Leto XVL, Stev. 29 Ljubljana, torek 5. februarja 1935 upravoiAtro; Ljubljana. Knafljevs oliea O. — Telefon it. 8123, 8134. 8125. 8120. inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-buirgova ui 8. — Tel 8492, 2402. Podružnica Maribor: Gosposka ulica •tU. — Telefon At 2455. Podružnica Uelje: Kocenova unča St. X — relefon St 190. Računi pri poŠt ček »svodih: Ljubljana it 11.842. Praga «alo 78.180, Wlen «t 105.241 Cena 2 Din Naročnina tnal* mesečne Din 25.— Za inozemstvi Din 40.— Uredništvo: LJubljana, KnaTljeva ulica b. Telefon 3X22, 3123. S124. 3I2A. 312« Maribor Gosposka ulice 11 relefon it 2440. Celje, Str>wmayerjeva ulica it. 1. Telefon «t 85. Rokopisi ae na vračajo. — Oglasi po tarifo. Vlada pripravlja načrtno gospodarstvo V izvajanju svojega gospodarskega programa je vlada izdala novo uredbo o zaščiti kmetov - Kmetijski minister napoveduje še nadaljnje ukrepe, ki naj utrejo pot načrtnemu gospodarstvu Beograd, 4. februarja p. V zvezi z danes ■»danimi uredbami, zlasti one o zaščiti kmetov, je minister za kmetijstvo dr. Dra-gutin Jankovič danes popoldne sprejel novinarje, jim podal pojasnila o teh ukrepih in pojasnil splošne smernice, ki vodijo gospodarsko politiko vlade. Med drugim je dejal: •Izpolnitev in sprememba uredibe o zaščiti kmetov, ki predvideva odgoditev plačilnega roka, je samo eden izmed ukrepov, ki naj omogoči, da se vprašanje kmečkih dolgov začne reševati na pozitivni osnovi po o.oneepciji, ki veže to vprašanje 6 splošnim gospodarskim položajem kmečkega prebivalstva. Dosedanji uredbodavni lek' :majo čisto pasiven značaj v pogledu na nacionalno gospodarstvo ter predstavljajo samo paliativne ukrepe, ki imajo vsi osnovno pomanjkljivost, da v jedru ničesar ne izpremene na gospodarski zamrznjenosti, tri je zajela vse stanove v naši državi. V ostalem pa taki ukrepi niso novi niti pri nas, niti drugod po svetu. Izdajali so se že davno, a navadno brez resnega uspeha Ln trajne vrednosti, začenši od najstarejše dobe evropske civilizacije pa do današnjih dni. Vprašanje kmečkih dolgov ni finančno, nego ekonomsko vprašanje. Tu, kakor v vsem nacionalnem gospodarstvu dorainira načelo,- kjer je preobremenitev, je treba preobremenitev zmanjšati, ln tam, kjer se je preveč vzelo, se mora vrniti. 11 tega razloga mora tudi pri nas iti gospodarska politika najprvo za aktiviranjem poljedelstva sploh, za ustvaritvijo in dviganjem retabilnosti kmečkega dela na prvem mestu. S tega stališča se mora preso-jati vea problem in s tega stališča se mora -eševati naše gospodarstvo, prav tako pa udi problem kmečkih dolgov. Gospodarska politika mora iti sedaj po :>oti vračanja onega, kar se je odvzelo: -.upno moč kmečkega prebivalstva in njegovo splošno usposobljenost za izpolnjevanje njegovih obveznosti. Za dosego tega cilja je treba zagotoviti dvojne ukrepe: eni se nanašajo na omiljenje velike, gospodarsko in socialno opasne razlike med ce rami kmečkih proizvodov, ki Jih seljak pro-^aJa, in med cenami industrijskih in trgovskih predmetov, kl jih seljak kupuje. To omiljenje se mora izvršiti z ustvaritvijo znosnejšega ravnotežja v odnošajih cen. Drugi ukrep je splošen dvig cen kmečkih proizvodov. Taka politika aktiviranja kmeta pa mora računati tudi s sredstvi. kakor so znižanje stroškov, ki breme-ne kmetijstvo in njegove proizvode, bilo v fiskalnem smislu, bilo v pogledu prevoznih tarif, bilo v pogledu ugodnosti, ki »o jih uživale druge gospodarske panoge na breme ln v škodo kmetijstva. Nadaljnji ukrep v tem pravcu se mora nanašati na organizacijo trga, pospeševanje izvoza in na pre-orientacijo nekaterih panog kmetijske proizvodnje. Vse to so lahko koristna pomožna sredstva za dosego aktiviranja našega kmetijstva. 2 eno besedo, treba je uvesti organizirano gospodarstvo. Tako organiziranje mora računati z intervencijo države, toda ne v pravcu etatizacije in dirigiranja, marveč v pravcu odstranitve sedanjega kaosa in vzpostavitve reda in ustvarjanja enotnosti potom koordinacije v našem celokupnem narodnem gospodarstvu. Popolnoma prirodno ie. da se je v tem pogledu moralo začeti pri kmetu, ker predstavlja kmetijstvo kapitalni element te organdzacile. Iz povedanega je razvidno, zakaj je bila sklenjena najprej odgoditev kmečkih plačil do 1. septembra. Za izvedbo takega gospodarskega načrta je potreben Cas. Z od-goditvijo plačil se bo ta čas dosegel, ob enem pa bo s tem dana možnost, da najdemo tudi še druga potrebna sredstva. V pripravljanju teh sredstev je treba pozdraviti tudi nedavni odlok vlade, da se izvede koncentracija velikih državnih in od države privilegiranih denarnih zavodov med katere spada tndl Priv. agrarna banka, ld se bo na ta način samo okrepila, da bo mogla kar najbolj služIti ctljn, zaradi katerega je bila ustanovljena. S posebno uredbo je znižana tudi zem-Ijarina. Istotako predstavlja tudi uredba o javnih delih enega izmed predvidenih ukrepov za aktiviranje kmetijstva. Nadaljnji ukrepi bodo pokazali še jasnejšo linijo, po kateri namerava vlada g. Jevtiča usmeriti svojo gospodarsko politiko. Glavni princip, ki prihaja do izraza v teh ukrepih, je zaenkrat ta, da se kmetu olajša položaj ter dopusti, da plača toliko, kolikor more. Uredba prinaša poleg znižanja obrestne mere za kmečke dolgove tudi možnost, da dosežejo ponovno zaščito vsi oni kmeti, ki so jo po dosedanji uredbi izgubila zaradi tega, ker niso mogli zadostiti svojim obveznostim. Uredba predstavlja dejansko moratorij kmečkih dolgov do Jeseni. To ie bilo neobhodno potrebno, ker bi morali v tem razdobju plačati ksneo tako glede na probleme njihovih lastnih držav kakor tndi Društva narodov vodila samo politika enakih metod, pomirljivosti in sodelovanja. Glede ua nedavne v Rimu sklenjene francosko - italijanske pogodbe so angleški ministri v imenu svoje vlade izjavili, da so prijateljsko sprejeli potrditev namer francoske in italijanske vlade, da hočeta razvijati tradicionalno prijateljstvo med obema naiodoma, ter obenem izrazili namero svoje vlado, da sodeluje s Francijo in Italijo v duha medsebojnega zaupanja za ohranitev mira. V teku pogajanj so francoski in anglo-iki ministri izrazili skrbi zaradi posebnih nevarnosti, ki jih prinaša razvoj letalstva za mir in proučili možnost jamstev proti tej nevarnosti s pogodbo med nekaterimi državami na osnovi ohojestranosti. Signa-tarne države te pogodbe naj bi se zaveza- le, da bodo s svojimi zračnimi silami nema doma priskočile na pomoč vsakemu izmed njih, ki bi bil od ene iamed signatarnih držav neizavano napaden. Franeoski in an gleški ministri so spoznali, da bi medsebojna pogodba takšne vrste lahko r aapad-ni evropi preprečila napade. Zato so sklenili povabiti Italijo, Nemčijo in Belgijo, da bi s Francijo in Anglijo proučile možnost čim hitrejše zaključitve takšne konvencije. Hkrati so dali izraza nadi, da bodo našli pri vseh prizadetih državah razumevanje aa ta svoj predlog. Franeoski in angleški ministri pričakujejo, da bodo sedaj v Londona doseženi aspehi še izpopolnjeni a neposrednim in nspešnim sodelovanjem z Nemčijo. Sporazumeli so se opomniti Nemčijo na to, da se prav tako kakor vsaka druga država ne more odtegniti svojim obveznostim z enostranskim dejanjem. Sporazumeli so se nadalje, da bi nič ne moglo bolj pospešiti aopetne ustvaritve zaupanja in ojačenja miru kot splošna s svobodnimi pogajanji dosežena ureditev razmer med Nemčijo in ostalimi državami. Ta splošna »reditev bi aelo pripomogla k povečanja varnosti predvsem v Evropi, in sicer s sklenitvijo pogodb med vsemi prizadetimi državami v nevezanih pogajanjih. Istočasno je bil sklenjen aranžma, ki naj bi napravil konec splošnemu oboroževanja Nemčije in nadomestil ▼ «1. 6. versajske pogodbe vsebovane določbe • efektivni oboroženi sili Nemčije. Končno so ministri dali izraza pričakovanja, da bo Nemčija zopet zavzela svoje mesto t Društvu narodov in tako a svojim aktivnim sodelovanjem pomagala njegovemu dela. Simon o letalski konvenciji London, 4. februarja AA. AngleSki uradni krogi potrjujejo, da so vsebino včerajšnjega predloga o letalskem paktu že izročili prizadetim vladam, namreč nemški, italijanski in belgijski. Zunanji minister Simon je snoči izjavil v svojem govoru po radiu, da vsebuje načrt tega pakta samo obrambne določbe za primer nepričakovanega letalskega napada. Zadnja leta je nastala zaradi letalskega orožja nova nevarnost. Velika hitrost aparatov in možnost naglih in tajnih okretov prinaša nove grozne nevarnosti tako za mesta kakor za podeželje. V sedanjih razgovorih so proučili vprašanje, ali so proti tej nevarnosti mogoči izdatni preventivni ukrepi v obliki medsebojnih in regionalnih paktov med prizadetimi državami. Prišli so do sklepa, da bi tak sporazum med štirimi ali petimi državami zapadne Evrope pomenil močno jamstvo proti nepričakovanim napadom iz zraka. Tak sporazum bi zelo koristil Veliki Britaniji tudi zato, ker bi mogla za primer letalskega napada zahtevati podporo tudi od neke države na evropski celini. Te pravice Velika Britanija po dosedanjih sporazumih ni imela. Angleški in francoski poslanik pri Hitlerju Berlin, 4. februarja. w. Angleški poslanik sir Erik Phipps je bil včeraj opoldne pri zunanjem ministru Neurathu, kateremu je izročil začasno besedilo angleško-francoske-ga komunikeja. Zunanji minister Neurath je bil nato snoči z angleškim in francoskim poslanikom pri državnem kancelarju Hitlerju. Berlinski politični krogi tolmačijo ta dva obiska v tem smislu, da želita angleška in francoska vlada sodelovanje Nemčije pri mednarodni organizaciji miru, o čemer so se pravkar vršila pogajanja v Londonu. Berlin, 4. januarja, g. O sprejemu francoskega in angleškega poslanika pri državnem kancelarju Hitlerju zatrjujejo v poučenih krogih, da se je Hitler, ko je vzel londonski komunike na znanje, izrazil nasproti diplomatom, da hoče listino sam skrbno proučiti, vendar pa lahko že po bežnem vpogledu izjavi, da ga ton, v katerem je sestavljena, navdaja z zadovoljstvom. Stvarno glede izvajanj ne more zavzeti stališča, vendar računa, da bo državna vlada že v nekaj dnevih objavila načelno stališče glede komunikeja. Potovanje Edena v Berlin Pariz, 4. februarja. AA. >Oeuvre« poroča, da bo odpotoval angleški minister Eden naravnost v Berlin, kjer bo izpopolnil predloge, ki sta jih včeraj popoldne angleški in francoski poslanik izročila državnemu voditelju Hitlerju. Obvestilo belgijske vlade Bruselj, 4. februarja w. Belgijska vlada je bila snoči po angleškem in francoskem poslaniku obveščena o poteku in izidu londonskih posvetovanj. Dopoldne se je postal ministrski svet, na katerem je zunanji minister Hymans obvestil vlado o poročilih obeh poslanikov. Londonske sklepe je belgijska vlada sprejela z zadovoljstvom na znanje in tudi t»k Je r,iv7/*| »»Tlako stališče. Ugoden odmev v Nemčiji Berlin, 4. februarja. w. Nemška diplo-matsko-politična korespondenca piše o londonskem komunikeju med drugim: Londonsko obvestilo obsega velikopotezen spored za skupno ureditev jamčenja varnosti v Evropi, posebno njenega srednjega in zapadnega dela. Komunike postavlja v ospredje dva vidika, ki bosta imela tudi v Nemčiji živahen odmev, ker sta bila vedno glavna skrb nemške politike, in sicer preprečenja tekmovanja v oboroževanju in odstranitev vojne nevarnosti. Med predmete londonskih posvetovanj, ld so bila že v naprej dobro pripravljena, spadata zopet važni vprašanji enakopravnosti in varnosti. Ugotoviti je treba, da se bo dalo šele po izčrpni proučitvi londonskih sklepov z gotovostjo reči, kakšno dalekosežnost in kakšno zvezo raznih načel bodo imela po naziranju njihovih duhovnih tvorcev. Važno je že sedaj, da se govori o splošni ureditvi, do katere naj bi prišli v nevezanih pogajanjih med Nemčijo in ostalimi prizadetimi državami. Bistvena in najbolj dragocena z londonskega sporeda pa je volja, da naj se sklene konvencija o oboroževanju. To voljo je to pot pokazala nc samo Anglija, ampak tudi Francija. Da se doseže ta cilj, prizadetim res ne sme biti prevelik nobeden napor In pretežka nobena odločitev. Tudi Nemčija čuti, da Je pri tem soodgovorna, in je pripravljena sodelovati, da se končno najde pot pravega in uspešnega sporazuma proti blaznemu oboroževanju in z njim zvezanim nevarnostim. Revija ŽIVLJENJE IN SVET POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Din SEGAJTE PO DOBBEM STTVU! „Ne bo v Vašo škodo.. Kako so klerikalci pri senatskih volitvah agitirafl za 2ebotovo kandidatno listo JS / Ct^tC. K.Z 3S-. S Objavljamo faksimile lastnoročnega pisma, ki ga je šef bivše SLS, bivši ministrski predsednik g. dr. Anton Korošec poslal mnogim županom kot vo-lilcem v senat. Besede »Ne bo v Vašo škodo!«, ki jih je napisal g. dr. Korošec, govorijo za sebe dovolj. Gosp. dr. Korošec nima županom, da jih pridobi za 2ebotovo listo ničesar drugega reči, nego da se bo vodilo računa o njihovem glasovanju in da ne bo v njihovo škodo, ako se odločijo za klerikalno listo. Priznati moramo, da je to kratko pismo dokument k zgodovini politične morale pri nas in težko bi našli v enem samem stavku tako zgoščeno označeno metodo politične taktike, kakor je konkretizirana v besedah nekdanjega predsednika vlade, moža, ki tudi danes še hoče veljati za enega glavnih nosilcev načelne politične orientacije ? Jugoslaviji. Kar je g. dr. Korošec povedal ▼ zmernem in navidezno prijateljskem tonu, to so potem njegovi organi izpopolnili, razširili in izvršili. Klerikalna agitacija ™ senatske - ■■•>-finiranostjo in brezobzirnostjo onih starih teroristična! meiou, j^i iz predjanuarskih časov in ki so naš narod pahnile v vrtinec medsebojne mržnje in besnega sovraštva med brati. Senatske volitve so se izvršile v popolni svobodi in ob blagohotni nevtralnosti oblasti napram klerikalni agitaciji Tu ni potrebno nobeno dokazovanje. Zadostuje poziv na članke >Slovenca«, M je ponosno z zadovoljstvom poudarjal, da vlada in oblastva blagohotno gledajo na klerikalno »nevtralno« listo. Naj le še dodamo, da je kr. vlada takoj, ko je dobila ovadbe, da neki sreski načelniki stavljajo ovire brezobzirni klerikalni agitaciji, poslala v tiste kraje posebnega generalnega inšpektorja, da Izvrši preiskavo. Ovadbe so se sicer izkazale kot prazne denunciacije, vendar pa so dosegle nameravani taktični cilj. Kdor ie Čital poročila »Slovenca« in videl pisma posameznih klerikalnih agitatorjev, je takoj spoznal kam pes taco molL Poizvedovanja generalnega inšpektorja iz ministrstva notranjih del so se na mah izpremenila v »konference« odposlanca kr. vlade z gospodom Žebotom ln tovariši. Ako smemo verjeti »Slovencu« te konference še vedno trajajo, ker dosedaj še ni poročal, da bi bile končane. Ta švindel je dopolnjeval in navidezno potrjeval, kar je g. žebot v svojem letaku sporočil va^m županom, da namreč kandidira na programu g. Jevtiča In da je tako rekoč on določen, da zruši nacionalno fronto v Sloveniji. Žebotova izjava o velikem veselju, ki vlada v Beogradu nad njegovo listo, pa ni bila dovolj. Pridružil se je v prijateljsko zaupnem pismu g. bivši minister Ivan Vesenjak, ki se uvodoma legitimira, da je bil lani 30. avgusta kot izrazit pristaš Koroščeve agitacije sprejet na Bledu od blagopokojnega kralja v izredno dolgi avdienci, iz katere se Je ves srečen vrnil, dočim je dr. Kramer zaman prosil in čakal, da bi bil sprejet tudi on. Vesenjakovo pismo je sestavljeno tako, kakor da bi bila volja mrtvega Velikega kralja, naj župani glasujejo za Žebotovo listo in s tem dokažejo svojo odločno voljo, da hočejo pravičnost in svobodo. A nekdanji ptujski klerikalni župan g. Brenčič obvešča svoje znance v srezu, da je obvestil generalnega inšpektorja Kuzmanoviča o vnebovpijočih krivicah in preganjanjih od strani sreskega načelnika in žandar-jev. Naznanja jim neposredno se bližajočo katastrofo nacionalne fronte in jih poziva, da naj kot »stari pristaši naše '-atoliške stranke« volijo gospoda 2e-bota, ker »v nasprotnem slučaju Vas ne bomo mogli držati na Vašem položaju«, to je Vas bomo kot župana odstavili V privatnih pismih g. 2ebot še naznanja županom, da se je »vlada zavzela za mojo listo in da se vrata v novo bodočnost klerikalne stranke že odpirajo«. Brenčičeva pretnja »Vas ne bomo mogli držati« tvori prehod v celo vrsto anonimnih in z raznimi fingiranimi podpisi opremljenih okrožnic in pisem, ki so se razpošiljala lz znane 'jubljanske centrale in imela namen, da prestrašijo volilce. Županom, o katerih so mislili, da se bodo vdali pritisku in glasovali za Žebota, so po Koroščevem vzorcu, pa seveda v povsem drugem tonu, obljubljali, da bodo tudi sedaj, ko prihaja zopet klerikalna oblast, mogli ostati na svojih položajih, če ne, pa bodo takoj odstavljeni. Drugi so dobili zopet pisma, v katerih je rečeno, da bodo imeli ako ne glasujejo za 2ebota, največjo škodo in da je že vse pripravljeno, da se z njimi kot izdajalci obračuna. Župa- h* 7 nom, ki so ob enem uradniki, so grozili, da bodo sedaj, ko je sprememba režima že pred vrati, ob kruh. Naj imajo usmiljenje z ženo in otroki ter naj jih s svojo trmo ne ženejo v nesrečo. Zato naj volijo 2ebota. Drugim županom se v grozilnih pismih najresneje svetuje, naj ostanejo, če že ne morejo voliti Žebota, doma in naj tako rešijo svojo eksistenco ln svojo glavo. »Bliža se čas svobode in pravice! Pazite, kako boste dajali račun!