List delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih
Ljubljana, 13. decembra 1974 - številka 20



A "T A
JL JL xjL JtS JL juL
DELATNOSTI
V Beograd«
Broj; «37^
, /?/. M. i97Č g.	Pr
Predsednik Saveznog odbora

lili
lil*

^ klubu poslancev v Ljubljani so bila letošnjega 26. novembra prvič podeljena odličja Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije. Kot priznanje za večletno uspešno delo v sindikatih je ta odličja prejelo 37 posameznikov, medobčinski odbor sindikata v Ohp - ter časoP*sa Delavska enotnost in Prosvetni delavec.
ohnfjC’ k' ga je prejel naš časopis, je predvsem priznanje vam, našim sodelavcem - učiteljem in vzgojiteljem, ki ustvarjalno s prispevki j0,1 kuje te podobo svojega glasila. Vsako priznanje pa je tudi spodbuda, saj potrjuje, da delo ni ostalo neopaženo.
Marolt, predsednik zveznega odbora je ob podelitvi odličij poudaril: ,,Bili ste vedno v prvih vrstah - pri uvajanju novih metod dela v ^.uikatih, pri skrbi za uveljavitev resničnih samoupravnih odnosov in v prizadevanjih za vsebinsko preobrazbo na področju družbenih .Javnosti. Vaše izkušnje so bile dragoceno vodilo tudi za delo sindikata v drugih republikah in pokrajinah; zato sem posebno vesel, da Uo t Peklim prve plakete našega sindikata prav vam, slovenskim sindikalnim delavcem." Ob želji, naj bi enako zavzeto delali tudi v 0lv*1 samostojnih sindikatih, je opozoril na izredno zahtevne in obsežne naloge, ki so pred nami pri uresničevanju nove ustave. V nobeni NjSanizaciji združenega dela, ožji ali širši družbeni skupnosti ne sme ostati delavčeva pravica do odločanja samo lepo načelo!
v razvoju družbe so nujno tudi mejniki v življenju in delu njenih organizmov, posebno še družbenopolitičnih organizacij, prek se zrcalijo hotenja in želje delovnega človeka in v katerih se porajajo nove zamisli za reševanje težav in nasprotij. Sindikati ne UvM^.biti izjema. Nasprotno: kot množična organizacija delavskega razreda se morajo hitro prilagoditi utripu družbenega dogajanja, fa|Javljati to, za kar smo se odločili in se bojevati proti preživelemu.
org	je sprejetje nove ustave, s katero so dobili sindikati novo, veliko pomembnejšo vlogo, ki zahteva novo - predvsem bolj prožno
šolTziranost- Ta je danes že uresničena. Občinski in republiški odbori sindikatov za ožja področja: vzgojo in izobraževanje, visoko Poni ° 'n raziskovalno dejavnost, kulturo, zdravstvo idr. so zaživeli in zavzeto sodelujejo pri reševanju problematike, kije življenjskega Žad e-na 23 ta področja.
obdif. seia republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti je bila zato le še formalni konec dosedanjega in začetek novega 0°ja v delovanju tega sindikata. Predsednik republiškega odbora Vinko Kastelic je ob tej priložnosti orisal 12-letno obdobje ejJ^anja sindikata, ki je zapustil novim sindikatoin pozitivno dediščino in možnosti, da nadaljujejo začeto delo: uveljavljanje Dn!koPravn°sti delavcev v združenem delu, usklajevanje interesov med delavci v gospodarstvu in družbenih dejavnostih brez nepotrebnih
^rednikov.
Dušan Kompare
Družbeni dogovor o štipendiranju
Pred dvema mesecema podpisani družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike je pomemben ne le zato, ker ureja štipendiranje v naši republiki po novih enotnih načelih, temveč tudi zato, ker rešuje probleme štipendiranja na samoupraven način. Tako kot na vseh drugih področjih odločajo tudi o denarju in načinu štipendiranja delavci v temeljnih organizacijah združenega dela neposredno in prek skupnih komisij podpisnikov družbenega dogovora.
