gorenje
gorenje
■ <f	9	gorenje
informator gss$
List za obveščanje delavcev Gorenja — St. 47. - Leto XVII. — Titovo Velenje, 12. oktober 1983
Pomoč
Integralovih
delavcev
Tri sobote v mesecu brezplačen prevoz na delo v Integralovih avtobusih za delavce Gorenja!
Delavci Integralovega tozda Potniški promet Prevalje, ki z nami tesno sodelujejo že od ustanovitve Gorenja (tako so zapisali v posebnem pismu), so se odločili, da nam v teh mesecih, ko bijemo bitko za doseganje planov tudi z dodatnim delom ob sobotah, pomagajo. Vsak mesec, od 1. avgusta 1983 dalje, pa do konca leta, nas bodo tri sobote prevažali na delo in z dela brezplačno.
Pomoč, kakršnakoli, je Gorenju seveda še kako dobrodošla, brezplačni sobotni prevozi pa pomenijo Gorenju prihranek 1,5 milijona din (150 milijonov starih din).
Zasedal je delavski svet Gorenje SOZD
Delegati so pregledali letošnje poslovanje in opredelili smernice za leto 1984, seznanili so se z oceno stanja v delovnih organizacijah in imenovali izvršilne organe delavskega sveta — odbore
V Titovem Velenju je bila 7. oktobra 3. redna seja delavskega sveta Gorenje SOZD.
Potem, ko so ugotovili, da so vsi sklepi zadnje seje izvršeni, je predsednik ZKPO Gorenje SOZD Herman Rigelnik delegate seznanil z izvajanjem začasnih ukrepov/ družbenega varstva v velenjskem delu Gorenja. Proizvodnja narašča iz meseca v mesec, vidni pa so tudi že prvi uspehi drugih prizadevanj za ureditev položaja. Sicer so pripravljeni predlog poslovne in razvojne politike, predlog razvojno programske usmeritve sistema Gorenje, teze za nadaljnji razvoj družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov ter izhodišča za novo organiziranost Gorenje SOZD. Pomembno je tudi, da je Gorenje odplačalo vse tekoče devizne in dinarske obveznosti, kar zagotavlja tudi boljšo oskrbo proizvodnje z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli.
Naše poslovne enote v tujini Pod drobnogledom
V	Titovem Velenju je bilo posvetovanje o zunanjetrgovinski dejavnosti sistema Gorenje
V	četrtek, 6. oktobra, so se v Titovem Velenju predstavniki Gorenja SOZD in delovnih organizacij Gorenje posvetovali z vodji poslovodnih enot v tujini. V napore delavcev Gorenja za izboljšanje položaja in zagotovitev trdnejšega razvoja se morajo kar najbolj tvorno, kreativno in odgovorno vključiti tudi poslovne eno-
te Gorenja na tujem. Najbolj učinkovit in optimalen izvoz Gorenja je namreč eden odločujočih dejavnikov pri premagovanju težav, prodaja izdelkov z blagovno znamko Gorenje pa najboljša pot za uveljavljanje sistema Gorenje na svetovnem trgu.
Na posvetovanju je predsednik ZKPO Gorenje SOZD Herman Rigelnik spregovoril o gospodarskih gibanjih v Sloveniji in Jugoslaviji, o izjemnih prizadevanjih delavcev Gorenja in doseženih proizvodnih rezultatih.
Pregled letošnjega gospodarjenja
V nadaljevanju seje so delegati pregledali rezultate letošnjega gospodarjenja, smernice za gospodarjenje do konca leta 1983 ter planske usmeritve za leto 1984.
Kot je znano, Gorenje SOZD, podobno pa tudi Gorenje TGO, polletnih planskih nalog ni uresničilo. Najbolj se je načrtom približal konvertibilni izvoz. Gorenje zdaj ustvarja 5,2 % slovenskega konvertibilnega izvoza oziroma blizu 40 % konvertibilnega izvoza slovenske elektroindustrije. Nedoseganje načrta fizičnega obsega proizvodnje pa je, kot vseskozi ugotavljamo, vplivalo tudi na založenost domačega tržišča.
