AM5TERPAJA
l»9(o Xii št« 43*
»»Stalna platan«.» gotnini.
V Ljubljani, 25. oktobra 1923.
V organizaciji |a kolikor mod — tallko pravic«
Izhaja vsak Četrtek.
Uredništvo m aprava: Ljubljana, feelenburgova ulica št. 6/11
Dopisi morajo biti frankiraM Jn podpisati, ter opremljeni a štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste.
Glasilo Strokovne komlslle n Slovenilo. (Pokrailnski odbor GDSJ.)
Stane posamezna štev. 1 Din, mesečno Din 3 —. celoletna , 35 Din. — Za člane izvo4 po 60 para.
Oglasi po dogovoru.
Spartak.
Ime Spartak je postalo danes za marsikoga program in simbol. Zato ne bo nezanimivo, če poskušamo povedati, kdo je bil Spartak.
Spartak je bil rimski gladiator-su-ženj. Gladiatorji so bili sužnji, ki so se v arenah medsebojno morili, razuzdanemu rimskemu meščanstvu za zabavo. In šel je Spartak, zbral gladiatorje sotrpine. Njim so se pridružile silne množice rimskih sužnjev. Revolucija rimskih sužnjev je stresla vso rimsko državo. Sužnji so že zmagali.
Ko pa so zmagali, so se raztresli po celi Italiji in pričeli uživati sadove svoje zmage. Spartak jih je zaman skušal držati skupaj. Sužnji se niso zbirali v eno armado in združevali trdno okrog enotnega vodstva. Trdili so, kakor današnji sužnji, — da je najvišji cilj proletariata taka svoboda, ki ji je vsako vodstvo odveč.
Kakor današnjim sužnjem, se je Spartakovim rimskim sužnjem zdelo, da je bil modri Menenij Agripa, ki je povedal Rimljanom — imajoč seveda pred očmi meščansko rimsko državo,
—	povest o želodcu in udih — le meščanski modrijan. Sužnji so se tem nazorom le smejali, — toliko je bilo suženjskega duha v njih. Propovednike nove proletarske državne organizacije, za katere morajo veljati seveda isi zakoni, ki veljajo za organizacije sploh — pa so kamenjali, češ: To nam je pravil že buržoazni Menenij Agripa. Pijane bande, ki so se gonile po Italiji so re-
Minister dr. Dušan Peleš je zaslišal v Zagrebu zastopnike pridobitnih krogov na posebni anketi o ureditvi in praktični izvedbi socialnega zavarovanja delavstva v smislu novega zakona o zaščiti delavstva.
Predmet anketnim razpravam je bilo vprašanje organizacije centralnega urada oziroma decentralizacije tega urada, ker se je izkazalo, da centralni urad z ozirom na velikanski obseg in pa z ozirom na raznovrstne prilike po-samnih pokrajin ne more uspešno delovati.
Anketa je nasvetovala decentralizacijo delavskega zavarovanja. Anketa je tudi nasvetovala revizijo prispevkov za delavsko zavarovanje, revizijo dosedanjega nadštevilnega uradništva, kakor tudi preureditev dosedanje prakse uradov.
Tako poroča komunike, izdan o tej anketi.
Enak razgovor je imel dr. Peleš tudi z zastopniki ljubljanskih obrtnikov, ki so zahtevali, kakor se čuje, predvsem znižanje dajatev. K tem poročilom imamo samo to pripomniti, da bo delavstvo nad delavskim zavarovanjem budno pazilo in da se bo vsakemu poslabšanju zavarovanja odločno uprlo. Radi bi videli, ako l)i se bil pobrigal gospod minister za socialno politiko istočasno, ko je razpravljal o zavarovalnih zavodih z zastopniki podjetnikov tudi za mnenje delavskih organizacij.
Nase organizacije ne stojijo na stališču, da je o delavskem zavarovanju vsak razgovor nepotreben. Je tu marsikaj, kar delavstvo težko občuti in kar se bo moralo obrniti na bolje. Pred vojno so bili pri nas v Sloveniji zavarovalni zavodi delavske institucije.
lile: To so nauki rimskih plemenitašev 1 To so izdajalski nauki!
Mi pojdemo svoja pota naprej, po vseh cestah se bomo razkropili, zakaj mi še nismo zreli za ujedinjenje!
Med tem so zbrali rimski plemiči svojo vojsko.
V	ostrih sunkih so pobili bande, ki niso bile več vojska. In da bi sužnji nikdar več ne pozabili, da so za sužnje rojeni, in da so ploskali onemu, ki se je norčeval iz večno resnične prilike modrega Menenija Agripa in zagovarjali nizkotne nagone in anarhijo, — si je izmislil meščanski Rim strašno maščevanje.
Od enega konca Italije do drugega so postavili križe ob cesti in na teh križih se je zvijala v mukah do smrti — uporna spartakova vojska. Tako se bo vsakemu godilo, kdor pojde po njenih stopinjah!
Ni izključeno, da ostane naš klic glas vpijočega v puščavi, kakor je ostal klic Spartakov. Njemu so odgovarjali: Kimski narod-sužnjev ne rabi vodnikov, če jih pa rabi, ne rabi vodnikov, ki trde, da je treba proletariatu edinstva, da se ne sme razkrapljati v tisoč band, on rabi take vodnike, ki se laskajo anarhističnim težnjam in trde v svoji brezvestnosti, da je stara resnica o udih in želodcu le meščanska resnica.
Kdo izmed vas je čul tudi v slovenskem delavskem tisku take klicarje?
Kdo izmed vas čuje zamolkle udarce kladiv, ki zbijajo križe ob slovenskih cestah?
Delavstvo je imelo odločilen vpliv na te zavode.
Danes se je to žal spremenilo. — Delavci in podjetniki so zastopani v vodstvu v razmerju 1 proti 1. Ker držijo zastopniki podjetnikov trdneje skupaj, kakor zastopniki delavcev, imajo v njih navadno prvi odločilen vpliv. Kot dedščina prejšnjih časov nam je ostalo na uradniških mestih nekaj ljudi, ki so izšli iz delavskega stanu.
Proti temu uradništvu se nastopa zadnji čas v korist takozvanega kvalificiranega uradništva.
Po našem mnenju zelo po krivici. Za delo v poslovalnicah je uradništvo, ki je izšlo iz delavskih vrst zadostno kvalificirano. Pred mnogim, ki ima kup šolskih spričeval ima to uradništvo veliko prednost, da ima vpogled v socialne razmere delavstva, da z delavstvom čuti in da opravlja svoje delo z idealizmom in ljubeznijo. Vse to je po našem uverjenju za zavode le koristno.
Ce zavodi ne poslujejo vedno, kakor bi bilo želeti, — krivde zato ni iskati toliko v osobju, kakor v organizaciji dela.
Gre tu za mlad organizem, ki se šele preizkuša in išče pravo sredo med centralizacijo in avtonomijo! Tu je iskati vir vsega, kar daje povod za pritožbe.
Ne bomo izrekali danes svoje sodbe o centralizaciji. Odločno pa si upamo trditi, da se je izvršilo s tem, da ni ostalo pri starem sistemu malih blagajn veliko socialno delo.
Brez te centralizacije bi se bilo veliko težje boriti za to, da se dvignejo prispevki sorazmerno z draginjo. Iz mezdne politike vemo,. kako slabi ra-
čunarji so podjetniki tam, kjer govore računi za delavstvo. Kakor vidimo iz zgoraj navedenih pripomb iz podjetniške strani, bi podjetniki še sedaj radi dajatve zmanjšali, čeprav so to razmeroma visoke denarne dajatve le posledica nizke denarne vrednosti.
