69. številka. Ljubljana, vtorek 25. marca. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vaak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti preje man, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 Ur., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gofa. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri« atopne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača šteuipelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo, — U r e d n iš t v o jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravnistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Zctrail tfciHt.ittjrj/** pravnika Minister Schaffle proti ustavo-vercem. (Konec.) Bivši minister piše dalje: „Trajno prijateljsko razmerje Avstrije k Nemški državi, katero si jaz ne bi mogel misliti kot vazalitično (odvisno), nij se na noben način v nevarnost stavilo, temuč se je dajala za to neprimerno trdnejša podloga, nego jo more v boji svojih narodnostij razprta Avstrija ki:daj dajati. Močna v brambi same sebe, a ne osvojivna (agresivna) je mogla le v sebi edina Avstrija biti. Ako ima nova nemška država za prihodnjost poštene namere do Avstrije, ako ni vazalnosti ne zahteva, niti ne meri na razbijanje Avstrije, postala bi jej bila Avstrija s 187llet-nim programom siguren in prijazen sosed. Daljše očitanje: daje hotelo Hohenvvar-tovo ininistcrstvo edinstvo Avstrije razkosati in' raztrgati, izviralo je čudno-da od one male pa kričave stranke najbolj solzno, katera sicer namenjeni razpad Avstrije z velikim veseljem pričakuje, da bi nekovo „do-motožnost", ki je v slabostni uri celo v avstrijski gospodski zbornici izrazila se, čem prej mogoče odpraviti mogla. (SeharTle dokaže potem, da bi se bilo potrebno edinstvo države v vsem varovalo, in dalje piše:) nNa Nemškem bi se jako varali, ako bi hoteli verovati, da protivna stranka zastopa nemško-avstrijsko ljudstvo. V deuašujcm za-padno-avstrijskem strankarskem življenji se križa in zamotava nasprotje, med narodnosti jako mnogovrstno v religijoznem, stanovskem, upravno-političnem protivji. Veliki oddelki neinško-avstiijskcga prebivalstva stoje k tako imenovani ustavoverni stranki v odločni opoziciji, drugi življi se vsaj ne brigajo za njo. Med tem ko na strani federalistov stoji večina cerkveno mislečega prebivalstva Ncmško-Avstrijc, nahaja se dunajski nadškof, početnik konkordata, pri centralistih, in se v liberalnih novinah slavi, akoprem v pogub-Ijevanji „ustavovernih" šolskih in cerkvenib postav cerkvene federaliste skoro presega. Nasproti pa zedinjuje vsa č e š k o - m o ra v-ska opozicija naj svobodnejše rcligi-jozne in socijalne življenjske nazore, politično strankarska mnenja in posebnosti v sebi. V stanovskem obz*iru se moro zrno ustavoverno stranke najti v spekulativnem, gibljivem, kozmopolitičnem velikem kapitalu; s tem vlečejo mnogi duševno cnorodni doktri-narno in birokratično centralistični elementi. Premakljivi spekulativni veliki kapital pa v Avstriji nij samo v rokah Germanov. Vso svojo moč ima ustavoverna stranka zahvaliti konstitucijonelni čudnosti volilne sisteme, katera trajno parlamentarno gospodstvo manjšine mogoče dela. Prav po davko-plačevanji in po številu prebivalcev razmer jena volilna sistema je bila celo od enega veljavnega uda „ustavoverne" stranke ob pri- liki posvetovanja tako imenovanih direktnih volitev ravnokar kot taka zaznamovana, ki se ue sklada z obstankom gospodovanja usta-voverne stranke. Posebno pa z volilno si-stemo po številu prebivalstva, na primer po volilni sistemi denašuje nemške države, razbila se bi brez dvoma „veeiua" ustavaške stranke v črepinjc, celo v večini nemških kronovin. Ustavaška stranka ue namerava zastonj pod imenom „di r ekt n i h v olite