OfeiMšIso in «pirnica: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ vzhaja v pondeijek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. I «redništvoHi se more govoriti «■»k dan od 11,—12. ure dopold,, Telafon št. 113. RsmčniRO listu: Celo feto..........r2 K Po! leta ...... 6 K Četrt leta......... 3 K Mesečno............ 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije odo leto 17 1C Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 134. Maribor, dne 23. novembra 1910. Letnik II. Resume im konsekvence« Ker smo z našim nedeljskim protestnim shodom zadeli naše nasprotnike, v živo in ker prinaša „Nar. Dnevnik“ od dne 21. t. m,, o shodu dolgo poročilo, s katerim hoče oprati zamorca, se hočemo še nekoliko pomuditi pri tej veleznaČilni zadevi. Napraviti hočemo na kratko nekak resume in navesti konsekvence^ M izvirajo iz laktov in dogodkov;, katere smo doživeli v zadnjem času. Štajerski .„Lehrerbund“ je razpošiljal letake, na katerih se je na nezaslišan način žalilo naše vrle fante. Ta „Lehrerbund“ je, kakor se je poprej vedno trdilo, strogo stanovska organizacija učiteljstva, V njej so bili zato tudi združeni slovenski in nemški liberalni učitelji, Mi smo imeli že večkrat priliko, o-pozarjati na dejstvo in vsakdo, kdor je sam le nekoliko bistreje motril n alfe politično vrvenje, je prišel do prepričanja, tia so trditve o zgolj strokovno-stanpv-skih tendencah „Lehrerbunda“ navadno slepilo: Ta „Lehrerbund“ je bil od nekdaj glavno torišče svobodomiselstva. Sedaj stopimo lahko korak naprej In trdimo: Lehrerbund je le privesek sedanje nemškonacionalne večine v deželi, rekli bi lahko, nekak njen faktptum. Pred nedolgim časom se je zdelo temu Lehrerbundu, kakor znano, primerno nastopiti proti naši kardinalni narodni zahtevi, proti delitvi deželnega šolskega sveta. S tem je Lehrerbund odkrito priznal,^ da se hoče brigati za zadeve, ki bi mu morale biti popolnoma irelevantne ter stavlja nacionalno-politieni moment, če tudi ni umestno, nad stanovskega. S svojim sramotilnim letakom je pa Lehrerbund dokazal, da je izrazito nemškonacionalno društvo. Podal se je na popolnoma politično polje in kliče na najdrznejši način na boj proti obstrukciji naših poslancev. Mislimo 'da nismo preoblastni in neopravičeni, &Ko rečemo: V Lehrerbundu, v tej ekspozituri nem-gkonacionalne politične misli, M ima stanovsko zadalo samo za pretvezo, ni prostora za slovenskega u-čitelja. Izgovori, da so'nastopi Lehrerbunda v zadnjem času samo prehodni, ne drže. Vsakdo, ki hoče spoznati, lahko uvidi, da leži v vdejstvovanju nem-Škonacionalnih političnih (teženj Lehrerbunda sistem, zato mu mora vsak narodno-misleč učitelj obrniti hrbet Povemo odkrito: Pri tem vprašanju ni nikakega paktiranja, nikakih kompromisov, 'ampak samo .aut-aut. „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti“ in takega mi ne smatramo za Slovenca. Drugo žalostno dejstvo, ki ga je alera z letaki zopet potrdila, je: v gotovih krogih našega liberalnega učiteljstva ni nikakega idealizma več. Vsi spodnještajerski stanovi so se izrekli za obstrukcijo, čeravno se jim ne godi bogvekako dobro in čeravno vedo, da zahteva boj vedno nekaj žrtev, samo nekateri liberalni učitelji se iz egoističnih vzrokov ne morejo povspeti nekoliko nad materijalnost in rujejo odkrito in tajno proti našim poslancem. Tem ■gospodom so skupni narodni interesi deveta briga, njim se gre samo za lastni žep. To je žalostno in človeku se nehote vsiljuje vprašanje: Kako je to mogoče? Kje tiče vzroki, da je ves idealizem strt in zamorjen? Odgovor ni težak: Materialistično svobodomi- selstvo, ki slavi ravno med učiteljstvom bolj kakor med kakim drugim stanom svoje orgije, je uničilo vse vzvišenejše čute in odtod ta skoro neumevna sebičnost. Konstatiranje tega za vsakega učitelja nekoliko neprijetnega dejstva naj bo vsem dobro-misl|eöim v bodrilo, da gredo še z večjo vnemo na delo. Spremeniti te razmere med učiteljstvom in vzbuditi med njim pravega krščanskega duha' je naloga, vredna napornega in težkega dela. Mogoče So nekateri preveč zaverovani v tradicije, drugi se boje terorizma, tretji so brezbrižni, a vi, kar vas je zavednih, vzdramite jih in osnujte krepko Slomškovo zvezo! (Naj ne bo nikakega strahu in bojazni! (Mogočne Čete ’ našega ljudstva bodo stale za vami! Izza kulis« Zasedanje delegacij je zaključeno. Skupni ministri so dobili kar so zahtevali, vsi redni in izredni izdatki in proračuni so odobreni, V človeku, ki nima vpogleda v zakulisno politično vrvenje, se mora roditi in vtrditi prepričanje, da sede naši skupni ministri trdno na svojih foteljih ter se jim smeje Še sedaj v pozni jeseni solnce sreče razkošno in božajoče. 