Mi smo odločno zato, da ostane organizacija delavskih zavarovalnih zavodov, tako da se bo odločno borila proti tendencam, ki bi najraje vsako delavsko zavarovanje sploh odpravile.
Mi smo proti temu, da bi se po krivici zapostavljalo uradništvo, ki je izšlo iz delavskih vrst. Mi smatramo te zavode, čeprav se jih je iztrgalo našemu odločilnemu vplivu, še vedno za svoje zavode, in odločno zahtevamo, da se vpraša pri vseh spremembah, ki se tu nameravajo, za mnenje predvsem glavnega interesenta, delavstva in njegove organizacije.
Z naredbo bivše deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani ustanovljena, v smislu člena 130 ustave po srečnem na-klučju uzakonjena inštitucija pokrajinskega sklada nudi revnim in ubožnim rentnikom redne mesečne doklade k rentam, provizijam.
Sredstva za izplačevanje doklad dobiva pokrajinski pokojninski sklad iz naklade na premog, ki je obdavčen po 2 K na 100 kg.
Dotlej, da je stopil v veljavo novi zakon o zavarovanju delavcev, je upravljala ta sklad začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani. Po započeti reorganizaciji občnega socialnega zavarovanja v državi, je pokrajinska uprava odločila, da Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu ni pravni naslednik začasne delavske zavarovalnice zoper nezgode v Ljubljani in sicer tako, da nima pravice, obdržati kot tak upravo pokrajinskega pokojninskega sklada in vršiti vnaprej potom svojih organov, to je potom okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, vse one posle, ki jih je na račun pokrajinskega pokojninskega sklada vršila dotlej začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani.
Zato je pokrajinska uprava za Slovenijo potom oddelka za socialno politiko in po nalogu takratnega ministra za socialno politiko dr. Žerjava odredila, da prevzame upravo nad pokrajinskim pokojninskim skladom vladni komisar, kot posvetovalen organ pa se mu dodeli poseben sosvet.
Ta sosvet je izdelal v smislu prejetih navodil statut o upravi pokrajinskega pokojninskega sklada in ga predložil pokrajinski upravi za Slovenijo v odobritev.
S predloženim statutom pa je posta-
lo	vprašanje pokrajinskega pokojninskega sklada znova pereče in oddelek za socialno politiko tukajšnje pokrajinske uprave je sklical o tem vprašanju anketo z nalogo, da se prouči organizacijsko vprašanje pokrajinskega pokojninskega sklada.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je zoper odločbo pokrajinske uprave, na podlagi katere je prestal biti upravitelj pokrajinskega pokojninskega sklada, vložil pritožbo na državni svet v Beograd, uveljavljajoč slejkoprej svoj iz zakona o pokrajinskem pokojninskem skladu izvirajoči pravni naslov. Poleg tega, še doslej nerešenega vprašanja pa je pokrenil osrednji
Kar se centralizacije in decentralizacije tiče, bi nas veselilo, če bi se oglasili glede tega vprašanja v našem listu poklicani strokovnjaki, da bo delavstvo ta vprašanja lažje presojalo.
Za danes pripominjam tozadevno le toliko, da je gotova centralizacija gotovo blagoslov za delavsko zavarovanje, ker bi si z malimi obratnimi blagajnami, kakor smo jih pred vojno imeli, danes podjetniki marsikje po mili volji igrali. Vendar pa naj bi imelo to centraliziranje v upravnem oziru svoje meje. Pri marsikaki rešitvi ima neposredno poznanje razmer velike prednosti, ki jih ne odtehta še tako popoln birokratičen aparat.
Sicer pa kot rečeno, to so vtisi, kakor jih dobivamo po kritiki prizadetih, mi, ki gledamo na stvar od daleč.
Besedo imajo strokovnjaki.
urad za zavarovanje delavcev tudi vprašanje, če ni sedanja, to je samostojna, po vladnem komisarju vršena uprava predraga in hitro reševanje vlog in doklad ovirajoča.
Po osrednjem uradu za zavarovanje delavcev pokrenjeno vprašanje je bil eden prvih vzrokov, da je pokrajinska uprava sklicala že zgoraj omenjeno anketo.
Na anketi o pokrajinskem pokojninskem skladu so se stavili s strani udeležencev o organizačni obliki pokrajinskega pokojninskega sklada trije predlogi in sicer:
I. Pokrajinski pokojninski sklad mora ostati do izvršene organizacije socialnega zavarovanja delavstva samostojen urad in naj se s strani pokrajinske uprave po sosvetu izdela, in statut načelno odobri;
II. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani naj prevzame zbiranje prispevkov za pokrajinski pokojninski sklad in jih po gotovem ključu razdeli med posamezne rentne zavode. Rentni zavodi (osr. urad, pokojninski zavod, bratovske skladnice) pa naj samostojno, v lastnem delokrogu rešujejo zadeve draginjskih doklad.
III. Okrožna rudarska bratovska skladnica v Ljubljani naj prevzame posle pokrajinskega pokojninskega sklada, ki naj izroči posle po izvršeni reorganizaciji rudarskega zavarovanja osrednji bratovski skladnici.
Vse te predloge, stavljene na anketi, bo predložila pokrajinska uprava ministrstvu za socialno politiko, da le-to definitivno reši vprašanje pokrajinskega pokojninskega sklada.
Ker za provizioniste, rentnike, njihove vdove in sirote ni vseeno, kako se bo rešila zadeva pokrajinskega pokojninskega sklada, vsaj je s to rešitvijo v najožji zvezi vprašanje točnega dobrega poslovanja in izplačevanje draginjskih doklad, zato moramo v > Delavcu« zavzeti opredeljeno stališču tudi o tem, imajoč v vidu zgolj interes ■ajbednej-Sita, to je rontnikov in proviiionistov.
Prvi in tretji predlog sta si slična. Oba bazirata na neizpobitnem dejstvu, da je danes preuranjeno govoriti o morebitni porazdelitvi poslov posameznim rentnim uradom. Vsaj je bil tretji predlog stavljen iz vrst zastopnikov bratovskih skladnic, njenih uradnikov, torej onih, ki najboljše vedo, da so bratovske skladnice danes v stanju temeljite reorganizacije in jih ne kaže v tem prehotl-
1!reditev sodalneaa zavarovanja.
Pokrajinski pokojninski sklad.
STRAN 2.
»DELAVEC«
nem času obremenjevati i novo dodeljenim delokrogom.
Da, po predstavnikih bratovskih skladnic samih uveljavljan argument, bi
moral že zadoščati za to, da se razdelitev delokroga pokrajinskega pokojninskega sklada opusti in z dejanskimi razmerami računa. Ta argument pa je podprt še s sledečimi: ker se bodo sredstva pokrajinskega pokojninskega sklada uporabljala le po potrebi, to je le onim, ki nimajo drugačnih za preživljanje zadostnih dohodkov, mora biti v tem postopanju podana garancija enotnosti pri presoji upravičenosti.
Gornja argumenta morata poleg drugih zadoščati, da se vsi interesenti izrečejo proti takojšnji razdelitvi pokrajinskega pokojninskega sklada.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev je izdelal že poseben pravilnik za doklade k rentam. Po tem pravilniku bi prejemali doklade k rentam vsi rent-niki brez ozira na njihove premoženjske razmere. Izdelani pravilnik naj bi stopil 1. januarja 1924 v veljavo, sredstva pokrajinskega pokojninskega sklada pa naj bi se uporabljala za kritje vsem rentnikom Slovenije pripadajočih doklad. Priznamo, da bi bil s tem storjen prvi korak k definitivni ureditvi že priznanih rent. S tem bi prenehalo pro-vizorno stanje, v katerem se rentniki
nahajajo. Toda, kolikor vemo, so pravilnik zastopuiki-delodajalci odklonili, ker niso hoteli prevzeti odgovornosi za nepredvidljivo eventualnost, da bi morali
plačevati v zavarovanje še kake posebne doklade. Zato pravilnik ni bil sprejet in kot surogat pravilnika je bil storjen sklep, da se rente povišajo generalno za 100 odstotkov. — Kdor prejema sedaj 1000 K, bo dobival poslej ‘200 K. Povemo, pokrajinski pokojninski sklad je nudil več. Danes pa so razmere take, da je nedopustno, samo za en vinar pri-krajševati rentnika, ki mu je renta, doklada edini dohodek.