Zadnji čas proizvodnja narašča. Zato je treba storiti vse, kot je bilo poudarjeno na petkovi seji delavskega sveta Gorenja SOZD, da bi uresničili načrt fizičnega obsega proizvodnje in konvertibilnega izvoza za leto 1983. Podobno kot v Gorenju TGO morajo tudi v drugih delovnih organizacijah izkoristiti vse notranje rezerve, predvsem pa povečati produktivnost dela. Nasploh pa na noben način ne bi smeli dovoliti, da bi se stroji ustavili zaradi pomanjkanja reprodukcijskih materialov in sestavnih delov.
O načrtih za gospodarjenje v letu 1984 bomo podrobneje poročali v prihodnjem "Informatorju".
(Nadaljevanje na 2. strani)
Osebni dohodki - septembra
■ ja, pa za 10,8 %.
Za več dela — več v čilni kuverti
Doseženi proizvodni uspehi so bili v mesecu septembru takšni, da so nam omogočili povišanje osebnih dohodkov. Skladno s sprejetimi sklepi samoupravnih organov se bo zaposlenim v vseh proizvodnih tozdih Gorenja TGO zvišala vrednost enote dela (točke) za mesec september za 14 %, vsem drugim zaposlenim v velenjskem delu sozda Gorenje, z izjemo tozda Servis in maloproda-
Osebni dohodki zaposlenih v neposredni proizvodnji za mesec september pa so višji še za delo v treh dodatnih sobotah, za doseganje in preseganje individualnih in skupinskih norm ter mnogim tudi na račun podaljšanega dela nad 204 ur.
Višji septemberski osebni dohodek, rezultat našega dela in naprezanj, pa bo prav gotovo spodbuda za še večjo proizvodnjo in nove dosežke tudi v mesecu oktobru.
SEJA POSLOVNO KOORDINACIJSKEGA ODBORA GORENJE SOZD
"	---------- slovno filozofijo, poslovno politi-
7. oktobra so se sešli na 2. sejo člani poslovno koordinacijskega odbora Gorenje SOZD, ki ga sestavljajo poslovodni organi Gorenja.
Na seji so kot primerno obliko dela za dogovarjanje in uresničevanje sprejetih sklopov ocenili področne kolegije. Pregledali so gospodarjenje v delovnih organizacijah v prvih devetih mesecih letos. Seznanjeni so bili s predlagano po-
ko, razvojno politiko ter programsko usmeritvijo Gorenja SOZD ter s predlogom nove organiziranosti velenjskega dela Gorenja.
Predstavniki delovnih organizacij so poročali o sestavi sanacijskih programov Gorenja TGO, Gorenja Promet Servis, Gorenja Mural, Gorenja Tiki in Gorenja Metal-plast.
Podani pa sta bili še informaciji o poteku izgradnje Gorenjeve Tvor-nice rashladnih aparata Bihač in o pripravah na oktobrski sejem Gorenja v Titovem Velenju.
Zasedal je delavski svet Gorenje SOZD
Cilji Gorenja-tudi cilji poslovnih enot v tujini
(Nadaljevanje s 1. strani)
Osnovna naloga je 9 do 10 % povečanje fizičnega obsega proizvodnje, predvsem na račun povečanja produktivnosti dela, in okrog 20 % povečanje konvertibilnega izvoza.
Pokrivanje izgub po zaključnem računu 1982
Akcija združevanja sredstev delovnih organizacij Gorenje za pokrivanje izgub po zaključnem računu za leto 1982 gre znotraj sistema Gorenje h kraju. Končana mora biti, kot je sklenil delavski svet, ta teden.
V prizadevanja za pokrivanje izgub se, kot je bilo poročano na seji, aktivno vključujejo tudi delovne organizacije, dobavitelji reprodukcijskih materialov in sestavnih delov ter kupci izdelkov Gorenja.
Ocena stanja v delovnih organizacijah Gorenje
Da bi ugotovili slabosti v dosedanjem delu, so v vseh delovnih organizacijah Gorenje izdelali oceno stanja. Najprej so to nalogo opravili v velenjskem delu Gorenja, pozneje pa tudi v drugih delovnih
Kot režijski delavec, ki pridete delati v proizvodnjo, imate zelo ugodne pogoje za ideje, kako bi to delo opravili na boljši način. Kako bi stvari uredili drugače, to je, boljše.
Delavec, ki stalno dela na tem delovnem mestu, se je z načinom dela sprijaznil. "Tako mi je mojster pokazal, bo že prav tako!"
