135. številka.
Izdanje sa nedeljo IO* novembra 1895
(▼ Trstu, t soboto zreter dne 9. novembra 1895.)
Tedaj XX. ^
„KDINOIT"
iihaja po trikrat na teden v ieitili it-danjih ob torkih, Aatvtkih
in aobotAh. Zjutranje izdanje izhaja ob 8. uri zjutraj, rečemo j>h ol> 7. uri rečer. — Obojno icdanjr stane : ia Jeden mim . f. —ixven Av»trij» t. I.« u tli bnm . . . 2.60 ... 4,— m pol lata , . . .',.— . , . fl._ ta ne lato . . . 10.— . , , ]«.— Na uriik« krit priiažene aaračaine ••
■• je« I Je uir. Potamićne itevilke ne dobirajo r pro-dajalnicah tobaka v Iratu po a nrč., iiren Trate po S nrč. Sobotno rećerno ■danja v lrttu « ni., iiren Trita • a«.
EDINOST
OIabIIo •Irvenakega politiAnega društvi
Prlm<
Oglasi *e rsruna po tarifa r petita; za nanloTi< i debelimi črkami m« pUfujt« prottnr, kolikor obno^n at tdnih rr«tic. t*o»lana. o rartis re in j »vne uhTttU. domači okIahi itd. ne : ti-utisju po p^odlii.
Viii ilopi«i naj ■ o poiili.tjo uredništvu: ulic* l'ii»mu.i »t. I t. V-ako pe mo mori hiti frankoTitno. k' ' U'>f r.mkoTun« to ne iprepmnjo. H-ikopim »e uo rrnč»|o.
Naročnino, roklmnaoijs in oglane »prt> jetrn« tii>r<imiitvo ulica Molino [ ic-oolo hit. 3, II. nadst. Odprte reklamacij« io protte poštnine.
'1*0«	r edittOMti Je mcx*'.
Sličice iz Me 1848-1895.
(Konec).
Druga »lika: Cel6 oni, ki je na pol slep, mora sprevideti, da je židovstvo se svojim sistematičnim, nobenega sredstva se plaiečim izkoriščevanjem grobokop države. Popolno razsvojenje kmečkega stana v Avstro-Ogerski, brezsramno in brezobzirno izkoriščevanje delavskega stanu, strašno množeče se nakupovanje nekdaj duhovskih posestev in državnih domen po židovskih, kar čez noč potom borzne špekulacije obogatelih milijonarjih, vse to je zadnja postaja na potu do socijalne revolucije. Poglejmo le na Ogersko, posebno pa v Galicijo, ako menimo, da tu pri nas požidovljanje ne nastopa še zadosti očitno. Misliti bi morali, da so odločilni činitelji imeli potrebne previdnosti in dobre volje, da bi odločno nastopili nasproti nevarnosti, grozeči državi avstro-ogeraki po orjaški napredujočem požidovljanju. — O d&, to bi bilo vendar tako naravno — a ravno v tem pogledu se ni Btorilo in se ne stori ničesar. Bogataši in velikaši te zemlje imajo shranjen svoj .drobiž" v židovskih bankah in podjetjih. Ko je vendar tako prijetno, ako moremo sami, ali pa damo po svojih gospodih oskrbnikih izvrševati nikakor težko delo stri* ženja kuponov in menjevanja istih v trdo gotovino ter prejemanja dividend. (To sličico bi si želeli, da si ogledajo oni naši slovenski rojaki, kojim se še danes smešno zdi, ako se najde živa duša med Slovenci, ki simpa-tizuje z onimi, ki so se jeli odločno postavljati po robu tej rak-rani na telesu naše države. Nam pa je posebno všeč in v zadostilo, da smo to črtico čitali ravno v „Stidsteie-rische Post", ki je glasilo onih slovenskih poslancev, o kojih nikdo ne more reči, da bi bili posebno zavzeti za protisemite. Ali resnica je vendar resnica in le častno je za omenjeni list, da pripoinaga po svoji moči resnici do zmage. Op. ured.).
Druga slika. (Tu pa moramo že, predno nadaljujemo s priobčevanjem, naglasiti, da nikakor ne smemo doslovno povedati, kar je pisala v tej sliki ultrakonservativna in vsakemu radikalizmu neizprosno nenaklonjena „Sttdsteierische Post". In ravno po tein, da cel6 take vrsta listi tako pišejo o naših odnošajih, napravi si lahko sodbo vsakdo sam o našem položenju na Primorskem. Kogar bi pa zanimalo in bi hotel Citati doslovno, kar je pisal omenjeni list v tej sličici, povemo mu, da se dotični Članek nahaja v št. 88 .Sttdsteierische Post" od dne 2. novembra 1895. Op. ured. .Edinosti'). Evo vam torej le površne kopije drastičnega originala:
Italijanom v Avstriji se godi, kakor
znano, prav dobro. Oni so, z Nemci vred,
PODLISTEK. Kamniško pismo.
XI.
Wer nle sein Brod in Thriillen aas, tt'er nio din kummurvullen Nudite Aut' Hoinein Bettu wciuend naša, Durknnnt Kueh nicht, Ilir kiuiuilklien Mkulite
Ta tolikokrat citirani, a tudi tako resnični rek slavnega Goetheja, prišel mi je na misel danes, ko sva jaz in moja .jezerska Vila", sledeča posebnemu nagonu, stopila zopet na pokopališče. Okupani grobovi in oveneli venci na njih iu po žalostnih križih ter na tisoše sledćv od podplatov živih obiskovalcev grobišča, spominjalo je krasno-tužnega, a tudi radostnega večera, v katerem se je vršilo preseljevanje rešenih duš iz vic v nebesa.
Spomnil sem se vseh teh duš, katere sem, na strani svoje očarovalke, gledal v nedo-glednih vrstah pomikati se v jasnem sprevodu iz temne doline solzit skozi mračni azur v svitio-odprta nebesa, še enkrat in prenesel Goethejev rek na to priliko s temi-le besedami v stihih:
privilegovan narod in vendar je med njimi tacih,.^ki kar hitajo in drvć, da bi pokazali svoje proti dinastiško in državi nasprotno mišljenje in svoj narodni šovinizem, kojim lastnostim je najti primernega izgleda le med privilegovanimi Madjari. Cele knjige bi lahko napisali o tem, koliko tacega dela je že dovršil ta živelj v Trstu in na Primorskem se svojimi iidajskimi demonstracijami. Neprikiita in izrečna želja našim irredentovcem je ta, da bi se skoro združili z Italijo. Ti .dobri patrijotje* se niso ustrašili niti atentata na našega milega vladarja. Le po srečnem slučaju se ni posrečil atentat, za kojega izvršenje je bil najet avstrijski begun nemškega imena ali irredentovskega mišljenja, kakoršnih ljudij kar mrgoli doli po Italiji. Naravnost neverjetno je, kako drzni so ti" irredentovci tu v naši Avstriji. Spominjam vas le, mimogrede, na afero uradnih napisov, koja zadeva je najstrožja in uničujoča obsodba za naše odnošaje. Ne treba, da bi bil človek politik po poklicu, in vendar mu ne more biti težko pogoditi, s kakimi sredstvi bi bilo možno hitro udušiti irredentaše in njih predrznosti. Naši državniki so bili vsikdar na svojem mestu, kadar so hoteli ostro nastopati — proti Slovanom. Čehom n. pr., ki se vendar sklicujejo le na svoja prava, naklonili so svojedobno poznanega generala Kollerja, par desetletij pozneje pa so jih osrečili z izjemnim stanjem. Ako je, le madjarski gospodstva-željnosti na ljubo, prišel v Zagreb Khuen-Hedervary, zakaj naj bi T r ž a č a n i enkrat ne dob li kakega rezkega generala, ki bi temeljito označil stališče onim, ki niso zadovoljni v Avstriji PI Kaj, ko bi kar na natlačenih parnikih odveli vse poznane ne-mirneže in nezadovoljneže tjakaj čez morje, v deželo bede, lakote in onih junakov, ki so proslavili svoja imena, ko so se p r a z-nile blagajne - rimske banke?! Zakaj ne bi nekoliko podprli državi in cesarju zvesti živelj slovanski? — Vse to bi
bilo vendar tako naravno, ali ali......Trst
in Praga, obe ti mesti leži ti v Avstriji, le to bi trebalo, da s»e izjemno stanje preseli ......Ali glejte! Že či^jem, kako mi kličejo nasproti: .Pisec tega članka kaže le svojo politiško nevednost, sicer bi moral vedeti, da moramo jemati najrazsežniši ozir na naše Italijane že zaradi zveze z Italijo". Jaz pa odgovarjam : Ravno tu je izvir vsemu zlu. Avstrija si je naložila ne le neznosnih vojnih bremen Prusiji na ljubo, ampak tudi prevelikih ozirov do laških in nemških ne-odrešencev. Dobiček od sedanjega položenja ima v prvi vrsti le Nemčija, dečko .zago-tcvljeni mir" pa je toli slaba stvarica, da nam lahko pogine sleherni trenotek.
Kdor §0 nI r ognji rio topil In nikdar evojesa tolnsa V noHroie mukali ni krivit, Odprta pot no bo mu r nebom.