« se zaključuje eno od teh pisem. Akcijski volilni aparat je dirigirala pisarna nekdanje SLS ob sodelovanju starih preizkušenih odličnikov. Zadn.fj dni pred volitvami so posebni agitatorji z avtomobili švigali od občine do občine ter povsem v duhu stare partizanske zagrizenosti in po preizkušenih terorističnih metodah prepričevali župane napovedujoč jim Istočasno, da bo najbr-že že jutri dravska banovina pod komando g. dr. Natlačena. Po zanesljivih vesteh je samo ta del agitacije stal preko 80.000 dinarjev. V klerikalni Jugoslovanski tiskarni je bilo tiskanih 17 različnih letakov, a Število raznih terorističnih okrožnic, pisanih na stroj in razmnoženih, se seveda ne da ugotoviti V soboto in nedeljo je klerikalna agitacijska centrala iz mlajših nezaposlenih elementov in študentov organizirala posebne udarne čete, ki so povsod prežale na prihajajoče župane, jih nadlegovale z najnesmiselnejšiml političnimi prognozami in jih skušale plašiti z grožnjami, da si sami sekajo glavo, ako gredo volit nacionalno listo. Te čete so očividno pod vplivom alkohola v noč" od sobote do nedelja ponekod povzročile tudi za nje prav neugodne incidente. S kakšnim naivnim in za razsodne volilce ponižujočim švindlom so klerikalci poskušali obrniti razpoloženje sebi v prid, o tem priča v naprej pripravljeni, v Jugoslovanski tiskarni natiskani letak s podpisom »gorenjski kmečki župani«, ki so ga v nedeljo zjutraj širili med volilci iz Gorenjske. V tem letaku naznanjajo »pristaši bivše SLS« svojim prijateljem, da je izvolitev 2ebota že zasigurana in da gre še samo za to, ali zmaga Strcin ali Kramer. Seveda pozivajo ti krepki gorenjski župani iz klerikalne tiskarne svoje kmečke tovariše, naj glasujejo za Štrcina. Po zaslugi nacionalne samozavesti in razsodnosti senatskih volilcev je bilo vse to zaman. Nič ni zaleglo Koroščevo pismo. Nič njegove obljube in njegove pretnje. Nič teroristični podvigi klerikalne agitacije. Kakor skala trdno je stala nacionalna fronta. Ob njej se je skrhalo tudi staro tolikokrat preizkušeno klerikalno orožje in z zmago nacionalne liste so bile obsojene ne samo ideje starega zagrizenega separatističnega strankar-stva temveč tudi njegove metode. O poteku in izidu senatskih volitev je obširno poročalo ponedeljsko »Jutro«. Za naročnike, ki ponedeljske izdaje nimajo naročene, ponatiskujemo glavna poročila na današnji 5. strani. Zagreb brez kruha Zagreb, 4. februarja 6. V Zagrebu m Je danes ves dan občutilo veliko pomanjkanje kruha in pevica, ker se je Bt&vka pekovskih delavcev in pomočnikov nadaljevala. Po mestu Je prifilo tudi do več incidentov. Tako eo neznani izzlvači prevrnili več voz kruha, ki so ga peki sami hoteli dostaviti svojim klijentom, in so kruh polili z bencinom in drugimi sm radiji vimi tekočinami. Izkazalo se je, da stavkujoči delavci s temi izzivači niso imeli ničesar skupnega. Policija Je nekatere izmed njih aretirala. Ljubljanskemu meščanstvu! Z današnjim dnem prične pooblaščenec »Bran-i-bora« z obiski v stanovanjih in poslovnih prostorih naših meščanov. Povabil jih bo, da pristopijo kot člani k mestni podružnici narodno-obrambne organizacije »Bran-i-bor«. Letna članarina je 12 Din. Vsakemu, ki plača ta znesek, izroči pooblaščeni inkasant člansko izkaznico, ki vsebuje obenem tudi potrdilo o plačani članarini. Naprošamo naše meščanstvo, da s svojim pristopom v društvo podpre njegove velike naloge. «Bran-i-bor« je edina naša obrambna organizacija, ki si prizadeva lajšati nemilo usodo naših zamejnih rojakov. V marsičem radi posnemamo velike narode. Posnemajmo tudi njihove lepe zglede. S posaarskim plebiscitom proslavlja nemški narod zmago svojega dolgoletnega obrambnega delovanja Sledimo temu zgledu! Pomnimo, da bi mogla biti tudi naia svoboda prej aH slej ogrožena, če bomo Še dalje tako trdovratno kazali svojo brezbrižnost za usodo rojakov, ki v naši neposredni bližini nacionnlno propadalo! Za obrambo našega rodu in zemlje — vsi v »Bran-i-bor«! Odmev Jevtičevega govora Govor predsednika vlade po radiju )e vzbudil veliko pozornost v vsem inozemstvu Atene, 4. februarja. AA. Vsi današnji listi objavljajo na vidnih mestih govor, ki g* je imel predsednik Jugoslovenske vlade Jevtič po radiju. (Govor je objavilo »Ju tro« v izredni in v ponedeljski izdaji.) Nje gove najvažnejše odstavke o zunanji in notranji politiki listi še posebej podčrtavajo. Posebno pozornost zbujajo izvajanja o rimskem sporazumu in o novi uredbi za javna dela. V6a grška javnost tolmači Jev ti de ve izjave kot nov dokaz konsolidi ranega zunanjega ln notranjega položaja Jugoslavije, kar je delo sedanje jugoslovenska vlade. Vladni list »Katimerini« pravi v dolgem uvodniku med drugim: G. Jevtič sc je v svojem govoru po radiu dotaknil tudi zu nanje politike, kar zanima tako njegovo državo kakor vso evropsko javnost. Z veli ko prcpričevalnostjo in odkritosrčnostjo je potrdil tiste, ki so mnenja, da je zavarovanje avstrijske neodvisnosti na podlagi rimskih sporazumov tudi v zvezi s politiko v vzhodni Evropi in da spada tudi to vprašanje v logično celoto evropske politike. G. Jevtič je določno in jasno pokazal, da je rimski sporazum s svojimi protokoli pomembno dejanje za organizacijo miru ▼ Evropi, če ga bodo le izvajali v iskrenem duhu, ki je tako potreben pri utrievaniu mednarodnih odnošajev. Jevtičcv govor dokazuje, da so države Male antante in Bal- kanske zveze prepričane, da more taka politika koristiti interesom vseh prizadetih držav, v kolikor bodo tudi one sodelovale pri ustvaritvi splošne mirovne politike. Jevtičeve izjave o notranji politiki Jugoslavije, zlasti o finančnih vprašanjih pa so najzgovornejši dokaz, kako so se že dozdaj izpolnili veliki upi tistih, ki so Jevtiča po* zdravili kot glavnega tvorca načrtov blagopokojnega kralja Aleksandra. Predsednik jugoslovenske vlade je imel po radiju govor, v katerem je s veliko modrostjo in točnostjo opredelil vse glavne momente zunanje in notranje politike svoje države. V zunanji politiki je obravnaval predvsem pomen italijansko-francoskega sporazuma o avstrijski neodvisnosti in o vprašanjih srednje Evrope. Od teh izvajanj zanima grško javnost najbolj tisti del, kjer Jevtič podčrtava, da so rimski sporazumi pobu-dili veliko zanimanje v državah Male antante in Balkanske zveze, ki poklanjajo veliko zanimanje vsakemu pozitivnemu dejanju mednarodne politike v Evropi. V soglasju s temi Jevtičevimi izjavami, bi lahko pristavili, da more tudi Grčija pozdraviti rimski sporazum, v kolikor predstavlja važen prispevek k ohranitvi evropskega miru. Govoreč o notranji politiki, list opozarja na Jevtičeve napore za notranio konsolidacijo Jugoslavije. Pariz, 4. februarja. AA. »Quotidien« po- 'OO proti sklerozi BROM IN FOSFATI za živce, ^■V MAGNEZIJ za žolč in jetra, MANGAN za kri, ^^ KALIJ za ledvice, KALCIJ proti vnetju in kataru, ŽVEPLO proti revmi, TEŽKE KOVINE za protoplazmo tn Besa, LITIJ proti sečni kislini, OGLJIKOVA KISLINA za srce in hormone, ALKAJLIJE proti želodčni kislini in Se mnoge druge zdravilne minerale proti nastajanju kamnov, krčem itd.: vse te sestavine vsebuje IZMED VSEH MINERALNIH VOD VSE JUGOSLAVIJE SAMO ZNANA RADENSKA Zato Je tako dobra, pitna ln sdrava! udarja, da je g. Jevtič, upravičeno priporočil potrpežljivost Ln opreznost ▼ razoroži t ven em vprašanju. Dobra je tudi njegova opazka, naj mednarodna varnost sloni na drugih osnovah. Kar se tiče rimskih pogodb in zaupanja Jugoslavije v Francijo, je to prisrčno in razborito stališče g. Jevtiča v skladu z realističnim duhom tega jugo-slovenskega državnika. Ujema pa se tudi s položajem ▼ srednji Evropi. »Ere Nouvelle« pravi, da zaslužijo temeljita izvajanja predsednika jugoslovenske vlade najširšo pažnjo. Jevtič je vnovič jasno in odločno potrdil svoje dosedanje ii-jave. Družinska žaloigra v Mariboru bo kmalu popolnoma pojasnjena Zasliševanja se nadaljujejo — Sušterič ne prizna — Kaj vedo priče Maribor, 4. februarja Maribor stoji še vedno pod vtisom rodbinske žaloigre v Gregorčičevi ul. 7, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Zanimanje je tem večje, ker se je dogodek izvršil pod zelo skrivnostnimi okoliščinami. Tudi danes so zasliševali Sušteriča pri Grafu. Zasliševanje sta vršila šef kriminalnega oddelka višji nadzornik Franc Cajnko in nadzornik Goršič. Šušterič ne prizna nič! Iz dosedanjih rezultatov zasliševanja povzemamo: Sušterič trdi, da je v četrtek dne 31. januarja deial do pol 18., nakar sta s pomočnikom Kolterjem odšla, ker ni imel v svoii krojaški delavnici luči. Vrnil se je potem okrog 20. ure domov. Plir.a ni zaduhal, ker je bil malo prehlajen in ima zamašen nos. Videl je luč ▼ sobi svoje žene, pri kateri je bil njen sorodnik I. Komovc. po poklicu stražnik. Pogledal je skozi okno od zunanje strani ter prisluškoval, o čem so rax-govarjata. Nato je legel k počitku in slišal kmalu zatem prihajati brivskega pomočnika Dušana Novakoviča, ki stanuje zraven Šusteričeve sobe. Prebudil se ie ob 9.30 naslednjega dne. Krivde nc priznava. Priča Dušan Novakovič Nato so zasliševali tudi Sušteričevega soseda Dušana Novakoviča, ki je izpovedal, da je prišel domov ob pol devetih zvejer. Piaal je neko pismo do M. ure zvečer in z vso gotovostjo izpovedal, da do tega ča-sa ni bilo Sušteriča doma. Pač pa ga je slišal ob četrt na 7. zjutraj naslednjega dne. da je prišel v sobo, se vlegel v postelj in gla«no vzdihoval. Novakovič je mislil, da je pač Sušterič celo noč popival, zaradi česar ni polagal na to nikake važnosti. Ob osmih zjutraj je Novakovič kakor navadno stal, potrkal na okno Sušteričeve ie ne. ki ji je hotel povedati, da je njen mož vso noč popival. N«>vakovič je pri tem sicer lu2 opazil, ni pa bilo nikog.tr, ki bi se bil oglasil. Novakovič pa je mislil, da je Sušteri-čeva šla na trg kakor običajno. Novakovič je nadalje izpovedal, da je nekoliko čutil uhajajoči plin, zaradi česar je imel ves dan glavobol. Mislil je pač, da je lizoform ali kakšno drugo čistilno sredstvo Virantova velfko vč... Sosedinja Rozalija Virantova je Izpovedala neikatere stvari, ki Sušteriča zelo obremenjujejo: »Nekega dne med 6. ln 12. januarjem sem v popoldanskih urah slišala, kako je Šušterič zamaševal dimnik, bi vodi iz njegove krojaške delavnice v eno od mojih treh sob, istočasno pa tudi v sobo, kjer je spala Ivanka Sušteričeva. To je slišala tudi moja hčerka Rozalija ter Sušteričev sorodnik Komovc. Od tega časa sem se mi je pritoževala Sušteričeva, da ne more več kuriti, ker ni vleklo. Svetovala pa sem šušte-ričevi, da bom vrgla od zgoraj 6kozi dimnik težek predmet, da se dimovod na ta način odmaši. Pri tem pa me je Sušteričeva prosila, naj tega ne storim, ker jo bo sicer njen mož pretepel. Tudi se je odtlej Sušteričeva pritoževala, da jo boli glava, kar voha plin. Tudi jaz sem vohaia plin in sicer vsak dan okoli polnoči. Nisem pa stvari posvečala posebne pozornosti. Mislila sem pač, da gre za kakšen defekt pri plinovodni napeljavi. Su*tcrič jc s svojo žero surovo postopal ter Jo večkrat pretepal. Doe 23. januarja sem odpotovala v Ljubljano, kjer sem prejela pismo Sušteričeve žene, v katerem mi piše. da se mož zelo zanima za njo (Virantovo) in da jo venomer povprašuje, kdaj se vrne. Tudi ml Je Sušteričeva v pismu pisala, da se ni upala Sušteriču povedati, da sem jaz šla v Ljubljano in kdaj se vrnem Sušteričeva se mi je zelo smilila In sem ji od novembra 1934 sem dajala jestvine in hrano, ker ni imela ničesar, s čimer bi se preživljalo. Še druge okoliščine Velike važnosti v zasledovanju krivde je bilo vprašanje, od koga je Sušterič izvedel, da se je Virantova podala v Ljubljano, izkazano je po priči Virantovi. da si Sušteričeva tega svojemu možu .it upala povedati. Danes Je policija zaslišala ponovno brivskega pomočnika Du*ana Novakoviča. ki je izpovedal, da Je on šu svojega programa. Svoj znanstveni program pa izpolnjuje predvsem s Prirodoslovnimi razpravami. S tem listom se je delo društva dostojno predstavilo in uveljavilo v znanstvenem svetu. V zameno zanj pretema društvo preko 300 revij in knjig. Vrednost v zadnjem času zbrane knjižnice znaša 50.000 Din. Pogled na gornji del skakalnice, ld Je ves zgrajen la Pogled t vrha skakalnice preko odskočišča v dolino s vencem Triglavskega pogorja t ozadju. Nad mostom je videti tekmovalca Prlboika med skokom Zmagovale*: (od leve na desno) Jakopič Albin, drug! v kombinaciji, Pribošek, zmagovalce v kombinaciji, In Klančnik Karel, zmagovalec v smučarskih skokih Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« gren-člca do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za žensko so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Minister dr. Drago Marušič Glavni del tega gradiva zbira in čuva društvo za našo univerzitetno knjižnico Prirodoslovne razprave pa niso časopis, kakor smo ga bili dosedaj varani in niso zamišljene kot nekako prijetno štivo za prirodoslovno orientirane člane društva. Saj to nalogo je prevzel Proteus! Znanstvene Prirodoslovne razprave pa so vez društva z znanstvenim svetom, članom pa potrdilo njihove skupnosti z veliko prirodoslovno družino. Bogata društvena knjižnica je vsem članom, tudi onim izven Ljubljane. na razpolago. V tem je pač več nego primerno povračilo članarine. Prilagoditev članstva in javnosti tej koncepciji pa se vrši le počasi, tako počasi, da je že življenje društva ogroženo. S članarino sarrro rn dosedanjimi pičlimi javnimi podporami se nadaljnji tisk Prirodoslovnih razprav ne bo mogel vzdržati. V nevarnosti je ves znanstveni program društva, v nevarnosti tudi njegova za naše knjižnicc tako dragocena zamena publikacij! Novi odbor s predsednikom g. prof. Hi-diijem na čelu bo imel težko nalogo, da obdrži društvo na dosedanji višini in najde potrebna sredstva tudi za oni znanstveni program društva, ki gre daleč preko privatnih interesov članstva in za katerega članarina ne zadošča. Celjski »Boj« in Maistrovo postajališče Ponikva, 4. februarja Celjska bojevniška skupina je na svojem občnem zboru dne 30. januarja iznesla re-<»olucijo s protestom proti imenovanju nb-vega postajališča med Ponikvo in Poliča-nami v »Maistrovo« iz razloga, ker naš veliki graničar general Maister pač s svojim delom tri zaslužil takega omalovaževanja. V zveri n tem neutemeljenim izpadom hi neokusnim načinom izražanja s strani celjske bojevniške skupine odgovarjamo z naslednjimi stvarnimi dejstvi: L Prometna javna naprava v Lipoglavu bo prvi Maistrov spomenik, ki mu ga postavlja v gospodarsko najtežjih dneh z ljubeznijo in z velikimi žrtvami preprosto kmečko ljudstvo samo. 2. Načrt postajališča jc iTdelan po direkciji državnih železnic v Ljubljani, kar že samo po sebi nudi jamstvo solidne gradbene tehnike ia estctiLe in bo naprava nred- stavljala vrednost 180.000 Din. Postajališče se gradi na glavni progi, ki ima mednaroden značaj, torej bo siccr skromno, a vendar dostojno prezcntiralo ime našega velikega stražarja severne meje. 3. Akcijo za gradnjo postajališča, postavljeno na zadru/no podlago vodijo Maistrovi borci, javni in nesebični delavci za kulturni in gospodarski procvit našega podeželja, iz katerih je izšla zasnova gradnje in ideja, da se posveti postajališče generalu Maistru, in to brez neplodnih polemik in resolucij. 4. Res je, da nismo i-zposlovali predhodne odobritve za imenovanje Maistrovega postajališča od strani celjske bojevniške skupine to pa iz razloga, ker pravo odloče-vanja v takih zadevah pripada v prvi vrst: svojcem pokojnika in širšemu intere-snemu krogu, to je zadrugi in občinam, ki v gradnji aktivno in požrtvovalno sodelujejo. Zadruga za gradnjo železniškega postajališča »Maistrovo* v Ponikvi ob j. i. Pcmoč nesrečnim družinam v Šiben?ai pri Št. Jurju Celje, 4. februarja. L&jm po deže^jn je v soteski Sibeniku pri i»t. Juriju ob Južni železnici potegnil pla» ki je razjedaj cestišče novozgrajene banovine ke ceste v St. Jurij-St. Jakob ter po rušil skromne domove aeJeomičarja Lovrenca Kovača Ln kmeta Ivana KiajnSka TMaz Je povzroča 1 tudi dvema posestnikoma gkodo na zemlJL^čih in poadn. l>a p« vsaj nekoTiko odpomore nesrečnim, kd so ostali brez strehe, je banska uprava na ponovno intervencije narodnega p< slanoa g. Ivana Prekorška dovolila rodbini železničarja Irenca Kovača issredno poanoč v zmeskn 15.000 Dfl.n, rodbini Ivana KlaJnška pa v znesku 5000 Din. Sreskl načelnik g- «*r. Iva-n Vidmar Je te dni v občinskem cra pa do dane« ostale nenslMSane. Čitajte tedensko' reviio »ŽIVLJENJE IN SVET" Minister o. r. dr. Albert Kramer Na smučarskih tekmah v Lescah Oba pražnja dneva je opravil gorenjski rimskosportnl podsavez v Lescah svoje prvenstvo. Zakasnela zima na Gorenjskem je prisilila športne klube, da so tekmovanja preložili na tako kasne termine. Vzorna organizacija in dobre snežne prilike tx> pripomogle tekmam do lepih doseženih rezultatov, le močna burja je v nedeljo popoldne ovirala skoke, s katerimi so tekme zaključili. Daljše poročilo in rezultate Je priobčilo ponedeljsko »Jutro«. :>JUTRO« št. 2!) To-ek, 5. II. 1P35 Dravska banovina za svoie prebivalstvo Velik otvoritveni govor namestnika bana dr. Otmarja Pirkmajerja na zasedanju banovinskega sveta — Pričetek proračunske razprave - Dve včerajšnji seji Ljubljana* 4. februarja Danes dopoldne se je sestal v veliki dvorani banske palače banovinski svet k svojemu VI. rednemu zasedanju, da razpravlja o proračunu dravske banovine za 1. 1935/36. Sejo je otvoril namestnik bana dr. Otmar Pirkmajer, nakar je delovodja zasedanja vladni svetnik dr. Miroslav Senekovlč prečital ukaz o sklicanju zasedanja. Po prozivki članov banovinskega sveta je namestnik bana ugotovil sklepčnost Zatem je najstarejši član banovinskega sveta g G a j š e k predlagal, naj se oo-poSljejo naslednji vdanosrtni brzojavki: Marftalatu NJ. Vel. kralja, Beograd. Ob otvoritvi VI. rednega zasedanja zbrani člani banovinskega sveta dravske banovine smatrajo za svojo prvo dolžnost, da se ponovno poklonijo manom blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, izražajoč mu svojo najglobljo hvaležnost ta zahvalo za zgodovinsko delo. iz katerega Je vzklila naša svobodna ta mogočna Jugoslavija izvršujoč poslednjo voljo nesmrtnega kralja člani banovinskega sveta svečano obljubljajo, da nočejo posvetiti vse svoje sile in vse svoje delo edi-nole koristi ta napredku svoje ožje ta širše domovine, združeni okrog slavnega prestola Kp.radjordjevičev izražajo Nj. Vel. kralju Petru n. ta vsemu vzvišenemu kraljevskemu domu svojo globoko vdanost ta neomajno zvestobo. živel Nj. Vel. kralj Peter H-! živela Nj. Vel kraljica mati! Živel visoki kraljevski dom! živela naša svobodna in uedtajena Jugoslavija! Nj. Vis. knezu-namestnlku, Beograd. Člani banovinskega sveta dravske banovine, zbrani pri otvoritvi VI. rednega za- sedanja, izražajo VaSemu Visočanatvu in kraljevskemu namesniStvu svojo najglobljo vdanost. Obenem izjavljajo, da bodo pri svojem delu sledili visokemu vzoru blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja ta da se bodo smatrali za vredne izvrševalce njegove oporoke s tem, da bodo strnjeni v ljubezni do svojega mladega vladarja in do svoje domovine posvetili vse svoje sile vsestranskemu napredku ta razmahu naše nerazdružljive in nepremagljive Jugoelavije. Pozdravne brzojavke so bile poslane predsedniku vlade ta zunanjemu ministru g. Bogoljubu J e v t i č u, notranjemu ministru g velimiru Popoviču ta finančnemu ministru dr. Milanu Stojadlno-v i č u Proračunsko razpravo Je otvoril namestnik bana dr. Otmar Pirkmajer s skoro poldrugournim govorom, v katerem je v glavnih obrisih očrtal tudi ogromno delo, ki ga je izvršila banovinska samouprava v petletni dobi svojega obstoja. Najprej pa se je v toplih, globoko zajetih izvajanjih spominjal blagopokojnega Velikega kralja, njegovega življenja ta dela ter njegove mučeniške smrti, ki je kakor čudež scementirala naše narcdno edtastvo Omenil je tudi akcijo, da se kralju Uedtaitelju postavijo dostojni spomeniki tudi v naši banovini. K realizaciji načrta, da se v spomin kralja Aleksandra zgradi v Ljubljani moderna bolnica, bo banovina vsako leto stavila v proračun po 200 000 Din. Člani banovinskega sveta so stoje poslušali komemoracijsiki nagovor ta počastili spomin Velikega kralja s trikratnim »Slava!