Lahko bi rekli, da je stalni delavec največkrat preveč di-
organizacijah. Delegatom delavskega sveta so bile posredovane bistvene ugotovitve in ocene stanja v delovnih organizacijah zunaj Titovega Velenja, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so bile prisotne prav tako kot v velenjskem delu Gorenja, številne slabosti. Ocene stanja bodo zdaj obravnavali in verificirali samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v delovnih organizacijah. V Gorenje MIV Vranje pa morajo oceno še izdelati.
Financiranje DSSS Gorenje SOZD, imenovanja
Delegati delavskega sveta so na zadnji seji soglašali z rebalansom finančnega načrta DSSS Gorenje SOZD za letošnje leto.
Imenovali pa so tudi izvršilne organe delavskega sveta — odbore, ki štejejo po 7 članov. Za predsednika odbora za programiranje in razvoj je bil imenovan Peter Vražič, Gorenje Muta, za predsednika odbora za gospodarsko in finančno načrtovanje Mirko Tov-šak, Gorenje Fecro, za predsednika odbora za tržišče Janko Bru-net, Gorenje Promet Servis in za predsednika odbora za organizacijske in samoupravne zadeve Rudi Hramec, Gorenje Glin.
scipliniran:	ne razmišlja o
tem, da bi poskusil delati drugače kot so mu pokazali. Čeprav je sposoben najti boljši način dela. In sčasoma se navadi, da drugačnih načinov ne vidi več. To je ta-koimenovana industrijska slepota.
Ko pa pridete iz pisarne na to delovno mesto, ste v drugačnem položaju. Niste obremenjeni z industrijsko slepoto. Poleg tega ste mogoče po poklicu diplomirani inženir. Strojni tehnik. Ekonomist. Vaš poklic, vaša
S prodajo izdelkov z blagovno znamko Gorenje na tujih tržiščih bomo uresničili dolgoročno strategijo na področju izvoza, tehnologije in znanja
O nalogah, da bi bil prihodnji nastop Gorenja na tujih tržiščih kar najbolj učinkovit, dejavnost poslovnih enot pa sestavni del sistema Gorenja, so se pogovarjali predstavniki Gorenja prejšnji teden.
Poslovni rezultati enot v tujini so, kot je bilo ugotovljeno na posvetovanju, različni tako zaradi posebnosti posameznih tržišč in gibanj na njih, kot tudi različnega obnašanja poslovnih enot Gorenja na posameznih tržiščih. Zadnje stanje je naslednje: kljub temu, da je zaznati padec prodaje gospodinjskih aparatov, je Gorenje Munchen prodalo za 3,6 % več izdelkov kot je bilo načrtovano, Gorenje—Pacific za 5 % (v
stroka vam pomagata, da hitro opazite, kako bi se tisto delo dalo opraviti na boljši način. Z manj truda. Kvali-tetneje. Z manj stroškov. Hitro opazite, da bi se morda "vse skupaj" dalo drugače in bolje organizirati.
Ali ni tedaj skoraj dolžnost vsakega režijskega delavca, da med svojim proizvodnim delom skuša priti tudi do koristnega predloga o tistem delu ali širšem delovnem procesu.
Nekateri režijski delavci so to že storili. V oddelku industrijske lastnine so že dobili nekaj predlogov, kako določene stvari izboljšati.
Prijavite svojo idejo o delu, ki ste ga imeli v proizvodnji. Lahko pritegnete k ideji še druge. Na primer delavca, ki tam vedno dela. On bo s svojimi izkušnjami vaš koristen sogovornik. Če bo kot tak bistveno pripomogel k vaši ideji, bo soavtor ideje.
Morda je ta oblika še posebej koristna in zanimiva.
Prijavnica je poenostavljena, da bo s prijavo čim manj dela. Oddate jo v oddelku industrijske lastnine v službi SOI L, ali pa kar v tozdu.
primerjavi z lanskim prvim polletjem kar za 32 %), porast prodaje izdelkov vseh programov beleži Gorenje Skandinavija, prav tako pa tudi Gorenje — Sidex. Pogoj za še učinkovitejši in dohodkovno uspešnejši izvoz pa so redne in zanesljive dobave izdelkov, njihova estetska in funkcionalna kakovost ter prilagojenost zahtevam posameznih tržišč in kupcev. Seveda pa sta kakovost domačih reprodukcijskih materialov in iz-trošenost tehnoloških zmogljivosti dejavnika, ki nedvomno vplivata na kakovost izdelkov.