'A to je samo na videz. Z jesenskimi vetrovi šo pri-pihali tudi vetrovi, ki naznanjajo y. skupnih ministrstvih krizo. V političnih krogih je namreč faktično že javna tajnost, da še s precej hitrimi koraki bližamo spremembam na foteljih naših skupnih ministrov. Glede skupnega finančnega ministra Buriiana prihaja ta vest najmanj nepričakovano. Njegova u-soda je bila že več ali manj zapečatena, ko mu je avstrijska zbornica izrekla radi bosanske agrarne banke nezaupnico. Ker se mož zelo krčevito drži svojega ministrskega sedeža, ni hotel umeti tega migljaja s kolom in je to tudi mirne duše lahko storil, ker avstrijska1 zbornica žalibog ni forum, kateremu bi bil skupni finančni minister odgovoren. Da bi si vtrdil pozicijo, si je začel iskati prijateljev In zaveznikov — finančni minister ima v tem oziru najlažje stališče — In našel jih je. Ko je- prišel v delegacijah trenutek, da bi avstrijski delegati povedali Burianu tisto svoje mnenje, ki so jga imeli p njem v avstrijski zbornici, so na željo iz višjih sfer umolknili. Pozabili so na vse principe logike in doslednosti in izrekli Burianu zaupnico, Brezdvomno pa je, da ga s tem niso rešili. Ce minister tako ravna, kakor je počel Burian z našimi. _jugoslovanskimi brati, ki jih je hotel prodati o-grskim Židom, potem je nemogoč. Tak minister gre, ako ga tudi radi kritičnega trenutka Še drže višja mesta in čeprav se potegujejo zanj nekateri zastopniki onih narodov, ki bi bili z uničenjem svojih bosanskih bratov zelo občutno prizadeti. Stališče ministrovo, ki je vzbudil med ljudskimi zastopniki tako ogorčenje, kakor Burian, |e nevzdržljivo, čeprav se za njega pehajo z raznimi cukereki pridobljeni vla-dinovci. A ne le radi bosanske banke, ampak tudi iz mnogih drugih vzrokov je postal Burian nemogoč, V Času njegovega ministrovanja se je vgnezdila v bosanski upravi silna korupcija. Zlasti Burianov re-sortni šef Horowitz, kateremu je dal popolnoma proste roke, je marsikaj zakrivil. Ker je pa za vse odgovoren Burian, kurzira med parlamentarci znani biblični rek: „Glas je sicer Ezavov glas, a roke so Jakobove roke,“ Ravno radi tega pa, Ker niso njegove roke, je tembolj hudo in nevarno , , , Odstop skupnega vojnega ministra je že toliko kolikor gotov, Schönaich je sicer duhovit mož in pa osebno simpatičen, kot politik si pa gotovo ne bo pridobil slave. Njegova pozicija se je pričela majati že pred dalje časom, Schönaich) §e zelo računal na moč in silo bivše vladajoče ogrske koalicije. Preobrat na Ogrskem je prišel zato za njega kakor blisk iz jasnega- Tako je. bil prepričan o nezlomljivi moči koalicije, da se v novi položaj ui mogel niti vživeti. Franc. (Češki spisal Jan. Nerada). r (Konec.) Globoko upognjen, roke pa kolenih, se je premikal Franc počasi naprej. Ni si upal, ločiti se od aida. Kajti bal se je viharja, ki je divjal na Miklavževem trgu ter prenašal pele oblake snega, kajti ni bil mnogo težji in močnejši, kakor kaka majhna snežinka. Toda nič ni pomagauj. „(Vledno se mi dozdeva, kakor bi me klicalo nekaj domov ... Bo pač trebalo korajžno naprej . , .“ Tje besede so mu dale poguma in zavil je naravnost čez trg. Veter pa je zapihal z vso močjo proti njemu In mn vel sneg v obraz. Zmanjkalo mu je zraka, tipal je okoli sebe, kje bi bila kaka podpora — zopet močen sunek — in kakor lahko peresce je padel nesrečnež na zemljo. Trajalo je precej časa, predno se je zopet dvignil na noge. i„\. . . Moram — moram domov! . , . umrl bi od strahu tukaj“, je govoril sam k sebi, da bi zopet dobil pogum. Dolgo, dolgo je korakal Franc po Prokopovi u-lici navzgor. Počival je skoraj pri vsaki hiši, ob vsakem oglu. Končno je le dospel do svojega stanovanja. Imel je komaj toliko moči, da je zmajal s kljuko. No-) ga mn je izpoddrsnila in obležal je nezavesten v snegu. Nekoliko trenutkov je bilo tiho, Nato so se o-glasili koraki in duri so se odprle. Močna, velika ženska se je pojavila na pragu. „Moj Bog! . . . Moj ubogi Frane — kaj pa ti le je ?“ Naglo je priskočila ter dvignila možička, kot bi bil 'dete. „Kako je z Mieiko?“ „Dobro — dobro!“ mu je odgovorila ter ga nesla na rokah v sobo. „Samo tiho — ona se ne (sme prestrašiti“, je Šepetal Franc pred durmi svojega stanovanja, Žena ga je posadila, ne da bi Izpregovorila besedo, na stol. „Ali dobro spi?“ In Frane je zadržal z vso silo kašelj. „Da, da, prav dobro spi!“ Žena je odgovorila s tihim, tresočim glasom ter pokleknila ob slamnici na tleh. Majhna svetilnica je metala medle žarke na revno posteljo, kjer je ležala lOlelna deklica. Dgleno-črni lasje v neredu, kako je to navadno pri osebah, ki morajo dolgo ležati, so obsenčevali ozko, suho obličje, ki je bilo izmučeno kakor od sušice. Oči so bile zaprte, roke pa sklenjene, kakor k molitvi. „Kako je z otrokom? Vedno me je gnalo domov ... Hitel sem, kolikor sem mogel . . . Ali ,ne zgleda sirota kakor angelj? Nehaj jokati, stara, saj sem prinesel denar za zdravilo.“ „Ta ne potrebuje nobenega zdravila več!“ Žena se ni mogla več vzdržati solz; f ter ,se je vrgla na deklico. „(Mrtva ?! “ Franc se je dvignil z groznim krikom ter padel na zemljo. Kakor bi se hotel prepričati sam o grozni resnici, je stopil korak bližje, toda zopet šje padel brezzavesten na zemljo. Prihodnjega dne ' smo ■' se podali! otroci proti Francovemu stanovanju. Povedali so nam, da leži na parah. Bali smo se sicer, toda šli smo pa vendar-le k njemu. Soba je bila polna radovednežev, pa tudi takih, ki so imeli sočutje do uboge žene. Zraven nje je .stal drvar Strnad- Nekaj časa je = zrl nepremično na obe trupli, M sta ležali skupaj. „Ali ne leži tukaj kakor žemlja v polici!