Menim, da ni treba na široko utemeljevati velikega pomena družbenih funkcij, ki jih ima novi sistem štipendiranja v naši samoupravni socialistični družbi. Poudariti želim le nekatere najpomembnejše družbene naloge, ki jih mora izpolniti štipendiranje kot sestavni del naporov za nadaljnji razvoj socialističnih družbenih odnosov.
V družbi, ki je uveljavila načelo delitve po delu, še nima vsa mlada generacija enakih možnosti za izobraževanje, zato je primarna naloga štipendiranja v naši družbi zagotoviti vsem mladim ljudem take materialne možnosti, da bodo v sistemu izobraževanja, ki ga nakazujejo dokumenti ZKJ in resolucija slovenske skupščine, lahko kar najbolj razvili svoje sposobnosti in si pridobili izobrazbo ne glede na materialni položaj svojih staršev. To smo imeli v mislih, ko smo z družbenim dogovorom oblikovali občinske sklade združenih sredstev, iz katerih naj se štipendirajo tisti učenci in študenti, za katere temeljne organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti še nimajo neposrednega interesa. S samoupravnim Sporazumom, tako smo se dogovorili, naj bi vsi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela v gospodarstvu in družbenih dejavnostih v te sklade prispevali 0,5 % od svojih bruto osebnih dohodkov. Tako ; so podpisniki družbenega dogovora začrtali, da na solidarnostni j način omogočijo šolanje vsem učencem, tudi tistim iz materialno šibkejših družin in z manj razvitih območij. Ugotoviti moram, da te razredno zasnovane štipendijske politike, saj gre ■ predvsem za delavsko in kmečko mladino, še nismo uresničili.
Po podatkih iz začetka decembra sb podpisani samoupravni r sporazumi le v 48 občinah v Sloveniji, to pa ne pomeni le, da v 12 občinah niso mogli izplačati štipendij iz združenih sredstev, temveč pomeni tudi, da nismo mogli'prek skupne komisije podpisnikov družbenega dogovora v republiki solidarnostno usmeriti sredstev v tiste občinske sklade, ki jim denarja primanjkuje. Čeprav je izvajanje družbeno dogovorjene štipendijske politike spremljala vrsta objektivnih težav, vendarle menim, da se številne temeljne organizacije združenega dela v posameznih občinah niso zavedale svoje družbene odgovornosti To velja toliko bolj tudi zato, ker nam tako v gospodarstvu kot v družbenih dejavnostih primanjkuje ustrezno usposobljenih delavcev in je škoda vsakega mladega človeka, ki se zaradi pomanjkanja denarja ne more šolati.
Štipendijska politika, kakršno smo oblikovali v družbenem dogovoru, je sestavni del širše kadrovske politike, začrtane v družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji. Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela kot temeljni nosilci kadrovske politike v samoupravni socialistični družbi morajo biti neposredno zainteresirani ne le za proizvodne, temveč tudi za kadrovske načrte svojega razvoja. To je toliko bolj pomembno, ker imamo v Sloveniji razmeroma malo delavcev in je zato vlaganje v sodobno tehnologijo in v usposabljanje kadrov za nas življenjsko vprašanje. Prav zato smo v družbenem dogovoru o štipendijski politiki močno izpostavili kadrovski vidik štipendiranja s tem, da smo se dogovorili za stimula tivnejše kadrovske štipendije in odrekli pravico do štipendije tistim učencem in študentom, ki odklonijo štipendijo v temeljni organizaciji združenega dela ali v samoupravni interesni 'skupnosti. Podatki nam kažejo, da bodo morale skupne komisije podpisnikov usmeriti prosilce štipendij v tiste temeljne organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti, ki imajo še proste štipendije. Na drugi strani pa bi kazalo opozoriti tiste organizacije združenega dela, ki dajejo štipendije le učencem ali študentom višjih letnikov, da ne ravnajo niti v skladu z težnjami družbenega dogovora niti v skladu s svojimi interesi
