«Sloga1
▼eljA p« pošti prejemftiia ali na «lom poiiljana
«sa vae leto . . . wfl<l- 1.20 „ pol leta ...	„ — .<>0
„ četrt „	...	» —.00
Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša.
Posamične številke po 0 kr. dobijo ge v Stolni, Semeniški in šolski olici.
Il prti filisteo : Dvorišče sv. llilarija štev. 5. H. nadstropje.
Umi H miro: MoreHijeva ulica štev. 22.
♦Klrttfa j-ači nesloga 11a<' i torej složiino -e!
Oznaaila
na četrti strani plačajo se za šti-ristopno petitvrsto po 7 kr. če se jedenkrat tiskajo, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiskajo.
Za celoletne oglase po pogodbi.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, reklamacije in naročnino npravništvn.
/ —
Xefrankovana pisma se zavrnejo.
Rokopisi se ne vračajo.
Novo miuistcrstvo.
romiti* iz ^Slor. Muroilau.
Novo ministerstvo je vzelo v roke državno krmilo in začne v kratkem osrečevati avstrijske narode. Ker je gotovo zaniinljivo poznati posamične ki milarje nekoliko bolj nego samo po imeni, hočemo v nastopnih vrstah podati čitateljem kratke črtice o novih možeh.
Vladi na čelu stoji knez Alfred \Y i n-d i s c h g i a e t z, umik maršala istega imena. Hodil se je dné Ul. oktobra 1851. 1. v Pragi, študiral pravo in zadobil doktorat. ; vrli tega je domobranski nadporočnik, od leta 1883. pa član državnega sodišča. L. 1877. oženil se je s plin* cezinjo Gabrijelo Auerspergovo, iz katere zveze ima petero otrok.
Minister notranjih del je Olivier marki H a c <i u e h e m, dosedanji trgovinski minister. Hodil se je dne 25. avgusta 1847. leta v Opavi kot sin francoske plemiške rodovine. Zvršivši pravne študije posvetil se je sodni karijeri, a že I. 1870. poklical ga je Stiemayr v nančno mini* ster.stvo ter ga nastavil kot svojega prezidijal-nega tajnika. Leta 1873. vstopil je marki Bac-((tiehem v politično upravo in postal kmalu okrajnim glavarjem v Tesimi, od koder je prišel k deželni vladi v Bosno, kjer je ostal tli leta. Vi* itivši se iz Bosne, služboval je nekaj časa pri namestništvu v Linču, potem pa bil dne 15. septembra 1882. leta imenovan dež. predsednikom šleskim, kjer je ostal do 26. junija 1886., kateri dali je bil imenovan trgovinskim ministrom. Bac-(pieliem je jako koncilijanten mož in (lasi so mu nemški liberalci mej vsemi parlamentarnimi strankami najbližji, vender ni misliti, da bi svojo moč zlorabil.
Poljedelski minister grof Julij Fa lk en ha v n se je rodil dnè 20. tebruvarja 1829.1. na Dunaju, služboval kot častnik pri konjišivu do 1. 1849. in se potem posvetil upravi svojih posestev. Za časa Belcredijeve vlade postal je dež. paslanec gorenjeavstrijski, za časa grofa Hohenwarta pa dež. glavar. Ko je grof Taaffe sestavil leta 1879. novo ministerstvo, poklical je na mesto poljedelskega ministra grofa Falkenhayna, ki je ostal poleg njega ves čas. Falkenhayn je goreč klerikalec in pravičen tudi nenemškint narodom, ali ugleda ima malo, upliva pa skoro nič.
Finančni minister dr. Ernest pl. Plen er rodil se je dne 18. oktobra 1841. 1. v Hebu in se po zvršenih pravnih študijah posvetil diplomatali karijeri. Leta 1873. stopil je v disponi-bilite?,o in bil še isto leto dnè 25. oktobra, voljen v državni zbor, kjer je kmalu stopil na čelo nemške levice. Plener je srdit nasprotnik Slovanov in je to v deželnem zboru češkem, kakor v državnem zboru neštevilnekrate dokazal. Ž njim so levičarji zadobili močno zaslombo v mi-
, nisterstvu in da bo Plener svoj upliv v korist ! Nemcem in nemškemu libe .alizmil kar najbolj uporabil, o tem ni dvoma.
Podpiral ga bo grof Gundakar W u r m-b r a n d novi trgovinski minister. Wurmbrand se je rodil dnè 9. maja 1838. 1. v fari Sv. Barbare pri Ptuji, kjer stoji njegov grad. Služboval je pri konjištvu in stopil krt ritmnjster v dispo-n i bi 1 i teto. Leta 1879. prišel je državni zbor in dne 10. maja 188*» stavil predlog, naj se nem ščina uvede kot državni jezik. Nekaj let potem je postal Wurmbrand deželni glavar na Štajerskem. NVurmbrand je v narod» em oziru strasten Nemec, v verskem oziru liberalec, v političnem pa konservativen avtonomist. Prav zato ni pravim liberalnim centralistom nič kaj priljubljen. Wurmbrand ni razen kadetne šole ničesar študiral, a domišljav in avtokratičen jo čez1 vse mere. Zato ga imenujejo tudi ,vojvoda štajerski". Posebno slovenske kulturne in politične težnje mrze plemenitemu grofu nad vse in opetovano nam je kot po-danec pokazal svojo nenaklonjenost. Z Wuriubrandom dobili snu» Slovenci jako nevarnega moža v ministerstvo. Wurmbrand je postal trgovinski minister zato, ker je oče ozkotirnih štajerskih lokalnih železnic, sicer pa je tako v komunikacijskih, kakor v vseh drugih javnih zadevah samo diletant.
Pravosodno ministerstvo je prevzel dr. Friderik grof S c h b n b o r n, rojen dne 11. septembra 1841. 1. v Dlaškovicah na Češkem. Po zvršenih pravnih študijah posvetil se je politiki in se odlikoval zlasti kot spreten političen pisatelj ter zagovornik fe v dalui^>^ l e posestni ko v.. Dnè R. novembra 1881. 1. postal je namestnikom na Moravi, dnè 11. oktobra 1888 pa pravosodnim i ministrom. Kot minister prelevil se je grof Schonborn iz prijatelja Slovanov v neprijatelja in zlasti slovenski narod ima premnogo uzrokov, biti nezadovoljen ž njim.
Poljaki imajo v ministerstvu dva zastopnika. Naučui minister dr. Stanislav vitez M e d ey s k i. rodil se je 1. 18*1. v Sleniavi v Gališki. Po zvršenih pravnih študijah stopil je v državno službo in prišel 1. 1870. v pravosodno ministerstvo, a kmalu prestopil k uotarijatu ter postal profesor na Lvovskem vseučilišči. Leta U79. prišel je v poslansko zbornico in se oklenil liberalne frakcije poljskega kluba. Ko je Dunajevski hotel svetu dokazati, da je v nas moči vladati tudi zoper Nemce, podpiral ga je tudi Madeyski navdušeno, a čim se je Taaffe pobotal z liberalci, prcmeuil je tudi Madeyski svoje prepričanje in se začel poganjati za poljsko-levičarsko zvezo. Ko je Wurmbrand predlagal, naj se nemščina proglasi za državni jezik, bil je Madeyski poročevalec večine in je predlagal, naj se Wtimbrali d* »v predlog odkloni. Dotični svoj govor razširil je Madeyski v celo razpravo, ter je obelodanil pod naslovom: ,,Pie deutsche Staatsprache oder Oesterreich ein deutscher Staat“. Tu dokazuje, da tisti, ki se poganjajo za prevlado nem-
ščine in nemškega naroda nad drugimi nenemškirai jeziki in neuemškimi narodi so izdajalci svobode narodov. V rečenem spisu na str. 113. pa pravi doslovno : „Ako bi se s pomočjo nemškega državnega jezika dalo Avstriji nemško lice, bili bi že s tem ipso facto vsi avstrijski državljani proglašeni v političnem oziru za jeden narod in sicer za Nemce, jeziki drugih narodov pa hi biti razglašeni za navadne dijalekte, narodna raviih p ravnost bi bila uničena. ,.Moje mnenje1*, končal je Madeyski ta svoj spis, ,.je to, da v Avstriji ni mesta za noben drž. jezik“. Tak je bil Madeyski 1. 1884. a že 1. 1891. igral je na drugo struno učeč : ,.Država in dežele ne bi mogle prenašati take ravnopi avnosti. da bi prav vse narodnosti v vsakem oziru imele iste pravice, pač pa ima vsaka pravico zahtevati česar treba za razvoj. To pa ne sme prouzročiti domačega boja. Država se mora opirati na tiste elemente, ki so močni, in kot tak faktor so Nemci že priznani. Avstrija ne more obstati, čim postane slovanska, če postane nemška, bi prestala biti Avstrija1'. Mož s takimi nazori je dobil za nas Slovence najvažnejši portivi]. dobil je naučili portfelj v roke in da ne bo prijazen našim željam, o tem pač ni dvoma.
Minister brez portfdja ali gališki minister je postal Apolinarij vitez J a w o r s k i, rojen 1. 1825. doslej član drž. sodišča in načelnik poljskega kluba. Član drž. zbora je od 1. 1870. Ja-\vorski je pravi poljski šlahčič, reakcijonaren in klerikalen, sicer pa Celioni in Slovencem, če tudi neprijazen, pa saj ne sovražen.
• Demobranski minister je Zeno grof W e 1-s e r s h e i m b,. rojen 1. 1835. Mož je4yojak in . samo vojak. Minister je od 1. 1880. — Kakor vidno, je novo ministerstvo ekskluzivno aristokra-tično, vsi ministri so plemiči, trije, namreč Win-dischgraetz, Schonborn in Wurmbrand so celo člani rodbin, katere se zmatrajo po plemstvu za jednake evropskim dinastijam, ter se zovejo „reichsunmittelbaier Adel“. Tudi krstna imena so sila izbrana: Gundakar, Zeno, Olivier — Apolinarij. To so že ,.pick-fein“ imena. Novi ministri so skoro vsi precej mladi in razen Bacqueheina vsi oženjeni Dal Bog, da bi mogli kmalu vse svoje sposobnosti in vso skrb posvetiti zopet svojim rodovinam.
Interpelacija
poslanra Spinèlla in tovarišev na n|. preuevi-šenost gosp. ministra za bogočastje In nauk.
Občina Lo vran v okrajnem glavarstvu Volovsko v Istri šteje po zadnjem ljudskem štetju 1. 1890. po narodnosti 5685 Hrvatov in 229 Italijanov. V Lovranu obstoji za Lovran, Sv. Franjo, Òpric in Tuliševico jedna ljudska šola, v kateri je bil hrvatski učni jezik do 1. 1885., a v tem
r- m m»m m m ■m
PO'DLIHTEK
Čarovniki.
Spisal II.
„Čarovniki so tu ! “ Tako nam je dejala kramarica Neža, prišedši iz mesta. In debelo smo gledali ob cesti igrajoči otroči, kaj hoče reči. Čarovniki! Razkropili smo se in podali se vsakdo na svoj dom ; kajti radovedni smo bili, kdo so čarovniki. Čudno, čudno opisoval mi jih je naš ded in zbal sem se njihovega prihoda v vas. Zbrali smo se pa zopet otroci sredi vasi in pripovedovali smo si o čarovnikih, kakor smo slišali od svojih dedov in mamic. In bilo ni kaj prijetno pripovedovanje o čarovnikih, vsakdo se jih je bal in sanjal celo noč le — o čarovnikih.
Drugi dan videli smo pa od daleč že vozova, s katerima so prihajali čarovniki. Čuden čut obšel je nas otroke, odrasli so pa komaj pričakovali, da bi bili prišli. In ko so prišli, ni bilo več videti nas otrok. Se le tedaj, ko smo slišali in prepričali se, da ne storijo žalega, pribljiževali
Obleka čudnega kroja, pokrivala in ob tifala tudi nismo nosili tacega pri nas ; bili so postave visoke, dolgega, zažganega obraza in dolgih, črnih las. Neprestano mrmrali so v dolgo, črno brado nerazumljive besede in pogled njihov zbodel je, vsakega izmed nas otrok. In kako hi nas ne bil ? V tem globokem pogledu videli smo vse ono, kar so nam doma pripovedovali, videli smo v tem pogledu ljudi čudne moči, da, to so bili, morali so biti čarovniki. Kuhali so v vozovih, a pili v krčmi, da se je vino raz mizo cedilo. To pa je bilo pregrešno, zelo pregrešno, dejali so naš ded. In tudi kazal je njihov pogled, da so ljudje — maloprida !
Bili so res vsi jeduaki, vsi zlega, trdosrčnega srca. Pripeljali so se seboj malega, 7 do 8 let, starega dečka. Deček ni mogel biti njihov, kajti podoben je bil nam drugim otrokom. To smo mi dobro slutili in slutilo je revše tildi. Sedel je v najhujšem mrazu — godilo se je to po zimi — bosonog, gologlav in na lahko zavit, v neke cunje pred vozom; bil je stražnik in stražiti je moral vozova. V vozovih pa v gorkem tlačilo se je psov in živalij vsake vrste! Smilil se nam je ubogi deček, smilil globoko v sire. Mraz ga
1^.	UPuil'IlLif Ì mil ItA lìWll’iìl Vii V'i!U Hilli *
da mu tildi onega primankuje, česar treba vsakemu živemu človeku. Približali smo se in ga popraševali, ko nas ni nikdo čarovnikov videl, je-li lačen, bi-li jedel. Toda dal nam je le z migljaji razumeti, da ne sme govoriti ; mi smo pa bili žalostni in radi bi ga bili prijeli in peljali domov — ko bi ne bilo čarovnikov, limeti nas je morala uboga sirota, kajti solze zalile so mu oči in spustile se po bledem licu. Kratka bila je vendar ta tolažba, hkratu ni bilo videti več 'solze v njegovem očesu. Morebiti ni več imel moči do solz, morebiti hotel jih je hraniti za prilike, kakoršuih mu ne manjka dan za dnem ! Tako smo stali in molet gledali ubogega dečka, kateri je sedel na mrzlih tleli, ko mu je ponudil nekdo kos domačega kruha. Hlastno je stegnil roko po njem in ravno tako zopet odtegnil ! Bal se je in ni hotel prijeli kruha, komaj smo mu ga usili. Pri tej priliki zaredil se je bil čarovnik pri nas; udaril je dečka po obrazu, vzel mu kruli in dal ga psom. V ide vsi to naši odrasli, so hudo zamrmrali a stisnili so z rameni, ker niso bili gospodarji zapovedati ; jedili so ostali iu molčali, drugi so pa odšli in se grozili.
Kmalu potem so prišli moški iz krčme, ker ìi'ikL'h «o iili nnklioulio imi oredò. kaiti illžilia it
leto so to šolo razdelili r hrvatsko in italijansko paralelko. Na prvi podučuje jedna učiteljska moč, a na drogi nekoliko let sem pa dve.
Z odlokom od dnè 31. decembra 1893. itev. 1655 okazal je c. kr. deželni šolski svet za Istro v Trsto, da se odpré na dvorazredni italijanski poralelki Ae tretji razred ter je v to svrbo ustanovilo mesto tretjega učitelja in pozvalo krajni šolski svet v Lovrann, naj poskrbi potrebno tretjo šolsko sobo.
V seji krajnega šolskega sveta določilo se je s tremi glasovi proti dvema — katerim' poslednjim se je pridružil tndi predsednik — da se imajo porabiti za ta tretji italijanski razred prostori občinskega urada, ko je manjšina in z isto predsednik bila uiueiija, da ni nikakor potrebna niti po zakona utemeljena tretja učiteljska moč. Občinsko starešinstvo, katero je bilo pozvano, da pripravi prostor za tretji razred je v seji dnè 4. maja 1893.1. sklenilo podati utok proti omenjenemu sklepu c. kr. dež. šolskega sveta na c. k. mini-sterstvo za bogočastje in nauk, ker nastanitev tretje učiteljske moči na italijanskem oddelku ni v zakonu utemeljana, ter je po načelniku uložilo utok v določeueiu času.
C. kr. deželni šolski svet naznanil je dnè
5.	septembra t. 1. pod štev. 1140, da se je omenjeni utok c. k. ministrstvu za bogočastje in nauk kot drugi instanci poslal v rešitev, da pa ta utok ne ovira izvršitve odloka, ker ni bil nložen v loko 14. dnij, ter poživlja občino vsled sklepa 33. avgusta 1.1., da, ako ne pripravi občina v neko likih dnèli dotičnih prostorov, se dotični poskrbè s prisiluimi sredstvi na račuu občine. Med tem je na italijanski paralelki ljudske šole potreben ko-inq jeden razred, a da se tudi nikakor ne govori o dvo- ali še celo trorazrednici, ako se jemlje v ozir s početka navedeno število Italijanov mestne občine Lovran, ker je znano, da prebiva vseh 339 Italijanov v šolskem okrožju Lovranskem. Število učencev rečene paralelke se je ustvarilo potom umetnega načina in različnih spletek ter zadošča že sama ta okoluost, ker ni bilo dopuščeno načelniku ali pa dvojici udov prisnstvo* vati opisovanju otrok, da se prepričajo o nepristranskem postopanju. No recimo, da je italijanska paralelka v Lovranu res potrebna, da upisu-jejo uadalje v isto roditelji svoje otroke brez vsakega upliva, vendar število otrok izza zadnjih treh let ni toliko, da bi se moralo otvoriti na isti še tretji razred, in radi tega ni tudi, ta razred v zakonu osnovan.
Po § 11. državnega zak. za ljudske šole
ženi italijanskim mestnim občinam, na stotine in stotine, d& tndi na tisoče šolski oblasti podvrženih otrok, a šole le nimajo in vendar se ni ravno «ni c. k. deželni šolski svet smatral dolžnim, da bi pozval dotične občine, da bi poskrbele potrebnih šolskih prostorov preteč jim s prisilnimi sredstvi; tudi ne ozirajoč se slednjič na to, kako se zavlačuje v Trstu in Oorici otvorenje ljudskih šol, osojajo si podpisani. z ozirom na je-dino jasno določbo zakona, staviti na nj. preuzvi* šenost gosp. ministra bogočastja in nauka sledeče uprašanje :
„.Te-li voljna nj. preuzvišenost rešiti utok občine Lovrana proti nalogu, da poskrbi prostore za tretji razred na italijanski pararelki ta-mošnje ljudske šole ter razveljaviti sklep c. k. deželnega šolskega sveta za Istro v Trstu od dné 31. decembra 1. 1893. št. 1655, dotično od dné 5. septembra 1893. št. 1140 ker je postavno neosnovan ?
Na Dunaju, dné 37. oktobra 1893.
SpinHiò — Špindler — dr. Slavik — Alfred Co-rollini — Biankini — dr. Laginja — Eim — Frmanek — dr. Kramar — dr. Vašaty — Purg-kart — Perič — Dapar — dr. Dyk — dr. Engel — dr. Brzorad — Adàmek — dr. Šaman ek
—	Scliwarz, — dr. Tuček — Čestmir Lang
—	Breznovsky.
I nterpelacija
poslanca Spiatila la tovarišev do oj. ekscelence gospoda ataega ministra.
V svetovno znani Opatiji, v občini Volosko, v kraju z jednakim imenom je ljudska šola.
To šolo je obiskovalo v šolskem letu 1890/91. 64, v šolskem letu 1991/99. 78 in v šolskem letu 1893/93. 98 in v tekočem letu 106 učencev.
Poučni jezik je do 1885. leta bil hrvaški. Z ukazom c. kr. deželnega šolskega sveta za Istro v Trstu z dnè 17. junija 1885. št. 615 se je odredilo, da se šola razdeli v dve paralelki, jedna s hrvatskim in druga z italijanskim učnim jezikom in da se poučuje ločeno v obeli.
Posledica te naredbe, ki ni niti potrebna, niti v zakonu utemeljena — kajti v šoli je tedrfj bilo 10 otrok, ki so govorili italijanski in jih je sedgj le 13 — je bila, da se o pravem vspeliu v šoli v Opatiji govoriti ne more in sicer
t. 1. obrnili do c. kr. deželnega šolskega svèta za Istro v Trstu in je to p» ošnjo izročila posebna deputacija ad boe pri predsedništvu c. kr. deželnega šolskega svèta. V prošnji so prosili, da se sistemizuje še jedilo učno mesto, če je mogoče za učiteljico, in da se razveljavi ukaz deželnega šolskega svèta z dne 17. junija 1885. št. 615, ker za tako šolo, kakoršim se je zaukazala z omenjenim ukazom ni preskrbljeno v učnih načrtih.
Iz Trata deputacija ni prinesla posebno dobrih nad, in prebivalstvo opatijsko naj še nadalje gleda polovico šolskega poslopja prazno in se s težkim srcem s tem zadovolji, da nekaj njih otrok hodi vsak drugi dan po dve uri v šolo.
Ko bi v šoli bil le jeden učni jezik, namreč hrvaški, materni jezik večine šolskih otrok, kakor je bil do 1885. leta, bi po številu učencev poslednjih treh let in zlasti pri poldnevnem pouku ne imeli pravice zahtevati druge učne moči. Ko se je pa šola po jeziku razdelila v dve in sta torej iz jediié šole nastale dVe, bi se pa druga učna moč morala nastaviti.
Z ozivoiu na povedano, vprašajo podpisani nj. e\scelenco učnega ministra: '
Hoče li nj. ekscelenca takoj potrebno u-kreniti, da se obstoječe zlo na ljudski šoli v Opatiji takoj odpravi, bodisi s tem, da se razveljavi ukaz deželnega šolskega svèta z dnè 17. junjja 1885. št. 615, ali pa s teni, da se siste-niizuje druga učna moč?
Na Duimju, dnè 37. oktobra 1893.
S p i n č i č. —
Dapar. — Forniànek. — Svozil. — Seichert. — Biankini. — Laginja. — Alfred Coronini. Fr. Schwarz. ■-Perič. — Puighart. —
Schneider. — Dr. Kaizl. — Schlesinger. — Dr. Slama. = Dr. Gessmann. — Dr. Šil. -Breznovsk^. — Hocli. — Roskošny. — Dr. Brzoràd.44 —
""V	“Vj?1110. *“***■?. E1 | «r.dl Ig», k^i"'v' iuiU.n'Sk." p.W!eIko ,p|. |
M	•rj'*	kerje K-* «V v obok para.o.kah, kar
pa pri jedin učni moči drugače ni mogoče.
število pomnoži, mora se poskrbeti tretjo učite ljskn moč.
Na italijanski paralelki v Lovranu bilo je upisanih povprečno v poslednjih treh letih po podatkih samega c. kr. deželnega šolskega sveta 168 učencev. Ko bi se bilo podučevalo samo v jednem razredu te paralelke pol dné, tedaj moralo bi narasti število v treh poslednjih letih na 180, da bi se mogel otvoriti tretji razred; pri poldnevnem poduku v obéh razredih moralo bi bilo narasti število otrok v treh poslednjih letih povprečno najmanj na 300.
Ne ozirajo se, kako se je piišlo do tega, da se je otvoril v Lovranu italijanski in kako se je otvoril tam tndi drugi italijanski razred; ne oziraje se nadajje, kdo-li je izprožil tam misel za tretji razred ; ne oziraje se na okolnost, da obstoji v Poljanah, v istem pol. okraju Volosko in pod istim c. k. deželnim šolskim svetom, že črez tri leta šolska zgradba, a da tu, kjer je preko 100 šolski oblasti podvrženih otrok, še danes ni ustanoyljena ljudska šola; ne oziraje se nadalje na okolnost, da se nahaja v Istri, posebno v mestih obljudenih s Hrvati, kateri so pa pridru-
šteti in sešteli smo jih deset, moških in ženskih. Pojedli so, skrómne ostanke pa dali dečku pred vozom, katere je moral pa deliti z nenasitljivimi in nadležnimi psi. Reva upal se ni zapoditi sitne živali, dà, molčati je moral celo, ko je jedla mu iz čepinje ! Na tak način je pospravil svojo jed, a rajši bi bil jedel potem kakor pa poprej.
Bilo je že proti večeru in čarovniki so se pripravljali na svoj posel, na predstavo. Tu je prikorakal »čudni gospod14, kateri je kupil hišo od Lešnikovega Andreja in bival v naši vasi že mnogo let. Imenovali smo ga vsi, tudi naši o-četje in dedje, »čudnega gospoda44, menda zatò, ker ni hotel verovati vsega, kar so oni verovali. Ni hotel verovati v vraže, radi tega so ga vendar pa vsi spoštovali. Bil je pa tudi dober ln postrež-ljiv človek, a živel je večji del sam za se in je le redko kedaj se prikazal med ljudi. Vedel ni nikdo, kdo bi bil in od kje bi bil prišel ; ugibalo se je mnogo, a pravega povedati ni vedel nikdo.
Šel je k čarovnikom narovnost, ko je pogledal dečka pred vozom. Čudno smo gledali o-troci in odrasli, kajti nikdo se ni upal jih nagovoriti. Napeli smo ušesa, da bi slišali, kaj bode ž njimi govoril, toda razumel ni nikdo, ker čudno so govorili ti ljuje. Videli smo le toliko, da je seguii v žep »čudni gospod44 in jim odšel mnogo, mnogo denarja ter odpeljal dečka pred vozom sè eboj. Vse to bila nam j e čudna uganjka, a uga-
Na vsako paralelko pride 15 učnih ur na teden in sicer po 5 za veronauk in po 13 za druge predmete. Triuajst ur je na obeh paralelkah tako razdeljenih, da pride tri Ure neposrednjega nauka na prvi oddelek (prvo šolsko leto) in tri ure na drugi oddelek (drugo in tretje šolsko leto) iu sedem ur na tretji oddelek (četrto, peto in šesto šolsko leto). Učenci, ki dobivajo tri ure direktnega in ravno toliko indirektnega pouka, ki vsaki drugi dnu za dve uri pridejo v šolo, se nikakor ne morejo tega naučiti, kar je predpisano v načrtih.
Da se temu zlu vsaj nekoliko odpomore, je davčna občina Opatija po nalogu c. kr. okrajnega šolsksga svèta zgradila novo šolsko poslopje za
34.000	gld. z dvi ina sobama in dvema učiteljskima stanovanjema in prosila šolsko oblastvo za drugo učno moč.
Ko je bila vse leto pol leta polovica poslopja prazna in se v imenovanem sistemizovauju ni nič slišalo, so se tamošnji prebivalci v skrbi za vzgojo svojih otrok s prošnjo dnè 8. avgusta
nili smo jo vendar in vsi hvalili smo »čudnega gospoda44.
Ono noč pa ie marsikdo čakal predstave za-màn ; čarovniki so imeli drugega dela, ko so udo-bili toliko svitlih Srebrnjakov. Drugi dan so pa odšli in nihče ni bil bolj vesel kot mi otroci!
Avgust -- tako je bilo ime dečku pred vozom — ostal je pa pri »Čudnem gospodu44 iu pohajal z nami šolo. Mi smo ga bili veseli in nikdo bi se ne bil več spominjal žalestnega njegovega stanja, da niso mu hudoni jeziki prideli pridevka: »čarovnik44. To je Avgusta bolel.) in večkrat mi je pozneje pripovedoval, da bolj bi bil zadovoljen, ko bi ga bili čarovniki sè seboj odpeljali. Takim mislim krivi so bili Ijudjè, zlobni ljudje, kateri ne vedò ali vsaj vedeti nočejo, kako boli pred-bacivanje nezakrivljenega slučaja.
Več o svojem rojstvu mi Avgust ni nikdar pripovedoval, ker tudi sam ni vedel revež. Ostal je pri »čudnem gospodu44 do smrti njegove; premoženje pa, katero mu je “čudni gospod* zapustil, je prodal in podal se med «vet, kajti o*tati ni hotel v kraju, kjer se ga je dan za dnem spominjalo nekdanje njegove žalost ne usode !
Videli smo ga še pozneje — jedenkrat in to ta čas, ko je dal postaviti svojemu dobrotniku »čudnemu gospodu44 spomenik na grob. Pomolil je na grobu, obiskal nas nekatere, potem pa odšel v mesto k svoji družini!
Rosini očetje in slovenske šole.
Komisija za slovenske ljudske šole v Gorici imela je dnè 13. in 90. t. m. svojo tretjo in četrto sejo, katerima je predsedoval mestni župan vitez dr. Mauro vidi, ki je ob jednem načelnik mestnega šolskega sveta. Po prečkanju in potr-jenju zapisnika druge seje je predlagal zastopnik starišev g. O bi/, zi: 1.) Naj se opusti uprašanje „v katere šole hodijo otroci*, ker tega ni ministerstvo v dotičneui odloku zahtevalo ; 9.) naj se komisiji naznani že pri vsaki seji, katere stariše bode predstojništvo k prihodnji seji vabilo in 3.) naj se stariše vabi k sejam sé slovenskim in ne kakor do sedaj z laškim vabilom.
Vse tri predloge je ta komisija odklonila in sicer prvo zató, ker se je v neki poprejšnji seji določilo, da naj s« to uprašanje) stavi; drugo ker hoče — on g. predsednik — izključiti katero koli agitacijo p r o in c o u t r o. Temu se uprè g. Obizzi in trdi, da tudi magistratni uradnik, ki raznaša vabila, prav lahko agitira proti s tem, da vabljencem reče: stvar ni nobene važno s t i in lahko ostanete do ma. Nadalje, kdo bi zagotovil, da je popolna resnica vest, katero prinese sluga v urad, da je n. pr. oče jed-nega ali dveh šolski oblasti podvrženih slovenskih otrok se preselil ali pa umrl. Kedonaj se takoj prepriča o vsem, ko se ne vè,koga se vabi? In ko bi vsaj potem, ko se stvar pojasni, že kaj pomagalo pri sedanjih današnjih na magistratu! Ni morebiti tudi sluga tega kriv, da so štirje očetje poslali k seji svoje soproge in jeden še celò hčer?
Gosp. predsednik vitez Maurovich zagotavlja, da bode vestuo in nepristransko (?) spolnoval svojo dolžnost in gledal, da ne bode nikakoršuih neredov. Tretii predlog pa je padel z uporom večine zatò, ker je izjavil gosp. predsednik, da magistratov jezik je laški.
Predlog g. dr. Rojica, da bi se smeli sta-riši predstaviti po pooblaščeucili, obvelja, a v pooblastilu morajo biti dovršeni odgovori na uprašanja : o) ali je on (oče ali mati) podpisal prošnjo za slov. šolo; b) kakšne narodnosti je; c) koliko let prebiva neprenehoma v Gorici; d) koliko otrok ima in v kakšne šole hodijo in /) mora vsakdo pridejati krstne pole (tudi brez ko* koleka). Na to se je pričelo zaslišavanje.
Četrta seja vršila seje 20 t. m. in bila je jako zanimiva in živahna. Mestni županjgosp. dr. Maurovich je prečital pritožbo zastopnikov slovenskih starišev, s katero zahtevajo, da naj se pokliče k sejam tudi tretji zastopnik slovenskih starišev, podpisanec prošnje g. Hrovatin, kakor tudi, da se imajo rojstni dnevi v šolsko dolžnost spadajočih otrok posneti iz župnijskih tedenskih poročil, ki se nahajajo v magistràtovih rokah. Zadnjej zahtevi je že deželni šolski svet ustregel ali glede tretjega zastopnika ni ta ničesar opomnil. Večina se uprè temu, da bi se poklical tudi g. Hrovatin v komisijo in sicer zatò, ker se ni že pričetkom stavilo tega zahtevanja. Tudi zahtevanjem deželnega šol. sveta, da naj se seje pomnožč in komisija vsaj v desetih dnèli dovrši sv^e (Dalje v prilogi)
delo, se ni ustreglo in nasprotni predlog, da naj se nadeljujejo seje edino ob pondeljkilije obveljal s 5. (Maurovich, Venuti, Nardini, Delabona in Sa* miz) proti 4 glasovom. (Culot, H a liner, dr. Rojic in Obizzi).
Začela so se potem izpraševanja starišev, kateri so določno in neustrašeno odgovarjali na stavljena nprašanja. Naši prijatelji na magistratu skušajo na vsak način, ker se jim drugo več ne more posrečiti, znižati vsaj število podpisanih starišev, da bi pred svetom vsaj kolikor toliko pokazali, da res niso pošasti tako grozne, kakor se jih slika. No, sedaj se jim je res posrečilo odvrniti 3 slovenske stariše z različnimi a puhlimi uzroki.
K prihodnji seji 27. t. m. se pokliče 40 — 50 starišev, kateri naj prinesejo k r s t n a p i s m a ali pa n e k o 1 i k o v a n a spričevala o rojstvu šolski dolžnosti podvrženih otrok.
Slovenske stariše opominjamo zopet, da naj bodo oprezni napram vsaki sumljivosti in stalni v svojem prepričanju, kar ne bode nikomur v škodo in nečast!
Prta točka narodnega dela je motno oprašanje
(Dalje.)
Prepričali smo se, da navedeni oglas ni bil prenagljen, ker že 1. 1892. v št. 27. poročala nam je »Nova Soča'*:
K posvetovanju o ustanovitvi konsum-nega društva za Gorico došlo je v sredo popoldne nad 50 gospodov iz Gorice in okolice. — Iz Rojana došlo je več gospodov od tamošnjega enakega društva, da so pojasnili pomen konsumnih društev. Predsednikom posvetovanju je bil izvoljen g. Piščanec, ki je v obširnem govoru pojasnil zgodovino in sedanje ugodno stanje rojanskega koii8umnega društva. Za njim so po večkrat govorili A. Gabršček, gg. Urbančič, Klavžar in Piščauec, da je bil pomen in namen namerovane-ga društva 'povsem jasen. Konečno so bili sprejeti predlogi: 1. Osli ti je se v Gorici povsem sa-mostalna zadruga, ki se trgovsko in upravno zaveže z Rojanskim posojilnim in kousumuim društvom ; kupovala bo blago na debelo s posredovanjem imenovanega društva v Rojanu in od svojih udov na Goriškem.
2.) Deleži se odločijo na 30 gl., ki se plačajo na enkrat ali v 15. mesečnih obrokih po 2 g), ali pa 30 kr. na teden. — Izreče se želja, da bi se v bližnji prihodnosti osnovala skupna zadruga za trgovino na debelo med konsuinnimi društvi ua Slovenskem.
Ti predlogi so bili sprejeti soglasno. — N) predlog g. Klavžarja izvolè se v osnovalni odbo naslednji gospodje: Berbuč Ivan, Batistič Ivan i; Vrtojbe, Drašček Peter, Drufa Ivan, pravnil Matej Fabijan, Gabršček Andrej, Klančič Anton Kopač Jernej, Obizzi m. Anton, Makuc Karo in Savnik Anton iz Bilj.
Gospodje odborniki so uljudno vabljeni i sobo pred čitalnično dvorano v nedeljo ob 11 dopoludne k posvetovanju in pretresanju pravil.
Spoznati je bilo, da zanimanje za to dru štvo je bilo veliko in le pesemisti niso pričako vali uspeha, posebno ker so hoteli vedeti, da pr goriških razmerah se ne dà tako lepo vsake misi uresničiti. A tudi oni so umolknili, ko so brali \ 28. št. N. S. 3. jul. 1892. uvodni članek »P o m a g a j m o s| sami*, v kojein je čitati :
Naši Italijani nam torej napovedujejo boj Prav. Tako spoznajo njihovo brezobzirnost in za grizenost morda celò oni, ki na njih vidijo h solncne strani. Razposajen in boja žejen je same oni, ki je kruha sit. Kakor pametna mati razpo-sojenega otroka kaznuje in mu ne dà kruha, prav tako moramo mi, od kterih se naši ljubeznjvi so sedje živč, delati ž njimi. Lačen otrok kmalu pride k materi, prosi jo odpuščanja ter kruha In tudi k nam pridejo enkrat naši nasprotniki proseči nas odpuščanja in obljubovajoči nam, ds bodo pridni. Da pa do tega pride, moramo jih še-lt vzgojiti in vzgojimo jih, ako napovedani boj sprejmemo in ga bijemo z vsemi dovoljenimi sredstvi z neusmiljeno doslednostjo/ zmaga mora na vsak način biti naša!
Da pa moremo biti boj z vstrajno doslednostjo, moramo delati po gotovem načrtu. Nasprot-niki nas sami uče pota, po kterih nam je hoditi, Ali ste že slišali, da bi Lah kupoval pri slovenskem trgovcu, da bi naročal dela pri slovenskem obrtniku, ako mu njegov rojak le ni preveč od rok? Jaz še ne. Torej -Slovenec n e d a j a j n a s pr o t n i k o m n i t i najmanjšega zaslužka, bodisi k a k o r š n e g a k o 1 i. Ne kupuj pri nasprotnem trgovcu. Ako ti sam gospodar ni naravnost nasproten (prijatelj ti gotovo in») ti je njegov pomočnik ali njegov sin; če sedaj še ne, pozneje gotovo. Ti bi ne mogli rovati proti tebi, ako bi jih ne živil s tvojim denarjem njihov gospodar. Ne kupuj pa tudi pri takem Slovencu, ki jemlje svoje blago od Laha, sicer uaješ zaslužek onemu, ki ti nasprotuje s tvojim denarjem. Buditi se morajo trgovci in krčmarji po slovenskih trgih in vaseh, da niti najmanjše st,varice ne kupijo od nasprotnega Laha. Kdor ue uboga, zapusti naj se brez usmiljenja! Takó
Priloga k 6. štev. ,Sloge".
j—i—^——O- OOOW————OlsaBMM————
4
se okrepč slovenski trgovci v Gorici, da morejo tekmovati z laškimi tovariši, pomnožiti svoje zaloge in zakladati vse trgovce po slovenskih delili naše dežele. Tudi novim prodajalnicam se od prò vrata! Vsak zaveden narodnjak naj dela tako ter budi tudi druge, in vspeli ne izostane. Kar velja trgovcem, velja tudi obrtnikom. Dovolj imamo v Gorici svojih, le njim dajajmo dela — ako bodo imeli preveč dela, nikar se ne. bojte.
In še v istej številki čitamo:
»Gorišku trgovska In obrtnijska zadruga “
—	Pripravljalni odbor za novo društvo, kateremu je dalo temelj posvetovanje na dan sv. Petra in Pavla pri Dreherju, odločil se je po treznem premišljevanju za naslov »Goriška trgovska in obrtnijska zadruga. “ Predsednikom začasnemu odboru izvoljen je bil A. Gabršček, tajnikom M. Fabijan, blagajnikom Ivan Drufa, trgovec na Travniku.
—	Prva seja v nedeljo bila je prav živalina in zanimiva ; vsi odborniki in tudi nekateri poslušalci so se pridno udeleževali razprave o tej pre-važni nameri, ki je velikanskega pomena za nas Slovence na Goriškem. O tem bomo pezntye kdaj obširneje razpravljali.
Prosimo svoje čitatelje na deželi, da bi širili to misel med našim ljudstvom, ker reč bo velikanskega pomena za naš narodni iu gospodarski blagor, ako se je lotimo z združenimi močmi. Naši nasprotniki nam oznanjajo boj na življenjo in smrt — sprejmimo ga iu izbojujmo do konca. Nikogar ne smemo pogrešati v bojnih vrstah naših! Oasi so resni: Na delo torej!
Ni bilo suinnje, da trgovska in obrtnijska zadruga bode napredovala. Po takih oglasili pričela se je zanimati za to podjetje cela dežela in v 29. št. N. S. 15. jul. 189$. čitamo
»Goriška trgovska in obrtnijska zadruga.*
—	Po celi deželi kaže se veliko zanimajo za to podjetje; od vseh stranij nam dohajajo vspodbu-dilna pisma in obljube z vsestiansko pomočjo. Tudi društveniki se že oglašajo, dasi se zadruga takò kmalu ne bo mogla osnovati; doslej se je oglasilo čez sto udov med malimi trgovci in večjimi koiisumenti. Tudi »Slovenski Jez“ se je bavil s tem uprašanjem na svojem izrednem občnem zboru preteklo nedeljo, o čemur poročamo na drugem mestu. To nam daje upanje, da se to narodno podjetje v enem letu oživi in da bo raslo ter uspevalo v vsestransko korist slovenskega naroda na Goriškem.
Gospodje odborniki so vabljeni k seji v pon-deljek ob 7. zvečer v znane prostore. Saj se lahko udeležuje kot poslušalec vsak Slovenec, ki i se zanima za to podjetje ; tudi razprave se lahko . udeleži, le glasovati ne more. Kdor se hoče udeležiti, oglasiti se mora prej pri enem ali drugem odborniku ali predsedniku.
Vsled tega naj dostavimo iz ravno iste št. poročilo »Slovenskega jeza":
»Slovenski Jez" imel je v nedeljo izredni zbor v Biljani. Na dnevnem redu je bila edina točka : razgovor o nameravanem trgovskem društvu v Gorici. Zaradi tega so se zbora udeležili predsednik in trije odborniki goriškega pripravljalnega odbora. Gosp. predsednik Andr. ^nidar-čič je najprej naznanil došli pozdrav sv. Očeta papeža Leva XIII., kateremu je zbor vskliknil trikratni gromoviti »živio!" Potem pa je začel v obširnem govoru slikati zanemarjeno gmotno stanje Slovencev na Goriškem, kar ima glavni vir v tem, da obrtuijo in kupčijo preveč prepuščamo tujim rokam, ki pri tem bogate iu nas potem še zaničujejo» Polagoma je prišel na izproženo misel o trgovskem društvu v Gorici ter povabil predsednika A. Gabrščeka, naj bi razložil in pojasnil stališče, na katerem je začel delovati pripravljalni odbor goriški. Povabljenec drage volje ustreže tej želji ter obširno govori o naših narodnih in gospodarskih odnošajih v Gorici ter kakò bi si Slovenci morali pomagati v gospodarskem ter s tem ob enem v narodnem pogledu. Razložil je potem namen in pomen nameravane »Goriške trgovske in obrtnijslce zadrugeNa to se je unela živahna razprava o načinu, kakò naj bi novo društvo najuspešneje poslovalo v korist prebivalstva v Brdih. Stavili so se mnogi jako koristni nasveti, katerih pa za zdaj nočemo odkriti javnosti. Naposled se je pooblastil društveni odbor, kateri naj premišljuje, kakò naj bi bila Brda zastopana pri »Goriški trgovski in obrtnijski zadrugi" ; odbor »Slov. Jeza" bo nekak zadrugin pododbor za Brda, Predsednik pripravljalnega odbora je radostno pozdravil sklep občnega zbora ter dejal, da taki pododbori se bodo morali ustanoviti tildi v okolici mesta goriškega, na Vipavskem, v Soški dolini in drugod, kjer imajo trgovske zveze z Gorico. Ti pododbori bodo ‘desna roka glavnemu odboru v Gorici; oni bodo skrbeli za to, da se bo društvo čedalje bolj širilo po celi deželi, da polagoma ne bo ne enega slovenskega trgovca, gostilničarja ali večjega konsumenta, ki bi ne bil član naše zadruge. Takó bomo Slovenci na Goriškem v trgovskem oziru organizovaili v tako krepko celoto, katere ne premaga nobena sovražna sila. Dobiček bo velikansk v gmotnem in narodnem oziru; dobiček od male iu velike trgovine ostane \ rokah zadrugarjev, kajti dobivali bodo blagò po nižjih cenah à še čisti dobiček si koncem vsakega leta raz del é. S tem si pa Slovenci v gmotnem oziru opomoremo, kar
bo velike važnosti tudi v narodnem in političnem oziru .......
Zbor je z odobravanjem sprejel na znanje govornikova pojasnila ter sklenil z vsemi močmi delovati na to, da cela Brda bodo krepko podpirala novo podjetje goriških Slovencev.
Po zboru smo ostali še nekaj časa V veseli družbi pri kapljici dobre domače kapljice v gostilnici gospoda župana Kožlina. V mnogih napitnicah menjavale so se mnoge lepe misli, ki prešinjajo rodoljubna slovenska srca ob jezikovni meji. Kna napitnica je veljala tudi biljanskim pevcem, ki so nas razveseljevali z lepim narodnim petjem, da smo jih Goričani v resnici občudovali. Pozno zvečer smo se Goričani odpeljali proti domu, nesoči seboj trdne nade v veliko prihodnost nameravanega podjetja.
Tudi 30. št. N. S. istega leta imela je natisnjeno sledeče poročilo in vabilo*
»Goriška trgovska in okrtaijska sadraga."
—	Pripravljalni odbor je imel v ponedeljek sejo, katere so se udeležili tu li nekateri neodboniiki. Razgovor je bil prav zanimiv in živahen; trajal je skoro dve uri. — Prihodnja seja bo v pon-deljek ob 7. uri zvečer. Gg. odborniki so uljudno naprošeni, da se vsi gotovo udeleže te seje. Citala in pretresala se bodo pravila, katera je sestavil predsednik.
Enako bilo je v 34. št. 19 avgusta sledeče na-zuanilo :
»Goriško trgovsko la obrtao društvo v Goriei".
—	Onim, ki se zanimajo za to ustanovo, nazna-
njamo, da pravila bodo predložena za upis pri trgovskem sodišču tekom septembra. Z novim letom začne se že poslovati, ako se do tjé dobé v trkovski stroki izurjeni možjč. — Ob začetku šolskega leta skliče se nov občui zbor, ki popolni sedanji odbor še z nekaterimi odborniki, da bodo bolj zastopani vsi oni činitelji, ki sopri društvu neizogibno potrebni, ako hočemo na gotovej podlagi začeti zidati prevažuo svojo narodnogospodarsko nakano.	>
V	40 št.:
Goriško trgovsko li obrtao drištvo. — Še
trije meseci nas ločijo od novega leta, ko bi imelo začeti poslovati to društvo, ako se do tje dobé sposobue delavne moči. Zato treba začeti resno delati za izvršitev te lepe misli. Treba pa je, da osebe, ki so že doslej drugod uprežene, ne bodo glavne delavne moči tudi pri novem društvu; delo si je treba razdeliti !
V	ta namen vabimo vse odbornike in ostale rodoljube iz mesta in okolice k posvetovanju
j v nedeljo 2. oktobra ob il. predpoldne ;* v predsobo čitalnične dvorane. Prosimo, da bi ■ prišli posebno tisti rodoljubi, ki niso bili navaoči pri shodu na dan sv. Petra in Pavla. Treba bo pomnožiti število odbornikov, da bodo v odboru zastopani vsi taki krogi, ki bi zagotovili društvu ugled, zaupanje in obstanek. Namen je jako važen, a izvršitev ni takó Jahka, kakor bi si kdo mislil. Misel je bila vržeua v javnost, izvoljeu je bil že odbor, treba jo je torej izvršili. Ako se je previdno in z naudušenjem lotimo ni dvoma, da dosežemo zaželjeni uspeh.
(Dalj. prih.)
Zgodilo se je!
No, konečno je moralo vendar le priti do tega, da g. Andreju Gabrščeku, uredniku »Soče" iu lastniku »Goriške tiskarne", kar bi se dalo v italijanščino nekako prevesti »Tipografia Goriziana", ni bilo več mogoče molČAti o vsem, kar se je upal že počenjati zloglasni triumvirat Likar-Urbančič-Obizzi. Da se g. Gabršček ne bavi preveč z molčanjem in da ni vsled tega poseben mojster v tej stroki, o tem ni treba menda več nikogar prepričevati, a dal se je vendar krotiti nekaj tednov, ker so ga veljavni možje v Gorici in z dežele nujno prosili, naj ne začne z možema (Likar-Obizzi-jem namreč) nikake polemike (glej »Soča" št. 30). Temu nasvetu je urednik »Soče" sicer prikimal toda le pogojno, kajti pri svojem proroštvu je on vedel, da se gotovo pokaže potreba, ko bo moral jasno in brez ovinkov govoriti, da bo strmel tudi ostali slovenski svet. ki teh dveh možakov še ne pozna. (gl. »Soča" št. 38). Vedel je, da pride čas, ko ne bode smel več molčati iu ko bode moral brez vsakor-šnega ozira potegniti „neslogarjem“ krinko raz obraz in jih pokazati slovenskemu svetu take, kakoršui so (gl. »Soča" št. 44 t. 1.).
To vse bi bilo moško, samovestuo in veličastno povedano, ko bi ne bili ti stavki že tako obrabljeno blago v Gabrščekovein peresu, da se nas je vse ravno toliko prijelo, kakor stene bob. In nadalje smo preobračali »strahovite kozolce", kar pa je moža, katerega pozua marsikdo kot jako visokega in domišljavega, tako razburilo, da se ni več mogel držati nasvéta veljavnih mož v Gorici in z dežele ter je »namazal papir s takim berilom" (gl. »Soča* št. 44.), s kakoršnim je nam ubogim »možiceljnom" mislil vzeti vso sapo.
G. Gabrščeka, kateri ima o poštenju vse druge pojme od nas in kateri prodaja v svojej tiskarni zgolj nevidno rob o, je članek : »Kam more i. t. d.“, katerega smo priobčili v zadnji-št.
»Sloge*, tako bodo segrel, da mn je napovedal boj in sicer ne le njemu, temveč tndi trojici Likar-Urbančič-Obizsi ! Kar se g. Likarja tiče, povemo naj ie tokaj, da on nima z nami že od tedaj, ko je izila droga itevilka natega lista, nikakorine zveze. 6. Gabrščeka bi ne bilo menda več potreba tega trobiti na otesa, ko je v 44.'št. svojega lista prinesel popravek g. G. Likarja v tem smisla. Usojamo si g. Gabrtčeka naprositi, naj si to predobro zareže za uho, prvič, ker vemo, kam pes taco moli, in drugič ker smo prepričani, da mn bode to mnogo koristilo na prebavljanju. Nadalje moramo pripoznati, da nam ni mnogo do vsega tega, kako sodi in misli g. Gabršček o našej poštenosti, naj se še tako zvestó nasmeje, ko sliši govoriti o njej. Prepričanja smo tildi mi, da se naši in njegovi pojmi o poštenosti v marsičem razlikujejo, kar pa vsled tega še ni rečeno, da bi bili ravno njegovi pojmi pravi; kajti pri vsej njegovi »duhovitosti* sedo dandanes še nikdo ni upal proglasiti ga kapacitetam v tem ozira. Ako je g. Gabrščeku malo do naših »smešnih prizadevanj*, naj se le potolaži, kajti nam je veliko manj do tega, ako nas je do sedaj pastil v miru, da-si brcamo na vse strani.
Mi vemo predobro, da se je mislil »ne-budalasti* urednik »Soče* vspueti se sè svojim molčanjem in preziranjem na vzvišeno mesto, od kjer bi rad brezplačno gledal, kako mi preobra čarno »strahovite kozolce*, ne da bi vedeli zato. To molčanje in preziranje prišlo je dandanes preveč v modo iu ne nosi več pečata onega ngleda in veljave, kakor v časih, ko ui še znal vsakdo praskati po papirju. Zató, da je g. Gabršček molčal, ni tedaj ogleda svojega prav nič povečal, kakor tudi ne prevaremi revček dokazal, da preobračamo »strahovite kozolce*.
Gospod je napél svojo bujno fantazijo in našel, današlist bi se dalo imenovati »Neslogo*. No, mi mu to veselje jako radi dopuščamo, samo ne vemo ga imenovati, ali je toliko otročno ali pa prismuknjeno ! Mi nq bi v svojem zadnjem listu — čujte in Čudite se. dubovitej frazi — lopovski zbadali državnega poslanca dr. Ant. Gregorčiča ! Hočete*li imeti še boljšega dokaza večje imper-tinentnosti uego tiči v teh besedah? Vse naše 1 o-povsko zbadanje je v tem, da odgovarjamo v listnici uredništva svojemu uaročniku, da nam ui znano, zakig dr. A. Gregorčič ni podpisal dveh interpelacij. Mi ne vemo še dandanes povedati in Vi ? To pa vemo, da je poslal velò, g. dr. Anton Gregorčič »Primorskemu listu* pojasnilo gledé dopisa, katerega smo tudi mi ponatisnili is imenovanega lista — in molčimo.	i
Da se je g. Gabršček moral izneveriti »mol* čanjn iu preziranju* provzročil je tedaj vse članek, I katerega smo prinesli o zaduji št. »Sloge* in s katerim smo se lotili na četrti strani pri oglasili. Začeli smo sicer po »judovsko*, kakor pravijo f>ri nas, in ravno to bilo Vam ni, g. urednik, menda naj bolj po volji. Podlost in lopovstvo najhujše vrste pa je bila, ker smo g. Gabrščeku očitali, da si je izprosil oglas »Riunite fabbriche d’aceto di Trieste* edino zató, da bi izval konkurenc» g. Makucu, ki je naš pristaš. Ako bi mi g. urednika »Soče* ne poznali, česa vsega se upa tudi v tem oziru, bi gotovo ne bili govorili, a vedeli smo, da govorimo resnico, katero hočemo tudi pojasniti. Gosp. Gabršček hoče našo trditev ovreči po svojej navadi ua način, kateri kaže, kako visoko bi se rad vspnel nad vsakega drugega in kako neomadežovanega lica bi se rad pokazal pred svetom.
Ker smo se upali mi trditi, da lioté napravlja konkurenco g. Mak., predbaciva nam g. Gabršček »podlost najhujše vrste, ki kaže, kako nizko po blatu se valjajo ti trgovci s slovensko narodno poštenostjo*. Če je tema trditev v zadnji številki naše ga lista zadosten dokaz, priznati moramo, da ste Vi, neomadeževani g. urednik, sè Svojo trditvijo v zadnji št. »Soče* namreč, da »oglas »Riunite fabbriche itd.* je bil naročen že meseca aprila, k« g. Mikic ai ie Izdeloval kisa, sè Svojo »slovensko narodno poštenostjo* že tako nizko padli v blato, da Vam sploh premanjkuje vsakega gibanja že. Ne vemo sicer, toda mogoče je, da ste kratkega spomina, ko Vam kaže biti, ali spominjali se bodete vendar toliko, da je bil pri Vas g. Makuc nekako v mesecu marca, to je v časa, ko še Vi oglasa »Riunite fabbriche itd*, niste imeli. Bil je pri Vas iu prišel ni bil brez namena. Povedal Vam je, da izdeluje že od 2. februarja kis a ne mara še tega razglasiti, ker ne more še na debelo poslužiti in posebno pa zató, ker nima ie dovoljenjado razprodaje, katero pa udobi v kratkem in katero je tudi udobil 6. maja t. 1. Mi vemo predobro, da ste prav dobro umeli, kaj je nameroval g. Makuc, ki je slišal na merodajnem mestu, da mislijo lastniki »Riunite fabbriche d’aceto itd*, nastaniti se v Gorici, sè svojo izpovedjo, toda umeti ga niste hoteli in še najmanj pa tedaj, ko ste imeli oglas »Riunite fabbriche d’ aceto itd*, v rokah. Tu je bil čas, da se maščujete — in kaj tacega umejete predobro — nad iijim, ker je bil tudi* on jeden istih, ki Vam niso bili hvaležni, da ste pokopali konsumno društvo. Ako je bila naša trditev ueosnovana, 3odijo naj druži; kako naj bi se pa izrazili o tem, da se delate tako nedolžnega in nevednega, ter da hočete natvezati še poleg vsega svojim čitaljem, da ste imeli oglas
že meseca aprila, ka %• Makae al še kina izdeloval, mi ne vemo, morali bi si izposoditi od Vas par n^jgrših psovk, ko bi hoteli krstiti s pravim imenom Vaše počenjanje.
Mi Vam tudi preradi verujemo, da sprejmete oglas »Riunite fabbriche d’aceto itd.* prav gotovo, če ga zopet naročč, ne oziraje se na to, izdeluje-li tudi g. Makuc kis aline; verujemo Vam tudi radi, da sprejmete zopet — menda so Vam pošli tndi ti, ker ni videti nobenega v zadnji št. »Soče* — nserate, .kakor n. pr. Terno, Henneberg, Red Star Linie. Mi sicer ne vemo, če so Vaši inseranti Abrahamovi potomci, to pa vemo sodeč jih po vsebini njihovih inseratov, da med njimi gotovo ne bode druge razlike, kakor krivi nosovi. Le zahtevajte poleg krstnih pisem tudi slike in prepričate se lahko, da navadno ni druge razlike med »krščeuimi* in »nekrščenimi* Židi. Vaš nasvet, no priznati moramo mn originalnost, slovenskim listom, naj zahtevajo poleg inseratov tudi krstne liste je jako jalov in naravnost razžaljiv, ker imajo že vsi toliko razsodnosti, da vedò takoj ceniti brez krstnih pisem, je li iuserat iz »židovskih kovačnic* ali ne.
Nočemo nikakor danes več se baviti s tem in poprašati g, Gabrščeka, koliko je koristil s takimi in enakimi inserati Slovencem posebno da Goriškem. Rečemo le toliko, vsakdo najde kruha domà — a pameten mora biti in ne poreden. Kar blodi g. Gabršček o tem, da bode moral slovenski list, ki dobi tak oglas iz tujih rok, preiskovati predilo ga sprejme, ali se ne skriva kje kak Slovenec, ki morebiti tudi izdeluje Ali prodaja enako blago, je najboljše, da ne spregovorimo niti besedice. Možu, kateri toliko trobi po svojem listu, »Svoji k svojim* ne odgovorimo druzega, kakor da je vsa ta njegova filozofija sama — oblodva.
H koncu še • le nekaj. Prosimo Vas, ne predbacivajte nikomur onega, kar ste mu kedaj darovali! Kdo je-li kriv, da imate sè Svojim »Primorcem* veliko gmotno škodo? No, malo važnosti in npliva pripisujete Svojim psovkam v »Edinosti* in »Soči*. Sicer pa ne z vsem na dan, v kolikih iztisih grè »Primorec* med ljudstvo, koliko škode imate itd., pustite vendar Svojemu prihodnjemu životopiscu nekoliko podatkov!
Sedaj pa pričakujemo, ne Vas v svojih pro-dajalnicah, kjer Vas ni videti nikdar, temveč, da nam v obilnosti postrežote v prihodu ji številki! Ker ne moremo mi Vam postreči, postrežite pa Vi nam, pa glejte, da bode vsakemu jasen razloček med Vašo »genijalnostjo* in našimi »bn-dalostmi*. Na svidenje tedaj !	I
DOPISI II
II Vipavske delile. 19 nov. — Oprostite gospod ureduik, da se tudi mi Vipavci oglasimo v Vašem listu. Kakor je uvideti, Vas »Soča* še precej sumniči, da ste začeli izdajati »Slogo* zató, da bi delali jej neko konkurenco. Mi pA vendar vsega ne verujemo, ker smo osvedočeni, da ste začeli izdavati »Slogo* le v blag namen in zató, da nam ne bo mogla »Soča* metati peska v oči kakor do sedaj; strinjamo se z Vami in priporočamo Vam tudi, da se nam javi sama gola, čista resnica in pravica, kar nam je »Soča* čestorada prikrivala. Uprav zadnja »Soča* hoče vedeti, da prodajate zraven svoje vidne robe, tudi p o liti 6 u o poštenost. Gospod urednik »Soče* bi prav lahko molčal o vsem tem ; ali več ne vè, kolikokrat je že »zbarantal* za svoje politično poštenje za časa svojega bivanja v Gorici ? Ko je uredoval list pod Tonklijevim načelništvom, kazal je jedno barvo, kmalo potem pa se spokoril ter začel voditi res pošteno politiko, kakoršna je ugajala večini. Po Touklijevem propadu, ko je prišel v načelništvo dr. Gregorčič, je tudi šlo uekaj časa prav dobro s pošteno politiko, a zadnje čase sem pa je urednik »Soče* zopet zasuknii plašč poštene politike.
Tudi Vas hočejo nekateri pristaši »Soče* sumničiti, da ste si podali roko s pristaši g. Tomažu Čerina, da bi vsejali neslogo med Gregorčičeve pristaše. Naj bi že bilo jedno ali drugo, ne marali bi v tem slučaju za Vaš list; nema-ramo da se potegujete za Čerinovo slavo, niti da se potegujete za obstoj dr. Gregorčič-a, dokler uljira stopinje s Hohenwartovim klubom in dokler se ne pridruži k jugoslovanskim sokolom, Spin-čič-Laginju in drugovom. Vaš list naj bo torej glasilo našega naroda, kjer bi se smel naš tipin potožiti o vseh svojih v nebó vpijočih krivicah, katere ga vsak dan in vsak čas še vedno žulijo.
Izpod sivega Čavna, 15. novembra. — Minilo je že dokaj dnij. kar se nič več ne piše in ne govori o Vipavski železnici, da-si je ta za celo Vipavsko velike važnosti. Razni medsebojni prepiri posamezuih občin zamotali so štreno takó, da se ne vé, se-li bode kedaj gradila ali né. No, naša skrb pa bodi, da trkamo in trkamo vedno na vrata merodajnih krogov, da bi se Vipavska železnica prej ko možno gradila na korist vse naše doline. Želeti je, da se ona misel Rihenberžauov opusti, nadalje, da se opusti tudi ona črta kraj reke Vipave, kjer so tla moč-
virna in bi provročala veliko gmotno škodo prebivalcem, kateri imajo svoja zemejjišča v obližjn reke.
Da se vstreže večini prebivalcev naše doline, :iaj se železarna gradi po trdih tleh, vedno pod hribovi ležečimi na severju doline. Osobito naj bi se prihranili ogromni tisočaki, katere bi utegnili pogoltniti dva mostova črez reko Vipavo pri Dornbergu, zajedno ravno tam brezpotrebni prerov pod Rojiško gmajno. Najceuejša, najtrdnejša in naj koristnejša železniška črta za vso našo dolino hi bila gotovo ona, katera bi se gradila po desnem bregu reke Vipave; kajti ne tre-balo bi nijednega mosta in nikakoršnega pierò va, črta bi prišlA v ravnem površju in v ravnej (rti med Črničami in Batujami po trdih tleh pod Čavnom v Ajdovščino. Jedina ta črta bi ne našla nasprotnih ugovorov izvzemši občino Dornberg, česar pa ui uvaževati; paziti je pač treba na splošno korist vse Vipavske doline in na to, da bi se železnica gradila.
Želeti je, da bi se nasprotstva mirnim potom poravnala in ne delalo se ovir na erovani železnični progi, o kateri se pričakuje, da se prične morebiti še v kratkem graditi. Splošno korist treba uvaževati pred koristjo posameznikov !
Domače iu razno novico.
Unrl je po dolgi in mučni bolezni g. Matevž Primožič, vikar v Šempolaju. Pokojni se je rodil 21. avg. 1. 1820. v Pevmi in bil posvečeu v duhovnika 1. 1847. Pogreb, katerega se je udeležilo tudi občinstvo bližnjih občin, se je vršil 16. t. m. Raujki bil ie vesten in priljubljen dušni pastir; bil jé stric č. g. Jos. Primožiča, vikarju v Logn. — Na Grahovem je umrl vikar 6. g. Fran Muškat še v mladih letih. Rodil se je 24. inarcai. 1859. v Novakih pri Cerknem. — Bodi jima zemlja lahka!
•fermava pr«U »Mlnavaarata*, oziroma njegovemu prejšnemu uredniku A. Maregu in sedanjemu I. Kušarju ter tiskarju g. Obizziju radi prestopka §. 9. tisk. zak. vršila se bode pri c. kr. okrožni sodniji v Gorici dnè 1. decembra t. 1.
»••riški Šakal* priredi dnè 10. decembra
1.1. Miklavžev večer. Program, katerega priobčimo v prihodnji številki, je jako zanimiv. Kakor ču-jemo delajo se velike priprave za nastop sv. Miklavža in parkljev, za komičue prizore in druge zanimivosti, kakoršnih do sedaj »Goriški Sokol,* ni imel še na programa.
Priporočamo sl. občinstvu naj bi obiskovalo veselice tega, za narodni razvoj in slovensko idejo prepotrebnega društva, ker le z združenimi mečmi konečno dosežemo smoter, po katerem to li hrepenimo* Tebi pa »Goriški Sokol*, stoj trdno na braniku, deluj in vstrajaj pri težaynej nalogi Svoji, razprosti že širše perute Svoje, in vihar naj si bode še tako močan, naj Te ne ukloni!
NB. Miklavžev večer se bode radi tega obhajal v nedeljo — ker v delavnik bi bilo mnogo rodoljubov zadržanih.
Kijige draška sv. Makara so že došle in se dobivajo pri cerkovniku velike cerkve. Prosi se ob jednem, da bi č. društveniki pri odjemanju knjig poskrbeli letnino za drugo leto, ker se na ta način prihrani poverjeniku mnogo dela in truda.
Jaradal tiskarni* v Lfafeljaal v pasaeaiaaja !
— »Goriška tiskarna* A. Gabrščeka obsipala je te dni tukajšnje laške trgovce z okrožnico v laškem jeziku, s katero javlja, da izda novo »Guido scematico*, ter se priporoča dotičnikom, naj mu blagovolé doposlati svoje oglase. Najboljše priporočilo pa misli imeti v tem, da je krstil svojo »Goriško tiskarno*, »Tipografia Goriziana!* No, hvala Bogu, kmalu dospemo do samosloveuskih napisov v Gorici, kakor kažejo najnovešejši odnošaji : saj pa je že čas po tolikem trudu in boju ! O raznih prilikah se zame-nijo z dvojezičnimi. Gospodje pri »Narodni tiskarni* uvažujte to v lastno korist !
Prišla le veadar la do tega, da obravnava proti napadovalcem bratov Truovcev na kolodvoru se bode po 5 mesečih vršila duè 25. t. m. Glede hitrosti ni zares primerjati sè solkansko zadevo — kajti poslednja se za gotovo ne bode
vršila !
Donesek k »šlmpfleksikonn*. - V pivi šte-Sloge* smo povedali, da bi prav lahko, če :do zbiral vse one psovke, s katerimi je g. •šček v svoji modrosti papir zamazal, nabral tradiva za sestavo celega »šimpfleksikona. ija »Soča* prinaša zopet marsikaj, česar bi e smolo izpustiti pri sestavi te prepotrebne je. G. Gabršček nam pripoveduje o samem ovstvu*, psovka, katero je prištevati le nje-;j originalnosti. Ako bode tudi nadalje v »j iznajdljivosti tako plodovit, obogati res v kem času slovenščino na raznih psovkah, [o pa ne želi bolj kakor mi, da bi se ze se-potrudil kdo in zbral vse te znamenitosti ter lai natisniti v posebni knjigi m sicer nikjer od kakor v »Tipografiji Goriziani*.
Cm. kralj- lealjmerrea za Goriško imenovan je gosp. Nazinelek, do sedaj v latri. — Narodnosti je češke. Dobro došel !
Veselje f Izrael«! V soboto dnè tl. t. m. vršila se je pri tukajšnem e. k. okrajnem sodišču obravnava proti g. I. Katniku, našemu rojaku, katerega je tožil Leopold Travan radi razžaljenja časti. Tega g. Travana poznamo že iz obravnave proti Podgorcem in tudi oni dan. ko so Slovenci (!?!) pretepli one Goričane na Solkanski cesti, ni smelo manjkati njega. Drugi dan je izrazil I. K. svoje mnenje o napadu iu osebah, katere so bile baje napadene, tu pa tam in dogodilo se je, da je enako mnenje slišal tudi M. dr. Glessig, uraktikant pri tukajšnem c. k. okrožnem sodišču. Ker se je I. K. baje razžaljivo izrazil o Travami, nesel je dr. Glessig to novico še gorko svojemu prijatelju Travanu, kateri je radi tega uložil tožbo proti I. K. Toženega I. K. zagovarjal je odvotnik Jos. vitez dr. Tonkli, Travana pa P. dr. Frapporti. I. K. bil je obsojen na 40 gl. globe, dr. Glessig pa sedi zadovoljno na pridobljenih — lavorikali.
ledmli, katere so se izcimile, kakor pravi ,Soča“ v zadnji štev., iz narodnih glavic Likar Urbančič Obizzi, so toliko pomagale, da v omenjeni številki «Soče* so se oglasi : „T e r n o —-T e r li o“, ,He n n e b e r g*, «Red Star L i-n i e“, opustili, dokler se ne izkažejo inseianti s krstnimi pismi.
Avstrijski država! zhtr sešel se je včeraj dnè 23. t. m. Na dnevnem redu je nadaljevanje debate o vladni volilni predlogi in pa prvo či-tanje inicijatrvnih predlogov gledè volilne reforme.
Na žriciaižal pragi Ki min — Trst pripeti se, česar človek niti ne pričakuje in o čemur no-čejo gospodje, kateri bi morali v prvi vrsti skrbeti, da se te nečednosti in kedaj tudi surovosti odpravijo, ničesar slišati. Na goriškem kolodvoru je uradnik nižje vrste, sicer lep «Tevton*, kateri je nekoč na slovensko uprašanje: ,k j e s e o d d à zaboj eM odgovoril: «Deutsch oder Italieniseh, Krainerisch verstehe ich Ilichi.“ Kaj tacega dogaja ge v naših krajih I. 1893.1 V. počakalnici pri odhodu (ob 4 uri 45 m.) povžije se praha kolikor se dà, kajti pometa se ravno tedaj, ko čakajo ljudje na vlak. Napisi v vozovih so edino laški, morebiti zatò, ker laški jezik je jedino odrešilni 1 Lep red to!
IVMdlca imenuje se nova skladba, polka-mazurka, za klavir, katero je zložil naš rojak H. Volarič, učitelj v Devinu in založila L. Schwert-nerjeva knjigarna v Brežicah. Cena «Zvezdici" je 45 kr. —
Cia« Marala je najnovejši slovenski list, ki je pričel izhajati v Ameriki v korist in zabavo tamošnjim Slovencem. Program listu je: «Zastopati, zagovarjati in braniti stan delavcev v Ameriki*. Nadalje piše imenovani list : V sveto nalogo gmo si torej vzeli braniti in po pravi poti voditi rojake - delavce in tudi kaj koristnega pisati za brate s o t r pince v stari domovini. Sveta nam bode vera katoliška, ne bodemo se je dotikali, temveč branili bodemo to dragoceno svetinjo, katero smo podedovali od naših vernih mater. Odločno stali bodemo na narodni podlogi ni priporočali našim rojakom, da naj vedno in p o v s o d i med seboj govorijo naš lepo doneči slovenski jezik in da naj se nikar ne sra-mujejo biti sinovi čilega slovenskega naroda.* — List, kakoršen je «Glas Naroda*, vreden je vsestranske podpore in to ni le sveta narodna dolžnost v tujini živečih Sloveucev, katerim je v prvi vrsti namenjen, temveč tudi vsacega pravega narodnjaka v pravi domovini. Kdor si hoče list naročiti rabi naslov: «Glas Naroda* 436 E. 72 ud St. New Jork City.
K élaakn «Avita coltura ju živio Slovenci*,
katerega smo prinesli v zadnji številki «Sloge*, poslal nam je g. Luigi Resen v italijanščini popravek, kateri se glasi v slovenščini sledeče :
Da-si članku «Avita coltura in živio Slovenci* v 5 št. od dné 10. novembra 1893. Vašega lista ni izrečeno nikakor moje ime, zdi se pa vendar po navedenem stanu, da je isti članek proti meni naperjen ter sem vsled tega primoram naprositi sl. uredništvo, da blagovoli v zmislu §. 19. tisk. zak. objaviti v prihoduji številki svojega lista to-le :
Ni res, da sem se podpisani udeležil pretepa v Marzinijevi gostilni dnè 27. oktobra t. 1. kar lahko s pričami dokažem.
V Gorici, dne 13. novembra 1893.
Luigi Resen.
Mi nismo sicer primorani iz različnih uasro-kov objaviti bavedenega popravka, prinašamo ga pa vendar, ker svedoči, kako pojasni slaba vest marsikomu ono, kar ostane drugim povsem nejasno.
Grof Hartenau, bivši bolgarski knez, je umrl te dni v Gradcu.
Italijani o pokojni kneginji Hohenlohe. —
Prišla nam je slučajno v roke 304. letošnja številka benečanskega «L’Adriatico*, kateri piše o pokojni avstrijski kneginji med ostalim
to-le: «..............Grofinja Tereza čutila in
delovala je vsikdar -v italijanskem duhu
in ni ,dolgo tega, kar je rekla nekemu tržaškemu pisatelju «domače zgodovine* doslovno: «ako bi mogla doživeti ta dan (združenje Trsta z Ita lijo. Ured.), umrla bi zadovoljna; toda po letu 1866. izgubila sem mnogo nadeje!*. . . Dalje omenja isti list. «Njeni otroci vzgojeni so popolnoma v italijanskem duhu ter jih moramo smatrati za naše someščane. Njim izrekamo naše sožaljenje*. — Pripomnimo k temu go-rostasnemu obrekovanju eminentno avstrijske plemenitaške r o d b i n e, da prinaša to vest «L’Adriatico* med zaglavjem «Cose di Venezia*, kajti tudi Devin pripada pod «avstrijskim jarmom" vzdihujočim zemljam, tildi Devin je «terra irredenta*. Povdarjamo še enkrat, da je to, kar piše italijanski list o pokojni kneginji, drzno o b r eko v a n j e kateremu mi prav gotovo ne verujemo. Radovedni smo, kaj poreče k takemu italijanskemu sumničenju avstrijski komornik knez H o h e n 1 o h e - S c h i l i n g s f ii r s t, siu pokojne kneginje Tereze in bivši državni poslanec?
«Ediuost*.
Telegram «Slov. Naroda* z Dunaja dne 20. nov. ki je za nas Slovence posebne važnosti je ta-le :
Vlada bo izjavila, da vzdrži vse od prejšnjega ministerstva predložene zakonske načrte, da bo nadaljevala regulacijo valute na dosedanji podlogi iu da v kratkem predloži načrt premembi volilnega reda v zmislu Mengerjevih nasvetov. Glede slovanske opozicije pravi Montagsrevue, da se je nje ustanovitev izjalovila, ker Je vlada s pomočjo grofa Héheawarta pregovorila slovenske poslance, da ostanejo v konservativnem klubu m ker je gališhi namestnik Badeni pregovoril Ma-loruse, da ne stopijo v opozicijo!
Slenskl koledar. V založbi «Prve slov. tiskarne* Ant. M. Obizzija v Gorici izide v teku tedna stenski koledar za leto 1894. Koledar je jako lep in stane poleg koleka samih 23 kr. Opo-zorjamo vse narodne kroge, zlasti pa vse urade in trgovce.
j Slav. «Županstva in čest. dnbovništveni uradi ki se poslužejejo v tej tiskarni, dobijo ta lepi stenski koledar brezplačno, a naprošeni so se oglasiti z dopisnico v teku meseca decembra.
P. B. rojake v mestu iu na deželi opozor-jamo na oglas g. Martina Poveraja, trgovca v Gorici, kateri smo priložili današnji številki. Rojaki, požurite se v Svojo in naših društev korist!
Ltatntoa MroVkaifttva. - Precest. g. A. U. v K.
— Laskavi in srčni izrazi Vaše dopisnice nas vspodbujajo pri podjetju. Sprejmite najsrčnejšo zahvalo in Bog Vsega-mogočni, valisi Vas, nam in Vam v lastno veselje iu napredek. Bodite zdravi in čili kakor do sedaj.
‘ Gosp. V. A. M- — Za sedaj še nič a pri prihodnjem žrebanji blagovolite nas opozoriti. Bog daj, da bi bili srečni, kar bi tudi narodu našemu mnogo koristilo.
Gosp. X. Y. v Volčah. — Prav imate, ali tudi takih pripomočkov se nočemo posluževati, ker hi pri sedanjih razmerah vendar ne dosegli svojega nameua. Z njim je. ■ajboljie ravnati, kakor je «Slov. Narod* pisal, to je, ga pri priložnosti z brezovko pokrotiti, kakor se kroté razposajeni dečki. Tako vsaj svetuje nam vsak značajen iu razsoden človek.
Gosp. *** v St. M. — Srčna hvala za lepi poduk. Ravnali se bodemo po istem v kolikor nam bodo dopuščala naša načela ; opazka pa, da solnce pri Vas poprej sije, ni primerna, kajti toliko popred zajide!
Evo Vam pojasnila: Bili ste prej Vi kakoršni smo ini danes, a — žalibog — več niste, a mi smo še in sicer zatò, ker se na jedino osebo ne oziramo. 31i se z možem, kateri Vam je «narodui temelj*, povsem ne strinjamo, a poleg vsega oziramo se vedno na — narod, osebe so nam postranske.
Možu vso čast, zaslug za narod ima tudi — tega Vam ne oporekamo, ali vendar bi ne bili marsičesa od njega pričakovali. Temu se je še pa danes to pridružilo, da je on tudi postal «špekulant* one koncesije, katere je pomagal pridobiti človeku, s katerim se mi pa še najmanj strinjamo.	,
Sledi iz tega, da je treba biti doslednim in Vi, kot pošten in pravičen naroden mož , sodite trezno in videli bodete, kdo sodi pravo ali krivo.
Bodite zdravi!
P. n. cestiti slovenski rojaki!
Dobil ssm ravnokar iz tvornic mnogo izvrstnega papirja, zavitkov in črnila. Drugih pisarskih potrebščin pa imam dovolj od prej v zalogi. Cene nastavil sem vsem prav tako nizke, kakoršne zahteva današnja konkurenca. Priporočam se Vam torej najuljudnejše, da mi blagovolite naklanjati svoja naročila pisarskih potrebščin. Zagotovljam Vam najboljšo in najcenejši) postrežbo, bodi-si na debelo ali na drobno. — Saj umete, da -- «promet konkurira*.
Z odličnim spoštovanjem
udani
V Gorici, 8. novembra 1893.
G. Likar, trgovec.
Štev. 30*28/1892
OKROŽNICA
vsem slavnim županstvom, gospodarskim svetom, cestnini odborom in c. kr. okrajnim šolskim svetom slovenske strani poknežene grofije Goriške iu Gradiške.
---------
„Priročni zakonik za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško“ je uaslov knjigi, katero je izdal deželni uradnik g. E. Klavžar in katera obsega med drugim na 436. straueh
občinski red in volilnik za občine na Goriškem, potavo o skladanju stroškov za cerkve in dnhovnijaka^ poslopja, domovinsko poatavo od 1.1863. in vae detiene starejše določbe, vse cestne postave, postavo o pospeševanju ribarstva po sladnili vodah, o varstva kmetijstva koristnih ptičev in druge kmetijske postave, postavo o pogozdovanji Krasa, volilni red za trgovinsko zbornico v Gorici, vse šolske postave itd. —
Knjiga je lepo uredjena, da se s pomočjo kronolo-gičuega in abecednega kazala najde vsaka postava.
Ker vstreza ta knjiga prAv živi potrebi vseh županstev in drugih autonoinnih oblastev in nič manje ne tudi upravnim uradnikom, učiteljem, občinskim zastopnikom in vsem tistim razumnim posestnikom iu obrtnikom, kateri se kaj brigajo za javne zadeve, priporoča jo deželni odbor v javnem interesu prav toplo vsein dotičniin krogom in vabi zlasti slavna županstva, da tudi od svoje strani pospešujejo njeno razširjenje.
»Priročni zakonik* stane mehko vezan 80 kr., elegantno v platno vezan pa 1 gld. in se dobiva pri izdajatelju g. K Klavžarju in pri tiskarju Ant. M. Obizzi-ju, katera sta pogodivši se s kiijigotržcein Sp. Skertoni. na svoj račun prevzela založništvo.
Naročila se pošiljajo uajpriležniše iu najceneje po poštnih nakaznicah.
Dežela! odbor t Gorici
dne 3. maja 1892.
Deželni gravar:
Coroni o i.________________________
Železnični urnik
Črta Trst-Goriea-Videm
		zjut. j	« 5 'J?	pop. |	pop.	pop.
Trst,	odhod |	8 25	9.-;	4.35	8.-	8.05
Grinjan	n	8.42	9.21	4.55		8.32
Nabrežina	n	9.10	10.—	5.30	8.37	9.45
Tržič		9.32	10.30	5.57	8.58	10.30
Ronke		9.39	10.39	6.05	9.05	10 42
Zagrai		9.47	10.51	6.14	9.14	11.-
Gradišče-Zdravščina ,,			.		10.57	6.20	9.19	11.09
Rnbije-Sovodnje	n	—.—	11.07	6.28	9 27	11.23
Gorica	»lobod	10.03	11.18	6.37	9.35	11 41
	odhod	10.07	11.28	6.47	9.40	11.51
■w	•	n Krmni	odhod	10.20	11.46	7.06	9.55	12 20
			pop.			
Videm	»lobod	10.57	12.45	7.45		1.20
Èrta	Videm>Gorica-Trit					
		zjut.	zjut.	zjut.	pop.	pop.
Videm	odhod	2.45		.		75!	3.32	5.20
Krmili		4.—	6.55	8.46	4.40	6.30
Gorica	»lobod	4.23	7.09	9.02	4.56	6.46
	odhod	4.47	7.15	9.21	5.15	7.05
Rubije-Sovndnje	r	5.—	7.23	9.31	5.25	
Gradišče-Zdravščina „		5.11	7.30	9.40	5.34	—.—
Zagraj		5.19	7.35	9 47	5.40	7.22
Ronke		5.31	7.43	9.56	5.49	7.30
Tižič		5.44	7.50	10.06	5.59	7.39
Nabrežina		6.40	6.21	10.43	7-	8.24
Grinjan		7.04	—.—	11.01	7.18	8.36
Trst	dohod	7.28	8.50	11.18	7.36	8.47
Vidic Anton
! pek na Komu (na voglu poleg gostilne pri Rajhu) priporoča svojo pekarno občinstva in postreže po jako zmernih cenah se svežim kruhom.
Simon Rožanc,
krojač v Vrtni ulici (Via giardino) št. 12 priporoča se slavnemu občinstvu za razna v njegovo stroko spadajoča dela.
Jakop Nardin,
prevošček
stanujoč na Placuti št. 18. ima vozove št. 14 in 93 ; priporoča se slavnemu občinštvu. Sprejema tudi vožnje po deželi za primerno ceno.
Peter Birsa.
«Corte Caraveggia* toči izvrstna domača kakor njegov oče v Rifenbergu in postreže s brano. Ima tudi hlev za živino.
vma
tildi
Prva slovenska tiskarna
Alt, b* enim
d Goric t, za mesnicami štev. 22
« lastni hlii 'Cfi
urejena je po najnovejših zahtevah tiskarske obrti. Je povsem nova zategadelj se ne boji nobene konkurence.
Prva slovenska tiskarna
izdeluje vse tiskovine za duhovske, županske, šolske, c. kr. in druge urade; dalje za odvetnike, trgovce in obrtnike, za društva in zasebnike, kakor: posetnice ali vizitnice, voščilne iu poročne liste, naznanila, osmrtnice in drugo.
Cene so zmerne — izdelki kolikor mogoče ukusno opravljeni.
Kolikor bolje bo delovala tiskarna, toliko bolj se bode razvijal naš časopis
Priporočevaje svoje podjetje vsem gg. prijateljem, znancem in čitateljem, bilje-žim se
st' spoštovanjem in udanostjo
4L jr*?« at®
tiskar in odgovorni urednik
*8 o,®» g*.
Franc Povšič
mi zar na Sentpeterski cesti št. 9. priporoča se slavnemu občinstvu za razna mizarska dela.