“ je spravil jedva iz sebe. „Ne preostaja mi nič drugega, kakor da vzamem oba otroka na roke in ju ponesem ob enem — “ Glasu mu je zmanjkalo, obrnil se je v stran in si pobrisal solze iz obličja. ... Bledi angeljček je klical trudnega Franca, dalje in dalje . . . klical ga je k sebi. Izseljevanje napreduje. V Washingtonu so pred kratkim sestavili statistiko o številu potnikov, ki so dospeli v mesecu avgustu iz tujih dežel v vse luke Združenih držav. Že poprej je statistični urad na Ellis-Islandu objavil Število došlecev iz tujih pristanišč v New-York. Nova statistika pa všteva vse došlece, krez ozirov, v Kateri luki so se izkrcali, ali da li so prišli v deželo črez kanadsko ali mehikansko mejo. Skupno število vseh došlecev je znašalo 132.622, od katerih je bilo 28.888 amerikanskih državljanov. Izmed inozemcev je bilo 78.574 razvrščenih kot priseljenci, 2274 priseljencem se je v mesecu avgustu izkrcanje zabranilo. Od 78,574 priseljencev je bilo 14.09|4 Italijanov, 10.862 je bilo Judov, po ogromni večini ruskih. Na tretjem mestu stoje Poljaki s 7805, Nemci so na četrtem mestu s 5407, f vendar ne prihaja niti polovica takozvanih Nemcev iz prave Nemčije. [Kot resničnih Mažarov se je izdalo od došlecev! v mesecu avgustu 1282. Izmed 2274 priseljencev, ki so bili v mesecu avgustu izključeni, je odpadlo 1375 na Ellis-lsland. Ob kanadski meji je bilo zavrnjenih 300 in ob mehikan-ski meji 192. V San Franciscu je našlo 162 došlecev deželna vrata zaprta, jv Bostonu 78, f v Philadelphiji 56 In v Baltimoru 5. Fiskalno leto 1910 se je končalo že z dnem 1. julija. Izza dne 30. junija 1909 do dne 30, junija 1910 je dospelo 1,041.570 priseljencev, Samo v dveh prejšnjih letih je bilo to število preseženo, ' leta f 1906 s 1,100,735 in leta 1907 s 1,285,349. Razven tega je Schönaich f mnogo preveč po- i pustljiv napram ogrskim zahtevam glede armade. Ta j popustljivost ga je dovedla v konflikte s prestolonaslednikom, ki se najodločneje protivi vsakemu trganju skupne armade. Tudi neke diference, ki so nastale med njim in nekaterimi vodilnimi vojaškimi o-sebami radi sicer zgolj vojaških zadev, kakor tudi njegova afera z .„Reichspost“, niso ravno vtrdile njegovega stališča in zato bo šel. (Skoro sigurno bomo imeli pri prihodnjem delegacifskem zasedanju že novega skupnega vojnega ministra, Najbolj nepričakovano pride gotovo vest, da je tudi stališče zunanjega ‘ ministra grofa Aehrenthala omajano, Aehrenthal je sicer bolj bolehne narave, toda ne toliko, da bi ne mogel zavzemati svojega mesta. Ce bo demisioniral, potem pri vsem nasprotnem zatrjevanju tega ne bo storil radi bolehnosti, ampak iz političnih motivov, Aehrenthalovo pozicijo < se je smatralo še pred kratkim za „bombenfest.“''' .Od vseh strani; je slišal samo hvalo in solnčil se je že v žarkih slave. Priznati se tudi mora, da je Aehrenthal res spreten diplomat. .Rešitev aneksijskega vprašanja je bila zelo kočljiva in težavna zadeva, fa jo je srečno izpeljal. Zato vcinkuje vest o njegovem padcu tembolj senzacionalno, a ni brez stvarne podlage, Že ostra kritika skoro vseh slovanskih poslancev — kdor ima s cukerčki zamašena usta, seveda ne more govoriti — ki so obsojali Aehrenthalovo politiko, ker pripušča influenciranje nase zunanje politike in obeh zaveznic na našo notranjo politiko, ni ravno zgladila njegovih političnih potov. ^,(0dobravam v glavnem aneksijsko politiko in prizadevanje, da se v zboru narodov vsestransko okrepimo, toda tega pomirjanja nimam, da bi naša zvezna razmerja ne y-plivala na naše notranje razmere, To mora v interesu dostojanstva, in notranje moči naše monarhije in v interesu sreče in blagra njenih narodov nehati in naša notranja uprava ne sme našima zaveznicama na ljubo imeti Slovanom sovražni značaj! Ker pa ima naša notranja uprava dejansko nemški in mažarski značaj, ne morem za proračun glasovati!“ Tako se je izjavil voditelj V. L. S, v delegacijah in mi se mu moramo pridružiti. Se bolj kakor obsodba politike, ki dovoljuje v-plivanje zunanje na notranjo, je usodepoln za 'Aeh-renthala Friedjungov proces in z njim združene a-fere. V tem slučaju je Aehrenthaiova usoda res tragična. Najprej srečno izvede težko in nevarno vprašanje aneksije in potem pade radi nekih falzificiranih aktov, ki jih ni sam zakrivil in so postali tudi že brezpredmetni. To je gotovo tragika .usode, a na stvari o nič ne spremeni. Brezdvomno je, da so igrali v čafeu aneksije falziiicirani dokumenti; neko u-logo. Ker se je Aehrenthal iz bogvekakšnih vzrokov preveč izpostavil in se je tudi za grofa Forgacha, našega poslanika, v Belgradu, ki je moral radi teh fal-zifikatov slišati že težke obsodbe, neprimerno in preveč zavzel, si je oblatil svoj ščit, s katerim se je do sedaj boril. Rja, ki se je zajedla v dosedaj svetlo jeklo, se bo vedno bolj Širila in se ne da odpraviti. Ne smemo sicer prištevati Aehrenthala. že med politične mrtvece, toda, njegov ministrski stol je začel pokati. Zgodovina je neizprosna in pozna marsikak slučaj, ko so že na pol pozabljene malenkosti povzročile težke posledice. In zelo verjetno je. da še bo ta igra usode ponovila pri Aehrenthalu. . nimm mn i m .-mi -. ■.=»M**i*>«■»»»»■■ mu,,.