. Če njune predpostavke in izračuni držijo, potem je mogoče sklepati še naprej, da imajo po vsej verjetnosti mnoge galaksije svoje črne luknje, da so središča galaksij tako rekoč naravna mesta za nastanek črnih lukenj.
Astronom Charles Towles s kalifornijske univerze pravi, da vsa snov teži k združevanju in zgoščevanju. Razlika med kvazarji in navadnimi galaksijami je morda le v tem, da imajo kvazarji aktivno zelo veliko črno luknjo, ki golta strahovito veliko mase vase in zato oddajajo tako intenzivno radijsko in rentgensko sevanje, medtem ko je v navadnih galaksijah črna luknja manjša in ne vsrkuje mase, ker je ni, ali ne tako silovito, da bi bilo to tako izrazito opazno v spremljajočih pojavih kot pri kvazarjih.
Towles nadalje meni, da so zadnja odkritja dokaz tudi za to, da imamo svojo črno luknjo tudi v naši domači galaksiji, vendar pa gre po vsej verjetnosti za manjšo. Naša galaksija nima več plinov v svoji skorji. Črna luknja jih je že posrkala, zato pravi, da črna luknja v naši galaksiji ni aktivna.
V prihodnjih nekaj milijardah let, pa se bo lahko aktivirala. Galaksije se namreč približujejo in v za nas nedoumljivi prihodnosti lahko pride do silovitih trkov. Kozmični kaos, ki bo nastal ob trčenju, bo ponovno pognal v delovanje črno luknjo, saj bo v razpadu svetov zanjo dovolj goriva.
MiM (Vir: Discover)
Slehernemu človeku, ki je okusil veličastje oblasti ali vsaj javne funkcije, nepopisno grenko, če se mora nenadoma spremeniti v navadnega človeka.
J. JAVORŠEK
Selitev vlade iz Tokia?
Bodo Japonci imeli prestolnico kje drugje? Starodavni Kyoto bi rad krono nazaj
Japonci imajo temo, o kateri razpravljajo na dolgo in široko. Ne muči jih sicer kriza ali napadi na japonske svetinje, kot razburja to jugoslovansko javnost, pač pa se jim razgovori sukajo okoli tega, ali naj in kam bi premestili prestolnico.
Tokio je namreč postal preveč hrupno, pregosto naseljeno in prenatrpano mesto, da bi lahko še deloval gladko in utečeno, kot se za politično in poslovno središče spodobi. Na območju Tokia je strpanih 27 odstotkov vseh prebivalcev Japonske, to je blizu 33 milijonov ljudi. In ker ima ob vsem tem še več kot polovica vseh podjetij svoj sedež v Tokiu, je razumljivo, da mnogi poslovneži in politiki negodujejo zaradi prometnih in komunikacijskih težav, na katere morajo nujno naleteti v tako živahnem mestu.
To pravzaprav ne bi bila nobena izjema, saj je znano, da politično središče ZDA ni močni in svetovljanski New York, temveč Washington, da je nemška vlada v Bonnu in ne, denimo, v Berlinu ali Hamburgu, da imajo Brazilci svoje središče v Brasilii
in ne v razvpitem Riu. In še bi se našli podobni primeri.
Za preselitev vlade iz Tokia se ogrevajo vsi zagovorniki decentralizacije, posebej pa še meščani Kyota, ki si želijo predvsem staro slavo nazaj. Kyoto je starodavna japonska prestolnica. V njem so prebivali cesarji vse do leta 1868, ko seje cesar Meiji preselil v Tokio. Tedaj je bil Tokio le sedež šoguna, se pravi vojaškega mogočneža. Ko seje cesar selil v Tokio, je mnenda dejal, da se seli le začasno, nikakor pa ne misli, da bi se dvor za stalno preselil iz palač Kyota. No, potem poti nazaj ni bilo in Tokio je postal stolno mesto.
Čeprav imajo tisti, ki se ogrevajo za preselitev prestolnice v drug kraj, veliko močnih razlogov v rokah, pa ni videti, da jim bo to kaj kmalu uspelo. Anketa, ki so jo izvedli med različnimi ministrskimi oddelki, da bi ugotovili, kam bi se posamezni radi preselili, je pokazala, da bi večina najraje ostala kar v Tokiu, gneči, onesnaženemu okolju in hrupu navkljub.
NAGRADA V SEVNICO
Žreb je izmed reševalcev naše predzadnje nagradne križanke izbral ANICO POŽEG iz SEVNICE in ji za nagrado dodelil znano delo angleškega pisatelja Laurencea Sterna Sentimentalno potovanje, ob katerem se bo naša nagrajenka lahko naužila iskrivega angleškega humorja in plemenitega artizma.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 18. aprila na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 14.
REŠITEV KRIŽANKE ŠT.
12 ’
Največ težav vam je pri reševanju križanke povzročala že kar prva beseda v križanke in sicer pritok Donave v Bolgariji. Žreb je moral kar trikrat poseči v kup poslanih rešitev, daje dobil pravilno rešeno križanko. Pravilna rešitev, brana po vodoravnih vrsticah, je takšna: ISKR, VPAD, STAN, ERNA, TAR, ORION, GORBAČOV, V SLOVENIJI, ATENA, ADEN, APAS, TALK, RD, GOT, VAR, ARON, AREAL, JU-RASEK, PASTERIZACIJA, AZTEKI, ATAMAN.
NAGRADNA KRIŽANKA
14
DEL
LETALA
ZA DVIG0-
IGRALKA IN
KRAJ V
PEVKA TUR
NER/PISA
Če potreba po narodni identiteti ni zadovoljena, lahko, kakor vsaka potisnjena želja, naraste do iracionalne silovitosti in naredi škodo.
I. FETSCHER
Vlada se vedno lahko nauči več iz kritike svojih nasprotnikov kot iz pohval svojih prilizovaicev.
K. ČAVOŠKI
Optimisti so ljudje, ki niso zadosti informirani, medtem ko so pesimisti boljše informirani optimisti.
L. ADAMOVIČ
Z vsakim zmanjševanjem narodne suverenosti in jezikovne neenakopravnosti tone tudi narod.
J. AVŠIČ
Ni nujno, da dosegam uspehe, važno je, da se nikdar ne sramujem niti enega svojega dejanja, da ne užalim nobenega človeka, da smem samemu sebi zmerom svobodno pogledati v oči.
M. SELIMOVIČ
Zla ne prizadenemo človeku, do katerega nam nič ni.
E. SABATO
Svobpdnost je tukaj notri, v prsih. Človeku je ni mogoče vzeti.
V. ZUPAN
HRIBOVJE V ZAH. EVROPI
LUKA V ZRN
VZHOD
Zenska, ki
JAMČI S SVOJIM ŽIVLJENJEM
NEGATIVNO
NABIT
DELEC
NE ŽOLNE
SIMBOL OBLASTI/ AVT. OZNAKA KOTORA
ŠKROPIVO ZA DREVJE
OSTER POTE GUAJ/HAS REPREZENTANT V ALP. SMUČANJU
BADMIN- TONSKE ŽOGICE	OBUVALO	SESTAVIL J. UDIR	ŠEVČENKO TARAS	BIKOBOREC	REALIZA- CIJA	ZVRST PERIODIČNEGA TISKA	GR. MIT. SONČNA DEŽELA
		STRCELJ					
		RADIOAKTIVNA KOVINA/SIAM					
			DEL KLASA /SL DRAMATIK (IVAN)				
		) f					DL
	] :					GREBLJICA	AFR. PLEMENSKA SKUPNOST
		REKA V SEV. ITALIJI/VRSTA SODNE ODLOČBE					
	KOBILICA/ DEL KONJSKE OPRAVE						
			ŠPRANJA/ PEVEC PESTNER				
				SAM0JE0/ KEM. SIMBOL ZA SREBRO			
POSAMEZ- NOST							DL
VRHUNEC							DL
Kdaj iz sanj v resničnost?
Po krajšem zastanku so strokovnjaki v veliki znanstveni bitki za izdelavo uporabnih superprevodnikov dosegli nove pomembne zmage_
Komaj nekaj več kot leto dni traja silovita znanstvena dirka, v kateri na tisoče strokovnjakov po vsem svetu zagnano poskuša odkriti nove tople superprevodnike, snovi, na osnovi katerih bo — to je zdaj že skoraj povsem gotovo — temeljila tehnologija prihodnosti.
Superprevodniki, ki obdrže popolno prevodnost za električni tok „ tudi pri višjih temperaturah, kot je toplotno območje blizu absolutne ničle, naj bi omogočili prenos električne energije na daljave brez izgub, nove superračunalnike izjemnih sposobnosti in hitrosti, nove stroje od gospodarskih aparatov do industrijskih naprav, skratka, popolnoma naj bi spremenili današnjo podobo uporabe elektrike in hkrati prinesli ogromne prihranke pri porabi energije sploh.
Znanstvena bitka je neusmiljena in trda. Raziskovalci delajo tudi po 20 ur na dan, denar za raziskave se gomili v visoke vsote. Vendar se od lanskih
Mogočni Nil v škripcih
Zaradi desetletne suše se znižuje gladila Nila — Bodo ustavili turbine?
Mogočni Nil je oče egiptovskemu ljudstvu. Namaka polja in skrbi za vsakdanji kruh, poganja turbine vodnih elektrarn in daje prepotrebno energijo, v deželi, kjer je 97 odstotkov ozemlja puščave, je tako dobrotna reka seveda še neprimerno bolj cenjena. In tudi zaskrbljenosti zaradi nje so toliko večje. Skrbeti pa je za kaj. Gladina Nila se namreč iz leta v leto niža.
Gre za posledice sušnega obdobja, ki že blizu deset let ogroža osrednji del afriške celine. Sušno obdobje je dežele v podsaharskem pasu pripeljalo do hude lakote, medtem ko je Egipt prizadelo predvsem zmanjšanje količine voda v Nilu, ki se odraža v pomanjkanju vode za namakanje polj in v zmanjšani proizvodnji električne energije. Prvikrat po letu 1970, ko sta bila zgrajena gigantski asuanski jez in tamkajšnja elektrarna, so se Egipčani zdaj srečali z električnimi mrki in pomanjkanjem električne energije. Oče Nil nima več dovolj moči, da bi gnal velike turbine.
Strokovnjaki so izračunali, da je do letos gladina vode v zbiralnem jezeru Naser nad asuanskim jezom padla za 25 metrov, kar pomeni zmanjšanje zmogljivosti elektrarne za več kot polovico. Če bo višina gladine v zbiralnem jezeru še upadala, bodo morali elektrarno ustaviti. To pa bi pomenilo izpad četrtine vse proizvedene elektrike v Egiptu, torej zares hud energetski udarec, toliko večji, ker je poraba energije močno porasla. Od leta 1981 seje dvignila od 18 na 45 milijard kilovatnih ur.
Uradno se o energetski krizi ni smelo govoriti. Šele zdaj, ko so'se stvari povsem zaostrile, je slišati glasove o tem tudi v javnosti, predvsem v opozorilih, naj ljudje varčujejo z vodo in energijo. Sicer pa so sami izkusili, kaj to pomeni, saj so omejitve in mrki vse pogostejši.
Letos so običajno vsakoletno zaporo asuanskega jezu podaljšali za cel teden. Posledice so bile takoj opazne. Gladina reke je po vsem njenem toku tako močno upadla, da so se pojavili otoki in peščine, ki so zavrli redno plovbo, zmanjkalo je voda za namakanje in sploh za uporabo. Ob rastočem življenjskem standardu in ob silovitem naraščanju prebivalstva (Egipt ima vsakih devet mesecev za milijon prebivalcev več) je to hud udarec. Hkrati pa se ni več mogoče ogniti spoznanju, da bo treba živeti drugače. Nil toliko ust ne more ne prehraniti in ne jim omogočiti spodobnega življenja.
pomembnih uspehov, ko so naredili prve primerke superprevodnikov, učinkovitih pri 93 stopinjah Kelvina (to je pri minus 180° Celzija), razvoj nikakor ni pomaknil naprej. Šele prav v novejšem času seje na tem področju raziskav ponovno premaknilo.
Najprej so japonski raziskovalci objavili, da so odkrili novo družino superprevodnikov, dobljenih na osnovi bismuta, krhke, a trde kovine, ki jo uporabljajo v steklarski industriji in tudi v zdravstvu. Če je za prve superprevodnike, ki sojih izdelali v laboratorijih, veljalo, da jih praviloma ni bilo mogoče ponoviti v drugih raziskovalnih središčih, s čimer bi potrdili, daje postopek izdelave ponovljiv oziroma da ni plod naključij, pa za japonsko odkritje velja prav obratno. Hitro so ga potrdili tudi v drugih laboratorijih. Kmalu po japonskem uspehu so naredili bismutov topli su-perprevodnik tudi v laboratoriju univerze Houston.
»Po enoletnem zastoju seje zadeva premaknila,« pravi fizik AUen Hermann z univerze Arkansas, kjer so prav tako odkrili nove snovi, ki so pri določenih temperaturah superprevodne, vendar na osnovi elementa talija. Njihovo odkritje je toliko bolj pomembno, ker gre za snovi, ki niso tako redke, in ker je mogoče obdržati superprevodnost na razmeroma visokih temperaturah.
Ne smemo pozabiti, da so superprevodniki, kijih znanstveniki teoretično poznajo že precej časa, prve pa so izdelali že leta 1911, delovali le v območju absolutne ničle, za nameček pa so bili iz zelo redkih elementov. Se pravi, da so bili povsem zunaj vsake praktične uporabnosti. Po tričetrtini stoletja pa seje pojavil prvi superpre-vodnik, ki je obdržal superprevodnost tudi pri višji temperaturi, kar je pomenilo odločilen korak naprej k superprevodnikom, ki bi se jih dalo tudi praktično uporabiti. Zaradi učin-
svet v številkah
NAJDRAŽJA MESTA SUETA
360
340
320
300
280
260
240
220
				
‘0.				m
I!				
				
				II
				i
			aa	
				
				
AHKLM0PSTZ
NAJDRAŽJA MESTA — Preglednica kaže, kolikšni so dnevni stroški bivanja v svetovnih metropolah za poslovneže in druge. Ceno (v dolarjih) so izračunali tako, da so v izračun vzeli stroške za hotel, hrano, mestni promet, pijačo in druge manjše, a vsakdanje stvari. Najdražje mesto je po teh podatkih Tokio.
Oznake pod stolpci so začetnice mest: Amsterdam, Helsinki, Kobe-nhavn, London, Milano, Oslo, Pariz, Stockholm, Tokio in Ziirich.
kovitosti pri višjih temperaturah pravijo tem superprevodnikom topli, kar pa je seveda zelo daleč od običajnih pojmov toplote, saj gre za temperature, ki sp še vedno zelo globoko pod Celzijevo ničlo.
Temperature v območju absolutne ničle je mogoče dobiti le s pomočjo zelo dragih naprav in s tekočm helijem, medtem ko se dajo nekoliko višje temperature dobiti tudi na cenejši način. In ker so najnovejši superprevodniki, kot trdijo iznajditelji, iz manj redkih in cenejših elementov kot prejšnji ter zanje niso potrebne tako nizke temperature, se zares obeta prelomnica v superprevodni tehnologiji.
Pri računalniškem gigantu IBM so že preskusili Hermannov superpre-vodnik na osnovi talija in ugotovili, daje učinkovit še pri višjih temperaturah, kot jih je izmeril izumitelj sam. Strokovnjaki IBM so dosegli, da je prevodnik deloval tudi pri 125 stopinjah Kelvina, kar pomeni za 30 stopinj bolj »topel« superprevodnik od ostalih.
Še pomembnejše od tega, da so najnovejši superprevodniki bolj »topli«, pa je dejstvo, da so iz manj redkih snovi in da so obstojnejši od prejšnjih. Znanstvenikom se z njimi odpirajo lepe možnosti preskušati nove in nove mešanice z različnimi novimi snovmi, saj se je izkazalo, da redki elementi niso pogoj za superprevodnost. Po načelu poskušanja in preverjanja jim bo nekega dne morda le uspelo dobiti takšne snovi,Jki bodo superprevodne brez hlajenja. Šele takrat bo prvi superprevodnik zares stopil v življenje, bi lahko dejali.
Ali bodo to snovi na osnovi talija ali bismuta, je danes še težko napovedati. Znanstveniki so namreč pri su-perprevodnosti v posebnem položaju. Uspevajo jim stvari, ki jih ne poznajo povsem natančno. Nihče od sicer zelo številnih strokovnjakov, ki se dandanes ukvarjajo s superprevodniki, ne ve, kaj je s superprevod-nostjo materialov na molekularni ravni. Ugank je več kot rešitev in zato so superprevodniki, ki bi delali pri sobnih temperaturah, bolj v sanjah znanstvenikov kot na pragu resničnosti. A marsikatere znanstvene sanje so se že uresničile.
MiM
(Vir: Nevvsvveek)
• Slediti modi je prav tako napačno, kot jo prezirati.
BRUYEARE
• Svoboda je zmeraj samo svoboda tistega, ki misli drugače.
R. LUXEMBURG
• Nevarno je samo tisto mnenje, ki onemogoča drugo.
V. GOTOVAC
• Vsaka napaka se nam zdi neverjetno bedasta, kadar jo zagrešijo drugi.
LICHTENBERG Poučnejše so napake velikih du-
hov kot resnice malih.
• Največji lažnivec »Govori se.«
vaša
TONI, ŠKODA TE JE
Spet sem ga srečala. S steklenico v roki. Rdečih oči. Toni!
Videl meje. Korak mu je zastal, a me ni pogledal naravnost v oči. Potem pa, kot bi se premislil, je pospešil korak, pogledal naravnost vame in se zasmejal: »Zdravo!«
»Kam pa tako veselo?« sem ga vprašala. »Veselim se,« je odvrnil. »Uživam.«
»Nič se nisi poboljšal. Škoda te je,« sem mu dejala in z glavo namignila na steklenico v njegovi roki.
»Moram iti. Prijatelji me čakajo,« je hitro dejal in izginil.
Tonije bil moj prijatelj. Bilje prijeten in čeden fant. Sprva je redno hodil na predavanja, potem pa je vse bolj pogosto izostajal. Spraševali smo se, kaj je z njim. Kmalu pa smo tudi zvedeli, da pije. Na izpite ga ni bilo.
Kasneje sem ga šc večkrat videla, ko se je komaj držal na nogah. »Toni, kaj bo vendar iz tebe?« sem mu nekega dne očitala, a je samo zagodrnjal, češ da govorim tako kot njegov »foter«. Smilil se mi je. Prijela sem ga za roko in ga odvedla do klopi. Ubogal me je kot otrok.
»Zakaj, Toni? Zakaj piješ?«
»Če nisem pijan, vidim stvari, ki jih ne maram,« mi je odvrnil. »V pijanosti pa se zavijejo v meglo in izginejo. Ali ni to lepo? Prečudovito... Vem, da se s tem uničujem... Foter me včasih odpelje k psihiatru. Malo me mrcvarijo, nekaj časa sem priden, tako zaradi lepšega, potem pa gre vse spet po starem.«
»Oče ti hoče dobro!«
»Boji se. Boji se govoric, daje njegov sin navadna pijandura. Iz mene bi rad nekaj naredil. A veš, kaj je ta nekaj?.. Kravata!«
Pomolčal je in stisnil pesti, potem pa nadaljeval: »Nikoli nista imela časa zame. Ne foter in ne mama. Samo na denar sta mislila, z njim sta merila vse, tudi ljubezen. Če sem bil priden, sem dobil denar in igračo, za manj pridnosti manj denarja, za porednost pa nič, in to največkrat. Časa zame nista-imela. Bil sem vedno sam, obkrožen z lepimi igračami. Lepe igrače — fuj! Denar — fuj!... Zato naj zdaj plačujeta!«
Vstal je in odšel.
Gledala sem za njim, kako se negotovih korakov oddaljuje.
Ni se spremenil. Dom mu je postala gostilna. Od časa do časa ga njegov oče odpelje z belim mercedesom na zdravljenje. Potem pride čez čas Toni nazaj in žalostna pesem se ponovi. Še in še.
PAVLA ŠMALC
Zvončki
Pittsburgh je veliko mesto. Koliko ljudi je tam in koliko avtomobilov po ulicah! Naša rojakinja, kije prišla iz Kanade, da bi poiskala znanca, se kar ne more znajti. Na pravo ulico je še prišla, hišne številke pa ne najde.
Ko tako tava po ulici in si ogleduje velike hiše na vrtove bogatih Američanov, zagleda na nekem vrtu med drugimi rožami tudi zvončke, gredico naših zvončkov.
»To je gotovo dom enega od naših,« si misli in pozvoni. Na vratih pa seje pojavil Jože, znanec, ki ga je iskala.
»Vidiš, Marica,« reče Jože, potem ko sta sedla v hiši in mu je povedala, da ga je našla zaradi zvončkov v vrtu, »moji zvončki so ti pokazali pot. Meni pa vsako pomlad govorijo o ljubljenem starem kraju in domovini. Ko sem bil mlad, smo v starem kraju vsako pomlad po končani maši domov
grede nabirali zvončke. Vedeli smo, kje rastejo najlepši.«
»Tudi jaz sem jih nabirala tam. Se spomniš, v dragi proti Perudini, ako gledaš od cerkve. Kako lepi so bili! Nabrali smo jih vse polno, a so drugo leto znova zrasli.«
»Ko sem kmalu po zadnji vojni prišel domov na obisk,« nadaljuje Jože, »bilo je spomladi, sem takoj drugi dan odšel v Žeželj. In kaj vidim? Zvončkov toliko, da je bilo veselje. Nekaj sem jih izkopal in hajde z njimi v Ameriko! Posadil sem jih v svojem vrtu. Nekaj časa so se bolj žalostno držali. Znanec mi je dejal, da bi moral s seboj pripeljati tudi nekaj tiste zemlje, kjer so rasli. Potem sem si nabavil nekaj zemlje, kot mi je svetoval strokovnjak, in zvončki so se lepo prijeli. Kadar jih spomladi gledam, se vedno spomnim na Žeželj, na Podklanec, Vinico, Drenovec, na našo Kolpo in domovino.«
Po pripovedovanju zapisal: R. TRAMPUŠ
na
GRAF svetu je:
MALLOCK
MOJ PRVI 8. MAREC
Med zadnjo vojno je bila Bela krajina večkrat osvobojena. V eni od teh svobod smo tudi prvič praznovali 8. marec kot dan žena. Po vsej vasi so se pripravljali na praznik in tudi naša učiteljica, takrat sem hodila v osnovno šolo, ni hotela zaostajati za drugimi.
Bila je partizanska učiteljica, le nekaj let starejša od nas, ki smo hodili v zadnji razred. Dobra učiteljica je bila. Skrbela je, da smo imeli vsaj en zvezek, ki nam je služilza zapisovanje vseh predmetov. Tako smo pač reševali pomanjkanje. Čitank in drugih knjig pa je bilo še manj. Tisti, ki je znal lepo brati, je običajno bral, ostali pa smo poslušali. Včasih pa je bral iz knjige vsak učenec po eno stran. Tisti čas smo imeli v šoli tudi verouk, pri katerem pa nismo potrebovali nobenih zvezkov, saj je župnik nauk razlagal s pomočjo velikih slik.
Nekega dne nam je učiteljica napovedala, da bomo pisali šolsko nalogo. Vsakdo je dobil kos papirja in čisto nov svinčnik, kije imel na enem koncu radirko. Naslov naloge pa je učiteljica napisala na tablo: Moji mami za 8. marec.
Začeli smo pisati. Enemu je šlo pisanje hitreje od rok, drugemu počasneje, nekateri so škilili k sosedu. Vsi smo pisali, le Vida je sedela ob praznem papirju.
»Zakaj nič ne pišeš, Vida?« je vprašala učiteljica.
»Ne vem, kaj bi. Nimam mame,« je odgovorila. »Umrla je.«
Dekletce je posmrknilo in si obrisalo solze...
Drugi dan, ko smo prišli v šolo, je bila učiteljica že v razredu. Elici je dala list papirja in naročila, naj ga pripne na stenčas. Vsi smo se radovedno ozirali nanj in se spraševali, kdo je napisal najlepši spis. A ko smo prišli bližje in videli, kaj je na njem, smo bili presenečeni.
Na papirju je pisalo: »Moji mami za 8. marec... Vida.« Spodaj pa je bila narisana vrtnica, vsa počrnjena.
To je bilo darilo sošolke Vide svoji mrtvi materi.	-p
POTA
Ii\
Ljubezen spremljala gumijevka
Zaporna kazen za 34-letnega Ivana Najgerja iz Stare vasi — Pretepal Zdenko Ti-_______ ler,	s	katero	sta	po	vaseh	kradla	in	vlamljala
NOVO MESTO, BIZELJSKO — Lanskega 30. novembra okoli 15. ure so posavski miličniki prijeli 34-letnega Ivana Najgerja iz Stare vasi pri Bizeljskem. Od tistega dne dalje je bil možakar v priporu vse do pred dnevi, ko je moral skupaj z 10 let starejšo Zdenko Tiler z Bizeljskega sesti na zatožno klop novomeškega sodišča. Skupaj naj bi namreč zagrešila več vlomov in tatvin, Najger pa je bil obtožen še nasilniškega obnašanja in pretepanja Tileijeve. Vsa zgodba je dokaj nenavadna.