Bajt Ivan
krojač na Placuti št. 31 priporoča se slavnemu občininstvu še posebej velečastiti duhovščini v blagovoljno podporo.
Novič Josip
krojač v Gosposki ulici št. 13, III. nad., se priporoča vsemu občinstvu. Izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela jako natančno in po primernih cenah.
Pavlin Edvard
p-fj
Karolina Riessner in sin
prevzel je prodajalnico v Nunski ulici št. 10.
V zalogi ima razne umetne cveticè, nagrobne vence, mrtvaške obleke za otroke, rakve (truge), trakove, voščene sveče itd. Postreže vedno po mogočih cenah.
Anton Cotič pek
v ulici Dogana št. 4.
priporoča slavnemu občinstvu svojo pekarijo. Postreže kolikor mogoče ceno in točno.
Gostilna „Kikeriki“
V Nunski ulici, lastnina Štefana Kofola, toči jako zvrstna domača vina. Dobe se tudi vsak čas gorke in mrzle jedi. Cene zmerne, postrežba snažna in
primerna.
Cjan Ivan,
krojač v Nunski ulici, št. 13, vreden je tudi podpore vsih Slovencev, ker izdeluje natančno in po primernih cenah.
Novič Franc,
krojač v ulici sv Klare št. 6 izvršuje razna naročena dela in prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah.
G. Likar
» Se meniški ulici h. Št. 10
prodaja šolske in mašne knjige, sv. podobe, * tiskovine za duhovuije in županije, papir in vsakovrstne šolske in pisarske potrebščine po najnižjih cenah.
Vrtovec Marija
v Gosposki ulici št. 16 priporoča svojo štacuno z jestvili. Prodaja raznovrstno jestviino blago po zmernih cenah.
Saunig & Dekleva
v Nunski ulici š. 16.
Edina slovenska zaloga dvokoles (biciklov) in raznih šivalnih strojev in lovskih pušk. Sprejemata v popravo dvokolesa in vse druge stroje. Prodajata in izvršujeta vsa dela gotovo ceneje nego naši nasprotniki; zato podpirajmo jih!

-	. -■ r '■nv».
Ivan Dekleva
veletržec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina, bela in črna istrijanska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magislratni ulici. Prodaja na debelo.
Anton Jerkič c
fotograf na Travniku št. II v vrtu, jjj izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Fotografile z nova, posnema po starih neskaženih fotografijah in tudi povečuje, ako je potreba. Cene primeroma k delu jako nizke. Za dobro izvršitev jamči.
r~vt» -v ———;
Bizjak Franc,
gostilničar pri Orlu v ulici sv. Ivana št 6 priporoča se slavnemu občinstvu. Toči prava domača vina ter postreže z okusnimi jedili. Ima prenočišča in hlev za živino.
zz~ ..:_T ::v -
Ant. Fon
m
klobučar in gostilničar v Sememški ulici kd ima bogato zalogo raznovrstnih jjlobukov [■' in toči v svoji krčmi pristna domača viua L J ter postreže tudi z jako okusnimi jedili. Po- U strežba in cene jako solidne.
ako solidne.
Zaloga VMega piva
P°d vodstvom Joška Rovana v Rabatišči št. 18. prodaja pivo v sodčkih in steklenicah. Na boji se konkurence ne glede cen in ne glede dobrote piva. Steklenice so napolnjene že v pivovarni na 1 ihniki, za kar se rabi le dobro uležano pivo.
- -	\--j -~:r .
Josip Hvala

Via ponte nuovo št. 12.
ima zalogo raznovrstnega lesa za zgradbe in druge mizarske potrebe.
P



Blaž Špacapan
v Robatišču, št. 6, priporoča svojo gostilno. Toči le edina pristna domača vina po zmernih cenah.
Živec Alojz,
ključavničar v Robatišču št. 3, priporoča se za dela v njegovo stroko spadajoča. Izvršuje dobro
in ceno.
Franc Brezigar,
v ulici Dogana št. 16 in na Ribskem trgu prodaja domač sir po jako zmernih cenah.
Ivan Howanski
čevljar v Gledališki ulici št. 15 priporoča se in zagotavlja jako solidno postrežbo. Cene, jako nizke primeroma k blagu, a nikakor naj se ne primerja s tvorniškim blagom ki je malenkost ceneje, a več kot polovico slabeje.
t
7
N
*
1
?
«
Ant. M. 0 b I z z i-ja
v Gorici, za mesnicami h. štev. 22
priporoča se za vsakovrstno tiskarsko delo, katero izvršuje točno in po nizkih cenah.
V zalogi
ima tiskovine za čast. duhovščino v slovenskem in latinskem tekstu, za slav. župan-stvene urade, gospodarske svete gg. učitelje, c. k. poštne urade in druge. Vse po znižani ceni. Cenik na razpolago.
V tiskarni A. M. Obizzija dobi se v zalogi : E. Klavžarja — Priročni zakonik mehko vezan po 0 80 kr. trdo pa po g]d. 1 ‘ — E. Klavžarja — Priročni čolaki za
konik po 50 kr. mehko vezan. — Ant. Za vrtanika — Lefterist po 20 kr.
Iskrice
dobivajo se

	

.db___db-^-db-

cG


v knjigarnah in v „prvi slov, tiskarni« A. M. Obizzi — v Gorici.
»O
5»
«
?
«
it
- -b)
ISKRICE.
Zbirka pesmij in povestij.
h
Spisal
in slovenske] mladini poklonil
JANKO LEBAN,
nadučitelj.
III. zvezek.
Cena 20 kr., po pesti 23 kr.
V GORICI.
4
£
►
3
t
it
»
r
3
l
Založil in tiskal Ant. M. Oliizzl.
--------------------------------------g«-
i
1892.
__________________________________________N‘v4~i
3T«r

Anton Urbančič
trgovec z a robni no in tkanino v Raštelu št. 20
prodaja tkanino za možke in ženske oble ke ter'razno drobuino, ki je k temu po K trebna. Vreden je posobue podpore, ker drži G se tudi on načela „$voji k svojim« in na- !{| ročuje blago le od slovanskih tvrdk. Cene S po mogočosti nizke in primerne k blagu ter S ne upraša se nobenega več kot za kolikor fi se misli prodati, zato odpade skorej vsako ^1 \	pogajanje.
Černigoj Jožef,
edini slovenski stolar v Gorici v ulici Morelli št. 31 priporoča se slavnemu občinstvu. Izdeluje nove stolice ter popravlja tudi stare in se iie boij nikake konkurence.

Karol Makuc
v Robatišču št. 20 voditelj izdelovalnice vinskega octa. Andreja Makuca priporoča se vsim Slovencem. Izdeluje edino le vinski jesek, ki je jako okusen in zdravju neškodljiv. Kedor se krat en prepriča o dobroti tega octa gotovo se ne bode nikdar več posluževal jesiliov napravljenih z raznimi esencami. Cene jako zmerne.
Karol Draščok,
pek na bregu Korna št. 4 ima vsak dan dvakrat sveži kruli. Podružnico ima tudi v Semeniški ulici. Njegov kruh je po primerno nizkih cenali in vedno zdrava jed. Kdor hoče pošilja mu ga tudi v
stanovanje.
Peter Drašček
v Stolni ulici št. 2 ima bogato založeno štacuno jeHvin ter poleg tega prodaja tudi razno tabačno lilago. Skrbi, da postreže se svežim blagom. (On prodaj tudi naš list).
Cej Ivan,
gostilničar v ulici Ascoli toči vedno jako dobra domača vina. Postrežba točna in cena primerna.
Martin Poveraj,
trgovec in krojač na Travniku poleg vojašnice, prodaja narejeno obleko in blago za možko obleko ter naredi obleko po meri. Cene primerne z blagom in ne boji se nobenega tekmovanja ptujili tvrdk.
Vošcarnica Jerneja Kopača v Gorici, Sol k a n s le a cest a š t. 9.
Priporoča velečastiti duhovščini, cerkvenim oskrb-ništvam ter slavnemu občinstvu pristne ter garantirane sveče iz čebelnega vosku in sveče nižjih vrst za pogrebe. Nakupuje med in surovi vosek. Cene primerne in jak 0 točna postrežba
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici v liiši dr. Lisjaka št. 23 prodaja razno jestviino blago. Priporočamo ga vsilil ker vemo, da prodaja dobro blago na drobno na debelo po jako zmernih cenah.
: az: a
grr
Nesnažen dimnik, nevarnost ognja.
Priporočamo vsled tega domačega dimnikarja Kartolo Ferdinandu na trgu sv. Antona št. 7/TI, ki izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela za primerno ceno.
Izdajatelj iu odgovorni urednik Ant. m. Obizzi — Tiska „Prva slovenska tiskarna" Ant. m. Obizzija v Gorici.
J ■
man
Štev. 7•

V Gorici, 7. decembra 1803.
Tečaj I.
uti im doin
.Slega"
velji po poiti prejemati» poiiljana
«a vse leto . . . gld. 1.20 „ pol leta ...	„ —.60
» četrt „	. . .	„ —.30
Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina enaša.
PoHAinične številke po 6 kr. dobijo sc v Stolui, Semeniiki in Šolski ulici.
Upraviii&tpo : Dvorišče sv. Hilarija štev. 6. II. nadstropje. Uredništvo : Morettijeva ulica štev. 22.
»Slogu ju6i — noulogn tlači, toruj «tožimo sul
Oznanili!
na četrti strani plačajo se za Ati-ristopno petitvrsto po 7 kr. če se jedenkrat tiskajo, po <> kr. če se •Ivflkrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiskajo.
Za celoletne oglase po pogodbi.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, reklamacije in naročnino npravništvu.
Nefrankovana pisma se zavrnejo.
Rokopisi se ne vračajo.
Izjava.
Ko ho početkom tega zasedanja podpisani zastopniki stopili v »klub konservativcev" zajedli© z drugimi zastopniki slovenskega iu hrvaškega naroda, izjavili so složno, da pristopajo klubu pridržujoč si svojo tesno mej seboj no zvezo, trdno osvedočeni, da bode klub krepko podpiral njihova prizadevanja, katera merijo poglavitno na to, da Slovenci in Hrvati dosežejo svojo enakopravnost.
Vrhu tega izjavili so h r v a t s k i zastopni-pri oni priliki, da stopajoč v klub nečejo, kakor si bodi, prejudicirati svojemu državnemu pravu ter so pristavili, da se ue bodo držali vezane po klubovi disciplini v upraSanjih, katera bi se, od katerekoli strani, na to nanašala. — Ko se je začetkom leta 1892. pretresala v klubu trgovinska pogodba z Italijo, izjavili so isti, da si pridržujejo svobodno glasovanje o tem predmetu ter da ob svojem času označijo svoje stališče.
če pa uiso do zadnjega odložeuja državnega zbora tega storili, zgodilo se je to jed ino iz razloga, ker so se nadejali, da ona vlada, katera je opetovano liaglašala, da stoji nad strankami, povodno reši neka viseča narodna in gospodarska uprašsnjs, sprožena v dalmatinskem zboru, na temelju pravice in zakona.
Z druge strani so pa bili vsi podpisa-ni tega mnenja, da s tem, da ostanejo v klubu, z a p r e č i j o, da bi levica prišla do obla s t i, kar se je do neke mere tudi posrečilo.
Toda odkar se je predstavila državnemu zboru parlamentarna vlada, katera se nazivlje koalicijsko, čeravno v njej ni zastopanih 10 milijonov Slovanov; odkar se mora ta vlada naslanjati na koalirane stranke, dočim se podpisani po svojem političnem oevedočenji s to koalicijo družiti ne morejo, ker vladni program nima nikakih ozirov na uarodue težnje, izrecno nagiašajoč, da morajo mirovati vsa velika politična u p r a š a n j a, t o r e j tu-dionoo narodni ra vnopi a vnos ti ; došli so — z ozirom, da podpisani teže na to, da se rešijo po pravici vsa narodna upivišanja ; z ozi rom, da so že odločili, glaspvati proti izjemnemu stanju v kraljevini Češki, katero hoče nova vlada vzdrževati, ker jo zmatrajo naperjeno proti češkemu narodu, koji jim je bratski narod ; z ozirom, da hočejo i glede drugih v vladnem programu navedenih nprašanj ohraniti si prosto roko — do zaključka, da izstopijo iz kluba.
Ta zaključek javili so klubu dnè 23. t. m. ju ustanovili posebno slovensko-hrvatsko skupino ter hočejo brez kakih ozirov pazljivo slediti vladnemu deiovoiiju i temu nasproti uravnati svo je držanje. Ob jeduem stopili so podpisani v dogovor z ostalimi hrvatskiuii in slovenskimi zastopniki ter se nadejtgo, da se s časom tej skupini pridVužijo še drugi zastopniki, da složno delujejo na parlamentarnem polji. Da podpisani izstopajo iz parlamentarne večine, je naravna posledica njih zastopniških dolžnostij ter jim bode iz istega razloga poglavitna naloga, čuvati ter braniti pravice in koristi slovenskega iu lirvatskega naroda, ki se povsod in osobito na Primorskem iden tifi kujejo s koristmi države. Potegovati se hočejo tudi zato, da se čim p rej e oživotvori združenje vseh slovanskih zastopnikov, kateri ne pripadajo koaliciji, v s vrh o vzajemnega in odločnega delovanja za ravnopravnost in za pravice vseh slovanskih plemen.
Na Dunaju, dnè 26. novembra 1893.
Dr. Klail, dr, Ferjančič, dr. Butat, Borčič, dr. Gregorčič, grof Alfred Coronini, dr. Gregorec, Šu-puk, Kušar, Nabergoj.
Prva toda narodnega dela je pomo nprašanje.
(Dalje).
Kdo bi ne bil mislil, da pri enakih oglasili in naznanilih, pri enakem navdušenju se že pričetkom leta 1893. lie oživi ZAŽeljeno društvo. Mirnim srcem pričakovali smo pričetek leta, a bolj ko se je bližalo novo leto, bolj smo bili nestrpni a manj smo vedeli, kaj se je zgodilo s tem društvom iu nikakor se nismo čudili, ko se je neki dopisnik predrzni! priobčiti v 5. št. (18./1. 93.)
„ Edinosti" sledeči dopis;
V Gorici 5. januvarja. (Izv. dop.)
Vaš cenjeni list je že mnogokrat pojasnjeval goriške razmere; mnogo jo povedal glede tigo-vine in največkrat zadel žebelj na glavo. Tega pa vendar še niste povedali, da je tu neka gospoda, ki posebno glede trgovine marsikaj olep-suje. Imel sem priliko govoriti z narodnimi trgovci, a jako presenečen sem bil po njih odgovorih. Vsi so se pritoževali posebno čez gospodo, koja *:.i prilastuje pravico prvenstva. Med drugim mi je rekel nekdo: „Tu pri nas imamo dve stranki, ki se prav pridno ravsate in kavsate med seboj, a na nas trgovce in obrtnike pozabljate popolnoma. Koliko denarja, koliko časa iu družili stroškov nam požre ta prepir, med tein ko smo drugi pozabljeni. Nam v Gorici ni treba tega prepira za oslovo senco*), ker vsi smo Slovenci, vsi katoličani : razume se, da nekateri manj, drugi bolj imeti ter imamo skupnega sovražnika: lahonstvo. Dejanj teh in onih ne bode narod odobraval po letih, ko prične mirno misliti. Če gre tako naprej, marsikaj bodemo morali opustiti, kar imamo Slovenci v rokah in marsikdo, ki je pričel trgovino ali obrt kot narodnjak, moral so bode umakniti iz Gorice ali pa tukaj propasti na svojo in narodovo sramoto".
Nisem mislil, da je tako hudo, a danes sem zvedel po prijatelju slučaj, ki me prepričuje o tem. Imaino v Gorici narodnega fotografa, a prijatelj moj ini je pripovedoval, da skoraj gotovo odrine iz Gorice. (Jzrok seui hotel vedeti in zvedel sem ga: ima premalo dela. Obstal sem: edini slovenski fotograf v deželi, kjer je % Slovencev in le V# Lahov, nima dela, med tem ko živijo v Gorici trije laški fotografi. Iz tega se da sklepati, da uaše občinstva.zahaja k nasprotnikom,
J a ne k našim. Gospoda/tako ne bodemo napredovali ampak nazadovali.
Vem, da mi marsikdo poreče, da t ujci bolje slikajo, a tudi vem, da vse se ne posreči nikomur. Koliko slabili slik se je napravilo pri družili fotografih, koliko skupin se je tako ponesrečilo, a vendar se to odpušča drugim, le našemu domačinu ne ! Bil sem sam pričujoč, ko je naš fotograf dve gospodični ničmanj nego šestkrat fotografovai, ne da bi bil on uzrok, ampak gospodični sami ste se vselej ena ali druga zganili. Gospoda, kaj bi bil storil ptujec v takem slučaju ?
Ne bi pisal toliko o tem, ako bi že naprej ne vedel, da za tem slučajem znado priti še drugi. Sedaj izgubimo fotografa, katerega dne koga druzega itd., a mi niti ne pomislimo, da kar se danes opusti, ne osnuje se več najmanj 20 let. Za takošna podjetja treba je glavnice in ko se vidi, da je v kakem kraju že kdo propadel z e-liakim podjetjem, ne prične tako lehko drugi.
Treba je pomagati našim trgovcem in obrtnikom: trebay je, da jih podpiramo s pridnim odjemanjem. Če tu ali tam nismo prav po naši želji postrežeui, potrpimo ter pomislimo, da tudi naši trgovci in obrtniki morajo prebiti razne o-vire. Pomislimo le to, da večina naših morajo i-meti stanovanja iu štacuue, oziroma delavnice, pri naših nasprotnikih, vsled česar morajo plačevati mnogo večje najemnine. Jaz poznam trgovca. ki mora plačevati od prostorov, za kuje je plačeval njegov prednik 160 gld., nič manj nego 260 gld. In zakaj to ? Kratek je odgovor na te: prednik ni bil Slovenec. Dalje naši trgovci so se ustanovili še le pred kratkim ; mi nimamo svojih tvornic iu zalog in so vsi naši nekako odvisni od ptujcev : in da ne uživajo posebnega zaupanja, zato skrbijo že naši nasprotniki, a oni kot stai i trgovci uživajo vse zaupanje. Nekoje vrste blaga morajo naši kar tu kupovati od nam nasprotnih zalagateljev. Kako jih pestijo poslednji, si lahko mislimo, če se le na to spomnimo, da v Gorici imajo vse takošne zaloge naj-hujši iredentovci v rokah. Poznam enega tacili zalagateljev, ki je imel navadno mladeniče Slovence v svoji štacnni, a sedaj, ko po večem vsi hribovci kupujejo pri njem, jih je zamenil z Italijani ; posebno v pisarni ima same iredentovce, ki se jako trudijo, da Slovence zmirjajo se »sclafs" in da se ustauovljajo „legine“ podružnice. Po tem, mislim, je lahko vsakemu umljivo, kako skrbijo taki ljudje za naše trgovce. l)a bi se odpomoglo
*) Gospod dopisnik, Vi «e motite nekoliko, kajti prepir je nastal mej nami ne za oslovo senco, ampak ravno zato, ker nekaterniki nočejo pripoznati, da smo vsi Slovenci, vsi katoliki in da se nam je vktipno bojevati proti skupnemu sovražniku.	Op. ured.
tem nedostatkom, skušalo se je ustanoviti k o n-81,1,1,10 društvo. Posrečilo seje nekemu gospodu toliko, da je povabil odbor „ Roj a n s k ega konsumuega društva", da nam dude pojasnil, kako je osnovano njih društvo ter prispeli smo do tega, da smo izvolili osnovalni odborf Od tega čaša je „N. Soca" mnogokrat sporočala o tem društvu, dopolnjeval se je odbor, obljubilo se je, da s pričetkom leta 1893. prične društvo delovati, a če tudi smo že v novem letu, vendar ni bilo do sedaj niti občnega zbora. Vse je zaspalo in Bog vé koliko časa bode še spalo. Mnogo se je gó5-vorilo, mnogo pisalo, a kaj smo dosegli? Dosegli smo le to, da naši nasprotniki še huje kljubujejo našim trgovcem in obrtnikom, mi jim pa še huje zabavljamo, ker nam ne morejo postreči, kot mi želimo. Gospoda, tako ne moremo napredovati.
Vem, da mi kdo poreče, da so osebe, ki imajo to stvar v rokah, z delom preobložene, da so odborniki pri več društvih; a te ne morejo vsega opravljali, naj pustijo drugim in naj se ne vrivajo v razne odbore. Kdor ni sposoben ali kdor ne more zadoščevali iz katerega koli nzroka od borni&ki èasli, stori najbolje, da ne «sprejme ©d-borniktva.
Toliko za danes, ker se mi vidi potrebno, da se stvar zopet oživi, da si tudi v gmotnem obziru utrdimo kako postojanko. Če bi se kdo morda čutil kaj žaljenega, naj mi odpusti pa veruje, da ko sem to pisal, nisem imel pred očmi oseb, ampak le stvar, koja se mi zdi toMko važna, da treba javno razpravljati o njej, kajti: več oči več vidi.
Marsikdo mislil je, da se bode morala ganiti vsled tega dopisa zadeva trgovsko - obrtne zadruge. Zelja se ni uresničila, ampak sledil je sledeči odgovor v „Edinosti" 25. jan. 1893. št. 7.
Dopis iz Gorice v »Edinosti" od srede je' marsikoga razdražil; nekoje po pravici, druge pa po krivici. Par besed o tem.
Dopis je izšel iz srede naših trgovcev; zait» ima dopis neko tendenco, ki je sama po sebi sicer hvalevredna, ako im . v seli združene vse tiste pogoje, ki so neizogibno potrebni.
Dopisnik pravi, da »vsi narodni trgovci se pritožujejo čez gospodo, ki si prilastuje pravico prvenstva". To je krepak tobak'. Zakaj pa o tem nič ne povè, koliko pritožb imajo pa ti poslednji o tistih »narodnih trgovcih". Ako se začne o tem javno govoriti, bo marsikdo slišal nekaj, kar mu ue bo prijetno. — Tu v Gorici imamo ljudi, ki zlorabijo geslo »Svoji k svojim". Ako kdo kriči, da je Slovenec, potem meni, da vsi Slovenci morajo hoditi k njemu kupovat, če tudi slabše blago d r a že plačajo nego drugod. Od kod take zahteve?! Dà, prišlo se je že tako daleč, da se zahteva, da Slovenci moramo sprejeti kot suho zlato vsak »š v i u d l“, če se nam le ponuja pod narodno krinko.
Pri nas se je začelo dogajali, tla ljudje brez imetja in brez potrebnega z n *a-n ja začno kako majhno kupčijo. No, in zdaj je ,.n a r o d n i t r g o v e c“ pečen, vseh Slovencev pa je sveta dolžnost, da v svojo škodo de-, rejo k njemu. Mi kupovalci mu pomagajmo, da k ir v hipu obogati, da bo mogel tekmovati z v&eini laškimi enakimi trgovci.
Taki ljudje silno veliko gresè na načelo «Svoji k svojim". Kdor ne prihaja k njim, ali kogar so iz svoje prodajalnice pregnali/tak pride pri njih v grozno nemilost, da ga pri vsaki možni priliki »vlečejo skozi zobe". Tako ropotanje in zabavljanje prihaja potem dotičnikom na uho, kar jih povsem odvrne od lakih znbavljarskih trgovcev ali rokodelcev.
M n o gi n a š i t r g o v ci in obrtniki p o 1 e g v s e h m o g o č il, hi b ne po z u a j o niti na j p r i m i t i v n e j š i h p r a vil trg ov-s k e u 1 j u d n o s t i. Drže se jako vzvišene nasproti knpovalcem, kakor da ti* zadnji ne store drugega, nego svojo dolžnost, ako so prišli k njim. Vrhu tega pri vsaki priliki in proti vsakemu zabavljajo čez Slovence v obče, kako ti nič ne umejo svoje dolžnosti do slovenskih trgovcev, čez razne posameznike pa še posebej dostikrat morebiti opravičeno. Taki razgovori so 99% ku-povalcem neljubi in jih od trgovcev, pri katerih morajo poleg slabe postrežbe slišati še to iu ono, kar jih ne le nič ne briga, ampak celo jezi in večkrat celo žali ali posredno tudi same nekoliko zadeva, odvrnejo.
Kaj treba torej nafiim tigovcemP 1. Da po* strežejo z enakim blagom po enakih cenah, kakor drugi. 2. Da so uljudni in postrežljivi, kakor to znajo drugi. 3. Da ne nadlegujejo kupovaleev z zabavljanjem proti nikomur, ker to le njim samim škoduje. — Ako naši trgovci izpolnijo te pogoje, potem se smejo zanašati vspeha od gesla »Svoji k svojim*.
Pa tudi na to se ne smejo zauašati, da se kar naenkrat dovrši preobrat v zuiislu načela „Svoji k svojim* —- zlasti ne pri sedanjih razmerah, ko je solidne slovenske trgovine razmeroma še jako malo. A kar je solidnih naših trgovcev ali rokodelcev. ti se r.e pritožujejo!
Da je preobrat težak, dokazuje to, da uiti slov. trgovci sami se med seboj ue podpirajo. Tisti, ki najbolj kričijo »Svoji k svojim*, so prvi, ki drugo blago za svojo rodbino kupujejo pri tujcih in celo pri Židih.
Koiirčno svetujem gg. trgovcem in obrtni kom, naj ne tožarijo uiti ustno niti s takimi ! dopisi, kakmšen je bil v »Edinosti*, marveč skrbe naj za dobro in nljudno postrežbo ter zmerne ceue, pa se vse polagoma ngoduo reši njim v korist. Noben preobrat se ni dovršil na mali, tako j se tudi ta ne dovrši Gledajo naj MjpreJ oni, da vršš svoje MImsIÌ do občinstva, potem smejo zahtevati, da geslo »Svoji k svojini* ne ostane le neizpeljiva fraza.
O »konsumuem društvu* ima dopisnik silno nejasne pojme. Pojavim mu jih v prihodnjem dopisu.	11.
Ni čuda, da je ta dopis razdražil slovenske trgovce in obrtni!.e v Gorici, ter da so se oglasili v 14. št. »Edinosti* sè sledečim poslanim :
(Dalje prih).
Mestai očetje in slovenske šele.
Komisija za slovenske ljudske šole v Gorici imela je dnè 27. nov. in 4. dec. svojo peto in šesto sejo.
K seji 27. nov. bilo je vabljenih lepo šte-* vilo starišev, toda večina jih ni prišla in mnogo onih, kateri so sledili vabilu, ni imelo krstnih pisem solški dolžnosti podvrženih otrok. To je vsekalo po tolikih opominih in priporočilih graje vredna zanikrnost iii nemarnost! Vsakdo mora prinesti sé seboj krstua pisma ali pa nekoliko-vana spričevala o rojstvu svojih otrok, drugače pomeni to ravno toliko, kakor da bi se ne predstavil komisiji. Zapomiiite si tedaj to prav dobro in poskrbite si v najkrajšem času, česar Vam manjka v tej zadevi.
O onih pa, kateri izostajajo, nas uavdajajo razne misli ; nekatere pomisleke utemljeval je že g. Obizzi v tretji seji dnè 13. nov. Vidi se pa od dnè do duè in občuti posledice, z a k a j ni m a dr. Venuti časa drugače hoditi k sejam kakor o pondeljkih. Pri tej seji upisalo se je samo 32 otrok.
Pri šesti seji dnè 4. t. m. bilo je nekoliko več reda v navedenem oziru, toda upisalo se je samo 36 otrok, ker je tudi ta dan mnogo starišev izostalo. Izostane pa marsidko tudi radi tega, ker se mu v vabilu, kakor smo se sami prepričali, naznaui le dan (popoludne) in ne ura, kedaj ima priti na magistrat. Vse znajo in vse poskusijo naši skrbni očetje; kako skrbijo za nas!
Vstreže se nadalje v tej seji želji dežel nega šolskega sveta z dnè 10. nov. t. 1., naj bi se pomnožili dnovi za prešlišavanje slovenskih starišev in določi v to soboto. Prihodnja seja bode tedaj prihodnjo soboto od 4. 7. ure; k tej seji se povabi okoli 60 starišev, kateri naj se udeleiè polnoštevilno zaslišanja. Te seje naj se udeleže tudi oni starisi, ki niso, dasi vabljeni, prišli do sedaj k sejam ; prineso naj sè seboj, česar treba.
Naši rojaki pa naj nikar ne osupnejo, ako jih doleti čast, kakor se je to pri zadnji seji dogodilo, da jih nagovori naš mestni župan vit. dr. Maurovich s poulično' olika «ostjo: »seso gclaf
Do sedaj se je upisalo za slovensko ljudsko šolo 163 otrok in upa se, da se jih upiše še toliko v teku prihodnjih sej. Le pogrnimo tedaj, rojaki! Resnica in pravica morate priti na dan!
DOPISI.
Ix učiteljskih krogov 24. nov. — V 4. štev. je prinesla »Sloga* člančič o slovenskem učiteljstvu, kateri bi bil marsikoga lahko prepričal, da je večina učiteljstva proti »Slogi**, kakor se je bajè izrazil nek učitelj. Naj se mi nikakor tedaj 'ne šteje v posebno zlo, ako spregovorim kot učitelj nekoliko besed o tej stvari. Gospoda pri »Slogi* bode morda tako dobra, da jih sprejme v list, dasi ue morem trditi in laskati se, da bi učiteljstvo stalo za »Slogo* tako, kakor je bilo navedeno v 4. št., da je proti temu listu. Jaz si ne prištevam pravice, da bi govoril v imenu vsega učiteljstva, kajti nisem v to pooblaščen, marveč izražam le svoje mnenje, kakor je menda vsakemu prostemu državljanu dovoljeno.
Tedaj, recimo, da nastanete na Goriškem dve politični stranki, kakor ste bili pred leti ; teh dveh strank glasili naj bi bili »Soča* in »Sloga* — tedaj bi se lahko uprašali kolovodje na obèh straneh: na katero stran se obrne učiteljstvo?
V odgovor bi dobili: »slepih mišij“ z nami ne bodete več lovili. — Dosedaj se je vedelo za učiteljstvo le tedaj, kadar je bilo treba delati za »n aro d*. Marsikdo pa je pozabil, da je vsak delavec vreden tudi plačila. Narodne tlake — prave robote — pa uikdo ne mara delati, in učiteljstvo je tudi ne bo. Da bi se še v prihodnje postopalo z učiteljstvom tako pavšalno,
tako.........pravi izraz bi bil pregrob — tega
ne bodemo več mirno prenašali roke križem držeč!
Vsakdo je — vsaj deloma — svoje sreče kovač, pravi pregovor. Tildi učiteljstvo bo gledalo, da ne bo pomagalo na krmilo takim možem, ki so uiu nasprotni, temveč ravnalo se bo po reku : dara pacta....
Pride dan, ko stopi tudi učiteljstvo kot jeden mož pred svet, pred narodne »voditelje* z devize: kdor ni z menoj, je zoper mene.
Materialne razmere učiteljstva so žalostne; vsakdo izui< d učiteljstva mora preživljati sebe in družino s 400 gl. borne letne plače. Vsak boljši hlapec ima več! Kdor tega ne veruje, naj le malo poračuna in prepriča se. In vendar se naš deželni zbor trdovratno brani uslišati več*kot opravičene naše prošnje za zboljšanje plače. S tem pa si daje spričevalo, da nima ne uma niti srci/ Povsod drugod je učiteljstvo ua boljšem gledè plače kakor na Goriškem. Ako kdo želi, dokaže se mu s številkami.
Ali je tedaj čudno, ako gleda učiteljstvo z največjim nezaupanjem na djanje naših deželnih poslancev?
Nočem na dolgo in široko utemeljevati na tem mestu mnenje velike večine učiteljstva, da bo treba postopanje v pravem času drugače urediti. Ako se ne spremenijo v bližnjej bodočnosti razmere, v katerih živi učiteljstvo, nle isto spremenilo svoje postopanje. Učiteljstvo boste videli povsod tam, kjer se bodo polena metala pod noge istim, kateri zdaj se brigajo za učiteljstvo to liko, kolikor za lanski sneg. Povračevalo se bo, a ne milega za drago. Vedite, vi gospoda trdosrčna, ki niti od daleč ne slutite, kako se živi ob trdi skorji učiteljskega ki uba, da večkrat lačni, zanemarjeni, prezirani in nezadovoljni učiteljski stan si bode znal ubrati pot, po kateri pride tildi preko Vaših neusmiljenih src in vi-sokostoječih glav — do svojih pravic, katere mit gredò po božjih in cesarskih postavali!.
Dajte učiteljstvu, »kar mu gre, dajte uiu vsaj približno toliko, da bo moglo stanu primerno izhajati; kajti še le tedaj bode moglo posvetiti vse svoje duševne in telesne moči v blagor izročene mu mladine, v blagor naroda, srečo in slavo države. Ako tega nočete storiti, pride čas, ko bodete želi prekletstvo za Svoje napredek naroda zavirajoče delovanje.
To je izpoved učitelja, ki je prepričan, da ni govoril le iz svojega, ampak i/. srca blizu vsega učiteljstva.
(s Goriške okolice, 28. novembra. — Pač žalostna nam rnajka ! Še se nahaja med nami obilo smetij, katere je treba vendar konečno pomesti izpred naših pragov in mnogo še plevela, katerega moramo izruti ir. vreči v ogenj in — dajmo temi luči !
Ako se nekoliko pazno oziramo po naši o-količi, zagledamo še mnogo, mnogo napak, katere nam pretresajo telo in dušo. V’ cestnem odboru goriškega okraja so vsi udje slovenske narodnosti izvzemši jednega samega, ki pa ni naši narodnosti nasproten -- a vsejsdno se nam zdi, da jim je marsikaj deveta briga. Oglejmo si v okolici kamne in kažipote kraj naših cesti Sveta jeza nas lomi, ko čitamo na teh kamnih same ptuje spake : St. Pietro, Vertoiba superiore, Ver-toiba inferiore, Biglia, Boccavizza, Ranziano, Vo-ghersca, Prebazzina, Gradiscutta, Dorimbergo, Batuglia i. t. d. Naj večjo sramoto slovenskem« cestnemu odboru dela pa mejni kamen med goriškini in ajdovskim okrajem na rihemberški cesti. Tam vidimo vsekano : K. k. Bezirksungebung Gorz in — I. R. Distretto di Aidussina (!) Kdó bi se ne smijal?! V Ajdovskem okraju žive sami Italijani, v goriškem okraju pa sami Nemci!!! Kaj si neki mora misliti ptujec o nas, ko potuje po naših krajih?! Zakaj bi neki sami sebe pred svetom skrivali, ko nas že tako radi naši nasprotniki ? 1
Slavnemu slovenskemu odboru goriškega okraja pa bi svetovali, da se pakaže v pravi luči in jedenkrat odstrani raz cestnih kamnov one ptuje spake ter pokaže svetu, da tu je slovenska zemlja, na katerej živijo sami Slovenci.
Obžalovati je, da tudi poštni voz med Ri-lienbergom in Gorico, kateri vozi samo po slovenski zemlji, ne nosi tudi slovenskega napisa zraven nemškega: K. k. Post iieilenberg. Upamo, da se tudi onemu v kratkem zjasni, kdor ima stvar v rokah. Nadalje, ako pogledamo v pisal-niče naših županstvenih uradov, nas v dno srca zaboli videče, kako zanemarjajo nekateri naši župani, oziroma njihovi tajniki slovenščino ; marsikdo ume pokazati, da zna več, ko hruške peči
in — mnogokrat odgovarja raznim uradom, da celò, visokemu deželnemu odboru, v blaženi laščini, če ne tudi v nemščini. ! Ni li to sramota celej slovenski zemlji, da se jej skrunijo in kršijo njene svete pravice? Ne vedò li gg. župani slovenske narodnosti, da se bližamo koncu devetnajstega stoletja in se ne bojé, da jih prihodnje dvajsto stoletje postavi na obtožno klop ? Metlo naj bi se vzelo v roke in vse take župane, oziroma njihove tajnike, pomelo iz občinskih uradov ter nadomestilo jih s takimi možmi, ki bi spoznali sami sebe ter dopisovali iu odgovarjali v vseh županstvenih poslih jedino le v svojem jeziku.
Moj Bog, kedaj li zasije solnce zavednosti tem slepim ljudem, ki so menda pozabili, da jih je rodila slovenska mati, katero morajo spoštovati in ne žaliti t
Slovenski župani ! Solnce se je že visoko vspnelo na višnjevem nebu, kaj j»* nebu več z Dingenovo svetilnim iskali lju li o heklll loeVil? Vedite, da je noč že davno minila ter soiiična svitloba zasijala v vse kote zemeljskega površja — le v Vašem kotu se še nahaja neka nerazumljiva noč, katera se bo morala, hoté ali nehoté, umakniti svitlobi.
Politični razgled.
llnè \tS. HOV. sešel se je državni zbor, kateremu se je predstavila nova iVindischyraetzova vlada s programom, s katerim ne obeta slovanskim narodom nič dobrega. To je napotilo nekatere slo• venske in hroatske poslance, katerih izjavo prinašamo na prvi strani, da so izstopili iz Hohemvartovega kluba in stem iz vladne večine, ter ustanovili lasten jugoslovanski klub. Ta korak imel bode važnejših posledic, kakor se je začetkom mislilo. Želja, da hi se združili v jed nem klubu vsi slovanski zastopniki, ima se v kratkem izvršiti. Dni 30. nov. sešli so se odposlanci neodvisnih slovanskih klubov, da se do-govori o načelih, na katerih podlagi In se moglo doseči vkupno delovanje vseh neodvisnih slovanskih klubov. Sprejel se je sledeči sklep, ki pride pred po• samezne klube in se glasi:
Dnè 30. nov. zbrani zastopniki slovanskih strank v avstrijski poslanski zbornici soglašajo v hm, da bi bila slovanska koalicija na podlagi ravnoprav• nosti koristna za zastopanje vknpnih interesov slovanstva ter v tem, da je-takojšnja ustanovitev vkupne j parlamentarne komisije potrebna**. — Cesa priča-I kujejo ostali slovenski poslanci v Hohemrartovem klubu, se ne vi, dasi bi se moralo vedeti, ila njihov up — je prazen. Nova vlada noče vedeti, da »mo njeni sinovi, k čemu jo tedaj oboževati ? Morebiti pomore korak izstopivših poslancev k temu, da se tudi Slovencem kmalu zjasni. V to Bog pomozi !
F Mi It di Hipe n ti bode v kratkem konfe• renca vseh ogerskih škofov, da se dogovore o korakih, katere je storiti zoper cerkvenopolUiČae predlog«.
Razni Unti javljajo, da pride ruski admiral Avelan v Carigrad in sicer sredi meseca decembra. Rusko hrodovje pa ne ostane v Carigrajskem pristanu temveč zunaj Dardanel. Kakor so prišli že francoski, angleški in admirali družili držav v Carigrad, talco pride tudi Avelan sé svojimi Častniki in se vsprejme s častjo, s kakoršno se vspre-jemajo navadno visoki dostojanstveniki.
Mlnlmternko krizo so imeli tudi na Francoskem. Novo ministerstvo se je sestavilo tako le : Casi mir-Perici’ predsedstvo in vnanje posle ; Ragliai notranje posle ; Burdeau finance; Spuller nauk; Dubost pravosodje; general Morder vojsko; admiral Lebfevre mornarico ; Viger poljedelstvo in Jounart javna dela.
V	'Italiji imajo tudi ministersko krizo. Kralj naročil je Zanardelli-ju, da sestavi novo iwi-nisterstvo.
Naj večji finančni zavod v Miji, »Credito Mobiliare* v Rimu je naznanil 29. nov. svoj bankerot. Kolika je izguba se še ne vi na tanko, a sodi se nekako, da bodo morali upniki utrpeti kakih 30 milijonov lir. Lepa svota to!
V	Srbiji oo razmere Še vedno čudne kakor nekdaj. Dokičevo ministerstvo je podalo ostavko, na kar se je zasedenje skupščine zaustavilo. Kvalj je naročil generalu Grujiču, naj sestavi novo ministerstvo.
Domače in razne novice,
v
Osebne vesli. — 6. g. Janez L u k e ž i č, župnik v Mirnu, imenovan je dekanom v Komnu na mesto pokojnega Harmelja. — Dnè 21. nov. došel je k Sv. Luciji novoimenovani župnik č. g. Josip Fabijan, kateri je do tedaj pastiroval v Ce-povanu. Siovesno umeščanje se je vršilo pa 26. nov.' t. I.
Č. g. Jakob Rejec, kaplan v Komnu, imenovan je administratorjem v Cepo vanii, č. g. Josip Budin pa administratorjem v Mirnu.
Dnè 29. nov. umrl je nagloma č. g. Fran Smrekar, vikarij v Medani. N. m. p.!
ObdotkIdI Mlbtr slovanskega Alojzijevima volil je svojim predsednikom visoko čast. g, Fr. Mercino, stolnega dekana; podpredsednikom č. g.
I. Bajca; odbornikom: čč. gg. A. Marušiča in A. Hvalico; namestnikom: čč. gg. I. Kolavčiča in T. Čerina; prefektom: č. g. I. dr. Pavlico.
Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v
Gorici napravi dnò 8 t. n», v čitalničnih prostorih veselico sè sledečim vsporedom:
1. «Po ziuii iz šole44, mešan zbor, uglasbil P. Hugolin Sattner. 2. «N a g e n f s k e m j e z e r u“, komad za glasovir, uglasbil K. Bendi. 3. «Pripev edovaleč44, živa podoba po sliki Fr. De* pragger-ja. 4. «Gorskega dekleta do mòto žje44, dvospev, spremljevan z goslimi in glasu virom, uglasbil Kalliwoda. ,5. «Rabeljsko jezero44, zl. Simon Gregorčič, deklamacija. 6. a) «Slavec44, Ruska narodna pesem, ugl. Alabieff. b) «Podlipo", ugl. Fr. Schubert, — samospeva za sopran. 7. „Pri zibeli44, udara tamburaški zbor, uglasbil Mašek. 8. «Vojak pride na od pust44. Živa podoba prirejena po F. Defregger javi sliki. 9. „Člij glas zvonov44, ženski zbor, uglasbil Abt. 10. «Pes iu mačka44. Vesela igra v 1 djanji.
«tifri&kl Sekti44 priredi v prvič d nè lo. decembra 1893. točno ob 7. uri zvečer v svojih prostorih pri «Zlati Zvezdi44 Miklavže» »(Čer sé sledečim vsporedom ; 1. „Tripla v", uglasbil Fleisch-man — poje moški zbor. -- 2. nPopnlMca hrvataka44, udara tamburaški zbor. — 3. Deklamacija «Piebiral sem pratko44, zložil S. Gregorčič. 4. Nastop sv. Miklavža s spremstvom augeljev, meftsta, belcebuba, luci terja, krampuža in drugih pošastij iz Hada. Nagovor in obdarovanje pridnih otrok. — 5. Zahvala sv. Miklavžu.
—	6. « Večerna", uglasbil Wemller — čveterospev.
—	7. «Slovo oil doma44, udara tamburaški zbor.—
8. ^Židovski kvartetkomičen nastop «lajtelesa, Izaka, Fajtelesa in Mojzesa. — 9. „7‘od oknom", udara tamburaški zbor. — 10. Komičen prizor :
«b lori jan l‘oznejeuOsobe: Dihur — sodnik, Černe — sodni sluga, Florijan — mestni potepuh
—	11. Domača zabava. — Vstopnina: za ude 20 kr.; za neude 30 kr. Otroci vstopnine prosti. Ker je ta večer špecijeluo otrokom namenjen, na deja se podpisani odbor obilne udeležbe.
Odbor «Goriškega Sokola44.
Pri tej veselici bodo v dvorani mize.
Vt*p. liabrifok, urednik «Soče44, dal nam i« le «kratek odgovor44 in s k o r o g o t o v o tudi najdaljši, ako se ni naselil v zadnjem času v Gabršcekovi glavi rek: «iu der Kurze zeigt sich der Meister44, rek, katerega do danes g. G., v kolikor ga mi poznamo, ni še upošteval. No, mi smo prepričani, da tudi v prihodnje ga ne bode kakor le tedaj, ko ne bode prav nikjer več pomoči in rešitve kakor v «kratkem odgovoru44. Gosp. G. vè predobro, da ie že dovolj, ako poda svojim «zvestim podanikom" «v kratkem odgovoru44 nekoliko zmesi, kjer predbacuje — toda brez vsakega dokaza — nam «Neslogarjem44 nekoliko lažij in nekaj pokvečenih besed na slavno — ovstvo ! To pa tudi zadostuje njegovim «zvestim44, katere je že prepričal o svojej nepremagljivosti, ko je to-likrat vpil na vse prelege po svojem listu: prebili smo toliko bojev hujših od tega iu nismo se udali ; tega se tudi ne bojimo t
Mi «Neslogarji44 seveda, moremo tudi molčati in biti zadovoljni, da nas je g. G. vsaj «s kratkim odgovorom44 osrečil. Pričakovali smo vse kaj drugega in g. G. nas je jako izuenadil z načinom, kako se na «kratko44 potegne krinko raz obraz ljudem — naši čitatelji vedo katerim — da strmi sloveuski svet. Sedaj je potegnil — morebiti v poskus — krinko raz obraz le našemu uredniku ; gg. Likarju in Urbančiču pustil jo je še na obrazu morebiti za «pust44, ko se tako robo rabi. Velika usmiljenost!
Ves slovenski svet se je stresel, ko je pokazal g. G. našega urednika v pravi luči in sicer s tem, dà je objavil v zadnji številki «Soče,44 že itak javno tajnost, daje moral kupiti našemu uredniku tiskarski stroj, kateri še danes ni njegov. To je tedaj ona grozna pošast, katera je provzročila, da strmi sedaj tudi ostali slovenski svet. Kaj pa še le bode, ko prideta dva na vrsto ' Usmilite se nas, g. Gabršček, in ne obdelujte obeh v enem in istem listu I Prosimo Vas tudi ob jednem, da bi pustili dolgove v miru, saj vé vsakdo, da jih mora poplačati in da ni vsakdo tako srečen, da bi jih mogel poravnati v sili z «radodarnimi doneski za vsak slučaj44.
Predbacivate nam, da lažij nam ne zmanjka; ako pa pravite, da Vam ne pride na um jih pobijati, zagotavljamo Vas, da nam toliko manj — biti po oslovi senci. Vi nam hočete «tepsti v glavo, da ni res, da bi bili Vi kedaj uredovali pod Tonklijevim vodstvom «Sočo44; veruje naj Vam, kdor hoče, mi ostanemo pri starem.
Kako pa zna g. urednik «Soče44 dokazati svojo doslednost od prvega do zadnjega hipa! Sklicuje se na «Corriere44, «Eco44, «Rimskega Katolika44 in «Slovenca44, ki dajejo o doslednosti njegovej iu vstrajnosti najboljše spričalo. Mi naj sedaj verujemo in prepričamo se njegovej doslednosti iz listov, katerim ni nikdo toliko lažij, hinavstva in nedoslednosti na svetu očital, kakor g. G. sam ! Lep dokaz to ! — Kar se tiče pa Makučevega kisa, smo povedali v zadnjej številki dovolj.
Zakaj g. Makuc ne da g. G. svojega oglasa, bi lahko razumel, če hoče; povedali smo! Izjavo, katero pričakuje g. G. od g. Makuca, prinesli smo mi v zadnji št. «Sloge44; ako si je g. G. domišljal, da prisili g. Makuca do take izjave, kakor on želi, z žaganjem in pl etenjem, da mu bode,, v obrti mnogo škodoval, ako se ne bode držal njegovega «plašča44 se je jako varal! K temu, da nas je g. G. spravil v «čiuli o diužbo44, ne rečemo ničesar, ko vè vsak razsoden človek, po čem to diši!
Kratke novic,'!. — Na Vogerskern so obhajali letos 400-letnico tymoš»je župnije. — Sv. misijon so imeli na Ljubušnem pri Kobaridu. —
V Trstu so zaprli dva anarhista. — V Kmnnu obesil se je kmet Pirc, zapustivši 7 otrok. — V Brdih bi še vedno radi imeli lastno okrajno sodnijo iu davkarijo. Ako bi se dalo doseči, bi ne bilo slabo! — V Zagrebu bodo v kratkem zidali novo gledališče. — Novo tovarno za tobak napravijo v Senju. Delalo bo v njej 700 delavk. — Izvoz krme v tuje dežel« je vlada zopet dovolila.
— V Monsu (Belgija) je pogorel jezuvilski samostan. Škode je 300.000 frankov. — V Salitali-dni na Spaiijskem se je vnela ladija, na katerej je bil dinamit. Vsled groznega poka se je več hiš podrlo; 300 ljudi j je mrtvih, mnogo ranjenih.
V Gradcu so obesili roparja Doschekala, ki j« dva kmeta ustrelil.
Klalo poroko sta obhajala večletni župan v S ilkanu g. Anton Mozetič in soproga mu Ana. rojena Kovačič, roditelja‘sedanjega gosp. župana v Solkanu. Slavnost bila j« jako lepa. Slavljencema daj Bog skupaj mimo živeli še mnogaja leta !
Deželni zbor za Noriško Gradiščansko skli cilje se na dan 21. t. m.
DuČ «a. nov. vršila se je na Dunaja pred kasacijskim sodiščem obravnava proti A. Galir-ščeku, uredniku «Soče44, radi razžaljena časti prof. Babsclia. Znano je, da je bil urednik «Soče44 obsojen radi tega v Gorici pred porotniki meseca aprila, a ker ni večina porotnikov razumela in-kriminovanili člankov v izvirniku, naznanil je u-reduikov zagovornik dr. Laginja pritožbo ničnosti. Pri obravnavi dne 25. nov. je dokazal pa dr. Kopp, zagovornik prof. Babsclia, da zakon ne tirja od porotnikov znanja zatožeučevega jezika. Iver se je priziv opiral na to, je sodišče potrdilo razsodbo pred goriškimi porotniki.
Uloku goriškili mestnih očetov na učno mi nisterstvo proti odloku deželnega šolskega sveta, da mora zapreti goriško mesto dve »«postavno oivorjeni šoli, je imenovano ministerstvo v nep<> pisno veselje goriškili Lahov ugodilo. Naučno mi-nisterstvo se upira na to, da je deželni šolski svet sè svojin: odlokom kršil pravice goriškega mesta, čudne razmere! Ko mi Slovenci česa zahtevamo, ni ne duha ne sluha o rešitvi; trati se navadno čas s praznimi izgovori, slednjič pusti se nas vendar lia cedilu. Tako se poštevajo naše pravice!
Stoveuski visokošolri na Dunaju priredé te dni velik komers iz Hohenvvarthovega kluba iz-slopivšim poslancem slovensko lirvatskim.
Kako daleč so Že prišli! — Čitamo v «Edinosti44, da prihajajo tožbe od raznih stranij, kako napadajo otroci italijanske narodnosti slo venske otroke, kateri pohajajo šolo pri sv. Jakobu in jih psujejo s „ščavi“, celo s kamenjem namečajo. Mladina je sicer povsod razposojena, a kje treba iskati uzroka takim odnošanjem, ka-koršui se prikazujejo v Trstu, uvidi lahko vsakdo. Tržaški Italijani, ki vzgajajo svoje sinove v takem duhu, so lahko ponosni, da so že tako daleč prišli v strasti iu sovraštvu do Slovencev!
Se bo lahkoterneži na svetu! — «Slovenski Narod44 piše : Kako lahkoverni so včasih kmetski ljudje, kaže nastopni slučaj. V Celovec prinesel je kmetič 80 gld., da jih vloži v tamošnjo hranilnico. Na stopnicah sreča, tujca, katerega vpraša, ob katerih tirali se vzprejeuiljejo vloge. Tujec mu odgovori, da so uradne ure sicer že mimile, da pa bode že on poskrbel, da izroči denar. Kmetič mu zaupljivo da hranilno knjižico iu 80 gld. ter se oba od potita v gostilno «pri tigru", kamor bi se ob dogovorjeni uri vrnil tujec in kmetiču izročil knjižico. Da tujca kmetič ni več videl, a tudi denarja in knjižice ne — to se menda ugane.
Včliki trg sv. Andreja v Gorici bil je kakor navadno vsako leto jako zanimiv in živahen. Živahnost pospeševal je letos krasen solnčen dan, česar se na trg sv. Andreja navadno ne pričakuje.
Iz Brd poslal nam je prijatelj dopis, kate rega pa ne maramo poslati v svet, da bi še bolj ne zdražili tamošnjih že tako razburjenih duhov.
Dopisnik pripoveduje, da se bode vršila koncem tedna (?) volitev župana in podžupanov za Konjsko - Šmartensko občino ter dokazuje, da v novem starešinstvu je izvoljenih nič manj kot šest za županstveni sedež sposobnih mož, a da vendar ne bode morebiti starešinstvo pravega volilo, ker želi vsakdo imeti župana v svojej sredi. To in marsikaj druzega sili-našega dopisnika do sklepa, da se mora Konjsko - Šmartenska občina v prihodnji županstveni triletni dobi razcepiti in sicer v tri županstva t. j. Konjsko z Vrhovljem, Krasnim in Vedrijanom; Kozano in Vipolžev drugo in Šmartno z ostalimi vasmi v tretje županstvo. Najmanjše županstvo bilo bi vsejedno večje kakor n. pr. več županstev v bovškem okraju.
Dopisnik nam nadalje povè, da je vsled «Naznanila dnè 13. januarja 1.1854. štev. 3. zak.
in ukaza za avstrijsko Primorje, s kojim je c. kr. deželna komisija za organizacijo izdala pregled lokalnih in davkarskih občin, ki spadajo k posameznim okrajem44 vpisana Konjsko-Šmartenska županija pod imenom «Konjsko44 in da tako naj bi se tudi v prihodnje, imenovala, ako bi ostalo vse pri starem.
»Sledi v dopisu še mnogo drugih pajasnil v tem oziru, a prostor in zgoraj navedani uzrok nam nikakor ne dovoljujeta da bi navajali tamo-šnje osebnosti. Nam se vidi najpametnejše, da si kandidati za prihodnji županstveni sedež v Konjskem podajo bratovsko roko. pomirijo se med seboj in složijo k skupnemu delovanju v korist in blagor posameznih občin.
V okolici Ki seka na Ogerskem, ne daleč od štajerske meje, kjer so bile letošnje poletje velike vojaške vaje, pokazala se je zopet kolera. Kedaj se pač loči od nas ta čudna morilka ?
H ripa začela je tudi letošnjo zimo gospodariti posebno na Nejnškem, kjer je že več oseb zbolelo. Da bi je le ne bilo do nas !
Iz Brazilije vrača se dan na dan več izseljencev, katere >o izvabili brezvestni agenti v tujo deželo. Obljubljenih zlatih gradov ni bilo, a bilo je dovolj gladu in trplenja. Pazite tedaj, rojaki, in bodite previdni, kajti Amerika je daleč iu tuja Vam popolnoma.
V prvi slov. tiskarni Ant. m. Obizzija izšel je skladni koledar za 1. 1894. Odjemniki, ki ga žele dobiti brezplačno naj blagovolè si kaj naročiti. da se jim odpošlje skupaj z naročenim blagom iu sicer zato, da ne bode imela tiskarna nepotrebnih stroškov. Koledar je jako lep. V tekil prihodnjega tedna izide v tej tiskarni tudi ilustrovani stenski koledar z oglasi slovenskih trgovcev, železničnim in poštnim redom, semnji na Primorskem, z lestvico za koleke in z navadnim koledarskim gradivom. Odposlal se bode ta koledar brezplačno v 500 iztisih vsem krčmam, čitalnicam in drugim javnim zavodom v Gorici in na Goriškem, ki so naročeni na naš list -Sloga44.
Kopel električno nsmrčenje. — V državni jetnišnici- v Cintomi v Ameriki bilje te dni električnim potom usmrčen morilec Foy. Usmrčen je se je to pot vršilo prav gladko iu je bil Foy, ko j« električni tok, 160 volts močan, uplival nanj 46 sekund, mrtev. Zdravniki so po jedni minuti konstatovali smrt, ki je nastopila mirno in brez vsake vidne bolečine. Po izpovedi očevidcev je bila to najlažja smrt mej vsemi dosedanjimi električnimi usmrčenji.
Kob odgriznil je na Dunaji vojak Peter Raj-noka svoji ljubici. Rajnoka je bil pobeguil od svojega polka. Ko so ga ujeli iu peljali k vojnemu sodišču, srečal je na ulici svojo ljubico. Iztrgal se je straži in planil na dekle ter ji odgriznil nos popolnoma, rekši: «Če te jaz ne morem imeti, naj te tudi drugi nima.44 Dekle prevedli so težko * ranjeno v bolnico, besnega ljubimca pa izročili sodišču.
Čudil a iiganjka.
V 5. št. našega lista odgovarjali smo nekemu g. B. G. v Š. Vsled tega se je zdelo prepotrebno preč. g., šempaskemu župniku Blažu Grču pod zgoraj navedenim naslovom v 24. št. «Primorca44 objaviti, da on ni tisti, kakor misli marsikdo. To nima na sebi nič slabega iu tudi mi bi bili g. župniku ravno oni dan jako radi to potrdili, ako bi se bil g. župnik oglasil pri nas. Gospodv župniku se pa to ni zdelo vredno, ker tu bi se ue bil mogel poslužiti izrazov, kakor v Primorcu. Pustimo vse to in ker nam je stavil g. župnik ugaujko, dolžni smo mu odgovor. Tej modro izumljeni uganjki g. župnika je mogoče odgovoriti le, ako nam imenuje goriškega in briškega državnega poslanca. Njemu to gotovo ne bode provzročalo težkobe in mi mil potem tudi odgovorimo, saj ravno tega si želimo.
Železnični uruik
Črta Trst-Gorica-Videm
		z j ut. |	zjnt. |	pop. |	pop. |	pop.
Trst	odhod	8 25 I	9.-1	4.35	8.-	8.05
ttvin jan		8.42	9.21	4.55	—.—	8.32
Nabrežina	»»	9.10	10.-	5.30	8.37	9.45
Tržič		9.32	10.30	5.57	8.58	10.30
Konke		9.39	10.39	(i 05	9.05	1042
/a orni		9.47	10.51	(5.14	9.14	11 —
Grndišoe-Zdravščina ,,			:	10.57	6.20 |	9.19	11.09
Rubije-Sovodnje	M		,—	11.07	6.28	9 27	11.23
Gorica	dohod	10.03	11.18	(5.37	9.85	11.41
	odhod	10.07	11.28	6.47	9.40	11.61
Krmili	odhod	10.20	11.413	7.06	9.55	12 20
			pop.			
Videni	dohod	10.57	12.45	7.45		1.20
Črta	V idem-G or iea-Trst					
		z jut. | zjnt.		zjnt.	pop.	pop.
Videm	odhod	2.45		t—	7.51	; 3.32	i 5.20
Krmin		4.-	(3.55	8.4(3	4.40	! (5.8)
Gorica	dohod	4.23	7.09	9.02	4.5(5	6.4(5
	odhod	4.47	7.15	9.21	5.15	7.05
Rubije-Sovodnje	11	5,—	7.23	9.31	5.25	1 —• —
(iradišče-Zdravščiiia „		5.11	7.80	9.40	5.34	
'Z a graj		5.19	! 7.35	I 9 47	5.40	I 7.22
Ronko		5.31	7.43	! 9.56	! 5.49	J 7.30
Tržič		5.44	7.50	10.0(3	5.59	7.39
Nabrežina		(1.40	8.21	10.43	7 —	8.24
Griujan		7.04	—.—	11.01	7.18	8.3(3
Trst	dohod	7.28	8.50	11.18	7.3Ò	8 47
Cjan lvau,
krojač v Nunski ulici, št,. 13, vreden je tudi pud* pore vsih Slovencev, ker izdeluje natančno in po priinernili cenali.
Vidic Auton
pek na Kornu (na voglu poleg gostilne pri Rajhu) priporoča svojo pekarno občinstvu in postreže po jako zmernih cenah se svežim kruhom.
Simon Kožanc,
krojač v Vrtni ulici (Via giardino) št. 12 priporoča se slavnemu občinst vu za razna v njegovo stroko spadajoča dela.
Jakop Nardin,
prevošček
stanujoč na Placuti št. 18. ima vozove št. 14 in 93 ; priporoča se slavnemu občinstvu. Sprejema tudi vožnje po deželi za primerno ceno.
Peter Birsa.
„Corte Caraveggia* toči izvrstna domača vina kakor njegov oče v Rifenbergu in postreže tudi s hrano. Ima tudi hlev za živino.
Prva slovenska tiskarna
àB* 1* filili
v Gorici, za mesnica ini sfer. 22
v lastni hiti ^
urejena je po najnovejših zahtevah tiskarske obrti. Je povsem nova zategadelj se ne boji nobene konkurence.
Prva ulove neka tiskarna izdeluje vse tiskovine za dnhovske, županske, šolske, c. kr. in druge urade; dalje za odvetnike, trgovce in obrtnike, za dru štva in zasebnike, kakor: posetnice ali vizitnice, voščilne in poročne liste, naznanila, osmrtnice in drugo.
Cene so zmerne — izdelki kolikor mogoče ukusno opravljeni.
Kolikor bolje bo delovala tiskarna, toliko bolj se bude razvijal naš časopis
Priporočevaje svoje podjetje vsem gg. prijateljem, znancem in čitateljein, bilje-žint se
sc' spoštovanjem in mirnostjo
?» Ur OBJZZf
tiskar in odgovorni urednik
j&inr.
Franc Povšič
mizar na Sentpeterski cesti št. 9. priporoča 'lavnemu občinstvu za razna mizarska dela.
Bajt Ivan
knjač na Plamti ši. 31 pripo • ča 'lavnemu i>hcii:ili-.| \ II š*- Jm>S‘ !)• vel ma -lili ilolinv ščim v l>Ug v* • 1, n • ■ poti
polo
rr,—•‘zrr.
Novič Josip
krojač v Gosposki ulici ši. 13, III. nad., se priporoča vsemu občiii'i\u. Izdeluje, vsa v njegovo stroko spadajoča dela jako natančno in po primernih cenah.
Pavlin Edvard
P-ej
Karolina Riessner in sin
v Nunski ulici št. 10.
V zalogi ima razne umetne cvetice, nagrobne vence, mrtvaške obleke za otroke, rakve (tinge), trakove, voščene sveče itd. Postreže vedno po mogočih cenah.
Anton Cotič pek
v ulici Dogana št. 4.
priporoča slavnemu občinstvu svojo pekarijo. Postreže kolikor mogoče ceno in točno.
Zatona Vrhniškega pita
pod vodstvom Joška Rovana v Rabat,išči št. 18. prodaja pivo v sodčkih in steklenicah. N« boji se konkurence ne glede cen in ne glede dobrote piva. Steklenice so napolnjene že v pivovarni na Vrhniki, za kar se rabi le dobro uležano pivo.
-gr.r~.~^a:r=-r_3r.xiig;z.
Josip Hvala,
Via ponte nuovo št. 12.
ima zalogo raznovrstnega lesa za zgradbe in druge mizarske potrebe.
r
Anton Urbančih
trgovec z drobni no in tkanino v Rašteiu št. 20
prodaja tkanino za možke ili ženske obleke ter razno drobniuo, ki je k temu po trebila. Vreden je posobne podpore, ker drži se tudi on načela »Svoji k svojim14 in naročuje blago le od slovanskih tvrdk. Cene

