GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNlK • LETO X • ŠTEVILKA 2-3 • 10. MARCA 1974 Sprejeli smo zvezno in republiško ustavo Oba dokumenta, ki sta pred nas vse postavila mnogo več uzakonjenih pravic, postavljata v sedanjem obdobju Pred delovno ljudstvo naše družbe — torej pred vse neposredne nosilce oblasti in upravljanja vseh družbenih zadev — tudi mnogo več delovnih in samoupravnih obveznosti. Prav te dolžnosti bo potrebno z napornim in ustvarjalnim delom, voljo in znanjem, uresničevati v vsakdanjem življenju. Sprejem obeh ustavnih aktov ni sanio sprejemanje novih obvez zaradi obvez, pač pa Pomeni hkrati tudi kvalitetno preobrazbo naše družbe, nov revolucionaren moment v naši zgodovini. Razglasitev obeh ustav, ki smo jih toplo pozdravili v vseh delovnih sredinah, sta pred nas „postavili“ tudi Pnčakovanja. Ta pričakovanja pa nas zavezujejo, saj jih bomo lahko polno uresničevali le s skupnim in doslednim opravljanjem samoupravnih nalog in ob pomoči vseh družbenopolitičnih organizacij. Občinski in mestni statut Oba statuta predstavljata pomemben prispevek v razvoju Ljubljane, saj obsegata vsa področja družbenopoli-tičnega življenja v naši občini. Občinski statut, ki so ga s°glasno sprejeli prav tako kot mestnega vsi občinski odborniki na zadnji skupščinski seji, nam tako predstavlja novo obliko družbenoekonomskih odnosov, zmago dela "as vseh, predstavlja nove rešitve tako na področju ^ajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, Kot tudi v temeljnih organizacijah združenega dela. Preko samoupravnih in delegatskih odnosov bomo uresničevali svoje interese. Ta sistem pa ne bo mogel dati željenih rezultatov, če ne bomo organizirali vseh družbenih -sil, "resničevali delovna načela in naloge. Kakšen je letošnji proračun? nuJ0 nam 1)0 skušal odgovoriti predsednik finske skupščine Stane Virtič zh^ieC*stva’ se bodo letos rala v občinskem prora-se oblikujejo na ne-, 'ko drugačnih osnovah, v Preteklih letih. Osnov- te ^"addnost je ta, da se v področj letu skupna poraba — to memb v Ljubljani letos srečujemo tudi z vprašanjem, kako zagotoviti določen del sredstev za solidarnostno pokrivanje potreb na nerazvitih očjin. Ja fjuflr, • Vane r,ciranje tako imeno-dejavnosti tura^vanje _ kul. osnovi 1 ~ financira na ter 'P/^amov, ki jih in- ^ tako .^toženega dela in 0sebneeaIHleunovane8a brut0 0sebni (davek na da o0,h(?dek)-To se pra-SPreOiemk C, na sistemske 8>Pno ine iahko delimo dva deli oPlošno porabo v 56 "apai . * trora^un občine * ^ dPavčniahkorekoč iz tipič- D>em?HVlrov' Tu velja Pocila8i * k da se Prav na ^ ten sistemskih spre- Proračun občine je omejen na stopnjo 16,4 in je usklajen z republiško resolucijo o splošni in skupni porabi za leto 1974. V okviru teh sredstev smo usmerili pozornost malim stvarem, kakor tudi krajevnim skupnostim, v financiranje in zagotovitev sredstev za urejevanje socialne problematike in pa seveda v zagotovitev sredstev za pripravljalna dela, ki jih zahteva izgradnja vrtcev in šol iz programa samoprispevka. Tu velja omeniti, da bo prav letos v Ljubljani in s tem tudi v naši občini zgrajenih največ objektov, oziroma največ se jih bo začelo graditi. Tako je letošnji proračun močno obremenjen z zagotovitvijo sredstev, ki jih mora občina prispevati TIS-u. Razumljivo je, da so potrebe zopet mnogo večje, kot jih lahko „zmore“ proračun. Tako ne bo mogoče zadovoljiti vseh žalitev po izgradnji infrastrukture, saj mora občina med drugim prispevati tudi svoj delež k izgradnji Karlovškega mostu . .. Če na kratko opišemo poglavitne značilnosti letošnjega proračuna, lahko ugotovimo, da bo možno pokriti le najnujnejše potrebe v nadaljnjem komunalnem in splošnem razvoju občine. Najlepše darilo našim ženam ob njihovem prazniku bo vsekakor uspešno vključevanje v družbeno politično življenje. Tako bodo lahko neposredno prispevale k reševanju svojih in skupnih problemov. 28. marca bomo volili delegacije temeljnih delovnih skupnosti. 31. marca pa na splošnih volitvah delegacije krajevnih skupnosti, delegate društve-nopolitičnega zbora občin-ske in mestne skupščine. V tej številki našega glasila objavljamo predlog proračuna skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1974! Zbori občanov - delovnih ljudi, kjer bodo obravnavali osnutek občinskega proračuna, bodo od 11. do 18. marca. Konferenca mladih delavcev tudi v naši občini 1. marca je bila ustanovljena pri OK ZMS konferenca mladih delavcev. Za predsednico tega organa, katerega osnovna naloga je uveljavljanje interesov mladih proizvajalcev, je bila izvoljena Jelka Ban, za profesionalnega sekretarja pa Vinko Bilič. Smernice za ustanovitev takšnega organa mladih je dala že III. konferenca ZKJ, vendar pa je dosedanje delo še potrdilo pravilnost te odločitve in tako se mladi že od sredine preteklega leta intenzivno pripravljajo na izvršitev te naloge. OK ZMS Vič-Rudnik je bila do predkratkim v velikem zaostanku pri formiranju konference. Vendar je do tega zaostanka prišlo iz popolnoma objektivnih težav. Majhno število mladinskih aktivov v delovnih organizacijah je pogojevalo v komi- siji za družbenoekonomske odnose o upravičenosti tako širokega organiziranja mladih delavcev. Sele ob formiranju TOZD in ob reorganizaciji Zveze sindikatov se je pričelo naglo dvigati število aktivov v delovnih organizacijah. Danes lahko ugotovimo, da obstoja dvajset aktivov mladih delavcev, pred tem pa jih je obstojalo komaj deset. Vendar pa s tem se vedno nismo zadovoljni. Postavili smo si nalogo, da moramo v najkrajšem času skušati ustanoviti aktiv mladih delavcev v vseh TOZD in OZD, kjer so za to dani pogoji. Teh pa je v naši občini preko sto. Pred konferenco mladih delavcev je torej še veliko trdega dela, predvsem pa je potrebno poudariti ter, da samo ustanavljanje še ne pomeni vsebinskega dela. Tega pa sc mladi še kako zavedamo. PO SPREJETJU USTAVE IN STATUTA Pred volitvami S sprejetjem nove ustave, novega mestnega in občinskega statuta ter statutov krajevnih skupnosti še ne bo sama po sebi nastopila nova doba delegatskih odnosov. Namreč vsi ti dokumenti, ki so bili pred kratkim sprejeti, so uzakonili delegatske odnose. Vendar s tem, ko so delegatski odnosi normativno utrjeni, se sami po sebi še ne uveljavljajo. Ob vsaki taki spremembi smo malodane prepričani, da je nova oblika povsem popolna in da niso potrebni veliki napori za uveljavitev teh načel. Menim, da bo na resnično uveljavljanje delegatskih odnosov pomembno vplivala prizadevnost in skrb vseh tistih, v katerih je dozorela zavest o nujnosti samoupravljanja. Mnogi bodo delegati v različnih delegacijah. S tem bo dana občanom možnost, da se uveljavijo, saj se delegatski sistem ne bo razvil, če ne bo delegatov, če se občani s 'takšno dejavnostjo ne bodo spoprijemali. Interesi občanov za udeležbo v delegacijah bodo gotovo večji, če bodo od takšnega dela pričakovali sadove in ustvarjalnost, ki bo vplivala na odločitve in povzročala spremembe. Delegati in delegacije se bodo morale večkrat sestajati in preverjati stališče ter odločitve. To nas ne bi smelo motiti pri uvajanju novih oblik dela, ob tem pa ne bomo smeli pozabiti na racionalnost, kajti le tako bomo obdržali stabilnost na sedanjem nivoju in ugodne finančne uspehe. Torej, načela sosprejeta, potrebno jih je čim hitreje uveljaviti. To bomo opravili tudi s tem, ko bomo na novo sestavljali naše skupščine po delegatskem sistemu. Zato mora vsaka temeljna organizacija združenega dela, kakor tudi vsaka krajevna skupnost čimprej izoblikovati svojo delegacijo, ki jo bodo na volitvah v mesecu marcu najbolj demokratično izvolili s tajnim glasovanjem. 28. marca bodo vsi delovni ljudje volili svoje delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, ki jim bodo priključeni tudi kooperanti. V nedeljo, 31. marca, pa bodo na splošnih volitvah volili, vsakdo v svoji krajevni skupnosti, delegacijo krajevne skupnosti Poleg delegacije krajevne skupnosti pa bomo istočasno volili tudi delegacije za družbenopolitični zbor občine in mesta. Z izvolitvijo delegacij bomo napravili prvi korak pri praktičnem uveljavljanju delegatskega sistema. Zato si bomo skupno prizadevali, da bodo naši delegati resnično najboljši med najboljšimi. Svojo pripadnost načelom, da naj o vsem soodloča delavni človek - občan, pa bomo manifestirali s tem, da bomo na dan volitev dali svoj glas tistim, ki jim to veliko in odgovorno nalogo lahko poverimo. VILI BELIC i BČANi UVELJAVLJAJO SVOJE INTERESE - OBČANI UVELJAVLJAJO SVOJE INTERESE - OBČANI UVELJAVLJAJO SVOJE INTERESE - OBČANI UVELJAVIŠ Kolezija: ulični sveti Krajevna skupnost Kolezija je z uličnimi sveti dosegla, da je pokrit vsak njen kotiček. Ustanavljanje uličnih svetov je bil del akcijskega programa mestne konference SZDL. Pred leti so bile pri mestni konferenci SZDL ustanovljene sekcije, med temi tudi sekcija za krajevno samoupravo, ki jo je vodil Bojan Kardelj. Krajevna organizacija SZDL na Kodeljevem je sprejela akcijski program razvoja samouprave na terenu z oblikovanjem uličnih svetov. K ZPM dela Občinska zveza prijateljev mladine bo imela po svojem bogatem lanskem delu predvidoma aprila redno skupščino. Občinska organizacija ZPM sodi med naše najbolj množič-trizacije, ka ne družbene organizacije, katere dejavnost je prav v zadnjih letih usmerjena izključno na področje vsestranske skrbi za otroke in za pomoč njihovim družinam. V 14 področnih društvih z okrog 3600 člani združuje zveza starše in občane pri urejanju vprašanj vzgoje in varstva ter organizacije prostega časa otrok in družin. Razen tega v 35 pionirskih odredih, od katerih je 14 pionirskih odredov na centralnih šolah, 21 pa na podružničnih s skoraj 7000 učenci, vodi in usmerja preko svojih mentorjev in pionirskih starešin svetov celotno pionirsko in mladinsko dejavnost na šolah. Ob vsestranskih zasnovah svojega deja lahko pričakujemo, da bo bližnja skupščina ZPM med ostalim spodbudila k aktivnemu delu in sodelo- vanju vse tiste odgovorne dejavnike v občini, ki skrbi za otroke in nji- V UUV/1JU, IVI aiviva J ' hove družine ne bi smeli več puščati vnemar. (iv) OB ZAKLJUČKU EVIDENTIRANJA Kot nam je povedala Pepca Oprešnik, ki je evidentičar pri volilni komisiji OK SZDL, se je evidentiranje v naši občini pri-. Ti čelo že spomladi 1972. leta. Takrat so se namreč začele stalne kadrovske priprave na volitve. Po krajevnih skupnostih so bili organizirani posveti, ki so se jih udeleževali predstavniki družbenopolitičnih in družbenih organizacij in društev. Ko je steklo evidentiranje za volitve, so se krajevne organizacije lepo odzva-To le. To evidentiranje je vodila občinska konferenca SZDL, za evidentiranje po sindikalnih organizacijah pa je prevzel to nalogo občinski svet Zveze sindikatov Slovenije. Pri evidentiranju je bilo le nekaj zamudnikov, ki jih je bilo pač treba malce podrezati. Evidentiranje kandidatov za delegacije je bilo zaključeno 28. februarja. Nekaj dni nato niso rezultatov sporočili le še v nekaterih krajevnih skupnostih, prinesli pa jih niso še niti učenci srednjih šol in gimnazij. Znano pa je, da so tudi ti evidentiranje opravili pravočasno. Dne 5. marca so bili zbrani podatki za 2033 kandidatov za delegacije, ko bodo prispeli še manjkajoči podatki že opravljenih evidentiranj, bo v naši občini vseh evidentiranih kandidatov okrog 2300. To pa je precej več, kot smo v začetku pričakovali. Lep je tudi odstotek evidentiranih žensk in mladih. Evidentiranih kandidatk za delegacijo je bilo 626, kar pomeni 30,8 odstotka. Vendar velja tu pripomniti, da je bil odstotek žensk, ki so bile evidentirane, večji v delovnih organizacijah - 34,5 odstotka vseh evidentiranih, kar tudi ustreza odstotku žensk med zaposlenimi. Mladih v gospodarstvu je 420 evidentiranih, kar pomeni 20,9 odstotka. Manjši odstotek mladih pa je evHentiranih v krajevnih skupnostih - 16 odstotkov. Lep je tudi odstotek evidentiranih kmečkih žena. Tudi v drugih občinah je evidentiranje uspelo podobno kot v naši. Ob evidentiranju je zagotovljen zaželen odstotek žensk in mladih, lahko pa upamo in želimo, da bo ostalo tako razmerje tudi na kandidatnih listah. Tovarišica Oprešnikova je poudarila: ,,Zavedati se moramo, daje ženska vedno prisotna na vseh področjih dela in življenja in bo to znala zastopati tudi v skupščinah!" V. JERMAN realizaciji tega programa so pristopili lanskega junija. Potreba po ustanavljanju uličnih svetov, po organiziranju prebivalcev v okviru najmanjše mestne skupnosti, je obstajala že več let. Če ne bi prebivalci čutili nujnosti svojega organiziranja, potem tudi akcijski program ne bi mogel uspeti. V jesenskem in zimskem obdobju preteklega leta so bili organizirani sestanki s prebivalci posameznih ulic. Vsak teden je bil po en ali dva taka sestanka. Krajevna organizacija je težila za tem, da bi vsaka ulična enota štela 250 do 300 občanov. Stremeli so k temu, da bi delegati resnično zastopali vsak kotiček krajevne skupnosti, to pa je možno le tako, da ima delegat stalen in neposreden stik z občani. Na teh sestankih so občani nakazali svoje različne potrebe, probleme, skratka to, kar jih tišči. Na omenjenih sestankih so nekateri praktično prvič prišli v stik s krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami. Na sestankih so volili tudi ulične svete, ki štejejo od pet do dvanajst članov. En član uličnega sveta pride poprečno na vsakih petdeset prebivalcev. Ulični svet je obenem organ zbora občanov ulice in organ krajevne organizacije SZDL. Tako ulični svet ne opravlja le naloge reševanja konkretnih problemov ulice, marveč skrbi tudi za družbenopolitično udejstvovanje občanov. Bistveno pa je, da opravlja funkcijo neposredne zveze z zborom delegatov. Ulični svet je lahko pobudnik za različne akcije, ima tudi pravico sklicati zbor občanov ulice. Rezultat dosedanjega dela uličnih svetov je mimo drugaga tudi ta, da je dvorana krajevne skupnosti že premajhna. Tu velja še povedati, da je vse, kar ima na voljo krajevna skupnost (pisarna, pravna pomoč), obenem tudi na voljo uličnim svetom. Denarna sredstva krajevne Vaške skupnosti so zaživele Na področju krajevne skupnosti Dobrova so ustanovili devet vaških skupnosti, ki so malone vse že prav lepo zaživele. Potreba po ustanavljanju vaških skupnosti se je pokazala, ker sta krajevna skupnost in tudi njen svet nekoliko odmaknjena od vsakdanjega življenja občanov na vaseh. Seveda pa je na vznikanje vaških skupnosti vplivala tudi družbenopolitična usmeritev širše skupnosti. skupnosti so hkrati tudi sredstva uličnih svetov. -ej NASA KOMUNA Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Izhaja mesečno. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: Milovan Dimitrič, inž. Alojz Habjan, Slavo Kobe, Bine Lenar-šič, Sandi Sitar in Janja Domi-trovič, odgovorna urednica. Uredništvo in uprava Ljubljana, Trg MDB 7/L, tel. 20-728, tekoči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. O ustanavljanju vaškilt skupnosti in o tem, kako so zaživele, smo se pomenkovali z Zvonetom Tušakom, predsednikom sveta krajevne skupnosti Dobro-,va. Tako nam je dejal: „Ideja o vaških skupnostih se je porodila iz spoznanja, da bi bila taka oblika organiziranosti najprimernejša, če se hočemo približati ljudem. Krajevna skupnost je raztresena, vasi pa imajo svoje posebne probleme, ki jih lahko rešujejo le same, oziroma v sodelovanju z zaselki. Seveda pa mora imeti vaška skupnost v razmerju do krajevne skupnosti neke pravice in tudi dolžnosti — za izpolnjevanje tega skrbi izvršni odbor vaške skupnosti." „Ali je po ustanovitvi vaških skupnosti pričelo življenje po vaseh bolj živahno utripati? “ „Lep primer, kakšne spremembe je prinesla ustanovitev vaške skupnosti, je vas Šujica. Ta vas zlepa ni imela svojega zastopnika v krajevni skupnosti, vsaj stalnega ne - vsak se je naveličal, odstopil in podobno. Ko smo se odločili za ustanavljanje vaških skupnosti, smo sklenili začeti s Šujico. Na ustanovnem zboru vaške skupnosti je bila udeležba občanov dokajšnja. Pokazali so veliko mero zanimanja za urejanje vaških problemov. Povedali smo jim, da bo naselje tako, kakršni bodo njegovi prebivalci, da ni življenjsko pričakovati, da bodo njihove stvari reševali drugod. Prebivalci Šujice so v izvršni odbor vaške skupnosti izvolili sedem članov in nemudoma pričeli z delom. V roke so vzeli krampe, lopate, priskrbeli so vozove za dovažanje in odvažanje materiala in zgradili so si avtobusno postajališče in uredili cestišče." „Kako pa je zaživela vaška skupnost na Dobrovi? “ „Ta skupnost ima čelo enajstčlanski izvršni odbor. Letos so si zadali obsežne naloge v zvezi s kanalizacijo. Na sestankih ni nobenega godrnjanja, konstruktivno razmišljajo, kaj bi bilo bolje, kaj je nujno najprej urediti in kaj lahko počaka na kasnejše reševanje. Ljudje so pripravljeni delati, nedvomno pa pomeni vsaka tovrstna dejavnost hkrati družbenopolitično aktivizacijo ljudi." „Kako vpliva delo izvršnega odbora na vaško skupnost? “ ,JDelo vaške skupnosti je precej odvisno od ljudi, ki sestavljajo izvršni odbor, od njihovih naprednih stališč in sposobnosti motivirati vaščane za skupno delo." „Kakšni so pa odnosi med vaškimi skupnostmi? “ ,,Delo v vaških skupnostih zbuja tekmovalnega duha. Vas noče zaostajati za sosednjo vasjo." „Tod se je naselilo precej novih stanovalcev. Kako so se ti vključili v novo okolje? Kako so jih sprejeli domačini? Ali sodelujejo? “ ,JCrajevna skupnost Dobrova je postalo „spalno“ naselje Ljubljane. Kmetov je vse manj, večina prebivalcev je zaposlenih v Ljubljani, dasi je včasih bilo drugače. Precej se priseljujejo tudi delavci iz višjih predelov, ki so si poiskali zaslužek v mestu. Nismo naleteli na nepripravljenost teh ljudi, ki so se doselili, tudi domačini so jih sprejeli in jih volili v izvršne odbore. To je problem določene stopnje organiziranosti. Ko smo pričeli to akcijo, so bili nekateri prav prijetno presenečeni, da niso ljudje nič kaj drugačni, kot so bili po vojni." V Domu JLA sta 21. februarja pripravila vojašnica Maršal Tito in OK ZMS Ljubljana Vič-Rudnik v sodelovanju z Domom JLA srečanje med pripadniki JLA in mladimi iz naše občine. Srečno naključje je to srečanje postavilo prav na dan sprejetja nove ustave SFRJ. Tako so mladi, tisti v šolah, delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in tisti, ki nosijo uniformo, skupaj proslavili ta pomemben dogodek, ki bo ostal v zgodovini zapisan kot nov korak pri uveljavljanju samoupravnih pravic delovnega človeka. Sindikati občine Ljubljana Vič--Rudnik že na novo organizirani V sindikatih naše občine je vključenih nad 16.000 delavk in delavcev iz 171 OOS, ki so zdaj vključeni in razvrščeni v občinskih konferencah sindikatov delavcev naslednjih dejavnosti: energetike in rudarstva, elektro in kovinske industrije, lesne industrije in gozdarstva, kemične industrije, tekstilne in usnjarske industrije, grafične industrije, gradbeništva, kmetijstva in živilske ter tobačne industrije, prometa in zvez, trgovine, gostinske in turistične dejavnosti, obrtnih dejavnosti, kulturne dejavnosti, vzgojne in izobraževalne dejavnosti, dejavnosti delavcev zdravstvenega in socialnega varstva ter sindikata delavcev delovnih skupnosti uprave, pravosodja in družbenopolitičnih in društvenih organizacij. predsedstvo OS ZSS na svoji 7. sini sprejelo možno listo kandidatov ze iz vrst novoizvoljenih sindikalnih delegatov osnovnili organizacij sindikatov in jih vključuje v listo kandidatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine Ljubljana Vič-Rudnik. Prav tako so izvirne vse de- legacije viških sindikatov v republiške in medobčinske sindikate Ijub- Ustanovnc konference so bile zaključene sredi minulega februarja. Zaradi številnih predvolilnih nalog in nalog ob konstituiranju ter izpolnjevanja vsebinskih določb samoupravnih aktov v organizacijah združenega dela pa so nekatere od ustanovljenih konferenc sindikatov svoje izvršne odbore le evidentirate in jih bodo izvolile brž, ko bodo za to zagotovljeni časovni pogoji. Povedati moramo tudi, da je Ijanske regije, izvoljen je odbor za vprašanje varnosti in SLo pri OSZSS ter nadzorni odbor OS ZSS kot tudi delegati v bodoči akcijsko-koordina-tivni mestni svet sindikatov Ljubljane. Iz novo izvoljenega občinskega sveta zveze sindikatov bodo izvirale tudi delovne skupine ali koordinacije: za kadrovska vprašanja, za organizacijsko politični sistem, za izobraževanje članstva, za družbene ekonomske odnose in samoupravni sistem, za družbeni standard, za stanovanjsko gradnjo in stanovanjsko gospodarstvo, za kulturno prosvetno delo v OOS, za šport in rekreacijo ter oddih delavcev ter končno še delovna skupina, ki bo imela na skrbi samoupravno sporazumevanje za delitev dohodka in osebnih doho hodkov. Tako organizirane sindikate v naši občini pa čaka obilica nalog, med katerimi so vprašanja Statutarne občinske ureditve zveze sindikatov. Volivci Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik obvešča vse občane - volivne upravičence na mestnem območju občine, da so na sedežih KS razgrnjeni seznami volilnih upravičencev za volitve delegacij KS in volitve delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine in družbenopolitični zbor mestne skupščine. Da ne bo na dan volitev nepotrebnih reklamacij, prosimo občane - volilce, da se na sedežih KS pozanimajo, če so vpisani v volilni imenik. Volilni imeniki bodo razgrnjeni na sedežih krajevne skupnosti do vključno 12. t. m., ko jih bo KS s popravki vrnila upravi za notranje zadeve pri Mestni skupščini L jubljana v dokončno izdelavo volilnih imenikov za posamezna volišča. Posebno prosimo volilne upravičence, ki bodo na dan 30. 3. 