Tileijeva je bila pred leti zaposlena Slednji je imel doma namreč hudo bol-
1	ležurn	m ■
fl	mšaj	V
kot patronažna sestra v brežiškem zdravstvenem domu in je med obiski pri obolelih in onemoglih ljudeh po Posavju naletela tudi na Ivana Najgeija.
UDARIL NATAKARJA — 2. aprila so novomeški miličniki pridržali do iz-,'r.eznitve 25-letnega Zvoneta Hrovata iz Novega mesta. Mladenič je v restavraciji Pri vodnjaku izzival goste in strežno osebje, natakarja pa zatem celo udaril. Verjetno bo pred sodnikom za prekrške precej miroljubnejši.
DOMA RAZGRAJAL IN RAZBIJAL — Istega dne so imeli miličniki opravka s 30-letnim Božom Besednjakom, kije s pomočjo maliganov doma v Rumanji vasi razgrajal in razbijal pohištvo. Tudi njega čaka temeljit pogovor pri sodniku za prekrške.
ŠE EDEN PRESPAL Z MILIČNIKI — Do iztreznitve pa so šentjernejski miličniki pridržali tudi 46-letnega Stanislava Pirnaija iz Vrha pri Šentjerneju. Možakar je prav tako precej okajen doma razgrajal, tako da bo tudi on moral na zagovor k 'sodniku za prekrške.
VLOM V KOKOŠNJAK — Neznan storilec je v noči na 31. marec vlomil v kokošnjak Alojzije Štepec iz Zubine pri Trebnjem. Lastnica je ostala brez petnajstih kokoši in petelina, tako da je skupne škode za 80 tisočakov. Pravi sladokusci trdijo, daje vrednost ukradenih živalic še večia.
Popustil kalup z raztopljenim aluminijem
DOBOVA — Ni še znano, kaj je povzročilo hudo delovno nezgodo, do katere je prišlo 1. aprila nekaj pred 14. uro v dobovski livarni, kajti komisija svojega dela še ni opravila.
Skupina treh delavcev, v kateri so bili Danko Lozar, Franc Mihelič in Stjepan Tursan, je takrat pripravljala kalup velikosti 1,2 krat 1,2 metra za vlitje aluminijastega odlitka. Ko je bil kalup tako pripravljen, so pričeli iz posebne peči dovažati in vlivati v kalup raztopljeni aluminij, katerega temperatura je bila med 600 in 700 stopinj Celzija. Iz neznanega vzroka je kalup na treh delih popustil, tako daje pričela po delavcih brizgati vroča aluminijasta legura. Lozar in Mihelič sta dobila hude opekline po nogah in očeh, oba pa se zdravita v ljubljanskem Kliničnem centru. Laže poškodovan je bil tudi Stjepan Tursan.
no mater, ki jo je Tileijeva večkrat obiskala. Sčasoma seje med njo in Ivanom spletla trdnejša vez. Ljubezen pa so kmalu zamenjali vse pogostejši spori in tudi fizična obračunavanja, v katerih je Tilerjeva seveda potegnila krajši konec. A o tem nekaj več kasneje. V času njunega druženja sta namreč izvedla več vlomov in tatvin, za katere je Tilerjeva sicer trdila, dajih je bila prisiljena storiti zaradi Najgerjevih groženj, vendar sodišče ni bilo istega mnenja.
V noči na 31. oktober lani sta v Novi vasi Zinki Dercecco zmaknila purana, oktobra sta v Stari vasi ukradla dve kokoši Angeli Gabron, ob eno kokošje bila v tej vasi tudi Marija Rajterič. Za popestritev jedilnika sta v Brezovici Ivanu Kolarju ukradla zajca, v Stari vasi pa iz hiše Marjana Rajteriča odnesla 4 krožnike, več žlic, vilic in sveč. Prav tako sta v lanskem oktobru obiskala vinski hram Miljanka Martinjaka v Stari vasi in iz njega odnesla 3 kilograme moke, 20 dag slanine in kis. V Harnici pri Sotli sta v približno istem času vlomila v vikend in odnesla radiokasetofon, plinsko jeklenko, svetliko, bundo, 4 puloverje, hlače, krilo, dve torbi in nekaj živil. Zatem sta v sosednji vasi iz vikenda odšla z nekaj konzervami, nogavicami in žganja, v Dramljah pa sta iz hiše Antonije Krišelj ukradla svečnik ter nekaj olja in masti. Toliko o njunih skupnih podvigih. Najger sam pa je 31. decembra 1986 na pljučnem oddelku novomeške bolnišnice vlomil v garderobno omaro ter iz nje pacientoma
Med žrtvami tudi dveletni otrok
Tragična bera vračanj naših zdomcev z velikonočnih praznikov na magistralni ____cesti	med Ljubljano in Zagrebom — Štirje mrtvi in več ranjenih
NOVO MESTO — Tako krvavih velikonočnih praznikov na dolenjskih cestah že dolgo ne pomnimo. Tragična bera vračanj naših zdomcev na dolenjski magistrali je bila prejšnji teden taka: štirje mrtvi, več hudo ranjenih, da o ogromni materialni škodi ne govorimo.
Najprej je počilo v četrtek, 31. marca, pri Krški vasi. Neznani voznik osebnega avtomobila je okoli 7.25 pri Krški vasi v levem in nepreglednem ovinku prehiteval tovornjak, ko mu je nasproti
TRAVA GORI
KOČEVJE, OSILNICA — 29. marca je gorela suha trava pri vasi Bez-garji nad Osilnico. Ogenj je zajel 250 m dolg in 70 m širok pas. Pogasili so ga že domači gasilci v sodelovanju s sosednjimi hrvaškimi. Zaradi bojazni, da bi se požar razširil v gozd, so poklicali tudi
tasilce iz drugih društev in celo iz ločevja. Manjši požar je bil naslednji dan pri Liku Kočevje, kjer je tudi gorela trava. Tajnik občinske gasilske zveze Milan Simičič nam je dejal, da sta bila oba požara manjša, skupno pa so gasilci letos posredovali zaradi požarov že 12-krat. Gasilci pričakujejo, da bo v toplih pomladanskih dneh podobnih požarov še več.
z osebnim vozilom pripeljal zdomec Ivan Rakuš. Slednji je pričel zavirati, a ga je na mokri cesti pričelo zanašati, tako daje zadel nasproti vozeči tovornjak italijanskega državljana Gianfranca Belardinella. Voznik Rakuš je padel iz avta in obležal mrtev. Škode na pločevini je bilo za prek 14 milijonov, promet pa je kar do 14. ure potekal enosmerno.
" Istega dne ob 19.55 se je zahodno-nemški državljan Hans Lindemann peljal z avtom iz Ljubljane proti Zagrebu v koloni vozil. Pri Podgračenem ga je pričel prehitevati voznik osebnega avta Ivan Barkijevič, začasno na delu v ZRN , kateremu pa je prav tako nasproti pripeljal italijanski državljan Gerardo Za-natta. Taje pričel zavirati in se umikati na desno, trčenju pa se je hotel ogniti tudi Lindemann in je zapeljal z vozilom na skrajni levi rob. Toje bilo zanj usodno, kajti hip zatem sta z Zanatto silovito trčila, vozilo slednjega pa je nato odbilo še v Barkijevičev avtomobil. Voznika Lindemann in Zanatta sta bila laže ran-
Nadure še zmeraj zanimive
O lanskoletnih ugotovitvah inšpektorjev za
delo
NOVO MESTO — Minulo leto je na Dolenjskem minilo brez večjih nesreč pri delu, kar pa seveda še zdaleč ne pomeni, da nepravilnosti in malomarnosti ni bilo. Inšpektoiji za delo, ki službujejo pod streho novomeške uprave inšpekcijskih služb, so za lansko leto med najbolj pereče probleme zapisali na prvem mestu pomanjkljivo varstvo pri delu predvsem pri samostojnih obrtnikih. Glavni krivec temu so večinoma dotrajane in že zastarele delovne priprave in stroji.
Veliko pomanjkljivosti je tudi pri manjših obratih nekaterih delovnih organizacij, kjer je opaziti nevzdrževano opremo, poleg tega pa tam praviloma ni zaposlenih pooblaščenih delavcev za varstvo pri delu, Naslednji velik problem je, ker marsikje pri delu ne uporabljajo predpisane zaščitne opreme in tudi ne spoštujejo zakonskih predpisov, o slednjih pa velja reči, da so marsikje zastareli.
Veliko svojega delovnega časa so inšpektoiji lani namenili pregledom, ki zadevajo delovna razmerja, še posebej velike pozornosti je bilo deležno delo
• Inšpektoiji so lani opravili redne preglede vlečnic in smučišč na Gačah, Javorovici, Trebnjem in na Gorjancih, vendar pripomb zaenkrat ni.
preko polnega delovnega časa. Odkriti so bili primeri, ko so delavci mesečno opravili tudi preko 30 nadur, kar je seveda ne le nedopustno, pač pa tudi nezakonito. Poglavje zaseje v tem sklopu zdravstvo. Nekateri v zdravstvenih organizacijah presegajo zakonsko dovoljene meje za delo v nočnem, sobotnem, nedeljskem in prazničnem dežurstvu za preko 100 odstotkov. Zakonsko dovoljena meja za zdravstvo je 50 nadur mesečno, na Dolenjskem pa ni malo zdravstvenega osebja, ki mesečno dosega celo po 100 in več nadur. T udi v samoupravnih aktih zdravstvenih organizacij to področje ni dokončno urejeno, zato je bilo lani tudi nekaj sporov celo pred sodiščem združenega dela. In za konec še tole: med sistemsko in zakonsko nedorečenimi posebnostmi so disko lokali. Njihova posebnost je namreč delovni čas, saj prično z delom v poznih popoldanskih ali večernih urah, nekateri delajo samo ob koncu tedna. Za normalno obratovanje je zaradi običajne gneče potrebnih več delavcev, za polno zaposlitev pa delovnega časa ni dovolj. Tako lastniki takšnih lokalov zaposlujejo bodisi pogodbene delavce, bodisi da takšnih pogodb sploh ni. Take primere so inšpektorji odkrili tako v Novem mestu kot v Trebnjem in Metliki.
B. B.
Alojzu Maroltu in Viku Cerarju odnesel usnjene škornje, kavbojke in bundo.
Kot smo pa že uvodoma zapisali, je ljubezen med Najgeijem in Tilerjevo spremljalo tudi veliko fizičnih obračunavanj. Ivan Najger se je moral tako pred senatom zagovaijati tudi, ker je doma v Stari vasi večkrat brcal ter s pestmi, gumijevko in palico pretepal Zdenko Tiler, večkrat pa ji tudi grozil, da bo ubil njo in otroka. Tako je bilo tudi tistega dne, ko je k Tilerjevi prišel na obisk njen bivši mož z otrokoma. Najger je vse s sekiro v roki izgnal iz hiše in jim zagrozil, da jih bo ubil. Njegova surovost ni poznala meja, zgodilo seje celo, da je na Tileijevo in mater zlil bencin z grožnjo, da ju bo zažgal, a so drugi to na srečo preprečili.
Senat novomeškega sodišča je Naj-geiju, ki je vsa dejanja priznal in obžaloval in izrazil pripravljenost, da oškodovancem povrne škodo, odmerilo 9 mesecev zapora, pri tem pa upoštevalo, da ni bil prvič pred sodniki. Tilerjevi je sodišče izreklo pogojno obsodbo treh mesecev zapora, ki pa ne bo izvršena, če v roku enega leta ne bo vnovič krenila na kriva pota. Sodba še ni pravnomočna.
B. B.
jena, na kraju nezgode pa je poškodbam podlegel sopotnik, 56-letni Joco Berič. Promet je bil zaradi nesreče zaprt do 22.15. ure, materialne škode pa je bilo za 35 milijonov din.
Še bolj črna je bila nedelja, 3. aprila. Okoli 10.20 je neznani voznik osebnega avta pri Biču prehiteval vozilo pred seboj, takrat pa je nasproti z osebnim avtom pripeljal 22-letni Osman Bari-mac. Slednji je z bočno stranjo bozila oplazil neznanega voznika, pri tem pa izgubil oblast nad avtom. To je videl Ljubljančan Savko Aleksič, kije pripeljal nasproti in pričel zavirati, pri tem pa gaje zaneslo čez cesto na travnik, medtem ko je Barimac trčil v avto 32-letnega Ljubljančana Zlatka Iliča. Na kraju nezgode je hudim poškodbam podlegla 51-letna Adila Barimac, laže sta bila ranjena voznik Barimac in sopotnik Rašid Barimac, prav tako pa tudi Marija Ilič iz Ljubljane. Promet je bil zaprt do 14. ure, materialne škode pa je bilo za 11 milijonov din.
In še zadnjič je tega dne počilo ob
22.30	pri Biču, ko je 34-letni Zihmija Mračkič, zdomec, z osebnim avtom prehiteval tovornjak. Nasproti je takrat prav tako z osebnim vozilom pripeljal naš zdomec iz Švice Ljatif Zulfičari, ki pa trčenja ni mogel preprečiti. Dveletna Amzai Adžer je poškodbam podlegla med prevozom v ljubljanski Klinični center, hudo ranjeni so bili še voznik Mračkič, sopotnica Anzai Atidža, laže pa voznik Zulfičani in sopotnica Ivanka Srnjac.
VLOM V VRTEC
NOVO MESTO — Noč na 1. april je nekdo izkoristil za vlom v vrtec na Ljubljanski cesti. Storilec je iz prostorov odnesel 8.000 din, bele športne copate, pol kilograma kave, radiokasetofon in diaprojektor. VVZ je bila oškodovana za okoli 300 tisočakov. Malo pred zaključkom redakcije pa smo sprejeli obvestilo novomeške UNZ, da so storilca že prijeli in ukradene predmete vrnili v vrtec.
PREHITRO PO MOKRI CESTI
KOMPOLJE — 3. aprila ob 13.45 se je 40-letna Marija Uster iz Trbovelj peljala z osebnim avtom po magistralni cesti med Radečami in Sevnico. Zaradi prehitre vožnje jo je na spolzki in mokri cesti v ostrem desnem ovinku zaneslo na levo, ko je nasproti z osebnim avtom pripeljal 28-letni Boris Karlovšek iz Kompolja. Vozili sta čelno močno trčili, pri čemer seje Karlovšek hudo ranil in so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico, gmotne škode pa je za 6 milijonov din.
KAJ VEŠ O PROMETU
SEVNICA, — Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravlja občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu« za osnovne šole. Tekmovanje pri sevniškem bazenu se bo pričelo v četrtek, 14. aprila, ob 9. uri. Pri izvedbi tekmovanja bodo pomagali člani sevniškega Avto-motO društva.
Novomeške izkušnje na kongresu
Sodelovanje poklicnih in prostovoljnih gasilcev je vzorno
NO V O MESTO — Že nekajkrat smo ob pisanju o delu novomeških poklicnih gasilcev omenili njihovo res vzorno sodelovanje s prostovoljnimi društvi, kar pa ni prav nič nenavadnega, kajti gre za edinstveno tovrstno sodelovanje v Sloveniji, in ni čudno, če je štab republiške gasilske zveze predlagal, da se spoznanja takšnega sodelovanja objavijo v vseh gasilskih časopisih, na to temo pa bo pripravljen tudi poseben referat na letošnjem 11. kongresu slovenskih gasilcev. In v čem je posebnost takšnega sodelovanja?
Še ne tako dolgo nazaj so bila prostovoljna gasilska društva prepuščena sama sebi, za strokovnost članstva ni skrbel nihče, prav tako ne za opremo, dogajalo se je celo, da je med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci na požariščih prihajalo do sporov in prepirov. Danes je vse precej drugače. Na sedežu novomeške poklicne enote že nekaj časa poteka dopolnilno izobraževanje članov gasilskih društev, pri katerem se gasilci spozna vajo s sodobno tehniko in opremo, z uporabo posebne reševalne opreme za primer nesreč z nevarnimi snovmi, za reševanje iz višine itd Samo lani se je takšnega izobraževanja udeležilo 42prostovoljnih društev z blizu 300 člani, kar je zagotovo razveseljiva številka. Prav tako so poklicni gasilci organizirali usposabljanje prostovoljnih kolegov za uporabo radijskih UKWzvez, tečajev se je lani udeležilo 24 prostovoljnih društev. V delavnicah poklicne enote so tudi servisirali in popravljali avtomobilske cisterne, brizgalne in druga vozila, last prostovoljnih društev, v ilustracijo ob tem le podatek, da so poklicni gasilci lani v te namene porabili 1.318 ur.
Razumljivo pa, da se prostovoljni in poklicni gasilci srečujejo tudi pri gašenju požarov. Lani so s skupnimi močmi tridesetkrat pogasili ogenj, kar pa je najpomembneje — sodelovanje je bilo zares dobro in usklajeno. V vseh teh primerih so prostovoljni gasilci prevzeli tudi opravljanje požarne straže po pogasitvi požara, kar je članom poklicne enote omogočilo, da so se hitro vrnili v svoje prostore in bili vnovič pripravljeni za morebitno posredovanje. Vse kaže, da bodo tovrstne novomeške gasilske izkušnje postale slovenski model. O čem takem si še pred leti v dolenjski metropoli nihče niti sanjati ni upal.
B.B
Avtomobilska afera se	vendarlerazpleta
Tožilec dobil poročilo pristojne službe, ki potrjuje navedbe, objavljene v Dolenjskem listu
NOVO MESTO — Že več kot štirje meseci so minili od dne, ko je Dolenjski list prvi obelodanil spoznanja o dogajanjih v novomeški IM V, ki so upravičeno metala sum na nezakonito prodajo osebnih avtomobilov R-21 preko ljubljanskega Commerca, tozd Volan. Ne bi vnovič pogrevali cele zgodbe, ki je bralcem verjetno že tako dovolj poznana, bolj zanimivo bi bilo izvedeti, kaj so tistikrat storile pristojne službe, ki so seveda prve poklicane za to, da take sume potrdijo ali ovržejo.
Pojasnilo smo poiskali pri novomeškem temeljnem javnem tožilcu Niku Briclju. Preden si ga pogledamo, dodajmo, da je sredi marca na njegov naslov prispelo pisanje dveh Novomeščanov, v katerem mu občana predlagta, naj na podlagi zakona o kazenskem postopku in vsebine njunega dopisa ukrepa proti novomeški IMV in ostalim, ki so tako ali drugače vpleteni v tako imenovano avtomobilsko afero. Kot podlago svojemu pisanju občana navajata 149. člen zakona o kazenskem postopku, ki pravi, da morajo občani za uresničevanje družbene samozaščit^ naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti Zakon celo določa, da v nasprotnem stori kaznivo dejanje tisti, ki kršitelja ali dejanja ne prijavi.
»Dobil sem to pisanje,« pravi Niko Bricelj,« čep ra v sem v skladu s svojimi dolžnostmi pričel ukrepati
že prej. Tožilstvo vso zadevo spremlja že od novembra, vedeli smo, da sta z dogajanji seznanjeni vsaj še dve služb, pričakovali smo, da bodo tudi ukrepali Ker pa do januarja nismo od njih prejeli nobene informacije, sem takrat od ene teh služb zahteval podrobnejše ugotovitve. Prejel sem njihovo poročilo in moram reči, da njegova vsebina vgene-ralijah potrjuje navedbe, ki so bile o avtomobilski aferi objavljene v Dolenjskem listu in kasneje še v drugih časopisih. Prav zato sem od druge službe zahteval, da prične z zbiranjem podatkov, kaj več pa bi sedaj težko povedal, kajti ta faza še ni končana.«
Toliko torej Niko Bricelj. Očitno je, da se je vsa zadeva vendarle pričela premikati, podrobnejše rezultate lahko pričakujemo šele čez mesec ali dva. Tožilec je torej spoštoval besedo in pričel ukrepati, topa je navsezadnje najpomembnejše. Resnici, očitno, tudi tokrat ne bo moč ubežati
B.	BUDJA
P. S.
Prav bi bilo, da bralci izvedo, o katerih službah je govoril Niko Bricelj. Verjetno se dosti ne motim, če sklepam, da gre v prvem primeru za republiško tržno inšpekcijo, ki je lani obiskala IMV, njeno poročilo pa je bilo tisto, ki ga je zahteval tožilec. Druga služba, ki sedaj zbira preostale podatke, pa ne more biti nihče drug kot novomeška UNZ.
OB NAJMANJ TRI MILIJONE
ŠENTLENART — V noči na 27. marec je nekdo vlomil v hišo Milana Riterja iz Karlovca. Iz hiše, ki stoji v Šentlenartu pri Brežicah, je stoiilec odnesel glasbeni stolp z zvočnikoma, večjo stensko uro, meč, dva vojaška bajoneta, štiri okrasne nože, radio z ojačevalcem, telefon in več kaset.
S SEKIRO PO GLAVI
ŠKOCJAN — V petek, 1. aprila,je
22-letni Dominik Kovačič iz romskega naselja v Dobruški vasi delal v klavnici mesarije Bobič v Škocjanu. Okoli 19. ure so do klavnice prišli trije Romi, Branko in Milan Brajdič ter Silvo Hudorovac, vsi z namenom, da s Kovačičem obračunajo. Slednji je iz klavnice stopil s sekiro v roki in ko se mu je Silvo Hudorovac približal, gaje s topim delom sekire dvakrat udaril po glavi. Hudo poškodovanega Hu-dorovca so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer se zdravniki še bore za njegovo življenje, medtem ko je preiskovalni sodnik za Kovačiča odredil pripor.
IZ AVTA UKRADEL SEDEŽ
DRNOVO — V noči na 30. marec je nekdo vlomil v tovornjak novomeškega Pionirja, ki je stal parkiran pred gostilno Kovačič na Drnovem. Storilec je iz kabine odnesel vozniški sedež (1), dvigalko z nosilnostjo deset ton, 10-metrsko kompre-sorsko cev in gasilni aparat, tako da je skupne škode za 400.000 din.
V eni noči obiskal kar 14 vikendov
LJUBEN — Prejšnji teden, točneje v noči na 29. marec, seje po Ljubnu pri Bi-rčni vasi sprehajal neznanec in pridno vlamljal v vikende. Jožetu Bojancu iz Novega mesta je odnesel 15 domačih prekajenih salam, dve manjši šunki, suhi kare, suho vratovino, steklenico viskija in nekaj soka, tako da je škode za okoli 170.000 din. Storilec je zatem obiskal še počitniško hišico Antona Pirca, prav tako iz Novega mesta, iz nje pa odnesel večji izvijač, mon-tirno železo za gume in nekaj jabolk, s čemer je bil lastnik ob kakih 70 tisočakov. Orodje je vlomilec to noč pridno uporabljal. Na območju Ljubnega je namreč vlomil še v 12 vikendov, vendar iz njih začu-da ni odnesel ničesar. Zato pa je s samimi vlomi na vikendih povzročil škode za prek
200.000	din.
Namesto na ceste sodijo v muzej
V prometu 10 tisoč vozil, starejših od dvaj-____________set	let__________
Marsikdo bi pričakoval, da se bo število motornih vozil na naših cestah ob vse nižjem standardu večine zaposlenih kaj zmanjšalo, a govorijo podatki prav drugače. Lani je bilo v Sloveniji registriranih 590.263 motornih vozil, od tega 514.850 osebnih avtomobilov, 30.341 tovornjakov, 22.186 motornih koles, 3.457 avtobusov, 15.311 specialnih vozil in 4.118 vlečnih in delovnih vozil.
V primerjavi z letom poprej pomenijo te številke porast domačega prometa za preko 4 odstotke, največ po zaslugi osebnih avtomobilov. Zal pa je potrebno v isti sapi dodati, da se ob tem, ko raste število novih vozil, veča tudi število starih in dotrajanih. Na voljo je podatek, da so na naših cestah še vedno 8.604 osebni avtomobili, 1.342 tovornjakov in 50 avtobusov, katerih življenjska doba že presega 20 let. Gre pravzaprav že za muzejske primerke, in če je seveda nakup novega osebnega avtomobnila pogojen z odločitvijo zgolj posameznika, pa je nesprejemljivo, da dopuščamo takšna vozila tudi za javne prevoze, celo za prevoze potnikov.
OROPANA KLET
NOVO MESTO — Neznani storilec jc v času med 30. in 31. marcem vlomil v kletne prostore stanovanjskega bloka v Ulici Majde Šilc. Odnesel je več soka, čevlje, ozimnico in pralni prašek, tako da je lastnik, 28-letni Miro Žagar, oškodovan za okoli 120 tisočakov.
KDO SE JE SPRAVIL NAD AVTOMOBILE?
NOVO MESTO — V noči na 28. marec je nekdo pridno vlamljal v avtomobile, parkirane na Ulici Slavka Gruma. Uspelo mu je priti v pet vozil, medtem ko je bilo šesto zanj pretrd oreh. Storilec seje zadovoljil z dvema radiokasetofonoma, vrednima po 100 tisočakov. Storilca še iščejo.
|X
NEIZKUŠENOST KRIVA ZA TRČENJE
GLOBOČICA — 15-letni Jože Ž. izČer-neče vasi se je 2. aprila ob 10.20 peljal z motornim kolesom, na katerem je sedela še 17-letna Jožica K., po lokalni cesti iz Ošterca proti Kostanjevici. Med vožnjo pa ga je v levem in ostrem ovinku zaradi neizkušenosti ter prevelike hitrosti zaneslo na levo pred osebni avto, ki gaje nasproti pripeljala 20-letna Marta Sintič iz Kostanjevice. V trčenju seje Jože huje ranil, sopotnica pa laže. Oba so prepeljali v novomeško bolnišnico.