Nova štipendijska politika se je rodila v težkih porodnih krčih. Njena načela so se izoblikovala v boju tako proti stališčem, ki so zanemarjala kadrovski vidik štipendij, kakor proti tistim, ki so zanikali njihov družbenopolitični vidik Po rojstvu pa jo spremljajo otroške bolezni, katerih vzroki so subjektivne in objektivne narave. Zato nas čakajo v tem in prihodnjem letu še težke naloge. Gre predvsem za valorizacijo življenjskih stroškov učencev in študentov, ki‘so eno izmed temeljnih izhodišč pri določanju višine štipendij. Praksa je pokazala nekatere slabosti, ki jih vsebuje dogovor o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike, zato bo treba zboru podpisnikov predlagati nekatere spremembe, ki sicer ne zadevajo osnovnih načel, so pa vendarle potrebne za boljše izvajanje dogovora. Uveljaviti bo treba smotrno upravljanje s skladi združenih sredstev in uvesti vse potrebne razvide, ki naj omogočijo pregled nad izvajanjem štipendijske politike in sprejemanje ustreznih ukrepov; med te štejemo tudi dogovorjene sankcije proti tistim, ki kršijo družbeni dogovor in samoupravne sporazume. Obilo naporov pa tudi večja družbena odgovornost je potrebna, da bomo družbeni dogovor v letu praznovanja tridesetletnice osvoboditve izvajali tako, kot so siga zamislili njegovi podpisniki.
Izrez vhodnih vrat osnovne šde Kostanjevica, ki so prav gotovo najlepša v Jugoslaviji (doslej so imeli lesena vrata iz leta 1906). Izdelal jih je naš znani kipar Tone Kralj. (Foto: Marijan Pfeifer, Društvo likovnih oblikovalcev Slovenije)
III. Kongres sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije je sprejel junija 1972 sklep o dodeljevanju odličij Sindikata družbenih dejavnosti Jugoslavije. Na osnovi pravilnika o dodeljevanju odličij se podeljuje to priznanje članom, Jugoslavije. Na osnovi pravilnika o dodeljevanju odličij Sindikata družbenih dejavnosti Jugoslavije. Na osnovi pravilnika o dodeljevanju odličij se podeljuje to priznanje članom, pri izvrševanju nalog Sindikata in redizdcij samoupravnih interesov delavcev družbenih dejavnosti.
Zvezni odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti-Jugoslavije je na seji dne 21. novembra 1974 sprejel sklep, da prva odličja prejmejo tile člani oziroma organizacije:
Bartl Henrik, Bauman-Cenčič Silva, dr. Bele Ivo, Čahuk Geza, Čepin Gvido, Fireder Franc, Ferbežar Vekoslav, Galič Franc, Grčar Slavko, Hanžič Miloš, Herbst Roman, Jamnik France, Jenko Marijan, Ježovnik Franc, Kasesnik Ida, .Kastelic Vinko, Kobentar Albin, Kosmač France, Mauser Brigita, dr. Mejak Sonja, Miklič Rado, Mlakar Oton, Mužič Milutin, Omahen Sonja, dr. Osvald Radivoj, Pavlina Zdenko, Ponikvar Igor, Potisek Franc, Prosenc Iva, Suhadolc Silva, Stefanič Lojze, Tautovič Ivica, Tavčar Jože, Zdešar Henrik, Zirkelbach Slavica, Zorn Jože, Žula Stane, Medobčinski-občinski odbor Sindikata .delavcev družbenih dejavnosti — Celje, „Delavska enotnost" glasilo Zveze sindikatov Slovenije, „Prosvetni delavec" list delavcev vzgojno izobraževalnih zavodov.