*! V Škofovske konference na Dunaju. Iz Dunaja se poroča od dobro informirane strani: Avstrijski škofje so pri svojih Škofovskih konferencah sklenili reformirati župnijski izpit. V bodoče bo razdeljena skušnja v dva dela, Ena skušnja se bo pečala z dogmatičnimi predmeti in z vsem, kar je z njimi v zvezi, druga bo pa obravnavala moralko, pa-storalko in cerkveno pravo. Ti dve skušnji se bosta lahko položili v dveh zaporednih letih, toda v dobi enega leta. Ta sprememba je posledica papeževega dekreta, v katerem se želi poglobljenje znanstvenih študij duhovščine. Reforme se uvedejo tudi z ozirom na pastoralne konference. Za javnost so posebne važnosti sklepi, ki so jih sklenili škofje z ozirom na dekret sv, očeta o sv. obhajilu: katoliški stariši bodo smeli prej kakor dozdaj pripustiti svoje otroke k prvemu sv. obhajilu, če so vzgojeni otroci v krščanskem življenju, da umevajo v rani mladosti temeljne nauke o sv. obhajilu. Glede skupnih obhajil učencev se je določilo, da se bo stopnjevaje v teku dveh let tako postopalo, da se zniža starost na 9. leto. Na dopis ministrstva za bogočastje z ozirom na Boromejsko encikliko odgovori konferenca fe dopisom, v katerem vzamejo škofje z zadovoljstvom na znanje,, da izjavlja ministrstvo, da bo gledalo na, to, da se ne bo motil verski mir ter da bo ministrstvo proti vsakemu takemu motenju ostro nastopilo. Navedlo se je pa več kričečih slučajev motenja javnega miru po gotovih odpadniških agitatorjih, ki so se pripetili, ne da bi državne oblasti zavzele kako stališče in storile potrebne korake. Konečno je z ozirom na dopis ministrstva ^izrečeno ; prepričanje, da se bodo podobni slučaji v bodoče onemogočili. ***”"" ’V '■!—»*"111" . "II I ■ - .mil, „Zahtevajte v gostilnah Stražo.“ Politični pregled. Hrvaški sabor. Starostni predsednik Barčic je dne 22, no.vemb-otvoril saborsko sejo. Po običajnem pozdravu starostnega predsednika in prečitanju vlog je poslanec dr, Kumičič imenom kršeansko-socialne stranke prava protestiral proti govoru grofa Khuena; in proti temu, da niso vse hrvaške, dežele zastopane v hrvaškem sa-boru. Govorili so še: starčevičanca Akačič in dr. Pavelič, poslanca seljačke stranke idr. Superina in Radie. Ob VA2, uri je v spremstvu uradnikov in pa vladnih poslancev prišel v sabor ban Tomašič v narodni gala-uniformi. Prečita! je kraljevski reskript o saborskem delavnem programu ter je proglasil odgo-ditev sabora. Opozicija je klicala: „[Živio hrv. kralj! Abzug ogrski eksponent!'“ Kdo bo tržaški škof? Listi poročajo, da bo za škofa v ‘Trstu imenovan ljubljanski kanonik dr, Karlin. Te vesti se morajo vzeti seveda z vso rezervo na znanje. Zaključenje zasedanja ogrskih delegacij. Ogrske delegacije so imele dne 21. novembra zaključno sejo. Češki deželni zbor odgoden. Višji deželni maršal princ Lobkovic, dr, Baern-reither in grof Schönborn so bili dne 22, novembra pri Bienertliu v konferenci glede položaja v češkem deželnem zboru. Vspeh je bil ta, da se je dež, zbor odgodil. Ce se bo doseglo pri ponovnih češko-nemških konferencah na Dunaju vspeh, bo češki dež. zbor zopet sklican na .dan 15, dec. ’Atentat na ministrskega predsednika francoske republike. V nedeljo dne 20, t, m, popoldne se je udeležil francoski ministrski predsednik Briand odkritja spomenika francoskega politika Ferryja, Ko se je vračal domov, ga je napadel neki človek, ki je skočil proti njemu, ga zgrabil za vrat ter ga dvakrat udaril s pestjo po obrazu. Napadalec je Briandu pri tem zbil klobuk z glave, Predno pa je mogel svoj atentat nadaljevati, je že zgrabila napadalca razjarjena množica, ki ga je strahovito pretepla. Na policiji je aretirani izpovedal, da je tajnik rojalistične mladinske organizacije ter je izvršil svoj čin iz političnih nagibov,: ’Srbski poslanik na Dunaju Simič gre v pokoj« „Zeit“ od dne 21, t. m. poroča iz Belgrada, da je faktično odpoklicanje srbskega poslanika)1 na. Dunaju Simiča sklenjena stvar. Srbska vlada pa hoče celo zadevo definitivno rešiti še-le potem, f kadar bo srbska vlada dobila prepričanje, da Avstrija tudi zagotovo odpokliče iz Belgrada poslanika grofa Forgacha. Iz oficiozne strani se zatrjuje, da bo srbski poslanik na dunajskem dvoru v kratkem penzijoniran, in sicer ker je podal sam! vsled privatnih razmer prošnjo za vpokojenje. Sanacija koroške centralne blagajne. „Slovenskemu Narodu“ se poroča dne 22, nov, iz Dunaja. V škofijski konferenci na Dunaju so se podpisale velike garancijske svote za sanacijo centralne blagajne v Colovcu. Episkopat avstrijski je tudi odposlal na koroške duhovnike zaupna pisma, v katerih se jim nalaga, da naj, denarno podpirajo sanacijo blagajne. V zvezo s stanjem te blagajne se spravlja tudi, da je grof Sylva-Tarouca prevzel dunajsko „Norber-tus“-tiskarno. Sporazum Nemcev v Bukovini. Po daljših konferencah so se bukovinski Nemci sporazumeli. Dne 21, nov. so krščanski socialci in nemški nacionalci sklenili za bodoče deželnozborske volitve kompromis ter bodo nastopili s skupnimi kandidati. (Oibe .stranki si osnujeta, skupen nemiško-na-rodni svet. Avstrijski Nemci na Bismarckovem grobu. Pod vodstvom bivšega vsenemškega poslanca Schönererja je romalo okrog 50 neodrešenih Nemcev na grob njihovega „svetnika“ Bismarcka. V nedeljo dne 20. t. m. so položili žalni venec na Bismarckov grob. Schönerer je imel svoj običajni nagrobni govor. Na večer se je v Friedrichsruhe vršil Shod, na katerem so „tlačeni“ avstrijski Nemci izražali svoje hrepenenje po svoji „obljubljeni deželi.“ Raznoterosti. Osebna resi. Danes dne 23, nov. se je, mudil v Mariboru kot gost našega prevzv, nadpastirja prem. djakovarski Škof tir, Ivan Krapac. 