« Namestnik bana je nato toplo pozdravil člane banovinskega sveta, p očem pa podal svoj elcspoze, po katerem posnemamo glavne misli ta podatke. Pet let dravske banovine Novi, šesti banovinski proračun kaže 88.7 milijona dinarjev izdatkov ta ravno toliko dohodkov. V primeri s tekočim proračunom jc večji za 3-5 milijona. Poleg tega se je pokazala potreba, da sta se uvedla še poseben kmetijski sklad z lastnimi dohodki od 1.4 milijona in cestni sklad s 7.4 milijona dinarjev lastnih dohodkov, tako da znaša celotni proračun brez lastnih dohodkov zavodov in ustanov 97.5 milijona dinarjev. Novi proračun v primeri z dosedanjimi Ta proračun je manjši od odobrenih pr-v^* treh banovinskih proračunov ter odgovarja približno proračunskim predlogom, ki so bili lani in predlanskim predloženi ministrstvu za finance Povišanje v primeri s sedanjim odobrenim proračunom je v prvi vrsti diktirala težnja banske uprave, da razbremeni preobremenjene občine in sreske cestne odbore Tu mislim na občine, ki imajo nad 100% doklau ter sreske cestne odbore z več ko 15% doklad. Banska uprava bi vršila s tem velevažno nalogo glede izenačenju bremen. Finančna politika banovine Banovina ne more voditi samostojne finančne politike, ampak je zavisna od državne finančne politike Na drugi strani se mora ozirati na finance občin in sreskih cestnih odborov Poleg nalog, ki so banovini naložene po zakon-h, mora banovina kot samoupravno telo skrbeti za vsestransko povzdigo svojega ozemlja in prebivalstva. Zato se ji po sebi nalagajo izdatki, ki imajo pretežno pokraiinski, banovinski značaj, pa tudi mnogokrat izdatki, ki bi se sicer morali kriti iz državnega proračuna, pa niso tam predviden« ali vsaj ne v zadovoljivi višini Zavedamo se, da s sedanjimi sredstvi naloge banovine v vseh pravcih še niso izčrpane Zato z interesi-ranostjo pričakujemo zakona o decentralizaciji, ki bo razširil banovinske kompeten-ce, ne samo kar se tiče oblastvenih funkcij, ampak tudi s primerno finančno izravnavo dohodkov med državo in samoupravami. Ako se ozremo na delo. ki ga je izvršila tekom petih let banovina pa moremo že sedaj ugotoviti zadovoljiv napredek na vseh področjih. Naj navedem samo bežen pregled izvršnega dela Za napredek kmetijstva Za napredek kmetijstvu je banovina v zadnjih petih letih storila med drugimi: Zgradila je gospodinjsko iolo v Št Juriju ob j. i., ki služi vzgoji kmetskib go spodinj v območju biv*e mariborske oblasti Kmetijska šola v Raktčanu pri Murski Soboti se je izpopolnila in dogradila Dobila je veliko drevesnico, ki ima letos naprodaj 11.000 sadnih drevesc Na banovin skih kmetijskih šolab » Št Juriju In na Grmu so se dokupila zemljišča Posebno važnost je banska uprava polagala na kmetijski in gospodinjski pouk Priredila je 119 trimesečnih kmetijsko-go-spodinjskih. 150 šesttedenskih zimskih kmetijskih tečajev, preko 3500 poučnih pre davanj itd Zelo razvilo se je kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno Šolstvo Pred petimi leti je bilo 45 takih šol. sedaj jih je že 264 Zadnjih pet let je te nadaljevalne Šole absolviralo 17500 odrasle kmetske mladine V poljedelstvu je banska uprava posvečala največjo pažnjo izmenjavi in izbolj ševanju semen kmetskih rastlin Banovin ska semenogojska postaja v Beltincih je ustvarila neka' dobrih selekcii pienice. ki jih je banska uprava širila po vsem terito riju banovine in ki so se povsod dobro ob nesle Intenzivno se banska uprava zanima za problem nagega krompirja ki stalno boli degenerira ter za povečanje pridelka krme 3 pospeševaniem urejanja umetnih travnikov a naše kmetijstvo še vedno zaostaja za :metijstvom naprednejših držav. Položaj za naše kmetijstvo je neugoden. Cene se ne morejo dvigniti nad nivo svetovnega trga, glede produkcijskih pogojev pa smo na slabšem kakor drugod. Le mno-žinska in kakovostna povzdiga pridelkov more omogočiti življenje prev'šku prebi valstva. ki ne more več v svet Zato je zakon o pospeševanju kmetijstva naložil občinam, da posvečajo temu vprašanju vso pažnjo ter iih zavezal da morajo ph spevati 10 odst svoie"» proračuna v kme tijski sklad V letnšniem banovinsken proračunu je večji znesek « katerim bn bn novina -»omagala preobremenjenim obč nam glede nrispevanja za kmetijski sklad Kar smo dosedaj storili za povzdig< km^ijstva še nI dovoli Ranovina fe ho tela storiti mnogo več. na žalost |e Izpadel velik del tV>hodkov v tretlem proračunu ter e: preprečil, da nismo mogli načrta v večjem obsegu izvesti. Sedaj pa se ne smemo več zadovoljiti z dosedanjim tempom pospeše vanja. Zato so v novem proračunu povišani zneski za podpiranje grajenja silosov, gnojnih jam, živinoreje itd. Podpore naj bi se dajale v obliki brezobrestnih posojil. Z intenzivnim poljedelstvom moramo ustvariti pogoje za preživljanje in zaposlitev vsega prebivalstva. Da se povečajo sredstva za pospeševanje poljedelstva, se je uvedla taksa na prenos lastništva živine. Plačuje se torej samo. če se prenos lastništva v resnici izvrši, ne pa ob vsaki izdaji potnega lista; slednja taksa je ostala nespremenjena. Nova taksa se bo odvajala v čisto poseben kmetijski fond. ki bo služil samo za kritje izdatkov gori opisanega namena. Pričakujemo, da zavednost kmet-skega prebivalstva v naši banovini ne bo manjša kakor v sosedni savski, ki »ma za tak fond še za tretjino viš.ie takse na živinske potne liste. Izdatki za prosveto Na prosveto odpade v banovinskem proračunu približno nekaj nad 7 odst Gre pri tem pretežno za vzdrževanje srednjih šol po zakonu o srednjih šolah m učiteljiščih Nadalje moramo vzdrževati gluhonemnico, deško vzgajahšče na Ponovičah in zavod za slepo deco v Kočevju. Tudi pri zgradbah in popravilih narodnih šol je banovina prisiljena podpreti nekatere preobremenjene občine. So nekateri kraji ki so tako siromašni. da je obisk šole onemogočen, ker otroci nimajo obleke in obutve. Z zneski, predvidenimi v novem proračunu, upamo, da bomo odpomogli vsaj največji sili. Seveda je tudi še na drugih področjih prosvete mnogo neizvršenega. Razveseljivo je dejstvo ki vse naše Izdatke opravičuje in bi upravičilo tudi Se mnogo večje: da namreč narod čuti potre bo po izobrazbi in po šoli in da je za nami doba. ko se je je branil. Bednostni sklad Ogromne so naloge banovine na področju socialne politike Nikjer nismo tako bolestno občutili, da razpolagamo s premalo sredstvi, kakor ravno tukaj Želeli bi bili razpolagati z dvakrat in trikrat tolikimi sredstvi, da bi mogli vsej bedi. ki je zajela mnogoštevilno prebivalstvo uaše banovine. pomagati ter zaposliti brezposelne Preskromna sredstva rednega proračuna so banovini onemogočila večjo akcija zato je uvedla Bednostni sklad. Tudi danes so prilike še take. da na ta sklad ne moremo resignirati. V debati bo dovolj prilike, da se pogovorimo o skladu in o smernicah, po katerih naj se ravna Osebni izdatki Osebni izdatki zna&ajo v banovinskem proračunu okoli 20 odst V državnem bud žetu zavzemajo osebni izdatki nad 50 odst Važno je ugotoviti, da odpade na admini strativne izdatke samo 6 odst vseh izdat kov Vsi ostal' osebni izdatki .>dpadejo na cestno vzdrževalno službo zdravstveni dužbo na dežel4 'er n« uradništve banovin skih zavodov ir. ustanov, v prri vrsti bol nic. Prejemki banovinskega uradništva »o »z <*načen< • preiemk4 državnih <»rndnikov Kupujte rtoirače blago t mmmmmmmsmmmmmm ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v &i*kl. — Telefon 33-87. Guzi Lantscbner in Walter Rimi v zim^kosportui šali DVA VESELA VRAGA Veselje, smeh, zabava V dopolnilo nov Foxov zvočni tednik Predstave v torek, sredo in četrtek ob 7. in 9. Pride: »KRALJICA KRISTINA« Greta Garbo Dohodki banovine Tudi glede proračunskih dohodkov banovina ni neodvisna. Od davčnih virov si je rezervirala skoraj vse država za sebe. Pri direktnih davkih je navezana banovina, kakor ostale samoupravne edinice, na doklade k državnim davkom. Pri indirekt-nih davkih sicer krog davčnih predmetov v splošnem ni omejen, vendar so najmočnejši finančni viri (monopol in carine, pa tudi nekateri drugi izdatni trošarinski predmeti) banovini popolnoma nedostopni. V tem pogledu mora zakon o banovinski samoupravi prinesti znatno izboljšanje. Težišče banovinskih financ je na davščinah. Državnih dotacij skoraj ni več. S tozadevnim zneskom, ki je v letošnjem proračunu. hočemo opozoriti, da je vendarle dolžnost države, da prispeva k banovin-skemu proračunu, ker je mnogo bremena prevalila na banovino. Z zadovoljstvom morem ugotoviti, da je poslovanje vseh banovinskih zavodov usmerjeno na čim ekonomičnejšo izrabo razpoložljivih sredstev. Dosledno smo vztrajali na tem, da se morajo banovinska gospodarska podjetja urediti po vzgledu privatnih gospodarstev, ki ne prejemajo nobenih dotacij. Znižanje banovinskih doklad za 15 odstotkov Od banov, davščin so na prvem mestu doklade k direktnim davkom; znašale ^o v zadnjem budžetu 60 odst. vseh banovinskih davščin. Njihov delež se je dvignil na eni strani z uvedbo cestne nadomestne doklade, na drugi strani pa zaradi padca trošarin, ki ga je povzročila znana sprememba trošarinskega zakona. Trošarine so padle od 35.8 odst. v prvem budžetu na 22 odstotkov v zadnjem, takse pa so se proceu-tualno dvignile od 8.65 odst. na 14.6 odst. V novem proračunu imamo v tem pogledu znatne spremembe. Banska uprava hoče pomagati preobremenjenim občinam, ki imajo nad 100 odst. doklade, in sreskim ccstnim odborom, ki imajo nad 15 odst. doklade. Najbolj občutna bremena so direktni davki, kar se občuti zlasti v času gospodarske stiske. Čeprav je naš sistem direktnih davkov v splošnem dober, je vendar težko doseči pravo soglasje v obremenitvi poedinih do nosnih virov. Ponekod je namreč donos popolnoma znan, drugod se da prikrivati, ponekod je ves donos fundiran, drugod ves nefundiran in zopet drugod mešan. Vse to povzroča, da morajo biti davčne stopnje za poedine davčne vire različne. Kljub temu pa se ne da preprečiti, da ne bi bilo v obremenitvi posameznih davčnih virov nesoglasje. To nesoglasje pa doklade naravno še povišajo. Kdor je že pri splošnem državnem davku prizadet, bo še bolj pri avtonomnem. Krivica za posameznega davčnega zavezanca leži baš v tem, da se zajamejo različni viri neenako in tudi pri istem davčnem viru posamezniki različno. Ravno v tej neenaku6tj pa leži velika krivica. Iz vseh teh razlogov vidite v novem proračunu znižanje doklad za 15 odst., kar znači pri celotni obremenitvi približno 12 milijonov dinarjev. To se bo v gospodarstvu brez dvoma blagodejno poznalo. Za ta izpad smo naravno morali iskati drugih virov. Pri tem pa smo se le v manjši meri poslužili trošarin in tudi tu v tako neznatni stopnji, da ne pomenijo resnejšo obremenitve, in se verjetno v prometu sploh ne bodo poznale. Gotovo je dandanes promet razmeroma najbolj zanesljivo merilo davčne zmožnosti. Zato smo v prvi vrsti iskali povišanja pri pravno-promet-nih davkih, ki se skrivajo pod imenom raznih taks. Davek je naložen na samo dejstvo prometa. Ta način obdavčenja ima tudi prednost, da se plačuje tako rekoč v majhnih obrokih, takrat ko zavezanec opravi promet. Pomoč preobremenjenim občinam in srezom Zelja banske uprave je, da bodi tudi občinska finančna politika v soglasju s splošno finančno politiko in v skladu z davčno močjo zavezancev Ker želi. da ne bi bilo v nobeni občini in v nobenem cestnem odboru elčstremne obremenitve, je v novem proračunu pri posameznih resorih na razpolago znesek 2.8 milij., s katerim bo pomagala občinam z nad iuO odst. doklado ter sreskim cestnim odborom z nad 15 odst doklado. S tem upa doseči, da skoro ne bo občine in sreskega cestnega odbora z višjo doklado. Le v izjemnih primerih hi imele posamezne občine še največ 125 odst., ccstni odbori pa 20 odst doklad Po komasaciji občin Preteklo je prvo leto, odkar se je izvršila komasacija, ki je reducirala število naših občin od 1065 na 376 2e sedaj se opažajo uspehi te reforme. Sicer so naloge, bremena m dolžnosti, ki so jih občinski organi prevzeli v sedanjih povečanih občinah, mnogo obsežnejše in je delo mnogo težje, ker je področje znatno širše, vendar se kljub temu vse delo temeljito in točno opravlja Splošn' povprečni nivo občinskih doklad se je po komasaciji neko-'iko znižal Dočim je bilo splošno povprečje občinskih doklad l. 1933 približno 74 •>dst„ je padlo I. 1934 na 72 odst V 6e večji meri pa je vplivala komasacija na izenačenje višine doklad med občinami sa-nlml Zahvala županom Z veseljem jp irabm ^ud- to priliko da ?rečem našim občinskim predsednikom in »bčinskim odborom svoje priznanje in ! ženska 45 podpi-rancev ima univerzo, 77 srednjo šolo, 299 učiteljišče itd. B. s. dr. RoS je v debati izrazil željo, raj bi se pri banski upravi uvedle nedelje-re uradne ure od 8. do 14., ker bi se s tem dosegli prihranki pri razsvetljavi m kurjavi, razen tega pa olajšalo življenje uradnikom v slabih gmotnih razmerah, ki stanujejo na periferiji mesta in imajo daleč do uradnih prostorov Namestnik bana dr. Pirkmajer je izjavil, da je banska uprava že pred par tedni poslala osrednji vladi sličcn nredlog iz »tih razlogov. Elektrifikacija O elektrifikaciji banovine je poročal direktor Kranjskih deželnih elektrarn (KDE) inž Rueh, ki je obenem predložil bilanco KDE za 1. 1933; bilanca izkazuje 618.735 dinarjev izgube. Predložil je tudi računske zaključke elektrarn v Bohinju, Zireh in v Zagradcu za isto leto. Velik del zneska, ki je bil za tekoče leto določen za pospešitev elektrifikacije, se je moral porabiti za montažo tretjega agregata v Velenju; velenjska elektrarna, ki je državna last, bo tako dolgo oddajala tok zastonj, dokler ne bo s tem vrnila tega zneska. Elektrifika-cijsko poročilo našteva nove priključke na omrežju KDE, med katerimi je daleč najvažnejši priključek Ljubljane Priključeno jc bilo dalje Kočevie z vso pokrajino med Grosupljami in Kočevjem. Obširno obravnava poročilo poflodbo med KDE in ljubljansko občino. Pogodba baje za KDE ni ugodna, ker reflcktira Ljubljana predvsem na tok za kritje konic. L. 1930 so imele KDE 172 km daljnovodov in 155 km krajevnih omrežij. L. 1934 pa so imele že 460 km daljnovodov in 411 km krajevnih omrežij. Do konca 1. 1931 so znašale investicije za elektrifikacijo v okrilju KDE 39 milijonov dinarjev. V novem proračunu je za pospešitev elektrifikacije predviden znesek 1 milij. Din. Po poročilu direktorja Rueha je namestnik bana dr. PiTkmajer ob 12.45 prekinil sejo ter napovedal nadaljevanje debate o elektrifikaciji za 4 uro popoldne. Na popoldanski seji je prv; govoril b. s. dr. Režek, ki je zahteval, da se morajo KDE kot gospodarsko podjetje same vzdrževati Omrežje naj se v hitrejšem tempu razširi na Dolenjsko Banovina naj v to svrho preskrbi dolenjskim občinam posojilo kakih 7 milij. Din. Za elektrifikacijo določena podpora 1 milij. naj se zviša na 2 milij Din B. s. Remžgar je podrobno razpravljal o žirovski elektrarni in pojasnil, zakaj je prišla v take stiske Banovina naj reš' kmete, ki so po nedolžnem prišli v nesrečo zaradi elektrarne B. s Kurct zagovarja elektrifikacijo Do-Icniske in posebei še krškega sreza. B s. dr Senčar priporoča razširjenje električnega omrežja na ptujsko polje in v Slovenske gorice B s Arko se zahvaljuje za preskrbo ko Pevske doPne z elektriko B s Koder zahteva razširjenje elektrifikacije v Prekmurje B s dr ^bersnel *e bavi z računskimi zaključki KDF Zahteva, da nreskrbi podjetju primeren obratni k«pnnl. B. s. Krulej zahteva električni tok za Posavje okoli Sevnice in Brežic. B. s. Birola predlaga, naj se elektrifika- cijska akcija vrši po gospodarskih načelih. Električne proge naj se delijo v take, ki obetajo rentabiliteto, in v proge, ki se predvidevajo in gradijo iz obče gospodarske in socialne potrebe. Je pa proti temu. da bi se za elektrifikacijo uporabila sredstva, ki so določena v druge namene B. s. Lovšin se tudi bavi z načinom financiranja elektrifikacije in zahteva bolj pospešeni tempo v izvedbi vsega načrta. Zahteva, da se pritegne tudi Bela Krajina. B. s. Lavtižar se zahvaljuje za preskrbo gornjesavske doline z elektriko. B. s. dr. Sajovic kritizira, da le napeljava banovinske elektrike dražja kakor privatna, isto tako, da je dražja struja. Banovinske elektrarne naj bodo za konkurenco sposobne. Vsa banovinska električna podjetja naj se strnejo v eno telo, ki naj se vodi pod nadzorstvom banovine kot strogo gospodarsko podjetje. B. s. Bajuk tudi zagovarja razširjenje električnega omrežja v Belo Krajino. B. s. dr. Roš se pritožuje zaradi visokih cen toka falske elektrarne in prosi odpo-moči. B. s. Kuhar zagovarja preskrbo severnega dela banovine z elektriko. Inž. Rueh se je najprej bavil s sanacijo dolga žirovske centrale. V daljšem govoru je podal podrobno zgodovino, kako so nastale težkoče pri žirovski centrali. Zi-rovska centrala se nahaja na takem terenu, da ni izključeno, da bi voda zopet odnesla centralo, kakor se je to že enkrat zgodilo. Negujte svoje zobe S PASTO, KI JE NA VIŠKU NAJPOPOLNEJŠIH SREDSTEV ZA NEGO ZOB IN UST, Z »RIVIERO« ZOBNO PASTO. ZAHTEVAJTE JO IZRECNO. Napake so tudi v jezu. Centrala je veljala 18 milijonov. Banovina je doslej že prevzela 4.5 milijona dolga te centrale. Banovina bo storila, kar bo le mogoče, da pomaoa kmetovalcem, katerih obstoj je ogrožen zaradi jamstva za centralo. B. s. Detela zagovarja razbremenitev žirovskih dolžnikov. Namestnik bana dr. Pirkmajer je v daljšem govoru reasumiral pomisleke, kritike in želje govornikov m je poudarjal, da v jedru gredo vse pritožbe proti počasn> mu tempu, v katerem se akcija vrši. Interesenti želijo hitrejšega tempa izvedbe. Tudi on ni za to, da bi se sredstva za elektrifikacijo deloma vzela iz bednostnega ali gradbenega fonda, ker so ta sredstva namenjena v druge svrhe: pristal bi le na to, da se v te namene uporabi oni del bednost-nega in gradbenega fonda, ki bo določen za novomeški srez. Pač pa smatra za upravičeno, da se najame za izvedbo akcije pri- merno posojilo. Upa. da se bo banovini v kratkem posrečilo, da dobi večje posojilo za elektrifikacijo. Banska uprava bo ves problem proučila v podrobnostih. Banovina ne more voditi svojih elektra-ren zgolj po gospodarskih vidikih. To lahko storijo privatniki, a javni faktorji morajo gledati v prvi vrsti na občo korist. Glede Zirovcev bo banovina skušala najti pot, kako bi jim mogla priskočiti na pomoč. Slednjič je pomočnik bana po kratki nadaljnji debati z ozirom na predlog dr. Rezka pristal na to, d« se postavka za pospeševanje elektrifikacije zviša od enega milijona na 1.600.000 Din, kakor je bilo sicer že prvotno namenjeno, a se je moralo radi uravnovešenja proračuna spremeniti. To povišanje pa naj se zgodi le pod pogojem, da se najde za povišek primerno kritje. Seja je bila nekaj pred 19. uro zaključena; prihodnja bo jutri ob pol 10. dopoldne Ponatis iz ponedeljske izdaje „Jutra" PORAZ ZADNJIH OSTANKOV KLERIKALNE ARMADE Pri senatskih volitvah v nedeljo je dobila nacionalna lista 321, klerikalna pa samo 86 glasov in je ostala brez mandata Ljubljana, 3. februarja. V razmeroma skromnem okviru senatnih dopolnilnih volitev se je včeraj odigrala v Ljubljani važna in za bodoči politični razvoj v dravski banovini v mnogočem pomembna bitka. V polni svobodi in ob absolutni nevtralnosti oblasti sta pomerili svoje sile nacionalna in klerikalna lista. Edinstvo nacionalne fronte so reprezentirali se-natorski kandidati minister dr. Marušič, ljubljanski poslanec dr. Kramer in narodni poslanec Ivan Pucelj. Gosp. dr. Korošec se je skril za »nevtralno« listo g. Frana Zebota, kateri je dal na razpolago ves svoj politični in moralični prestiž, saj se ni samo v posebnih, lastnoročno pisanih pismih volilcem-župa-nom