Zato je zahteva, da se na samostojnem poslovanju pokrajinskega pokojninskega sklada, bodisi kot samostojen urad, bodisi kot del bratovske skladni-ce treuotno ne izpreminja ničesar, utemeljena, predvidevajoč, da bo imela vsaka drugačna rešitev vprašanja o pokrajinskem pokojninskega skladu za interesente, rentnike in provizioniste, kvarne, škodljive posledice.
Delavske organizacije pa poživljamo, da o sproženem vprašanju razmišljajo, zavedajoč se, da je doklada nakazovana po pokrajinskem pokojninskem skladu, mnogemu edini vir dohodkov ter so sredstva omejena, edini vir dohodkov za omogočite v najbednejšega preživljanja.
Prvi vidni poizkusi gradbenih podjetnikov.
Zveza iudusnijcev, odsek gradbene stroke v Ljubljani in njeni člani: zidarski, tesarski in opekarski podjetniki, so bili dosedaj prvi v Sloveniji, ki so pričeli sistematično rušiti zakoniti osemurni delavnik v 'stavbeni stroki.
Zveza industrijcev je leta 1921 nudila delavcem stavbene stroke pogodbo brez vsakega pogajanja v času, ko se ji je posrečilo zlomiti stavko stavbin-skih delavcev v Ljubljani, ki so jo vprizorili komunisti, v dobi, ko je razveljavila takratna vlada mandate komunističnih poslancev.
Zveza industrijcev je nato mislila, da bo šlo vedno tako gladko, in da se bo delavstvu mezdne pogodbe diktiralo, a ne sestavljalo sporazumno. Leta 1922 so pričele organizacije zopet svoje delo, kar pa gospodom podjetnikom ni bilo po volji, a so bili prisiljeni, da so pristali na kolektivno pogodbo, ki naj velja za vso Slovenijo. Leta 1928 pa ta o pogajanjih zopet ni hotela ničesar slišati; zavlačevala je pogajanje celili pet mesecev in se izgovarjala na krizo v stavbeni stroki. Članom Zveze industrijcev načeljujejo: g. Ravnihar v Ljubljani, Gologranc v Celju in Glaser v Mariboru. Še-le na pritisk organizacije »Unije stavb, delavcev v Celju« in Delavske zbornice je po preteku petih mesecev prišlo do pogajanj, na katerih so hoteli gospodje potom tajnika zve?« industrijcev vsiliti delavstvu mesto sporazumne pogodbe le diktat. Unija stavb, delavcev se z omenjenim diktatom ni strinjala in je takoj dotično pogodbo pri Zvezi industrijcev odpovedala*, krivcem tega diktata pa je radi kratenja delavskih pravic proglasila zaporo (bojkot). Z onimi podjetniki pa, ki so priznali organizacijo, se je delavstvo pričelo pogajati in je bila sporazumno sprejeta tudi kolektivna pogodba. Ena takih pogodb se je sklenila v Litiji na stavbi tvrdke R. Eksner. To je pa stavbene podjetnike tako razkačilo, da so potem stavbene zadruge v Ljubljani (v kateri je včlanjen tudi g. Eksner kot podjetnik s koncesionirano stavbeno pravico)
Teike posledice.
Trboveljska premogokopna družba, pijana svoje zmage, ni le zavrgla vseh zahtev rudarskega delavstva, temveč ije pričela z maščevanjem, ki vpije do neba. Tako je poslala vodstvom vseh svojih rudnikov, po katerem naj se za vsak najmanjši prestopek rudarje kaznuje po novo predpisanemu kazenskemu nalogu. Te kazni so sledeče:
TI. a) Opuščanje izvrševanja podanih ukazov po kakovosti razmer (od Din 7.50 do 30.);
b)	Hudobno poškodovanje orodja, hiš. oprave ali kakega premogokopnega poslopja, kakoršna je že biia škoda (od Din 15,— do 30.—);
vrednosti (DLu Hli); pri večji vrednosti pa z odpustom iz službe.
i) Slabo razvrščen j e premoga (Din 4.50 na 7.30);
k) Večkratno slabo nezadostno delo (Din 4.50 na 7.50);
i) Opuščanje naznanila nevarnih dogodkov (Din 15.— na 75.— in tudi z odpustom) ;
m) Okrajševanje zapovedanega delovnega časa in ako se ne čaka menjave pri Burnem delu, najprvo s posvarilom, če se ponavlja z Din 3.50— 25.50);
n) Zanemarjenje ukaza glede pridobivanja premoga v kosili (Din 7.50 na 15);
o) Seboj jemanje ptujcev brez privoljenja premogokopnega predstojnika (Din 30.— ali tudi z odpustom iz službe); p) Spanje v jami (Din 7.50 na 15); r) Zamuda pri shodnici (prvič s posvarilom, drugič z Din 3.—);
s) Nemarno zametavanje (Versetzen) (Din 15.— na 45.—). Če se pri tem pre-varanje izkaže, sledi izgon iz službe.
š) Za vse tu neomenjene prestopke, posebno za tiste, ki povzročijo krajši ali daljši presledek dela (Din 7.50 na 30.—).
Točasno že zvišane kazni za izostale (blau) ostanejo neizpremenjene (15.— Din.)
Trboveljska premogokopna družba Podpisi.	ta	vse	rudnike.
Taki so torej uspehi stavke, ki so jo vodili neodvisni. Njihove obljube so bile le besede, ki ostanejo za vedno na
papirju. Za rudarje prihajajo najtežji časi. Marsikdo teh neuspehov ni pričakoval, zato je razumljivo, da so rudarji iznenadeni, ko prihajajo od trboveljske premogokopne družbe taki in podobni diktati. Rudarji bodo prej ali slej uvideli, da so neodvisni pač zmožni hujskati, niso pa zmožni priboriti delavstvu večji košček kruha. Nasprotno: tirajo ga v še večjo propast iu s svojo brezmiselno taktiko, ki pravi, da bo proletariat bolj revolucionaren čimbolj bo lačen in raztrgan, ga tirajo v bedo iu revščino. Zavedajo se, da so doživeli popolen poraz, zato skušajo zvreči krivdo na druge, predvsem na Unijo slov. rudarjev, ki sicer ni hotela prevzeti nobene odgovornosti za stavko, ker se je dobro zavedala, da stavka ne more za delavstvo končati dobror a je do zadnjega vztrajala v boju solidarno z ostalimi rudarji. S tem je dokazala, da je vsak trenutek pripravljena stopiti na branik za delavske pravice. Rudarji danes predobro vemo kdo nas je privedel z dežja pod kap. — Neodvisni skušajo opravičiti svojo taktiko iu vale krivdo poraza na druge organizacije. Boje se, da bi rudarsko delavstvo za vedno obračunalo z demagogi, zato se zvijajo v smrtnih krčih. Z lažmi se hočejo še nadalje držati na površju in varajo delavstvo na vse mogoče načine. Toda narodni pregovor pravi: Nosa ne prevariš, če čebuli roža praviš.
vložili ovadbo na okrajno glavarstvo v Litiji, kjer so zahtevali, da se stavba g. Eksnerja potom oblasti ustavi, češ, da ni upravičen zidati dvonadstropnih hiš. Sklicevali so se na avstrijski stavbeni zakon, ki se glasi: § 20 točka 3 R. G. B. L. Nr. 193 glede stavbenega reda: Zidarski mojster sme izvrševati vsakovrstne visoke in sorodne stavbe, izvzemši gledališč, cerkva, muzejev itd. Torej sme izvrševati ta dela zidarski mojster in poleg tega tudi vsa tesarska dela tam, kjer tesarskega mojstra ni.