Ko sem ta svoj citat glasno pojavil v pričo svoje spremljevalke, dala mi je čarobnim smehljajem priznanje pesniške zmožnosti in še po vrhu dahnila:
„Vidiš, ljubi moj malikovalec uzorov, mnogo je pri nas Slovencih pesnikov, ki svoje zmožnosti ne obešajo na veliki zvon iu v katerih pak je možno več poezije, nego v marsikakem „velikanu od Parnasa*. To so tisti tihi grobovi polni poezije, kakoršnih je na vsakem pokopališču dovolj; a ker jili svet ne vidi, jih ne upošteva in ide mimo. A spomni se onih grobov, na katerih je kar žarelo raznoterega svetila in lišpa! N. pr. glej ondi ono-le gomilico pri aidu povekša-nega pokopališča; še stoje ostanki vsšsvetega lišpa na njem ; pod gotuilo počiva mlado dekletce, ki je umrlo letos na difteriji. Njeni roditelji, katerim je bilo sigurno tudi do tega, da opozorć z nakičenim grobičeni javnost na svojo „veljavo* v družbi človeški, uagrouia-
Od strani Rusije nam ne preti nikaka nevarnost; Rusija ne potrebuje ničesar od nas, četudi ni pozabila, kaj se je zgodilo potem, ko je v letu 1848. izdatno pripomogla, da je Avstrija mogla udušiti listajo upornih Madjarov.
Rusija ne hrepeni ni po Galiciji ni po Bukovini, ampak širiti se hoče proti Vstoku. Geslo: .Nemčija mora postati veča in mora sezati od baltiškega morja do A d r i j e" — to geslo govori dovolj jasno, kaj da uamerujejo naši zavezniki v Berolinu in o čemer nam za sedaj le namigujejo naši oboževatelji Prusov, kakor naši italianissimi na zemljevidih predoeujejo odrešeno in neodrešeno Italijo, Vsa trojna zveza je krasno označena na neki sliki, na koji si podajejo tace : pes (Avstrija), volk (Pru-sija-Nemčija) in ris (Italija). Lahko je torej pogoditi, kdo bode imel najmanj dobička pri tej zvezi. Le vsled tega položenja je mogoče, da nemški in laški irredentovci vedno žive v nadi, da se slednjič vendarle izpolnijo njih iskrene želje.
Mi pa mt-nimo, da bi Avstrija se svojimi ogromnimi „sredstvi" prav lahko — kakor se je zgodilo že mnogokrat v čast in slavo avstrijskega orožja — privela Italijo do pameti, ako bi se le-ta hotela kazati nezadovoljno na tem, da Avstrija hoče biti sama gospodar na svoji zemlji, tudi proti svojim podanikom italijanske narodnosti.
DA, d A, vse to bi bilo tako naravno — ali od vsega tega ne zgodi se ničesar. Zveza ohBtoji nadalje, oboružujemo se nadalje, bremena naraščajo in — neodrešenci se počutijo prav dobro pri tem.
„Še nekdo od Drave".
Afera Luegrova pred posl. zbornico.
Vroč je bil zopet včerajšnji dan v naši poslanski zbornici, ki je spominjal na viharne seje onih dni, ko je bilo bivše koalicijsko ministerstvo v svojih zadnjih vzdihljejili. Na dnevnem redu je bilo nepotrjenje dra. Luegra županom dunajskim. O tej zadevi stavili ho antisemitje in nemški nacijonalci dve interpelaciji in jeden ni^jni predlog.
Posl. Steinvvender in tovariši so iuterpelovali o vzrokih nepotrjenju Luegra, posl. H a u c k in D o tz pa o nekem tozadevnem, dostojanstvo župana dunajskega kratečera izreku; posl. P a 11 a i pa je stavil nujni predlog, podprt od antisemitov, nemških nacijotial-cev in jednega dela nemških konservativcev, s kojim se poživlja vlada, naj navedć vzroke, zakaj ni priporočila cesarju Luegerja v potrjenje.
Ker nam skromnost prostora v našem
dili so dalekovidno piramido gorečega loja na mali grob. Mar je bila to poezija ? Nikakor! Marveč gomila podobna je bila pesniškemu proizvodu, v katerem mrgoli pesniških fraz in blestečih izrazov, a v katerem ni najmanjega sledu prave, vzvišene poezije. Nasprotno pak se spominjaš gomile ondi - le v tihem pozabljenem kotu? V njej počiva mlad mož, svoji jedini sestri mnogo prerano umrli brat.
Kako sta se onadva ljubila v življenji, dokler ju ni ločila neizprosna smrt! A na tej gomili brlela je jedina lučica nad glavo ljubljenega mrtveca in pred gomilo klečala je zapuščena sestra, zatopljena v gorečo molitev, ne meneča se za vrvenje radovednih ljudij. Lučica v gomili pak je plapolala tako radostno in tolažilno, da si moral misliti, duša je ranjega, ki se pogovarja s klečečo siroto, tolažeča jo z svidenjem nad zvezdami. In to je bila prava, visoka poezija!
Tako kakor s poezijo in grobovi, pak je zares tudi /. ljudmi in vprašam te, kdo izmed njih ima večo vrednost ?
listu ne dopušča, da bi obširneje ali celo doslovno navajali, kar se je včeraj govorilo in godilo v poslanski zbornici ob tej silno važni zadevi, omejiti se moramo na to, da le v velikih potezali načitamo interpelacije iu odgovor ministerskoga predsednika.
Interpelacija Steimvenderjeva pravi, da nepotrjenje dr. Luegra znači toliko, kakor da se hoče dušiti avtonomijo mestne občine. Ker ni za to nikakih objektivnih vzrokov, je naravno, da se je med prebivalstvom razširilo menetije, da so do tega priveli drugi č i n i t e 1 j i. V tem slučaju je jasno, da bi se hotelo ovirati ua nje potu jedno močno stranko iu pod vodo jn vidna taca Ogerske, ki 1»i si hotela prisvajati pravico utikati se v notranje stvari tostranske državne polovice. Na podstavi teh dejstev vprašujejo interpelantje, radi katerih vzrokov ni bil dr. Lueger potrjen županom dunajskim ? !
Interpelacija posl. Haucka in Diitza pripoveduje, da se je namestnik dolenjeavstrij-ski, grof Kielmansegg izjavil, da v županu dunajskem ne vidi druzega nego svojega okrajnega glavarja. DržtS se tega načela seveda ni mogel priporočiti, naj se dr. Lueger potrdi županom, ker ta mož je v opoziciji v poslanski zbornici. Oni izrek znači torej globoko kršenje pravic državljanov, zajamčenih v zakonih, kajti oni i/.rek zahteva, da župan dunajski, svobodno izbran od svobodnih državljanov, bodi le pohlevni sluga vladp, ki naj bi se nekako ponižal do mameluka. Kajti le oseba takega kroja more biti pohleven in ponižen sluga kakoišnesibodi vlade. Interpelantje vprašujejo ministerskega predsednika, ali in kedaj misli opozoriti namestnika do-lenjeavstrijskega na ona določila, ki so v soglasju s temeljnimi zakoni ? ?
Ko je še stavil dr. Pattai svoj gori označeni nujni predlog, dvignil se takoj minister-ski grof Badeni, da odgovori na interpelaciji in nujni predlog, češ, da je vsikdar pripravljen zagovarjati sleherni svoj korak. N i res, d a s e j e d r u L u e g r u s t a v i I pogoj, da mora položiti svoj d r-ž a v n o z b o r s k i m a n d a t, ako hoče biti potrjen županom, in n-i res, da se m u j e obljubilo potrjenje, ako ugodi tej zahtevi. Res pa je, da je dvomil namestnik dolenjeavstrijski, da bi bilo pri toli razsežni občinski upravi možno spajati županstvo t. državnozborskim mandatom. Vlada ni dolžna navajati vzrokov za čine, ki spadajo izključno v delokrog nje eksekntive. Za take čine je odgovorna le cesarju iu svojemu prepričanju. Varuje to načelo pa se ministerski predsednik noče izogibati temu predmetu, a h o č e p r i t e m kolikor možno prizanašati osebnostim.
Glej, ljubi moj malikovalec uzorov, prav kmalu se baš v Kamniku dokaže, kdo zasluži lovorov venec slave, ki se mu bližana prestolu županskem. Zdaj vre pri nas nekako na tihem. Mogoče, da nekateri prav skrivaj .vodo kale1', da bi potem več rib ujeli in marsikatera po opiju zavite resnice omotena ščuka se obeša na nevarni trnek, kjer obvisi izgubljena v zavesti bridkega i/.poznanja prevare. Z bridkim srcem opazujem, da se dela umetno propaganda za tega in onega kandidata, katerih, kakor govore skrivni viri, imamo zdaj že šest.
Prosim te. ljubi malikovalec uzorov, šest županskih kandidatov I Kaj pride i/, tega ? Morda šest županov ? — To bi bil pravcati „diretoir framjaise" ! in stvar ni igrača! Utegnilo bi se nam pripetiti, da postanemo žrtve svoje nezrelosti, kakor Goethejev ča-rovniški učenec, kajti kandidatje h o č e j o voljeni biti, hočejo Liti župani. Dd, marsikateri utegne hrepeneti po tej časti in celo po honorarju, ki je združen s tu častjo ali tudi po vapehih svojega županskega vpliva,
Nepotrjenje ni v nasprotju z mestnim statutom in je opravičeno formalno in materijalno. Ravno po tem, da je kroni zavarovana pravica, odklanjati neprimerne kandidate, more vlada soditi čisto objektivno nasproti strankam, ne da bi te morala bati, da pride v nepoklicane roke politička uprava občine z nad jeden in jedno četrtjo milijona duš. To so bili nagibi, ki so vodili vlado in vlada je postopala le po svoji svobodni previdnosti. Ministerski predsednik se odločno zabranjuje proti domnevanju, k a k o r da se je vlada udala kakoršnemu si bodi pritisku, bodisi od ogerske vlade ali katere stranke. Tako podtikanje je napad na čast države in tudi napad na čast te zbornice.
Zatem je poslanec P a 11 a i utemeljeval svoj že gori označeni nujni predlog rekši, da ne gre, da bi se le na prizadevanje ogerskih Zidov odrekalo potrjenje inožu, ki je neomadeže-van ter ima vse sposobnosti, in ki je bil izbran z dvema tretjinama glasov.