v", še novo odri nje nje mase, tudi nemško-avstrijski h kmetskih prebivalcev nasproti denarnemu meščanstvu mest, ne brez uzroka so baš čestilcem novejših nemških državnih iustitucij koža ježi, ako se za Avstrijo govori o priprosti in za narodna vprašanja gotovo primerni volilni sistemi sedanje nemške države. Kar se zdaj imenuje po vseh časopisih „direktne volitve", to nij , ako se pa tanko pogleda, drugega nego novo umetno zavijanje dozdanje stanovske volilne sisteme po skupinah . . . kajti cela „neposrednost" zdaj nameravane volilne reforme obstoja samo v tem, da se deželni zbori kot volišča za državni zbor odpravijo, a ne v tem, da bi se sta-novsko-skupinska volilna sistema odpravila.u Sch. dalje razlaga, kako po dosedanji sistemi slovansk goldinar menj velja, nego nemšk, kako se že zdaj kmetstvo , zrno avstrijske države, na stran odriva, kako nCha-brusu odločuje pri taki volilni sistemi. O nasledkih direktnih volitev piše Sch. tako: 9 Prvi poljub. Izvirno - slovenska novela. (Spisal J. S k al oc.) V. Ljuboslav se drugo jutro kasno pro budi. Glava mu je teška, in kakor sanje se mu zdi vse, kar je sinoči doživel. Je li mogoče , da je bil on toliko drzen ter Milici razkril vso svoje naj taj niše čute , katere je sam sebi vedno izkušal zatajiti, in da je celo poljubil preplašeno deklico? Kaj si mora ona misliti o njegovem obnašanji? In vendar kako diven je bil ta trenotek! Ko se ga zopet in zopet domisli, zdi se mu, da čuti še zmirom goreči poljub njenih ustnic. Kaj mu jo zdaj storiti ? Kot poštenjak mora popraviti »razžaljeno" čast Milici. Ako pa je res že zaročena, kaj potem ? O vsem tem hoče slišati svet prijatelja odvetnika, kateri so mu je vselej skazal odkritosrčnega poštenjaka. Odpravi se. A pred odhodom na mizi zagleda list. Pisan je od Pestačeve roke in se kratko glasi: „Odpovcdujem Vam s tem stanovanje. Ceni prej greste, tem boljše mi je. Pestač." Ljuboslav se zaničljivo namuzne, da si mu je žal za prijetno in privajeno stanovanje Gre k odvetniku, kateremu, premagavši neko sramežljivost, vse precej natanko pove. Odvetnik, njegov šef, posluša in hodi smehljaje so po sobi. — Tedaj Vi ljubite to deklico? vpraša Ljuboslava. Ko Ljuboslav pritrdi, rekoč po navadi vseh zaljubljenih , ,.da brez Milice bi mu ne bilo živeti," maje odvetnik z glavo : — Obžalujem Vas ; saj veste, da je Pestač z njo zaročen. Stvar je sitna. Ljuboslav žalostno gleda. — Pa ne samo to, nadaljuje odvetnik. Da Vam naravnost povem, ne verjamem, da bi Grabeč Vam dal svojo hčer tudi, ko bi bila še prosta. — In zakaj ne? vpraša Ljuboslav. Moj socijalni položaj . . . — Vse res, odvrne odvetnik , a Grabeč ima (čemur se nij čuditi) neko antipatijo proti nam, ki s peresom živimo. Njemu je samo kupčija in obrtuija kaj vredna. On je filister. Pa naj si bo, kakor hoče, Vasi želji sem rad pripravljen ustregati in kakor hitro so Grabeč vrne v mesto, ga obiščem ter njegovo mnenje o Vas poizvem. — Prosim Vas gospod doktor, da tako dolgo počakate, dokler vem, kaj gospodičina Milica sodi o meni. Odvetnik se smehlja. — Kaj še nijsta dogovorjena? Zdelo se mi je, da Vas je gospodičina Milica gledala s prav ljubeznjivimi očmi. Ljuboslav zarudi in pravi: bojim se, da sem jo sinoči hudo razžalil. — Menda jo vendar nijste poljubili, šali se odvetnik, kaj tacega deklice res nikoli ne pozabe. Pa le mirni bodite in zanašajte se na svojo srečo; jaz bom storil za Vas, kar se bode dalo. VI. Trgatev je bila srečno končana ; mestni lastniki vinogradov so se zopet vrnili v mesto. Tudi oče Grabeč se je preselil v svoje mestno stanovanje. Ljuboslav je že teško čakal tega dneva. Spiše listič, a zopet raztrga. Spiše drugo pismo in tretje in na zadnje komaj najde pravih besedij , da izrazi svoje čute. Prosi