ZARADI PREVELIKE HITROSTI S CESTE — 31. marca je ob 6.50 prišlo na magistralni cesti med Radečami in Sevnico v kraju Kompolje do prometne nesreče, ki jo je zakrivila prehitra vožnja. 33-letni Gregor Pungartnik iz Mežice na Koroškem je zaradi prevelike hitrosti v blagem ovinku izgubil oblast nad osebnim avtomobilom, tako da gaje na mokri cesti zaneslo na levo, nakar seje vozilo prevrni-
lo.	Šofer jo je poceni odnesel, zato paje bilo na pločevini škode za 7 milijonov dinarjev.
ŠKODE ZA ŠTIRI MILIJONE >— 27-letni Banjalučan Milan Mrdjanovič se
je 31. marca okoli 14.10 peljal s kombijem po lokalni cesti med Brestanico in Sevnico. V Gornjem Brezovem je prehitro zapeljal v ostri desni ovinek. To in obrabljene gume paje bilo krivo, da gaje zaneslo na levo v trenutku, ko je nasproti z osebnim avtom pripeljal 40-letni Vladimir Mešiček z Blance. Vozili sta se oplazili, pri čemer je Mešičkovo vozilo odbilo na levo v kombi, ki gaje za Mrdjanovičem pripeljal drug Banjalučan Boris Salkič. Vsi udeleženci so jo na srečo odnesli brez poškodb, materialne škode paje bilo za 4 milijone dinarjev.
Za četrto mesto potrebni zmagi
Še dve koli do konca prvenstva v II. zvezni odbojkarski ligi — Pionirjevci bodo v obeh tekmah igrali na zmago — 13. aprila znan prvak ženske SOL
‘m f ? g Z M
lil II
Veliko tega je še nejasnega v II. zvezni odbojkarski ligi, čeprav sta do konca prvenstva še vsega dve koli. Kar tri ekipe se na vrhu potegujejo za naslov prvaka, nič manj ni zanimiv boj v sredini in na dnu lestvice. Pionirjevi igralci so v soboto gostovali na Bledu in vnovič pokazali dobro igro, praznih rok pa so ostali le zategadelj, ker je Bled tokrat moral zmagati.
IZGUBILI PO OGORČENEM BOJU — Odbojkarji novomeškega Pionirja so tudi na Bledu pokazali dobro igro, vendar sta sodnika vnovič opravila svoje in Novomeščani so ostali praznih rok. Najboljši igralec novomeške vrste je bil letošnja pridobitev Pionirja Joco Povšič (tretji iz leve), ki se razvija v zares vrhunskega igralca, na katerega bo še kako moč računati tudi v prihodnjih sezonah. (Foto: B. B.)
Sliši se morda čudno, toda Blejčanom zelo gori pod nogami, morebiten sobotni poraz bi jih uvrstil med najresnejše kandidate za izpad iz lige. Igraje bila zategadelj izredno živčna in negotova, rezultat pa vseskozi tesen. Blejčani so vodili z 1:0 in 2:1 v nizih, a so pionirjevci rezultat vselej izenačili, pred pričetkom odločilnega petega seta pa bi skoroda prišlo do prekinitve tekme. V tem živčnem dvoboju sta svoje odigrala tudi sodnika, ki sta bila sedmi igralec gostiteljev. Daleč najboljši v novomeškem dresu je bil tudi tokrat Povšič, ki se razvija v izvrstnega igralca in je zagotovo ena največjih pridobitev novomeške
Itas zdrknil na zadnje mesto
Moške ekipe v ženski rokometni ligi ostale v soboto praznih točk — Itasovke po sobotnem kolu zadnje — Nova zmaga Šentjernejčank
Po sobotnem kolu v moški in ženski republiški rokometni ligi je domala že na dlani, da lahko Sevničane le čudež reši izpada iz lige, v ne kaj dosti boljšem položaju pa niso tudi rokometašice kočevskega Itasa. Sicer pa pojdimo po vrsti, najprej poglejmo sobotna dogajanja v moški ligi.
Sevničani so gostovali v Slovenj Gradcu, kjer objektivno proti vodilni ekipi niso mogli računati na uspeh. Zato toliko bolj preseneča njihova dobra in podjetna igra v prvem polčasu, ko so bili povsem enakovreden tekmec domači vrsti, in očitno je, da Sevničani ne zaslužijo mesta pri dnu prvenstvene lestvice. Resda so v nadaljevanju popustili in doživeli prepričljiv poraz, vendar jim dokaj dobra igra v prvem polčasu lahko povrne samozavest, čeprav je po drugi strani res tudi to, da jih loči od ekipe pred njimi že kar 5 točk. Praznih rok so tokrat ostali tudi Črnomaljci v Škofji Loki. Vodili so vse do 18. minute, nato pa popustili in na koncu izgubili celo z 9 za-
VABILO NA IZLET
NOVO MESTO — Planinsko društvo Novo mesto vabi svoje člane in ljubitelje planin na izlet do Suhorja, Sošic in Javorovice. Izlet bo v soboto, 9. aprila, poseben avtobus pa bo iz novomeške avtobusne postaje odpeljal ob 7. uri, medtem ko je povratek predviden v popoldanskih urah. Cena izleta je 3.000 din. Vabljeni!
Sodnik razveljavil dva zadetka
12. kolo OČL: Elan—Naklo 1:1 (0:0) — Slabo so-_____________jenje____________
NOVO MESTO — V nedeljo se je pričel spomladanski del prenstva v zahodni skupini območne nogometne lige, kjer novomeški Elan meri precej visoko. Novomeščani so v nedeljo na svojem igrišču gostili vrsto Naklega, rezultat 1:1 (0:0) pa je za elanovce zagotovo manj, kot so pričakovali pred srečanjem.
Dvanajsti nasprotnik Novomeščanov je bila sodniška trojka. Elan je že v prvem polčasu dosegel dva povsem regularna zadetka, a ju je glavni sodnik Strmljan iz neznanih vzrokov razveljavil. V nadaljevanju so gostje nepričakovano v 48. minuti celo povedli po hudi napaki domače obrambe na čelu z vratarjem Črvom. Gostiteljem ni uspevalo prav nič, Plevnik je celo zastreljal enajstmetrovko in šele v 83. minuti je Mesojedec dosegel izenačujoči gol.
Izgubljeno točko bodo Novomeščani skušali nadoknaditi že v nedeljo, ko gostujejo v Medvodah.
M. GORENC
detki razlike. Tudi izgovori na slabo sojenje takšnega poraza ne morejo opravičiti. Brez točk je v soboto ostal tudi tretji dolenjski ligaš, ekipa Inlesa, kar pa je po svoje razumljivo, saj je trener Zdenko Mikulin dal priložnost predvsem mladim igralcem.
Eno odločilnih srečanj za obstanek v ženski ligi je bilo v soboto odigrano prav tako v Škofji Loki, kjer je domači Alples močno odpravil ekipo ltasa. Kočevke so po tem porazu zdrknile na zadnje mesto, čeprav ni še prav nič izgubljenega. Razlike pri dnu so izredno majhne in že sobotna morebitna zmaga doma nad Olimpijo bi lahko igralke ltasa vnovič popeljala kakšno mesto više na lestvici. Navzlic zmagi nad Polano so tokrat razočarale tudi Novomeščanke; pokazale so slabo igro, tako da ni veliko manjkalo do presenečenja. Opravičilo ne more biti, niti to, da nista igrali Jakšetova in Iličinova, kajti domača
MED PIONIRJI STOKANOVIČ, PRI DEKLETIH ŠTERBENČEVA
SEMIČ — Minulo soboto je bilo v Semiču letošnje regijsko šahovsko prvenstvo za mlajše pionirje in pionirke. Med fanti je nastopilo 32 šahistov, zmagal je Stokano-vič iz OŠ Katje Rupena, sledijo pa: Starc (Stari trg), Šuštarič (Semič), Savšek (Mokronog) in Jarkovič (Šentjernej). Med dekleti je nastopilo 16 šahistk, vrstni red pa je bil: 1. Šterbenc, 2. Kobe, 3. Medved (vse Stari trg), 4. Strel (Mokronog), 5. Smolej (Šentvid), itd.
vrsta je tokrat igrala brezvoljno in neborbeno. Očitno je med vsemi dolenjskimi vrstami šentjernejska Iskra v najboljši formi. Dekleta igrajo od kola do kola bolje in tokrat so v Žalcu brez večjih težav ugnale ERO Šmartno in se prebile do tretjega mesta na lestvici. Kaj več bo verjetno do konca težko narediti, kajti Kranjčanke so v tej ligi razred zase, drugouvrščeni Mlinotest pa je na startu spomladanskega dela prvenstva prav v Šentjerneju zabeležil točki, ki se bosta Iskri v boju za 2. mesto še kako otepali.
B. B.
MARČEVSKA ZMAGA POVŠETU
SEVNICA — ŠK Milan Majcen je pripravil tradicionalni mesečni hitropotezni šahovski turnir za mesec marec. Zmagal je mojstrski kandidat Povše z 9,5 točke, sledijo: Levičar 9, Derstvenšek in Lazič, po 7,5 itd. V seštevku treh turnirjev vodi Povše s 27 točkami pred Derstvenškom in Lazičem (po 26), Mesojedcem (20) itd.
J. BLAS
METLIKA PRVAK DOLENJSKE
ČRNOMELJ — Letošnje ekipno prvenstvo območne kegljaške skupnosti se je končalo z zmago Metličanov, ki so zbrali 10 točk. Končni vrstni ral je takšen:
I. Metlika 10 točk, 2. Rudar Črnomelj 8, 3. Trebnje 6 in 4. Novo mesto 0. V zadnjem nastopu so najbolj presenetili Tre-banjci, ki so v gosteh premagali vrsto črnomaljskega Rudarja. Metlični so se s tem uspehom uvrstili v kvalifikacije za vstop v
II. republiško ligo-vzhod.
ŠPORTNI KOMENTAR
Pozabljeni športniki
Ribniških športnikov in športnih delavcev ni med dobitniki letošnjih občinskih priznanj
RIBNICA — Na obširnem spisku letošnjih dobitnikov občinskih nagrad, priznanj in plaket, ki so bila podeljena na občinskem prazniku 26. marca, ni nobenega imena delavca s področja športa in telesne vzgoje. To se ponavlja že nekaj let. Ni znano, zakaj uspešni športniki in športni delavci ne morejo biti nagrajeni
Res je, da je delo na področju športa in množične telesne kulture v Ribnici nekoliko skrčeno, da je občanom skoraj neznano, kot da deluje ta panoga v ilegali. Pa vendar se ribniški športniki in špomi delavci svojega dela ne bi smeli sramovati, ampak so nanj lahko celo ponosni.
Za ugled ribniškega športa in Ribniške dolineje gotovo doslej storil največ rokomet, ki je ponesel slavo Ribnice po vsej Sloveniji in Jugoslaviji,
saj je ribniška ekipa nekaj časa tekmovala tudi v zvezni ligi Generacije dobrih športnikov in občanov so izšle iz ribniške rokometne šole, njihovi učitelji in vaditelji pa niso dobili nobenega priznanja. Rokomet je postal celo šport številka ena v Ribnici, zato smo še posebno iznenadeni, da med dobitniki priznanj ni nobenega iz tega kroga.
Kdo je za vse to kriv, spet ne bo povsem jasno ugotovljeno. Tisti, ki priznanja podeljujejo, se bodo gotovo izgovorili, da so bili špotniki izpuščeni zato, ker jih pač nihče ni predlagal niti njihove organizacije in organi. Spet drugi pa so mnenja, da ni prav, če priznanja dobivajo le tisti, ki jih nekdo predlaga, ampak bi jih morali dobivati predvsem tisti, ki jih s svojim delom zaslužijo.
M. Gl A VONJIČ
Pričenja se teniška sezona v Šmarjeti
Letošnja članarina 40 tisočakov — Tudi pla-____________vanje__________
ŠMARJEŠKE TOPLICE — Teniška igrišča po Dolenjskem bodo te dni oživela. Iz Šmarjeških Toplic smo dobili sporočilo, da bo otvoritev nove sezone v nedeljo, 10. aprila, igrišči pa sta od letos dalje v upravljanju tamkajšnjega zdravilišča. Dodajmo ob tem, da bo že te dni moč poravnati tudi članske obveznosti, plačilni mesti sta recepcija v Šmarjeških Toplicah in restavracija Pri vodnjaku, kjer bodo vpisovali tudi nove člane. Letošnja članarina znaša 40.000 din, v ceno pa je vključenih tudi 5 vstopnic za kopanje v odprtem bazenu zdravilišča. V zdravilišču obljubljajo, da novim in starim članom zanesljivo ne bo dolgčas, poleg družabnih srečanj bodo organizirani tudi vikend turnirji. In še tole: rezervacije za igranje sprejemajo dopoldne v recepciji zdravilišča, popoldne pa oskrbnik igrišč, veljajo pa le za isti dan.
odbojke v zadnjih letih. Kot že rečeno, sta do konca prvenstva še dve koli. Novomeščani bodo v obeh srečanjih skušali iztržiti poln izkupiček, kar bi jim ob koncu skoroda zanesljivo prineslo 4. mesto na lestvici in doslej naj večji uspeh ekipe. Za kaj takega pa bo seveda potrebno v soboto v gosteh premagati Metalac in nato še v zadnjem kolu doma Kakanj. Naloga ni pretežka.
V soboto smo pričakovali tudi odgovor na vprašanje, kdo bo prvak v ženski republiški ligi. Žal je bilo srčeanje med Krimom in Kočevkami preloženo na 13. april, tako da bomo do odgovora morali počakati še nekaj dni. Znano pa je že, da morajo Kočevke srečanje dobiti s 3:0, če hočejo na lestvici prehiteti ekipo Partizana Tabor. In kaj je novega v moški ligi, kjer sta na sporedu še dve koli? Nič, morda bo v tem drugem delu prvenstva še najzanimivejše srečanje v soboto v Kočevju, ko bo domača vrsta pomerila moči z vodilnim Titanom iz Kamnika. Za Kočevce bo
to nedvomno dobra preizkušnja, koliko velja ta mlada in po mnogih ocenah izredno obetavna ekipa.
B. B.
SPET PLEŠEMO
V šoli smo začeli z nadaljevalnim plesnim tečajem. Naš učitelj Andrej Kranjc iz Novega mesta je kar zadovoljen. V nadaljevalnem tečaju nas je manj, kot nas je bilo v začetnem, ker smo ostali le najbolj vneti. Razen nas so začeli plesati še naši starši. Kar 44 parov se jih je vključilo v začetni tečaj in presenečeni smo bili nad tolikšno udeležbo. V naši avli je bilo skoraj premalo prostora. Vaje bodo trajale 6 petkov, na koncu bo najbrž spet plesna revija.
MATEJA JANKOVIČ OŠ Artiče
• Nekatere obleke ničesar ne
rečejo, a vse povedo. Ameriški pregovor
• Človek z lahkoto prenaša le eno bolečino, bolečino drugih.
LERICHE
Crna košarkarska sezona
Končano prvenstvo v republiških košarkarskih ligah — Labodova dekleta izpadla, Novoles deseti
S SLABO IGRO DO ZMAGE — Posnetek je s sobotnega srečanja med rokometašicami Novega mesta in Polane (gostje so s prekrškom ustavile napad No-vomeščank), ki so ga dobile gostiteljice, vendar so pri tem pokazale neborbeno in nedomiselno igro. Novomeščanke so tokrat nastopile brez Jakšetove in Iliči-nove, kar seje še posebej poznalo pri njihovi igri v napadu. (Foto: B. B.)
Končana je letošnja republiška košarkarska sezona. Novomeškima ekipama je prinesla malo tega, če imamo seveda v mislih osvojene točke, zato pa toliko več grenkih spoznanj. Dekleta se morajo po nekaj sezonah uspešnega igranja v
Skupna zmaga mladimatletom iz OŠ Grm
Končana letošnja zimska atletska liga Dolenjske
NOVO MESTO — Z zadnjima finalnima koloma seje pred dnevi končala letošnja zimska liga mladih dolenjskih atletov. Takoj uvodoma povejmo, da je skupna zmaga odšla v grmsko osnovno šolo, drugo mesto je zasedel Šentjernej in tretje OS Baza 20 iz Dolenjskih Toplic.
Rezultati — cicibanke, 40 metrov: 1. Tratar (Šentjernej), 2. Poklač, 3. Fink (obe Grm); cicibani: 1. Jurečič (Šentjernej), 2. Šutar (Grm), 3. Cotič (Dolenjske Toplice); mlajše pionirke: 1. More (Gmr),
2. Jankovič (Katja Rupena), 3. Djurič (Dolenjske Toplice); mlajši pionirji: 1. Štampohar (Metlika), 2. Bratož (Grm), 3. Pavlič (Šentjernej); starejše pionirke: 1. Podkrižnik (Grm), 2. Kraševec (Metlika),
3. Štampohar (Grm); starejši pionirji: 1. Luzar (Grm), 2. Viktorovski (Metlika), 3. Barčič (Katja Rupena); 300 metrov — cicibani: 1. Makše (Mirna peč), 2. Masnik (Šentjernej), 3. Derganc (Mirna peč); 600 metrov — mlajši pionirji: 1. Filjpčič (Grm), 2. Plevnik, 3. Kušljan (oba Šentjernej); 1.000 metrov — starejši pionirji:
I. Tomazin (Grm), 2. Medle (Brusnice), 3. Badovinac (Katja Rupena); štafeta — pilajše pionirke: 1. Dolenjske Toplice, 3. Šentjernej, 3. Grm. starejše pionirke: 1. Dolenjske Toplice, 2. Grm, 3. Katja Rupena; met žoge — mlajši pionirji: 1. Kočevar (Metlika) 2. Rus (Grm), 3. Krš-tinc (Vavta vas); starejši pionirji: 1. Obers-tar (Katja Rupena), 2. Žarn (Šentjernej), 3. Polanko (Katja Rupena); skok v daljino
— cicibani: 1. Hosta, 2. Kuhar (oba Šentjernej), 3. Kastelic (Grm); mlajši pionirji: 1. Zamida (Dol. Toplice), 2. Recelj, 3. Kos (oba Šentjernej); starejši pionirji: 1. Fink (Dol. Toplice), 2. Hlavaty (Grm), 3. Zupančič (Dol. Toplice);skok v višino — cicibanke: 1. Kristan, 2. Žalec (obe Grm), 3. Pavšelj (Šentjernej); mlajše pionirke: 1. Blatnik (Dol. Toplice), 2. Šinkovec, 3. Vinder (obe Šentjernej); starejše pionirke:
1. Špelič, 2. Novina (obe Dol. Toplice), 3. Turk (Šentjernej); 40 m ovire — mlajše pionirke: 1. Jakše (Šentjernej), 2. Jankovič, 3. Bučar (obe K. Rupena); mlajši pionirji: 1. Filipčič (Grm), 2. Kos, 3. Smolič (oba Šentjernej); starejše pionirke: I. Kraševec, 2. Markovič (obe Dol. Toplice), 3. Hvala (Grm); starejši pionirji: 1. Pureber (Grm), 2. Barčič (Katja Rupena) 3. Naumov (Grm); 300 metrov — cicibanke: 1. Šenica (Dol. Toplice), 2. Kuhar (Šentjernej), 3. Župan (Grm); 600 metrov
— mlajše pionirke: 1. Luzar (Šentjernej),
2. Zupančič (Dol. Toplice), 3. Zupančič (Vavta vas); starejše pionirke: 1. Lampe, 2. Sepaher (obe Dol. Toplice), 3. Štampohar (Grm); štafeta — mlajši pionirji: L OŠ Šentjernej, 2. OŠ Brusnice, 3. OŠ Grm; starejši pipnirji: 1. OŠ Metlika, 2. OŠ Grm I, 3. OŠ Grm II; met težke žoge
— mlajše pionirke: 1. Matjašič (Metlika), 2. Bobnar (Vavta vas), 3. Vidmar (Šentjernej); starejše pionirke: 1. Hribar (Vel. Gaber), 2. Čuček (Katja Rupena), 3. Kraško (Grm); skok v višino — cicibani: 1. Surudjič (Katja Rupena), 2. Podržaj, 3. Oštir (oba Grm); mlajši pionirji: 1. Plevnik, 2. Furar (oba Šentjernej), 3. Zamida (Dol. Toplice); starejši pionirji: 1. Žunič (Grm), 2. Makovec (Dol. Toplice), 3. Černe (Grm); skok v daljino — cicibanke: 1. Rozman (Mirna peč), 2. Kalin (Šentjernej), 3. Blatnik (Dol. Toplice); mlajše pionirke: l. Djurič (Dol. Toplice), 2. Slak (Katja Rupena), 3. Gošte (Šentjernej); starejše pionirke: 1. Podkrižnik (Grm), 2. Novina, 3. Skubic (obe Dol. Toplice).
najboljši republiški ligi, ko so že trkala na vrata drugoligašic, posloviti od tekmovanja v tej konkurenci, fantje pa so prvenstvo končali na vsega 10. mestu.
Ne moremo kaj, da ne bi ob tem vnovič obudili spomin na dneve pred pričetkom prvenstva, ko so Novomeščani izjavljali, kako bodo mešali štrene najboljšim ekipam v ligi, z nekaj športne sreče pa da bodo skušali celo poseči prav na vrh. Neskromni obeti so se kaj kmalu (»kazali za neosnovane, celo več, ekipa se je že po nekaj kolih znašla pri dnu prvenstvene lestvice, sledila je menjava trenerja in v drugem delu prvenstva so morali Novomeščani še kako stisniti zobe, da so se rešili izpada. Ekipa je tudi ostala precej oslabljena, tako da čaka vodstvo kluba v ligaškem premoru do jeseni veliko dela. Svoj petnajsti poraz na prvenstvu so novo-lesovci doživeli v soboto v zadnjem kolu, ko so gostovali v Rogaški Slatini in močno izgubili ter tako končali ligo s pičlim izkupičkom sedmih zmag.
Kot smo že zapisali, so dekleta po nekaj uspešnih sezonah igranja v prvi republiški ligi letos prvenstvo zaključile na zadnjem mestu. V 22. kolih so dosegle vsega 4 zmage, čeprav je po drugi strani res, da bi bil njihov izkupiček z nekaj več športne sreče lahko precej boljši. Novomeščanke imajo dovolj mladoin obetavno ekipo, da se lahko že čez leto vnovič vrnejo med najboljše republiške ligaše, v svojih vrstah imajo celo eno najobetavnejših mladih igralk, Bratoževo. Škoda ob vsem tem le, da prvenstva niso zaključile z zmago v zadnjem kolu, kajti proti Cerknici bi lahko dosegle ugodnejši izid.
B. B.
Deseterici Sevničanov Bloudkove značke
Slovesnosti na skupščini občinske teles-nokulturne skupnosti — Le eno zlato
SEVNICA — Na zadnji skupščini sevniške občinske telesnokulturne skupnosti prejšnji teden so podelili zaslužnim dolgoletnim telesnokultur-nim delavcem Bloudkove značke. Bronasto so dobili Martin Gorenc s Studenca za dolgoletno uspešno športno udejstvovanje pri invalidnih osebah, zlasti v strelstvu in atletiki. Bilje 4-krat državni prvak, 2-krat na olim-piadi invalidov in ima 3 medalje s svetovnih prvenstev!; Stane Kovačič za delo v strelski družini Boštanj, občinski strelski zvezi, OTKS in ZTKO; Anton Možic in Edo Trbovc za uspešno dolgoletno igranje rokometa; Radko Ivkovič za požrtvovalno delo pri razvoju telesne kulture na Blanci in delo v organih ZTKO; Milivoj Papež pa za dolgoletno igranje rokometa ter za razvoj telesnokulturne dejavnosti in objektov v Krmelju.
Srebrno Bloudkovo značko so prejeli Andreja Flajs za dolgoletno požrtvovalno delo v PD Lisca Sevnica Krško; Drago Perc za dolgoletno igranje rokometa in delo v organi!, RK Sevnica in Tone Šeško za dolgoletno delo v organih PD Lisca pri vzgoji mladih, za delo v SK Sevnica in v organih OTKS.
P. P.
IM
EDINO ZLATO — Predsednik skupščine občinske telesnokulturne skupnosti Sevnica Brane Busar seje ob podelitvi edine zlate Bloudkove značke za leto 1987 Lojzetu Moto-retu (na sliki desno) posebej zahvalil za 30-letno neutrudno delo v telesni kulturi, zlasti v PD Lisca, PZS ter v organih OTKS in ZTKO Sevnica.
odbojka
II. ZVEZNA LIGA, zahod, moški — 20. KOLO: BLED—PIONIR 3:2 (7, -10, 9, -7, 10).
Pionir: Vernig, Kosmina, Gregu-rek, Povšič, Peašinovič, Brulec, Berger, Travižan.
LESTVICA: 1. Željezničar 36... 4. Novi Zagreb 20, 5. Pionir 18 itd.
V prihodnjem kolu igra Pionir v gosteh z Metalcem.
I. SOL, moški, 20. KOLO: AGROPLOD UUTOMER—LIK KOČEVJE 3:0(11, 13, 15).
Lik Kočevje: Levstik, Polovič, Bradač, Miklič, Papež, Marinč, Turk, Obranovič.