po mogočosti nizke in primerne k blagu ter
ne upraša se nobenega več kot za kolikor se misli prodati, zato odpade skorej vsako pogajanje.


Černigoj Jožef,
edini slovenski stolar v Gorici v ulici Morelli st 3l priporoča se slavnemu občinstvu. Izdeluje nov stolice ter popravlja tudi stare in se ne bo tiikake konkurence.
Anton Jerkič
fotograf na Travniku št. II v vrtu, izdeluje vsa v njegovo stroko spadajo- 1 ča dela. Fotografie z nova, posnema po starih neskaženili fotografijah in tudi povečuje, ako je potreba. Cene primeroma k delu jako nizke. Za dobro izvršitev jamči.
Vrtovec Marija
v Gosposki ulici št. 16 priporoča svojo šiacunu z j*\stvili. Prodaja raznovrstno jestviluo blago po zmernih cenah.
trai^rr^r.- t.u .
Saunig & Dekleva
v Nunski ulici š. 16.
Edina slovenska zaloga dvokoles (biciklov) in raznih šivalnih strojev in lovskih pušk. Sprejemata v popravo dvokolesa in vse druge stroje. Prodajata in izvršujeta vsa dela gotovo ceneje nego naši nasprotniki; zato podpirajmo jih!
Ivan Dekleva
veletržec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina, bela in čina Mnjanska ter bela <L,m im ka P 'arnica sr nahaja V Magisirani ime hodaja na debelo.
iNovič Frauc,
krojač \ ulici Iva sl 6 /. šili*' mzna naročena dela m prodaja nar* jn... .»uleko po jako zmernih cenah.
j	G. Likar
«	»; Semeniški idici h. št. 10
J prodaja šolske in mašne knjige, sv. podobe, * tiskovine za duhovuije in županije, papir in vsakovrstne šolske in pisarske potrebščine po najnižjih cenah.
Gostilna „ Ki ker i ki44
V Nunski ulici, lastnina Štefana Kofola, toči jako izvrstna domača vina. Dobe se tudi vsak čas gorke in mrzle jedi. Cene zmerne, postrežba snažna in
primerna.
Živec Alojz,
ključavničar v Robatišču št. 3, priporoča se za dela v njegovo stroko spadajoča. Izvršuje dobro
in ceno.
zzar--.....ir m ■
- - - , | , " * * * ■— ' »■' •• ■ "1^ — — . .
Franc Brezigar,
v ulici Dogana št. 16 in na Ribskem trgu prodaja domač sir po jako zmernih cenah.
----—-----— -_*-~

Ivan Howauski
čevljar v Gledališki ulici št. 15 priporoča se in zagotavlja jako solidno postrežbo. Cene jako nizke primeroma k blagu, a nikakor naj se ne primerja s tvorniškim blagom ki je malenkost ceneje, a več kot polovico slaheje.
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici v hiši dr. Lisjaka št. 23 proda ja razno jestviluo blago. Priporočamo ga vtdm ker vemo, da prodaja dobro blago na d r o b n o na debelo po jako zmernih cenah.
Nesnažen dimnik, nevarnost ognja.
Priporočamo vsled tega domačega dimnikarja Bortolo Ferdinanda na trgu sv. Antona št. 7/dII,ki izvršujejo vsa v njegovo stroko spadajoča dela za primerno ceno.
Ant. Fon
II klobučar in gostilničar v Semeniški ulici II JN] in,rt ^°"ato Bttlogo raznovrstnih klobukov [Ut kd in toči v svoji krčmi pristna domača viua ^ W ter postreže tildi z jako okusnimi jedili. Po-1™1 strežba in cene jako solidne.

Blaž Špacapan
v Rob itišču, št. 5, priporoča svojo gostilno. Toči le edina pristna domača vina po zmernih cenah.
Martin Poveraj,
trgovec in krojač na Travniku poleg vojašnice, prodaja narejeno obleko iu blago za možko obleko ter naredi obleko po meri. Cene primerne z blagom in ne boji se nobenega tekmovanja ptujih tvrdk.
Bizjak Franc,
gostilničar pri Orlu v ulici sv. Ivana št. 6 priporoča se slavnemu občinstvu. Toči prava domača vina ter postreže z okusnimi jedili. Ima prenočišča in hlev za živino.
Peter Draàéek
v Stolu <-i ,i j m jo .'tv j 1*1
t *1 ,’M Va I * i I M i	. V t;ž .
jMMil,,j i u«it naš list).
>	».	i
•' lic I I"
C ll<*
. c>“
Cej Ivan,
gostilničar v ulici Ascoli toči vedno jako dobra domača vina. Postrežba točna in cena primerna.
Karol Maknc
v Rabatišču št. 20 voditelj izdelovalnice vinskega octa. Andreja Makuca priporoča se vsiin Slovencem. Izdeluje edino le vinski jesek, ki je jako okusen in zdravju neškodljiv. Kedor se krat en prepriča o dobroti tega octa gotovo se ne bode nikdar več posluževal jesihov napravljenih z raznimi esencami. Cene jako zmerne.
Karol Drašček,
pek na bregu Korna št. 4 ima vsak dan dvakrat sveži kruh. Podružnico ima tudi v Semeniški ulici. Njegov kruh je po.primerno nizkih cenah iu vedno zdrava jed. Kdor hoče pošilja mu ga tudi v
stanovanje.
Izdajatelj in odgovorni urednik Ant. m. Obizzi — Tiska „Prva slovenska tiskarna" Ant. m. Obizzija v Gorici.
àtey. 8.


velji po poSti prejemali» ali na «lom pošiljali»
»sa vae leto . ...
„ pol leta . . . t, četrt o ...
Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina r.naša.
1'oHAinične številke po H kr. dobijo •e v Stolni, Semeniški in Šolski ulici.
UjmuHiiilvo : Dvorišče sv. Tlilarija štev. 5. II. nadstropje. Uredništvo: Morellijeva ulica štev. 22.
Sv*
X»
Y Clorici, 21. decembra 1803.
..Slogu jnfti — nosloga tlači» torej «ležimo se!
Težai I,
Ozoaiili
n» četrti strani plačajo se za Sti-ristopno petitvrsto po 7 kr. če »e jedenkrat tiskajo, po 6 kr. če se dvakrat, iu po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiskajo.
Za celoletne oglase po pogodbi.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, reklamacije in naročnino upravništvu.
Nefraukovana pisma se zavrnejo.
Rokopisi se ne vračajo.
Vabilo na naročbo.
7 denašnjo številko »Sloge* sklenemo svoje delovanje na narodno-politiČnem polju umivajočega leta 1893. v nodi, da nam bode v prihodnjem letu mogoče vstreči svojini citateljem 1 z vedno boljšim gradivom. Prikazali smo se s | svojim listom jednako kometu nepričakovano : na slovenskem obzorju, a marsikomu nismo vstregli, ker tudi vstreči vsem je nemogoče.
V kratkem času svoje eksistence ni bilo j mogoče nam še zamotanih goriških razmer raz-rožljati, kar pa upamo, da se nam v prihodnje posreči. Dosegli smo pa vendar nekaj in to je: da se je začelo na Goriškem daniti.
Pot, kateri nas je vodil do sedaj, bode tudi v prihodnjem letu nam merodajen, pol, kateri vodi do: „narodnopolitične poštenosti*.
„Sloga* bode izhajala vsak prvi in tretji Četrtek meseca, kakor do sedaj. Naročnina listu je;
Za celo leto...........1 gl. 80 kr.
r pol leta............— 90 „
n četrt „.............— db „
Za vnanje dežele toliko več kolikor poštnina stane.
Interpelacija
Alfreda grofa Coroninija, dr. Gregorčiča, V. Spinčiča in tovarišev do Njegove Vzvišenosti gospoda pravosodnega ministra, zadevajoča porotna sodišča na Primorskem.
Po § 9. zakona z dne 23. maja 1873., drž. zak. št. 121, o sestavljanju porot niških imenikov ima politična oblastnija pri predlaganju prvotnega imenika porotnikov izmed mož, postavljenih v prvotni imenik, tudi one zaznamovati, ki se pokažejo pri drugih svojih spretnostih „v večjezičnih deželah radi jezikovne vabljivosti kot posebno sposobni za potei porotnika".
Ker veljajo v našem sodnijskem postopnihu kot glavna načela uačelo obtožbe, neposrednosti in ustnosti pri postopanju in ker morajo torej vse stopinje kazenske obravnave in vse priprave k njej, če tudi niso v zakonu posebe določene, ravnati se po teh načelih, je jasno, da zgorej navedena določba o sestavljanju imenikov za porote ne more imeti tega pomena, da bi v večjezični deželi obtoženec iz iste dežele mogel sojen biti po ljudskih sodnikih, ki ne umejo deželnega je-jezika obtoženčevega, marveč da v smislu člana 19. temeljenega državnega zakona o splošnih pravicah državljanov in v smislu veljavnega kazen-
PODLISTEK
Pogled na lato 1693.
I.
Ko zapustè lastovke in druge ptice selivke naše kraje ter gredo tja, kjer vlada tudi po zimi tako vreme, da se jim ni bati mraza, in kjer jim ne premanjkuje vsakdanjega živeža — takrat premišljuje naš kmetič kot skrben gospodar, kako je on preskrbljen za čas zime, ko ne prideluje ničesar na polji. Zdaj je čas, ko pregleduje svoje shrambe, v katere je spravljal tekom poletja in jeseni.
Letos je kmetovalec zadovoljen. Polje in vinograd sta mu dobro obrodila. Žitna shramba je precej založena; še bolje ona družili pridelkov, kakor krompirja, sadja itd. ; najbolje pa se počuti v kleti, kjer je toliko božje kapljice, da ni imel upanja, da bode dočakal še kaj tacega. To so znamenja starih časov, ko je bilo vina kot vode ! Poleg tega pa je zdaj bolj gotov, da spravi svoj vinski pridelek v denar kot nekdaj. Tuji vinski trgovci prihajajo v deželo, ter plačujejo po vrednosti našo kapljico ; nekdaj pa je bilo težko spraviti bogat vinski pridelek v denar.
Lahko trdimo, da tako zadovoljen ni bil naš kmetič že lepo vrsto let, kakor letos. Bog
skega postopnika more imeti ona določba le ta pomen, da pri predlaganju prvotnega imenika se imajo oni možje navesti, ki v večjezičnih deželah niso zmožni le enega deželnega jezika, na primero v Primorju le italijanskega jezika, katerim je torej mogoče soditi v krivdi ali nekrivdi obtoženca ne glede na to, ali je obtoženec zmožen enega ali drugega deželnega jezika.
Ako bi hotel kdo ono določbo drugače razlagati, moral bi pritrditi, da na primer na Primorskem bi mogli soditi o tam pristojnem obtožencu, ki je le slovenskega ali hrvatskega jezika zmožen, porotniki, ki znajo samo italijanski, in nasprotno, in moral bi priti do popolno nelogičnega zaključka, da zahteva država od svojega postavljenega sodnika z ozirom na jezik zatožen-čev veliko več ko od ljudskega sodnika, dasi prvi ni vedno vezan postopati po načelu ustnosti, kar pa velja za ljudskega sodnika brez izjeme.
Meseca aprila leta 1893. vršila se je pred porotnim sodiščem v Gorici obravnava radi žaljenja časti, katero je zakrivil tam izhajajoč slovenski list. Toženec je bil slovenske narodnosti, v oni deželi rojen in pristojen, se je posluževal v predobravnavi izključi ji vo le slovenskega jezika ter je izjavil pri glavni obravnavi, ki je končala z razsodbo št. 5261/218 v/. 1. 1892., da se more zagovarjati edino le v svojem (slovenskem) maternem jeziku, j
Ta zatoženec je početkom obravnave in sicer koj, ko so se prečkali obdolženi, slovensko pisani članki, stavil predlog, naj se povprašajo porotniki, ali razumejo one članke v izvirniku, oziroma jezik zatoženčev, z drugimi besedami, ali vidijo „corpus delicti" s svojo neposredno pre-cepeijo brez pomoči kate;n slike (tukaj prevoda) ali ne, ali razumejo obtož^pčev zagovor neposredno iž njegovih ust ali ne.
Sodišče je zavrnilo ta predlog, ki je oči-vidno nameraval konštatovati okoliščino, ki je gotovo v duhu našega kazenskega postopnika.
Kako opravičen je bil obtožencev dvom, da njegovi z ozirom na njegovo dejanje in bivališče’ pristojni ljudski sodniki, ne razumejo njegovega jezika, pokazalo se je, ko je načelnik porotnikov, torej oni, kojenm so sami priznali prednost, v smislu § 330. čital stavljena uprašanja, ki se morajo v izogib ničnosti popolno precitati, ter pri tem zamolčal ves v izvirniku iz časopisa v uprašanje postavljeni odstavek, in sicer, kakor se je pozneje pokazalo, zato, ker ni niti toliko zmožen slovenščine, da bi mogel razločno zapisan stavek vsaj precitati.
In vendar je čitanje porotnikom postavljenih uprašanj, katera se morajo v smislu §§. 316. in 330. v izogib ničnosti javno prečitati, predno odidejo porotniki k posvetovanju neposredno, predno se proglasi njih rek, eno izmed liajkrep-kejšili poroštev, da so se posvetovali porotniki le o tein, pa tudi o vsem tem, kar se nahaja v stavljenih uprašanjili.
Tem povodom vloženo pritožbo ničnosti je
iiiiiiiMiMHiinMiiiiniiiimmMiinMiimiMmMmiimniMiMi»
dal, da bi se take letine ponavljale pogost,orna, kakoršna je bila letos. Uboštva in pomanjkanja bi ne poznali.
[I.
Vesel je tedaj splošen pogled na letošnji pridelek, na letošnjo letino. Kakšen pa je pogled na letošnje razmere in pridobitve, napredek na narodnem in kulturnem polji ? Pač ne tako vesel, kakor v naravi. Narava nam je bila letos dobra mati — v političnem in marsikakem drugem obziru pa se nam je godilo tako, kakor da imamo trdosrčno mačeho za mater.
Boj za slovenske ljudske šole v Gorici trpi še vedno. Ne pomaga nam nič, da je postava tudi na naši strani — kakor ne pomaga otrokom nič, ako je kruli v omari, a mačeha jim ga noče rezati. Srednje, šole v Gorici so še vedno nemške, vsaka prošnja — in koliko jih je že bilo —je več kot zastonj. K e daj dobimo v Gorici slovenske šole? S prošnjami jih ne dobimo, ker za Slovence ne velja svetopisemski rek: prosi in dalo se ti bode ; imeli jih bodemo le tedaj, kedar bilo — s silo pridobimo! Ako ne gre zlepa, pojde pa z grda. Tako bi moralo biti, drugače ostanemo vedno tam, kjer smo in kjer smo bili že davno. Nekdaj so nas pitali glede srednjih šol — vsaj z upanjem, zdaj je pa še to šlo pò vodi. Bog pomagaj. Ali bi deželni
c. kr. kasacijski dvor zavrnil z razlogom, nanašajočim se na to točko, da se ne more brezdvomimmo spoznati, da kršenje zgore navedenih predpisov, katere treba izpolnovati v ogib ničnosti, bi bilo moglo uplivati na razsodbo neugodno za obtoženca.
Podpisanci so prepričani, da postopanje go-riškega porotnega sodišča v navedenem slučaju, in postopanje porotnih sodišč v Primorju sploh, ki je onemu vedno popolnoma enako, žali narodno življenje Slovencev in Hrvatov na Primorskem z ozirom na porotna sodišča in temeljna načela veljavnega kazenskega postopnika. Zato želijo slišati izza vladne mize odločne izjave v tem oziru in stavljajo na Njegovo Vzvišenost gospoda pravosodnega ministra naslednji uprašanji:
1.	Ali meni Njegova Vzvišenost, ila odgovarja duhu in črki obstoječe državne temeljne postave in kazenskega postopnika, da sodijo o Slovencih in Hrvatih na Primorskem sodniki, ki niso zmožni jezika obtoženca te narodnosti? — v zanikavnem slučaju:
2.	Ali je pripravljena Njegova Vzvišenost brez odloga vse storiti, da pri sestavljanju po-rotniškili imenikov v Primorju se izberejo za porotnike le taki možje, o katerih po §. 9. zakona z dne 23. maja 1873. je brez dvombe gotovo, da vsled svoje jezikovne vabljivosti so posebno sposobni za posel porotnika?
Na Dunaj u, 9. decembra 1893.
(Slede podpisi.)
Interpelacija
Alfreda grofa Coroninija. dr. Gregorčiča in tovarišev do Njegove Vzvišenosti gospoda uaučnega ministra v zadevi postopanja c. kr. krajevne šolske oblasti v Gorici.
V interpelaciji z dne 23. oktobra t. 1. do Njegove Vzvišenosti gospoda ministra za uk in bogočastje odmevale so pritožbe o nepostavnem vedenji c. kr. krajevne šolske oblasti v Gorici nasproti navedbam c. kr. državnih oblastij in nasproti slovenskemu prebivalstvu v mestu go-riškem.
Po preteku na celih sedem tednov siljeni so podpisanci povrniti se k istemu predmetu, ker sprejema oblike, ki se ne dajo družiti z vzdrževanjem državne avtoritete ali veljave.
Kakor se ni posrečilo c. kr. državni vladi, da bi dosegla od c. kr. krajevne šolske oblasti v Gorici otvoritev slovenskih ljudskih šol, tako so ostala prizadevanja iste c. kr. državne vlade, da bi c. kr. krajevna solška oblast je svojeoblastuo. in neopravičeno ustanovila, brez vspelia.
C. kr. deželni šolski svet za Goriško in Gradiško je sicer ukazal z odlokom z dne 22. oktobra t. 1. št. 999, uaj se zaprò nove šole takoj, in z nadaljnim odlokom meseca novembra,
I II 11111111 II 111111111111111 II 11111111111111111 MIH • UMIH H • l®*à*M**
zbor ne mogel stopiti po konci? Gotovo, ako bi le hotel. A manjka dobre volje . . No, večkrat je volja sicer dobra, a meso je slabo ... In to je menda pri nas . . .
III.
Naše občine še vedno zdihujejo pod butaro bolniških stroškov, provzročenih po onih Občinarjih, za katere občina ne vè drugače, kakor takrat, ko so v bolnicah v Trstu, Gorici i. dr. Veliko se je že tožilo o tej nadlogi, a doslej vedno zastonj
—	zakaj? Gotovo zato, ker ni nikogar, ki bi vzel to stvar resno v roke, ter storil potrebne korake na pravem mestu. To vprašanje tudi ni zlezlo z mesta, dasi je za naše občine zelo pereče, ker provzroča vnebo vpijočo krivico našim kmetskim občinam. Slovenskih občin doklade romajo v Trst in Gorico za boluiške stroške; mesti Trst in Gorica imate mnogo dobička od naših ljudij, dokler so zdravi; tam plačujejo ogromne mestne doklade, dokler so zdravi, ako imajo kaj posestva ali kako kupčijo ali obrtnijo,
—	ko obale — plačaj slovenska občina. A to ni zadosti. Mesto Trst in Gorica dela še na drug način krivico slov. občinam. Ne le, da noče za slovenske otroke v mestu ustanoviti slovenskih ljudskih šol ter da nočejo mestne uradni je o slovenščini ničesar vedeti — marveč meščani žalijo
nuj ae zaprò v treh dneh. Ali c. kr. krajevna iolaka oblast, pred kateie očmi je bilo prestavljenih 16 otrok is Sole v ulici Parkar v ono v Cipresni alici, da seje nabralo za novo šolo 36, otrok, trdi, da ne ve, kam nšolati teh 36 otrok, ako bi se zaprla nova šola v Cipresni ulici, dasi ste Soli v ulicah Parkar in Edling (Generalisče) komaj 4 do 5 minut oddaljeni od nove šole in dasi šteje prvi razred v ulici Parkar le 38 in oni v ulici Edling le 42 otrok.
Pod to pretvezo vztraja c. kr. krajevna šolska oblast v svojem uporu nasproti naredbam predpostavljene c. kr. šolske oblasti ter se ustav* Ija, da bi zaprla, kakor je ukazano, novousta* novljeni šoli.
Z ozirom na to, da postopanje c. kr. kra jevne šolske oblasti v Gorici nasproti določenim ukazom c. kr. državne vlade, kakor tudi nasproti jasnim določbam državnega in deželnega šolskega zakona in državnega temeljnega zakona o splošnih pravicah dižavljauov krši veljavo ali avtoriteto države in državnih zakonov, dovoljujejo si podpisani staviti do Njegove Vzvišenosti gospoda ministra za uk in bogočastje naslednjo interpelacijo :
Kako dolgo misli gledati Njegova Vzvišenost gospod minister za uk in bogočastje kako ae c. kr. krajevna šolska oblast v Gorici ustavlja uradnim ukazom, državnim in deželnim šolskim zakonom ter omenjenemu temeljnemu državnemu zakonu, in kaj misli Njegova Vzvišenost storiti, da se zavrne imenovana c. kr. šolska oblast v njeue meje in v njun delokrog?
Na Dunaja, 9. decembra 1893.
(Slede podpisi.)
Prta tima laroiaeia dela jt nuotno nprašanje
, (Konec.)
Na to je sledilo sledečo podano v 16. št. cenjene »Edinosti*:
Poslano*).
»Edinost* ima v 7. številki t. 1. dopis iz Gorice, kateri nam goriškim slovenskim trgovcem in obrtnikom predbaciva vse tisto, s čim ur nas naši nasprotniki neprenehoma razupivajo in oškodujejo. Dopis ima znak velike zlobnosti, osebnega sovraštva ali nezavednosti. Slovenski trgovci iu obrtniki is svojega in tudi naroduega ozira jako obžalujemo, ker se važnost trgovskega in obrtniškega stanu v Gorici tako malo priznava in njegove težavne razmere tako malo postavajo, da se mu spodknpnje stališče v mestu s takimi govoricami iu dopisi, kakoršna sta bila dva lansko leto v »Novi Soči* in oni v zgoraj navedeni »Edinosti*. Kaj pa bomo Slovenci v m e s t.u, če ne trgovci in obrtniki? — Ako se goriške razmere ne spremene, kaj bode z narodnim življem v Gorici?
V	obrambo nam neobhodno potrebnega trgovskega in obrtniškega stanù zahtevamo podpisani, da dopisnik »Edinosti* objavi one trgovce in obrtnike, ki zlorabijo geslo »Svoji k svojim* in one, ki ponujajo vsak »švlidl* kot suho zlato pod narodno krinko, da se jih bo narod vedel izogibati ter da ne bodo trpeli radi njih tudi solidni trgovci in obrtniki.
Ako dopisuik tega ne stori, škoduje neizmerno naši trgovini in obrtniji, ter naši narodni stvari iu ga imenujemo podlim obrekovalcem. Slavnemu uredništvu »Edinosti* pa svetujemo, naj v obrambo svojih koristij v drugačnem slučaju objavi dotičnega dopisnika, ker podli obrekovalec ni vreden uredniške tajnosti.
V	Gorici, dne 9. februvarja 1893.
slovenske someščane in Slovence deželane, ki v mesto prihajajo, na vsakovrstne načine. Kakor da bi vsega tega ne bilo dovolj, hodijo še v slovensko okolico izzivat mirne prebivalce, izmišljujejo razna dejanja ter jih pošiljajo v svet z namenom, da sramote in črnijo pohleven in pošten slovenski narod — isti narod, brez katerega bi živeti ne mogli, ker jim služi kot molzna krava. Zakaj vse to? Samo zato, ker ta krava se ne pusti več tako mirno molsti, kakor je nekdaj! Da rea, ko bi bilo slovensko ljudstvo zavednejše, bilo bi v marsičem drugače. Meščani laški in po-laščeni morali bi vse drugače delati s Slovenci, ko bi mogli poslednji postaviti sena lastne noge! Slovenec je še vedno tak, da nosi svoje žulje Lahu v žep, da ga redi — kakor kačo na svojih prsih. Ali bo vedno tako? Ne, gotovo bode počasi bolje. Slovenski narod na Goriškem lepo napreduje v omiki. Ustanavljajo in popolnjujejo se slovenske šole, katere so že zdaj bolje urejene nego naših spdeželanov v mestih, kjer je precejšen odstotek otrok brez pouka. Neukega, neomikanega čloyeka se omikanec, izobraženec nima bati.
IV.
Pri tej priliki ne moramo si kaj, da ne bi omenjali neke zadeve, ki se tudi v tem letu ni hotela spraviti s tira, ampak je še vedno tam,
(Sledi 16 lastnoročnih podpisov goriških trgovcev in obrtnikov).
*) Za stvari pod tem uaslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mn postava veleva.
Na to poslano sledilo je poslano dopisnika v sledečem obsegu :
Poslano*).
Na poslanico v predzadnji št. »Edinosti* iz Gorice prosimo najpoprej, naj tistih 16 trgovcev obrtnikov priobči svoja častita imena slavnemu uredništvu »Edinosti*, pa dozvoljujem, da sme povedati moje imé vsakomur, kdor bo po njem • vprašal. Sicer je pisalcu in uzročitelju poslanice moje ime prav dobro znano, ker edino to ga je vspodbujalo, da je z velikim trudom in naporom spravil vsaj 16 podpisov pod svoje spletkarsko (telo. Jaz nisem nikomur prikrival, da sem poslal v 7. št. »Edinosti* dopis, k e r d o b r o prem i* sli m, kaj pišem. Ne bojim se torej tudi z imenom zagovarjati svojega stališča. Obžalujem, da ga ne uinejo ali pa nočejo umeti tisti, ki so zadovoljno ali po nagovarjanju priložili pod poslanico svoj podpis. Kdor hoče kaj več vedeti, obrne se lahko tudi na uredništvo »Soče* ali »Primorca*.
V Gorici, 22. februarja 1893.
Goriški d t pisnih.
*) Za stvari pori tem naslovom je uredništvo toliko odgovorilo, kolikor mu postava veleva.
Temu se še ni bilo toliko čuditi, kakor dopisu, katerega je. g. Gabršček objavil v 9. št* »Soče* 1893. 1. Dopis se glasi:
Nàradaa trgovina — Prve dni meseca ja-, nuarja priobčila je »Edinost* dopis iz krogov malih trgovcev goriških. Dopisnik je bral hude ! levite ter delil na vse strani tople zaušnice našemu razumništvu, češ, da se nič ne zaveda svoje narodne dolžnosti nasproti slovenskim trgovcem. Ta dopis razjaril je vsakega slov. razumnika, ki ga je čital. — Na to je prišel v „E(1.“ drugi dopis, ki je skušal popraviti neugoden uspeh prvega dopisa, naštevajoč dolžnosti, katere i-majo pa prodajalci nasproti kupovalcem. — Vsak čitatelj naših dveh listov nam pritrdi, da ni na Slovenskem političnih časopisov, ki bi se razmeroma le približno toliko trudili za razvitek narodne trgovine v Gorici, kakor mi. Naš »Primorec* je edini časopis, ki pod za-glavjem »Svoji k svojim* prinaša oglase le n à rodni h trgovcev ali obrtnikov (in to za vsako ceno, začetnikom in ubožnejsim tudi po cela leta brezplačno). Ker je pa »Primorec* najbolj razširjen list na Pri moškem, imajo oglasi v ,njem se veliko večjo vrednost. - Naša skrb za pov-zdigo narodne trgovine in obrtnije mora stati zategadel zunaj vsakega dvoma. In vendar moramo prav zaradi te svoje skibi povsem odobriti drugi dopis v »Ed.*, ki sicer priznava narodne dolžnosti kupovalcev, vrhu tega pa našteva š e večje dolžnosti prodajalcev. Mi prav radi sprejmemo dopis v „Ed.“ popolno m a tudi na svojo odgovornost, zatò s e 1 a h k o vsakdo, k o m u r n i p o volji, obrne na naše uredništvo v kakor-š n e m k o 1 i oziru. Drugi dopis v »Ed.* j e natančno tolmačil mnenja, p r e p r i Čanja in želje narodnih kupovalcev.
Namesto da bi val trgovci in obrtniki lepò uvaževali drugi dopis ter tiho iu mirno skušali ustrezati izraženim željam, šlo jih je nekaj iia jako opolzek led, kar bi jim utegnilo nemalo škodovati, ker kupovalci se ne dajo strahovati. Nekega večnega uemirneža med našimi trgovci je namreč dopis v »Ed*, najbolj razgrel, ker čutil se je najbolj prizadetega. In ker je slutil
kjer je že dolgo vrst let. Brali smo v slovenskih listih, da je slovensko ljudsko šolstvo na Goriškem precej na boljem kakor laških sosedov. Čegava zasluga je to? V prvi vrsti gotovo našega učiteljstva, katero vrši svojo važno dolžnost. Kakó pa se lavna z istim učiteljstvom? Kakò se mu plačuje velik trud? Vsak razumen človek mora priznati, da so učiteljske plače take, da so za življenje premajhne, a za smrt prevelike. Naj navedemo besede razumnega možaka kmetovalca: Družine nimam prav velike ; vsega pridelam doma v izobilji, a vendar potrosim na mesec za druge potrebščine (obleko in pa to, česar doma ne pridelujem) vsaj toliko, kolikor znaša mesečna plača učiteljeva, s katero mora skrbeti za vse potrebščine: za živež, obleko, itd. Čudim se, kako more izhajati; pri njem naj bi se učili varčnosti in gospodarstva.
Res, to so resnične besede. Pristaviti bi jim bilo samo : Pri učiteljstvu naj bi se učili — trpeti pomanjkanja.
Kakó pa sodi deželni naš zbor? Več kot deset let se prosi za zboljšanje — a vedno zastonj. Koliko časa bo treba še čakati? Po zadnjem zasedanji dež. zbora se je reklo: čakajte do jesenskega zasedanja, takrat se bode vendar rešilo tudi to uprašanje, ki je v resnici nujno. —
dopisnika v sovraženi osebi, hotel je uprizoriti splošen odpor vseh slovenskih trgovcev in obrtnikov v Gorici. Sklicaval je posvetovanja, kolovratil od trgovca do trgovca, razkladajoč grozne »napade* v »Ed*., — a nič mu ni šlo po volji. Po 4-tedenskem velikem trudu spravil je celih 16 podpisov pod poslanico, katero je potem priobčila »Ed*. — Poslanico spisal je mož, ki dobro ve, kaj dela ; podpisovalci pa niso vedeli, kaj podpisujejo,. kàke namene imh tisti, ki je poslanico sestavil. Dopisnik se imenuje podel obrekovalec prepotrebnega trgovskega stanu; »Ed.* se v obrambo svojih interesov (!!) poživlja, naj takega »obrekovalca* izdà, ker ni vreden uredniške tajnosti, itd. Vrhu tega poslanica omenja dva dopisa v lanski »Soči*, ki sta s p o d k o p avala stališče slov. trgovcem. Mi smo že povedali, da dopis v »Ed.* se lahko šteje na naš inčun, da prevzamemo vso odgovornost, zatò pa poživljamo poslaničarje, naj naznanijo svoja imena, da jih bomo poznali in da jih osebno popiašamo, katera dopisa v »Soči* sta jim spodkopavala stal išče. Imena treba vedeti tudi zategadel, ker bi že imena sama poznavalcem goriških razmer vse povedala. Tistim trgovcem in obrtnikom, ki so šli znanemu hujskaču na led, svetujemo, naj bodo zanaprej bolj previdni, da ne bodo še oni škode trpeli, kajti če kdo hoče sam drviti v propad, ni treba, da gredò tudi za njim.
To pojasnilo so udobili toraj trgovci, ker so želeli vedeti, kaj je s trgovinsko zadrugo.
Od tedaj ni nikdo več hotel javno razpravljati tega uprašanja; ostalo je mrtvo, a tlelo je še vedno pod pepelom. »Edinost* imela je iz Gorice 29. junija dopis, v kojem pravi dopisnik, da se društvo ni ustanovilo vsled tega, ker nimamo Slovenci na Goriškem sposobnega moža, ki bi (lrnštvo vodil in da so se nekateri goriški trgovci izrazili proti temu društvu. Sam dopisnik je priznal, da so le nekateri tega mnenja, a mnenja večine se ne pošteva. Iz vsega tega je uvideti, kje je vsa stvar zaspala.
Hvaležen sem »Slogi*, da mi je dovolila toliko prostora, da je vse ponatisnila in tako vse razjasnila. Tildi »Soča* je spoznala kuj v začetku, kje jo čevelj tišči (Morebiti njenega urednika? Opazka stavca.) in g. urednik se je začel opravičevati, kako je z delom preobložen, da ne more vsemu kaj in kako ga veseli, da »Sloga* prinaša članke iz »Soče* o konsumnem društva, vsaj se piepriča konečno vsakdo, kdo je kriv poraza itd. —
Za Boga milega, kdo je pa kedaj rekel, da mora voditi »Trgovsko zadrugo* ravno »Sočin* urednik ! Nikakor se pa ne strinjam z mnenjem, da se skliče samo onih 20 mož, kakor je g. Gabršček obljubil v »Soči*, ki so pustili že toliko časa spati to podjetje ; skliče naj se pa občni zbor vseh udov. Za one gospode, ki so bili do sedaj v odboru, ni nikakor sramotno, da niso društva ustanovili, a sramotno je, ker vso stvar zavlačujejo in se bojijo vse svoje zapisnike pre-(ločiti občnemu zboru. Da bode stvar enkrat na čistem, skličite občni zbor, temu povejte uzroke, ki zadržujejo ustanovitev »Trgovske zadruge*, in če so tehtni, uvaževala jih bode večina iu morebiti dospemo vendar slednjič do toliko pričakovane »Trgovske zadruge*.
Mestni očetje in slovenske šole.
Komisija za slov. šole v Gorici dokonča prihodnji petek svoje delo, ker ta dan bode imela zadnjo sejo za prišlišenje slovenskih sta-rišev.
Koliko nevšečnosti sta morala pretrpeti zastopnika naših otrok pri teh sejah iu koliko truda so ju stale te dolgotrajne in nadepolne seje, ni mogoče si domistiti, ako se ni kdo sam prepričal. Najžalostnejši prizori pojavljali so se pa ravno pri najzaduejših sejali, med katere prištevamo tudi onega o gospej udovi Hribarjevi. Imenovana gospa, naprošena, ne se predstaviti komisiji, ako ne misli potrditi onega, kar je pred časom podpisala, ker bi na tà način žalila spomin ranjkega svojega soproga in nam Slovencem v Gorici nepozabljivega in jako spoštovanega narodnjaka. Toda ue! predstavila se je komisiji z nekim maščevanjem rekoč : Sem podpisala prošnjo, ker so me prisilili! Žalostno a resnično! Drugi žalostni prizor provzročil pa je oni, kateri se je zadovoljil s podpisi soprog ali otrok v očetovem imenu. Ko je pozvala komisija take očete pred se, niso večinoma ničesar vedeli o prošnji in komisija jih je zavrnila. Otrok je upisanih do sedaj 452, à nadeja se, da se jih prihodnji petek upiše okolu 50.
Oni starisi, kateri so že bili vabljeni, udo-be zopet vabilo; naj se torej ue dadò motiti iu gotovo se udeleže preslišanja po komisiji jutrišnjega dne od 4 — 7 zvečer. Blagoslov svojih otrok bode tem starišem zagotovljen in njih vest, kot takšnim, jim (la priliko doživeti iu uživati sladki mir v polni meri. Mi pa izrečemo jim za dovršeno dolžnost: hvala.
1
r

Politični razgled.
JAr&avnt zbor raziti ne je te dni na počitnice. Včeraj so se scili Že nekateri deželni zbori,
med njimi tudi goriški	.	,
JAnè IS. t, ni. vršila seje na Dunaju obravnava pred upravnim sodiščem radi Ljubljanskih napisov. Pritožbo zastopal je dr. Lenoch, minùterstvo pa Pascottini, kateri je izjavil, da vlada sploh nore razveljaviti sklepa radi napisoi\ ampak samo gledè jezika, tako da del pritožbe odpade. Sodišče, kute- . reniti je predsedoval grof Bele redi, je izjavilo, da se sodbo objavi ie le 29. t. m.
V »eji fr "neonke ponlannke zbornice dnè 9. t. m. dogodil se je grozovit atentatu. Ljudstva se je zbralo obilo na galerijah in med tem, ko je neki poslanec zagovarjal svojo izvolitev, vrgel je nekdo z galerije škatlico, v kakoršui se prodajajo sardine. Škatlica bila je napolnjena z nitroglicerinom in Čevljarskimi žeblji. K sreči se je raznesla škatlica v zraku in ni provzročila tolike poškodbe, kakor da bi bila se raznesla na tlih. Ranjenih je okolu 100 oseb, med njimi mnogo obiskovalcev galerije, dam in poslancev. Ranjence prenašali m v stranske sobe, kjer so jim navzoči poslanci zdravniki pomagali za silo, Koj po eksploziji zaprli so vsa parlamentna vrata, da hi nikdo mogel oditi. Provzro-Čitelja atentata spoznali so v nekem Avgustu Vuil-lantu, kateri sam je bil med ranjenci. Pred policijskim komisarjem se je izrazil, da obžaluje, ker se mu čin ni bolje posrečil.
MAr. Lazar JAokié, bivši ministerski predsednik srbski, umrl je 13. t. m. v Opatiji. Posvetil se je medicini in bil zdravnik najprej v Užici, potem v Belemgradu. Tedanji kralj Milan imenoval je do-kiČa najprej dvornim zdravnikom in potem odgojite-Ijem sedanjega kralja srbrskega Aleksandra. Srbija izgubila je z Dakičem spretnega in previdnega državnika.
Domač* in rasne nocice.
tae p. a. gg. narntnlke, kateri niso nam še rioposlali naročnine, prosimo najuljudnejše, da nam jo blagovolé poslati v najkrajšem času. Saj vè lahko vsakdo, da listu brez gmotne podpore ni mogoče izhajati. Prosimo tedaj, spomnite se te ne le osebne temveč narodne dolžnosti. Vsem onim gg. naročnikom, kateri so že plačali ali pa plačajo zaostalo naročnino in pošljejo hkratu naročnino vsaj za pol leta naprej v znesku 90 kr., do* pošlje mu »Prva slovenska tiskarna* A. M. Obizzija v Gorici najlepši in največji ilustrovan stenski koledar, ki je do sedaj izšel med Slovenci.
•krnjal šel. svet geriškega okraja sestavil se je pretekli četrtek jako neugodno šolskim razmeram goriške okolice. Južni del tega okraja, občine St. Peter, Dornberg, Prvačina, Vogrsko, Vrtojba, Renče, Miren, Šempas, Sovodnje in Opatjeselo s skupnim prebivalstvom čez 15.000 duš in ogromnim davkom, nima zastopnika, a ajdovski okraj s samimi 12300. prebivalci pa cele štiri! Tudi Brda z 7429. dušami in tako slabimi razmerami nimajo nobenega. Kar ni prav, pa ni! V odbor so bili izvoljeni : gg. Anton Klančič, župan podgorski s 156. glasovi, Filip Trpin, župan križki s 154., Josip K o n j e d i c, župan deskelski s 152., J. Pavlica, tajnik rihemberški s 130, Anton K o t o 1, župan čepovanskis 114., Leopold Bolko, župan črni-ški s 101., Josip Faganel, podžupan šempaski s 95., in pri ožji volitvi g. Mozetič z vsemi 71. udeleženimi glasovi.
Gosp. učitelji izvolili si so gg. Bajca Ivana in Ambr. Poniža.
Okrajnim glavarjem v Sežani je imenovan dr. Andrej grof Scliaffgotsche, ki je služboval zadnji čas pri ministerstvu. Slovenščine menda ne zna mnogo.
Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Clorici priredila je 8. t. m. v čitalničnih prostorih veselico z jako zanimivim vsporedom. V vsakem oziru hvale vredna izvršitev vsporeda nas je prepričala, da se dadò tudi v Gorici udobiti moči, skaterimi se lahko mnogo, mnogo doseže v narodov prid in blagor!
»Prvi Miklavžev večer* telovadnega društva «Goriški Sokoli* dnè 10. t. m. se je nepričakovano obnesel prav dobro. Tamburaški zbor pokazal je zopet svojo spretnost, kar je potrjevala občna polivala, posebno vodja tamburašev g. M. Koršiču. Po dovršenem vsporedu razvila se je živahna zabava.
Napitnica g. županu podgorskemu dopadala je vsem navzočim, ter spominjala navzoče, kako se mora skrbeti pri veselicah na mejsebojno vzajemnost.
Usojamo si pa ob jednem naprositi sl. odbor «Sokolov*, naj bi pri prihodnjih jednakih zabavah poskrbel nekoliko boljšega --- reda. Sicer brez zamere !
V Prvačini se je osnovala ženska podružnica sv. Cirila in Metoda. Osnovalni občni zbor sklicuje se na dan novega leta v prostore g. V. Gregoriča.
Te dal umrl je v Gorici g. Josip Gyra, rodom Čeh. Pokojnik bil je ud laškega podpornega društva in našega »Bralnega in podpornega društva.* Sprevoda, pred katerim so korakali redarji, udeležilo seje korporativno »Bralno in podporno društvo* prvikrat z zastavo na Čelu, za katero je korakalo lepo štovilo udov in neudov. Da-si seje udeležilo tudi laško podpodporno društvo sprevoda s svojo zastavo, obračala je vendar «naša* vso pozornost na se. Ob straneh stoječi Slovenci z dežele so se kaj prijetno in zadovoljno spogledovali, češ, kdo bi tajil, da nismo doma?
Pokojnemu g. Josipu Gyru pa želimo večni mif in pokoj!
Hripa začela je hudo razsajati v mestu in na deželi. Ta dokaj neprijetni gost dà našim gg. zdravnikom mnogo opravila. Da bi ga le kmalu pregnali !
Iz Brd dohajajo nam od mnogih stranij razna ustm ena poročila o tamošnjih razmerah. Uvideli smo pa iz teli sporočil, da se sporoča jako nezanesljivo, ker si marsikaj sporočenega ugovarja. Kdor ve najboljše soditi o tamošnjih razmerah in želi, da bi mi priobčili sličen članek, naj prime pero v roke in — napiše naj vestno in nepristransko, kar ima pri srcu. Našim vrlim Bricem pa svetujemo, naj poravnajo nasprotstva doma, ako je mogoče, drugače bode hotel tudi v javnosti vsakdo imeti prav in prepirom ne bode ni konca ni kraja.
Goriški »Sokol* imel bode svoj letni redni občni zbor dne 6. januarja prih. leta v svojih prostorih.
Po občnem zboiu se priredi morebiti domača zabava s petjem in godbo. K obilni vde-ležbi uljudno vabi — Odbor.
Božičnici! «Sloginih* zavodov vršila se je 17. t. m. z vsporedom jako lepega gradiva in sicer:
I. Del. I. Petje. 2. Deklamacija: Vrli Av-strijan — dekl. deček iz otroš. vrta. 3. Petje. 4. Deklamacija : Jezusovo rojstvo — dèkl. Bo-štijančič Katarina iz IV. razreda. 5. Petje. 6 Božični prizorček: Pastirji na polju — predstavljajo učenke iz III. in IV. razreda, 7. Petje. II. Del, 8 Igra v dveh dejanjih : Star vojak in njegova rejenka. Osebe: Miško — vpokojen vojak — Ferjančič Josip, Stepanček — ranocelnikov sin — Rojec Eduvard, lladovanček — njegov brat — Ferjančič Karol iz III. raz. Ti ni ca — sirota brez očeta — Lenardič Ema, Auička. — Kavelj Štefanija, Katinka — Štrosar Ljudmila, učeuki iz IV. raz. Vaški dečki in deklice. 9. Petje. Razdelitev darov.	,
Udeležba bila je mnogobrojna in doneskijvečji od lani ker so došli od vseh stranij darovi za to narodno podjetje.
V Podgori ima danes otroški vrt svojo božičnico, dnè 20. t. m. ob 3. pop., a na Soškem mostu ob D/2 tudi danes.
Dernberška ženska podružnica sv. Cirila in Metoda imela je 3. t. m. svoje letno zborovauje.
Za leto 1894. izvolil se je sledeči odbor:
1.	) Predsednica Josipina Bizjak,
2.	) podpredsednica Amalja Doglia,
3.	) blagajnika Franja Križman,
Amalja Jelšek,
Lucija Šinigoj,
Ivana Šinigoj,
Ana Pelicon,
Katarina Kerševani,
_f „	Fraučiska Berce,
Podružnica ima 52 letnic in 66 podpornic, kar priča o narodni zavednosti tamošnjega ženstva. Bog je živi!
Fred okrožno sodnijo se je vršila 15. t. m. obravnava proti g. Antonu Maregi, bivšemu odgovornemu uredniku »Rinnovamenta*, proti uredniku našega lista in g. Ivanu Kušarju, uredniku »Rin-novamenta* radi prestopa tisk. zak.
Sodišče je obsodilo Antona Marego na 5 dni zapora in 15 gld. globe; našega urednika na 7 dni zapora z jednim postom in 20 gld. globe in Ivana Kušarja na 10 dni zapora in 35 gld. globe.
Čuvaja ob jedneui tudi opravnika s prostim stanovanjem, vrtom in majhno mesečno nagrado sprejme grajščak na deželi takoj. Prednost ima vinorejec z družino. Dovoljeno mu je imeti perutnino in edno kravo v posebnem hlevu. — Naše uredništvo sprejme ponudbe in dà natanjč* nejša pojasnila.
Gospodom »likarjem in risarjem !
V prošlih letih napredovalo se je tudi na Slovenskem v umetnosti, v obče pa še mnogo, j mnogo premalo. Pač bridko je, kar smo tu pa : tam že izkusili ter se morali udati tujemu uplivu. j ker doma nismo bili složni. Pa začetek k napredku : jo storjen, le dobre volje je premalo, ki nam je tudi v najlepši slogi treba. »Doni in svet* nam je vendar pokazal koliko se dà doseči z vstraj-nostjo in slogo ! Želeti je, da bi se tudi na Goriškem oživelo večje zanimanje do slikarstva in risarstva, kar se je do sedaj pri nas jako zanemarjalo. Da se dosedanjo brezbrižnost v tem 0-oziru opusti in krene na pot, kateri vodi do prave izomike v tej stroki, naprošeni so vsi oni gg. kateri so že izurjeni v tej stroki ali bi se radi izurili, da se vdeleže dnè 31. t. m. ob 2. popo-ludne posvetovanja pri «Zlati zvezdi*. Gospodje,
kateri bi oni dan ne imeli časa se vdeležiti posvetovanja in bi radi kot udje k društvu pristopili, naj se javijo v Pavletičevi hiši, v ulici Treh kraljev (via tré rè) II nadstr. Ker je stvar velike važnoti, pričakuje se obilne vdeležbe!
Na svidenje!
ZAHVALA.
Vsem onim p. n. gospodom, kateri so za časa bolezni in smrti našega preljubljeuega očeta, oziroma deda
g. JOSIPA GYRE,
bodisi kakorkoli izrazili nam svoje sočutje, se tem potom najsrčnejče zahvaljujemo.
Zahvaljujemo se nadalje sl. «Slovenskemu bralnemu in podpornemu društvu*, katero se je udeležilo pogreba s svojo zastavo, kakor tudi onim, kateri so s svojim spremstvom izkazali pokojnemu zadnjo čast.
Družila Gyra.
t
Protrtih src poročamo vsem p. n. sorodnikom prijateljem in znancem, da je naša preljubljena mati, oziroma tašča in stara mati
Katarina Golja
s noči ob 9. uri, previdena sjtolažili sv. vere po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Sv. maša zadušnica se bode brala v župni cerkvi sv. Ignacija v soboto dne 23. t. m. ob 8V2 uri.
Predrago rajnko priporočamo blagemu spominu.
V Gorici, 20. decembra 1893.
Žalujoči rodbini
KLAVŽAR - mrk. »RIZZI.
Železnični urnik
Črt« Trst-©oric«-Videm
4.	) tajnica
5.	) namestnica
6.	) odbornice
L)
8.) « •
9.)
		z j ut.	zjnt.	pop.	pop.	pop.
Trat	odhod	8 25	9.—	4.35	8.-	8.05
Griujan		8.42	9.21	4.55		8.32
Nabrežina		9.10	10.—	5.30	8.37	9.45
Tržič		9.32	10.30	5.57	8.58	10.30
Ronke		9.39	10.39	6.05	9.05	10.42
Zagraj		9.47	10.51	6.14	9.14	11.-
Gradišče-Zdravščiua ..			,		10.57	6.20	9.19	11.09
Rubije-Sovodnje	tl	• r	11.07	6.28	9.27	11.23
Gorica	dohod	10.03	11.18	6.37	9.35	11.41
	odhod	10.07	11.28	6.47	9.40	11.50
Krmiti	odhod	10.20	11.46 pop.	7.06	9.55	122 0
Videm	dohod	10.57	12.45	7.45	—i—	1.21
Črtu Videm-Gorica-Trat
		zjut.	zjut.	zjut.	pop. |	pop.
Videm	odhod	2.45	" '	751	3.52	5.20
Krmili		4.-	6.55	8.46	4.40	6.30
Gorica	dohod	4.23	7.09	9.02	4.56	6.46
	odhod	4.47	7.15	9.21	5.15	7.05
Rubije-Sovodnje		5.-	7.23	9.31	5.25	
Gradišče-Zdravščina ,,		5.11	7.30	9.40	5.34	**“* •
Zagraj	»	5.19	7.35	9.47	5.40	7.22
Ronke		5.31	7.43	9.56	5.49	7.30
Tržič		5.44	7.50	10.06	5.59	7.39
Nabrežina		6.40	8.21	10.43	7-	8.24
Griujau		7.04		11.01	7.18	8.36
Trat	dohod	7.28	8.50	11.18	7.36	8 47
ISKRICE.
Zbirka pesmij in povestij.
Spisal
in slovenske] mladini poklonil
JANKO LEBAN, nadučitelj.
III. svezek.
Cena 20 kr., po pošti 23 kr.
V GORICI.
’.alo/.il in t iskal Ant. At. Obizzi.
1892.
«Mmm—
jr-T- rcievsišišaFf
»»■«*»
»4NTkl
Cjan Ivan,
krojač v Nunski ulici, št. 13, vreden je tudi podpore vsili Slovencev, ker izdeluje natančno in po primernih cenah.