V	Litiji se nahaja tesarski mojster, ki pa za take stavbe nima lesa in sme torej to delo izvrševati g. Eksner sam. Menimo, da je za delavstvo to višek nesramnosti, ako se preganja človeka, Id je sicer podjetnik, a je preganjan zato, ker prisoja tudi delavstvu, kar mu pripada. Sezidal je g. Eksner v Celju dvoje velikih javnih zgradb: osnovno in meščansko šolo in poleg tega tudi razne druge zgradbe. Sedaj pa mu organizirani podjetniki okoli zveze industrijcev odvzemajo pravico do zidanja navadne stavbe v obliki delavske stanovanjske hiše in to zgolj radi tega, ker ni član kapitalistične Zveze industrijcev in ker ima toliko socialnega čuta, da mesto visokih prispevkov, ki bi jih moral plačevati Zvezi industrijcev, porabi raje zato, da zmanjša bedo svojih delavcev.
Borba se sedaj nadaljuje na ta način, da hodijo razni ljudje iz Ljubljane na stavbo in opazujejo kako se razvija.
Nimamo namena zagovarjati kateregakoli podjetnika, a vendar se nam ta slučaj zdi tako gnusen, da smo o njem morali spregovoriti in to prav posebno zato, da pokažemo delavstvu v pravi luči kapitalistični kartel, in da delavstvo spozna, da imajo podjetniki organizacijo, in da je torej potrebno, da se tudi delavstvo združi v svoji organizaciji, da bo odgovorilo na take kapitalistične sunke s tem, da postavi v obrambo močno delavsko organizacijo, Id bo dovolj jaka, da prekriža načrte kapitalistične gospode pri Zvezi industrijcev.
Lati.
c) Pijanost v službi (od Din 7.50 na
15.):
d) Tepeži z Din 75.— poleg tega, če je treba s takojšnjim izgnanjem z dela.
e) Izostajanje z dela brez naznanila, za vsaki dan po lastnosti dela (od Din 7.50 na 15.);
f) Onesnaženje jame ali premogokop-skega stanovanja (od Din 3. na 7.50) in s primoranjem, da zakrivljenec osnaženje izvrši;
g) Ukazom nasprotno ni nemarno delo v jami, ali na prostem (z Din 15.—) če se to ponavlja (Din 30.—);
h) Kratenje imetja tovarišev ali premogokopne družbe, tudi pri najmanjši
»Glas Svobode« (recimo »Glas laži«) priobčuje v svoji zaduji številki z Jesenic laži o neki zmagi pučistov (komunistov), češ, da je vse kovinarsko delavstvo organizirano pri Osrednjem društvu kovinarjev prešlo k uezavisnim. To glasilo nam vedno bolj utrjuje prepričanje, da je tudi laganje neke vrste umetnost.
Da pa vendar kdo ne nasede tem lažem, povejmo jeseniški kovinarji delavski javnosti nekaj dejstev o položaju kovinarjev na Jesenicah, Javorniku in Dobravi.
Z ozirom na preobleženosti v organizaciji nismo smatrali za nujno, da bi odgovarjali na neštete laži nezavisnega časopisja, nekoliko tudi iz razloga, ker ta puč nismo smatrali za tako važnega, da bi njemu posvečali v časopisih kako večjo pozornost s članki. Mi vemo, da so vprizorili jeseniški puč ljudje, ki jim ne moremo priznati, da so razredno zavedni, temveč, da so bili pač družbica, ki je družila nekaj kvalificiranih demagogov, notoričnih opotekačev in ljudi, ki so bili vzgojeni v predvojnem klerikalnem duhu.
Ljudje pa, ki so jim sledili, so šli na lim tem ljudem le radi velikih obljub, ki se tako na političnem, kakor tudi na strokovnem polju docela ujemajo popolnoma z znanimi klerikalnimi obljubami o avtonomiji.
Zato smo prepričani in je tudi jasno, da bodo tudi ti zapeljanci razgnali iz delavskih svetišč te prekupčevalce sami. Spregledali bodo vsi, da so te obljube fraze in sredstvo komunistične agitacije. Sprevideli bodo, da komunistično geslo -što gore, to bolet: ne velja. Najvažnejše naj povemo v naslednjem. To le mimogrede.
Pred vsem moramo izjaviti, da je prav debela laž, ako kdo piše in trdi, da je večina kovinarjev prešla v tabor nezavisnih pučistov. Res je ravno nasprotno, da je podružnica Dobrava popolnoma kompaktna v ODK in sta tam samo dva, ki silita k nezavisnim, do-čim ima podružnica nad 300 članov. — Kompaktna je tudi podružnica na Javorniku, kjer so tudi le štirje, ki silijo k nezavisnim. V ravnovesju napram nezavisnim je pa naravnost razveseljivo dejstvo, da je bilo pri zadnjem obračunu starega odbora s centralo meseca avgusta 796 članov, dočim je bilo pri obračunu za september, ko je bil razkol že izvršen še vedno kljub temu 529 članov. Kje je torej večina? Jasno je, da so neodvisni nalovili prav malo in kljub tolikim obljubam imajo po lastni izjavi le 217 članov, kar pa je še vedno prav malo verjetno. >Vse je v našem taboru!« kriče ti širokustneži. V resnici pa šte-
jejo še danes vse tri podružnice ODK Jesenice, Javornik in Dobrava 1109 članov, dočim nezavisni v najboljšem slučaju le 217. Pripomnili bi še, da je v starem razpuščenem odboru jeseniške podružnice sodeloval odbornik do razpusta v mesecu avgustu, čeprav je imel v celem tekočem letu vplačanih le 11 tednov in je torej soodločal, čeprav že 23 tednov ni bil več član.
iz tega lahko posnemamo, da je tem ljudem dovolj, ako imajo vpisanih nekaj sto članov, ne da bi plačevali organizacijske prispevke.
Kar se tiče tega, da so prišli vsi najboljši zauphiki k nezavisnim, ngotnvijn-mo, da so sledeči sodrugi, ki so člani izvrševainega odbora obratnih zaupnikov: Karol Ažman, Martin Marčič, sodr. Martinak, glavni zaupnik z Javornika in s. Zupan, glavni zaupnik z Dobrave člani ODK in da sta potem še dva: glavni zaupnik Wergelj in pa s. Kunčič, o katerem v tem trenutku nimamo jasne sodbe in je toraj v ueodvisnem taboru končnoveljavno le g. Wergelj.
Mi se zavedamo, kaj ste razdirači hoteli doseči z vsemi lažmi. Hoteli ste z lažjo prepričati kovinarje Slovenije, da bi vam sledili in hoteli ste nas pred podjetjem KID pokazati, da tudi kovinarji počasi sledimo železničarjem in rudarjem. Danes je prepričano delavstvo Slovenije, da temu ni tako, in ste si zažgali svojo lastno hišo. Vaše razdiralno delo je s tem končano in za vaše eksperimente niso več dostopne naše organizacije.
Za tokrat na znanje vsem sodrugom kovinarjem Slovenije le to; v bližnjih dneh bomo podali še nekaj takih tipičnih sličic z Jesenic.