Mladočeški poslanec dr. E11 g e I je izjavil, da noče dvomiti na zatrditvi vlade, da se namreč ista ni udata pritisku, ali isto-tako resnično je, dasosluibeni listi ogerski nastopili proti dru. L u e-g r u. — Posl. E b e n h o c h je izjavil v imenu jednega dela konservativcev, da je nujno potrebno pojasniti, ali nepotrjenje Lue-gra znači obsodbo stremljenjem jedne politične stranke ? 1 Govornik se je hotel zavarovati proti temu, da bi se Avstrija ponižala do vazalske države ali komitata Ogerske. — Posl. princ Lichtenstein je rekel, da ministerski predsednik hoče sicer voditi na Dunaja, sicer pa se dati voditi iz Budim-d e A t e. Gospod ministerski predsednik naj nadaljuje po tej poti — vskliknil je princ Lichtenstein — in kmalu bode blizu popolna zmaga moje stranke. Naglasivši sposobnosti Luegrove, pravi, da isti bode izvoljen zopet in zopet vzlic vsej protivnosti vlade. Ako ne bode potrjen devetikrat, izvolimo ga v deseto in jedanajsto.
Po opazki Lichtensteinovi, da je jeden ministrov glasoval proti potrjenju le zato, da navede Badenija v politiSko zmoto inga tako strmoglavi, ustal je minister Gautsch z zatrdilom, da so neosnovana vsa ugibanja o glasovanju ministrov ter da hočejo vsi ministri zagovarjati storjeni sklep. Ko pa je rekel princ Lichtenstein, da je tudi nemška levica pritiskala na vlado, shrupeli so na levici, da to ni res, dočim so viharno protentovali antisemitje, — to bodi omenjeno tu mimogrede, — ko je ministerski predsednik trdil v svojem govoru, da se Lnegru niso stavili nikaki pogoji in da je vlada postopala le po svojem prepričanju. Glede na prvo trditev so klicali antisemitje : „T o j e 1 a ž. M i v s i lahko p r i s e ž e m o, da se in u je stavil omenjeni pogoj. Do hudega prizora je prišlo nadalje, ko je rekel ministerski predsednik, da iz spoštovanja do osebe Luegrove noče govoriti o gotovih stvareh, vskliknil je dr. Lueger: Le nikar prizanašati!
Princ Lichtenstein je zaključil svoj govor izrekši se za nujnost predloga Pattayevega, z izjavo, da ta zadeva oslabi dina-stiško čutstvovanje prebivalstva prestolnice.
Ko sta še utemeljila nujnost poslanec
to utegne biti resnica, ako je resnica, kar pravi nekje hudomušni Heine, da ga namreč ui duhovnika, ki bi ne hotel postati papež.
Nekaj se zgodi vsakako, ali po volji ali proti volji razsodnih in poštenih duhov. Vprašati te samo hočem, ljubi moj malikovalec uzorov, ako se novoizvoljeni ne bode moral sramovati svoje časti pred svojo lastno vestjo? Mnogo grehov se poteptd in vest se devlje v oklope, samo da je dosežen „zlati namen*. Midva, jaz in ti, bi izvestno vsacega kandidata nataknila na raženj zrelih izkušenj in bi ga pustila pražiti na ognju poštenosti, predno bi smel na prestol. Kajti župan mora biti neknk absolutni vladar, toda to v blagem, vzvišenem, a nikakor ne v nizkem pomenu. On mora biti samostojen duh uzorne vrste in ne sluga malenkostnih strankarij. Pred njegovim duhom se mora klanjati vse, kar ni popolnega, samo ob sebi, in to kar ukrene, izvršiti se mora v blagor in proBpeli vse javnosti, kateri predseduje
Dan volitve pak bi mi dva postavila
Steiiuvender in Hauck, dvignol se je sam dr. Lueger, da razloži svoja dogovarjanja z namestnikom Kielmanseggom. Lueger je naglašal, da namestnik ni dvomil ni za tre-notek o njegovi (Luegerjevi) neomadeževa-nosti in sposobnosti, da pa je izjavil, da ga ne more priporočiti v potrjenje, ako ne položi svojega dr-žavnozborskega mandata. Po teh besedah obrnil se je dr. Lueger — ves raz-vnet — do ministerskega predsednika: „E k s-celenca, poživljam Vas, da poveste, kar veste o meni! (Po tem vskliku navstalo je silno ploskanje na galeriji, a predsednik je dal isto izprazniti. Toda ljudstvo ni hotelo oditi in še le po preteku pol ure spraznila se je galerija med vskliki: „Ptuj! Živio Lueger! Mi ne gremo!1
V zaključku svojega govora je naglašal dr. Lueger, da se je v svoji prošlosti vsikdar držal zakonov. Slednjič je namignil, da se zapisnik ministerske seje, v kateri so razpravljali o potrjenju, nahaja v rokah socijalistov!!!
Posl. Kronaweter, Pernerator-f e r in W e b e r so se izrkeli za nujnost, levičar B e e r pa proti. Poslednji je zatrdil, da nemška levica nikakor ni skušala vplivati na vlado v tej zadevi.
Pri glaaovatju je bila odklonjena nujnost predloga Pattayevega z 118 proti 64 glasovom. Za nujnost so glasovali antisemitje, jeden del nemških konservativcev, nemški nacijonalci, M I ado Čehi, Hrvatje in Slovenci. Večina Ho-henwartovega kluba — to treba zabeležiti —je glasovala proti nujnosti.
Politiške vesti.
V Tritu, dna 9. novembra 1896.
Deielnozborske volitve na Kranjskem. Prejeli smo nastopni dopis: Da bode poročilo, katero prinaša „Edinost" o vipavsko - idrijski volitvi čitateljem jasnejše, pro-sim slavno uredništvo, da sprejme naslednje opazke v svoj ceigeni iist.
Nečuveno bi bilo, — in tega se nekateri bojč — da bi se na dan volitve poleg klerikalnega kandidata tudi dva kandidata narodne stranke potezala za ta mandat. Tega se ni treba bati, za to sem porok jaz podpisani. Na priitojnem mestu se je v navzočnosti g. Božiča in moji nenavzočnosti, toda popolnoma v mojem zmislu izjavilo, da oni naju dveh, kateri ima manj upanja da prodere, se umakne, na korist drugemu. Da se to izvć, se je zahtevalo, da se skličejo zaupni možje vipavskega in idrijskega okraja in se o tein izrečejo; jaz pa sem še iayavil, da kandidujem le pod tem pogojem, če se vipavski in idrijski zaupni možje zame izrečejo in če bi ue bilo soglasja, da v tem slučaji tudi pristaši g. Božiča obljubijo zame glasovati. Ta moja izjava je znana na Vi-pavskem in na Idrijskem. Zaupni možje se pa vsig na Vipavskem niso vprašali, ker od zaupnega moža vem, da ni bil poklican k ni-kakemu posvetu. Toraj pogoj, pod katerim sem jaz izjavil, da kandidira, se ni izpolnil, — jaz tony nikomur nisem na potu za ta mandat. Da hočejo narodni volilci idrijski, kakor čujem, vkljub temu glasovati zame, za to ne vem druzega razloga, kakor da jim g. Božič ni po volji. —
V obče bodi pripomnjeno, da ne hrepe-
nujine .parkeljne s strgulo", kakor so stali na pragu vic vseh svetnikov večer. Si li videl, koliko so imeli dela, a ostanki njihovega delovanja še niso popolnoma izginoli, — kajti poglej tja v kot!"
In zares! Med šaro vencev in druge ropotije ležalo je nekaj ubogih duš v pomilovanju vrednem stanju! Polomljene in raztrgane ječale so in trepetale od mraza in bolečin, da bi se jih vsmilil vsak križ. Te duše, ko so se odprla vica, hotele so ven, kljubu temu, da še niso bile dovolj čiste.
•In tu leže zdaj", dahnila je Vila in za kazen ostanejo celih osem dnij v tem kotu. Bodoče leto se izvestno nobena ne prenagli in tako bi se moralo goditi pri volitvah na zemlji, bodisi v državni, deželni ali mestni zbor. Povsodi bi morali stražiti parkeljni, puristi slabe vesti ali še slabših možganov. Vspeh njihovega delovanja bi bila gotovo izvolitev uzor moža v vsakem oziru.
Tako pa je le vedno kolobocija in zmešnjava na zmešnjavo, ker malokdo voli z lastno
nim priti v deželni zbor. Da sem imel kedaj to ieljo, bilo je za to mnogo ugodnejših prilik- Jaz se tudi za vipavsko-idrijski mandat nisem potegal inse sedaj ne potezam ni z besedo ni s pismom za ta mandat. Ne nosim toraj nikake odgovornosti za izid volitve. Če bode kaj .škandala" pri njej, jaz ga nisem neč dtležen. Ihr Ferjancič.
Prostor nam ne dopušča, da bi beležilli vspehe volitve volilnih mož v posamičnih vaseh, zadošča menda, ako povemo, da se iste vrše večinoma ugodno za konservativno stranko.
Dunajsko vprašanje. Po vsej pravici smemo govoriti sedaj o .dunajskem vprašanja', kajti lahko rečemo, da so sedaj oči vse Evrope obrnene na Dunaj. — O včerajšnji razpravi v poslanski zbornici poročamo na drugem mestu; iz tega poročila je razvidno, da, ako je vlada nastopila odločno proti an-tiaemitom, so tudi ti pripravljeni na vse možnosti. Okrtgni volilni odbori so že pripravljeni za eventualne nove volitve in .Deutsches Volksblatt* trdi, da je antisemitska stranka po najnovejših dogodkih pridobila ogromno novih somišljenikov. — Dasi je ogorčenje in razburjenje veliko med prebivalstvom dunajskim, vendar se isto vede uzorno. Antisemitski listi svare ljudstvo iskrenimi besedami, naj se nikar ne da zavesti do kakih nepremišljenosti, ker to bi bil.i voda na mlin liberalcev. Tudi poročevalec praške „Politike" piše, da je ogromna večina Dunajčanov na strani dra. Luegerja in da postaja položenje vlade jako neprijetno.