Milico, naj mu vsaj da na znanje, da se ji nij zameril. „Od stranij ustavoverne stranke se od vzetja državo-volilne pravice deželnih zborov pričakuje trajna posest gospodstva; drugi dapaČ vidijo, da stvari drugače pridejo, nekateri pričakujejo z neakrivano škodoželjnostjo formalno in resnično uničenje december-tke uitare po centrali sti h samih... zopet drngi prorokujo brzen, strmoglaven prevrat navidezno posrednjega načina za-stopovanja v zares direktno memško volilno sisteme, s čimer bi tudi avstrijska državna misel vendar enkrat dobila ustaven steber, neposredno in nepremakljivo v skalnata tla celih zvestih narodov vsajen." Daljo pravi Sch.: „Naj v Nemčiji nihče ne misli, da more ona široka vrsta nemško-avstrijskega prebivalstva, ki je v opoziciji, in pa v dvanajstletnem boji tako zavedno postalo Slovanstvo Avstrije, premagano biti.. Iz največ stanovske, videzno-narodne parlamentarne vladne manjšine, za katero so si mogočno nemško firmo izposodili, more Nemčiji za prihodujost samo brez Števila sovražnikov vzrasti. Še je tolikrat na steno malani panslavizem v Avstriji po sreči Bamo slika fantazije v strankarski tendenci. Ali pač morejo celo čarobniški učenci to nevarno prikazen hitro poklicati. Ako so pa ti duhovi poklicani, ali se bodo odpravili ? Dali je gotovo, da bi Nemčija mojster bila, ki bi po vesoljnem potopu krvi v razvalinah donavske drŽave mogla metlo trdno v kot deti ?... V U111»II»li 1. 24. marca. — Čujemo, da hoče vlada razpustiti vse federalistične deželne zbore precej, kadar bode „volilna reforma" sprejeta in potrjena, ker bode potem od deželnih zborov zahtevala, da se svoje pravice, v državni zbor voliti, od-reko. Med deželnimi zbori, kateri se imajo razpustiti, je tudi kranjski in menda goriški. Torej treba že zdaj pozora! Na Kranjskem se volitve v trgovinsko zbornico nalašč zavlačujejo in se mislijo še zavlačevati, da bi bila dva narodna poslanca menj v zboru. Vse sile bodo napeli! „Na vsakem oknu, konča Ljuboslav svoje pismo, stoji Vam en šopek cvetlic; kolikokrat sem Vas gledal, ko ste s svojo nežno ročico gojili cvetlice. Če čutite nagnjenja do mene, — če se Vam vreden zdim, da Vam smem zopet stopiti pred oči, prosim Vas, postavite dva šopka na srednje okno. To mi bode znamenje, svetlejše ko solnce, katero bode veselo razsvetilo tmino v mojih prsih." Prebere še enkrat listič in ga zapečati. Pa težavno je zopet vprašanje, kako ga v roke spraviti njej? Domisli si odvetniškega sluge. Za istino ta vzame list in drugi dan naznanja Ljuboslavu, da se mu je vse posrečilo in sicer v jutro , ko je Milica po svoji navadi iz cerkve domu sla. Ona ga je začudeno pogledala, vendar listič hitro k sebi vtaknila. Ves ta dan je Ljuboslav v svoji sobi hodil k oknu gledat na Grabčevo hišo in okna , zdaj pa zdaj pričakovajc zaželenega znamenja. Ali nič se nij genilo. PaČ pa je videl proti poldnevu Pcstača v nedeljski obleki stopati v Grabčevo hišo, iz katere se je Črez pol ure vrnil, kakor je bilo videti, — prav zadovoljnega obraza. Prešel je popoldan, nastopil je mrak, — Slovenske peticije zoper direktne volitve, prošnje is 350 slovenskih občin in 8 30.000 podpisi it Kranjskega, slovensko-Štajerskega, Koroškega in Goriškega — smo predvčerajšnjem poelali Nj. V. cesarju na Dunaj. Ali padejo menj ali več na vago, — tega ne preiskujemo. A slovenski narod je storil svojo dolžnost in je svoj glas povzdignil kljubu vsem c. kr. policajem , ki so bili nanj spuščeni, da bi ga v tem zadrževali. Politični razgled. Notranje dežele. V LJubljani 24. marca. V državnem ^horti cislajtanskem je predsednik llopfen naznanil, da je poljske poslance in Crneta, ki so izostali iz sej, pozval, naj zopet v zbornico pridejo, ali svoje izostanjo „opravičijo." Potem so ustavoverci sprejeli postavo o sodnijskem postopanji v malostih, dalje posvetovali postavo o omejen ji sodniškega oblastja okrajnih sodnij, o zjednačenji vseh sodišč prve instance in o razširjenji upotrebljevanje somaričnega postopka. Poročevalec .