popolnoma identificiral z listo g. Žebota, temveč je dal razvezati ves svoj organizatorni in teroristični aparat, ki se je — priznati moramo to — z občudovanja vredno vnemo in z ogromnimi sredstvi vrgel na delo. Uporabljale so se obljube, pretnje in grožnje od moža do moža, bedaste izmišljotine o nastopajoči spremembi celokupne državno-politične situacije in najprimitivnejše demagogije. Zastavljenih je bilo v dosego uspeha toliko sil od klerikalnih študentovskih čet pa gori do samih šefov klerikalne organizacije dr. Natlačena in g. Gabrovška, da je bilo vsemu svetu vidno, kako ogromno važnost polaga klerikalno vodstvo na vsaj delen uspeh svoje liste. Ali vse je bilo zaman. Zopet enkrat se je pokazalo, kako močno je v našem ljudstvu zasidrana jugoslovenska ideja, kako trdno so sklenjene vrste nacionalne fronte in kako čvrsta je disciplina mož, ki so vzeli na sebe dolžnost in odgovornost. da čuvajo jugoslovensko misel in da odbranijo naše slovensko ljudstvo nesreče povratka v slare žalostne čase separatistične strahovlade. Občudovanje zaslužijo naši volilci župani. Ob njihovi narodni samozavesti so se razbile vse vabe in vse grožnje. Njihova požrtvovalna odločnost je uvrstila današnji dan med sijajne zmage jugoslo-venske misli v naši ožji domovini Zopet so se danes merile sile. Armada gospoda Korošca se je ponovno postavila v bitko, ali je bila zopet in še odločneje pognana z bojnega polja nego pri občinskih volitvah. Ni to več armada, to so samo še ostanki nekdanjih regimentov To je vojska, o kateri je pred nekaj dnevi napisal francoski polslužbe-ni list. da je decimirana in zdemorali-zirana. Niti lažna zastava nevtralnosti je ni mogla rešiti. Z ostanki te vojske se pomikajo potolčene iz današnjega boja tudi stare zastave zagrizenega par-tizanstva, nepoštene politične morale in neiskrenega slepomišenja z narodno in državno idejo. (Pcteše volitev Velika večina županov je prispela v Ljubljano že včeraj, kjer se je sinoči 11 redni letni občni zbor 2upanske zveze. Na ta način se je zgodilo, da je dane? ogromna večina županov volila že v dopoldanskih urah, tako da je bila prav za prav volilna bitka opoldne že '■vdločena. Volilna komisija je poslovala v f-svetovalnici Mestnega magistrata. Nc čeloval ji je. kakor je našim čitateljem že znano, član Držz-nega sveta g. dr. Fran Svetek, njeni člani pa so bili gg. Ivan Vrančič, predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani, Peter Keršič, predsednik okrožnega sodišča t Ljubljani, dr. Anton Kržišnik, sodnik upravnega sodišča v Oelju in kot zastopnik mestne občine podžupan Evgen Jarc. Volitve se vrae po zakonu od 8. zjutraj do 8. zvečer. Velik naval volilcev je bil že takoj zjutraj, ko so se žurili na volišče zlasti pristaši Zebotove kandidatne liste. Posrečilo se jim je, da so bili nekaj časa celo v večini, kar so njihovi agitatorji seveda skušali spretno izrabiti, češ da bo enako razmerje trajalo tudi dalje in da je torej usp/h Zebotove liste že zagotovljen. Bili pa so prav kmalu blamiranL V strnjenih vrstah so prišli volit vrli prekmurski župani in za njimi župani iz ptujskega in drugih sfernih s rezov. Slika se je hitro preokrenila in že ob 9. dopoldne je Imela nacionalna Usta 77 glasov, dočim je Zebotova ostala pri 30. V naslednji uri se je to razmerje za 2ebotovo listo naravnost katastrofalno poslabšalo. Ob 10. je bilo namreč za nacionalno listo oddanih že 143 glasov, za Žebotovo pa vedno šele 39. Ob 11. uri je bilo to razmerje 203 proti 54, opoldne 243 proti 71 ln ob 15. ari 305 proti 79. S tem je bila volilna bitka prav za prav končana, saj je volilo že skoro 90 odstotkov vseh upravičencev. V naslednjih petih urah so prihajali le še nekateri zapoznelci, ki so prišli v Ljubljano s popoldanskimi vlaki Zadnji volilci so volili med 5. in 6. uro, tako da se je dd 6. število glasov, oddanih za nacionalno listo, povišalo na 321, število glasov za Zebotovo listo pa na 86. Po 6. uri ni prišel volit nihče več in rezultat je ostal nespremenjen. (DoKItsi rczu/4 in s kolkom od 5 Din opremljenim prošnjam 6e mora pritožiti: 1. krstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. zdravniško spričevalo, 4. nravstveno spričevalo, 5. izjavo staršev (ali varuhov), opremljeno s kolkom za 2 Din, da dovoljujejo prosilcu obiskovauje tečaja. Pravilno opremljene prošnje naj se izroče ali odpošljejo upra-v-iteljstvu enega izmed navedenih zavodov najkasneje do 16. februarja 1935. ♦ žigosanje sivih železniških legitimacij. Po naročilu generalne direkcije železnic izstavljajo železniške direkcije nove sive legitimacije za državne upokojence in rodbinske člane aktivnih in upokojenih državnih nameščencev tako, da izpolnjujejo samo prvi list (ime, razred, datum izstavitve itd.). Tako izstavljena siva legitimacija velja za kupovanje polovičnih vozrfih kart (3 krat) v letu izstavitve brez vsakega overovljenja od strani železniške direkcije ali pristojnega državnega urada. Pristojni državni urad (za upokojence in vojne invalide finančna direkcija, ki nakazuje pokojnino) podaljša veljavnost še le za prvo leto po izstavitvi, in sicer v prvi za to predvideni rubriki, tako da je prostor za udarjanje železniških žigov poleg overovitve za dotično leto, kar naj se upošteva. ♦ Uredba o Invalidnini osebam, ki so se ponesrečile v javni varnostni službi. V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine, kos 105-774, ol 29. decembra 1931, je objavljena »Uredba o invalidnini osebam, ki so se ponesrečile v javni varnosti službi«. Omenjena uredba določa, da imajo pod gotovimi v uredbi naštetimi pogoji tako zasebniki kakor tudi državni in občinski organi, ki opravljajo javno varnostno službo, če 6o bili pri opravljanju te službe brez svoje krivde ranjeni ali poškodovani ter s tem onesposobljeni za pridobitno delo, pravico do invalidnine, če se pa smrtno ponesrečijo a K za zadobljenimi poškodbami umro, gre pravica do invalidnine njihovim rodbinam. Podrobnejša določila so razvidna iz clt. uredbe. « Iz »Službenega lista« Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 10 z dne 2. t. m. objavlja nredbo o podaljša vi roka za izmeno platišč na obstoječih tovornih vozilih, nredbo o prevedbi Drž. hipotekarne banke. Poštne hranilnice in Priv. aerar. banke v pristojnost ministra za finance, seznamek industrijskih izdelkov, ki se, odnosno ki se ne iz- KULTURNI PREGLED Dr. Fran Zbašnik f Dr. Fran Zbašnik je v grobu. Ni več starega gospoda, ki se je še do nedavnega sleherno jutro, če je bilo vreme količkaj znosno, sprehajal po ljubljanskem parku, tako tihem in lepem ob jutranjih urah. Ne bo več zašumel v pesku njegov še dokaj prožni korak; nič več se ne bodo izza zelenkastega stekla očal posmehljale njegove oči, ki so se trenutek prej zvedavo sprehajale zdaj po novi številki »Jutra*, zdaj po na.sadih našega parka. Sprehajalec, ki je zvesto hodil po tihih stezah, je moral nastopiti pot v večnost. A »pomlad še prišla bo...«. Ni več daleč. Februarsko solnce je starega znanca iz parka ljubeznivo spremljalo na zadnji poti. Veličastni žarki življenja, ki ga je stari gospod tolikanj ljubil, so zdaj blagoslovili njegovo krsto. Z dr. Zbašnikom je umri pisatelj iz naše »stare garde«. Njegovi literarni začetki segajo še ▼ Stritarjev Zvon. Najaktivnejši je bil v letih 1897—1909, torej med štiridesetim in petdesetim letom starosti. V tem času (od 1. 190.': do 1900.) je urejeval tudi tedanjo vodilno literarno revijo »Ljubljanski Zvon«. V tem obzorniku je že prej pri občeval svoje črtice in povesti, tu je bil dolga leta vesten gledališki poročevalec. Najznačilnejša Zbašnikova povest iz »Ljubljanskega Zvona« z naslovom "žrtve« je izšla v ponatisu še po vojni, med knjigami »Tiskovne zadruge«. Druge večje povesti js objavila v svojih publikacijah »Slovenska Matica«. Sem sodi zlasti povest »Iz viharja v zavetje«, ki je bila nekoč mnogo či-tana. Tu so Izšli tudi rajjiikovi dram&tski poizkusi. Ljudske povesti (»Na krivih potih«, »Boj za pravico«, »Za srečo«, »Pisana mati« i. dr.) je izdala Mohorjeva družba. Pred vojno je bil dr. Zbašnik eden naj-priljubljenejših ljudskih pisateljev. Njegovo literarno delo je prav obsežno, a ker je razmetano po številnih revijah in zbornikih, je težko pregledno in morda že zaradi tega manj upoštevano. Tudi v zadnjih letih ni mirovalo spretno pero avtorja >žrtev«. Sodeloval je v »Odmevih« in v >2ivljen1u in svetu«, v uradniškem glasilu »Naš glas« pa je priobčeval odlomke svojih spominov. Bil je pisatelj 1z >stare garde«, smo rekli. zato ga mlajši rod malo pozna. Pisal je pod vplivi Stritarja in Jurčiča. delujejo v Jugoslaviji, navodila za sestavo obč. proračunov za proračunsko leto 193© —1936, pobiranje banovinske in občinske takse na motorna vozila, izpremembe in dopolnitve v pravilniku o pomožnem osob-ju v lekarnah, izločitev naselja Dolenja vas iz kraja Toplice, ustanovitev nove katastrske uprave v Litiji za litijski srez, objava banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v občini črna, odločbe občne seje državnega sveta in razne objave iz ^Službenih Novin«. ♦ Otvoritev brzojava in telefona pri polti šalovci. Dne decembra 1934 je b'. pri pošti šalovci otvorjen teiefon, ki oorav-lja tudi brzojavno službo. ♦ JUU sresko društvo v Litiji zboruje v soboto 9. t. m. ob 9. pri Mikliču. — Odbor. ♦ Poročil se je r.a svečnico na Brezjah višji poštni kontrolor g. Lenassi Milan iz Ljubljane z gdč. Pavlo Scverievo. čestitamo! ♦ železničarski odsek »Narodne knjižnice In čitalnice« v Zagrebu priredi 9. t. m ob 21. v železničarski dvorani, Trnjinska cesta 1. pustno prireditev. Vabljeni člam in gostil ♦ Novi grobovi, v zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani je umrl g. svetnik Jernej Soč n i k, sodni ravnatelj v pokoju. Dosegel je častitljivo starost 85 let Njeeovo smrt ob joku jejo tri hčerke. Pogreb bo danes ob 17 — Na Vranskem bodo danes ob 16. sprem' li k večnemu počitku g. Karla S c h i I • denfelda iz znane savinjske družine. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ V počaščenje spomina pok. gdč. Helena Mandelj iz šmartneea pri Litiji se je nabralo za CMD med znankami 110 Din Iskrena hvaiaf ♦ Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje dobavo blaga za obleke mestnih uslužbencev i. s. za 62 letnih oblek. 20 zim skih siikenj, 13 pelerin, 20 del. halj, 144 parov izgotovljenih čevljev in 175 službenih čepic. Nadalje razpisuje izdelavo oblek po krt ju, ki je preipisan za nižje mostne uslužbence. Pravilno opremljene in kolko-vane ponudbe je vložiti do 23 t m. opol dne pri mestnem gospodarskem uradu, kjer se dobijo tudi vsa zadevna pojasnila Nezadostno opremljene ali nezadostno kol-kovane ponudbe se ne bodo upoštevale. ♦ Odkup tobaka v Južni Srbiji. Te dni je bil dovršen odkup južnosrbskega tobaka lanskega pridelka. Odkup je izvedlo 14 posebnih komisij, ki so že odposlale svoja poročila glavni monopolski postaji v Skop-Ije. Tobačna letina je bila v splošnem prav dobra. Monopolska uprava je odkupnino zvišala, v začetku leta pa Je produeentom dala posebna navodila, da bi zvišala kakovost pridelka. Povprečna odkupna cena je znašala 10 Din za kg in so tobačni pro-ducentl Južne Srbije dobili za lanski pridelek okrog 30 milijonov dinarjev, ker je Samo še danes Z. K. D. film SVETI ANTON vseh * zaljubljenih patron Krasna češka veleopereta Predstava ob & 3. Vstopnina Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 monopolska uprava od 900 producentov odkupila okrog 3 milijone kg. Najboljši tobak so dali strumiški, vranjski, veleški, prilepski in štipski okoli*. Mnotrf produ-centi iz teh okolišev so dobili za kg najboljšega pridelka tudi po 20 do 30 Din. Navodila za zooljšanje kakovosti so rodila velik uspeh ln tudi sadidci »o zadovoljni, ker vidijo, da jim Je skrb za pridelek poplačana i boljšo odkupnino. Za letos se ho monopolskim postajam javu-lo še vet sadilcev tobaka kakor lani. Nasadi bodo, kakor sklepajo, obsegali okrog 10.000 ha. kar bo lahko dalo do 1<0 milijonov kg pridelka. ♦ Vid Rumlč liče tvojo Identiteto. V okolici Celovca v Avstriji so pred nedavnim časom aretirali orožniki mladega človeka, ki ae Je v prav bednem stanju potikal po koroških vaseh. Ko so ga privedli na policijski komiisarijat v Celovcu, so bili vsi poskusi, da doženejo njegovo pravo identiteto in njegovo domovinsko občino, zaman Kakor kažejo vsa znamenja, je človek precej duševno zaostal. O sebi ne ve povedati nič drugega, kakor da se piše Vid Rumič ter da je njegovemu očetu ime Pe- POT K PREHLADU vodi največkrat skozi usta. Zato si pogosto desinficirajte usta in grlo z Mr. Bahovčevimi „SMREKA" bonboni iz smrekovega ekstrakta in mentola, Id ublažijo kašelj in hripavost. Zavitki Din 3.— in 5.— v lekarnah In drog. Apoteka Mr. BAHOVEC Ljubljana, Kongresni trg št. 12 Ako je glavobol posledica zaprtja, 2—3 A R T I N DRA2EJE vzete zvečer, vam omogočijo drugi dan zjutraj lahko izpraznjenje. Dobivajo se v vseh lekarnan. škatlica z 12 dra-žejarru Din 8. vrečica z 2 dražejama Did 1.50. Odobreno pod S. br. 7724 od 27. aprila 1934. ter, materi pa Neža. Vid Rumič je po videzu 18 do 20 let star, na desno oko slep ter mu manjka desni uhelj, tako da mu je zunanji slušni vod zarasel. Po vsej priliki je od nekod iz Slovenije ali pa iz Hrvatske doma. Kdor bi vedel kakšne podatke o tem najdenem izsubljemu, naj poroča policijski upravi v Ljubljano. « Pozimi, ko je hrana težka, pijte Radensko za čiščenje krvi. * ODledele ooleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Ljudska ur.i Drevi ob 19.15 bo predaval na drž. trg. akademiji dr. Gosar Andrej, minister na r. o gospodarstvu in socialnem vprašanju. G. predavatelj je pisec knjige • Xov druž3bni red« ter »Razprav« v Kosmosu, kar jamči, da bo preda vanje zelo poučno in naj se tečajniki predavanja gotovo udeležijo. u —Okrajna organizacija Jugoslovenske nacionalne stranke za Šentjakobski okraj bo imela 3. redni občni zbor v soboto 9 t m. ob 20. uri v salonu gostilne pri Lozar-rju, Rožna ulica 15., z naslednjih dnevnim redom: Poročila predsednika, tajnika, blagajnika in revizorjev, volitev novega odbora in revizorjev, volitev delegatov za sresko skupščino, poročilo ljubljanskega poslanea g. ministra dr. Alberta Kramerja o političnem položaju. Poročilo člana finančnega odbora mestne občine g. SeunJ-ga o mestnem gospodarstvu. Slučajnosti. u— 50 letnica tvrdke Josip Goldstein. Ko smo pred dnevi pod zaglavjem ^Ljudje ne pridejo po ure in zlatnino« poročali o križih in težavah, ki jih je v tej dobi krize prenašajo obrtniki urarske. zlatarske in podobnih strok, smo med drugim zabeležili tudi jubilej, ki ga je pred kratkim Danes G E O R G O4 B R I E N v senzaciji GLAS KRVI ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer. praznovala ugledna tvrdka g. Josipa Gold-steina. Pod Trančo, sloveča po poštenosti in postrežljlvosti. Svoje tedanje poročilo popravljamo in izpopolnjujemo v toliko, da je g. Goldstein pred kratkim obhajal v resnici 50letnico samostojnega obrtniškega dela. Uglednemu mojstru, ki je ob tej priliki prejel od znancev, prijateljev in odjemalcev mnogo čestitk, tudi naša iskrena voščila! u— Predavanje o Himalaji bo dan«*« ob 20. r veliki dvorani hotela Uniona. Predava g. Hans Ertl, član te velike mednarodne ekspedicije pod okriljem TK Skale. Vstopnice so ves dan še v predprodaji pri tt. Alpini, zvečer se pa dobe pri blagajni pred vhodom v dvorano. u— Občni zbor društva bolničarjev s sedežem v D. M. v Polju se bo vršil 14. t. m. ob 8. zvečer v gostilni pri Majarončku. Stara pot 1. Udeležba in točnost za člane obvezna. — Odbor. u— Napredovanje. Za asistenta splošne državne bolnišnice v Ljubljani sta postavljena dr. Oton Baje v 7. skupini in dr. Henrik Heferle, sekundarni zdravnik v 8 skupini. — Kdo so bili »črni huzarji?« Zgodovina jih beleži. A Conrad Veidt, znan karak-terni igralec, nam pokaže kako so se borili ti črni junaki. Film Ima zelo lepo vsebino, zajeto iz zgodovine. Videli ga bomo na sporedu ZKD že v petek. u— Ali veste, kdo je bila madame Du-barry? Bila je slavna kurtizana na dvoru I>udovtka XV. Oglejte si film o njenih pn stolovščinah, ki se bo predvajal te dni v Elitnem kinu Matice. V naslovni vlogi nastopi divna Dolores del Rio. Film je poln monumentalnih prizorov, sijajnih dovtipov in galantnih scen. Smeha in zabave bo v tem filmu več kakor dovolj, tako da bo prišel vsak na svoj račun. Iz Gelja Zasačena vlomilca. Baučui sluga Štefan Kostanjšek s Tabora št 3, je pri nenadnem prihodu domov zalotil v stanovanju dva nepovabljena gosta, ki sta pravkar stikala za kak.snim pripravnim plenom. Stražnik, ki jc bil poklican na pomoč, je prišel o pravem času, da je ujel mlada brezposelna delavca Martina L. in Valentina G. ter Ju odpeljal na policijo. Aretiran-oa 6ta se izgovarjala, da sta r hiši samo pposjačrila, a pri njiju so našli tudi majhen vitrib, ki ju je izdal. Policija Ju je izročila sodišču. e— Prihodnje gostovanje ljubljanske drame bo v petek 8. t. m. ob 20- Gostje bodo uprizorili Z^veigovo dramo »Si roma k ovo jagnje«, ki je dosegla v Ljubljani velik uspeh. Predstava je za abonma. Neabonen-ti dobijo vstopnice v predprodaji v knjigarni »Domovini«, če bo g. Železnik do takrat okreval, bo ljubljanska drama zat« :n uprizorila ICrleževo dramo »Gospoda GleM-bajevi«. e— Celjska podružnica Udruženja p. t. t. zvaničnikov in služiteljev je na 6vojein zadnjem občnem zboru izvolila za predsednika poštnega zvaničnika g. Martina šrota, za tajnika služitelja Jerneja Sm'>-deja in za blagajnika g. Josipa &unka. Podružnica ima 57 članov. e— Na travnike ob Kersnikovi ulici pri železniški progi so uavozili fekalije, ki zlasti ob solnčnem vremenu povzročajo neznosen smrad, proeimo občino, da bi ukrenila potrebno, da sc zadeva uredi. e— Krvav pretep v Gaberju. V noči od nedelje na ponedeljek okrog 1. je neka družba zapustila neko gostilno v Gaberju pri Celju. V družbi sta bila tudi 24 letrri PRIDE! SMEH! Szoke Szakall ▼ PARADI SM)E)H1A\ brezposelni delavec Franc Rifl % Grobe in ■ -ga in 351etni tovarniški delavec AvgU't Keber iz Gaberja, ki sta se na cesti spri u Rifl je nenadno izvlekel nož in ga zasad:! Kebru globoko v trebuh. Ostali člani dru/.