Na posvetovanju so bila poudarjena zlasti še naslednja temeljna izhodišča za preobrazbo Gorenjevih poslovnih enot v tuj ini skladno s cilji doslednega uresničevanja dolgoročne poslovne strategije Gorenja.
Poslovne enote v tujini (PET) morajo zagotoviti, da bo izvozna uspešnost Gorenja prednostna naloga in sestavni del sanacije.
PET morajo okrepiti napore za pospeševanje prodaje vseh izdelkov Gorenja, sredstva in znanje v njih pa mora biti vpeto v prizadevanja za zagotavljanje normalne proizvodnje v vseh delovnih organizacijah. Zagotoviti je potrebno cenejše nabave materialov in zmanjšati vezavo sredstev in zalog ter zaostriti politiko do terjatev vseh vrst.
Bolj kakovostne prodajne poti, selekcija kupcev na posameznih tržiščih in racionalizacija asorti-mana morajo zagotoviti tudi višje cene izdelkov Gorenja, delovne organizacije pa morajo poskrbeti za kar najbolj kakovostne izdelke, njihovo oblikovno—konstrukcijsko in funkcionalno zanimivost ter, ne nazadnje, tudi za pravočasno proizvondnjo in odpremo.
PET morajo zagotoviti, da bomo vztrajno, pogumno in odločno uveljavljali tudi na tujih tržiščih prodajo z blagovno znamko Gorenje in s tem uresničili dolgoročno strategijo na področju izvoza tehnologije in znanja.
Da bi zagotovili celovito zaščito interesov Gorenja, naj hitrejši pretok poslovnih informacij in tudi pregled nad izvajanjem usmeritev, je treba zagotoviti stalni nadzor nad poslovanjem PET.
Cilji sistema Gorenje morajo čimprej postati tudi cilji posameznih PET in osnovna usmeritev pri njihovi dejavnosti na posameznih tržiščih.
kjer imate proizvodno delo in sicer vodji tozda ali oddelke vodji.
Vaš predlog bo ocenjen po merilih samoupravnega sporazuma o inovacijski in inventivni dejavnosti. Torej se lahko tudi dobro obrestuje.
PRIJAVA INVENTIVNEGA PREDLOGA
PODATKI O AVTORJIH PREDLOGA
1. Priimek in ime:	, os. št.:
DSSS ali TOZD. kier avtor stalno dela:
Delovno mesto:
(Če je več avtorjev, dopiši enake podatke o njih na dodatni papir).
OPIS PREDLOGA:
KJE NAJ SE TA PREDLOG UVEDE?
TOZD:
Oddelek:
Katero delo:
SKICAt
Če je treba in če moreš, naredi skico na poseben list in jo priloži k prijavi.
Podpis avtorja
V oddelku industrijske lastnine prijava sprejeta dne ob	uri	minut.
Podpis vodje oddelka
_________________________________________industrijske lastnine:
Inovativna naravnanost proizvodnega dela

Prerazporeditve na Ptuju
Z notranjimi rezervami in premestitvami do boljših rezultatov
V tozdu Elektronika Ptuj so za izhod iz težavnega položaja tudi v svojem okolju pregledali vse notranje rezerve in se lotili premeščanja delavcev iz režijskih na proizvodna dela. O tem so odločali samoupravni organi in od 20. septembra naprej dela v proizvodnji tudi 20 delavcev iz režijskih služb. Na proizvodno delo jih je bilo 15 prerazporejenih za nedoločen, 5 pa za določen čas. O prerazporeditvah je Franc Koželj, eden izmed delavcev, ki so bili premeščeni, povedal tole:
„ V tozdu Elektronika na Ptuju delam pet let. Kot kontrolni tehnolog s srednjo tehnično šolo in slušatelj višje šole nisem bil najbolj zadovoljen z administrativnimi opravili. Ko smo razpravljali o no-
tranjih izboljšavah in možnih premikih, sem se tudi sam odločil, da bi šel na kakšno drugo delovno mesto, kjer bi bil lahko bolj koristen. Zato sem sprejel delovno mesto ključavničarja v oddelku birotehnike. Res je delo mnogo bolj naporno, vendar pa naj bi bilo tudi bolje pla-
ši Elektroniki Ptuj so z razumevanjem pristopili k prerazpore janju delavcev
čano. Če bomo dosegali norme, če bo dovolj reprodukcijskega materiala, tudi uspehi ne bodo izostali. Nasploh pa smo bili seznanjeni z vsemi ukrepi za izboljšanje položaja in seveda bomo morali več pozornosti posvetiti proizvodnji. Mislim, da je bilo doslej preveč dela s papirji, preveč je administracije. V novem oddelku so me res dobro sprejeli in se tudi strinjajo s takšnimi prerazporeditvami. Samo, da bi ljudje ostali v proizvodnji in ne bi več odhajali v režijske službe!"