15 LET DELAVSKIH UNIVERZ NA SLOVENSKEM
Šola brez pregraj
/ :
„Ddovnemu človeku je treba omogočiti stalno izobraževanje v vsej delovni dobi...“ Ta stavek iz sklepov VII. kongresa Zveze komunistov Slovenije je bil z velikimi črkami zapisan nad odrom v dvorani občinske skupščine v Kranju, kjer se je 5. decembra z izredno skupščino Zveze delavskih univerz Slovenije začela osrednja proslava 15-letnice slovenskih delavskli univerz in njihove zveze. Pdzdravni govor predsednika republiškega sveta Zveze slovenskih sindikatov Janeza Barboriča, uvodni referat predsednika Zveze delavskih univerz Slovenije Marjana Laha in razprave delegatov — vse to je potrjevalo družbeno vlogo delavskih univerz — ustanov, ki so vsa leta organizirano in načrtno skrbele za izobraževanje delavcev, ki so si lahko ob delu pridobili dopolnilno Znanje in poklicno izobrazbo. Prek milijon udeležencev tečajev in seminarjev, nad sto tisoč tistih, kLso si pridobivali izobrazbo ob delu v oddelkih za odrasle in v centrih za izredni študij, izobraževanje sindikalnih delavcev ... Ti podatki povedo veliko, ne povedo pa vsega. O nenehnem boju delavskih univerz za obstoj, o njihovem prilagajanju družbenim zahtevam, o trudu, da bi izpolnjevale nalogo, zaradi katere so bile ustanovljene, o prostorih, denarju, kadrih. Nekaj tega so povedala priznanja, podeljena 438 zaslužnim delavcem.
Prvi dan praznovanja je bil	Pa nas je seznanil Jože Valen-
slovesen, naslednji dan — 6. de-	tinčič. Sodobne metode in teh-
cember pa je imel povsem de-	nologijo v izobraževanju odras-
lovni značaj. Tega dne je bilo —	Uh je predstavila Marija Faga-
prav tako v dvorani kranjske	neli — Greif, o vzgoji in izobra-
občinske skupščine - strokov-	ževanju andragogov pa je go-
nopditično posvetovanje z na-	voril Anton Kukoviča,
slovom Uresničevanje resolucije Zveze komunistov o' vzgoji in	NOVI
izobraževanju, ki ga je ob pet- POGLEDI NA PROCES IZO-najstletnid organiziralo Andra-	BRAŽEVANJA
gosko društvo Slovenije v sode- Kako uresničiti ..izobrazbeni lovanju z Zvezo delavskih uni-	ideal" - vzgojiti vsestransko
verz Slovenije, Združenjem izo-	razvito osebnost, dobrega stro-
braževalnih centrov, Združe-	kovnjaka in hkrati kulturnega
njem industrijskih pedagogov in	človeka? O tem je govoril v
zavodom za šdstvo SRS.	svojem zanimivem prispevku
Temelj za razpravo so bili	Marko Bulc. Dejal je, da je tre-
prispevki: Marka Bulca o per-	ba v načinu izobraževanja spre-
spektivah in nalogah izobraže-	meniti predvsem dvoje: izboje-
vanja odraslih v luči dokumen-	vati novo izobraževalno etiko in
tov Zveze komunistov, Tilke	izobraževanje obravnavati kot
Blaha o družbenoekonomskih	proces, ki se začne že v ranem
osnovah za razvoj izobraževanja	otroštvu, obsega šolsko dobo in
odraslih ter prispevek Marjana	se nadaljuje vso delovno dobo
Laha in Alfreda Tomažiča o	oziroma vse življenje. Nove eti-
uveljavljanju različnih poti izo-	ke izobraževanja pa ni mogoče
braževanja kot enakovrednih se-	izrdziti s starimi pojmi in relaci-
sfavin enotnega vzgojnoizobra-	jami učitelj - učenec. Njena reže valne ga sistema. O delu in živ-	meljna zahteva je v tem, da po-
Ijenju kot dejavniku permanent-	sameznik dejavno gradi svoj
nega izobraževanja je govorila	kulturni napredek, da se „nauči
dr. Ana Kranjc, s sodobno di-	učiti", ker vsebuje prav potrebo
daktiko in andragoško prakso	p0 novih znanjih in željo, da se
S SEJE REPUBLIŠKIH ODBOROV SINDIKATA DELAVCEV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA TER VISOKEGA ŠOLSTVA IN RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
Ma novo porojeni optimizem
..učenec" izobražuje sam. Vse to pomeni koncepcijo permanentnega izobraževanja. Dosežena kvalifikacija nikomur ne zagotavlja, da je za vedno usposobljen za svoje delo. Spoznanje o vedno večji odvisnosti materialne proizvodnje in drugih področij dela od vzgoje in izobraževanja ter dejstvo, da socialistična revolucija spreminja vzgojo in izobraževanje iz orožja proti delavskemu razredu v njegovo lastno orožje, je narekovalo, da mora prav Zveza komunistov Jugoslavije kot avantgarda delavskega razreda dati idejni temelj preobrazbe vzgoje in izobraževanja.