LESTVICA: 1. Titan Kamnik 34... 7. LIK Kočevje 22.
Kočevci igrajo v naslednjem kolu doma z vodilnim Titanom Kamnikom.
I. SOL, ženske, 20., zadnje KOLO: KRIM—LIK KOČEVJE preloženo
LESTVICA: 1. Partizan Tabor 30 (49:21), 2. LIK Kočevje (tekma manj) 28 (46:20), itd.
AJDOVŠČINA—INLES 23:18 (13:9)
Inles: Lapajne, Jokič 1, Mihelič 3, Golcš 1, Jurič 4, Lesar, Mate 5, Fajdiga 4, Parezanovič.
LESTVICA: 1. Slovenj Gradec 25 ... 5. Inles 17, 8. Črnomelj 14, 10. Termopol 12,11. Sevnica 7,12. IUV Usnjar 2.
SRL, ženske, 15. KOLO: NOVO MESTO—POLANA 27:24 (17:15) Novo mesto: Hočevar, Abazovič, Knafeljc 1, Klobučar, Žagar, Kramar 8, Rebolj 5, Zupančič 3, Opruc 8, Pate 2, Butala.
ALPLES—ITAS 27:21 (13:11) ltas: Filipovič, Klarič 1, Vuk, S. Jerič 9, M. Jerič 7, Bejtovič 3, Saftič 1, Jurkovič,m Stefanišm.
ERA ŠMARTNO—ISKRA 23:26 (8:15)
Iskra: Jakše, Gorenc, Dolar 6, Kegljevič, Radovan, Turk 8, Selan 2, Rangus 5, Lužar 5, Bohte 3, Kos.
LESTVICA: 1. Kranj 30 točk ... 3. Iskra 21,5. Novo mesto 20,10. ERA Šmartno 6, 11. Alples 6, 12. Itas Kočevje 5.
Pari prihodnjega kola: Itas—O-limpija, Mlinotest—Novo mesto, Iskra—Branik itd.
rokomet
SRL, moški, 15. KOLO: SLOVENJ GRADEC—SEVNICA 32:24(14:13)
Sevnica: Kovačič, Regner 6, Gabrič 2, Simončič, F, Šunta 2, Špan 5, Kneževič 2, S. Šunta, Senica 6, Možic.
TERMOPOL—ČRNOMELJ 30:21 (13:10)
Črnomelj: Kmetič, Bohte 3, M. Papež 2, Kavšek, Hudelja 3, Novak 1. J. Papež 8, Aldešič 1, Orlič 2, Grabrijan 1, Pezdirc, Kolbezen.
SKL, moški, 22. zadive KOLO: ROGAŠKA—NOVO! LS 94:75 (50:32)
Novoles: Bordelius 2. učkovič 22, Bajc 26, Lučev 10, Lenar*. 2, Plantan 12.
KONČNA LESTVICA: 1. Maribor 43 ... 10. Novoles 28.
SKL, ženske, 22., zadnje KOLO: CERKNICA—LABOD 74:67 (49:27)
Labod: Srebrnjak 12, D. Verstovšek 4, Bratož 21, Čavlovič U, Dragman 2, Smrke 8, J. Verstovšek 9.
KONČNA LESTVICA: 1. Slovan 41 točk ... 12. Labod 26.
DOLENJSKI UST
Št. 14(2017)7. aprila 1988
Zbornik s tridesetletno zamudo
Spominski zbornik ob 70-letnici bojev za Maribor (1918 — 1919)
Založba Obzorja Maribor bo letos v septembru izdala monografijo BOJ ZA MARIBOR 1918—1919 — Spominski zbornik ob 70-letnici bojev za Maribor in severno mejo na slovenskem Štajerskem. Zaradi izdatne subvencije Kulturne skupnosti Slovenije bo prednaročniška cena zbornika formata 17 x 24 cm in v obsegu okoli 550 strani znašala le 29000 din, in sicer do 1. septembra 1988, po tem roku pa bo cena občutno višja. Prednaročila zbira imenovana založba.
Prvi spominski zbornik ob 60-letnici bojev za severno mejo sta pred desetimi leti v samozaložbi izdala Zveza prostovoljcev borcev za severno mejo in Klub koroških Slovencev v Mariboru. Zbornik so bralci zelo lepo sprejeli, vsa naklada 2500 izvodov je bila kmalu razprodana. Pokazalo seje, da Slovencem ni do tega, da bi ta del naše narodne zgodovine prepustili pozabi. To so dokazali tudi s prostovoljnimi prispevki za postavitev spomenika generalu Rudolfu Maistru na Leninovem trgu v Mariboru lani oktobra.
Opogumljen s tema izkušnjama je odbor za letošnjo osrednjo proslavo 70-letnico bojev za severno mejo pri Mestni konferenci SZDL Maribor imenoval uredniški odbor za izdajo drugega zbornika, v katerega so bili vključeni preživeli člani uredniškega odbora prvega zbornika dr. Vladimir Bračič, dr. Bogo Grafenauer in Janko Kuster, glavni urednik prvega zbornika ter novi člani dr. Bruno Hartman, dr. Sergej Vrišer, dr. Milan Ževart, mag. Marjan Žnidaršič in Janez J. Švajncer kot glavni urednik. Urednik Švajncer je uredniškemu odboru predložil že korigirane krtačne odtise zbornika, ki so ga leta 1958 ob 40-letnici bojev nameravali izdati mariborski Maistrovi borci, tedaj še čili šestdesetletniki. Ker ljudska oblast takrat ni dovolila izida zbornika, je pokojni Benedikt Zei-liiofer, poveljnik zmagovite bitke za Radgono, pred svojo smrtjo zaupal edini izvod korigiranih krtačnih odtisov mlademu Švajncerju z eno samo željo, da bi ta rokopis le ugledal luč sveta. Uredniški odbor je rokopis iz leta 1958 kot star neporavnan dolg vzel za vsebinsko osnovo zbornika in ga dopolnil še z novimi zgodovinskimi spoznanji in pričevanji.
ZGODOVINA IN SPOMINI
Drugi zbornik, kije že v tisku, bo z okoli 550 stranmi obsežnejši od zbornika iz leta 1979, ki je imel le 210
strani. Imel bo dva dela. Prvi bo zgodovinopisni. V njem zgodovinaiji Franjo Baš, Mirko Lešnik, dr. Mak-so Šnuderl, Franjo Roš in Lojze Ude predstavljajo razmere v Mariboru in na Štajerskem pred prvo svetovno vojno in med njo ter ob samem prevratu pa tudi življenje Franja Malgaja. V treh na novo napisanih sestavkih za ta del zbornika bo Janez J. Švajncer še izvirno predstavil slovensko vojsko v letih 1918—1919, Lojze Penič življenje generala Rudolfa Maistra in dr. Bruno Hartman bibliofila R. Maistra in njegovo knjižnico.
V drugem, zelo bogatem delu pa se bo zvrstilo več kot 50 spominskih zapisov, kot sojih sami kot očividci zapisali danes že pokojni borci za severno mejo. Znani pohorski junak in kasnejši borec Pohorskega bataljona Alfonz Šarh popisuje svoje spomine
PRIPIS — Po objavi mojega intervjuja z urednikom Švajncerjem o novem zborniku v Nedeljskem dnevniku z dne 21. februarja 1988 prejemam vsak dan številna pisma in telefonske klice zaskrbljenih borcev za severno mejo in njihovih potomcev z vprašanji, če jim bo družba podobno kot pri prvem zborniku brezplačno zagotovila tudi drugi zbornik. Mnogi tožijo, da si dolgo pričakovanega zbornika zaradi skromnih pokojnin ne bodo mogli privoščiti. Ker ne morem odgovarjati vsakemu spraševalcu posebej, jim posredujem ta skupen odgovor:
Svet za kulturo pri Republiški konferenci SZDL Slovenije je v zvezi s temi vprašanji sprejel dve priročili, in sicer:
1) vsem občinam v Sloveniji, da odkupijo brezplačne izvode zbornika za 241 še živečih borcev na svojih območjih, in
2) Kulturni skupnosti Slovenije, da odkupi najmanj 300 obveznih izvodov zbornika za potrebe vseh slovenskih knjižnic.
Ni mi znano, kakose ti dve prioročili uresničujeta. Pri založbi sem dobil po-
datek, da še nobena občina v prednaročilu ni naročila zbornikov za svoje še živeče borce. Kljub temu verjamem, da bodo slovenske občine izpolnile svoj častni dolg do še sila redkih živečih borcev za severno mejo v okviru roka za zbiranje prednaročil, do 1. septembra. Do tega roka lahko izkoristijo ugodnost prednaročniške cene tudi potomci že umrlih borcev in vsi, kijih zanima ta res zanimiva snov slovenske narodne zgodovine.
Kulturna skupnost Slovenije glede na že odobreno subvencijo okoli 22 milijonov dinarjev za pocenitev zbornika verjetno v teh kriznih časih ne bo sposobna zagotoviti še sredstev za odkup 300 obveznih izvodov zbornika za potrebe slovenskih knjižnic, ki so je bile deležne pri prvem zborniku 1979. Zato je odbor za proslavo predlagal Mestni kulturni skupnosti v Mariboru, da zapolni to vrzel vsaj za vse splošne in šolske knjižnice v Mariboru. Ostalim slovenskim knjižnicam pa priporočam, da se za zadevno subvencijo obrnejo na pristojne občinske kulturne skupnosti.
J. K.
na zeleni kader v pohorskih gozdovih, Janko Gačnik o nemškem videzu Maribora, dr. Ervin Mejak in še trije drugi o Celju v prevratnih dneh pa o Ptuju, Ljutomeru, Radgoni in še malo o bojih na Koroškem, kolikor so bili povezani z Mariborom. Svoje spomine je prispevalo tudi šest železničarjev (1. Zapečnik, B. Banovšek, B. Tomažič, E. Jeras, J. Bačnik, in M. Rajh) o najhujših dnevih novembra 1918 na prenatrpani in preobremenjeni železnici. Zgodovinsko težo imajo tudi pričevanja treh očividcev Toneta Britovška, Ivana Ortana in dr. Maksa Poharja o streljanju 27. januarja 1919 na nasilne nemške demonstrante na Glavnem trgu v Mariboru. Znani pedagog Gustav Šilih in poznejši general Božidar Kraut pa opisujeta razmere na mariborski vojaški realki v Maistrovem času. Skratka, niz pomembnih pričevanj naših dedov in očetov.
BORCI ZA SEVERNO MEJO V PARTIZANIH
Zgodovinopisnemu in spominskemu delu sta dodana še bogata bibliografija knjig, člankov in razprav o bojih za severno mejo, ki jo je sestavila
Zdenka Petermanec, in imenski pregled sodelovanja borcev za severno mejo v NOB, ki gaje pripravil dr. Ciril Porekar, Maistrov borec in nosilec partizanske spomenice 1941. Iz njegovega pregleda je razvidno, da so med borci za severno mejo bili tudi narodni heroji Franc Leskovšek-Luka, Stane Žagar in Alfonz Šarh ter dr. Josip Rus, soustanovitelj Osvobodilne fronte slovenskega naroda, več spomeničarjev in sploh vidnih organizatorjev NOB v Sloveniji.
Založba Noga knjiga v Beogradu je izdala knjigo Žike Markoviča: So-lunci in potomci v dveh delih, v kateri avtor opisuje primere očetov So-luncev, ki so se s svojimi otroci vključili v NOB in revolucijo. Tudi Porekar v svojem sestavku navaja podobne primere borcev za severno mejo iz Novega mesta (Franc Mirtič in Josip Moretti) in iz Maribora (J. Kuster-Korošec, dr. M. Šnuderl). Gotovo je takih primerov v Sloveniji še veliko več. Le prebrati bi bilo potrebno vse odločbe o priznanju statusa borca za severno mejo pri upravnih organih vseh občin v Sloveniji. To obsežno delo uredniški odbor prepušča zgodovinarjem, ki bodo lahko Porekarjev zelo verjetno nepopolni pregled strokovno poglobili in razširili.
IN ŠE DRUGE JUBILEJNE PUBLIKACIJE
Na pobudo uvodoma imenovanega odbora za letošnjo proslavo je SAZU uvrstila Rudolfa Maistra v zbirko Znameniti Slovenci. Ta monografija bo izšla letos jeseni hkrati s pesniško zbirko Rudolfa Maistra-Vojanova, ki jo bo izdala Založba Obzorja.
JANKO KUSTER, predsednik delovne skupine za publikacijo in razstave pri odboru za letošnjo proslavo pri predsedstvu MK SZDL Maribor
ZALOŽBA OBZORJA p. o. Maribor Partizanska 3—5, MAhIBOR
NAROČILNICA
V prednaročilu naročam..............izvodov	knjige:
BOJ ZA MARIBOR 1918-1919	.	.	,
Spominski zbornik ob sedemdesetletnici bojev za Maribor in severno mejo na Slovenskem Štajerskem (Maistrov zbornik)
Naročnik:
Naslov: .................................................... Pošta:
Zaposlen/a/ pri: ...................................................
Reg. št. os. izkaznice: .....................................   izdane	pri:.....................................
Prednaročniška cena Zbornika formata 17 x 24 cm in v obsegu okoli 550 strani znaša 29.000 din in velja do 1. septembra 1988, potem bo cena občutno višja.
Izdajo prvega spominskega zbornika o boju za slovensko severno mejo 1918—1919 je preprečila druga svetovna vojna, leta 1958 zbornik ni mogel iziti zaradi nerazumevanja takratne oblasti, ob 70-letnici bojev pa slovenski bralci s spominskim zbornikom Boj za Maribor 1918—1919 dobivajo do sedaj najobsežnejšo knjigo zgodovinopisnih prispevkov in spominov udeležencev o časih, ko je slovenska vojska pod vodstvom generala Maistra potegnila našo severno mejo na Štajerskem.
Podpis naročnika:
Radio Sevnica
UKV 96,8 ali 105,2 MHZ
Redakcija
čestitke
oglasi
telefon 81-004 Studio
telefon 81-315 ČETRTEK, 7. 4.
17.00 Pozdrav in predstavitev sporeda
17.20	Iz delovnih organizacij
17.50	Predstavljamo vam
18.10	Izobraževalna oddaja
18.25	Glasbena oddaja
19.00 Zaključek sporeda
SOBOTA, 9. 4.
17.00 Pozdrav in napoved sporeda 17.10 Pionirska sobota I. del
18.00 Glasbena uganka 18.15 Pionirska sobota II. del
19.00 Zaključek sporeda
TELEVIZIJSKI SPORED
NEDELJA, 10.4.
10.30 Pozdrav in predstavitev sporeda
10.50	Kmetijska panorama Nedeljski gost
Oddaja o kulturi
11.40	Mikrofon na vasi Dobro je vedeti
12.00 Aktualno
Minute za prometno varnost
12.15	Za vsakogar nekaj
13.00 Nedeljski poročevalec
13.30 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev
SREDA, 13. 4.
17.00 Pozdrav in predstavitev programa
17.05	Informativna kronika
17.25 Naši kraji in ljudje
18.25 Glasbena oddaja
19.00 Zaključek sporeda
PETEK, 8. IV.
9.45 — 12.40 in 16.00 — 00.10 TELETEKST
MOZAIK
10.00 TEDNIK
11.00 MEDNARODNA OBZORJA
11.40	IZPOVEDI PUSTOLOVCA PELKA KRULLA, ponovitev 1. dela nemške nadaljevanke
16.15 VIDEO STRANI
16.30 MOZAIK, ponovitev TEDNIKA
17.30 V ZNAMENJU DVOJČKOV
17.50	GRIZLI ADAMS, 10. del nanizanke
18.15 REZBARJI IN KOŠARJI, dok. oddaja TV Novi Sad
18.45 RISANKA 18.53 VIDEOSTRANI
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK
19.18	ZRNO
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
19.59	ZRCALO TEDNA
20.22	KIR ROYAL, 4. del nemške
nadaljevanke
21.25	ZMAGOSLAVJE ZAHODNE CIVILIZACIJE, 11. oddaja
22.15	DNEVNIK
22.30	GROG, italijanski film Dva zapornika pobegneta iz zapora, njun talec je ranjeni zaporniški čuvaj. Na begu se vsi trije zatečejo v hišo nekega doktorja, televizija pa od tod vse neposredno prenaša. Zločinca zahtevata letalo in denar za beg iz države. Film kaže do absurda karikirano moč~in vlogo televizije v javnem življenju.
00.00 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
17.10	Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja — 18.00 Izobraževalna oddaja — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke —
19.00 Video meh -— 19.30 Dnevnik —
20.00 Koncert ob dnevu OZN iz New Yorka — 21.20 En avtor, en film —
21.40	Gledališče fioezije — 21.55 Shoah (ciklus dokumentarnih filmov)
Opomba: 14.30 — 20.00 Tenis Jugo-slavija:Italija
TV ZAGREB
8.20	Poročila — 8.25 Otroška oddaja —
9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 15.00 TV v šoli — 16.00 Dober dan — 17.10 Kronika Reke — 17.30 Otroška oddaja — J 8.00 Znanost — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar —
19.10	Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.00 Lovec (serijski film) — 20.55 Kvi-zkoteka — 22.00 Dnevnik — 22.20 O sole mio in kronika Messa —-23.50 Nočni program
SOBOTA, 9. IV.
8.35 —01.15 TELETEKST
7.50 VIDEO STRANI '
8.00	RADOVEDNI TAČEK
8.15 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽA, MET
8.20	V ZNAMENJU DVOJČKOV
8.40 MUCA COPATARICA
8.55	MIŠKE MAČKE VRTITAČKE
9.15 LIST IZ ZGODOVINE: O OPERETI Z RADOVANOM GOBCEM
9.35 MAKEDONSKE NARODNE
10.05 ABECEDARIJA, predstava Slovenskega mladinskega gledališča
10.35 TEDENSKI ZABAVNIK
11.35 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZAGORJE
12.05 OMIZJE, ponovitev
14.05 JUBILEJNA TEVETEKA, ponovitev 10. oddaje
15.50 KONCERT JASNE ZLOKIČ
16.40 VIDEO STRANI	s
16.55 JESSE OWENS, 2. del ameriškega filma
18.25	ŽENSKI AKT in POSLEDNJI PEŠEC, slovenska kratka filma
18.45 RISANKA
18.55 VIDEOSTRANI
19.00 VREME
19.01 KNJIGA
19.18	ZRNO
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
19.59	NAŠ UTRIP
20.22	ŽREBANJE 3x3
20.30 VRNITEV V PARADIŽ, 24. del nadaljevanke
21.20	KRIŽ KRAŽ
22.45 DNEVNIK
23.00	PRAVI POGUM, ameriški film
01.05 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
14.05 Kako biti skupaj — 15.45 Življenje
A. Šenoe (1. del dramske serije) — 17.10 Koncert mladih solistov — 18.10 Dallas
— 19.00 Rokomet Medveščak: SKA —
20.15 Glasbeni večer — 21.45 Poročila
— 21.50 Portreti — 22.20 Športna sobota Opomba: rokomet CSKA: Metaloplasti-ka
16.25	rokomet Hipobanka:Radnički
15.00 tenis JugoslavijaJtalija
20.15 Play off v košarki
TV ZAGREB
9.00 TV v šoli —10.30 Poročila — 10.35 Bis (ponovitev) — 15(25 Narodna glasba —15.55 Sedem TV dni — 16.40 Poročila
— 16.45 TV koledar — 16.55 Rokomet (ž) Radniški:Hipobanka — 18.30 Človek in čas — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Concertino — 20.15 Boljše življenje — 21.05 Slamnati mož (ameriški film) — 22.45 Dnevnik — 23.00 Nočni program — 01.00 Poročila
NEDELJA, 10. IV.
8.55 — 22.45 TELETEKST
9.10	VIDEO STRANI
9.20	ŽIV ŽAV
10.15	GRIZLI ADAMS, ponovitev 10. dela
10.40 VRNITEV V PARADIŽ, ponovitev 24. dela
11.30	DOMAČI ANSAMBLI: FANTJE TREH DOLIN
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 GISSELE, balet
14.40 VIDEOSTRANI
14.55 GIMNASTIKA, reportaža
15.25	SINOVIIN HČERKE STEKLARJA JAKOBA, 2. del nadaljevanke
16.20	SKUPINA, ameriški film
18.45	RISANKA
18.55 VIDEO STRANI
19.00 VREME
19.01 TV MERNIK
19.18	ZRNO
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.07	TRST VIA SKOPJE, 4. del
nadaljevanke
21.00	ZDRAVO
22.30 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
8.55	Poročila — 9.00 Danes za jutri in Vonj po dunjah (jugoslovanski film) —
12.00 Anglunipe (oddaja v romščini) —
12.15	Športno-zabavno popoldne —
19.30	Dnevnik — 20.00 Čas negotovosti (poljudnoznanstveni film) — 20.55 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Kronika Messa — 21.45 Športni pregled — 22.30 Reportaža z nogometne tekme Budučnost:Velež Opomba: 12.00 Rokomet CSKS:Metalo-plastika
14.00 tenis za Davisov pokal
PONEDLEJEK, 11. IV.
9.45 — 12.30 in 16.30 — 22.30 TELETEKST
MOZAIK
10.00 NAŠ UTRIP
10.15	ZRCALO TEDNA
10.30 NAVADNI LJUDJE, ameriški film
16.45 VIDEOSTRANI
17.00 MOZAIK, ponovitev
17.30 RADOVEDNI TAČEK
17.45 MAKEDONSKE NARODNE, 3.
oddaja
18.15	KIDRIČEVI NAGRAJENCI
18.45	RISANKA
18.55 VIDEOSTRANI
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK
19.18	ZRNO
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.07	INTIMNI STIK, 4. del nadaljevanke
21.00	OSMI DAN, oddaja o kulturi
21.40	DNEVNIK
21.55	IMPRESIJE, baletna oddaja
22.20	VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
17.10Dnevnik— 17.30 Čudežna soba —
17.45	Zgodba — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Umetniški večer: Portret Jeana Gabina — 20.50 Ne dotikajte se denarja (francoski film)
TOREK, 12. IV.
9.45 — 11.20 in 16.10 — 22.55 TELETEKST
TV MOZAIK — ŠOLSKA TV
10.00 KEMIJA FIZIKA
11.00 TUJI JEZIKI: ANGLEŠČINA, 37. lekcija
16.25	VIDEO STRANI
16.40 MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev
17.40 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
17.45 TEDENSKI ZABAVNIK .
18.45 RISANKA
18.55 VIDEO STRANI
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK
19.18	ZRNO
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.07	KORAK ČEZ, TV drama Izvirna slovenska televizijska igra se loteva šovinizma. Junaki igre so osnovnošolci, ki pa so tudi nekakšen »podaljšek« miselnosti in ravnanj odraslih ljudi, učiteljev, staršev. Sead je otrok staršev, ki so prišli v Slovenijo iskat delo. Neurejene razmere v družini, slab učni uspeh, socialna izolacija in prestopništvo, vse to pelje otroka v prevzgojni zavod. Skoraj za vse je Sead »južnak«, ki mu ni pomoči in je zanj in za skupnost najbolje, da zapusti svoje okolje.
21.05	AKTUALNO
21.45 DNEVNIK
22.00	VIDEO GODBA
22.45 VIDEO STRANI
SREDA, 13. IV.
9.45 — 12.05 in 15.15 — 23.25 TELETEKST
MOZAIK
10.00 KORAK ČEZ, ponovitev TV drame
10.55 OSMI DAN, oddaja o kulturi
11.35 MOSTOVI
15.40	VIDEOSTRANI
15.55 MOZAIK, ponovitev
16.55 TUJI JEZIKI: ANGLEŠČINA, 37. lekcija
17.20	MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON
17.35 PETELIN SE SESTAVI, lutkovna
igra
18.15	POKAŽI MI, KAKO: PENZIJA
18.45 RISANKA
18.55 VIDEOSTRANI
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK
19.18	ZRNO
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.07	FILM TEDNA: PIKNIK PRI HANGING ROCKU, avstralski film
21.55 MALI KONCERT
22.10	DNEVNIK
22.25	DOKUMENTAREC MESECA: IZGUBUENI POD TRIGLAVOM
23.05	VIDEO STRANI
ČETRTEK, 14. IV.