Ali ta usodni čin vlade utegne pograbiti in poplaviti še drugo žrtvo. Iz našega poročila je razvidno, da je grof Badeni trdil, da vlada ni stavila nikakih pogojev in delala nikakih obljub dru. Luegerju, dočim so izjavili dr. Lueger in tovariši, da so pripravljeni priseči, da je namestnik grof Kielmansegg stavil take pogoje, da pa je zajedno pript-znaval popolno sposobnost Luegrovo za mesto župana. Ker pa je grof Badeni izjavil v včerajšnji seji, da vlada je prepričana, da Lueger niina potrebnih sposobnosti za župana take velike občine, pasti mora vsakomur v oči, da gredo nuvskriž izjave Badenija in Kielmansegga. To pa ni malenkost in prav lahko »e zgodi, da pride do posledic za tega ali onega moža. In res zatrjajo današnja dunajska poročila, da se grofu Kielmannseggu od včeraj maja stol.
Sicer pa velja tudi za grofa Badenija naša včerigšnja sodba, da si ni posebno utrdil stališča se svojim nastopom proti dru. Luegru.
Nova volitev župana se bode vršila v sredo ali v četrtek.
Volilni oklic mlado&eftke stranke za predstojeće deželnozborske volitve je jako razsežen. Iz tega vzroka se ne moremo baviti danes z istim podrobneje in hočemo v prihodnjih izdanjih naglasiti važniše odstavke
Iz poslanske zbornice ogeivke. V
razpravi o proračunu je naglašal poslanec Horansky, da je ves proračun sestavljen ne-reelno in lahkomišljeno. Breme davkov je na Ogerskem veCe nego v večini dežela ostale Evrope. Zaključuje svoj govor slikal je posl. Horansky splošno propadanje in bolestno staiye notranjega organizma Ogerske. Sedanja politika more dovesti ali do hlapčevstva ali do revolucije.
voljo, marveč le kot marijoneta tega ali onega .odličnjaka'. Dokler pa pojde na zemlji tako naprej, vic ne bo konec in strgulja bo še nadalje pela*.
Kot finale k predletečim izjavam moje Vile pak bi jaz še dodal naslednji komentar k volilni kolobociji.
Kdor je voljen biti zastopnik ljudstva, mora v prvi vrsti isto ljudstvo natančno poznati in njega srečo in n e s r e č o. Kdor je živel vedno v ozbilji ali kdor ne pozna poleg belega kruha tudi črnega in — ovsenega, kdor ni satu trpel muke povprečnega človeštva, on ne more imeti pravega razumevanja, on ne more in ne sme biti zastopnik ljudstva!
In bodimo odkritosrčni: koliko je zastopnikov naroda, kojim je le za čast, za dobiček in zlovoljni vpliv na ubogo maso, ki naj služi njim, ki jim bodi le za krepko orodje! Taki naj se poskrijejo, dokler je še čas, sicer pride ponj« parkelj, katerega jim od srca želi	1'ittko Oobrin.
Radi demoatracij v Zagreba pride pred sodišče 56 obtožencev. Razprava se bode vršila dne U. t m.
Iz Bolgarske. Govori se, da princ Ferdinand in bolgarska vlada namerujeta odposlali v Peterburg posebnega zaupnika, ki naj bi naprosil carja botrom princu Borisu pri prestopu poslednjega k pravoslavni veri.
Različne vesti.
Nitip pravzvlianega vladika tržaikaga
Že dlje časa govore tržaške in dunajske novine o odstopu prevzvišenega vladike tržaškega, dra. Ivana Ne p. Glavine. Mi srao sklenili molčati o stvari — ker nam nikdar ni bilo do senzacije — dokler ne zadobimo gotovosti. Danes smo pa overjeni, da naš prerail. škof res odstopa, a iz lastnega nagiba, ne pa prisiljen po sv. Stolici, kakor so lagali laški in nemški listi. Pre-milostni škof je iz lastnega nagiba naprosil sv. Očeta, naj ga reši težke službe in Sv. Oče je, kakor doznajemo, ugodil prošnji našega škofa. Ponavljamo pa še enkrat, da vladika Glavina odklada težko breme iz lastnega nagiba in da ne more biti niti govora o kaki nemilosti pri sv. Stolici, kakor so nesramno klevetali židovsko • liberalni časniki.
Sploh je to židovsko časopisje — kakor vsikdar — tudi to pot pokazalo vso svojo podlost, kajti pokazalo je, da mu nobena stvar ni toli sveta, da bi je ne izkoriščalo za svoje umazane strankarske namene.
Ob vsaki priliki ogrenjevali so trenutke blagemu vladiki; v svoji nesramnosti, neznosnosti in narodni srditosti ter po svojih odličnih zvezah prisilili so često dobrega in nad mero miroljubnega dostojanstvenika do velikanskih žrtav na svojih nazorih, in sedaj nimajo niti toliko člo* veškega čutstvovanja — o taktu niti ne govorimo —, da ne bi zasramovali blage duše in ga ne proganjali istimi lažmi, s kojimi so mu grenili življenje v vsej dobi pastirovanja: predbacivanjem panslavizma. Za žrtve, do-prinešene njim na ljubo, plačitfejo ga — starimi lažmi. Taka je hvaležnost lažilibe-ralizma na Ogerskem, taka na Dunaju in taka — v Trstu.
Tudi mi se pridružujemo meneqju .Naše Sloge", da bi morali oni činitelji, ki so v prvi vrsti poklicani v to, vzeti v svoje varstvo pred takimi podlimi napadi moža, ki že po svojem poklicu in položenju zasluži vsega obzira.
.Presvetli biskup — tako piše omenjeni liat — je še v svojih dvorih in Še upravlja svojo škofijo; ali to lahko rečemo, da Italijani in njihovi visoki patroni krivo sodijo presvetlega cerkvenega pastirja, in se bode morda — ko se streznijo nekoliko — tožilo temu in onemu za pastirjem, kojega so napadali krivično, oziroma, kojega niso branili, ko je bil napadau po krivici; za možem, kojega so napadali tudi tedaj, ko je na škodo svojih soplemenikov skušal zadovoljiti italijanske kri-č a č e, katerim sta cerkev in vera deveta briga. Mesto priznanja in zahvale janje pro-staške napade in grdo nehvaležnost".
Tudi mi nismo mogli vsikdar hvaliti činov njegove prevzvišenosti, ali kar smo rekli, izviralo je vsikdar iz poštenega srca in poštenega namena. In jasnim čelom lahko zatrdimo, da se nismo nikdar pregrešili proti zakonom dolžnega spoštovanja do svojega vrhnega pastirja, niti tedaj ne, ko smo bili uverjeni, da je naš vladika nekoliko predaleč posegel — v svoji miroljubivosti. V tem ravno se razlikujemo mi od propovednikov italijanskega lažiliberalizma.
Njegova prevzvišenost naj sprejme naše zagotovilo, da uiu slovenski verniki ohranijo blag in hvaležen spomin na tolikih dokazili očetovske ljubezni.
Tu še nekoliko podatkov. Ivan Nep. Glavina je bil imenovan škofom poreško-puljskim leta 1876. Po smrti nepozabnega Dobrile je bil Glavina v letu 1882. imenovan škofom tržaškim. Tu je bil umeščen dne 6. avgusta 1882. v stolni cerkvi sv. Justa.
Moika beseda. Med tržaškimi službeuim i, poluslužbenimi in „liberalnimi" listi, neiz-vzemSi nemške modre ,tetke', bije se že nekoliko dnij hud boj glede podržavljenja občinskega gimnazija tržaškega. O tej pereči stvari izrekli smo i mi svojo besedo ter ope-i tujemo tu svojo misel, da bi bilo bolje /a
državo in za gojence, ako bi prevzela vlada občinski gimnazij tržaški v svoje roke. V ostalem pa nam ne razgreva živcev vse to pogajanje med dobrohotno vlado in trmastim občinskim svetom ; saj ni nam naloga dajati vladi nasvetov. Pač pa beležimo zanimive časnikarske izjave, katere navajajo tržaški listi v tej .barufa in tamegia", kojo je vzbudilo to pereče vprašanje. Zabeležili smo že zanimivo, odkrito izjavo nemške poluslužbene „Triester Zeitung", katera je v sveti jezici zatrobila v svet, da nekaterniki .smatrajo občinske srednje šole v Trstu .za nekaj več, nego za jednostavna vzgajališča". To je bilo znano že zdavna vsem onim, ki poznajo tržaške odnošaje. Kot nepristranski časnikarji beležimo danes možko besedo, katero je izustil poluslužbeni .Mattino" o tej stvari. Povedal nam sicer ni nič novega, toda kon-statujemo, da je to pot povedal britko resnico vsem tržaškim .liberalcem*, in onim, ki se smatrajo za take. Govorć o •tržaškem iolskem vprašanju* pravi .11 Mat-tino*: ..... Mar ni to ironija, ako človek vidi, da se razburjajo za narodnost in se pripravljajo v boj proti drugim narodnostim taki ljudje, kateri kljubn svojim študijam ne z n a j o in morda nikdar ne bodo znaliizražati se pravilno niti v svojem materinem jezikn in ki poznajo ali ne poznajo kak e besedice jednega ali dveh drugih jesi ko v?"