Potem ko je navedel bistvo nove zasnove izobraževanja, ki jo je sprejela Zveza komunistov Jugoslavije na zadnjem kongresu, je Marko Bulc opredelil tudi njen pomen za izobraževanje odraslih. Ena glavnih zahtev je, da odpravimo dualizem med izobraževanjem mladih in odraslih. Tudi odrasle bomo morali usposobiti, da bodo znali sprejemati novo znanje in jim zagotoviti najpotrebnejšo splošno izobrazbo. Obveznost pridobiti si osnovno izobrazbo torej ne pomeni končati osnovno šolo, temveč trajno obvladati znanje, ki ga ta šola daje. Poleg tega je treba odrasle usposabljati za delo na novih delovnih mestih, ki ob tehničnem napredku vsak dan nastajajo, jih družbenopolitično vzgajati in izobraževati, razvijati njihovo osebnost in jim omogočiti tudi kulturni razvoj. Izobraževanje odraslih naj torej dopolni vse, kar je bilo zamujeno ob rednem šolanju.
VSAK DELAVEC -ŠTUDENT
Z novo preobrazbo šolskega sistema ukinjamo klasično delitev izobraževanja na osnovno, srednje in visoko. Ločujemo samo osnovno in usmerjeno izobraževanje. V takem sistemu je vsaka faza izobraževanja skle-
njena, hkrati pa je nadaljevanje prejšnje. Delo in izobraževanje se izmenjujeta, tako da je v resnici vsak delavec tudi študent. V takem izobraževanju brez pregraj je treba doseči enakopravnost vseh oblik izobraževanja ter nemoteno vertikalno in horizontalno prehajanje vseh, ki se izobražujejo. Doseči je treba sklenjenost vseh oblik in stopenj usmerjenega izobraževanja. Vse to pomeni temeljito spremembo sedanjega sklerotičnega šolskega sistema v izredno gibljiv, ne tradicionalen sistem različnih ustanov in oblik za vzgojo in izobraževanje. Zato moramo začeti bitko proti tradicionalizmu, s katerim smo obremenjeni, proti odporom, ki se pojavljajo.
Reformirani šolski sistem bo moral biti skupno z organizacijami združenega dela tudi nosilec tako imenovanega povratnega izobraževanja. Tovrstno izobraževanje je v novi zasnovi element rednega, zelo razvejanega sistema. Razvijati se mora hitreje in prevevati ves izobraževalni sistem. Z združitvijo vajenskih, tehniškii šol, gimnazij in fakultet bodo nastali novi centri. To bo prepletajoča se celota, ki bo nosilka povratnega in usmerjenega izobraževanja. Za vse drago izobraževanje pa bodo skrbele delavske univerze: za izobraževanje delavcev ob delu, za družbenopolitično izobraževanje delavcev v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah. Prevzemati bodo morale tudi del povratnega izobraževanja — skratka vse tisto, česar ne bo mogoče o pravd v rednem šolskem sistemu. Zaradi take vloge delavskih univerz je izredno pomembno, da so le-te vključene v samoupravne interesne skupnosti- za vzgo- • jo in izobraževanje, kjer bodo lahko uresničevale svobodno menjavo dela.