-be so nato z latami navalili na Rifla in ga lažje poškodovali po glavi. Nadaljnji pro tep je preprečil orožnik, ki je Rifia aretiral. Težko poškodovanega Kebra so prep- -Ijali z rošnlnim avtomobilom v bolnišnic«. e— Goljufije in tatvine. Celjska polici.ia Je aretirala 281etnega brezposelnega delavca i'vana Supaniča iz Loke pri Zidane-1 mostu zaradi raznih goljulij. Supanič * pred dnevi kupil od neke posestnice v t>u Jakobu pri št. Juriju ob južni železmed okrog 140 kg težkega prašiča, ga potem razsekal ln prodal, pocestnici pa ni ničesar plačal. Od nekega posestnika v Zavodni pri Celju si je izpoGodil 300 Din vredno 6Uknjo in jo nato prodal. Supanič ima na vesti s* več goljufij, ki jih sedaj policija preiskuje. Včeraj okrog 10. dopoldne je neznan storilec ukradel čevljarskemu mojstra Josin« Pohajačn iz Lokavine pri Dobrni lz ne^-i veže v Prešernovi ulici 800 Din vredno, črno pleskano moško kolo znamke iStvTia«, evid. št. 2—15.453—5. V nedeljo zvečer jo nekdo ukradel natakarici Anpeh Plavšako-vi v Celju iz zaklenjene košare, ki je bila shranjena ▼ omari v njeni sobi, 310 Din. Policija je tatu na sledi. e— Kino Union. Danes ob 1€.30 in 20-30 zvočni velefilm »Bitka« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Zbor Sokolov. Gornja dvorana Narodnega doma je bila poJna zavednih Sokolov, članov Sokola matice, ki so se zbrali v nedeljo k občnemu zboru, ki je bil prava manifestacija sokolske misli in moči. Zbor je otvoril m vodil zaslužni starosta Franjo Bureš, ki se je uvodoma v toplih beeedah spomnil mučeniške smrti blagopokojneg-i Viteškega kralja Aleksandra I. UediniUl; t in novega kralja Petra II. Nato so sledLU izčrpna in temeljita poročila tajnika Krst-lja, načelnika Hvalenca, načelniee s. Ma-kučeve, blagajnika Kovara, prosveta.rje» prof. Trobeja, matrikarja V. Kralja, gospodarja Kadermasa, br. Ipavea za lutkovni odsek, dr. Boštjaučiča za socialni odsek, dr. Irgoliča za narodnoobrambni odsek in zdravnika dr. Pavliča. Sokol matica je najmočnejše sokolsko društvo v mariborski župi in šteje 1398 članov in članic. Na višku je tehnično in prosvetno delo, ki mora slehernega Sokola navdajati s ponoeoiu in veseljem. Tudi deluje društvo zelo živahno na socialnem polju in podpira večj>? število raznih dijaKov Sokolov, pri volitvah se je izvolil za starosto F. Bureš, dr. Mi-halič je prvi podstarosta, Ferdo Prelog dr1«-gi podstarosta, Jože Ilvalenc, načelnik, St. Makučeva. načeltdca A. Kralj tajnik Fr. i\ovar, blagajnik, profesor Trobcj prosv-tar, France Podlesnik, podnačelnik. Tols Grivec, drugi podnačelnik. Milena Tušako-va, podnačelnica, Marijana Hinterlehner <> Njegove povesti razodevajo dobrega opazovalca družbenega življenja in veščega pripovednika, ki s preprostimi sredstvi, a v živahnem jeziku razvija fabulo ter spret- Dr. Fran Zbašnik v zreli moški dobi no prikazuje človeške konflikte. Zbašni-kovo pripovedniško delo ni poteklo iz tvorne inspiracije samoniklega, močnega talenta, marveč je predvsem sad dobre volje, ljubezni do literature in nekaterih pridobljenih odlik. kak?r sta slog ln jezik Zaradi tega se pokojnik ni mogel povzpeti med naše reprezentativne pisatelje. Ostal je v ozadju 2 visoke literature« kot ljubezniv kramljalec in zabaven pripovednik, ki sri je umel pridobiti vso pozornost in priznanje nerazvajenega čitatelja. V polpretekli dobi, ko je bilo pisateljevanje kos narodne politike, je bilo Zbašnikovo pisateljsko in kritiško delo požrtvovalna in svesta služba narodu ter ima ▼ razvoju sodobne slovenske kulture svoje mesto. V nekaterih povestih, zlasti v »2rtvah«, je dr. Zbašnik zapustil stališče opazovalca in se je v borbi med naprednjaškimi in klerikalno-konser-vativnimi strujami, ki so razdvajale naš narod, s tendenčnim poudarkom postavil na fronto progresivnih idej. V takih spisih ni štedi 1 z grajo in s posmehom vsemu, kar je po njegovem najboljšem prepričanju oviralo Slovence na poti k napredku ln svobodi. živahna, četudi ne posebno iznajdljiva fantazija, dokaj solidna pripov^dniška tehnika, gladek slog in dober jezik, to ga je poleg mnogih, ne samo površnih življenjskih izkustev napravile za upoštevanega ljudskega pisatelja. Dasi te knjige ne kažejo nič izrednega ne v vsebinskem in ne v oblikovnem pogledu, so vendar imele tisoče hvaležnih čitateljev po vseh krajih naše ožje domovine in so Izvršile svoj plemeniti namen: zabavati čitatelja, obenem pa ga prepričati o tem, da v življenju zmaguje samo to, kar jc zdravega in dobrega. Kot kritik in urednik ?Ljubljanskega Zvona« je dr. Zbašnik pokazal široko um-stveno kulturo in mnogo takta. Njegovo najaktivnejše razdobje sovpada s prvo fazo naše jModerne«; v konfliktih, ki so nastajali med idejami, načeli in okusom starejšega in mladega pokolenja, je umel dr. Zbašnik kot vrstnik in pristaš »starejših«, ohraniti objektivnost tudi nasproti mladim. čijih gesla in literarne forme so mu včasi vzbujale simpatije. Zavedal se je stare Heraklitove resnice, da »vse teče« in da se nujno spreminjajo tudi literarne ter umetniške ideje in forme. Sedaj je dr. Fran Zbašnik v blagoslovljeni starosti 80 let zapustil občestvo živih, a njegovo delo, ki je poteklo iz ljubezni do naroda, ostane še nadalje v narodu. —o. Straussov „Netopir" v Hagemannovi režiji Dr. Kari Hagemann, docent na gledališko-znanstvenem zavodu pri berlinski univerzi, široko znani režiser in gledališki strokovnjak ter pisatelj tehtnih knjig o odrski umetnosti, je kot gost našega gledališča prijateljsko na novo insceniral pri nas že dobro znano Straussovo opereto v treh dejanjih »Netopir«. Videli smo jo v dveh zaporednih predstavah v soboto in v nedeljo zveč?r. Gosp. dr. Hagemann ni sicer naSim režiserjem in nam povedal in pokazal nife-čar, kar bi ne bilo na našem odru že pove- va, prva podnačelnica, Vida MlhaTIČera. druia tajnica, Leou fcirliaUč. drugi blagajnik, btauKo Lapajne, arhivar, J. Kadrmas notpi^ar, Valentin Vari, drugi gospodar, Vlado Kralj, matrikar, Vojeslav Ipavec, načelnik lutkovnega odseka, društveni zdrav nik dr. Pavlic, narodnoobramb. referent in referent sa Čete dr. Lrgolič soc. ref. Josip Bratuš. Odborniki; Zmago Hren, dr. Hertc, Nac« Vidmar, Vlado Venutl, Peter Pertot, inž. Vičuč in Danilo Dopčnik, odborniki, Revizorja: Leopold Hallor ln Josip Bratoš V gradbenem odseku za Sokolski dom ma-tiče so Franjo Majer, inž. Vičič, Franta Kovar, Rado Lenard in Leo Štukelj. Občnemu zbiru so prisostvovali starosta sokol-ske župe dr. M.ilan Gorišek, ki Je tudi izrekel vodstvu v imenu župe toplo priznanje za vzorno sokolsko delovanje, nadalje narodni poslanec dr. Pivko, sreski načelnik dr Senekovič ln predstojnik mestne policije S. Radoševič. a— Literarni večer, ki ga je v petek zvečer priredila Ljudska univerze, je prav dobro uspel. Književniki dr. Gradnik, dr. Kraigher, Fran Albreht P. Golia, prof. Koblar in Miško Kranjec so bili deležni toplega priznanja in zahvale- Pred pričetkcm večera jim je izrekel prisrčno dobrodošlico predsednik Ljudske univerze inž- Kuko-vec. Po literarnem večeru je bil prijateljski sestanek, ki ga ie otvoril s pozdravnim nagovorom predsednik kluba mariborskih književnikov in snujočega se »Umetniškega kluba« notar dr. Šorli. Spregovorili so še inž. Kukovee, Fran Albreht, nadsvetnik dr. Travner in naš pohorski pesnik Lude Zor-zut. a— Mladina proslavlja Strossmayer ja. "Tudi mariborske ftole so včeraj proslavile spomin velikega narodnega duhovna J. J. fcitrosemaverja. Po posameznih šolah so bila slavnostna predavanja. Dan je bil pouka prost. a— Svejda je Mariborčan po rodu! Nocoj nastopi 7, Zikovim kvartetom v tukajšnjem gledališču. a— »Veseli kmeti?« ▼ gledališču. Premiera te Fallove operete bo v kratkem- Re/iija je Ilarastovčeva. nastopijo Udovičeva, Bar bi Seva. Starčeva. Gorinškova, Dragutinovi-čfve. P Povif, Sanein. Hanistovič, Rnsber-ger, Gorinšek, Medven, Furijan, Košič, Verdonik. a— Umrla je naravne smrti. Včeraj je v Selnici ob Muri nenadno umrla 13-letna Amalija Mihaličeva. Staršem je bilo znano njeno ljubavno razmerje z nekim starej-š m moškim. Smrt je nastopila pod nekimi okol;ščinami, ki so dale povod šentiljskim orožnikom, da so o stvari obvestili mariborsko državno tožilstvo. Včeraj popoldne se je podala v št. IIj sodna komisija, v kateri so bili sodni izvedenec Jurečko, višji svetnik dr. Travner in sodniški uradnik Tomo Petrovič. Komisija je ugotovila, da je bila deklica sicer že pred davnim časom onečaščena. da pa je umrla naravne smrti. a— Nenadna smrt. 581etni arhivar davčne* tra katastra 2. Franc Lah iz Praprotnikove nlice je v nedeljo zvečer umrl nenadne smrti. Bil je na nekem obisku Ob železnici in s* je naenkrat zrušil na tla Zdravnik dr. Zorjan je ugotovil, da ga je zadela kap. a— V Studencih je umrl v 70. letu svoje dob*- upokojeni kazni-Iniškj nadpaznik Ivan FaMč. Bil je tudi v najtežjih dneh preteklosti zaveden nacionalen človek, žalujočim naše iskreno sožalje! a— Abone-itje reda A prejmejo danes ▼ torek konce -t >Prafckega kvarteta«. Koncert bo samo enkrat ter prejme vsak abonma drugo uprizoritev, ki je bila ob razpisu letošnjega abonmana označena kot koncert. a— Grajski kino so otvarjatl ▼ petek zvečer ob navziočnosM ge Maistrove, mestnega poveljnika generala Hadžrfča, sreskflh načelnikov dr. Senekovlča in Makarja tor •ofovega zastopnika . Kokošineka. Last-• k kina je uvodoma vre navzočne prisrčno pozdravil, imenoma navedene odličnike T'o državni himni se je pričela predstava u— Lnštno je bilo v nedeljo pri Pohorskem domu. šaljive tekme, ki so se jih udeležili lahko vsi, ki so čutili potrebo, da se prijavijo- Smeha in zabave je bilo v izobilju, oglašali so se pridno drug za drugim, relo imenitni >kanoni« so bili med njimi. Temu primerna so bila tudi darila — leseni polži za polžaste vožnje, palice z lesenimi konjički za vse, ki eo se morali posluževatii pri -vožnjah »konjička«, tudi venomer padajoči so prejeli temu primerna >pikasfa< darila. a— Vse polno... Mariborski dilcarji eo oba praznika temeljito izrabili. Naše planinske koče niso bile že dolgo tako polne kakor preko obeh pravnikov, zlasti Senjor-;ev dom in Klopni vrh. a— Bolj slabo. Prvi semester na srednjih in meščanskih šolah se je zaključil. Rezultat je bolj slab kakor običajno ob zaključku prvega semestra. a— Penezov lepo število. Dohodki pri tukajšnji glavni carinarnici so znašali v mesecu januarju <5,872.494 Din, in sicer 3.709.398 Din za uvoženo blago. 13.870 Din m Izvoženo blago, depoziti pa 3.149.22$ Din. a— živa bakla. V Bezeni se je Heclovl Elizabeti vnela pri vročem štedilniku obleka, ki je na njej zgorela. S hudimi opek - nami na glavi in prsih so jo prepeljali v bolnišnico a— Llterake steklenico t orožnika je vrgel 21 letni Frane Horvat na Bor love m mo-a»u, ko ga je orožnik pomirjeval. Včeraj je bil Horvat obsojen na tri mesece zapora, pogojno na dve leti. Rasen tega itna plačati orožniku 400 dinarjev odškodnine. a— Is Ijnbitinega asreija t keho. To je včeraj doživel 241et»i mesarski pomočnik A. R. Bil je pri svojem dekleta v Kungoti, pa so priSli orožniki ln ga iz njenega naročja pobrali ter odpeljali v mariborske ietniš-niške zapore. Kradel je meso svojemu gospodarju. ki je svojega pomočnika prijavil. A. R- je vee priznal, izgovarVa pa se. da je imel majhno plačo- a— Ravs In kavs brez konea. 211etnega mizarskega pomočnika Maksa Frasa iz Ru-perč so zabodenega prepeljali v tukajšnjo bolniSnloo. Ima z nožem rbodljaje v hrbet in levico. Tja so prepeljali tndi Slietnega delavca Franca Vidmarja s Koroške ceste z vbodljajem na glavi ln levici ter Kletnega brezposelnega tapetaika Josipa Pshoša z vbodljajem v vrat in Hce. Krivci se bodo zagovarjali pred sodiščem. a— Flobertovka ni Igrača. 221etneea delavca Josipa Pikerja 1» Guštanja so prepeljali v bolnišnico. Ima s strelom te flo-bertovVe prestreljeno desnico. Z Jesenic s— Gasilska četa KID JesenIce-Fužlne priredi pod okriljem ZKD Jutri 6. t m. predavanje o pr,nskl rojnL Predaval bo g. dr. Petrič, šef zdravnik Higienskega zavoda. Gospodarstvo Naša trgovinska bilanca s posameznimi državami Generalna direkcija carin je sestavila tudi podatke o naši lanski zunanji trgovini s posameznimi državami. Ta statistika nam nudi naslednjo zanimivo sliko- ZmanJSana aktivnost nasproti Italiji Medtem ko je bila leta 1918. pri našem izvozu in pri našem uvozu na prvem mestu Avstrija, je letos to mesto prevzela Italija, čeprav je odstotni delež Italije pri našem izvozu ponovno nazadoval. V Italijo smo lani izvozili 20.6 */• vsega našega izvoza nasproti 21.5, 28.1, 25 0 in 28.3°/» v prejšnjih štirih letih, uvozili pa smo lani iz Italije 15.5*/« vsega našega uvoza (15.9). Naj-značilneje pa je, da kaže tudi lansko leto ponovno zmanjšanje našega aktivnega salda v prometu z Italijo, kar ie razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih Din): izvoz uvoz saldo 19% 1919 788 -F 1136 1931 1109 494 + 706 1932 706 362 + 342 1933 726 4">9 + 267 1934 798 555 + 243 Naš aktivni saldo v prometu z Italijo, ki je pred leti znašal še nad 1 milijardo Din. se je lani ponovno skrčil na 243 milijonov Din. V zadnjih dveh letih, ko je obseg trgovine začel zopet naraščati, se je naš izvoz v Italijo povečal za 13°/», dovim je naš uvoz is Italije narasel sa 54 '/$. Zman jšanje aktivnega salda Je torej v prvi vrsti pripisati ponovnemu povečanju našega uvoza iz Italije. Dočim je znašalo še 1. 1930. razmerje med izvozom in uvozom 100 : 40. se je mni to razmerje na korist Italije izboljšalo že na 100 : 70. Glede na razvoj medsebojne trgovine v zadnjih, letih, nima torej Italija več povoda omejevati uvoz iz naše države. Nazadovanje prometa z Avstrijo V našem izvozu je Avstrija prišla lani na drugo mesto z udeležbo 16.4 •/• vsega našega izvoza (predlanskim 21.7 •/•), pri uvozu pa je Avstrija padla s prvega na tretje mesto z udeležbo 12.4 •/• (16.1«/.). Tudi v prometu z Avstrijo je aktivnost na*e trgovinske bilance ponovno nazadovala, kakor nam to kažejo naslednji podatki (v milijonih Din): izvoz uvoz saldo 1932 676 348 + 292 1933 732 463 + 269 1934 634 442 + 192 Obseg naše trgovine z Avstrijo se jc torej lani precej zmanjšal (za 100 milijonov); zlasti se je skrčil naš izvoz, dočim je naš uvoz iz Avstrije v manjši meri nazadoval, kar je imelo za posledico, da se je uasa aktivnost v prometu z Avstrijo ponovuo zmanjšala od 269 na 192 milijonov. Povečanje trgovine z Nemčijo Kot namembna država našega izvoza Je Nemčija že predlanskim prešla s četrtega na tretje mesto, ki ga zavzema tudi v lanski statistiki, toda s povečanim odstotkom udeležbe. Lani smo izvozili v Nemčijo 15.4 •/• vsega našega izvoza nasproti 13.9 in 11.3«/» v prejšnjih dveh letih; pri uvozu pa se je Nemčija povzpela s tretjega na drugo mesto in smo uvozili iz Nemčije 13.9 "/• vsega našega uvoza (predlanskim 13.2). L Nemčijo smo že predlanskim prvič po vojni dosegli aktivno trgovinsko bilanco. Lani se je ta aktivnost še nekoliko povečala. V zadnjih treh letih se je naša trgovina z Nemčijo gibala tako-le (v milijonih Din): izvoz uvoz 6aldo 1932 345 506 —161 1933 471 379 + 92 1904 598 497 + 101 Naš izvoz v Nemčijo se je zadnji dve leti (zlasti lani na podlagi nove trgovinske pogodbe) povečal za 73"/», tako da je lam dosegel že 600 milijonov Din. Obenem pa se je dvignil tudi naš uvoz iz Nemčije. Aktivnost našega trgovinskega prometa z Nemčijo ima za nas to slabo posledico, da je nastal precejšen klirinški saldo. Ta znaša sedaj skoro 240 milijonov Din, ki nam jih dolguje Nemčija. Kakor vidimo, je klum-ški saldo (ki bi moral vsaj približno ustrezati aktivnosti naše trgovinske bilance) pre- dano in pokazano, no, s svojo avtoritativno besedo je mogel krepkeje uveljaviti obče priznana načela moderne inscenacije ter si lažje pokoriti in pridobiti voljo našega operetnega osobja. Priredil je svoja režijska prizadevanja z-ihtevam avtorjevega teksta in glasbe. Upošteval je njihovo voljo, slog in duha dela, čas, iz katerega je izraslo, ter, kolikor se da, v najvišji meri sinhronizi-ral odrsko dogajanje z dano Straussovo mu-ziko, tako, da med vizijo slu^a in vida niso nastaMe diskrepance. Roko v roki z dirigentom in slikarjem je ob našem zelo voljnem in intelegentnem operno - operetnem osobju z lahkoto postavil ua oder >Netopir-ja«, ki je bil vzor temeljito naštudirane in odlično izvedene stilne predstave Strausso-vega »Netopiria<. Oplel je bohotni plevel dvomljivih improviziranih dovtipov, z re-spektom uveljavil formo dela, tekst in muzi ko, in pred nami se je razvila glasbena in družabna komedija, ki nam je sicer toli omalovaževano opereto pretekle dobe prikazala v najvabliivejši obliki. Šele sedaj moremo odlično zgrajenemu libretu in genialni Straussovi muziki dati v polni meri tisto priznanje, ki jima gre. Hvala za to gre v enaki meri g. Hagemannu. kakor dirigentu -/osp. Poliču, inscenatorju gosp. ing. Franzu. baletnemu mojstru gosp. Golovinu in. seveda, sodelujočim pevkam in pevcem Neverjetno se je razvil >pod vetrom« Ha-aemanna gosp Gostič (Ei^ensleln). Kdo bi si mislil, da tiči v njem toliko, zlasti igralskih sposobnosti. Prekosil je vse, kar jih Je bilo na odru. Ga. Gjungjenac Je, tal, vlogo Rozalinde iz neznanih razlogov vrnila in je mesto njo prevzela to partijo ga. Oberwalderjeva, ki je bila prvotno označena za reprizno garnituro. V prvem dejanju je bila še nekoliko krhka, razvila in razgrela pa se je v ostalih dveh. se prijetno v svojem sicer malem, a zvočnem glasu razpela (valček v II. aklu), le bistno kramljajoča slovenska beseda ji dela nekoliko preglavice. Publika ji je njene vrline z veseljem priznala, P e č e k (Frank) se pod priti?kom višje sile ni počutil prav dobro, a je to. kar je dal. vendar bilo prav dobro. Š pa no v a je bila brhek OMovskij ter je našla zanj prav imenitno ru«Wo slovenščino. Franci (Adolf) je bil sicer nekam drven, a je svoji res »nehvaležni« vlogi zadostoval. Janko (Falkc) je točno pogodil Intrigant-sko, veselo maščevalno svojo nalogo, lahkotno se Je med to pestro družbo uvrstil. J. Rus (dr. Bllnd), Adela ga. Poličeva pa je bila zopet razgibano živahen in tako imeniten lik. kakor jih zna v opereti ustvariti le ona. ali pa « njo vred tudi Zupan, ki je s svejim jetniškim praznikom izzival salve krohota. Seveda so se tudi vsi ostali rigoroznim režijskim navodilom odličnega gosta radi in z uspehom prilagoditi. Prepričan sem. da mora biti * nas,m operetnim gledališčem Bosp. dr. Hagemann prav tako zadovoljen, kakor le bila t njun naSa puhli-ka v soboto ln nedeljo. ~ PrVttopflffe k nVodnikovi družbf cej večji, nego saldo trgovinske bilance. Očividno je to razliko pripisati okolnosti, da ere naš izvoz v Nemčijo večinoma za takojšnje plačilo, dočim uvažamo iz Nemčije blago pretežno z določenim plačilnim rokom, ki pogosto presega tudi dobo pol leta. Povečan promet s Češkoslovaško tn Rumunijo Po občutnem nazadovanju v prejšnjih letih se je naš trgovinski promet s Češkoslovaško lani prvič zopet povečal, tako glede izvoza kakor glede uvoza. V Češkoslovaško je U\ni šlo 11.39/i> vsega naSega izvoza (predlanskim 10 8° o), iz Češkoslovaške pa smo "vo7;1i 11.7"» v**"** naSegn uvoza (12.1). — Naša trgovin« s Češkoslovaško »e Je zadnja leta gibal takole (v milijonih ^in): izvoz uvoz saldo 1932 403 447 — 44 1933 366 349 + 17 1931 437 417 + 20 N-al izvoz v Češkoslovaško se je lani povečal za 20%, približno v enakem razmerju tudi uvoz. Naša trgovinska bilanca s Češkoslovaško je bila tudi lani aktivna, in aicer za 20 milijonov, dočim je predlanskim znašala aktivnost 17 milijonov; v vseh prejSnjih letih pa smo imeli s Češkoslovaško pasivno bilanco, in sicer 1- 1932. za 44 milijonov, 1. 1931. za 128 milijonov in L 1930. za 669 milijonov. Po češkoslovaški statistiki bi morala biti na5a trgovinska bilanca pesivna, in sicer za skoro 100 milijonov Din- Kakor smo aa tem mestu že enkrat poudarili, pa je ta neskladnost posledica okolnosti, da znaten izvoz noše pšenice v zadnjih mesecih preteklega leta še ni upoštevan v češkoslovaški statistiki. V prometu z drugo članico Male antante je naš trgovinski promet še majhen, vendar se je lani ponovno povečal naš izvoz v Rumunijo, ki je znašal 1. 