1974 dopolnili 18 let starosti in s tem že pridobili splošno volilno pravico, da se pravočasno pozanimajo o vpisu v volilni imenik. „Prej sva se dotaknila sodelovanja vaških skupnosti. Kako se njihovo sodelovanje odraža v organih krajevne skupnosti? “ „Za prihodnjo sestavo sveta krajevne skupnosti predvidevamo, da bo taka, da bodo v njem predsedniki vaških skupnosti in predsedniki komisij pri krajevni skupnosti, ki so« sredno zadolženi in odgo*1 da se skupne zadeve rešuje} ravni krajevne skupnosti.1 pozitivno je tudi to, da oj sodelujejo svet krajevne s nosti, SZDL, ZK, kult« umetniško društvo in gasi društva." n. VLADIMIR JER« Občani so se odzvali Na 31. seji izvršnega odbora občinske konference Sociali* / zveze delovnega ljudstva Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila ob k februarja, so v prvih dveh točkah dnevnega reda ocenili razp«--statutih občine in mesta. Razprave o statutih, ki so potekale po krajevnih skupnostih, so bile ocenjene kot dobre tako po udeležbi občanov kot tudi po vsebinskem prispevku raz-pravljalcev. Toje politični kapital, ki je zelo pomemben za nadaljnje delo družbenopolitičnih organizacij. Drugo pa je, da statuti vendarle niso v zadovoljivi meri odraz splošnega razpoloženja med delovnimi ljudmi in občani. Niso tako precizno izdelani, da bi kot akti zagotavljali politiko, ki jo proklamira ustava in jo občani ter delovni ljudje pričakujejo. V razpravi na seji izvršnega odbora je bilo rečeno, da je ta ocena sicer huda, da pa je bolje, da je izrečena dovolj zgodaj. Tako ni mogoče mimo ugotovitve, da je mestni statut postavljen izrazito kompromisarsko, osnutek mestnega statuta, ki je bil dan v razpravo, pa je le formalno prilagojen stari statut. Tako je torej mestni statut postavljen na napačna stališča, zaradi česar je skoraj onemogočena konkretna razprava o njem in predlogi. Izraženo je bilo mnenje in zahteva, naj se v mestni statut vnese duh razprav. Izvršni odbor seje strinjal, daje mestni statut treba sprejeti z zavestjo, da bo moral imeti obeležje prehodnega statuta. Mestni statut je bil delan v zelo ozkem krogu, bilo pa ga je težko sestaviti, saj je moral biti zaključen še preden so se ljubljanske občine sporazumele, kaj združujejo v mestu. Ker se občine niso utegnile dogovoriti, kaj združujejo, so se do mestnega statuta „pasi-vizirale". Rečeno je bilo tudi to, da tak pasivni odnos občin do mestnega statuta odraža odpor močnim političnim tokovom, ki v bistvu hočejo voditi staro politiko. Ob pisanju mestnega statuta so bile tudi izražene težnje, da bi mestni statut dajal naloge krajevnim skupnostim mimo občine, odgovornosti pa ne bi nosilo mesto, marveč občine. Tega pa občine prav gotovo ne morejo sprejeti, ker je to v nasprotju s tem, kar hočemo. V razpravah o statutih so občani opozorili na neko „dcdno obremenjenost": da so najsplošnejša načela, ki so zapisana v ustavi, ponovno zapisana v statutih mesta, občine in krajevne skupnosti. Nadalje so občani menili, da je v občinskem statutu težko razbrati, da življenjski razvoj občine zavisi od življenja krajevne skupnosti, pogoste pa so bile tudi pripombe, da mestni in občinski statut nista povsem usklajena. Statutarne komisije so dolžne to urediti, saj oba statuta veljata istemu občanu. Na zborih so izrekli priznanje načinu, kako so bili statuti (vključen je bil tudi vzorčni statut krajevne skupnosti) posredovani občanom — kot izredna številka „NaŠe komune". Nekajkrat se je na zborih pokazalo, da nekaterim ni bilo jasno izhodišče, po katerem pošljejo delegate v družbenopolitični zbor družbenopolitične organizacije. Nekajkrat so se namreč pojavile zahteve, da bi tudi Rdeči križ morali upoštevati kot družbeno, če ne celo kot družbenopolitično organi- zacijo. To je seveda povs«} upravičena zahteva. Rdei' je namreč mednarodna hu« tarna organizacija, ki sc nacionalne organizacije. 1 cionalne organizacije so pisale mednarodno konve« ki jih zavezuje. Skušaj«11 čim bolj preprosto Rdeč križ je bil ustanovi]611 humanitarna organizacij*’ pomaga ljudem v nesre glede na njihovo politi#11 drugačno pripadnost. v duhu Rdeči križ še ved« luje. Karakteristika R križa je ravno to, da na M polju rešuje in pomaga « cem obeh bojujočih se K Oglejmo si še, kako so ženci omenjene seje oce««^ katere razprave po kiaf 0 skupnostih. nn Watpvni ifl ^ a.. pretežno krajevni in statut. Tako dobre oce^a«i moremo dati zboru skupnosti „MALČI ‘TiUi saj se je zbora udeleži* tfe 42 občanov, ki pa n*80 | *>( benega predloga, nobe« ^ o mika ni bila sprožena- v *k - Ji < i drugačna podoba je jevni skupnosti NIK Tam se ni n*^^ nikdar zbralo toliko 0 j(f med njimi je bilo lep^ ^ mladih obrazov, toC*a ,g (i* no predsedstvo je b* pravljcno, ni bilo se/11^^ statuti. Cele tri ure pa i ji lo „moriti“ prisotne, 1 ^ tem dalo priložnost P11 / sede. Zbor je tako pr°j’ jP mnogi sc upravičeno ^ sprašujejo, ali bodo Jjli predvsem mladi, ki 50 krat prvič na zbor, & ni priti. ^ r0y P? Splošna ocena zbo*1 jaii da obisk priča o gatski sistem prinaša ^ voljo po sodelovanj** .j tek pripadnosti skup1^: daj je jasno, da so ^®e(1^ ne tako davno izr®1 v,. besede, da je občano« ^ kaj se dogaja in kak0 zb/ prekritične. Ob bile take trditve po^j] laž. Občani so PoK m b1 laž. Občani so po*—^ p« močno zainteresiran*, -iv življenje v krajevnih s usklajeno in p°st jat)lP strokovna izhodišča, w strokovna izhodi^"’ ;e * žili ne le izgradnjo«* $ ne skupnosti, marv® občine in mesta. .eftr VLADIMIR J w W im g\/ pregled oblikovanja občinske skupščine in delegiranja delegatov v njene zbore STRIN 3 Področje kmetijstva, gozdarstva obrti in w obodni poklicev Področje državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in drultev Področje sociale in zdravstva konference delovne V | KS ] - Krim-Rudnik Škofljica - - Trnovo Zclimlje - - Milan Cesnik 1< -1 j Malči Bdič Golo - -1 Kulezija TomiSdj - -1 ^ Rožna dolina Pnmjc - - Vič Rakitna - -1 | Vrhovci V. gorice - - j Kozuje N. gorice L - | Brdo ! Baszovica - n i Lavrica Dobrova - - | VeMke Lašče - - iRob | Folljov G. - L Turjak ■J Zveza borcev Zveza komunistov l SKUPŠČINE TEMELJNIH INTERESNIH SKUPNOSTI vsestranska dejavnost komiteja e 4 Kon,ite __ OK ZKS Ljubljana Vič- ^ j; »h. ^ je v sedanjem obdobju pred-akti\ že st; e dej; Sn i'"' Mer so člani zavzeli po-elf h p0ja°^etna stališča do nekate- ent ^esn ^________________________ 1111 te dejavnosti je bilo več sej nilrlterp. -banjem onuouju prečili *svnne-aktivnosti *e posebej raz-^ že stalno veliko aktivnost. )nj< Po f in jih tudi ocenili. tifi 'čipi01" 1501 polletnem delovanju a A11 Usti*88 sind'kalnega sveta, ki je Mj3roite °vijcn sredi lanskega leta, je SVčnjeVal dejavnost te orga-S ta; f' iani komiteja so ugotovili ,Ha v ‘ 0 novi organizaciji sindi-111 kai v°b^ini, da deluje sedaj sin-• 'sti hQi fl0Vlb Pogojih organizira-J® Vq j ^Se kot v starih in daje nje-fli Pena i81^6 zel0 v red n. Komite 0 I *avij ’. kaže nadaljevati s tako 1$ t|'>. -p f1. Programom in delovali '%vltie2n*. ki jo bodo skušali Icli sina ^trrdikat ih, pa je, da bi se !\Sf lkalne organizacije raz-0 da ne bi imela nobena 11 3oo°^anizacija sindikata več 4 špC an0V- Talc0 *tevil° je e i V5,|je i r Primerno za uspešno de-lse v'tl°,0'ov|jeno je bilo tudi, da f °vnili „ času formirale v mnogih 1 ^ t>r»i°rganizacijah nove sindi-$ 7 opcije, kar je tudi uspeh bt* 7 blir, Umnosti sindikata, ki je iV« r>aci Lbazi- to je de*ovnini hi‘l UJ^tek!!?.- Komite je ocenjeval o »f ^ Tj0 \riPrav na evidentiranje v eJ \ 0viii 80. da poteka to v bo VV 50 r°ki izredno kratki l^feno o8® tudi brez problemov / ifc “bitij'ev a konca januarja je bilo ^Jbii^Žtle Lnt'ran‘b občanov 1 n Cjtii je . kandidate. Med temi ZK. p, 1,0 VeZ kot četrtina čla-. ^ttrjniL, tet*aJ je bila struktura 56je ?a, čredno ugodna, ven-eia podirati z evidentira- njem v KS. Nadaljevanje podiranja strukture pa pomeni neupoštevanje strukture članstva, ki bi jo občani pri kandidacijskem postopku morali upoštevati, ko zaupajo svojim predstavnikom, da jih zastopajo. Očitno pa v KS med občani še vedno prevladuje večkrat mnenje, da jih bo bolje zastopal moški kot pa ženska.' Komite je obsodil pisanje verskega tednika „Družina“, ko se je v letošnji tretji številki lotil v bistvu ocenjevanja dela OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik, za kar nima nobenih pravic, saj pomeni to vmešavanje v politiko. Komite bo zato poskrbel za določene ukrepe v smeri, da se kaj takega ne bi več dogajalo. Komite OK ZKS Vič-Rudnik je pri obravnavi poročila o uveljavljanju ustavnih dopolnil razpravljal tudi o problemih, ki so nastali s tem v zvezi in zaradi osebnih sporov v bolnišnici za zdravljene alkoholike Škofljica, ki sodi pod Klinične bolnišnice za psihiatrijo Ljubljana. Komite je zavzel stališče, da ima po znanih podatkih bolnišnica v Škofljici vse pogje za TOZD in torej to tudi naj bo. Kar zadeva predstojnika, je bilo na seji komiteja povedano, da ga je treba zaščititi, če se je pravilno zavzemal za uveljavljanje ustavnih dopolnil v duhu ustave in politike ZK. Več pa komite zaenkrat o zadevi, ki je znana že vsej slovenski javnosti iz časopisov, zaenkrat še ni razpravljal. Zadevo namreč spremlja tekoče občinski sindikalni svet Vič-Rudnik. Komite je razpravljal in ocenjeval na svoji seji tudi osnutka občinskega in mestnega statuta. Člani komiteja so sklenili, naj vsi dejavniki in pose- vedno dolžnik:! K ko jeU!”tovcuCa leta nl0ra biti akcija za zgraditev spominskega doma v ‘lin!r“b;i Inn sP?roinskih obeležij na Kozjanskem zaključena. Zbrati kQ, fjev, b mUjjo.nov dinarjev, od tega v Sloveniji 15 milijonov •'bo ^°nca januarJu Pa sn)° v naši republiki zbrali nekaj več £41 . ' dinarjev ali skoraj 62 % predvidenih sredstev. PoPDr?i^ PnsP.ylih prispevkov kaže, da akcija v Ljubljani ne ŠO |Jar>sLc ot^akovaknJih- so od načrtovanih vsot do 30. januarja -te Po Tzra C; Cc?,cr 72’ Bežigrad, Šiška 48, Vič-Rudmk d in-ir, C , odstotkov. Nasa občina mora v akciji zbrati “rjev, do konca januarja pa smo namenili 203.203 di- ^erietn6*1 P°dalkih, ______________________________ •zbfaneaa*^»n•rn0re ,biti vseeno> če bomo pri naslednjem lami, kot £a denarja spet „na — .............. ■ N; v • denarja spet , Sloveniji nasploh. bomo morali z akcijo na vsak način po-ie bomo pri naslednjem tako med ljubljanskimi repu j veijal dvom it Precej^;80 se .doslej Prav v Ljubljani in njenih občinah, kar \ 0Cracije 7 J' mcri vnovič za našo, najslabše odrezale delovne ^ Sred tt m # ^ ^ OOCu.,---- w iiui i a v- umu na- so dom 1 PredvS^m Sindikati, saj dosedanji potek akcije M morali^ J vsch pellh med slabšimi zbiratelji, Zgled , V 1mcc* vodenimi nosilci te, vsejugoslovanske lo ' 7yedu tlJ,,n lal'ko služijo organizacije zveze združenj borcev Hio^totkov dl naša občinska organizacija. Zbrale so namreč kar *aKum^Lne.udeležbe 'i so z litijsko občino pri zbiranju mvec m Kozjansko na prvih mestih v Sloveniji, (iv) bej še politične organizacije temeljito preuče samoupravne interesne skupnosti. Komuniste s tega področja je komite še posebej zadolžil, da se vključijo v javno razpravo o statutih in tako zagotovijo, da bodo v mestnem statutu uveljavljeni pravi odnosi v mestu. Komite je poudaril, da nasprotuje dvojnosti predstavniške demokracije v mestu. Poudaijeno pa je bilo tudi, da mora biti statut mesta rezultat dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja občin. Ugotovljeno je bilo namreč, da je v osnutku mestnega statuta precej ostankov starih odnosov, ki niso v skladu z novo ustavo in nje težnjami Posebne pomisleke so imeli člani komiteja na uvodni komentar občinskega statuta, saj njegov pristop k statutu ni v skladu s težnjami, ki so bile izražene v javni razpravi. Še posebej je imel komite pomisleke zato, ker je bil uvodni komentar k občinskemu statutu občine Vič-Rudnik v razpravi na mestni ravni zavrnjen. Člani komiteja so obravnavali v tem času tudi pismo mladincev z Rudnika, ki opozarjajo na neredne probleme, s katerimi se rešuje mladinski aktiv na Rudniku. Ti problemi so še toliko večji zaradi močnega vpliva cerkvenih krogov na mladino s tega pogročja. Mladinski aktiv se srečuje z velikimi finančnimi težavami, medtem ko lahko cerkev na Rakovniku nudi marsikaj, tudi zastonj alkohol v svojem cerkvenem disco klubu. O pismu mladincev bodo še razpravljali. M. DIMITRlC —_____________________ Na dnigi redni skupščini občinske organizacije ZRVS je zbranin spregovoril tudi predsednik republiškega odbora ZRVS ing. Slavke Korbar. Ugodne ocene V okviru predkongresne aktivnosti v naši občini posvečajo komunisti posebno pozornost razpravam o resoluciji za sedmi kongres ZKS in osnutku statuta ZKS. O predkongresni dejavnosti v naši občini so razpravljali že različni forumi kot napr. komite OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik, občinska konferenca ZKS, politični aktiv občine, sekretarji OZK na posebnem sestanku itn. V okviru predkongresne dejavnosti so se morale sestati vse OZK v TOZD in KS, vsi aktivi ZK in drugi organi ZK in razpravljati o kongresnih dokumentih. Poleg organov ZK in komunistov so o kongresnih dokumentih razpravljali tudi na občinski konferenci ZMS, kot tudi na občinskem odboru ZRVS. ZRVS se je še posebej potrudila, da se je tudi s svojimi terenskimi organizajami zelo aktivno vključevala v predkongresno razpravo. Prve pripombe na resolucijo za 7. kongres ZKS iz osnovnih organizacij ZK so v glavnem vsebovale očitek, daje osnutek resolucije pisan v težko razumljivem jeziku, ki ga na do- ločenih mestih razumejo le stro kovnjaki in tako ni v celoti razum ijiv vsem članom ZK. Resolucija p, mora biti razumljiva vsem, saj je na menjena delavcem in sploh vsem, k sovZK. Svet ZK pri KS Podpeč—Preserji je mnenja, da je v resoluciji premah precizirana osebna odgovornost premalo pa je konkretizirana tud socialna diferenciacija. Prav tako sc v Podpeči-Preserju poudarili, da ji treba poskrbeti za boljše kadrovanji na vseh nivojih in s tem tudi skrb z; štipendiranje. Točno naj bi tudi de fmirali, kaj je delovni človek. V -OZK je bilo podano tud mišljenje, da je v resoluciji premalo govora o tehnični kulturi, medtem ko je v materialih za zvezni kongre; večji poudarek dan tudi temu po dročju. Delavska kontrola naj ima vpogled tudi v delovanje interesnih skupnosti in delitev sredstev v teh skupnostih. Kadrovsko politiko za pedagoške službe pa naj vodiZK. V OZK v poklicni kovinarski šoli so bili mnenja, da je treba dati še poseben poudarek tistemu delu reso- Po določilih zvezne in republiške ustave ter statuta občine bodo temeljne družbenopolitične skupnosti občine v bodočem delovanju delegatskega sistema, sestavljene iz treh zborov, in sicer: iz zbora združenega dela, ki bo imel v občinski skupščini 45 delegatskih mest; iz zbora krajevnih skupnosti s 36 delegatskimi mesti in družbenopolitičnega zbora s 30 delegatskimi mesti. V vseh treh zborih skupščine občine bo torej 111 delegatskih mest. Na zasedanje posameznega zbora bodo pošiljale delegacije svoje člane, skladno s številom delegatskih mest, ki jih imajo v zboru. V zborih občinske skupščine bodo občani in delovni ljudje uresničevali vse pravice in dolžnosti, ki jih ima po ustavi občinska skupščina. In kako bodo potekale volitve delegatov v posamezne delegacije občinske skupščine? Na zasedanje zbora združenega dela skupščine občine bodo delegirale svoje člane delegacije temeljnih samoupravnih skupnosti, izvoljene na neposrednih tajnih volitvah oziroma tam, kjer delegacije temeljne samoupravne skupnosti delijo delegatsko mesto v občinskem zboru, konference delegacij na svojih konferencah. Delegatska mesta v zboru združenega dela občinske skupščine pa bodo določene s posebnim odlokom. Torej, vsaka temeljna samoupravna skupnost, ki ima zaposlenih več kot 30 delovnih ljudi, izvoli na volitvah s tajnim glasovanjem člane svoje delegacije. Število članov delegacije določi posamezna temeljna samoupravna skupnost v svojih statutih ali statutarnih sklepih. Delegati, ki bodo izvoljeni dne 28. marca 1974, bodo iz svoje sredine delegirali delegata za vsako sejo zbora združenega dela občinske skupščine. Temeljne samoupravne skupnosti, ki jim ne bo z odlokom občinske skupščine dodeljeno v zboru združenega dela samostojno delegatsko mesto, glede na število zaposlenih, pa bodo delegate za zbor združenega dela delegirale preko konferenc delegatov dveh ali več temeljnih samoupravnih skupnosti, tako da bodo v konferenco delegatov delegirale svojega izvoljenega delegata. Delegatske konference se določijo s sporazumi, sklenjenimi med temeljnimi skupnostmi na podlagi posebnega odloka občinske skupščine. Temeljne samoupravne skupnosti, ki zaradi premajhnega števila zaposle- nih (do 30) ne bodo volile neposredno svoje delegacije, tam delegacijo predstavljajo vsi zaposleni. — Tehnično izvedbo neposrednih volitev delegacij v temeljnili samoupravnih skupnostih izvajajo volilne komisije temeljnili samoupravnih skupnosti, ki jih imenujejo DS ali drugi samoupravni organi. Volilne Komisije TSŠ imenujejo volilne odbore, ki bodo izvajali neposredne volitve na voliščih. Delavski svet ali drug samoupravni organ imenuje na izvajanju neposrednih volitev tudi komisijo za volilne imenike z nalogo, pravočasno izdelati volilne imenike za vsako volišče posebej in potrjene izročiti volilni komisiji temeljne samoupravne skupnosti v določenem roku. Konkretne naloge samoupravnih organov, volilne komisije, volilnih odborov in komisije za volilne imenike temeljne samoupravne skupnosti določa zakon o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščino družbenopolitičnih skupnosti, ki je bil sprejet v republiški skupščini dne 28. 2. 1974. - Kot smo že omenili, bo zbor krajevnih skupnosti v skupščini občine štel 36 delegatov, tako da bodo KS v zboru zastopane z najmanj enim delegatom iz krajevne skupnosti območja občine. Glede na število občanov in delovnih ljudi, bivajoč na območju večjih krajevnih skupnosti, pa bodo nekatere KS z več kot 3000 delovnimi ljudmi in občani zastopane v zboru krajevnih skupnosti vsaka z dvema delegatoma. Tudi krajevne skupnosti bodo na svojem območju z neposrednim tajnim glasovanjem volile svoje delegacije, kot to določajo njihovi statuti. Število članov delegacije določa krajevna skupnost sama s statutom, prav tako pa tudi samostojno izvede splošne volitve svoje delegacije. V ta namen imenuje svet krajevne skupnosti volilno komisijo, komisija pa volilne imenike in volilne odbore za vsako volišče za tehnično izvedbo splošnih volitev. Volitve bodo 31. marca z enotnimi glasovnicami predlaganih kandidatov za delegate krajevnih skupnosti. Končno bo občinsko skupščino sestavljal še družbenopolitični zbor 30 delegati. Delegate družbenopolitičnega zbora bodo delovni ljudje in občani volili neposredno s tajnim glasovanjem na celotnem območju občine. Volitve tega zbora pa izvaja občinska volilna komisija. resolucije lucije, ki govoric vzgoji in izobraževanju. OZK GO Ljubljana je imela pripombo na formulacijo ..osvoboditev dcla“, saj je že Karl Marx v kritiki gotskega programa zapisal: „Osvo-boditev delavskega razreda morajo doseči delavci sami“ ter nasprotno ..delavski razred naj osvobodi -kaj? delo“. Razume naj, kdor more ... V OZK so menili tudi, da je resolucija preveč teoretična in da jo je treba skrajšati in konkretizirati. Delo naj bo osnova za vse, kar vsebuje resolucija. O umetnosti in kulturi je premalo povedanega. Poleg resolucije so še drugi dokumenti, zato ne more priti vse v resolucijo. V resoluciji je treba navesti tudi obvezno skrb za zdravo okolje človeka. Izdelati je treba tudi konkreten program dela in povedati, koga obvezuje. Člani so tudi mnenja, da bi bilo koristno spet uvesti predhodni staž za sprejem novih članov v ZK, kot je že bil včasih. Resolucija vsebuje vse pereče probleme naše družbe, ki jih moramo razrešiti in je zato treba povedati več o človeku, ki bo vse to uresničeval in uresničil, o njegovih moralno etičnih normah. O resoluciji za 7. kongres je razpravljala tudi ideološka komisija pri OK ZKS Ljubljana Vič—Rudnik. Predsednik te komisije JANEZ VRHUNC je ob resoluciji povedal: ..Resolucija je zelo dobra, vendar bi morali biti materiali bolj konkretno problemski, posebej pri vprašanjih kulture. Dokument za 10. kongres ZKJ je, kar se konkretnosti tiče, veliko bolj precizen. V bodoče bo problem kadrovske politike in moramo zato točno določiti, kdo je v resnici „kadrovnik“. Nedvomno moia biti to ZK. Prav veseli me, da je v reso-tuciji prvič dovolj o šolstvu." Članica komisije za ideološka vprašanja pri OK ZKS Vič-Rudnik ANGELCA ŽIBERNA je tudi zelo ugodno ocenila resolucijo za 7. kongres ZKS. ..Resolucija je odlična. V njej pa bi morali še dati poseben poudarke družini kot vzgojni instituciji. Definirati pa je treba tudi socialno politiko." M. DIMITRlC ZRVS bo delala z mladimi Ljubljanska solidarnost O uspelih občjiih zborih po osnovnih organizacijah ZRVS na terenu v naši občini smo že poročali v prejšnji številki. Vrh teh zborov oziroma tudi zaključek pregledovanja aktivnosti v preteklem obdobju pa je bila 2. redna skupščina občinske organizacije ZRVS. Na skupščini so podali poročilo o štiriletnem delovanju te organizacije v občini. Predsednik občinske organizacije Ivo Starin ocenjuje skupščino kot uspelo. „Na skupščini smo prikazali našo dejavnost v preteklih letih. Organizacija ZRVS pa je v tem času s svojim delovanjem potrdila samostojnost in tudi z delom in aktivnostjo opravičila to svojo samostojnost in zaupano ji vlogo. Vse naloge, ki so bile postavljene pred našo organizacijo, smo izpolnili in to uspešno." Na 2. redni skupščini pa so postavili tudi program za naslednje 4-let-no obdobje. Program predvideva v prvi vtsti politično usposabljanje članstva. Poseben poudarek bodo razumljivo dajali v organizaciji ZRVS na delovanju in