'Pošel je ob ’/2I2. uri predpoldne in odpotoval v Budimpešto z brzo-vlakom ob pol treh popoldne. Iz pošte. Poštni ekspeđijent Rudolf Murmayr v Gradcu f je imenovan za poštnega oficianta v Celju. Prestavljen je poštni ekspeditor Karl Poglič iz Gradca v Maribor. Vpokojena je Roza Sternberger, po-Štariea v Braslovčah. Iz pol. službe. Okrajni nadkomisar pri okrajnem glavarstvu v Gradcu Evg, vitez Mor-Sunnegg in vodja okrajnega glavarstva v Blovenjgraticu piem. Poiger sta imenovana, za okrajna glavarja. Spremembe v štajerskem namestništvu. Za pod! predsednika pri štajerskem namestništvu je imenovan namesto vpokojenega dr, Evg. Netoliczka dvor, svetnik pl, Hammer-Purgstall, [S r tem (imenovanjem je grof Clary! ( ugodil želji vladajoče nemškonacionalne večine v dež. zboru, — Dr. Evg, Netoliczka je o priliki svojega vpokojenja povzdignjen v viteški stan. — Namestniški svetnik grof Manzano je imenovan za dvornega f svetnika 1 ad personam. (Za namestniške svetnike so imenovani okrajni glavarji: grof Stiirgkh' v Radgoni, grof Schön-feld v Ljubnem f in pl. Kriehuber v Gradcu, Porotna zasedanja leta 1911. Pri okrožnem sodišču v Mariboru se bodo začela porotna zasedanja leta .1911, prvo dne 13. marca, drugo 19. junija, tretje 25. septembra in četrto dne .11. dec. V Celju se bodo pričela zasedanja: 13, lebr., 15. maja, 11. sept. in 20. nov. Novi studencu! red. (Okrajna glavarstva so poslala na posamezna županstva' besedilo novega studenčnega - reda, katero se mora pojasniti ( občanom. Glasom tega studenčnega reda morajo občinski odbori izvoliti posebno komisijo, ! ki f mora nadzirati studence in vodovodne naprave po občini, Studenci s sesalkami se morajo po določilih studenčnega reda očistiti vsako drugo leto. Navadni in plitvi studenci se pa morajo osnažiti vsako leto. Tudi se morajo studenci dobro zadelati, da ne pridejo f v ! pitno vodo škodljive tvarine. Kmetovalci, pozor! S 1, jan. 1911 stopi v veljavo nova postavna odredba o varnostnih pripravah pri kmetijskih in drugih strojih. Mlatilnice, domači mlini, vejalnice, stroji za pripravo krme i. dr. morajo biti opremljeni z varnostnimi pripravami, da se preprečijo eventuelne nesreče. Kdor ne bo zavaroval strojev, zapade kazni. Natančneje še o tem izve pri županih. Riemanje zopet v naročju katoliške cerkve. V; nedeljo dne 20. t. m. so praznovali v Riumanjih blizu Trsta znamenito in redko slavje. Kakor znano so pred 11 leti Ricmanjei izstopili iz katoliške- cerkve in hoteli v pravoslavje. Ta korak so povzročili razni tuji podpihovalni elementi, ki so spravili Riemanjce iz popolnoma drugih kakor verskih in poštenih na-menov iz vsakega ravnotežja, V nedeljo so se Ricmanjei povrnili v katoliško cerkev. Kot odposlanec sv. očeta je prihitel med nesrečne zape.ljence goriški nadškof dr. Sedej. V cerkvi, ki je bila 11 let zaprta, je krstil 46 in birmoval 156 oseb. S tem je končana zelo mučna afera, ki je vzdignila mnogo prahu. Gotovi krogi so menili, da bodo z zaslepljenjem ubogih Ricmanjcev najlažje pričeli s sistematično, protilka-tolišlco agitacijo na našem jugu. Ker je ta propaganda naletela na zdrav odpor, zapustili so ti netilci prepira Riemanjce jn jih prepustili lastni usodi. Sedaj so Ricmanjei spoznali svoje zmote, uvideli so, da se jih je hotelo samo izrabljati in so se vrnili. V letih, ko so živeli Ricmanjei y odpadništvu in niso imeli duhovnika, je opravljal duhovniške posle ricmanjski župan Berdon, KrŠčeval je, poročal je, vodil je pogrebe, z eno besedo: bil je nekak napol-župnik ric-manjsld. Sedaj bodo nastale zopet vrejene razmere in bo opravljal zopet vse to duhovnik. Škod pri Sv. Emi» Shod poslancev S. K. Ž„ ki je. bil nameravan za dne 13. nov, pri podružnici Sv. Urbana, je bil dne 20. t. m. pri fari Sv, Eme v bralnem društvu in se je prav sijajno in vrlo obnesel. Prostori bralnega društva so bili natlačeno polni samih vrlih mož iz domače župnije, in nekaj tudi iz sosednih, kateri 'so z vso vstrajnostjo poslušali izvajanja poslancev S. K. Z., gospoda deželnega poslanca 'Jakoba V r e č k a iz Ponikve in gospoda državnega in deželnega poslanca Franca P i Š e k' a. Shod otvori predsednik katoliškega slovenskega izobraževalnega društva pri Sv. Emi, vrl kmet Jan, Anderlič, kateri v imenu vseh poslušalcev prijazno in dostojno pozdravi naša vrla in za svoje tovariše kmete tako vneta poslanca, (ter opomni tovariše kmete, naj bodo pazni, da se bodo natanko prepričali o delovanju in trudapolnem poslovanju našili požrtvovalnih gospodov poslancev, kateri se toliko trudijo za dobrobit slovenskega kmeta, vkljub temu, da jih liberalni in nemčurski nasprotniki na tako podel način sramotijo in obrekujejo. Naši poslanci so že veliko dobrega storili, a še veliko več pa slabega zabranili, kakor se je tudi lahko razvidelo iz razlaganja in podatkov poslancev .Vrečka in Pišeka. Zborovalci enoglasno odobrujejo delovanje naših poslancev in pro-testujejo proti staremu šolskemu zakonu. Protestujejo tudi proti kaznim,f oziroma davku, pri živinotržtvu, katerega so primorani plačevati mali živinotržei, in odločno zahtevajo nastavljenje slovenskih živinozdra-vnikov, kateri bodo vestno in praktično svoj posel vodili, ne pa v kvar slovenskemu kmetu. Konečno se sprejme sledeča resolucija: Zborovalci zbrani na poučnem shodu pri. Sv. Emi dne 20. nov. 1910 odločno protestujejo protivladnemu načrtu radi plačevanja posebnega davka,, ozir. kazni, pri malem živinotržtvu. Silno čudno in krivično je, da bi moral kmet, ld večkrat na sejmu nekaj parov živine spremeni, zato potem kot živino-tržee plačati kazen, oziroma davek. ’Zborovalci tudi * zahtevajo, da se nastavi več slovenskih vestnih živi-nozdravnikov, ’Dokler je pomanjkanje teh, še lahko pooblasti za preglednike živine domače, izkušene gg* živinozdravnike, f kakor je na primer gospod živino-zdravnik M. Volaušek v občini Podčetrtek. •’Nadalje