% pntl.skc zrhnrttioi* cislajtanskcga drž. zbora, Lichtenfels, je dovršil in dal natisniti svoje poročilo o direktnih volitvah. To poročilo je ravno tako za vijačno in sofistično, kakor Herbstovo. Vije se na vse strani hoteč dokazati opravičenost tacih direktnih volitev, in nasvetuje na konci naj gospodska zbornica sprejme osnovo, kakor jo je zbornica ustavaških poslancev. V Vnmrtherfjfu je bil za mesta in trge pri posilnih posrednjih volitvah voljen ustavak Froscbauer s 1099 glasi proti zdatni manjšini 992 glasov, katere je dobil konservativec Homberg. Vimiije državo. Pogodba med Fi-rtucojfc« in Prusijo zarad odhoda Prusov določuje, da se pruska posadka v Verdunu od 5. julija naprej pomnoži k večjemu za 1000mož, v Conflansu in Etainu pa ostane po pol batalijona. Dalje se ne smejo v štirih mejnih okrajih in v Bel-fortu delati nove trdnjave, dokler se pogodba ne izvrši. Narodna skupščina francoska je pogodbo že potrdila. Poročevalec odbora, ki je bil izvoljen, da pregleda pogodbo, bivši minister Victor Lefranc, je predložil dotični nasvet narodnej skupščini z naslednimi be- šopeki pa so mirno stali vsak na svojem oknu, kakor do zdaj. Utrujen od dušne bolesti skuša spati, pa v nemirnih sanjili se mu hudobno smeje debeloglasni Pestač ter mu žuga s pestjo. Toliko da se je začelo daniti in Ljuboslav že zapusti posteljo, da ga vsaj ne bodo še trle sanje. Stopi k oknu in zagleda, — oh radost — zagleda na srednjem oknu dva šopka rdečih in belih rož. Največje veselje in najsilnejša žalost je nema, brezbesedna. Tudi Ljuboslav dolgo tih in nem stoji pri oknu ter upira oči neprestano na ona dva šopka. Se celo starega gospoda Grabca ne vidi, ki zopet po svoji navadi odpira okno, debelo glavo ven pomoli, gori in doli po trgu se ozira in naposled na barometer gleda, kakšno vreme kaže da bode ta božji dan. Navadni uradniški čas še nij došel, ko Ljuboslav že v pisarno hiti in jedva pričakuje odvetnika, da ga naprosi, naj gre h gospodu Graben, kadar mu drago, če prej, bolje. — Dobro, nasmehne se odvetnik, tedaj ste gotovi? Upam. (Dalje prih.) sedami: „Odbor predlaga, da se sprejme nasvet in pogodba. Odbor se nadeja, da se bode pokazala pri glasovanji ona edinost iz velikih dnij. ki se pokale, da reši domovino, ter določi njeno osodo. Odbor predlaga, da ae vladi, ki je izvršila potrebne denarne priprave, potem deželi, ki je s svojo domoljubno udanosrjo one priprave pospešila, ki 8o približate čas oproRtenja, izreče »ahvala". Predlog je bil potem skoraj enoglasno sprejet. Vladni rJournal Officiel" prinaša postavo, po kateri je prepovedano voziti orožje na Spanj sko. &panj*lei uporniki pod vodstvom fajmoštra Santa ('niz, so pred nekaj časom zajeli vlak severne železnice, ter so štiri železniške uradnike ubili, štiri druge pa odpeljali. Po nakjjučbi pa so bili ti uradniki francoski podaniki, zarad tega je francoska vlada po svojem poslane u v Madridu vprašala španjsko, kako da je s tem. Odgovor menda ne bo težak, kajti ako bi francoska vlada ne bila že leto in dan na meji gledala Karlistom skozi prste, bi ne imeli moči, izvrševati zločinov. Na zahtevanje španjske vlade je francoska ukazala, da se izvrši naredba od leta 1872, po kateri je don Carlos pregnan iz Francoskega. Narodna skupščina je izvolila radikalca Salmerona za predsednika 8 191 glasovi. Republikanec Orense je bil dobil 183 glasov. Wtalijn»t*Jcn zbornica je dovršila posvetovanje o predlogu Nikoterovem. Niko-tera je zagovarjal svoj predlog, ter