1932. komoj 11-5 milijona Din in se je predlanskim dvignil na 29.8 milijona Din in lani na 39.1 milijona dinarjev. Naš uvoz iz Rumun'5« pa je lani nekoliko popustil, in eicer od 75-4 na 63-6 milijona Din. Tako 1o bila naša trgovinska bilanca z Rumunijo pasivna še za 24.5 milijona Din, dočim je predlanskim znašala pasivnost 45.6 milijona Din- Znatno povečanje nagega izvoza v prekomorske države Dočim je bil naš izvoz v prvih novojnlh letih bolj omejen na naše najbližje sosedne država, se zlasti v zadnjih letih vedno bolj širi v druge države, zlasti t preko-morske. tako da smo g!e»le vnovčenja naših produkcijskih presežkov vedno manj odvisni od naših najbližjih sosedov. V prvih letih po vojni smo isvalali skoro I* v Italijo in v Avstrijo. Tako smo i- 1920. v ti dve državi iivosili 70*/t vsega našega isvoza. £e dve leti kasneje j« ta dele* padel aa 58'/», 1. 1930. na 46'/«, lani pa aa 37*/» Dočim je po vojni šlo v Italijo in Avstrijo več nego dve tretjini našega izvoza, izvažamo sedaj v Italijo in Avstrijo le Se dobro tretjino. Znaten padec našega izvoza v letih 1930, 1931, 1932, ki je povzročil težko depresijo v našem gospodarstvu, nas je prisilil, da iščemo nova pota za izvoz naših produkcijskih presežkov. Tako smo spoznali, da nam nudi morska pot mnogo možnosti za navezanje novih trgovinskih stikov in za pridobitev novih tržišč. Naša prizadevanja niso bila brez uspeha- Zadnja leta s« je slasti občutno dvignil naš izvoz v Anglijo in Zediajene države, in sicer izvoz 0.3 milijona Din, kritje pa 29.57 •/« (v zadnjem izkazu 80.4*/»); vrednost neobremenjenega zlata pa znaša s pre mijo 1418 milijonov Din in kritje v samem zlatu 26.01 •/• (po zadnjem izkazu 25.43 */•). Kupujte domače blago! Gospodarske vesti = V zaščito hmeljarstva Savinjske doline. Žalec, 4. februarja. Preteki; te!ja:ii deputacija predstavnikov Hmeljarskega društva in Hmeljarne ia Žalca pod vodstvom narodnega poslanca g. Ivana Prekorška. Namestnik bana g. dr. Pirkmajer je vzel poročila in pritožbe, nanašajoče se na nedovoljen način veriženja in diferenčnega nakupovanja hmelja v prošli sezoni na znanje ter je obljubil vso pomoč pristojnih političnih oblasti, da se to zk> v korenini zatre z vsemi sredstvi, ki jih dajejo zakon in obveznosti mednarodnih trgovskih pogodb, ne glede na to, ali so krivci inozemski ko-misionarjl ali pa domači brezvestni veriž-niki ln tekači, ki so v sezoni preplavljali dolino ter s sramotno nizkimi ponudbami begali in oškodovali narod. Gosp. namestnik bana Je toplo pozdravil prizadevanje Hmeljarskega društva za dravsko banovino, ki je pripravljalo posredovalnico za prodajo hmelja, ki bo po zapriseženih zaupnikih — hmeljskih senzalih zaščatila hmeljarja in postavila trgovino s hmeljem zopet na zdrave temelje. Pri tem je bilo ugotovljeno, da vse demagoško kričanje in običajno pavšalno zabavljanje na oblasti ne more voditi do nobenih pozitivnih uspehov, ako prizadeto hmeljarstvo samo ne bo s polno iskrenostjo tn stvarnostjo sodelovalo. Borze 4 februarja. Na ljubljanski borzi se je deviza New-york v skladu z zunanjimi notacijami zopet precej dvignila in tudi London je bil čvr-stejši, dočim ostale devize ne kažejo večjih sprememb. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.10 do 8.20. V zagrebškem privatnem kliringu t>o bili zaključki v angleških funtih po 223.19, v grških bonih po 30 in v avstrijskih šilingih po 8.15, dočim so se španske pezete nudile po 5.40. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca nadalje čvrsta in «e je Vojna škoda za kaso trgovala po 394. 3&6 in 400 (v Beogradu po 397 in 395) in za marc po 393. Ponovno so se dvignili dolarski papirji in je prišlo do prometa v 1*1* Blairovem jiosojilu po 69.25 (v Beogradu celo po 70.50 in 70) in v 8°/» Blairovem posojilu po 79 (v Beogradu po 80). Nadalje čvrste so 6% begluške obveznice, ki so se trgovale po 69 (v Beogradu po 70 in 68.50) ter 4°/o agrarne obveznice, kjer je bil promet po 49 (v Beogradu po 50). Zaključki so bili še v delnicah Priv. agrarne banke po 270 in v Trboveljski po 124 in 125. Devize. Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam 2970.71 — 29S5.31, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 1024.91—1029.97, Curih 1421.01 — 1428.08, London 215.07 —^17.12, Newyork tiiai.tMJ — Pariz 289.60 — 291.53, Praga 183.27 — 184.38, Trst 373.53 — 376.72. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.10—8.20. Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.38, London 15.1550, Newyork 311.1250, Bruselj 72.1250, Miian 26.31, Madrid 42.225;), Amsterdam 209, Berlin 124.05, Dunaj 57.50, Stockholm 78.15, Oslo 6.15, Kobenhavn 67.65, Praga 12.9050, Varšava 58.3250, Atene 2.92. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd —, London 26.32, Milan 45.63, Newyork 539.16, Pariz 35.45, Praga 21.78, Curih 173.63, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 395 — 397, TU investicijsko 76 — 77, 8°/» Blair 78 — 79, 7% Blair 69 — 70, 4°/» agrarne 49 _ 50, 6°/. begluške 67 — 68. Beograd. Vojna škoda 393.50 — 396.50 (397, 395), za marc 394 — i»>6, 7°/s investicijsko 77.50 — 78.50 (78), 4•/• agrarne 49.W do 49.75 (50), 6°/» begluške 69.25 _ 69.75 (70. 68.50), za marc 69.50 _ 70 ( 70, 60.75), 8°/i Blair 79.50 den. (80), 7«/s Blair 69.25 do 70 (70.50, 70), Narodna banka 5650 do 5750 (5750), Priv. agrarna banka 270—272 (272, 269). Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.50, Državne železnice 25, Trboveljska 14.97, Al^ine-Montan. 11.50. Blagovna trilSča ŽITO + Žatec. 4. februarja. Nemška sekcija žateške Hmeljarske zveze poroča, da se je žateški hmeljski trg po zadnjem občutnej-šem dvigu cene pretekli teden nekoliko umiril. Čvrsta tendenca pa ni popustila. Promet se je razvijal po cenah 2400 do 2475 Kč za 50 kg. Zaloge so tako pri pro-ducenlih kakor tudi pri trgovcih le ie minimalne. miEU + Ljubljanska borza (4. t m.) Tendenca za žito je bila čvrsta. Nudi se (vse freo. nakladalna postaja): pšenica: baška 79kg, po 132.50 — 135; oves: bosanski 89 — 94; koruza: baška po 68 — 70, banatska po 66 — 68; moka: baška in banatska »0< po 210 — 230: baška »2« po 195 — 215, baška >5« pa po 175 — 195; otrobi: baški debeli 100 - 105 drobni 85 - 9q. + Novosadska blagovna borza (4. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednju Pšenica: baška in sremska 122.50 — 125; gornjebanatska 120 - 125; baška potiska in slavonska 125 — 127.50. — Koruza; baška in sremska 67—69; sušena 70-72; banatska 64—66: sušena 67 £9 Oves: baški in sremski 78 - 80; slavonski 80 - 85. - Ri: baška 115 - 117.50. — Ječmen: baški. sremski. 65/66 kg 110 - 112.50, jari, 67/68 kg 126 — 127.50 — Moka: baška in banatska .0*« in >0gg< 192.50 _ 215; >2: 172..V) _ 198: »5< 152.50 _ 175; >6« l?$ do 147.50; >7« 110 - 115: .8c 86 lo 90 - OtroM: baški in srem*k1 Rn - 82.50; banatski 78 — 80 _ Fižol: baški in sremski, beli 130 - 132.50, > JUTRO« R, 29 8 ltoreK, 8. H. 1935 Človek v vesolj s tvu človeštvo je danes šele na otroški stopnji svojega razvoja — Mehanizem naravnega dogajanja — Zemlja in druga nebesna telesa V dunajskem radiu je imel vseučiliškl profesor dr. Hans Thirring zelo zanimivo predavanje o človekovem položaju v ve-eoljstvu. število tisočletij, ki so potekla od nastanka kulturnega človeštva se da prešteti na prste. Človeštvo je prav za prav na stopnji otroka. 2e po nekoliko deset tisoč letih ne bodo političnim zadevam, ki nas danes zaposlujejo, pripisovali nič večjega pomena nego danes takšnim babilonskim vojnam. A vendar bo naša doba, t. j. drugo tisočletje po našem štetju, imela večjo ulogo nego dobe pred njo. Kajti način gledanja v naravo, ki se je začel kmalu po re-cesanci s Keplerjem, Kopernikom in Gali-lejem, pomeni zelo važno stopnjo v zgodovini človeškega spoznavanja. Ljudje so začeli na stvari gledati z bolj odprtimi očmi, trezno in vestno ln so po analizi tega, kar bo videli, skušali dognati mehanizem naravnega dogajanja. Prejšnje kulturne dobe so imele svoj dvig in pad, Keplerji, Ko- perniki in Galileji pa so spoznali stvari, ki so postale splošna kulturna last ln ki se ne bodo pozabile nikoli več. S takšnimi raziskovalci se je začela doba premočrtnega razvoja namestu prejšnjega valovitega ln ta razvoj se pospešuje po silnem izobliče-nju človeške ahstrakcijske sposohnosti. Po teh izvajanjih je prof. Thirring spregovoril še o človeškem položaju v prostoru, v kozmosu. Z zanimivimi primerjavami je označil razmerja med zemljo in drugimi nebesnimi telesi. Vsak drugI dan bi bilo treba pokuriti n. pr. tako velik kos premoga kakor je velika naša zemlja, da bi proizvajali toliko energije, kolikor je oddaja sonce. Ce se znanost bavi s takšnimi vprašanji, to ni odveč, saj utegne postati današnja astrofizika fizika, tehnika in kemija jutrišnjega dne. Spoznanja, ki jih dobivamo tu, nam ne kujejo samo orožja za obvladanje narave, temveč človek se prične tu zavedati tud! svoje neznatnosti tn ostavljati egocentrično zrelišče, ki je Dva merjasca Je ustrelil Pruski predsednik general Goring, ki se Je udeležil te dni političnega lova na Poljskem, je ustrelil za zabavo dva rejena merjasca Lov za zločincem v polarnem ledu — Skozi »Deželo severnih vetrov44 V Churehiliu, najsevernejši postojanki kanadske »jezdeče policije«, so imeli te dni nenavadnega obiskovalca. Ponoči so zatulili psi in ko je nekoliko policistov stopilo iz svojega bivališča iz debel, jim je padel dobesedno v roke od mraza, utrujenosti tn gladu onemogli človek. Trajalo je nekaj časa, da s~> ga spravili k sebi in da je mogel komandantu postojanke povedati. svoje ime in poklic. ■>Stražni mojster John Mallory s postaje Athabaska Landiny. je odšel v januarju 1933. na zasledovanje morilca Smitha in pripeljal sedaj njegovo truplo sem, kot najbližjo policijsko postojanko, da ga po predpisih odda.« Lahko si mislimo, kakšno začudenje je 5:buckilo to kratko .^poročilo med vsemi navzočimi. Toda šele naslednji dan je bil toliko popravljen, da je lahko povedal vso zgodbo obširneje, v začetku januarja leta 1933 je naseljenec Smith v Athabaski umoril svojega soseda Dawsona in so Mal-lorvju, ki se je pokazal že ob raznih prilikah, poverili nalogo, da begunca vjame in i-zroči pravici. Mallory se je s sanmi na pasjo vprego in živili za več mesecev takoj lotil zasledovanja. Sled je šla proti vzhodu do Springsa, kjer je po 4 tednih prvič TJvedei, da je možakar, podoben Smithu, kupil orožje v neki trgovini in se ohrnil nato proti severu, baje zato, da bi ae tam lotil lova na kožuharje. Tako se je začelo fantastično zasledovanje skozi »Deželo severnih vetrov«, ki je Malloryja po slučajnih informacijah privedla celo do meje Aljaške. Težave so bile strašne, toda Mal-lory jih je premagoval z železno voljo. Včasih je bil komaj tucat milj za morilcem, drugič ni zvedel po cele mesece nič o njem. V deželi Eskimov je bilo zasledovanje lažje, kajti tu je bel človek bolj bodel v oči. V novembru je Mallory po nekem Eskimu zvedel, da leži v bližnji ledni koči neki beli mož že več tednov na smrt bolan. Ne more niti več jesti. Nekoliko dni pozneje je stopil Mallory v bedno kočo, kjer je po skoraj dveh letih končno našel zasledovanega Smitha- Mož je že umiral, telo mu je bilo ena sama rana od ozeblin, glad mu je uničil organizem. Dva dni pozneje je umrl to MaUory je njegovo truplo naložil na svoje sani, da bi ga prepeljal do najbližje policijske postaje, Churchilla. Medpotoma je moral svoj žalostni tovor ostaviti ker ni imel več moči, da bi kljuboval težavam. Ko se je v Churchillu opomogel, je odšel z dvema tovarišema, da pripelje truplo do postaje. Med tem je bda že odšla v Athabaško, kjer so MaHoryja že davno smatrali za mrtvega, brezžična vest, da se je pojavil živ tn je izvršil svojo nalogo. In ker bo Hudsonov zaliv dostopen parniku šele v poletju, se bo mogel komaj takrat vrniti domov, dotlej pa bo v chillu »uživale zasluženi mir. Katastrofa „DernhiStau Zadnjega januarja proti večeru se je ponesrečilo potniško letalo, ki je redno vozilo na progi Kraljevec—Berlin. Nesreča j« nastala tako, da »e je aeroplan neprostovoljno dotaknil zemlje, ko je skušal zasilno pristati v Stettiou. Posadka in potniki. ki so bili v kabini, so plačali to nezgodo z glavami. Poleg posadke so bili nsmrčeni potniki: Bieberstein iz Kraljevca, Lang iz Gdanska, Gleitz iz Kraljevca, Sonntag ir Gdanska, Schulz iz Zopota, Rhode iz Kraljevca, Rudelsdorff h Berlina in Dietor iz Bremena. Aeroplan je odeletel točno ob svojem času iz Gdan*ka proti Berlinu. Ker pa je vladalo megleno vreme, se je pilot odločil za pristanek v Stettinu. Malo pred padcem na zemljo je pilot javil višino letala s 400 m, nekaj časa nato 220 m. Obenem s tem poročilom je prišla vest, da se začenja na nosilnih ploskvah nabirati led in da je prizadeta tudi antena. Kmalu po tem poročilu se je zgodila nesreča, ki je največja, kar jih je doslej zadelo nemško-ruski zračni promet v zadnjih trinajstih letih. 0 čem sanjajo Angležinje Neka angleška revija (»Industrial Health Research Board«) je objavila uspeh neke preiskave, med katero so 10 mladih angleških delavk 12 tednov neopazno zasledovali v njih pogovorih. Statistika kaže, kolikokrat so mladenke ▼ tem času govorile v določeni temi. Govorile so o »močnem spolu« 42 krat, o filmih in filmskih zvezdnikih 27 krat, o lokalnih dogodkih in klepetanjih 14 krat, o nezgodah. zločinih 10 krat, o nerednosti ▼ obratu 32 krat, o zadovoljivih stvareh r obratu 5 krat. o športu 23 krat, o vrtnarstvu 6-krat, o družini 8 krat, o oblekah 12 krat in denarju 9 krat, kar res ni mnogo. Knuouite ilftiiHift jbiago! ČE BEREŠ TO, IZVEŠ: da je obhajal prerod en t Amerike Franklin Roosevelt te dni svoj 53. rojstni dan; da bodo izvrtali predor skozi Montbhme v višini 1000 m nad morjem. Predor bo kakšnih 19 km dolg ter bo imel izhod v Franciji pri Charoouizo, v Italiji pa psi Aosti; da ustanavljajo v Rusffl posebno loto trn raziskovalce arktičnega ozemlja. Gojenci se bodo morali učiti zemljepisja, geologijo, navigacije, zvezdoznanstva in rremcnoelov-ja ter bodo zapuščali zavod kot hiženjerjt; da so izkrcali v New Yorku Ivana Po-deržaja, ki ga je zahtevala Amerika zaradi dokazane bigamije in zaradi osumljenja, da je on kriv izginotja ameriške odvetnice Agneze Tufversonove; da »e bo 15. t. m. pričel veliki Šahovski turnir v Moskvi, na katerem bo zastopal Jugoslavijo mladi mojster Vasja Pire. znak lnfantilnostl človeštva, da pride do bolj zrelih naziranj. Antropocentrično zrelišče je otročje, v vesoljstvu eksistirajo prav gotovo še druga bitja, čeprav si seveda ne moremo predstavljati, kakšna so. Kdor Je spoznal večino narave, ki leži izven človeškega območja, bo napram naravi kot takšni skromnejši ln dobi tudi pravilne jše ln bolj harmonično merilo za dogodke, ki se odigravajo na zemlji, bolj harmonično merilo, nego ga ima danes večina ljudi. »Težka voda" ni strupena O novoodkriti težki vodi so, kakor znano. trdili, da je silno strupena. Kakor je dokazal sedaj prof. Klaus Hansen iz Osla, temu ne bo tako Hansen je pred skupino znanstvenikov izpil 10 g težke vode in se res niso pokazale nobene posledice. Menil je, da mora podaM ta dokaz, ker pravijo, da bo težka voda v zdravilstvu imela kmalu veliko vlogo. Veterani morja V oktobru preteklega leta so izločili iz prometa veliki prekomornik »Mavretani-jo« (30.696 ton), ki leži ta čas v doku v Southamptonu, kjer ga razdirajo, v letošnjem aprilu pa pojde v pokoj prepomornik »01ympik« (46.439 ton). Oba pomorska mamuta sta morala končati svoje življenje pred vsem zato, ker sta že nekaj zastarela, a tudi zato. ker postavita obe vodilni brodarski družbi na severnem Atlant-tiku, Cunardova in družba Bele zvezde v bližnjem času v promet nove velikane, med njimi tudi največji parnik na svetu, »Que-en Mary« (75 000) ki bo začel redno voziti že letošnjo pomlad. Knjiga zavrnjencev 14 ameriških pisateljev, ki jim doslej ni aspelo objaviti kakšno stvar ali dobiti zanjo založnika, je izdalo skupaj knjigo, ki vsebuje sama najmanj po desetih listih ali založnikih zavrnjena dela. Knjiga, ki nosi preprosti naslov »Kratke zgodbe«, se je izkazala za izboren domislek, v Ameriki jo ta čas kupujejo kakor nobeno drugo in vsi listi se trgajo za sodelovanje »brez-uspešnežev«. Nevaren lov na merjasca Blizu Kreuznacha so te dni lovci zalezovali merjasce. Lov je bil tako razburljiv, da mu ljudje v imenovanem kraju ne pomnijo enakega. Potem, ko se je nekemu lovca posrečilo obstreliti mcrjasca, je žival odrla v mesto in na cesti podrla nekega kolesarja, krnaiu nato pa napadla še enega biciklista. Ko je napravil merjasec velik itrah med ljudmi, so ga ubili delavci oeke tovarne za usnje. Norveški smučar — nemški prvak V pi venstveid smučarski tekmi v Garmtoeh-ParteiOdrchna Je te dni zmagal član norveške smučarske ekipe B i r g e r B u u d, M Je dobro znan tudi našim ljubiteljem belega športa Afrika v belem plašču Na poti ii evropskemu pakta Francoski zunanji minister Laval ln ministrski predsednik Flandin, ki sta obiskala te dni London, se pozdravljata z angleškim min. preds. Mac Donaldont Najhitrejši avto na svetu Novo dirkalno vozilo rekorderja Malcolma Campbella Kakor smo te dni poročali, namerava znameniti angleški avtomobilski dirkač Malcolm Campbell prekositi svoj rekord in je s pamikom ?Aquitania« že odplul proti Ameriki, kjer bo napravil ta poskus na obrežju pri Dayton Beachu v Floridi. Avtomobil, s katerim hoče prekositi samega sebe, je njegova slovita, stara »Modra ptica«, pravi avtomobilski nestvor, ki tehta samo 5000 kg, je dolg 12 m in modro pobarvan. Njegov specialni motor razvija lahko 2350 k. s., pa ni čudno, da Jc Campbell ž njim dosegel že nezaslišano brzino 272 milj na uro Sedaj ga hoče forsiratt na 300 milj, zato je dal vozilo predelati in ojačiti. Campbell je prepričan, da bo dose-leg svojo namero, samo če bodo terenske in vremenske razmere okrog 19. februarja, ko izvede svoj poskus, količkaj ugodne. V pogovoru s Časnikarju je dejal, da ho- če dirkati že zato, ker ga spodbuja nevarnost tega podjetja. Potem pa je slišal, da gradijo Američani in Italijani vozila, lrt naj bi potolkla njegov dosedanji rekord. Oe so pa prekosili Anglijo na vodi tn v E?v ku, jim tega noče dopustiti na kopnem. X dveh letih, ki jih je imel na razpolago, žal ni mogel napraviti načrta za nov avtomo-<4'1, toda i-Modra ptica« je teoretično spo ?obna, da doseže tudi brzino 300 milj, in to mu za sedaj zadostuje. V Ameriko ga spremljata žena to 13letna hčerka. Sin Donald je moral zavoljo študij ostati na Angleškem, dal jf pa očrtin pred odhodom podkvico, ki jo bo imel pri dirkanju pri sebi. da mu prinese srečo. Donald je strasten in drzen vozač in to v ves liko nezadovoljstvo svojega očeta, ki n# vidi rad, da je podedoval te njegove sijajne, toda nevarne sposobnosti. Hauptmann plaka Izpovedi prič v prilog obtožencu — Nova senzacija Obtoženec v flemrngtonskem procesu je postavil te dni poseben rekord V sedemnajst ur trajajočem zasliševanju so mu zastavili šest tisoč vprašanj »n Haptmann je dal nanje pet tisoč odgovorov z brzino, ki ji ni primere ▼ amerišk; justici. Nato je sodišče zaslišalo Haupt-mannovo ženo. ki je izjavila, da je živela z možem v srečnem zakonu. Zaplela pa se je v protislovja, ko se ie morala izjaviti o denarnih razmerah. O 19.000 dolarjih, ki so jih našli v neki škatli za čevlje v omari, je najprej izjavila, da ni vedela zanje, pozneje pa je priznala, da sta o njih govorila z možem. Ko je opisala, kako je šla Hauptmannova mati v Nemčiji ra policijo in vprašala, če bi smela brez nevarnosti obiskati svojega sina v ječi, so ee obtožencu vlile solze ,.. Sodni izvedenec ra grafologijo je podal svoje strokovno mnenje glede pisave v iz-ailjevalnih pismih. Dejal je. da ni mogoče delati Hauptmanna odgovorna za pisma, ker ni mogoče zanesljivo dognati, če jih je on pisal. Pomenljivo razbremenitev za obtoženca je nato prineslo zaslišanje priče Somerja, ki je izpovedal, da je srečal 2. marca 1932, nekaj ur potem, ko je bil ugrabljen Lindberghov sinček, na neki ladji, ki je vozHa čez Hudson, žensko ■ plavolasim otrokom v naročju, ženska je bila v spremstvu dveh moških. Pozneje je Somer videl isto žensko v spremstvu obeh mož v nekem vagonu cestne železnice. Hauptmannov branitelj je pokazal pri-fi dre sliki in vprašal, če je na njih kak-ftna oseba, ki se mu zdi znana Somer je E trdil, da so iu sliki osebe, ki jih je oba-it srečal. Branitelj se je obrnil k porotnikom to povedal, da so na »liki fotografirani Ijodje Izidor Fisch. ženska pa je Ltndberghova uslužbenka Violeta Sharp, ki je po ugrabitvi otroka izvrgli a samomor. N« vprašanje državnega tožilca, afi je bila iemka ros Sharpova, ni dal priča ne pritrdilnega niti zanikalnega odgovora. Sodišče je zaslišalo še nekaj prič, ki so izpovedale ugodno za Hauptmanna, toda ne v bistvenih točkah. Neki Carlstrooni je izpovedal, da je videl Hauptmanna na dan ugrabljenja v pekarni, kjer je govoril « svojo ženo. Bolj nego vse te izpovedi v prilog obtoženca pa je vznemirila fleromg-tonske prebivalce novica napad na neko pričo, ki je hotela pričati proti Hauptmanna. To je neka Rivkinova. lastnica lepotilnep« s» lotia. Rivkinova je hotela izjaviti, da je ds-jala Hauptmannova žena, ki je zahajala k nji na česanje, osebju do 20 dolarjev pitnice, če je česalec izvršil delo ▼ njetio zadovoljstvo. To žensko je našla policija zvezano v njenem salonu med histeričnim vpitjem: »Prisegam, da bom molčala!