Politika Podravje • Vlada bi vodovode podržavila, režijske obrate pa ugasnila O Strani 6 in 7 Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi In novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, Izplačilo v gotovini In nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so Izključeni In se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalnl.park@terme-ptuj.sl S u. V Štajerski Ptuj, petek, 28. julija 2023 Letnik LXXVI • št. 59 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR | SPORED FM bestfm Teja Arlič Športna lepotica,ki živrsvGjfJ! sanje iir "avdicije oslušalce '1 Podravje, Slovenija • Na cestah zarisali neveljavne označbe prehodov za pešce 3D-zebre: nevaren eksperiment na naših cestah Zavarovalnica Generali v sodelovanju z občinami in zavodom Varna pot že tretje leto po občinskih prometnicah riše 3D-zebre - označbe prehodov za pešce v tridimenzionalni obliki. Na Ministrstvu za infrastrukturo in Agenciji RS za varnost prometa so jasni, daje tovrstna označba neveljavna! Stran 3. Aktualno Slov. Bistrica • Inšpektorat kaznoval podjetja zaradi izkoriščanja ukrajinskih delavcev O Stran 2 Kronika Kidričevo • Tridnevni semaforski mrk na glavni cesti O Stran 3 Politika Destrnik • Cestno podjetje Ptuj se vrača na traso kolesarke O Stran 2 Podravje Središče • Policista preprečila tragedijo O Stran 9 Haloze »Gradnja optike ^ poteka po navdih^ bagrista« Ogromna škoda zaradi ponorelega, vremena, »Stemnilo se jej noro zapihalo/"||| nato pa sodni dan« ZDRAVJE ,z neokrnjene narave Postanite NAROČNIK in prejmite NAGRADO 2 kopalni karti s kosilom v BIOTERMAH Mala Nedelja 2 Štajerski Aktualno petek • 28. julija 2023 Slovenska Bistrica • Inšpektorat odkril izkoriščanje ukrajinskih delavcev Alumero in obe agenciji plačali kazen 40.000 evrov V Sloveniji letos skoraj 20.000 oseb delo opravlja preko agencij za posredovanje dela, kar je skoraj dvakrat toliko kot leto prej. Podjetij, katerih osrednja dejavnost je posredovanje delavcev, pa je po podatkih Ajpesa dobrih 200, poleg teh je še neznano število podjetij, ki za posredovanje dela niso registrirane in delavce (predvsem tuje) posojajo brez ustreznih dovoljenj. Namerno ali nenamerno seje z neregistriranimi posredovalci del opeklo že več podjetij, med njimi tudi TBP iz Lenarta, zdaj pa še slovenjebistriški Alumero. Podjetje Alumero sicer zaposluje okrog 130 ljudi. Inšpektorat za delo je jasno in odločno navedel vrsto kršitev, ki so jih zaznali. Podjetje je namreč najelo 28 ukrajinskih delavcev preko posrednikov, ne da bi preverili zakonitost dokumentov o njihovi napotitvi. Zato je inšpektorat izdal za skoraj 40.000 evrov glob. Od tega 10.000 evrov bistriškemu podjetju, podoben znesek pa še lani ustanovljenima mariborskima podjetjema Askar Slo in Prana, ki nista bili licencirani kot agenciji za posredovanje delavcev. Med nadzorom so inšpektorji izvedeli tudi, da naj bi ukrajinski delavci delali dnevno po 12 ur in več ter da so bili tudi obravnavani drugače kot ostali zaposleni pri Alumeru, saj da niso uporabljali skupnih prostorov za malico, občasno sploh niso smeli iti na kosilo. Katja Čoh Kragolnik z inšpektorata za delo je ob tem dejala: »Podjetje Alumero je jasen primer izkoriščanja tujih delavcev, kar je nesprejemljivo. Pozivam vse delavce, da če prepoznajo podobne primere izkoriščanja ali pa imajo informacije o kršitvah delovnih pravic, to čimprej prijavijo na inšpektorat, saj je njihovo sodelovanje ključno pri uspešnem vodenju inšpekcijskih postopkov.« V Alumeru izkoriščanje ostro zanikajo Po dnevu molka se je na ostro izjavo inšpektorata odzvalo tudi podjetje Alumero, kjer priznavajo, Foto: Bobo/M24 Foto: Mojca Vtič Podjetje Alumero, ki je zraslo na ostankih nekdanjega Almonta, je v Sloveniji prisotno od leta 2012 in v Slovenski Bistrici trenutno zaposlujejo 130 ljudi. V letu 2012 so v Slovenijo investirali štiri milijone evrov, v lanskem poslovnem letu pa so zabeležili 12 milijonov evrov letnega prometa. da so sklenili pogodbo z agencijama za posojanje delavcev, pri čemer pa niso preverili licenc. Odločno pa zavračajo obtožbe o izkoriščanju ali diskriminaciji ukrajinskih delavcev. »Zagotavljamo politiko ničelne stopnje tolerance diskriminacije na vseh ravneh podjetja in zaradi obtožb sem osebno prizadet. Zaposlujemo delavce iz Bosne in Hercegovine, Avstrije, Nepala, Madžarske, Slovenije in Ukrajine in vsi so obravnavani enako. Med delavci ne delamo razlik, vsi imajo enake pravice,« je pojasnil Patrick Pfeiffer, direktor podjetja. Ostro zavračajo navedbe inšpektorata, da zaposleni niso imeli odmora za malico ali da niso smeli uporablja- ti skupne jedilnice. »Vsi ukrajinski delavci prejemajo nadomestilo za prehrano, ki ga zahteva zakon, in uporabljajo iste prostore v podjetju kot vsi drugi delavci.« Tudi eden izmed slovenskih delavcev, zaposlenih v podjetju, ki ne želi biti imenovan, je zanikal navedbe, da je podjetje ukrajinske delavce sililo delati 12 ur ali več. »Ker sem tam zaposlen, vam to lahko povem iz prve roke, enako lahko potrdijo tudi drugi sodelavci. Prav tako ne drži, da ukrajinski delavci ne smejo uporabljati skupnih prostorov.« V Alumeru so še dodali, da so zaposlili vseh 28 ukrajinskih delavcev, ki sta jim zaradi prepovedi delovanja agenciji odpovedali delovno razmerje, ter plačali kazen inšpektorata za delo. »Sankcijam niso nikoli nasprotovali, v postopku so sodelovali tvorno in ažurno,« so potrdili tudi na inšpektoratu. Tovrstne kršitve postajajo poslovni model V primeru Alumera so torej besede podjetja proti besedam inšpektorata. Srž problema pa je v podjetjih, ki vidijo poslovno priložnost v posojanju delavcev, a brez pravih pravnih podlag. Na inšpektoratu priznavajo, da tovrstne kršitve postajajo poslovni model. Sekretar regijske organizacije Skei Lastnik licencirane agencije podpira strožjo zakonodajo Na Ptujskem je po podatkih Ajpesa registriranih osem podjetij za posredovanje delovne sile. Med njimi je tudi podjetje, ustanovljeno pred petimi leti, ki posoja manjše število delavcev enemu izmed večjih zaposlovalcev v Podravju. Imena lastnik ne želi razkriti, o agencijskem delu pa je dejal: »Mnogi agencije za posredovanje zaposlenih razumejo kot trgovce z ljudmi, a je to daleč od resnice. Delavcu, ki ga agencija napoti na določeno delovno mesto pri naročniku, pripadajo enaka plačila in bonitete kot tam zaposlenim. Prav tako moramo agencije za posredovanje dela redno poročati ministrstvu. Mnoga podjetja pa se za najemanje agencijskih delavcev ne odločajo, saj so ti praviloma dražji, ob tem so zanje odgovorni v primeru nezgode, prav tako pa so soodgovorni za plačilno disciplino. Podjetja tako raje najemajo nekakšne podizvajalce ali projektne delavce in se s tem izognejo odgovornosti,« pojasnjuje lastnik ene izmed ptujskih agencij. Ob tem dodaja, da tovrstni primeri oz. anomalije mečejo slabo luč na registrirane agencije za posredovanje dela. »Tako da sem za še strožji nadzor, predvsem delodajalcev oz. naročnikov, ki si zakonodajo včasih prikrojijo po svoje, zagotovo pa je odgovornost na naročniku, da preveri ustreznost agencije oz. podjetja, s katerim sodeluje.