9.45	— 12.55 in 16.00 — 23.35 TELETEKST
MOZAIK — ŠOLSKA TV
10.00	GLASBENA VZGOJA
10.35	KULTURNA DEDIŠČINA
11.05	GALLIPOLI, ponovitev avstralskega filma
nq0,6 M A/*
studio
S/	a	V°°
Tel.: 2®A
Spored Studia D
PONEDELJEK
12.00 začetek programa — pesem tedna,
12.30 novice, nekoč, je bilo tako..., 13.00 modra kronika—ponovitev oddaje, 13.30 pogovarjamo se z vami, 14.30 šport,
15.30 dogodki in odmevi, 16.00 lestvica narodno zabavne glasbe, 17.00 aktualna tema, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio D—jutri
TOREK
12.00 začetek programa, pesem tedna,
12.30 novice, nekoč je bilo tako... iz organizacij združenega dela — mozaična oddaja, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 pomagamo vam, 16.30 minute za narodno glasbo, 17.00 odgovarjamo na vaša vprašanja, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-bila gre, studio D—jutri
SREDA
12.00 -začetek programa, pesem tedna,
12.30 novice, nekoč je bilo tako... 13.00
16.15	VIDEOSTRANI
16.30 MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev
17.35	INDIJANSKE LEGENDE, kanadska nanizanka za otroke
18.00 GLASBENI ROPOT
18.45	RISANKA
18.55 VIDEO STRANI
19.01 OBZORNIK
19.18	ZRNO
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.07	TEDNIK
21.10 IZPOVEDI PUSTOLOVCA FE-LIXA KRULLA, 2. del nadaljevanke
22.10 DNEVNIK
22.25 JUBILEJNA TEVETEKA, 14. oddaja
23.25 VIDEO STRANI
vaš in naš studio—D, 13.30 glasbena oddaja, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 želje in čestitke naših poslušalcev, 17.00 aktualna tema, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri
ČETRTEK,
12.00 začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je bilo tako..., 13.00 strokovnjak, 15.30 dogodki in odmevi, 17.00 turistična oddaja,
18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri
PETEK
12.00 začetek programa, napoved, pozdrav, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je bilo tako..., skriti mikrofon, 14.30 šport,
15.30	dogodki in odmevi, 16.00 lestvica zabavne glasbe, 17.00 mladinska oddaja,
18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri
SOBOTA
12.00 začetek programa, napoved, pozdrav izbor pesmi tedna, 12.30 novice, nekoč bilo je tako..., 13.00 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 14.00 nagradni kviz, 15.30 dogodki in odmevi, 15.00 zanimivosti, predstavitev znanih in manj znanih oseb, prireditve, 16.30 modra kronika, 18.00 kronika, biba leze-biba gre, studio—D jutri
NEDELJA
8.00 začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 8.30 kmetijska oddaja, ,9.30 kronika, nekoč je bilo tako..., repiče-va draga, 10.00 vse manj je dobrih gostiln.
11.00 mali oglasi, 12.30 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 18.00 konec programa
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO ČRNOMELJ, Župančičeva 1
razpisuje prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v 511. členu Zakona o združenem delu, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo visoko oz. višjo izobrazbo pedagoško-andragoške smeri,
— 2 leti delovnih vzgojno-izobraževalnih izkušenj,
— opravljen strokovni izpit,
— ustrezne organizacijske sposobnosti.
nomelj z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končanem zbiranju prijav.
178/14
PLANINSKO DRUŠTVO ČRNOMELJ
Na podlagi sklepa upravnega odbora dajemo v najem
POSLOVNE PROSTORE NA MIRNI GORI
Objekt je na nadmorski višini 1040 m, je gostinski lokal in ima 40 ležišč. Po dogovoru bo objekt oddan za daljše obdobje, in sicer za 5 do 10 let. Vse zainteresirane prosimo, da se oglasijo na naslov: Planinsko društvo, Črnomelj, Kolodvorska c. 34. Interesenti dobijo informacije vsak dan po telefonu (068) 51 -224. O izbiri bomo kandidate obvestili v 10 dneh po preteku roka za sprejem prijav.
174/14
Na podlagi 51. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84) in 8. člena odloka o oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 6/86)
OBJAVLJA
Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto po sklepu komisije za oddajo stavbnih zemljišč, sprejetem na seji dne 22. 3.1988,
JAVNI RAZPIS
I.	za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v zazidalni soseski Regrške košenice, in sicer:
— lokacija št.	102, zemljišče	pare. št. 1020/72 v izmeri	681	m2
—lokaci a št.	104, zemljišče	pare. št. 1020/74 v izmeri	647	m2
— lokacija št.	105, zemljišče	pare. št. 1020/75 v izmeri	685	m2
— lokacija št. 106, zemljišče	pare.	št.	1020/76 v izmeri	761	m2
— lokacija št. 107, zemljišče	pare.	št.	1020/77 v izmeri	967	m2
— lokacija št. 108, zemljišče	pare.	št.	1020/78 v izmeri	780	m2
— lokacija št. 109, zemljišče	pare.	št.	1020/79 v izmeri	852	m2
— lokacija št. 111, zemljišče	pare.	št.	1020/81 v izmeri	817	m2
— lokacija št. 112, zemljišče	pare.	št.	995/1 v izmeri	731 m2
— lokacija št. 113, zemljišče	pare.	št.	995/2 v izmeri	983 m2
— lokacija št. 114, zemljišče	pare.	št.	995/3 v izmeri	885 m2
— lokacija št. 115, zeml
— lokacija št. 116, zeml
— lokacija št. 117, zeml
— lokacija št. 118, zeml
— lokacija št. 119, zeml
— lokacija št. 120, zeml
— lokacija št. 121, zeml
— lokacija št. 122, zeml
— lokacija št. 123, zeml
— lokacija št. 124, zeml
— lokaci a št. 126, zeml
— lokaci a št. 128, zeml
— lokaci a št. 129, zeml
— lokaci a št. 130, zeml
— lokaci a št. 131, zeml
— lokaci a št. 132, zeml
— lokaci a št. 133, zeml
— lokaci a št. 134, zeml
— lokaci a št. 135, zeml
— lokaci a št. 136, zeml
— lokaci a št. 137, zem'
— lokaci a št. 138, zem'
— lokaci a št. 139, zeml
— lokaci a št. 140, zeml
— lokaci a št. 141, zeml
— lokaci a št. 142, zem'
— lokaci a št. 144, zem'
— lokaci a št. 145, zem
— lokaci a št. 146, zem
— lokacija št. 147, zem
šče pare. št. 995/4 v izmeri 615 m2 išče pare. št. 1020/82 v izmeri 500 m2 išče pare. št. 1020/83 v izmeri 621 m2 šče pare. št. 1020/84 v izmeri 664 m2 išče pare. št. 1020/85 v izmeri 675 m2 išče pare. št. 1020/86 v izmeri 577 m2 išče pare. št. 1020/87 v izmeri 609 m2 išče pare. št. 1020/88 v izmeri 628 m2 išče pare. št. 1020/89 v izmeri 513 m2 išče pare. št. 1020/90 v izmeri 582 m2 išče pare. št. 1020/92 v izmeri 544 m2 išče pare. št.1020/94 v izmeri 982 m2 išče pare. št. 1020/95 v izmeri 828 m2 išče pare. št. 1020/96 v izmeri 855 m2 išče pare. št. 1020/97 v izmeri 563 m2 išče pare. št. 1020/98 v izmeri 545 m2 išče pare. št. 1020/99 v izmeri 440 m2 išče pare. št. 1020/100 v izmeri 588 m2 išče pare. št. 995/5 v izmeri 777 m2 išče pare. št. 995/6 v izmeri 533 m2 išče pare. št. 1020/101 v izmeri 677 m2 išče pare. št. 1020/102 v izmeri 843 m2 išče pare. št. 1020/103 v izmeri 562 m2 išče pare. št. 1020/104 v izmeri 651 m2 išče pare. št. 1020/105 v izmeri 588 m2 išče pare. št. 1020/106 v izmeri 448 m2 išče pare. št. 1020/108 v izmeri 409 m2 lišče pare. št. 1020/109 v izmeri 552 m2 lišče pare. št. 1020/110 v izmeri 568 m2 išče pare. št. 1020/111 v izmeri 816 m2
33
n
NOVA GORICA HOTELI •IGRALNICA-TURIZEM po,
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. natakar oz. natakarski pomočnik (več delavcev)
2. kuhar (več delavcev)
smer strežba oz.
Pogoji za zasedbo so: pod 1:
— končana IV. stopnja strok, izobrazbe -končana osnovna šola
— 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— pogovorno znanje italijanskega jezika
— 3-mesečno poskusno delo
pod 2:
— končana IV. stopnja strok, izobrazbe — smer kuharstvo
— 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— 3-mesečno poskusno delo
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: HIT Nova Gorica, Ulica IX. korpusa 35,65000 Nova Gorica, najkasneje v 8 dneh po dnevu objave. Podrobnejše informacije lahko kandidati dobijo v kadrovsko-splošnem sektorju oz. po telefonu 065-21 -324.
177/14
— lokacija št. 148, zemljišče pare. št. 1020/112 v izmeri 679 m2
— lokacija št. 149, zeml išče pare. št. 995/7 v izmeri 386 m2
— lokacija	št.	150, zemljišče pare.	št.	1020/113 v izmeri 1104 m2
— lokacija	št.	151, zemljišče pare.	št.	1020/114 v izmeri 758	m2
— lokacija	št.	152, zemljišče pare.	št.	1020/115 v izmeri 541	m2
— lokacija št.	153, zemljišče pare.	št.	1020/116 v izmeri 576	m2
vse k. o. Gotna vas.
— Odškodnina za stavbno zemljišče znaša 3919 din za I m2 stavbnega zemljišča.
— Prispevek k stroškom priprave stavbnega zemljišča znaša 5628 din za 1 m2 stavbnega zemljišča.
— Prispevek k stroškom delne komunalne opreme znaša 15.809.413 din za lokacijo razen za lokacije št. 104,105,106 in 107.
— Odškodnina za stavbno zemljišče znaša 3919 din za 1 m2 stavbnega zemljišča.
— Prispevek k stroškom priprave stavbnega zemljišča znaša 5628 din za 1 m2 stavbnega zemljišča.
— Prispevek k stroškom delne komunalne opreme znaša 15.809.413 din za lokacijo, razen za lokacije št. 104,105,106 in 107, za katere znaša 15.471,413 din, ker imajo investitorji obvezno v njih vgraditi hidroforno napravo.
Če OZD, v kateri investitor dela, ne združuje sredstev za urejanje stavbnih zemljišč po posebnem samoupravnem sporazumu, bo dodatno plačal še vrednost nepovratnih vlaganj za komunalno opremo soseske v znesku 2.295.925 din za lokacijo.
Stroški priprave in delne komunalne opreme in vrednost nepovratnih vlaganj veljajo na dan 31.3.1988 in se valorizirajo do sklenitve pogodbe v skladu z indeksom podražitev, ki veljajo za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Odškodnina za stavbno zemljišče velja na dan 31.3.1988 in se valorizira v skladu z indeksom cen na drobno v SR Sloveniji.
Pod delno komunalno opremo je zajeta izgradnja kanalizacije, vodovoda, nizkonapetostnega električnega omrežja, javna razsvetljava (brez kandelabrov), ceste brez pločnikov v asfaltni izvedbi, vodovodni in kanalizacijski priključek za vsako lokacijo in strošek izgradnje telefonskega omrežja do soseske.
Za lokacije so že pridobljena lokacijska dovoljenja za graditev objektov. Investitorji bodo morali še posebej financirati oziroma plačati: prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno, za lastno parcelo; elektroenergetski prispevek v odvisnosti od moči vhodnih varovalk; prispevek za priključek na telefon; na svoje stroške
zgraditi priključke na komunalne naprave (vodovod, kanalizacijo za lastni objekt); priključke za zunanjo ureditev ter zanj gradbeno dovoljenje; zgraditi objekt, priključke in urediti okolico objekta v skladu z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem; sofinancirati izgradnjo manjkajočih pločnikov v asfaltni izvedbi, javno razsvetljavo, telefonsko omrežje, peš poti, igrišča in javne zelenice, v skladu s sprejetim zazidalnim načrtom, ter zgraditi zaklonišče v lastnem objektu.
II.	za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo obrtnih delavnic (avtomehanik, avtoklepar, stavbno kleparstvo, gradbeno ali splošno ključavničarstvo, popravilo in vzdrževanje gospodinjskih strojev, električarstvo, stavbno ali splošno mizarstvo in druge sorodne stroke) s stanovanjskimi hišami v zazidalni soseski Regrške košenice, in sicer:
a) lokacija št. 17, ki leži na zemljišču pare. št. 1050/2, njiva v izmeri 739 m2 in pare. št. 1052/1, njiva v izmeri 1914 m2, k. o. Gotna vas,
b) lokacija št. 18, ki leži na zemljišču pare. št. 1051 /2, njiva v izmeri 2036 m2, k. o. Gotna vas.
— Odškodnina za stavbno zemljišče znaša 3919 din za 1 m2 stavbnega zemljišča.
— Prispevek k stroškom priprave stavbnega zemljišča znaša 5628 din
za 1 m2 stavbnega zemljišča.
— Prispevek k stroškom delne komunalne opreme znaša 16.836.475
din za lokacijo.
Če investitor ne združuje sredstev za urejanje stavbnih zemljišč po posebnem samoupravnem sporazumu, bo dodatno plačal še vrednost nepovratnih vlaganj za komunalno opremo soseske v znesku 2.295.925 din.
Stroški priprave, delne komunalne opreme in vrednost nepovratnih vlaganj veljajo na dan 31.3.1988 in se valorizirajo do sklenitve pogodbe v skladu z indeksom podražitev, ki veljajo za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo.
Odškodnina za stavbno zemljišče velja na dan 31.3.1988 in se valorizira v skladu z indeksom cen na drobno v SR Sloveniji.
Pod delno komunalno opremo je zajeta izgradnja kanalizacije, vodovoda, ceste brez pločnikov v asfaltni izvedbi in strošek izgradnje telefonskega omrežja do soseske. Investitorji obrtnih lokacij bodo morali še posebej financirati oziroma plačati: prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno za lastno parcelo; elektroenergetski prispevek v odvisnosti od moči vhodnih varovalk; prispevek za priključek na telefon; na svoje stroške zgraditi nizkonapetostno električno omrežje od trafo postaje do objektov; zgraditi priključke na komunalne naprave (vodovod, kanalizacijo, telefon, cesto, elektriko); pridobiti tehnično dokumentacijo za lastni objekt, priključke z zunanjo ureditvijo ter zanj lokacijsko in gradbeno dovoljenje; zgraditi objekt, priključke in urediti okolico objekta v skladu z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem; sofinancirati izgradnjo manjkajočih komunalnih naprav, ki so še potrebne v tej soseski (dograditev pločnikov v asfaltni izvedbi, javna razsvetljava, telefonsko omrežje, peš poti, igrišča in javne zelenice v skladu s sprejetim zazidalnim načrtom ter zgraditi zaklonišče v lastnem objektu).
Prednost pri nakupu obrtne lokacije imajo obrtniki, ki se že ukvarjajo z zgoraj našteto obrtno dejavnostjo ali pa je v teku postopek za pridobitev tovrstnega dovoljenja.
Ostali pogoji:
1. Rok za vložitev prijav je vključno 15. dan po objavi v Dolenjskem listu.
Javni razpis za oddajo lokacij za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš pod I. je ponovljen in velja do oddaje zemljišč.
2. Prijave morajo biti v zapečatenih ovojnicah z oznako »javni razpis ZN Regrške košenice«, naslovljene na naslov:
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE NOVO MESTO, Ljubljanska cesta št. 2, Novo mesto.
3. Varščina za lokacijo pod I. znaša 1.000.000 din, za lokaciji pod II. za 2.000.000 din in jo mora udeleženec javnega razpisa plačati na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Novo mesto št. 52100-654-65118 in izkazilo o vplačilu priložiti prijavi.
4. Prijavi je potrebno priložiti tudi potrdilo o višini osebnega dohodka oziroma drugih prejemkov za zadnjih šest mesecev za vse zaposlene družinske člane.
5. Ob odpiranju prijav bo komisija za oddajo stavbnih zemljišč zahtevala od udeležencev dodatno dokumentacijo, če bo to potrebno za ugotovitev najugodnejšega udeleženca po tem razpisu.
6. Najugodnejši udeleženec javnega razpisa mora najkasneje v 15 dneh po prejemu obvestila, da najbolj izpolnjuje razpisne pogoje, skleniti pogodbo o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča. Varščina se všteje brezobrestno v kupnino in obračuna. Udeležencu, ki bo izbran, pa bo sam odstopil od sklenitve pogodbe, se varščina ne vrača. Udeležencu, ki ne bo izbran, se varščina brezobrestno vrne v 15-ih dneh po prejemu obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika.
7. Odškodnino za zemljišče, stroške priprave in delne komunalne opreme zemljišča plača najugodnejši udeleženec v 15-ih dneh po podpisu pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča. V primeru zamude s plačilom pa tečejo zakonite zamudne obresti.
8. Najugodnejši udeleženec javnega razpisa mora zgraditi stanovanjsko hišo oz. obrtno delavnico do III. gradbene faze najkasneje v petih letih po sklenitvi pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča.
9. Vsa dokumentacija in informacije so interesentom na razpolago pri Skladu stavbnih zemljišč občine Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2, Novo mesto.
Številka: S-465-017/86-9
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE NOVO MESTO 179/14
AMD Brestanica, IO AMD Brestanica
razpisuje javno licitacijo,
ki bo v soboto, 9. 4. 1988, ob 17. uri pred garažo AMD Brestanica ob Šolski cesti.
Odprodati želimo osebni avto Zastava 750 SCL, letnik 1985. Ogled je eno uro pred pričetkom licitacije. Pred pričetkom licitacije se plača tudi varščina v višini 10% izklicne cene vozila.
176/14
QyNEK
J
m,
1
■
Nuklearna elektrarna Krško, p.o. Vrbina 12,
objavlja prosta dela in naloge
VARNOSTNIKA
Pogoji:
— kV delavec
— 12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— izmensko delo
— poskusno delo 2 meseca
Kandidati naj pošljejo svoje prijave v 10 dneh po objavi. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
180/14
1
i
ČRNOMELJ
TOZD OBRT
objavlja
JAVNO DRAŽBO
poslovnega prostora v velikosti 122,55 m2 gradbene površine v pritličju stavbe v Črnomlju Na Utrdbah 24, ležeče na pare. št. 25/6 — stavbišče in dvorišče k. o. Črnomelj.
Prodajni pogoji:
Izklicna cena poslovnega prostora znaša 22.296.233,— din. Pravico do sodelovanja na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe, ki do začetka javne dražbe nakažejo jamstvo v znesku 10% izklicne cene na žiro račun 5211 -601 -13341 pri SDK Črnomelj.
Kupcu bo jamstvo upoštevano v ceni, vsem drugim pa takoj vrnjeno.
Javna dražba bo v sredo 13.4.1988 ob 10. uri na sedežu DO »GOK« Črnomelj na Zadružni cesti 14.
Poslovni prostor, ki je naprodaj je na ogled vsak delovnik od 7. — 14. ure.
Javna prodaja bo potekala po načelu »videl-kupil«.
Naknadne reklamacije ne pridejo v poštev.
Prepis nepremičnin na kupca je mogoč takoj po nakazilu celotnega zneska. Stroške prepisa prevzame kupec. V prodajni ceni ni upoštevan prometni davek.
181/14
DO »GORJANCI« Vavta vas
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge PRAVNI REFERENT
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja izobrazba (VII. ali VI. stopnja) pravne smeri,
— 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj.
Kot poseben pogoj je določeno trimesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili dostavite na naslov: DO »GORJANCI« Vavta vas, p. Straža, v roku 8 dni po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
182/14
Zavarovanje govedi in konj
Večji del zavarovanja plača občina ali republika
RIBNICA — Da bi zagotovili več hrane (tudi za primer izrednih razmer), so v občini Ribnica že pred desetimi leti uvedli posebno obliko zavarovanja telic, krav in konj, katerega značilnost je, da del zavarovanja plača kmet, del pa sklad za pospeševanje kmetijstva. O tem zavarovanju je podpisan poseben sporazum med občinsko skupščino, kmetijsko zadrugo, veterinarsko službo in zavarovalnico.
Sporazum so nato dopolnjevali. Lani se je prvič kot sofmanser zavarovanja vključil tudi republiški sklad za pospeševanje kmetijstva, ki pa je sofinansi-ral le zavarovanje živine, ki je v A kontroli, in krave, ki dajejo prek 2.500 1 mleka na leto. Za ostalo živino (Z kontrola) je bil sofmanser zavarovanja občinski sklad. Za letos pa bo republiški sklad sofinansiral tudi zavarovanje živine, ki ima manjšo mlečnost, vendar je pogoj, daje prešla iz Z v A kontrolo.
Zavarovanja so začeli sklepati te dni. Zavarovalna vrednost je drseča, se pravi vsak mesec različna, in znaša aprila
600.000 din za glavo govedi, marca 1989 pa bo znašala 1,2 milijona dinarjev, medtem ko je povprečna vrednost
900.000 din. Toliko dobi kmet, če mu žival pogine ali če je potreben zasilni zakol. Skupna zavarovalna premija znaša za govedo 54.000 din, od tega zneska plača 24.000 din kmet, 30.000 pa sklad (za živino v A kontroli republiški, v Z kontroli pa občinski).
Konj ali kobila sta ovrednotena z 1,4 milijona dinarjev, zavarovalna premija pa znaša 105.000 din. Za konja jo plača vso kmet sam; za kobilo kmet le 15.000 din, občinski sklad pa 90.000 din.
Ob teh novostih je ostala nespremenjena zdravstvena participacija za živali. Kmet je še naprej dolžan plačati le 20 odstotkov stroškov zdravljenja (čeprav je bil predlog tak, naj bi plačal kmet letos kar 50 odstotkov stroškov zdravljenja).
J. P
Trpel si, nihče ti ni verjel, trpljenje si prestal in sedaj boi v grobu mirno spal V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina, vinograd v Okrogih osamljen čaka te, spomin na tebe naj živi, čeprav te več med nami ni
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža
MILANA
ZGONCA
iz Ravnika 12 pri Šentrupertu
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in darovali cvetje. Posebna zahvala vsem sosedom, posebno družinam Škarja, Prijatelj, Prah, Mici Tišina, Antonu Petjetu in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo Titovim zavodom Litostroj, sodelavcem Brusilnice hidravličnih oblik, delavcem računovodstva za darovano cvetje in izraze sožalja. Iskrena hvala tov. Jožetu Kodriču in govorniku tov. Stanetu Cizlju za poslovilne besede ob odprtem grobu, godbi Litostroja, gospodu župniku za lepo opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti in se ga spominjate.
Žalujoči: žena Marija, Branka z možem Brankom in Damjanca
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
MIRKA
CVETAŠA
mlinarja in posestnika iz Zilj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam ustno in pisno izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo zdravnici iz ZD Črnomelj za njeno skrb, KŠ ZZB NOV Vinica, Gasilskemu društvu Zilje in g. župniku za opravljeni poslovilni obred ter Fakulteti za strojništvo Univerze E. Kardelja v Ljubljani, ki ste darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem govornikom pa se zahvaljujemo za lepe besede slovesa. Za vse in vsakomur iskrena hvala.
Žalujoči: žena Katica, sinova dr. Franci in Mirko ter vnukinja Alenka z družinami
Zilje, Ljubljana, Hamilton, 28. marca 1988
Življenje je sovraštvo, večen boj...
Pač ljubim te, a ker te ljubim, znaj, ne voščil bi ti spet iz groba ven.
Le spavaj, spavaj, srečni otec moj!
Kette
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je zapustil dragi mož in oče
ALOJZ KULOVEC
z Uršnih sel
intenzivne terapije na kurirškem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto za vso skrb in nego, Dolenjki Novo mesto, IMV Novo mesto, ŽTO Novo mesto, osnovni šoli Martina Kotarja iz Šentjerneja in Milke Šobar Nataše iz Novega mesta, DPO za izrečeno sožalje, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti, vsem govornikom za izrečene poslovilne besede, MPZ Ruperč vrh za zapete žalostinke in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Jožefa, hčerka Nevenka, sinova Brane in Miran ter ostalo sorodstvo
Novo mesto, 31. 3.1988
I
Zahvaljujemo se osebju
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je 16. marca po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, stari ata, brat in stric
ANTON
DORNIK
iz Gabrja pri Krmelju
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in vence ter spremstvo pokojnega na zadnji poti. Posebna hvala Trimu Trebnje, Metalni Krmelj, Lisci Ševnica in Krmelj ter ZZB Krmelj za podarjene vence. Najlepša hvala g. Prhaju za poslovilne besede ob odprtem grobu, g. župniku pa za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Mihaela, sinova Zvonko in Tine z družinama, Miha in Rafko, hčerke Dragica, Marjana, Silva, Joža, Marjeta in Mihaela z družinami ter 18 vnukov, bratje in sestre
Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 56. letu nas je po težki in dolgotrajni bolezni za vedno zapustila naša draga mama, sestra in teta
MARIJA SKUBIC
rojena Može
z Gorenjih Kamene 15
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, zlasti Brezovarjevim in Barbovim, vaščanom in vsem, ki so pomagali z denarno pomočjo in nam v najtežjih trenutkih vsestransko pomagali, izrekli sožalje in pokojno pospremili na njeni zadnji poti, krajevni skupnosti, Tovarni obutve Novo mesto, sošolcem, vsem prijateljem in znancem, posebno gospodu župniku za zadnje poslovilne besede in lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sin Franci, hčerka Tanja in ostalo sorodstvo
Ljubezen, delo, skrb, trpljenje, draga mama, tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta
FRANČIŠKA ČERNE
iz Kota pri Semiču 63
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, ki ste karkoli pomagali in nam stali ob strani, darovali cvetje, vence in izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo sindikatu in sodelavcem delovnih kolektivov DINOS Novo mesto-Črnomelj, GIP Pionir Novo mesto TOZD MKI, gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred ter upokojenskemu pevskemu zboru Črnomelj. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojnico v tako velikem številu spremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše
TANJE
Škerbec z Lamutove 2, Novo mesto
se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, Tanjo pospremili k počitku, ji poklonili cvetje in lepo besedo.