pripravah občanov v SLO, kot tudi samozaščito. Samozaščita občanov namreč ni SLO kot to nekateri večkrat zmotno tolmačijo. Posebno vidno mesto pa zavzema v programu ZRVS delo z mladino. Temu bodo odmerili člani te organizacije veliko svojega časa in pozorno stL V sodelovanju z ZMS kot mladinsko organizacijo bodo člani ZRVS organizirali vrsto akcij. Taka novost pri tem bo ..obrambni dan šole“, pripravljali bodo kot doslej vrsto likovnih razstav in prikazovali filme z obrambno vzgojno vsebino. Organizirali bodo tudi več orientacijskih pohodov in strelske krožke. V okviru sodelovanja z mladino bodo prirejali poučne ekskurzije in ustanavljali pohodne enote. Te pohodne enote se bodo nato odpravljale po poteh revolucionarjev in borcev v času NOB. V sklopu vsega tega pa si bodo člani obeh organizacij prizadevali evidentirati čim več kandidatov, ki bi bili primerni za posebne kadrovske šole v JLA. Znano je namreč, da ravno starešinskega kadra naše narodnosti v JLA zelo primanjkuje. Skupščini, ki je bila izredno dobro obiskana so prisostvovali tudi predstavniki vseh drugih ljubljanskih občinskih organizacij ZRVS, predstavniki mestne organizacije in tudi republiškega odbora ZRVS. Razprava je bila izredno konstruktivna in polna vsebinskih predlogov za nadaljnje delo. Kljub kritični oceni dosedanjega dela so lahko na skupščini ugotovili le uspehe te organizacije, kar dokazujejo številna priznanja, ki jih je organizacija ZRVS v naši občini dobila v tem času. Ker so ugotovili, da je bilo celotno delovanje v redu, poteka redno delo po že prej začrtanih smereh dalje. V drugi polovici marca bodo začeli tako izvajati program rednih predavanj. Predvidevajo, da bo letos v maju ali juniju spet orientacijsko taktični pohod vezan z izpiti. ..Tematika bo bolj zahtevna," nam je povedal tajnik občinskega odbora ZRVS Rudi Furlan, „in zato vsem našim članom toplo priporočamo, da se naročijo na časopis „Naša obramba" kjer je veliko potrebnih podatkov. Na pohodu pa bo seveda tudi streljanje." Skupščina je ugotovila tudi, da so se člani ZRVS kot posamezniki in tudi organizirano zelo aktivno vključevali v predkongresno aktivnost z razpravami o resoluciji za kongres ZKS, kot so se tudi vključevali v ustavno razpravo. M. D. Gradili bomo solidarnostna stanovanja Letos bomo v naši občini pričeli z izgradnjo dveh stanovanjskih blokov s po šestdesetimi stanovanji. Zgrajena bosta iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada na območju Ljubljanskega festivala (v KS Kolezija). Tu je sedaj barakarsko naselje, kjer v skrajno neprimernih razmerah živi blizu 40 družin. Naselje, ali bolje povedano obe baraki, bodo podrli. Komunalni sklad, ki bo uredil in opremil zemljišče (le-to je last gradbenega podjetja Grosuplje) bo v kratkem navezal stike s podjetji, kjer so stanovalci zaposleni. Skušali bodo skupno poiskati najprimernejšo rešitev. Tu pa bo pomagala tudi krajevna skupnost Kolezija s svojimi komisijami (socialno-ekonomsko, itd.). Že v mesecu marcu pa bodo začeli odstranjevati vse provizorije in nenaseljene barake ter tako skušali postopoma pripravljati zemljišče za začetek gradbenih del. Le-ta naj bi stekla predvidoma meseca junija, prvi stanovalci pa se bodo tako vselili že spomladi naslednjega leta. Za sedaj ostaja edinole sporno še vprašanje izvajalca gradbenih del. Iskali bodo med najugodnejšimi ponudniki. Program izgradnje 120 solidarnostnih stanovanj (Tobačna tovarna bo udeležena s 30, Komunalno podjetje Vič z 12, z 51 občinami) je na eni svojih zadnjih sej sprejela tudi občinska skupščina. Mestna skupščina pa je na svoji zadnji seji tudi že potrdila dopolnitev zazidalnega načrta soseske VS — 2, kjer bodo zgrajena prva solidarnostna stanovanja v naši občini. Skupščina ljubljanske temeljne izobraževalne skupnosti je v novembru 1972. leta sprejela akcijski program, s katerim si je zadala nalogo, da bo posegla v izravnavo pogojev šolanja vseh otrok, ne glede na ekonomsko socialni položaj družine ali razvitosti okolja, kjer otroci živijo. Predstavniki temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljane so obiskali vse podružnične šole in takoimenovane višinske šole na svojem področju. S prosvetnimi delavci teh šol so ugotavljali celotne potrebe teh šol po učilih, opremi, rekvizitih, pečeh (kurjavi). Ugotovili so pomanjkanje pohištvene opreme, učil, športnih rekvizitov, mnogokje so bile v zimskem času učilnice premrzle. Pri temeljni izobraževalni skupnosti so se odločili, da bi pomanjkanje telovadnic ublažili z nakupom takih športnih rekvizitov, ki lahko služijo telovadnemu pouku tudi v učilnicah, na hodnikih ali na prostem. Tak komplet športnega orodja je bil sestavljen iz treh blazin, nizke gredi, odskočne deske, nizke koze, švedske klopi, švedske skrinje, petih trikilo-gramskih žog medicink, desetih kijev, desetih obročev, tride-setili kratkih in dveh dolgih kolebnic. Vrednost takega kompleta je znašala 12.200 novih dinarjev. Mimo tega so te šole dobile tudi vsaka po deset parov smuči. Če gledamo po občinah, sta iz tega programa največ dobili občini Vič-Rudnik in Moste-Polje. Z denarjem, ki ga je prispevala TIS, je bila omogočena dograditev bazena v Polhovem Gradcu, kjer je primanjkovalo še petnajst starih milijonov, da bi dobil dovoljenje za uporabo. Ta naložba je bila zanimiva tudi po tej plati, ker je bazen namenjen predvsem otrokom, ki si ne morejo privoščiti počitnic na morju. Poudariti velja, da so šole, kot tudi vzgojno varstveni za- vodi, dobili denar za namensko uporabo — s tem je hotela temeljna izobraževalna skupnost preprečiti nenamensko prelivanje sredstev. Svet za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti je namenil za reševanje pereče situacije doma „Malči Beličeve" na Viču 71 starih milijonov za sanacijo materialnega položaja (nakup opreme za spalnice, oprema dveh učilnic, vse omare, kuhinja, pečice). Tako je bil saniran dolgoletni deficit tega doma. Svet za otroško varstvo je tudi sodeloval pri nakupu stanovanja za novi del vrtca ,,Malči Beličeve". Ob tej akciji se je pokazala solidarnostna vloga temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljane. Dosegla je, da se denarna sredstva avtomatično prelivajo tja, kjer so potrebe večje. Ljubljanske občine Center, Bežigrad in Šiška so prispevale okrog 447 starih milijonov dinarjev za pokrivanje potreb na vzgojno varstvenem in osnovnošolskem področju. Cecilija Centa, vodja podružnične šole v Želimljah, je dejala: „Ta akcija bo veliko prinesla k zboljšanju dela na teh šolali nasploh!" Jože Meden, predsednik izvršnega odbora ljubljanske TIS, je poudaril, da šole, ki so morda le petnajst kilometrov oddaljene od Ljubljane, nimajo enakih pogojev za šolanje kot mestne šole, in dodal: „Mnogi tega nočejo vajeti, toda podatki govore, da je tako. Vse odgovorne in zainteresirane dejavnike moramo opozoriti na to, da še nismo naredili dovolj za te otroke, ko niso v šoli. Četudi je šola sodobno opremljena, se otroci po pouku vračajo v domače okolje, ki še zmeraj ne dohiteva mestnega okolja. Torej bo potrebno našo akcijo zastaviti bolj široko." V. JERMAN ... ro7r*riti na ukclio nionirskili odredov delovnih posvetih sprejela vrsto konkretnfli nalog. Med zaključki s posveta 19 februraja velja opozoriti še posebej na akcijo pionirskih odredov, ki bodo morali zaprositi KO SZDL za imenovanje delegatov v svete PO osnovnih šol. Pomembna je tudi naloga, da mora ZPM postati pobudnica za koordinirano delo in usklajevanje programov na področju vzgoje otrok v občini. Zato bo dala občinski konferenci SZDL pobudo za sklic predstavnikov vseh poklicanih organizacij v občini, da bi pripravile enotne programe in izdelale sistem financiranja vseh akcij za delo z otroki. Med neposredne naloge, ki so jih 'prejeli na /adr em posvetu, naj omenimo se načrtovane razgovore v vseh DPM in KS o delu DPM, kijih bo občinska ZPM organizirala marca, pripravo lokacijskega programa otroških igrišč v občini Vič-Rudnik v sodelovanju s strokovnimi službami skupščine (IV) jih obdarili s skromnimi darili in jim čestitali ob Novem letu. Obiskali so tudi socialno in zdravstveno prizadete in osamele. Pozabili pa niso tudi na aktiviste, ki danes zaradi bolezni ne morejo več aktivno delati v naših družbenopolitičnih organizacijah. Neverjeten odmev je dosegla ta akcija na terenu. Občani so srečni in zadovoljni, ker vidijo, da jih krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije niso pozabile. B.S. Velike Lašče in ne Kmetijsko g' ™ darsko posestvo Kočevje, k° ^ pomotoma napisali. ^ „ rl N Mladi v številkah! Veliko je govora o mladih, o njihovi vlogi v naši družbi,^ ^ vendar, koliko nas sploh je, kje smo, koliko ustvarjamo, k so naši problemi? Na vsa ta vprašanja skuša odgovoriti Bof Is^ Černe v svojem sestavku z naslovom „Mladi v številkah". Ko prebiramo ta sestavek, se nam odpirajo še ninog4 ^ druga vprašanja, obenem pa odkrivamo, zakaj nam v njem času celotna naša družba daje tolikšen pomen. Oben^osi, pa se zavedamo še nečesa: da nismo samo številčno rnocn. oh Ni generacija, ampak smo tudi integralni del naše revolucije.^ ^ pa ima nekaj svojih specifičnih problemov. Kot takšru P:^ nastopamo združeni v ZMJ kot družbenopolitična org«'1 je le enotno v okviru ZM *8o »tli zacija. In tako je jasno, da uresničujemo svoja stališča in interese. j«,. Sestavek je zanimiv še toliko bolj, ker smo pred IX. ^ !o{j gresom ZMJ in ZMS. Oba kongresa bosta odprla veliko n° val: delovnih področij, na katerih bomo lažje in kvalitetneje i n tai-oCA Pr Aft vitt AVOrMt-t rt tl trn IrnnnrAC OOP , 5 ničevali svoje interese. Predvidevamo, da bo kongres po^h, k pravilnost našega principa specializiranih konferenc. Ko^fc renca lUOl lldov^gu J/l oj/w^i*.*ii<.«imhiii IVV/III w vil'-'« ' mladih delavcev je prvi korak, ki ga je napravila ZMS Ljubljana Vič-Rudnik, na poti k novi organizirano^1 Sestavek „Mladi v številkah" pa našo teorijo o novih P11 pa čipih organiziranosti samo še potrjuje. teorijo Dragi bralci! V gradivu za 3. konferenco ZKJ sem zasledil nekaj zanimivih in poučnih številk, ki statistično govore o položaju mladine v naši družbi. V nekaj naslednjih nadaljevanjih vas bom seznanil z njimi Zaradi lažjega razumevanja podatkov in uspešnejše primerjave vam bom najprej navedel nekaj splošnih jugoslovanskih številk, ki govore o procesih industrializacije in urbanizacije, ki so terjali selitev velike mase prebivalstva iz vasi v mesto, v industrijo in terciarni sektor. To nam povedo podatki o migraciji. 41 % Jugoslovanov (9,256.755) ne živi v kraju, kjer so se rodili, temveč so se preselili. Iz vasi v Mesto je prišlo 67 odstotkov vseh migrantov. V zadnjem desetletju je padel delež zaposlenih v primarnem sektorju (od 51 % na 44,5 %), narasel pa je delež zaposlenih v sekundarnem in terciarnem sektorju (sekundarni od 23,1 % na 31,1 %, terciarni od 12,5 % na 16,1 %). V naši družbi pa je poleg tega prišlo do velikih sprememb tudi v izobrazbeni strukturi zaposlenih. Danes je že 312 % vseh zaposlenih kvalificiranih in visokokvalificiranih (leta 1961 le okoli 16%). 47 odstotkov od vseh kvalificiranih delavcev pa je zaposlenih Puc % •J ŠOja v industriji in rudarstvu v inuusiri/i in ruuui^- -.. drugje, 14,5 % je strokov^ noma v mestih, kjer J kov itd. Zaposleni so noma v mestih, kjer Jl1 ^.il živi že tretjina celotnega L | goslovanskega prebivaš' TO nekaj grobih kov priča o socialni p obrazbi v naši družbi, 0 ^ trih gospodarskih in & N !** nih pmcesih v s moupravni družbi. ji Vse te spremembe r ‘'' ji 5,436.000 mladih 30 ^ leta in 3,716.000 od 1 1 |y 25. leta.) , . U t Skoraj vsak sedmi jfjjvjj sleni z visoko stroko*'f0f\ obrazbo je mladinec-ko sd no izobrazbo, a vsttk 147% od skupnega zaposlenih z visoko S' strokoven ima višjo »mik obrazbo. Večji de! \ mladine pa je v ^ S nem in terciarnem ^ sekt0'iti Tir jjfrSZ&M obrtnih delavcev, rn °ni;Ri' jS BORIS W M s s lospodarska gibanja v letu 1973 in osnovne značilnosti usmeritve lospodarstva v letu 1974 v občini Ljubljana Vič-Rudnik , Ocena gospodarskih gibanj v letu 1973 Knamika goajodarskih gibanj v letu 1973 v primer-u; |z 1972 je bila manj intenzivna, predvsem je ji F bo*j zadržan porast celotnega dohodka, porabili ,7? sredstev in predvsem ostanka dohodka. V letu ši*" planirali bolj umirjeno dinamiko gospodar-,oi„ !*b*nj, glede na pričakovano delno stabilizacijo eni ’ ?? l-esar pa ni priSo, zato lahko zaključimo, da je a F,i° stopnjo porasta obsega fakturirane realizacije oj jjj m na doseženi celotni dohodek vidno vplivala ■ul rsst obscgs proizvodnje in prodsje. Konjuk-lij, ^en k bila v letu 1973 izredno skokovita, inflacij- 1? 'izvodi praktično ? proizvodnje z visoko stopnjo rasti, ker se je ,a jr0, da zaradi neusklajenosti proizvodnih inpro-1^oen proizvodov niso dosegle ustreznih finančnih gi J.tat0v, tako je prišlo v nekaterih organizacijah dela zaradi teh disproporcev v cenah do »te« proizvodnje. ni wij?Fen’ rezultati poslovanja v letu 1973 niso za-itjpi, če ocenjujemo stopnjo akumulativnosti v i# r"j^jah združenega dela. Glede na porast celot-a mna?hodka in dohodka, so doseženi rezultati ne-rr. „ b°lj ugodni, toda delitev dohodka na zakonske pl jjp “benc obveznosti, bmto osebne dohodke in (jj.. J* dokaj neugodna. Tendenca zmanjševanja Ij) t .''''dohodka v korist gospodarstva se nadaljuje, ^Ibtem J® u8°tovitev, da so vse dosedanje ukrepe za ranitev gospodarstva in povečanja njegove last-t “hurlativne sposobnosti, v veliki meri kompenzi- istev (24 %) kažeta, da se ekonomič-“uvanja ni izboljšala, čeprav smo pričakovali, prišlo z aktiviranjem vseh možnih rezerv in oAj^Bacij° stroškov do izboljšanja ekonomičnosti os ; S itoDj00®^ je porastel za 20 %, razdelitev dohodka 16 in 0naar Porastla za 17 %, sredstva za sklade pa so jP^dia p°d nivo iz leta 1972. e je na drugi strani povzročila v fč ker v^aeijah težave organcacijam združenega lli 'tokva‘Ki>t 3110 omend’. niso usklajene prodajne ti ^Cska u eve cene.10 velja za proizvodne grupacije Prlzarf kcm^na> prehrambena, tobačna panoga), jll' ifi(2acj. ne predvsem naše močnejše proizvodne Pacijf ^.Nekatere, predvsem manjše proizvodne ^Kle u^oma organizacije združenega dela, so j/t gZ.oane poslovne rezultate, zaradi ugodnejših it ^ttierp °darjenja (liberalne prodajne cene, ugod-r. e na tržišču) di’ a ,4 rt. Itt ¥ st. ¥ V politiki stabilizacije je bilo le delno doseženo zmanjšanje nelikvidnosti, terjatve iz poslovnih razmerij so se v letu 1973 nekoliko zmanjšale, toda v terjatvah je bilo še vedno vezano blizu 18 % celotnega dohodka. Odnosi terjatev nasproti obveznostim kažejo, da so organizacije združenega dela v občini še vedno na položaju kreditorja svojih poslovnih partnerjev. Na višino ustvarjenega dohodka je popravek finančnega rezultata za delni opis terjatev, starejših od 90 dni, le nekoliko vplival. Skupni popravki so znašali blizu 1 % ustvarjenega dohodka. Nominalni družbeni proizvod, ki ga ocenjujemo iz dosežene stopnje rasti realizacije, je porastel za 19 %, dinamika rasti družbenega proizvoda je bila za 1 indeksno točko nižja, kot pri dohodku, na kar je vplivala nižja rast amortizacije (17 %). Fizični obseg industrijske proizvodnje je v letu 1973 porastel za 12 %, to je nekoliko manj, kot smo pričakovali,' glede na doseženo dinamiko v polletju 1973, ki je znašala 14%, delno je na to zmanjšanje vplivala tudi redukcija električne energije. Poprečno število zaposlenih v družbenem sektorju se je povečalo za 4 %, kar je nekoliko nad pričakovanji, za 1 indeksno točko več. Nominalni osebni dohodki na zaposlenega so se povečali za 12 %, toda velik porast življenjskih stroškov je vplival na to, da so realni osebni dohodki padli pod nivo leta 1972 za blizu 7 %. Predvidena zaščita življenjske ravni delavcev z nizkimi osebnimi dohodki, se je v letu 1973 nadalje realizirala, za delo v polnem delovnem času (182 ur naj bi se zagotovil zaposlenim delavcem osebni dohodek, ki ne bi bil nižji od 1.200 dinarjev. V septembru leta 1973 je prejelo v občini osebni dohodek, nižji od 1.200 dinarjev še 3,2% zaposlenih, septembra 1972 je znašal ta delež 8,3 %). Razmerja v delitvi družbenega proizvoda in rast vseh obUk porabe so bila podrejena stabilizacijski politiki. Vlaganje v razširjeno reprodukcijo je bilo nekoliko intenzivnejše v organizacijah združenega dela s področja industrije in gradbeništva, kjer so bile v izdelavi investicije v osnovna sredstva, začeta že v preteklem obdobju (Igo, Tovil, Ilirija, Žičnica, Tobačna tovarna, Elektroprojekt). V ostalih dejavnostih, predvsem v trgovini, je bila investicijska potrošnja zelo zadržana, kajti obdobje dinamičnega investiranja je mimo. Veletrgovina Mercator, ki je na področju trgovine najpomembnejša organizacija, je v preteklem letu namreč v smislu zakonskih predpisov usmerjala lastna sredstva predvsem v trajna obratna sredstva. Investicijski efekti vloženih investicij v industrijskih organizacijah bodo vidni že v tem letu. Organizacije združenega dela iz gospodarstva so morale v letu 1973 skrbeti za zagotovitev trajnih obratnih sredstev, kajti pomanjkanje le-teh je bil in bo tudi v prihodnje problem in eden izmed vzrokov za nelikvidnost, zato so organizacije skrbele, da so namenile del ostanka dohodka za trajna obratna sredstva in si s tem izboljšale ekonomski položaj. Dinamika Evoza v industrijskih organizacijah je potekala po predvidevanjih, vrednost izvoza se je povečala blizu 10 %. Iz navedenega je osnovna ugotovitev, da je gospodarstvo v letu 1973 v danih pogojih gospodarjenja doseglo tem ustrezne rezultate, predvidevanja in cilji so bili le delno uresničeni Hitra rast cen, nelikvidnost, pomanikanie surovin in obratnih sredstev, neusklajenost proizvodnih in prodajnih cen, so dejavniki, ki so v preteldem letu hromili uspešnost poslovanja organi-zacg združenega dela v gospodarstvu. Predvsem pa je zaskrbljujoče, ker se je zmanjšala reproduktivna sposobnost gospodarstva, ker ni vzpodbudno za prihodnje obdobje. Nujno bo, da se z ustreznimi instrumenti delitve dohodka omogoči gospodarstvu še večja lastna sredstva za reprodukcijo in hitrejši gospodarski razvoj. V letu 1973 so bili doseženi nekateri rezultati na področju povezovanja organizacij združenega dela, z rezultati na tem področju pa ne moremo biti zadovoljni. Povezovanje oziroma združevanje poteka še prepočasi, čas od ideje in konkretne pobude do realizacije je predolg. Da na tem področju ne napredujemo hitreje, obstojajo določene zavore in slabosti. Med najbolj pogoste štejemo pomanjkanje ustreznih razvojnih programov, sem pa sodijo še omenjeni nestabilni pogoji gospodarjenja, administrativni posegi v gospodarjenje ipd., drugi vzrok pa je v tem, da je še vedno čutiti skupinsko lastinske interese, ki neposredno ovirajo nadaljnje združevanje dela in sredstev. V letu 1973 so bili sicer doseženi določeni uspehi na področju družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporzumevanja na področju osebnih dohodkov, vendar je osnovni problem še vedno v nedovoljni stimulaciji za povečanje produktivnosti, predvsem zaradi zamrznjenih KOD-ov, dočim je nagrajevanje po faktorju stimulacije bilo omejeno zaradi že omenjenega zmanjšanja čistega dohodka za osebne dohodke. Preteklo leto so organizacije združenega dela intenzivno delale pri izvajanju sprememb v družbeno eko-nomskem sistemu in v ekonomski politiki v tem smislu, da so konstituirale organizacije združenega dela in temeljne organizacije združenega dela na osnovi ustavnih načel. Pomembno za nadaljnji razvoj gospodarstva v občini, kot celotnega slovenskega gospodarstva, bodo pomembni nekateri sistemski ukrepi za liberilizacijo uvoza opreme, ki je doma ne proizvajamo in za večjo stopnjo liberilizacije uvoza reprodukcijskega materiala in seveda tiste rešitve v okviru družbenega dogovora o politiki cen, ki bodo vplivale na zmanjšanje disparitet med cenami repro materiala in končnih izdelkov. Ti predvideni ukrepi bodo lahko omogočili, da se bodo realizirali predvideni cilji. Organizacije združenega dela bodo že v letu 1974 morale pristopiti k izdelavi dolgoročnejših razvojnih programov, če bodo hotele vključiti v svojo tehnologijo tiste spremembe, ki jih prinaša hiter tehnični in tehnološki razvoj v svetu, ter spremenjene razmere na svetovnem tržišču. Investicijske programe bo gospodarstvo v letošnjem letu usmerjalo predvsem v dokončanje že začetih investicij, v nove zmogljivosti ter rekonstrukcije in adaptacije v smislu uvajanja nove tehnologije, istočasno bodo morale organizacije združenega dela v okviru srednjeročnih programov osnovna izhodišča za usmeritev industrijskega razvoja za obdobje 1976-1980, pri tem pa je treba smelejše začrtati aner razvoja lahke in predelovalne industrije, ki ima glede na terenske in ostale gradbene zahteve in razpoložljivo delovno silo, vse pogoje za razvoj na področju naše občine. Tem zahtevam bo nujno podrediti tudi politiko v zvezi z gradbenimi zemljišči za te namene. II. Osnovne značilnosti gospodarstva v letu 1974 Doseženi rezultati in razvojni cilji ob ostoječi problematiki narekujejo naloge, ki jih mora gospodarstvo občine v letu 1974 in v prihodnjem obdobju realizirati. Težišče politike družbeno-ekonomskega razvoja v občinivletu 1974 bo usmerjeno: - na krepitev samoupravljanja kot osnovnega družbeno-ekonomskega odnosa z odločnim nadaljnjim uresničevanjem ustavnih načel, - pospešitev gospodarske moči mora temeljiti na rasti produktivnosti dela in na skladnejšem razmerju med rastjo realnih osebnih dohodkov in rastjo produktivnosti, - izboljšala se bo kvalifikacijska struktura zaposlenih delavcev, kar je predpogoj za še višjo proizvodnost dela ob novih tehničnih in tehnoloških dosežkih v proizvodnji. - predvidevamo, da bo investicijska politika tudi v tem letu še vedno podrejena splošni stabilizaciji, nekoliko bolj pa bo usmerjena v razvoj kmetijstva, tako družbenega kot zasebnega, - še nadalje ostane skrb organizacij združene^ dela, da odpravijo vzroke nelikvidnosti v okviru svoje razvojne politike, da bodo dosegle in vzdržale čim-boljšo likvidnost in da si bodo zagotovile potrebno strukturo in obseg obratnih sredstev, krepitev reproduktivne sposobnosti z boljšim gospodarjenjem, predvsem s samoupravnim združevanjem sredstev, bo temeljna naloga v letu 1974 in prihodnje, - v prihodnjem obdobju se bomo še bolj pospešeno vključili v mednarodno menjavo dela, - pospešitev gospodarske aktivnosti je osnovna naloga razvojne politike v letu 1974, z njo so pogojene možnosti uspešnejšegauresničevanjavseh drugih nalog v občini. Gospodarske organizacije v občini predvidevajo v okviru razvojne politike in v smeri nadaljnjega stabilizacijskega razvoja v letu 1974 naslednjo dinamiko kazalcev razvoja: Elementi Indeks 1972 Indeks 1973 Indeks 1974 poslovanja 1971 1972 1973 Družbeni proizvod 123 119 122 Celotni dohodek 130 123 127 Porabljena sredstva Dohodek 132 124 128 122 120 122 Del dohodka za OD 117 117 117 Di1 dohodka za sklade 121 85 120 Pc -eč. OD na zaposl. 