« Štajerske Dušan Legat je dejal, da bi morala svojo nalogo opraviti tudi država in zaostriti zakonodajo na tem področju. Znan je primer lenarške TBP, kjer so preko agencije brez ustrez- nih papirjev delo opravljali albanski delavci, ter agencije za posredovanje delavcev Stominus, ki je med drugim sodelovala tudi s Perutnino Ptuj. Mojca Vtič Destrnik • Cestno podjetje Ptuj se vrača na traso kolesarke Gradnja mora biti končana še letos Potem ko je Direkcija za ceste (DRSI) zaradi finančnih težav ustavila že začeto gradnjo državne kolesarske poti skozi Destrnik, je investicijo znova uvrstila med svoje projekte. Kot smo že poročali, se je po dobrem mesecu in pol denar zanjo spet našel, zato je Drsi izvajalca del Cestno podjetje Ptuj (CPP) in Komunalo Slovenske gorice obve- stila o nadaljevanje del oziroma, da destrniško traso takoj, ko bo to mogoče, spravita nazaj v svoje ter-minske načrte. Dejstvo je namreč, da sta se iz- Leon Požar postal v. d. direktorja Vse od lanskih lokalnih volitev je destrniška občinska uprava delovala brez direktorja. Delo prvega med občinskimi uradniki je županja Vlasta Tetičkovič Toplak razdelila med zaposlene. Velik delež delovnih obveznosti je najbrž obdržala kar zase, saj je bila v mandatu prejšnjega župana sama direktorica občinske uprave. Kot je povedala, se na prvem razpisu, na katerega naj bi se prijavili štirje kandidati, ni odločila za nobenega. Ko seje občinski upravi marca na delovnem mestu višjega svetovalca za gospodarske dejavnosti pridružil diplomirani inženir strojništva Leon Požar iz videmske Lancove vasi, je bilo mogoče domnevati, da bo mesto direktorja zasedel prav on. A županja nam je takrat dokaj skrivnostno odgovorila, da bo lahko tudi on kandidat, če se bo na ponovni razpis tudi prijavil. No, razpisa sicer še ni bilo, s seznama zaposlenih na Občini Destrnik, objavljenega na spletni strani, pa je razvidno, da Leon Požar po novem ni več višji svetovalec za gospodarske dejavnosti, pač pa opravlja naloge vršilca dolžnosti direktorja občinske uprave. vajalca medtem lotila drugih projektov, zato smo ju vprašali, kdaj se z delavci in gradbenimi stroji vračata na Destrnik. Rok Loren-čič, vodja sektorja gradnje na CPP, nam je povedal, da bodo gradbišče na delu kolesarske povezave ob regionalni cesti Ptuj-Lenart ponovno odprli te dni in nadaljevali z že začetimi, nato pa ustavljenimi deli. »Na projektu avtobusnih postajališč in delu kolesarke že delamo, trenutno se posvečamo postajališčem,« pa je dejal Aleš Živko, direktor Komunale Slovenske gorice. »Po 15. avgustu bomo našo ekipo številčno še okrepili, da bomo projekt čimprej zaključili.« Nadaljevanje začetih • a • •• investicij Spomnimo, da je Drsi ustavila 3,6 milijona evrov vredno investicijo v teku, kar sicer ni pogosta praksa. Pogodba zanjo je bila podpisana junija lani, rok za izvedbo pa je bil konec letošnjega septembra. Poleg državne kolesarske povezave spada zraven še rekonstrukcija HI . • Hm Na gradbišče na Destrniku, ki je mirovalo poldrugi mesec, se vračajo gradbeni delavci. regionalke Janežovci-Dolge Njive v dolžini 446 metrov z izgradnjo avtobusnih postajališč in obnovo križišča v Janežovcih med cestama Janežovci-Dolge Njive in Rogozni-ca-Senarska. Večino denarja naj bi prispevala država, delež občine pa znaša nekaj manj kot 233.000 evrov. Izvajalca, Cestno podjetje Ptuj in Komunala Slovenske gorice, sta morala gradbišče zapustiti, pred tem pa ga ustrezno zavarovati, kar seveda ni bilo tako enostavno, zlasti ker trasa teče ob hišah, ki imajo čez njo speljane dovoze. Na destrniški občini so v tem času aktivirali vse sile, da bi se investicija nadaljevala. Slednjič jim je pritrdila tudi resorna ministrica Alenka Bra-tušek, ki je priznala, da v proračunu resda ni dovolj denarja za izvedbo vseh infrastrukturnih projektov, za katere so bile podpisane pogodbe, vendar pa to ne sme veljati za tiste, ki se že izvajajo, zato jih je treba nadaljevati in dokončati. Kar je pomembno tudi zato, ker gre za investicijo, vezano na evropska sredstva iz odhajajoče finančne perspektive, torej mora biti dokončana še letos. Senka Dreu Foto: SD petek • 28. julija 2023 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 Ptuj, Sv. Andraž, Slovenija • Na cestah zarisali neveljavne označbe prehodov za pešce legaren eksperiment na naših cestah Zavarovalnica Generali v sodelovanju z občinami in zavodom Varna pot že tretje leto po občinskih prometnicah riše 3D-zebre - označbe prehodov za pešce v tridimenzionalni obliki. Na Ministrstvu za infrastrukturo (MZI), kije pripravljavec predpisov za področje prometa, ter Agenciji RS za varnost prometa (AVP) so jasni, daje tovrstna označba neveljavna, saj je brez zakonske podlage. V Spodnjem Podravju so 3D-prehod zarisali na Ptuju in pri Sv. Andražu. „3D-označbe prehoda za pešce nacionalna zakonodaja s področja cest, pravil cestnega prometa in prometne signalizacije ne vsebuje, zato njene različne izvedbe, ki se zasledijo na svetovnem spletu, ni dopustno uporabljati na javnih cestah. Na cestah se lahko označuje samo tiste talne označbe, ki so predpisane s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Udeleženci cestnega prometa so dolžni prepoznati samo to prometno signalizacijo," so povedali na MZI. Poenostavljeno povedano to pomeni, da tridimenzionalno zarisani prehod za pešce dejansko ne obstaja in ga udeleženci v prometu niso dolžni prepoznati kot prometno signalizacijo. Zahtevi zakonitosti označ- be niti ne zadosti prometni znak, ki ob 3D-zebri označuje prehod za pešce, so dodali na Policiji. Zakonodajalec in varuhi reda v zadregi -kaj če se zgodi nesreča Infrastrukturno ministrstvo in Policijo smo eksplicitno vprašali, kako bi se ugotavljala odgovornost v primeru prometne nesreče na 3D-prehodu za pešce, ki je na javni prometni površini zarisan brez pravne podlage in „de facto" ne obstaja. Na primer, da bi pešec na prehodu pravilno prečkal cesto, ker seveda ne more vedeti, da takšen prehod dejansko ni prehod, in bi ga medtem zbil avtomobil ali katero drugo vozilo. Oboji so se jas- nemu odgovoru izognili. Možje v modrem so dali splošno pojasnilo: „V primerih prometne nesreče se ugotavlja ravnanje in odgovornost posameznih udeležencev prometne nesreče ter se glede na ugotovitve na kraju samem opredeli povzročitelja." Ptuj med prvimi z inovativno 3D-zebro Zavarovalnica Generali je v Sloveniji zarisala že 16 3D-zeber, vse v bližini šol ali vrtcev, z obrazložitvijo, da gre za inovativne rešitve za povečanje varnosti na prehodih za pešce. Da je situacija glede na neobstoječo podlago v zakonu še bolj skrb vzbujajoča - risali so jih v glavnem v bližini šol in vrtcev, z Zarisani 3D-prehod za pešce v pravnih predpisih s področja prometa ne obstaja. Torej so pešci, če po njem prečkajo cesto, v prekršku, vozniki pa ga niso dolžni upoštevati in ne ustaviti. Kaj pa, če se na prehodu za pešce, ki je (3D), a ga dejansko ni, zgodi prometna nesreča? Študij o vplivu cestnih 3D-označb še nimamo »Simulacije označb prehodov za pešce in kolesarje s 3D-efektom se v različnih medijskih člankih in komentarjih na svetovnem spletu prikazujejo že dalj časa. Po dosegljivih informacijah naj bi se v posameznih državah (Anglija, Italija, Hrvaška) že izvajalo praktično eksperimentiranje, vključno z monitoringi, na podlagi katerih je odvisna odločitev o sprejemljivosti tovrstne prometne signalizacije in njenem vplivu na prometno varnost. Trenutno še ni zaslediti študije, ki bi analizirala stanje pred ukrepom in po njem ter dejanski vpliv nove označbe 3D-prehoda na prometno varnost," so razložili na infrastrukturnem ministrstvu. „3D označbe prehoda za pešce nacionalna zakonodaja s področja cest, pravil cestnega prometa in prometne signalizacije ne vsebuje, zato njene različne izvedbe, ki jih zasledimo na svetovnem spletu, tudi ni dopustno uporabljati na javnih cestah," so poudarili na MZI. dovoljenji občin in ob strokovni pomoči zavoda Varna pot. Med prvimi občinami s 3D-zebro je bila predlani mestna občina Ptuj, zarisali so jo na prehodu za pešce pri največji ptujski osnovni šoli Ljudski vrt. Leta 2021 je Generali 3D-zebre podaril še občinama Velenje in Ljubljana. Lani so jih risali v Črnomlju, Kobaridu, Kranju, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu in Piranu, letos pa v Novi Gorici, Celju, Krškem, Trebnjem in na Bledu. Kaj so o svojem eksperimentu povedali