odobrujejo zborovalci z velikim navdušenjem; delovanje poslancev v dež. zboru, in enoglasno zahtevajo obstrukcije, lako dolgo, Idokler ne dosežejo rešenja predlogov, kateri so bili stavljeni v korist Spodnjemu slovenskemu Staj er ju'i Zahtevajo tudi zbrani zborovalci enoglasno poldnevni' pouk f v ljudskih šolah, ker vsled hribovitih krajev in oslabelosti otrok je celodnevni pouk bolj uničujoč, kakor koristen. Zahtevajo tudi, Ida se upelje nadaljevalni pouk’, f oziroma nedeljski pouk, Zborovalci izrekajo enoglasno popolno zaupanje poslancem S, K. Z. in jih pozivajo, da vstrajajo vnaprej pri svojem vrlem delovanju. Štajersko® Maribor. Graška tvrdka za izpeljavo električnih podjetij Buss in dr, namerava v družbi s posestnikom f mariborskega: paromlina Karlom Scherbau-mom ter akcijsko družbo tovarnarjev v Ljubnem na Gornjem Štajerskem uporabiti vodno moč Drave nad Mariborom za večjo električno napravo, potom katere bi se za Maribor preskrbela električna sila za posamezna obrtna podjetja in bi naše mesto dobilo tudi boljšo in cenejšo razsvetljavo. Omenjena družba je uložila že tozadevne prošnje na pristojne oblasti, da se ji dovoli izrabiti vodno moč Drave v obsegu občin : Sv, Ožbalt ob Dravi, Gerstdorf, Zgornji Boč, Vurmat, ,Groit in Maribor. Po računu jnženerjev bi znašala vodna moč te električne naprave od 15,000 do 37.600 konjskih sil. Lokalni ogled za ta projekt se bo vršil 13,-16. dec, t, 1. Maribor. Slovensko gledališče. Iz pisarne: V nedeljo dne 4, dec, je Miklavževa nedelja. Popoldne ob 4, uri .se uprizori čarobna igra „danko in Metka,“ Igrajo otroci, 'Po igri nastopi Miklavži; v spremstvu angeljev, belcebubov in zlodejev. Nato se razdele darila, Vsak kdor želi kaj darovati svojim dragim, naj pravočasno izroči hišniku v Narodnem domu in kole-kuje vsako darilo z narodnim kolekom, (Opozarja se pa,, da se žaljiva darila ne bodo sprejemala. V nedeljo dne 11. dec. zvečer pa se igra zgodovinska igra iz dobe preganjanja r kristjanov: ( „V;f znamenju križa.“ Maribor. Lekarnar-farmacevt Sirag namerava v bližini glavnega kolodvora ustanoviti novo lekarno. Okrajno glavarstvo mariborsko je poslalo na vse občine vprašanje, kakšno stališče zavzamejo občine glede te nameravane lekarne. Ceršak. V St. Vidu na Voglu je umrl dne 21. novembra distriktni zdravnik Henrik Lang, ki je imel v zdravniški oskrbi tudi delavce v cirberški tovarni. Ptuj. Slovensko gledališče. Zjim^ka se zija se otvori z zabavnim večerom, katerega priredi naša Narodna čitalnica v nedeljo dne 27. nov. ;ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma, Igrala se bode izvirna burka „Mutast muzikant“, katero je ravnokar izdal Jaka Stoka, pisatelj pristnih narodnih burk, kakor „Moč uniforme“, „(Trije tički“ itd. Pri veselici sodeluje ptujsko pevsko društvo in nastopi v samospevih' < naš priljubljeni solist gospod r dr. Bela Štuhec, Godbo oskrbi slovenski domači orkester, sestavljen iz naših najboljših moči. [Vstopnina je celo zmerna. Cisti dobiček je namenjen za obdaritev revnih otrok na Miklavžev večer. IZ ozirom C na dobrodelni namen pričakujemo najštevilnejšega obiska. — Tore| v nedeljo dne 27. novembra na zabavni večer v Ptuj.! Krčevina pri Ptuju, Prihodnjo nedeljo dne 27. novembra priredi naše izobraževalno društvo popoldne ob 3. uri v ptujski Narodni čitalnici poučen shod z zanimivim vsporedom. Predaval bo med drugimi tudi urednik Žebot iz Maribora, ^ Poljčane. Pri nas se razvija velik nov tamburaški zbor. Fantje se pridno vadijo. Vodja je Jožef Gajšek ter se fantje tudi pri njem vadijo. Priporočajo se pa vsem spodnještajerskim tamburaškim društvom za obrabljene note ali sekirice. Pošljejo jih na(j na naslov vodje tamburaškoga zbora v Poljčanah. Celje. Društvo za varstvo in oskrbovanje otrok za celjski okraj se je pred dvema letoma ustanovilo, katerega namen je, ščititi 'bedno, zapuščeno in osirotelo deco in ono mladino, katera je v vzgoji zanemarjena ali v nevarnosti, da se zanemari. Mnogo tožb se huje o izprijenosti mladine, glasneje in glasneje se kliče na pomoč. Veliko otrok živi brez nadzorstva in tako se dogaja, da začenjajo taki otroci izostajati iz šole, se potepajo, se izpridijo in vzrastejo v sramoto, nadlego in škodo sebi, svojcem in celi človeški družbi. Naše društvo je doseglo svoj namen s tem, da je spravljalo tako deco in mladino v pripravne zavode, v družine, v učna mesta ali v službe. (Umevno je, da je naše delo združeno z velikimi stroški. Žal, da se je dosedaj naša, javnost le malo brigala za naše prekoristno društvo. Zlasti se obračamo s prošnjo na naše zaupnike, da pospešijo društveni namen s tem, da pridobijo v svojem kraju člane in dobrotnike in posredujejo pri občinah, posojilnicah in posameznikih glede podpore. Da bi se naše započeto delo res ne ustavilo, temveč da bi se to človekoljubno delo nadaljevalo,^ ponavljamo našo prošnjo s kraljevim pevcem: .Oče in mati sta me zapustila, ti pa, o Gospod, si me sprejel. — Vsak najmanjši dar sprejmemo ra- dostno in hvaležno, >*• in vaše delo usmiljenja večni Plačnik ne bo prezrl. Dobrna. Dne 27. t, m. v nedeljo po prvem sv. opravilu bodo naši dični poslanci gospodje dr. Benkovič, Pišek in Terglav v našem posojilniškem hotelu Union (Or osel j poročali o svojem delovanju. Odkar Slovenci pošiljajo svoje zastopnike v državni in deželni zbor,, niso tisti tako usodno vplivali na celo državo in Štajersko deželo kakor sedaj, (Pred