Vidic Anton
pek na Kornu (na voglu poleg gostilne pri Rajhu) priporoča svojo pekarno občinstvu in postreže po jako zmernih cenah se svežim kruhom.
Simon Rožanc,
krojač v Vrtni ulici (Via giardino) št. 12 priporoča se slavnemu občinstvu za razna v njegovo stroko spadajoča dela.
Jakop Nardin,
prevošček
sta;mjoč«na Placuti št. 18. ima vozove št. 14 in 93 ; priporoča se slavnemu občinstvu. Sprejema tudi vožnje po deželi za primerno ceno.
Peter Birsa.
„Corte Caraveggia44 toči izvrstna domača vina kakor njegov oče v Rifenbergu in postreže tudi s hrano, lina tudi hlev za živino.
Prva slovenska tiskarna
km, m, tinsi
e Gorici, za mesnicami steč. 22
O0P v lastni hiti
urejena je po najnovejših zahtevah tiskarske obrti. Je povsem nova zategadelj se ne boji nobene konkurence.
Prva niorennka timkarna
izdeluje vse tiskovine za duhovske, županske, šolske, c. kr. in druge urade; dalje za odvetnike, trgovce in obrtnike, za društva in zasebnike, kakor: posetnice ali vizitnice, voščilne in poročne liste, naznanila, osmrtnice in drugo.
Cene so zmerne — izdelki kolikor mogoče ukusno opravljeni.
Kolikor bolje bo delovala tiskarna, toliko bolj se bode razvijal naš časopis
m»*«
Priporočevaje svoje podjetje vsem gg. prijateljem, znancem in čitateljem, bilje-žiin se
sé spoštovanjem in udanostjo
SMT* «r* pBIZZI
tiskar in odgovorni urednik
„p31 d f ra
Franc Povši'6
mizar na Šentpeterski cesti št. 9. priporoča se slavnemu občinstvu za razna mizarska dela.
Bajt Ivan
krojač na Placuti št. 31 priporoča se slavnemu občininstvu še posebej velečastiti duhovščini v blagovoljno podporo.
Novič Josip
krojač v Gosposki ulici št. 13, III. nad., se priporoča vsemu občinstvu. Izdeluje vsa v njegovo široko spadajoča dela jako natančno in po primernih cenah.
Pavlin Edvard
prej
Karolina Riessner in sin
v Nunski ulici št. 10.
V žalogi ima razne umetne cvetice, nagrobne vence, mrtvaške obleke za otroke, rakve (truge), trakove, voščene sveče itd. Postreže vedno po mogočih cenah.
Anton Cotič pek
v ulici Dogana št. 4.
priporoča slavnemu občinstvu svojo pekarijo. Postreže kolikor mogoče ceno in točno.
Zalona Trhniškep piva
pod vodstvom Joška Rovana v Rabatišči št. 18. prodaja pivo v sodčkih in steklenicah. Nt hoji se konkurence ne glede cen in ne glede dobrote piva. Steklenice so napolnjene že v pivovarni na Vrhniki, za kar se rabi le dobro uležano pivo.
Josip Hvala
V i a p o n t e n novo š t. 12.
ima zalogo raznovrstnega lesa za zgradbe in druge mizarske pótrebe.
r

*3
Anton Urbančič	^
trgovec z drobni no in tkanino v	^
Ras tein št. 20	^
prodaja tkanino za možke in ženske oble- jg ke ter razno drobuino, ki je k temu po trebim. Vreden je posobne podpore, ker drži A se tudi on načela „Svoji k svojim4' in na-ločuje blago le od slovanskih tvrdk. Cene ti po mogočosti nizke in primerne k blagu ter S ne upraša se nobenega več kot za kolikor J se misli prodati, zato odpade skorej vsako ^ pogajanje.
Černigoj Jožef,
edini slovenski stolar v Gorici v ulici Morelli št 31 piiporoča se slavnemu občinstvu. Izdeluje nov stolice ter popravlja tudi stare in se ne bo nikake konkurence.
Auton Jerkič
fotograf na Travniku št. 11 v vrtu,
izdeluje vsa v njegovo stroko, spadajoča dela. Fotografile z nova, posnema po starih neskaženib fotografijah in tudi povečuje, ako je potreba. Cene primeroma k delil jako nizke. Za dobro izvršitev jamči.
Vrtovec Marija
v Gosposki ulici št. 16 piiporoča svojo šl acuito z jestvili. Prodaja raznovrstno jestvilno blago po zmernih cenah.

Saunig & Dekleva
v A ansici ulici š. 16.
Edina slovenska zaloga dvokoles (biciklov) in raznih šivalnih strojev in lovskih pušk. Sprejemata v popravo dvokolesa in vse druge stroje. Prodajata in izvršujeta vsa dela gotovo ceneje nego naši nasprotniki; zato podpirajmo jih !
Ivan Baklava
veletržec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina, bela iu črna istrijanska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistrati» ulici. Prodaja na debelo.
Novič Franc,
krojač v ulici sv Klare št. 6 izvršuje razna naročena dela in p rodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah.
G. Likar
m Seinenišlci ulici h. št. 10
prodaja šolske iu mašne knjige, sv. podobe, * tiskovine za duhovnije in županije, papir in vsakovrstne šolske in pisarske potrebščine po najnižjih cenah.
Gostilna „Kikeriki“
V Nunski ulici, lastnina Štefana Kofola, toči jako izvrstna domača vina. Dobe se tudi vsak čas gorke in mrzle jedi. Cene zmerne, postrežba snažna in
primerna.
Živec Aloj k,
ključavničar v Robatišču št. 3, priporoča se za dela v njegovo stroko spadajoča. Izvršuje dobro
in ceno.
Franc Brezigar,
v ulici Dogana št. 16 iu na Ribskem trgu prodaja domač sir po jako zmernih cenah.
—.rrr--—--,—rzr .v.-—
Ivan Howauski
čevljar v Gledališki ulici št. 15 priporoča se in zagotavlja jako solidno postrežbo. Cene jako nizke primeroma k (lp Magli, a nikakor naj se ne primerja s tvorniškim blagom ki je malenkost ceneje, jP	a več kot polovico slabeje.
- —.2-.agr^».r:-:»i
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici v hiši dr. Lisjaka št. 23 prodaja razno jestvilno blago. Priporočamo ga vsim ker vemo, da prodaja dobro blago na drobno na debelo po jako zmernih cenah.
Nesnažen dimnik, nevarnost ognja.
Priporočamo vsled tega domačega dimnikarja Bortolo Ferdinanda na trgu sv. Antona št. 7/dII,ki izvršujejo vsa v njegovo stroko spadajoča dela za primerno ceno.
JT	Ant. Fon
M klobučar in gostilničar v Sememški ulici II Um ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov [jj] ■ | toči v svoji krčmi pristna domača viua L J M ter postreže tudi z jako okusnimi jedili. Po- M strežba in cene jako solidne.
Blaž Špacapan
v Robatišču, št. 5, priporoča svojo gostilno. Toči le edina pristna domača viua po zmernih cenah.
rrrrzurTi-::-- --
Martin Poveraj,
trgovec in krojač na Travniku poleg vojašnice, prodaja narejeno obleko in blago za možko obleko ter naredi obleko po meri. Cene primerne z blagom in ne boji se nobenega tekmovanja ptujili tvrdk.
Bizjak Franc,
gostilničar pri Orlu v ulici sv. Ivana št. 6 priporoča se slavnemu občinstvu. Toči prava domača vina ter postreže z okusnimi jedili. Ima prenočišča in hlev za živino.
Peter Drašček
v Stolni ulici št. 2 ima bogato založeno štacuno jeitvin ter poleg tega prodaja tudi razno tabačuo blago. Skrbi, da postreže se svežim blagom. (On prodaj tudi naš list).
Cej Ivan,
gostilničar v ulici Ascoli toči vedno jako dobra domača viua. Postrežba točna in cena primerna.
Karol Makuc
v Rabatišču št. 20 voditelj izdelovalnice vinskega octa. Andreja Makuca priporoča se vsim Slovencem. Izdeluje edino le vinski jesek, ki je jako okusen in zdravju neškodljiv. Kedor se krat en prepriča o dobroti tega octa gotovo se ne bode nikdar več posluževal j esilio v napravljenih z raznimi esencami. Cene jako zmerne.

Karol Drašček,
pek na bregu Korna št. 4 ima vsak dan dvakrat sveži kruh. Podružnico ima tudi v Semeniški ulici. Njegov kruh je po primerno nizkih cenah in Vedno zdrava jed. Kdor hoče pošilja mu ga tudi v
stanovanje.
izdajatelj in odgovorni urednik Ant. m. Obizzi — Tiska „Prva slovenska tiskarna" Ant. m. Obizzi v Gorici
„Sbg»“
▼e)j& po poiti prejemaiia ali na dom poiiijana skupaj a
»Goriškim vestnikom*
sa vse leto . . . gld. 1.80 „ pol leta ...	„	—.90
» četrt u ... n .48 Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša.
Posamične številke po 8 kr. dobijo ee v Stolni, Semeniški in Šolski ulici.
Uprav ni it vo in uredništvo ; Morettijeva ulica štev. 22.
»Sloga*
prinaša ožnačila na četrti strani od katerik se plačajo se za štiristopno petitvrsto po 7 kr. če se jedenkrat tiskajo, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiskajo. Za celoletne oglase po pogodbi.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, reklamacije in naročnino upravništvu.
Nefraakovana pisma se zavrnejo.
Rokopisi se ne vračajo.
0 poslednjih volitvah
v trgavlasko la ebrtnljsko zbornico v Gorici.
O dejanskih vspehih ali nevspehiii sedaj izvršenih volitev v gor'àko trgovinsko in obrt* nijrtko zbornico tukaj ne govorimo. V prvi št. novega »Goriškega Vestnika* t. 1. je razloženo, kako je z nami, na to stran sedaj, in kako naj bi bilo v prihodnje. Ta list nam svetuje osno* vanje posebnega trgovskega in obrtnijskega društva, katero bi raztezalo svoje delovanje na ves slovenski del go riške dežele. O tem bode prilika še govoriti. Drugo uprašanje pa je, ali so Slovenci storili ob teh volitvah vse, kar je bilo storiti mogoče pri sedanjih neugodnih razmerah. Na to vprašanje je iz različnih razlogov prav težavno odgovarjati.
Slovenci so desetletja zanemarjali to zbornico, in voditelji se dolgo niso hoteli lotiti dela gledè na to zbornico, ker so se jim kazale težave pievelike. Tolažili so se na prihodnjost in tako je tudi ostajalo. Danes smo napredovali vsaj v tem, da nas vidi italijanska stranka tudi v tem oziru pri delu, in dandanes ni nobenega, po-litiško na Goriškem delujočega rodoljuba, ki bi odsvetoval ali se drznil odsvetovati od delovanja in soudeležbe pri volitvah za našo trgovinsko in obrtniško zbornico. Kakó delujemo, odvisno je od naših vsakočasnih političnih voditeljev in njih glasil, in pri nas ne more biti ne voditelja ne glasila ve£, katera bi se mogla izogniti vprašanju o volitvah tudi v kupčijsko in obrtuijsko zbornico, že samo to je velik dobiček in napredek.
Se ve da, kakor povsod, imamo tudi na Goriškem sedaj bolj mirne, skromne, pohlevne, sedaj pa zopet živahne, zavestne in pri zavesti narodnih potreb in pravic odločne voditelje. Istočasno pa imamo rodoljubov, ki tako rekoč stražijo ali opazujejo naše voditelje, zmerni rodoljubi grajajo' odločne voditelje; odločnim rodoljubom pa pohlevni voditelji niso po godu. Nezadovoljnost se kaže v vsaki dobi, in takó se bodo tudi od sedanjih volitvah v to navedeno zboruico slišali različni glasovi ; eni bodo odobravali delovanje našega sedanjega političnega vodstva in presojevanje volitev v njegovem organu; drugi pa bodo zvajali postopanje tega vodstva gledè na te volitve.
Kar je v stvari sami pomanjkljivega, to je razložil gori omenjeni »Goriški Vestnik* in takih pomanjkljivosti tudi še toliko spretno in delavno vodstvo ne more kar hipoma odstraniti; na to stran bi bila tudi vsaka graja neopravičena. Grajo pa zasluži tak list, ki več nego obljubuje je mogoče premagati in doseči že sedaj. Gledè tega smo slišali različne glasove, ki se niso ravno pohvalno izražali o našem vodstvenem glasilu. Mi to samo konstatujemo, in morebiti, da bode isto trdil še kak drug list na podlagi goriških poročil.
Enako samo potrjujemo pritožbo nekaterih županstev, katera so menda pravočasno poslala imena trgovcev in obrtnikov z volilno pravico, pa se niso isti vpisali v dotične imenike. Potem se nam pritožujejo, da so se naši voliici ravno pred volitvijo pustili popolnem na cedilu.
Kolikor so take pritožbe resnične, pada krivda na tiste, ki so za slovenske volilce prevzeli nalogo, da izpolnijo vse, kar je potrebno iu da res mogoče. Mi svoje sodbe ali obsodbe nikakor še ne izrekamo tem, katerim se je godila krivica vsled nemarnosti ne moremo drugega, kakor svetovati, da se z dejanskimi dokazi o svojih pritožbah obrnejo tje, kamor so se bili obrnili za posredovanje in pomoč. Nam pa je do tega, da pride resnica na dan, ker ne moremo trpeti da bi se krivica godila naši narodni stvari naših rodoljubov samih ali celo voditeljev in njih organov. Ako ima narod zaupanje v naše voditelje, morajo to zaupanjetudi zaslužili in ob važnih prilikah, kakoršne so bile sedanje volitve, tudi dokazati. Tudi mi zahtevamo to; saj nismo zato, da bi se stvari prikrivale; mi nimamo nobenega vzroka, da bi se upogibali ali zatiskali oči, kjer je treba stati trdno in pa gledati. In naš narod je toliko pretrpel vsled lastne pohlevnosti in neumestno ponižnosti, da tudi on more in mora zahtevati, da so njegovi poverjeniki ali rodoljubi, katerim zaupa vršenje svojih pravic, odločni in do vstraj-nosti točni.
»Slovenec* je te dni imel dopis z Goriškega, s katerem se govcri o tem, da so stali na Goriškem še vedno na nejasnem, in to zato, ker se ne ločijo osebe od stvari. Se ve da je takó, ker imamo tu različnih oseb, ki hočejo vplivati na narod ali celò izključno po svoje voditi ga. To bi ne bilo ko bi te osebe ne štele za nezmožne, iu
nič slabegako bi ne imele prijateljev, kateri zakrivajo jih napake. Pri nas kar šviga z zamerami : Bog ne daj, kakegana višjem mestu stoječega rodoljuba ali sovoditelja razžaliti, to bi bil ogenj v strehi ! Tako se pri nas bojijo razkrivati to, kar je gni-jelega, zaradi oseb trpi stvar leta in leta, dokler ne pride do preobrata, do^UpTSmemb v osebah. Takó pa se bore zaradi stvari za osebe, v tem ko imamo drugo gardo, ki se bojuje za osebe zaradi osebnosti. No nadejamo se, da ob prihodnjih volitvah v trgovinsko in obrtnijsko zbornico bodo Slovenci na Goriškem na vsako stran bolj pripravljeni, da bodo imeli več svojih volilcev, da bodo resnično dolgo poprej pripravljali se, in da jim ti, katerim zaupajo, tudi natančno izpolnijo dane jim, če tudi sitne naloge. Sedaj smo na jasnem v tem, česar še nimamo; in o tem, kakó nam je postopati za volitve in ob volitvah. Organizujmo se, ne gledajot ne na levo, ne na desno !
Interpelacija-
Postava od 23. maja 1873. št. 121. drž. zak. odločuje, kako se ima napraviti imenik porotnikov.
§. 8. zapoveduje, da ima občinski načelnik z dvema od njega iz občinskega zastopstva zbranima udoma vsako leto meseca septembra predložiti imenik vseb osea, ki morajo vsled navedene postave biti poklicani za porotnike, med drugim, ima on tudi navesti, kateri deželni jezik rečene osebe umejo in kterega se navadno poslužujejo. §. 8. odločuje, da se ima tako sestavljeni izvirmi imenik porotnikov predložiti koncem sep-tembra vsakega leta okrajnemu glavarju, kateri ima ta imenik pregledati in morebitne nepost&v-nosti v njem odstraniti.
§. 9. nalaga dolžnost okrajnemu glavarju izvirni imenik porotnikov predložiti predsedniku sodnijskega dvora prve stopinje, potem ko je v njem posebno zaznemeval tiste može, ki se mu 1 zdijo največ sposobni za porotniški posel radi razumnosti, poštenja, pravičnosti, trdnega značaja in v deželah, kjer biva ljudstvo več narodnostij, ki znajo veš deželnih jezikov.
§. 11. nalaga predsedniku sodnijskega dvora prve stopinje poklicati komisijo, katera ima sestaviti letni zapisnik porotnikov najkasneje meseca novembra.
Ta komisija je sestavljana iz predsednika dvora ali sodnijskega njegovega namestnika kot predsednika, iz treh sodnikov in iz treg zaupnikov, ki jih izvoli predsednik sodnijskega dvora.
Iim liM IMI MM1MIIMWI N<WMM«ll<li>iailMai 11 MIH IHHHM
Podlistek
Pa virih sp. Z — k.
DALJE
»Saj bi uže še, ko bi le tudi drugi dečki tftkovih imeli. A glejte! Vojvoda Nangis, mali markež Nesle, mali grof Ferandy i drugi jih nimajo*.
„A to niso kralji, kakor Vi, Veličanstvo!*
»Ali se ysi kralji tako grozno dolgočasijo kakor jaz?“
Samo to jutro mi je doneslo kraljevanje že tri nevšečnosti: Zamudo boja, nauk in te grde povodce*.
»Grde? Prosim, poglejte je bolj natanko. Krasni so, da niste takošnih še videli*.
„Kaj maram! krasni ali ne, niso mi všeč, pa je!“
Ventadour je izgubila vse upanje. Zato obrne se proti drugemu učitelju, ki je pri oknu čital brevir: »Gospod Fleury, poskusite Vi, jaz ne opravim nič."
»Gospod Pleury — povzame deček, še pred-no utegne nagovorjene izpregovoriti — ker ste ravno pri oknu, povejte mi, ali je sneg že skopnel?*
»Ne še“, odgovori Fleury približavši se. »Ve* ličansto, to pa ni prav, da se ustavljate tako
malim in pravičnim zahtevam. Poskusimo! Dajte mi to roko, Veličaustvo ! Nu, udajte se, ker ni druga. To se mora zgoditi, če ne z lepo, pa sè silo*.
»Premislite vendar, da mi je iti na travnik kepat se“, ugovarja Ludovik tesnega srcà in solznih oči.
»Dolžnosti so prve v vrsti, kot kralj dajte uže sedaj, čeprav še mladi, drugim lep in koristen izgled. Vzdignite roko, prosim Vas — Dobro! Zdaj še ono. Nu, to velja, in srčno hvalo Vam, Veličanstvo!*
„AI<o so kralji srečni, vsaj ko dečki niso*, potoži Ludovik ogledovaje sè solznimi očmi zlate povodce. Komaj se to zgodi, pristopi* drug stre-žaj z naznaniiftin: »Kraljeva kočija čaka! — Ventadour prime dečka za roko, Fleury in plemiči sledè. Osem konj je čakalo pri vhodu pred krasnim vozom.
Bil je zelò mrzel dan, in Ludovik XV. se je tega srčno veselil, kajti upal je, da bo mogel vendarle kepati se. V tej, zanj tako sladkej ml-deji, stopi v voz, ter zasede sprednje sedalo. Tudi Villeroy in Meuslci vojvoda prideta kot častna spremljevalca; a pri vozu začne se ošaben prepir mej njima zaradi častnega mesta v kočiji.
»Imam čast, ter opominjam gospoda maršala Villeroya -- zadere se vojvoda Menski*, da gre meni prvo mesto pri kralji*.
»In jaz imam čast opomniti, da ne gospodu vojvodi Meuskemu, temuč meni gre to mesto kot dvorskemu maršalu Njih Veličanstva*.
»Hočemo videti!* zakliče vojvoda, ter poskusi sè silo zahtevati se v voz.
»Da, bomo videli/* zakliče ravno tako ošabno Villeroy, držč vojvodo za suknjo.
»Moj Bog!* oglasi se kralj, ki ga je v od-prtej kočiji hudo zeblo — »vzemita si kar sprednje mesto; saj se vama rad umaknem*.
»To ne sme biti,* odgovori maršal.
»No, tako pa srečkajte sè slamnimi bilkami*, nasvetuje petletni deček nekaj v šali. To se zgodi, in voz zdrsa hitro naprej.
Kraljič bi bil za vès svet vesel, ko bi šlo naravnost na travnik, ki se je sedaj pred njegovimi očmi razprostiral Tukaj bi imel bojevati se. Vzdihovaje upira svoje nedolžne oči v svitli sneg. Moj Bog — mislil si je — kake kepe bi se dale napraviti iž njega, pa tudi bombe. Kmalu zagleda tam med drevjem tudi mlade svoje tovariše, ki se uže živahno kepajo. Srdit je naskok, ravno tako sična je bramba. Glej, Chartres se s pajdaši vred zvito potukne, protivnik pa nad njo s kepami. Vrisk, smeli, zmagovalčeč krohot, nau-dušene pesmi, vse to, mili Bože, mu čarobno doni v mlado ubò. Ko krene kočija v drug drevored, mogel je kraljic še pregledati vse bojišče, vse snežene nakope iu rove. Zopet glasno kričanje in bojevanje. Solze se nesrečnemu kraljiču urterò, ker si je bil v živej svesti, Ila bi si bil veliko slavo pridobil.
„Nu, kaj, vendar mislite, Veličanstvo?* upra-ša ga Villcrov. Ludovik le molči, s prstom pokaže na bližnji prizor, v tem mu pa zaigra v ve-
7	, 4
§. 14. odločaj«, da se ima letni imenik po* rotaikov tako sestaviti, da zapita komisija tisto osebe, katere ona smatra po odločbi zgoraj na* vodenega §. 9., za najsposobnejše in navrednejie za porotnilki stan, v imenik (glavni imenik), iz katerega se imajo jemati porotniki za prihodnje leto. Po enakem načina se ima sestaviti od iste komisije is oseb, ki stanujejo v mestu zasedanja porotne sodnije ali v njeni okolici, drugi imenik, dopolnilni imenik, da se bodo jemali iz njega porotniki namestniki. Postava torej je tako pre* vidno sestavljana, da bi morale biti za porotnike poklicane vse sposobne osebe, spadajoče k okrožju sodnijskega dvora prve stopinje ne gledé na to, kake narodnosti so in kateri deželni jezik govorijo, ker v tein oziru imajo prednost pred drugimi le tiste osebe, ki govorijo več deželnih jezikov, kakor je iz §. 9 posneti.
V okrožju goriške okrožne sodnije pa bivajo Slovenci in Lahi, in sicer prvi v večjem številu kot drugi, dosledno bi se moralo sklepati, da se nahajajo v izvirnem imeniku vsaj slovenski in laški porotniki v euakem Številu, in da pridejo iz izvirnega imeuika v enakem številu laški iu slovenski porotniki v letni imenik. Toda to ni tako, ampak leto za letom nahajajo se v letnih imenikih za porotnike v ogromnen številu, slovenski porotniki pa v tako malem številu, da ui mogoče nikdar, tudi če bi se pri žrebanju noben slovenski porotnik ne odklonil, sestaviti porotne klopi.
Posledica temu je, da so vse porotne klopi sestavljene lèto za letom le iz laških porotnikov, kateri umejo le laški jezik, in radi tega so so* jeni Slovenci le od laških porotnikov ker če bi tudi bil kjedaj kak slovenski porotnik izžreban odkloni ga ali državni pravdtrik ali pa laški zagovornik.
S tem 3e pa slovenskemu narodu na goriškem godi velika krivica na časti, ker slovenski porotniki se ne smatrajo od komisije za vredne priti na porotno klop, čeravno spadajo vsled §. 9. k popolnoma sposobnim in povsem vrednim porotnikom*,^ odtegujejo se Slovenci posredno svojemu postavnemu sodniku, ker njih postavni porotniki imeli bi biti Slovenci, ue pa Lahi ; in to ravnanje je prestopek §. 1. postave od 27. oktobra 1862. št. 87. drž. zak. kateri releva: »Nihče ne sme biti odtegnjen svojemu postavnemu sodniku*.
Ta postavili prestopek pa ni nikdo drugi u-činil, kot kemisjja sama, ki sestavlja iz izvirnih imenikov lotne imenike porotnikov, katera je v svojem zasedanju za sestavek letnih imenikov porotnikov za leto 1894. sklenila, da se imajo izključiti iz letnih imenikov porotnikov vsi tisti Slovenci, kateri ne umejo laškega jezika, kar je tudi djansko storila.
Gledé na to, da to ravnanje komisije je proti odločbi postave od 23. maja 1873. št. 121. drž. zak. §. 1., 5., 9., 14., in §. 1. postave od 27. oktobra 1862. št. 87. drž. zak. da žali Slovence na Goriškem na časti in jim krati njih ustavno zagotovljeno pravico, biti porotuiki pri porotnih sodnijah;
gledé, da tako ravnanje odteguje Slovence postavuim slovenskim porotnim sodnijam iu jih izločuje laškim porotnikom;	'
gledé, da s tem, da laški porotniki ne u-mejo slovenskega jezika, leliko obsojajo Slovence nehote po krivici;
gledé na to, da se to leliko pripeti k e d ar so Lahi tožitelji in Slovenci obtoženi, ker poleg neznanja jezika vpliva lehko tudi narodna mržuja, narodno nasprotje, narodna razdraženost;
gledé na to, da tako ravnauje ni sposobno gojiti in utrditi zaupanja v nepristranost in objektivnost sodnijskih razsodb:
licih očeh tako ožitna žalost, da je celò maršal ganen.
»Veličanstvo, tem otrokom ne smete se več prištevati. Kralji morajo imeti bolj važue reči po glavi
V takih pogovorih pridejo pred vsem v Sanit • Antoine, kjer je bilo ljudstvo uže v ogromnem številu zbrano, da pozdravi svojega petletnega kralja sé živahnimi živio klici, ko se Ludovik prikaže, dete nedolžno, očituje narod svoje glušivno' naudušenje; a vendar prikimal je žalostni otrok vès bled, ker ga je hudo zeblo, pa tudi misel na kepanje mu je delala veliko preglavico. Tako pridejo naposled v Tuljerije, kder je bil velikansk shod najimenitnejših veli-kašev in plemenitašev francoskih.
Ko malega Ludovika posede na prestol zagleda v svoje veliko veselje gospó Ventadour. Nepopisljivo ljubezuina rudečica oblije mu mlado lice. »Tiho, moj kralji" našepeta mu skrbeča ženska. Ludovik XV. pogleda resno, važnost se-.danjega prizora spoznavši. S ponosnim očesom gleda na zbor, cvet dvorskega življenja. Kraljič je bil dete nenavadne lepote. Skoro vid jemajoča bela polt; črne z dolzimi črnimi ozemci osenčene oči, čuda lepo ustvarjen nos, ponos in plemenitost izrezujoči ustuici, lepo iu v kodrih na pleča padajoči lasjé, in pred vsem prosti žlahtni ustop: to je vse čaralo in zamikalo gledalce. Posedovano kraljevsko dostojanstvo je sijalo iz deteta, ki je čakalo začetka pomembnega obreda. A pri vsem tem gledal je kr&ljič tudi večkrat po strani skozi
Stavijo podpisani dr. Josip vitez Tonkli in tovarši do visoke c. kr. vlade sledeča uprašanja :
1.	ali je visoki vladi znano to protipostavno ravnanje komisije c. kr. okrožne sodnije v Gorici pri sestavljanju letnih imenikov porotnikov, ki Čast slovenskega naroda na Goriškem žali in njegove pravice krati in zaupanje slovenskega naroda v nepristrano in objektivne sojenje porotnih sodny jemlje?
2.	Ali je voljna visoka vlada nemudoma te nepostavnosti odstraniti in potrebno učiniti, da se bodo tudi Slovenci sprejemali v enakem številu kot Lahi v izvirne imenike porotnikov sploh, in v letne imenike porotnikov še posebuo?
V Gorici 16. januoa rja 1894.
Dr. Jos. vitez Tonkli — Dr. And. Lisjak — Dr. Al. Rojic — Rajmund Mahorčič - Kocjančič —-Čerin — Alfred grof Citronini — Dr. Nikolaj Tonkli — Dr. A. Gregorčič.
Politični razgled
V	Progi se vrši Še vedno presliianje prič proti Omladini, katere tajijo kakor zatoženci. Večji del prič ugovarja pravemu preslišanju, tako da je državni pravnik v vdihi zadregi.
Na Češkem se govori tudi, da predopi vsa staročeška stranka » opozicijo.
Deželni m beri delujejo z j«iko lepim v*pe-hom. Naši vrli narodnjaki pokazali »o osobito v našem in isterskem zboru te dni} «la razumi jo njih mandatorje ter pr pričali se kako se da mnogo več doseči potom skrajne opozicije in radikalizma kakor s pobiranjem vladnih drobtinic.
V	našem zbaru je dr. Rojic zahteval slovensko obrtno Šolo s posebno podporo 1000 gld.
V	isterskem zboru pa jv interpeliral Seršič gle-di varstva imunitete poslancev, kateri imajo govor v slivenskem ali hrvatskem jeziku v dež zbora, in kojih govori se ne postavljajo v zapisnik. Da se na Dunaju vrše vsakdanje konference v kupčijskem mi-nisterstvu, je vsem znano ; da bodo te res prinesle Tržačanom obljubljene pečene ptice, v tem dvomimo.
VMitfe države.
V	Italiji se je vse vrnilo na staro (?) mir-no kopito in istotako ohladile so se homatije med AngleŽom in Egiptom, ki te pa znajo povrniti in povzročiti tudi konflikte, preteče nevarnosti evropej-9lc€mu Ulivtl,
Srbija, — Prejšnji teden seje izvršila na Srbskem minieterska kriza. Koj po smrti dr. Dokih), ki je bil predsednik t prejšnjem radikalnim mini-sterstvu, nastalo je med kraljem Aleksandrom in radikalci neko nesporazumljenje, katero je postalo še večje, ko je Milan bivši srbski kralj prišel v Belgrad, Radikalci so našli v tem nezakonitost in rudi tega je dalo radikalno ministerstvo ostavko, katero je kralj tudi sprejel. Simič,, veleposlanik na Dunaji, dobil je nalogo sestaviti novo ministerstvo, katero je sestavil tako'le: On sam je prevzel predsedstvo in vnanje stvari, Petrovič finance, general Zdravkovič javna dela, državni svetnik Nikolajevič notranje stvari, polkovnik Milovan Pavlovič vojsko, profesor Lazarič narodno gospodarstvo, prof. Andrej Gjorg-jevič pravosodja in začasni uk.
DOPI SJ_____________
Il Prvaéine, dnè 2 8. j a n n ari j a. — Ka-kor je bilo že po naših časnikih objavljeno, da se snuje v Prvačini ženska poddrnžnica svetega Cirila in Metoda, moram Vam aanea javiti veselo novico, da je visoko c. kr. namestništvo .v Trstu se svojim odlokom od dne 19. januarija 1894
minutimi
okno na še sé snegom obloženo drevje. Ni čuda.
Ko pride čas, da mora ogovoriti zbor, skloni se Villeroy do njega z uprašanjem, ali zna še one besede na pamet. Na to začne kraljič s čudovito ljubeznjivostjo :
»Mi kralj Francozkej in Navali imenujemo vojvoda orleanskega namestnikom svojim oskrbnikom za ves čas nedoletnosti. To vsled parlamentarnega sklepa od 2. septembra".
To vse je izrekel kralj prav gladko Kakor v zalivalo pristopi vojvoda orleanski, da roke poljubi ljubeznjivemu kralju, tako tudi vsi udje na novo imenovanega soveta. Ali ogovori, poljubovanja, naudušeni pogledi, gromoviti slava-klici,. vedna zagotavljanja udane vernosti, ah vse to je le predolgo trajalo za mladega kralja, če prav mu je maršal Villeroy vedno na straži stal, in vsako njegovo gibanje nadziral, vse ni nič pomagalo: kraljič je le plaval v svojih snežnih uzorih. Toda, stoj, neka smešna osoba v zboru vleče še njegov pozor na-se. Kraljič hoče smeh zagnati. Villeroy zapazi: »Veličanstvo, n« glejte zinirom tje“. Ludovik: »Pustite me, pogled rne mika". — Villeroy: »A ni spodobno. Cujte, kaj Vam pravi predsednik kupčijske zbornice". »Oh, baš to me dolgočasi do smili" šepeta
kraljič.	-	,
»Za Boga, prosimo Vas, Feličanstvo! — vpira se nesrečni maršal ves v znoji, ko še kralj vedno obrača svoje oči proti smešnemn človeku.
(Konec prih.)
štev. 1264 pravila potrdilo.
Razvidi se iz toga, da naše ženske so marljivejše nego nasi moški, kajti do zdgj se je žo vpisalo 82 letnih družabnic, in se jih vtegne še vpisati gotovo okroglo število 100, kar je zadosti veliko število za našo Prvačino, sicer majhno v jednem, a veliko v dragem obziru. Živile naše požrtvovalne ženske, napredujte vrlo naprej v prospeh našega narodnega šolstva in naših nežnih cvetk, da jih ptuja slana ne uniči !
Moška podružnica svetega Cirila in Metoda za Dornberg, Prvačino in Gradišče spava nez-dramno spanje že nekaj časa sem, in sicer od Onega časa, kar se je na Goriškem izvršil preobrat političnega delovanja, odkar je bil propadel voditelj goriških Slovencev. Od onega časa je naša moška podružnica zadremala, ker se je bil t. č. predi-ednik odpovedal vsakemu nadaljnemu delovanju, češ, da so bili krivi voditeljevega propada tudi tukajšni Mladoslovenci, kateri so bili udje podružnice. Rekel je ob isti priliki:, »delujejo naj mlajše moči, mi smo itak že prestari postali."
Poskusilo se je še potérn, da bi poddrnžnica zopet oživela; volilo seje novega predsednika, a vse zaman 1 Nekaterniki niso hoteli sami orati in sejati, niti žita požeti in ondatiti ter to drugemu na kaščo znositi ; vsled tega je napadla celo drnštvo letargična bolezen, katera pa, dal Bog, da bi se kmalo spremenila v resurrexis aleluja, ter začelo se zopet delovati na to, da se možka podružnica svetega Cirila iu Metoda za Dom-berg, Prvačina in Gradišče oživi in razcvete.
Ii gorenjega Krasa (Izv. dopis. 29. jan. — Prišel sem nekega dne v neko gostilno kraške vasi, kjer je bil krčmar ob enim tudi žnpan. V stranski sobi zapazil sem c. kr. »krožnika, z dvemi tako imenovanimi Čičkami, kateri je radi beračenja uklenil, ker postava veleva, da mora vsaka občina preskrbeti svoje uboge s potrebnim.
Vidil sem ravno istega dne veliko beračic po isti vasi, ne da bi jim kdo zabranil beračiti ; predrznejo se celò v vojašnici okrbžnikov beračiti, kar sem vidil sam. Te beračice se po naši kraški navadi imenujejo »balarce", katere delajo posestnikom velike sitnosti. Dokler so jim Česa ho podari, jib ni mogoče odpraviti.
Daši jo to beračenje vže iz starih časov v navadi, bilo bi vendar dobro, da bi se to popolnoma odstranilo, in to z dogovori g. županov in starašinstvenih sklepov.
Dobro bi tudi bilo, da bi se naši kraški županje kje snidli in da bi so o važnih zadevah pogovorili in posvetovali kakor : p županskih zadevali. o volitvah cestnega odbora, c. k. okrajnega šolskega sveta iu drugih. Pri takih shodih g. županov, bi se dobro spoznalo, kateri je vreden tega posla. Prepričal sem se vže večkrat, da se županom takega moža voli, kateri nima čuta za narod; in na to bi se pač moralo ozirati po vaseh, da bi se izgojevalo tudi naše ljudstvo v narodnem zmislu. Med tem ko se skrbi na magistratu v Gorici iu Trstu za ta predmet čez mero, se pri uas na deželi niti ne ozira na narodnost,
Župan sledi za županom, ali da bi se za-moglo reči, da je ta ali oni vsaj nekoliko povzdignil narodne namene, Ijubezeu do mile domovine in enako, se od smrti rajn. župana Matije Doljaka iz Solkana do danes ni več slišalo takega narodnega podbujenja. Ergo: slabo v mestu radi prepirov in slabši na deželi radi prevelikega miru!
h spodnjega Vipavskega, 30 januarija. — Hvala Bogu, da imamo zopet lepo vreme; po dolgočasnih deževnih dneh začelo je solnce lepo sijati in oživljati vso naravo. Le ta presneta hlipa še ne miruje, občuti jo več rodoljnbov v našej okolici kakor : Učitelj sovodenjski g. Benko, učitelj Križman v Rubijah in mnogo drugih.
Interpelacija dr. Rojica v našem deželnem zboru bila je komaj interpelacija, in želeti je, da postane iz te kmalu moka, za kar gorko na na srce polagamo gg. deželuim odbornikom, da ustrežejo želji goriških prebivalcev, kakor je to vže povedal »Goriški Vestnik". Konečno Vam poročamo, da Mirenci dobimo novega župnika in sicer č. g. Pavletič a Gotarda, župnika na St. Viški gori, kar mu iz srca kličemo; Dobro došel!!
Il Šebrelj, 18 januarija. — Cenjeni gospod urednik ! Uže dolgo časa ni bilo nobenega dopisa iz Šebrelj. Blagovolite objaviti tedaj tudi moj dopis v vašem cenjenem listu. Tudi pri nas bilo je vreme do novega leta prav spomladansko. A koj po novem letu nastopila je zima sé zelò hudo burjo in sš snežnimi zameti. Influenca je zahtevala letos posebno dosti žrtev, od katerih je nekatere tildi spravila v rani grob. Pobrala bela žena — smrt tudi našega občespoštovanega župana in njegovega brata velečastitega gospoda župnijskega opravitelja v Copovanu. Dal Bog, da bi nas ta neljubi gost kmalu zapustil. Za sedaj dovolj prihodnjič več.
»Slovanski svet" ima v 2. številki to-le jako lepo vsebino: Nadaljnji boji za narodno enakopravnost. — Dunaj kot neposreduo državno mesto. — Popovski in Vašaty. — Tz poezij I. Stritarja. — Prepir in mir. — Iunakova žavba. Glossa
—	Lavo v iinendan. — Iz ruskih običajev. Odmevi franko • ruskih praznikov. — Heureka.
—	Pojasnilo o Turgenjevovih ženskah. — Oglep po slovanskemu svetu.
na Italijansko. Učakal je zopetno amnestijo in postal zopet obč. tajnik v Gorici, na katerem mestu je ostal do svoje smrti. Tedaj je preme-nil svojo taktiko in deloval za kulisami. Ko je umrl, izšle so tri številke lista »Corriere di Go* riala" s črnim robom. V jedni številki je bilo čitati : »La Tua memoria ed il Tuo esempio sarà cosa sacra a noi. Il Tuo nome passerà ai posteri quale simbolo di fede, di amore patria, di con* cordia cittadina." Pri pogrebu govorila sta župan dr. Maurovich in dr. Luzemberger. Te govore zakljužil je list z besedami, da izhaja iz Favet-tijevega groba za sedanji in za bodoči rod nauk : 'imitarlo", "posnemajte ga“. — Zakaj posnemati? Gospodarski ni občini nič koristil, ker je za njegovega tajnikovanja zagazila v velike dolgove; proslavljati je bil zaradi svojih idej, in kako so se njegove ideje razširile v Gorici, vidno je iz tega, da so se o njem, katerega je hotelo prebivalstvo leta 1848. tynchati, 1. 1893. pitali taki članki, da je bil pokopan na občinske troike, da se mu je dovolila rakev pod arkadami in da je obč. zastop sklenil, imenovati neko ulico po Karlu Favettiju. Dne 28. oktobra 1893. je bil župan že interpeliran, zakaj se to še ni zgodilo.
Glede Rismonda javila je zadnja številka (81) „Rinnovamenia" nekaj, kar je analogno Fa-vettijevemu počenjanju.
Smrtni ostanki Rismonda, ki je 1. 1848. nagovarjal k ustaji zoper Avstrijo, so se izkopali in ■ starega pokopališča, kjer se mu je postavil spomenik z napisom 'Cittadini rammentate — Giovani imitate", Meščani, spominjate se ga, — Mladeniči, posnemajte ga. List 'Corriere" rekel je o tem napisu, da je „semplice, ma espressiva", priprost ali pomemben. (Veselost in klici: Prav dobro !)
Pred nekaj leti vihrale so nekega lepega dne raz stolp Goriške stolne cerkve zastave v italijanskih bavah. S časoma se je izvedelo, da jih je bil razobesil stavbeni mojster Tabai, mož, kateremu je dotlej avstrijska vlada dajala v izvrševanje naj večja in najvažnejša erarična dela. Prišel je sicer v zapor a s pomočjo dobrih priia-teljev se mu je posrečilo, pobegniti v Italijo.
Pred letom 1886. imela jo Goriška posadka navadno tudi vojaško godbo, ki je večkrat na Travniku svirala. Nekateri meščani so tedaj vedmo okna zapirali, vrh tega pa se je godbi št žvižgalo in kričalo. Ko je godba nekoč pred stanovanjem vojaškega poveljnika — mislim, da je bil Lobkovič — svirala, metali so ljudje nanjo kamnje. Namesto da bi se bilo skrbelo za «zadoščenje, je vlada dotični polk premestila v drug kraj, v Gorico pa poslala drug polk brez godbe. Dne 10. ali 11. marca 1880. razgrajala je po Gorici petorica na nabor došlih uovakov, potem pa se odpeljala v neko drugo mesto. Tam se je v neki gostilni zgodilo nekaj takega, kakor baje v Chodèrini restavraciji v Pragi. Kaj — tega ne smem povedati. Videl sem namreč, kako se je v odseku za izjemne naredbe o teh rečeh ra-spravljalo in vem, kaj se sme povedati, kaj pak ne. Črno-rumena dekoracija neke druge slike — to smem že povedati — je bila strgana in uničena, in dotičniki so uganjali take protiavstrijske reči, da je gostilničar zbežal z doma. Na podlagi to dogodbo zadevajoče notice — prej seveda oblastva niso o tej stvari nič vedela — začela se je preiskava in so bili izgredniki policijskim potem obsojeni na 100 gld. globe, katera se jim je pozneje še odpustila.
Več mladeničev iz raznih mest, mej njimi tudi sinovi zadnji čas tako proslavljanega Karla Favettija, utekli so na Italijansko, da se odtegnejo vojaški službi. Drugi so to storili, ko je bilo iti v Bosno v boj, ali pa celo iz Bosne. Neki mladeniči so pred več leti v nekem ister-skem mestecu sneli s trafike cesarskega orla ter ga narobe obesili na neko trgovino.
Sodišče se je o tem obvestilo in sodišče je reklo, da je to navadno pobalinstvo. V neken drugem isterskeni mestu so bili pred kratkim raz poslopij c. kr. uradov sneti avstrijski orli in potem zamazani. V nekem večjem primorskem mestu se je pri neki večerji, katere se je udeležil mlad, sedaj že precej visok uradnik, zgodilo nekaj povsem takega, kakor dne 12. avgusta 1893 baje pri Cliodčri v Pragi. Spomenik, postavljen v spomin 500 letnice združenja Trsta s habsburško monarhijo, stražila po dnevi dva, po noči pa štirje redarji. (Čujte! Čujte!) Mnogi prijatelji in znanci so me na to opozorili, ko sem bil zadnjič v Trstu. C. kr. uradniki, ki ne hodijo z italijani-simi še — vsaj v jednem mestu, kolikor je meni znano - izžvižgavajo in psujejo ali se izzivajoče pesmi za njimi pojo. Primeri se celo, da ne morejo dobiti stanovanja, niti hrane. Neki tak uradnik je bil nekoč celih 14 dnij brez to-
ple hrane; še za denarje ni mogel dobiti. (Čujte! Čujte/) Pred par leti je neki oiožnik nemške narodnosti prišel v krčmo, kjer so meščanje prepevali iredentistične pesmi in upili )fViva l’Italia"; Italijani so orožnika pozvali, naj ž njimi poje in viče. Odgovoril je, da peti ne zna, klicati pa ne sme. Potem so ga obmetevali s posodami in nanj zmetali celo vrečo krompirja. (Čujte! Čujte!)
Kako postopajo pri nas oblastva, se vidi mej drugim iz tega, da je društvo »Austria" v Trstu dne 18. avgusta 1893 v proslavo rojstnega dne cesarjevega priredilo slavnost, katere so se vsa slovenska društva udeležila. Oficijozni list „L’Adria“ je to slavnost popisal, našteval vsa mogoča društva, ki so se je udeležila, le slovenska društva je popolnoma prezrl.
Dne 18. avgusta 1893 odšlo je več mladeničev iz Trsta na neko goro mej Avstrijo in Italijo, da jim ni bilo treba udeležiti se slavnosti in da so na meji uprizorili pobratimske slavnosti s podaniki iz sosednje kraljevine. Karakterističio je tudi to le, kar se je že mnogokrat zgodilo ; v nekem primorskem mestu bilo je gledališče na imendan cesarja ali cesarice tako prazno, da je letos politični šef prosil slovenske meščane, naj gredo k italijanskim predstavam, da bi potem mogel sporočiti, da je bilo gledališče jako dobro obiskano. (Veselost.) V neki slovenski občini, o kateri se je zadnji čas jako mnogo govorilo, praznoval se je dné 18. avgusta 1893. cesarjev rojstni dan, klicalo se je »Živio cesar" in pela avstrijska himna. Na to so nekateri pristaši italijanske stranke odgovarjali z »Evviva il nostro ré" in pri pevaiiu cesarske pesmi upili najostuduejše besede, (čujte! Čujte!) To se je c. kr. oblastvom ! uradoma naznanilo. Kolikor se vé, se niti preiskava ni začela. (Čujte! Čujte!)
Od c. kr. vlade podpirani list ,11 Mattino", kateri sem že prej imenoval, je klice »Evviva il nostro rè" spoznal za umestne, gledé ostudnih besed, izrečenih po prepevanju cesarske pesmi, pa je list reke!, da so veljale ne cesarski pesmi, ampak Slovencem. In tako je bilo s to stvarjo pri kraji.
Čujte, kaj se je letos dnè 18. avgusta primerilo v nekem hrvatskem mestecu. Na lepi li* burniški obali, katero bi c. kr. vlada potem šol tako rada poitalijančila, in kjer sem pred kakimi 1 desetimi leti govoril z nekim odločno italijanski mislečim možem, ki mi je rekel, da je jezik njegovega srca hrvaščina, jezik kruha pa italijanščina, tam je zadnjih deset let zapostavljanje Hrvatov od strani c. kr. vlade tako napredovalo, da se je letos že sledeče zgodilo. Nekdo je vprašal mladega moža, učiteljlkega pripravnika, prišedšega iz šole tega mesteca, ali ne gre k maši. I ta je odgovoril : Ne, k maši za cesarja ne grem ; če bi bila maša za Garibaldija, za kralja Umberta in za kraljico Margarito, potem bi šel. (Čujte! Čujte!)
V teh zadnjih letih so bili otroci v tem mesteci tako vzgojeni, da so prav pogostoma, skoro vsak dan, klicali »Evviva l’Italia ! Evviva Umberto!4
Mladenič, katerega sem prej omenil, dobil je podporo, kakor sem čital, od deželnega odbora istervkega, ki sicer slovanskim učiteljskim pripravnikom in pripravnicam nikake podpoie ne daje in takisto tudi od društva »Lega nazionale".
Dné 19. avgusta 1893 dopoludne, torej dan po cesarjevem dnevu, zaprli so v Trstu 25 letnega farmacevta Eruiinija Niederkorna, rojenega Go- j ričana. Kot uzrok temu se je navedlo ražširjanje revolucijonarnih spisov. »II Piccolo" prinesel je | dotično poročilo, torej smem tudi jaz to stvar omeniti. Mladi mož se je bavil s kemijo, da bi jo porabil v politične svrlie, — najbrž za izdelovanje petard. Zanimivo je tudi to, pa je neki c. in kr. poročnik v reservi tega mladega moža že leta 1888 ovadil radi irredentističnih činov. Vršila se je pri njem hišna preiskava, a našlo se ni nič, ker je bil že prej o preiskavi obveščen. (Čujte! Čujtel) On je bil oproščen, častnik pa radi žaljenja časti v prvi instanci obsojen. Da je v Italiji — navesti hočem nekatere izreke o iredenti, ker nekateri gospodje dvomijo, da kaka iredenta sploh obstoji — stranka, ki se imenuje Italia irredenta in da ima svoje privržence tudi v južnih provinciali monarhije, dokazalo se je v procesu, vršivšem se dné 17. in 18. decembra 1891 na Dunaji. To se je naravnost priznalo, in sicer ni tega priznal samo državni pravdnik, ampak tudi zagovornik. Zatočenci so bili oproščeni, kor se jim ni moglo dokazati, da so zvežnje listov te stranke dobivali z njihovo vednostjo.
»Javna tajnost je“, pisal je neki drugi list, »in nikomur v Avstriji ne znana, da je v Trstu stranka, ki bi — na pol prikrito, na pol odkrito — rada postavila na Krasu zeleno-belo-rudeče
mejne količe. (»Neue Freie Presse" z dné 16. aprila 1893.)
Pri kazenski razpravi, vršivši se pred Graškimi porotniki dné 27. aprila 1893 proti trem Italijanom iz Trsta, rekel je Tržaški državni pravdnik Taddei v dotični zatožnici .... (Nemir in klici: Končajte!)
Podpredsednik dr. Kathrein: Prosim mir!
Posl. Spinčič: Citiram, da bi se mi ne reklo, da govorim to, kar mi pride na pamet,
Podpredsednik dr. Katkrein: Prosim gospod poslanec, nadaljujte.
Poslanec Spin Čič: Drž. pravdnik je rekel, da nekatere osebe — citiram — zadnja leta v Trstu uprizarjajo demonstracije, katerim je namen združitev Primorske s kraljevino Italijo.
Svoje mišljenje izražajo pii patrijotičnih do-godbah v naši in v italjanski državi, in sicer s čini, ki spravljajo imetje in življenje miroljubnih državljanov v nevarnost.
Mej navadne demonstracije spada metanje petard in razširjanje revolucijonarnih tiskovin. Mej slednje spada v prvi vrsti list ,L’ Eco del* l’Alpi Giulie", ki se sicer tiska v Milanu, pa se smatra za domače glasilo in kateri izdaja »Circolo Garibaldi" v Trstu.
O priliki desetletnice usmrčenja Oberdanka, torej 1. 1892, v noči od dne 27. na 28. septembra, razširjala se je v Trstu podoba OberdHnka z nad-pisom »Guglielmo Oberdank" in s podpisom »Cir-. colo Garibaldi di Trieste". Se večje število teh podob se je v Trstu razširila v noči od 19. na 20. septembra 1892.
Redarji so to noč zasačili dva mladeniča, ki sta take podobe prilepljala na spredujo stran velike vojašnice. Pri jednem našli so redarji 35 takih podob in izvod spisa »Canti della patria a Guglielmo Oberdank". V prodajal niči jednega teh prijetih mladeničev našli so redarji drugi dan 280 takih podob in zemljevid, na katerem so bili Trst, Istra in Trentin narisani kot del kraljevine Italije. Zasledili so tudi tretjega sokrivca, pri katerem so tudi našli prepovedane knjige in spise.
Za to pravdo je bilo zadnji hip delegoyano porotno sodišče Graško, in česar se vidi, da c. kr. drž. pravdništvo Tržaškim porotnikom ni zaupalo.
V	isti pravdi popisal je državni pravdnik tudi ustno zgodovino iredentizma od leta 1868. Od I. 1865 do 1. 1882. bila je to le platonična želja nekaternikov. Od 1. 1992. razišrjal se je i* redentizem čemdalje bolj in čemdalje nevarneje. Začenši to leto primerjale so se pogostoma demonstracije, sovražne jedinstvu monarhije in cesarski obitelji, ki so delale oblastvom mnogo skrbij. To je morda res; a kaj storé oblastva proti ir-redentizmu, to je drugo vprašanje. Kar se primeri iredentističnega, vse hočejo kolikor le mogoče zmanjšati, zamolčati, in prikriti ter s tem le pospešujejo iredentizem.
Pritrjam besedam visokočastitega gospoda tovariša grofa Alfreda Coroninija, ki je v odseku za izjemne naredbe rekel: »Iredentistično gibanje ua Primorskem je jako intenzivno. To gibanje rase od dne do dne in če se ne izraža v hrupnih političnih demonstracijah, je toliko nevarneje, ker mirno iu sigurno podkopuje avstrijsko idejo in je že okužilo kroge in stanove, kateri so doslej veljali kot zanesljivi."
Pritrjam popolnoma tem besedam iu dostavljam samo, da se primerjajo tudi hrupue poulične demonstracije, samo pod drugo firmo.
Dovolite, gospodje, da h koucu izrečem še nekaj besed. Kdor čita in motri vse to, kar piše in počenja iredenta, kdor vidi, kako občinška o* oblastva, deželna oblastva in c. kr. oblastva vedno in vedno Italijane podpirajo, Slovane pa zatirajo, mora uvideti, da se pripravlja Primorska za odstop drugi državi, italijanski kraljevini, kar je sicer že tudi neki višji avstrijski častnik nemške narodnosti priznal.
V	prejšnjih letih gospftda moja, so Italijani, zmatrajoč Hrvate in Slovence za mrtve in povsem neopasne, napadali vlado iu vladne organe, sedaj pa puščajo vlado v miru iu napadajo Hrvate in Slovence.
Sedaj jim ni treba zoper vlado in nje organe pisati in delovati, ker delajo roko v roki z Italijani. Deluje se čim bolj v zmislu načela, katero je pred nekaj leti izrekel neki Italijan: »Aprofitiamo deli’ acieccamento deli’ imperiale governo" — Izkoristimo zaslepljenost cesarske Vlade,
Za časa Tržaških volitev pisal je ,Freni* denblatt" izrecno, da c. kr. vlada Italijane na Primorskem podpira in protežira.
Tudi od vlade podpirani „11 Mattino" je tako pisal, rekši. da deluje vlada na škodo Slovanov. To isto samo z drugimi besedami pove-
Primorska razmere.
(Govor poalancA V. Š p i n c i 6 a v 255. seji drž. zbora due 15. decembra 1. 1.)
Štirinajst teh, v Italiji izdanih listov je bilo konfiskov&nih v Avstriji, a še le potem, ko so se na Primorskem že čitali. Dovolite mi, da navedem nekatere naslove. „XX. Dicembre.* Na sredi Ì je natisnjena podoba Oberdankova, potem kratek životopis in «Ribelli ?**, z vprašanjem, kaj to so «Ribelli**, ki so na Montanskih gorah preminoli. Nadalje «La Tomba di G. Oberdank**, potem «Fede**, v kateri se izreka upanje, da prideta Trst in Istra k Italiji, potem «La prepondence degli Slavi**, v kateri tiskovini se govori tako o j Slovanih, kot da so največji sovražniki tistih, ki izdavajo te liste. «Dalllstria** je korespondenca in sicer prav zanimljiva, v tej korespondenci se govori o malenkostih iz neke isterske vasi, iz česar je vidno, da se dopisnik v tisti vasi nahaja. To je dokaz, da niso vsi iredentovci v Italiji, da so tudi pri nas. To kaže še drug slučaj. Dopisnik govori o malenkostni dogodbi v mestu Buje potem pride dopis iz Gorice, v katerem se govori o Goriških zadevali. Potem pride članek „Da Gorizia**, potem «Cronaca Cittadina** to je Tržaška, potem dopis «Da Roma** «bratom“.
Konfiskacije v Italiji izhajajočih listov se vrSé pogostoma. Ne bom Vas z navajanji dolgo zadrževal. Povem naj le, da se navajajo v «L’Osservatore Triestino** v jannvarjii 1893. v številkah 1, 2, 3, 7, 8, 15, 16, 17, 30 in 22 konfiskovani I italijanski listi, seveda še le potem, ko so se j splošno razširili po Primorskem, v aprilu se na- ; vajajo v številkah 93, 94, 96, 97, 98: od 19. od 30. maja 1893. v številkah 114, 116, 118, 119, | 121, 122.
Zlasti seje to zgodilo po 20. decembru in po srebrni poroki italijanske kraljevske dvojice, kakor tudi po volitvah v Trstu, kakor je razvidno iz številke 107, in 128, imenovanega lista iz meseca junija. Razvidno je pa to tudi iz drugih listov; dobite jih tu v zbornici, ker so last parlamenta.
Oberdank je bil član društva «Circolo Garibaldi** čigar sedež je baje v Rimu. V tem društvu se je leta 1882. sklenil znaui atentat. Tam so srečkah in sicer je bil za ta čin določen najprej sin jako odličen Tržaške rodovine, katere nečem imenovati. (Čujte! Čujte!) Ta pa se ni mogel odločiti za izvršitev ter je iz obupnosti skcčil iz četrtega nadstropja na ulico ter se je ubil. To se je zgodilo dne 15. junija 1882. Potem je bil izžreban Oberdank, ki je atentat tudi izvršil.
Zanimivo je, kako piše «Corriere di Gori-zia**. Ko je umrl general Filipovič, prinesel je ta list o njem le tri vrste. Kadar pa umrje kak italijanski odličnjak, prinaša dolge, črnoobrobljene članke. To se ne godi v Italiji, to se godi v Gorici. Tako je izšel v št. 36. z due 10. avgusta 1889. dolg, črno obrobljen članek o bivšem italijanskem generalu Benedetto Cairoliju, ki se je svoj čas boril kot dobrovoljec zoper Avstrijo. Tu se je popisovalo, kako se je Cairoli 1. 1860. postavil na čelo «De Milin** in kako hrabro se je na strani Garibaldija boril I. 1866.
V	nadaljnih številkah piše list o pogrebu Cairolijevem, natisne vse govore in telegrame. «Corriere** ni bil konfiskovau. Dne 22. oktobra 1889. prineselje črno obrobljen članek o Cesarli Michieliju iz Červinjana v št. 9. z dnè 2l.janu-varja 1791. tri kolone dolg, črnoobrobljen članek o Amadeu Savojskem, v katerem ga nad vse proslavlja. V številki z dne 20. aprila 1890. prinesel je črnoobrobljen članek o Aureliju Saffiju, iredentovcu in republičanu, ter rekel, «La morte del patriota insigne è con dolore sentita da quanti amano l’Italia senza distinzione di parte**.
«Corriere** prinesel je 7. oktobra 1890. o smrti iredeutovea Alfreda Bočearinija dolg članek. Ministerstvo dobiva take liste in jih torej lahko pregleda.
V	Trstu nastopili so pred kratkim v nekem gledališči klowni, oblečeni z italijansko trobojnico iu okičeni z italijansko zvezdo. Občinstvo jili je frenetično pozdravilo. Jeden klownov js vrgel tri kroglje v zrak, rudečo, belo, zeleno. Nov aplavz! Na mizah so bili razni predmeti, vsi rudece-belo-zeleno pobarvani. Hrvatske barve pa v Istri niso dovoljene Na dan Garibaldijeve smrti se služijo zadušnice, pri katerih so navzočni tudi dijaki.
L. 1881. v predvečer spominskega dneva italijanskega kralja Viktorja Emanuela so bili v nekem primorskem mestu, katerega nečem imenovati, na oknih in stenah prilepljeni listi z napisom «L’Italia fatta ma non compiuta**. Neki dijak je imel celo na suknjo prilepljen tak listek
in je ž njim prišel v šolo. Tudi drugod razdajali so se listki z napisom «fuori lo straniero*. Kdo je ta tujec, je bilo spoznati iz prej navedenih tiskovin.
Začetkom meseca februvarja 1863. je društvo «Dante Allighieri** priredilo v nekem Rimskem gledališči maskerado. Prvo nagrado je ob frenetičnem odobravanju najodličnejše, tu zbrane Rimske družbe dobila maska, predstavljajoča Tri-dent in druge še ne rešene, in pod avstrijsko vlado vzdihajoče provineije.
«Dante Allighieri** je «Legi** podobno društvo.
Dne 13. junija 1893. bil je v Rimu banket v proslavo Tržaških volitev, kakor je naznanila «Neue Freie Presse** z dne 15. junija 1893: dne 19. novembra 1. 1. zopet banket, kateri je «fratellanza militare italiana** v Rimu priredila ; navzočni so bili neki minister, več geueralov itd. in tudi Rimski župan, ki je v svoji napitnici poin-tiral tudi Trst.
Dne 10. marca 1893. so v Gorici pred očmi redarjev, pred poslopjem c. kr. policijskega komisarja, nekateri novaki, došli na vojaški nabor, prepevali garibaldansko pesem «Addio mia bella addio, l’armata se ne va“. ne da bi jim to kdo branil; potem hujskajočo pesem zoper Slovence «Lascè pur che i canti e che i suhi**, potem garibaldinsko, Svetega Očeta zasramujočo pesem «Se il Papa piange, soldati non ha più** in ultra-iredentevsko pesem «Ai confini dell .Ita Italia'*.
Gospod grof Alfred Corouini v tej dogodbi 15. marca 1893. interpeliral, pa ni dobil odgovora.
V družbah se prepevajo iredentovske pesmi, v katerih se naše dežele imenujejo del Italija, in iz katerih je pregnati tujce, našega vladarja in zveste njegove podanike. Daje tudi neki politični precej visoko stoječ uradnik to pesem v neki družbi pel, to lahko potrdita dva uradnika. To se je že povedalo v deželnega zbora seji dne 12. marca 1892. ali dotični uradnik sedi še sedaj v svojem uradu. Uradnika nista bila vprašana, ali se je to res zgodilo (Posl. dr. L agi n j a: On tudi ni ugovarjal) in trditev ni bila ovržena.
Podobe Umberta, Margherite in raznih italijanskih oklopnic itd. v gostilnah so žalostna resnica. Značilna je tudi dogodbica, katero je doživel neki postiljon. Ker ni hotel v neki družbi italijanskih pesmij prepevati, ga je družba pretepla. Po preteku petili mesecev je uinrl. V oporoki je določil, da je njegovo truplo preiskati.
O petardah vedo, kakor se mi zdi, tudi tisti gospodje ki so bili o neki priliki v Trstu. Tako ste se našli dne 25. avgusta 1892. pri poslopju namestništva dve petardi, koncem septembra 1892. jedila pod trdnjavo. Pri štirih mladih j možeh našla je pslicija tvarine, potrebne za izdelovanje petard, pisma in tiskovine. Tudi imena teh mladih mož so prišla v javnost; bili so to Amadeo Herlitzka da Trieste studente di medicina ali’ università di Pisa. Romano Mauro da Trieste, študenta di matematica all’università di Torino, Giuseppe Menesini da Trieste, študenta di matematica all’ università di Padova e Quido Wallop ala Trieste.
Gospoda moja! Daši je prav neprijetno, navajati take stvari, se to mora zgoditi. Nam se delajo glede obiskovanja Zagrebškega vseučilišča težkote, (Čujte! Čaj te !) dočim smejo Italijani obiskovati imenovana italijauska vse in se potem pri nas nastavljajo.
Pred nekaj leti bilo je več drugih mladih mož iz odličnih Tržaških familij obsojenih, ker so v noči od 1. 1891. do 1892. na Piazza grande, mej Llovdovo in namestuiško palačo vrgli nekaj petard, najbrž kot novoletno voščilo vladi.
O teli in tudi o drugih iredentističnih iz-| redih govoril je že naš kolega gosp. dr. Ferjan-I čič v seji dne 22. aprila 1890.
Dne l, junija 1892. vršila se je v Rovinju kaz. obravnava proti dvema možema iz dveh vasij, v katerih pred 20 in 30 leti o italijanstvu in o italijanskem jeziku ni bilo ni sledu, in kjer se italijanstvo razširilo po uekaterih priseljencih in potom šole. Zatoženca sta bila, kakor se mi je pripovedovalo, obsojena, ker sta o našem cesarju nedostojno govorila. Zanimljivo je, da sta ta dva moža pri zadnji državnozborski volitvi v Poreški občini mnogo storila za italijansko stranko. Isti čas je bil obsojen neki zidar Tita, ki je tudi pri volitvah veliko deloval. O neki pravdi radi žaljenja velečanstva, vršivši se 16. oktobra 1889 v Poreču in 31, januvarja v Rovinju, kazalo bi pregledati dotične spise. Za naše razmere je karakteristično, da zatoženec k tej obravnavi ni prišel, pač pa je bil pri tisti priliki najvažnejši svedok zaradi nekega ustanka obsojen na tri j mesece v ječo. (Smeh.)
Zatoženec je pri vseh volitvah v dotični ob-čiui prvi vodja italijanske stranke.
Leta 1893. se je vršila kaz. obravnava proti Gustavu Gattejn zaradi žaljenja velečanstva. V nekem primorskem mestu se je srebrna poroka italijanske kraljevske dvojice meseca aprila 1893. s tem slavila, da so gospodje in dame prišle v gledališče v slavnostni obleki z marjeticami okičeni.
V	nekem drugem primorskem mestu — ne imenujem mesta, če pa bo treba, storil bodem tudi to — so o priliki rečene srebrne poroke v okolici kresove užigali, svoje hiše in zlasti kavarne pa razsvetlili, ter prepevali pesem «Umberto Rè d’Italia" ter klicali «Viva l’Italia" in «Viva Umberto**.
Dingi dan prišel je vodja okr. glavarstva tja in nekatere glavne prireditelje obsodil na globo.
V	nekem drugem primorskem mestu se je srebrna poroka italijanske kraljevsko dvojice v gledališči tako le slavila : Ko je bila končana predigra in po zboru v drugem dejanju je zbrano občinstvo viharno ploskalo, klicalo «Viva l’Italia" in zahtevalo, naj se svira «Marcia Reale**, metalo marjetice in celo z listi deinonstrovalo. Kakor je bilo čitati, je policija še večji škandal preprečila s tem, da je predstavo zaustavila. Nekateri demonstrante so se policijskim organom zoperstavljali in so bili zaprti.
Demonstracija je bila bzrna in splošna. (Glej „Neue Freie Presse" z dne 24. aprila 1893), Celo oflcijozna «Triester Zeitung", ki je te izgrede zabeležila v rubriki «Gledališče, umetnost in književnost" v številki z dne 24. aprila 1893. je rekla, da so radi te demonstracije postali le nekateri gledalci nestrplji vi. Kako pa so naši listi
0	tej priliki pisali, moram omeniti. «Neue Freie Presse" govorila je, da je bilo gledališče jako številno obiskano, oflcijozna «Triester Zeitung* pa je rekla, da je bilo gledališče jako slabo obiskano, dočim je „L’Adria“, tudi oficijozen list, dne 24. aprila trdila, da bilo malo nad 60 demonstrantov v gledališči. (Veselost in klici : Čujte ! Čujte !) Glasom poročil nekonfiskovanili časnikov bil je pri razpustitvi nekega občinskega zastopa glavni uzrok ta, da je jedna stranka tega zastopa Itotela slaviti srebrno poroko italijanske kraljevske dvojice. Nameravala je predlagati, naj se po posebni deputaciji pošlje kralju v Rim kak znamenit dar in pa adresa. Pri volitvah sta se potem obe stranki, progresistična ali radikalna
| in konservativna ali zmerno liberalna, kar naj-i huje borili. Po volitvi v četrtem volilnem razredu, j pri kateri zmagala prvoimenovana stranka z veliko večino, pisala je poluuradna «L'Adria" — jaz obč. svetnikov ne sodim sam, ampak citiram samo, „L’Adrio“ in se neki drugi list — o izvoljencih kot o elementih, ki so se postavili izven ! zakonitih mej (Čujte! Čuite!); glejte brzojavijo v «Neue Freie Presse" z dne 9 junija 1893.
«Triester Zeitung" z dne 1. maja 1893. oz-1 tiačila je to stranko s protiavstrijsko tendenco.
! Stranka je pri teh volitvah sijajneje zmagala j neko kdaj poprej, dobila je 34 glasov proti 14. Iz te stranke voljen je bil župau, katerega je namestnik v imeni vlade srčno pozdravil izrekši | nadejo, da bo mej c. kr. vlado in novim občin-! skim zastopom vladalo tisto porazumljenje, kakor ! je v prejšnjih treh letih vladalo mej vlado in — razpuščenim — občiskim zastopom. (Klici: To je ' neverojetno !) Reklo se je, da se z Italijani zato tako dobro, s Slovani pa tako slabo ravna, da { bi se Italijani sprijaznili z avstrijsko državno idejo. Rezultat te politike se je najbolje pokazal pri omenjenih volitvah.
V nedeljo, dne 26. novembra 1893. čital sem v stari «Presse** originalen dopis iz Tridenta o pasivnem iredentizmu. Tudi v Trstu se že dolgo tira pasivna iredentistična politika. « Indepen-dente" glasilo vladajoče stranke, piše o Avstriji kakor o kaki inozemski državi, stranka ta pa se volitev v drž. zboru ne udeležuje. Tudi zgodovina nekega moža in kar je ž njim v zvezi pojasnjuje primorske razmere iu njih razvoj. Leta 1848. je Goričan Karlo Favetti z dr. Rismondom na Travniku, imenovanem pozneje piazza grande, skusil nahujskati prebivalstvo na upor zoper Avstrijo. Kakega migljenja so bili tedanji prebivalci Gorice, vidno je iz tega, da sta imenovana moža morala 1. 18*8. bežati v Italijo, sicer bi ju bilo prebivalstvo lynchovalo. Pozneje je bil Favetti amnestiran in je postal občinski tajnik v Gorici. Začetkom leta 1860. mudil se je nadvojvoda Karol Ludovik čez zimo v Gorici. Pri neki maškaradi v gledališči primerile so se protidina-stične demonstracije, katere je bil Favetti prou-zročil. Nadvojvoda Karol Ludovik je bil tako užaljen, da je takoj zapustil Gorico. L. 1867. je bil Favetti zaradi veleizdajskih agitacij zaprt.
1	S pomočjo prijateljev je utekel kazni in pobegnil,
dal mi je neki viiji c. kr. uradnik, pišoč: moramo tako ravnati, namreč Italijane podpirati in Slovane zatirati, ker bi sicer tudi konservativne Italijane od sebe odvrnili, dočim želimo dobiti na avojo stran tudi druge, ne avstrijski misleče I-talijane. S tem torej, z zatiranjem Slovanov, hoče vlada neavstrijski misleče Italijane na svojo stran zvabiti, druge pa na svoji strani vzdržati ; c. kr. vlada sodi torej, da smo Slovani na Primorskem popolnoma odveč.
Iz tega je lahko razvideti, zakaj smo usi-Ijeni nam boj morali uzprejeti in zakaj ga mislimo nadaljevati tako zoper vlado kakor zoper Italijane.
Tu gre za naše življenje in za to se smemo in se moramo boriti. Da je od tega odvisno tudi življenje nafte monarhije na jugu, bodete fte uvideli; da bi zastopniki jednega dela tega prebivalstva za tako vlado glasovali, da bi jej za nafte zatiranje dovolili le jeden krajcar, tega od nas ne morete zahtevati.
Za to, kar se je doslej zgodilo, pač ne nioré biti odgovorno sedanje lr.inisterstvo.
Besede, katere je izreklo to ministerstvo pri svojem nastopa in tudi včeraj, obetajo malo, a če bi bile tudi bolj zveneče bi vender ne dali dosti za to. Prejšnje vlade so toliko obljubovale in ničesar izpolnile, da nafte prebivalstvo kar nič ne zaupa. Treba bo uinogokaj storiti, da se to nezaupanje odpravi in obudi neko zaupanje. Hrvati tli Slovenci so že večkrat prosili za svojo pra-yičo, tudi tožili so v zbornici v govorih in interpelacijah, tožili naprej pri okrajnih oblastvih, pravosodnih ali političnih, pri deželnih oblastvih ip pri vseh miuisterstvih, a razmere so fte dandanes taker kakerftue so bile prej.
Kaj čuda, da se je v takih razmerah avtoriteta c. kr. vlade pri nas popolnoma pogubila, in sicer najprej avtoriteta okrajnih in potem deželnih oblastev, naposled pa tudi avtoriteta centralne vlade, ker tudi od te ni bilo nikake podpore. Zavisno je od nove vlade, ali bo mogla oživiti avtoriteto oblastev. Hrvatsko in slovensko prebivalstvo se oblastvom ne zoperstavlja, zaupanja pa nima do njih nič. Misliti si morete, v kakšnih razmerah se nahaja prebivalstvo, če vam povem, da ee pogostoma alidi naravnost obupni vzklik: Bolje umreti, nego umirati. Sliši se pa tudi pogostoma vzklik : Ako nam naš kralj hitro ne pomaga, smo zanj izgubljeni! Štel sem si v dolžnost, to navesti in s tem končam.
Domete ki razne novice
t fna tepli, začasni vodja slovenskega oddelka deželne kmetijške iole v Gorici, je po dolgi in mučni bolezni dne 27. prosinca tega leta ob 6 Va popoludne v 63. letu svoje starosti mirno v Gospodu salpai. — Pokojnik bil je rodom Slovence — ili nastopil službo vže pr« več leti.... kot vodjev po-metoik in pristav. Imel je jake - veliko veselje do kmetijstva in osohito vinorejstva. Sestavil je muogOglepih popisov raznih izdelkov in je bil tudi iotrudnik gospodarstvenik listov. V mestu je živel z nami jako prijazno, a mnogokrat se je tudi hudoval, da se v Gorici ne živi v čistem narodnem duhu. — Pogreba, kateri se je vršil dne 29. p. m , se je udeležil tudi deželni odbor na čelu Nj. ekscelenca g. Fran Coronini. Pokojnik bil je blaga dufta, zato ga je vsak spoštoval, kdor je priftel ž njim v dotiko. Naj v miru počiva !
Mltlliki bralne la pallUžaa draživa v Pai giH priredi v nedeljo dne 4. februarija t. I. v v društveni dvorani veliki ples. Svitai bode Goriški orkester. Začetek ob 5. uri popoldne. Ustop k pletu ža ude 60 kr., za neude 1 gld., ženski •pol 20 kr. Ustop brez vabila ni dovoljen. K obilni udeležbi vabi najuljudneje. Odbor.
Paiar krčmarji ! Piše se nam iz dežele: Nekega dne od 8. do 9. ure zjutraj je priftel neki tujec k gospodu Štefanu Ozbiču krčmarju na Pokloni na Krasu. Stopivši v krčmo pozdravi prijazno krčmarja, ter naroči dobro kosilo za neko gospodo, katera je šla na lov. Gospodar je bil seveda zelo zavodoljen z naročilom in obljubi, da hoče gospodi dobro postreči. Ker je pa bila baft isti dau razpisana volitev za c. kr. okrajni šolski svet v Sežani in je bil tudi g. krčmar kot podžupan volilec, moral je odriniti k omenjeni vo-litvi v Sežano. Poslovivfti se od tujca mu obljubi, da se vrne koj po dokoučanih volitvah in da kupi tudi prav dobrega mesa za gospodo.
Ko odide krčmar v Sežano, si ukaže zviti mladenič dobrega zajuterka in se napije prav dobro kraftkegà terana, ter si izposodi od služabnice dežnik iu zagotovil da ji ga vrne čez nekoliko časa. Zviti tujec jo pobriše z dežnikom ne da bi plačal zajuterka ne vina
Gospod krčamar, ozirom«, podžupan si nakupi po volitvah mesa in hiti domov se svojim koujem, da bi z nakupljenim blagom gospodi postregel.
Ko pride domov, napravi krčmar dobro kosilo, ua katero še danes Čuk« gospodo in tujca.
Prvi ples kralju Aleksandra. — Mladi srbski kralj posetil je te dni ples, ki ga je priredil jo-kejski klub v Belemgradu. Prva dama, s katero je plesal mladi kralj, bila je gospa Konstantino vičeva, soproga predsednika jokejskega kluba, sorodnica kraljevske hiše. Mladi kralj je na prvem
plesu, ki ga je posati), plesal tudi z raznimi mladimi damami iz prvih Beligrajskih rodbin.
Članom dež. ftolskega sveta gorjžkega so
imenovani: preč. gg. prošt. Jordan, mous. Andrej Marušič in ravnatelja višje gimnazije in višje realke, gg. Henrik Gross in Schreiber.
E pnr sl muove! — V Gorici gotovo ni i-melo še nobeno društvo toliko nasprotnikov in zaprek, kot jih je vedno imel »Goriški Sokol". Nasprotniki našega zavoda so vedno in povsod prežali, da bi vlovili in pretepli kakega sokol-ca zato je bilo treba od strani odbora in posebno starosta vedno največje previdnosti in pozornosti. Za vsak korak treba je bilo hoditi k c. k okr. glavarstvu in k policiji. Znano je, s kolikimi o-virami je bila prirejena prva veselica na Kata-rinijevem vrtu. Potem pa sem moral kot starosta plačati še veliko globo, ker seje bilo par nepovabljenih gostov urinilo k tomboli in so potem tožili, da je bila igra javna. Pod takimi razmerami sem prva tri leta predsedoval »Goriškemu Sokolu" ter se boril za njegov obstanek proti našimi narodnimi sovražniki.
Ko sem se bil naveličal borbe, nastopili so bili drugi. Žalibog da so tudi oni imeli vedno preveč zaprek ne le od naših narodnih nosprot-nikov, ampak tudi od sorojakov. Žilosteu spo min imamo o tem, kako se je godilo Sokolu pri blagoslovljenju zastave podpornega društva iu Klavžarjevi 25-letnici — Klub temu je večina prvotnega odbora vztrajala in društvo je čem bolj napredovalo.
Strastna pisava »Soče" pa je bila zakrivila, da Sokol lani pri rednem občnem zboru ni mogel dobiti staroste in ne dovolj odbornikov. Da pri drugem izrednem občnem zboru ni bilo društvo razpuščeno, sem bil prevzel zopet predsedstvo, nadejaj e se, da se mej Jem razmere premenijo, in društvo obstane.
Tako se je tudi zgodilo Sokol je dobil na razpolago starosto, tajnika in tudi odbornike. Od kar ima namreč g. A. Gabršček svojo «Tipografia Goriziana" agitovàl je njegov stavec J. da sam prevzame tajništvo, g. Gabrftčeka naj se pa izvoli starostom. To mi je bila ugodna prilika, da sem jeden uiesec pred koncem leta sklical občni zbor »Sokola".
Priznati moram sicer, da pri zviševanji občnega zbora nisem bil dovolj natančen, a mislil sem le ua to, da občni zbor z vrši m in se znebim skrbi za pustne veselice.
Ker je bilo po občnem zboru slišati neko domišljavo «popranje", zahtevalo je mnogo odličnih sokolcev, naj naš list »Sloga" opiše kako se je občni zbor »Sokola" resnično zvrftil. Dovolil sem resnici v javnost, dasi za me ni prav ugodna.
Če bi odborniki »Sokola" g. Gabršček« na ljubo tudi prisegli proti našemu opisu občnega zbora, vendar ostane vedno resničen!
Sicer pa voščim Sokolu in njegovemu odboru vse dobro/
Bivam spoitovanjem A. m. Obizzi.
tierlftkl žld|e !■ •sebllt „orgaa ‘ Istih -
zlobni »Corriere" se zelo veselijo radi zmage v kupčijski zbornici goriški. Izvoljeni so goričani laške narodnosti skupaj z dvema Židoma in sicer : Alpi, Bozzini, Dreossi, Jona n Morpurgo, vsi z 253 256 glasovi. Naši gg. Bolko, Hmelak, Kavčič, Jeretič ln Vidmar pa so dobili 101-111 glaso v.
V svojem brezmejnem veselji do zmage Italijanov pristavil je židovski »Corriere" v zadnji številki to le: »Je li to ona mastna obljuba, kojo je pol. društvo Sloga svojim somišljenikom celo leto obetala?"
Da ima »Corriere" prav, je očividno. kajti ne samo da nam ni pol. društvo »Sloga" ničesar pripomogla pri omenjenih volitvah, ampak je slovenskem trgovcem tudi škodovala, ker se ni prizadevala dopolniti volilne liste. Od nekod nam poročajo, da je neko županstvo naznanilo 12 trgovcev in obrtnikov, ki plačujejo 3 gld. obrtnega davka, a vendar ni bilo nobenega od istih davkoplačevalcev v volilnih listah.
Sploh se je volitev boljši obnesla pri obrtnikih, kakor pri trgovcih.
Izvoljeni so sicer vsi trije laški kandidatje z 385 glasovi pa vendar so prišli naši kandidatje do 200 glasov.
Zlobnost »Corriera" pa presega vse meje s tem, da našim kandidatom pristavi brez izjeme »oste" a svojim »il signor Briško" i. t. d.
Novo razstrelivo. Na Francozkem so imeli 11. t. m. poskuse z novim razstreljivom »Fulgurit" imenovanim, katèro je iznašel Zenovčan Paul Pietet. Novzočni so bili dva poslanca francozkega vojnega ministerstva, trije zastopniki Ženevskega državnega svèta in mnogo častnikov. Poskusi so se obnesli zelo dobro. Z naboji tehtajočimi le 110 do 140 gramov so razstrelili velikanske skale. Eksplozicija se je vršila brez dima.
Uniformirani srednješolci — Gal iški deželni šolski svet je sklenil uniformiranje vseli srednje-šelskih dijakov in naučilo ministerstvo je ta sklep odobrilo. Začetkom prihodnjega šolskega leta bo torej gališka srednješolska mladina uniformirana in sicer tako le: Temnomodra bluza se stoječim ovratnikom, na katerim srebrni ali zlati prami kažejo, kateri razred obiskuje nosilec; hlače iz sivega sukna, poleti iz ruskega platna in dolga zimska suknja z modrimi obšivi. Namesto klo-
bukov nosili bodo srednješolci gališki modre čepice z uditimi inicijali. Troški take uniforme so preračunjeni za manjše dijake na 25 do 34, za večje na 34 do 45 gld.
Kmetski roditelji bodo te troške posebno lahko zmagovali/
Gospod Radei učitelj na tukajšnji deželni gluhonemci dobil je za tisek knjige o poduku glulionemcev v takšnjih zavodih podporo 300 gld.
Zgradba novega gledališča v Zagrebu se bode menda vender le res začela letošnjo spomlad. Kakor namreč poroča »Agramer Zeitung", se je baje pogodba mej deželno vlado in arhitektom Fellnerjem že sklenila in se bode pričela zgradba po revidiranih načrtih Dunajskih arhitektov Fell-ner in Helmer. Proračun za stroške znaša okolu
500.000	gld.
Nebudalastl uredilk nekega lili« spregovoril je, da naš list ima one naročnike, katerim jo on vstavil svoj list zato, ker ga niso plačevali ! Mi smo na to molčali, ali dalje ne smemo, ker bi z molčanjem mnogo zakrivili nasproti našim p. n. naročnikom. Zagovarjati naše uaročnike nam je sveta dolžnost! In kako? Vsemu svetu povedati, da nebudalasti urednik je tudi takrat lagal, kajti naši naročniki so s plačevanjem naročnine tekmovali. Ob novem letu so nas kar z nakaznicami nasipali, a ne s plačevanjem četrt letja ampak kar uaravnost z nakaznicami za pol leta in mnogo tudi za celo 1 e t o iu ti za gotovo niso bili »slabi plače vaici" omenjenega nebudalatesga lista. Nam so jako dobro vstregli zategadel porabimo to priliko in izrečemo vsim istim najsrčnejšo in najiskrenejšo zahvalo za doposlano nam naročnino. Bog povrni v obili drugod!
Romanje v Rim, 15. februvarja 1894. ob koncu petdesetletnice škofov anja Njega svetosti Leona XIII. Katoličani na Primorskem ! Zanašajoč se na Vaše navdušenje za sv. Očeta Leona XIII., katero ste pokazali letos ob petdesetletnici in na blagoslov Prevzvišenega kuezonadškofa go-riškega, Vas vabimo na sv. romanje v večno mesto k sv. Očetu, da potolažimo Njegovo srce in do-kažčmo svetu, da smo z vso dušo vdani nezmotni stolici Kristusovega namestnika. S tem romanjem bomo mi lepše skleuili letošnje praznovanje in slavljenje in gotovi smo neizrečene tolažbe in miru našim srcem, ko bo sv. roka papeža blagoslavljala nas in naše drage doma.
Delajte na to, da se v velikem številu predstavimo Njega Svetosti mej 16. in 19. februvar-jem t. 1. Srečni, ki bodo mogli v nedeljo 18. februvarja peti z sivolasim starčkom v cerkvi s?. Petra zahvalno pesem ! Dragi verniki pa naj se v duhu pridružijo romarjem z molitvijo iu sv. obhajilom za prostost in povišanje rimske Stolice.
Opombe in codila.
1.	Ker je odhod iz Konniua določen za 16. februvarja, je ueobhodno, da nam vsi naznanijo ime in razred na železuici do 10. februvarja 1.1.
2.	Vozovnice na železnici veljajo trideset dni, toda vsakemu je prosto če se hoče tudi koj po sprejemu pri sv. Očetu vrniti v domovino.
3.	Vračajoč se smejo romarji vstavljati, kjer jim drago, samo da se vrnejo na 30. dan v Kormin.
4.	Geslo in spoznavanje romarjev mora vsaki romar vzeti z seboj.
5.	Kdor hoče z romarji, u&j se oglasi pri svojem preč. g. župniku in naj ga prosi, da nm odpošlje 1 gld. ~50 kr. vpisnine iu n&znaui ime in razred na železnici preč. g. dr. Alojziju Fai-dutti-ju Via Barzellini štev. 20 v Gorici.
6.	Vozovnico samo se izplača v Kormiuu na postaji vredniku ali načelniku skupine, ki poskrbi izplačilo za vse z izkazom znanih gesel.
7.	Vozovnice se bodo razposlale romarjem po 10. februvarju posredstvom cč. gh. dušuiii pastirjev.
8.	V Bim je na razpolagauje nekaj brezplačnih in nekaj cenili stanovanj. Kdor si takega stanovanja želi, naj se hitro oglasi pri g. dr. Faidutti-ju, ki bode tudi sicer dajal pojasnila o stanovanjih v Rimu.
9.	Romarji odidejViz Konniua 15. februvarja t. 1. ob 10-20 zjutraj.
10.	Cena vozovnicam iz Komuna v Rim iu nazaj je za III. razred 20 l. 80 cm- ; za II. razred 50 1. 50 cm.; za I. razred 89 1. 60 cm.
V	Rimu se bo poskrbelo romarjem vozovnice po znižani ceni v Napolje in Pompej, kamor odidejo 21, februvarja zjutraj.
Komur bo drago po isti progi dalje 12. kilm. obišče lehko grob sv. Alfonza Ligorjanskega v Nocera de’ Pagani. — Kdor se bo hotel vrniti črez Asizi bo doplačal v III. r. 1 1. 65 cm.; v
II.	r. 2. 1 M cm.; vi. r. 3 1. 45 cin. — Kdor bi hotel črez (Jakin-Rimini-Bolonja) bo doplačal v III. r. 3 1. 65 cm.; v II. r. 5 1. 55 cm.; v I. r. 7 1. 90 cm.
V	Gorici 28. jauuvarja 1894.
Fredsedftištoo Katoliške družbe v Gorici.
Listnica uredništva. — Gospod A. M. v G. — oproste, ako Vam nisem mogel ustreči pred današnjim duein.
24. tisk. zak.se glasi: Wer eine Druckschrift ungeachtet des durch richterliehes Erkenutnis ausgesprochenen, £e-liiirig kundgemachten Verbotes, oder wer wissentlich eiue mit Beschlag belegte Druckschrift weiter verbreitet oder deren Inlialt durch deu Druck verdffentlicbt, macht sich eines Vergehons schuldig und ist mit einer Geldstrafe von 50 bis 500 fl. bei ' wiederholter Verurtbeilu»g aber Uberdies mit Arrest von einer Woche bis zn eiuem lionate zn bestrafen. — Za vse drugo se ujemam popolnoma iu bi me jako veselilo. Počastite me. Z Bogom.
Gosp. JV. K. v T. — Dopis je jako lep, ali priobčiti ga ne moremo, ker v Gorici imamo itak dovolj nemir
e
' Tmm* ' ■
,
O sobito mi dopada sestavek, kateri pridne z besedami: „«Judno novico smo izveJeli te dni namreč, da so ujeli v Soči veliko in debelo raco. Zaslugo pri tem lovu imajo ueki služabniki iidov, kar je verjetno, ker iidjo imajo račjo mast v velikej časti! itd. Prosimo gradivo druge vrste in bolj mirno. Nasdarl
lurJeRl torgOTM S è Steklenim, porcelanskim, lončevnem in drugim blagom enake vrste, kateri si je prihranil okoli 500 gld, bi rad udobil
ftodrugtu
ki bi imel tudi enaki znesek na razpolago in pričel ž njim v tem mestu omenjeno trgovino. Kdor želi veš poizvedeti, obrne naj se k uprav-ništvu »Sloge*.
j^^»ajmViìt sVsViWiYsi iV>Yìù~Ìjrìttll>Vtlljfc>TTrì'ty«ìi t « M l t ki f ItÙJÌ » ki *
D.r Ant. Perco
Corso Fr. Giuseppe iter. 30
orditura od 2. do 4. popold.
PO HIDROTERAPIČNIH NAČELIH
a •
prečest. žup. nions. Kiveipp-a.
is
1
li
S
1
li
lì