115 112 113 Po 'č. št. zaposlenih 105 104 104 V letu 1974 predvidevamo, da bo nominalni družbeni proizvod v gospodarstvu občine porastel za 22 %. Takšen porast DP bodo omogočile v letu 1974 razpoložljive zmogljivosti, sevedapa bo pomemben pogoj za doseganje predvidene gospodarske rasti, zagotovitev oskrbe gospodarstva z zadostnimi količinami energije, surovin in repro materiala. Seveda so nekatere okoliščine, ki jih ne moremo povsem predvideti, to je možnost recesij, povezanih z energetsko in surovinsko krizo, pa tudi monetarna nestabilnost, lahko povzročijo odstopanja od predvidenih gibanj in postavljenih ciljev. V letu 1973 je bila rast osebnih dohodkov prenizka, glede na močan porast življenjskih stroškov, za leto 1974 predvidevamo rast realnih OD le nekoliko bolj intenzivno, kot v letu 1973, seveda pa ne moremo pričakovati, da bodo realni osebni dohodki dosegli nivo leta 1973, ker spet pričakujemo relativno visok porast življenjskih stroškov, to pomeni da bodo ostali osebni dohodki še v naprej odprt problem, ker verjetno ne bomo uspeli dvigniti realnih osebnih dohodkov na nivo produktivnosti, ki je v gospodarstvu občine ugodna. V letu 1974 je pričakovati, da bo prišlo do kvalitetnega premika na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov, kjer bo osebni dohodek delavca močneje odvisen od delovne storilnosti posameznika, namreč dejstvo je, da je področje OD občutljivo, da ga ne smemo niti za trenutek zanemariti, ker lahko pride do neugodnih posledic v gospodarskih gibanjih. Pripominjamo, da v smernicah razvoja za leto 1974 ne obravnavamo družbenih dejavnosti in stanovanjskega gospodarstva, ker se te dejavnosti enotno usmerjajo in letos tudi posebej financirajo izven proračuna, po posebnih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, direktno na relaciji posamezne interesne skupnosti in organizacije združenega dela. Pri urejanju teh odnosov je občinskim skupščinam in skupščini mesta ostala naloga usklajevanja tega načina financiranja in sodelovanja pri sestavljanju družbenih dogovorov. Interesne skupnosti so predložile svoje delovne programe za letošnje leto, ter se bodo na podlagi le-teh z organtacijami združenega dela dogovorile o višini potrebnih sredstev, katera bodo tako direkmo bremenila prispevke iz osebnih dohodkov. redlog osnutka proračuna Sob Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1974 iQnciranje na n* 35rememb° financiranja splošne in skupne porabe v letu £n°sti i J*# katere bodo v bodoče prejemale samoupravne interesne rjjtja dohodke iz davka iz osebnega dohodka iz delovnega >r)0 viri h slcim skupščinam pa za financiranje proračunskih potreb le'ini ml , hodkov iz ostalih davkov in taks ter drugi dohodki, je bilo a 3rije n 4ubUana potrebno doseči soglasje oziroma solidarnost za ranili hunskih potreb v letu 1974, ker je struktura dohodkov v ibeljijo na doseženih proračunskih izdatkih v letu 1973, ,i Fta«Un.u na samoupravne interesne skupnosti. V merilu Ljubljane ‘‘l' F °btW' Poraba usklajena na republiško poprečje 116,4 %. 10' i' ZticsK.^ občine bodo predvidoma doseženi bruto dohodki v skup-A’8 7s.00rn 58,560.000, razlika do predvidenih izdatkov 1/10 0s,alih ti v Znesku din 3,315.000 pa bo solidarno pokrita iz dohod-\ Pijanskih občin. s (ji). vWu0ClALN0 SKRBSTVO - VARSTVO BORCEV „ 8 o>i,}f,a i^73 je prejemalo stalno priznavalnino 245 udelcžen-nov-.0111? ožjih svojcev padlih udeležencev NOB. Med letom je ,[v ■,>* pnznunih 28 stalnih priznavalnin, 65 pa ukinjenih (23 D Ihi 3nju Im!18 vars,vcni dodatek k pokojnini po zakonu o starostnem * W!reiemnaJe,OV! 82 zaradi izboljšanja gmotnega stanja in 10 zaradi 0‘ 'Cn.no “^P^navahune). Po stanju 31. 12. 1973 prejema stalno /fi1 tiem Fnaša tcoT, opravičenih občanov. Poprečna mesečna prizna-jf' Id u^kov n,8.00 dinarjev. Tekom leta 1974 se bo predvidoma število rti Sč, PrbTv,l2r!avalnine zvišalo za 25 primerov, tj. na 233. Za izpla-Nbiii.no za i^? n*n zaradi porasta življenjskih stroškov v občinskem 2,208.000. Dotacije iz ‘Poreditev sredstev - izdatki ¥ ?sVev Novtek je v letu 1973 uveljavilo 25 socialno šibkih kmetov rti ‘livnega ,i .'' Poprečnem znesku 370,88 din. Število prejemnikov j j> °atka bo v letu 1974 predvidoma poraslo za 10 novih 4i i LK1.|a sredstva v navedenem poprečju znašajo 155.771,00 V 3 Popre.K‘adttev dodatka po osnovi minimalne pokojnine v letu kar tv° 2® ’k, so potrebna dodatna sredstva v višini 31.154,00 ^ sS k? dinatUpaj zna5a 186.925,00 dinarjev oziroma 50 % v višini rcev M^Vi ^0 % potrebnih sredstev za varstveni dodatek kme-^hck^ablit ■ P3 Prispeva po zakonu o starostnem zavarovanju “ha srp.18 12 Proračuna. costva za dodelitev enkratne denarne pomoči borcem za severno mejo Slovenije in slovenskim vojnim dobrovoljce • vojn 1912-1918 znašajo 120% odobrenih sredstev v letu 1973. Denarna sredstva so bila v letu 1973 izplačana, kot pomoč pri nabavi ozimnice v višini 400,00 do 500,00 din 102 upravičencema od skupnega števila 137 borcev za severno mejo. SOCIALNO SKRBSTVO - OSTALO Izdatki socialnega varstva se v letu 1974 povečujejo predvsem na račun vseh vrst družbenih denarnih pomoči po podpisanem sporazumu materialnih izdatkov zavoda za socialno delo ter prispevkov za starostno zavarovanje socialno ogroženih kmetov. Zavod za socialno delo predlaga povečanje funkcionalnih izdatkov za 29% na realizacijo v letu" 1973. 283 občanov prejema stalno mesečno družbeno denarno pomoč, med temi je 75 oseb, ki jim je ta pomoč edini vir preživljanja in bodo predvidoma prejemali v letu 1974 500,00 dinarjev mesečne denarne pomoči. Ostalih 208 prejemnikov družbene pomoči pa bo prejemalo mesečno po 250,00 dinarjev. Razpon različnih vrst družbenih pomoči določi vsako leto s sklepom svet za socialno varstvo. V breme funkcionalnih izdatkov zavoda se izplačujejo oskrbnine za 145 odraslih občanov, in za 105 mladoletnikov, rejnine, enkratne pomoči. Prispevek k prehrani otrok osnovnih šol bo porabljen za 1320 socialno ogroženih otrok - vozačev za šolske tople malice in kosila, pomoči k stroškom za šolo v naravi pa bo deležno 130 socialno šibkih otrok. Pomoči na domu bolnim in starim občanom je bilo v letu 1973 deležnih 32 občanov (v letu 1972 36 občanov). Ta pomoč je organizirana pri Domu na Bokalcah, nudita io dve strežnici na predlog zdravnika ali medicinske sestre. Socialna služba občine se zaveda, da je ta pomoč še zelo skromna, če upoštevamo veliko število starih ljudi v občini, ki so te pomoči potrebni V letu 1973 je prejemalo 97 socialno ogroženih kmečkih družin oziroma 290 otrok družbeno denarno pomoč. Ker še niso znani kriteriji dodeljevanja te pomoči za leto 1974, je v proračunu predlagan enak znesek kot lani. Zvezo slepih, Zvezo gluhih, zvezo civilnih žrtev vojne in medobčinsko konferenco za rehabilitacijo invalidov sofinancira 17 občin. Te humane organizacije delajo po svojih vsakoletnih programih dela. Njihovo delo je uspešno in zelo koristno za družbo, kar je razvidno tudi iz njihovih vsakoletnih obširnih pismenih poročil. DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI V skladu z načeli nove ustave, ki določa novo vlogo in naloge krajevnih skupnosti, predlagamo, da se povečajo funkcionalni izdatki za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti. Občinski proračun se bo predvidoma povečal v letošnjem letu samo za ca. 16 % glede na lansko leto, zato pa lahko le s skrajnimi napori povečamo sredstva, namenjena krajevnim skupnostim, za 23 %. Kot je razvidno iz tabele, se predvsem povečajo funkcionalni izdatki, zato je potrebno zmanjšati sredstva za inve- izračunani tako, da so krajevne skupnosti sticije, kijih opravljajo krajevne skupnosti. V predlogu za dodelitev sredstev za posamezne krajevne skupnosti smo upoštevali naslednje kriterije: 1. Funkcionalni izdatki so izra« grupirane v 4 skupine. - Pri razporejanju v skupine smo upoštevali predvsem število prebivalcev in značaj krajevne skupnosti (mestne, primestne ali izvenmestne), ker je od tega v veliki meri odvisna potreba po številu redno zaposlenih delavcev za osnovno funkcioniranje krajevne skupnosti, z ozirom na njeno dejavnost. V teh kriterijih ni zajeta komunalna dejavnost, ker se mora v krajevnih skupnostih, ki imajo večjo komunalno dejavnost, pokrivati del stroškov za zaposlenega tudi iz komunalne dejavnosti. - Po skupinah je predvideno, da bi imela 1. skupina enega delavca s polnim delovnim časom in ehega delavca s skrajšanim delovnim časom. Za materialne stroške pa predvidevamo 16.000,00 din. V H. skupini naj bi bil redno zaposlen en delavec, materialni stroški pa bi znašali 12.000,00 din. V III. in IV. skupini je predvideno, da bi bil zaposlen delavec samo s skrajšanim delovnim časom, za materialne stroške pa dobi III. skupina 8.000,00 din in IV. skupina 4.000,00 din. 2. Predlog razporeditve sredstev, namenjenih za financiranje vzdrževalnih del, ni bil izvršen na podlagi nekega fiksnega razdelilnika, temveč se je predlog sredstev ocenjeval individualno za posamezno krajevno skupnost glede na dolžine in stanje (ravninski ali hribovit teren, barjansko območje ipd.) krajevnih poti z objektom razsežnosti omrežja javne razsvetljave, števila krajevnih pokopališč, števila in razsežnosti krajevnih vodovodov in kanalizacij, stanje in število manjših vodotokov in melioracijskih jarkov ter drugih komunalnih naprav. 3. Predlog razporeditev sredstev, namenjenih za investicije, pa je v okviru razpoložljivih sredstev narejen na podlagi sledečih kriterijev: - zagotoviti je enakomeren razvoj posameznih območij, pri čemer se upošteva dosedanja vlaganja; - prednost imajo tisti objekti, kjer gre za dokončanje že začetih del, kjer so bila že vložena večja sredstva; - prednost imajo tisti objekti, za katere so občani uspeli angažirati lastna in druga sredstva; - glede na sklepe sanitarne inšpekcije imajo prednost sanitarni problemi (kanalizacija s čistilno napravo, vodovod); - gradnja večjih cestnih objektov, investicij v šolstvo in otroško varstvo, investicije na področju kulture, telesne vzgoje ipd., ni predmet tega programa, temveč posebnih sredstev; - stanje gradbene dokumentacije (projekti, lokacijsko in gradbeno dovoljenje). NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Po odloku o ustanovitvi sklada ljubljanskih občin pri TIS Ljubljana za gradnjo šol in vzgojno varstvenih zavodov je SOb Ljubljana Vič-Rudnik dolžna zagotoviti komunalno urejeno zemljišče, sredstva za komunalne iriključke in ureditev okolice novogradnje za vse šole in VVZ, ki se radijo iz samoprispevka. S spremembo načina financiranja samoupravnih skupnosti se pre-lašajo v pristojnost teh skupnosti vse investicije in vzdrževalna dela v olah in VVZ, občinam pa še vedno ostanejo obveznosti iz prvega od-tavka in stare obveznosti, kijih ima občina v zvezi z gradnjo VVZ in šol. Občina Ljubljana Vič-Rudnik mora v letu 1974 zagotoviti urejeno emljišče, plačati komunalne priključke in zunanjo ureditev za novo-radnje: osnovni šoli Vič in Horjul ter VVZ Vrhovci. Poleg tega pa mora agotoviti sredstva za zunanjo ureditev pri VVZ VS-6 in VVZ Malči Jelič na Viču ter za osnovno šolo na Dobrovi. Vsi trije objekti bodo grajeni do novembra 1974. Da bi lahko pokrili te obveznosti v tem letu, potrebujemo znatna redstva, ker bo samo zemljišče za osnovno šolo na Viču stalo 2,000.000 lin in to zaradi odkupa in podiranja stanovanjske zgradbe ter zagotovitve reh stanovanj. V tem znesku pa ni upoštevana zunanja ureditev in ko-nunalni priključki, ki bodo znašali predvidoma 1,'200.000 din. Zunanja rreditev in komunalni priključki pri drugih objektih bodo znašali preko 5,000.000 din. Iz starih obveznosti mora občina dokončno urediti 3 oddelke VVZ nstojbine od motor, vozil Republiška sredstva, namenjena za financiranje cest Dotacija iz proračuna za vzdrž. lokaL cest in mestnih ulic dotacija iz proračuna za vzdrž. lokaL cest in mestnih ulil 0 Dotacije iz proračuna za popravila cest in rekonstrukcije l' Dotacija iz proračuna za plač. anuitet Dotaciji iz proračuna za vzdrž. železniških križišč - Drugi dohodki in namenski prispevki Prenos aedstev po odloku o zaključnem računu proračuna zal. 1972 Dotaciji iz proračuna za Karlovški most SKUPAJ io! U_ izdatki Obveznosti iz prejšnjega leta jj' Anuitete 3. *uiuiieic 4' Vzdrževanje lokalnih cest .5’ Vzdrževanje železniških križišč 6 Popravila in rekonstrukcije 7, " Načrti in odškodnine 8, “Ofinanciranje programov KS [9^ Nepredvideni izdatki Karlovški most skupaj Z^n^BEN RAČUN PRISPEVKA ^ORabo MESTNEGA ZEMLJIŠČA ?ap. 1. 2. 3. dohodki Prenešena sredstva iz prejšnjega leta “Ometa za tekoče leto oz. izterjava prispevka iz prejšnjih let O^gi dohodki skupaj 4. 5. 6. 7. jz datki •nanciranjc programa gradenj in rekonstrukcij cest J^nanciranje drugih komun, objektov kolektivne komun, potrošnje n l°P sredstev SO Ljubljana-mesto Bančni in drugi stroški skupaj Plan 1973 Real iz. 1973 % predloga plana 1974 % 393.955 393.955,00 100 1,614.880 410 J,900.000 1,973.059,00 104 2,132.000 108 1,700.000 1,936.246,05 114 2,350.000 121 4,350.000 5,333.671,00 123 5,300.000 100 1,000.000 1,000.000,00 100 1,690.000 167 2,160.000 2,160.000,00 100 2,678.000 124 250.000 250.000,00 100 410.000 166 1,240 000 1,458.205,45 117 200.000 137 1,248.823 1,248.823,45 100 — — 500.000 500.000,00 100 - - 14,742.778 16,253.959,95 110 16,374.880 101 1,014.063 1,014.063,35 100 2,200.000 217 2,450.000 2,395.858,99 98 2,700.000 113 5,000.000 5,071.258,45 101 5,300.000 105 410.000 406.451,15 99 450.000 111 3,400.000 4,520.375,40 133 3,424.000 76 90.000 157.971,00 175 250.000 158 731.9 52 433.102,00 59 700.000 163 46.763 39.999,75 85 100.880 252 1,600.000 600.000,00 38 1,250.000 208 14,742.778 14,639.080,00 99 16,374.880 112 Plan 1974 Real iz. 1973 % Osnutek plana 1974 % 47.802 47.802,29 100 452.870 946 1.855.000 1,676.273,35 90 1,700.000 101 642.248 810.308,05 126 300.000 2,545.050 2,534.383,69 99 2,452.870 97 1,800.000 1,390.022,60 78 1,640.000 118 180.000 167.83 2,55 93 295.000 123 556.000 520.199,55 94 510.000 98 9.050 3.459,00 38 7.870 220 2,545.050 2,081.513,70 82 2,452.870 118 Sredstva za ceste se zbirajo na posebnem računu za ceste, katerega dohodki so izvirna sredstva (pristojbine od motornih vozil in odstopljena republiška sredstva), dotacije iz proračuna ter drugi manjši dohodki in namenski prispevki Poleg teh sredstev se za gradnjo in rekonstrukcijo mestnih ulic na mestnem območju lahko uporabljajo sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča, za gradnjo in rekonstrukcijo lokalnih cest in mestnih ulic na barjanskem območju pa tudi sredstva rezervnega sklada (poplavna sredstva). Obrazložitev izvršitve programa za leto 1973: Realizacija dohodkov v letu 1973 je bila večja od planirane za 10 %, realizacija izdatkov pa je bila izpolnjena 99 %, medtem ko so bile med posameznim postavkam večje razlike, in sicer: ad 3) Dotok republiških sredstev, namenjenih za financiranje lokalnih cest, je bil zaradi večje potrošnje bencina večji za 14 %, kot je bilo predvideno. ad 4) Občinska skupščina je namenila za ceste za 23 % večjo dotacijo, ad 8) Na postavki drugi dohodki in namenski prispevki je bilo za 17 % več realiziranih sredstev, ker so bili iz banke vrnjeni 10 % pologi, katere je bilo potrebno odvesti v banko pred začetkom posameznih investicij. ad 15) Zaradi povečanih dohodkov je bilo na postavki popravila in rekonstrukcije za 33 %večja potrošnja. ad 17) Ker krajevne skupnosti niso uspele angažirati v predvideni višini sredstev občanov, pa tudi pridobiti dokumentacije za realizacijo svojih programov, niso bila uporabljena tudi v celoti sredstva, namenjena za so-, financiranje teh programov. ad 19) V letu 1973 niso bila uporabljena vsa sredstva, namenjena za čiščenje terena zaradi gradnje novega Karlovškega mostu, ker je bil finančni sporazum o sofinanciranju teh del za leto 1973 medrepubliško skupnostjo za ceste, SOb Ljibljana-Center in SOb Ljubljana Vič-Rudnik dosežen šele v mesecu decembru. Dela sov teku. Obrazložitev plana posebnega računa za leto 1974: Za Jeto 1974 se predvideva, da bodo izvirni dohodki le nekoliko večji, kot so bili v letu 1973, medtem ko naj bi celokupne dotacije iz občinskega proračuna (postavka 4, 5, 6 in 7) od realizacije 9,243.6 71 din v letu 1973 povečala na 10,078.000 ali 22 %. Ostali dohodki se predvidevajo samo v manjših zneskih, tako da bi bilo v letu 1974 na razpolago skupno za 16,374.880 din. Za isti znesek je narejen osnutek predloga izdatkov, in sicer: ad 11) Obveznosti iz prejšnje gr leta so naslednje: - neplačani račun za cesto Rakitna (situacija prejeta v letu 1974) - neplačan račun za cesto Raška-Rob (situacija prejeta v letu 1974) - neplačan račun za Jadransko ulico (situacija prejeta v letu 1974) - Kadovški most (še ne izvršena dela) 807.947,30 din 240.914,15 din 146.482,50 din 1,000.000,00 din 2,195.343,95 din ad 12) Anuitete se zaradi prejetih kreditov v letu 1972 povečujejo za 13 ya ad 13) Sredstva, namenjena za vzdrževanje cest, sc povečujejo za 5 %. Za povečanje fizičnega obsega del bi sicer potrebovali 10 % povečanje, vendar zaradi mile zime računamo, da bo zadostovalo tudi 5 % povečanje ob pogoju, da bodo ostale cene na ravni iz leta 1973. ad 14) Sredstva, namenjena za vzdrževanje železniških križišč, se povečujejo za 11 % ker bo v letu 1974 potrebno zamenjati večino dotrajanih pragov. ad 15) Spričo porasta ostalih postavk se sredstva, namenjena za rekonstrukcije, zmanjšajo za 24 %. ad 16 in ad 18) Sredstva, namenjena za načrte in odškodnine (I = 158) ter za nepredvidene izdatke (I = 252), imajo sicervelike indekse povečanja, vendar gre tu za majine zneske, ki bistveno vplivajo na ostala sredstva ad 19) Za dokončno pripravo zemljišča za gradnjo Karlovškega mostu IZ DATKJ potrebujemo še 5,000.000 dia Z repu bi iš ko skupnostjo za ceste ter SOb Li"" - “ ■ ................ Ljubljana-Center predlagamo dogovor, da bi republiška skupnost za ceste pričevala 2,5 milijona din, SOb Ljubljana-Center .1,250 milijona din, kolikor naj bi prispevala tudi naša občina. Obrazložitev: Celotni dohodki so bili v letu 19 73 realizirani 99 %, izdatki pa 82%. Prenešena sredstva postavka 1) v znesku 4 52.870 din, so bila namenjena za plačilo situacij, ki pa so prispele šele v letu 1974. Te situacije pa bodo plačane iz sredstev posebnega računa za ceste ter se zato prenešena sredstva v celoti porabijo za realizacijo tekočega programa. Priliv sredstev (postavka 2) za leto 197J je bil realiziran 90 % ker se je z izterjavo pričelo šele jeseni. V letu 1974 bo izterjava potekala že spomladi, tako da se predvideva indeks 120 %. Drugih dohodkov iz sredstev vrnjenih bančnih pologov (postavka 3), se v letu 1974 ne predvideva. Sredstva prispevka se prvenstveno uporabljajo za financiranje programa gradenj in rekonstrukcij cest (postavka 4) z indeksom 118, v manpi meri za financiranje drugih komunalnih objektov kolektivne komunalne potrošnje (postavka 5) po programu krajevnih skupnosti ter za financiranje mestnega programa gradenj in rekonstrukcij objektov kolektivne komunalne potrošnje (postavka 6). C. INVESTICIJSKA SREDSTVA IN PROGRAM DEL DOHODKI 1. Posebni račun za ceste (postavka 15: popravila in rekonstrukcije) 2. Poseben račun prispevka za uporabo mestnega zemljišča (postavka 4-financi-ranje programa gradenj in rekonstrukcij) 3. Rezervni sklad (poplavna sredstva) 1. Večna pot 2. Spodnji Rudnik II (Vinterca) 3. Raška-Rob 4. Pijava gorica-Želimlje 5. Cesta na Brdo 6. Tomažičeva ulica 7. PodaljšekCestc v Mestni log (most) 8. Viška cesta (odškodnina) 9. Podaljšek Titove c. 10. Predjamska 11. Obračališče Rudnik 12. Cesta Matena-Iška loka 13. Polhov Gradec 400.000 100.000 750.000 400.000 700.000 400.000 1.500.000 500.000 300.000 300.000 134.000 100.000 50.000 5.634.000 V letu 1973 je KS ŽelimIje s svojimi sredstvi in s prispevki občan« pričela urejati avtobusno linijo na najbolj kritičnem odseku. S gramiranimi sredstvi bi zaključili dela na tem odseku. 5. Cesta na Brdo Cesta na Brdo sc urejuje po odsekih že več let Na odseku Utensilia , gostilna Brdo še ni položena niti meteorna niti fekalna kanalizacija. Mm podjetjem Kanalizacija, komunalnim skladom in občino je v teku dogovot da bosta Kanalizacija in komunalni sklad financirala gradnjo kanalizac# občina pa bi izvršila zasip, tako da bi se s tem že tudi urejevalo cesto, del« pa bi tudi financirala meteorno kanalizacijo. Kanalizacija prispeva 100.00* din, komunalni sklad pa 400.000 din. 6. Tomažičeva ulica - » Urejanje te ulice na odseku Ulice Malči Beličeve-Gorjančeva, pomeni ^ ključek del iz leta 1973. 