Vsi, ki jo imamo radi
Saj sem vendar hotel samo poskusiti, da bi živel tisto,
kar je hotelo iz mene samo po sebi Zakaj je bilo to tako strašno težko?
(H. Hesse)
Črni dan je moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan.
Težka bila je ločitev, ves jok, vse solze so bile zaman.
ZAHVALA
V 29. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mamica, sestra, teta
IRENA JAKŠE
iz Vinice 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom iz Vinice, Hras-tulj, prijateljem, znancem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnici poklonili cvetje in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo tabletnemu obratu DO Krka in govornikoma za poslovilne besede. Hvala župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: mož Jože, hčerka Erni, mama Erna, oče Tone, sestra Metka z družino, brat Tone z Majo
Skrb, delo in trpljenje, draga mama, bilo tvoje je življenje.
Bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je prezgodaj zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
BARBARA BUTALA
Talčji vrh 4, Črnomelj
Ob boleči izgubi naše drage mame se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki so pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Najlepša hvala darovalcem cvetja, vsem, ki so nam ustno in pisno izrazili sožalje, ter sodelavcem IMV Črnomelj, Belt Črnomelj, OO ZB Talčji vrh, Društvu upokojencev Črnomelj, tov. Modičevi za poslovilne besede, pevkam ter gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sinovi tone, Franci, Janez z družinami ter sin Tine Talčji vrh, Črnomelj, Vinica
.ZAHVALA
'. letu starosti je prenehalo biti srce naše drage mame
ANE BOŽIČ
s Tolstega vrha
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim vaščanom: družinam Luzar, Masnik, Gorjanc, Putiš, Nosan, Zupančič, Rezki in Vidi Gorjanc ter Zofki Volčjak, ki so nam pomagali in z nami sočustvovali. Zahvalo smo dolžni DO — za podarjene vence in denarno pomoč: IMV, Labod, Papirnici Vevče, osebju kuhinje Splošne bolnišnice Novo mesto. Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru Orehovica, govornikoma doma in ob odprtem grobu, posebno pa gospodu župniku za lepo opravljeni obred in za ganljive poslovilne besede.
Žalujoči: sinova Franc in Jože, hčerke Pepca, Malči, Anica z družinami in hči Marija
V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni
ZAHVALA
V 50. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče,
stari oče, brat, stric, tast in svak
IVAN
NOSAN
Gumberk 12
Ob nenadni in nadvse boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, še posebno družini Ucman, Horvat, Jerič in Ivnik ter prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebna zahvala gasilskemu društvu Ratež, kurilnemu odboru Cesta herojev, PE Otočec, PM Ribnica, Novoteksu-priprava, ribniški družini Novo mesto, pevkam, govornikom za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči:
vsi njegovi
Ljubila si svoj dom... vinograd... ostala je praznina... bolečina...
ZAHVALA
V 83. letu je tiho odšla od nas naša draga mama
KRISTINA ŠTIGLIC
iz Kota pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala Julki Henigman, govornicama Francki Oven in Nežki Bezek, KS Semič, Iskri Semič, TOK Ribnica, TOZD Draga, gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: hčerka Ivanka z možem, sinova Tone in Ivan z družinama
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je dne 20. marca za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
IGNAC MERVAR
iz Gor. Straže 130
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih izrazili sožalje, darovali vence ter spremili pokojnega na zadnji poti. Posebna zahvala za podarjene vence in izrečeno sožalje DO Gorjanci Straža, Vodnogospodarskemu podjetju Novo mesto, Industriji motornih vozil Novo mesto in Novolesu DSS Straža, gospodu župniku pa za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni za vedno zapustila naša mama, babica in prababica
JOŽEFA MISLEJ
iz Gomile 7 pri Šentjerneju
Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje, vence in jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se sosedu Robertu Peterlinu za poslovilne besede, gasilskemu društvu Bela cerkev, ZZB Šentjernej, Društvu upokojencev Šentjernej in DO Varnost Novo mesto. Iskrena hvala župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 88. letu nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, babica
TEREZIJA ŽUGELJ
rojena Movrin
iz, Jelševnika, Črnomelj
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti, pevskemu zboru Dobliče, sindikatu DSSS in sodelavcem Belt, ŽZB Dobliče, OŠ Črnomelj, OOS Šmarje pri Jelšah Sob in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
	ZAHVALA
	
	Po dolgotrajni in težki bolezni nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
j * ¥•$* - 1 4* A ::	MARIJA
šL . i	BOHTE iz Vinje vasi 6
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnjkom, sosedom in vaščanom za vsestransko pomoč. Iskrena hvala dr. Šekoranju, gospodu župniku za lepo opravljeni obred, pevcem in vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat prisrčna hvala!	
	Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 77. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, babica, sestra, teta
TEREZIJA KRESE
z Gorenjih Sušic 5
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje ter pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Faniki Luthar za nesebično pomoč v času bolezni in pomoč pri organizaciji pogreba kakor tudi vsem sosedom. Hvala Karolini Celič za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Vsi njeni
V SPOMIN
11.	aprila mineva leto dni, odkar nas je zapustil mož, oče in stari oče
FRANC CIMERMANČIČ
Šentjošt 5
Prezgodaj si odšel od nas, toda še vedno živiš v naših srcih in jih greješ. Hvala vsem, ki se ga spominjate!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti sestre in tete
MARTE SILA,
od katere smo se poslovili 25. marca, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izraze iskrenega sožalja. Posebej se zahvaljujemo Zalki Poglajen in Slavku Doklu za nesebično pomoč v času domskega bivanja pokojnice. Zahvala tudi stanovskim kolegom PTT in org. ZZB NOV za darovano cvetje, izraze sožalja in poslovilne besede, kakor tudi pevcem za zapete žalostinke, osebju Doma starejših občanov v Novem mestu za skrbno nego in pogrebnemu zavodu za lepo opravljeno pogrebno svečanost.
Žalujoči: brat Milan z družino Ljubljana, 28. 3. 1988
ZAHVALA
V 60. letu nas je za vedno zapustil dragi brat in stric
JOŽE ADAM
iz Malega Ncrajca oskrbovanec doma počitka Črnomelj
Zahvaljujemo se osebju doma počitka Črnomelj in pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto za skrb in nego, socialnemu skrbstvu Črnomelj, ZB Dragatuš, tov. Bečaju za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljeni obred. Hvala sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje.
Žalujoči: sestra Marica, brata Lojze in Stane, sestra Nežka z družinami
V SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil ljubi mož, oče in dedek
ANTON BOLTEZ-PASARJEV
iz Gabrja 77
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke na njegovem preranem grobu.
Vsi njegovi
V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na tebe pa živi!
ZAHVALA
V 13. letu starosti nas je nepričakovano za-
pustil naš dragi sin in bratec
KRISTJAN
FABJAN
z Lomnega pri Krškem
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, DO Kovinarska, SŠTO Krško in zdravniku za pomoč v najtežjih trenuktih.
Žalujoči: mami, oči in sestra Marjetka
ZAHVALA
Ob nepričakovani smrti mojega moža
SLAVKA LEVSTIKA
iz Malkovca
kse iskreno zahvaljujem vsem, krajanom in sosedom, ki ste mi v teh težkih trenutkih pomagali, vsem, ki ste darovali cvetje in pokojnega spremili k zadnjemu počitku v tako velikem številu. Posebno se zahvaljujem GD Tržišče, KO ZZB in DU Tržišče ter pevcem za zapete žalostinke. Največjo zahvalo sem dolžna Jožetu Hočevarju iz Škrovnika, Ivanu Pungerčarju, Udovčevi mami ter Murnovim, posebno še Manji, in tudi vsem ostalim sosedom. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljeni obred in govorniku za poslovilne besede.
Žalujoča: žena Slavka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše dobre mame, stare mame in prababice
BARBARE OSTRONIČ
iz Sečjega sela 10 pri Vinici
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter koklektivom za ustna in pisna sožalja in podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo osebju pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za skrb in nego med težko boleznijo. Hvala govornici za tople besede slovesa, pevcem iz Dragatuša in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Ljubezen, delo, skrb, trpljenje, draga mama, tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 57 .letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustila naša ljuba žena, mama, hčerka, stara mama, sestra in teta
TONČKA GORIŠEK
roj. Jordan
iz Dol. Brezovice 1 pri Šentjerneju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih bili z nami, nam pomagali in z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku, gostilničaijem Dolenjske, kolektivom Merkator Šentjernej, Iskra Kostanjevica, ZP Šentjernej. Posebna zahvala dr. Baboriču ter gospodu župniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru, šentjernejskemu oktetu in godbi.
Žalujoči: mož Pepi in vsi njeni najdražji
Ljubezen, delo, skrb, trpljenje, dragi oče, tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 59. letu nas je po težki in dolgotrajni bolezni za vedno zapustil naš dragi mož,
oče, brat in stric
STANISLAV RENUŠA
iz Črmošnjic pri Stopičah
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki so nam pomagali v času njegove bo- ^ lczni, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter se od pokojnika poslovili na njegovi zadnji poti. Posebej iskrena hvala osebju Splošne bolnice Novo mesto, delavcem Tovarne obutve Novo mesto, GIP Pionir-DSSS, SI, komerciala, učencem 4. b strojne SŠTZU, govorniku iz Pionirja, ZB Stopiče, pevcem iz Stopič ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: žena Marija, sinova Stanislav in Bogdan, brat Franc z družino, sestra Ivanka z družino in
ostalo sorodstvo
V TFM TEDNII VAS 7ANIMA TEDENSKI koledar - kino - službo išče - službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji ■ i»-m ICUIIU »HOLHIIIHIH PRODAM-KUPIM- POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 7. aprila — Darko Petek, 8. aprila — Albert Sobota, 9. aprila — Tomaž Nedelja, 10. aprila — Mehtilda Ponedeljek, 11. aprila — Leon Torek, 12. aprila — Lazar Sreda, 13. aprila — Ida
LUNINE MENE
9.	aprila ob 20.21 — zadnji krajec
kino
BREŽICE: 7.4. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Top gun. 8. in 9. (ob 20. uri) in 10.4. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Peklenska steza BMX. 11. in 14.4. (ob 20. uri) in 12.4. (ob 18. in 20. uri) jugoslovanska komedija Imejmo se radi.
ČRNOMELJ: 7. in 10. 4. (ob 20. uri) ameriška drama Podzemlje. 8. 4. (ob 20. uri) ameriška komedija Odš-(ekani. 10.4. (ob 17. uri) avstralski film Človek s srebrne reke. 12.4. (ob 20. uri) ameriški film Telefon. 14. 4. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Policaj št. 1.
službo dobi
ZAPOSLIM elektromehanika šibkega toka ali KV elektromehanika kot serviserja hladilnih in klimatskih naprav. SERVIS LTH Vrščaj, Črnomelj, tel. 52-073. (2079-SD-14)
TAKOJ zaposlim avtokleparja, kvalificiranega ali pručenega. Avtoličarstvo Avgust Košak, Ločna 16. (2012-SD-14) MLADIM, komunikativnim, pridnim omogočam honorarni zaslužek s prodajo iskanih priročnikov. Zaželjen lasten prevoz. Šifra: »DOBER ZASLUŽEK«. (2017-SD-14)
NATAKARICO, lahko NK, priučeno, zaposlim takoj. Vse ostalo po dogovoru. Krško, tel. (068) 71-337. (P14-53MO)
K SODELOVANJU vabimo sodelavce za prodajo zanimivega artikla za avto na območju Dolenjske. Ce vas zanima zanimivo delo na domačem terenu, se javite na naslov: p. p. 25, 64290 Tržič. (Pl 4-55MO)
IŠČEMO organizatorja prodaje kozmetike na območju Dolenjske. Šifra: »TUDI VIKENDI«. (P13-48MO) TAKOJ zaposlim priučenega ali KV -lovinostrugarja ali delavca s samostojnim znanjem dela na stružnih avtomatih. Enosobno družinsko stanovanje zagotovljeno. Stanovanje je po preizkusnih treh mesecih. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Terezija Kirar, Dol. Boštanj 56 a, 68294 Boš-tanj. (P13-14MO)
DEKLE za pomoč v strežbi, s prakso ali brez nje, zaposlim takoj. Stanovanje in hrana zagotovljena. Delovni čas in OD po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: Gostilna KRULC, Mostec 47,68257 Dobova, tel. (068) 67-587. (P 14-21 MO) TAKOJ zaposlim inštalaterja centralne kurjave, vodovodnega inštalaterja. Martin Jazbinšek, Dalmatinova 5, Krško. P14-31MO)
stanovanja
ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero v Novem mestu iščejo starši 3-letnega edinca. Šifra: »PREDPLAČILO«. (1983-ST-14)
V Novem mestu prodam novo dvosobno stanovanje. Šifra: »TAKOJ VSELJIVO«. (1922-ST -14)
NOVO enosobno stanovanje v Novem mestu prodam za 35 novih milijonov. Tel. 26-475, popoldne. (P14-59MO)
motorna vozila
R 4 GTL, letnik 1984, dodatno opremljen, prodam. Luzar, Gabrje, tel. 85-986. (1967-MV -14)
GOLF JGL diesel, letnik 1984, prodam ali menjam. Tel. 25-633. (1968-MV-14)
KRŠKO: 7. 4. (ob 20. uri) angleški film Link. 8.4. (ob 21.30}ameriški erotični film Idiotska noč. 9. (ob 20. uri) in 10.4. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Leto zmaja. 12.4. (ob 20. uri) angleški zan. fant. film Planet ordesa. 13. 4. (ob 18. uri) ameriška komedija Poljubi me ob ločitvi. 14. 4. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Zanka.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 7., 9. in 10.4. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Bolero. 8. 4. (ob 20. uri) koncert moškega pevskega zbora iz Šmihela. 11. in 12.4. (ob 18. in 20. uri) ameriški pustolovski film Neonska džungla. 13. 4. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Top gun. 14. 4. (ob 18. in 20. uri) filmsko gledališče — ameriški vojni film Sedmi križ (glavna vloga Spencer Tracy).
NOVO MESTO — DOM JLA: 7.
4.	ameriška drama Nemirna meja. Od
8.	do 10. 4. italijansko-ameriški ljubezenski film Ameriška nevesta. Od 11. do 13. 4. nemški erotski film Resnične zgodbe
SEVNICA: 7. in 8.4. ameriška grozljivka Petek, 13. -- V. del. 9. in 10. 4. ameriški film Avtoštopar. 14. in 15. 4. ameriško-italijanski film Osamljeni obupanec. (Vse predstave so ob 20. uri)
TREBNJE: 9. in 10. 4. ameriški akcijski film Top gun.
APN 6, star eno leto, prodam. Gorenc, Mirna peč (pri šoli). (1969-MV-14) GOLF JGL 80/12_ prodam. Jože Deželan, Zagrad 19, Škocjan. (1971-MV-14)
FIAT PANDA, letnik 1983-novem-ber, 40.000 km, prodam. Informacije na tel. 26-291. (ček-MV-14) LADO-SAMARA ali LADO 1300 S, staro dve leti, prodam. Tel. (068) 44-094. (201 l-MV-14)
R 5 GTS, 1400 ccm,star 8 mesecev, prodam. Tel. 21-568, popoldne. (P14-38MO)
FORD ESKORT 1100, letnik 1973, registriran do oktobra, prodam. Tel. (068) 82-066. (P14-37MO)
R4TLS,letnik 1981, prodam. Ogled v petek. Ravbar, tel. 25-822. (čck-MV-14) GOLF JGL, bencinar, letnik 1981, prodam. Tel. (068) 27-664. (2005-MV-
14)
Z 101 55, letnik 1986, karambolirano, in Z 101,1978, prodam. Zdravko Poglajen, Drganja sela 19, 68351 Straža. (1986-MV-14)
LADO 1500, prevoženih 66000 km, prodam. Tel. 24-966, popoldne. (P14-24MO)
Z 750, letnik 1980, prodam. Tel. 88-445. (P14-26MO)
Z126 PGL, letnik 1982, prodam.Telefon 42-281, po 14. uri. (1972-MV-14) 126P,oktober 1985, prodam. Martina Hrovat, Dvor 3, 68361 Dvor. (1974-MV-14)
GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Tel.
23-624. (PI4-27MO)
Z 101, letnik 1977, prodam. Božo Jačmenjak, Bršljin 42, Novo mesto. (P14-28MO)
FIAT 126 P, star 6 mesecev, prodam. Tel. 84-975. (P14-29MO)
GOLF diesel, letnik 1983, dobro ohranjen, prodam. Anton Gole, Cankarjeva 1, Trebnje. Informacije na tel. 44-128, vsak dan od 15. ure dalje. (2010-MV-14) TOMOS 14 M, star eno leto, prodam .Tel. 27-407. (2007-MV-14) KAROSERIJO za R 4, novo, prodam. Tel. 27-533. (1998-MV-14)
Z 101 GTL, letnik 1981, prodam. Janez Zorc, Zagorica 3, Veliki Gaber. (P14-22MO)
126 P, letnik 1981, ugodno prodam. Jože Hrovatič, Dolž 33,68000 Novo mesto. (1962-M V-14)
ZELO ugodno prodam nov, nevozen? APN 6 S. Mile Rajak, Cesta brigad 9, Novo mesto. (1964-MV-14)
ZASTAVO 101 GTL 55/5V, letnik 1985, prodam. Ogled popoldne. Jantolek, Šmihel 35. (1965-MV-14)
PRODAM APN 6 še pod garancijo. Ljubi, Potočna vas 18a.
LADO RIVA 1300, letnik 1986, prodam. Telefon 20-248, popoldne. (1949-MV-14)
DOLENJSKI LIST
Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krškp, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan I (urednik
Jakše, Zd	_ .
Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 600 din, naročnina za 1. polletje 10.000 din; za delovne in družbene organizacije 40.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na teto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB - Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 9.000 din, na prvi ali zadnji strani 18.000 din; za razpise, licitacije ipd. 10.000 din. Mali oglas do deset besed 6.000 din, vsaka nadaljnja beseda 600 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis 23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28.3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
AVTOMATIK A 3 ML, malo rabljen, prodam. Tel. 24-867. (1942-MV-14) JAWO 350, letnik 1987, in čelado NAVA 3 prodam. Tel. 51-371. (P14-14MO)
BMW 1602, letnik 1974, prodam po ugodni ceni. Dejanovič, tel. (068) 84-156, Žužemberk 163 a, po 16. uri. (1943-MV-14)
R 18, letnik 1983, plave kovinske (me-talik) barve, prodam. Tel. 44-149. (1945-MV-14)
R 4, letnik 1979, ohranjen, prodam. AlojzJerčič, Vel. Podljuben 1 b,Uršna sela. (1944-MV-14)
LADO 1300 karavan, letnik 1986, prodam. Tel. (068) 79-617. (1944-MV-
15)
PRODAM nov motor APN 6 po ugodni ceni, tudi na dva obroka. Tel. 44-025, dopoldne. (1940-MV-14)
GOLF diesel, 1979, dobro ohranjen, garažiran, prodam. Tel. (068) 60-064, od 15. ure dalje. (1936-MV-14)
VW 1200, letnik 1975, prodam. Tel. (061)851-728. (P14-12MO)
IM V kombi 1600, letnik 1979, v voznem stanju, prodam. Martin Jazbinšek, Dalmatinova 5, Krško. (1935-MV-14) ZASTAVO 750, letnik 1980, ugodno prodam. Tel. 49-721. (1931-MV-14)
126 P, letnik 1982, prevoženih 28000 km, ugodno prodam. Tel. 33-308, popoldne. (1932-MV-14)
Z 101 comfort, 1981, registriran do aprila 1989, prodam. Tel. 84-916. (1951-MV-14)
OPEL REKORD, odličen, poceni prodam. Tel. (068) 62-672. (1925-MV-14)
POCENI prodam CITROEN 6 A, letnik december 1980, neregistriran, malo poškodovan. Marjan Pavlovič, Velike Malence 48, Krška vas, Brežice. (1918-MV-14)
ŠKODO 110, prva registracija decembra 1976, registrirano do aprila 1989, prodam. Tel. 84-731. (P14-20MO) PRODAM Z 101 GT, letnik 83-deeember. Tel. 24-291 (popoldan).
Z 750, letnik 1978, prodam. Martin Zlodko, Gazice 8, Cerklje ob Krki, tel. 69-256. (P 14-41 MO)
TAM 110, letnik 1976, ugodno prodam ali menjam za osebni avto. Tel. 76-198, v večernih urah. (2015-MV-14) ZASTAVO 750, letnik 1980,prodam. Tel. 27-962, Vukša. (2006-MV-14) GOLF JGLD, januar 1985, prodam po ugodni ceni. Tel. (068) 67-102. (P14-35 MO)
PO DELIH PRODAM 126 P, letnik 1980. Tel.23-529, Udovič. (2000-MV-14)
RENAULT 4 TLS, letnik 1983, prodam ali menjam. Miklič, Ruperč vrh 51/a, Novo mesto. (1999-MV-14)
GOLF JGL, letnik 1980, dobro ohranjen, registriran za celo leto, ugodno prodam. Ignac Rajkovič, Drča 7, 68310 Šentjernej. (I997-MV-14) RENAULT 4 GTL prodam. Tel. 25-311, od 15. ure dalje. (1992-MV-14) GOLF, letnik 1981, prodam. Ogled pri: Žugič, Dobe 22, Kostanjevica na Krki, tel. 21-235, dopoldne. (2004-MV-14)
LADO 1300 S, letnik 1982, 58')00 km, prodam. Cena po dogovoru. Ma. tin Pečarič, Drašiči 29, Metlika. Ogled vsak dan. (P14-34MO)
TAM 2001, uvozen z B kategorijo, prodam, Jože Makovec, Dol. Dole 15, 68275 Škocjan. (1995-MV-14)
DYANO, letnik 1977, 91000 km, kompletno obnovljeno, registrirano do konca leta, prodam za 190 SM; tomos av-tomatik, popolnoma nov, pa prodam za 10% ceneje. Tel. 22-221. (ček-MV-14) MOPED APN 6, letnik 1986, ugodno prodam. Tomažič, Malkovec 17, Tržišče, tel. 88-945. (1993-MV-14)
FIAT 132, triktor steier, 18 KM, in motorno kolo tomos, tip 15 SLC, letnik 1985, prodam. Tel. 85-915. (2026-MV-!4)
GOLF, letnik 1983, ohranjen, prodam. Tel. 49-410. (P14-43MO)
AUDI 100, letnik 1970, prodam ali menjam. Božič, Gor. Suhadol 23, Brusnice. (2027-MV-14)
R 4 GTL, oktober 1987, ugodno prodam. Tel. 76-334. (1987-MV-14)
R 4 TL, letnik 1986, prodam. Tel. 22-801. (1988-MV-14)
LADO 1200 prodam po delih. Tone Konda, Danila Bučarja 12, Novo mesto. (1981-MV-14)
SIMCO1000 LS, letnik 1977, ugodno prodam. Ogled vsak dan po 14. uri. Jože Kastelic, Ragovska 7, Novo mesto. (1980-MV-14)
MERCEDES 206 C kesonar in moped APN 4 prodam. Roletarstvo Medle, Žabja vas 47, Novo mesto. (2024-MV-14)
BMW 1602, letnik 1974, prodam. Tel.