Ko smo v proizvodnji iskali Franca Koželja, ga ni bilo nikjer! Že v pogovoru je dejal, da ne želi biti fotografiran!! Ali ima prav ali ne, ne moremo soditi. Pripravljen je delati, tudi v proizvodnji, kajti le delo je tisto, ki lahko naredi človeka srečnega. Pa tudi uspešnega, lahko dodamo!
V Plastiki delo v 4 izmenah
Največ
kuhinjskih
elementov
S podaljšanim delom so delavci pripravljeni proizvodnjo še povečati
Z rekordno mesečno proizvodnjo v septembru se tozd Pohištvo uvršča med rekorderje. V mesecu septembru so izdelali 15.233 kuhinjskih in kopalniških elementov. Poprečna mesečna proizvodnja v prvih osmih mesecih je znašala 11.456 kosov. Ti rezultati so bili doseženi s prizadevanjem celotnega kolektiva, zlasti montaže, kjer so do sedaj dosegali 106 % normo, septembra pa kar 115 %. Prizadevanja za takšno proizvodnjo so bila predvsem zaradi velikega povpraševanja po kuhinjskih elementih, saj imajo naročenih 32.500 elementov. Da pa bi lahko zadovoljili kupce, potrebujejo 4500 vgradnih kuhalnih aparatov ter 20.000 vrat G—181. Če bi imeli zagotovljene te dele, so proizvodnjo pripravljeni s podaljšanim delom še povečati.
Povedali so..
Delavci iz tozda Orodjarna in Vzdrževanje pomagali pri izpolnjevanju planskih obveznosti
Zaradi povečanih planskih obveznosti v tozdu Plastika primanjkuje delavcev v neposredni proizvodnji. Ta
problem rešujejo tako, da je v preteklem mesecu 19 režijskih delavcev iz tozda Orodjarna in 49 delavcev iz tozda Vzdrževanje delalo na oddelkih za brizganje in ekstrudiranje plastike. S svojim delom so opravili 136 delovnih dni. Prav tako so režijski delavci iz tozda Plastika opravili 217 de-
Maimj režije manj stroškov
Kadrovske premestitve bodo izvedli tudi v drugih delih Gorenja.
Tako kot v velenjskem delu Gorenja bodo vsestransko analizo stanja in razmer izvedli tudi v ostalih delih Gorenja v Sloveniji in po Jugoslaviji.
Vemo, daje naša temeljna naloga povečanje obsega proizvodnje, torej tudi zagotavlja-
nje potrebnega števila delavcev v proizvodnji in zmanjšanje števila režijskih delavcev. Te dni bodo podobno anketo in ocenjevanje uspešnosti delavcev kot v velenjskem delu Gorenja opravili tudi v vseh servisnih izpostavah, maloprodajnih trgovinah in predstavništvih. Na podlagi tega ocenjevanja bodo izvedli ustrezne prerazporeditve tudi v teh delih Gorenja.
lovnih dni v podaljšanem delovnem času. S tem so nadomestili 27 manjkajočih delavcev. „ Celotna angažiranost vseh navedenih delavcev kaže na veliko delovno zavest pri izpolnjevanju planskih obveznosti.
Oskrba in kvaliteta reprodukcijskega materiala je nekoliko boljša kot septembra. Pomanjkanje kakovostnega materiala je do sedaj povzročilo v proizvodnji veliko količino izmeta, manjšo izkoriščenost delovnih sredstev in veliko dela v podaljšanem delovnem času. Večdnevne okvare strojev na ozkih grlih brizgane plastike pa so povzročile nujno izvajanje kooperacijskih del pri oskrbi polproizvodov za finalno proizvodnjo. Zaradi povečane proizvodnje in nepravočasno dobavljenega materiala so v tozdu uvedli delo v štirih izmenah.
KATICA SVENŠEK, umir-jevalka v tozdu Elektronika, Ptuj:
„Šest let delam v našem tozdu in sem ena izmed tistih delavk, ki smo bile na priučevanju v Elektroniki v Titovem Velenju. Dela sem navajena in tudi pripravljena delati za dosego naših planov. Ukrepi, ki so bili sprejeti za rešitev iz težavnega položaja, so takšni, da dajejo določeno perspektivo. Zato jih moramo vsi sprejeti in se z njimi tudi strinjam!"