Tu ima .11 Mattino* povsem pravo. Kljubu svoji „ftviti coliuri" ne znajo razni .liberalni" kričači niti Dantejevega jezika, ne znajo one .favella del dolce si*, ampak govori jedino le nekako čudno narečje, kar imenujejo ponosno: „parlar el trieštin". Umevna je zatorej jeza „II Mattina", da niti v oni ostudni, zasramujoči pesmi „Nela patria de Rossetti" tržaška več ali manj odrasla „mularia" ne zna pravilno izgovarjati aladke besedice „italiano1, In iz tega dejstva sklepa tII Mattino", da se godi popolnoma prav dotičnim starišem, kateri mislijo, da njih otroci znajo italijanski, potem pa se čudijo, ako jim isti „talijanski* otroci, „talijanskih* starišev prinašajo v šolskih spričevalih .kljuke* iz — 11 a I i ja nič i n e!! t?udno, kaj ne? Iz vsega tega izvaja .Mattino* potrebo, da se morajo najprej še • le učiti pravilno govoriti in pisati italijanski „m a I iu Italijani, potem naj se še-le kujejo v zvezde „v e I i k i" Italijani.
Moško je to povedal naš „Mattino", le škoda, daje pri svojem zaključnem nasvetu menda namenoma pozabil povedati, kako naj se „mali" Italijani priučijo temeljiteje ie jednemu ali dvema drugima jezikoma, zlasti drugemu deželnemu jeziku !
ŽmtM podružnici druiba av. Cirila In Matod« pristopila je kot druga pokroviteljica ga. Antonijeta Sabec plačavši 100 gld. — Ta najnoveji dokaz uzornega rodoljubja obče spoštovane obitelji Šabčeve beležimo čutstvom iskrene hvaležnosti. V imenu naše družbe, te zaščitnice naše mladine, izrekamo najpri-srčnišo zahvalo blagi gospej in narodni do-brotnici. Dobri Bog povrni stotero.
Donaakl za moiko podružnico druiba iv. Cirila In Metodi. v Trstu: Na mesto venca pok. bratu Sokolu T. Pretnerju so darovali: „Kolasi* v krčmi g. Posege nabrauo svoto, 9 kroni 50 stot. in Fran Zelen 1 krono, —s.— je daroval v spomin prestopa v pravo-slavje 10 kron; — prijatelji, slaveči odliodnico pobratima Babuderja Frana v Maribor, so nabrali 2 kroni. Rože Josip, član Trž. podp. in bral. društva, je daroval, ker je ozdravel v kratkem času 4 krone. Upravništvo „Edinosti* je odstopilo za podlistek „Čuvajmo svoje prastari neu prejeti znesek 80 stot. Fran Antonovič Smarski je daroval 2 kroni, ker je bil obdaijen knjižicoj ,0uvajino svoje pra-starine"
„Slovansko pavako društvo' v Trstu
bode obdržavalo svoj redni občni zbor v nedeljo dnć 24. novembra ob 3. uri popo-ludne v prostorih , Slovanske Čitalnice*, ulica S. Francesco štev. 2, s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. — 2. Poročilo tajnika. — 3. Poročilo blagajnika. — 4. Poročilo revizoijev. — 5. Posamični predlogi. — 6. Volitev predsednika, 9 odbornikov, 3 namestnika in 3 pregledovalcev računov.
Odbor.
Pri vosslici „Slovanskega pevskega društva" preplačali so ustopnino sledeči gospodje : Dr. G. Gregorin 1 gld.; J. J. 1 gld.
20 nč., dr. Pretner 1 gld, I. M. I gld , dr. Abram Josip 60 nčč., I. Prelog 60 60 nvč., Zadnik 60 nvč. Po 10 nč.: Dr. Ribar dr. Podreka, N. N., Vrabec, N. N. Prisrčna hvala vsem !
Za dijaiko kuhinjo so darovali izven tistih, ki nadaljujejo svoje redne letne doneske. in katerih imena se objavijo konec leta v računu — dosedaj sledeči gospodje : Uč. g. vikar Štefan Jenko 2 gld., bi. gosp. c. kr. komisar Anton Rebek 5 gld., g. dekan Anton Rogač 1 gld., g. And. Oink 3 gld., g. dvorni kapelan Edvard Legat 2 gld., g. župnik Ivan Narobe 10 gld., g. vojni ku-nat Anton Jaklič 5 gld., vč. g. vojni kapelan Rade Matzidovšek 5 gld., veleč, g. župnik Ivan Benedikt 2 gld. in g. prof. Gomilšak 5 gld. Bog povrni! To bodi povedano v po-snemo tistim premožnim Slovencem, ki se do sedaj še niso zanimali za našu dijaško kuhinjo.
lavno dobrotvoratvo v Tratu. Tekom oktobra meseca t. 1. razdelilo j« glavno ravnateljstvo javnega dobrotvorstva potom mestne ubožnice: 2129 gld. na stalnih mesečnih podporah potrebnim rodbinam in zasebnikom, 1044 gld. na izrednih podporah, nadalje 25 rjuh, 180 rabljenih čevljev, 112 komadov razne obleke, 7 popolnih novih oblek in 26.150 porcij juhe.
Nenadna smrt. Včeraj našli so 58-letnega bivšega mešetarja Konstantina Marka, sta-nujočega v ulici S. Francesco hšt. 6, mrtvega v njegovi sobi. Marko došel je prejšnji večer pozno domov in v tem ko se je slačil, zadela ga je bržkone kap na srcu. Poslednji čas godilo se je Konstantinu Marku jako slabo, toda podpiral ga je krepko njegov brat, trgovec Demetrij Marko.
Zopat samomor. 20letna pestunja Ivana Babuder iz Materije služila je poslednji čas pri posestniku Ivanu-Mariji Petarosu pri sv. Mar. Magd. Gornji hšt. 262. Dekle bilo je pohabljeno in bolehno. Včeraj popohutne rekla je Babuder svojemu gospodarju, da gre na njivo po zelenjavo, in od te dobe nije bilo več videti. Zvečer našli so jo utopljeno v vodnjaku na istem posestvu. Skočila je v vodnjak bržkone, da se odkriža bolezni.
Zvoia slovenskih posojilnic vabi na redni občni zbor, ki se bode vršil v četrtek dne 5. decembra 1895 ob 10. uri predpolu-dne v dvorani Celjske čitalnice v Celji. Dnevni red: I.) Poročilo načelnika in odobrenje letnega računa. 2.) Poročilo društvenih revizorjev. 3.) Volitev novega odbora. 4.) Razni nasveti. Opomba: Po 11 društvenih pravil smejo se udeleževati občnega zbora pooblaščenci v zvezi stoječih posojilnic, pa tudi vsak zadružnik takšnih posojilnic.
V Celji, dne 31. oktobra 1895.
Načelništvo „Zveze slovenskih posojilnic*
Izdajaloc — samomorilec. Sinoč se je v Pragi v javnem vrtu na Karlovem trgu ustrelil Vaclav Oižek. Ta mož je splošno znan iz razprave proti omladini v Pragi. Čižek bil je oni, ki je o preiskavi izdal svoje tovariše ter povedal sodičču vse podrobnosti o organizaciji omladine in nje namenih. Dne 5. t. m. prišel je Čižek iz zapora, ker je bil pomiloščen z drugimi obsojenci vred. Iinetka Čižek ni imel, v delo in službo pa ga ni maral nihče, ker se je o omenjeni razpravi pokazal izdajalcem. Tako se je izognil stradanju in bedi s tem, da je šel svojevoljno v smrt.
Sodnijsko. 381etna Justina Prelc, rojena Grlic, soproga stražarja Ivana Prelca, stala je predvčerajšnjem pred tukajšnjim deželnim sodiščem, obtožena hudodelstva poneverjenja. Justina Prelc je .posredovala" za posojila in v ta namen poverile so ji razne ženske vsakovrstnega oblačila, zlatnine in nad tisoč goldinarjev denarja. „Posredovalka" pa je vršila svoje opravke tako izborno, da konečno lahkoverne ženice niso dobile več niti obresti za „posojene" stvari, še mani pa denarja samega. Zato so jo ovadile. Pri pt*edvčenyšnji razpravi izgovarjala se je Prelčeva s tem, da so ji „posli šli po zlo", ker so dotične ženske zahtevale prevelike obresti. Sodišče jo je obsodilo na 18 mesecev ječe. — 35-letni postrešček Ivan Narath iz Kopra, službujoči pri kantinerju Koubskemu v konjiški vojašnici v Dunajskem Novem mestu, poueveril je dne 27. septembra t. 1. svojemu gospodarju 96 gld. 33 nč. in pobegnil. Prišel je v Trst. Ko ni imel niti novčiča več, stavil se
je sam policiji. Sodišče ga je obsodilo zaradi poneverjenja na tri mesece ječe. — 34-letni kmet Matej Turak iz Brnčičev pri Kastvn dobd je predvčerajšnjem zaradi težkega telesnega poškodovanja dva meseca ječe. Turak (po domače Seberič) se je dnć 6 oktobra v Anteliiievi gostilni v domači vasi spri s svojim tovarišem Josipom Ujičičem ter ga udaril z litrom po glavi, prizadevši mu težko rano.
Policijsko. Peka M. Allicha (Alič ?), trg Cavana, prijavili so redarstvu, ker je iz ni-čevega vzroka surovo pretepel 18letnega pri njem službujočega pomočnika Dominika Bia-suttija. Ranjeni pomočnik moral je v bolnišnico. — Brezposelno služabnico Marijo Gravos iz Krka so zaprli, ker je prenočila v veži hiše št. 5 v ulici Carpison, kajti bržkone ni iuiela iti drugam pod streho.
Policijski ottcijal Ti« prijel je 29-letnega slikarja Antona Latinčiča iz Benetk, pristojnega v Dalmacijo in ga zaprl, ker je Latin« čič dne 2. t. m. v neki gostilni v ulici Cro-sada težko ranil dimnikarja Danlela Sikiča. Latinčiča išče tudi okrajno sodišče v Spletu zaradi tatvine. — 20 letnega hlapca Alojzija Badioro iz Trsta in U-letnega hlapca Karla Raisa, pristojnega v Črnogoro, zaprli so, ker sta na sumu, da sta ukradla hlevarju Kar-loviču iz zaprtega kovčega srebrno žepno uro in 15 gld. v gotovini. — To noč so zaprli dva poulična kričača.