Kar se pa tiče oseb, kakor s. Sveteka, s. Golmajerja itd. o tem izjavljamo, da polagamo pri nas račune na kongresu, ki bo tokrat izredni kongres in ki bo presojal in obsojal. Do sedaj sta bila pa ss. Svetek in Golmajer našim pučistom le sredstvo za dosego njihovega cilja in omenjamo to le v toliko, da se nam osebna gonja gabi, ker ta razkol ni izviral iz idejnih razlik in ker je bilo možno, da se manjša vprašanja lahko stvarno kritizira in potem sporazumno reši. Jasno pa je, da jesenskim pučistom ni bilo do tega, pač pa so za vsako ceno hoteli razkol.
pripomniti moramo k puču še to, da je oni. ki je ta puč vodil predvsem gospod Ciril Košir, ki jo je pa z Jesenic neznano kam popihal in pustil na cedilu vse zapeljivce in zapeljance, ki stoje presenečeni sedaj brez voditelja.
Jurij Jeram, tajnik podružnice ODK na Jesenicah.
Raziiriaite ..Delavca".
»»'
»DELAVEC«
STRAN 8.
Kongres oblačilnih delavcev.
Preteklo uedeijo so se zbrali v Ljubljani delegati Osred. društva oblačilnih delavcev, da pregledajo svoje dosedanje delo in da si določijo smernice za bodočnost.
Po poročilih predsednika, tajnika in blagajnika je izjavila kontrola, da so bile pregledane vse knjige in računi, ter se je našlo vse v najlepšem redu.
Nato se je razvila živahna debata o lariini in stavkovni politiki, v katero so posegli delegati vseh podružnic. Iz te debate je bilo posneti, da so mezdna gibanja silno otežkočena vsled velike brezposelnosti, ki vlada v oblačilni industriji in obrti.
Glede izvedbe organizacije je bilo sklenjeno, da bodo oblačilni delavci organizirali svojo stroko med krojaško obrtjo, dočim bo tekstilno stroko organizirala Strokovna komisija po svoji uvidevnosti.
Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni naslednji sodrugi: predsednik: Prezelj Ant., Ljubljana; podpredsednik: Orešnik Vinc., Maribor; drugi podpredsednik: Zrimšek Franc, Ljubljana, tajnik: Gorenc Slavko; tajnikov namestnik Vohinc Ludovik; blagajnik:	Nič
Rudolf; blagajnikov namestnik: Karner Matija; Odbor:	Lukančič Anton;
Kae Ivan; Prpar Viktor, Lomšek Ivan; Kontrola: Pfeifer Franc; Rešetič Ignac, Smerajc Andrej; Gorjanc Ivan; Širši odbor:	Škof Valentin; Ljubljana, Po-
pek Franc, Ljubljana, Špes France, Celje; Klep Matevž, Maribor.
Glede zedinjenja se je vršila daljša debata, nakar je bila sprejeta naslednja resolucija o ujedinjetiju:
Osrednji občni zbor oblačilni!) delavcev za Slovenijo v Ljubljani, dne 21. oktobra 1923. sklene v svrho ujedinjenja sledeEe:
Uvidevamo potrebo ujedinjenja z vsemi organizacijami oblačilnih delavcev in sorodnih strok Jugoslavije, katere stojijo na. razrednem slališču v eno samo ednoto, za dosego svojega socialnega izboljšanja. To ujedinjenje pa se mora izvršiti pošteno in enakopravno. Zato smo pripravljeni ujediuiti se le pod sledečimi pogoji:
I. Ujedinjenje je federativno. Skupna naj bodo le pravila, tiskovine in stavkovni iondl. stare tiskovine ostanejo v veljavi, dokler se ne porabijo.
II. Ujedinjenje pa mora biti popolno in morajo biti člani tega saveza: 1. Osred. društvp oblačilnih delavcev za Slovenijo; 11. Savez šivačkih radnika in radnica za Jugoslavijo in 111. Savez rudnika in radnica šivačko odjevne industrije in obrta za Jugoslavijo.
Da se pride do sporazuma, naj se izvolijo od vsake organizacije po 3 člani, ki naj vodijo pismene razgovore o ujedinjenju. Ko se pride do popolnega sporazuma, naj se skliče državni kongres, na katerem se izvrši ujedinjenje.
To so naši edini predlogi od katerih osrednje društvo ne popusti.
Opozarjamo sodruge na jugu _ naše države, da so razmere pri njih čisto drugačne kakor pri nas. Obljube sodrugov iz Beograda za izednačenje tarif so ničeve in pri naših članih nimajo nikakega uspeha, ker so se vse naše podružnice borile za enotno tarifo Slovenije, a do sedaj brezuspešno, kaj šele za celo Jugoslavijo. Katera organizacija je za pošteno ujedinjenje, bo sprejela naše predloge. Vsaka nadoblast in izrabljanje odklanjamo. Zavračamo tudi vsak poskus Beogradčanov (Neza-visni) pri naših članih za ustanovitev njihovih podružnic, ker ti poizkusi padajo že v naprej v vodo. Naše osrednje društvo je enotno in ne priznavamo nikakih razbijačev enotne organizacije.
Živelo federativno ujedinjenje vseh oblačilnih delavcev Jugoslavije.
Ta resolucija kaže, da je tudi med oblačilnimi delavci dovolj volje za zedinjenje. Kaže pa tudi, da razmere še niso v toliko razčiščene, da bi se zedinjenje takoj izvedlo. Gotovo je tudi, da bo pri zedinjevanju manjših strok treba paziti, da bo finančna moč po drugem ključu razdeljena kakor pri velikih strokah.
Kongres sam na sebi je pokazal veliko notranjo harmouijo oblačilne organizacije in bo imel gotovo lepe posledice.
Poljudno znanstveni delavski tečaj.
Udruženje Delavskih Rediteljev« priredi v teku zime 1923/24 poljudno znanstveni tečaj, to se pravi: celo vrsto poljudnih znanstvenih in vzgojnih predavanj. Ta predavanja so namenjena
samo, če dobi dovoljenje od voditelja tečajev ozir. dotičnega predavatelja iu če prispeva za vsako predavanje 3 Din za razsvetljavo in kurjavo.
Tečaj se otvori s primernim nago-
za člane (članice) UDR, pa tudi za čla-	voroni	25.	oktobra	1923	ob	pol	7.	uri
ne (članice) vseh razrednih organizacij	zvečer	v	učnem	prostoru,	nakar	se	vrši
v Ljubljani, torej za člane (članice) na-	takoj predavanje: »Osnovni pojmi naših strokovnih, političnih, gospodarskih	rodnega gospodarstva.«
in izobraževalnih organizacij. Tečaji so brezplačni, obiskovalci prispevajo le za razsvetljavo in kurjavo za vsako predavanje 1 Din. Za člane (članice) UDR plača ta prispevek upravni odbor UDR.
Tečaji se vrše enkrat na teden (četrtek zvečer, od pol 7. do 8. ure, na željo udeležencev se pa pri rede še posebni tečaji in diskuzije tudi poleg teh predavanj, na katerih se v predavanjih razjasnjena snov še natančneje obdela oziroma predava še kaka posebna tvarina. Taki posebni tečaji se vpeljejo samo, če se javi vsaj 10 rednih obiskovalcev.
Poljudno znanstveni tečaj bo pristopen samo onim, ki se do 23. oktobra 1923 javijo za reden obisk teh tečajev.
Kdor se prijavi za redni obisk, ta prevzame obvezo in dolžnost, da bo vsa predavanja v tečaju redno obiskaval.
Pismene ali ustmene prijave sprejema 1» zanj.
Vsak udeleženec mora prinesti k predavanjem svinčnik in tnal zvezek.
SEZNAM PREDAVANJ poljudno znanstvenega delavskega tečaja I. 1923/24 v Ljubljani.