« Ko so jo razvezal*, je povedala, da jo je napadel neki neznar.ee s črno v lasuljo. On jo je tudi zvezal. Sodišče je prepričano, da so zopet na delu temne sile Hauptmannove mafije, ki bi obtoženca rade za vsako ceno razbremenile. Najdeno zlato Zvesta opica Toliko govore o zvestobi psov, toda opica »Mickev« rz vrta San Franciscu je podala nič manjši dokaz zvestobe med živalmi. Mickey. opičji samec, je bil ljubljenec ravnatelja živalskega vrta Bistanyja. Neprestano -je bil v njegovi družbi in mladega orangutana so šaljivo imenovali »zasebnega tajnika gospoda ravnatelja«. Nekega dne je Bistanv zbolel m so ga spravili v bolnišnico. Od tistega dne je bil Mickey sam in to stanje mu je bilo neznosno. Glavo je pobešal čedalje bolj in te dni so ga naili mrtvega v nekem kotu njegove kletke. Srce mu je bilo dobesedno počilo, kakor d« je vedel, da je njegov gospodar umri nekoliko ur prej. Prinčev adjutant y KodanJu bo aretirali barona Frederi-ca atiernstedta, adjutanta princa Karla Švedskega Priznal je, da je 1. 1926. pooe-veril 5000 funtov. Njegovi prijatelji so ponudili, da bi poravnali vso škodo, toda švedski kralj si želi rednega sodnega postopka brez ozira na baronov položaj. Nenavadna smučarska nesreča Budimpeštanski inženjer Franc Barna se je smučal z večjo družbo v B6rsz6nyjskem gorovju. Med daljšim izletom se je izgubil In se zaletel v spustu v oster štor, na katerega se je dobesedno nabodel. Našli so ga ▼ tem položaju ie tako ob koncu moči, da je nmrl, še preden *o prispeli % Poročali smo, da je prošli teden izgnMfc* potniško letalo, Id vozi na progi London -Pariz, zlato po&iljatev za francosko Narod« no banko. Zlato v palicah so našli pozne jo na ozemlju So m me v Oisemonto. Orožniki so ga odnesli na pristojno mesto v ANEKDOTA Bismarck se je pri nekem sprejema seznanil s kiparkama Lilly in Heleno nv zelberg. Nekemu gostu je dejal: »Finzel-bergovi sta krasni dekleti. Hotel bi biti nekdanji enoletni prostovoljec — pa bi jima rad prozi r al to jima bil makar za model.« VSAK DAN ENA »Povedal sem vajini materi, da sem vaju zalotil, ko sta kradla sadje. Kaj pa Je dejala?« »Da ae morava prihodnjič bolje ŠPORT NaS smučarji skakači v Bolgariji Kakor smo že poročali, se Je prejšnji teden udeležilo otvjritve smuške skakalnice ▼ Bolgariji tudi nekaj nadih skakačev. Naši smučarji so prispeli po dolgi mučni vožnji na predvečer same tekme v SOfijo, kjer so jih lepo sprejeli bolgarski smučarji ln ssastopniki bolgarskega Ski Sojusa. Izmučeni od dolge vožnje so morali takoj naslednji dan tekmovati, ne da bi poznali nove skakalnice, dočim so avstrijski skakači trenirali na njej ie dva dni. Skakalnica je zgrajena po navodilih FISe in dopušča skoke do 60 m, a vendar Ima v kratkem mostu in majhni predzidavi dve dokaj veliki napaki (podobno kot na Bledu) zaradi česar so bili naši skakači prikrajšan; napram Avstrijcem, ki so skakalnico že dobro poznali. Na rojstni dan kralja Borisa. 30. januarja, se je zbraJo ob skakalnici kakih 25 do 30.000 ljudi ki so z velikim zanimanjem pričakovali izvedbo prvih večjih skokov v Bolgariji Med odličniki se je nahajal kot kraljev odposlanec tudi knez Ciril, kateremu so bili naši skakači predstavljeni. Po svečani blagoslovitvi skakalnice so se pričeli skoki, čijih glavni rezultati so- 1. Galeitner (A\-strija> 40. 54, 55, 56, ■čke 354.8, 2. Rieger (Avstrija) 42. 47,' 49, 44, točke 324.8, 3. šramel (Jugoslavi-Ja) 46, 45, 42, 42, točke 293-8, 4. Jordanov »Bolgarija) 33, 34, 34, 34, točke 279, 5. Novfiak (Jugoslavija) 44, 42, (padec), 42, 41, točke 2494, 6- Istinlč (Jugoslavija) 40, 39, 41 (padec), 41, točke 230.9, 8. Dimitrov (•Bolgarija) 50 (padec), 52 (padec), 48, 48. točke 174.5. Nafti skakači bi bili gotovo dosegli mno-co večji uspeh, ako bi bili prispeli v Sofijo vsaj en dan preje. Zlasti Novšaku in Isti-oiču se je poznala utrujenost tn pomanjkanje rutine. Tudi daljave niso odgovarjale resnični moči ln zmožnosti naših skaka-čev. Sele po konkurenčnem tekmovanju, ko eo se Izvajali skoki izven konkurence, so naši skakači doumeli pravilni odgon na tej ekakalnlci to skoki so bili takoj mnogo daljni. Tako je skočil Novšak 50, Isttoič 50 In Šramel 52. vsi v lepem stilu. Bolgarski funkcionarji so izrazili svoje obžalovanje, da jugoslovenski skakači niso preje prispeli. Seveda predstavljajo Avstrijci mo-*an razred, zlasti Galeitner, ki je Avstrijo :astopaJ že leta 1931. v Oberhofu pri FlSi-ih tekmah. Istotako Je Rieger (Semme--*ng) večkratni skakalni prvak Zgornje \vstrije. Bolgarski skakači za enkrat Se ne pred-avljajo posebnega razreda, imajo pa vse ogojeif mnogo snega, veliko skakalnico, in o vse v 8 km oddaljeni okolici Sofije), 'a x dobrim trenerjem dosežejo višjo stopnjo. Zvečer se Je vršila v Grand hotelu Koop r Sofiji velika zabava z razglasitvijo re-rultatov ln razdelitvijo daril. V nedeljo 3. t. m. se je vršilo na isti ska-alnfci propagandno skakanje, na katenc cft bo bili povabljeni tudi Jugosloveni, sodelovala pa sta le istlnič ln Novšak. + Nedeljski propagandni skoki Sofija. 4. februarja. AA. Včeraj so se v navzočnosti več ko 10 000 gledalcev končale mednarodne smužke skakalne tekme, ki so se jih udeležili jugoslovenski, avstrijski in bolgarski skakači. Ponoči so objavili končne rezultate tekem. Po teh rezultatih po klasificiram: t. Galeitner (52. 54, 52) 345 točk; 2. Rie-Divji ognji«. Delo režira M. Skrbinšek. Drevi bo prva repriza izvrstno uspele Odakove opere »Dorica pleše t, katera je žela na premieri navdušeno odobravanje. Predstava se vrši za red C. V glavnih partijah nastopijo dame: Zupevčeva ter Golo-bova in Ribičeva in gg.: Franci, Marčec, Janko in M. Rus. Opero dirigira N. Stritof. Koreograf in režiser P. Golovin. Naslednja premiera » operi je Zan-donaijova opera »Francesca da Riminl« z go Gjungjenae in c. GostiČem v glavnih partijah, pod muzikalnim vodstvom ravnatelja g. Poliča in v režiji g. R. Primožiča. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Torek, 5.: Koncert praškega kvarteta. A. Dramske cene. Sreda, 6.: Zaprto. Četrtek, 7.: Od zore do mraka. D. Znižane cene. Zastopnik dober organizator, odlično uveden v krajfh predvojne Srbije, s prvovrst- referencami i£če zastopstvo renomirane ln za konkurenco sposobne tovarne. — Naslov je dostaviti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Uspeh 1935«. 1400 IZNEVERIL . • jo je m njen puder/ Včasih je imela blestcS nos, včasih debel« plasti pudra, kar j»i>ilo videti i« gri«. C« bi bila le poznala fckrivnost »mat odraza«! Navadni pudri absorbirajo naravno vlago kože. Potem se kaj hitro pretvarjajo v blesteče testo. Kemiki pa so iznaSli način proizvodnje pudra, ki »ne apsorbira«. To je patentirani način Tokalona. Zato ie enkratna uporaba pudra Tokalona daje baržunatt videz nalik rožnatim listom, ki ostane ves dan. Draiesten »mat odraz« pudra Tokalona Vam bo dal trajno ljubkost tako naravnega videza, da bo ostal puder sam popolnoma n«opažen. Recite grdemu blesku zbogom, zbogom za vedno recite debeli m grdi plasti pudra. Kupite še danes škatlo pudra Tokalona. Grd nos Razpisane nagrade za nove učne knjige Beograd, 1. februarja Na podlagi čl. 2. zakona o učbenikih iz leta 1929. je prosvetno ministrstvo razpisalo natečaj za izdelavo učbenikov za nacionalno skupino predmetov. V to skupino pridejo učbeniki za srbsko-hrvatsko-slo-venski jezik, slovnica in čitanka za nižje razrede srednjih šol, zgodovina jugoslovenske književnosti za višje razrede, zgodovina jezika s pregledom naših narečij, teorija književnosti in antologija narodne poezije kot pomožni učbenik. Dalje za narodno zgodovino za 3. in 4. razred srednjih šol. zemljepis kraljevine Jugoslavije za 4. in za 8. razred. Vsi učbeniki sc bodo tiskali v običajnem formatu učbenikov in s črkami, s katerimi se učbeniki običajno tiskajo. Učbenike je treba izdelati v roku leta dni. Rokopise, stipkane na pisalnem stroju v treh izvodih, je treba poslati oddelku za srednješolski pouk prosvetnega ministrstvo pod posebno šifro. Med vsemi poslanimi rokopisi bo komisija izbrala najboljše in razdelila te le nagrade: za slovnico I. razreda: 15.000. 8000 in .5000 Din: II. razreda: 20.000. 10.000 in 6000 Din; in IV. razreda: 20 000. 10.000 in 6000 Din; za čitanke za I. razred: 24.000. 10.000 in 5000 Din, za II. razred 28.000, 14.000 in 7000 Din; za III. razred 30.000. 15 000 in 7000 Din, za IV. razred 36.000. 15.000 in 8000 Din; zgodovina jugoslovenske književnosti za 5. in 6. razred 65.000, 30.000 in 15.000 Din: za 7. in R. razred 75.000, 35000 in 15000 Din; čitanka za 7. in 8. razred 50.000. 20.000 in 10.000 Din; zgodovina srb-sko-hrvatsko-slovenskega jerika: 40.000, 20.000 in 10.000 Din; teorija književnosti 25.000. 12.000 in 6000 Din; antologija narodne poezije: 50.000, 20.000 in 10.000 Din; zgodovina za 3. in 4. razred; 50.000, 20.000 in 10.000 Din; zemljepis kraljevine Jugoslavije za 4. razred: 30 000. 15.000 in 7000 GOSTILNIČARJI* Nudite gostom najsijajnejše Jugoslovensko BERMET—VINO Črnino iz F ruške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja B. MARINKOV Sremski Karlove!, Fruška gora. KOTEL kupim, c ca 80 kvm ogrevne površine, 10 do 12 atmosfer. Ponudbe s podrobnim opisom in z letom gradnje kotla Je poslati na: inž. P. Koporčič v Zagrebu, Hatzova 10. 1399 Din, in za 8. razred: 25.000, 12000 ia 7000 dinarjev. Vsi nagrajeni učbeniki in pomofne knjige preidejo v založbeno pravico države po čL 13. zakona o učbenikih. Navodila o izdelavi učbenikov in pomožnih knjig so natisnjena v »Službenih novinah« od 31. januarja. Radio Torek. S. februarja. LJUBLJANA 11: šolska ura: Življenje in običaji v Maroku — vtisi s potovanja (dr. Oskar Reva). — 12: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. _ 18: Otroški kotiček (ga. Uabrijelčičeva). — 18: Higije-na selških stanovališč (Zajec - Boškovičeva). _ 18.40: Nemščina (dr. Kolarič). - 19.10: Pravna ura (dr. Knaflič). — 19.30: Nacionalna ura: Bogoslav Sulek (dr. Tomo Ma-retič — prenos iz Zagreba). — 20: Cas, jedilni list, program za sredo. — 20.10: Sta-rofrancoske legende poje gdč. Vida Rudol-fova. vmes Radio - orkester. — 21.10: Harmonika solo (g. Kokalj). — 21.40: Cas, poročila. — 22: Radio - orkester. — 22.30: Angleške plošče. Sreda, 6. februarja. LJUBLJANA 12.15: PloKe. - 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Plošče po željah poslušalecv. _ 18.30: Pogovor e poslušalci (prof. Prezelj). — 19: V spomin bratu Vincencu Štepaneku (Janez Poharc). _ 19.20: Cas. jedilni list, program za četrtek. — 19.30: Nacionalna ura: Svetozar Mi-letič (Vaso Stajič _ iz Beograda). — 20: Prenos iz ljubljanske opere, v odmoru čas in poročila. BEOGRAD 16.30: Narodna glasba. — 20: Violinske skladbe. — 20.30: Prenos i* Ljubljane. _ 23: Orkester. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17: Pesmi. — 20: Prenos iz Ljubljane. — PRAGA 19.25: Rudarski ples. — 20.10: Ženski zbori. — 20.50: Orkester. _ 21.35: Iz Brna. — BRNO 19.25: Iz Prage. _ 20.10: Koncert na čelo. — 20.30 Orkester in solisti. — 21.35: Sukove skladbe. — VARŠAVA 19.30: Mešan program. — 21: Chopinov koncert. — 21.40: Poljske pesmi. — 22.15: Ples. _ DUNAJ 12: Plošče. — 14: Wagnerjeve pesmi. — 16.10: Plošče. — 19.15: Koroške pesmi. — 20.06: Simfoničen koncert. — 22.40: Plošče. — 23.30: Orkester. _ BERLIN 20.40: Orkestralen koncert. — 22.20: Mozartov koncert. — 23: Plošče. _ KONIGSBERG 20.45: Lahka glasba. — 22.45: Orkester. — STUTTGART 20.45: Orkestralen in violinski koncert. — 22.20: Ples. — 24: Moderni valčki. _ RIM 20.10: Plošče. — 20.45: Prenos opere. Agilnega prodajalca iščem sa samoprodajo že vpeljanih britvic za britje, potreben kapital Din 1000. Zaslužek siguren, nikakega rizika. Javiti se je na Publicitas a. d., Beograd, poštni pre-tinac 60 pod »Br. 13.700«. 1397 0t>9aa Ljubljana Hmtai pogrebni urW V neizmerni žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni oče, gospod svetnik JERNEJ SOČNIK sodni ravnatelj v pokoja dne 3. t. m., v 85. letu starosti, po kratkem trpljenju. Položili smo ga na mrtvaški oder v mrtvašnici Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti, odkoder se bo vršil pogreb v torek, dne 5. februarja t. 1., ob 5. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana—Berlin, dne 4. februarja 1935. Amelija, Anny in Vjera, hčerke. 1405 ZAHVALA Za premnoge pismene in ustmene izraze iskrenega sožalja, ki smo Jih prejeli ob smrti našega nad vse ljubljenega očeta, gospoda % n tona Hažema gostilničarja in posestnika kakor za poklonjeno cvetje in vence se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo društvu »Soča«, Gostllničarskl zadrugi in njenim članom, Kolesarskemu društvu »Sava«, Sokol II., Obrtniškemu društvu in končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega pokojnika spremili k poslednjemu počitku. Sv. maša zadušnica bo v sredo, dne 6. februarja t. 1., ob uri zjutraj v župni ccrkvi sv. Jakoba. V Ljubljani, dne 5. februarja 1935. 1404 Žalujoči ostali. t»k«j da bi t»b greni fi-rtjoB;?? - Z aparat-o® »ORlUODOIt« popravi t« i.a^jiv« iakr*vlj«i. dob.1, »i rok, d o'J. eedUM. top. £ora-> no* itd. in dut« obrazu t»loo iop to pl«jnuiit izrM. Ortbodor m d« prilagoditi preci*no vnoki oblik* i« y*I4ko«ti ivoeu. d«m. gw|>odo» ifl otrok. JK> Din Rde4xv> d<*u io obrat« odpravit« dan*. ;«ko enostavno io lanenljivo « ipecljalDO kremo za pobledenje »A« l>in 15". — Origin. Scbroder-Scfacnk. razpošilja »OVNIA« oddelek 1/6. Zagreb, Gundn liceva ulica 8/1. — 1'oitnina pri plafilu v naprej 7 Din, po poMnem povietji pa M Dia. ■ Zahtevajte brezplačno Ilustrirani cenik !| ZASTOPNjllKJE sposobne, agllne, z dobrim nastopom iSčemo za prodajo orig. angl. blagov za vsa sreska mesta v Sloveniji ln Prekmurju. Obširne ponudbe je poslati s sliko na »Publicitas« a. d., Beograd, pod »Stalna In sigurna zaroda«. 1213 ZAHVALA Za premnoge pismene in ustmene izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, strica, svaka, tasta in zeta, gospoda NIKOLAJA VEČERINA policijskega nadzornika v pokoja za poklonjeno prelepo cvetje in vence, za mnogoštevilno spremstvo se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, dalje direktorju g. dr. Dularju in generalnemu ravnatelju g. Skubecu za ganljivo skrb za časa bolezni pokojnega, upravi Ljubljanskega velesejma, Trboveljski premogokopni družbi, zboru policijske straže za častno spremstvo pri pogrebu ter vsem ostalim mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 5. februarja 1935. 403 Globoko Satu joči nstalL INSERIRAJTE V „JUTRU"! _ « »JUTRO« St 29 L. WOLFF; 13 Pokonci glavo Moschenheim je jel razburjeno hoditi pc sobici. Frank ga je spremljal z očmi, ne da bi se upal dodati še kako besedo. Nazadnje je starec obstal pred nečakom in rekel, tresoč ee od besnosti: >Prav. Sin moje sestre si. Pomagal ti bom.« >Hvala,< je zajecljal Frank in od sreče zardel kakor mak. »Katere jezike še govoriš razen nemščine?« »Francoski in nekaj angleški,< je začudeno odgovoril Frank. »Ali right. Ce hočeš, lahko postaneš sprejemni šef v mojem hotelu. S sedanjim šefom nisem zadovoljen.« »Ne zameri, stric Harry —« »Daj mi, da končam. Imel boš sedemdeset dolarjev na teden, prosto stanovanje in prosto oskrbo. Zase in za ženo. To je služba, da si boljše misliti ne moreš.« Frank Ditmar je čutil solze, ki so mu silile v oči. Le skozi kopreno je videl stričev koščeni obraz. Zdelo se mu je, kakor da bi se ves veliki hotel zibal in majal. »Lahko si zadovoljen, fant. Vsaj jaz tako mislim.« »N&pak si me razumel, stric Harry,« je tiho rekel Frank. »Prosil eem te za deset tisoč dolarjev posojila.« »Znorel si!« »A moje častihlepje ne sega po tem, da bi bil v Ameriki hotelski vratar.« »Chef de reeeption.« »Za naslov ne gre. Ni mi po duši, da bi sprejemal tuje ljudi m jih vpraševal, kakšno sobo izvolijo.« In zdajci Je jed kriCatt kakor človek, kl nra gre s& življenje; »Ne morem 1 Ne morem in ne morem!« »Če si tako izbirčen, dragi, tedaj boš klavrno poginil.« »Tedaj hočem klavrno poginiti.« »Kakor izvoliš. Milijon mož v Newyorku bi bilo presrečnih, če bi imeli priliko, ki ti jo ponujam.« Frank je srepo pogledal 6tarcu v obraz, nato pa rekel; »Ne moreš me razumeti. Saj tudi ne razumeš, zakaj nisem vzel tujega državljanstva, da bi rešil posestvo.« Harry Moschenheim je zazehail. »Nekaj dni imaš časa, da se premisliš. Zdaij moram iti spat.< »Zakaj ne ubijem te stare, izsušene pošasti?« se je vpraševal Frank Ditmar in obupno lovil sapo. »Pomagaj nama, stric Harry!« je šeipnil e suhim grlom. »Deset tisoč dolarjev, in rešena sva.< »Norec. Lahko noč.