7. PodaljšekCestc v Mestni log j Na trasi podaljška Ceste v Mestni log je predviden nov most preko Male? grabna Izgradnja tega mostu je potrebna zaradi gradnje nove RTF Trno™ brez katere soseska Trnovo ne more iti v gradnjo. S programiranim znesk® bi bil zgrajen nov most, priključki nanj pa bi bili še začasni 8. Viška cesta (odškodnina) S programiranim zneskom bi odplačali zadnji obrok bivšima lastnikn™ Ivanu Knezu in Urošu ter bi tako pridobili zemljišča za nadaljnjo graaHf nove Viške ceste. 9. Podaljšek Ttove ceste . Komunalni sklad ima v programu gradnjo kanala po podaljšku T'U” ceste. S programiranim zneskom bi zasip bil izvršen tako, da bi se l*1*1 urejalo že tudi makadamsko vozišče, delno pa bi plačali tudi odškodnine- 10. Predjamska ulica (meteorna kanalizacija) . Za ureditev meteorne kanalizacije vodi postopek sanitarna inšpekcija, zahteva gradnjo tega kanala na odseku Jamnikarjev-Glinščica. 11. Obračal^če Rudnik .- Z gradnjo obračališča Rudnik bi lahko mestno avtobusno linijo Ru®11 podaljšali do Vinterce. 12. Naselje Matena .i Skupno s sredstvi občanov in KS Ig bi lahko asfaltirali cesto skozi na*1! Matena. 13. Polhov Gradec - Zalog Obrazložitev Iz pregleda dohodkov je razvidno, da se predvideva skupaj 5,634.000 din investicijskih sredstev. Poleg teh sredstev so še možna dodatna sredstva. če bo prišlo do povišanja tarif prispevka za uporabo mestnega zemljišča ali če bodo ostale ljubljanske občine dale na razpolago svoja rezervna sredstva, za kar so bile dane ustrezne vloge. Razpoložljiva sredstva bi bila porabljena naslednje: 1. Večna pot 1. Večna pot Ureditev Večne poti je bila že več let v občinskem programu, vendar do realizacije ni prišlo, ker LUZ ni izdelal lokacijske dokumentacije (naročilo, dano aveusta 1972). Ta ie sedaj v končni obdelavi ter bo tako možno pričeti realizacije ni prišlo, ker LUZ. m izdelal loKacijsKe aoKumemacije inarocuo, dano avgusta 1972). Taje sedajv končni obdelavi ter bo takomožno pričeti z urejanjem ceste na odseku od Ceste V — Ceste XV s peš potjo. 2. Spodnji Rudnik II udi ta cesta je že nekaj let 3,424.000 1.640.000 570.000 5.634.000 Tudi ta cesta je že nekaj let v občinskem programu. Do dokončne realizacije še ni prišlo, kerzaradi nasprotovanja enega uživalca zemljišča, ki noče odstopiti potrebnega zemljišča za urejanje ceste, lokacijska odločba še ni pravnomočna. Ker pričakujemo, da bo pritožba za občino ugodno rešena, bi bilo cesto s programiranim zneskom možno urediti na odseku od Ceste V' do Mercatorja. 3. Rašica-Rob S programiranim zneskom bi nadaljevali v letu 1973 začeto delo na odseku do zaselka Knej. 4. Pijava gorica-Želimlje Za ureditev nekaterih kritičnih mest na dotrajanem podpornem zidu>; razmejuje ceste od Velike Božne, je bil med občino in-podjetjem za urep) hudournikov dosežen dogovor o sofinanciranju sanacije teh mest , V primeru kakršnihkoli dodatnih sredstev je nujno narediti še ojači asfalta na Cesti VI in Cesti XV (avtobusna linija Vihovci-Brinje) asfaltirati cesto skozi Notranje gorice. Dohodek od premoženja Z zakonom o davkih občanov, sprejetim v začetku leta 1972, je bil uveden davek na dohodek od premoženja, ki ga doseže lastnik stanovanja, poslovnih stavb, poslovnih prostorov, garaž ali počitniških hiš z oddajanjem stanovanj ali opremljenih sob, poslovnih stavb, poslovnih prostorov, garaž ali počitniških hiš v najem oziroma najemnik z oddajanjem v podnajem. Obdavčitev ni nova, novo je le to, da je bila v letu 1972 vključena obdavčitev opremljenih sob. Davčni zavezanci so dolžni do 31. januarja tekočega leta vložiti napoved za odmero davka na dohodke od premoženja, ki so ga dosegli v preteklem letu z oddajanjem stanovanj, poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem oziroma z oddajanjem opremljenih sob v podnajem. Napoved so dolžni vložiti tudi vsi tisti občani, ki imajo dohodek od premičnin, danih v zakup, dohodek, dosežen s prodajo večje ali trajnejše uporabne vrednosti in eventuelno druge dohodke, ki izvirajo iz premoženja. Osnova za odmero davka na dohodek od premoženja na dohodke, ki jih lastnik oziroma najemnik doseže z oddajanjem v najem oziroma v podnajem, je znesek stanarine oziroma najemnine, zmanjšan za enoletno amortizacijo, stroške vzdrževanja in upravljanja ter pri poslovnih prostorih za stroške obratovanja. Za poslovne prostore znašajo ti strošti 40 % od dohodka, doseženega z oddajo v najem, pri opremljenih sobah in pri oddajanju sob v podnajem pa ti stroški predstavljajo 60% doseženega dohodka. Od ostanka dohodka plačujejo davčni zavezanci davek od premoženja in premoženjskih pravic po naslednjih stopnjah: ŽENJSKIH PRAVIC44. Pod zaporedno številko I. se vpisuje dohodek, ki ga doseže zavezanec z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš. Pod zaporedno številko II. se vpisuje dohodek, ki ga zavezanec doseže z oddajanjem opremljenih sob. Pod zaporedno številko III. — dohodek dosežen iz drugih naslovov — vpisuje zavezanec dohodek, ki ga je dosegel z oddajanjem stanovanjskih pro- storov v podnajem, z oddaja- dc njem premičnin v zakup, do- hodek dosežen s prodajo stvari večje ali trajnejše vredno dr fnosti in eventuelne druge dohodke, ki izvirajo iz premoženja. Pod pripombe zavezanca naj bi bili vpisani uporabniki stanovanj, poslovnih prostorov in počitniških hiš ter garaž, ki so dane v najem oziroma v podnajem. Zavezanec, ki napovedi ne vloži pravočasno, mora plačati na račun povečanega davka 5 % od odmerjenega zneska davka, če pa napovedi ne vloži niti na kasnejši osebni poziv, pa mora plačati na račun povečanega davka 10% od odmerjenega zneska davka. Rok za vložitev napovedi je že pretekel, vendar le-teh nekateri občani še niso vložili. Napoved je možno vložiti naknadno, le da je pri zakasnjeni vlogi davek povečan za 5 %. Ker je bilo v letu 1974 vloženih 20-krat več napovedi za dohodek, dosežen iz naslova oddajanja v najem oziroma podnajem v letu 1973 kot je bilo vloženih napovedi v letu 1973 za dohodek, dosežen z oddajanjem v najem oziroma podnajem v letu 1972 sklepamo, da vsi zavezanci niso napovedali tega dohodka za leto 1972. Po podatkih inšpekcijskih služb pa tudi za leto 1973 vsi zavezanci niso oddali odgovarjajočih napovedi. Zavezanec, ki doseže dohodek, pa ga ne prijavi, napravi prekršek, v kolikor odmerjeni davek od doseženega dohodka ne presega 2.000 din. Za ta prekršek se lahko zavezancu zaračuna poleg 10% povečanega davka še davek v enkratnem do 10-kratnem znesku. Če odmerjeni davek presega 2.000 dinje storjen kazenski prestopek, ki se obravnava po kazenskem zakoniku. S. E. NAGRADA 0REŠK0VIČU Poslovno združenje obrti, komunale in male industrije je letos po tradiciji spet podelilo nagrade in priznanja. Poslovno združenje pokriva območje Ljubljane, Gorenjske, Notranjske, Dolenjske, Primorske in del Štajerske. Na tem področju je zelo težko izbrati ljudi, primerne za priznanja, saj je veliko delavnih in ustvarjalnih. Iz te skupine marljivih in sposobnih delavcev pa je letos izbrala posebna komisija pri poslovnem združenju za prvonagrajenca JOŽETA ORE-SKOVIČA, direktorja Elektro- javnost in samoupravljanje. Glede na take ocene se je poslovno združenje odločilo podeliti letos prvo nagrado za posebne delovne uspehe direktorju Elektro-montaže Jožetu Oreškoviču. Ko smo se razgovarjali s prvo- nagrajencem, nam je Jože Ore- - 'ič ................. škovič povedal: „Vesel sem tega priznanja, to priznam, saj to ni le priznanje meni, temveč celotnemu kolektivu Elektromon-taže, ki se je trudil in jaz sem bil tu le eden delavcev, ki so pomagali graditi to podjetje. Pri- znanje, ki sem ga prejel, je pri-ki uspesi montaže, ki ima sedež in proiz-“ obč znanje kolektivu, ki uspešno in marljivo dela. Kot nagrajenec mislim, da je še precej vodilnih, ki zaslužijo tako priznanje. Nam vodne prostore v naši občini. Podjetje Elektromontaža se je razvilo iz majhne obrtne delavnice, ki je bila ustanovljena leta 195/ in jo vodi uspešno že od samega začetka sedanji direktor v Elektromontaži je to priznanje ......................... Ti nad do % 5.000 20 5.000 - 10.000 25 10.000 - 15.000 30 15.000 - 20.000 35 20.000 - 25.000 40 25.000 - 30.000 45 30.000 50 Jože Oreškovič. V tem času je podjetje stalno raslo in se širilo brez sta Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe v najem preko zveze študentov, turističnih ; brez stagnacije ali celo nazado-• vanj. V zadnjih petih letih je ce-! lotni dohodek porasel za 135 : odstotkov, poslovni skladi za J 300 odstotkov, skladi pa za 276 ■ odstotkov. Ti rezultati so zelo ugodni in kažejo na zelo dobro poslovanje Elektromontaže. V občinskem merilu je Elektromontaža že dalj časa na vrhu društev, organizacije za gospo-hii darjenje s stanovanjskimi hišami ali preko drugih ustreznih organizacij, se prizna posebna davčna olajšava, ki je 50 % odmerjenega davka. Dohodek, ki ga dosežejo z oddajanjem, so dolžni napovedati na posebnem obrazcu „NAPOVED ZA ODMERO DAVKA NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMO- lestvice najakumulativnejših delovnih organizacij. Skrivnost tako uspešnega poslovanja je v razvitem samoupravljanju in dobrem sodelovanju z organi upravljanja in vsega delovnega • kolektiva pri vodenju podjetja. : Velike zasluge za razvoj podjetja in njega uspešno poslovanje pa ima nedvomno njegov direktor Jože Oreškovič. Po oceni delavskega sveta podjetja Elektromontaža ima za razvoj podjetja v taki meri znatne zasluge direktor Jože Oreškovič, ki je spodbujal ne le uspešno poslovanje, temveč tudi družbenopolitično de- spodbuda za nadaljnje delo. Ta _ spodbuda je še posebej važna, : ker bomo sedaj gradili nove pro- • izvodne prostore. Poslovno združenje, ki zdru- : žuje 95 podjetij s preko 7000 za- j poslenimi te stroke, se je odlo- ! čilo za podeljevanje teh nagrad, j ki so v malem Kraigherjeve na- ; grade Gospodarske zbornice, ker ■ majhna podjetja ne pridejo v po- : štev za Kraigherjeve nagrade, 5 vendar tudi mali dosegajo zavidljive uspehe. Slučaj je nanesel, da sta tudi druga dva letošnja nagrajenca Poslovnega združenja iz naše . občine, kot tudi dobitnik pri- : znanja. Drugo nagrado je prejel j Franc Kepic, direktor mizarstva j in tapetništva Ig, tretjo nagrado ; pa je dobil Jože Grm, direktor • podjetja Krim pleskarstva in pla- j stike. Obe nagradi sta podeljeni : za uspešno poslovanje podjetij. ! Priznanje pa je prejel Ciril Podržaj, direktor podjetja Kovino-servis. To priznanje so mu podelili za zasluge za ustanovitev podjetja, ki ga je uspešno vodil 10 let in je pri tem pokazal primer upornega in uspešnega prizadevanja za razvoj obrti in družbenega gospodarstva. M.DIM1TRIC lil O A1A l#1^ P A n II Al A A VA AVI rcaeieiureno V GIGKliailldn i V februarju so bile v naši občini spet z vso resnostjo oživljene razprave o elektrogospodarstvu oziroma položaju Savskih elektrarn, ki imajo sedež pri nas. Tudi tokrat je bilo precej razpravljanja okoli premalo urejenega položaja elektrogospodarstva v preteklosti in sedanjosti in težavah, ki so nastale zaradi tega, vendar so posvetili večjo pozornost samim odnosom znotraj podjetja Savske elektrarne. Komunisti v Savskih elektrarnah so prižgali rdečo alarmno luč, da nekaj ni v redu v samih odnosih zno- traj podjetja. Zato je svet ZK v elek-Slov trogospodarstvu Slovenije razpravljal o nekaterih negativnih pojavih, ki so se v zadnjem času dogajali v Savskih elektrarnah. O teh pojavih so posebej razpravljali tudi v okviru razprave o osnutku resolucije za kongres ZKS. Komunisti v Savskih elektrarnah so na sestanku sveta ZK ponovili ugotovitve njihovega prejšnjega sestanka o nepravilnostih, ki so se dogajale v podjetju. Posebej so poudarili, da šolanji direktor Savskih elektrarn ing. Jože Setnikar ne more več kandidirati za mesto, ki ga zaseda sedaj, ker nima podpore komunistov. Komunisti so mu to podporo odrekli, ker so v zadnjem času opazili pri svojem direktorju pomanjkanje nekaterih moralnopolitičnih kvalitet. Komunisti so ugotovili, da so za nekatere nepravilnosti, ki so se pojavile v zadnjem času, krivi vodilni, predvsem pa direktor Setnikar. Direktor je to kritiko tovariško sprejel in priznal, da se je v zadnjem času res preveč posvečal izgradnji nuklearne elektrarne v Krškem in premalo matičnemu podjetju, kjer je direktor, medtem ko je imel za ostale pripombe na svoje delo manj razumevanja. Komunisti pa so mu skušali prikazati na tovariškem sestanku še nekatere napake, ki so jih opazili in ki so škodovale odnosom v kolektivu. Direktor ing. Jože Setnikar pa je že pred sestankom in na njem jasno povedal, da nima več namena kandidirati ob reelekciji za direktorja Savskih elektrarn. Komunisti pa so ob temu poudarili, da tudi, če bi se za kandidaturo odločil, ne bi užival podpore ZK, ker njegova kandidatura glede na očitane mu napake ni več za-željena. Direktor namreč kot komunist ni ukrepal povsem v skladu z načeli, ki bi jih moral zastopati. V Savskih elektrarnah so tako prvi, ki so se konkretno v okviru predkongresne aktivnosti in duhu resolucije lotili urejanja razmer v slovenskem elektrogospodarstvu. stečem položaju in je zato svet , da bi se menil. morali za ne*c^,t stvari povsem sistemsko dogo val}* Ena takih zadev je vprašanje, jj naj krije izgubo, ki nastane v . trogospodarstvu zaradi zamrznje® uuguspuuaiMvu /.iuaui z.uiu»*"v ^ cen elektrike. Ce je splošen in'61^ da so cene na tej ravni in če je P. izvod na cena elektrike bj5.1,'™ višja, mora nekdo razliko kriti' sedanje reševanje pa tega ni res* Reševanje z akumulacijo P0111 namreč samopožiranje. V elektrogospodarstvu nan1^ kolektiv ne more samoupr*’ odločati, ker je dejavnost širofflj družbenega pomena. Samouprajj nje v samen kolektivu in tako ^ sam kolektiv ne morejo rešiti te . Ker je elektrogospodarstva( deve. redno važna panoga, kar smo uv’'.j| ob sedanjih energetskih kri22*1’,« li je treba posvetiti posebno P^jj nost, kar se tiče razvoja v boo nosti. To je treba rešiti na žir5‘ j,* saj kolektiv ne more sam. Da b*^ mere samoupravno uredili zb°fi podjetja Savske elektrarne, P* mnniKti 7aht«»v;ain HnctarlflO V*. M munisti zahtevajo dosledno ^ Komunisti so bili enotnega mišljenja, da se ne kaže prepirati, temveč povsem posvetiti delu in nadaljnjemu razvoju elektrogospodarstva, ki je marsikod v položaju pastorka. Ta veja, kot je znano, ni v posebej Me- čevanje ustavnih dopolnil in a ( nje v duhu resolucije za. kb^j % ZKS. Doslej je bilo uveljavi«) [, ustavnih dopolnil otežkočeno i ^ tlo, različnih tolmačenj, prema)% gnanosti delovnih ljudi in «>{c objektivnih pogojev. „{ 'fet| M. DIMITA tl! t) M Volil COLOR CREME KOLESTON BARVA + NEGUJE 1+1 COLOR CREME KOLESTON BARVA + NEGUJE 1+1 D S s n u s dan* ILIRIJA Ljubljane’ COLOR CREME KOLESTON BARVA + NEGUJE ■ ',<;J 1+1 s 'i v" $ 5.: i: t % 5 6 Iv s S) \ Nagrada za probleme Sklad za Plečnikove nagrade, ki podeljuje nagrade za najboljše stvaritve, je letos podelil eno nagrado tudi ljubljanskemu arhitektu Francetu Ivanjšku, ki ga v naši občini že zelo dobro pozna-m° kot načrtovalca in projektanta stanovanjskega naselja Mutgle. Od sklada, ki daje priznanja za najboljše stvaritve na po-dtočju slovenske arhitekture, je arhitektu Ivanjšku pripadla na-Stada za načrtovanje človekovemu merilu ustrezne stanovanjske soseske v Murglah, kot je sodila ‘ttija, ki ji je predsedoval dipl. mg. arh. Nikolaj Bežek. Žirija je utemeljila svojo odločitev s tem, “a je stanovanjska soseska Murgle prvič pri nas uveljavila v v?čjem obsegu organizirano, ra-cionalno in sodobno individual-1,0 zazidavo po načelih sodobnega urbanizma. To naj bi dajalo polotni soseski obeležje posebno kvalitetnega stanovanjskega okolja. Ob podelitvi je bilo slikati tudi mišljenje, da so slovenski arhitekti prepričani, da lahko stanovanjsko naselje v Murglah Uvrščamo med najbolj uspele urbanistične dosežke zadnjih let v..stanovanjski gradnji v Slove-mjj. Tako je torej mišljenje te ‘trije, katere odločitev je mnoge krepko začudila. Težko je laiku soditi o po-vsem strokovnih stvareh, zato se ne bom spuščal v ocenjevanje, pije problem nosilnih zidov od-ticno, dobro, poprečno ali slabo tesen, temveč se bom omejil na uružbeno oceno podelitve te nakrade. Žirija, ki je podelila Pleč-nfkovo nagrado Ivanjšku, očitno tj1 bila seznanjena z vsemi dejstvi, saj jc sicer zagotovo ne ?! Podelila. Pri takem priznanju, k' je pravzaprav ne le strokovno, temveč tudi družbeno, je treba Upoštevati še kaj drugega kot pa dobro rešitev npr. jedilnice. Na Jkanjškovo delo in načrtovanje jpUrgel je tako dolga vrsta pri-Pomb, da se jih ne da vseh na-*!eti, če pa koga le zanimajo, naj Sl Prebere naš časnik za nekaj let nazaj. ^ Oprostite, vendar, če so "turgle dosežek slovenske arhi-i^kture in dobre rešitve itn. sem »* Prohod za pešce in to na “ktomobilski cesti Vrhnika-jOstojna. O odličnih rešitvah v "turglah bi marsikaj vedeli pove- M Sl0J dl Murgl' dati stanovalci tega naselja, ki imajo pripomb na naselje tako vrsto, da so 'Murgle že več let na tapeti na vsaki seji kateregakoli sveta, sklada, komisije ali skupščine ali zbora. Prebivalci Murgel so morali ustanoviti že pred leti poseben klub stanovalcev, ki je bil v bistvu sindikat ljudi stanujočih v Murglah, ki je imel nalogo priboriti pravice stanujočim, saj je bilo in je naselje neurejeno. Oprostite, toda če so Murgle dosežek v urejanju v slovenskem prostoru, potem si ne morem predstavljati, kakšna so šele ostala naselja in če je možno živeti v njih. Bistvene pripombe prebivalcev Murgel na Ivanjškovo načrtovanje in reševanje so: prvotna poceni gradnja se je spremenila v izredno drago in je tako skrenila z družbeno začrtane poti, tempo gradnje je nekaj desetkrat počasnejši kot je bilo prvotno dogovorjeno in se tako sedaj gradi le po nekaj hiš na leto. Murgle bi morale biti že davno dograjene, pa so še sedaj v drugi fazi. Murgle nimajo dovolj otroških igrišč, nimajo rekreacijskih površin, nimajo športnih igrišč, nimajo dovolj zelenja ... Velike težave so z ogrevanjem. Prvotno naselje ima kurilnico, ki je skupna in se odlikuje po izredno slabem delovanju. Stroji so se kvarili in prebivalci zmrzovali. Bistveno dražje hiše imajo vsaka svoj dimnik in uspešno zasmraju-jejo celotno naselje. Tudi to je ena rešitev arh. Ivanjška, za katero je dobil nagrado. Napake bi lahko še naštevali, pa menim, da jih je dovolj. Ob vsem tem je podeljena Plečnikova nagrada za prebivalce Murgel, za občane občine Vič-Rudnik in še za marsikoga, ki zadevo pozna, hudo vprašljiva in glede na našteto tudi neprimerna. Zaradi Murgel in njih napačnega načrtovanja, bistvenih sprememb v načinu in namenu gradnje itn. so v občini že leta pereči politični problemi na širokem terenu. Je nagrada za to torej primerna? Mislim, da ne! Pri nagradi bi bilo treba upoštevati tudi družbenopolitični aspekt, ki pa očitno tu ni bil upoštevan in je zato nagrada za sečino, posebej pa še za prebivalce Murgel, podeljena na napačen naslov in napačnemu človeku. MILOVAN DIM1TR1C Delo Rdečega križa V tej številki Naše komune bi radi spregovorili nekaj besed o dejavnosti Rdečega križa, ki jo imenujemo podporno članstvo. To je še sorazmerno mlada dejavnost, ki se je pričela razvijati pred 5 leti, točno 1969. leta. Rdeči križ Slovenije prevzema vedno nove naloge, za katere pa potrebuje tudi določena sredstva. Namen ustanovitve dejavnosti podpornega članstva je podpreti program Rdečega križa. Čeprav naši občani precej dobro poznajo program Rdečega križa, naj vseeno naštejem nekaj najosnovnejših in najbolj značilnih nalog, s katerimi se ukvarja občinska organizacija RK Ljubljana Vič-Rudnik. Letovanje otrok je dejavnost, ki je močno prisotna pri našem delu. Omenjamo jo na prvem mestu, to pa zato, ker vsa sredstva zbrana s podpornim članstvom kanaliziramo v to dejavnost. Leta 1973 smo zbrali 19.333,10 din sredstev iz naziva podporno članstvo. Za letovanje otrok pa smo porabili 39.043,60 din sredstev. Letovali so 104 otroci iz področja celotne občine v Pacugu, na Debelem rtiču in Vranskem. Močno je poudarjena tudi socialna dejavnost, predvsem kot pomoč socialno ogroženim, akcija zbiranja in razdeljevanja oblačil itd. V osnovnih šolah mladi člani RK dosledno izpolnjujejo svoj program dela: zdravstveno vzgojna predavanja, teden boja proti TBC, boja proti alkoholizmu, teden RK, zbiralna akcija oblačil in obutve itd. Na področju krvodajalstva naša občina dosega lepe rezultate. V lanskem letu smo kljub velikim naporom vseh organizatorjev dosegli in presegli krvodajalski plan. Organiziramo tudi tečaje prve pomoči po osnovnih in srednjih šolah. Izvajamo zdravstveno vzgojna predavanja za vse sloje prebivalstva. Tesno sodelujemo z vsemi osnovnimi organizacijami RK na teritoriju naše občine. V kratkih obrisih smo vam nanizali obširen program našega občinskega odbora RK. Kot vidite je program prirejen za vse skupine naših občanov, s poudarkom na vzgoji mladine. Za izvedbo programa pa potrebujemo določena sredstva in ravno v ta namen je bilo organizirano podporno članstvo na Slovenskem. Naša občinska organizacija vključuje 55 kolektivnih in 343 individualnih podpornih članov. Vsem podjetjem in ustanovam, kot tudi posameznikom se v imenu občinskega odbora, kakor tudi v imenu tisočih pomoči deležnih občanov najlepše zahvaljujemo. Prosimo vas, da ostanete naš podporni član tudi za vnaprej, obenem pa prosimo še ostala podjetja in posameznike, da se priključijo k vrstam podpornih članov. Občinski odbor RK Ljubljana Vič-Rudnik Tekočina življenja Od novega leta sem poteka v naši občini krvodajalska akcija. Januarja je darovalo svojo kri na odvzemnih postajah 525 krvodajalcev, ki so zaposleni v kolektivih naše občine. Tovariš Baus z občinskega Rdečega križa nam je dejal: ..Januar in februar sta najslabša krvodajalska meseca. Čez leto pa dohitimo plan, ki si ga v začetku zastavimo. Običajno ta plan tudi nekoliko presežemo." ..Koliko krvodajalcev je bilo minulo leto v naši občini? “ ,,Bilo je 2412 krvodajalcev (tu so všteti tudi klicani), kar pomeni, da smo plan presegli za skoraj deset odstotkov." ..Potemtakem ne bo držalo, da ste bili v januarju pod planom? “ „Pa bo kar držalo, saj krvodajalska akcija ne poteka v naši občini skozi vse leto, marveč prve tri mesece v letu, trije odvzemi dnevi pa so še jeseni. Rad bi poudaril, da so januarja sodelovali v akciji vsi inštituti in vzgojno varstveni zavodi. Vsi kolektivi, ki so sodelovali, so to storili po svojih zmožnostih. Omeniti velja tudi to, da krvodajalske akcije pripravljamo skupaj z občinskim sindikalnim svetom, ki je pokazal polno mero razumevanja za to humanitarno delo." V. JERMAN Verniki niso podprli škofov id1 id Z« \d .v* lir hfiijj na, oziroma njeno uredništvo si je v letošnji tretji številki spet do-v,r>ešavanje v politiko, kjer kot glasilo rimokatoliške cerkve nima kaj ^ 1(1 j v Pogojih našega družbenopolitičnega sistema, to je ločenosti cerkve F« "dam6 in torej tudi od politike. To je bilo pojasnjeno že neštetokrat, l)t Možina očitno zavestno negira naše pozitivne predpise, d "totem n* ^‘ri očitne dezinformacije in to očitno namensko, ob čemer ne lil) V> r tiho. Na to moramo reagirati, vendar ne polemizirati, saj z Dru-'0Va ®,as‘*om ene 0(1 veroizpovedi nimam kaj polemizirati, ker je cerkev H|(!V j °d tifžave in dialoga ni. Očitno uredništvo Družine sili v politične y V 56 Vm®šava v politiko. Kam to vodi, smo že napisali v članku, ki ga 0re.a naPada v omenjeni številki. V* hištvo Družine je objavilo spet nepodpisan članek „Kazen za dobro-Snir- v rubri,(' Naš komentar. Verjetno izraža mnenje celotnega \er Va ali pa še koga, vsaj po rubriki sodeč. Toliko slabše! O dobro-hi lahko razpravljali precej, vendar lahko precizneje govorimo o D 'n Posledicah dobronamernosti ali ..dobronamernosti". Vnli!eva voznik pri polni črti in ga miličnik pri tem zasači, bo plačal Hj l ger Je kršil zakon (to je dejstvo), pa čeprav je imel dobro namero, da Up got-asn° vožnjo za prehitevanim vozilom ustvarjal kolone. Vq .°’ da Pri vsem seveda ne gre za kako pomoto (vsaj po vsebini skle-r?0ob*a 8re za rt*0!11 poročilo), čeprav je zapisano v Družini, da gre za 9. Vtieven*® konlerence 02 ZKS Ljubljana Vič-Rudnik. Kaj naj bi bilo to wv«hkCm ods,avku Pravij° Pr‘ Družini: ..Zlasti škofovski predlogi so c ?51i v 0 Prahu. Na najrazličnejših forumih in sestankih so debatirali o iskali v njih to, česar tam ni, ter (vsaj 'Jtv. . r