MARJANA KUNEJ
/ ' ’ \
— Spet smo prišli do kritične točke kot že večkrat v preteklosti. Tokrat pa je ta kritična točka nekoliko bolj čma: večletno zapostavljanje materialnih problemov vzgoj-noizobraževalne dejavnosti je pustilo posledice na najbolj obču tljivem, to je kadrovskem področju ...
- Nepravilne informacije o celodnevni šoli so zbudile med prosvetnimi delavci zmedo. Nekateri navidezni bojevniki za celodnevno šolo sp jo učiteljem prikazovali tako, kot da bo celodnevna šola kriva slabega materialnega položaja dejavnosti. Premalo temeljiti so bili tudi predlogi o delovnem času učiteljev, ki so naredili zmedo in prilivali olja na žerjavico tistih, ki so želeli prosvetne delavce prikazati kot nasprotnike celodnevne šole...
upravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah: povsod se je .treba odločno zavzemati za načelo dohodka na temelju delovnih programov.
Po živahni razpravi sta republiška odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja ter visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti sprejela tale stališča:
Te misli, povzete iz uvodnih poročil predsednika republiškega odbora, Sindikata za_ vzgojo in izobraževanje Geze Čahuka, so bile tudi povod za skupno sejo republiških odborov Sindikata za vzgojo in izobraževanje ter za visoko šolstvo in raziskovalno dejavnost, ki je bila letošnjega 4. decembra.
Uvod v razpravo o materialnih problemih šolstva nas je seznanil s temi podatki: Šole so v tem šolskem letu črtale modernizacijo vzgojnoizobraževalnega procesa s svojega programa. Denar, ki ga imajo na voljo, zadošča komaj za najnujnejše delovanje šole. Razmerje 80:20 med osebnimi dohodki in materialnimi stroški je prešlo v razmerje 90:10, (kljub temu da so osebni dohodki precej nižji od povprečja delavcev v gospodarstvu). Otroci morajo prinašati v šolo denar za razne učne pripomočke — to pa bi morale preskrbeti iz svojih materialnih sredstev šole. Kako torej doseči sodoben pouk in najboljše uspehe, če ni denarja in učiteljev?
Ob teh podatkih pa smo slišali tudi tele besede: ,V tem trenutku ponovno optimistično ocenjujemo naš prihodnji položaj. Ta optimizem gradimo na ustavnih načelih, uresničitev teh pa je v marsičem odvisna tudi od nas, od tega, koliko se bomo sposobni bojevati proti takim razlagam ustavnih načel, ki v bistvu zanikajo enakopraven družbenoekonomski položaj prosvetnih in znanstvenih delavcev.
Resolucija o družbenoekonomski politiki za leto 1975 obeta veliko, saj daje prednost vzgoji in izobraževanju, hkrati pa poudarja potrebo po zagotovitvi takega standarda družbenih dejavnosti, ki bo usklajen z materialnimi možnostmi... Te usmeritve, pa so po mnenju delavcev sindikata premalo določne. Kar zadeva kadre, bi bilo treba predvideti celo posebne ukrepe.
Zdaj je čas za akcijo, je poudaril Geza Čahuk in pozval k dejavnemu sodelovanju v samo-
— Sindikat se mora politično angažirati tako, da bo imel vpliv na delo delgatov. Prizadeval si bo, da bo prek delegatov vplival na odločitve v samoupravnih interesnih skupnostih, kjer morajo zastopati in uresničevati dogovorjene sklepe kongresov Zveze sindikatov Slovenije, Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije ter Zveze mladine Jugoslavije. Zagotoviti je treba uresničitev načela svobodne menjave dela, ki bo temeljila na dogovorjenih in sprejetih programih.