Najnovejše vesti.
Trat 9. Na inesto veleč. g. dra. J o-s i p a I v a n i č a, ki je nastopil mesto nemškega propovednika v cerkvi sv. Antona starega, je prišel veleč. g. Kari Mechia kot školijski kancelar.
Dunaj 9. Volitev župana je določena na prihodnjo sredo.
Carigrad 8. Po Armencih obkoljeni turški bataljon v vojašnici Zeitim osvobodil je danes Mustafa Paša. Turkom je padlo pri tem v roke 2600 Marlinijevih pušek in 1200 samokresov.
Trgovinske brsojavk*. Bndlnpotta. Plenica m jesen —.— —
Plenic* «a (pomlad 189« 7.03 do 7.05. Ovri u
je»en —•---R* ia ipoiulad 6 47 -«.49 Kor mi
i» oktober --.— m^j-juni 1896 4.BI-4.02
Plenica uova od 78 kil. f. 0 0,'.	o.l 71»
kil. t. sao-7.—o.l SO kil. f. O.95-7-10 od SI kil. f. 7.05-716, od sa kil. fnr. 7.<5-7.20. od-le^mnn 5*60—8"/5i proso 6 30-««0 rinova tt —6.20 Plenica: Uredne ponudbe, povpraševanj« dobro. Prodaja 80000 met. »t. & nv«. druljn. Rt fi nvi. dratje. Vreme lepo.
Prag*. Neralinirani sladkor sa november f. !3,M> december 18">7. brci carina.
Praga. Centrifuga) nori, po.ttavljan.v Trat in carino »red ndpoiiljatev prečit j f. 31-60 Čuti cassd 851,— 32-26 Četvorni HB — JJ.) M) V plavali (•udili) «2.50 —-33.	"
Htm. Kav* Saatoegoiid av«r«g.< november VI.30 *a marc MS. -.
Hamburg. đantos good average tm december 74,76 maro 71.75 maj 70 50 mirno. Vovl Tork. V novem Vorku pričela je cena pšenici zopet padati- V tem tednu padla je od ««•/, na «8»/, cts., koruia pa od 87'/, na8«'/4cts. buihel.
Dunajska bon« Q. novembra l«M
danei	včeraj
Državni dolg ? papirju .... »8.40	U9.96
„ „ v arebru . . . . VH • -	100.10
Avatrijaka rfluta v ilatu . . .180 46	120.86
„ „ v kronah . . . s« t&	100.70
Kreditne akcijo.......Stil,—	884.60
London 10 Lit........ 120.90	120 76
Napoleoni......... 9.00	v-!>9
•O mark ........u.go	11.79
100 italj. lir ....... 44.70	46.10
Trin« o«n* (Cene m raiunejo aa debel* In s carino vrod.)
Sonati pridelki.
Ona o.l for. ilofor.
Mol: Koks........100 K. 14.26 14.&0
Mandoloni...... „	——
uvetlorudeči............12,—	12.96
temnorudeči..... „	—.—	—,—
kanarček ...... „	—.— —.—
bohinjski...... „	13.26	13.60
beli veliki..............11.76	12.-
. mali..............H,-	11.2 j
»členi, dolgi..... .	—•_	—
» okrogli............_.—	_._
mešani hrvatski ... „	».96	9.60
„ štajerski ... „	—.—	—,—
Mulo fmo Štajersko .... 100 K. 76. -	78.-
Joimon it. 10................9.76	— .-
> »....... .	10.75
» 8................12.25	11.-
Zoljo kranjsko....... „	7.—	7.26
»•P* • ................—.-
Krompir, štajerski ..... „	3.35	3.60
PrOM kranjsko....... .	9.60	9.76
Ltit, kranjsku ....... „	—.—	—.—
Špah ogerski....... r	«1.—	02.—
aut ogerska........ „	>irt,-
Kiti Mocca........ „	190.-	1U2,—
Ceylon IMant. lina ... .	182.-	184.-
. Pori..............189,-	191.—
Java Malang..... „	109,-	104.—
Portoricco...... „	182.—	184.—
tiuatomala.......168,—	100.—
Han ............. „	1C0-—	1«9— -
Halabar IMant............—.—	-.—
„ native..... „	—.—	—.—
Lnguayra IMant .... „	—.—	—.—
„ native .... „	—.—	—.—
Santo« najfiniji..........168.—	168.—
„ Mednje fini ... ,	149,—	150.—
„ erednjl......142.-	144.-
. ordinar......129,—	131.—
Ilio oprani...... „	—.—	—.—
„ najfiniji...... ,	162.—	154.-
n »rednji...... „	144.—	145.—
Sladkor Centrifuga! f vnte .
Concaa«4......
W glavah......
r*zko*ani .....
kls italijanski dni.....
.	srednji ....
Japan (ini AAA.....
, srednji.....
Raugoon eitra ......
I.......
II. . . . ... Fotroloj luski v sodih . . . .
v zabojih od 2U kil. Olj« italijansko najKneji . . .
a erednjetino . . bombaino, atnorik. . . . dalmatinsko ......
Limoni Meiinski .....
Pomaranče „ .....
Mandolini Ilalmatinskil
Bari . . I n0Ta
Flnjoll ....... . . .
Kollćl Dalmatinski nori . . .
, Pulješki.......
S.IOkTO PuljeAke .....
. GrAke v vencih novi . S-ltani&o nove.......
▼imporli.........
01b:eo ..........
Polonovko srednje velikosti . • velike .....
s male ......
Slan tki v velikih sodih . . .
100 K
aaboj
31,-
31.50 329.1 32.50 20 — 19 — 15.75 15 — 13 — U -
9._
2').5<t 6.S0 fi;l, — 68,-30,— 35.-5,-
31.2
31.7
32.5
3-_» 7
20.25
19.95
82.— 3»i,—
10O K. —.— —.— 73.- 75.-- 104.— 10«.—
12 25 13.50
10.-12.-13.-
82.—	30 —
100 K. 93—	94. —
28,-	29,-43.— 44 —
• 42.-	43.-45.— 46. — . 13.-
5.-	-•-
Trgovina.
Moka in otrobi. Moka. Neposredno prodalo se je v tem tednu jako malo moke u prve roke, ker so bile trene previsoke. Prilično nekaj kupčijo pa je bilo izdruge roke, Tak6 so prodajali št. 00 iz mlina v Libnici po 12.35; št. I iz mlina llnion po f. 11.75 do 12 ; št. 1 iz Oseka po f. 11.00 do 11.75 ; št. 4 iz mlina Hagganmacher po povprečno f. 10; Rconomovo št. 6 po f. 10.30 do 10.40; št. 5 pa po 75 nvč. draže, nego št. 6, in še razne druge marke. Tržišče je jako stalno ter se je zaključilo v dobri nadeji. Mlin Kco« nomo ima te-le cene: Člt. O f. 18.50, St. I f. 13, št. 2 f. 12.50; št. 3 f. 12.25; št. 4 f. 11.75; št. 5 t. 11.60; št. 6 f. 10.75. — Ogerski mlini pa imajo te-le cene: št. o t. 12.70 do 13.50; št. 1 f. 12 ilo 12.70; št. 2 f 11.80 do 12.10; š*. 3 f. 10.60 do 11.40; št. 4 f. 10.30 do 10.80; št. 5 f. 9.70 do 10.20; št. 6 f. 8.90 do 9.70; št. 7 f. 7.80 do 8.05 in št. 8 f. «.30 do 7.45, kakoršna je že vrst:
O t r o b i. Kconomo zahteva za svoj izdelek v mlinu f. 4 25, iz druge roke pa se je ta izdelek prodajal po t. 4.10 do 4.20. Otrobi iz mlina Milller A Hilcker so prodajali po f. 4 20 loko železnica Trst in po f. 4.4o, stavljenje kupcu v skladišče. Mlin Walz je prodal ves svoj prihodnji izilelek v mesecih november in december t. I.; za oddajo od januvarja do maja 1980. pa zahteva f. 3.5& loko Pešta, ali f. 4.47, loko želežnica v Trstu. — Debelih otrobov ni čisto nič na tržišču in je veliko povpraševanje po njih. — Vse kaAe na to, da se tržišče glede na ta izdelek v kratkem razcvete in da cene prilično poskočijo, kajti kljubu carini, ki se mora plačati o izvažanju Italija vedno povprašuj« po njih, ker je bila letos tam slaba letina.
D r o b n i otrobi so še vedno v istem položaju, kakor je bilo omenjeno v poslednjem poročilu.
Goved. Od 31. min. do 0. t. in. prodali so v Trstu 542 volov in 2fi krav klavne živine in sicer — volov iz Kranjske, 73 iz Hrvatske, 408 iz Hosne, 59 iz Dalmacije, — iz Ogerske, — iz Srbije, in 2 domača. Plačevali so se: voli iz Kranjske po f. —.— do —voli iz Hrvatske po f. 39.— do 40.— ; iz Bosne po f. 41.— do 42.— ; iz Dalmacije po f. 40.— do 41.—, iz Ogerske po i. —.— do —.—, iz Srbije po f. —.— do —.— in domači po f. 43,— do 44.—; domaČe krave po f. 41.— do 42.— krave iz Italije po t. —.— do —.— in krave iz Kranjske po t. —.— do kvintal mrtve vage.
Seno in ftlam«. Seno I. vrste prodajalo se je v tem tednu po f. 3.90, H vr. po f. 2.80 slama I. vr. po t. 3.35 in II vr. po f. 2.80 kvintal.
Surovo maslo, jajca in kokoši. Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tein tednu v partijah od 20 do 30 kij. po 90 do 92 nvč., v partijah od 30 do 50 kg. po 88 do 90 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po f. 1 — do f. 1.02 in v partijah od 30 do 50 kg. po f.—-98 do f. 1.— kilogram. Tolminsko surovo niaulo I. vrsti po t. 1.04 do f. 1.0»; kilogram.