nekaj leti naš Še komaj poznali niso, da, še celo v našem cesarstvu so o Slovencih malo vedeli — (več seveda pa o nemškem rajhu. Bili smo tedaj pohlevni prosilci, da ne rečemo berači pri nemški avstrijski vladi. Danes pa nas ne poznajo samo, ampak se nas že bojijo In marsikateremu nemškemu napetnežu ni (ime) Slovenec in slovenski narod vseeno, kajti ,on ve, da je slovenski narod — narod delavnih, značajnih mož, ki pošlje take izborne poslance v državni in deželne zbore. Odločno zahtevanje, da se naše pravice vpo-števajo, je primoralo naše poslance, da so sklenili delovanje državnega in deželnega zbora onemogočiti — z obstrukcijo. Dovolj imamo prosjačenja, dovolj imamo praznih in hinavskih obljub, tako so klicali vo-lilci, tako so na ves glas v zborih naznanili naši poslanci: ali nam (daste, kar nam gre po postavi, ali pa tudi sami nič več ne dobite; brez nas in zoper nas ne boste več gospodarili. Tako odločno pa zamo-rejo naši poslanci nastopiti le vsled tega, ker imajo ogromno število slovenskega ljudstva za seboj. Kjer imajo vojskovodje veliko vojsko za seboj, poleg tega pa tudi izvrstno orožje pogum in navdušenje za sveto, pravično stvar, tam je vojska lahka in zmaga gotova. Znano je, da smo Dobrnčani vse svoje poslance z ogromno večino glasov izvolili in to zato, ker smo bili prepričani, da nam naša Slovenska kmečka zveza gotovo najboljše može priporoča in k’er smo tudi hvala Bogu vsled izobraževalnega društva in dobre organizacije politično razsodni, da ne verjamemo ljudem, ki nas samo ob volitvah poznajo in ki niso ne našega narodnega in tudi ne verskega mišljenja. V nedeljo na veselo svidenje! Dobrodošli /vrli' junaki, bodisi volilci, bodisi poslanci! Brezovec pri Rogatcu, prav redko in pomenljivo svečanost smo obhajali v nedeljo dne 20. nov. t. 1. v našem Brezovcu. Posestnik Matija Sipec je postavil pred 5 leti sebi in svoji družini lepo novo hišo, letos pa v zahvalo, da se je zvršila stavba brez vsake nezgode, novo hišo Materi božji, [Nova, lična kapela stoji ob okrajni cesti, ki pelje iz Hrvaškega proti Poljčanom, ter jo krasi od Ferd. Stuflesserja na Tirolskem mojstersko izdelana podoba Pomočnice kristjanov, Prečastiti gospod dekan rogački je popoldan po večernicah po primernem govoru ob mnogi udeležbi pobožnih vernikov blagoslovil prelepo podobo v novi kapeli, kjer so se nato odmolile lavretanske litanije in je cerkveni pevski zbor pod vodstvom past. gospoda kaplana Jožefa Žekarja zapel dve lepi Marijini pesmi. Po blagoslovljenju pa je povabil darežljivi hišni gospodar sosede, sorodnike in (druge od Sv. Križa pri Slatini, od Sv. Florijana pod Bočem, iz Kostrivnice in (daljne Savinjske doline došle goste v svojo gostoljubno hišo, kjer so se menjavali resni In šaljivi govori in napitnice z lepim petjem. Dal Bog, da se uresničijo želje prečastitega gospoda 'dekana, kateri je sklenil svoj nagovor z besedami: „In kadar bo Ca roka, katero zdaj povzdignem k blagoslovu, že davno trohnela v grobu, h a j se tukaj še vedno lepo in častitljivo vzdiguje danes blagoslovlje- * na kapela Marije, pomočnice kristjanov, ki naj vse čase sprejema v svoje materno varstvo tukajšnje bo-goljubne prebivalce ter paj priča tujcem, popotnikom in poznim rodovom, da tukaj prebiva ' zavedno r (krščansko slovensko ljudstvo, ki deluje 2 Bogom in z Marijo za svojo slovensko in nebeško domovino!“ Prijeti cerkveni tatovi. V Zagrebu sta pred nekaj dnevi skušala dva fanta; r pri zlatninarju Schön-bachnerju f prodati več cerkvenih vrednostnih reči, med katerimi se je nahajal tudi srebern kelih, okrašen z 18 rubini. Zlatninar je takoj obvestil policijo, a ^prodajalca“ sta zbežala. Končno se je posrečilo detektivom ujeti 171etnega Janeza Krelica, k’i je priznal, da je v družbi z nekim Jesenakom in Kramerjem vkradel dotični kelih v župni cerkvi na Ponikvi na Štajerskem. Odkod so druge vkradene vrednote, se Še ni dognalo. Policiji se je posrečilo, spraviti na varno tudi Jesenaka in Kramerja. Nekaj misli o žurnalistiki. Ko so v starodavnem času nekoč vprašali Ezo-pa, kaj je najboljše,, je odgovoril: „Jezik, ker brez njega se ne more storiti nič dobrega na svetu", in na vprašanje: „Kaj je najslabše?“' je odgovoril: „Jezik, kajti ta povzroči neizmerno veliko hudega na svetu.“ Marsikateremu se bo zdel ta odgovor prav oa-rodoksen, toda resničen je; na njega lahko apliciramo eno iznajdbo novejšega Časa, ki obsega in izra-zuje vse naše politično, družbeno, socialno, znanstveno In versko življenje: namreč na Časopisje. Časniki so jezik in sicer najvplivnejši organ javnega mnenja, onega bi rekel nedefiniranega imponderabile moderne države in ljudskega življenja, katero ((javno mnenje) se ne sme ignorirati, s katerim morajo računati nolens volens tudi državniki, diplomatje . . . Toda časopisi niso le samo organ javnega; mnenja, da, še veliko več so, še večje veljave so za izobrazbo javnega mnenja, bodisi za dobro ali slabo. Ta pomen časopisja so socialni demokrat je prav dobro spoznali in odtod ona velika skrb za podporo in razširjenje svojih časopisov. Njihov princip bi se lahko tako-le ali slično označil: Časopisi niso le samo najvplivnejši organ javnega mnenja, oni kar fabricirajo javno mnenje. Največja propaganda za naše ideje in naša načela je sedaj propaganda za časopise; čim več pridobimo o-seb, ki berejo naše liste, tem bolj se. tudi Širi seme našega socialističnega mišljenja