rekel, da bi se dal izvršiti, ako bi se le nekoliko zvišal vojni bndget. Minister Sella izreče, da se bo držal svojega proračuna, vendar naznani, da bo v kratkem zbornici predložil nasvete zarad davka na tkaniue, povišanja taks in štempeljna, ter izročenja denarne uprave bankam. Ako se ti nasveti potrdijo, bode mogoče, pošati vojni budget, brezi da bi to alteriralo proračun. Vojni minister pravi, da če se izvrše njegovi načrti, zamore Italija odbiti vsak sovražni napad. Minister brodovja Ribottv pravi, da je italijansko bro-dovje v dobrem stanji. Predsednik Lanza pravi na to, da je proti vsakemu nasvetu, kateri bi terjal od vlade, da skrbi za obo-ženje, ker je vlada sama že skrbela za to. Zarad tega bo glasoval le za dnevni red, ki ga je stavil poslanec Peronne, ki se glasi: „Zbornica se zanese, da bode ministerstvo še dalje vspešno skrbelo za hrambo domovine". Zbor je na to sprejel dnevni red Pe-ronnov s 133 proti 100 glasovom. Dopisi. Ii (Gorice 22. marca. [Izv. dopis.] Na predlog deželnega zbora goriškega v lanski sesiji, da bi se preustrojile tukajšne srednje šole na narodni podlagi — nij dobil deželni odbor še nobenega odgovora (saj je predlog še le nedavno odposlal), a poizvedelo se je mnenje ministerstva o tej zadevi iz prav zanesljivega vira. Vlada ne pripusti nikakor, da bi se tukajšnji gimnazij in realka v narodnem oziru predrugačila, ampak hoče, da ostaneta nemška učilišča. Privolila bi pa — ako bi se taka želja od pristojne strani sprožila — da bc osnuje (gotovo na deželne stroške) cn realni 4 razredni gimnazij z italijanskim učnim jezikom v Gradišči — in en enak gimnazij bć slovenskim učnim jezikom v T o 1-m i n u. No, občinski zastopi, deželni odbor, šolska svetovalstva, podvizajte, oglasite se, polastite se naglo nepričakovane milosti, katero vam radodarno ponuja jako ustrežljiva vlada! Kaj se kujatc, zakaj obotavljate? mar nij boljši vrabec v roki, nego kokos na strehi ? Da, da! jaz vas razumem, vaši pomisleki in ugovori so opravičeni. Vlada vam ponuja to, ker dobro ve, da nijste še tako mladi krščeni, da bi mogli kaj tacega sprejeti. Goriško srednje sole so sicer zadosti dobre, a vendar ne toliko obiskovane, da bi ee mogli zraven njib Se dve drugi srednji uČilisči v naši mali grofiji vzdrževati. Gorica je v središči dežele, prijeten kraj, v katerem je zadosfnu priskrbljeno za stanovanja učiteljev in dijakov; realka in gimnazij sta že obče priznana, imata obilo učnih pripomočkov vsake vrste: biblioteke, naravoslov-ske zbirke i. t. d. Učiteljem in dijakom ne manjka tu dostojne družbe, kakoršne potrebuje omikan in omikati se hoteči Človek. Kako je pa v vseb teh ozirih v Gradišči ali v Tolminu — to vsakdo ve, tega mi nij treba dalje razlagati. In pri vsem tem je kaka učiteljska služba za Gorico po dva- po trikrat razpisana in sc malokdo, ali celo nikdo za njo ne oglasi? Kake učne moči naj se pa v Gradišče ali v Tolmin pošljejo? Pa za Italijane bi realni gimnazij v Gradišči no bil še tako nepriličen, ker bi ga imeli v svoji sredi, dasiravno si ne moremo misliti, da bi pošiljali italijanski mestjani iz Gorice svoje otroke zaradi rodoljubja v Gradišče v šolo. Kaj pa naši Kraševci, Ajdovci in goriški okoličani! hočete, da pošljejo svoje otroke v daljni Tolmin? Pojte rakom žvižgat s takimi predlogi, s katerimi nam hočete prah v oči metati misleči, da Slovenec nema toliko zdravega razuma v svojih možganih, ka ne bi sprevidel, da hočete ad absurdum dokazati neizvršljivost (kakor vi menite) njegovih teženj in zahtev! Kadar bo naša dežela z železnicami in dobrimi cestami preskrbljena, bo morda mo goČe osnovati še kako novo srednjo šolo. Za sedaj pa moramo zadovoljni in veseli biti, da dobimo povsod, koder treba, dobre ljudske šole, in v takih