Jaj o a na debelo po f. 3.30 do 3.70 sto komadov.
Kokoši po f. 1.— do f. 1.35 komad; piščeta po f. 1.— do f. 1.55 par.
Krompir, navadni, na debelo po f. 2.50 do 3.70 kvintal.	,|{. M."
Razpis službe.
1'ri TržašKem podpornem in bralnem društvu" rnzpisaim je služba društvenega uradnika.
Pobliže izvedeti je pri predsedniku Andreju Kalttnu Via Casermn hst. 13, I. nadst.
Ceno češko posteljno perje!!
Josip Pimrello
mehanik
zvišuje vsukmSno poprave Šivalnih Htrojev in dvo-koles. Prodaja nove in rabljen« Sivulne »troje in dvokoleia.
Via Madonna del mare štev. 4, ihod via Fontanone,
vštric 2. h , 1
naznanja si. občinstvu, rla je prevzel brivnico Ernesta Šver-Ijuge v hiši g. Žitka. Brivnica je temeljito prenovljena.
*	Znana domaČa gostilna JU
*	„AL CASTELLO DI DORNfiERB"
v TRSTU, v ulioi Farnata it. II
v kateri ho točijo lo pristna vlpnv-■k« vina in avaft« pivo, pri- _
poroča so si. občinstvu z m nta in z dežele, © Sladki rleallntf po 32 novč.; _ belo in irno vino, litor po 40 novč. Prvo po 32 nvč,; v steklenicah po 20 nvč. v'no »» dom od 5 litrov in ver po 4 nč. coneje. Kuhinja je preskrbljena s tečnimi jedili. uono «o primerno nizko.	Fran RJiveo.
S®®®®®®®®® I ®®® I< ® ® ® ®
GOSTILNA ulioi Valdirlvo it.
ALLA
19

toči najlibornvšs krušku in istrnka vina in sicer kraški toran po 48 nvč liter, litrsko vino prvo vrste i o 10., .Irugi vrsto po 8« nvJ litor Puntigumovo vodno sveže pivo v Hodih p t 24 nvč. litor. — Kuhinju nroskrhljena jo z najioČni&imi jedili in juko po coni. Naročila ho sprejemajo in nicor: za obet in večerjo i vinom 20 gld. na mesoc, bres vini 11, iamo obed 7 gld na mortoo.
Priporoča h« slav. *loven»kemu občistvu tu in io^obrojni obisk	udana
Jo8ipina Čuček,
gostilnlčarka.
Angelja Capellan-a
podvzetje mrtvaških sprevodov,
piazza iMIii Lajna XI. pultu'u Tonello — zaloga ulica Sette fontane 24 .1 — Telefon .V. 121.
Prevzimlje vsakovrstno prenoso mrtvih v mestu in zunaj. Volika zaloga kovinskih kr«t z* mrtvaške sprevode, kakor tudi ledenih od gld. 4.'jO za odraslo. Prodaja na deboiu in drobno porcelanasto vence, jagodo vozano na medeni žici, umetno evotje, trakove z napisi Imu v zalogi cvetja vsikovistnoga za poroko, plosove, palme in cerkveno posodje, v ho to lasten izdelek, Zaloga voščenih sveč, steuriuk prvo vrsto in oprave za otročiče.
1GB ID
5 kg. novega, dobrega, skublje-nega, brez prahu f. 4.80, 5 kg. boljšega f. 6; 5 klg. snežnobelega, mehkega kakor gnginje perje, skubljenega f. 9, 12, 15; 5 kg. polgaginje f. G, 7, 20, fl; 5 kg. snežnobelega, mehkega kakor gaginje perje, neoskubljenega, f. 12, 15.
Gaginje perje (puh) f. 1.80, 2.40, 3, 3.30 po kg. Prešite odeje, jako dobro, komad od f. 2.30 naprej.
Razpošil jotov franko po povzetju. Kar ne bi bilo po roiji, zamenja ali vzame nazaj. Pri naročbali prosim nstanjčnega naslova.
BENEDIKT SACHSEL, Rlattai 46!, toka.
Dohrozuana gostilna
ANTONA VODOPIVCA
(po domače .pri Prvačkovcu")
v Tritu,
ulloa Bolitarlo it ia
se priporoča in objavlja slav. slovenskemu
obč
•n»tvu Trsta in okolico da je preskrbljena za Hvoje prostoro in z« veselice „Trž. Sokola" iz lastne zaloge pravega črnega iu belega nepokvarjenega vinn po doli označenih cenah
po z o n j
Črno (izabelo) (novo) po 32 nč. liter Belo . (novo) , 40 . Rizling sladki prvaski (novo) po 48 liter Modra frankinja prv. (nova) . 40
Hiaru vina, bela in črna, večletna, toči v s dih po 40 in 48 nvč. liter, v steklenicah po liter prve vrste po 80, drugo vrste po 00 nvč. Družinam od Iftra naprej 4 nvč. ceneje.
RP9tlD Rihopi^ izdnlovatelji oglja v sv. DI alJC niUcint. p. tru, priporočajo svojo
zaloge v Tr»tu: Via Pondarea it. 1, Piazza
tleli a Vatle 2, rta Madonnina 2, Piazzetfa
Cordaiuoli 2, z ubodom tudi v ulici Ib r rente
po n^jnl^jih cenah, Oglje I. kakovosti
karbonina, kok, drva na metie itd. Naročbe se »pre-
mljejo tudi z dopisnico
Josip Vodopivec
tane nt. 15. Preskrbljuje denar na poHodo proti vknjižbi na zemljišča, na potem ponredujo pri proda-jah in kupovanjih posostnv, zeinl|ič, hiš prodajalnic, gostilnin itd. itd. Provizija po dogovoru. Pogovori v stanovanji, in od —10 ure v kavarni „Cora-morcio" Pinna pošiljajo n • j so v .stanovanje.
(rogiatrovana zadruga z omejenim poroštvom)
v Trstu
Via Molin Piccolo it. 1. 1. nadstropje.
tblitu tiuiVf/u puihifi),! ])u*l,)]tjti)
Diijo posojilu nu vknjižbo po a1/,"/»i menjioo po 8" zastavo po O",4/.- Sprejema hranilno vloge in jo obre-stujo po Uradno ure so : Vsaki dan od 9. do 12. uro dopoludn- in od 3. do 5. ponoludno, ob nudoljah in praznikih od 10—12 dop. izpl ačujo so vsaki ponedeljek od 11. do 12. uro dopoludno, in vHtiki četrtek od 3. do 4. ure popoludno. Glavni deleži voljajo po 200 kron Zadružni deleži ce lahko plačujejo v musočnili obrokih po 1 gld. tor znaša vnuki dolež IU gld.	12—(S
Gostilna - restavracija
na dobrom tflaau,
v veCem kraju na Notranjskem, na sedežu glavarstva, dviijset korakov od železniške postaje odda se v najem. Gostilna ima pravico ostajati radi ponoćnih vlakov odprta vno noč ter iina vcC sob za prenočevanja ptujcev,
Pogoje in drugo pove iz prijaznosti JOŽO Gostila, posestnik v Dol. Logatcu.
Oglas!
sem
Usojam kupil
se javiti p. n. občinstvu, da
gostilno
Piazza (aserma hšt. 2
in zajedno zagotavljam p. n. goste, da storim vse, kar moreni, da jih zadovoljim.
Točim piva izključno h iz znane pivovarne Dreher-jave najboljša iatr-aka vina in pa izboren kraški taran. Kuhinja bode izvrstna in postrežba izborna.
Odličnim spoštovanjem
Ivan Majev«
RAZSTAVA POHIŠTVA
dunajskega in trttega,
Via Torraate it 32,
J. iiadstr., r Stric gledali itn Artnonia.
Velika zalog,i jako dobro dolanoga (lnoga in preprostega ] ohiitva za spalnice in jedilnioe, primerne za dolavco ali uradnike, od glii. 140 do 100 in več. Izber najrailičniših omar chifonler, navadnih omar, omar h šipami, pisalnih miz, postolj, umivalnikov, miz in stolov ntjrazličnih vrst. Razven tega ima v zalogi dunajske opravo za spalnico in jodilnioe iz aineričansko orohoviuo, najflnišo pa gld. 2&0 do 3(>0; to so ceno, ki so no bojd tekmovanja, in pa najrazličuiSih tapotarij. — Prodaja proti gotovini. Vsp.-ejomajo so nalogi za razpošiljatvo. 1 — 14
I	i
( zaloga stekla, svetilnic, prstenlne in ^ v	kuhinjske posode.	\
f ulica Barrlera vecchla 6. )
l Stenj in stekla raznolična za petrotjnice. t
™	Šipe In kriHtalna ugledala	P
P predaja na debelo in drobno. ^ f poiiljatvc wa deželo se vrSe točno in hitro. ^
» DROBNE FOTOGRAFIJE «
k zadnja N0V08T, posamično ali v skujinuh, P	cena gld. 1.— dvanajstero.	Q
SPIRITUS SINEPIS COMPOSITUS
(ALGOFON)
jo ji dino sredstvo proti zobob»lu, glavobolu itd. ter h« dobiva v stoki nicali, previđenih poukom za vpo-rubo, po 20 nvč. izključno v prcmovnni
leku r n i Praxmarer (Ai due Mori) Phzia grande, Trst. Čuvati se Je ponarejanj.
Telefon št. 207.
Hiša na prodaj.
V Oabrovici pri Prošeku poleg ceste nahajajoča
so h i ia je na p-odaj, V tej hiši je ie več let dobro urejena krčn;a in prodijaln ca tobaka. HiSa ima štiri »obe. kuhinjo in obokom zidano klet za vino. Poleg hiše jo velik hlev in rrt, na vrtu je vodnjak, v katerem ne zmanjka vodo niti o naj več i vročini. Cena in pobliži p >g'.ji i/vedeti jo pri lantniku v Gabrovici. Cena je pri uorno ni*na.	M. Briiček
Henrik Slibiel
Corso. 1'iazzetta S. Giaoomo štev. 3
v Trstu.