1. Osnovni pojmi narodnega gospodarstva.
2. Osnovni nauki socializma.
3. Zgodovinski pregled delavskega razreda.
4. Zgodovinski pregled razvoja socializma.
5. Programi delavskih razrednih
strank.
6. Gospodarsko življenje v Jugoslaviji.
7. Organizacija države.
8. Državljanske pravice in dolžnosti.
9. Politične stranke v Jugoslaviji.
tO. Socialna zakonodaja v Jugoslaviji.
11. Delavske razredne organizacije.
12. Pomen delavskega časopisja in de-
za člane (članice) UDR njihove starej-šine, za ostale obiskovalec Strok, komisija (Šelenburgova ulica 6./II.) ali pa vodja tečajev s. dr. Korun (Knafljeva ulica 4).
Priglašeni dobe na večer otvoritve predavanj posebno izkaznico, da so redni obiskovalci poljudno znanstvenega tečaja in na koncu tečaja potrdilo o rednem obisku tega tečaja vrnejo.
Kdor se ni prijavil za reden obisk 20. Higiena telesa, tečaja, sme k posameznim predavanjem
Naše organizacije.
Strokovna komisija.
Delovni red.
Zveza industrijcev je izdelala delovni red in ga dala potrditi Inšpekciji
njujejo te delovne rede po svoji lastni volji ter jih usiljujejo delavstvu.
Opozarjamo vse delavstvo, da se takih delovnih redov, ki niso od inšpekcije dela potrjena, branijo in vse take slučaje poročajo svoji organizaciji, katera jim bo dala potrebna navodila.
Brezplačni pravni nasveti. Strokovna komisija je uvedla s 15. oktobrom 1923 za člane in svojce vseh razrednih organizacij dajanje brezplačnih pravnih nasvetov. Ti nasveti se dajejo v prostorih Strok, komisije v Šelenburgovi ul. 6/IL vsak pondeljek od 6.-7. ure zvečer. Kdor išče pravnega nasveta se utora izkazati z legitimacijo kake razredne organizacije s plačanim prispevkom za tekoči mesec, družinski svojci (Ženu in sorodniki) pa s tako legitimacijo družinskega poglavarja. Brez take legitimacije se pravni nasveti ne bodo dajali. V za-sebiio-pravnih sporih se islotako ne daje nasvetov. — Uvedba brezplačnih pravnih nasvetov, ki jo že imajo v drugih krajih, pomeni za člane razrednih organizacij velik dobiček. Prava in zakonov nevešči in neuki naši ljudje si dostikrat ne vedo pomagati iu utrpe vsled tega veliko škodo. Ne upajo si ali pa nimajo denarja (čez dan tudi ne časa), da bi se obrnili za nasvete k odvetnikom, na sodišča itd. —, vse to jim hoče Strokovna komisija z brezplačnim dajanjem pravnih nasvetov nadomestiti. Pričakujemo, da se bodo člani in njihovi svojci te nove uredbe v svojo korist pridno posluževali. — Pripominjamo, da dobe nasvete ne samo člani in svojci članov strokovnih, temveč tudi političnih, gospodarskih in izobraževalnih organizacij in UDR, — ki stoje na razrednem stališču.
Izseljevanje na Japonsko. V
predzadnji številki »Delavca« smo poročali o izseljevanju na Japonsko. Obljubili smo tudi, da se bomo obrnili na merodajne faktorje, da izrečejo o tem vprašanju svojo sodbo. Za delavstvo je najvažnejše pojasnilo japonskega poslanika na Dunaju. Izjavil je, da Japonska kvalificiranih, še manj pa nekvalificiranih delavcev po potresni katastrofi ne potrebuje, ker je na Japonskem dovolj domačih delavcev. — Opozarjamo, naj delavci pazijo in premislijo, prodno se podado v svet.
Kovinarske stroka.
POZOR LJUBLJANSKI KOVINARJI!
l jubljanska podružnica kovina jev obvešča vse svoje člane, ki žele eventu-elnih informacij, da jih lahko dobe vsako nedeljo od pol 1-0.—11. ure dopoldne v društvenih prostorih, Šelonburcova ulica 6/II.
POZOR POMOŽNI BLAGAJNIKI!
Odbor ljubljanske podružnice kovi-narjer je na svoji 2. redni seji sklenil, da morajo vsi pomožni blagajniki redno vsako soboto obračunati od članov nabrane prispevke podružničnemu blagajniku.	ODBOR.
KflinUna stroka.
Tajništvo Osrednjega društva naznanja podružnicam, naj se ravnajo po sklepih kongresa Osrednjega društva in sicer v smislu poslanih okrožnic sledeče podružnice kemičnih delavcev : Mojstrana, Prevalje, Ljubljana (tov. za klej) in Moste. Vse te skupine opozarjamo: 1. Da pri svojem začetnem delu vrše agitacijo med delavstvom za razvoj podružnice; 2. Da se sestanki vrše vedno s čim večjo udeležbo. 3. Da tajništvo podružnice po svoji možnosti točno poroča o sklepih in razmotrivanju članskih sestankov, nakar bo osrednje tajništvo objavilo najvažnejše o sestanku v »Delavcu«.
Nadalje poživljamo podružnico steklarjev v Hrastniku, da v bodoče bolj ločno dopisuje in odgovarja )na vprašanja tajništva.
Usnjarska strrks.
Čevljarska stavka v Ljubljani končana. Kakor smo svoječasno poročali, je izbruhnila v Ljubljani stavka čevljarskih pomočnikov. Stavka je izbruhnila zato, ker so nekateri mojstri, zlasti ek-sporterji odklanjali vsako povišanje mezd, odklanjali so celo pogajanje. Reči pa je treba, da so bili taki mojstri v manjšini, zato je bilo takoj od vsega početka jasno, da stavka ne bo dolgo trajala. Tudi letak, katerega je izdala ljubljanska podruž. čevljarjev, je bil namenjen tem posameznim mojstrom, ki se niso hoteli pogajati. Ravno ti so tudi izdelovali najdražje čevlje, dočim izdeluje večina mojstrov cenejše črevlje, kakor je bilo v letaku omenjeno. To smo hoteli ugotoviti, ker ne maramo nikomur delati krivice. Po 17dnevni stavki, je zmagala treznost tudi pri onih mojstrih, ki se prej pod nobenim pogojem niso hoteli pogajati. Tako je prišlo do pogajanj, na katerih se je dosegel obojestranski sporazum. Plače se bodo zvišale povprečno za 10 do 15 odstotkov. Obenem so se pa g. mojstri obvezali, da se bodo točno držali tarifnih tabel, katere bo podpisala zadruga mojstrov in čevljarska organizacija.
Objave.
Zalivala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem vsem sodrugom in sodruži-cam v pivovarni »Union« v Ljubljani za nabrani znesek 320 Din, katerega so mi darovali v času moje nesreče. — Valentin Zupan, pomožni delavec.
Zahvala. Podpisani Franc Ceglar, žrtev ponesrečene rudarske stavke, se najtopleje zahvaljujem podr. Osred. dr. kem. delavcev (steklarji) v Zagorju za darovano vsoto 227 Din ob priliki mojega odhoda iz Zagorja v tujino, kjer mi je usojeno, da si poiščem svoj kruh. — Franc Ceglar.
Zahvala. Podpisana se zahvaljujem vsem sodrugom in sodružicam tovarne > Petovia c v Ptuju za nabrano vsoto Din 83.—, ki so mi jo nabrali v času bolezni. — Marija Muzek.
Razgled
Tddenskl pregled.
Ljubljana, 23. oktobra 1923.