v Generaliju Zakaj so 3D-zebre risali, če zanje v Pravilniku o prometni signalizaciji in opremi na cestah, Zakonu o pravilih cestnega prometa in Zakonu o cestah nimajo pravne podlage? V Zavarovalnici Generali so navedli, da gre za eksperiment, ki da ga dovoljuje Zakon o pravilih cestnega prometa, 3. odstavek 27. člena. „Na cesti se lahko za določeno obdobje, ki ne sme biti krajše od treh mesecev in daljše od enega leta, določi prometna ureditev, ki dovoli, omeji ali obveže udeležen- ce cestnega prometa k ravnanju, ki je lahko v nasprotju s prometnimi pravili, določenimi s tem zakonom (eksperiment). Eksperimentalna prometna ureditev mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo na način, ki omogoča vsem udeležencem cestnega prometa nedvoumno in varno udeležbo v cestnem prometu." Nadalje so odločitev o svojem eksperimentiranju na cestah v Ge-neraliju utemeljili takole: „Pri pripravi gradiv in implementaciji projekta 3D-zebre smo pravne podlage preučili skupaj s strokovno pomočjo partnerja projekta zavoda Varna pot. Številne novosti na področju trajne ali varne mobilnosti po vseh državah praviloma v fazi testiranj ali eksperimenta nimajo pravne podlage za implementacijo, saj jih zakonodaja ali pravilniki še ne zajemajo ali nanje niso pripravljeni. Enako velja tudi za tako imenovane 3D-zebre, pri čemer je treba poudariti, da v tem primeru nikakor ne gre za signalizacijo, ki bi jo katerakoli izmed držav EU implementirala kot infrastrukturno rešitev, temveč zgolj in samo za primer spodbujanja odgovornih k zavarovanju najšibkejših udeležencev pred 'močnejšimi', torej vozniki motornih vozil." MZI: »3D-zebra strokovno nedorečena« Na MZI dikcijo (dopustnost) eksperimenta oziroma poskusnih rešitev tolmačijo nekoliko drugače, kot to razumejo v zavarovalnici: „Sprejemljivost nove rešitve je lahko vključena v formalne predpise s področja prometne signalizacije na podlagi tujih pozitivnih izkušenj, spremenjene konvencije, lahko pa je tudi odločitev, da s poskusno prometno ureditvijo, ki jo dopušča Zakon o cestah, takšno rešitev testira upravljavec državne ceste, ki je po izvedeni poskusni prometni ureditvi dolžan ovrednotiti njene učinke na varnost udeležencev cestnega prometa, in s tem predlagati, da se rešitev vključi v formalne predpise. Letos so bile pripravljene in sprejete tehnične smernice s področja površin za pešce, ki omenjene označbe, zaradi strokovne nedorečenosti rešitve, ne vključujejo." Mojca Zemljarič Foto: CG Foto: CG Kidričevo • Glavna cesta proti Slovenski Bistrici Tridnevni semaforski mrk Samo tri mesece so delovali semaforji na obnovljeni glavni cesti skozi kidričevski gozd, proti Slovenski Bistrici. Zakaj so bili pred tednom dni v temi, so pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo. Glavna cesta skozi Kidričevo je ena izmed prometno bolj obremenjenih, saj je povezava med dvema mestnima središčema, Ptujem in Slovensko Bistrico, ter industrijskim Kidričevim med njima. Republiška direkcija za infrastrukturo (DRSI) je vzporedno z gradnjo nove kidričevske obvoznice obnavljala tudi šestkilometrski odsek obstoječe regionalke, ki so jo prep-lastili ter na novo uredili križišča z lokalnimi cestami: za Njiverce, Kidričevo, Kungoto, na obvoznico in h gramoznici Pleterje - gradbeni del. Tri križišča so opremili s semaforji, da bi zagotovili višjo stopnjo varnosti v prometu. Še posebej je bilo v preteklosti nevarno križišče za Kungoto, kjer je ugasnilo več življenj voznikov. V okviru modernizacije ceste, ki je veljala 4,2 milijona evrov, je DRSI naročila sema-forizacijo križišč. Boljša rešitev bi bila ■ V «V V»I v kroziščih Nekateri so bili sicer mnenja, da semaforji niso najprimernejša rešitev. Ker je prostora ob cesti veliko, Nedelovanje semaforjev je voznike presenetilo, zato se je marsikdo v križišču zmedeno odzval. bi lahko uredili krožišča ali pa Kun-goto in Kidričevo povezali s podvozom ali nadvozom. To bi sicer stalo več kot semaforji, a bi verjetno za varnost udeležencev in pretočnost prometa prineslo več pozitivnega. Kakorkoli, semaforji stojijo in so v uporabi, ali so učinkoviti, bodo pokazale izkušnje čez čas. V križišču za Kungoto se je sicer pri semaforjih zgodila prometna nesreča, še preden so jih uradno predali v uporabo. Pred tednom dni so bili semaforji na glavni kidričevski cesti v senci, kar je marsikaterega voznika zmedlo, saj ni znal oceniti, ali semafor ne dela ali pa nanj zaradi močne sončne svetlobe ne vidi dobro. Semaforji so bili v okvari, so povedali na DRSI, ki je upravljavec državne ceste. Razlog okvare so bila neurja, ki so povzročila izpad električnega napajanja. Semaforji niso delovali od srede do petka pozno zvečer, ko so jih vzdrževalci popravili. MZ Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 28. julija 2023 Juršinci • Gradnja kolesarske steze skoraj končana Osem kilometrov kolesarke z brvjo čez Pesnico Občina Juršinci končuje gradnjo kolesarskih stez. Asfaltirati je treba samo še priključke na novozgrajeno brv čez Pesnico. Na kolesarski stezi so že tudi zarisali talne označbe. Čeprav steza ni v celoti končana in tehnično pregledana, dejansko je gradbišče Jo kolesarji že uporabljajo. „Izvajalci so zelo zasedeni, obljubili so nam, da bodo manjkajoča odseka, gre za nekaj deset metrov, asfaltirali te dni. Drugače pa je treba ob stezi namestiti prometne znake, čaka nas urejanje brežin, bankin in priključkov na kmetijska zemljišča. Po spomla- danski povodnji, ko se je dvignila podtalnica, smo imeli gradbišče kolesarke v Mostju pod vodo. Sreča v nesreči je bila, da se je to zgodilo, preden bi bila steza zgrajena. Tako smo imeli možnost, da smo dodatno nasuli gramoz in nivo dvignili. Celotni del v Mostju m' t! tudi 5H i Sobivanje med kolesarji in traktoristi Občina Juršinci ni edina v spodnjepodravskem okolju, ki bo na kolesarski stezi dovoljevala promet traktorjev in kmetijske mehanizacije. Enaka praksa je tudi v občini Kidričevo, na kolesarski stezi proti Lovrencu. Župan Anton Leskovar je povedal, da se kombinirani promet odvija umirjeno, izkušnja je pozitivna, z nobene strani ni težav. „Kmetje imajo po končanem delu 24 ur časa, da stezo za seboj počistijo, kar tudi naredijo in težav nimamo." Da s takšnim sobivanjem na prometni površini, torej kolesarjev in traktoristov, ni nič narobe, so razložili tudi na republiški Agenciji za varnost prometa (AVP). „Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah določa, da se uporaba kolesarske poti ali steze za druga vozila označi z dopolnilno tablo. Za udeležence cestnega prometa, ki jim je dovoljena uporaba kolesarske poti ali steze, veljajo pravila o prednosti, ki veljajo tudi sicer. Torej tako za tiste, ki vozijo po tej površini, kot za tiste, ki jo prečkajo." Na AVP so pozdravili tudi intenzivnost gradnje kolesarskih stez v minulih letih, saj se s tem povečuje stopnja varnosti kolesarjev. So pa tudi opozorili, da se steze ne gradijo za to, da bi kolesarji še naprej vozili po cestah ob njih. „Dobro in pravilno zastavljen projekt je ključnega pomena," so med drugim poudarili v odgovoru na naša novinarska vprašanja. smo povišali, za nasutje pa porabili tisoče m3 materiala, zaradi česar so nastali dodatni stroški. A če smo imeli gradbišče odprto in je po-vodenj v naravi pokazala, do kod pride voda, je bilo smotrno teren dvigniti. Ocenjujem, da smo višino kolesarske steze sedaj dvignili tako visoko, da voda na nanjo več ne seže. Razen res morda v ekstremih primerih, vendar bi bile takrat pod vodo tudi druge ceste," je pojasnil juršinski župan Robert Horvat in izpostavil, da je več kot zadovoljen, da je Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) čez Pesnico zgradila brv. „Kazalo je, da brvi še nekaj let ne bo. Izrecno je treba poudariti, da