    o'i"1 'ska* ^esa’ ^r ne bi bilo v škofovskih predlogih oziroma bile ivjS^edica le-teh predlogov. h|a ,)c Pri Družini pišejo, da so povzeli članek dobesedno z napakami i. »In.. aksne nanaVe mkliio'’ Slovnične nravonisne. tiskarske stilistično (|f» I * - ■ Vi 4.1 I I I l.VVJ W , VJU P V/ .»...»..V v III/ I UJhord ^ ne napake mislijo? Slovnične, pravopisne, tiskarske 'tel., , akšnc druge? Družina piše, da se ne morejo spuščat stilistične morejo spuščati v vredno- |T«del, ;aKSne druge? Družina piše, da ... -----, .. ............. ŠL ahk0 k<>nfcrence, vendar ravno to s svojim zapisom počno. Menijo, da O0' i r\Ufav'j° le ob zapisu v našem časniku, nadalje pa pravijo dobe-(j'htavno k'8a Prcveva (članek namreč op. pisca) meče dokaj Čudno luč ii* ,v»o r, razPravo in široko demokratičnost, ki bi jo morala spremljati." j,lt'lr<:d,hšt4PraV0 L° ocenil kdo drug, prav gotovo pa ne Družina. Gospodje HV/^etj j Va Družine očitno nekaterih stvari ne razumejo ali pa nočejo LH je I) s’ v slednjem slučaju namerno razlagajo nekatere stvari napak, fill ^ojei?r.r0^®° s konference OK ZKS Lubljana Vič-Rudnik in nikakršen Jtjl' Plev. Lomentar posameznika ali našega uredništva. Poročilo s konfe-!tL»li drd Va duh konference in tam izrečenih stališč, torej ničesar ne izkri-ta^iti t08a^e tolmači, kot je bilo to postavljeno na konferenci OK ZKS. V 1 trdijo, da čuden duh preveva delo konference. To pa je ne le \! PoiLdela DK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik, temveč direktno vmešava-v' » pjno življenje in spet eden skokov v prepovedane vode. Kako si del 11 lenosti cerkeve in države nemoteno privoščiti cerkev, da ''hvjit>tava° "aiv|5jega organa ZK v občini? T|jd| na konferenci ne meče nikakršne čudne luči na ustavno raz-Sl/ n(; |,riUPrava mora biti v določenih okvirili in uzakonjenih normah. SZm'1 sodek)vanja v ustavni razpravi občanom, državljanom in ; Jožetu Pogačniku, Maksimiljanu Držečniku, Janezu Jenku, ®niču in Vekoslavu Grmiču ali kateremu drugih vernih občanov. Ti se lahko oglasijo tudi v časopisih, ki so temu namenjeni, ne v Družini, če bodo ti to objavili - če ne bo preveč napak. Nesprejemljivo pa je sodelovanje v razpravi, če sodeluje nadškof Jože Pogačnik itn., ker je to nastopanje s položaja v cerkveni hierarhiji in pomeni to vmešavanje cerkvenih predstavnikov in torej cerkve v državo in politično življenje. V okviru obstoječih zakonov in dogovorov bi torej zgoraj omenjeni občani in člani SZDL, sodelovali v ustavni razpravi na terenu kot občani in člani SZDL, ali pa bi kot taki pošiljali posamezno predloge ustavni komisiji, vendar spet kot občani in člani SZDL, ne pa kot nadškofje ali škofje. Nesprejemljivo je, da se zberejo omenjeni gospodje na posebnem sestanku kot predstavniki cerkva in potem kot taki pošiljajo s položaja cerkvene hierarhije predloge. To je vmešavanje cerkve v državo, kar pa ni dovoljeno in je torej kaznivo. Bistveno drugačen prizvok dobijo ti predlogi kot predlogi posameznika, občana, člana SZDL, kot pa če jih pošljejo kot poglavarji rimokatoliške veroizpovedi. Upamo seveda, da niso sklicali zborov volivcev - vernikov, ko govore v njihovem imenu. Način je torej zelo važen, ker se s tem spremeni zvok sodelovanja v ustavni razpravi. V okviru SZDL bi bili to predlogi občanov, tako pa so bili predlogi predstavnikov rimokatoliške veroizpovedi. To pa pomeni, da so se škofje grupirali sami za sebe, kot predstavniki cerkevene hierarhije, namesto da bi sodelovali kot občani. To pa je v pogojih ločenosti cerkve od države bistveno. Če bi škofje sodelovali posamično kot člani SZDL, ne pa kot škofje in torej predstavniki cerkvene hierarhije, ne bi bilo govora o kakih kazenskih sankcijah, temveč kvečjemu o predlogih, ki bi bili pač, če bi bili nesprejemljivi, zavrnjeni, če bi bili v redu, pa bi bili sprejeti. Tu bodo morda gospodje pri Družini našli odgovor na trditev, da „pri najboljši volji take logike ne moremo razumeti". Ce pošlje svoje predloge k ustavi, npr. društvo pravnikov, je to sprejemljivo, ker to društvo ni ločeno od države, cerkev pa je od nje ločena. Če ostanemo še pri tem primeru: če društvo pravnikov pošlje svoje predloge, predlagajo te predloge člani tega društva kot člani društva, ne pa kot sodniki, tožilci, sekretarji itn., torej s stališča svojega položaja v državni lestvici oblasti. Zakaj so se škotje zbrali posebej in ne na javni razpravi v okviru SZDL, če so nastopali kot občani? V to, da niso nastopali škofje kot občani, temveč s svojega položaja v cerkveni hierarhiji, kaže tudi eden uvodnih stavkov članka v Družini: „Ob členih, ki zadevajo življenje in delo verskih skupnosti v Sloveniji in SFRJ, so se k razpravi oglasili tudi škotje in nekateri posamezni verniki-občani." Iz tega je jasno razvidno, da so škofje nastopali kot poglavarji rimokatoliške veroizpovedi in ne kot verni občani, saj to gospodje pri Družini razlikujejo, lu je torej pots tem razlikovanjem podano zanikanje, da bi bili školovski predlogi, predlogi posameznih vernikov-občanov, kar edino bi lahko bili. Če so škofje napisali, da se s predlogi ne mislijo mešati, to še ne spodbije dejstva vmešavanja, kajti že dejstvo, da so jih javno publicirali in objavili kot škofje, pomeni vmešavanje, pa čeprav to še toliko zanikajo. Minimalna nedotakljivost, ki jo želijo gospodje pri Družini, je bila nedvomno zagotovljena vsem predlagateljem in to ne le minimalna, vendar za sodelovanje v razpravi v okviru SZDL, ne pa za kršenje zakonov ob temu. Po rezultatih javne razprave na terenu pa je očitno, da škofje s svojimi predlogi, ki so jih podajali kot predstavniki vernikov (s položaja v cerkveni hierarhiji) niso naleteli na podporo vernikov, ravno teh ljudi, za katere so se v besedah toliko potegovali in katere je cerkev že tolikokrat zapustila. Torej očitno verniki niso nezadovoljni s svojim položajem, sicer bi to povedali v javni razpravi in podprli škofovske predloge. Tega pa niso storili! Torej v njih ne vidijo svojega interesa. Članek v našem časniku ne more biti dezinformacija, ker je zapis dogajanja. Je bilo potem dogajanje, torej konferenca OK ZKS, dezinformacija? Zapisal sem poročilo in torej velja očitek konferenci OK ZKS, da ne pozna položaja. Prav tak očitek je torej namenjen konferenci, ko govore gospodje iz Družine o tem, da avtor ni bil poučen o razgovorih, tudi na najvišji ravni. KS »Milan Česnik« občanom! Hvaležni smo vsem delovnim ljudem in občanom krajevne skupnosti, ki ste z razumevanjem skoraj sto odstotno izpolnili anketne liste. Pripombe, iz katerih je razvidno, kako gledajo občani na delo organov KS in na bodoči razvoj KS, bodo dragoceno vodilo in pomoč za sestavo razvojnega programa naše krajevne skupnosti. Posebno se zahvaljujemo staršem otrok, ki so v celoti podprli akcijo sveta KS za gradnjo otroškega vrtca ter istočasno kritično ocenili delo teh zavodov. Vsi predlogi in pripombe bodo obravnavani in konkretno zajeti v programih dela krajevne skupnosti. Le ti bodo prioritetna naloga bodočih izvoljenih delegatov in izvršilnih organov KS. Razveseljivo je dejstvo, da se je za delo tako v KS kot na posameznih interesnih področjih prijavilo 385 občanov, med katerimi je precej mlajših. Njihova naloga bo, da z vso pozornostjo preučijo in uresničijo težnje občanov, da le-ti živijo v čimbolj urejenem in čistem okolju, primerni trgovski mreži, v urejenem prometu in skrbno negovanih otroških igriščih. Pomembna bo tudi nadaljnja skrb za stare in onemogle ter socialno ogrožene občane, kakor tudi za otroke tistih nekaj družin, ki živijo v neustreznih kletnih prostorih. Posebna solidarnost občanov in stanovanjske skupnosti za rešitev takih primerov bo osnovna naloga bodočih izvoljenih organov in delegatov KS. Vse pomembne akcije, ki bodo izpeljane na podlagi pripomb in pobud delovnih ljudi in občanov, bodo objavljene v občinskem glasilu „Naša komuna". Pomembno za razvoj krajevne skupnosti, reševanje socialnih, stanovanjskih problemov, otroškega varstva in varstva okolja, bo tudi sodelovanje organizacij združenega dela, TOZD in samoupravnih zavodov, fakultet in institutov. Dosedanja povezava krajevne skupnosti s temi organizacijami je bila prešibka, zato bodo novoizvoljeni organi KS morali v skladu z ustavo in novosprejetimi statutu, s sklenitvijo samoupravnih dogovorov in sporazumov najti čimboljše rešitve. Nova ustava, statut občine, mesta Ljubljaane in krajevne skupnosti, solidarnost in volja vseh delovnih občanov bodo vodilo za delo bodočih izvoljenih organov KS. Dali ste nam pobude - z delom in skupnimi solidarnostnimi akcijami jih bomo uresničili. Svet krajevne skupnosti: Predsednik sveta KS: ANTON KOŠIR RAZPIS Kuharja ali kuharico s kvalifikacijo ali polkvalifikacijo in nekvalificirane gospodinjske pomočnice, iščemo za sezonsko delo na morju (v Pacugu). Kuhar ali kuharica morata imeti poleg kvalifikacije še prakso in sposobnost voditi kuhinjo za okoli 200 oseb v izmeni. Ponudbe pošljite na: ZPM - Zveza prijateljev mladine, Ljubljana Vič-Rudnik, Trg Mladinskih delovnih brigad 14/11. Zveza prijateljev mladine, Ljubljana Vič-Rudnik mmm mmmm mmm mmm mmm amam mmm i Ker ni šlo za komentar, ampak poročijo, je torej očitek namenjen OK ZKS. V čigavem imenu sploh lahko škof pošilja predloge razen svojem državljanskem. Je bil morda izvoljen od vernikov? Kolikor se na zadevo spoznamo, je postavljen. Gospodje iz Družine pravijo, da so bili vajeni formualcij in parol v našem članku pred nekaj desetletji. Ali morda mislijo, da smo se medtem izneverili našim načelom? Ostali smo zvesti duhu socializma in torej socialističnim odnosom. V Družini pravijo tudi: „Prav tako se nam ne zdi prav, da se ob „neugod-nih“ predlogih zatekamo v preteklost, h konkretnostim ... Saj gre prav za to, da bi nova ustava - kljub morebitnim slabim izkušnjam preteklosti...“ Za gospode iz Družine so torej slabe izkušnje s cerkvijo iz preteklosti morebitne in torej pod vprašajem. Pisci niso torej prepričani v slabe izkušnje. V te slabe izkušnje pa bi lahko bili prepričani, saj bi se lahko spomnili na povezovanje uradne cerkve v času NOB z izdajalsko belo gardo. Duhovniki, ki so se tedaj zavedli svojega poslanstva poštenega in zavednega Slovenca, so se pridružili NOB in so bili zato obsojeni s strani uradne politike cerkve. Še danes je odprto vprašanje obsodbe tedanje politike cerkve s strani cerkvenih krogov sirnih. Zakaj cerkveni dostojanstveniki niso obsodili svojih predhodnikov, npr. škofa Rožmana, saj je njegovo delovanje v času NOB nedvomno negativno in izdajalsko. Če bi cerkev obsodila in se odpovedala v celoti tedanjemu početju svojih dostojanstvenikov, bi to nedvomno naletelo na pozitiven odmev in bi lahko izginila marsikaka senca, ki zaradi hipoteke pada na današnjo cerkev. Da so slabe izkušnje s cerkvijo v preteklosti in včasih tudi sedanjosti resnične, in da obstajajo, morajo priznati tudi gospodje pri Družini. Če pa za te slabe izkušnje ne vedo, naj si gredo pogledat npr. spomenik žrtev na Urhu. Družina piše dalje: „Ali moramo res vsakemu kaplanu, ki je s skupinico otrok odšel na potep, očitati, da prerašča ,.zakonite okvire cerkve? “ „Tu se popolnoma strinjamo in je torej stična točka. Ne moremo mu očitati, kajti to je premalo, temveč mislimo, da mu je to treba preprečiti, saj je prepovedano. Ob tem se spet pojavlja vprašanje preseganja verskih in cerkvenih okvirov, oziroma preseganja verskega čustvovanja. Dejavnost izven tega področja pa je že težnja po klerikalizmu. Poglejmo si, kako je ta problem definiralo predsedstvo in izvršni odbor RK SZDL: „N3varnost klerikalizma obstaja vse dotlej, dokler sc v kakršnikoli obhki javljajo težnje po posebnem organiziranju vernikov za zadeve splošno družbenega pomena izven religioznega področja." Take primere pa zasledimo večkrat. Eden takih primerov infiltriranja v družbeno sfero so že omenjeni izleti ali „potepi“, organiziranje vrtcev, športnih prireditev, dramatskih sekcij, turistične dejavnosti, karitativne dejavnosti, posedovanje emigrantskega tiska itn. Za to imam na voljo vrsto konkretnih dokazov in primerov. Gospodje pri Družini se sprenevedajo glede vrtcev. Ali mi lahko povedo, kje čuva skupina gospodinj, kijih navajajo kot primer, otroke? Jaz jim lahko povem, kje počnejo to skupine redovnic, če oni tega ne vedo in to počno za denar. Vse tako početje pa je preseganje verskega čustvovanja. Versko čustvovanje je namreč določeno in omejeno na zasebno verovanje (pozitiven odnos) v ..nadnaravne sile" in na obrede čaščenja teh ..nadnaravnih sil" v posebnih za to določenih prostorih (templji, mošeje, cerkve, sinagoge ...) z molitvami, bobnanjem, klanjanjem, obhajili... Ob koncu kaže povedati še to, da nima nihče ničesar proti vernikom ali veri, saj so mnogi verniki izpričali svojo zvestobo narodu v NOB, bistveno pa je vsak socializmu predan državljan, in to tudi veren, proti ustvarjanju paralelnih družbenih struktur in klerikalizmu. Verniki se bodo že sami oglasili, ko bodo menili, da so njih pravice prizadete in okrnjene in zato tega ni treba početi škofom, saj so verniki kot člani SZDL ali državljani dovolj zreli, da sami odločajo in precenijo, kdaj in zakaj se bodo oglasili. Odvetnikov ne potrebujejo. MILOVAN DIMITRIČ Prešernova družba prisotna v naši občini Po razpravah na sejah izvršnih organov OK SZDL in OS ZSS Ljubljana Vič-Rudnik ustanavljamo občinsko organizacijo Prešernove družbe tudi v naši občini. To predstavlja že zdaj blizu 60 delegatov iz krajevnih organizacij SZDL in osnovnih organizacij sindikatov v organizacijah združenega dela. Delegati ustanovne konference Prešernove družbe v večini delujejo v okviru programa prosvetno-kulturne dejavnosti izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikatov. i S knjigo prestopamo bregove številnih in skopili informacij minulega dne, spoznavamo in razkrivamo korene smiselnosti in bogastva našega življenja. Kdor ve in se zna povrniti k začetkom nastalih težav, laže spozna in ubira pot k rešitvam. V naši, življenja bogati samoupruvljalski socialistični družbi, kjer je človekovo delo edina podlaga za prilaščanje 'proizvoda družbenega dela in pod-aga za upravljanje družbenih zadev, to pomeni, da je vsakdo udeležen pri razreševanju številnih in zapletenih vprašanj življenja te družbe. Vsak od nas zato stopa preko različnih oblik združevanja dela, še včeraj neznan, zdaj in danes znan oblikovalec in soustvarjalec družbe, katere del je sam. Zato se organiziramo, zato želimo voditi enotno akcijo kulturnega poslanstva knjige. Organiziramo se v občinski organizaciji Prešernove družbe, ki naj odpira temeljna vsebinska izhodišča za oblikovanje samostojnih, svobodnih in ustvarjalnih vrednot delovnih ljudi in občanov, ki neposredno odločajo o sadovih svojega dela. Programska izhodišča bodoče občinske organizacije Prešernove družbe v naši občini predvidevajo: a) razvijanje bralnih in kulturnih navad neposredno tam, kjer se delavci največkrat množično srečujejo in dogovarjajo in tam, kjer ti delavci živijo skupno z drugimi občani, b) spremljanje in neposredni vpliv na založniško politiko domačih založb ter posredovanje njihovega programa knjižnih in drugih tiskanih izdaj delovnim ljudem in občanom preko tistih, ki sredino ljudi, s katerimi delajo in živijo, dobro poznajo in tudi cenijo, c) premagovanje miselnosti, ki uvršča knjigo in druge oblike tiskane storitve med potrošniške proizvode in tudi tako posredujejo brez osveščenosti, da je knjiga in druge tiskane storitve silen vzgojno izobraževalni in kulturni vzvod ter zato področje posebnega družbenega pomena in za našo samorastno družbo tudi pomemben družbeni interes, d) ustvarjanje takih pogojev za posredovanje tiskanih umetniških stvaritev in s ceno, ki bo dostopna BERT, ISKRENE ČESTITKE! Poleg Marjana skladatelja, prof. Lipovška in akademskega slikarja Lojzeta Spacala, je med letošnjimi Prešernovimi nagrajenci tudi naš dolgoletni občan iz Pod-rožniške ceste Bert Sotlar, eden najbolj znanih in priljubljenih jugoslovanskih dramskih, filmskih in televizijskih igralcev. Vendar pa je Sotlar kot član Drame SNG v Ljubljani ostal do danes zvest svoji največji igralski ljubezni - gledališču. Bert Sotlar se je rodil leta 1921 v Kočevju. Med svojo bogato kariero, ki se, kot sam pravi, zdaj počasi izteka, je bil v letih od 1947 do 1951 najprej član Jugoslovanskega dramskega pozo-rišta v Beogradu, nakar se je vrnil v Ljubljano, kjer je še zdaj član ansambla' osrednjega slovenskega gledališča. Tako je njegovo ime več kot 20 let povezano ne samo z ljubljansko Dramo, marveč z našo celotno scensko kulturo. Prav v Drami pa je ustvaril vrsto likov, ki bodo ostali ljubiteljem gledališke umetnosti še dolgo v spominu. Letošnjo Prešernovo nagrado je Sotlar prejel za svoje filmsko delo v zadnjih dveh letih. Najvišje nacionalno priznanje mu je bilo prisojeno za dve izredni igralski upodobitvi, in sicer v TV nadaljevanki in pozneje v filmu „Cvetje v jeseni", v katerih je uspešno zaigral vlogo očeta in za nastop v filmu ..Sutjeska", kjer je upodobil vlogo očeta treh sinov Dalmatincev. Pred leti smo Sotlarja predsatvili tudi našim bralcem. In od tedaj dalje je med rednimi bralci Naše komune, za čigar razvoj in možnosti je vselej pokazal veliko zanimanje. Prav zato nam je bilo pred dnevi, ob slovenskem kulturnem prazniku, toliko prijetneje, ko smo izvedeli, da je med Prešernovimi nagrajenci tudi naš znanec Bert. In, kaj naj bi mu še rekli ob najvišjem slovenskem priznanju na področju umetniškega ustvarjanja? Skromno, samo to: Bert, iskreno čestitamo! (iv) Vtisi z razstave F. Zupeta Ob počastitvi Prešernovega dne so v Horjulu pripravili retrospektivno razstavo akademskega slikarja Franca Zupeta - Krištofa. Razstava, ki sta jo v okviru kulturne akcije pripravili kulturno prosvetno društvo Horjul in ZKFO Ljubljana, sije ogledalo več kot šeststo ljudi. Akademski slikar Franc Zupet se je rodil leta 193 _______„ici slikar Franc Zupet se je rodil leta 1939 v Ljubljani. Mladost je preživljal v Horjulu, kjer je v prosvetnem domu prikazal svoja dela že kar šestkrat. Razstavljal je tudi v Kranju in Ljubljanskem koncertnem ateljeju. Franc Zupet - Krištof se ekspresivni portreti izražajo značilen Manj dovršen a še vedno izrazit se predstavlja 'n umetniško razkrivajo značilnosti, svojstvenost in umetniš! rahločutnost avtorja. B . SlMClC - BARSKI Opazovalec kaj hitro ugotovi, daje slikarjev osrednji problem človek, prav tako pa tudi razume, da v krajinah podoživlja svojo rahločutno, če že ne platonsko ljubezen do narave in njenih lepot. Zdi se, da v svojih portretih slikar razkriva močno težnjo po ne samo vizualnem, ampak slednjič tudi psihološkem dojemanju portretfl-anca. Pejsaži so za razliko od svojstveno in umetniško dobro dognanih portretov sicer nekoliko manj prepričljivi, vendar tudi ti dajo slutiti, da so plod trdne volje in nemirnega umetnikovega raziskovalnega duha. BRANKO VRHOVEC vsem delavcem in njihovim družinam, e) ustvarjanje kadrovskih in pro-storskih pogojev za širitev tiskane besede preko kroga zaupnikov