V svojem smrtnem boju je Nemčija uprla oči v Ameriko, od katere upa dobiti pomoči v zadnjem trenutku. Začela so se glede tega že pogajanja, ki so baje uspešna. Amerika je pripravljena dati Nemčiji 100 milijonov dolarjev po-
po svetu.
sojila, seveda proti gotovim jamstvom. Ta jamstva bi bila predvsem imetje nemških državljanov v Ameriki, zlasti v Newyorku. Samo v tem mestu premorejo Nemci okoli 500 milijonov dolarjev. Sedaj bo postavljena na tehtnico domoljubnost ameriških Nemcev.
Društvo narodov v Ameriki ne uživa posebnih simpatij. Združene države
13. Delo delavskega agitatorja in organizatorja.
14. Vzgoja značaja.
15. Zemljepisni	pregled	balkanskega
polotoka.
16. Zgodovinski pregled	balkanskega polotoka.
17. Pregled slovenskega slovstva.
18. Narava po dnevi.
19. Narava po noči.
Koledar 1924.
(Datum) ..
Prosimo Vas tem potom, da nam pošljete na naš naslov  ...... izvodov	Delavskega	koledarja	1924,	ki	ga	izda	Stro-
dela v Ljubljani. Ta delovni red pa še ni popolen, ker ga mora vsako podjetje se izpopolniti in ga vposlati zopet v potrditev inšpekciji dela. Dogajajo se pa slučaji, da nekatera podjetja izpol-
kovna komisija za Slovenijo. V to svrho Vam pošiljamo kot
predplačilo Din .............
S sodružnim pozdravom za:
STKAN 4.
>D E t A V E (k
temu društva sploh ne primuvajo avtoritete, te dni pa je tudi Mehika izjavila, da odklanja vstop v društvo narodov. Svoj sklep utemeljuje s tem, da takoj ob ustanovitvi društva narodov ni bila sprejeta v društvo. Sedaj bi bilo pod njeno častjo, da bi se silila vanj. V društvo narodov bi stopila le pod pogojem, ako Anglija formalno pripozna sedanjo vlado. — To bo po mnenju Anglije težko, ker se vlade vsak mesec menjajo in ker »vlada« vsako pokrajino drug general. Radi neprestanih revolucij se tudi nobena vlada ne more ustaliti.
► Sedaj, ko je Kitajska dobila novega predsednika, se je vrgla na konsolidacijo notranjih razmer. Predvsem namerava reorganizirati finance. V to svrho je vlada sklicala posebno mednarodno komisijo, v kateri so zastopani kitajski ministri financ, zunanjih del in prometa, sodelovali pa bodo delegati Anglije, Francije, Amerike in Japonske. Katastrofa v Japanu je Kitajski v prilog. Zato bodo drugi »pomočnikit iz Evrope in Amerike gledali, da izsesajo iz Kitajske, kar se še da.
Anglija pripravlja pompozno komedijo, da učvrsti svoj položaj med svojimi kolonijami in dominijoni. V ta namen opremi veliko brodovje in ga pošlje po morju v vse kraje, kjer se nahaja britanska posest. S tem hoče manifestirati moč svoje mornarice, obenem pa groziti, češ, še imamo sredstev, da vas ukrotimo. Ali se bo ta komedija obnesla ali ne, nam pokaže bližnja zgodovina. Zdi se nam pa, da so časi za take pustolovščine odklenkali.
*
V	evropski politiki je še vedno v ospredju vprašanje Nemčije. Kakor smo že omenili, se je Nemčija obrnila za pomoč na Ameriko. Vendar ta korak še ne kaže posledic in Nemčija drvi v propad kakor plaz. Ali je kje sila, da ta plaz zadrži? — Nemčija je sedaj dežela milijonarjev in milijarderjev, kar pa je imovitejših ljudi, računa le še na bilijone. Cene živil in življenskih potrebščin so sploh neverjetne. V državi vlada pravcato vojno stanje. Brezposelni in gladni ljudje plenijo trgovine in skladišča. Policija je dan in moč na nogah, a vse posredovanje ne pomaga dosti. Baje je vsak dan okoli 300 žrtev. Med vso to grozoto pa sklepa velekap: talist Stinnes kupčije s francoskimi denarnimi mogotci.
Država razpada na vseh koncili in krajih. Bavarska nastopa proti Prusiji in Saški, Saška proti Prusiji in Bavarski, Prusija sama se uteplje na vse strani. V tej zmešnjavi so se pojavili monarhistični generali, ki skušajo položaj tkoristiti v prid bivši dinastiji. Na Bavarskem navzlic svojemu monarhizmu nimajo kaj prida uspehov, ker so Bavarci za lastno dinastijo VVittelsbachov-cev, dasi so ti kakor znano slaboumni in je večina članov te rodbine končala v blaznici. No, to ljudstvo si pač zasluži svojega vladarja 1
Kar je bilo pričakovati na zapadu Nemčije, se je zgodilo. Takozvani separatisti so proglasili Porenje za samostojno republiko. Pokret in proglasitev sta se izvršila popolnoma mimo in v redu. Vlada nove republike se že pogaja s francoskimi okupacijskimi oblastmi glede priznanja republike s strani Francije. Z Nemčijo so prekinjene vse zveze. Človeku, ki je pogledal nekoliko za politične kulise, bo takoj jasno, da je proglasitev porenske republike francosko delo in nova etapa Francije, da
se vrže nad Nemčijo, oziroma da si prisvoji bogata ozemlja brez vojn in žrtev zase.
V Avstriji so se dne 21. t. m. vršile volitve v državni zbor in deželne zbore. Poliikn velenemcev je doživela popoln poraz. Na vsej črti je zmagala socialistična ideja; žal, da je v Avstriji še toliko klerikalizma. Voliti je bilo 165 poslancev. Mnogo mandatov je še spornih. Doslej so si priborili: krščanski socialci 82, socialni demokrati 67, velenemci pa 8 mandatov. — Na podlagi teh podatkov moremo ugotoviti, da so socialisti napredovali za najmanj 25 odstotkov, kar je vsekakor zadoščenje socialističnim delavcem. Meščanske slran-ke so dobile skupaj 1,670.000, dočim so dobili socialisti 1,393.000 glasov. Komunisti so pri volitvah popolnoma propadli in niso dobili niti enega mandata.
Prav ta čas se vrše priprave za volitve v bolgarsko sobranje. Politične razmere v Bolgariji so nad vse razdrapane in razrovane. Meščanske stranke, zem-ljoradniki, komunisti in makedonstvu-joči, vse to tvori nepojmljiv in nerazrešljiv kaos, ki mu je podlegel prejšnji ministerski predsednik Stambolijski in ki mu tudi današnji šef vlade profesor Cankov ni kos. Gospod Cankov visi med dvema stoloma in si ne ve pomagati. Svojega mesta pa ne zapusti, bodisi iz ljubezni do domovine, bodisi iz osebnih razlogov.
O reškem vprašanju se skoraj ne splača govoriti ker govoriči o tem časopisje že par let. Naš tisk piše in ugiba. Italijani pa gazijo pogodbe in zasedajo. V isti sapi ko obljubljajo korekturo mej v našo korist, se polaščajo naših ozemelj; v isti sapi, ko zahtevajo pravic za italijanske državljane v naši državi, prepovedujejo slovenske šole. Gospod Pašič v Beogradu se muza, Rade Pašič se vozi z lepimi deklicami »amo, tamo«, diplomati potujejo, ministri odstopajo in odstopajo, svet se nam sme-ja, naši uradniki preklinjajo. — V Beogradu tačas krščujejo prestolonaslednika: milijoni frče v zrak, diplomati in častni gostje si maste brade, proračun za leto 1923/2 pa čaka . ..