krajih, kakoršni so To-min, Sežana, Ajdovščina in več drugih, 4 razredne normalkc in obrtnijsko šole; — vsaj je sramotno zadosti, da nemajo Slovenci na celem Goriškem nobene druge 4 razredne normalke, nego izgledno glavno šolo v Gorici, katera je pa tudi bolje pripravnikom, nego njenim obiskovalcem namenjena. Če nečejo sedaj ni gospodje ministri izpolniti ljudskih želj in zahtev, katere jo jasno in razločno razodel naš deželni zbor zastran preuravnave srednjih šol v Gorici, — naj vsaj s takimi burkami ljudstva ne dražijo. Nij bila še nobena vlada večna, bo tudi sednjni zadnja ura odklenkala in potem bo, kar bo. — (Odbor Sokolov) je v svojej seji dne 23. t. m. sklenil, da bode prihodnji Sokolski večer 3. aprila t. 1. v steklenem salonu Čitalnice. Drugi sokolski večer bode okolo 20. aprila. Meseca majnika , junija, julija, avgusta in septembra po en, „jour fix" , katerih program in kraj se bode pozneje naznanil. Izleti bodo prihodnje poletje trije; kam in kako, še nij določeno. — Domače stvari. — (Nova slovenska knjiga.) Deželni šolski svet kranjski je dal na s vitlo kratko slovensko anatomijo za ljudske učitelje in učitelje srednjih šol s 5 velikimi tablami, katere predstavljajo kostjak, mišice, žilo, možgane in hrbtenjačo. Nemški jo je po nalogu od poučnega ministerstva spisal dr. J. Kundra in na slovensko prevel in pre-naredil dr. M. Sanice. Cena knjige je jako niska; velja namreč brez tabel 20 kr. in sc dobi pri deželnem šolskem svetu. — (Opcrska pevka g. Ncugc-pauer); katero smo že predzadnjič omenjali, bode v operi „Iiigoleto" nastopila v sredo 20. t. m. Ta opera sc daje na benefico pevca g. Pollaka. — (Imenovanje) G. R. Švinger je imenovan za c. kr. adjunkta okrajne sodnije v Loži. Razne vesti. * (Pospeševanje učenja slovan skih jezikov na Angleškem.) Anglež Ilchestcr je posvetil v svojem testamentu precejšno svoto za spodbujevauje učenja slovanskih jezi kov, zgodovine in literature, Vsled tega so oskrbniki Taylor'skcga muzeja v Oksfordu kot izvrševalci oporoke odločili darilo oOih funtov stcrlingov za najboljše delo, spisano v angleškem jeziku, ki bi bilo naj priličnoj šle učilo slovanskih jezi kov, in posebno ruskega. Knjiga ima praktično, t. j. potrebam angleških dijakov primerno spisana biti, tako da bi v obliki kratkega vodila izdana in upotrcbljevana biti mogla. Obsegala bi naj: L pregled slovanskih jezikov, 2. vodilo za naučenje rusčiue, 3. kratek obris ruske literature. * (D r u Ž b i n s k a ž a 1 o i g r a. V vasi Malkovv pri Rlatni na Češkem živi kočar, pol bedast hromak, ki se že veliko let ne more iz postelje ni ganiti in ne le nič ne zasluži, nego morajo mu kot otroku streči. Mož ima šestero otrok, izmed katerih si jih čvetero še ne moro kruha služiti. Družbina nema razen revne utice in košček najete njive, nič, s čimer bi se živila; k nesreči je izgubila ne davno tudi še svojo edino kravo, katero je siromašno živila. Vse te okolščiue so na ubogo ženo kočarja imele tako žalosten upliv, dajo je, 10. t. m. svojega moža brijoča, posilila obupna misel, iznebiti se svoje nadloge in je vrezala možu z britvo trikrat v vrat, in sicer enkrat tako globoko, da bode on javaljne ozdravel. Da pa jc mera trpljenja polna, sedi zdaj žena v ječi in revni otročiči so prepuščeni strašni sili, ako so jih ljudje ne bodo usmilili. * (Od vrabcev izdan.) V opravilnici necega peštanskega agenta jo praktikantu, imajočemu blagajnico, večkrat kaj zmanjkalo, kar je bilo toliko čudnejŠe, ker je zvečer bilo vse v redu in še le v jutro, ko je zopet štel, je malih zneskov zgreševal. Seveda je mogel nekdo krasti, ali kdo , tega nij bilo mogoče najti, tudi nij bilo med osobami nikogar, da bi ga bili mogli dolžiti. Končno pa je nekdo svetoval agentu, ki