Proizvodno in udarniško delo
V proizvodnji pomagalo v zadnjih 14 dneh 1223 režijskih delavcev
Delo režijskih delavcev v neposredni proizvodnji se nadaljuje tudi v mesecu oktobru, ko s svojim delom pomagajo pri odpravljanju "ozkih grl", ob montažnih trakovih, v emajlirnicah, v oddelkih za ekstrudiranje plastike in drugod, kjer primanjkuje delovne moči. Z delom v proizvodnji in z udarniškim delom ne pomagamo le Gorenju, temveč tudi sami sebi.
Koliko režijskih delavcev je torej delalo v zadnjih štirinajstih dneh v proizvodnji? Od 26. septembra do 1. oktobra je v proizvodnji pomagalo 571 delavcev, in sicer iz DSSS Gorenje TGO 297, iz GRS 201, iz delovne skupnosti IB 20, Gore-
nje RR 33 in iz Gorenja SOZD 20 delavcev. Na udarniškem delu je v tem obdobju delalo 25 delavcev. Poleg tega je v četrtek, 1. oktobra, delalo še 6 zaposlenih iz Gorenjevega predstavništva v Zagrebu in trije iz reškega predstavništva. V zadnjem tednu, od 3. do 7. oktobra, je delalo 563 "režijskih" delavcev. In sicer v tozdu Štedilniki 149, v Pralni tehniki 140, v Hladilni tehniki 143 in v Zamrzovalnikih 141 delavcev. Udarniško pa je delalo skupno 64 delavcev, in sicer v Štedilnikih 25, v Pralni tehniki 10, v Hladilni tehniki 13, v Zamrzovalnikih in v Embalažnici pa 2 delavca. V četrtek, 6. oktobra, so udarniško delale tudi 4 članice, veteranke ženskega rokometnega kluba Velenje.
Vse za večjo proizvodnjo
Tudi od dobro vzdrževanih strojev in naprav odvisna proizvodnja in višji delovni učinki
Vedno višji cilji in zahtevne proizvodne naloge vse bolj in bolj obremenjujejo naše tehnološke zmogljivosti v proizvodnji. Ker pa že daij časa nismo kupili večjih novih naprav, morajo delavci tozda Vzdrževanje posvečati kar največ pozornosti skrbnemu vzdrževanju in obnovam.
V zadnjem času je velikih obnovitvenih del vse več, prav tako pa so v tozdu Vzdrževanje veseli tudi dejstva, da so pri nabavi rezervnih
delov in materiala deležni več razumevanja. Pomembno pa je tudi delo vzdrževalcev pri zamenjavi uvoznih komponent z domačimi materiali in napravami. Prav tako so delavci Vzdrževanja že sami izdelali kakšno napravo, ki bi jo sicer morali uvoziti.
H kakovosti opravljenega dela pa prispeva tudi dejstvo, da se je veliko delavcev v tozdu Vzdrževanje izšolalo tudi ob delu in v večini so opravili srednjo tehnično šolo. Tako so elektrikarji, ključavničarji in delavci z drugimi poklici tudi sami pripomogli k izboljšanju svoje strokovnosti.
Znanje pa je tudi sicer vedno pomembnejše na vseh področjih dela.
Vaša mnenja
Danica Kovše dela v Zamrzovalnikih samo dopoldne, ukrivlja cevi za zamrzovalno omaro. To je eno izmed tistih del, ki jih praviloma opravljajo le moški. Danica se je zanj odločila, ker ima majhnega otroka in ji ustreza delo v eni izmeni, a dela za dve izmeni, za prosto soboto, za dopust, vedno mora imeti pripravljenih toliko cevi, kot jih v proizvodnji rabijo in to že dve leti. Težko delo. Na vprašanje, kako to zmore, je odgovorila: "Moram." Vsi moramo toliko kot zmoremo, bi dodali mi.