Prošli teden se je zaključilo poletno zasedanje narodne skupščine in se začelo jesensko. Najprej je bilo voljeno predsedništvo in tajništvo parlamenta, ki je ostalo staro, tako, da je še vedno predsednik parlamenta radikalec Ljuba Jovanovič.
V Sloveniji pa uganja svoje burke bivši komunist Stefanovič, ki se tako nerodno rine k radikalskemu koritu, da bo pri tem zbil celo slovensko radika-
li	jo.
Razno.
Bolgarsko vlado in kralja so komunisti vjeli. Tako sta pred dobrimi 14 dnevi poročala nezavisna časopisa »Glas . Svobode« in »Strokovna Borba«. — Mi smo že takrat povedali, da se bo bolgarski puč končal pač tako, kakor so se končali vsi dosedanji komunistični puči. Puči na Madžarskem, na Bavarskem in v Italiji so se vsi končali s silnim porazom za delavstvo. Tudi za Bolgarijo smo si bili takoj na jasnem kako bo to končalo, čim smo zvedeli, da vodijo akcijo komunisti, ki so ga še vedno polomili, kjerkoli so kaj pričeli. Na naše pisanje so nezavisni časopisi bahato odgovarjali, da je revolucija uspela, in da so vjeli že celo vlado in še celo kralja samega. Komaj 14 dni je od tega minulo, pa že prihaja »Strokovna Borba«
Naslov:
P. n.
Tiskovina.
Strokovna komisila
za Slovenilo
(Pokrajlnaki odbor G. R. S. J.)
Ljubljana
jelenburgova u'fc.5 6,11.
in prinaša apel za pomoč bolgarskim delavcem. V apelu priznava, da so komunisti v Bolgariji popolnoma premagani, in da je vlada zatrla vse delavske organizacije, ustavila vse časopisje, ter zaprla okoli 2000 delavskih zaupnikov. Tako vidimo tudi na tem slučaju, da so komunisti kjerkoli nastopijo predhodniki še večje reakcije in terorja. — Apel bolgarskih komunistov je naslovljen tudi na našo amsterdamsko internacionalo. Ako bomo dobili od nje poziv, bomo za žrtve tudi mi zbirali, vendar smo smatrali za svojo dolžnost, da tudi na tem slučaju pokažemo, kako škodljivo je delovanje komunizma za delavski pokret.
—	Življenje je težko. Skrbna gospodinja mora delati čudeže, da vsaj za silo nasiti lačne želodčke. Malo lažje ji je, če kuha otrokom »Žiko«, ker pogreša pri »Žiki« lahko drugo zrnato kavo, pa vendar more pripraviti okusno in še redilno kavo, ki jo hvalijo vsi daleč na okoli. Kar je bila svojčas Vydrovka, je danes »2ika<, zato jo toplo priporočamo. Dobi se v vseh konzumih kakor tudi drugih boljših trgovinah.
Posredovanie dela.
V	DELO SE SPREJMEJO.
Pri Državni Borzi Dela v Ljubljani:
rudarji, gozdni delavci, drvarji, starejši
stavb, ključavničarji, žeiezostrugarji, kleparji, kotlarji, mizarji, žagarji za vodno žago, žagarji za venecijansko žago, žagarji gateristi, čevljarji, krojači, klobučarji, ščetarji, sodavičar, zidarji, slikarji, strojevodje, Bagger-mojtri, nočni čuvaj, vajenci, perfektna kuharica, sluginja, pomivalke, postrežnice, kmečke dekle itd.
Pri Državni Borzi Dela v Mariboru:
gospodinje, hlapci, dekle, viničarji, ma-jarji, drvarji, rudarji, vrtnar, kovači za orodje, podkov. kovač, železostrugarji, elektroinonterji, kleparji, stroj, ključavničarji, gateristi, mizarji za parkete, satb. mizarji, čevljarji, prirezovalec gor. delov čevljev, krojači, mlinar, pek, slikarji, zidarji, tov. delavci v tov. usnja, pisar, in gospod, sluga, šivilje za perilo, šteparica vrhnih delov- čevljev, vzgojiteljice, varuške, služkinje, krharice, sobarice, korespondence, to v ar. delavke ivajenke za šivanje perila, vajenka v mlekarno, vajenci itd.
Pri Državni Borzi Dela v Ptuju: pristavi, viničarji, hlapci, rudarji, vrtnar, lončar, kovač, kolar, sodar, strugar za izdelovanje pip, pletarji, sedlarji, jer-menar, čevljarji, zidarji, hišni hlapci, občinski tajnik, kmečke dekle, kuharice, gospodinja, sobarice, služkinje, vajenci itd.
Čevlji domačih tovaren Peter Kosina & Ko z znamko »Peko« so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova cesta št. 1.
mr žika n
je najboljši in najzdravejši nadomestek za pravo kavo. Zahtevajte jo pri svojem trgovcu:
Pražarna »ŽIKA« d. z o. z. Ljubljana,
Rožna dolina.
V	imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.) izdajatelj: Franc Svetek. Odgovorni urednik: Jože Berdajs. Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
"
POZORI	POZOR!
KINO TIVOLI
25.-27« l.del 29.31, II. del
FANTOM
po romanu Gerhard Hauptmana Aud Egede Nissen, Lia de Putti.
| Viktor Balt, nasl., prva ljubljanska cvetličarna.
Vedno velika izbira svežih cvetlic vseh vrst, najmodernejše poročne šopke, aranžma poročnih !voz, automobilov, sob. in miz, sveže žalne in jubilejne vence, ter sveže šopke. Velika izbira suhih vencev, umetnega cvetja in listov. Žalni trakovi v vseh barvah. Žalni Orep. Jubilejni trakovi in napisi. - Izdeluje najmodemeje. - Cene solidne. - Postrežba točna. - Na drobno in debelo.
Se priporoča za nadaljno naklonjenost
Tončka Bajt« Šelenburgova ulica 6.
Vsebina
Delavskem koledarja 1924
ki ga bo izdala Strokovna komisija,
bo zelo zbrana in popolna.
Pred vsem bodo v koledarju važne razprave o bolniškem in nezgodnem zavarovanju. Dalje bo priobčena tudi razprava O zakonu 1154 b. Te razprave so za delavstvo silne važnosti, ker se marsikomu godi krivica le zato, ker ne zna zastopati svojih pravic.
Dalje bodo v koledarju prepotrebna navodila delavskim zaupnikom in dopisnikom. Na kratko bo tudi opisano delovanje Medslrokovnlh odborov.
S poljudno besedo bo opisano tudi delovanje raznih delavskih organizacij, zlasti še strokovnih.
Priobčeni bodo tudi važni naslovi raznih uradov, mednarodnih tajništev in naslovi važnejšega časopisja.
V koledarju bodo kratki izvlečki iz novega vojaškega zakona.
Posebno pa opozarjamo na razne važne tabele v sestavi hrane itd. Med drugimi tabelami bodo zlasti važne tabele o rezanju vijakov, ki bodo zlasti dobro služile strugarjem in ključavničarjem. Te tabele so zelo popolne in razumljive in bodo gotovo dobro siužde.
Dalje bo v koledarju še več razprav poučne in znanstvene vsebine, tako da bo letošnji koledar res vsestransko zanimiv.
Opozarjamo vse članstvo naših organizacij naj koledarje pri svojih zaupnikih že sedaj naroča, ker se zna zgoditi, da bo koledarjev zmanjkalo. Zaupniki naj pa sporoče število, koliko koledanev bodo prodali najkasneje do 15 novembra na naslov Strokovrne komisije v Ljubljani, šelenburgova ulica 6/11. — Koledar bo izšel »redi meseca nevembr^.
Koledar bo vezan v polpiatno in bo zelo trpežen. Tudi cena bo zelo zmerna.