si je bil že v skrbeh ne toliko zaradi škode, kakor zarad nezanesljivosti, naj se posluži zvijače ter v pisalnik, v kojem se jc denar shranjeval in h kateremu je imel ključ, po dokončanem delu nekoliko vrabcev zapre, in v jutro se na hodnik tako postavi, da more okno pisarnice v zgornjem nadstropji opazovati. Ageut je storil, kakor mu jc bilo nasvetovano in stal je za časa, ko je v jutro eden slug (drugi so je bil nalašč v stanovanji principala zadržal) pospravljeval , na hodniku. Res da zapazi črez nekaj časa, da so se vrabci na okno zaleteli. Hitel jc v pisarnico in našel slugo, kako jc ptice izdajice lovil. Samo po sebi sc razumi, da je potem prestrašeni sluga vse odkrito razodel. ostalih 1G44 gl. 48 kr. nepotegnenih obresti pa je bilo kapitaliziranih. Vse imenje dru-Štvenikov koncem leta 1871 je bilo 53.277 gl. 11 kr., koncem 1872. 1. 57. 590 gld. 32 kr., toraj se je leta 1872 pomnožilo za 4 319 gl. 21 kr. Upravno svetovalstvo je dalo leta 1872 668 posojil, katera so znašala 131.184 gold., in je 774 plačljivih posojil znašajočih 151.440 gl. podaljšalo. Prometa 1872. 1. je je bilo tedaj 282.724 gold. Obresti od tega so znašale 4936 gl. 16 kr, katere so se porabilo za izplačevanje obresti na društvenike in jihovih kapitalnih vložnin, potem upravnih in drugih stroškov, ostalo pa se je zatožnemu I zakladu vračunilo. Ta poslednji je znašal koncem leta 1871 7.856 gl. 93 kr., koncem leta 1872 pa 11.856 gold. 72 kr., dakle za 3.999 gl. 79 kr. več od prejšnega leta. Bilanca društvena tedaj kaže: A. aktiv: posojila na menjice 57.596 gl. 32 kr., zaklad blagajničin 1.963 gld. 8 kr., kanceljskc potrebščine 184 gl. 19 kr., skupaj 79.862 gld. 68 kr. B. pasiv: za kapitalne vložnine 57.596 gl. 32 kr., 4 7* °/o obresti za kapitalne vložnine 2.409 gl. 64 kr., reservna zaloga 7.958 gl. 19 kr., sprejem kapitala na menjice 8.000 gl., obresti reservne zaloge 3.89K gl. 53 kr., skupaj 79.802 gl, 68 kr. Pri obrtnijski posojilnici sc res sme reči, da številke govore. Hvala zato onim možem, kateri so pripomagali k tem sijajnim uspehom; hvala /lasi i g. J. H o r a k - u , ki že toliko let vodi to društvo! „Marljivost, varčnost, združene moči!" pod to zastavo zmagajo narodi. — Železnica Dunaj-Nov i. Trgovinski minister bode baje že v malo dneh dobil cesarsko dovoljenje, da sme predložiti postavni načrt za zidanje te železniške črte. Poduzetnikom se bode privolilo ne samo oproščenje od pristojbin, ampak tudi od davka za 30 let. Kje bode šla ta železnica od Radgone naprej, nij še odločeno, ker sta predložena dva konkurenčna načrta od barona Schwarz-a in od Keflah-graske železnice. — Varaždinski „Pučki prijatelj" poroča , da je velika varaždinska deputacija vrnila sc iz Pešte z neveselo novostjo, da se Varaždin nema nadejati železnice, ker je vidno, da vlada magjarska te linije dovoliti neče, boječa so izoliranja Pešte. POKlilllO. Češka „Glasbena matica", katera je lansko leto izdala Smetanovo opero „Prodana nevesta" (k malu 200 strani veli-cega formata s češkim in nemškim tekstom v prekrasni obliki), hoče že v prvi polovici tega leta izdati Bendlovo opero „L ej la". Zatorej gre vabilo na vse prijatelje slovanske godbe, ako hočejo pristopiti k tej matici kot udje, da bi blagovolili poslati podpisanemu letni donesek 3 gld. najdalje do 5. aprila t. 1. Novi udje dobijo še lansko premijo po 4 gld. (za neude velja 8 gld.) Zastopnik češke „Glasbene matice" v Pragi An t. F8r ster m. p. v seminarji. V Ljubljani dne 25. marca 1873. Narodno - gospodarske stvari. Ijjiib/jfiiii. (Konec.) Sklep računa za leto 1872 kaže naslednje: 419 strank je vložilo 32.280 gl. 65 kr., in 167 strankam 28.491 gl. 24 kr. bilo kapitala izplačanega. Obresti za leto 1871 so znašale 2009 gl. 29 kr., od