Prešernove družbe in članstva in učinkovite mreže priročnih knjižic v kra-jevnili organizacijah SZDL in osnovnih organizacijah sindikatov v organizacijah združenega dela, 0 ustvarjanje pogojev in oblik žive predstavitve umetniške besede v temeljnih skupnostih občanov in delovnih ljudi, skupno s kulturnopro-svetnimi društvi in skupinami ter ži- vim stikoin na literarnih večerih z ustvarjalci umetniki. • S tem program možnosti ni izčrpan. Tudi ni rečeno, da bo že jutri osvojen ali že v nekaj mesecih izpolnjen. Vsaka dejavnost terja svoj čas in vsoto neposrednih naporov nosilcev, še posebno družbene organizacije Prešernove družbe. Prešeren in knjige Z vso ljubeznijo in spoštovanjem do velikega poeta, z vso prepričljivostjo nam je profesor Slodnjak razgrnil med pripovedovanjem o Prešernovem življenju in delu vrsto novih podrobnosti, katerih še nismo slišali ob takšnih spominskih slovesnostih. Prikazal nam je Prešerna in knjigo. Profesorjeva pripoved se je spletla v krog znanih dejstev iz Prešernovega življenja, ki nam jih ni prikazoval kot še nikoli slišane resnice, marveč jih je uporabil le zato, da je ob njih prikazal vse tiste življenjske postaje, ob katerih se je Prešeren srečal s knjigo: od knjig v študentskih letih do knjig v pesnikovi zapuščini. V hipu nam je postalo jasno, od kod Prešernu vse znanje, ki pronica iz tolikih njegovih pesmi, vse poznavanje dotedanje svetovne literature, zgodovine, mitologije. Besede zavzetega prešernoslovca so enako priklenile nase šolarje, ki so morda poznali eno samo Prešernovo pesem, kot tiste, ki so o Prešernu slišali in vedeli mnogo več. V „pretesni“ Škofljiški dvorani je bil Prešeren med nami, Prešeren s knjigo in s svojo neponovljivo poezijo. Svečano praznovanje slovenskega kulturnega praznika je popestril izbran kulturni program, ki so ga izvedle amaterske skupine iz naše občine: moški oktet iz Podpeči, folklorna skupina z Dobrove in domači mešani pevski zbor. Slovesnost je izzvenela iskreno in prisrčno. Prešernov dan pa je tudi praznik knjižničarjev - amaterjev, zato smo, kot leta doslej, ocenili delo amaterskih knjižnic naše občine v preteklem letu. mai Am tek S Uh Predsednica komisije za ljudske knjižnice pri občinskem svetu ZKPO Milica Špenkova nam je povedala, da je poleg matične ljudske knjižnice „Prežihov Voranc“ na Viču in njene podružnice na Dolenjski cesti, delovalo v letu 1973 v občini še 11 knjižnic: v Kozarjah, na Brezovici, na Škofljici, v Horjulu, na Dobrovi, v NotranjihgO’ ricalr, v Podpeči, v Velikih Laščah, v Robu, na Šentjoštu in na Brdu. Zvedeli smo, da je v teh 11 amaterskih knjižnicah vpisanih 1814 bralcev, ki so obiskali knjižnice 8858-krat in si pri tem izposodili 28.183 knjig. To pa pomeni, da so amaterske knjižnice opravile tolikšno delo kol srednje velika poklicna javna knjižnica v mestu. Iz poročila smo razbrali, da imajo vse anW’ terske knjižnice 14.043 knjig in da se je njih knjižna zaloga v letu 1973 povečala za H22 ^ knjig. To morda ni veliko, razveseljiv pa je na; ^ predek, ki se iz leta v leto ne ustavi in nas hrabri v upanju, da bo sčasoma knjiga postala nenadomestljiv, sestavni del kulturne potrebe naših ljudi tudi izven mestneg*a središča. Za leto 1974 upamo, da bo razmah knjižnt' čarstva še večji, saj se nam obeta, da se bosta H 1 amaterskim knjižnicam pridružili še knjižnici v Polhovem Gradcu in na Igu, ki v preteklem lete nista imeli knjižničarja in je zato njuno dele zamrlo. Knjižnice v Polhovem Gradcu se je K I« resno lotila nova knjižničarka, ižanski knjižnic1 Im, pa bo priskočila na pomoč matična knjižnica* svojim kadrom, dokler ne bi med domaču" našli nadomestitve. Prireditev je bila sklenjena z razglasitvijo treh najuspešnejših knjižnic v preteklem letu in sp°' delitvijo nagrad njihovim knjižničarkam. Kot ž£ nekaj let, so prva tri mesta pripadla knjižnica111 v Kozaijah, na Brezovici in na Škofljici tet knjižničarkam Mariji Ponikvarjevi, Zofiji FraI1' kovi in Tončki Gratovi. . BORIS MAKOVEC tet ok »ttj Na nedavni VI. redni in hkrati jubilejni skupščini zveze V teljev mladine Slovenije v Ljubljani; od ustanovne skupščine rep liške zveze ZPM je namreč minilo že 20 let, so podelili ob pt^ vanju 20-letnice delovanja ZPMS in 30-letnice pionirske orf" cije priznanja dolgoletnim aktivnim sodelavcem zveze. Zlato značko kot priznanje za večletno sodelovanje v org ZPMS sta iz naše občine prejeli Mimi Breznik, predsednica old IZ- lldov UULsUIl' iviiiin » slepih Slovenije in Anica List, republiško priznanje pa je kolektiv zavoda za slepo mladino. aieKtiv zavoua za srepo miaurno. j Plaketo „Kurir Jovica“, ki jo podeljuje svet za vzgojo in va otrok Jugoslavije najvidnejšim družbenopolitičnim delavcem hov izjemni prispevek pri oblikovanju mladih generacij in za dek družbene skrbi za otroke, je prejel med drugimi tudi -Prvinšek, sekretar republiškega sveta organizacij za tehnično • 1 turo Slovenije in naš dolgoletni družbenopolitični delavec. i Otrok v okolju socialnega razlikovanja Igralci kultumoprosvetnega društva Rob so se predstavili z Vandotovim Kekcem. Delovno Iniciativni odbor za ustanovitev temeljne kulturne skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik se je pod predsedstvom Branka Golobiča 4. marca na svoji 1. seji |e pogovarjal o programu dela, ki bo v naslednjih tednih že podrobneje izdelan in bo kot tak prispeval k čim hitrejši ustanovitvi. Naj še poudarimo, da smo prav v naši občini prvi ustanovili ta odbor v okviru mesta. Tonček živi s starši in mlajšima sestricama v majhnem kletne*® stanovanju. Starša sta delavca, malo zaslužita, zato živijo skro*® no, pa vendar jim je lepo. Tonček je najstarejši otrok, zato pa ij®. v družini več dolžnosti. Ko sta starša v službi, čuva sestriC' obiskuje osnovno šolo in je marljiv učenec. Le malo prostega ča*» ima, zato sc redkokdaj sreča z otroci na igrišču. V zadnjem času pa se je Tonček spremenil. Postal je otožen zamišljen. Med šolskim odmorom sedi v svoji klopi, z nikomer * ne pogovarja, še k malici ne gre več. Ko gaje tovarišica vpta^*' D ' J J a * I & v- T w v- • * v-J ^ »v v M m 4hf * g- če je morda bolan, je povedal: „Nič mi ni, le težko mi je, ker se Nekdanjim borcem šercerjeve brigade Obveščamo vse borce Šercerjeve brigade, da je izšel prvi del Kronike Šercerjeve brigade, ki obsega dobo od ustanovitve do konca leta 1942. Ker so se v zadnjih letih mnogi nekdanji borci preselili ali celo umrli, naprošamo vse preživele, ki so bili kadarkoli od ustanovitve Šercerjeve brigade do konca vojne borci te brigade, da nam do konca marca 1974 pošljejo svoje podatke in sedanji naslov, da bi jim lahko poslali to knjigo. Enako naprošamo svojce po vojni umrlih šercerjevcev, da nam prav tako pošljejo podatke za umrle in naslov bližnjega svojca. Podatki naj obsegajo: 1. ime in priimek in partizansko ime; 2. datum in rojstni kraj; 3. predvojni poklic in kraj bivanja pred odhodom v partizane; 4. od kdaj do kdaj so bili v Sercerjevi brigadi in na kakšnem položaju; 5. sedanji naslov nekdanjega borca ali naslov svojca. Podatke pošljite na naslov: ALOJZ OKORN, skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB.Št. 7- 61000 Ljubljana, do konca marca. - ODBOR II. SNOUB „UUBA ŠERCERJA " drugačen od drugih učencev. Sošolci me ne marajo, pravijo, sem revež. Očitali so mi, da hodim na izlete za njihov den® < malice ne plačujem ... Ne, nočem miloščine od nikogar." Mislim, da sc moramo ob teh otrokovih besedah zarnis*1 Težko je spoznanje, da je človek siromašen, zlasti še tedaj, nanj tako gledajo njegovi najbližji sodelavci ali sošolci. Otrok )c posebno ranljiv, ko gre za njegovo enakost med sovrstniki O® . tek zapostavljenosti in manjvrednosti lahko negativno vpl*va njegov osebnostni razvoj. Tega občutka pa se ni lahko otresti. Vemo, da med družinami obstojajo socialne razlike, ki j**1 čutijo tudi otroci. Nekateri živijo v lepo opremljenih stanova®f ’ starši jim nudijo celo več materialnih dobrin kot jih otroci p1’ ^ bujejo, drugi pa živijo v majhnih, temnih stanovanjih in "j®1 j* želje ostanejo le grenke sanje za starše in otroke. Kdo ima 't'P |j otroštvo, ni odvisno toliko od materialnih dobrin, temveč je odvisno od tega, kako znajo starši ustvariti srečen dom. Ne m ^ smeli dopustiti, da otroci tako grobo občutijo razlike, s*! _ otroci najmanj krivi za to. >j. Skrb za otroke postaja v naši družbi nova kvaliteta solida*11® ^ Pri tem pa ne gre le za golo zadovoljevanje otrokovih P0,vSji-temveč za to, ker postaja skrb za otroka družbena dolžno* p kega posameznika. Ob tem pa je treba razmisliti tudi o tem, bomo zadovoljevali otrokove potrebe, kajti otrok ne bomo med revne in bogate. Skrb za otroke mora postati naša d°lz , potreba in odraz naše socialne kulture. Tudi otroci morajo titi to našo skrb, ki ne sme biti miloščina, temveč kot izraz ^ ljubezni do vseh otiok, ne glede, kaj so njegovi starši. Star ramo že otrokom privzgajati čut solidarnosti in jih pripra* jflO življenje v družbi. Skratka, vzgajati je treba otrokovo sOI'stii v okolje, kjer raste. V delovni oiganizaciji, v krajevni skupno ^t šolah je treba mnogo dobrih besed, zgledov, da bi lahko živ kolektiv, da bi bili ustvarjalni in odgovorni drug za drugega- ^ V premagovanju socialnih razlik in ustvarjanju enakih v za vse otroke lahko veliko storijo starši, ki naj vzgajajo e enakovredne občane, da bodo imeli spoštljiv odnos do v-človeka, ne glede na socialno stanje. 5I KAN 11 S™' n nwaw IVUMUNA K/i-O MEJAŠI MERCATORJA ILJ: OSTATI V LIGI! ( ^gometaši viškega drugoligaša Mercatorja so po vrnitvi s skupnih priprav žni« *Malem Lošinju nadaljevali trening v Ljubljani in kot je videti, so povsem bčim ^Pravljenj za nadaljevanje drugega dela prvenstva, ki se bo začelo v mesecu i-n3 S h go- ^ Ieden nam kaj več pove o pripravah in možnostih svojega moštva trener u 0 Likovič, poglejmo, kaj so dosegli „beli“ z Viča v jesenskem delu /teli Tatičev to 17‘ od®ranil1 kolth so Ljubljančani na 16. mestu, osvojili pa so 14 teni iiJ v' *ma^° 831110 8td:l todke več kot zadnjeuvrščeno moštvo Mure. Torej i d le!t ^ ^čbudno pred nadaljevanjem prvenstva. Zanimivo pa je, da ima k t *0UVrJžei,i ^ov‘ ^ac* *e točk, torej Mercator samo 4 manj. Podatek, ki > KO Wavlja,da bo prvenstvo zanimivo vse do zadnjega kola. estu. arna- e(laj pa ima besedo trener Zikovič, ki bo najprej povedal nekaj o pripra-na Malem Lošinju: nj-v ~ imed smo zares odlične pogoje za delo. Vreme in tereni so bili idealni. 122 * skupaj je bilo videti, kot da se pripravljamo za jesenski del tekmovanja, H e/na Malem Lošinju bila prava pomlad. Seveda smo odlične možnosti za L ^koristili kar se da najbolje in upam, da bomo do prve tekme proti N°su v Hrasnici zelo dobro pripravljeni la# u0* priPravah je bilo 20 igralcev. Trenirali smo dvakrat dnevno, pozornost Posvetili tehniki in taktiki, nismo pa zanemarili tudi telesne vzdržljivosti ke i? *8ra,cev- Med pripravami smo odigrali tudi nekaj prijateljskih ra. Dve s Trešnjevko (4:2, 3:1), dve z Dinamom iz Vinkovcev (3:4, 0:2), Phcetka prvenstva pa bomo v Ljubljani odigrali še nekaj tekem. Pran, da so nam morske priprave izredno koristile, nadaljuje Zikovič kar ; na-rabri iena- a ici? leta .-v, pokazalo že v prvih kolih. Vsem mora biti jasno, da je naš trenutni Jelo / aJ na prvenstveni lestvici dokaj neugoden in zato bomo morali dati od 16 H lavni56’.,?3 bi tU(li naslednjo sezono igrali v tej ligi. To pa je tudi naš edini in 0 Oovie0-t V iZb°r pridej° nasiednji «ralci: Škulj. Mastnak. Baiec. Ibra- ica* ičin* TOOVj. . „ , - kulj, Mastnak, Bajec, Ibra- toJ ..Kapidžič' Krasnik, Goleč, Jani Zavrl, Rudi Zavrl, Klemenc, Djekič, Matič, Balažič, Kitič, Lešnik, Rupnik in Zupančič. JREDSTAVUAMO vam Matjaž Kralj Za Matjaža Kralja, 28-letnega ^»iventa I. stopnje VSTK, gojitelja v vzgojnem zavodu ■■Janeza Levca" v Ljubljani bi Jraiko trdili, da je zaljubljen v rekreacijo. Ne samo, da je otgani-*»tor rekreacije v sindikalni “JKanizaciji, temveč tudi redno obiskuje TRIM dvorano Parti-ana v Trnovem, kjer dela kot JOnnik - svetovalec, vsak torek, etrtek in petek od 17. do 19. ■Ifg to?, te?>* N Je Pravzaprav nje-va naloga, je povedal: . ~ Ljudje, ki pridejo na re- eacljo v TRIM dvoran0( seveda Pom dovo*j poučeni o delu na tJrnieznih orodjih. Zato mo-ii , vsakemu razložiti, čemu slu-njimta*' 0n° orodje’ kako se z ^kšer, pa" je obisk? •jud' ^Pi8311^ je trenutno 51 je r^hčnih starosti, vendar pa PonJlbiskom mnogo slabše, saj w čno hodgo trije ali štirje. Redko se zgodi, da jih pride osem in več. Torej je slab obisk. Kaj je temu vzrok? - Težko je odgovoriti. Verjetno gre za prezaposlenost, odlašanje .,. Mogoče je eden od vzrokov tudi nedostopnost tušev, ki so trenutno v popravilu. Prepričan sem, da bodo potem na razpolago vsem. Moram pa povedati, da so tisti, ki redno obiskujejo TRIM rekreacijo, zelo zadovoljni z delom. Na katerih orodjih se rekreativci najraje zadržujejo? - Ženske predvsem na kolesu in letveniku, moški pa veliko uporabljajo lahke uteži, kolebnico in drog. Prati pričakovanju pa se izredno malo uporablja strojček za masažo. V začetku so bili nad njim vsi navdušeni, potem pa je obisk padel. Menim, da strojček za masažo nima pravega efekta, ker je njegovo delovanje učinkovito šele takrat, ko je človek utijen. Naši rekreativci pa se nikoli ne utrudijo prekomerno (posebno ženske ne), zato tudi .delo s strojčkom za masažo ne daje tistega efekta, kot smo pričakovali in želeli. Kako pa je z razporedom posameznih orodij? — V ne prevelikem prostoru so orodja izredno racionalno razporejena, tako da vsak posameznik lahko po prosti volji in presoji izbere tisto, ki mu je najbolj všeč. Posebne želje rekreativcev? - Kakih posebnih želja ni, razen mlajših članov, ki pogrešajo nekoliko težje uteži Kaj pa vaše? - Precej večji obisk. N. S. eva druga pomlad pokazal, da nisem za VaSi ?teja Boltežarja iz Črne k0l’ poletnega člana državne goVai tskc. reprezentance, zma-*cr hi ■|d?ke >’Vo Jugoslaviji" n^niht ih domačih in medna-sr(s4Uj ‘ekmovanj, zadnja leta ne .esaj6*0 ved med izbrano ko-s tren 0 e*ito. Cesto je zamenjal «as * 0 taktirko, ki jo že lep di^j uŠpehom vihti med mla-kolcsarji ljubljanskega ng ^teda TaL. kot pred leti na Sjal akovih, ko je zmagi slov^?0 ^ po v1**1, j® Nuko,Sltemu 111 jugoslovan-’J3datjenj(,e^rstvu nekaj izredno Siin°ie^ev'ki 80 že ? 56 PreriiC° .zdržavnimgrbom “^e^00 tudi v > ..Saj £■'konkurenci S kef0^ kje .so tisti ^ftnik bl1 še najboljši vb<5.lne • • • Kolesarim M^Patrenl" “ "e ‘ekmujem, M>slil j^atn fante iz Odreda. rodalif b°m 5e d^en! Z , b,a "''»•da Pre-«mr6Zultati na nekaterih “"t jun potem še enkrat „staro šaro", a kaj, ko vse skupaj ni nič pomagalo. Tisto na Črnem kalu me je po svoje zlomilo, dalo pa mi je vedeti, kakšni znajo biti nekateri tudi v športu. Viteštva, tistega vzornega Cerarjevega, ni več! No, na to sem že malo pozabil, popolnoma pa ne ... Zdaj uživam ob fantih, kot trener. Kaj sem dosegel z njimi, naj sodijo drugi...“ Buldi, tak kot je bil in kot smo ga vedno poznali, tak je tudi ostal Skromen, vedno dostopen, vselej razpoložen za kramljanje o kolesarskem „vče-raj" in kolesarskem Jutri". Le s kančkom grenkobe do preteklosti. Morda je zdaj bolj srečen kot v časih, ko so mu na zmagovalnih odrih obešali lovor-jeve vence? O tem ni dvoma, saj se je z vsem svojim zanosom predal trenerskemu delu. Čeprav dirk še ni, je že sredi januarja pripravljal na sezono svoje fante. Najprej v Bohinju, zdaj pa jih je ..preselil" v Poreč, na cesto. Z eno samo željo, isto, kot jo je pred leti imel tudi sam: „Da bi jih kar najbolje pripravil za sezono, polno težkih preizkušenj." S svojim dosedanjim delom v Odredu, ki mu je bil vseskozi zvest, je dokazal, da je spet na pravi poti Po* sledovih reprezentantov Pleška, Lečka in Vidmarja, njegovih varovancev, naj bi šli še mnogi mlajši, ki so pod njegovo taktirko. (iv) Eva Jeler, Zina Martinec, Tadeja Kalanin, Sonja Vrstovšek na rednem treningu. NAMIZNI TENIS Zahtevno prvenstvo Smučarski tečaj na Soriški planini Viški telesnokulturni delavci ohranjajo tradicijo in niso odpovedali smučarskega tečaja, ki ga prirejajo vsako leto v času zim-skili počitnic. Tečajnina je bila zopet dostopna: 360 dinarjev za sedem dni. Vse bolj se je bližal dan, ko bi morali začeti z uricami na snegu in vse manj je bilo upanja, da bo ta zapadel. Kazalo je, da izbire ni, in da bo potrebno odpovedati. Toda viški telesnokulturniki ne bi bili to, kar so, če bi pustili šolarje na cedilu. Še enkrat so pretehtali vse možnosti, da bi tečaj le izvedli. In nekdo je predlagal Soriško planino. Prvi dan tečaja so trije Viatorjevi avtobusi odpeljali 100 tečajnikov v Bohinjsko Bistrico, kjer sojih vodniki vrst razvrstili po znanju. Popoldne so se odpeljali do Zlatoroga in jo od tam peš mahnili k slapu Savice. Naslednji dan so vsi optimistično spremljali vožnjo v strme in ozke ovinke proti Soriški planini. Ali bodo avtobusi zmogli? Cesta je bila proti vrhu poledenela, zato je močno drselo. Toda prisopli so na vrh po 60 km vožnje. Na vrhu se je odprl prekrasen pogled na zasneženo planoto in vsi so veselo vzklikali. Vrste so se s svojimi vodniki razteple na vse strani po pobočjih in dolinicah, saj je najrazličnejših strmin in terenskih oblik tod na pretek. Prostora je bilo za vsaj sto takih skupinic. Tekmovalci iz Železnikov so imeli postavljene na smučišču tri montažne vlečnice, ki so jih uporabljali tudi tečajniki, vendar za polno ceno. Opoldanski obrok je bil naročen v Litostrojski koči, ki je edini gostinski objekt na Soriški planini. Vendar se je osebje precenjevalo, saj ni zmoglo navala šolarjev ob 60 stalnih gostili, kolikor je zmogljivost doma. Organizatorji tečaja so zato naslednje dni vozili hrano s seboj, v domu pa so jim nudili vse ostalo gostoljubje. Za primerno odškodnino so dobili na uporabo prostor in posodo. Učitelji in vaditelji smučanja so bili polno zaposleni, saj so morali tudi servirati hrano. Seveda šale v takih pogojih ni manjkalo. Kot bi hotela narava z vsemi silami preprečiti, da bi se šolarji naužili vsaj svežega gorskega zraka in sonca, se je naslednje dni tečaja začelo kisati tudi vreme. Pripodile so se megle in nizki oblaki, iz katerih je neprijetno pršel sneg. Toda še vedno je bolje v viharju v planinah, kot v gosti in smrdeči ljubljanski megli. Predzadnji dan se je narava dokončno postavila mladim smučarjem po robu. Zapadlo je 30 cm novega snega in avtobusi niso zmogli zasnežene ceste. Da ne bi bili čisto „izgubili“ dneva, so se ob povratku ustavili v muzeju v Železnikih. Prijazna upraviteljica muzeja je popeljala radovedne šolarje med zanimivimi železarskimi orodji in maketami starih železarskih naprav in žag, ki so vse delovale, kot bi šlo zares. Tudi čipkarstvo je predstavljeno v muzeju. In ker naj bi bil zadnji dan tečaja le smučarski, na Soriško planino pa avtobusi niso več mogli, so organizatorji sklenili, da bo ta dan tekmovanje v veleslalomu na Voglu. Ko so bili tečajniki na vrhu, so okusili pravi snežni vihar in ne samo sneženje. Na Velikih cenikih je pisalo, da imajo skupine nad 10 smučarjev 20 % popusta na vlečnicah in v nekaterih pogojih celo 50 %, pa to ni bilo res, saj je blagajničarka kljub vsem protestom zaračunala polno ceno. Tekmovanja v veleslalomu sicer ni bilo, toda šolarji so hoteli smučati. Ni jih zaustavil niti leden droben sneg, ki ga je veter vrtinčil in bičal obraz. „Tako zagrizenih smučarjev še nisem imel v vrsti," je pripovedoval eden izmed učiteljev smučanja, „ho\eli so smučati, pa konec!" Kot da so organizatorji smučarskega tečaja vedeli za to veliko željo otrok in se zato potrudili, da so izvedli tečaj vsem težavam navkljub. J. GERKMAN športne vesti j Pričel se je spomladanski del prvenstva v zvezni namiznoteniški ligi za ženske in moške ekipe, kjer sodelujeta tudi vrsti Olimpije. V prvem delu so več uspeha imele Eva Jeler, Sonja Verstovšek, Tadeja Kalan in Zina Martinec, saj so zasedle odlično tretje mesto in osvojile 14 točk. Izgubile so le dve srečanji, obe v Zagrebu, z ekipama Mladost in Marathon. Moška vrsta v postavi: Uroš Rak, Bojan Rak, Edo Vecko in Jože Mikeln po pričakovanju ni dosegla takšnih rezultatov kot prejšnja leta. Zelo je bila opazna odsotnost enega -najboljših jugoslovanskih igralcev Ištvana Korpe, ki je jeseni zapustil vrsto Olimpije in sedaj nastopa v ZR Nemčiji. Kljub temu pa moramo biti z uvrstitvijo moške ekipe zadovoljni. Od devetih srečanj so pet dobili m štiri izgubili ter zasedli solidno peto mesto na prvenstveni lestvici In kakšni so izgledi obeh ekip v nadaljevanju prvenstva? V ženski vrsti bo po vsej verjetnosti prišlo do večje vrzeli, saj trenutno nimajo tretje igralke. Zaradi poškodb ne bo mogla nastopati dalj časa Tadeja Kalan, Zina Martinec pa se zadnjih nekaj mesecev sploh ne udeležuje treningov — kot sama pravi — zaradi prezaposlenosti na delovnem mestu. - Ne vemo, kako bomo rešili ta problem, pravi prvi trener Olimpije Franc Usenik. Poleg Eve in Sonje moramo najti še tretjo igralko iz vrst pionirk oziroma mladink. Po vsej verjetnosti se bomo odločili za mlajšo Evino sestro Doro, obetajočo igralko, ki pa seveda še nima prvoligaških izkušenj. Zato so tudi naše možnosti za osvojitev enega od boljših mest na lestvici minimalne. Bili bi kar zadovoljni s sed njim, tretjim mestom. Lahko pa Olimpijine igralke posežejo tudi po najvišji lovoriki, kajti najresnejši kandidati za prvo mesto, ekipi Mladost in Marathon iz Zagreba morata na težko gostovanje v Ljubljano. Ob morebitnem popolnem uspehu Olimpijk bi najvišli naslov pri- padel njim. Seveda pa so to samo ugibanja in napovedovanja, realen potek dogodkov bodo pokazala že prva srečanja. Še v težjem položaju kot ženske je moška ekipa. Odhod Korpe v tujino smo že omenili, po njegovi poti pa je odšel tudi