Usojam se podpisani naznaniti slavnemu občinstvu, da sem vzel restaurant
„C ATT ABIHI"
v najem
Upam da me bode slavno občinstvo tudi v teli novih prostorih izdatno podpiralo.
Edvard TrnsrlmUz
A Prva	slov. tiskarna	|
jjj A. M.	OBIZZIM
| j|	v	«ORICI	I
A sa aitnieami i*«v. 22
[H urejena ie po naj novejših zahtevah tiskar- A M ske obrti, zategadel se ne boji nobene ■ konkurence.	■
u —	«

izdeluje vse tiskovine za duhovske, župan-. ske, šolske, c. kr. in druge urade, za tr- _ A govce in obrtnike, za društva in zasebnike,
|| kakor: posetnice ali vizitnice, voščilne in ■ L poročne liste, naznanila, osmrtnice i. t. d. k» ^ Cene so zmerne, izdelki kolikor mogoče [JK okusno opravljeni. ^
!
I
S
i
i
as
P
V
M
i
P
1
>5
ANDREJ ČERMELJ
na trga Koren št. 10
ima prodajalnico jestvilnega blaga postreže po ceni in dobro. Slovenski rojaki ne pozabite nanj in obiščite ga, ko kaj rabite !
Kfese.
Na prodaj
je zemljišče za zidanje in z vrtom po jako ugodnih pogojih blizo tukajšnjega Rudolfinišča. Kedor želi pozvedati o cenah in kupnih pogojih sploh, naj blagovoli se o-brniti v Št. Peter pri Gorici in sicer k lastniku tehtnice.
J	Anton Urbančič	5|
trgovec z drobnim in tkanino	v	C
Raštelu št. 20	£
5 prodaja tkanino za možke in ženske oble- g ke ter razno drobuino, ki je k temu po ^ L trebna. Vreden je posebne podpore, ker drži 4 J/ se tudi on načela »Svoji k svojim* in na- 4 J ročuje blago le od slovanskih tvrdk. Cene a 5 po mogočosti nizke in primerne k blagu ter L 5 ne upraša se nobenega več kot za kolikor g ^ se misli	prodati, zato odpade skorej vsako ^
^	pogajanje.	4

Černigoj Jožef,

edini slovenski stolar v Gorici v ulici Morelli št 31 priporoča se slavnemu občinstvu. Izdeluje nove stolice ter popravlja tudi stare in se ne boji nikake konkurence.
JAKOP NARDIN
prevoàéek
pai Kostanjevico v Villa Wimihach
ima vozove št. 14 in 93; priporoča se slavnemu občinstvu. Sprejema tudi vožnje po deželi za primerno ceno.
Saunig & Dekleva
v Nunski ulici š. 16.
Edina slovenska zaloga dvokoles (biciklov) in raznih šivalnih strojev in lovskih pušk. Sprejemata v popravo dvokolesa in vse druge stroje. Prodajata in izvršujeta vsa dela gotovo ceneje uego naši nasprotniki; zato podpirajmo jih!
Ivan Dekleva
veletržec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina, bela in črna istrijanska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistratni ulici. Prodaja na debelo.
Gostilna ,,Kikeriki“
V Nunski ulici, lastnina Štefana Kofola, toči jako izvrstna domača vina. Dobe se tudi vsak čas gorke in mrzle jedi. Cene zmerne, postrežba snažna in
primerna.
Cijan Ivan,
krojač v Nunski ulici, št. 13, vreden je tudi podpore vsih Slovencev, Jcer izdeluje natančno in po primernih cenali.
Pavlin Edvard
Ivan Howanski
čevljar v Gledališki ulici št. 15 priporoča se in zagotavlja jako solidno postrežbo. Cene jako nizke primeroma k blagu, a nikakor naj se ne primerja s tvorniškim blagom ki je malenkost ceneje, a več kot polovico slabeje.
Yidic Anton
pek na Kornu (na voglu poleg gostilne pri Rajhu) priporoča svojo pekarno občinstvu in postre« že po jako zmernih cenah se svežim kruhom.
Simon Rožanc,
krojač v Vrtni ulici (Via giardino) št. 12 priporoča se slavnemu občinstvu za razna v njegovo stroko spadajoča dela.
Bajt Ivan
krojač na Placuti št, 31 pripoji roča se slavnemu občininstvu še posebej U velečastiti duhovščini v blagovoljno pod-A	poro.
0000004'
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici v hiši dr. Lisjaka St. 23 proda-a razno jestvilno blago. Priporočamo ga vsim, ker vemo, da prodaja dobro blago na drobno in na debelo po jAko zmernih cenah.
§ * * AntTFon ~ ^ lì
II klobučar in gostilničar v Semeniški ulici M II] ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov [|jj m J iu toči v svoji krčmi pristna domača vina L d1 rU] ter poslreže tudi z jako okusnimi jedili. Po- M strežba in cene jako solidne. A
prej
Karolina Hiessner in sin
v Nunski ulici št. 10.
V zalogi ima razne umetne cvetice, nagrobne vence, mrtvaške obleke za otroke, rakve (truge), trakove, voščene sveče itd. Postreže vedno po mogočih cenah.

Josip Hvala
Martin Poveraj,
trgovec in krojač na Travniku poleg vojašnice, prodaja narejeno obleko in blago za možko obleko ter naredi obleko po meri. Cene primerne z blagom in ne boji se nobenega tekmovanja ptujih tvrdk.
Novič Josip
krojač v Gosposki ulici št. 14, se priporoča vsemu občinstvu. Izdeluje vsa v njegovo široko spadajoča dela jako natančno in po primernih cenah.
Peter Drašček
v Stolni ulici št. 2 ima bogato založeno štacnno jestvin ter poleg tega prodaja tudi razno tabačno blago. Skrbi, da postreže se svežim blagom. (On prodaj tudi naš list).
Cej Ivan,
gostilničar v ulici Ascoli toči vedno jako dobra domača vinA. Postrežba točna in cena primerna.
Andrej Maknc
v Rabatišču št. 20 voditelj izdelovalnice vinskega octa. Andrej a Makuca priporoča se vsim Slovencem. Izdeluje edino le vin-, ski jesek, ki je jako okusen in zdravju neškodljiv. Kedor se krat en prepriča o dobroti tega octa gotovo se ne bode nikdar več posluževal jesihov napravljenih z raznimi esencami. Cene jako zmerne.
I
Zalo® Vrhniške® giva
pod vodstvom Joška Rovana v Rabatišči št. 18. prodaja pivo v sodčkih in steklenicah. Ne boji se konkurence ne glede cen in ne glede dobrote piva. Steklenice so napolnjene že v pivovarni na Vrhniki, za kar se rabi le dobro uležano pivo.
Karol Drašček,
pek na bregu Korna št. 4 ima vsak dan dvakrat sveži kruh. Podružnico ima tudi v Semeniški ulici. Njegov kruh je po primerno nizkih cenah in Vedno zdrava jed. Kdor hoče pošilja mu ga tudi v
stanovanje.
Novič Franc,
krojač v ulici sv Klare št. 6 izvršuje razna ^naročena dela in p rodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah.
G. Likar
v Semeniški ulici h. št, 10	, *
j prodaja šolske in mašne knjige, sv. podobe, ^ tiskovine za duhovnije in županije, papir in vsakovrstne šolske in pisarske potrebščine po naj nižjih cenah.
Peter Birsa.
„Corte Caraveggia" toči izvrstna domača vina kakor njegov oče v Rifenbergu in postreže tudi s hrano. Ima tudi hlev za živino.
Via ponte nuovo št. 12.
ima zalogo raznovrstnega lesa za zgradbe in druge mizarske potrebe.
Franc Povšič
mizar na Šentpeterski cesti št, 9. priporoča s slavnemu občinstvu za razna mizarska dela.
„8kg>“
▼e)j4 po pošti prej emano, ali na dom poSiljana «kupuj *
_Goriškim Vratnikom*
n
en ,?«e lelo . . . gld. 1.80 „ pol leta ...	„	—.90
„ četrt „	...	„	— .45
Za tnje deiele toliko vrč, kolikor znaša poštnina.
Posamične številke po 0 kr. dobivajo «e t Stolni, Sonicniiki in Šolski nlici.
UpmcmSteo in uredništvo: Morettijeva ulica, Atev. 22.
V fioriti, IB. febrMvrja 1894.
prinaša oznanila na tetrti strani od katerih se plača za*itiriatopno petit* vruto ]>o 7 kr., če ae jedeukrat tiakajo; po 6 kr. če ae dvakrat, in pe 4 kr. te ae trikrat ali večkrat tiski.
Za celoletne oglase po pogodbi.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu; reklamacije in naročnina upravniitvu.
Nefrankovana pisma se zavrnejo.
Rokopisi ae ne vračajo.
Zadnji čas ima naga »Soča* marljivega do* pisni k a v Ljubljani, kateri jej pošilja obširne dopise, ki so zaradi marsikaterih izjav o politiki zanimivi, ali med temi izjavami so tudi take, da bi jih mi ne pričakovali v »Soči". V tam obziru bi mi omenili dopisa, natisnena v 2. in 5. št. letošnje »Soče*, v katerih se govori o razsodbi upravnega sodišča o ljubljanskih uličnih napisih (Člen 19. pred upravnim sodiščemu) in pa o razsodbi državnega sodišča o namerjenem društvu slovenskih dijakov »Danica* (Razsodba o „L)anici)“.
Upravno sodišče še je izreklo v smislu, da občine ninngo nikakoršnib določb o jezik ili, in kar sklepajo v tem oziru, spada v njih oblast, kakor druge stvari, v katerih smejo sklepati občine. V razlogih je isto sodišče dostavilo, da člen XIX. ki zagotavlja vsem narodom narodno enakopravnost, izraža le princip, z drugimi besedami, da doslej se ta člen ni še izvršil po konkretnih določbah, ki bi veljale, kot zakoui na razne strani.
. »Sučin* dopisnik se tej razsodbi nekako čudi in pravi: tPri vsem našem politiškeui delovanju, smo se opirali Slovenci pred vsem na člen 19. državnih osnovuih zakonov. Sedaj pa pride upravno sodišče s trditvijo, da ta član prav za prav ne določuje ničesar konkretuega*. Potem dostavlja, da vsled tega je naš boj „neizmerno otežkočen*. Sedaj za naše narodne zahteve nemarno nikake pravne podlage, ako obvelja tolmačenje upravnega sodišča. Prisiljeni bi bili delati na to, da se uvede izvrševalni zakon k članu 19. drž. osnovnih zakono. Za to so pa razmere sedaj silno neugodne. Levica odločuje na Dunaju in levičarji gotovo ne privolijo v tak zakon, ako se v njem zakonito ne prizna nemški državni jezik*.
»Soča*, kolikor se spominjamo, ni za prejšnjih let čudila se temu, kar se jej kaže sedaj nepričakovano. Vsaj je mnogokrat sama pisala, kakor mnogo drugih slovenskih listov, da je treba izvršiti člen 19., torej ga je tudi ona pripozna-vala le kakor nekako obče vodilo ali kot princip; dà, »Soča* je še posebe razpravljala, kako naj se izvršil ta člen; dokazovala je, da ta člen bi moral dobiti svojo konkretno obliko v narodni samoupravi ali, kakor pravijo drugače, v takó znani nacijon&lni avtonomiji. „Sočatt, je zaresno opominjala, naj bi delali naši zastopniki, da se izvrši ta člen v takem smislu.
Kakó je to, da je sedaj pozabila to važno točko, o kateri dandanes dosledno pišejo tudi naše stare »Novice* ? Zakaj »bi bili p r i siljeni delati na to“ še le sedaj, ko imamo stalne vzroke, da se od tega dela ue odmaknemo niti za trenotek ? Upravno sodišče nas mora opozarjati na naše dolžnosti, da ne pozabimo in zanemarimo tega, kar se nam je kazalo pravo poprej in ravno tako, kakoršno označuje isto sodišče. Takó se maščuje nad nami gola popustljivost.
Za izvršbo je sedaj res čas neugoden, kakor pravi »Soča*; ali neugoden je bil v tem oziru tudi čas, ko je vladal grof Taaffe. Ali se ni videle, da se je on ogibal zaresne izvršitve narodne enakopravnosti in, ali ni lo pokazal najbolj takrat, ko so ga morali Staročehi popustiti za vselej, ko jim ni hotel za Češko dovoliti češkega tudi kot ! notranjega ali službenega jezika?
Tudi to je res, da odločuje sedaj v parlamentu, ali zaradi tega vendar ne doseže nemškega kot državnega jezika, ker bi bilo to protiustavno in bi tudi presvetli naš vladar ne dopustil, da bi se od njega velikodušno podeljena ustava rušila na voljo nemške levice.
„Sočin“ dopisnik se tolaži s tem, da o naši ustavi ima prvo besedo ne «pravno, temveč — državno sodišče.*
No, ali more državno sodišče morebiti, razsoditi takó, da bi izvršilni, zakon sploh ne bil potreben? Državno sodišče ne bode imelo več toliko opravila s pritožbami o narodni enakopravnosti, kedar se izvrši konkretno čl. 19. zato se ne smemo tolažiti s tem, kakó bo sodilo in raz-sojevalo nadalje državno sodišče, temveč nam je treba delati nato, da se narodna enakopravnost, zapopadena v čl. 19. zar* izvrši po konkretnih zakonih.
Dopisnik se poslednjič tolaži sé željo, da bi prilli novi narodni sloji k ustavnemu življenju, da se rešitev tako važnih stvarij ne bode odlašala „ad Calendas graecas?
Kakó pa pridejo »novi sloji* v parlament, ko kaže dopisnik na sedanje neugodne razmere in mogočnost nemške levice? Ali morda s tem, da ostanejo slovenski in drugi slovanski poslanci v koaliciji, v kateri odločuje nemška levica? „Soča“ vsaj je odobravala neko izjavo, v kateri se je pripoznavala domnevana važnost onih slovenskih poslancev, ki se ostali v sedanji koaliciji. Vidi se, kakó lehkoiniselno mečemo fraze okolo sebe in bijemo ž njimi sami sebi po obrazu.
V	dopisu o »Danici ' ima »Soča* tudi ta le stavek:. . . »vlada ne dela velike razlike mej konservativnim in napredi) im Slo« vencem, izimši kadar izkoriščajo naš narodni razkol proti slovenstvu sploh*. Kakó pa je mogla »Soča* ob novem letu odobravati navedeno izjavo, v kateri so se hvalili oni slovenski poslanci, ki so še ostali v Hohen-wartovem klubu, torej v koaliciji?
Ali je smatrala vladaje poslance kot konservativce ali kot kaj drugega? In če je „Soča“ vedela, da vlada ne dela velike razlike med konservativnimi in naprednimi Slovenci, zakaj je pa do poslednjega časa »Soča* delala tako razliko, ko je sodila o Mladočehili, Spinčiču in Lagiuji po vse drugače, nego o onih poslancih, ki so vlado podpirali? Če ne dela vlada razlike med konservativnimi in naprednimi Slovenci, je mogoče le še to, da jih hoče rabiti kot pomočnike, kot Slo- ! vence, in kot Slovenci pa ne morejo biti drugod, j kakor v opoziciji, in sedaj še bolj, nego poprej. Zatorej je vsako odobravanje, da ostajajo nekateri slovenski poslanci še v koaliciji, neumestno in zbegava pravilno javno mnenje med slovenskim narodom.
V	dopisu o »Danici* se priporoča tudi, da bi dijaki ne politikovali. Ta nasvet bi bil mnogo umestniši velikim narodom, katerih državniki u-potrebljajo pri svoji veliki in mali politiki tudi dijaštvo. Kedar ne bodo politikovali dijaki drugih večjih narodov, takrat se najbrže tudi slovenski in slovanski dijaki ne bodo zanimali toliko za politiko. Sicer so dijaki še pod drugjmi vplivi, nego naši kmetje, katere sučejo sedaj takó, sedaj takó. Dijaki so še vedno bolj idealni in neutralniši, nego pa stranke, ki delujejo neposredno doma. Dijaki, tudi če držč s kako stranko, so še vedno toliko nepokvarjeni in pravični, da grajajo, kar je graje vredno, tudi če zadene graja slučajno voditelje tiste stranke, h kateri pripadajo.
V	dopisu o »Dan i c i“ se priporoča dunajskim Slovencem in drugim Slovanom, naj bi se ob ljudskem štetju n. pr. vpisovali med Čehe, ker bi šteli potem teh več na Dunaju, in bi oni takó dosegli Češki kot deželni jezik na Dunaju. Ta nasvet se nam zdi prav površen. Zastran povečanja števila Čehov, kakor na Dunaju bi paččeškegajezika na Dunaju ne razglasili za deželni jezik; to moremo sklepati uže iz sovraštva proti Čehom. Potem jm, tudi ko bi dovolili češki kot deželni jezik na Dunaju, bi v društva pošiljali ponajveč češkega jezika vešče komisarje; treba bi bilo torej, da poslujejo vsa slovanska društva, ki niso češka, v češkem jeziku, in tu bi se dogodilo, da bi nekatera društva poslovala rajši v nemškem jeziku.
Drugače bi bilo, ko bi vlada za vse avstrijske Slovane razglasila jeden slovanski jezik kot skupen jezik; potem bi se ta jezik učil tudi
po šolah, in Slovani bi poleg materinega narečja znali vsi še svoj skupni jezik, kakor imajo takó tudi Nemci. Dokler pa takega skupnega jezika ne razglasé za slovanske narode, je treba zahtevati, da se Dunaj ne smatra le za deželno mesto, kedar potrebujejo kaj od njega Slovani, ampak da se za vsak slučaj smatra za pravo skupno mesto vseh narodov, torej tudi za tako mesto, kjer morejo društva, shodi itd. vseh slovanskih narodov poslovati v svojem jeziku. Zato je treba priporočati, da se vsak Slovan, ki biva na Duui^ju, vpiše k tisti narodnosti1, h kateri spada, in da vsi slovanski narodi, zahtevno, da se podeli Dunaju značaj mnogo jezičnega cesarstva. Slovanom se ni treba skrivati z& kako drugo narodnost, tudi če je slovanska, treba je le poštevati skupnost in skupne interese, pa pridemo laže do cilja, nego z neumestnimi koncesijami na to ali ono stran. Takó smo navedli nekaj nazorov, ki se nahajajo v »Soči* in o katerih se nam je zdelo, da se ne zlagajo s pravo politiko našega naroda, dà, še z nazori »Soče* same niso v pravem skladu. Mislimo, da zavoljo tega se ne bode hudovala »Soča* na nas.
Interpelacija
poslanca Alfrcia Careniate Visoko cea. kr. vlado zaradi ielecnice Gorica-Ajdo vitina.
S pokneženo grofijo Goriško in Gradiško, ravnalo se je do zdaj z ozirom na grajenje železnic v primeri z drugimi kronoviuami v monarhiji. huje ko s pastorko.
Še le po preteku tri in tridesetih let dobila je dežela novo, ali z ozirom na njeno daljavo le malo želežnico, ko je v preteklem letu državni zbor dovolil napravo železniške proge Tržič Červinjan.
Daši uboga, vendar je vsa dežela za to že-leznocestno zvezo znamenito svoto žrtvovala in osobito slovenski deželni poslanci so se v to o-dločili še le po resnem prevdarku in v nadi, da c. kr. vlada in zastopniki italijanskega dela te dežele, katerim činiteljem se je zdela železnica v furlanski nižavi tako nujna in potrebna, nekako odškodujejo z napravo krajne železnice v vipavski dolini v ostalem delu te dežele.
V	to svrlio je deželni zbor za namenjeno železnico Gorica-Ajdovščina dovolil 100.000 gld. za nakup glavnih delnic, za merjenje in za do-tični načrt pa 6000 gld. Preteklo poletje je tudi komisija razgledovala po podjetniku Dreossi-ju zmerjeno črto, ko je glavno nadzoruištvo c; kr. državnih železnic tudi pretresovalo načrte. Gledé na velike koristi, koje bi donašala železniška zveza po vipavski dolini, ki se odlikuje z bogatimi pridelki kmetijstva in gospodarstva in ki ima obrtnih podjetij, njej iu goričkemu mestu, gledé nadalje strategično važnost zveze južne železnične postaje logaške ali postojinske pò kaki notranji železniški črti z Gorico za vojaškd u-pravo; gledé slednjič na to, da se je neki obče znani stranki že večkrat posrečilo, m ani kak lep železniški načrt, ki bi bil tej deželi mnogo koristil, iz nepatrijotičnih nagibov zaprečiti, ter da bi se jej utegnilo zopet posrečiti, tudi to gorečo željo velikega dela našega prebivalstva uničiti,
drznejo si podpisani, koje vznemirja to, da ta velevažna zadeva,, kakor aè zdi, prav nič ne napreduje, vprašati visoko c. kr. vlado:
»Ali je voljna visoka vlada tej ali jednaki železniški zvezi v vipavski dolini nakloniti svojo podporo, in če je voljua, ali misli kmalu rešiti to velevažno zadevo?*
V	Gorici, 30. januarja 1894.
Alfred grof Coronlnt 1. r.
Dr. Al. Rojic 1. r. — Dr. A Gregorčič 1. r. — R. Mahorčič 1. r. — Andr. Kocjančič 1. r. — Dr. Jos. vitez Tonkli 1. r. — Nikolaj Tonkli 1. r.
Òerin 1. r. — Dr. Andr. Lisjak 1. r.
V seji dež. zbora
dne 8. t. m. stavi naš deželni poslanec Al. dr* Rojic do Visoke c. kr. vlade o razmerah na c. kr. srednjih šolah v Gorici to-le interpelacijo:
O razmerah naših srednjih šol množe se čedalje bolj pritožbe. Roditelji in učenci se pritožujejo, da so zahteve v nekaterih predmetih do 'skrajne meje pretirane. Vzlasti se čujejo splošne pritožbe proti učitelju nemščine na višji gimnaziji,

* ; - ;
r%
’ * ,
•,-«?■- -’.•■• * 1 ~ ••$ ' "•'v;