Doseči moramo, da bodo samoupravne interesne skupnosti zagotovile denar za dogovorjeni in izvedeni program, ki ne more biti omejen z vnaprej določenimi absolutnimi zneski ali odstotki
— Brez materialne osnove nr napredka, zato jo je nujno bogatiti. Pri tem izhajamo iz spoznanja, da sta vzgojnoizobraže-valna in raziskovalna dejavnost sestavni del proizvodne dejavnosti, zato osnovne organizacije
sindikata in sindikat ne smejo dopustiti, da bi z razširitvijo obsega dela dodatno obremenjevali prosvetne delavce, ker bi s tem razvrednotili njihovo delo in zmanjšali materialno osnovo. Zahtevati moramo, da se za povečanje programa dela poveča tudi vsota denarja, namerjenega za programsko izvedbo.
- Vztrajati moramo, da bo realna vrednost osebnih dohodkov usklajena z vrednostjo osebnih dohodkov v materialni proizvodnji. Doseči moramo enak družbenoekonomski polo-' žaj, ki ga opredeljujejo družbeni dogovor, samoupravni sporazumi in sindikalna lista.
— Predlagamo, da se osebni dohodek za stalno nadurno delo, ki ga učitelji morajo opravljati zaradi pomanjkanja kadrov, šteje v pokojninsko osnovo.
— Osnovne organizacije sindikata bodo prek delegatov stanovanjske samoupravne interesne skupnosti in občinskega sveta sindikatov v skupščini občin in v samoupravnih interesnih skupnosti vztrajale, da bodo imeli pri reševanju stanovanjski! problemov prosvetni delavci prednost.
ČIMPREJ
K CELODNEVNI ŠOLI
Veliko zanimivega smo slišali tudi v razpravi o celodnevni Šoli. Delegati so poročali o možnostih, ki jih imajo za uvajanje celodnevne šole vzgojno-
izobraževalni zavodi na njihovem območju. Menili so. da je zamisel o tej obliki pouka imenitna - spodbuditi pa nas mora k odločnejšim akcijam za izboljšanje materialnega položaja dejavnosti in enakopravnega vrednotenja učiteljevega dela z delom delavcev v proizvodnji. Zamisel o celodnevni šoli naj pomaga pospešiti reševanje kadrovskega vprašanja v vzgoji in izobraževanju.
• ••
Odbora sta sprejela tele sklepe:
— Sindikat delavcev vzgoje in izobraževanja ter visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti povsem podpirata prizadevanja za uvedbo celodnevne šole. Zahtevata pa, da se hitreje ustvarjajo materialne in kadrovske možnosti za celodnevno šolo.
Osnovne organizacije sindikata morajo v vsaki delovni organizaciji skupaj s predstavniki krajevne skupnosti in TOZD ugotoviti svoj položaj, materialne in kadrovske možnosti za prehod na celodnevno šolo in narediti načrt za postopen prehod.
— Delegati v samoupravnih interesnih skupnostih in v skupščinah občin si morajo prizadevati, da bodo ustvarjene materialne in kadrovske možnosti za prehod na celodnevno šolo.
- Sindikat delavcev vzgoje in izobraževanja se bo dejavno vključil tudi v strokovno obrav-
navo projekta celodnevne šole zato, da ga bomo dopolnili s stališči iz prakse.
— Delovni čas v celodnevni osnovni šoli ne sme iti na račun podaljšanega učiteljevega delovnika, ki je že tako daljši kot 42 ur tedensko.
Strinjamo se s predlaganim izhodiščem, da je delovni čas učitelja enak delovnemu času drugih delavcev v organizacijah združenega dela, tj. 42 ur tedensko. Menimo pa, da je predlog zavoda za šolstvo, ki sicer izhaja iz 4 2-urnega tednika, še nedodelan. Ne upošteva dovolj učiteljevih nalog, ki so nujne spremljevalke učnovzgojnega procesa. Učitelj jih bo moral opraviti doma, če ne bo imel časa in možnosti v šoli. Take naloge so: popravljanje šolskih in domačih nalog in priprava na pouk. Za pripravo na pouk je sicer predvidenih 8 ur, vendar je to odločno premalo, razen tega pa ne more biti enako za vse učitelje, za tiste, ki učijo 20 ali celo 26 ur in za tiste, ki učijo 16 do 18 ur. Pozabiti ne bi smeli tudi obveznih govorilnih ur, ne dela in nalog razredni' kov, izdelave podrobnih učnih načrtov, nalog strokovnih aktivov, mentorstva organizacij, obšolskega dela z učenci ipd.