Franc Lesjak je v petek opravljal dvojno delo, sodelavca namreč ni bilo. Vstavljanje ekranov je težko, pa še dragi so ti ekrani. Odgovornost je torej precejšnja. Franc dela v Elektroniki pet let, vozi se iz Mozirja, pa mu ni vseeno, če jim sredi dopoldneva zmanjka materiala in morajo domov ali pa delo nadoknaditi popoldne. Zastoji, saj se o njih ne pogovarjajo le v Elektroniki. Delavci jih ne marajo. Veliko boljše je delati tekoče, ustvariti rekordno proizvodnjo, če se da, kot pa tako. Ampak, tudi te zastoje bomo odpravili!
Naši upokojenci
V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je upokojilo 50 naših delavk in delavcev.
Januar:	Sabina Jazbec in
Olga Ozvaldič, Elektronika, Alojzija Pajenk, Em-balažnica, invalidske upokojitve, Margareta Orešnik, MGA Nazarje, Albin Skorenšek,	Vzdrževanje,
starostna in Franc Panjan, Servis in maloprodaja.
Februar: Ana Boljte, Štedilniki, invalidska, Frančiška Lukner in Marija Durič, Pralna tehnika, Edvard Kokot, Promet, starostna upokojitev.
Marec:	Frančiška	Antlej,
Elektronika, starostna upo-jitev, Ivanka Hajsinger, Štedilniki, družinska,	Anica
Lešnik, Servis in maloprodaja, upokojitev April:	Jožefa Borenšek,
Alojz Vodlan, DSSS TGO, Anica Čuš, Gostinska enota, Alojz Kavšak,	Ivana
Plešnik in Marija Štrgar, Štedilniki, Ivo Srčnik, GPS, upokojitve
Maj: Marija Sabolčec, Elektronika, Franc Florjane, Martin Požin, Gradbeni elementi
Anica Virtič, DSSS Gorenje TGO, upokojitve Junij: Dragomir Ivezič, Servis in maloprodaja, Katarina Klančnik, Gradbeni elementi, starostna upokojitev, Elizabeta Knez, DSSS Gorenje TGO, Mihael Koležnik, Vzdrževanje, Hedvika Založnik, Galvana, invalidska. Novica Markovič, Promet, upokojitev.
Julij: Milica Bebler, Promet, Martin Mohorko, Pohištvo, Marija Pesjak, Štedilniki, invalidska, Jože Kovač, Servis in maloprodaja, Marija Huš, Promet, upokojitev Avgust:	Andrej Škoflek,
DSSS TGO, invalidska, Franc Štuhec, Elektronika Ptuj, Frančiška Zajko, Gostinska enota, upokojitev
September: Evica Cvikl,Štefka Flis, Elektronika, Berta Drozg, Ivanka Mlinar, DSSS TGO, Herman Meh, Ferdinand Zagernik, Promet, invalidska, Marija Gomboc, Kuhalni aparati, Marija Tominc, družinska upokojitev, Ana Hlačar, Hladilniki, Angela Jager, Interna banka, starostna upokojitev
xiv. olimpijske planine vabijo iqre. Sarajevo ,z,etv škofjeloško
**	3	pogorje
Ogled slaloma za moške
Zaradi zanimanja za tovrsten zimski šport je Gorenje kot pokrovitelj XIV. olimpijskih iger v dogovoru s TTG Celje pripravilo 19. februarja 1984 ogled slaloma za moške.
Odhod vlaka iz Celja bo v soboto, 18. februarja 1984, ob 22.uri, nazaj iz Sarajeva pa naslednji dan. 19. februarja 1984, ob 19. uri. Cena izleta znaša 2.810,00 din, plačljiva pa je v 6 mesečnih obrokih. V ceno ni všteta vstopnica (450,00). Podrobnejše informacije dobite v službi za rekreativno in kulturno dejavnost, kjer do 20. oktobra 1983 sprejemajo tudi prijave.
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Titovo Velenje. Družbeni organ; Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika:	Srečko	Krajnc,
člani:	Stane Kumer, Tatjana
Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone
V nedeljo, 23. oktobra 1983, organizira planinska sekcija izlet na Blegoš, najvišjo goro v Loškem pogorju.
Iz Titovega Velenja bo avtobus odpeljal v Poljansko dolino do Hotavelj oziroma vasi Čabrače, kjer bo izhod za vzpon.
Glede na to, da je planirana tura posebno lepa v jesenskem času, vabimo planince, da se izleta udeležijo v čim večjem številu. Podrobnejše informacije in program izleta bo na razpolago ob prijavi.
Prijave zbira do 20. oktobra 1983 Milica Lesjak v izvozu, telefon 512.
Odbor planinske sekcije
Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1983. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974.