« Frank Ditmar je pogledal starega moža z očmi človeka, ki je na tem. da postane morilec: nato se je mahoma zasukal in odšel iz sobe. 12 John Jakob Bunjes je neodločno hodil prod hišo na Augsburški cesti, v kateri je bila penzija baronice Barsekow, sem ter tja, kakor da bi se moral ohrabriti, preden stopi Šarloti Ditmarjevi pred oči. Lilo je v potokih, a John Jakob Bunjes tega menda ni opazil. Ni je bilo težje reči na svetu kakor razgovor z ženo, ki jo je bil toli sramotno okradel. Ko je ura v izložbi bližnjega urarja kazala pet, je Bunjes stopil v hišo, se počasi vzpel po stopnicah, pritisnil na zvonilo Barsekow-kine penzije, tesnobno vlekel bližajoče se korake na uho in — ko so mu odprli _težko dihaje vprašal, ali je gospa Ditmarjeva doma. »Gospe Ditmarjeve nI doma,« je odgovorila služkinja. »AH naj kaj sporočim?« »Ne, hvala. Pozneje se vrnem.« Bunjes je odkolovratil po stopnicah, stopil iz hiše in vdano čakal na dežju. V duhu je spet videl tisti obupni večer, ko se je bil vrnil v svojo" vilo, obložen z darili, namenjenimi za Šarloto, in ni več našel ljubljene žene. Videl je samega sebe, kako je staJ sredi sobe kakor živ nagrobnik. >Tu počiva John Jakob Bunjes, ladijski opravnik iz Hamburga.« Nato je bil prišel dr. "\Vindholz, ta lopov, gnan od sočutja, in mu pojasnil, zakaj je gostinja tako skrivnostno izginila. In potem je bila noč, ki se je bo moral na veke sramovati, zakaj tisto noč je John Jakob Bunjes jokal kakor majhen deček. Še zdaj ga je bi>lo groza misliti nanjo. Ob šestih se je ustavil pred hišo avtomobilni izvošček, iz katerega je stopila Šarlota z zavojčkom v roki. Bunjes je vztrepetal in potegnil klobuk z glave. »Gospod Bunjes!« je presenečena vzkliknila šarlota. »Dober večer, milostiva«, je zmedeno zajecljal Bunjes. »Kaj delate tu, gospod Bunjes? Prosim, pokrijte se, da ne boste mokri.« »Obiskati sem vas hotel, milostiva. Opravka sem imel v Berlinu. In govoriti sem hotel z vami, milostiva.« Šarlota ga je pogledala in obotavljaje se rekla; »Prosim, pojdiva gor. gospod Bunjes.< Molče sta stopila v hišo. Šarlota je pozvonila. Služkinja je odprla in snela Bunjesu premočeni plašč. Bunjes je segel v žep in dal služkinji dvajset mark. Dekle je presunjeno zastrmelo vanj. »Takoj pridem, gospod Bunjes,« je dejala Šarlota. »Prosim, pe-ljite gospoda v salon.« Služkinja je spremila Bunjesa v salon, kakor da bi bfl pravf maharadža. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Oio 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pri-stolbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plavajo oni. k) iščejo služb. NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Oin 12.—. Dopisi ln Ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi »e zaračunajo po Din 1-— za besedo. Din 2.— davka zs vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— ronuaoam na Sirre ne prilagajte znamk! Le. Ce zantevaie oa Oglasnega oddelka »Jutra« oderovor. priložite O.lic tUOlUBi LJG. W Dlll v znamkah. Vse pristojbine za male oglase 1e plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Liubljana. Potniki Beseda 1 Din, davek 2 Din. m iifro ali dajanje aaslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Potnika ntellgenta dobrega n»-•topa, Iščemo za proda-o tehničnega predmeta proti proviziji. Ponudbe pod »Uveden« na oglas, tid. »Jutra«. 2285-5 Z Beseda 1 Din. davek 2 Dio. *k Šifro ali daianje naslova B Din. Najmanjii tnesek 17 Din. Dijak* 12 DI* šoferska šola L Gaberščrk taivfi kon)««s« za sofurake Ispita, Ljubljana, Siomfko-t>h al it« štev. 6 — ga.-a ta Stupica. Vožnje ob vsakem vremenu v zaprtem avtomobila. 205S-4 Iščem filozofa 7*. privatni pouk prrošolca na deželi. Ponudbe z navedbo honorarja na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jntra«. 2E9-4 Dijakinjo ffilotofko) ki je vajena in ima re« usj>ehe v instruk; ciji. »»rejmem k dečku, ki obiskuje I. razr. gimnazije Vsa oskrba v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra I2JJ23EE23 Beseda I Dio davek 2 Dio. t» iifro ll) dajanje aaslova 5 Oia. Najmanjii inesek 17 Din. Modistinjo spretno is sposobno tudi postrežbe, za stalno sprej-ir-e salon »Chic«, Ljubljana, Wolfova »lica št. 3. 1837-1 Borza dela ca privatne nameščence v 7-agrebu, Bohoričeva ul. »3 I š t e domačega »Ketten-Stuhl« mojstra za izdelavo triko-materijala. 23<»5-l Dobra gospodinja varčna in čedne zunanjosti, stara do 40 let, s SOOO Tnn kavcije, dobi mesto pri goetilničarjn na deželi, ki je popolnoma sam. — Trmoglava izključena. Ponudbe s polnim naslovom T>a oglasni oddelek »Jutra. rM »»Gospodinja«. S418-1 Službo dobi dekle »dravo in polteno, vajeno vseh hišnih del, s dobrimi iu trajnimi spričevali. — Naslov v vseh poslovalnicah »JutTa*. 3317-1 Prvovrstna vezilja (sukanca) za s p e c i j a 1-d i stroj »Adler« dobi takoj 6talno nameščenje. — Nujne ponudbe i navedbo plače na »Publicitas«, Zagreb, pod šifro »Vezilja«. 2301-1 Dekle pridno in pošteno, ki tn« kuhati, sprejmem v Ljubljani, Florijanska ulica 16. 2373-1 Natakarico s kavcij«, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Štajersko«. 3370-1 Rc^dio Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dio. Radio-aparat stirielektronski, t zvočni-kom, dvema akumulatorjema in anteno, zamenjam ta. žensko kolo »li žično mrežo. — Frane Komovec, Lase št. 4P, pošta Planina pri Rakeku. 33634 UKU Mladenka želi službo začetnice pri rodbini bret otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »d teden brezplačno«. 33(73-2 Beseda 1 Dio, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Dia. 2 »Puch« motorja eden skoraj nov, šport model 34/35, drusri model 250 dirkalni, brezhiben. zelo ugodno n aprodaj proti gotovini ali na obroke. Dalje 1 Peugeot 250 t električno razsvetljavo za Din aVX) in Sax bicikelj motor za 19ii0 Din. — Erjavec, »pnch« Mftopnik, Stična. 3336-10 Tovorni avto 2- in 3tonski, najceneje proda žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulic* štev. 11. 23S2-10 Sluf.be išče Beseda M para, davek t Din ta Ufro ali dajani« sadova S Dia Najmanjši toesek 12 Oia Boljša postrežnica ki tna knhati in voditi gospodinjstvo, išče zaposlenje za čez dan. Naslov pri podružnici ».Jutra« v Šiški — Celovška cesta. 232»2 Dekle Mlado te resno, M rado poizkusilo življenje izven domačega kroga ter prosi namestitve v pisarni kot strojepiska. Gre tudi kot blagajničarka-načetnica. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« p<»d >8. februar 1«»«. 33*7-2 G. Th. Rotman: Brata Smuka M U r® i > Ko ae je Izidor vrnil domov In lz bratovega pripovedovanja zvedel, č6mu Je dolžnik za svojo gnjat, je vzkliknil: »Bog-me, kakor v pravljici!« Ubogi Peter pa ni dobil niti koščka gnjati, ampak je moral požirati sline In gledati, kako si je Izidor polagal debele režnje na kruh! Prodajalka H samostojno vodi trgovino t mešanim blagom na deželi, želi premeniti mesto. Ponndbe prosi na oglas, oddelek »Jntra« ]»od JPošten* SSletoa prodajalka«. 3362-2 Prodatn Beseda I Oio, davek 2 Oia. ta iifro ali dajaole naslov« Oia. Najmanjii toesek 17 Din. Ženini frne suknje in obleke rec p o e • n I kupite pri Preskerjo. Sv. Petra e. 14 SI-6 Gospod 53 let star zasebnik, z nekaj gotovine, tdrav in priden, sposoben za vsako delo, želi v mestu ali na deželi iti k vdovi ali ločenki, tudi s otroci — na kmetijo ali gostilno. Zmožen je vseh kmetijskih del, živinoreje iu vseh drugih opravil. Gre tudi na večje posestvo za oskrbnika ali voditelja. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »•Pošten zasebnik« 2337-2 Manjše posestvo primerno za vpokojenca. naprodaj. Pojasnila daje Toplak Josip, Breg pri Ptuja. 2331-20 Majhno posestvo t zidano hišo, hlevom, kozolcem, 2 njivama, got-dom, vrtom in lastnim vodovodom prodam v solnč-ni legi. Rahne Podgora, Dol pri Ljubljani. 3:87-30 Zamenjam manjšo renovtrano hišo sredi Maribora (Mlln-6'ta 8) za LJubljano— Zagreb. Tudi prodam Posredovalcu nagrada. 3180-20 Perfektna steno-graflca, strojepiska t dveletno prakso v odv. pisarni. Uče primemo mesto. Cenjene ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Nastopim takoj«. 2377-8 Potok (ribolov) št. 59 C »Moravče« fDr-tiščica) ugodno naprodaj. Ponudbe na naslov: Pirnat — grad Tustanj pri Moravčah. «M8-6 Spalni fotelj (patent), radio - a/parat na akum. baterijo, Paneseol salt. ilSO volt in gramofonske plošče naprodaj v Beethovnovi niici 16, parter, desno. 2041-6 Zlato »Anker« uro moško, prod»m. Ka ogled pri vratarja anlverz*. 236M Starinsko krasno vloženo vetrino, skrinjo itd. ugodno proda Tabor Josip, Rožna dolina cesta VII st. 18. 23S?-« jKupim Seseda 1 Dia, davek 2 Dio. ta iifro aH dajanje naslova 5 Dia. Naimanjil toesek 17 Oia Lutzovo peč največje dimenzije, v bret-hibnem stanju kupimo za veliko dvorano. Ponudbe t navedbo cene pod značko »Lntzova peč« na oglasni oddelek »Jutra«. 2836-7 Beseda 1 Dio, davek t Dia. ta šifro ali dajanje aaslova S DHi. NalmauJB 17 Oia. Enonadstropno hišo z gospodarskim poslopjem, dobro vpeljano trgovino in gostilno, na prometnem krajn ob železnici v Sloveniji ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra«. USST-20 Za 105.000 Din nova dvostanovsnjska hila s pritiklinami, 10 minut od tramvaja v Vodmatu pod ug(*inimi pogoji takoj naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3318-SO Kupim trg. hišo stavbiiCe ali drugo poslopje v »o svrho — Kjerkoli na eksistenčnem kraju. Cenj. ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina«. 2805-30 Kapital deseda I Oia. davek 2 Oia ta iifro aH dajaaje aaslova t Dim. Najmaojil aoeeek n Ola Vložno knjižico Spodnještajerake ljodska posojilnice v Maribora t vsoto 40—60.000 Din — iščem proti odplačilu v mesečnih obrokih. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 8366-16 Hranilno knjižico ljubljanske Mestne hranilnice, v iznosu 32.000 Din kupim. Prodam pa hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke v istem i«-nosu. Ponudbe pod značko »Prodaja ali nakup« na oglasni oddelek »Jutra«. 300M6 Vrni not t Beseda 1 Ola. davek 2 Dia. ta iifro afl dajanje aaslova S Dia. Najmanjši taeaek n Dia. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvellr Ljubljana, Wolfova alica 3 r/ Beseda 1 Ola. davek 2 Ola ta iifro ali dajaaje aaslova 5 Dia. Najmanjii tnesek 17 Dia. Vsakovrstno pohištvo isdeiaa« h zajamčeno so bega lesa, dobite po tnat no t n i i a n i h cenah pri tvrdki Ig. Repie, talogs pohištva, Ljubljana, Dvor ni trg št 1. 64-12 Fotoatelje s popolnim inventarjem — dobro vpeljan, v centru Ljubljane ugodno prodam Naslov v vseb posloval ni cah »Jutra«. 3123-19 Potrebujem lokal najraje na Marijinem, Mestnem ali Vodnikovem trgu. ozir. na Sv. Petr cesti ali v Prešernovi ulici. — Ponudbe pod »Lokal 1. maj« 8846-19 Moderna spalnica s psibo in otomano za polovično eeno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 2919-12 Kupim hišo t vpeljano špecerijsko tr-govine na prometni točki v aH tik Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »3*15«. 3306-20 V Celju prodamo hišo s aadonosnikom. na lepem položaju, 10 minut it mesta, ( 4 dvosobnimi stanovanji s pritiklinami, t vpeljano elektriko in vo dovodom za 160.000 Din Ponudbe na: ABC. Zagreb, Ilica 91. 2307-30 Jedilnica h hrastovega lesa. ugod n« naprodaj. Na ogled aa^ mo popoldne v Knafljevi ulici 13m. 2375-1S Oblačila Beseda 1 Ola. davek 2 Dia. ta iifro ali dajaaje aaslova 5 Dia. Najmaojil tnesek IT Ola. Obleke za gospode Ugotavlja po najmodemej šib krojih, izvrstno se pri-legajočih, po ugodnih ce nah Josip Boe, modni ate lje. Kolodvorska ul. št. 6 917-10 Beseda I Dia. davek 2 Din za iifro ali dajanj* aaslova S Oin Nalmsnjil tnesek 17 Oio Veliko skladišče suho, v centru oddam. — Naslov v vseb poslovalni cah »Jutra«. 3356-19 Beseda 1 Din, davek 2 Dia. ia iifro ali dajaaje aaslova J Dia. Naimanjil taeaek n Dia. Sveže vložen stročji fižol je sdrav. tečen, poceni, *a zimski čas posebnost. Sa mo en poskus tadoetaje in ne boste za mogli pogrešati v Vafi kuhinji. Kg I Din. Sever & Kom p., Ljub Ijaaa. MK-3S »Komprhiiirc stiskalnico najmanj M00 kf iščemo. — «Biljan»« 4. d., Beograd, Preieraova nlica št. M. «»-33 Seno sla&e tn polsladko na vagon« prod takoj tajen« plačilu. Foaadb« aa Jos. Hcrlah, Lalko. Stanovanje Beseda 1 Ola, davek i Dia. aa šifro ali dajaaj« aaslova Dia Najmanj« taeaek 17 Dia. Štirisob. stanovanje solnčno, v L nadstropju, s kopalnico in lastnim stopniščem, celo nadstropje ta-se, z lepim razgledom, na Rimski cesti 33 oddam. — Ogledati od 10. dop. dalje Enosob. stanovanje manzardno, oddam s 1. aprilom na Bleiweiaovi c. št. 9/1L ---- Štirisob. stanovanje komfortno, solnčno. ■ v« ran do io etažno kurjavo, je s majem prosto. Naslov v vseh poclovaln. »Jutra«. ■198-81 Štirisob. stanovanje solnčn«, s kabinetom, kopalnico in vsemi pritikli nami oddam v centru mesta a 1. majem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« sarri-si Na Vrtači v v« v Tobačni allei 36 oddam ■ majem udobno trisob. stanovanj« • vrtom — Informacije isto tam. 160641 Lepo stanovanje dvosobne • pritiklinami oddam majhni družini pod lotnikoos. II U. U 8SS-S1 Dvosob. stanovanje a kuhinj« h pritiklinami oddam i 1. marcem drati-ni bret aujhnih otrok in saaealjivim plačilom. Pod Jetami itov. 17 — Moste. 3331-31 Dvosob. stanovanje • pritiklinami e d d a ■ v Verovikevi ulici štev. M. Potsv« a« v Dolinski stoli št «, Ljubljana VU. 83SV-81 Stanovanje lepo in solnčno, v sredini mesta, a 9 sobami, verando in kopalnieo oddam t majem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 2830-31 Trisob. stanovanje i kopalnico ia vsemi pri tiklinami, v lepem kraju Ljubljane, v bližini centra oddam a 1. majem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 3361-31 Trisob. stanovanje s pritiklinami in vrtom za marec oddam v Koleziji — Zelena pot 6. Cena nizka. 3313-31 Stanovanje tri- ali dvosobno, L aad-str., s pritiklinami t majem odda Knez, Zg. Šiška št. 314, tramvajska postaja Kosovo polje. 3350^31 Majhno kuhinjo s posebnim vhodom, takoj oddam v Rožni ulici 29 U. 8354-3'. Štirisob. stanovanje komfortno, v vili, v centralni legi oddam s majem Informacije daje dr. Zalar na Sv. Petra cesti št. 2. 2364-31 Sobo odda Seseda t Din, davek 2 Din. ta iifro aH dajanje aaslova i Dia. Najmaajii aaesek IT Dia. Dijaka ■prejme v vso oskrbo učitelj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. SMa-23 Sostanovalko boljšo sprejmem v toplo sobo takoj ali s 16. t m. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. :>;U0iS Opremljeno sobo lepo, oddam solidnem« gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Veliko prazno sobo ta 350 Din mesečno takoj odda Ciglič, Mestni trg ltl Sobo oddam ta J00 Din v Rav-nikarjevi ulici ie — ta Taborom. 8333-^3 Lepo sobo t balkonom in strogo se-pariranim vhodom oddam na Taboru — Maistrova ulic« 161. 2S3&-23 NaSega iskreno ljubljenega stna tn brata KARLA pL SCHILDENFELDA jjJ Zapustil nas je neutolažljive za vedno, po mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere dne 3. februarja ob url zjutraj. Na zadnji poti ga bomo spremili v torek ob 4. uri popoldne. Vransko, dne 1 februarja 198». Rodbine: pL SCHILDENFELD, RAK, GROSEK in RttSSNER. 1396 ZAHVALA Vsem, ki so nam ob nenadni smrti našega nepozabnega to blagega soproga, očeta, tasta to strica EILETZA FRANCA višjega poštnega kontrolorja stali ob strani, ta vsem od katerih smo prejeli izraze sožalja, se na tem mestu najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno pa smo dolžni zahvaliti se 6C. gg. duhovnikom, ki so vodili žalni sprevod z dekanom monsignorom Me-škom na čelu, junaškim reševalcem ponesrečenega, planincem, gasilcem in smučarjem s požrtvovalnim g. Kav-som, gg. guštanjskim zdravnikom ta guštanjskemu Rdečemu križu, kl se niso strašili nobenih žrtev, da rešijo rajnika, vsem, ki so pomagali pri prevozu trupla, zlasti g. dr. Poharju ta g. Stanglu: nadalje žalnim gg. govornikom, č. slovenjgraškemu mestnemu župniku Sokliču, namestniku predsednika mestne občine Rojniku, predsedniku misllnjske podružnice SPD dr. Poharju, zastopniku mežiške podružnice učitelju Tomažiču ta načelniku slovenjgra-ške gasilske župe Kopaču; prav tako tudi vsem darovalcem vencev ta cvetja, slovenjgraškemu pevskemu zboru ter slovenjgrašklm gasilcem ta smučarjem, ki so mu Izkazali zadnjo čast. Slavenjgradec, dne 1. februarja 1935. 14os Globoko žalujoči ostali. Sobo lepo opremljeno, z uporabo kopalnice in kuhinje oddam gospodični ali gospe v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 2326-33 Sobo lepo opremljeno, t poseb nim vhodom oddam v Rožni ulici 3. 2360-23 Sobo z 1 aH J posteljama oddam v židovski stezi št 6/TI — ob Jndovski ulici. 3366-33 Lepo sobo soparatno, oddam na P»-Ijanaki eeeti 13/11, desno. 237636 Svetlo sobo lepo in prostorno, novo preslikano, s posebnim vbodom, v visokem pritličju oddam za pisarno na Trgu Kralja Petra S — desno. 2374-83 Separirano sobico solnčno, * elektriko, oddam. NaeVov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 33K-33 Prijazen kabinet v centra mesta oddam takoj ali s 15. februarjem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 2H®-2E Stanovanja Beseda 1 Dio, davek 2 Dia. t« iifro ali dajaaje aaslova 5 Dia. Najmanjii toesek 17 Din. Dvosob. stanovanje s priu«.iinami, po možnosti s kopalnico, i&čeU starejša zakonca t majem — v mestu. Točna plačnika. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mir«. eoes-31/a Trisob. stanovanie solnčno, s poselsko sobo, kopalnico in vsemi pritiklinami, iščem pri sv. Jo žefu ali na Mirju. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točen plač nik«. 33®-31/a Dvosob. stanovanje na Mirju iščem za april ali maj. l'lačam 3—6 mesecev naprej. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Plačnik«. 8134-31'a Štirisob. stanovanje s kopalnico in pritiklinami iščem za 1. april v bližini centra. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna in točno plačljiva stranka«. 3334-31/a Sobe išče Beseda M para. davek 2 Dio. sa iifro ali dajanje aaslova S Din Najmanjš' toesek t2 Din Dijaško stanovanje iščem t 15. februarjem. — Ponudbe pod »Ne daleč« na oplasni oddelek Jutra. 3*44-33/a Obrtnik erednjlh let, z nekaj go* t?vine Išče znanja z go-sr>odlčno ali vd.ovo od 23 do 40 let, kl bi mu pomagala do samostojnega ' 1 vrševan.la obrti Cenjfr-re ponudbe na ogl. od3včna poslovalnica«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7, H. nadstropje. 3379-42 Razno Telefon 2059 Premog jT &arbopaket<9 drva ln koks jf % nodi POGAČNIK Bohoričeva nlica 5. ' LEPE GRUDI ft vrste ln normalne polnosti dcw4ete v 4 do 5 tednih pri NERAZVITIH GRUDIH »11 kadar prsa usahnejo zaradi bolezni aH otroške postelje z zunanjo uporabo garniture »JO-i.IFEMME« po prof. dr. m?d. Bieru. Prt tem se re okrepe t*lo ln boki. Naraven, popolnoma uspe-ften ln zajamčeno neškodljiv preparat 135 Din. PRI MLAHAVIH IN MEHKIH prsih »dobite n preparatom »JT7NO« (po sijajni oceni ta priporočilu dr. med Funkeja ln dr. med. H Mayerja) zopet elastičnost in črrstoct. Garnitura 70 Din. — Originale SCHRODER-5CHEN-KE razpošilja »OMNIA«, oddelek V3. Z&greh, Oundullčeva 8