je nekdanji župan Alojz Kaučič napel vse moči, da je DRSI brv zgradila in imamo kolesarko povezana oba bregova. Zbrana imamo soglasja vseh lastnikov, ki dovoljujejo gradnjo, izvedene so izmere, sedaj čakamo samo še odločbe geodetske uprave, ki bodo podlaga za nakup teh zemljišč. Tehnični pregled kolesarske steze bi predvidoma imeli septembra, dokumentacijo zanj pripravljajo." ■ vt v • | • Jursincani bi s kolesarkami nadaljevali Z izgradnjo kolesarskih povezav se bo regiji bistveno povečala varnost kolesarjev. Od Juršincev do Ptuja je bilo doslej možno kolesariti le po glavni cesti, sedaj bosta podeželska slovenjegoriška občina in mesto povezana s kolesarsko stezo. „Z vidika varnosti je to izjemno pomembna pridobitev. Želja je, da bi gradnjo kolesarskih povezav nadaljevali proti Gomili in Sv. Juriju. Gradila bi država, vendar so nam nakazali, naj s projektiranjem počakamo. Kolesarska povezava do Sv. Foto: MZ Kolesarska steza je projekt, ki izboljšuje kakovost življenja na podeželju in zagotavlja večjo stopnjo prometne varnosti. se že dogaja. V izogib temu bodo na mestih, kjer bo to možno, postavili stebričke, ne izključujejo tudi nadzora. Zakaj so bile na stezi glinene leteče tarče V začetku julija so kolesarje, ki novo stezo v Juršincih že uporabljajo, zmotile glinene leteče tarče - glinasti golobi z bližnjega strelišča. „Del kolesarke smo zaradi strelskega tekmovanja zaprli in uredili obvoz, v nedeljo zvečer po prireditvi je bila steza očiščena. Lovci so sicer teden dni pred tekmovanjem v streljanju na glinaste golobe organizirali trening s preizkusom strelišča in naprav. Takrat kolesarske steze res niso počistili. Imajo pa lovci namen strelišče spremeniti in glinene leteče tarče v smeri kolesarke več ne bi poleta-vale. Strelska tekma bo v začetku julija, v soboto in nedeljo, kar bo tradicionalna prireditev naše lovske družine. Dva dni, ko je tekma potekala, je bil obvoz na kolesarki urejen. V nedeljo zvečer po tekmi je bila steza pometena in oprana." Mojca Zemljane Župan Juršincev Robert Horvat je zadovoljen, da bo občina kmalu povezana s kolesarsko stezo vse do Ptuja. „Kdo v Sloveniji si je pred 20 leti predstavljal, da bomo po državi zgradili toliko kolesarskih stez. Nedvomno je to prispevek k večji prometni varnosti." Jurija bi bila res super, saj je od tam že zgrajena steza do Radencev, drugi krak pa gradijo proti Cerkve-njaku. Prav tako bi bilo smotrno, da bi enkrat v prihodnosti juršinsko kolesarko povezali z občinami Dornava, Markovci in Gorišnica." Avtomobili in štirikolesniki na kolesarko ne sodijo Na nekaterih delih kolesarske steze v Juršincih bo vožnja dovoljena tudi za traktorje, saj drugače dostop do kmetijskih zemljišč ne bi bil mogoč. „Ne vidim težave, da se kolesarji in traktoristi ne bi mogli srečati oziroma se drug drugemu izogniti. Ocenjujem, da bo več traktorskega prometa v obdobju obdelovanja površin in spravila pridelka. Treba bo najti kompromis, brez potrpežljivosti ne bo šlo. Po večjih delih, na primer spravilu pridelkov, bomo bdeli nad tem, da bo steza očiščena in varna," je navedel župan Horvat in dodal, da si na stezi ne želijo prometa osebnih vozil in vožnje s štirikolesniki, kar Trnovska vas • Na bankomatu večkrat ni mogoče dvigniti denarja Kriva naj bi bila tehnična okvara Ker bankomat, ki je postavljen v steno zdravstvenega doma, zadnje čase večkrat ni delal, so se občani zbali, da ga bodo izgubili. Anketa o obveznem članstvu v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob prenovi kmetijske zakonodaje preverja obvezno članstvo kmetov v Kme-tijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Vse člane zbornice, kmetovalce in drugo zainteresirano javnost vabimo k izpolnjevanju ankete na povezavi: https://www.1ka.si/ClanstvoKGZ ali na spodnji QR-kodi. Po občini so se namreč razširile govorice, da Nova KBM, ki je v začetku leta postala članica Skupine OTP, nima več interesa, da bi imela bankomate v majhnih občinah, zato bo zaprla tudi trnovskega. Kot je znano, se je to v preteklosti že marsikje zgodilo, in to tudi v neposredni bližini Trnovske vasi. Tako se je Nova KBM spomladi 2019 odločila, da zaradi nerenta-bilnosti iz svoje poslovne mreže umakne bankomat v Vitomarcih, a jim ga je tam z močno angažiranostjo vodstva občine in peticijo občanov nato vendarle uspelo ohraniti. Kar pa kasneje ni uspelo na Destrniku, kjer so brez bankomata ostali jeseni 2020. Je zdaj na vrsti še trnovski, se sprašujejo občani in številni uporabniki bankomata v tranzitu, čeprav rentabilnost tega bankomata gotovo ni vprašljiva? Čeprav na Novi KBM pravijo, da so odpravili tehnično okvaro na trnovskem bankomatu, jim to očitno še ni uspelo, saj bankomat še vedno ne deluje. Ali bankomat pogosto ne dela zato, da bo banka imela razlog, da ga ukine, če ne bo prinašal prome-ta?Nikakor ne, so nam v ponedeljek zagotovili v Novi KBM. »Ban-komat v Trnovski vasi je bil zaradi večje tehnične okvare nedavno v popravilu dlje časa od pričakovanega, vendar zdaj spet deluje in ostaja na tej lokaciji. Prav tako ta čas ne načrtujemo ukinitve banko-mata v Vitomarcih.« Da bankomat ostaja na tej lokaciji, je seveda odlična novica za ob- čane, ob tem pa bi bilo dobro, da bi tudi deloval. Kajti denarja na njem še vedno ni mogoče dvigniti, kar je razvidno tudi iz obvestila na zaslonu. Tehnična okvara torej očitno še ni odpravljena. SD Foto: MZ Foto: MZ Foto: SD petek • 4. avgusta 2023 Podravje Štajerski 5 Podravje • Najtežje leto v zgodovini samostojne države Toliko klicev na pomoč kot letos lani ni bilo Vreme je pogosta tema pogovorov, še posebej letos. Za opis posledic prepogostega divjanja in besnenja vetra, dežja in toče počasi že zmanjkuje besed, škoda obsega desetine milijone evrov, ptujska izpostava za zaščito in reševanje pa pripravlja že peto ocenjevanje škode v zgolj treh mesecih. »Zgolj v zadnjih desetih dneh smo zabeležili skoraj 1.000 posredovanj, od tega več sto na strehah. Skorajda ni dneva v juliju, ko katera izmed ekip gasilcev ne bi bila na terenu,« je dejal vodja ptujske izpostave Dragomir Murko. Direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek pa je dejal: »Leto 2023 je najtežje leto v zgodovini Slovenije, takšnih škod še nismo doživeli.« O ocenah škode v Podravju Dragomir Murko za zdaj še ne more govoriti, saj da šele pripravljajo sklep za začetek sicer že petega ocenjevanja škode. »Prav tako je bila poškodovanost območij izjemno različna, v zadnjih dneh je bilo prizadeto predvsem območje Trnovske vasi in Vitomarcev. V primerjavi z Vojnikom in Novo Cerkvijo pa smo kljub vsemu še imeli srečo, čeprav je bilo tudi pri nas od maja do danes poškodovanih več kot 500 objektov.« Število intervencij v letu 2022 in v prvih sedmih mesecih letos Foto: PGD Majšperk Gasilci v Majšperku so podobno kot druga gasilska društva do začetka julija letos zabeležili več intervencij kot v celotnem letu 2022. Foto: PGD Zgornja Bistrica Zgolj v torek so na območju Slovenske Bistrice občani gasilce na pomoč poklicali 29-krat. Veter je podiral drevesa in odkrival strehe. Škoda, kot je še ni bilo Škoda je večmilijonska, zgolj intervencijski stroški, torej stroški folije, protipoplavnih vreč in aktivnosti v povezavi z zagotovitvijo prevoznosti cest, bodo v Podravju obsegali okrog dva milijona evrov. Najprej je sadjarje prizadela spomladanska pozeba, ki je zdesetkala pridelek sadja, nato so sledile majske poplave in zaradi obilnega deževja uničujoči plazovi, za nameček pa so julija kmete prizadela še neurja s točo in vetrom. »V sedmih mesecih letos je v povprečju padlo 930 mm padavin, to je običajna letna količina padavin. Po res grobih ocenah je bilo ob prvih večjih nalivih poplavljenih 23.370 ha kmetijskih površin, nastala škoda pa je dosegla okrog 11 milijonov evrov. Neurje s točo in močo je prizadelo dodatnih 5.424 ha, nastalo škodo pa ocenjujemo na 10,5 milijona evrov. K temu je treba prišteti še 500 plazov. Čez palec ocenjujemo, Gasilska zveza 2022 do julija 2023 Markovci - Cirkulane - Zavrč 17 55 Majšperk 38 44 Kidričevo 51 23 Lenart 131 247 Ormož 157 184 Ptuj 285 183 Juršinci 20 29 Dornava 15 24 Slovenska Bistrica 292 252 Središče ob Dravi 22 20 Videm 58 71 Trnovska vas 7 29 Starše 27 37 Destrnik 6 16 Gorišnica 33 58 Skupaj 1159 1272 da je na območju našega zavoda škode več kot 22 milijonov evrov,« je povedal Rebernišek. Nekateri kmetje na robu obupa Direktor ptujskega kmetijskega zavoda pravi, da skorajda ni območja, ki ga od pomladi letos ne bi prizadele vremenske neprilike, kljub temu pa je izpostavil območje Trnovske vasi. »Nekatere kmete so maja prizadele poplave, tako da so s koruzo posajena polja preorali in jih na novo zasadili, sedaj pa jim je pridelek vzela še toča. Nekateri so resnično obupani.