84-924. (2023-MV-14)
LADO 1500 SL, letnik 1980, prodam. Rajko Kumelj, Pod vinogradi 3, Straža. (2025-MV-14)
GOLF, letnik 1979/december, prodam. Željko Trenpus, 21. oktobra 12, Črnomelj, tel. 51-169. (P14-42 MO) Ugodno prodam obnovljen Z 750. Tel. 51-889, Panjan Tone. (P14-68-MO) PEUGEOT 504 TI, 10 let, prodam. Tel. 51-020 do 14. ure in 51-939 po 15. uri. (P14-64-MO)
OPEL REKORD 20 S, letnik 1982, odlično ohranjen, ugodno prodam. Tel. 42-310, popoldne. (2042-MV-14)
Z 101 C, letnik 1979, in golf, letnik 1977, prodam. Tel. (068) 69-242. (P14-46 MO)
126 P, lepo ohranjen, garažiran, prodam. Tel. 62-120, Brežice, po 22. uri. (P 14-47 MO)
ZASTAVO 750 LE, letnik 1981, prodam za 2,1 M in novo TAP 2,5 KW prodam. Tel. 51-492. (P14-52 MO)
R 5, star dve leti, prodam. Tel. 23-713, od 15. do 18. ure. (P14-57 MO)
GOLF, letnik 1979, prevoženih 70.000 km, prodam. Stane Pekolj, Luža 1, Dobrnič. (P14-58 MO)
OPEL KADETT, letnik 1977, pro-
dam. Tel. (068) 75-642. (P14-60 MO)
Z 750, letnik 1984, prodam. Marjana Slamar, Papirniška 13 a, Krško. (P 14-61 MO)
Z 101 GTL 55, dobro ohranjena, prodam. Tel. (068) 82-468. (2073-MV-14) ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Turk, Nad mlini 25, Novo mesto. (2028-MV-14)
GOLF DIESEL, letnik 1979, prodam. Tel. 26-378. (2046-MV-14) MOSKVICA, letnik 1980, prevoženih
47.000 km, prodam. Tel. (068) 56-360. (2048-MV-14)
126 P, letnik 1976, prodam. Marjan Sinrajn, Dol. Brezovica 14, Šentjernej. (2050-MV-14)
FIAT 750, letnik 1977, prodam. Jože Kolenc, Irča vas 9. (P14-45 MO) ZASTAVO 101 SC, letnik 1979, prodam- Tiran, Šegova 12, Novo mesto, tel. 26-292. (2052-MV-14)
GOLF, ZASTAVA 101, letnik 1987, zastavo 750, letnik 1976, ford orion in bukova drva prodam. Tel. 27-175 in 27-307. (2053-MV-14)
ZASTAVO 750, letnik 1979, registrirana do marca 1989, prodam za 130 SM. Rudi Kopar, Kurirska pot 12 (za Pionirjem), Novo mesto. (2054-MV-14) ZASTAVO 101 konfort, 80/12, prodam. Vlado Antič, Bršljin 45, Novo mesto. (2055-MV-14)
ETZ 250, letnik 1987, prodam. Groblje 7, Novo mesto. (2056-MV-14)
FIAT 850 S, letnik 1971, poceni prodam. Fišter, Gor. Karteljevo 19. (2058-MV-14)
ZASTAVO 750, letnik 1982, in prikolico 500 kg nosilnosti, harmoniko frajtonarico Železnik CFB, vinograd z zidanico na Bitovski gori ter njivo v Suhem Brezju prodam. Anton Sebanc, Čilpah 2, Trebelno. (2062-MV-14)
ZASTAVO 101, starejši letnik, v odličnem stanju, prevoženih 65000 km, prodam. Drago Taborski, Cankarjeva 13, Novo mesto. (2065-MV-14)
ŠKODO in FIAT 850 prodam. Drago Božnar, Slančji vrh 10. (2066-MV-14) 126 P, letnik 1979, prodam. Martin Tomažin, Podulce 21, 68274 Raka. (2076-MV-14)
R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Šterk, K Roku 37, Novo mesto. (2068-MV-14) VW (hrošč), letnik 1976, registriran, prodam. Tel. 24-310. (2070-MV-14) LADO 1600, letnik 1981, prodam. Živko Knez, Zagrebška 6 a, Novo mesto, tel. 20-598. (2049-MV-14)
JUGO 45 nujno prodam. Tel. (68) 27-602. (2043-MV-14)
APN 6, star šest mesecev, prodam. Saje, Dol. Kamenje 4, Novo mesto. (2033-MV-14)
TOMOS APN 6, star 6 mesecev, prodam. Resnik, Birčna vas 54, Novo mesto, ali menjam za karamboliran 126 P. (2034-MV-14)
Z 101, letnik 1974, prodam za
1.150.000 din. Tel. 52-102. (Pl 4-68 MO) APN 7, star leto in pol, prodam. Tel.
58-522. (2040-MV-14)
JUGO 55 L, letnik 1986-marec, prodam. Marjan Erpe, Podgrad 32, tel. 23-030, int. 278, dopoldne. (2037-MV-14) OPEL KADETT, letnik 1971, dobro ohranjen, prodam. Kobe, Črnomelj, tel. 51-267. (P 14-63 MO)
Ugodno prodam golf diesel, I. 85, R 16,1. 74, in rtzervne dele. Tel. 26-129, po 15. uri pa 27-477. (2091-MV-15)
prodam
PRODAM več ton sena. Cvelbar, Šmarjeta 5. (2064-PR-14)
LESEN HRAM prodam. Urbanč, Podbočje. (2031-PR-14) VIDEOREKORDER philips 6760, stereo, nov, prodam. Tel. 25-758. (2038-PR-14)
POSTELJO z jogijem prodam. Tel. 22-757. (2039-PR-14)
KOMPRESOR 40 I poceni prodam. Tel. 22-893. (2041-PR-14)
ŽENSKO,BELO poročno obleko, št. 42, prodam. Željko Trentpus, 21. oktobra 12, Črnomelj tel. 51-169. (P14-42 MO) DVE KRAVI in dve toni sena prodam. Jablan 30, Mirna peč. (2018-PR-14) AVTO PRIKOLICO s cerado, poni kolo, prenosni TV, električno vrtno kosilnico, plinski bojler prodam. Lenart, Smo-lenja vas 22 B, Novo mesto. (2019-PR-14)
TELICI, plemenski, črno-beli, stari 8 in 9 mesecev, prodam. Hamzagič, Dobrava 41, Škocjan. (2022-PR-14) PRODAM ovce solčavske pasme in pse brak jazbečarje, stare dva meseca, odličnih staršev. Tel. (068) 22-308. (P14-66MO)
PRODAM žago stihi 0,56, malo rabljeno ali novo huskvarno, moško športno kolo na 10 prestav ter nov motor tomos M 14. Telefon 45-094. (1892-PR-14) EMPISAL nov kartice prodam. Cena 200 SM. Tel. 47-215. (P14-44MO) PRODAM prikolico za prevoz čebel (za 30 družin) ali zamenjam za čebele. Slavko Judež, Prvomajska 15, 68310 Šentjernej. (2071-PR-I4)
HLEVSKI GNOJ prodam. Franc Struna, Potov vrh. (2076-PR-14)
RABLJEN LES za streho prodam. Tel. (068) 75-642. (P14-60MO) PRODAM eno leto staro spalnico, novo mizo in 12 m2 keramičnih ploščic. Tone Rupar, Goriška vas 17, Škocjan. (2029-PR-14)
PRODAM večjo količino gajbic za krompir in grablje. Rozman, Vrhpeč 17, Mirna peč. (1960-PR-14)
PRODAM 4000 kom strešne opeke, betonske. Tel. (068) 84-212, Janez Kocjančič, Gornji Križ 4, Žužemberk. (2008-PR-14)
PRODAM dobro ohranjen trosed in dva itisona 3 x 3 m. Vse za 300.000 din. Ankica Damjanovič, 21. oktober 15/111, 68340 Črnomelj, tel. 52-358. (P14-17MO)
PRODAM več ton sena. Tel. 27-107. (1977-PR-14)
PRODAM 4 tone dobrega sena. Slavko Vrtovšek, Stolovnik 72, Brestanica.
(P14-25MO)
UGODNO prodam radio kasetofon »CONIC«. Tel. 23-260. (1982-PR-14) DVOJNO in enojno posteljo (Novo-les) z jogijem in nočni omarici prodam. Tel .22-650, po 14. uri. (1973-PR—14) UGODNO prodam novo kovinsko otroško posteljico. Tel: 23-619 popoldne.
BARVNI TV iskra montreal senzor, 52 cm, prodam. Tel. 25-149. (2045-PR-14)
NOV COj gorenje varing 200 prodam. Jurka vas 12, tel. 84-862.(2063-R-14)
JARKICE-NESNICE, rjave, stare tri mesece in pol, prodajam vsak dan. Milena Drašler, Pod goro 5, Novo mesto. (2051-OB-14)
SERVIS gospodinjskih aparatov in šivalnih strojev! Pridem takoj, šestmesečna garancija, račun za zavarovalnico. Željko Novak, Naselje NE 6, Krško, tel. 71-918. (P14-51MO)
STROKOVNA POPRAVILA hla dilnika in klimatskih naprav v industriji, gostinstvu in gospodinjstvu opravljamo po ugodnih cenah in kvalitetno, z garancijo. Do 1. maja posebno konkurečne cene kompresorjev za zamrzovalne skrinje. LTH SERVIS VRŠČAJ, tel. 52-073. (2079-OB-14)
OBVEŠČAM stranke, da bom prodajal bele piščance 17. aprila, rjavi in grahas-ti pa bodo v prodaji od 5. do 20. maja. Potrebna so naročila pisemska ali telefonska. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, tel. 44-389. (2069-OB-14)
KORUZO v zrnu prodam. Tel. 25-215. (1953-PR-14)
PRODAM šotor za 5 oseb, motor Tomos 4, čoln Beograd Šport, mešalec (150 1), kombi Zastava 850 K, dirkalno otroško kolo Rog (5 prestav). Informacije po telefonu 28-003. (1947-PR-14) PRODAM 80-basno harmoniko Welt-meister in rabljen pralni stroj Gorenje. Tel. 21-222. (1731-PR-12)
UGODNO prodam garnituro (dva fotelja, kavč, miza) sivi žamet, vse novo, 20% ceneje. Viktor Vrabec, Jezero 26, Trebnje. (P14-16MO)
TROSED, dobro ohranjen, prodam. Tel. 26-250, od 16. do 19. ure. (Pl 4-15MO)
UGODNO prodam rabljen kombinirani električni štedilnik. Tel. 84-822. (1942-PR-14)
AVTORADIO s kasetofonom prodam. Murn C. kom. Staneta 32a Novo mesto. (P13-62MO)
UGODNO prodam dva gobelina (48 x 62), prvi motiv »Predica volne«, drugi motiv »Osamljeno dekle v gozdu«. Naslov v upravi lista. (P14-10MO)
SENO (10 t) prodam. Franc Hrastar, Sela pri Karteljevem 1, Mirna peč. (1927-PR-14)
TRI elektromotorje, dolga os 3/4 KS, z montiranimi žičnimi medeninastimi ščetkami, premera 22 cm, za čiščenje in poliranje (z ali brez) prodam. Tel. (061) 261 -705. (P14-5MO)
TV COLOR Iskra, daljinsko upravljanje (2,5 leta) in črno-beli televizor, starejši, ugodno prodam. Tel. 26-167. (1929-PR-14)
3 (sena, in ostave prodam. Cesar, Biška vas 30, Mirna peč. (1921-PR-14)
SENO in kostanjevo kolje prodam. Martin Šiško, Mirna peč 94. (1920-PR-14)
kupim
KUPIM ohranjen zadnji del karoserije za zastavo 101. Telefon 23-529. (2001-KU-14)
MANJŠO HIŠO, primerno za vikend, kupim v Dolenjskih Toplicah. Šifra: »GOTOVINA«. (P14-33MO)
KUPIM traktorsko kosilnico, dvorezno, z dvema nožena. Tel. (061) 783-462. (PI4-19MO)
posest
PARCELO (15 arov), primerno za vinograd, prodam. Dostop z vsakim vozilom. Ogled od 15. ure dalje. Oglasite sc pri Justini Pavlin, Roje 2, Šentjernej. (1985-PO-14)
ZAMENJAM zazidljivo parcelo v Novem mestu za obdelovalno zemljo ali vinograd. Ponudbe pod šifro: »ZAMENJAVA«. (1996-PO-14)
VIKEND (5000 m2) na Dolenjskem pri Otočcu, odlična lega, 3000 m2 gozda, voda, elektrika v hiši, prodam ali menjam za stanovanje. Tel. (061) 451-583, vsak dan. (P14-32MO)
PRODAM vinogradniško parcelo v Repici pri Drašičih, pošta Metlika. Velikost parcele je 15 arov. Tel. (068) 58-171. (P14-36MO)
NJIVO, 63 arov, na malih Škrjančah (3 km od Novega mesta) prodam kmetu ali kooperantu. Informacije na telefon (068) 44-572, zvečer. (P14-40MO) ZEMLJIŠČE za vinograd in zazidljivo parcelo za zidanico, komunalno opremljeno (voda, elektrika), cca 2.100 m2, v bližini Trebnjega, prodam. Telefon (061) 737-397, po 16. uri. (P14-54MO) PRODAM manjšo parcelo za vinograd. Štimpfelj, Koglo 15, Šmaiješke Toplice. (2032-PO-14)
V LESKOVCU pri Krškem prodam hišo, novo, nedokončano, vendar takoj vseljivo, z vsemi potrebnimi priključki in vrtom. Tel. (068) 27-744. (2047-PO-14)
PARCELO (7a a), primerno za gradnjo in vinograd, v Curnovcu prodam. Tel. 62-849. (P14-13MO)
NA MIRNEM kraju v Črnomlju prodam srednje staro hišo s 14 ari vrta in sadovnjaka. Informacije na telefon 57-739 v večernih urah. (1936-PO-14)
STARO ZIDANICO ali hram z nekaj zemlje v okolici Novega mesta ali v Beli krajini kupim. Naslov v upravi lista. (P14-6MO)
STARO HIŠO z velikim zidanim gospodarskim poslopjem, primernim za vsako obrt, in 17 a sadovnjaka v neposredni bližini asfaltne ceste na Vrtači pri Semiču prodam. Ogled je možen 10. aprila od 10.
do 12. ure. Ostale informacije na tel. (068) 22-828. (1952-PO-14)
kmetijski stroji
KOSILNICO Bebi (kosa 60 cm) in avtomatiko za kolektor — bojler prodam. Tel. 27-675, Božo Šušteršič, K Roku 82, Novo mesto. (2003-KS-14)
PRODAM traktor Giildner (deutz, 36 KM), kosilnico Moty (rotax) in mlatilnico Šentjur, vse v dobrem stanju. Informacije od 19. do 21. ure na tel. (068) 89-200. (P14-23MO)
TRAKTORv(24 KS), kosa, plug, prodam. Roje 14, Šentjernej. (1970-KS-14) DVOBRAZDNI PLUG za TV 730 prodam. Anton Zorc, Malkovec 39, 68295 Tržišče. (1994-KS-14) PRIKOLICO za traktor domače izdelave prodam. Ana Prijatelj, Podboršt 14, Šentjanž. (1934-KS-14)
ŠKROPILNICO MIO Standard, prenosno, prodam. Tel. 84-584, po 16. uri. (1928-KS-14)
PRODAM rabljeno prikolico Menge-le LW 33,12-colski gumi voziček, grablje, vprežni obračalnik. Telefon 67-614. (1926-KS-14)
SAMONAKLADALKO (19 m3) in
vinograd (13 arov), 10 km od Novega mesta, prodam. Kolenc, Hmeljčič, Mirna peč. (1925-KS-14)
PRODAM samonakladalko 17 m3 in mlatilnico Zmaj z dvorednim čiščenjem. Tel. 52-642. (1958-KS-14)
TRAKTOR ZETOR 3511, v dobrem stanju, prodam. Anton Juršič, Jablance 6, Kostanjevica na Krki. (P14-39 MO) TRAKTOR ZETOR 50-11,350 delovnih ur, nujno prodam. Milan Beluhan, Kraj donji (žaga) pri Dobovi. (2013-KS-14)
TRAKTOR, 22 KS, s hidravliko, plugom in koso, prodam. Tel. (068) 26-847. (2016-KS-14)
TRAKTOR IMT 335, s koso (800 m), prodam. Benčina, Hudenje 10, Škocjan. (2018-KS-14)
ROTACIJSKO KOSILNICO 135 sip šenpeter ugodno prodam. Tel. 85-958. (2021-KS-14)
PRODAM nov traktor IMT 560 in VW 1200. Tel. 88-300. (P14-56MO) PRODAM nov ferguson 539 ali pa ferguson 558, letnik 1979. Tel. 88-307. (2074-KS-14)
TRAKTOR ursus C 335, s kabino, star 6 let, 1200 delovnih ur, z novimi gumami, nujno prodam. Jože Turk, Dolž 2, Novo mesto. (2036-KS-14)
PRODAM 12 in 16-colski voz ter obračalnik sental. Marjan Furman, Kardeljevo 8. (2059-KS-14)
PRODAM MIKSER za gnojevko, električen. Jablan 41, tel. 84-331. (2060-KS-14)
KROŽNE BRANE prodam. Tel.
85-958. (2061-KS-14)
razno
IŠČEM dobrega matematika za učenje (poklicna šola). Tel. 65-717. (1937-RA-15)
KOŠNJO (cca 3 ha) oddam. Anton Oražem, Pekel 4, Trebnje. (1933-RA-14)
OPRAVLJAM vsa strojepisna dela na domu. Cvetka Bcrlan, Cesta brigad 38, Novo mesto. (1954-RA-14)
GOSTINSKI LOKAL (bife) najamem. Možno predplačilo ali odkup inventarja, kasneje možen tudi odkup. Naslov v upravi lista. (1991-RA-14)
IŠČEM mlado družino za oskrbo invalida upokojenca, za takojšnjo oskrbo in vselitev doma, kasnejše lastništvo. Dom je še nedograjen, s centralnim ogrevanjem. Naslov v upravi lista. (PF4-50MO)
NUJNO potrebujemo mlajšo upokojenko za nego strejše ženske. Hrana, stanovanje in nagrada. Senovo, tel. 79-785. (2030-RA-14)
preklici
ALOJZ ZGONC, ml., iz Velike Hu-bajnice 2, pošta Studenec, preklicujem vse neresnične govorice zoper tov. Silva BLATNIKA iz Velike Hubajnice 6, Studenec, in se mu zahvaljujem, daje odstopil od sodnega pregona. (P14-48MO)
JOŽE VRTAČIČ, Žihovo selo 6, prepovedujem vsako vožnjo in odlaganje odpadkov po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Ta preklic je trajen. (2009-PK-14)
obvestila
POTUJOČI SERVIS ZAMRZOVALNIKOV! Ob večletni praksi in z uvoženimi materiali vam strokovno izoliram hladilno skrinjo, ki toči, rosi, od zunaj ledeni, na vašem domu, z garancijo. Telefon (062) 413-606. Viktor Pajek, Ptujska cesta 89, Maribor. (1959-OB-14)
IZOLACIJE
če vam skrinja ali hi. omara ne dela, slabo hladi, ob strani ledeni, spodaj curi, pokličite 24-314
Dančulovič
Gl. trg 4 Novo mesto
obvestila
MONTAŽA vseh vrst sprejemnih antenskih naprav. Tel. (061) 222-050 do 10. ure. (P14-9MO)
NESNICE — MLADE JARKI-
CE pasme hisex, rjave/stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, kdor kupi lOjarčk, dobi še eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije Bife Marta Kelhar, Stara vas 62 a, Bizeljsko, tel. (068) 68-212. (841-OB-7)
9/nz	M
„ SERVIS ZAMRZOVALNIKOV! Če vam zamrzovalna skrinja ne hladi, neprekinjeno deluje, toči ali ledeni, pokličite (061) 573-858. Za izolacijo 4-letna garancija. Brez zaračunavanja kilometrine! Naročilo opravimo v enem dnevu. Baumkirher, Ljubljana-Šiška. (P14-18MO)
NESNICE — MLADE JARKI-
CE pasme hisex, rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi lOjarčk, dobi še eno zastonj. Naročila sprejemamo in dajemo vse informacije: gostilna »HUMEK«, Jože Prosenik, Bratov Gerjevič 32, 68257 Dobova, tel. (068) 67-607. (840-OB-7)
• Svoboda vseh ljudi je enaka. Biti voditelj ne pomeni biti svobodnejši.
V. GOTOVAC
• Svoboda je samo družba, v kateri je posameznik svoboden, izpolnjujoč svojo neponovljivost kot sodelavko vsake druge neponovljivosti
V. GOTOVAC
O PREHRANI IN AIDSU
Naravoslovni dan 24. marca smo namenili zdravju. Povabili smo zdravnico Alenko Strmec. Seznanila nas je z našim zdravstvenim stanjem. Pozna nas dobro, saj nas vsa leta sistematsko pregleduje. Predavala nam je še o zdravi prehrani. Medicinska sestra nam je ob diapozitivih govorila o aidsu in zaščiti pred to boleznijo.
MATJAŽ CESAR, 8. a OS Semič
KONFEKCIONARKA
Na informativni dan sem šla v Ljubljano v srednjo šolo tehničnih strok in storitev, ki ima izobraževalne programe, kot so mehanik, avtoličar, frizer, kozmetik, voznik avtomehanik in tekstilni konfekcio-nar. Sola ni tako lahka, vendar se bom potrudila, da sc bom šla učit za tekstilno-obrtnega konfekcionarja.
SNEŽANA KAJBA OŠ Artiče
PRI SPOMENIKIH
Na športnem dnevu so učenci višje stopnje izbirali med smučanjem na Kopah in pohodom po poteh borcev Kozjanskega odreda. Bila sem med pohodniki. Na poti smo obiskali spomenike padlim borcem in žrtvam okupatorja. Zjutraj smo šli do spomenika na Sromljah, nato pa še do spomenikov na Lastinah in Silovcu. Pot je bila dolga in še kar naporna, a je v lepem vremenu hitro minila
MOJCA MOLAN OŠ Artiče
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
ALBINA GORIŠKA
iz Žurkovega dola 10, Sevnica
se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje in udeležbo na njegovi zadnji poti, vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem, DO Lisca Sevnica, DO PTT Trbovlje, DU Krško oskrbovancem in sooelavcem, godbi na pihala Sevnica, gospodu kaplanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žena Karolina, hči Breda z družino
Sevnica, 31. 3.1988
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta, brata, nečaka in strica
VOJKA JAKOVCA
iz Črnomlja, Danila Bučarja 13
se zahvaljujemo zdravnikom in osebju internega oddelka novomeške Splošne bolnišnice ter Zdravstvenemu domu Črnomelj za skrb v času bolezni, delovnima organizacijama Belt in Obrtna zadruga za podarjeno cvetje, sosedom, znancem in prijateljem ter sorodstvu za vsestransko pozornost in pomoč v težkih trenutkih. Zahvala gre tudi govornikoma, godbi na pihala, upokojenskemu pevskemu zboru in vsem, ki so nam izrekli sožalje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se črnomaljski borčevski organizaciji za dostojno opravljeni obred.
Vsi njegovi
GLASBENO
TEKMOVANJE
Marčevskega tekmovanja učencev in študentov glasbenih šol Slovenije v Novem mestu se je udeležila s tremi tekmovalci tudi brežiška glasbena šola. Zanjo smo nastopili Jožek Januška in jaz na harmoniki in flavtistka Monika Ogorelc. Jožek je bil na vrsti osmi, jaz pa štirinajsti. Tudi mene je bilo malo strah, in ko sem končal, sem se močno oddahnil. S svojim nastopom sem bil zadovoljen. Osvojil sem drugo mesto, Jožek pa tretje. Bil sem zelo srečen in tudi tovariši so bili veseli. To je moj največji uspeh na tako velikem tekmovanju.
DANIEL IVŠA, 6. a
ČAKAJOČ NA OBJAVO
15 učencev nas pridno sodeluje pri novinarskem krožku. Ob sredah zjutraj se zberemo v učilnici slovenskega jezika. Svetuje nam Elizabeta Vardijan. Poslušamo jo in smo kljub klepetavosti med poukom mirni kakor vžigalice v škatlici. Pri krožku dobimo naloge, ki jih seveda tudi naredimo. Dobre pesmi in spise pošljemo na uredništva, kijtam jih včasih objavijo, včasih pa ne. Žalostni smo, če v časopisu ni naših prispevkov. Upamo, da bodo v prihodnje več objavili kot sedaj.
MELITA OŠ XII. SNOUB Bršljin
Ne jokajte za mano, tiho k grobu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
JANEZ BORSE
iz Šmarjeških Toplic II
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala KRKI, tovarni zdravil — TOZD Marketing, zdravilišču Šmarješke Toplice, IMV — Tovarni avtomobilov P. 2. in župniku za lep obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Oče je mrtev, več ne skrbi, prostor pri mizi njegov prazen stoji. Marsikaj kupiš za čisto zlato, a zanj si očeta nihče kupil ne bo.
V SPOMIN
13. aprila bosta minili žalostni dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
JOŽE
VRANIČAR
iz Nakla 12 pri Črnomlju
Hvala vsem, ki se ga spominjate!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 40. letu nas je po dolgoletni bolezni zapustil naš dragi sin, mož, oči, brat, stric in svak
ALOJZ
ŽUPEVEC
Žabja vas 16, Novo mesto
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam ustno ali pisno izrekli sožalje, nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali toliko cvetja in ga v tako velikem številu spremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo zdravniškemu osebju internega in kirurškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za pomoč in nego v času njegove dolgoletne bolezni, pevcem za zapete žalostinke, gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred ter tov. Kranjčiču za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: žena Štefka, sin Štefan, hčerka Špelca, oče, mama, sestra z družino in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
8. aprila mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena in mama
AMALUA KOCJAN
iz Jelševnika 14
Vsem, ki seje spominjate in obiskujete njen grob, se zahvaljujemo. Vsi njeni
Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj...
ZAHVALA
Iz naše srede je odšla draga sestra in teta
ANČKA KOS
iz Velikega Kala
Vsem, ki ste našo drago pokojnico spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje ter nam stali ob strani, vaščanom in tov. Dragu Sajetu za poslovilne besede ob grobu, g. župniku za opravljeni obred, iskrena hvala.
VSI NJENI
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je v 75. letu starosti nenadoma zapustil naš dragi moč, oče in brat
ANTON TREFALT
iz Mrzle planine 21, Zabukovje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako lepem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo DO Pionir-TOZD MK1, GG Sevnica-TOZD Žaga in Kopitarni Sevnica, župniku za opravljeni obred ter pevcem iz Zabukovja. Hvala tudi tov. Antonu Baumanu in tov. Martinu Kinku za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Jožefa, sinovi Franci, Jože, Albin in Lenart, sestra Anica z družino in ostalo sorodstvo
Kako hudo si bil bolan, tega nisi vedel sam, po gozdu, snegu taval si, smrt ti je nasprot prišla, roko ti podajala, vzela pa te je s seboj, večni mir naj bo ti in pokoj.
V SPOMIN
10. aprila bo minilo žalostno leto, odkar je za vedno utihnilo srce našemu dragemu možu, atu, staremu atu, bratu, stricu in svaku
JANKU MORAVCU
iz Učakovcev 5
Težko je spoznanje, da te ni več med nami, toda v naših srcih boš vedno živel. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in prižigate sveče ter obujate nanj spomin.