4 gospodupréf. dr. V r b i. S tem gospodom bavili irle kìm«
so «e ge koncem lanskega Šolskega leta l asni òàsopisi, kakor; „L’ Eco del Litorale*, »Soča*, gVaterland* ift drugi. Učenci pripovedujejo, da se
morajo za jeduò njegovo arò pripravljati dòma po
8 ur ! “
4 do 6,da celò dò 8 ur! Da ne morejo vsled tega omagovati drugih predmetov, je jasno. Te pretirane in popolnem nepedagogične ter nezakonite zahteve iz nemščine, ki se naslanjajo baje edino le na navode c. kr. dež. šolskega nadzornika, obsojnjejo že sami Nemci. Tudi drugače ni popolnem pravilno vedenje gosp. prof. dr. Vrbe. Lansko leto je v šoli na surov način dajal zaušnice nekemu nčencu. Mati učenca se pride k profesorju pritožit, in glej, gospod profesor naklada učencu celò vpričo matere nove zaušnice! Ubogi materi je krvavelo srce! Šla se je pritožit k gospodu ravnatelju. Kak vspeh je imela ta pritožba, ne vemo; pač pa vemo, da je užaljena mati takoj vzela iz šole svojega sina, ker ga ni hotela prepustiti še nadalje v rokah takega profesorja. Letos je pa ta gospod profesor v šoli naravnost žalil vse dijake našega kmečkega stanu, ogromne večine vsega prebivalstva v deželi. Dejal je v nekem višjem razredu : „K s i s t e i n e un d a n k b a r e A r b e 11, a n s d i e s e n v erba u e rt e n 6 e h i r n e n c i v i I i s i r t e M e lise h e n zu bildenu.
Vsled nemškega učnega jezika, vsled pretiranih zahtev nekaterih profesorjev in vsled neopravičene strogosti v obče so rezultati koncem leta takošui, kakoršni se od.neke strani želijo, namreč jako slabi. Številke kriče! V / Injih štirih letih je padla koncem šolskega leta povprečno skoraj jedua četrtinka vseh dijakov, kolikor jih ne pade na nobeni drugi srednji šoli v Avstriji. Tako je padlo koncem leta 1889 izmej 386 di jakov 76, leta 1890. izmej 402, 99, leta 1891. izmej 383, 82; leta 1892. izmej 389, 74 in leta 1893. izmej 405, 80 dijakov, tedaj povprečno 21%, v lem ko je padlo v prejšnjem desetletji od 1880. do 1888. samo 15% vseh dijakov, a vender še mnogo več kakor ua drugih gimnazijah. Drugod je padlo v šolskem letu 1892. povprečno 10% vseh učencev, na pr.: Celje 4*5° « Line 7%, Gradec (prva gimnazija) 7'5% Maribor 8%, Inomost 8%, Dunaj (akadem. gimnazija) 10%, Brno (prva giinn.) 11%, Opava 11%, Praga 12%
in Ljubljana 12% — a Gorica 19%!
Tem kričečim razmeram je v prvi vrsti kriv
nemški učnr jezik, kateri zavira pri nas, ki nismo Nemci, dosego pravega namena srednjih šol in katerega bi se. smeli na tukajšnjih srednjih šolah učeuci le v toliki meri učiti, da bi bilo onim, ki jih dovršijo, mogoče slediti predavanjem na visokih šolah, ki so nemške. Nadalje so istim kri čečiui razmeram krive osebe, katere ta uenaravni iil anakroničui sistem vporabijajo v dosego svojega, za nas žalostnega namena, s katerim uničujejo nas po potrebni izobraženosti hlepeči naraščaj, kar »e najočitneje kaže zrasti od kar je na tem zavodu sedanji ravnatelj.
Ta mož kaže tudi oči tuo ves čas svojega ra v n atelje vanj a iieko iuržnjo proti vsemu, kar ni nemško. Prvi njegov čin je bil, da je odpravil pri dijaški službi božji slovensko in italijansko petje, ki je bilo dovoljeno pod vsemi prejšnjimi ravua-tejji, pod Holzingerjem, Seliaffenkauerjem, Ziud-lei j eni iii Pautkejeui. Drugi njegov čin je bil, da je sé svojimi poročili, češ, tla ni prostora, za-bianil od ministra Gautsčhu z odlokom z dne 20. junija 1891. št. 5040 zaukazano upeljavo slovenskega in italijanskega poučnega jezika v geogra-fiji in zgodovini. Kar so vsi prejšnji nemški ravnatelji mirno pripoznalj, odstrauil je sedanji gosp. ravnatelj. — Pod prejšnjimi ravnatelji so bili v programih razglasi, zadevajoči vpisovauje učencev začetkom prihodnjega šolskega leta priobčeni v treh jezikih; pod sedanjim ravnateljem so pa samo nemški, ki ni deželni jezik. Iu ti razglasi so namenjeni edino le roditeljem, ki umejo le jedeu, namreč sloveuski ali italijanski deželui jezik. Gospod ravnatelj svetuje tudi roditeljem pri vpisovanji, naj ne vpisujejo svojih otrok v obligatni pouk materinega jezika, češ, da bi se imeli potem več učiti, saj jim deliyo itak liže drugi predmeti dovolj težave, A mi vemo, da taki sveti so sposobni ne le da sramotijo našo narodnost, ampak tudi jemljejo dijakom ves pogum in veselje do učenja in 4® obiskovauja šole.
Òosp. ravnatelj tudi ue vspnjema domačih učencev, prihajajočih z drugih gimnazij z dobrimi
spričevali, brez vsprijemjtf? preskušnje, za katero je plačati 12 golu. ... . Tako je zapodil lansko
leto učenca Lokarja- iz. Ajdovščine, ki je dovršil z dobrim vspehom nižjo gimnazijo v Sent, Pavlu na Koroškem. A ta dijak — domačin — bil je vsprejet brez ugovora in brez vsprejemne preskušnje na c. k. gimnazijo v Trstu. Tako se je zgodijo letos tudi gosp. Trampužu iz Kostanjevice na Krasu. — Vsa ,ta navedena lakta morejo omajati v našem prebivalstvu zaupanje v nepristransko in objektivno uradno delovanje gosp. c. k. gimnazijskega ravnatelja v tem, ko obujajo v nas prepričanje, da se dela sistematično proti uašeniu mlademu naraščaju, ki se želi izobraževati.
Skrajna razburjenost vlada pa proti dež. šolsk. nadzorniku Leschanofskemu, čegar drzno delovanje kaže dovolj jasno da je mož, ki nam neče pripoznati veljave §. XIX. drž. temeljnih postav gledé narodne jednakopravnosti. Ako bi ne veljali omenjeni skrivni nameni za tako postopanje, vtegnili bi domnevati, da si misli ta mož, da leži naša poknežena grofija gori kje ob nemški lleni. Le tako si moremo razlagati njegove ukaze gledé nemščine pri nadzorovanju naših srednjih ol in njegova zahtevanja iz tega predmeta pri rel ostnih izpitih. Povsodi povdarja in zahteva
najhnjšo strogost v nemščini, če napravi dijak v nemški nalogi le jedno veliko napako, mora dobiti slah red. Če napravi pri drugih predmetih pravopisno napako v nemščini, mora vdobiti slab red tudi v dotičnem predmetu, naj je tudi naloga sicer brez pogreška. Sploh je gledati pri vseli predmetih v prvi vrsti na znanje — nemškega jezika, a še le v drugi in tretji vrsti na znanje iz dotičnega predmeta. A naravnost nezakonita so bila njegova zahtevanja iz nemščine pri zadnjih zrelostnih izpitih iih naši gimnaziji. Mini-sterski odloki zahtevajo, naj se izprašuje iz poučnega jezika literarna zgodovina le v pregledu in le priznanih klasikov živenje in odličnejša dela. (Bei dei* Untemclitssprache ist die Litera-turgeschichte iiur im Ueberblicke, und mir bei den anerkanut classischen Autoren deren Lebens-iauf mul hervorragendsten VVerke zu prttfml"). A gosp. dež. šolski nadzornik Leschanofski je dajal abiturjentom uprašanja kakor: »Deutsche Spraehgesellsckaften, Meistergesiilige, Biografie des Hans Sachs, umi Ulrich von Lichtenstein, Schlesische Schule. Die dtutsche Dichiung im 12. Jahilnindert. Handschriften des Nibelungenliedes mul ilir Schicksal ; Narrenliteratur; Eiitwicklang der deutschen Lirik ; die hòtisehen Liriker ; Eut-wicklung des deutschen Epos; Euiwicklmig des deutschen Drauuis; Lehrgedichte und Fabeln". Ta uprašanja so se stavila maturandola, Čeravno je profesor nemščine r šoli naravnost poudarjal, da hode vprašal de klusičnAlobo od Khpstocka naprej. Dijaki so tedaj ponavljali to dobo ne le po šolski knjigi, temveč večina iz mej njih še po knjigi : ,Kinge, Geschichte der deutschen Nationallite ratur*, ki se jim je v šoli priporočala a dobili niso nobenega uprašanja iz tega, kar so se učili in znal». To nam zatrjujejo lanski maturandi, katerih imena bi lahko navedli, ki so pripravljeni to svojo izjavo s prisego potrditi. Gospod Le-schanofski pač dobro vé, da je tako njegovo ravnanje nezakonito, sicer nam je nedoumuo, zakaj je I. 1891., ko so dobri dijaki padli pri maturi, dal s ključem zapreti vhodna velika vrata, da je s tem zabranil vhod osebam, ki imajo pravico pričujoče biti pri teh skušnjah, ki so javne. — Saj je pod nadzorstvom njegovih prednikov z dobrim vspehom končalo toliko 100 in 100 slovenskih in italijanskih dijakov naše srednje šole, ko se ni toliko tirjalo od učenca glede znanja nemškega jezika in so vendar dovršili visoke šole.
Vsa ta protizakonita in nehumanim ravnanja % gospodov — profesorja Dr. Vrbe, sedanjega gimnazijskega ravnatelja in šolskega nadzornika Le-sclianofskega, kakor tudi to, da se nastavljajo, ne le za profesorje, ampak celo za vodje naših srednjih šol taki možje, ki ne znajo deželnih jezikov, merijo pač jedino na to, da bi popolnoma onemogočili mladeži naše dežele obiskovauje tukajšnjih srednjih šol, v katerih more pri takih razmerah edino le učenec nemške narodnosti, ki ni primorali učiti se na gimnazij: deželnih jezikov, komaj zadostovati onim pretiranim, nezakonitim in zdravju škodljivim zahtevam gledé znanja nemškega jezika; m ua ta način se le to doseže, da se Slovenci in Italijani v lastni deželi ne morejo v zadostnem številu izobraževati in da dosledno nimamo dovolj lastnih izobraženih mož, ker se naši mladeži tako zapira pot ne samo do srednjih, ampak dosledno tudi do visokih šol.
S tem strogim ravnanjem se pa ob jednem neizkušena mladež draži, da pobija profesorjem okna in da raztrguje na javnih prostorih razredne knjige, morda v tiho veselje prouzročiteljem takih razmer, a gotovo ne v dosego pravega namena državnih, naši deželi namenjenih šol.
Tedaj uprašamo visoko c. kr. vlado :
1.	) Ali so ji znane navedene razmere na naših srednjih šolali, katere imajo deželi škodljiv
namen ?	...
2.	) Ali hoče navedene krivice, naperjene proti deželnima narodnostima. nemudoma odstraniti, da bodo mogli naši deželani v potrebnem številu pošiljati svoje otroke v jedini srednji šoli v deželi ?
‘ 3.) Ali hoče čim prej uvesti v goriške srednje šole paralelke sè slovenskim in italijanskim učnim jezikom, da se sedanji nezakoniti in nezdravi odnošaji, ki nalagajo ljudstva tudi vsled pripravljalnic nepotrebne davke, v teh šolah temeljito in stalno premene?
V Gorici, 8. februvarja 1894.
Dr. Aleksij Rojic — Alfred grof Coronini — Dr. Anton Gregorčič — Dr. And. Lisjak — Tomaž Čerin.
Vsled tegA ginevalo je zaupanje naše do Vas. Vi8okorodni gospod grof, in moralo Se je popolnoma omajati, ko ste stopili z vso odločnostjo v boj proti pravični volilni reformi grofa Taaffea in tako pripomogli ua vladuo krmilo nemški levici.
To Vaše lavuanje privalo nas je do prepričanja, da niste nikdar imeli srca ztt slovenske svoje volilce in ker želimo, da so mej nami čisti računi, izjavljamo, da tudi mi več zaupanja do Vas imeti ne moremo.
Z najodličnejšim spoštovanjem; podpisov sledi 65 večinoma županov, obč. svetovalcev (in posestnikov. Brez komentara !
Politični razgled.
Notranje zadeve.
„ Wiener Zeitungtt je prijavila ces. lastnoročno piamo s katerim se sklicuje državni zbor rta dan 22. t. m. vsled tega morajo zaključeni biti osi dež. zbori in ker se asolato v go riškem dež. zboru vršijo jalčo čudne stvari za kulisami, obljubljamo našim p. n. citat el jem, da o teli hočemo pri prvi priliki bolj na široko katero ziniti.
Zadeva „ O m l a d i n e“ vrši se . pred■- praškim soliščem še vedno jako viharno, kajti predsedništva nastavilo je na Jiodiščih", in v dvorani kjer. se vrši. obravnava vse polito redarjev oboroženih ml pete do zob. Vsled česar so vsi obtoženci slovesno nasprotovali proti takemu postopanju predsedništva, ker ni niti toliko prostora,, da se morejo svobodno- gibati ni zaupni možje. Ker pa ta protestni nič izdal, kakor tudi ne oni zagovornikov, da se odstrane redarji, nast<d je tak velik Škandal, da se je morala obravnava pretrgati.
Zagovorniki so odložili zag iVurništvo, ■ a ne radi škandalov zatožencev nego radi ostrega, in nezakonitega postopanja predsedništva.
Tako tudi v Gradcu vršili so se te dni neredi in sicer na ondotni tehniki vsled česar se je ‘tehnika zaprla na nedoločen čas.	•	•	-
Torej povsodi nered.	-
Nezaupnica grofu Hohenwartu.
Volilci grofa Hohenwarta odposlali so svojemu državnemu poslancu to-le nezaupnico :
Visokorodni gospod grofi
Ko smo podpisani pri poslednji državnozborski volitvi dali Vam, visokorodni gospod grof, svoje glasove, bili smo prepričani, da bodete v-sled velikega vpliva Svojega v vsakem oziru vedeli zastopati potrebe in koristi Svojih volilcev m da bodete zaradi tega ostali ž njimi v neprestani
dotiki.	.......... , ...
Ta naša nada se, žal, m obistinila, kajti
niti jedenkrat ni se Vam zdelo vredno predstaviti se Svojm volilcem, da izveste njihove zelje in potrebe.
Saj pa smo zato, sledeč pazljivo vsemu Vašemu državnozborskemu delovanju, na svojo žalost opazili, da niti jedenkrat niste povzdignili glasu bodisi za gmotne, bodisi za narodne koristi svojega volilnega okraja.
Vitale države.
Srbska kriza še vedno ni končana. Liberalci niso nikakor zadovoljni » vnanjo politiko novega kabineta. Liberalci hočejo, da bodi vnanja politika v soglasji z politiko ruske vlade in, dd naj se ne postopa po migljajih is Dunaja. Pravi se, da nameniva ruska vlada prisiliti Milana, da čim preje zapusti Srbijo.
Rusko nemška trgovinska pogodba seje ko« nečno te dni sklenila. Oficij el n a Nemčija je popolnem zadovoljna s to pogodbo, kajti mnogo si pričakuje od te. Ali nemški agrarci in konservativci odklanjajo to z oso odločnostjo. Težavno je vstreČi vsem !
Francozi v Afriki zaseli so Ti m bitk tu še precej veliko mesto, ki veže atlantično morje z deželami notranje Afrike in narode v velikej Sahari. Timbnktu 'je mesto velike trgovinske važnosti za Francoze.
DOPISI
Iz Brd, 9. febi uvarja. — Kdor je čital moj popravek v št. 2, se je najbrž poprašal: Kaj pa je dalo povod, da so gg. učitelji zborrovanje »Slovenskega Jeza“ zapustili? — To pojasnim v naslednjem dodatku.
Pri zadnjih volitvah starešinstva za župa-
ni »tlUlljlll VU1IKTIM1 OWMO.il.»«.-	--li-
nij 0 Kojsko Šmartno bil je predsednik »Slov. Je-za“ izvoljen v I. razredu med starešini proti
---:: ___i::	n».-. ... tam vacala ia ncrit.MP.iia. 2D. iz«.
svoji volji. Brž po tem začela je agitacija za iz* volitev novega župana. Kmalu je dobil predsednik „S. J.u pismo b r e z p o d p i s a, v kterein zahte-pisec v imenu mnogih od njega (kakor učitelj od šolskega dečka), da mora voliti županom g. Štekarja Jožefa iz Snežatnega pri Kojskem.
To pismo, od znotraj adresovano na 6. g. vikarja v Gradnem, je imelo od zunaj napisano : -Velecenjeni g. Ml. né. v Višnjevku." Ceniti to po^ sredovanje? — Zakaj brez nijeduega podpisa ?
— Je li to omikano? ali uisurovo? ■— Pismo je je bilo oddano na pošto v Gpncidne 21. nov., 1893. Zakaj ne v Kojskem, ali v Biljam? —.Kako čast dela to skrivanje — stranki?
V pismu je mnogo očitovanj. proti staremu županu — sevé, pa je vendar tudi povedano, da mu je lani starešinstvo dalo zaupnico, ko je gla^ sovalo za povišanje plače njegove, ker se je bil odpovedal županski službi. O g. Stekarju je v -pismu le to, da je poštenjak, a to je premalo po- ^
vedano, treba več reči.
Konec pisma je prav značilen : »Ob sejali (pravi) se bo p 1 j n v a l o po njem, kdor bo volil moža, kteri še pojma o narodnosti mma , Koga misli pisec, ali g, Mužiča, ali g. Štekarja? Prvega (M.) smo že videli pri slovenskih veselicah, t. No v repu je pa strup pisma; tam pravi Ako bo Mužič župan, boste V i g. vikanj krivi.
(To je čudna moč! En glas toliko ue doseže.)
»Glejte visokočastiti gosp., da nam ne ostanete v spominu — kot Slovenski jež. (
je	|lftz||a|li|| 1)posla«ii“ predsed-
niku „81. Jeza", da nftitelji izstopijo iz društva, ako on ne voli g. Slokarja županom Imaj so hoteli vzeti predsedniku prosto voljo, da b ne volil po svojem prepričanju. Ali i« tudi to žuganje sad omike?
Ker se ni ud al predsednik, izstopil» so
gg. učitelji 17. dec. 1893. iz „S1. Jeza".
Po I. volityj županstva, ki se je bila razpršila dne 12. dee. 1893., vršila se je li. volitev dne 8. jan. 1894., pri kteri ni nobeden volil g. Štekarja; njegova stranka se je udala 6 ud ni osodi, in izvoljen je bil županom — g. Anton pl. Jieja iz Kozane, vedni odbornik «Slovenske-ga Jezau. Kakó je p a d 1 a tista častna dana — beseda, voliti g. Štekarja! čuden igrokaz; annčilcn šum v prizorih!	— a —
Il fiorite, 14. febr. — Od velike sramote na časnikarskem polju koncem XIX. stoletja je pisava, v kakeršno se spušča tukajšnja «Soča". V zadnji številki si je vendar za nekoliko Časa ohladila vročo žolč proti «Prvi slov. tiskarni" Ant. M. Obizzija v Gorici, oziroma proti našemu listu. Omenjena številka istega lista je prinesla, kakor navadno celi „Schimpflexikon“ in sicer takšen, kakoršnega pimajo še najzagrizenejši laški listi. Da smo v preteklem tednu citali take laške liste, ki imajo vedno dovolj izmišljenih laži o vi-sokoro'1. grofu Alfred.i Ooroniniju, našemu vrlemu državnemu in deželnemu poslancu, kakor tudi proti našemu uredniku češ, da bi morala biti radi njih laških imen in plemenitega stanu Laha „puro sangue" je res, a lia tako zlobue in ne-nioralične izraze kakeršuih se poslužuje «Soča* proti našemil uredniku, kateri ima vendar tudi v narodnem podjetju zasluge, nismo naleteli.
Tolažilo nas je to, da nima „8očr" ničesar resničnega in tudi to, da se je število njenih či-tateljev in naročnikov znižalo, kajti tako nestuden list čitati, kakeršen je «Soča*, je sramota tudi čitatelju.
Nek tukajšen večleten čitatelj «Soče* je rekel, da «Soče* ne bode več čital, k r čitati tako neresnično in tako žaljivo gradivo o možu, kateri bi tega ne bil vreden tildi, če bi res proti «Soči* kaj žaljivega pisal, ni s» amota le za list, ampak tudi za čitutelja, kateri list podpira.
' . Goriški Slovenci posnemajte omenjenega go-ftjmda, ako imate le kaj poštenega -čuta v sebi, ker la strupeni izbruh «Soče" zna se tudi na vas afustiti. Tu so osebnosti in mošnjič g. Gabršček», Ki dela kakor reče Nemec «die grosse Rwlie* se človeku kar lasje dvigajo, ako se pomisli kako sega ta strastni «d i k t a t o r" v osebnosti in družinske razmere, ki so se z vršile vže pred 30 leti.
Velika sramota XIX. stoletja, da /amore list, ki sliajrtXXIV. leto (ironija!) tako pisariti in sukati se okoli najsraniotnejših laži!
dopis — ali nekaj je bilo napačnega namreč: pa je pobrala bela smrt tudi našega občesposto-Vauega župana in njegovega brata velečastitega gospoda župnijskega opravitelja v Čepovanu. Sporočil sem, da je sinit pobrala le mater,a ne do-tičnih gospodov. Oprostite, da sem primoran popraviti. — Tukaj pri nas se duševno jako napreduje; povsod še v tako ubožni hiši se čita, posebno v tem letnem času, podučljive in kratkočasne knjige. Tudi v društveni čitalnici je velik napredek. Vidi se tukaj celo vrsto časopisov med temi tudi Vašo ceujeno «Slogo*, katero vsak z velikim veseljem čita in katere komaj pričakujemo, da izide. Le tako naprej!
ll Šebrelj 13. februvarja, — Jako me veseli, s v 3. šteVilki «Sloge* uriobčili dosIhiiì Vam
Domače in razne novice
Par besed polemike je napis nesramnemu članku, katerega je objavila «Toča*, uže dobro poznana in obrekovalua časnikarska «šleva* v Gorici z namenom, da bi potom „šiinfanja“ uničila duševno in gmotno moža, kateri jej stoji na poti z listom in tiskarno.
Kiy pa piše ta «Toča*?
Piše, kakor pred leti v svojo korist in za to, da bi stol, na kojem zahrbtnik še veduo sedi in na kujem bi moral Boga zahvaliti, da bi nanj nikdar ne bil sedel, bolj osvojil. Odrezal se je jako nesramno edino za to, ker se je drznil naš list očitati, da ni izvršilo pol. društvo „Sloga“ oziroma on ko t t a j n i k ni izpolnil sprejete naloge ter vpisal v volilni imenik trgov-cev in obrtnikov lepo število volilcev, koji so in u bil j naznanjeni v to s vrli o!
Ali "ta'narodna zadeva ne skrbi obrekovalca toliko, ampak (dobro naj si blagovole zapomniti naši p. n. čitatelji) roji mu v prvi vrsti po glavi v u i é i t i- konkurenta Goriške tiskarne in oplenjenega lista v korist njegovemu m o š n j i čk u in v čast malika Merkurja, kojemn se posvečuje uže zdavno.
, Ubogi „b o m b i s t“ za takrat sé ti ni posrečilo, kajti «b o m b a* se ti je razletela, kakor Vs a i 11 a >« tu pred časom — v zraku.
Evo ti usluge! Jedna onih občin, katere so ti naznanile lepo število trgovcev in obrtnikov, ki plačujejo nad 3 gkk obrtnega davka brez doklad, je «Šebredje,". Sedaj pa povej, koliko si jih upisal v oni volilni imenik, o kojem trdiš: «Letos so bili v v ó 1 i 1 n i k i h vsi vol ilei u p i s a n i in dalje „m i m u naštejemo vse v o 1 i 1 c e (smešno tudi n e v o 1 i 1 c e) s a m o naj imenuje O b i z z i isto občino!!
Hic salta «bouibist* !
v-. Kar se pa tiče obrekovanja, daje bil urednik našega lista ,,G a r i b,a l d i n e e“, videla se bodeta kje drugod „à la Babsch“, ker tudi ta laž je zvita iz trte kar čez noč, čemur protestuje-nio odločno i» zavrnemo obrekovalcu v gobec, kakor se mora zavrniti možu, na kojega senco se še vedno ozirajo po Kobaridu potovalni hribovci, boječi se, da ne bi tičal prepirljivec in obrekovalec še vedno v kakšnem kotu!
Zemljepisa« znanost tukajšnjega „Corriere".
— Pri znanem dogodku samomora v nekem go-riškem Hotelu, pisal je ta fuevedot, da je doticeli samomorilec z vlakom dospel iz Petrinje, katero mesto se nahaja v Slavoniji. Za judovske veleučene redaktorje nije nikako čudo, ako znajo lia tak način preobračati kozolce, kajti njih veda i tako ne sega dalje nego do Palmenove, a mnogo bolj se čudimo drugemu časopisu, ki mnogo pot udarja na svojo n e i z m o 11 j i v o «G r u n d-li chke it“, kateri, je pisal, daje Hrvatska Petrinja nič manje nego v Tržaškej okolici. Takle-aux.
V	Rini odpotuje danes lepo število božje-potnikov, kojem je dana lepa prilika, da si ogledajo čudo spominkov iz starodavne in sedanje dobe. Glede zneska, katerega potroše njim gotovo ne bode žal !
Iz Prvačne same jih odpotuje okoli 17 oseb na čelu njim preč. gosp. župnik Poljšak.
Voščimo jim mnogo plodovitega dušnega sadu in srečno vrnitev v domovino svojo.
Neverjetno a resnično. — Vsiljujoči se dopisovalec «Slov. Naroda" in «Rodoljuba" popisuje tudi tam kakor drugod (saj veste kdo!) koliko smo dosegli Slovenci pri letošnjih volitvah v kup-čijsko in obrtnijsko zbornico. Piše nadalje, kako resen poskus so bile iste volitve ter dostavlja, da je bil ta poskus «prvi*, med tem ko vedo v*i' dobro, daje bil uže 1. 1884!
Čudno, da prinašata omenjena lista kaj ta-cega svojim čitateljem. Boljši bi bilo, da bi dopisovalec povedal, kako je on pustil glede reklamacij na cedilu šest županstev, katera so objavila za reklamacije izpuščenih iz volilnega imenika! O tem na drugem mestu.
Materializem napreduje tudi v Gorici. Ni dolgo od kar se je ostrnpil zdravnik Sever Ganija Rum un ec po rodu, v nekem Hotelu, čegar ime ne imenujemo, a danes moramo zopet bileziti o drugem enakem slučaju.
V	Via Barzellini stanujočega pensionista K... hči, je segla po samokresu ter se s tem vsmrtila. Uzrok nam ni znan, a najbrž bode povod temu dejanju nesrečna ljubav! To je sad uo-vodobne šole, ali sad čitanja senzacionalnih romanov, kateri so po svedočbi moralistov pravi strup ali otrov za sedanjo mladino.
Volitev podružnice Sv. C. i« N. vršila se je v Prvačni dne 7. t. m. in izvoljeni so bili predsednikom prečest. g. Poljšak, podpredsednikom g. I. Mozetič blagajnikom prečest. g. župnik na Vogerskem in tajnikom prečest. g. vikar na Gradišču. Pri tej volitvi je bilo navzočih samo psem udov, vsekako jih je bilo več nego pri zadnjem občnem zboru goriske podružnice sv. C. in M. kjer smo jih našteli .celili pet udov.'Mnogo pritožb dobili smo od več stranij glede občnega zbora v Prvačini, katere pritožbe se vrte večinoma skoraj bi rekli o zanemarjenosti prejšnjega j odbora, ki je meni nič tebi nič, toliko se spoza- j bil. da ni vseh udov obvestil o tein občnem zboru, vsied česar jih je mnogo izostalo. Prihodnje leto 1 bodi boljše.
Hall Inn lo v zločin se v Parizu žal, pridno posnema. Te dni je vrgel bombo v kavarno «Ter-minus* mladenič imenom Lebreton. Ljudstvo je za njim letelo, a zlodej je streljal z revolverjem na občinstvo in ranil 24 osob. Konečno pa ga je policija vjela in odpeljala v zapor. Lebreton taji zločin, priznava pa, da je anarhist.
Mahanje je neizogibno potreba človeku, kateri je v nevarnosti, da utone in sicer brez pomisleka na vse strani, ker trenotki so mu šteti. Poglejte in strmite, dragi nam čitatelji, ali se ne vrši uprav tako z zadnjo številko onega lista čegar ime nočemo hnenovati. Ta list pravi v obraz brezobrazno «kar Obizzi čenča je vse neresnic a". Vsakemu naših čitateljev je lahko se prepričati o trditvi uj ego vej ali je res vse neresnica kau on piše. Kakor se nam vidi, to ni mogoče, kajti mi nimamo najmanjšega povoda, da bi se lagali in tudi čemu bi lagali? Ne vemo in zopet ne vemo. Naše p. n. čitatelje prosimo, da blagovolijo čitati*, naš list jako pozorno, kajti imamo dopisovalcev . in sotrudnikov, kateri so na političnem polju dobro izurjeni in razumijo pisati nekoliko boljše nego oni, kateri se izogibajo poštenih razprav v poštenem časopisju š tem, da spravljajo na dan v obrekovanje osobnosti, če tudi te segajo za celih trideset let nazaj.
Torej vam dragi Čitatelji priporočamo p n-* o m ost in opreznost, kajti marsikateri ne ve za razliko, ki se nahaja med pošteno politiko in ' ono nepošteno. S pošteno politiko moramo prodreti v častno blaginjo narodovo v obče in nam mile domovine še posebe. Dixinius!
Dež. posl. g. Čerin je v seji deželnega zbora dne 30. januarja t. 1. čital precej obširno poročilo o prošnji g Antona K r i ž n i č-a, načelnika prostovoljne požarne straže v Katialu, in sicer naj deželni zbor še v tem zasedanji sklene postavo, vsied katere bi bila zavarovalna društva proti ognju primorana donatati k stroškom gasilnih straž, kakor tudi podpirati nbožue občine za napravo gasilniga orodja.
To vlogo zbor je odstopil po odsekovem predlogu deželnemu odboru z nalogom, da napravi potrebne poizvedbe in potem uže v prihodnjem deželnozborskein zasedanju predloži načrt zakona, zadevajoč vpeljavo davka na zavarovalna društva zoper ogenj v korist ustanovitve požarnih straž po občinah poknežene grofije in v podporo uže obstoječih, kakor tudi, da se oiajšajo občinam stroški za napravo in ohranitev potrebnega gasilnega orodja.
Hvala Bogu, tudi ta bode lep korak na j
gospod a r*t venem polju. Deželni postatici, le na-
prej! ,
Cesi. g.Aadrcj Pavlic« do sedaj vikarijski upravitelj v Biljah imenovan je vikarjem v goriški stolnej cerkvi. V Bilje, tako so govori, pride č. g. Budin I. do sedaj župnijski upravitelj v Mirnem. Čestitamo obema!
¥ županiji Dolenja so izvolili županom Antona Kocjančiča, posestnika na Križišči. Na «debelo" nedeljo so napravili tam naroden ples, kateri se je jako lepo sponesel.
ll Bill nam piše prijatelj: Sinoči 13. t. m. ob 6V2 uri j® nastala tu nevihta z gromom in treskom ; treščilo je v zvonik ter* ga močno poškodovalo. Strelovod je vničen. V bližnjem hlevu je ubila strela kravo v sredi drugih goved, katerim se nič ni zgodilo.
Iz sv. Križa vipavskega nam poročajo: Včeraj, 13. t. in. je razsajala tu strašna nevihta z bliskom, gromom in treskom. O tej priliki je treščilo z nenavadno silo v strelovod na zvoniku. Strela se je na poti razcepila na več strani ter s tem poškodovala nekaj zidu pri zvoniku, razbila opeko na crkveni strehi, razkopala zemljo okoli zvonika; šla potem skozi zid v bližnjo hišo, kjer je omamila hišno gospodinjo in ubila v hlevu junico (telico); a krave ni nič poškodovala, (lasi je bila poleg junice. — Govori se, daje ta zgodnja nevihta prerok dobre letine. Dal Bog !
Velikan sk muzej hoče zgraditi Dunajska občina v proslavo 50-letnéga vladanja Nj. Vel. cesarja Frana Josipa. Muzej ki bode stal čez pol milijona goldinarjev zidal se bode na obč. zemljišču, končan mora biti 1. 1898.
Aiavsko morje, kakor poročajo časopisi iz Sebastopolja je povsem z ledom pokrito, česar se najstarejši ljudje ne spominjajo. Pomisli na se, o prizoru tega velikanskega površja pokritega x ledom.
Zopet nekaj novega — V Trstu so imeli lastniki kavaren shod na katerem so razpravljali potrebo zvišati ceno črnej kavi in sicer za dva novčiča. Na kar se jeden oglasi in reče: «dragi kolegi, oprostite mi, jaz se nikakor ne vjemam s tem, da se kavi cena zviša ; pomislite, da imamo sedaj iu to uže dolgo časa smokve (fige) veduo po istej nizki ceni! Torej, naj se kava pije figova.
Xavlm vilezem postal je na jako Stare dni svoje, kakor poroča «W. Zeitung", notar razžupan goriški gosp. Karol Permeilo, istodobno podelil se mu je i red železne krone.
O znanem Solkanskem napada govori se prav pozitivno, da se bode v kratkem vršila obravnava! — Proti komu?
Tri sla lei bode meseca maja od kar je zagledal beli dan prvi katoliški časopis, kojega je izdal 1. 1594. sv. Frančišek Šaleški z namenom, da bi s pomočjo lista preobrnil tadanje kalvinske krivoverce.
Krula smrt ni še prenehala pobirati mnogo žrtev in med temi največ duhovnikov. Na Barki vmrl je 28. pr. m. č. g. kapelan Alojzij Mali o r č i č v 50. 1. svoje dobe in v Jagerščah pa 2. t. m. č. g. vikar Frančišek Pipan še le v 34 letu. Posvečen je bil v mašilika 1. 1883. v Škrbini in je služboval’potem v Ročinju, v Belcu ua Šentviški gori in konečno v jagerščah. Sladko počivajta v hladni zemlji/
Primorski list pričel se je tiskati v Dolenčevi tiskarni, in sicer radi mnogih vzrokov, ki baš delajo v Trstu z tiskom slovenskih časopisov mnogo ovir. List izhaja vsaki štirinajsti dan v velikosti «Vestnika" in se prodaja za same 4 novč. komad.
«RelchsposP tako je naslov novemu nemškemu listu, ki je pričel izhajati na Dunaju l. januvarja t. 1. v velikosti naše «Sloge*. Ta list je v svojej prvi številki objavil, da se pokaže svetu z blagoslovom njega svetosti očeta papeža Leona XIII. in kateremu glavni smoter bosta moralna, socijalua in gospodarska popolnost in napredek katoliškega avstrijskega ljudstva, in to bi vže zadostovalo, da se ga priporoča vsem onim, ki radi čitajo izvirna parlamentarna in sploh gospodarska uprašanja sedanjega življenja v Baču.
Mi smo sicer in to iz principa nasprotni pripbročevanjii nemškega Časnikarstva našim so-deželaiiom in sicer za to, ker ti podpirajo že itak preveč tuje časnikarstvo, katero jim navdihuje germanizem in, katero preti, kakor pišejo «Diritto Croato* in «Parlamentar", žal, po slovenskih pokrajinah- nas Slovence narodno uničiti, ali ker nže ni drugače nego, da omikani stan mora imeti na svojej'mizi tudi nemške liste, katerim se daje celo nekako prednost, moramo na vsak način priporočati omenjeni list, kateri nam obljubu j e neodvisno in pošteno politiko, kar od drugih nemških listov ni mogoče pričakovati.
Tudi «Vaterland* se je nekdaj priporočal ali danes govori se o njem «šviga švaga čez dva praga* in tega treba je, da se tem urednikom-Židom (čifutom) nekoliko rožički prikrajšajo. V drugi številki «Reichsposte* imamo dopis iž Trsta, v kojem se kara laško uradovanje na Primorskem, katero škoduje večini prebivalstva pokrajine. V šesti štev. žigosa se v dopali iz Poreča, kako se preziranje širi o enakopravnosti v oinenjenej Istriji, v 21. štev. pa, čitamo dopis iz Gorice v kojem se popisuje kako «m a č e v s k o* se ravna se Slovenci, kako so^se dež. poslanci istih, speljali na led z obljubo «vipavske železnice*, ki ostane p i u m d e s i d e r i u m med tem, ko laška bode v kratkem drdrala po Furlaniji. Govoii se o obrtnijski šoli, o slovenski šoli in o porotnikih v Gorici. Iz tega je razvidno, da list hoče
nam pripomoči do izjave isti n itili pojavov med nami in pripomoči do dopisov iz posameznih krono* vin občirne Avstrije, kar je potreba osobito pa na&Duiiajn, da visoki krogi, se vsaj nekoliko podučijo o .nalili potivbal». Zdi se nam, da nalo dolžnost storimo, ako omenjeni list priporočamo osobito preèést. duliovskeinu stanu, ki rndovoljno čitu dobre nemške liste.
Fran Wl*ekek, uradnik južne železnice v Trstu 51 let star, srednje postave, z nekolik-» osivelimi lasmi, pristriženo polno brado, veliko zaceljeno rano na glavi, oblečen v kratko zimsko suknjo temne kavne barve, z črnini, trdim.klobukom, kateri ima tvrdki»«» marko „ Russi nnsjTriest* je izgiiiil iz Trsta dne 10. fe bril va rja t. I. Ker je mož nekoliko trpel na uiun, je mogoče: ali da tava kje okoli (sluti se na Krasu) ali da se mu je pripetila kaka nesreča ali pa da je zblaznel in so ga morda vsprejeli v kako bolnico. Ker je sedaj eksistencija vse obitelji odvisna od okolnosti, da se kaj izve o njeui, prosimo iskreno, da bi blagonaklonjeno naznanil gospodu Mahorčič-u načelniku južne železnice v Trstu, ako kdo slučajno pride na sled nesrečnežu.
Pri piHaim uradu « Mirnem je razpisana služba poštnega opravitelja. Letna nagrada »naša 200 gl. paašala 30 iu služba listonoše, ki utora vsak dau v Gorico 200 gld. Prošnje pošljejo naj se do konec meseca pošt. ravnateljstvu v Trstu.
Pri okrajnem —dUéu v Valovsktm je razpisano mesto okrajnega sodnika. Prosilec znati mora nemško, italijansko in hrvatsko. Prošuje naj »e vlože do 18 t. m. pri predsedstvu v Trstu.
Mu novi pošti v Sugi nad Srpenico iu Bolečin, je raspisaua služba poštarja, kedor želi pridobiti si to mesto naj se požari — 3ai je do konec t. in.
Listnica urskllifv« l — Pretok, g. F. K. v S-. Poslano ne.rocuilo smo prijeli v znesku gld. i.40. 90 kr. za Slogo iti 50 za Goriški Vestnik ; ker je pa zadnji določen naročnikom Sloge brezplačno, zabeležili smo si poslano nam svoto za 3. četrtletje za Slogo.
Presrčna Vam Inalai
Zahvala. — V svojem in obdarovane mladine imenu, se podpisano dolsko vodstvo najtopleje zahvaljuje ravualeljstvu „Prve slovenske tiskarne11 v Gorici, za dopošiljatev 50 iztisov „1 s k r i c**, koje so se pridnim učencem tukajšnje šole podarile.
Kolek« vodstvo v VcrtcjM,
dne 14. februvarja 1894.
Soluti »»ditelj
And. D r a š č e k.
Naznanilo.
Vsled smrti pesnika iu pisatelja gosp. učitelja Josipa Freuensfelda izvolili so ulje ocenjevalnega odbora za mladinske spise pri „Zavezi slovenskih učiteljskih društev“ iziued sébo méne uačeluikom. Zahvaljujoč jih ua izkazanem mi zaupanju, vzprejmeiu to častno nalogo, zaupajoč ua božjo pomoč iu na vrline gf. soudov (Jakob Dimnik, Davorin Judnič, Anton Kosi). Založnike knjig za slovensko mladino pa tem potem nljudno prosim, da mi blagovoljno pošljejo vsako na novo izdano knjigo, da jo naš ocenjevalni odbor bode mogel presoditi. Ocene se bodo priobčevale v obeh naših učiteljskih listih s podpisom : „odbor za ocenjevanje slovenskih mladinskih spisov". Naposled prosim tndi slavna uredništva slovenskih časnikov, da v prospeli blage stvari ponatisuejo te vrstice v svojih listih, ali vsaj ob kratkem omenijo njih vsebino.
V Begunjah pri Rekekn, 28. jan. 1894.
Janko Leban,
nadučitelj.
Baspla pisateljske nagrade.
Velecenjeni naš rojak, g. prof. Anton Bezenšek I v Plovdivu, znani jugoslovanski pisatelj in mladinoljab, ! namenil je nagrado 100 k. feto kron) njemu, ki spiše j najboljšo povest za slovensko mladino. Gledé povesti za- I liteva veledušni g. darovatelj sledeče : »Povest naj bode po- j učnega sodržaja v religijozno - moralnem smislu; snov naj jej bode vzeta po mogočoati iz domačega življenja na kine- j tih. (Pisatelj bi si lahko vzel za primer Slomšekovo „Blaže j in Nežica*, kar se tiče sloga in snovi; a lahko si izbere ; tudi navadno obliko povesti ali pa pbliko dvogovora (di-jaloga). Poleg obče didaktičnega cilja naj se naglašaje spoštovanje do vere, ljubezen do naroda in do bližujega.
Obseg povesti naj ne bode rnanji od treh in ne večji od petih tiskanih pol*.
Franko vani rokopisi naj se pošiljajo podpisanemu načelniku ocenjevalnega odbora najdlje do 15. maja t. I. brez podpisanega imena. Ime pisateljevo naj se doda ua posebnem zapečatenem lističu.
Ocenjevalni odbor presodi poslane povesti ter posije po namenu g. darovatelja tri najboljše povesti g. prof. Bezenseku v Plovdiv, da g. darovatelj sam končno izbere povest, katera njemu najbolje ugaja. Nagrado — 100 kron — izplača dotičnemu pisatelju v dan sv. Cirila in Metoda (t. j. 5; jiilija 1894. 1.) g. darovatelj sam; vsem drugim natečalcem se pa rokopisi vrnejo, ako bodo takó zahtevali.
V Begunjah pri Rakeku, 28. januvarja 1894.
Jaak* Leban,
nadučitelj
in načelnik ocenjevalnega odbora za mladinske spise pri „Zavezi slovenskih učiteljskih društev*.
Pri lAVrfftvi aa&egt Usta poizveli amo za jako žalostno notico, katero je prineslo slov. časopisje, namreč o smrti Dr. Franja Račkija jednega naj* znamenitejših hrv&tskih sinov, kateri je izdihnil svojo blago dušo, dne 3. t. m. v Zagrebu. Rački rodil se je 25. nov. I. 1829. v Fužinah in izvršil svoje študije na Reki in v Varaždinu in fllozofične študije v Budimpešta, konečno pa stopit v semi* nišče v Sinju in bil 15. avgusta 1852. v mašnika posvečen in zatem imenovan na ondotni gimnaziji kot profesor.
Leta 1866. bil je Rački i/,voljen predsednikom jugoslovanske akademije znanosti in tako je on zadobil priliko truditi se tudi na političnem polju. Bil je desna roka biskupa Strossmayerja, in postal 1. 1876. kanonikom Djakovskega kapi-telja in potem 1. 1877. tudi zagrebškega.
Rački ima veliko zaslugo, glede slovanske liturgije.
Pokojnik počel je bolehati lansko leto in od tedaj ni več okreval ter vrnil za plučnico.
Večnaja mu pamjatl
Isiirjen targare« sé steklenim, porcelanskim, lončenem in drugim blagom enake vrste, kateri si je prihranil okoli 500 gld, bi rad itdobil
sodrugN,
ki bi imel tudi enaki znesek na razpolago in pričel ž njim v tem mestu omenjeno trgovino. Kdor želi več poizvedeti, obrne naj se k uprav-ništvn „Sloge“.
tlsojam se podpisani naznaniti slavnemu občinstvu, da sem vzel restaurant
„C A T T A H Hi !“
v najem
Upam da me bode slavno občinstvo tudi v teli novih prostorih izdatno podpiralo.
Edvard Trnsrbnitz
Pavlin Edvard
pre,
Karolina Riessner in 8in
v Nunski ulici št. 10.
V zalogi ima razne umetne cvetice, nagrobne vence, mrtvaške obleke za otroke, rakve (truge), trakove, voščene sveče itd. Postreže vedno po mogočih cenah.
ANDREJ ČEBULJ
■a Irgn Koren št. 10
ima prodajalnico jestviinega blaga postreže po ceni in dobro. Slovenski rojaki ne pozabite nanj in obiščite ga, ko kaj rabite !
Vidic Anton
pek na Kornu (na voglu poleg gostilne pri Rajhu) priporoča svojo pekarno občinstvu iu postre-že po jako zmernih cenah se svežim kruhom.
Simon Rožanc,
krojač v Vrtni ulici (Via giardino) št. 12 priporoča se slavnemu občinstvu za razna v njegovo stroko spadajoča dela.
Zaloga Vrhniškega pira
pod vodstvom Joška Rovana v Rabatišči št. 18. prodaja pivo v sodčkih in steklenicah. Ne boji se konkurence ne glede cen in ne glede dobrote piva. Steklenice so napolnjene že v pivovarni ua Vrhniki, za kar se rabi le dobro uležano pivo.
Andrej Makuc
v Rabatišču št. 20 voditelj izdelovalnice vinskega octa. Andreja Makuca priporoča se vsim Slovencem. Izdeluje edino le vinski jesek, ki je jako okusen in zdravju neškodljiv. Kedor se krat en prepriča o dobroti tega octa gotovo se ne bode nikdar več posluževal je3ihov napravljenih z raznimi esencami. Cene jako zmerne. Kupuj« ufcai«na vina.
G. Likar
__v Sementici ulici h. št. 10
prodaja šolske in mašne knjige, sv. podobe, tiskovine za duhovnije in županije, papir in vsakovrstne šolske in pisarske potrebščine po najtiižjih cenah.
Saunig & Dekleva
v Nunski ulici š. 16.
Edina slovenska zaloga dvokoles (bičiklov) in raznih šivalnih strojev in lovskih pušk. Sprejemata v popravo dvokolesa in vse druge stroje. Prodajata in izvršujeta vsa dela gotovo ceneje nego naši nasprotniki; zato podpirajmo jih!
Gostilna „Kikeriki“
V Nunski ulici, lastnina Štefana Kofola, toči jako izvrstna domača vina. Dobu se tudi vsak čas gorke, in mrzle jedi. Cene zmerne, postrežba snažna in
primerna.
" r—
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici v hiši dr. Lisjaka št. 23 proda* ja razno jestvilno blago. Priporočamo ga vsim, ker verno, da prodaja dobro blago na drobu o in na debelo po jako zmernih cenah.
r -.-.rr; —~	———■— ——-
Novič Josip
krojač v Gosposki ulici št. 14, se priporoča vsemu občinstvu. Izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela jako natančno in po primernih cenah.
Karol Draščok,
pek na bregu Korna št. 4 ima vsak «lan dvakrat sveži kruh. Podružnico ima tudi v Semeniški ulici. Njegov kruli je po primerno nizkih cenah in vedno zdrava jed. Kdor hoče pošilja mu ga tudi v
stanovanje.
Bajt Ivan
krojač na Placuti št. 31 priporoča se slavnemu občinipstvn še posebej velečasliti duhovščini v blagovoljno podporo.	i
Ant. Fon

II klobučar in gostilničar v Semeniški ulici ■j ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov k J iu toči v svoji krčmi pristna domača vina M ter postreže tudi z jako okusnimi jedili. Po-lili	strežba in cene jako solidne.
Novič Franc,
krojač v ulici sv Klare št. 6 izvršuje razna naročena dela in p rodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah.
Peter Drašček
v Stolni ulici št. 2 ima bogato založeno štacuno jestvin ter poleg tega prodaja tudi razno tabačno blago. Skrbi, da postreže se svežim blagom. (On prodaj tudi naš list).

fiPl Tvfln gostilničar v ulici Ascoli vej iv« » vedno jako dobra domača vina. Postrežba točna in cena primerna.
Ivan Dekleva
veletržec z vinom v Gorici
ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina, bela in. črna istrijanska ter bela dalmatinska. — Prodaja na debelo.
Cijan Ivan,
krojač v Nunski ulici, št. 13, vreden Je tudi pòd-pore vsih Slovencev, ker izdeluje natančni) in po primernih cenah.
,	.	-,	.	.. "-r :i ’	. K -,
Oli
/ Ò V> y.
I' i»;.	,
V • V
v ,4


Ni^boyée ure »veta
so naše
Originalne - švicarska - goldin « remontoir
MT ŽEPNE VRE
Z BAJBOLJftlM MAGNETIČNIM NIKLOM.
Teli na sekundo uredjenih ur ne morejo razločevati radi krasne izpeljave od pravili zlatih ur še celo veščaki. Krasni o-krovi ohranijo vedno sličnost zlata, in mi zagotovimo pravilen tek pismeno za vsako uro 3 leta.
J0BT Cena eni uri je G gld. ‘"M
Goldin z dvema plaščema ankre ramontoir ure z «rezki 8 gld Majhne priljubljene goldin ženekeure z enim plaščem gl«. 7 »O z dvema plaščema gld. 8 50. Vsnka «ra z goldin-verižieo. Moške goldin-ve-r ilice i upodobitev (uredba) alato gld. I. Ženske ■dWln-wori*io« gld. 1.50. Prave goldln-dvakrat oklepne verlšice z medalljonom (taacioo) gld. 2. Naše goldin ure je kupilo vadi zanesljivosti (varnosti) mnogo uradnikov avstro-ogrske države in so za zdravnike, profesorje, gozdarje, duhovnike., uradnike na železnici, zemljemerce, posestnike, rudnike i. t. d. nepremagljive,
D»M ». jih »amo pri vže 26 let	DEPOT EIX
Wien 2/11.
Izdajatelj in odgovorni urednik Ant. m. Obiz/.i Tiska „W'va slovenska tiskarna11 Ant. m. Obizzi v Gorici
V Clorici, 5. Aprila 1894
Ttl*l II.
Štev. V.
»Sloga1
izhaja vsak prvi in tretji četrtek me-seca, tur velja po pošti preje,imuni, ali na «lom posiljena skupaj *
„ (! o riški m Vrstnikom"
r.a vse leto . . . gl«l. 1.80 „ pol leta • . .	„ —.90
„ četrt............. » —.45
/a tuje dežele toliko več, kolikor ssiinša poštnina.
Posamične številke po ti kr., dobivajo se v Stolni, SemeniSki in Šolski ulici.
Upravništvo in uredništvo : Morelli,jeva ulica, štev. 22.
«Sloga j»6i — ntalnga llaii« — torsj «tožimo »•!
prinaša oznanila na četrti strani od katerih se plača za štiriatopno petit-vrsto po 7 kr., če ae jedenkrat tiskajo; po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrAt tiskajo.
Za celoletne oglase po pogodbi.
Dopisi pošiljajo se uredništvu; rekla* manije in naročnina upravništvu.
Nefrankovana pisma se zavrnejo.
Rokopisi se ne vračajo.
Naša politika
Zadnjič smo pod f.t m nnslnvMn na kratko razložili, da vsakovrstna politika dolnjo na organizovanje različnih skupiti, na njih trdno in stalno utrjenje, to rej na pi interno hrambo na zunaj in na znotraj, potem pa s pomočjo te hrambe na primerno razvijanje, v smislu obče kulture. Poštevali smo avstro-ogerske na-vode, ki so razdeljeni na različne dežele. Ako je jedcu iti isti narod razkosan na več dežel, je treba skrbeti njegovim zastopnikom, da skrbé za narodove interese vseh dežel, drugače so ti zastopniki partikularisti. Slovanski narodi Avst'o Ogerske so pa tudi ne le raz- ; kosani, ampak tudi v celotah majhni; ako ostanejo! te celote sebične, da skrbé le za se, zaslužijo ime se- ; paralistov. Taki slovanski narodi so separatistični, ker puščajo druge sorodne brate na cedilu, naj se jim godi še tako slaho. Tako sebično politiko separatistov izvršujejo dandanes avstrijski Poljaki. Nasproti ostalim Slovanom našega cesarstva so Poljaki separatisti; na- 1 sproti temu pa, da se ne brigajo ali pa se le v slabem pomenu brigajo za lastne brate, za Poljake, ki ne žive v našem cesarstvu, so ti avstrijski Poljaki celò partikularisti.
Slovanski narodi našega cesarstva si nikdar ne zagotove bodočnosti, ako bodo postopali, kakor dozdaj | Je v smislu partikularistov in separatistov, zato ker so prešibki. Zato pa vidimo nacijonalne in politične nasprotnike teli malih slovanskih narodov, da delajo na vse kriplje na to, da bi oni ostali šo dalje in dalje taki partikularisti in separatisti; nasprotniki si namreč mislijo, da le takó morejo te Slovane premagati naj prej .psihično, potem pa jih uničiti tudi v narodnem pogledu. To se jim je uže zelò posrečilo ker so dosegli, ! da je cesarstvo razdeljeno zdaj na dve polovici, v katerih si ne morejo Slovani podajati roke v pomoč, tudi ko bi hoteli. V tostranski polovici cesarstva so jih pa tudi že razdelili, ker so Poljake zaslepili takó, da gledajo le na svoje koristi, in se za te koristi vežejo tudi s slrvanskimi nasprotniki in sovražniki.
Nočemo teli žalostnih stranij politike slovanskih narodov nadalje pojasnjevati; vsakdo pa more spoznati, da slovanski nasprotniki ne drže saksebi slovanskih narodov brez namere, da jiii osiabé in naposled ugo tìttbé, ako ostanejo Slovani še nadalje tako neprevidni in kratkovidni, kako so bili in so do današnjega dne.
Noben slovanski narod Avstro-Ogerske pa ni tako majhen, takò razdeljen in vsled tega oslabljen, kakor narod slovenski; zatorej ni tudi pri nobenem slovanskem narodu politika partikularistov in separatistov takó nevarna, kakor pri slovenskem narodu, in zato
se tudi zastopniki tega naroda najbolj zagrešujejo proti lastnemu narodu, kolikor' uganjajo politiko partikularistov in separatistov.
Dandanes pa je ravno politika slovenskih državnih poslancev prav lužna. Res je, da se trudijo vsaj nekateri teli poslancev razkrivali žalostne razmere, ki so stalno žalostne poprek po vseli pokrajinah, kjer prebivajo Slovenci, zlasti pa zunaj kranjske dežele. Tu in tam njih govori, njih interpelacije in žuganja tudi dosežejo kako drobtinico. Ali kaj pomaga vse to in vsa dobra volja, ako pa nimajo ti zastopniki takega programa, ki bi bil dostojen slovenskega naroda v njegovem strašno nevarnem položaju !
Od leta 1848 imajo Slovenci Zedinjeno Slovenijo na svojem programu, in pred par leti so imeli zastopniki vseli slovenskih pokrajin v Ljubljani poseben shod, na katerem so se zavezali, da bodo složno delovali nekako v zmislu programa o Z dinjeni Sloveniji. Pričakovali bi torej od njih* da bodo tudi v resnici postopali takó. Tega posipanj,a ne vidimo nikjer; spominjamo se, da le en štajerski Slovenec kanonik dr. Gregorec je v državnem zbortMluzkladal, kak program bi morala izvesti Avstro Ogèrska ; razlagal je stvari tako, da po tem programu bi morali tudi Slovenci dobiti svojo zedinjeno Slovenijo. Noben drug slovenskih zastopnikov pa za njim ni ponavljal tega pro’ grama v državnem zboru ; tudi ni slišati, da bi kateri teh zastopnikov direktno izgovarjal Zedinjeno Slovenijo v državnem zboru.
In ko bi se to tudi zgodilo, ali pa postopajo slovenski poslanci takó, da bi priborili Zedinjeno Slovenijo? Ne, nikakor ne! Kajti sami slovenski zastopniki ne dosežejo likdar Zedinjene Slovenije. Kaj takega ali analognega se je posiečiK) avstrijskim Poljakom, to pa le zaradi iega, ker jih neslovanska in protislo-vanska politika potrebuje proti ostalim slovanskim naiodom ; drugače tudi Poljaki bi ne bili prišli do takó ugodnega položaja. Slovencev pa ne potrebujejo v toliki meri, kakor uporabljajo Poljake za tuje namere, in zato se ne moremo nikdar nadejati, da bi Slovencem kaj jednakega vsaj začasno — podarili, kakor se je to zgodilo nasproti Poljakom. Zato pa Slovenci ne smejo nikdar politikovati n a s v oj o rok o, in to toliko manj, kolikor manjši in slabejši od vseh drugih avstro-ogerskih Slovanov.
Slovenskih zastopnikov glavna dolžnost bi torej ne bila v tem, da povzdigujejo morda vsake kvatre mogočno (!) svoj glas osamljeni v državnem zboru, ampak v tem, da bi se primerno združili z skupinami zastopnikov d r n g i ii S 1 o v a n o v, ki niso toliko sebični, kakor Poljaki. Osamljenim slovenskim zastopnikom se slovanski različni na-
sprotniki le posmehujejo, in da se norčujejo ž njimi, privolé jim v take mrvice, kakoršne po svoji važnosti — zaslužijo! Potem pa se še nekateri teh modlih zastopnikov še bahajo, češ, kakó imenitni so že Slovenci, da povsod govoré o njih, da jih poštevajo zaresno Veče ironije si človek ne more misliti, nego je ta podla m žalostna baharija! Čitajte liste, ki izhajajo v Velikonemčiji, pa bodete videli, kakó vas poštevajo! Dà poštevajo vas v resnici, pa ne takó, kakor si vi mislite, ampak v zmislu, da pripravljate s svojim o-portunizmom znani most do Adrije in grob slovenskemu narodu.
Slovence dosedanja oportunišku politika v resnici pogubi, ako se ne bodo začeli njih zastopniki zavedati, da le v zvezi z drugimi slovanskimi zastopniki bode mogoče doseči pogoje za obstanek slovenskemu narodu. Po takem pa bi ne smeli slovenski državni poslanci niti za jedno minuto ostati zunaj zvez z zastopniki drugih Slovanov, t. j. z zastopniki vseh Slovanov razen Poljakov, kateri ostanejo nepoboljšljivi v svoji •pojitiki. A kaj vidimo med slovenskimi državuimi poslanci? Eni iz njih se zdaj vežejo celò z najhujšimi nasprotniki vsega Slovanstva, drugi pa še le premišljujejo, kam bi jo krenili, kakor da bi ne bilo vse jasno, jasno v zmislu, da je vsa državnozborska politika obrnena proti Slovanom !
Ako je v slovenskih poslancih zares kaj dižav-niškega duha, morali bi se postaviti na stališče svojega programa, ta program razviti, dokazovati njegovo potrebo ne le za slovenski narod, ampak za vse Slovane in naposled za celo državo. Ako ni program «Zedinjene Slovenije" samo vabilo iu slepilo, naj pov-darjajo ta program v državnem zboru; naj razkrijejo, da z mrvicami se tak razkosan narodič, kakor je slovenski ne dà rešiti ; naj silijo, da odgovori vlada ali je v načrtu avstrijskih državnikov, da slovenski narod izumijo ali pa da dalje živi. Ako hočejo, da bode živel dalje, morajo mu dati Zedinjeno Slovenijo; ako pa tega nočejo, potem bodo slovenski zastopniki vedeli, pri čem da so. Vse drugo politikovanje je vredno le toliko, da moremo soditi, ali da se slovenski zastopniki norčujejo sami s seboj ali pa — s slovenskim narodom !
Zedinjena Slovenija mora priti zopet na dnevni red, in ta program zahteva, da se neizogibuo zvežejo vsi slovenski zastopniki z ostalimi skupinami slovanskih zastopnikov, ki ne pripadajo poljskemu klubu. Zato pa morajo tudi mnogi slovenski listi kreniti na drugo pot, ker drugače podpirajo neslovansko in pro-tislovansko politiko, s tem pa pomagajo kopati slovenskemu narodu — grob, kateri so mu že davno namenili njegovi nacijonalni nasprotniki. Vstanimo!
Potovanje v Rim.
Spisal V. Mihce».
Iz Gorice do Rima.
Ob 10. uri 40 minut zvečer smo zapustili Bolo tlijo ter v krasnem luninem svitu peljali se proti jugi kraj' reke Reno, med krasnimi vinogradi zasajenimi ; vinskimi trtami in oljkami črez grebenasto, pogost orni pretrgano gorovje A penin, navzgor čedalje više in više vijoč se zdaj na desno, zdaj na levo med skalovjem ii strašnimi propadi; zdaj pod zemljo skozi temne prero ve, katerih je okolo 60,. zdaj po tesnih in pustili klancih Visoko po Àpeninu vije se železna Črta okolo 620 metroi nad morjem, kjer se tudi še nahaja obilo, snega.
Od fiolonijfc preko visokega Apenina v Florencij« potrebuje železni lilapon 5 ur in 45 minut in se vij« mimo postaj: Borgo Pauigale, Casalecchio, Pontecchio %sso, Marzabotto, Piope di Salvato, Vergato, Riola ihigiii della Porretta, Molino de Pal, Praechia, Cor bezzi, Piteccio, Vajoni, Pistoja, Montale, Piatto in To «cana, Calenzano, Sesto Fiorentino, ter Castello ii ivitredi. 0 4. uri 45 minut, zjutraj smo dospeli v naj lepše^mesto krasne toskanske dežele v Florencijo, kje smo imeli le 20 minut postanka. Od Florenci je napre Vo toskanski zemlji smo se vozili zraven reke Arno mimo postaj: (Jompiobbi, Sieci, Pontassieve, S. Ellero tignano sull’Arno, Incisa, Figline, S. Giovanni, M«m ^varchi, Bucine, Laterina, Pomicino ter Indicatore ’ vezzo, kjer smo ostali 20 minut. V Arezzu je žive ‘ avtti Guido Reni, izumitelj sekiric (not). Od tu na smo se vozili ob desnej strani krasnega trazimen (Peružijskega) jezera, pri katerem je leta 21 ki\ «ničil rimljansko vojsko slavni vojskovodj VRl'taginski, rimski strah Hanibal. Od tu mimo postaj
Frassineto, Castiglion, Cortona, Castiglione del Lago ter Panieale do Chiusi, kjer smo imeli postanka jedno uro 30 minut. Tukaj j«j Lil določen čas zajutrkovaiiju, kar pa je vsakdo lahko opravil v vozu. Ob 10. uri 50 minut zjutraj smo ustavili Chiusi, ter se peljali po-kraj reke Tibere po lepem polju in po hrastovi h gozdih, med katerimi tamošnji deželam orjejo iu sejejo žito, mimo postaj: Fidile, Allecona, Orvietto, Castiglione iu Teveriua, Alviano, Otiglia Bussano in Teve-rina, Orte, Gallese, Civita Castellana, Simigliano, Poggio Mirteto, Fara Sabina, Monte Rotondo ter Por-tonaccio. Oh 3l/a mali popold. sta i as pripeljala „ln-kamatička v večno mesto Rim in, stopili smo iz voz na zemljo, na katerej je vzelo konec legijiine in iegi-jone človeških bitij, in katere ni pedi proste, da bi ne bila napojena s človeško krvijo.
Y Rimu.
Ivo smo stopili na kolodvoru iz železniških voz, čakala je tu velika vrsta kočij, katere smo zaseli za nekaj centežimov ter se odpeljali na odločeno nam stanovanje. Prešli smo iz kolodvoru v ulico «Nazionale*1 ter iz te v «Corso** na ljudski trg (Piazza del Popolo). Od tu obrilivši se na levo, n i Marjetin most (Ponte Margherita), prek reke Tibere v ulico «Cola di Rienzo"; v tej je bilo, v nekem hotelu, odločeno stanovanje Vipavcem in Goričanom za jedno liro na noč. Stanovanje ni bilo baš prijetno, ker so nas po 8 do K) nanizali v jedno sobo, kjer je bilo mnogo postelj razvrstenih uprav tako, kakor so navadno v naših vojašnicah, brez vode in brez brisač in — še vse to v kakem osmem nadstropju. Tu mislim, da. smo bili, glede plačila, jako ( prevaljeni, ker se v Rimu, kakor smo pozneje poizvedeli, dobe taka ležišča za jedno p a 1 a n k o na noč.
mešetar, ki je našega romarskega voditelja iF Gorice, opeharil. Tesno nam je bilo pri srcu, ko smo se znašli takó visoko nad zemljo, da se nam je črn svet delal pred očmi, ko smo pogledali skozi okno na ulico, kjer j(\bilo videti spodajgredoče ljudi, kakor bi bili jeduo-letni otroci. Baš v istem trenotku je šla na stražo sotnija laških vojakov, katere je spremljevala godba in nekoliko .trobentačev švirajočih.
Jed va’smo se otresli potnega prahu, bila je nam prva misel, da si ogledamo od vnanje strani papeževo bivanje Vatikan iu trg bazilike sv. Petra. Trg je ograjen v krogu z dvema velikanskima lopama, kateri podpira 372 kamen itili visokih stebrov. Stebri so tako debeli, da jih jedva troje odraščenih mož z rokami objame. Sredino trga krasi orjaški obelisk, t. j. štiri oglat steber s križem na vrhu, izsekan iz granitne gruče, kakih 2.' metrov visok in ta služi tudi za solučuo uro. Na levi, kakor tudi na desni strani obeliska, poveli-čavata krasen prizor, dva velika mramornata vodometa, katera pošiljata srebrno vodo sedem metrov visoko.
Na zadnji strani ti ga stoji bazilika sv. Retra, katere sprednje lice je, dasi že ostarelo, vendar veličastno. Kiti je mnogo stebrov m podob iz marmorja in vrli pa, vrste svetnikov napravljenih iz kamena, kateri so od tal gori videti prav majhni, čeprav so ti po 4 metre visoki. Crkev je visoka 50 metrov,, široka 117 metrov, dolga 187 metrov. Leta 1506 je papež Julij 11. tej crkvi položil temeljni kamen. Zidali so jo 120 let in sicer 20 tero papežev. Leta 1626 jo je papež Urban VIII. z veliko slovesnostjo posvetil. Zidala se je ta bazilika prav v istem času, ko je bijo luteranstvo po Avstrijskem in po naših krajih najbolj razširjeno in ko je bila dozidana je stala okolo 100 milijonov g«»Id. Tudi zdaj jo še vedno popravljajo in vsako leto stanejo samo poprave okolo 60 tisoč gld.
(Dalje pride.)
H-'' - - •
Molili tol o »Odloženi poleniti"
il § „ Stélle« IlafteyskeMR".
Blagi nafti naročniki, vrli čitatelji »Sloge" in »Vestnika*, ki čitajo iz radovednosti tudi »Sočo" in pritožnika njej, zasledili so gotovo v omenjenem glasilu, ki je prava sramota našega stoletja, da se nam hoče na vsak način predbaciti greh, kojega nimamo in kojega se bodemo vedno varovali, to je, da je naš namen, črniti velezaslužnega g. Gregorčiča. Tega slučaja ni bilo pri nas in tudi ga ne bo! Mi spoštujemo celo može nasprotne narodnosti in nasprotnega političnega mnenja, in ni nam padlo še na um, da ne bi spoštovali moža, kojeur.u je naš narod hvaležen za njega trud in delo na narodnem polju iu sicer v gmotnem, kakor tudi v duševnem zirislu.
Ako ne bi mi spoštovali duhovski stan, kateremu je šla, gre in pojde naj večja narodova hvaležnost skozi vsa stoletja, mi bi bili vredni, da se pod nami lemlja vdere.
Imamo v duhovskem stanu može, ki so nam v čast iu bodo skozi vsa stoletja dičili narod slovenski; izmed mnogih tu navedemo le nekatere, kakor: Ravnikar, Trž. škof. Dobrila prav tako, Wolf Ljnblj. škof, Einspieler, Terstenjak in mnogo drugih.
Da mi ne bi smeli govoriti o politikarju, bodi ta, katerega si koli stanu, o tem ni mogoče, da bi mi držali jezik za zobmi; zategadelj naj si ne blagovoli prizadeti politikar vzeti za zlo, ako mi grajamo njegovo delovanje.
Mi smo zdaj dru. Gregorčiču nasprotni, prav tako kakor smo bili tačas, ko smo želeli, da stopi iz Hohen-
wartovega kluba.
Ouda nismo mogli pisati proti njemu, ker nismo imeli lista na razpolago. Zdaj pa lehko to storimo, ko se nahajamo v drugih razmerah, nego tačas, in mislimo, da ou nam ne bo kot politikar toliko zameril.
Seveda, mi nimamo toliko „taktike“, kakor časnikarji v velicih mestih, a spregovoriti besedo si dovoljujemo vsekakor. O priliki bodi iu povedano, da mi nasprotujemo istillilo dr. Gregorčiču, kajti na bolj nesrečnega politikarja nismo mogli naleteti. A za voljo božjo, kaj pa hočemo mi temu, ako je on tako nesrečen v svojem političnem življenju? Daje res tako, to dokazuje črno na belem, kar naravnost največji odpor, ki se bije sam i sabo.
V	Budimpešti je glasoval za »trozvezo", ki je Slovanom v Avstriji in osobito pa nam Slovencem pogubna; tičal je mnogo časa v Hoheiiwartoveni klubu, dokler ne izstopi ; danes ta mož opozicije se poslužuje za se in za društvo, (politično!) kojemuje predsednik, časopisa, ki je po duhu in po telesu »humilissimus temu* tržaške vlade!
Kakošnega lista se pa prečest. g. Gregorčič poslužuje, toli za lastno politiko, kakor tudi za pol. društvo, kojemn je on predsednik? Ou se poslužuje lista, ki je m^jvečji hinavec, ki je tiiedovau po »Geschaftsman-nuw, kateri je vsej Goriški deželi poznan kot najzlob-nejši prepirnež! Pokazal je ta mož kaj je on, v zadnji „Soči* in sicer v člankih »Odložena polemika" in »Minister Madeyski v Gorici*.
V	prvem članku pravi: »prešli so celi neseel. da nismo rekli ne ene besede; med tem ko je bruhal j v vsaki številki najhujša obrekovanja na nas in na drilge popolnem nedolžne osebe, sicer na take o*ebe, ki nimajo z nami ni najmanjše relacije. V ome njeneu članku, »Odložena polemika* piše na dalje: Tako prigovarjanje odvezuje nas dolžnosti odgovarjati za zadaj na omenjene napade* iu v istej številki v začetku, kakor tu di pod konec uvodnemu članku, kije posnet iz Slov. Smoda, nas sramotno napada, hujše, nego najhujši pobalin ; na enaka natolcevanja mu moramo odgovoriti, »ali ni morde vsakemu dana pravica" misliti o politiki, kakor mu boljše kaže v občo korist skupnega naroda ? Pobija naj uas ou, kakor in kolikor hoče: a nikakor naj nas , ne obsoja s takimi besedami in ua tako surov način pred narodom, ker Obizzi, urednik našega lista ni bil nikdar lašk begunec. Sleharni ve, da je sin slovenske matere, rojen v Vrtojbi. Z lažjo si ne bode Kramarjev Drejče pomagat!
Kar pa najhnjše sega v našo politiko in dela pravi odppr v idejah našega poslanca je že omenjene številke »Soči»" članek, o Madeyskem pohodu, v Gorico.
P. n. naročniki na naš list, naj čitajo napo-minaiii Članek, ter naj ga primerjajo z uvodnim člankom našega lista »Sloga*4 štev. 5, z dne 1. marca t. 1. kakor tudi uvodni članek denašnje »Sloge", iu bodo takoj dobili zadosti pojma, kako soditi o »Slovanski vzajemnosti* in bodo spoznali uzroke, vsled katerih smo mi Slovenci jiajnesrečnejši narod med -vsemi Slo-vaui v Avstriji.
Minister Madeyski, porod koalicije in tlačiteljev vseh Slovanov v Avstrji je postal, kar čez noč ideal »Soče**, postal je idol, kateremu je treba žgati kadilo na čast iz narodne kadilnice.
Zdaj bi pa ured. rade volje hotelo, kakor razvidno iz »Soče" v članku o Madeyskemu, da bi mi zaspali v »zibelčici" poljski in tako bi mi Poljakom pripomagali izdajati ostale slovanske narode v Avstriji, kakor: Čehe, Hrvate, Rosine i. t. d.
Ali je to »Slovanska vzajemnost** o kateri sanjari »Soča**?
Torej naj se pomisli, da »Soča** poji svoje čita-telje z nado, da minister, mož, ki se je porodii v gori navedenem gnezdu, ki je prišel obiskat Goriškega župana ili prezv. g. grofa Franceta Coroninija v Št. Petru, nam bo gotovo pomagal v šolskih zadevah in našim šolskim zavodom, kojim predseduje poslanec sedanje opozicije v avstrijskem parlamentu.
To so utopije in pomilovanja je vreden, kdor živi v takošnej nadi. Peščici, ki se pa drži, kakor da bi bila privezana k jaslicam Tržaške vlade, radovoljno privoščimo one drobtinice ob kojili se že dlje časa pase.
Ako nam pa kdo poreče, da je pisalec teh vrst naš sotrudnik, za Goriške Slovence nedopustnega škandala kriv, zavrniti jim moramo koj ta rek z slovom »bedak'" ; kajti v tem Bpisu ni nijedne neresnične pičice in
veselilo bi mn, ako bi te bile popolnoma laž, kajti tedaj bi bili mi Goriški Slovenci res na boljšem.*)
Mi nočemo od sedanje vlade ničesar, ker že naprej vemo, da nam ne dà ničesar; vam pa, ki si usojate biti »prvakom naroda** priporočamo nekoliko več potrpljenja in ne pozabite, da narod sodi kedar sam hoče, a ne kedar bi vi hoteli. Ho, kar bo; zdaj pa je žaiibog tako !
---------»H4---------
PREMEBBA VOLILNEGA REDA
Sedanje ministerstvo nastopilo je vlado z obvezo, da premeni sedanji volilni red, ki je do cela krivičen, in sicer tako, da dobe volilno pravico tudi tisti, ki sicer ne plačujejo davkov, pa nosijo vsa druga državna bremena, ki imajo pač dolžnosti, pa nobenih pravic. Splošni, jednaki in neposredni volilni pravici, kakcšim zahtevamo Slovenci in ki je jedino pravična, pa sedanja vlada ni naklonjena, ker se boji za prevlado Nemcev. Zato je izdelala ta-le načrt:
1.	Na dosedaj obstoječih volilnih razredih se ni-česa ne spremeni niti glede na razdelitev mandatov, niti glede zahtev za volilno pravico.
2.	Volilna pravica razširi se s tem, da se osnuje nov volilni razred.
3.	A) Pravico voliti v tem volilnem razredu imajo oui samopravni avstrijski državljani moškega spola, kateri so dopolnili 21. leto in niso izključeni od volilne pravice in pred razpisom volitve že šest mesecev stanujejo v dotičnem volilnem okraju in:
a) so javno ali tako, kateri je priznana pravica javnosti, avstrijsko višjo gimnazijo, realko ali ka o drugo za jednako veljavno pripoznano učilišče z uspe ho in dovršili ;
h) pridobili si pravico do jediioletue prostovoljne vojaške prezentne službe v vojni ali deželni hrambi ;
c)	z uspehom dovršili obrtno šolo, katere spričevalo po zakonu namešča dokaz zmožnosti za roko driski obrt, ali
d)	ali so dovršili kmetijsko šolo, katero vzdižuje dežela pa država ;
e)	so že. dve leti pri kaki v § 11. zak. z dne 30. marca 1880, drž. zak. št. 33 naštetih bolniških blagaj-nicali zavarovani ;
f)	ali dve leti plačujejo kak državni direktni davek.
B) Častniki v trajni ali začasni vojaški službi, vojaški duhovniki, gažisli brez čina in osebe moštva oborožene sile, oziroma žandarmerije, vštevši začasne dopustnike sploh ne smejo voliti ne voljeni biti.
V	volilnem razredu veleposestva morejo take o sebe izvrševati volilno pravico, če jo imajo po svojem posestvu le po pooblaščencih.
Od volilne pravice izključeni so razven gorenjih vsi trajno ali začasno aktivuo službujoči uradniki oborožene moči.
4.	Novemu volilnemu razredu se odloči 43 mandatov, ki se. ra zdele na posamezne dežele takole: Češka 10, Dalmacija 1, Galicija 10, Dolenja Avstrija 4, Gorenja Avstrija l, Solnograško 1, Štajersko 2. Koroško 1, Kranjsko 1, Bukovina 1, Moravsko 4, Šle-zija l, Tirolsko 2, Predailsko 1, Istrija 1, Goriško 1, Trst l. Na Češkem bode 7 kmetijskih iu 3 mestni okraji, v Galiciji 9 kmetijskih in jeden mestni okraj, na Dolenjem Avstrijskem 1 kmetijski in 3 mestni volilni okraji in na Moravskem 3 kmetijski in 1 mestni okraj, kateri voli vsak jednega poslauca.
5.	Dosedanji volilni okraji kmetskih občin in ne-mestni okraji novega volilnega razreda volijo direktno, kjer to sklene deželni zbor.
H.	Za direktne volitve v kmetskih občinah in o novem volilnem razredu, se napravijo majhna volilua okrožja po <»000 duš, oziroma da se združijo občine, ki imajo manj prebivalstva in razdelé večje občine. V volilnem okrožji bi se volilni kraji določili administrativnim potom. Deželni zbori pa smejo vendar skleniti drugačne določbe glede manjših volilnih okrožij in volilnih krajev.
V	vsakem volilnem kraju štejejo se glasovi.
7. Posel volilnega Komisarja v volilnih okrožjih je časten posel, katerega je dolžan slednji prevzeti.
S tem načrtom ni prav za prav nihče zadovoljen, ker je ne samo neroden, ampak tudi krivičen in ker ima jedino namen, zagotoviti liberalnim Nemcem prevlado. Zato se mu je tudi uprl grof Hobenwart. Mož je odločen nasprotnik načela, da bi imeli tisti svoje zastopnihe v državnem zboru, ki ne plačujejo neposrednih davkov in da bi to kolikor se da preprečil, izdelal je ta - le načrt:
I.	Člane zbornice poslancev volijo v bodoče:
o) vsi avstrijski državljani, katerim se prizna volilna pravica (ljudske volitve) :
b) velike stanovskozadrnžne ali postavne teritorialne korporacije (korporacijske volitve).
II.	Kot za volitav opravičene korporacije naj vo
lij o :	«isjjčkv	, ,
1.	Za velepuSfestvo vsi opravičeni veleposestniki kake dežele, in sicer po različnih deželah v jednem ali več volilnih razredih.
2.	Za trgovski stan trgovske zbornice, vsaka za svoj okoliš.
3.	Za obrtni stan obrtne zbornice, ki se samostojno organizujejo.
4.	Za kmetske iu mestne občine pa dež. zbor vsake dežele.
III.	Deželni zbor voli po predpisu po dodatku k obstoječim deželnim redom, kateri se še pregleda; on je v tem slučaju volilni red za državni zbor in je torej po pravočasnem razpisu ravno tako, kakor drugi volilni razredi, sklepčen, naj pride kolikorkoli članov.
IV.	Ljudske volitve za kmetske in mestne občine se vrše v to določenih mestnih iu kmetijskih okrajih. Vsi volilni opravičenci volijo neposredno in je v mestnih okrajih vsaka občina ali trg (industrijski kraj)
litikaM.
*) Prosimo, naj se pazljivo cita uvodni članek »Naša po-
volilni kraj, v kmetskih občinah je pa vsaka občina volilni kraj.
V.	Volilno pravico v mestnih in kmetskih občinah ima vsak avstrijski državljan, ki je izpolnil 24. leto in če ni proti njemu nobenega zakonitega zadržka in
<i) plačuje direktni davek ali
b)	pripada industrijskim delavcem o čemer se iz-dadó posebne določbe, ali
c)	plačuje letne najemnine v znesku, katerega določi deželni zbor
VI.	Razmerje mej poslanci, ki jih ' voli deželni zbor in ki se volijo po občni ljudski volitvi v kmetskih in mestnih občinah, določi se tako, da bode dve tretjini poslancev volil deželni zbor, jedila tretjina se jih hode volila po ljudski volitvi.
---—-4M***-
Politični j>ro§lod
Notranje dežele.
Vknpna konferenca, katere se je udeležilo )ako mnogo visokih dostojanstvenikov, njim na Mu minislerski predsednik knez Windischgraetz, je sklenila, da je delegaciji sklicati koncem meseca maja. Vknpni redni trošlei znašajo letos nekoliko vet, nego lani in sicer, 152 inilij. in to radi novih troskov za vojsko.
(beški odsek dei, kulturnega sveta je volil novo predsedstvo in sicer, je bil predsednikom izvoljen mladočeški poslance Nickelfeld, podpredsednikom pa Herman Junda, katerega cesar ni potrdil volitve kot predsednikom.
Oveneanje Jelačičevega spomenika v Zagrebu se je po nasvetu mnogih hrvatskih rodoljubov opustilo, na podlagi jako tehtnih razlogov.
Pogajanja mej avstrijsko in rusko vlado, glede trgovinske pogodbe so imela dober uspeh. Pogodba mej obema državama ima se skleniti za dobo 10. tet, dokler se pogodba ne sklene definitivno, ure li se trgovinsko razmerje mej obema provizorično.
Vnanje države.
Rusko nemška trgov pogodba je še vedno predmet razpravam v francoskih listih, ki vsi trde, da se je Rusija približala centralnima velesilama v Evropi. Do-j tieni listi obsojajo sedanjo carinsko politiko francosko ter pravijo, da je Francoska vsled nje izgubila jedinega zaveznika in prijatelja, katerega je imela.
Mej Angioli, mej podkraljem in eglptsko vlado je nastalo jako ostro nasprotstvo. V obče se govori, da odstopi po 'turških velikih praznikih, vsaj min. predsednik Riaz-paša, če ne že celo ministerstvo. Riaz-paša je pri kedivu ali podkralju na sumu, kot pre velik prijatelj Angležem. Ako nastopi mesto Riaz-paše mož, ki ne bi bil povseČi Angležem, lehko vtegnejo nastati v Egiptu novi konflikti mej podkraljem in Angleži.
Srbski minister s ki predsednik zahteva, naj Milan pobere svoja kopita in šila in naj zapusti Srbijo. Milan pa se njegovim zahtevam neČe udisti, nego zahteva, naj ga ministerstvo malo bolje p >dpre z novci, česar pa zopet Simič ne če storiti.
Pred kratkem je nastala min. kriza, katero pa je preprečil Ristič. Milan je silil na to, da vstopita v min. Avakumovič in Ribarac, češ ,da sta oba jako skuŠena možaka. Liberalci pa niso hoteli tega dovoliti, ker ti priznavajo samo Rističa za svojega vodjo. In tako je Milan zopet pogorel z svojim naporom.
--------#-♦»-«----
DOPISI.
Na Dalija* 3. aprila. — Bog zahvaljen bodi. — Habemus — župana. Žaiibog pa uže v poslednjem dopisu uehvaljenega Grillila. Dodati moram, da je Grttbl javno trdil, da ni bil še nikdar pri — zboru fraina-sonskega društva, kar pa ne pomeni, da ni bil ud takega društva ; a le to so mu predbaeivali. Oženjen je bil s čifutinjo, koja mu je umrla pred leti. Pred ženitvijo pa je vdobil nezakonsko hčer, koja je udala se vsled slabe izgoje — plačani sramoti, v koji še sedaj (!) živi. Razumi se pa, da je vlada potrdila tega moža v župana, čemu bi pa bila koalicija (zveza) poštenih (ne omeji se!) strank v državni zbornici.
Za II. podžupana izvolili bodo tudi človekavkoji ima čifutinjo za ženo. Bog me, daleč smo prišli! Zupanova soproga bila je čifutinja, podžupanov lepši polovici (de gustibus non est disputandomi) sti tudi pristni čifutinji. Skoraj bode moral vsaki, ki hoče postati nekaj boljšega, izbrati si čifutinjo za ženo. Pii! „Pro-gresso“, kaj ne karjolova čebularka ?
Uže poslednjič sem vprašal glavarja goriškega g. viteza Bosizia (reete Božiča) s kod dohajajo v Corrie-rova predala novice, za koje more vedeti le gospoda na glavarstvu. Danes mi mora g. glavar zopet dovoliti, da ga nadlegujem vprašanjem: Kdo je tisti »Ci narrano", ki je »Corrieru" donesel vest o ubojstvu v Šmartnem, ter o pretepu v Šempasu. Iz dotičnih krajev pač ni prišla, ker nikoj Slovenec ne bode toliko ponižal se, da bode zbiral smetije za goriško »Karjolo". Da Vam ne bode treba dolgo iskati navedem še, da je poročilo stalo v štev. 37 iz dne 27./3. t. 1. v Ul* predalu na
III.	strani.	„	_
Na uprašanje gledé ubojnika stotnika Burescha odgovoril je vojni minister v državni zbornici, da je vojaško sodišče prav razsodilo, ker je bil stotnik napaden. Ako bi imeli mi, ki stojimo takó visoko (?) v kulturi, javne vojaške sode, kakor jih imajo »barbarski" Rusi i Francozi, istilla bila bi prišla uže davno na dan, i ljudstvo ne bi bilo takó vznemirilo i razburilo se,’ kakor je to zgodilo se v tej zadevi.
Nemški i nekoji slavjanski srednješolski profesorji imeli so od 21. do 23. pr. m. V. občni zbor. Pogovarjali se so o različnih stvareh n. pr. o poveličanju plač, o vsporedenju profesorjev i. t. d. Tudi naš rojak iz Pevme g. Dr. A. Primožič, profesor na višji gnu; naziji v II okraju dunajskem, je razpravljal o porabi