in pri tem več osebah rodi sad in tem več imamo ljudi j, ki so z nami, ki nam pomagajo razširjati naša načela , , . To bi bile glavne misli njihovih načel. Ä nihče naj ne misli, da so to samo misli in ideje, prazne besede, katere ostanejo le na papirju. Ne, nikakor ne! Proces se vrši popolnoma psihologično jn konsekventno logično; kakor se namreč naše misli in ideje iz-razujejo z besedami in besede kažejo v dejanju, tako je tudi tukaj. Kar sklepajo v svojih tajnih klubih, to si prizadevajo tudi dejansko izvršiti, Le ( poglejmo njih dejanje in nehanje! Koliko imajo (časopisov soc. demokratje, kako jih podpirajo na vse kraje, da, koliko žrtvujejo za nje, samo da gre njih stvar naprej, to ve vsak, ki je le nekoliko informiran o njih organizaciji. Kakšen pa je namen, za katerega se toliko žrtvujejo? Ali morda dober? Ali Še naj napišem par besed, kake namene zasledujejo? O tem je vsakemu čitatelju dovolj znano; ne bom tratil papirja. Exempla trahunt, vzgledi vlečejo. (Učimo se v tem oziru od naših nasprotnikov. Tudi mi katoličani moramo pred vsem skrbeti za dobre, katoliške časopise in te po naši moči podpirati, Kaj koristi, pravim, cerkve zidati, misijonariti, v šolah Šolski pouk natanko izvrševati, ako pustimo, da naši nasprotniki neumorno in neovirano delajo po svojih načelih, da so cerkve prazne ... in tako vničijo sad f našega dolgoletnega truda! Mi katoličani moramo enkrat u-viđeti, da se moramo - ob enem posluževati tega defenzivnega In ofenzivnega orožja, katoliškega časopisja, Torej: malo požrtvovalnosti in pogumno naprej in — zmaga je naša. Katoliški ideji se morajo vpo-koriti vse liberalne in socialdemokraške sile! H. Somišljeniki, po gostilnah, pri trgov cih in obrtnikih zahtevajte naš list, Tolstoj® Že zadnjič smo poročali o smrti ruskega pisatelja grofa Leva Nikolajeviča Tolstoja. Njegova smrt je vzbudila po vsem kulturnem svetu mnogo zanimanja in razburjenja. Danes prinašamo nekaj življenje- pisnih dat in črtic iz njegovega življenja.! « ■ ■ Rojen je bil Lev Nikolajevič Tolstoj dne 9. septembra 1828 v gradu Jasnaja Poljana f v, guberniji Tula, Svojo mater, bivšo knežnjo Marijo Ivanovo Volkonsko, je izgubil Tolstoj že, ko je bil star 3 leta. Zapustila je 5 otrok. Ko je bil Lev star 9 let, je izgubil še. očeta. Po končanih študijah se je posveti! Tolstoj vojaški službi ter se je udeležil tudi obleganja Sebastopola, Tudi je sodeloval v krimski vojski. Akoravno f so ga častili kot junaškega vojaka, mi; vendar bojni hrup ni prijal. Sel je zopet na svojo Jasnajo Poljano, kjer se je pridno pečal s kmetijstvom. (V svoji mladosti je Tolstoj zelo mryogo potoval, ter pri potovanju opazoval življenje in običaje dru gib ljudstev. Leta 1862 se je poročil s hčerko nekega zdravnika v Moskvi. Iz zakona mu je izšlo deve: otrok. * * * Tolstojeva prva pisateljska perioda traja do konca leta 1879. ¥ tej dobi je spisal velika dva romana: „Vojska in mir“ ter h,Ana Karenina“, ki se smeta prištevati med najslavnejša njegova dela. Tolstojeve. spise je z neko čudno strastjo prebiral ve; kulturni svet. Prevode njegovih pisateljskih proizvo dov najdemo skoroda pri vseh narodih. Izvirna njo gova dela v ruščini imajo lep jezik in nekako posebno privlačno silo. Ko se je v Tolstoju pojavil velik notranji pre obrat, se je v svojem pisateljevanju bavil edino le : verskimi načeli in socialnimi problemi, V tej dobi s< zaznamujejo kot najboljša njegova dela: r roma; „Vstajenje“ in „Kreutzerjeva sonata.“ Z|aradi svoji ( posebnih verskih in socialnih naziranj je prišel To: stoj v konflikt s pravoslavno cerkvijo. Sv, sinod g je na predlog znanega Pobjedonosceva izključil. D: žavne oblasti ■ so ga pustile na miru, dasiravno' > Tolstoj z 1 nekaterimi dokaj 'revolucionarnimi f spi-razširil revolucionarni duh v Rusiji. Tolstoj je bil od ruskega naroda zelo ljublje Posebno kmetje so ga radi njegovega priprostega ži. ljenja spoštovali enako kot carja. Razgled po svetu. Bosanski sabor brez zborovalne ‘dvorane. M: gistrat mesta Sarajeva je odpovedal bosansko-herc govskemu saboru uporabo mestne dvorane za sabo ske seje. Tlako sedaj nima sabor zasigurane dvor ne, kjer bi zboroval. Izvolil se je v saboru odsek, ' ima dolžnost skrbeti r za. preskrbo pripravnega ] kala. Vaše zdravje si ohranite! Slabost in bolečine minejo, Vaše oči živice bolo krepkejši, spanje zdravo. Vaše stanje se bode zboljšalo, če rabite Fellerjev floid : znamko „Elsa Fluid“. Dvanajsterica za poskušnjo 5 K franko, izdelovatelj] lekarnar Feller v Stubici, Elsaplatz št. 264. (Hrvaško). Kleparska dela 3S Rjovo izšle kakor tudi ovajanje vodovodov, plina, strelovodov, hiši ili brzojavov telefonov id. tsprejemam in iste z vršim točno in hitro Ig. Zalokar üiE Brežicah. XKKXXKXXXX Tage za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake dinge vrste za gospodarske in obrtniške namene iz-delnje ter priporoča po nizkih cenah Jos. Kalab, tovarna za vage, Brno, Menice Moravsko, 80 Slovanska obrt. v Tisk. SV. Cirila v Maribora: Prošnje za domo« vlnstvo. Tedensko poročilo o nalezljivih boleznih. xxxxxxxnxx o ö >© cZ S £ 1§ o Sh O 04 > Edina špecijelna tvrdki za katoliška društva. Društvene znake v vseh izpeljavah in raznih cenah, kakor tndi častne znake, žeblje za zastave in podobe svetnikov v emailu. — Broše, obeske in častna darila izdelajo in pošilja v zmernih cenah graver Stanislav Mrkwicka Dunaj VII. Zieglergasse 67.