SLADŠČIUKNil in PEKARNA
vedno bogato založena z vsakovrstnimi sladieicami.
Paste, torte, krokanti, pastici, -BISK OTERIA F IN A*
konfeti, fondants, čokolata, roks-drops in mnogo rirapih ihtitit.
Posebno priporoča za poroke ali slavljenje zarok
kolače, elegantne svilnate omote, ikatljice, podstave,
napolnjene slad&čicami. SLADKE PIJAČE t rozoliji, iplritl, vini domača in inozemska.
Vs prejema naročbe. -- Razpošilja proti poituem povzetju. Priporoča so slavnomu p. n. občinstvu za mnogobrojen obisk.
3 zlate
15 iretrnih
kolajn 13 čutnih i& prisnal&ih diplomer
_ KWIZDE _
menboršti ređilnl praief
sa ilvlno.
Dietiško sredstvo za konje, rogate živali in ovee. Rabi se nad 40 let v mnogih hlevih, kadar Urina nima teka, ako slabo prebaclja, da se poboljSa mleko in ponmoli mleko pri kraeah.
Cena: </. skatljici TO ni., '/, Skatljici 38 lli.
H
Pazite blagovoljno na Kornjo
«amtmto tnanikn I in zahtevajte iz-refno KW17.I>E\ Knriitubui-ikl rt• fflni pruitle ta I h vino.
Slavna »loga
Kreis Apotheke
I Korneuburg pri Dunaju.
II.
Dobiva ge u vseh lekarnah! in trgovinah i mlrodljaml v Avatro-Ogerakl
„Tržaška Hranilnica"
(Cassa (li liisparmio Triestina) Sprejrmljc denarne uloge v bankovcih od 60 nč. do vsacega zneska vsak dnn v tednu razun praznikov, iu to od 9—12. uru opoludno. Ob nedeljah pa od 10-12. ure opoludne. Obresti na
knjižice...........8 °/0
Ftačufe vsak dan od 9 — 12. ure opoludne. Znuske do 100 gld. precej, preko 100 do 100 » mora so ndpovodnti 3 dni in znoske preko lOoo gld pa A dni. E»komi>ttiJe menjire domicilirnno na
tržuikem trgu po.......3l/,'"0
Fonujufe na ili-ž. papirje avstro-ogerske
do 1000 gld po........4%
Višje znoske od 1000 do liCOO gld. po S1/,"/« J>Hfe denar proti vkujiženju na posesti v Trstu.
Obresti po dog >voru	2--24
Trst, dno ft. maja 1894.
Liniment. Capsici comp.
■ aidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripoznnno izvrstno, bolečino blažeč« luasiln; dobiva ho po 40 nč„ 70 nč. in 1 gld. p» vseh lokarmth. Zahteva nnj se blugovoljuo to apločno priljubljeno domače sredstvo t a kratko kot
Mteijev liniment s „sidrom"
ter nnj se prevUlnoHtno vsprej-mejo lo take atoklenico kot | pristne, ki imajo znano varst- '. veno znamko „sidro".	t•
Rioliterjeva lekarna
„Pri zlatem*levu" v Pragi. •
^ Alte Sc Zadnlk - TratJ
■	Via Nuova na voglu via S- Lazzaro, |
™ priporoča-a »lav. občinstvu svojo prodajalnieo ^ k z rnanifakturnim blagom. V zalogi nahaja M ^
■	povsem najnovejie hlajo. toliko za ienske ko- ■ ^ likor za moike in deco. Veliki iibor platna, ™ ^ bombaževim', perila, nbcev volnenih in svilna- W I tih. Velika zaloga vieh potrehićia ta ilrilje i& I ~ krojaćv V zalogi nahajajo se nadalje TtalOTrttnl ™ k trakovi m tudi trakovi ilovanaklh barv. k
■	Priporočata se čč gg. učiteljicam v mestu ■ ™ in na deželi za vbo potrebščine šolskih ročnih del. ^ j| Uierci ae pošiljajo h« zahtevo frank«. ^^
Teodor Slabai^a
srebar V GORICI <66rz) ulica Morelll 17
so priporoća preć. duhovščini ta napravo cerkvenih posod in orodij is Aiatega srebra, alpaka in medenine, kot: mon-štranc, knlihov, itd. itd. po najniiji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reJSi popravim ter jih v ognja poarebrim in pozlatim.
Da si zamorajo tudi taenj premožne crkve omisliti razne crkvene stvari, ae bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plaćilni pogoji atavili.
Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko !	»-84
Riunione Adriatica
24-2
di Sicurta
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, prevozu po luhem, rekah in na morju, proti toči, na livenje v vsih kombinacijah.
Glavnica In reaerva društva dna 31. decenfera 1892
Glavnica društva	gld. 4,000.000' —
Premij na reserva zavarovanja
na življenje	„ 13,326 84«'98
Premijna reserva zavarovanja
proti ognju	1,632.248 82
Premijna reserva zavarovanja n
blaga pri prevažanju	49.46S.07
Reserva na razpolaganje	„ 500,000*—
Reserva zavarovanja proti pre-
, minjanju kurzov, bilanca (A) „ 338.822.42 Roserva zavarovanja proti pr»-
minjanju kurzov,bilanca (D) „ 243.381 83 Rezerva speeijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje .	500.000-—
Občna reserva dobičkov	„ 1,187.164.86
Urad ravnateljstva: Via Valdirlvo, br. 9 (v laitnej bil).
PILIJALKA
c. irjri?jfslr. Htm zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novel za vpUfcila. V vred«, papirjih m	V aapaleoalli aa
4-dnevni odkai 9'/,*/, I SO-dnevnl odkai 8«0 8- „ 8% 3-meaečni , £•///« <0- . BV.Ve «- • . «'/»•/„ Za piima, katera ae morajo iaplaiati v sedanjih qankovcih avstr. velj,, stopijo nove obrestne takse v krepost i dnom 2i. septembra, 85. septembra In odnosno 17. oktobra t. 1. po dotičnih ob javah.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto,
V	napoleonlh bre« obresti.
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pošto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor ca Zagreb, Arad, Rielitc, Oablona, Gradec. Sibinj Inomost, Celovec, Ljubljana, Line, Olomue, Reichenberg, 8aat ln Bolnograd, — b r • s troškov
Kupnja in prodaja
vrednost ij, dlvia, kakor tudi vnovčenje kupono«
proti odbitku 1*/M proviiije. InkatO vseh vrst pod najuraestnejšimi pogoji.
Predujmi.
na Jamćevne listina pogoji po dogovora. Kredit na dokumente v Londonu Parlau, Bero-I inu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna plama na katerokoli mesto.
Vložki v pobrano.
4prejomajo se v pohrano vrednostni papirji, alat Oi srebrni denar, inozomski bankovci itd. — po pogodbi.
Naša blagajna isplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevneai ourau.
Trat, 17. septembra 1895.
J. Pserhoferjeva
lekarna ,Zum tfoldenen' Relohaapfel-
I. SiiiRerstiasse 15. DUNAJ. Otvarjajoče krogljice, prej imenovano kričistilne krogljico
staroznano lahko odvajajoče domačo aredstvo.
To krotfljico stanejo: 1 ikulljlcu as 15 kroffljlcttrai	Jeden zu-
vllek (» akta t lil«* M tflsl. r» ni., pri nefrankovani pošiljatvi po poštnem povzotju 1 AEltl. l€b ni. — Ako se denar nsproj pošlje, ni treba plačati porto, in stane: 1 zavitek krogljic 1 t?ld '-»5 nč., a zavitka - gld. 30 nč., 3 zavitki 3 gld. 35 nč . 4 zavitki 4 gld. 40 nč., 5 zavitkov 5 gld. 80 nč. 10 zavitkov 9 gld. 'JO nč. (Manj kot jeden zavitek so ne pošilja).
Prosimo, da se izrečno zahteva J. Pserhoferjeve otvarjajoče krogljice"
in paziti je, da ima pokrov -««ko škatljice isti podpi* J. a»—«»i»liofoi» v a*Ufl«6lla menili, ka'urogu jo videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline ^.^fo^itJaK^
Ji!
1 atokleniea M) ni.
1 Htekl. 40 ni., poštnine |irostu H5 nč.
Mastilo za rano, I stekleulca 50 nvč.
Fljakerski prsni prašek,	ff1
Tanokininska pomada i^V^SuKiii' Ranocelni obliž	^8lp:7U°rk
Unverzalna čistilna sol iSSSSrtftti tt
in krepi ielodee, k.ulur Jc pokvarjen.	sledicain slulie prebave, 1 omot 1 gld.,	P 1
Rnzven imenovnih izdelkov dobivajo uo šo drugo tu- in inozemske farmaceutične specijalitete, ki so bile po VHih avstrijskih časopisih oznanjeno tur *o na zahtovunjo točno in v ceno proskrbljajo tudi pred-meti, kolih ni v zalogi, — Btuzpotlljnaiju po |ioiII vršo se točno, u treba ju denar poprej doposluti ; vočju naročila tudi po poštnem povzotju.
d o p o A i 11 n t v i doataa*jn p» poštni niiknziilol Mtane porto lioMti naniai kakor po p«»vaset|u.
Trpotčev sok, Balzam za goltanec, Grenka tinktura za želodec, .ftlnMi
Praške kapljice itnenovuiia). Kalilo rastopUaJoie »reilHlvo ki oživlja in krepi želodec, k.ulur jc pokvarjen.
Lastnik politično društvo „KdiuostiV Izdavate^ in odgovorni urednik: July Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.