stereoskopa i skioptikona pri proučevanju starih klasikov.
Tudi poverjeniki iinjrassličniših delavcev vseh pokrajin naše države — kakih 2Q0 — zborovali i sklepali so poslednji teden pr. ni. o splošnem volilnem pravu, o slriku (č štrajku = splošnem vstavljanju dela), o oseiuurnem dnevnem delu i. t. d. Stremljenje delavskih stanov ne izemši kmečkih je povsem opravičeno, ker prav za prav so oni, ki omogočujejo, da človeštvo vspeva. Največ upirajo se proti njih željam mimo vlade, kapitalisti, t. s. ljudje, ki žive od truda i žulj svojih bližnjikov ter v pogubo i na škodo svojih sovremeuikov. Žalibog so pa zopet čituti kakor leta 1848. vzeli vajeti tega gibanja v svoje grabljive roke j vodijo delavce za nos.
Grozno po nosu pa so vdobili poljski šovinisti, ustaši i žlahčiči s vso lažnjivo zapadnjaško slavjansko (?) i neslavjansko, kristjanko i židovsko rusožrsko driihal v encikliki (okrožnici), kojo je poslal poljskim škofom Sv. Oče. Kaj niso pisarili i žugali Rusom v imenu «.katoliškemtt ostudni poljski i drugi srednjo-jevropski posebno pa — židovski listi. Najmanj anatemo i interdikt bi bil človek pričakoval čez Cara i Rusijo. In glej, resnica je premagala laž i Sv. Oče spoznal je, kako .go poljski šovinisti vse stvari i do-godljaje v Rusiji zavirali i preobračali na škodo — katolištva.
„Ne puntajte se_proti oblasti i držite se cerkvenih pogodeb, koje sem uredil s Čarom “ pravi sam Sv. Oče v okrožnici. To je pač jasno i pošteno govorjeno Takó ne piše se ljudem, ki bajé trpé radi vere. Kaj odgovarjajo pa naši «inusterkatoliki** i pokorne ovce Sv. Očetu? Protest i prestop h Kalvinizmu (protestali-stvu)! Drugi zopet so začeli črniti celò Sv. Očeta, češ, dà je takó pisal le radi politike, dočim so hotele te grdobe zlorabiti Sv. Očeta za svojo ostudno rusožrsko politiko.
Sedaj pač vsakdo leliko spozna kako debelo in nesramno so morale biti one laži o „ barbarskih ** na-silstvih v Rusiji i v sveti vernosti poljskih — puntarjev. Sicer je pa še dobro v spominu vsacega, kako hinavski so ravno isti poljski i slični židovski listi sumničili Einspieler a, dičnega slovenskega duhovnika na Koroškem.
Ako bi liotel človek našteti vsa obrekovanja i vse laži, koje so spravili Slavjauožrci v svet, bi moral pisati vse svoje življenje i še ne bi končal. Bisunti k, ki gotovo ni prijatelj Slavjanom, djal je, da se ni še čez nobeden narod toliko lagalo, kakor čez slavjauski. Pomislite, kaj to pomeni !
Sicer pa največ ščitijo i varujejo katolištvo Poljakov proti pravoslavstvu Ru-ov, dunajski — Židov-s k i listi, v prvi vrsti «Neue Freie Presse**, kuja nima niti jednega kristjana v svojem uredništvu. Tega pač ne bode nikdo trdil, da Židi zaresno podpirajo katoliško cerkev. Ne, Židi so preveč prebrisani, da ne bi vedeli, kaj hočejo na skrivnem. Oni računajo : Ako bo mir med Sv. Očetom i Čarom, bole katoliška cerkev mogla upirati se silneje i krepkeje židovskemu fra-inasonstvn na zapadli i to nam ni prav, zató moramo hujskati z lažmi Sv. Očeta proti Čaru, da bo imel tam zadosti opravka ter da nas pusti na miru pogubljati kristjansko vero na zapadu. Poljski šovinizem jim je pa zató peklensko počenjanje najboljše sredstvo.
Dolgo, jako dolgo je čifutom ta brezbožni manever posrečil se, sedaj pa je tudi temu storila konec Sv. Previdnost.
Na zdar!
Ii Cerkjaaakih hribov, 27. marca (Iz. dop.) — Že več let, nismo imeli mi hribovci, tako dobre zime, kakor je bila ininola. In ker imamo, še vedno gorke pomladanske dneve napredujejo poljska in tem slična opravila vrlo lepo. Kar nas močno veseli, je to, da nam gre popravljanje voznih potov prav pridno izpod rok. »e pred malo leti, ni bilo v naših gorskih občinah nobenega še tako krvavo potrebnega kolovoza, kakor se jih nahaja še prečej obilo prav dobrih. Ne mislim ti, dragi čitatelj, sporočiti o napredku teli potov, temveč si želim le to, da bi tudi še ostale občine in vasi v naši okolici, katere posebno, kar se tiče sna-ženja voznih potov so nekako mrtve. Jaz želim, da bi te v prihodnje ne zaostajale za drugimi, kar bi bilo v sramoto. Pomislite, da občina, ki drži v lepem redu kolovozna in druga pota, niso njene zasluge le sedanjikom v čast pač pa bodo v korist i poznim zanamcem.
--------M-----------
Domače m razne novice
Zagrebškim nadškofom je imenovan in potrjen dosedanji Senjski škof dr. Ju raj Posilovič, vreden sin krvatskega naroda in «zoren duhovnik. Po treh letih je vendar le Zagrebška cerkev zadohila svojega gla varja v narodnem sinu, akoprem so stavili na pot Betjari ali Madjari vsakojakih zaprek, da bi ne prišlo do tega.
Osebne vesli. — Imenovan je kontrolorjem isto-tam g. I. Polko, dosedanji pristav v moški kaznilnici v Gradiški.
Gospod Matej Lavrenčič nadučitelj v. Št. Petru poročil se je prvega t. m. z vrlo narodnjakinjo gospo-. <nh\o Gerbic, z sestro nepozabnega pokojnega Ivana Gerbica, bivšega tajnika prečest. nadškofijskega ordi-»arjata. Želimo njima mnogo let, da preživita v veselju in v božjem blagoslovil !
^slop v rimo katoliško erkev. — Z uluje dni je pi, opil v rimo-katolisko erkev, zid Schnabel, krčmar v Kapucinski ulici, v Gorici. Svete obrede je izvršil [m tem opravilu mnsg. Košuta v veliki crkvi.
nekolik^let?,l"0bn,je,lCU Se ** tudl l)okatoli6il l,re(l
t	minister je razveljavil volitev g. Antona
» acobi-ja, kateri je bil izvoljen učiteljskim delegatom mestnem svetu. Ovrgla se je ta volitev le na po-ftgi nekake tormalitete. Njega je bilo učiteljstvo izvo-
hlo v konferenčni seji, namesto, da bi se bil za to vo-litev sklical posebno odredjen posvetovalni zbor vseh učiteljev mestnega okraja, v zmislu § 20 z. z dne 8. febr. 1869 št. 9.	s
Zadeva slovenske šole v Gorici je zadohila, kakor se domneva mnogim, najjasnejšo rešitev z obiskanjem na učnega ministra, kateri je počastil prevzv. g. grofa branca Coroninija in goriškega župana. Naj se nam ne zameri, ako si mislimo, da je ta poset združen z deputacijo, katera se je bila podala na Dunaj, v ose-bab Kttrnerja, Venuti-ja in Marani-ja! — kateri so nadeli ime, boš radi tega: »»Deputazione — trifoglio** (detelja troperesna).
Oni stnriši, ki so osta vili spričevala in krstne liste, ki so se rabili pri vpisovanju otrok šolski dolžnosti podvrženih, pri uredniku g. Obizziju, naj blagovolijo se potruditi po nje, ker nečemo biti odgovorni za te, ako se slučajno zgubijo.
Oljakinje v Švici. — Na švicarskih vseučiliščih je v zadnjem semestru bilo vpisanih 437 gospodičin.
„ «Goriški Vestnik** je naštel doslej, da znašajo po-zrtovalni doneski za šolske slogine zavode že 196 gl. 88 kr., «ko se tem prištejeta v zadnji «Soči** izkazana zneska 102 gl. 98 kr. in dar ljudske posojilnice gl. 60.— sku
pn.j 162 gld. 98 kr.; od 1. feb. t. 1. doslej znašajo 349 gl.
86 ki'.
Vsota, ki govori jasno o požetovaluosti gori.škili Slovencev.
Kačji napredek ! — Naše uredništvo je prijelo iz Podgore oster dopis, kateremu je povod napis na podgorski mitnici. Dopis smo izročili košu. Nismo ga hoteli objaviti i to ? — zato, da se ne bi odveč hudoval stric Andrejčka Kramarjevega v Plavali. O tem napisu smo že pisali in zategadelj nam je jako ne-všečno zopet seči v sršenovo gnezdo, kjer uri stric Audrcjckov. Najuljiidiiejše prosimo strica potoni «Sloge**, da blagovoli nas vendarle uslišati in nadomestiti slo vensko laškimi napisi ono edino laško tablico preklicane mitnice. Dobro in koristno bi i bilo, da se doda i to po prepisu, cenik, za voznike, kakor se nahaja drugod. Gosp. Andrejčka stric, ali nismo skromni', ko tako malo zahtevamo od vas ?
Se par besed o plesa. — Mi ne moremo odobravati, da se pleše na prostem, t. j. na odprtem prostoru, do katerega ima prost ustop i nedorasla mladina. Ako se že mora plesati, naj se pleše rajše v prostorih, ki niso vsakteremu pristopni. Da mi grajamo plesanje „ v obče, do tega je nas priveio prepričanje, in to naše prepričanje se je porodilo iz iskustva, ki smo je zado-bili skozi nepretrgano vrsto let ; to prepričanje je postalo za nas, skoro bi dejali, nekaka verska resnica, ki se naslanja „kat’exolien** na nravno podlago. Pregovor pravi: ne podajaj povoda z slabim izgledom, pohujšanju z svojim obnašanjem, ko se nahajaš v anormalnem stanu, in ako si to storil, storil si veliko tvojemu bližnjemu v dušno i gmotno korist, ki nate zre poželjivim okom, kajti njemu je bila s tem odvzeta prilika, da se ne polmjša skozi tebe. Jediio samo gnjilo jabelko spridi vsa ostala, ki se nahajajo v njega bližini in teinu spridenju nima ni konca ni kiaja, dokler se vse ne pokonča. Takisto je tudi z malim prestopkom proti nravi, ki okuži v*e na okolo; in marsikateri «skok preko meje** še tako do zdevno nedolžen, bil je povodom nepopisnega pohujšanja. Res je, da mora priti pohujšanje na svet, ali jaz vam le to rečem, da gorje onemu, ki je dal povoda poliuj Čanju na svetu; to izvira od tega, ker je človek, ta kralj vesoljni naravi, po svojej inklinaciji nepopisnokrat. več podvržen slabemu, nego pa dobremu. Če kdo privede bližnjega svojega, ki je zašel na krivo pot, zopet na piavo, trobi se v širni svet o njega dobrem činu in se ga povzdiguje v sedma nebesa, zato ker je storil le to, kar je dolžnost vsakteremu, da stori. Da se pojo slavospevi dobročiniteljem v slavo, to je dobro in jedino pravo, to je plačilo že na tern svet«, katero izpodbuja dotične na nove pridobitve, če je zmagovalec za jedno samo pridobitev deležen tolike slave že na tem svetil, koliko slav-lje pa še ga čaka na drugem: iz tega takoj razvidimo, da privesti na kriva pota zašlega človeka zopet na prava, iti kar si bodi; in rečemo, da to bi bilo brez posebne milosti z nebes, nemogoče za človeka.
Prosimo vas, ako je dobročinitelj vreden hvale, katera mu gre po pravici, čemu ne bi bil vreden graje in preziranja človek, ki druge pohujšuje, bodisi kakor si bilo? Je Ii pa svet obsoja v obče pohujševale«? Jok brate! Svet je tako zaslepljen, da mnogopot niti ne zapazi da sam sebi daje pohujšanje — izvzimši nekaterih: svet se rodi, živi in umrje v pohujšanju. Jaz imam dve roki, a moj prijatelj ima jedno samo, ker je drugo v vojski zgubil, to pomanjkanje sem takoj zapazil na mojem prijatelju, ker nima več, kar jaz imam — ta razlika je očividna med nama, ker je materija Ina. A duševno razliko, kdo pa zapazi. Ker smo skoro vsi jednaki v jednakem, ima i častnik^ izjem, zategadelj mi ne grajamo, kar zasluži, da bi se grajalo, ker vprvič bi se morali sami sebe grajati. Ako se le pleše, to še ni nobeuo pohujšanje, le pametno ni za razumnega človeka, da pleše, da se vrti v kolobarit, ali ni to njegovo dejanje, dejanje norcev? Pred letom dnij sva se razgovarjala z mladim italijanskim častnikom prav o plesu, tam na srbskej meji. Vprašal me je, kaj da mislim, kako da sodim o plesu. Moja sodba je bila glede toga jako stroga. Pravo ste zadeli, mi ou odgovori, jaz se popolnem ujemam z vami in vrlin tega, kaj bi vi rekli o prizoru, ki bi se vam ponudil «na plesnem podu**, tako nekako: Godba svira, plesalci skačejo, kakor besni, solnce pripeka in prašina podi se po zraku — v najgorjein me-težu pridete vi k »brjarju**, recimo, da niste nikdar videli, kako se pleše, vrini- tega pa, da ste na obe všesi popolnem gluh tako, da ne slišite ui najmanje muzikalne note — kaj bi vi, dem, rekli o tem rajanju, skakanju, vrtenju, podenju ad influitimi? Ti ijiuìje so zgubili pamet, ponoreli so, Bog se jih vsmili, tako bi jaz sodil.
„Hanno perduto lo bene dell'intelletto*, kakor pravi sloveč italijanski pesnik.
Skozi ples pride vse zlo, Jetlva se je začelo plesati tu pa tam na kmetih, že nam prihajajo žalostne
novice na uho iz večjih krajev, kakor iz Velikih Ža-belj, iz Brd in od drugod. Hudobec, človeška inkli -nacija k slabemu, krv in meso, nimajo nikjer toli priložnosti, da premagajo «človeka« v pravem pomenu besede, in ga spremenijo v pravo žival, nego prav na plesišču. Pretepi, pobijanja, tatvine (to se vrše pred plesom več tednov zaporedoma), kletev, nečistost i. t. d. je sadje, ki zori na drevesu, ki zasluži, da se fo imenuje prav za prav drevo pohujšanja — namestil ples ali plesišče.
Že radi tega zasluži, da se odpravi vsaj ples na prostem, kakor tudi vsakateri drugi ples, kjer ni nadzora, bil bi makar ples v zaprtem prostoru. Na plesiščih in po plesu se dogajajo take stvari, ki bi delale sramoto celo divjim narodom, a karan Ii ne našim rojakom? Pri zadnjem plesu v Vel. Žabljah so zaklali, za vešala zgodni pobalini, očeta muogobrojui obitelji.
Da ni bilo plesa, ne bi bilo ni poboja — ni greha
—	ni udove — ni sirot.
Mnogopot je ples škodljiv i človeškemu zdravju. Plesalec oziroma plesalka potna, razgreta napijeta se vina, hladne vode i. t. d. in tako nudita priliko kalu, ki je oče raznim boleznim, čestokrat i smrtonosnim.
Ples je pregrešno dejanje, ki je v največjem na-sprotstvu tudi z našo sv. vero. Mi smo kristijani, ali pri plesu se obnašamo, kot pagani (malikovalci). Ples je ostanek idolopokloustva in idoločastenja. Pagani ali malikovalci so s plesom častili svoja bogove in malike.
Torej vsa temu slična dejanja so sramota prava za kristijana. Mi se klanjamo živemu Bog*:, a ue malikom, ki so mrtva tvarina, delo dušne temote, izum hudičev.
Za odpravo plesov, ali pa vsaj za njih omejitev, so poklicani v prvej vrsti:
a)	cerkev ;
b)	šoia;
c)	županstva;
č) glavarstva .1
d)	zakonodaja.
Ako to dosežemo, pridobimo s tem nepopisno zaslugo za naš narod posebej in za celo človečanstvo sploh. Človečanstvo stori s ten: korak naprej do svoje popolnosti, kolikor je more doseči na tem svetu. Če hočemo priti vokom vsemu zlu, moramo najprej odstraniti vir, kateri rodi to zlo. Torej ue pozabite, da skozi ples pride vse zlo!
Popotnik.
Slovanska knjižnica Gabršček©*© «Tipografie Strillale'* se je vtihotapila celo v članek zadnje Soče, s katerim je malko pokadila ministru Madeyskemu in na ta način se je poklonila svojim naročnikom v proslavo Goriških Slovencev !
Kako je do tega prišlo?
V SlraČkak je batulja minulo soboto, kakor navadno vsako leto po velikonočnih praznikih, vstavila nekega Minolli-ja, bivšega vojaka pri 97. pešpolku v Pulju, ki jo je hotel popihati čez mejo, nego da se povrne pod zastavo, za katero je prisegel.
Pital st topel m daevatm redo v Goriški okolici.
—	S temi nudi se prilika hudobnežem do pobivanja in odiranja skoro bi rekli «a meh.
Pri veselici dveh škr. /cev na drugi velikonučni praznik v Velikih Žabljah je neki malopridnež zabodel z nožem očeta šesterim otrokom, tako kruto, da se je ta koj na tla zgrudil in po petih minutah dušo zdili-nil. Uboga družina, kaj bode zdaj, ko ti je zlodejeva roka ii h tako barbaričen način uničila tvojo zasloubo ?
Minulo nedeljo so plesali v Št. Petru pri Gorici. Oglasov vabečih na ples smo videli jako lepih na slovenskem jeziku, za kar nas veseli od srca.
Ogledali smo si tudi prostor ali plesišče, katero je bilo lepo ograjeno in to ni kar si bodi, je li ograjeno ali ne, kajti pri ograjenem prostoru se zapredi marsikateri povod, ki bi nastal, ako je plesišče povsod odprto, ko sili vse od vseh stranij ua «pod**. Ker se že ne da drugače, nego da se pleše, svetovali bi, da se tako ravnajo vsi, glede poda, kakor Šentpeterci.
Kar pa ue smemo zamolčati, je bilo to, da ni zapazilo naše oko, med tolikimi zastavami manjimi in velikimi, niti j e d n e j e d i n i e e slovenske trobojuice — med okrasjem dvorišča in plešišča. Tako ravnanje je neodpustljivo na slov. zemlji. Ali si se zbala, o šeutpe-terska mladina, par lahonskih očes, da si dala slovo zastavi, ki je tvoja? Pazi, da ne grešiš drugi pot na novo proti narodu. Potom idoč sem opazil tu pa tam * na prsih, marsikake ne več mlade dekline iz Gorice, po katero «marjetico** naravuo, in pa po katero umetno napravljeno zvezdico peterih ostij ( penten&kria) — simbol ital. zvezde (della stella d’Italia), katerej «Lahi** i pravijo „la fortunata** ali srečna. Da je njih zvezda vodnica res «la fortunata**, to nam priča, med drugimi dogodjaji sedanje vlaške politike tudi slučaj pri «Dogali** v Afriki, kjer so bili Italijani tepeni do noge, rekel bi H* vat. Glede «marglierit** ali po našem marjetic, imel sem pred nekoliko leti ves drugačen pojem nego ga imam dandanes. Onda sem gledal «marjetice** in teh nosilke prav tako ljubeznivim okom, kakor gleda prežeča mačka na iz luknje virečo miš. Enako mislečih je nas bilo na tisoče in tisoče in sicer, ne le nas Slovéncev in Hrvatov, pač pa i Nemcev. Tudi slavna c. k. trž. policija je znala za to, da se nosijo te nežne cvetice demonstrativno proti nam. Vsled tega, je bila zaukazala njih odstranitev. Človek obče je kratkega spomina, torej ni čudo, če je tudi trž. policija kratkega spomina, ki sestoji iz človeka do človeka (ljudi): pozabila je kmalu na dotičuo odredbo, ter prestala preganjati Marjete in marjetice.
In tako je ostalo vse pri starem. Nekoč sem bil povprašal «kneza slovenskih agitatorjev", zdaj v gospodu počivajočega, nepozabnega mi Ivana Dolinar-ja, če so i njemu zopenie marjetice in kaj misli on o teh. Jedva izgovorim mu stavljeno vprašanje, ko mi, kot kak rimski tribun, odgovori: «Veš kaj, mene ne žali to prav čisto nič, kajti ko zagledam kako «frajlo**, ki se ponaša z marjetico, vselej se zmislim na svoja otroška leta, ko sem gledal tam doma krave ua paši, kako so rade jele marjetice. Vsakej odgovorim, ki me izziva
I
»aaMeaauts
glede marjetic: To ni nikak kras, to jedo i noše krave tam na škofjeloških seuokošah in piišm-kih — in to me ne žali* Blagi pokojnik me je s tem odgovorom popolnem pomiril in od tiste dobe i jaz ne gledam več tnrzko »marjetice*, ker vselej se spon»nini, ko jih ugledam — na krave tam doma.
»Tipografia «orliinna* Klinarjevega Drejčeta priporoča se v članku ,,Odložena polemika* za mnogo-brojna dela iz vseh slojev naroda, osebi to pa želi, da bi jo županstva in učitelji poštarji češče počastili.
Priporoči se sama ker »Geschattsmaunu'1 na srcu ležita: »narodno glasilo* in žaljena osebna čast. Tako se pisari, dragi nam čitatelji, »altro*, kakor mi »nedolžne ovčice!*
Il Gradiške je v nedeljo zjutiaj pobegnil nek kaznjenec ter skočil v Sočo, ko je videl, da se mu ni posrečil pobeg; a orožnik priteče in ga prime blizo Sovodenj, kjer ga vklene in odpelje na varno mesto.
PHlIlknvre iz najnovejše dobe je nam poznani »Geschaftsmann", ki lazi po močvirnih tleh kot žival najnižje vrste. Napisal je članek proti nam, o kojem govorimo na drugem mestu.
Prilike, ne smemo opustiti ko se nam ponuja sama. Onda moramo zagovarjati naše pravice akoprav si razgrevata »Soča* in »Primorec* srce in možgani s tem, da pripovedujeta našemit milemu narodu, da smo na boljšem, da se zdaj rešujejo slovenske vloge na slovenskem jeziku, da je ured »gr o tiče v* v popolnem redu in drugega premnogo. »Evo vam, dragi čitatelji, zopet nekaj prav fletnega v potrdilo sočiuih in piimorčevih trditev: Za mesto odred jena sodnija v Gorici je odposlala »Noto* ali dopis*) na čisto slovensko županijo v T. To se je zgodilo dne 8 marca t. 1. pod štev. 1410 1). Pridana je bila tej prošnja, seveda laška da naj se Nota vroči stranki »Piaggio Ria v iz fu Giuseppe v T........odlok sestavljen v
čistem florentinskem jeziku z podpisom Devetak m. p. Goriški Slovenci, ali bodete še vedno verovali organu pol. društva »Sloga*, da smo mi goriški Slovenci zdaj na boljšem?
To ua boljšem, ki se čita teden za tednom v glasilu pol. dr. Sloga, je le navidezno ali dozdevno koljše, s katerim se namerava narodu dati nekoliko več »korajže*, da ne odjenja, da ne obupa, pri tirjanju vseh pravic svojih, ki mu gredo po božjem, naravnem in človeškem pravu.
Sloga pa, katerej je mari poštenost in pravica, neče zakrivati pred narodom čiste resnice o lem boljšem. Čemu bi jo zakrivala? Je li časnikarska poštenost, da se narod slepi, da se ga »filtra* z debelimi racami, ki so pa le na papirju. Mi povemo našemu milemu narodu naravnost brez ovinkov : Se Messene piange, Sparta non ride — to je, prišli smo Slovenci na, Goriškem z dežja pod kap. Kdor ima ušesi naj sluša.......
e basta.
Samoimor fotografa. — Včeraj opoldne dobili i so mrtvega v svoji spalnici gor. fotografa in slikarja Presi a, stanujočega v Morellijevi ulici. Mož si je zadal smrt Z ogljenčevo kislino. Slabo fiuancijaliio njega stanje je baje uzrok, da si je segel po življenju.
tlilostlia maoiltov. — Predvčerajšnjem seje obesil mladenič kmečkega stanu, stanujoč v ulici Orzoni. Samomorilec se je pisal Velikonja in je to storil baje radi tega, ker mu je ljubica pobegnila v Ameriko.
Vipavska Železnica pride zopet v državnem zboru j na dnevni red, vsaj tako se »mm poroča. In prav bi bi bilo, da pride; da celo Lahi iz Slovencev norec ; brijejo, tudi ni pošteno, ali so i tukaj kulise krive, da se omenjena železnica odnaša „od calettilas yraecas t
Il Pensiero Slavo, to je, »Slovanska Alisei*, se imenuje list, ki se bo pričel tiskati te dni v A matijevi tiskarni, v Trstu. Pisan bo na italijanskem jeziku strogo ; v slovanskem duini, kakor dunajski »Parlamentar". Novi list je nastopnik vrlega zagovornika isterskih Slovanov »II Diritto Croato*, ki se je <los”j; 'tiskal v Pulju, a zadnje dni se je preselil v Trst, kjer bo izhajal pod imenom, kakor tu gori povedano.
Il Popolo. — Tako se imenuje novi list, pisan na italijanskem jeziku v strogo katoliškem duhu. Cist je glasilo katoličanstva v Trstu, kjer tudi izhaja. Skrajni čas je že bil, da se je posrečilo nekaterim možem spraviti na noge list, ki bo zastopal in branil pravice ka toličanstva v Trstu, ter odvračal katoličane od citanja judovskih časopisov, kakor je »11 Piccolo*. Novemu kat. listu ni usojena lehka zadača, ker je judovsko časopisje skoraj ves Trst otrovalo z svojimi nemoralnimi spisi.
ŽaloNten konee milijonarja V Auxerresu na Francoskem je umrl od glada in zime starec, ki je 10 let, pobiral po ulicah in v javnih prostorih odpadke cigar in živel od milostinje.
Med njegovimi ostavinami so našli na podstrešju škrinjo. v kateri je bilo nanizan ili milijon frankov v papirju.
Dokazalo se je tudi, da je bil starec i gospodar velikemu posestvu, jako zapuščemu.
Sreča neke dniiajéanke. — Gospodična Tereza Siller, hči nekega uradnika v Brucka, se je izučila na gosli na dunajskem konservatoriju; pa je bila član ženske kapele, katera je svirala v Praterju v neki kavani.
Nedavno je ta ženska kapela dospela v Marseille, da tu svira. Tukaj se v Terezijo Sillerovo zaljubi amerikatiski milijonar Haddings. On ima 10 mil. dolarjev premoženja. Marseilleski listi so mnogo pisali o tej izvanredni sreči dunajske goslarke ; a govori se tudi, da misli francoski romanopisec Jules Bleis napisati lep roman o tej zadevi. .
Sloveči ogeraki puntar. — Košut, Lajoš je umrl v 92. letu svoje dobe v Turinu na Laškem. On je začel inadiarski punt 1. 1848 na Ogerskem, katerega so potem Rusi zadušili leta 1849 in sicer puntu je storila konec ruska zmaga nad puntarji pri Vilagošu
*) Dopi» pričenja z besedami : „Si prega gentilmente11
beg Košulov iz tvrdnjave Petervaradinske na
Turško. Košut ni bil po rodu Madjarjmič pa je bil sin neke plemenite obitelji slovaške. l’e dni se je vršil njega pogreb v Budimpešti na izvafiredno sijajen način, kakor tudi pogreb pok. mu žene in hčere, ki sta bili pa že pred leti zamrli v Turinu; vse troje so zdaj pripeljali na državne troškove ua O,gensko in jih tu izročili domači zemlji.
Najbognlcjši ruski zemljeposestnlk general Sergej Ivanovič Malcv je umrl te dni v Sebastopolju. On je imel 30 rudnikov in še drugih rovov 15, v katerih je delalo nad 55.000 delavcev.
Kako se širi influenca ali gripa ¥ — O širen ju influence, te dandanes toli razprostranjene i poznane bolezni, hočemo par besed zabiležiti.
Prve žrtve te bolezni so navadno vse osebe, katere se pečajo z stvarmi, ki spadajo javnemu prometu, kakor n. pr. poštni uradniki, ki urejajo pisma, liste i. t. d. iz inostranstva, ti jo razširijo med ostale; na dalje se širi, kakor vse druge prelazu« bolezni.
Kdor se hoče obvarovati pred influenco, temu je neobliodno potrebno, da je toplo oblečen in da pazi, da se ne izpostavi naglim premenam toplote. Dobro je tudi, če si večpotov na dan opere roki, a, poglavitno pa je, da si da poklicati zdravnika sleharni, ko hitro na sebi sapazi prve znakove te bolezni, kakor : slabost, glavobolje, mi a/ i. t. d.
Tudi to je resnica, da ta bolezen, kateri mnogi ne pripisujejo velike npasnosti, zahteva največ žrtev. Na Francoskem je 1. 1890. umrlo za influenco (»0.000 oseb.
Staro sadno drevo mnogi gospodar, čim opazi, da mu več ne rodi on je poseče. A ko hočemo staremu drevesu življenje obraniti, moramo je na novo oplemeniti, in tako bo ono ua novo rodilo vrlo dobro, kar je zopet dokazano, da ima cep vsekako nekak upi iv na deblo, ali na podlago.
Starim deblom je treba gnojiti z dobrini gnojem, ali jim prilivati z gnojnico. Z gnojeni se jim gnoji jeseni, z gnojnico pa v poletju.
l*Avedal nam ie „XebiuUUastiu urednik »Sočo* v zadnji številki iste, pod zaglavjem ,.0 Uožena polemika*, da je od mnogih prijateljev naprošen vstaviti svoj grdi jezik proti nam. Tudi mi ga prosimo, naj to stol i, ker 'potem porabimo ves prostor, ki se zdaj trati za našo obrano proti nedostojnim napadom. Tudi »Soči* bo od koristi, ker tedaj bo jej mogoče priti zopet do onega lepega števila iztiskov, kakor se je je minulo leto tiskalo, ko je bila še pri nas.
I*etindvai$elletulea šeiiipnskoga tulmrju ki se je imela vršiti lani, kakor nam poroča prijatelj, ki je to iz gotovega vira sezual, se bode slavila na šenipaskem polju, to vspomlad. Tako je prav. Bolje ikad , nego nikad’.
Gosp urednik »Soče* pride pri prihodnjih obravnaval» trikrat pred poroto! In sicer vsakipot, radi razgaljenja časti! Ali bi ne bilo boljše, da bi nmžicelj pisal narodu v korist, nego da sega v osebnosti? Urednik na šega lista ki je pred Časom rekel v javnost, da se bodeta videla »šla Babsch* je misel na pravdo opustil, ker mu je tako odvetnik svetoval rekoč, da laška po rota bolj sovraži našega'urednika, nego onega Soči i to zato, ker je naš urednih večkrat stopil javno nasproti Lahom.
Minister Madevski je počastil z svojim pohodom i naše mesto. Bog si ga vedi, ako se je visoki gospod prepričal, da tu živi i lep0 število Slovencev in o njih težnjah, katerih prva je, da dobijo ljudske začetne šole
v svojem maternem jeziku.....................
Prev/v. g. grof Prane Coroniui je prigotovil mi-nixtru Madeyskemu ukuseii obed h kateremu so bili povabljeni gg! vitez Bosizio, c. k. »krajni glavar, vitez dr. Mavrovič, mestni župan, dr. Bajer in dr. N. Tonkli, poslednja dva pa, kot dež. odbornika.
Minister je odpotoval na Dunaj, kjer bode njega navzočnost od velike potrebe, radi mnogih interpelacij, ki bodo baje stavili laški državni poslanci, o krivicah, ki se jim godijo (?!) v šolskih zadevah! Najbrž prideta tržaško vseučilišče iu moško učiteljišče ua dnevni red.--- O ironija!
Vallilo k veselici katero priredi telovadno dni štvo »Hrvaški Sokol* s sodelovanjem goriškega sokolskega” tambm aškega zbora dne 8. aprila t. 1. v čiUI-i,iških prostorih v Prvačini. Vspored: 1. Godba. — ,1 GoVur HI. Tamburanje. — IV. Tam gdje stoji. (Vg| i)l Zajc). — V. Tri lipe (S. Gregorčič, deklamacija). VI. Tamburanje. - Vil. Šaljivi prizor. (Priredi A. Janša.) - VJ1I. Naša zvezda, (vgl. Vilhar). — IX. Tamburanje. — X. Srečkauje treh dobitkov. XI. Jadransko morje. (vgl. Hajdrih). -- Začetek ob 7. uri zvečer. Po veselici skupna večerja, zajedno domača zabava s plesom. Vstopnina: K veselici 20 nov. Sedež 10 nov. Srečkauje 10 nov. K plesu 1 gld. K obilni udeležbi vabi tiljudno — odbor
i kudanstvo. 10. Svastica. — Ciona je ,,Oom i 8 vie tu" f»r. (1. — ua godimi, a predplata se idi,je pošt. naputnicom knjižari Lav. Hartmana (Kugli i Dentiseli) u Zagrebu, Iliča br. 2
Ta bogato /, ilustracijami okrašeni list priporočamo prav toplo vsem našim rojakom veščim hrvaščine. List, stane za vse leto le 0 gol. iu nekoliko vinarjev za poštne troškove.
Listnica uredništva. — G. M. C. v P—i. — Ako ni
še Vam znano, Vam 'povemo mi, da ni dotičnik mož trdnega značaja, pač pa je on pravcata «banderuola", kakor pravijo Labi o takih. Naj prvo jo bil pri »Soči", na to da slovo tej in pristopi k »Slogi*, zdaj je pokazal figo zadajaj in jo pristopil vnovič k »Soči". In vesto li Vi, čemu vse to knmoleontove spremene? On ne bi bil nikako pristopil k »Soči", d.i je v Gorici »Danica*. Ali poslednje nimamo tukaj. Za njega samega samcatega pa, jo vstva-viti, to bi bilo preveč — in tudi ni dovoljeno.
G. J. K. v K. -- Prejeli smo Vaše pismice. Gledé Vašega
nasveta oc......h v Gorici, za zdnj Vam nemoreiuo postreči;
oskrbimo to v naših prihodnjih štovilkah. I)a ste nam zdrav!
Foalano. *)
Poroča mm mi, da Fran Berce ia Pomberga, hodi a dvema tovarišema okoli členov banke »Slavijo" nagovarjat jih, naj prestopijo k tržaftkej zavarovalnici »Riunione Adriatica". Pri tem se vai „trije tova-riii poslužujejo raxnih erodete v, da bi kar najbolje mogoče odvračali občinstvo od banke »Slavijo
Z ozirom na to, čutim oe dolinoga naananiti, da ja bil Fran Berce odpuščen is službe pri banki »Slavij!‘, ka je posebnim načinom is vabil is mana preko tristo goldinarjev tar me tako aa to avoto oškodoval.
V Ljubljani, dna 16. maroija 1894.
Iv, Hribar,
generalni zastopnik banke „Slavijeu in deželni poslani -.
*) Za sestavke pod tem naslovom uredništvo ne sprejme nikake odgovornosti.
Podobe za !. sv. obhajilo
majhne za mašne knjige in večje za v okvire imam obilo v zalogi. Dobil sem ravnokar tudi one najbojj priljubljene. nekaterih Kristus pri zadnji večerji obhaja sv. Janeza.
Cene so navadne, kakor drugod. Priporočim se prečastitim gospodom duhovnikom naj ulj ud nej še za blagovoljna naročila.
V Gorici 20. marca 1894.
Odličnim spoštovanjem udani
G. LIKAR
Ant. Fon
>
klobučar in gostilničar v Sanieniški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako nkusnimi jedili. Po- L strežba in ceue jako solidne.	f||
Vidic Anton
pek na Komu (na voglu poleg gostilne pri Rajhu) priporoči svojo pekarno občinstvu in postreže po jako zmernih cenah se svežim kruhom.
j.:
-- —----- :.	r
Novič Franc
krojač v ulici sv. Klare št. (i izvršuje razna naročena dela iu prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah.
Zaradi spremembe prodajalne !
1—	1___i.-, »a invìi .lianm
Dauafiihu
Hom i Sv let.
Dobili smo 5. šfcv. toga. krasnega iliistrovanega
časnika naših bratov Hrvatov s to le vsebino :
Stivo« Informator, veleučenom gospodom dr«, ('jun Arnoldu prikazan Vjeuc. Novak I.BijeUi gospa sa Trsat grada. i tisto rički roman, talijamki napisno Potar Degan. Preveo A. Mandel -Badcmid. 2. Ago Sarió. 1’ripovicst iz prostosti Mostara. Napisao Osman Nuvi. 3. Udje je milijonar? Kriminalni roman Luge««' Chavettoa. Preveo A. Svilanic. 4. Čudno vati »n putì D’0v!'. p * Črtica iz života. Napisno Ivan Devčič 5. Devedeset deveti..1 invela š-r-č 6. Strah od repatica nekoč i sada. Preveo <»»•
_ Slike I. t Dr Franjo Rački, kanonik. 2. Milena M n* zovič, «pisateljica. 13. Tvornioa Sedera (sladom) u Osovi kraj Dobaja u Bosni, 4. Dr. Dragatili Gurjaimvid Kramberger. 5. Iozai spvemišta npernog kazališta u Parizu: 3'rcnnta c <n< a se jtj o srušio. 6. Požar spremiate, opernog kazal ista u J: misu. Jedan vatrogasao padno neopreznoščii u vidjelicn. 7. kahtomiska »vjet-ska izložba u Snu Franciscu u Sievornoj Americi. H. I ozai «Pturnista opernog kazališta u Parizu. 0. Ostavi,iena ladja » lege hof austro-ugarsko ekspedicije u ledeno more, 1 o jcclnoj siici »vseg joj zapovjoduika Julija pl. Peyera. 10. Medjuimrodni sMtanak soci iati s tičk ih djaka u Genfu u Švicarsko, |. II Moda. -- Liatak. 1. Osobno vieati. 2. Kronika. 8. Umrli, i nesreče. 4. hnjizevnoet i umjetnost. 5. KazaliSte i glasba, fi. Vojnioke vieati. 7. NatavoB-vinati. H. Zdravstvo. 9. Trgovina i nroinct. 10. 1 »ljodjilHtyi_
Razproda spimlalmsleia ii letnep Um
so voski etan 28°/« Pod ceno1	^
Ker zameni svojo trgovino z drugim podjetjem razprodava vsake v-rs te h lug A iu izdelane obleke za 250/0 pod ceno.
Kdor želi kupiti dobro blago po zelo nizki ceni, naj pohiti, dokler je zaloga velika in blago ua izbiro.
O kupljenem blagu dolu usalcdo poti -dilo, katero lahko izroči po svojem srcu, kateremukoli društvu z dobrodelnim namenom.
Martin Poveraj izplača potem društvom še 1% ilotične svote v društvene namene.
Zaradi spremembe prodajalne!
M
'4
Peter Drašček
cu i„i „n,.i at o i dui bogato založeno štacuno je-
Ltatar X	tni,i tatatoo.UU«»:
Skrbi, da postreže se svežim blagom. (On imodaja tn< i
naš list).
Franc Povšič
mi,a,.	Šentpet,e,'sld cesti št. 9, m priporoči s slavnemu
občinstvu za razna mizarska dni a_______
niiiaui ir rj trilli.
• • - . ; .tj.. ■ • '

r - ■
....	„	...V:	.	-
. •	‘■'.■it'1 g .	■;	•	•	-	'-v.,
• v-	*

*
Štev. 8.
V Oprici, IO. Aprila 1804.

»rt———
Tež»| II.
nSIOgt“
izhaja vsak prvi in tretji četrtek meneča, ter voljft po poiti prejeniana, ali na dom poAiijium skupaj z
« Goriškim Vrstnikom*
ea vse loto . . . ghl. 1.80 n poi leta . .	„ —.90
„ četrt............. „ —.45
Za tuje dežele toliko več, kolikor KiinsÀ poštnina.
Posamične številke po ti kr., dobivajo le v Stolni, Seineiiiiki in Šolski ulit i.
Vpravnišbo in uredništvo : Morellijevn ulica, štev. 22.