Vsi njegovi
Lojze, trpel si, trpljenje si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal
ZAHVALA
Ob nedoumljivi resnici ,da nas je v 47. letu starosti za vedno zapustil
LOJZE GLIHA
ki smo ga imeli vsi radi, smo se dolžni zahvaliti vsem, ki ste nam ob bolečih trenutkih pomagali in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Žnidaršiču £D Trebnje, Alojzu Piškurju, Zvonetu Maroltu, družini Ajdič, Vel. Gaber, družini Francke Marolt, Albinci Zefran, pevcem za zapete žalostnike, sodelavcem ZTP Ljubljana Moste, lovskim družinam, gasilskim društvom, vsem trem govornikom in obema župnikoma za lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: mama, hčerka Andreja, sestri Marija in Jožica z družinama ter ostalo sorodstov
Veliki Gaber, 5. 4.1988
Očka, trpljenje hudo si prestal	v srcih naših bolečina,
svoje delo dokončal,	a en up nad nami bdi,
zdaj boš v grobu mirno spal	da srečni bomo v večnosti
V našem domu je praznina,
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, stari oče, brat in stric
ANTON KULOVEC
iz Vavte vasi 54
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, zlasti sosedom, sorodnikom, in prijateljem, vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, mu poklonili vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala Univerzitetnemu kliničnemu centru v Ljubljani in Zdravstvenemu domu Straža za ves trud med boleznijo. Posebna hvala GG-tozd Gozdarstvo Straža za organizacijo pogreba, DO Labod, TOK Gozdarstvo Novo mesto, ŽTO Novo mesto, GD Vavta vas za podarjene vence, govornikom in pevcem ter gospodu župniku za vsestransko pomoč in lepo opravljeni obred. Hvala tudi vsem, ki jih morda nismo imenovali, a so nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: vsi njegovi
19
Št. 14 (2017) 7. aprila 1988
DOLENJSKI LIST
S!
3t
JERNEJ
Film le pogledaš in vrneš
leta 1966 z njim prišel tudi Jernej Piškur, najprej v obrat Straža, ki je pozneje postal tozd. Domači vasi pa je ostal vseskozi zvest, saj se iz Krke vsak dan vozi v službo v Stražo.
Kmalu bo srečal A brahama, za njim pa je že tudi petindvajset let dela v gozdarstvu. Diplomirani gozdarski inženir Jernej Piškur le nerad govori o sebi, raje mu beseda steče o strokovnem delu, o tozdu GG Straža, katerega vodja je že celih trinajst let. Pa vendar ga ni težko speljati tudi na pogovor o zasebnem življenju, saj je pri ljudeh, ki so tako tesno povezani z naravo, kot so gozdarji, težko ločiti službeno od zasebnega.
Lahko bi rekli, da je bila živl-jenjska pot Jerneja Piškurja zaz-' namovana že ob rojstvu. Rodil se 3 je sredi gozdov v vasi Krka pri Ji reki Krki Ta dva elementa, gozd
^ in voda, sta ga doslej spremljala in
% mu nudila obilo zadovoljstva
službi in v prostem času. V družini
S je bilo pet otrok, oče je bil nekaj
časa žagar, pa tudi v materinem sorodstvu so se ukvarjali z lesarstvom. Razumljivo je bilo torej, da je Jernej po končani gimnaziji v Stični usmeril svoj korak na biotehniško fakulteto v Ljubljani, na oddelek za gozdarstvo. Po končanem šolanju je nekaj časa delal v Biroju za gozdno načrtovanje v Ljubljani, nato v Agrokombinatu, ki je imel v upravljanju tudi goz-do ve v gornji dolini Krke, ko pa je ta del pripadel GG Novo mesto, je
»Gozdar je najraje v naravi,« pravi Jernej. Na neki način je za te užitke prikrajšan, saj vodenje tozda pomeni vse kaj drugega Veliko je pisarniškega dela, sestankovanja, planiranja, analiziranja Stik s strokovnim delom pa mora vseeno biti Tega vzdržuje v sodelovanju z biotehniško fakulteto, na raznih strokovnih seminarjih in ekskurzijah na regijski, republiški in zvezni ravni. »Narava in njen bistveni sestavni del, to je gozd, s katerim imamo mi opravka, je sila občutljiva stvar. Človek jo lahko hitro pokvari, dolgo, mučno in tudi drago pa je ponovno uspostavljanje ravnotežja.« Prav zaradi uspehov, ki jih je Jernej Piškur s svojimi sodela vci v tozdu Straža dosegel v praktični uveljavitvi strokovnega ravnanja z gozdovi, je tozd Gozdarstvo Straža dobil Jesenkovo priznaje, ki ga podeljuje biotehniška fakulteta i> Ljubljani.
Kot rečeno, je Jernej zrasel ob zeleni Krki in je velik prijatelj narave. Tako je že v mladih letih pričel s čolnarjenjem in malo je divjih slovenskih in jugoslovanskih voda, ki jih ne bi preveslal s svojim kajakom ali kanujem. »Najbolj pa se sprostim v ribičiji,« pravi. »Rad muharim, ker se mi zdi to še najbolj športno in humano. To je sprostitev od napornega dela, hkrati pa doživetje narave, ki ga sodobni človek še kako potrebuje. Tako opažam tudi spremembe, ki so posledica našega mačehovskega odnosa do naravnih dobrin. Mislim, da bi bilo treba o teh spremembah, zlasti v gornji dolini Krke, za katero nekateri mislijo, da je še nedotaknjena, več pisati«
T. JAKŠE
0
*
]
I
!
S
I
0
Video-Center Dolenjske izposoja že 300 filmov
NOVO MESTO — Že pol leta je minilo, odkar je Janez Žlajpah odprl Video-Center Dolenjske v stavbi na Cesti komandanta Staneta. Ves ta čas je v njegovih prostorih kar precej obiskovalcev, saj je to edina tovrstna ponudba v tem delu Slovenije. Video-Center Dolenjske premore več kot 300 filmov za izposojo. Vsak teden tej bogati videoteki Žlajpah doda vsaj pet novejših filmov. »Kupujem filme, kijih še dolga le-
Janez Žlajpah
ta ne bo na naših malih ekranih in velikem platnu, saj so predragi. Vsi filmi letošnjega beograjskega Festa so že na kasetah, pa tudi pri meni. Ljudje najraje segajo po akcijskih filmih, znanstveni fantastiki, seveda pa so še vedno najbolj gledani filmi Jamesa Bonda. Med posameznimi filmi ima v naši poslovalnici rekord filmske uspešnica Vod smrti,« je povedal Janez, ki ima pri svojem delu še precej načrtov. Rad bi tesneje sodeloval s šolami in jim po naročilu predvajal filme poučne vsebine, ki sijih lahko sposodi v ljubljanskem, soboškem ali beograjskem viedocentru. V zadnjem času seje lotil še dveh uslug. S kvalitetno videokamero po želji posname pomembna družinske ali drugačne dogodke. Pri Žlajpahu je mogoče videorekorder tudi servisirati ali odpraviti manjše napake.
J. P.
ENKRATNA PRILOŽNOST ZA KADILCE PIP
MOKRICE — Terme Čatež vabijo v soboto, 9. aprila, na peto prvenstvo Jugoslavije v dolgem kajenju pipe. Tekmovanje bo v Hotelu grad Mokrice. Začelo se bo ob 17. uri. Prijave bodo sprejemali pol ure pred pričetkom. Sodelujejo lahko vsi polnoletni moški in ženske, če prinesejo s seboj ravno pipo. Zaželeni so tudi gledalci, da bodo opogumljali nastopajoče. Po končanem tekmovanju bodo najboljši prejeii pokale.
Ponosna Košorokova mama
Marija Košorok praznuje danes 94 let življenja
NOVOST — Katica in Jožko Štimec sta v domači hiši v Grintovcu ob Kolpi odprla 25. marca bife.
V KS Osilnica so zdaj 3 gostišča___________________
GRINTOVEC — V Grintovcu ob Kolpi v krajevni skupnosti Osilnica sta 25. marca odprla bife Katica in Jožko Štimec, pravzaprav se glasi na ime Katice. Oba zakonca sta po osnovnem poklicu kuharja. Doslej sta delala po Sloveniji in Hrvaški v družbenem sektorju, a je bilo malo zaslužka.
Oba sta še mlada, bife pa sta si uredila v podedovani hiši. Zdaj nudita gostom le pijače ter tople in hladne sendviče, ker po drugem tudi še ni povpraševanja. Iz previdnosti je doma le Katica, medtem ko je Jožko zaposlen pri gozdnem gospodarstvu.
Območje Grintovca in okoliških vasi je redko naseljeno, zato Šti-mčeva računata na večji obisk v poletnih mesecih, ko zahajajo sem tudi ribiči in drugi izletniki. Veliko si obetata od posodobljene ceste po hrvaški strani Kolpe.
Bife je lepo urejen in ima 30 sedežev. Za njegovo ureditev sta veliko postorila kar sama zakonca.
J. P.
LONČARJEV DOL — Ko nam je Zofka Juntez iz Boštanja povedala, da praznuje Marija Košorok, najstarejša vašča-nka Lončarjevega Dola, vasi med Sevnico in Vranjem, ravno danes, 7. aprila, svoj 94. rojstni dan, nismo pričakovali, da bomo srečali še tako živahno ženico. Predvsem ne s tako dobrim, skoraj fotografskim spominom.
»Krivčeva Zofi pravi, da sem stara, a da posekam še marsikatero mlajšo ob raznih kmečkih delih. Toda zdi se mi, da sem opešala; ne vem, če bo letos še kaj z mano. Za 100-letnico vas pa vse skupaj lepo povabim, če pa ne bo jubileja, pa ne boste hudi,« se je najprej pošalila Košorokova mama.
Marija je bila rojena v zelo številni Vrtačnikovi družini, kjer so od 17 otrok kar deseterico pobrale otroške bolezni.
Želo mlada je šla s trebuhom za kruhom na Dunaj, kjer se je izučila za dobro kuharico. Zato sojo radi vabili kuhat na razne gostije.
Poročila seje leta 1926. Možje delal na železnici. Rodila je pet otrok. Skromno moževo plačo je znala tako obračati, da družina ni čutila pomanjkanja. Otroke je vzgojila v zavedne Slovence.
vla Gruden v intervjuju z Marijo in Lojzetom Košorokom nazorno predstavlja' prispevek Lojzeta in njegove žene. Marija Košorok je naredila čez sto narodnih noš, ki so bile vedno na voljo za razne prireditve, mnoge noše pa je podarila. Na mednarodnem festivalu v Sydneyu so Marijine noše med 27 narodi dobile 1. nagrado in kot najlepše sojih prikazali tudi na televiziji. Marijino dobro srce in ljubezen do cvetja se odražata celo na slovenskih pogrebih, saj v Sydneyu skoraj ni zadnjega slovesa našega rojaka brez poslovilnega venca, ki ga splete Marija. Marija, ki je v tujino odšla pred četrt stoletja iz vasi Razk-rižje pri Ljutomeru, je nasploh med naj-prizadevnejšimi članicami Jugoslovansko-avstralskega dobrodelnega društva v Syd-neyu, slovensko društvo Planica v Wollon-gongu pa je njeno predanost pri ohranjanju slovenske dediščine nagradilo celo s častnim članstvom.
Lojze Košorok je v tujini tri desetletja. V Slovenskem društvu Sydney je bil v desetih letih trikrat predsednik. Bil je tudi med ustanovnimi člani društva Triglav. V Sydneyu je bil 8 let tajnik pri jugoslovanski potovalni agenciji Adriatic in je preživel kar tri bombne napade takratnih sovražnikov Jugoslavije. Že v tej službi je spoznal tisočere socialne probleme naših ljudi in v sebi je zaslutil socialnega delavca. Povabili so ga k novoustanovljenemu Centru za socialno pomoč Jugoslovanom v Sydneyu. Nesporne pa so Košorokove zasluge za uveljavitev slovenskega jezika v avstralskih državnih šolah.
In na take otroke je Košorokova mama lahko upravičeno ponosna.
PAVEL PERC
Po vojni so šli trije sinovi po svetu za boljšim kosom kruha in naposled seje vsa trojica znašla v daljni Avstraliji. Najmlajši seje ponesrečil in je pokopan v Melbournu, druga dva, Jože in Lojze, pa živita v Sydneyu. »Številni naši izseljenci na petem kontinentu dajo več za slovensko besedo in nasploh za slovenstvo kot mi v matični domovini. Ponosna sem, da sta tudi moja sinova, posebno Lojze, med tistimi, ki ohranjajo tesne stike z rodno grudo. Lojze je bil že 13-krat v Sloveniji, na svojem drugem domu v daljni deželi pa sta z ženo Marijo med tistimi, ki držijo pokonci delo v naših društvih,« je povedala Košorokova mama. V prvem Zborniku avstralskih Slovencev, ki je izšel tudi ob pomoči Slovenske izseljenske matice, Pa-
Čili osemdesetletnik se rad spominja predvojnega Beograda
SLINOVCE PRI KOSTANJEVICI — Ivan Jereb je pred kratkim praznoval 80-letnico. Le malo osemdesetletnikov je tako živahnih in okretnih, prav tako pa je med njimi malo takih, ki bi imeli za seboj tako pestro življenjsko pot.
Za uvod naj povemo samo nekaj osnovnih podatkov: Ivan Jereb je bil prvi predsednik Prforcenhausa v Kostanjevici. Sedaj je najstarejši član kostanje-viške ribiške družine. Zelo rad pa obuja spomine na dneve, ki jih je preživel v predvojnem in medvojnem Beogradu.
Življenjska zgodba Ivana Jereba seje začela tako kot mnogim drugim fantom na Dolenjskem. Doma z majhne kmetije, ki ni mogla preživeti toliko otrok, kolikor jih je bog dal, je Ivan moral poiskati delo na žagi pri Vukčeviču. Toda to ni bilo tisto pravo delo, pa tudi bolj slabo plačano je bilo, zato je Ivan z velikim veseljem sprejel predlog svoje kasnejše žene Ančke, ki si je delo poiskala pri bogati beograjski zdravniški družini, naj gre v Beograd. »Tam sem se zaposlil kot čuvaj beograjskih parkov in dobil za to svoje delo precej večjo plačo, kot sq jo imeli običajni državni uradniki. Žena je bila zaposlena kot gospodinjska pomočnica, naselila pa sva se na Voždovcu, in to tako, da sem bil poleg tega še hišnik in sva imela stanovanje zastonj,« pripoveduje Ivan, žena Ančka pa ga tu in tam dopolni.
Prav lepo bi skupaj s hčerko Ružo živeli, če se ne bi začela vojna. Ženo in hčerko je že pred začetkom vojne spravil nazaj v Kostanjevico pa se tudi sam za nekaj časa umaknil na Dolenjsko. A šele potem, ko je doživel strahote bombardiranja Beograda, razpad jugoslovanske vojske in splošno razsulo. Tistih dogodkov se še danes nadvse živo spominja. A na Dolenjskem je bil le malo časa, saj imovine, ki sta si jo prislužila z ženo v Beogradu, le ni mogel kar tako pustiti. Domov seje vrnil šele po vojni in tudi to pot samo za nekaj časa, saj je bil vse do leta 1947 spet čuvaj mestnih parkov. A ko se je dokončno vrnil po vseh vojnih dogodkih, v katerih ni manjkalo dela za partizane pa strahu za lastno glavo in bombardiranj, svojih staršev ni več našel in Ruža, ki seje rodila v Beogradu, je medtem že kar krepko zrasla. To gaje spet krepko vrglo s tira in krute usode kar ni mogel doumeti. »Pa se nisem dal!« večkrat reče v pogovoru Ivan Jereb in potem pove, da so ga doslej že dvakrat proglasili za mrtvega. Enkrat se je to zgodilo po služenju vojaškega roka, ko je oficir starojugoslovanske vojske pognal razgrete vojake v
Magnet za srečne Julije
NOVO MESTO — Pop skupina iz Murske Sobote Magnet je v začetku letošnjega marca postregla poslušalstvu s svojo prvo samostojno kaseto z naslovom Bodi srečna, Julija. Vsem Julijam in vsem drugim pa želi v teh dneh srečo tudi v živo, saj križari širom po Sloveniji. Na svoji promocijski turneji so se njeni člani predstavili 28. marca tudi obiskovalcem v novomeški športni dvorani.
Malo kdo je sicer v mestu ob Krki pričakoval Magnet, saj so vsi plakati vabili le na Nedo Ukraden. Toda Ne-da si je pridobila tokratno naklonjenost Novomeščanov s pomočjo Magneta, ki je spremljal njo in dolenjsko zvezdo te slovenske glasbene karavane Majdo Arh. Magnetovci in Majda Arh so bili kar malce nejevoljni, češ da so po krivdi organizatorjev prireditve ostali neupravičeno v senci že skoraj slovenske zvezde, ampak obiskovalci koncerta so navdušeno zaploskali tako Nedini popularni »Zori« kot Magnetovemu hitu Jutri sin vaš bo postal vojak in izjavam Majde iz Boršta »Prisegam ti na večnost«.
Po tej slovenski turneji bodo člani Magneta in Neda Ukraden konec maja skočili v Avstralijo, julija pa bo Magnet vlekel na plese ob jadranski obali. To pa še ni vse iz načrtov skupine iz dežele ob Muri.
M. LUZAR
ledeno mrzlo reko in jih je nekaj umrlo. Tudi Ivanje tedaj ležal v mrtvašnici, pa seje tam prebudil in vojak, kije stražil umrle vojake, je zaradi tega padel v nezavest. No, potem je več kot eno leto ležal v brežiški bolnišnici in ta način tudi odslužil svoj vojaški rok.
Pri Jerebovih se še večkrat spomnijo na čase, ko so živeli v Beogradu, kjer se je Ivan izredno dobro razumel s predstavniki vseh narodov. Tudi kakšno srbsko jed si še skuhajo v spomin na lepše čase, ko so živeli dokaj brezskrbno. Najbolj pa se seveda spominjajo tistega obdobja zaradi hčerke Ruže, kije prvih štirinajst mesecev svojega življenja preživela v Beogradu. Le to seje spremenilo, da se Jereb v zadnjem času drži bolj doma, kjer zelo skrbi za lepo urejeno domačijo, znano po dobjem žganju, vinu in drugih dobrotah. Čeprav Ivan zaradi zdravja ne kadi več toliko, pije pa sploh ne, je še vedno ohranil spretnost dobrega kuharja žganja. Čisto pa seve-
da ni pozabil na svoje nekdanje dejavnosti in gre še vedno rad na Krko namakat trnek.
J. SIMČIČ
Ivan Jereb z ženo Ančko
Podgane bi preživele atomsko vojno
Ni jim enakega bitja
Nihče niti približno ne ve, koliko je podgan na svetu.Teh trdoživih gnusob je menda več milijard: na vsakega Beograjčana naj bi prišle tri, na Parižana sedem itd. Sicer pa podgane živijo povsod, celo v hladilnicah, kjer je deset stopinj pod ničlo, naredijo bivališče in se razmnožujejo. V idealnih razmerah ima en sam podganji par lahko več tisoč potomcev v enem letu. Toda pri teh glodalcih je še ena, vse bolj pomembna posebnost: odpornost proti radioaktivnemu žarčenju. Podgana prenese sedem — do osemkrat večjo smrtno dozo radioaktivnih žarkov. Če bo kdo preživel jedrsko vojno, jo bo nepreštevno krdelo te svojati, ki požre po nekih ocenah za 17 milijard dolarjev hrane v enem samem letu.
Ivo Stergar, direktor Veterinarskega zavoda v Mariboru, velja za posebno dobrega poznavalca podgan.
Njihov smrtni sovražnik je postal, ko seje kot mlad živinozdravnik zaposlil na svinjski farmi v Podgradu pri Gornji Radgoni in seje bil prisiljen na življenje in smrt spopasti z njimi. Takole pravi o svojih izkušnjah: »Podgane imajo poseben način vedenja in izjemno velike možnosti za preživetje. Vsaka podganja družina dosledno spoštuje 'pravila’, ki nam zelo otežujejo deratizacijo. Vsako hrano najprej poskusi najstarejši samec v krdelu, šele če mu je všeč, seje lahko lotijo drugi. Podgane so neverjetno napadalne, premetene in nezaupljive, zato je proti njim mogoče sorazmerno uspešno uporabljati samo strupe, ki blokirajo protrombin, normalno strjevanje krvi, zaradi tega podgane navzven normalno poginejo. Nasploh lahko rečem, da tem glodalcem ni enakega živega bitja. Če v družini pogine mati, druge samice prevzamejo njene mladiče, kot da sojih same skotile. Podgane so izjemno dobro organizirane, to jim pripomore, da se v enem samem dnevu lahko preselijo tudi do 20 km daleč. Splošno znani pa so že njihovi zobje, z njimi lahko pregrizejo električne kable, vodovodne cevi, steklo in celo beton,« pravi Ivo Stergar.
(Iz Večera)
MAGNET — Nekdaj predvsem spremljevalni bend jugoslovanskih estradnih pevcev je dobro leto v tem sestavu: (od leve desno) Boris Vučkič (klaviature), Branko Sapač-Sančo (kitara), Vlado Mičev-Pančo (bobni), Jože Ružič-Džovži (bas) in Miha Balažič (vokal).
:cXiten
DISKOTEKA OTOČEC j
			I1I1B1111	
•		Sil*	Mili IIIIIB	1 studio 1 Siiiififflfifififfl
Ta teden je žreb izmed vseh, ki so prejšnji teden poslali svoje predloge za lestvico najbolj priljubljenih hitov Dolenjskega lista, Diskoteke Otočec in Studia D, izbral DANI NOVAK iz Dobrniča. Za nagrado bo prejela kvalitetno kaseto s posnetki lestvice. Hite z lestvice lahko poslušate vsak petek od 16. do 17. ure na valovih Studia D, vsak večer v Diskoteki Otočec, medtem ko si lestvico lahko ogledate vsak četrtek v Dolenjskem listu.
Predloge za lestvico pošljite na naslov: Studio D, Cesta herojev 27, 68000 Novo mesto.
Ta teden sta se na lestvico uvrstili še dve novosti, nekaj starih veteranov pa se je poslovilo od nje. Tako je lestvica takšna:
1. When I fall in love — RICK ASTLEY
2. Bala bala 2 — FRANCESCO NAPOLI
3. Doht walk away Suzanne — BAD BOYS BLUE
4. I think were alone now — TIFFANY
5. Stop for a minute — SANDRA
6. Never can say goodbye — COMMUNARDS
7. Twisting the night away — ROD STEVVART
8. Tell it to my heart — TAYLOR DAYNE (novost)
9. Stay in the house of love — WAS NOT WAS (novost)
10. City lights — WILLIAM PITT
I -.................
Af I l/l J
Ig*
k’ %
I
\im
Um
“trn
1
Tovariš Izvršnik je hotel ravnokar srebniti kavico, ko so se obložena vrata njegove pisarne hrupoma odprla. Noter je pridrvel tovariš Predilnik, direktor delovne organizacije Nitka.
— Tu imate odpoved. Dovolj mi je teh svinjarij, je rekel in vrgel potipkan papir pred nos tovariša lzvršnika.
— Pomiri se, Predilnik. Sedi, pa se bova pogovorila, je bil pomirjujoč tovariš Izvršnik.
— Ne vem, če se bova. Grem v drugo občino. Dovolj mi je tega re-piškega zafrkavanja. Tam me delovno mesto že čaka. Trdim lahko
celo to, da mi bo bolje.
— In kje je problem? je zanosl-jal tovrjš Izvršnik.
— Zena mi je brez posla. Moja žena ne more dobiti zaposlitve, kot da sem zadnja luknja na klarinetu. Verjetno sem kader, ki mu ga ni para v Repičevi dragi.
— Tega nihče ne zanika, Predilnik. Za ženo bomo že nekako uredili. Na občini se nekaj odpira. Verjetno bi bila zadovoljna s kakšnim administrativnim poslom, kaj? se je nasmihal v brke tovariš Izvršnik.
— Toda to še ni vse. Verjetno ti je znano, da ima moja žena brata, ki
je brez stanovanja.
— Ne bo težko, Predilnik. Občina ima dve garsonjeri, za kateri se nihče od občinskih uslužbencev ne poteguje pretirano. Čeprav brat tvoje žene ne dela na občini, bomo že kako. Stanovanje je v novem stolpiču v Delavski ulici. Blizu Hi-trotkala, saj veš, je bil dobre volje tovariš Izvršnik.
— Pa še štipendija za hčerko moje sestre...
— Ne bo problem, Predilnik. Štipendije nam v Repičevi dragi še ostajajo. Naj smrklja izpolni vzorec. Naj ga pošlje po pošti, da ne bo nepotrebnih korakov. Zadovoljen?
— Naj ti povem, Izvršnik, resno sem mislil iti v sosednjo občino.
— Neumno bi bilo izpustiti iz rok takšen kader, kot si ti, Predilnik, je gledal izpod očal, dobrodušno in zadovoljno, tovariš Izvršnik.
Minilo je nekaj dni. Na dnevnem redu sestanka izvršnega sveta skupščine Repičeva draga so bili tudi zaključni računi repiških delovnih organizacij. Vse so poslovale brez rdečih številk razen delovne organizacije Nitke, katere direktorje bil tovariš Predilnik. Ta je prikazala dvesto dvajset milijard izgube za preteklo leto.
TONI GAŠPERIČ