« Spet drugi se sprašujejo, kako s polj pospraviti pridelek. Vsaj petina, če ne tretjina pšenice še ni po-žete, saj so nenehne padavine žetev zaustavile. »Sedaj se že pojavlja vprašanje kakovosti in smiselnosti Vir: Spin žetve, kajti ponekod je pšenica že začela kaliti,« opaža Rebernišek. Nekateri kmetje so zaradi poplav ostali brez odkosa travinja, izjemne težave imajo tudi pri sušenju krme. Močno prizadet je tudi pridelek buč, ki so ponekod zaradi moče in nizkih temperatur slabše vzklile, sedaj pa jih je obtolkla še toča. Ledene kroglice so sejale škodo še na trajnih nasadih, ki niso obvarovani s protitočnimi mrežami, na vinogradih. »Škoda je bistveno večja kot lani. Lani je bila katastrofalna, letos še bolj, ob tem da so še odkupne cene nižje, kar bo drastično poslabšalo položaj nekaterih kmetij.« Rešitev, meni Rebernišek, bi bilo sprejetje interventnega zakona ter pomoč najbolj prizadetim kmetijam z zmanjšanjem ali odpisom plačila prispevkov. Mojca Vtič Videm • Gradnja lagune s pokopanimi plastičnimi loparji in odpadki Ekološki otok ali ekološka bomba Regulacija več kot osmih kilometrov potoka Polskava seje začela januarja lani. V dobrem letu in polje bila struga poglobljena, zgrajeni novi mostovi, brvi, a dela je še precej. Med drugim izvajalec VGP Drava Ptuj na območju nekdanje struge v Lancovi vasi gradi nišni ekološki otok oz. laguno. Svetnik Žiga Škrabl pa ob tem opozarja, da bi morala občina ali država najprej pregledati in po potrebi sanirati to območje, kije vrsto let služilo za odlagališče. Urejanje potoka Polskava se bliža koncu. Na območju gradnje ekološkega otoka pa je možno videti nedavno odvržene steklenice in plastenke, pa tudi odpadke, ki so na tem območju že zagotovo dalj časa. Foto: MV »Želel bi, da se ta stara struga sanira, očisti in šele nato zasipa z materialom. Ekološka katastrofa je že sedaj, vendar jo je še možno sanirati. Če bodo morebiti strugo zasipali, bo ekološka katastrofa očem nevidna, a problema se ne bomo niti dotaknili, česar si seveda ne želim, saj bo potem spet potrebno veliko energije in časa, ko bodo stroji odšli iz tega območja, da bodo prišli nazaj,« pravi Škrabl. Stara struga je, kot pravi domačin, vrsto let služila za odlagališče najrazličnejših odpadkov. Še danes so ob robu gradbišča vidni plastični loparji in loparji za badminton, pa plastični lončki za rože, večji kosi odpadnega gradbenega materiala ... A z Direkcije za vode, ki je naročnik projekta na tem območju, odgovarjajo: »Izvajalec del na omenjeni lokaciji ob potoku Polskava nas je seznanil, da pri izvedbi (izkopu) velike ekološke niše ni bilo najdenega črnega odlagališča. Ponekod je bila pri izkopu najdena manjša količina gradbenih odpadkov (od- padni beton), ki je trenutno locirana na začasni gradbiščni deponiji in bo po končani izvedbi del predana pooblaščenemu prevzemniku gradbenih odpadkov, za kar bodo pridobljeni ustrezni evidenčni listi.« Tudi župan Brane Kolednik je dejal, da jih podjetje o morebitnem divjem odlagališču ni obvestilo, ter dodal, da je odlagališče dolžan sanirati lastnik zemljišča. Videmski svetnik Škrabl pravi, da je nad neodzivnostjo razočaran. »Glede na izjave se zdi, kot da odlagališča nikoli ne bi bilo. A to ne drži, odlagališče je bilo na tem območju, saj so odpadki vidni še danes. Morda res niso v celoti na zemljiščih, kjer se izvaja projekt, vendar se neposredno dotikajo nove lagune. In morali bi ukrepati sedaj, dokler so stroji še na tem območju.« Glede na to, da se gradbena dela že bližajo koncu in laguna oz. niša dobiva svojo končno obliko, ni pričakovati, da se bo ponovno prečesalo drobovje tega območja. Potok Polskava je bil reguliran konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, v letih 1998 in 2010 pa je ponovno pokazal, koliko škode lahko povzroči sicer miren vodotok. Mojca Vtič Prlekija • Dela prevzela Komunala Ormož 1,2 milijona evrov za sanacijo plazu Županja občine Ljutomer Olga Karba in direktorica Komunalnega podjetja Ormož Pavla Majcen sta podpisali pogodbo za sanacijo plazu na lokalni cesti Radoslavci-Gomila in pod hišo v Moravcih v Slovenskih goricah 138. Foto: NS Pogodbo sta podpisali ljutomerska županja Olga Karba (levo) in direktorica KP Ormož Pavla Majcen. Na območju plazu se že več let pojavlja nestabilnost terena, ki se kaže v poškodbah na cestišču in na bližnjem stanovanjskem objektu. Cesto so sicer že nekajkrat neuspešno sanirali. V letu 2020 je Občina Ljutomer naročila idejno zasnovo za sanacijo plazu, dve leti pozneje še projektno dokumentacijo. Projekt predvideva sanacijo plazu s sidrano pilotno steno na območju ceste in sanacijo oziroma stabilizacijo hiše skupaj z izvedbo globinskega odvodnjava-nja pobočja za doseganje ustreznega faktorja varnosti proti porušitvi pobočja. V ta namen so bile predhodno izvedene tudi terenske raziskave z geomehanskim vrtanjem ter inženirsko geološko kartiranje plaza. Izdelanih je bilo devet vrtin globine 12 oz. 15 metrov. Občina Ljutomer je javno naročilo za izbiro izvajalca gradbenih del objavila na portalu javnih naročil, ponudbo pa je oddalo le Komunalno podjetje Ormož za vrednost 1.197.481 evrov. Višina nepovratnih sredstev znaša 969.511,47 evra. Po podpisu izvajalske pogodbe sledi uvod v delo. Dela bodo predvidoma končana konec oktobra letos. Na novo bodo uredili tudi cestišče ter površinsko in globinsko odvodnjavanje terena. NS 6 Štajerski V središču petek • 28. julija 2023 Haloze • Če si ob cesti do optike brezplačno, sicer si izkop plačaj sam y Domačini iz Zetal: »Gradnja optike poteka po navdihu »Če smo enakopravni pri davkih, potem naj bomo tudi pri dostopnosti do optičnega omrežja. Če imamo enake dolžnosti, imejmo še enake pravice,« pravi Ivan Bedenik iz Žetal. Njegovemu mnenju pritrjujejo številni domačini, tudi Silvo Korez. »Sem skorajda v centru Žetal, pa me ni na nobenem seznamu za gradnjo optičnega omrežja. Nekateri imajo pogodbe, drugi soglasja, nekateri nič. Nihče nič prav ne ve, nihče ne odgovarja. Ob tem ne razumem, da so vsi sosedje upravičeni do priključka, mi pa ne, smo kot Blejski otok,« je kaos na terenu povzel Korez. Hiša Silva Koreza je okrog 700 metrov oddaljena od glavne regionalne ceste oz. po cesti slaba dva kilometra iz centra Žetal. O gradnji optičnega omrežja je slišal od sosedov, in ko je kontaktiral izvajalce, je ugotovil, da njegov hišni naslov ni predviden za priklop. »Nihče ni prišel vprašat, ali smo zainteresirani za priklop, in ko sem slišal za začetek gradnje, sem klical na podjetje in doživel šok, da mi za priključitev nismo predvideni. Zahteval sem odgovor, zakaj ne, a odgovor je bil: 'ker pač tak je'. Občutek imam, da je glavni projektant bagrist.