»Slotfli j..6l — muloga tlaii* — toruj stožimo s*!
»Stog*“
prinaša oznanila na četrti strani od kat**rih se plača za štiristopuo petit* vr.-fo p" 7 kr., če sejedenkrat tiskajo; po ti kr. če se dvbkrat, iu po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiskajo.
Za celoletne oglase po pogodbi.
Dopisi pošiljajo se uredništvu; reklamacije in naročnina upravništvu.
Nefrankovana Risina ne zavrnejo.
Rokopisi se ue vračajo.
1
Slovensko časopisje.
___mmmm-
Slovenr.i so že dalje časa v resnici razkrojeni na dva tabora; eden se imenuje sani naroden, dritti pa konservativen. Stranka, ki vodi narodni tabor, daje si tudi pridevek narodno-napredne stranke; stranka pa, ki se druži s konservativci nunskega naroda, imenuje se doma tudi narodno-katoliska stranka. Obe stranki trditi, da ste narodni, tla zagovarjali narodne interese ; v resnici pa ni tako. Konservativna stranka je v taboru osrednje in zunanje vlade ; ona zagovarja vse tisto, kar ugaja zunanji in notranji politiki, in se vsled tega tudi veže s tistimi, ki so pristaši in prijatelji te politike. V tem se razločuje od lije zares narodna stranka.
Zuuanja iu notranja politika obrača se dandanes proti Slovanom; kousei vativna stranka na Slovenskem je torej danes v protislovenskem taboru, in ker ni mogoče ločiti slovenskih interesov od interesov diligili HVStro-ogerskili Slovanov, je konservativna stranka na Slovenskem danes tudi v protislovenskem taboru. To ostane resnica, naj jo še toliko tajé.
Ta stranka je celò proti volji sedanjega papeža v protislovanskem taboru ; to pa je leliko umeti.
Papež Leon X111. je od začetka kazal naklonjenost specijalno avstro-ogerskim Slovanom; ali pokazalo se je, da papeževa politika ni ugajala posvetni politiki. Posvetila politika je začela delati proti njemu ; to se je videlo tudi pri glagoljskem misalu za črnogorske katolike, (totem pri postopanju z škofom Štros-smajerjem. Posvetna politika je mogla delati proti papežu pa najlaže s tem, da Je vplivala na škofe, ki so pastirji avstro-ogerskih Slovanov. Ti viši pastirji so vplivali potem na niže duhovstvo, in to je potem delovalo na narod v obče. Kakor je katoliška cerkev v obče najtrdnejši organizem na zemlji, tako je mogla tudi posvetna politika najizdatniše vplivali v manjših krogih tega organizma in z njegovo pomočjo. Dva, trije ali nekaj Škotov se zbere, sklene nekaj, zaukaže v zmislu teli sklepov, in namen je dosežem Tako se je zgodilo, da se je en del naroda kakor na migljej odcepil od drugega dela, ki je hotel ostati še nadalje na stari poti slovenske politike. Zares protislovenska politika se je pričela še le tedaj, ko so škofje v zmi-slu protislovanske obče politike začeli narod spravljati v eden in isti tabor te politike.
Tako so Slovenci še le dobili dve vrsti časnikov ali novin, ki zavedno ali brez zavesti pišejo iu delujejo v različnih taborili. Razume pa se, da konservativni, piotislovanski listi so imeli iu imajo veči vpliv, nego narodni, ker je v cerkvenem taboru organizacija trdna, močna ; v cerkvenem taboru, vsa hierarhija, ki je sama po sebi krepka, potem podpirana še po vseh državnih organih.
Potovanje v Rim.
( Spisal V. Mihcev).
Y Rimu.
Ker je bilo že pozno pod noč in crkev zaprta, zato smo odložili ogledovanje crkve na prihodnje dni.
Daši smo bili že popolnem nase pozabili, nas je konečno vender le želodec opomnil na glad, kajti je počel tirjati od nas svoj davek pa — ker ni baš mogočen gospod, zadovolil se je z skromno porcijo rib, zalitih z izvrstnim rimskim rujnim vinom. Ko smo mu tako odračunili svoj tribut, bil je zadovoljen in — nismo ga nadalje odškodovali z Bog si ga vedi še s kako posebnimi obrestmi, pač pa odpravili se ž njim k Pokoju. Po tako dolgi vožnji in trudu, objel je nas Morfej *N)alu v sladko svoje naročje.
Nastopni dan 17. februvarija zasedemo, nekoliko nas zopet voz, drugi pa se napotijo „per pedes aposh.-lorum , da obiščemo crkev. sv. Lavrencija zunaj me-s nega ozidja, v kateri počiva truplo sv. Lavrencija, v veliki rakvi iz mramorja že 1642 let. Crkev je pri-prosta ,n lična, ter je mikavna, osobito pa, radi nje notranjega prostora. Dve dolgi vrsti starorimskih ste nvov iz granita in cipolina ločita srednjo Lidijo od dveh «•auskili. v tlaku je videti razne podobe sestavljene - umetnega kamena. Na prostostoječem altarju se ga krasen iz mramorja izdelan baldahin ali 'nebo, materi slom na štirih stebrih iz porfirija. ni. ®d desno s^ani crkve se pride po stopnicah do 0A°;!L&er se 11.a*inja	dragih vencev podarjenih
V konservativnih listih so začeli tudi odločno pisati in pobijati narodno stranko, ki ni imela in ne more imeti takega aparata. V protislovenskih listih, pisanih za Slovence, začeli so takoj vse podirati, kar je prej zidal ves narod ; začeli so pobijati „rusofil-stvo“ in drli so dalje do 'čitalnic in bralnic in do
družbe sv. Cirila in Met.oija.
Listi narodne stranke pa niso imeli nikdar take
pomoči in take organizacije; vodje narodne stranke so ravno v tej dobi brez višega avtoritet nega vpliva, in pokazalo se, je. da — na škodo narodovo — tudi zaslužili niso t. ca vpliva. Kajti začeli so se umikati prav na nedostojen način. Popustili so kar nakrat najvažnejše točke potrebnega slovenskega programa, in prišlo je tako daleč, da so se bali omenjati „ Zedinjeno Slovenijo". Urednikov niso imeli dovolj odločnih, in kar jih je bilo, so jim pa usta mašili, in tako je narodna stranka propadala nngloma, s tem pa zasadila mlačnost v slovensko inteligencijo, da se le počasti izkoplje, jz u je.
Sedaj imamo še vedno-dobro organizovano protislovensko in protislovansko konservativno stranko na eni strani in slabo organizovano narodno stranko na drugi strani. Iu tako je tudi slovensko časopisje. V piotislovanski stranki, je solidarnost; kar zapiše jeden njen list, zapiše tudi drugi, iu če je v enem njenem listu dobra misel,poprime seje tildi drugi list te stranke.
Uredniki protislovanske stranke se posebe odbirajo iu nadomeščajo z drugimi tudi če le količkaj za-greše proti protislovanskenm programu; v narodni stranki pa vsega tega ni. Tu ni noben list dovolj jasen, kaj bi zagovarjal, ker so vodje narodne stranke preveč popustili. Tudi ni nobene organizacije, da bi tu en list
ne podpiral tega, kar zida diligi.
Zgodi sc, da sme kak ttšl narodne stianke preobračati kozolce, ne da bi ga grajali ostali listi narodne stranke. Če kak list narodne stranke sproži kako dobro misel, se je drugi narodni listi ne poprimejo, in dobra misel izgine brez sleda, kakor kafra. Nečem urnost je mnogo temu kriva. Uredništva narodnih listov nimajo nikake posebne zveze med seboj; nič se ne posultujejo, kako bi morali postopati skupno, in tako hodijo vsak na svojo roko, kakor najbolje zna, ali pa kakor jim ta ali ona politična ali nepolitična glava zaukazuje iu naročuje.
Slovenska narodna stranka dopušča, da se po listih razpravlja kak umesten ali neumesten predlog, iu ta. predlog se potem vsiljuje vsemu narodu, kolikor je pod uplivom narodne stranke. Vse se dela po naključju, ne pa na podlagi skupnega premišljevanja in posvetovanja. Protislovanska stranka pa se poprej posvetuje in potem še le začne delovati po nov inali. Navadila se je od židovstva skupnega, solidarnega postopanja. Tildi ve ta stranka, da imajo židovski in nemški liberalci v središču svoj takozvan «Pressbureau",
s katerega pomočjo daje navodila v pokrajine od meje do meje, v tem ko slovenska narodna stranka ostaje do današnjega dne brez vsake zveze svojili novin.
jata njegova zadnja oporoka in spomenik z napisom, kateri si je sam izvolil. Pod spomenikom počiva pokojnikovo truplo, v prelepi mrainortmli rakvi, na ograjenem prostoru, ki je okrašen s zlatnini mozajikoni.
Na desni strani crkve se nahaja rimsko pokopališče, katero pa ima več oddelkov, čegar obsežnost ali površina je skoraj toliko prostrana, kolikor je ona naše slovenske Gorice. Pero in človeški razum ne moreta popisali bogastva, ki se tu naboja. 'Pišoče in tisoče vrednosti je skrite, v blesku nad grobovi bogatinov, kajti tekmujejo jeden proti drugemu v lepotičju in dragocenostih, kako bi si okrasili kraj zadnjega njih odmora. A pustimo ta mirno-tihi kraj, pustimo bogate in uboge Rimljane, naj v miru počivajo!
Dalje smo se podali in obiskali crkev «Marije Večje, ali „Snežniče,". Trg pred crkvijo krasi 41 metrov visok granitni steber, na katerem je podoba Matere Božje iz pozlačenega brona. Crkev je po zunanjosti veličastna; sprednje lice podpirajo visoki stebri. Kakor ostale rimske crkve, ima tudi ta krasno pied-crkvišče. V crkvi podpira strop 36 stebrov iz belega mramorja. Tlak je oglajen, da se blišči liki zrcalo in je napravljen iz najžlahtnejšega mramorja. Več dragocenih altarjev je tu videti, katere meni ni treba opisati, ker so to že drugi pred menoj storili. Razni občutki so mi božali duha, ko sem, sem trn- ije, korakal po lem božjem hramu. Videl sem marsikaj — osobito sem se čudil — ko sem pri nek h j spovednici vgledal mlado Rimljanko tako zvatio «docciare“ (čo-Caro), ko je baš svoje dete dojila. Co čare zovejo rimljanski mestjani, rimske kmetske okoličanke, katere iinaio DOSebllO nošo. Nit irllLvi liosi io Hltvnuliunu	no
Protislovanska konservativna stranka podučuje svoje pristaše in narodne množice v gospodarstvu, v socijalistiki, in kulturi tako, kakor ugaja njej in njenim višini zapovednikom ; narodna stranka pa opušča prav važne kulturne točke. Ne le da se boji zares kazati slovansko lice, še tega ne razpravlja po svojih listih, kar je indiferentno nasproti proti slovanski politiki, pa vendar potrebno v oživljen'e prave slovanske zavesti med narodom, specijalno tudi nied inteligencijo. Nasprotno pa ima narodna stranka leposloven list, ki jo je večkrat zagazil in zagrešil naravnost proti smislu slovanske kulture iu v tem tudi politike. Nasprotna protislovanska stranka prehiti narodno stranko tudi v tem pogledu, a škodo bode imel le narodni, zares slovanski interes.
Protislovanska stranka zbira fonde za pisatelje iu svoje liste tudi za zavode, v tem ko narodna stranka mirno gleda, ne da bi po svoje tudi ona skrbela za pogoje, vsled katerih hi mogla bolje organizovati svoje časopisje. Mecenatov, velikih dobrotnikov narodna stranka nima, da bi jej podarili zaklad za dobro organizovano časopisje, sama pa tudi ne zbira darov, v tak namen, po zgledu protislovanske stranke. Takó tudi ne moie vzdrževati dobrih urednikov, ki si iščejo dela in zaslužka drugod. Narod pa potrebuje danes že toliko duševne hrane iz novin, da so novinam potrebne dobre, stalne moči; protislovanska stranka to dobro ume, narodna pa se še veduo zanemarja na to stran in v tem pa se pripravlja ob vspehe, katere bi mogla drugače doseči.
Kolikor nesposobuiši se kaže politika slovenskih poslancev in vodij, toliko potrebniše je nezavUno časopisje narodne stianke. Vodja in poslanci so preveč zabredli, so brez srečuih inicijativ, so ueplodoviti, in zato je treba zboljšati pogoje časopisju narodne stranke. Dobro organizovane uovine narodne stranke utegnejo še le k.tj zboljšati na sedanji slabi naši politiki in oslabiti vpliv trdno podprte protislovanske stranke, katero, kakor se kaže, bode še nadalje potrebovala protislovanska politika ter izvabljala tujim interesom na korist in Slovencem na škodo/ Tu čaka uaroduo stranko težka, pa hvaležna naloga, naj bi se požurila, da popravi, kar je zamudila, zlasti zadnjih let!
Irredentizem in sinagoga
na Primorskem.
Kaj je irredentizem? Irredentizem je nauk o irredenti. Irredenta pa je družba, katera se je tekom malih let (»ojačila tako mogočno, da si je sama nadela ime «stranka", s katero bo treba prej ali slej obračunavati. Njej je smoter, in ona ima jedno samcato točko v svojem programu, da odtrga pri prvi priliki, koji si bilo, Gorico. Trst, Istrp, Tridentinsko in, Če bi se dalo tudi Dalmacijo, od naše ljube Avstrije ter vse te dežele, da pridruži Italiji materi, kakor oua pravi.
Ijanke tudi, da ne gredo gologlave v crkev, kar držijo za veliko sramoto. Kaj bi rekle k temu naše gizda-linke, ki hodijo kaj rade v crkev gologlave? V tej crkvi kažejo v stranski kapeli na desno še popolnem ohranjeno truplo pape sv. Pija V., kateri je kormilil ladjo sv. Petra od leta 1566 do 1572; tukaj se tudi vidijo pod glavnim altarjem ravno iste jaslice našega Odrešenika, v koje ga je bila Marija položila po njega rojstvu.
Mimogrede, ko smo ostavili crkev «Marije Večje“, videl sem starinsko pol okroglo poslopje imeuovano «Pantheon", pred katerim se vzdiguje kraseu obelisk. Sprednje lice podpira oseni krasnih stebrov. «Pantheon", ta paganski tempelj je dal zidati na čast vsem bogovom, nekdanji slavni rimski poveljnik Agrippa, v dobi rimskega cesarja Avgusta Oktavijana; pozneje pa, so tempelj kristijani spremenili v crkev Matere Božje; zdaj pa, kar je v tem poslopju shranjen pokoju) kralj italijanski Viktor Emanuel, se je to svetišče opustilo od crkvene strani. Postopajo po rimskih ulicah smo prišli na Kvirinal do sedanjega kraljevega dvora, ki pa ne zasluži, da se ga opiše, kajti ta ni nič posebnega. Kvirinal je dobil ime od paganskega boga Kvi* rimi. Po rimljanskem bogoslovju, je bil prvi rimski kralj Ronuil vzet na Olimp ali v nebo, mej bliskom iu viharnim vremenom, ko je daroval pri altarju bogovom. Ta pa se je bil kiffhlii na to prikazal nekemu Rimljanu, rekoč: «N i k a r ž a I o v a t i p o m e n i, a m p a k molite m e, k e r j a z sem v a š b o g K v i r i n. Bodite h r a b ri i n k r e p o s t ni in — n i j e n a svet u sile, k a fc e ra bi se v a m v p i r a 1 a. Bogovi vas
It n /1 i\ li I u ir n s 1 n v i li n in ni lì i in h n m n n
Sag
Je lì rek: ,ItalU imita s), m* non compiuta” (Italija zedinjena dà, ali na dovršena), le prazna govorica ? Dal Bog, da H bila, ali ni. Stremljenje irredente to — in ono stran velike luže, za tem idealom, je občudovanja vredno, ker se že drugače ne moremo izraziti. Ta stranka, dajmo jo i mi tako imenovati, sestoji iz članov razgretih mišic in bolnih možganov, ki se reklutirajo iz vseh slojev italijanskega prebivalstva naših primorskih dežela, iz odpadnikov slo vanske krvi, kakor tudi nemške dà celò arnienske, kakor so tržaški Hermetovci. Domače rogovileže, podpirajo priseljeni Italijani, katere je prisilila ,običajna domača lakot“ «lati slovo deželi, kjer rastejo pomeranče in limone, kjer je se fiolenta brez soli in plesniva, kjer se umira, kakor muhe, za pellagro ali milansko rožo — za boleznijo izvirajočo o«l slabe plesnive hrane.
Ti privandranci, ali „c»»kljarji*, kakor jih imenuje nar«»d v tiž. okolici, ki so prišli s trebuhom za kruhom, namestu da bi bili hvaležni deželi iii narodu mej katerim žive in se božate, — (Glej basen o ježu in lisici, radi prenočišča!), ko so se prenasitili, oj ti grda nehvaležnost! — gledajo le na to, kako bi gospodarili v tuji hiši in kako bi segli po gostoljubnem narodu, da bi dosegli čim prej, kar jim pridiguje irredenta, katera ima i na Laškem gorkih zagovornikov, večinoma beguncev iz naših pokrajin, ki s<» se odtegnili, zategadelj ker so bili in še so v navskrižju s kazenskim zakonikom in nekateri celò z vislicami. (Pomisli bralec, na Oberdaukovega kolego 'Ragosa*, doma iz Buj v Istri, ki jo je bil še ti pravem času popihal preko meje, takoj po dogodku v Vrši.) Da bode slika popolna, mora no jej dodati, kar še pomanjkuje. Že Latitici so rekali, da „omue trinum est perfectum* in, Bogu bodi položeno, je li smo Slovenci toli kratkovidni in lahkoverni, da bi si bili predstavljali zloglasno irredento, brez onega kvasu, ki je neobhodno potreben povsod, kjer se ruje proti obstoječemu redu, proti miru, proti državi; kjer se buni narod na narod, kjer se spodkopavata vera in čednost, kjer se v nebo povzdigujejo izdajalci, bili ti izdajalci naroda ali države?
Kvasu ali tretjega elementa pri irredenti ni smelo manjkati, kajti če ne bi bilo tega, irredenta bi bila preveč ned«džnim vzgledala. Tretji element, o katerem smo se namenili tu govoriti in, ki je glavni steber tej ruvajoči družbi, ki jo vodi gmotno in duševno, kakor bomo dokazali, sestavljajo potomci „prepeli-čarjev*, krivonosci, pozni sinovi Abrahama, kateri živi smrdijo po gosji tolšči ali masti, ki so tudi gosje narave, ko pride do resnosti ( Levi Kohnt : Lajoš Košut, njegov Jiidžiet* ali beg iz Ogerske na Turško), katerim pravi naš narod Jud, Žid tudi Čifut in Čivut, — ste nas razumeli?
Irredenta ni smela biti brez Juda, prav za prav irredenta in Jud sta si slična sinonima, kajti prva hoče 'rešiti*, kar ni še rešeno, to je naše dežele šiloma odrešiti tujega jarma (č. avstrijskega) ter jih pokloniti (v dar, ali kali?) blaženi Italiji; drugi pa itak ni odrešen v svoji trdovratnosti, ker je upanje v odrešenje zavrgel, kakor se zavrže ponošena suknja mej staro šaro. Kjer je punt, tam je Jud in sicer zadnji je oče prvemu. Kdo zagovarja in brani avstrijsko irredento, ako se jej le las zakrivi, v rimskem parlameli m' in na ljudskih shodih, ali ne onorevole Barzillai” tri. begunec, ki je pravi Jud, kakor mu je bil oče? Kdo podpihuje, šinita, naganja, osréuje (oprostite!), zagovarja, brani irredento v Trstu, v Gorici — mari ne Judje z denarji in moralno v njih glasilih, kakor so: Indipenddnte, Piccolo, Corriere di Gorizia i. t. d.? Kdo pa nji daje potuho z svojo liiadnokr vnosi jo? Ali ne Mudino in pa Triester Zeituug, dejanja teli imenuje prvi 'monellerie e fanciullaggini■*, druga pa prostim : Bubenstreicliom? Da riba začne pri glavi ainrdeti, o tem ve pri nas vsaka prosta K«»»tovelj-ka, ki prodaja ribe na trgu. Kako dela iiredenta? Ona dela očilo, osobito zadnja leta se je počela jako šopiriti v dež. zborih, v mestnih svetih, v društvih, kakor so raz-ličite 'Società di Ginnastica”, „La lega »azionai” i. t. d. in pa potajiio ali prkrito Za očito širenje njenih idej, ki so pogubne vprvič, naši Avstriji iu drugič, nam Slovencem iu pa našim bratom Hrvat«»» v Istri, delajo na vse kriplje mnogovrstni časopisi domači in tuji iziiajajoči ponajveč v Italiji, in vse to časopisje se nahaja v v Judovskih rokah; potem vsakovrstne tiskovine, podobe, plakati, izzivalne pesni in druzega mnogo Širi se ta ideja z tistanovljenjem Jaških šol po »Legi” v čisto slov. mestih in selih — temu zloglasnemu društvu je glavni namen, najprvo poitalijančili do dobrega vse še neodrešone pokrajine, da potem padejo same od sebe, kot zrelo jabelko, v široko razgrnjeni predpasnik „babe Italije*. (Ne pozabi mi, č. bralec, dogodkov in plebiscita po vojski na Laškem v I. 1866 — v Benetkah in na Beneškem?)
Povsem drugačno pa je njeno delovanje na po-tajueui ali prikritem polju.
Tu ona ni izbirčna. Ako povemo, da se ona naslanja popolnem na geslo, ki n kako tako le zvoni: Kar ti je na potu, odstrani bilo makar z silo, le da prideš do cilja; povedali smo mnogo. Ker so Judje društvu četovodje iu ker so ti zajedno tudi stvoritelji 'framazonstva* ali prostozidarstva, kateremu je bilo iu je še geslo: „Ako hočeš doseči svoj cilj, ne gledaj na sredstva”. Bilo sredstvo tudi zlo sredstvo, le da je cilj dober. Da ne bi nas kdo napačno razumel, glede 'dobrega cilja*, bodi tu povedano, da je cilj irredente le za nas pogubeu, ker je proti obstoju našega milega naroda naperjen iu proti Avstriji istodobno, a za Jude* za.irredento sploh pa je še več nego dober — to je kronanje hrepenenja po zjedinenju z Ita'ijo, kakor želja Judov po Jeruzalemu v babilonski sužnjesti. Torej, da ne padete v protislovje, č. Čitatelji ?
Mogoče je bilo in je še lehko, da se članovi zbirajo, tu govorim o avstr, irred.. seveda po največ o dobi sovà in netopirjev, na neudom nepristopnih mestih, kjer se potem odloči, kako in kaj se ima štoriti. Sredstva, katera ona rabi, da doseže, kar si misli, so navadna sredstva, katera rabijo i nihilisti, komunisti, «marinati in druga društva enake vrste, kakor tudi tolovaji ali razbojniki. Ta so: bombe, petarde, revolver, bodalu, noži in če drugega ni, je dobro tudi kamenje prosto ob cesti. Vsak pojav lojalnosti proti dinastiji, na predvečer
slavij», so hoteli in tildi so hudobneži oskrunili z dejanjem, katerega ne bi se sramoval ni sam 'ta črui*. Pokale ae bombe in petarde po Trstu na stoterih krajih — in še bi pokala pred spomenikom udanosti (della fedelissima) v vrtu pred kolodvorom južne železnice, da ni straže, ki čuva trž. udanost po dnevu, kakor tildi po noči že več let zaporedum v službeni obleki, zdaj pa v civilni. (Ne pozabi mi č. bralec, na trojico bombo — iu petardometalcev, kakor: Oberda»k, Rugosa in Contento.) Prvi in zadnji sta že oddala svoj račun pri naj višji instanciji, drugi pa še jede smokve, tam nekje v Italiji. V Gorici je tildi tu pa tam, po katera petarda počila. Goriška irredenta se je bila rajše poprijela kamenja, nametavala je ž njim godbo svirajočo po mestu iu druge patrijote slovensko ali nemško govoreče; kanila je bila tudi ž njim obdelavati pohodnike, ko se je blagoslovila zastava podp. društva i. t. d.
Poslednje pa jej ni se posrečilo, ker je bila prej prišla policija tej zaroti lia sled. Torej, sinagoga ali Judje so naj večji pospeševalci irredeiitiziua na sinji Adriji. Da se o tem prepričamo, dovolj je, .da si ogledamo tiskarske izdelke, to je, vsakovrstne t i-kovine na Primorskem. Indipendeiiteju je Avstrija tuja država, Avstrijci so mu tujci, doiiaša na prvem mestu dopise in brzojavke iz Rima in iz Dalije, za temi še le iz Avstrije — ta list pravim, uredujejo sami Judje; Piccolo je pravo judovsko glasilo, katerega s »trudiiiki so večidelj Judje — v obče so skoro vsi irri de»tistični ščekavci (kla-farji) prve in treče vrste v provinciji — čifuti — ali pa enako misleči. N. pr. Kdo ureja irredentično glasilo v Gorici, po imenu ,11 Corriere di Gorizia?* Madama Luzzatlo — čifutinjn.
Prav z orijentalno »danostjo, katera je pa le navidezna, a zastonj se ta ue imenuje 'domnevnim servilizmom*, ali tudi semitska zvestoba, — lazi množina teh bitij stvarjiijočih* ljudsko mnenje” — bitij, pravim, nauešeiiili od vseli mogočih krajev vetrovne rože, okoli vlade, da bi od uje izprosil* obrano za Judove sinove in, da si ua ta način zavaruje hrbet svoj, kateri ue bi bil drugače siguren pred napadi, ki bi bili opravičeno zadostilo za posledice prikritih uje nakan. Se večja množina teli pa, znala se je usiliti povsem premožni iu vladajoči tukajšnji italijanski stranki, katera se jej je udala na milost in nemilost, zapeljana po «»betih in po sladko prilizjivili besedah nesramnega čitutizma, obetajoč in zngotovljajoč jej gotovo končno zmago\ a ona ni pomislila ni kratko malo, le slepo je verovala iu še veruje, medenim za gotovilom prepeličarske kače ; in ne zna, da preduo pride do izvršitve nje jalovega ideala, tr* ba bo računati, ne le z vlado, pač pa še :i mogočnejšim faktorjem, nego je ta. Mogočna ital. stranka, ni vedela, ko je bratsko vsprejela Žide mej svoje delovalce na tnalo častnem polju za dosego ideala, ki je pravi nez-uiisel, proti kateremu bi se uprla nebo in zemlja, da so Abrahamu vici „ge»s“, ki dela za svoj žep um Ge scliàfte zu madie», kakor sodi pravično o njih 'Reiclis-post”, štv. 76 z dne 3. apr. t. 1. Ta podmitena svojat, napada v svojih organih na prav ostude» način vse in vsakega, ki se jej postavi po robu in sicer ona to dela dan za dnem bolj predrzno in s toli brez-ozirnostjo, ki je le Judom svojstveua. Tem nosilcem ljudskega mnenja ni čisto nič sveto.
Sinagoga zasmehuje, blati, zaničuje vse to, kar je nasprotniku najbolj milo i sveto, kakor so Vera, jezik, navade in običaji ; tista sinagoga to počenja, ki se baba. da je nosilka 'dell’avita coltura italica” (stare italske kulture, na kateri se jej prav lepo zahvalimo) — ne oziraje se ni na osebe — kar vprek mlati -- ki niso jej najmanjše krivice storili.
Da ona zaničuje i. t. d. jezik, navade in rbičaje nasprotnikove — to se dà takoj razmotati — da bodo naše pokrajii.e čim prej (aspetta un poco!) postale italijanske, je potreba, da se mi odpovemo materin skemu jeziku, naše navade pa in običaje, da odpošljemo v kak muzej; mi moramo odslej celo dihati po italijansko — in to čemu? Da bo italijanska gospoda v Rimu, ki je v zvezi % sinagogo, preverjena, da tukaj ni drugega naroda, nego le narod 'Cokliarjev*, ki jedva čaka, da pride pod Italijo, ker se je pod Avstrijo kruha preobjel. Ima tudi nekoliko pametnih Ijndij v Rimu, osobito pa v Kvirinalu, ki so povsem protivni, da bi se reklamirale naše dežele za Italijo na podlagi narodnosti, kakor to zahteva večina. Ti so prepričani, da ogromna večina prebivalcev teh dežela neče prav čisto nič slišati o Italiji, ker to bi bilo proti njih naravi, to bi za nje bil samoumor. Ta ogromna večina sestoji iz Slovanov, Slovencev in Hrvatov, ki so najzvestejši avstrij. podaniki. Oni v Rimu dobro vedo, da bi tukaj Italija pogorela, ako bi šla Judom na lim. Jz tega izvira ves trud irr. stranke zjedinjene z sinagogo, da bi s pomočjo šol i. t. d. poitalijanila te naše kraje in jih tako pripravila za Italijo, da bi bili vsi 'Una sola famiglia”. — Dokler se pa to ne izvrši, bodo še vedno za [aibe naše pro-vincije, vabeče lepo rudeče jabelko, dà! — ali ipak pretrdo za njih zobe.
(Konec prih.)
Slovencem ničesar!
Repetitio est mater studiorum pravili so Jjatinci iu imeli so prav.
Čeprav ui mnogo časa pogubilo se v večnost pa, vender nismo pozabili na korak, kateri smo bili še precej verodostojno označili v našem listu in ta korak, lehko rečemo zadovoljnega, srca, se je posrečil, kakor smo želeli narodu v korist in ne sebi Narodi korakajo nepretrgano naprej proti popolnosti; težijo za političnim, slovstvenim in gmotnim smotrom svojim, ki je oče naobrazbe iu konsekventno od te rodečega se blagostanja. Naobrazba je pravi vir blagostanja. Vsem narodom pa ni jednako odločena doba, v kateri bi morali doseči to jedino dobro, lepo in pravično: nekateri so na tem polju bolj srečni, a drugi manje; nekaterim se posreči prej, a zopet drugim kesueje
priti do cilja, za katerim so težili desetletja, dà stoletja in trpel rod za rodom.
Žalibože, mi £ino primorani vvrstiti narod svoj, mej one slovanske narode, ki so najnesrečiiejši od vseli nahajajočih se v naši ljubi Avstriji. Od~ ustavnega 1. 1848. do ustavnega I. 1894., to je dolgi niz let ščim se moremo ponašati P ! Ta dolga vrsta let je veliko značilna za po^nmičnika, a za naro«l je — ali ni ? Je in ni ! Vsakako, če tudi ni veliko značilna ta 46 letna doba za narod, vender mi Slovenci bi bili morali za-dobiti nekoliko več nego smo dobili. Koliko se je drage slovenske krvi prelilo za našo skupno domovino Avstrijo, na tolikih bojiščih od 1848. leta do današnjega dne ? Niso se spolnile niti naše imjskromuejše želje, a kamo li, da bi se bilo obistinilo, kar nam jamči taisti zakrivljeni paragraf 19. osnovnega zakona. Hranili so nas ob mrvicah leta in leta, kakor ščeneta hišnega varuha, gospodar, da ne pogine.
R»<1 pa nas pobira Mršave drobtine,
Ni Ii to sramota
___	Nase domovine?
Mi smo še v primitivnem razvoju one politike, knjo si želi najbolj priprosto bitje človeško na sedanjem svetu. Hlapčevanje naše ui pomagalo, a nič nam ne pomaga sedanja opozicija, a kar je še hujše i nam ue bode pomagala. Globoko smo pokopani duševno, kakor gmotno. Gmotni stan se nam zboljša ozbiljno le tačas, ko bodemo v duševnem zmislu vsaj nekoliko na boljšem.
Ro li večne čase Trajala ta beda?
Kdsj Sloveli slepoto Skoraj že apregleda?
Tudi drugi slovanski narodi so bili kruto zatirani in vender so čez mnogo in mnogo let dosegli v šolali poduk v materinem jeziku in v uradih se ž njimi občuje v domačem jeziku in temu narodnemu vspeliu je takoj sledil božji blagoslov. Šele s tem so si ogla-dili pot do napredka v obrtu in trgovini, ki sta edina, ki pomagata narodu do prve stopinje v omiki in do onega ideala, kojegasi mora narod vsak imeti pred očmi. In ve vredih naših .Te le beračica,
V	kot potisnjena je	v
Jadni sirotica.
Nam Slovencem na Goriškem je odklenkalo, kar se je ravnokar jasno pokazalo pri centralni komisiji, koja je zborovala te dni na Dunaju.
Strte so nain nade,
V	prah so se razsule,
Vee, kar jih gojili Case smo minule.
Pečala se je z obrtnimi šolami in v razgovor je prišla mej diugim tudi strokovna šola za lesno industrijo v Marijanu. Sklenili so, da se ima ta šola prestaviti iz Marijana v Gorico, kar je povsem pametno iu naravno. Ravno tako pametno iu naravno pa je, da se je pri tem svetovalo, da naj se dotična šola v Gorici utrakvistično uredi, tako da p«>stauejo deležni poduka Labi in Slovenci. Ali proti temu nasvetu se je dvignil svetnik Exner Jede»* velikih duliov> nemške združene levice. Ta gospod napovedal je boj proti slovenščini na tej šoli, češ, da je Gorica laško mesto in zategadelj ne gre, da bi se vpeljal slovenski poduk na goriški šoli. Pristavil je tudi, da naj goriški Slovenci, če že hočejo obrtni poduk imeti, iščejo ta poduk v Ljubljani, kjer je dobra obrtna šola z slovenskim poučnim jezikom. Čudne pojme imajo tor«j ti koalicijski gospodje o piavici!
Vse kar nam obetal Je veliki Dunaj,
Vie ostalo je pod Dežja kapoin zunaj.
Tam kjer se gre za koristi Nemcev, sklicujejo se na nemško posest, tam pa, kjer teh ni, pa oste»tativno, jemljejo pod svoje varstvo Lahe ter brauijo zopet tako imenovano laško posest. Daje se na očividen način potuha irredenti.
Slovenec je povsod berač in sicer nesrečen berač, ker nemore ničesar izberačiti. 'Slov. Narod” z dne 13. t. m. sklepa svoj članek 'Blagoslov koalicije* s temi le besedami:
Slovenci na Štajerskem ne dobe ničesar, Slovenci na Koroškem i e dobe ničesar in Slovenci na Goriškem ne dobe ničesar.
Strtim srcem moramo proroškiui duhom zakva-kati Windischgraetsu v brk :
7 a nas tam veriga
■ Kuje se jeklena	*
Huda se Slovenom Bližajo vremena.
- Politični pregled
Notranje dežele
— Mislilo se je, da se popelje cesar dne 22. t. m. v Budimpešto. Madjarski listi so to napovedano potovanje izkoriščali, češ, da je dokaz, da se cesar ne čuti užaljenega po demonstracijah pri Košulovem pogrebu in da jih ne smatra za nelojalne. Dne 11. t. m. pa se je poluradno razglasil », da se napovedano potovanje ne bo vršilo in da ostane cesar na Dunaju.
— Trg. min. grof Wurmbrand je odgovoril na in-terpelacijo Špinčičevo glede preziranja slov. in hrv. jezika pri pripravah za volitve v trg. zbornico v Rovinju, ter rekel, da se je povsem zakonito postopalo. Na interpelacijo pa dr. Laginje, ali misli isterslco trg. zbornico iz Rovinja premestiti v Pulj, je rekel, da nima dovolj materijala, da bi mogel v tej stvari kaj storiti.
__ V noči od ponedeljka na torek so se prigodili v
Plznu neki izgradi, katere nemški listi porabljajo pioti češkemu narodu. Plzenski delavci so priredili shocl na kateri je prišlo preko 4000 oseb. Vladni zastopnik je razpustil shod, vsled tega čina je nastal pretep mej delavci in redarji, kateri je ustavila poslana vojaška moč.
— Dné 12. t. m. se je v ogerskem dri. zboru končala generalna debata o zakonu glede civilne poroke. Obliga-toričen civilni zakon je obveljal z večino 175 glasov.

Vnaiye države.
Italija. —- Usi listi razpravljajo m dolgo in na Široko o sestanku nemškega cesarja in laškega kralja v [dudkah in najbrž, da sta se oba vladarja razgovarjala tudi o političnih stvareh, zlasti o zmanjšanja ital. vojske ju o narodno gospodarskih razmerah, kar dokazuje nav-zoni ost ital. trg. ministra. Crispi je v fin. odseka odločno odklonil zmanjšanje vojske in se potegnil za vse svoje finančne predloge.
— Dne 7. t. m. prišla sta Crispi in vojni minister v finančni odsek, da nuova*jata znižanju vojnega proračuna. Crispi je rekel, da zavzema Italija glede vojske mej vsemi državami še le peto mesto in v tem ozira, <la je velò Švica močnejša. Tudi vojni minister je govoril v lem zmislu, ali odsek se ni dal prepričali in je ostal pri svojih sklepih. Tudi v zbornici se je Crispi z vso odločnostjo potegoval za vojsko in se izrekel proti zmanjšanju sedanje stalne vojske.
Nemčija. — Jezuiti na Nemškem. Minulo soboto je razpravljal nemški drž. zbor o predlogu, naj sc jezuitom dovoli, da se zopet naselijo na Nemškem. V imenu socijalistov je rekel Liebkneciit, da se njegova stranka ne hoji jezuitov. Pri glasovanji se je vzprejel predlog naj se jezuitom dovoli naselitev na Nemškem, z 168 proti 145 glasom.
Španija, — Delavsko gibanje na Španjskem rase vedno bolj in je postalo zlasti o Ševilliji jako nevarno. Noski in ženske hodijo trumoma oholo, zahtevajoč kruha in dela. Prišlo je tudi do pobojev mej delavci in redarji zaradi tega ker so bili prvi že počeli ropati po nekaterih prodajal nivali, da si v mire svoj gladu i želodec. Več glavnih vodij je policija pozaprla, miru pa le vendar ni!
Anglija. — Anarhisti. Londonska policija je zasačila v soboto ital. anarhista liolti-ja in dobila pri njem izvrstno narejeno bombo Pri hišni preiskavi jt na šla mnogo kemikalij in pisem, po katerih je zasledila celo krdelo doslej neznanih anarhistov, ki so pripravljali nov atentat, ki hi se imel zgoditi v Londonu.
----~H>®£-8<!§fr82W2H»>
DOPISI
Nt Ihlltlijn, 17. aprila. — Poslednjič sem Vam nekoliko pojasnil, kako je Sv. Oče opral poljske puntarje i žlaličiče. Danes vam moram poročati, da so vzeli del istih poštenjakovičev tudi v državni zbornici krepko na perivenco. Češki poslanec O rè gr je zadel žebelj na glavo, predbacivajoč jim, da vsa njih politika suče se v okvirju izreka : „nie honoro, ale zdrowo“ t. j. Vaše delovanje ni častno, pač pa zdravo. Kar sapa je izostala tem možakom, ker resnica oči kolje. Nekaj praznih i piškovih besed so naši stančiki spravili iz sebe, toda še vrabci na strehi državne zbornice so smejali se jim. Ko so spoznali, da jim je krinka raz obraz potegnena, so skrili se hitro za poljski narod i trdili, da je Grègr razžalil poljski narod, kar mn sevè ni prišlo niti na um. Vsaki ve dobro, da poljski narod nima zastopnika na Dunaju, ker takò imenovano »poljsko kolo* zastopa vselej samo gališko žlalito i gališke Žide, nikdar pa poljski narod, vsled česa poslednji duševno i gmotno hira. To dejstvo potrjujejo še posebno jasno i neovrgljivo pred kratkem v zbornici razkrite krivičnosti i nasilstva prigodom ga* iiike volitve. Kako veljavo ima poljski narod pokazalo se je tudi pri nemilih zgodivših se v židovskem okraju Krakovskem o velikonočnih praznikih. Židje imajo v tem času nekak pust. Na veliko soboto preoblekel se je zid v katoliškega duhovnika, vzel paglavca sè zvoncem saboj i tak šel po ulicah. Poljaki so mislili, da nosi kakemu umirajočemu Sv. Obhajilo, ljudstvo je poklekovalo na tla, vojaki i redarji so salutirali i. t. d. Nek redar je pa zapazil, da ima ta «duhovnik" čudno zavit nos i za uhi „pajzes“ (kodraste lase židovske). Vstavil ga je i hotel zatvoriti. Cela tolpa Židov je pa skočila na redarja ter ga skoro do smrti potepla. Nekoji trdè, da je celò tuni. Ko je vest o tem dogodku raznesla se po vsem mostu, začel je poljski narod zbirat! se v židovskem okraju i tam razbijati okna Židom. V Podgorzah so iste dni Židi najeli mrho znano v mestu, dali ji dete v naročje, ter jo peljali na oslu po mestu, kakor je bežala Mati Božja z Jezusom v Egipt. Kaj mislite, da je zgodilo se čifutom ? Nič, ker v Galiciji je mimo žlahte žid gospodar. — Pa tudi neka okrajnim glavarjem poslana tajna i skrivna navodila gališkega namestnika, žlahčiča Badeneya, koja je dunajski poslanec Gessuiann spravil na svitlo, kažejo, kako slobodno (?) sme ne samo ruski ampak tudi poljski narod v Galiciji dihati. Kratki pomen teh vsakako ustavnih (?) naredeb je ta-le: Preprečite i zabranite vse žlahti i Židom neljube narodove shode i združenja, bodisi kmečkega bodisi delavskega stanu, posebno pa, ako zahtevajo splošno, neposredno i jednako volilno
pravo, ker uiti vraga ne bojimo se toliko, nego narodne
volje. In gore imenovani ljudje upajo se po tem takem, govoriti v imenu poljskega naroda! „Fej Poljakom" zabrusili so jim lani Slavjani v obraz, ko so „nie ho-noro, ale zdrowo" pobegnili iz zbornice, izdajavši Spin-č!ča vladi. „Fej“ je ostal «Poljakom", a Spinčič je zmagal, ker prej ali slej resnica i pravica morati premagati laž i krivdo.
Da stoji tudi slovenski poslanec Šuklje na isti stopinji politiške morale kakor gališki stančiki, vedeli smo že davno; njegov poslednji govor je to sodbo le potrdil, ker postati sekcijsld šef v naučnem minister-. , ’u Je vsakako „zdrowo“, toda— ne takó leliko, trdé i °Ji' Nekoliko boljši je govoril Ferjančič, nekoliko pravim, ker niti ta ne more popneti se do možkega i rastnega stališča. Žalostna nam majka !
.	K*! ,nislke’ zak«J Neki je «Corriere" v št. 42 iz
nicóo1/Vl\7Ves^ ”?a!ìda (ii falsifica tori di carta moneta , . ,a ,enna ?" Policija dunajska namreč nič ne ve
Co,?ie,ovej» l>ač pa o ponarejevalcih av-stujskega denarja tam doli v deželi neslane polente, Pdi.ion —■ avite colture. Goriški poleutarji nadejajo e namreč, da se njih compatrioti iz Vidma operajo, fK° zvale svoje grehe na drnare.*! O no «vol. »»ni«™.
ma izvé tudi za grdobe toli hvalisane «zavite colture". V tem pogledu je ravnokar končani kongres zdravnikov v Rimu tudi razkril marsikojo nesnago «beate Italije". Obča sodba bila je : nebò je divno, kraji krasni, morje lepo i. t. d. k ljudstvo i vlada ... ., bolje da molčimo.
Dne 12. t. m. imelo je nemško društvo «Dentscher Vereii|“ neko smešno «Protestkiindgebung" radi sla-vjanskih paralelk na nižji gimnaziji Celjski, koje pa bržkone vdobimo o Sv. Nigdar. Besedičilo i brbljalo se je à-la Corriere o poslovenjenju nemškega posestva, o navalu slavjanskem, o dolžnosti vlade, krotiti (ba-jonetami, kali?) predrzne Slavjane, o lijih lienasitlji* vosti i. t. d. i. t. d. Kdo ni sit uže do grla teh podi ih laži i gnjiisiiih hinavstev. Ako zahteva Slavjan na svoji, zemlji, mi svoje stroške, za svojo deca slavjanske šole, skoči Ti slavjano-žrska baraba na noge, i be-zobrazno trdi, da je to «Slavisirung ali slavizzazione". Proti takim obešenjakom se pač zaman braniš poštenim orožjem. S takimi narodnimi kanibalci moraš ravnati kakor popotnik, kojega napade na potu besen pes. Ali bi popotnik, prišel do svojega cilja, ako bi hotel pomiriti psa? Ne! Po svojem potu naj stopa naravnost proti svojemu cilju, pustivši lajati psa kolikor mn ljubo ; samo ako mu pride preblizo, naj ga krene krepko po gobcu se svojo palico.
Nazdar !
Domač« m razno novico.
nekaj vredni dokazuje naša potrpežljivost, ki je hči, trpljenja in koja rodi hčer po imenu «svoboda®. Trpljenje je imelo svoj začetek. Kar ima začetek mora imeti svoj konec, tako je odredjeno Ni začetka brez konca, kakor ni konca brez začetka. Uverjeni bodimo, da se približa konec i našemu trpljenju.
Dopolnilne volitve v mestni svet Goriški vršile se
bodo tudi letos koncem t. m. namestil, da bi se bile že meseca marcija in sicer, te volitve so določene na 23. 25. in 28. t. m. Mi Slovenci se ne udeležimo teh ker hočemo biti Tržaški vladi jako vstrežljivi ; Lahi pa se bodo resno .borili za sedeže in, ako se posreči stranki Venutija bode zadnji kandidiral celò za župan* ski stol. Za Venutijem pa tudi Dr. Marani ne zaostane vsled česar bode sledilo, da se bo «tertius" veselil; a ne bodemo mi Slovenci oni «tertius" temveč bo to do-aedanji g. župan Dr. MavroviČ. No, ker že mi nečemo ničesar, naj se nam vendar posreči, da pridemo vsaj do nekake srednje poti — kar bo jako malo za 7.000 Slovencev v Gorici!
svoje grehe na druge.*) O ne, svet polago-
“««»jòL®' tóTbrigl'V "i,te PM|,U 1,ni,rn,k"f Ali Va> 5Mt
Osebne vrsti. — Notarjem v Ajdovščini je imenovan notarski kandidat v Trstu dr. Marij Pascoletto; notarjem pa v Sežani g. Bežali iz Novega Mesta. «Slov. Narod" praša o prvem, če je slov. jezika zmožen, ali ne. Kakor smo se/.nali ta gospod zna še precej dobro govoriti na slovenskem jeziku.
-- Častnim kanonikom je imenovan preč. g. Janez \Volf, župnik pri sv. Ignaciju v Gorici in preč. g. dekan korminski, Anton Zernitz.
— Poročila se je gdčna. Olga Jegličeva, liči znanega rodoljuba in dež. računarja g. Jegliča z g. II. Schmalzem, uradnikom drž. železnic in rez. poročnikom v Selztlialu.
— Carinskima višjima kontrolorjema o Trstu sta imenovana višja oficijala Jos. Walter v Trstu in Jos. Witwar v Kopru.
— Konceptnima praktikantoma; pri poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu sta imenovana poštna praktikanta K. Medic in dr. I. Slejko.
— Gosp. Iran Tomšič je umrl dne lfi. t. m. v Ljubljani. Pokojnik je bil c. k. vadnični učitelj, okr. š. nadzornik, obč. svetnik in imetelj zlatega zaslužnega križca, porojen 1838. v Vinici. Pokojnik je bil vse svoje življenje odličen rodoljub in učitelj in si je kot pisatelj stekel nevenljivih zaslug v slov. književnosti.
— č. g. Ivan Kodermac, kapelan ločniški je imenovali vikarjem na otoku Moiosini.
— Gosp. baron Winkler odpotuje, kakor običajno vsako leto tudi letos, v Tolmin v letovišče, kjer .ostane z svojo familijo skozi poletje. Bog nam ga obdrži zdravega in čilega še mnogo let.
— Novoimenovani g. škof Krški msigv. Andrej Šterk je odpotoval na Dunaj, da položi prisego v ruke cesarja.
— Carinski blagajnik M. Kerševani je imenovan višjim car. ofic. v Trstu, oficial J. Fiala car. blagajnikom in praktikant O. Katič kontrolnim asisteutom pri užitninskih uradih v Trstu.
— Notarjem v Tolminu je imenovan dr. Kotnik iz Ljubljane.
Notar, slov. rodoljub, katerega nečemo tukaj imenovati, dobil je od Lahov in iahonov mastno ponudbo s pogojem, da se drugam preseli svojo službo opravljati in prepusti dosedanje njegovo mesto drugemu, seveda italijanskemu notarju, ki bi bil bolj pristopen italijanskim idealom.
Naš gospod pa ostane trden pri svojem sklepu, odklonivši dar.
Slovenski škof v Ameriki. — Čast. g. Jacob Trobec je imenovan škofom v Saint Cloudu v drž. Minesota, v zjedinjenih drž. sev. Amerike.
Umrl je gosp. Marega, tajnik pri c. kr. okr. glavarstvu. — N. v. m. p.
Smrt nekdanjega črnogorskega initropolita —
Nikola Njeguš nekdanji črnogorski mitropolit grško-iztočne vere, umrl je v Gorici, kjer je stanoval skoraj tri leta. Truplo pokojnikovo so prepeljali v Trst, kjer so je slovesno pokopali na iztočnogrškem pokopališču pri sv. Ani.
Kolega jo šel poselit L. Košuta. — Umrl je na Ogerskem takoj za Košutom Fr. Hazman. Zadnji je bil 1. 1849 zakopal v zemljo ogersko krono sv. Stefana na nekej ravnici pri Ršavi (Orsova) na Donavi; na to pa jo je popihal za Košutom na Tursko, v Ca-rjigrad.
Zopet poboj radi lahonskoga slepega fanatizma.
— Odvedli so v tukajšnjo bolnišnico Ignacija Farfo-lijo, 19 letnega kmečkega mladeniča iz Mirnega, katerega je porezal z nožem na prostej ulici nek malopridni Russia» iz Grada. Zločinca je bila razjarila nedolžna slov. pesem, katero je na ulici* prepeval poškodovani.
Redarstvo je že prijelo zlodejca in ga spravilo pod ključ. Enaki tolovajski napadi bi se morali strogo kaznovati.
Ponesrečil jo otrok. — Igrali so se dečki pod Kapelo, skakaje po zidu nekega zagrajenega prostora. V zidu nahaja se ulaz ali vrata od kovine, ki se končuje v tanke železne osti. Neve se, kako jeden teh neporednih fantičev zdrkne raz zid na železna vrata, kjer se na ost natakne za levo roko. Ost se mu je globoko v loko vdrla, in ne bi se bil rešil sam, daga ni snel mimoidoč mož iz nevarnega mesta.
Neimenovanemu gosp. učitelju v hribovskih samotah občine liške smo po pomoti poslali zadnjo štev. našega lista, kar se je pripetilo tudi mnogim drugim nekdanjim naročnikom na naš list, a nobenega gospoda ni navdala ona sveta jeza, ki se tudi slepa strast imenuje, kakor jedino gospoda hribovskega samotarja, kojo je pokazal s tem, da je napisal jako robato na pas listu in sicer
«.Vrtiš — nazaju.
Temu gospodu priporočamo nekoliko bolj mirnega dulia in uljuduosti osobito pa njemu, kot učitelju, radi službe kojo opravlja. Tudi mu priporočamo, da bi Boga zahvalil vsakipot ko bi se ponudila prilika o čem dobrem citati v lastno korist svojo ih mladine, koja je njemu poverjena in, katera ima postati del trpečega slovenskega naroda — kajti našemu narodu je še mnogo britkih ur določenih, da žrtvuje narodnemu uiučeništvu. Saj tako moia biti, ako hočemo si vsaj nekaj primitivnih pravic doseči.
Gospod v .... pa, naj blagovoli si sprositi štev. 7. našega lista in citati mirno „cum grano salis" uvodni članek, če hoče nam pritrditi, da je tudi on že kaj dobrega in tehtnega iz našega peresa čital.
Pod koncem konca usojamo si tudi mi priporočati, da prečita istotako članek «O zboljšanju gmotnega stanja učiteljskega osebja", ki je zagledal beli dan v «Vestniku" štv. 1. z dnè 25. jan, t. 1.
Osvedočil se bo takoj, ako je le malo pristopen pravičnemu razsoju, da smo si i mi z našo publicistiko zadobili, če že ne na kupe - vsaj nekoliko zaslug za trpeče učiteljstvo.
Instructio parva sed apta.
Vrlim Mireneem naš srčei pozdrav! — Minuli
teden vršila se je v najlepšem sporazmuljenju starešinstva volitev župana v osebi gospoda Vincencija Fa-ganelija, ki je že v triletni dobi županovanja g. župana Hausnerja pokazal svojo spretnost v težavnem poslu županst”enili dolžnosti.
Gospod Faganeli možak značajen, goreč ljubezni do domovine svoje, bodi nam kot mirenski župan srčno pozdravljen in ž njim vsi m Ren s ki možaki, ki so pokazali dobro voljo občino vzgleduo vladati še nadalje, i Banketa se je udeležilo lepo število možakov • mirenskih in se je pri tej priliki nabrala lepa vsota radodarnih prispevkov v podporo in izdrževanje tu-: kajšnjih zavodov: «Slogine" šole, Alojzijevišča in i družbe sv. Cirila in Metoda.
Prihodnji tedeu pa pride dušni pastir preiest. g. iz Sentviškegore in sicer dne 23. t. m. Bog te spremljaj in bodi nam dober pastir, kakor smo prepričani, da boš!
Dobro nam došel !
Enakopravnost nuni jo zagotovljena je nekdo
1 1 OU Itt 11 U / I imun > A Ir JA tt it >11 n.v .. <1 n ■ .... . 1 . . I .
rekel
a drugi se mu odreže: Ako nam jo zdaj ne dajo vzeli si jo bodemo pa sami! — da smo tildi mi Slovenci
Sokolska veselica v Prvačini v nedeljo dne 8. t. m. se je jako lepo izvršila. Vse točke programa so se dobro sponesle.
Čitalniška dvorana je bila prenapolnjena občinstva pri besedi, kakor tudi pri plesu. Jako nas veseli, da vrli slovenski prvaški Sokolci napredujejo ter se kažejo svetu in v čast mile naše domovine.
Tudi v Črničah, kakor pripoveduje «Rinnovamento" seje udeležila dep. našega Sokola čestitke predsedniku goriškega veteranskega društva. Tako je prav! Pozabiti vender ne bi se smelo nevšečnosti, ki se je bila pripetila pred leti v Dornbergu, kateri je bil dal povod laški govor društvenega predsednika. Pozabimo na te žalostne dogodjaje, a nikdar ne sladkih naglasov naših, koje je nam mati že v detinstvu v prvi dobi našega živenja v srce ucepila.
Vse za vero in narod! — To je pravo naše geslo, s katerim dosežemo, da se naša končna idea obistini, da postane krv in meso.
Tako mislimo mi pošteni Prvačanci.
Požar v Ajdovščini. — Akcijske družbe predilnica je dne 12 t. m. do tal pogorela. Škoda se ceni na
450.000	gl. Tvoruicaje zavarovana pri večjih društvih za 750.000 gl. V 14 letih je pogorela vdrugič. Ostalo je do 500 delavcev brez dela. Upati je, da se bode vnovič sezidala, kar želimo, da se čim prej izvrši v korist siromašnega tauiošnjega prebivalstva.
Od druge strani pa smo slišali prav neprijetnih novic glede pogorele predilnice. Govori se, da misli družba opustiti predilnico v Ajdovščini svoji usodi in misli razširiti ono drugo u Roiikah na južui železnici. Dal Bog, da se to ne obistini.
Znatna škoda, katero je provzročil požar, dnè 12 t. m. zjutraj, ki se je pojavil vsled preobrneta neke petroljnate luči, naii ja se v teku likvidacije in izplača se čim prej.
Prizadeto je največ pri tej nesreči društvo tržaško Assicurazioni Generali in potem ta le' društva konkordata; c. k. priv. Avstrijski Phonix na Dunaju, Riunione Adriatica, prvo Ogersko, Dunajsko, Lipsko, North British, Ogersko Francosko, Donava in Fondere.
Prihod oficirjev. — Več mladih oficirjev ljubljanske garnizije, prijahalo je zadnje dni v Gorico, pod vodstvom divizijonarja Hegeduša. Ta nenaden obisk je le posledica jahalnih vaj, da se mladi častniki privadijo vztrajnemu jahanju.
jjgaggjgg gjKg	m -	■■••»?./>• .-3T»-.;v ■: •
Prafk aiatte Mila v Carici. — Cerkveni govori ▼ «lov. jezika:
1. V stolni cerkvi vsako nedeljo in praznik ob
6.	zjutraj.
1 Pri sv. Ignaciju u* Travniku in pri sv. Vidu na Placati vsako nedeljo ob 6. zjutraj.
3.	Pod Turnom vsako drugo nedeljo ob 6. zjutraj.
4.	V «emeniiki kapeli vsako nedeljo ob 3. popoldne.
5.	Na Kostanjevici vsako tretjo nedeljo v meseci ob 21/« popoldne za ude 3. reda sv. Frančiška.
Miki cesar |e eCHkeval pred odhodom iz Opa tije razne javne činovuike, mej temi tudi viteza Iti* nalditiija trž. namestnika, kateremu je podelil kronski red J. razreda.
IkpjiKir Iv Caitcata v službi pri trgovski banki v Trstu je izmaknil okoli 52.000 gl. ter pobe gnil v Krf. Contento je pri banki služil že 32 let; pred njegovim odhodom iz Trsta je bil svoji ženi, ki živi na Laškem, poslal zavoj, v katerem je bilo 25.000 gl. shranjenih. Žena ko je seznala odkod prihaja ta nenadna sreča (!?) takoj vrne denar banki. Torej po neverjeuje Conientovo znaša okoli 27.000 gl
»ttinr vrl. karhclja m slovensko stelo stvar, na Koroškem, ki izhaja v Celovcu, tega lista zadnjo številko je zaplenilo celovško drž. pravdništvo radi članka „\uraščaj slovenskih častnikov". V tem članku je drž. pravd, zaplenilo 36 vrst obsega ter listje takoj izišel v II. izdaji mej svet.
Uredništvo je uložilo ugovor proti zaplenbi.
Poluradni list ..Mattino* prinesel je te dni opis žalostnih razmer v Turčiji, osobito pa v okraju so* lunskem. Ako je verovati omenjenemu listu, so tamo-šnje razmere istilliti» žalostne; žalibnže niso nič manje žalostne razmere v Bosni in Hercegovini ; ako se pa po* misli na napade pred goi iško železnično postajo na brata Trnovca in na napad na solkanski cesti, moramo odkritosrčno reči, da tudi pri nas nismo o belem dnevu gotovi. Tu se napada mirne Slovence in vlada, ako bi ne bilo „trozvezeu bi nam gotovo prišla drugače na pomoč a ne tako, kakor lansko leto pri teli obeh zadevah. Bog daj Slovencem boljšo složnost in pomagali si bodemo sami. Tudi mi bodemo postavili svoje pandure v vsaki kotič najmanjše vasice, da ne bodemo tepeni v lastni hiši. Polagoma bode že boljše, a je treba za slogo med nami delati!
Rojaki, ne pozabite, da poje Hrvat:
Slogom rastu male stvari,
A nesloga sve pokvari.
Ako se bodemo kavsali, kakor djslej, onda bodo res nastale tudi pri nas jednake razmere, kakor na Turškem, kjer bodi „sila“ pred ^pravico".
Avstrijski vejal praralaa ta I. 1895 — Redni skupui vojni proračun za prihodnje leto iznaša, kakor ja v* Ijajo listi, 111.883.703 gl., a izvanredni pa 14,576.565 gl.
Temu proračunu je treba še dodati okupacijsko posojilo, katero iznaša 2,355.000 gl. To še ni vse. Preostajigo še troški za domačo obrano in za bosansko-hercegovsko obranbeno moč ; to vse iznaša v našej Avstriji samo na kopnem, ker mornarica plača se posebej, 168.938.C3l gl. To je ogromna svota denarja na leto, ki se izda za vojsko.
C k. glava« ravnateljstva avBlrijakih državnih že
Ictlic razglaša, da se je z veljavnostjo od dnè 1. apr. t. I. dalje izdal I. dodatek k tarifi, veljavni z dnem I. jan. 1193., glede prevažanja oseb, ter se dobiva za 5 kiajcaijev na vseh postajah ali pa pri c. k. železniških prometnih ravnateljstvih.
Pratesi kriatsklk vseatill&f alkov. — Hrvatska vseučiliščna mladina v Zagrebu je razglasila protest, v katerem izraža svoje nezadovoljstvo, radi nepričakovanega u mi lovljenja vseučiliščnega profesorja, vele-možnega in veleučenega g. dia. S. pl. Bresztyenszkega, ki je bil dika in ponos brv. vseučilišča. Dalje pravi v tem manifestu, da hrvaiski vseučiliščni mladini ne more in ne sme biti vsejedno, koga dobi za učitelja, a kdo se jej vzame, pa je zato na legalni vseučiliščni skupščini odločila, da protestile najodločneje proti postopanju, » katerim se črni čast in ugled naše „almae matris" pred svetom in uničujejo se najlepše nade, katere so nanjo polagali njeni snovatelji in ves lir-va taki narod.
Tako je pošteno in edino pravo!
EkÉptazIJa zagrebškem dri. kolodvora. — Dnè
10. t. m. zjutraj se je zgodila velika nesreča na drž. zagr. kolodvoru. Nesrečo je povzročil smodnik, ki se je vžgal v nekem kovčegu, ko sta ga dva strežnika spravljala v želez. voz. Oba strežnika sta zadobila hude opekline po obrazu iu po ostalem životu. Lastnika prtljage je redarstvo prijelo in zaprlo.
Pred policijo se je zagovarjal s tem, da je patrone z seboj vzel, za lastno obrano ker se pelje v Bosno.
RaaiaMke radoljnbkiaje slovaškim sestram. —
Osnovalo se je družtvo ruinuuskih rodoljubkinj, da brani ruiminsko narodnost na Ogerskem in Sedmo-
graškem.
Odposlal se je poziv z več nego 600 podpisi slovaškim rodoljubkinjam, da store jednako.
Slovaške rodoljubkinje so odgovorile navdušeno in sestavile odbor, ki bo deloval na to, da se tudi uiej njimi1 napravi jednako družtvo.
NaIWgit«|Sa žena na svetu. — „World" pripoveduje: Kdor misli, da stanuje unjbogalejša žena na svetu v sijajni palači, ta se hudo vara. Mrs. Ketty Gieen, posestnica, ki premore do 60 milij. dolarjev, stanuje v navadni gostilni v lepem mestu Brooklyun.
Ta gostilna se nahaja v Pierrepoiitstreetu, št v. 89. Mrs. Green plača na teden 7 dolarjev za stanovanje in hrano, skopa je uadnavadno, zategadelj se je tudi ločila od svojega moža, ki je jeden prvih leh-koŽivcev v New-Yorku. Mrs. Green hodi oblečena tako siromašno, da bi človek mislil, da je prosjakinja. Vsa je zakrpana, kajti ona si ne kupi obleke rade volje. Navadno je v kuhinji in jako priprosta jela. Poleg tega je pobožna in vsak dan obišče drugo crkev. Ona je jako nezaupljiva iu ne občuje z nikim, ker si misli, da vsaki išče nje denar. Ona ima i sina, ki se je ože-nil z milijonarko, ali zadnja zna trošiti svoj denar.
Štedljiva starka je zdaj stara 58 let, ali imetek je podedovala po očetu Robinsonu, ki je bil veleposestnik. Njena hči Silvija je tudi podedovala jako veliko in i ona je skopa, kakor mati.
tolga kila je Kitajcem ponos. — Vsak narod ima
Književnost.
Uredništvo MVatrogasca“ namerava izdati verno, točno i nepristransko biografie za vsako hišo in za
_________#.......... ................. ..... vsakega vrl«ga in požrtvovalnega gasilca dostojen
svojo nošnjo, svoje navade, tako i Kitajec čisla nad Oijnjepasiloi Album, v katerem se bodo nahajali živo-vse lepo okrašeno i dolgo kito. Kitajec je ponosen na ^,0I,*S* ,,e samo znpuvediiikov posameznih gasilnih dru-svojo kito. Te nošnje so se poprijeli Kitajci okoli štev, ampak sploh zasluženih gasilcev ter dobrotnikov polovice sedemnajstega stoletja. Dandanes je dolga 'H prijateljev ognjegasilstva.
kita postala prava potreba za vsakega poštenega in	Album bode izhajal v zvezkih z 25—30 ži-
nravnega Kitajca. Kitajec, ki je bil le kolika j kazuo- ! v°t0l,,si in slikami v velikej osmerki na lepem in van s zaporom, radi najmanjšega prestopka, ne sme dalje nositi kite. Že v detiujstvu negujejo Kitajci na
zatiljkii rastoče lase jako pozorno, dočini si ostalo glavo brijejo. Pod tako pažnjo, ni čudo, da jim raste kosa toli bujno in hitro, da jim že v njih otroški dobi doraste do kolen in celò do petà. Bil Kitajec tudi siromak, on ti ne opusti na nobeden način, da ne bi negoval svojo kito. Poleg tega, pazi sleliarni še na to, da si kito bogato olepša; pa če za to poinanjkujejo komu sredstva, tedaj gleda, da si zadobi večje spoštovanje po lijenej bujnosti v rasti in po dolžini. V to svrlio upotrebija na ulicah nabrane, trakove, vrvce, kateri mu utegnejo dati mimo vseh teh malovrednih doložkov nekoliko priličnega vzgleda.
Bogataši pa, posvečujejo velik del svojega življenja negovanju kite.
Ob svečanostih in praznikih je treba bogatemu Kitajcu najmanje polovico dneva, da zgubi, predilo si dostojno kito ogladi, oplete in polepša z nakitom.
Mladina je jako ponosna na svojo kito. Ona jej je ponos, ona jej služi ne le v zabavo, temveč ta naie ja moško mladino ljubeznivejšo očem krasnega spola.
Mej tem ko se evropski mladeniči zibajo s tanko paličico v roki, osedlavajo svoj nos z cvikarjem ali senčnim naočnikom in si urejajo vsako drugo minuto ovratnik na košulji, da pokažejo ob tej priliki, da imajo rokovice na rokah, igra se Kitajec z svojo Kito. Zdaj jo nosi preko roke, kakor da bi nosil sabljo; zdaj zopet vrti ž njo po zraku, pobija metuljčke in niulie, šiba mačke in pse, včasih si jo omota okoli vratu, okoli pasa, okoli roke in izvaja s to vsakovrstnih igrač in umetnih činov.
Slekel V«lk. — Javljajo iz Moskve, da je dne 12. min. meseca prišlo tje trideset oseb, katere je obklal stekel volk. To se je zgodilo v guberniji Kaluškaja.
Nesrečniki se nahajajo v Aleksaudlovski bolnišnici, kjer jih lečijo po Pasteurovem načinu. Njih rane so večjidelj smrtne, a ponesrečenci tako vzgle-dajo, da jih je strahota pogledati. Kakor sami pripo-vedajo, se je pojavila ta stekla zver vprvič dné 27. in. febr. v vasi Piljsiko. Ko so «e vaščani najmanje nadejali nevarnosti, ki jim preti, jili je bil volk že 20 obgrizel. Besna zver je bila uapala i spremstvo svatov, od katerih je 11 oseb smrtno poškodovala.
Število ranjencev znaša nad 60 njih, a mej temi je največ otrok. Nekateii od njih so že umrli za grò znimi ranami. V istej guberniji je toliko volkov, da se ljudje boje pokazati se na ulico.
Zgodnja vollkanoč. — Minulo velikonoč smo praznovali dnè 25. marcija, kar bo se zopet ponovilo v prihodnjih stoletjih in sicer v I. 1951, 2035, 2046, 2057, 2103, 2114. 2125, 2198 i. t. d. Vsled sklepa Nicejskega cerkvenega zbora ne sine se velikanoč praznovati pred dnem 22. marcija; in to se pripeti, ako je dne 21. marcija polna luna ter ta dan pade na soboto To m* je, zgodilo v letih 1693, 1716, 1818 in se ponovi v I. 1970, 2076 in 2144.
Jllbifcj zvona — Minulo je že 1500 let, odkar je prvi zvon oglasil se. v slavo Odrešenika sveta. Prvi spoznavalei naše svete vere, niso poznali zvonov. Pra-voverniki v prvih stoletjih kristijanstva, vabili so se k skupne j molitvi z nabijanjem na uglajeno (lilo ali pa s kladivom o vrata.
Tisočpetsto let je minulo, odkar je zazvonil prvi zvon v današnjej obliki in to v mestecu Noli v Kam-paniji (v spodnji Italiji). Zvonove, je vpeljal vrlo učen in pobožen škof Pavlin. V kratki dobi se je ta preko ris tu a naprava razširila po vesoljnem svetu.
ŠpanNke nov ine. Kakor javljajo „Imparcial u“. doslej je izhajalo na Španskem H47 raznih listov in časopisov. Od teh je 328 pol. zadržaja, od teh 155 izhaja dnevno; 11 vsak drugi dan, 12 dvakrat v tednu, 121 jedenkrat v tednu, 29 mesečno in polmnesečno. Osem novin prinaša le oglasila, ostali listi pa so namenjeni raznim strokam.
Parlanieiilftrn zadaja številka z dne 15. t. ni. v
slovanskem zmislti na nemškem jeziku pisanega lista, ki izhaja v Beču, prinesla je v Političnem razgledu o našem časopisu te le redke: Die „Sloga“ in Gorica (Gorz) fordert die Slovene» auf, ein vereinigtes Slo-venien auf die Tagesordnung zu stelle». In dostavlja: „An dei* Zeit war’s ! Kar je po domače povedano : „Sloga“ v Gorici pozivlje Slovence postaviti na dnevni red Zjedinjeno Slovenijo. Čas bi že bil!
trdnem papirju, slike pa na kartonu; obsegal bode gasilna društva s I o v e n s k o - h r v a t s k a.
Ognjegasilni album hode pravi ures za vsako gasilno društvo iu za vsakega člana posebej ter umestno darilo pri svečanostih iu slavnostih. Po lijem se bodo spoznavali med seboj člani raznih gasilnih društev ter se »aduševali za svoj poklic. A še v drugem obziru bode imel album velik pomen: v stroki ognje-gasilne književnosti; kajti do sedaj se ne more še nobeden drugi narod ponašati z enakim književnim proizvodom. — Cena elegantno vezanemu zve-sku bode okoli 1 gld. 20 kr. — Da se poduzetje posreči, prosimo načelništv.t gasilnih društev, da bi se določil pri vsakemu za to sposoben gospod, kateri bi pri članih nabiral naročnike, da bodemo v stanu vsaj povprečno določiti naklado, ter svoječasno pobiral naročnino.
Istotako namerava izdati redakcija „ Vatrogasca“ Oi/njetfanilni Šepni k ieilav za leto 1895. Koledar bode obsegal razuii navadnega koledarskega zadržaja, statistične podatke vseli gasilnih društev na Slovenskem, Hi vatsko-Slavonskem, v Dalmaciji in Istriji, Bosni in Hercegovini ter drugo zabavno in podučno berilo. Cena mu bodo lepo in trdo v platno vezanemu 80 nvč.
Dom i Sviet.
Prejeli nino 7. štv. t. I. tega krasno ilnstrovanega lista a to-le vsebino:
Ati»#: I. Informator, veleučenom gos|iodinn dru Gjuri Arnoldu prikazao Vjenc. Novak (Nastavak). — 2. Bijeta gospa sa Trsat grada. Hi; orički roman, talijanski napisno Peter Degan. Preveo A. Mandel F;adeinič (Nastnvnk) — 3. Ag<i Šarič. Pripo viesti iz prošlos J Most .ra. Napisno Osman Nuri. (Nastavak J 4. Gdje je milijnnnr? Kriminalni Roman Eugena Ohavettea. Preveo A. Svitanje (Nastavak). — 5. Sedemdeset deveti. Prevela I) -agica S-r-č (Nastavak). — ti. Hrvatski - slavonski dalmatinski ' einatjski arkiv. U spomen stopetdeset go lišnjice njegotoga obstal kn. — Stik«: 1. Osman paša Óengié, miuk pò Ma'uraniéu opjevanog Smail age Čengiča. — 2. Dr. Livije. Radivojevič, umir. predsjednik kr. stola seduiorice. — 3. Reidov hotel u kojeinu je naša kraljica stanovala. — 4. Dr. Ivan pl. Rojničič-Kniuski, ravnatelj kr. zem. arkiva. — 5. Tvrdjava Pico - Funchal na otoku Madeiri gdje je naša kraljica stanovala. — 6. Občinstvo grada Berlina pozdravlja kneza Bismarcka. — 7. Knez Otto Bismarck. — 8. Car Vilim pozdravlja kneza Bismarcka, kad je stigao u Berlin. — 9. Najjači čovjek na svietn: Ciril Wetasa. — 10. Cieplenje boginja (kozica) kod svili činovnika n gradskoj viečnici u Parizu. — II. Giers, ruski ininistar vunjskih posala. — 12. Radnički zastupuik M. Thivrier izviedeu iz zastnpuičke kuče u Parizu radi pretuja proti kliči zastopnika. — 13. Profesor Hae-ckel, učenjak. — 14. Grof Zichy, pobjeditelj kod pneanja na golobove u Monte Carlu. — 15. Požar izložbene sgrade umjetnosti u Čikagu. -- 16. f Karlo barun Hasenauer, graditelj bečkog
(Ivorskog krt-uliitii. — 17. Hoda. - LMak'- 1. Oaobne viesti. 2. Kronika. 6. Umrli i nesreče. 4. Književnost i umjetnost. 6. Kazalište i glasba. 6. Vojničke viesti. 8. Zdravstvo. 9. Trgovina i promet. 10. Poljedelstvo i kučanstvo. 11. Svaštice, — Prav toplo priporočamo ta iist našim rojakom, ki so zmožni hivaščine. Cena listu je 6 gld. na leto, a predplačila se pošiljajo po poštni na-nakazuici naravnost knjigarni Lav. Hartnmna (Kugli i DeutschJ v Zagrebu, Iliča br. 2.
. — G. tanin iz S—e f—e! — Spis smo prijeli. Vi ste se podpisali sinonimie.n in to je pri nas toliko, kolikor da se niste podpisali, ker mi Vas ne poznamo. Oe se je le citalo, a ne pelo, le da se je citalo na slovenskem jeziku nas mora veseliti, zategadelj ne najdeu > povoda, da bi či-tanje proti petju ožigosali. Ke vemo, da imaste „dobro voljo", boljše je, da nam pišete o diligili stvareh, nego o takih, ki so za nas sklizave. Pa. o tej zadevi je že pisal tukajšuji „Rinno-vamento".
Bodite preverjeni, da Vam vstrežemo radovoljno.
— Gosp. A. li. S. v Trstu. — Ne bodite nani toli trdovraten, oprostite na izrazu, bodite zagotovljeni, da nima na svetu človeka, ki bi ua nas vplival; geslo naše je vam poznano in zastava naša je ona uzajemnega Slovanstva.
Gosp. E. II. v U. — Prvi del lista smo odložili^ za prib. štev., ker se bojimo zaplenbe, a zaplenba prihodnje štev. nas toliko ne briga. Razumite? Nazdart
Podobe ho !. sv. obhajilo
majhne za mašne knjige in večje za v okvire imam obilo v zalogi. Dobil sem ravnokar tudi one najbolj priljubljene, na katerih Kristus pri zadnji večerji obhaja ^sv. JttiiezR.
Cene so navadne, kakor drugod. Priporočim se prečastitim gospodom duhovnikom najuljudnejše za blagovoljna naročila.
V Gorici 20. marca 1894.
Odličnim spoštovanjem udani
O. LIKAR
EDINO ZASTOPNIŠTVO
IX (iOlUCO IN PRIMORSKO
glasovitih patentiranih ŽivČevih ŠKROPILNIC, ki se dobijo le v delalnici KLEPARJA
RAJMUNDA KREN-A
Via Teatro, st. 9,
PO JAKO NI SRKI CENI.
JAJS/EÓI SB TRPEŽNOST
taistih
Tudi prevzema v popravo škropilnice, katerega si bodi zistema proti ceni, za katero ne boji se konkurence.

Izdajatelj in odgovorni urednik Ant. m, Obizzi — Tiska „Prva slovenska tiskarna" Ant. m. Obizzi v Gorici.