teh je bilo leta 1872 strankam izplačanih 364 gold. 81 kr. Opomenica. Kkttckntivuc družbe 29. marca: Svigelnovo pos, 2770 gld., Konobijevo, 112H gld., Antončidevo, 1283 gl. in G nižino vo, 201f> gl., v Senožeči. — Mn-ii&dV/O, f>t>7 gld. v Črnonilji. — Knsovo, 966 glil. in (ilavičevo, 479 gl., v Žnženbe-rkii, — Vrbovo, v Bistrici. — Paternoatovo, v Postojni. — Pristovnikovo, 1M0 gl. in Oatruhovo, 1790 gl., v Konjicah. — Si-pekovo, pri sv. Lenartu v Slovenskih goric — Logarjevo, f>.r>ir> gl , v Planini. — 2fl. marca. Križtna-nov<>, Žitnikovo, Sivčevo, 682 gl. 60 kr. in (iratovo, i7."iU glii. 40 kr., v Ljubljani. — Adamičevo, 4(500 gld. in Proleznikovo, fiOfi gld., v Velikib Laščab. — Vilarjeva pos. po 4f>0, 1700, 340, f>f)0, 300, 1766 gl,, V Loli. — Svonšijkovo, S',100 v (iraški gori, ptujskem okraji. Tujci. 98. marca. Europa: Ravnikar iz (Jradca. Frankobroda. MotMveš iz Pri Elefentu: Kohavtek iz Plibcrka. — Du-mer , Mayr iz Gradca. — Ener iz Monakovega. — GuKonberg iz Inšpruka. — Loffler iz Dunaja. — Leonardclli iz Tflta. , Pri Malici: Koz!wy. Reis, Kausch 12 Dunaja — GlobočnUt iz Železnikov. — Porgea iz Dunaja. — Baron A|ifa!trern iz Kri/'vcov. Dunajska bornu 24. m a na (Izvirno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 90 Enotni drž. dolg v srebru . . 73 1860 drl posojilo.....104 Akcije narodne banke . . 975 Kreditno akcije......330 London.........109 Napol..........6 C. k. cekini.......— Srebro........107 35 25 7i» Razglas. Vsled naredbe c. kr. deželne sodnije v Ljubljani dto. 14. marca 1873, broj 1439 se bode razno blago itnoviue gospoda t »t t** »t Sctirvf/ *€*t nahajajoče se na G1 i n i c a h, kot: žito, moka in otrobi, skupaj v cenilni vrednosti 443H gold., potem zaloga sena, slame in druzih stvari, dalje vsa ži vina kot: konji, voli, krave, svinje i. t. d.; zadnjič razno mlinsko orodje druge reči po določenji edinega obroka za dražbo, namreč: (80—3) v sredo 26. marca t. I. in na neposredno potem sledečih dnevih od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do G. ure popoldne v hiši na Glini ca h hišna štev. 6 po javni dražbi, Če je treba, tudi pod cenilno vrednostjo onemu, kateri največ ponuja, na takojšno plačilo v gotovem denarji prodalo V Ljubljani 17. marca 1873. Jernej Zupanec, c. k. notar kot sodnijski komisar. St. 82. ok. š. s. Razpis učiteljskih služe I). V sežanskem šolskem okraji se razpisujejo s tem sledeče službe, za katere naj nloiijo prosilei svoje prošnje z vsemi dokazi učiteljske sposobnosti in dozdajnega službovanj* najdalje do 9. aprila 1873 pri dotičnih krajnih šolskih svetih: 1. Učiteljska služba šolskih občin Lil. vrste: v Sta ujeli, v Xabrežini, fcenpolnji, Š tja ki in v Itottiki; 2. učiteljska služba šolskih občin IV. vrste: v Avberji, v Kobilji-fjlavi, v Kostanjevici, v Lipi, v Teni-niri, v Vojivivi, v J}i vahl, v Kazleh, na liepentabri, v Štorjeh in Vatorljeh ; 3. podučiteljska služba šolskih občin II. vrste: v Sežftni in v Kontni. Dohodki teh služeb so razvidni iz §§. 22, 30, 33, 30 in 37 deželne šolske postave od 10. marca 1870. (89—2) €. k. okrajno šolsko svelovalstvo v .Sežani, 17. marca 1873. 3) Turnske ure (4G-1; najbolje konstruirane in jako dober kup, s 31etno garancijo in plačili v obrokih se vedno dobivajo pri izdelovalcu Jane/, M. Po«! iio«i< n«» b>" 1»■■•«'• CNkomptlrtt lliciljlce po obstoječem tarifu, izdaja il&ikiizi lit na vsa avstrijsko-ogerska in tujezemska trgovinska mesta po najzmernejših pogojih in jiOMOjil najceneje na vso pri borsah notiraue <»l'«»l4t<* in vitliitf«' 70 do 80% kursne vrednosti. Njen baukni in menjalni komptoir ima zmerom veliko zalogo «i'4'flilo*lnili p-ipiuov in opravlja v&tiko l>ol°NHO iiuroi'ilo z nuj-ltuliiiiliM-jšiiiGi poboji. Dalje M-inI j<* «l