« Korezu je Rune ponudil možnost, da mu priskrbijo kabel in cev, vse ostalo, torej od služnosti do izkopa pa mora opra- viti sam, nato pa seveda še plačati priklop. »Nisem nor, da bi plačal več tisoč evrov za optično omrežje, medtem ko nekaterim ni treba niti evra. Menim, da je tudi občina delno sokriva, saj se obnaša, kot da se je optično omrežje ne tiče, čeprav je izgradnja optičnega omrežja največji projekt zadnjega obdobja. Ob tem v podjetju Podgorce Zbrani Žetalčani pri Silvu Korezu opozarjajo na anomalije pri gradnji optičnega omrežja. Želijo najpomembnejših projektov v zadnjem obdobju in najverjetneje edina priložnost, da bo tudi njim Haloze bodo z nekomercialnim delom razpisa pokrite izjemno simbolično. Vse preostale priključke bodo občani očitno morali (drago) plačati, če jih bodo želeli. pravijo, da gre za zasebni projekt, vendar pa navsezadnje Rune operira z evropskim denarjem. Prav tako pogoj, da zgradijo 80 % priključkov, pomeni, da bodo izpadli tisti, ki že sedaj niso imeli možnosti.« Tisoče evrov za en priključek?! Brez priključka bi ostali tudi Kodričevi iz Čermožiš, ki čeprav nimajo mobilnega in ne internetnega signala, niso uvrščeni na seznam belih lis, ki jih je pred leti pripravilo kmetijsko ministrstvo. »Otroka sta morala v času covida, šolanja na daljavo, živeti v Mariboru, saj sicer ne bi opravila šolskih obveznosti.« Da ne bi zakonca zamudila optičnega vlaka, sta preklicala vse številke, pravita. »Klicala sva vse od Poncija do Pilata, a do pravih informacij nisva prišla, enostavno nisva bila vključena v načrt izgradnje. Nato sva prejela ponudbo, da nam izvajalci podjetja Rune izkopljejo jarek do našega naslova, seveda za plačilo. Predračun je bil v višini 5.400 evrov za okrog 700 metrov jarka; če bi bilo kopanje zahtevnejše, torej da bi bilo na trasi kamenje, bi bil predračun še enkrat višji. Pogodili smo se, da si jarek izkopljeva sama, oni dajo cevi in trak, seveda pa še plačava priklop. Jarek je izkopan, cevi in trak sva prejela. PO dolgem čakanju pa sva v roke vendarle prejela tudi pogodbo.« Do izvajalcev je pristopil tudi Ivan Bedenik, ki jih je vprašal, zakaj do njegovega naslova ne nameravajo položiti optike. »Eden izmed delavcev, ki je razumel moje vprašanje, je odvrnil: 'Više od 200 metara ne kopljemo.' Sprašujem se, ali smo Haložani najbogatejši državljani, da si bomo še optiko sami gradili? Ob tem pa se uničuje tudi infrastruktura, ki smo jo sami gradili. Zaradi podbojev cest je marsikje že dvignilo asfalt. Ne vem, ni kontrole, delajo, Foto: MJU Podravje, Slovenija • Vlada posega v oskrbo s pitno vodo in druge komunalne dejavnosti Vodovode bi podržavili, režijske obrate pa ugasnili Vlada spreminja zakon o gospodarskihjavnih službah varstva okolja, ki bi med drugim pristojnost oskrbe s pitno vodo prenesel na državo, ukinjali bi režijske obrate. Občinarji s predlogom zakona, jasno, niso zadovoljni. V Skupnosti občin Slovenije (SOS) so poudarili, da je predlog zakona zasnovan v duhu očitne tendence po krepitvi državne centralizacije, kar se najbolj očitno kaže prav pri poskusu podržavljenja oskrbe s pitno vodo. „Oskrba s pitno vodo je doslej veljala za izvirno pristojnost občin, sedaj predlog zakona govori o tem, da bo država prenesla to nalogo z države na občine. To nedopustno krši zagotovljen položaj lokalne samouprave, pa tudi sodišče je že v preteklosti večkrat potrdilo, da gre za izvirno pristojnost občin in izrazito lokalno zadevo. Tako da je tak poseg, tudi z vidika nujnosti implementacije 70. a-člena Ustave RS, nerazumljiv." „Če pa bi že po novem govorili o preneseni pristojnosti, je Ustava RS jasna - vsakemu prenosu nalog mora slediti tudi ocena in prenos finančnih sredstev. Finančnih sredstev predlog zakona ne obravnava, prav tako se o tem nismo pogovarjali z ministrstvom, ker takšnih ocen nimajo. Z vidika lokalnih skupnosti ni jasno, zakaj na državnem nivoju poskušamo sprejemati politike, ki predstavljajo tako grobe posege v sicer dobro delujoče sisteme, očitno brez resnega načrta, kako naj bi odslej sistem deloval, kdo bo odgovoren za kakšno nalogo in kdo bo kril stroške teh posegov," je pojasnila generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar. Kodrič: »Razblinili bi marsikateri današnji dvom« Župan občine Majšperk Sašo Kodrič je dejal, da predlog zakona določa, da bi bila po novem vodooskrba državna javna služba, vendar kot prenesena naloga na občine. „Morda nam res jemljejo izvirno pristojnost, vnašajo pa tudi določen red s tem, ko zahtevajo, da vodooskrbo izvaja javno podjetje. S tem bi bil odpravljen marsikateri dvom, o katerih (pre)pogosto govorimo na kolegijih županov ter na občinskih svetih. Iz tega razloga sem naklonjen tej spremembi, ki pa mora imeti za posledico tudi pozitiven finančni učinek na vse uporabnike, niti približno podražitev, prej pocenitev. Vodooskrbo bi lahko zagotavljalo le javno podjetje ali javni zavod. To bi imelo za posledico prestrukturiranje podjetja, ki ima sedaj koncesijo na tem področju (KP Ptuj) ali pa bi občine ustanovile novo (javno) podjetje. Za nas to ne pomeni bistve- Zakaj predlagajo ukinitev režijskih obratov in kateri so razlogi, da bi gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo prenesli na državo, smo vprašali Ministrstvo za naravne vire in prostor. Do zaključka redakcije odgovora nismo prejeli. nih sprememb, ker imamo že zdaj podeljeno koncesijo." Majšperški župan Kodrič ideje o ukinit- vi režijskih obratov ne podpira, saj so ti dobro organizirani, na terenu operativni in učinkoviti. Se pa strinja, da bi si občine z odloki morale jasneje določiti naloge, kriterije ter odgovornosti opravljanja javne službe, tudi v okviru režijskih obratov. Foto: CG petek • 28. julija 2023 V središču Štajerski TEDNIK 7 bagrista« S1 Ki Foto: Rune kar želijo. Če gre za evropska sredstva, bi morali imeti vse črno na belem, kot je pri ostalih razpisih. To pa je mešetarjenje.« V Majšperku zahtevajo sestanek na ministrstvu Tudi na območju Stoperc, torej v občini Majšperk, kjer je postavljeno vozlišče za optično omrežje in kjer so se dela najprej začela, je nejasnosti več kot odgovorov. »Nimamo podatkov, kje potekajo trase, kdo vse je vključen. Četudi smo z izvajalci organizirali javno predstavitev, kjer je bilo zagotovljeno, da so določeni naslovi vključeni v izgradnjo, se je nato izkazalo, da to ne drži. Na občini imamo občutek, da projektiranje poteka sproti. Prebivalce mirimo, da dokler so še izvajalci na tem območju, na tem projektu še ni ničesar zamujenega. Bomo pa zagotovo po do- Razpisi in sredstva za gradnjo optičnega omrežja Prvi razpis Drugi razpis Tretji razpis Zaključek razpisa Julij 2020 September 2021 September 2021 Marec 2022 Območje Podravska statistična regija sklop B: Cirkulane, Destrnik, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Makole, Ormož, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Sveti Tomaž, Videm, Zavrč in Žetale Sklop C: Benedikt, Lenart, Cerkvenjak, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Sveta Ana, Sveta Trojica, Sveti Andraž ...* Ormož in Sveti Tomaž** Razpoložljiva sredstva 4.581.600 € 1.336.100 € 1.279.400 € 97.100 € Izbran izvajalec Runetec Runext / Infratel Dodeljena sredstva 4.348.257 € 1.100.800 € / 84.677 € Rok za zaključek 30. 8. 2024 30. 8. 2025 / 30. 8. 