drugi najboljši Olimpijin igralec Edo Vecko, vendar z razliko, da se le-ta redno udeležuje vseh prvenstvenih tekem, kakor tudi drugih tekmovanj, saj mu pogoji dela v sosedni Avstriji to omogočajo. Jasno pa je, da Vecko po večurni vožnji (zgodilo se je že, da je prišel tik pred pričetkom srečanja), ne more najbolje odigrati posameznih srečanj. Kljub temu pa je najzaslužnejši za dokaj soliden plasma njegove ekipe po prvem delu prvenstva. - Imamo precej težji razpored kot jeseni in zato niti ne pričakujem kdove kakšnih dobrih rezultatov, ocenjuje nastop in možnosti moške vrste trener Usenik. Igramo le tri srečanja doma (z Vojvodino, Sento in Bosno), iz katerih bi morali osvojiti vseh šest točk. Računamo pa še seveda na kakšen „poln“ zadetek tudi v gosteh. Če osvojimo deset točk, bomo zadovoljni. Ob vsem tem pa moramo poudariti še nekaj, je na koncu povedal trener Franc Usenik. Znano je namreč, da se naši treningi odvijajo v izredno težkih, lahko bi rekli že - nenormalnih razmerah. Prostori v TVD Partizan v Trnovem ne ustrezajo več. Ob izredno velikem vpisu mladih igralcev starejši enostavno sploh ne pridejo več na vrsto za tre-mng. To velja predvsem za popoldanske in večerne ure, zato se ne-malokdaj zgodi, da Jelerjeva, Ver-stovškova ali kdo drug iz prve vrste trenirajo v zgodnjih jutranjih urah, kar pa je otežkočeno, saj vsi naši igralci in igralke redno obiskujejo solo. Prav zaradi tako neurejenih vadbenih razmer lahko izgubimo tudi marsikatero nepredvideno srečanje, kar pa nas ob vsem tem skupaj ne sme presenetiti. NOGOMET V nedeljo, 10. marca, se bo nadaljevalo prvenstvo v II. zvezni nogometni ligi. Nogometaši Mercatorja se bodo v prvih štirih kolih srečali s Famosom v Hrasnici, Lectarjem doma, v Novem Sadu z istoimenim moštvom ter Iskro iz Bugojna v Ljubljani V pripravljalnem delu za nastop v drugem delu prvenstva v II. ligi so nogometaši Mercatorja odigrali nekaj prijateljskih tekem. Izgubili so s prvoligašem Olimpijo (1:3), dokaj nepričakovano v Čelju s slovenskim ligašem Kladivaijem (0:3), visoko pa so premagali člana zagrebške cone, ekipo Rudeša iz Zagreba z rezultatom 8:0. ROKOMET V dvorani Tivoli se je nadaljevalo zimsko prvenstvo v rokometu za moštva v skupini B, kjer nastopajo tudi igralci Mokerca. V dveh odigranih srečanjih so le-ti razdelili točke z moštvom Alplesa (8:8), premagali pa so Olimpijo (18:13) in si trenutno s sedmimi točkami delijo rvo mesto z moštvom Črnomlja, rvenstvo te skupine se bo nadaljevalo in zaključilo 17. marca, ko bodo Mokrčani igrali z Dobovo, Novim mestom in Črnomljem. KOŠARKA Bliža se nova košarkarska sezona republiških ligašev. Moštvo Trnovega, ki bo tokrat že četrtič nastopilo v I. A ligi mnogo pričakuje od letošnjega prvenstva — po besedah nekaterih igralcev se bodo Trnovčani borili za sam vrh. Trenutno ima trener Miha Lokar na razpolago precej igralcev, predvsem mladih, ki se bodo potegovali za mesto v prvi peterki NAMIZNI TENIS Začel se je spomladanski del prvenstva v zvezni moški in ženski namiznoteniški ligi. V prvem kolu so igralke Olimpije zabeležile dve zmagi, proti Iliriji in kranjskemu Triglavu, obakrat 5:1, medtem ko je moška vrsta v zelo dramatičnem srečanju v Mariboru izgubila z domačim moštvom s 4:5. Mladinci Olimpije, Čadež, Šircelj, Malnarič in Zorman so na mladinskem ekipnem prvenstvu v Zadru osvojili dobro 9. mesto. Na drugem republiškem pozivnem turnirju za mladince druge skupine je igralec Olimpije Bojan Rak zasedel četrto mesto. Na drugem odprtem namiznoteniškem turnirju, kije bil v soboto, 23. 2., v Mariboru, so med ekipami igralci Olimpije, ki so nastopili brez Vecka, izpadli že v polfinalu, kjer jih je premagala ekipa Sobote. Med ekipami v ženski konkurenci je Olimpija nastopila brez Eve Jeler in Tadeje Kalan ter zasedla le drugo mesto. Zmagale so igralke kranjskega Triglava, ki so v finalu premagale Ljubljančanke z rezultatom 5:3. Pri posameznicah je brez težav zmagala Olimpijina igralka Sonja Verstovšek, ki je v odločilnem srečanju premagala igralko Triglava Zakojčevo z 2:0. Pri posameznikih pa sta Uroš Rak in Mikeln izpadla v polfinalu. Izločila sta ju mariborska igralca Savnik in Klinger. NAMIZNI TENIS Razpored srečanj moške in ženske vrste Olimpije v spomladanskem delu prvenstva: Moški: I. kolo (16. 2.) Maribor : Olimpija H. kolo (9. in 10. 3.) Zemun : Olimpija Partizan : Olimpija III. kolo (20. in 21.4.) Rudeš : Olimpija Vjesnik : Olimpija IV. kolo (27. in 28.4.) Olimpija : Vojvodina Olimpjja : Senta V. kok) (4. 5.) Duga Resa : Olimpija VI. kolo (11.5.) Olimpija : Bosna Ženske: I. kolo (16. in 17. 2.) Triglav: Olimpija Ilirija : Olimpija II. kolo (2. in 3. 3.) Olimpija : Senta Olimpija : Čoka III. kolo (20. in 21. 4.) Vojvodina : Olimpija Partizan : Olimpija IV. kolo (27. in 28.4.) Olimpija : Mladost Olimpija : Marathon V. kolo (4. 5.) Olimpija : Opatija Na januarski letni skupščini namiznoteniškega kluba Olimpija so med drugim izvolili tudi nov upravni odbor, katerega sestavljajo: predsednik - Janez ing. Reflak, podpred-'sedniki - Milan Košir, Alojz ing. Juvane in Bojan ing. Kern, sekretar - Dušan Novak ter člani UO: Matija Krnc (blagajnik), Oleg Sazonov, Ernest Potokar, Mile Ogrin, Inge prof. Radonič, Ciril Peterc, Sonja Verstovšek, Cveto Kalan, Vido Bevc in Gabrijel Breznik. N. S. N. ŠOŠTARIČ Trnjeva pot do uspeha Če je skromnost še posebno pomembna odlika v športu, potem bi obilico le-te pripisali mlademu atletu Rudiju Božiču iz Dobrave pri Ljubljani. Rudi se ukvaija z lahko atletiko že dobro desetletje. Pričel je v skromnih razmerah, ob prejemkih mizarskega vajenca, vendar predano, s pravo športno zavzetostjo. Vztrajal je in uspel. Z nepolnimi šestnajstimi leti se je že uspel uvrstiti v mladinsko državno reprezentanco. Leta 1969 je zmagal na republiškem prvenstvu za mlajše člane v krosu, leto kasneje je postal stalni član slovenske atletske reprezentance, kmalu nato pa že državne. Zaprosil sem ga za krajši razgovor in rad se je odzval mojemu povabilu. - Kaj te je privedlo k treningu? ..Predvsem izredno veselje do teka in lahke atletike nasploh. Veselje, ki sem ga začutil že v rani mladosti in je z leti preraslo v pravo ljubezen. Na vprašanje, kakšen pomen daje lahko atletiki med drugimi športnimi panogami, mi je sicer pojasnil, da pač ni za vsakogar in zahteva nemalo angažiranosti. „Vzemi samo na primer nemški model. Ti dobijo večino kvalitetnih športnikov prav skozi atletiko (predvsem nogometaše). To je tudi povsem razumljivo, saj je znano, da atletika odkriva talente, hočem reči, hitrost in vzdržljivost, ki se kaže kot te-r. eljni pogoj za uspešno športno udejstvovanje." Rudi Božič meni, da je pri nas težko govoriti o perspektivah lahke atletike; težko Še zlasti spričo dejstva, da celoten razvoj in napredek športa dandanes sloni tako na splošni, kakor tudi na gmotni podpori, česar pa pri nas nikoli ni bilo preveč. To pa bi veljalo še zlasti za začetnike, ki jim je potrebno posvetiti največ skrbi in pozornosti. „Tvoji ožji disciplini sta tek na 5000 m in 3000 m stiple-chase (os. rekord 8:58,2), sise poleg teh dveh poizkusil tudi še v kaki drugi? “ „Da, med drugim tudi še vedno držim slovenski rekord na 1500 m, dvakrat pa sem sodeloval na evropskem prvenstvu v krosu, tako leta 1972 v Bergnu na Norveškem in leto kasneje v Pistoji (Italija)." - In tvoje želje za v bodoče? „Želim si predvsem, da bi se letos ponovno uvrstil v državno reprezentanco, rad pa bi tudi še popravil rezultate." Občudujem njegovo vztrajnost in se pridružujem njegovi želji, da bi tudi bližnja sezona bila zanj čim uspešnejša. BRANKO VRHOVEC POLHOGRAJSKI DOLOMITI POSLEJ KRAJINSKI PARK Naposled le množičnemu turizmu naproti Je že tako, to vsi dobro vemo iz vsakodnevne prakse, da razvoj našega mesta, predvsem pa vse hitrejši ritem življenja, terjata od njegovih načrtovalcev veliko več, kot bi morda to sploh mislili. Zlasti naj bi bila njihova glavna naloga in skrb hkrati, da razen mestnih zelenic in športnih objektov vendarle poskrbijo tudi za tedensko rekreacijo občanov. In to tam, kjer je dovolj prostora, zelenja, miru. Vse to pa lahko iščemo Ljubljančani tudi v bližnji okolici svojega mesta, v številnih še neizkoriščenih, a po svoje nadvse privlačnih ravninskih in gričevnatih krajih, ki so jih „vi-kendaši“ osiromašili. Zdaj, ko smo tudi „vikendašem“ stopili na prste, smo prejkone na najboljši poti, da uresničimo v širši ljubljanski regiji dolgoletne težnje za ureditev množične rekreacije, tiste resnično najbolj množične rekreacije, ki bi bila namenjena najširšemu krogu občanov. Najbolj, razumljivo, delavcem, ki so množične, s tem seveda tudi cenene rekreacije, najbolj potrebni. In kje so tista ljubljanska obrobja", na katerih naj bi v bližnji prihodnosti razvili do največje možne mere množično rekreacijo ali če že hočete — množični turizem? Z odgovorom vam lahko takoj postrežemo — Polhograjski Dolomiti naj bi bili to! Na kakšen način? Najprej se moramo vrniti ne kaj let nazaj v zgodovino" prvih zamisli o organiziranju množične rekreacije na obrobju Ljubljane. Pred tremi leti je krajevna skupnost Topol v šišenski občini na svojo pobudo, ki je nepričakovano naletela na izjemno ugoden odmev, sprožila vzmet za pripravo urbanističnega načrta bodočega krajinskega parka Polhograjski Dolomiti. Kmalu potem je skupščina občine Šiška naročila Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in republiškemu zavodu za spomeniško varstvo, da pripravita ustrezno urbanistično dokumentacijo, na osnovi katere bi začeli postopoma ..spreminjati" Dolomite v krajinski park. Urbanisti in umetnostni zgodovinarji so ob tej nalogi povedali svoje: .Polhograjske Dolomite bi morali kot naravno okolje ohraniti za mirno, množično rekreacijo, pri tem pa ne bi smeli pozabiti na obvarovanje razmerij med kmetijstvom, gozdarstvom, turizmom in varstvom kulturne krajine, ki ga je treba pri takem načrtovanju nujno potrebno upoštevati." Predlagali so, da bi v ožjem, torej v zavarovanem območju krajinskega parka sedanje kmetije sproti prilagajali potrebam in jih po potrebi tudi razvijali, v širšem območju pa so si načrtovalci zamislili 13 počitniško-sta- novanjskih zazidalnih „otokov“ in 10 turistično-rekreacijskih centrov. Med centri naj bi bili poleg Topola-Katarine in Poljan še Polhov Gradec in Črni vrh. Odveč je govoriti o njihovi dolgoletni turistični tradiciji, ki pa ji z nekaj skromnimi objekti nismo do danes znali odpreti „okna v svet", v prvi vrsti v svet donosnega komercialnega turizma. Gradnja centrov, ki bodo v zaokroženi celoti tvorili krajinski park Polhograjski Dolomiti, bo potekala pod strokovnim in inšpekcijskim nadzorom. Čeprav bo torej dana prednost dejansko razvoju množičnega turizma, pa sta LUZ in republiški zavod za spomeniško varstvo vseeno predlagala skupščinam občin Šiška, Vič-Rudnik in Škofja Loka, na čigar območja bo posegel bodoči krajinski park, da za nobeno ceno ne zanemarijo ob tem potrebnega razvoja kmetijstva in gozdarstva, kot ..dopolnila" novi turistični usmeritvi. Polhograjski Dolomiti bodo morale dati žal zadnjo uradno besedo še tri občinske skupščine šele v prihodnjih mesecih. Zapisali smo žal in ne brez vzroka. Čeprav so o krajinskem parku razpravljale vse tri občine, med njimi tudi naša, in soglasno podprle njegove zasnove, bomo morali do sprejetja potrebnih odlokov o ustanovitvi in ureditvi parka počakati še nekaj časa. Toliko časa, dokler ne bodo potrjene oziroma ustanovljene po občinah zemljiške skupnosti, saj je za urbanistično dokumentacijo o ureditvi krajinskega parka Polhograjski Dolomiti potrebno samo še njihovo skupno soglasje. Do kdaj pa bomo nanj čakali, bi bilo zdaj težko reči. Želeli bi, da se stvari ne bi, kot mnoge pred njimi, spet vlekle v neskončnost. Ižanci se tudi letos niso odpovedali stopetdesetletni šeg) vaškega pustovanja. Seveda pa se je vsebina pustnih norčij močno spremenila od svojih začetkov. Letošnjo pustno pa; rado so Ižanci še posebej posodobili. V goste so povabil1 Arabce, ki so na kamelini grbi pritovorili na Ig bariglo nafte. GOZDARSKI STROKOVNJAKI Z VEČNE POTI OPOZARJAJO: Ohraniti okolje, v katerem živimo V bodočem krajinskem parku je predvideno vse, kar sodi k sodobnemu množičnemu turizmu, od krožne ceste Polhov Gradec—Gorenja vas-Školja Loka-Polhov Gradec do cele vrste športno-rekreacijskih objektov in igrišč. O urbanističnem načrtu krajinskega parka Pozabiti pač ne gre, daje bila kar precej dolga pot že od zamisli o ureditvi parka do dejanj. Zdaj smo pred zadnjim dejanjem, ki nam lahko zruši vse, kar smo že naredili za bodoči razvoj množičnega turizma na ljubljanskem obrobju. Upajmo, da do tega ne bo prišlo. Zemljiške skupnosti ne bi smele videti samo svojih ozkih interesov, ampak veliko širše, v tem primeru interese, ki so življenjskega pomena za množično in ceneno rekreacijo naših občanov. IVAN VIRNIK Gozdarski oddelek ljubljanske biotehniške fakultete je v drugi polovici januarja v sodelovanju z republiškim poslovnim združenjem gozdnogospodarskih in z izobraževalno skupnostjo za gozdarstvo organiziral ..Gozdarske študijske dneve 74“, posvečene spominu velikega slovenskega gozdarskega strokovnjaka, pokojnega univ. prof. inž. Vlada Šlandra. Gozdarski inženirji in tehniki, ki so se med študijskimi dnevi zbrali v inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo ob Večni poti, so si bili edini v ugotovitvi, da gozd v oceni današnjega sveta, toliko bolj pa ljudi v njem, ne more pomeniti J ba rastišča lesa, ki ga je mogoče.lj| jej ali slabše izkoriščati, marvej; ^ predvsem ..svetovna tovarna kisik1 Tega pa v našem, čedalje b0') str strupljenem okolju, kar velja tuoj viško občino, ni več toliko na' polago, kot bi mislili. umislili. .k Prav zato morajo biti goZ“‘1V| prvih vrstah boja za lepše in č)* P* okolje. Podobno kot v svetu rali tudi v Ljubljani, zlasti to voj ■ h zelene površine v Tivoliju in Rožnika, priti že enkrat do sp®* .1.. .... .... .... nja, da moramo svoje okolje 0 navati kot celoto in da z razniia i ra«1 DRENIKOV VRH TIVOLI iiiiiiitifiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijjjj šegi ne porušimo naravnega , težja. To dejstvo pa nas kat em Predlog za novo prometno rešitev na »Cesti na Rožnik« Bogatejša poselitev mesta, Rožne doline. Študentskega naselja, zaselka ob gostilni Čad in trim steza, so prinesle na Cesto na Rožnik povsem novo življenje. Pa tudi nemir, ropot in smrad. Na stari Cesti na Rožnik, ki je bila včasih čudovita sprehajalna pot od Večne poti proti gostilni pri Čadu, so se pojavile s porastom avtomobilskega prometa velike težave. Sprehajalci ter obiskovalci trim steze so vedno izpostavljeni skromni uvidevnosti avtomobilistov ter se trajno, skupaj s stanovalci ob Cesti na Rožnik, pritožujejo nad obstoječim stanjem. Sprehajalci, ki pa pridejo pod Rožnik po sprehajalni poti iz Tivolija, so od trim steze pa vse do Čada ogroženi s strani avtomobilistov, ki v velikem številu obiskujejo gostilno pri Čadu. Ker pa imamo sedaj do gostilne pri Čadu oziroma na sam Rožnik poleg Ceste na Rožnik še Čadovo ulico, predlagam, da naj bo Cesta na Rožnik do trim steze slepa, z obračališčem in parkirnim prostorom pred trim stezo. Od trim steze oziroma vile Marije Vere pa vse do gostilne pri Čadu pa zaprimo cesto za ves avtomobilski promet, da tako rešimo še ta konček stare Ceste na Rožnik za potrebe pešcev, ki so tu vedno ogroženi. Predlog ne zahteva izrednih finančnih stroškov, ampak samo veliko dobre volje in razumevanja do obiskovalcev (pešcev) Rožnika in Tivolija. Slepi odsek Ceste na Rožnik pa naj nato stanovalci solidarno, skupaj s krajevno skupnostjo in občino, asfaltirajo in sploh uredijo tako, kakor se za takšno naselje in lokacijo spodobu CIRIL STANIČ To dejstvo pa nas kut resnemu razmišljanju o že nujno potrebni izgradnji" ske skakalnice na Rožniku! | kot varovalci našega okolja s0ti! tdt zaskrbljeni, da bi z novo sinu^ pridobitvijo na Rožniku ne osiromašili Rožnik, pač pa bi t»t] tem območju usodno posegli V Jjjjj ki vit bo sla 26 kit pri S ob Sti pa skt zv< no; 8 ravno ravnotežje, ki ga v poZllf letih ne bi mogli nikoli vee praviti! , Letošnji ..Gozdarski ^u“a dnevi" naj nam zato služijo spelJ resno opozorilo, da moramo®^ zlasti ob mestnih obrobjih, old vati tako kot je, za vsako cen® največjimi žrtvami Mar se tega opozorila ne b'0 jeli zato vsi tisti, ki sc tolik® j lijo“ za izgradnjo skakalnice na niku! Če bomo kljub tolikitn rom in protestom, ki niso uL zdaj že dokončno uničili del, lija, zakaj bi morali potem dop ^ da bi njegovo usodo doživel» nik? ! Smešno, mar naj z zago^ gradnje skakalnega ..gigaiu® Rožniku čez leto ali dve dtu*% stanemo žrtve ..asfaltne džunf Preprosteje povedano: žrtve h ^ asfalta in zastrupljenega zraku, žrtve smo že postali v Ljubija®^ IlllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllUl ILIRIJA OBDARILA NAGRAJENCE Naši nagrajenci, ki so bOi izžrebani, so prejeli nagradne kolekcije tovarne Ilirija v Narta studiu tovarne Ilirija, kjer se kroji slovenska moda pričesk. Po tradiciji je nagrade tovarne Ilirija podelO šef ekonomske propagande Stane Urbančič, ki je ob tej priliki našim nagrajencem razkazal tudi celoten studio. Matjaž Kobi je prišel kar z očkom, kajti sam veijetno ne bi našel mesta, kjer smo izročali nagrade, saj je star komaj 3 leta. Tudi tokrat je sreča pokazala, da najraje seže v roko otrokom. Druga nagrajenka Dragica Rebolj je simpatična študentka prava in ji bo kot študentki, posebej pa še mladi predstavnici nežnega spola, kolekcija izdelkov tovarne Ilirija prišla še kako prav. Za še prisrčnejše in vedrejše vzdušje pri podeljevanju nagrad je skrbela naša tretja nagrajenka Marija Božič. Božičeva se je nagrade zelo razveselila, saj ji je to dobra vzpodbuda za nadalj-ne reševanje križank v našem časniku. Nagrajencem še enkrat čestitamo in jih vabimo tudi v bodoče k sodelovanju, seveda pa tudi ostale bralce, ki jih tokrat sreča ni izbrala. Obiskali smo jih Skupaj s predstavnicama Rdečega križa Milan Česnik smo kmalu po novem letu obiskali Marijo Prebil in Ivanko Prohinar — najstarejši občanki v krajevni skupnosti Milan Česnik. Ganjeni nad obiskom in poklonjenim cvetjem kar nista mogli verjeti, da se ju v pozni jeseni njunega življenja sploh še kdo lahko spomni. Marija Prebil, roj. Skopic, ki jo domači kličejo kar Babi, bo letos praznovala 96. rojstni dan. Rojena je bila na Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem, kjer je preživela tudi mladost. Le-ta pa je bila vse prej kot lepa, saj je začela služiti že s sedmimi leti. V zakonu z Andrejem Prebilom se jima je rodilo deset otrok, od katerih jih danes živi še šest. Njeni otroci, vnuki in pravnuki, ki jih ima kar petnajst, jo pogosto obiščejo. Čila in še vedno pri moči (še vedno kaj pobrklja po stanovanju in pripravi kosilo), uživa pokoj pri svoji vnukinji Branki Tehovnik, ki danes nesebično vrača vso dobroto in skrb Babiki, saj je v najtežjih trenutkih skrbela zanjo in jo vzgajala. Tudi so-sedje jo nemalokdaj obiščejo in pokramljajo z njo. Ivanko Prohinar, ki je pred kratkim izpolnila 93. leto starosti, smo sicer obiskali, ko je počivala v lažji bolezni, a nas je vseeno nadvse živahno sprejela. „Našo komuno zelo rada preberem," nam je takoj povedala, „pa tudi vse dnevno časopisje, do nedavnega pa sem redno prebirala tudi Teorijo in prakso, pa Naše razglede. Veste, vsi moji otroci so študirali in lahko bi kar rekla, da sem se ob njih začela tudi sama poglabljati v zanimivosti najrazličnejših področij. Najraje pa berem. Nešteto knjig sem že prebrala od Tolstoja do slovenskih pisateljev (med katerimi so ji najbližji Cankar, Voranc in Tavčar), a še vedno najraje sežem po zgodovinskih knjigah. Zelo rada gledam tudi televizijo. Sicer pa mi skoraj ni dolgčas. Večkrat me obiščejo otroci, vnuki in pravnuki in teh srečanj sem resnično najbolj vesela." Prohinarjeva mama, ki se je bo marsikdo spomnil, če omenimo Kričača, ki se je prvikrat oglasil prav iz njene hiše, njeno ilegalno delo na terenu in pomoč, živi danes s svojo hčerko v Idrijski ulici. Tudi ona ni mogla najti dovolj besed zahvale za izkazano pozornost in obisk. MARUA PREBIL, 96 IVANKA PROHINAR UPOKOJENCI! ODBOR DU PODRUŽNICE VIČ je pregledal kartoteko svojih članov in ugotovil, da še precej članov ni poravnalo članarine in prispevka za posmrtnino. Prosimo jih, da čimprej izvrše svojo obveznost že zaradi posmrtnine, ki znaša 63.000 S-din. Po določilih ugasne posmrtnina, če ni poravnana do konca leta. dobe vsako sredo od 16. ^ ure v društveni pisarni. — Člani se lahko po5*1^ tudi ugodnosti 10-dnev,,e^ tovanja v Piranu od njega oktobra, v Izoli cel ^ Uradne ure so v društveni pisarni vsak ponedeljek in torek dopoldne od 9. do 12. ure, vsako sredo in petek pa popoldne od 15. do 18. ure. Prostori DU so sedaj na Trgu MDB 14 v pritličju. Vse naše upokojence na območju naše podružnice vljudno vabimo, da se včlanijo, saj znaša letna članarina 1.000 S-din, posmrtnina pa letno 3.000 S-din. Za posmrtnino v znesku 63.000 S-din se lahko zavarujejo le tisti člani, ki še niso dopolnili 70 let starosti. Članarina in posmrtnina se lahko plačata v dveh obrokih. Želeli bi, da pristopijo kot člani tudi tisti upokojenci, ki prejemajo visoko odmerjeno pokojnino. v Rogaški Slatini pa od ^ do konca oktobra z te&’ | odboru posojilo za ožim ^ 500 N-din, brez obrest1 obrokov. Pomoči potrebno G den«0 Ji nom odobrava tudi moč v gotovini. (°0 pismena prošnja.) Člani DU ugodnosti: imajo naslednje - Pojasnila pravnega značaja o pokojninskih zadevah lahko Za prijetno zabavo^ dnlo se dobi v druSlv v tudi razpored iZ^ei°. ,et f njem letu. Za vsak 12 -&t> trebnih 50 prijav. gjel1 glede izletov boste * j prijavi (smer vožnje. ^ odhoda, zbirališče,1 • V-