2025 FOTO: Mojca Vtič si enakopravno obravnavo, obveščenost, saj se zavedajo, da je gradnja optičnega omrežja eden zagotovljen dostop do spleta in televizijskih storitev. pustniškem predahu sedli za skupno mizo na ministrstvu,« je dejal župan Majšperka Sašo Kodrič. Poudaril pa je, da je občina po zakonu dolžna zagotoviti oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odplak, ele-ktro in telekomunikacijska omrežja pa niso domena občine. Ponovili je, da občina ne more vlagati v zasebna omrežja, čeprav so tudi tokrat z Rune odgovorili, da v primerih, ko priključki naj ne bi bili finančno rentabilni, obstaja možnost dogovora tako z naročniki ali posamezno občino o drugih rešitvah. »Gre za zavajanje,« je jasen Kodrič. Glede izpuščanja določenih naslovov pa je dejal: »Naša zahteva je, da Rune pri gradnji optike, če ne gre drugače, skuša optični kabel napeljati preko elektrovo-dov Elektra Maribor, ali da odkupi cevi Telekoma, ki so že vsaj dve desetletji pod zemljo, tretja možnost bi lahko bila, da si posameznik jarek izkoplje sam, vendar da Kmetijsko ministrstvo je v minulih letih objavilo tri razpise za gradnjo širokopasovnega omrežja na območju belih lis, ki so jih določili na podlagi analize testiranj tržnega interesa in obstoječega stanja omrežij elektronskih komunikacij. *... Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Oplotnica, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Sveti Jurij in Šentilj **Tretji razpis je bil razdeljen na sklope po občinah, med drugimi Cirkulane, Destrnik, Kidričevo, Lenart, Majšperk, Makole, Ormož, Podlehnik, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slov. goricah, Sveti Andraž, Sveti Tomaž, Videm, Zavrč, Žetale. Vloga je bila vložena le za v tabeli navedeni občini Ormož in Sveti Tomaž. mu je v tem primeru strošek obračunan pri priključnini, šele zadnja opcija bi morala biti, da bi nekoga izpustili.« Gradijo tam, kjer se • • • I v jim izplača Žetalčani tako opozarjajo na neenakopravnost. »Če je za nekatere strošek optike le priključitev, torej 150 evrov, potem naj bo za vse enako. Ob tem optika ni več nadstandard, je nuja in tudi tisti, ki bi živel na vrhu Donačke gore, bi jo moral imeti, enako kot vodovod,« je jasen Korez. Z Rune pa odgovarjajo, da vključenost naslovov t. i. sivih lis določajo na podlagi ekonomske upravičenosti. »V primeru na- slovov, ki jih sami ne moremo pokriti, ker niso rentabilni, obstaja možnost dogovora tako z naročniki ali/in posamezno občino o drugih rešitvah. Kakšne te rešitve so, pa je odvisno od primera do primera.« Je podjetju Rune zmanjkalo denarja? Glede na potek gradnje optičnega omrežja se domačini tudi bojijo, da je projekt finančno nasedel, da je podjetju zmanjkalo denarja. »Bojim se, da zvonimo po toči. Da jih nekega dne naenkrat ne bo več, da nihče ne bo za nič odgovarjal. Žal Rune ni družinsko podjetje, temveč namensko ustanovljena firma,« še pravi Korez. Toda iz Rune bojazni domačinov zanikajo. Pravijo, da je podjetje Rune Enia infrastrukturni operater, ki ga financira zasebni sklad CEBF - Connecting Europe Broadband Fund, ki vlaga v projekte izgradnje odprtega dostopovnega omrežja na območju Evrope. »Projekt RUNE ima tako zagotovljena sredstva za izvedbo projekta, in sicer jih je zagotovil zasebni sklad CEBF ter štiri večje evropske banke. Kot zasebna investicija smo finančno racionalni in žal vseh naslovov ne priključimo na nobeni lokaciji. Se pa vedno trudimo, da bi čim več prebivalcem na podeželskih območjih zagotovili dostop do širokopasovnega omrežja.« Mojca Vtič Foto: CG, MZ Zupani Sašo Kodrič, Robert Horvat in Milan Gabrovec Zupani so enotni v mnenju, da so občinski režijski obrati kakovostni in nujni, zato so proti njihovemu ukinjanju. Ne strinjajo pa se v razmišljanju, ali naj država vodooskrbo prevzame v svoje roke ali naj ostane v rokah lokalnih oz. regijskih (komunalnih) podjetij. vostno skrbela za celotno oskrbo s pitno vodo." Ptujska županja s predlogom ni konkretno seznanjena V kabinetu županje mestne občine (MO) Ptuj Nuške Gajšek so povedali, da županja s predlogom osnutka sprememb Zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja ni konkretno seznanjena, zato vsebine tudi ne more komentirati. „Ko bomo prejeli konkretni uradni predlog, ga bomo v mestni upravi preučili in potem podali ustrezen komentar," so sporočili iz županjinega kabineta. Za stališče smo vprašali tudi vodstvo občine Ormož. Direktorica občinske uprave Milena Debeljak je dejala, da ukinitev režijskih obratov po njihovem mnenju ni ustrezna rešitev, saj so se izkazali kot najracionalnejša in cenovno najbolj primerna oblika izvajanja javnih služb; predvsem pri manjših sistemih. Ormožani se prav tako ne strinjajo s predlogom podržavljanja oskrbe s pitno vodo, svoje pripombe na predlog zakona so zakonodajalcu že posredovali. Mojca Zemljarič V izrednih situacijah se pokaže dejanska vrednost lastnega obrata Enakega mnenja o režijskih obratih je župan občine Juršinci Robert Horvat. „Zagotovo se ne strinjamo, da bi se režijski obrati ukinili. Z njimi opravimo veliko manjših del na cestni in komunalni infrastrukturi, obenem so dela opravljena veliko ceneje. V neurjih se je pokazalo, da bomo v resnici potrebovali vedno več takšnih lastnih služb, ki bodo hitro odzivne in v najkrajšem možnem času odpravile morebitne prepreke ter poškodbe na cestah in drugod. Ko so neurja, konce-sionar ne more zagotoviti dovolj kadra, da bi povsod lahko opravil vsa potrebna dela pravočasno. Glede predloga, da se podržavi pitna voda, pa menim, da ni pomembno, kdo podeljuje koncesijo, občina ali država, važno je, da občani dobijo dobro, zdravo pitno vodo po vzdrževanem in kakovostnem omrežju. Vprašanje pa je, ali je dobro, da zanemarimo vse vaške vodnjake in druge vire vode, saj nam v primeru kakšne večje naravne ali druge nesreče lahko ti vodni viri koristijo kot morebitna rezerva." Ukinitev režijskih obratov bi pomenila višje stroške Da so občinski obrati dodana vrednost občin, se strinja tudi župan Markovcev Milan Gabrovec. „Naša občina nima organiziranega režijskega obrata kot samostojne pravne osebe, temveč je režijski obrat del enovite občinske uprave. Režijski obrat imamo dobro opremljen, je zelo pomemben, opravlja veliko del in nalog, med drugim so to košnja trave, rezanje grmičevja, urejanje gred, parkirišč, PZA, mulčenje, okopavanje, pletje, pluženje snega in posipavanje s soljo pozimi. Zakonsko določiti, da občine ne smejo imeti režijskih obratov, bi prineslo negativni učinek, saj se bo storitev zagotovo podražila, bo pa po mojem prepričanju veliko manj kakovostna, kot je v okviru naše službe. Sem popolnoma proti temu in upam, da bomo občine še naprej imele možnost to urejati na takšen, veliko boljši in cenejši način. Kar se tiče vode, pa ocenjujem, da bi podržavljanje imelo negativne posledice, saj bi država težje kako- Foto: FB SOS Režijski obrati kot primeri dobrih praks O predlogu ukinjanja režijskih obratov na Skupnosti občin Slovenije pravijo, da ni strokovno utemeljen. Prav tako režijski obrati na terenu več ali manj delujejo dobro, zato njihovo ugašanje ne bi bilo smotrno. „Ne strinjamo se s predlogom ukinitve nečesa, kar v praksi deluje dobro. Če obstaja dvom v kakovostno izvedbo te storitve na terenu, je rešitev povečanje nadzora in ne ukinitev oblike izvajanja. Prav tako so zlasti manjše občine to obliko izbrale z razlogom ugodnejše cene izvajanja storitve, ki se bo zaradi spremembe najverjetneje za uporabnike podražila. Nezanemarljivoje tudi dejstvo, da se s tem ukinjajo delovna mesta. V Skupnosti občin Slovenije smo zahtevali, da tudi režijski obrati ostanejo ena od možnih oblik izvajanja gospodarskih javnih služb." V Skupnosti občin Slovenije so še dodali: „Predlog za ukinitev režijskih obratov so pripravljavci skušali utemeljevati z zahtevami 70. a-člena Ustave RS. Ta pravi, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države in da služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev ter da v tem delu niso tržno blago. V tretjem odstavku člen pravi, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno. Katera oblika izvajanja oskrbe s pitno vodo je lahko torej bolj neposredna kot režijski obrat, kije notranja organizacijska enota občinske uprave? Tudi s tega vidikaje torej ukinitev režijskih obratov neutemeljena." 8 Štajerski Podjetništvo petek • 28. julija 2023 Podravje, Slovenija • Zmagovalci lestvice Top 50 živilskih podjetij Perutnina Ptuj - najuspešnejše živilsko podjetje v Sloveniji Perutnina Ptuj, d. o. o., je bila razglašena za najuspešnejše živilsko Največjih 50 družb V Živilsko predelovalni industriji V letu 2022 podjetje leta 2022 po lestvici Top 50 živilskih podjetij, ki jo je pripravi- la Gospodarska zbornica Slovenije. Na tej lestvici je bilo upoštevanih 50 največjih podjetij na področju proizvodnje živil in pijač v Sloveniji, glede na celotne prihodke, ki so temeljili na nekonsolidiranih in nerevidiranih izkazih za leto 2022. Poleg prihodkov so bili upoštevani še drugi številčni kazalniki, ki so prispevali k celoviti oceni uspešnosti podjetij. Perutnina Ptuj je na tej lestvici zasedla prvo mesto glede na prihodke matičnega podjetja v Sloveniji, ki so v letu 2022 znašali 250 milijonov evrov. To predstavlja impresivno 30-odstotno rast v primerjavi z rezultati iz leta 2021. Takšna rast kaže na stabilnost in trdnost podjetja ter njihovo sposobnost uspešnega poslovanja v konkurenčnem okolju. Visoka dodana vrednost Poleg izjemnih prihodkov pa je Perutnina Ptuj prvo mesto dosegla tudi po visoki dodani vrednosti, ki je znašala 82,6 milijona evrov in je za skoraj 20 milijonov evrov višja od Pivovarne Laško Union, ki je po dodani vrednosti drugo najuspešnejše živilsko podjetje. Dodana vrednost je ključni indikator, ki kaže, koliko vrednosti podjetje ustvari znotraj svojega poslovanja in je zato odraz učinkovitosti ter konkurenčnosti podjetja. Uspeh Perutnine Ptuj je rezultat njihovega prizadevanja za inovativnost, kakovost izdelkov ter odzivnost na potrebe in želje trga. Podjetje je znano po visokih »anft hlaav pOdjMta Celotni ptihodkJ u lOtMjEtin Indeks 2022/2021 fit, «poštenih po Dodana vteMilošta iOOO EUR X PERUTNINA PTUJ d.o.o. 249.933 130,3 1.824 82.637 2 Atlantic Droga Kotinska d.o.o, 227.429 119,0 455 34.796 3 LJUBLJANSKE MLEKARNE d.o.o. 223.472 121,8 615 39,207 4 Pivovarna Laiko Union d.o.o. 192.537 113,6 513 64.936 5 ŽITO d.0.0. 134,450 136,0 636 47,886 6 INCOM d.o.o. 107.92B 110,6 579 30.486 T JATA EMONAd.o.o. 96.734 118,6 265 16.119 S CELJSKE MESNINE d.o.o. 95.879 112,9 338 10.799 9 Pa n vi ta MIR d. ti 36.070 126,6 342 12.853 ;o MLINOTEST > vodnar ^r» (21. 1. - 18. 2.) Morda je res, da vas ljudje ne razumejo, toda tega ste že navajeni. Poiščite izzive v sebi, za ljubezen bo veljajo, da vas spremljajo temperamentna in strastna čustva. Odgovorno stopate naprej po svoji poti. Na pragu usode se lesketajo novosti. Sprejmite jih z odprtimi rokami. ribi (19. 2. - 20. 3.) Užitki, užitki, užitki ... Na srečo boste ostali večni sanjači in tako bodo v tem tednu zvezde na vaši strani. Nikakor se ne boste umirili, ampak iskali vse tiste izzive, ki so vam dani. Pesimizem dajte na rob, kajti spoznali boste ljudi, ki vas lahko veliko naučijo. Sreča v službi. Vir: SURS petek • 28. julija 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO PRIVOŠČITE SI CELODNEVNO KOPANJE S KOSILOM v BIOTERMAH Mala Nedelja BIC TERME ZDRAVJE IZ NEOKRNJENE NARAVE 2 kopalni karti s kosilom za odrasle (koriščenje možno čez teden, vikend ali praznike) Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina radioPTUJ Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Sedaj je pravi Čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli 2 kopalni karti s kosilom za odrasle. Nagrado lahko prevzamete v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3. NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-naslov: Datum naročila: Podpis: Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bi!/-a naročmk/-ica mm* ^m •Sto/tTab Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 28. julija 2023 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-pošta: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. Ü ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. www.roletarstvo-arnus.si 02 788 5417 041 650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. KUPIM motor Akme v okvari ali v delovnem stanju za kosilnico Gorenje Muta. Tel. 051 376 732. PRODAM odojke mesnate pasme. Tel. 051 423 260. V NAJEM vzamem njive na Hajdini, Pobrežju, v Šturmovcih, Zg. Pristavi. Najemnina 300 €/ha. Tel. 041 881 643. NEPREMIČNINE V DORNAVI PRODAMO ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE, površine 1146 m2. Cena: 40,00 EUR/m2. Kontakt: ■SS;' » c » v 041 684 075 UP ¡"^nA* n? /A?ft RR 1A " POETOVtO UZ./OZ.UOO IO www.re-max.si/Poetovio PRODAMO starejšo kamnito hišo na Ugljenu, 75 m od glavnih plaž, manjši vrt, voda, elektrika, kanalizacija na parceli. Tel. 070 270 130. Iloua Relia www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com 1 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT profilih Radia Ptuj j*^ /RadioPtuj J V Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. PETEK. 28. iulii 00:00 08:00 08:30 09:30 10:30 12:00 13:00 14:30 18:00 19:30 20:00 21:05 21:45 23¿00 00:00 08:00 08:30 09:00 09:30 10:00 11:30 13:40 17:00 18:00 19:30 20:00 21:30 22:40 23:45 PISANA • ZABAV«ft • AKTUALNA PETEK 28. julij 7:30 Glasbena osmira (slo.) 8:00 Otroški kotiček 11. oddaja 8:35 Rimske igre 9:35Tempi -oddaja o paražporttj 1. de! 10:00Tele M 10:15 MAMBO - Plesna produkcija 2023 11:20 Čista umetnost -julij 12:00 Ptujska kronika 12:20 AnStavs 2023 12:35 Iz dežele ob Muri 63. oddaja 13:05 Pogled nazaj 13:25 Rimske igre 14:15 Tele M 14:35 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:20 Glasbena osmics (tuja) 18:50 Pomurski tednik 19:25 Pogled nazaj 19:45 Postov] o Cup 2023 20:00 Ptujska kronika 20:20 Proslavil ob 1950, obletnici Ptuja 21:35 Na obisku pri bratih Dominikancih 22:00 Ptujska kronika 22:20 CiKa umetnost-julij 23 flO Glasba za vse 00OT VIdeostrani SOSOTA 29. julij 7:30 Glasbena osmka 8.00 ptioski kotiček 11. oddaja 8:35 Sola zdravja 9:50 Koncert Pihalnega orkestra 2023 11:1Q Tempo - oddaja o panašportu 1. del 11:35 Pogled nazaj 12:00 Pregled tedna 12:30 Čista umetnost-julij 13:10 MAMBO Plesna zgodba 14:15 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:20 Glasbena osmi«. (sio.) 18:50 Pomurski tednik 19:25 Iz dežele ob Muri 63. oddaja 20:00 Pregled tedna 20:30 ArtStavs 2023 20:45 MAMBO - Plesna produkcija 2023 21:50 Kdo? 22:00 Ptujska kronika 22:20 Čista umetnost -julij 23:00 Pogled nazaj 23:20 Glasba za vse 00:10 Videostrani NEDELJA 30. julij 7:30 Glasbena osmtta ( 8:00 Otroški kotiček 11, otidaia 8:35 Proslava ob 1950. obletnici Ptuja 9:50 Rimske igra 11:40 Dobrote slovenskih kmetij 2023 12:00 Izgled «dna 12:30 Čista umetnost-julij 13:10 Pocjfed nazaj 13:30 t dežele ob Muri 63. oddaja 14:00 Tempo - oddaja o paraisportu 1. del 14:30 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:20 Pogled nazaj 18:45 Glasbena osmica (tuja) 19:15 Pomurski tednik 19:50 Mali Prim 20:00 Pregled tedna 20:30 Koncert Pihalnega orkestra 2023 21:50 Dok. film o dr. Ljudevltu Pivko 22:00 Ptujska kronika 22:20 Ari Stays 2023 22:35 Cista umetnost - julij 23:15 Glasba za vse 00:05 Videostrani PONEDELJEK 31. julij , 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Otroški kotiček 11. oddaja 8:35 MAMBO - Plesna zgodba 9:35 Tempo - oddaja O parašpoitu 1 10:00 Preglednik TV Maribor 10:25 Koncert Pihalnega orkestra 2023 11:45 Poetovio Cup 2023 12:00 Pregled tedna 12:30 Art 5tays 2023 12:45 Čista umetnost - julij 13:25 Pogled naZai 13:50 Preglednik TV Maribor 14:20 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.) 13:55 Pomurski tednik 19:30 Pogled nazaj 20:00 Pregled tedna 20:30 fe dežele ob Muri 63. oddaja 21:00 MAMBO - Plesna zgodba 22:00 Ptujska kronika 22:20 Cista umetnost - julij 23:00 Glasba za vse 23:50 Vldeostra ni ti. del PMüleWd»PgTY Tj «55986030. ;nM}pe