Predlagamo, da zavod za šolstvo izdela podrobnejša merila za učiteljev delovni čas. Pri teif lahko uporabi praktične izkušnje 43 osnovnih šol v petih ljubljanski! občinah, ki že četrto leto preskušajo merila za učiteljev delovni čas.
Sola za samoupravljanje

-N
Zgodovino lahko spoznamo prek knjige, filma ali televizije. Najbolj prepričljiv pa je pogled v gube stoletnega obraza. Tam so posejana dragocena zrna resnice, skrita pod svežo kozmetiko današnjega dne. To je odtis živih, ustvarjalnih hotenj številnih generacij delavcev, ki so prek stoletja oblikovala današnjo podobo Tobačne tovarne Pred tremi leti je praznovala svoj visoki jubilej - stoletnico, na katero je lahko upravičeno ponosna.
Že ob vhodu, kjer nas sprejme oster, sladko kiselkast vonj, začutimo nenehno gibanje - življenjski utrip tovarne.
V internem glasilu ,,Harman“ (op.: naslov ima po mešanici tobaka) v posebni jubilejni izdaji so zapisane besede vodje izobraževalnega centra tovarne Tanje Jelenove: „ Vsakemu od nas naj bo jasno, pa čeprav še tako malo ve o ekonomiji, da bo večji dohodek — večji osebni dohodek -čimmanj bo zastojev in okvar na strojih, kar pa je nedvomno povezano s strokovno usposobljenostjo vsakega posameznika. Izobraževanje postaja vedno pomembnejša komponenta našega družbenega sistema — znanja nam ne more nihče vzeti. “
Pogovor - najboljša metoda__________________________________
ficiran. Tovarna zaposluje 1200 delavcev (75 % žensk’ starost delavcev je poprečno 36 let). Tovarna združuje 5 temeljnih organizacij združenega dela: proizvodnjo (približno 700 zaposlenih), prodajo (300 zaposlenih), 2 TOZD za predelovanje tobaka: Orašje na Savi in Senta (70 zaposlenih) in TOZD Trgovsko podjetje Duvan Ča-čak (po referendumu). Združeni so (razen Orašja in Sente) v organizacijo skupnih • poslov OZD.
Čeprav se je kvalifikacijska sestava delavcev izboljšala, kot nam je povedala Tanja Jelenova, je znanje še vedno precej pomanjkljivo. Ne smemo namreč pozabiti, da je ob uvedbi novih strojev (vrednih več kot sto starih milijonov), treba začeti z bolj načrtnim izobraževanjem. Naj ponazorimo s podatkom: za izobraževanje odvajajo 1,5 % od bruto osebnega dohodka, kar znaša 60 milijonov letno. Te vsote doslej niso povsem izrabili za izobraževanje. Od teh odstotkov bodo odslej izločali v sklad za štipendije 0,5 %. Treba je namreč opozoriti na posebnostrštipendirajo 12 otrok socialno šibkih članov delavcev. Za štipendiranje pora-
IZOBRAŽEVANJE ZA JUTRI
ioo
Besede in želje, ^rečene ob jubileju, niso ostale 113 papirju. Uresničujejo se. Včerajšnji obraz in duša tovarne se vse bolj spreminjata: izobraževanje ob delu pomaga zaposlenim, da sledijo znanstvenemu, tehnološkemu in družbe-^ nemu razvoju današnjega dne. , Poskušamo prve stopinje nove nstave: brišemo ostre robove socialnih razlik in poskušamo enačiti možnosti za izobraževa-i nje naših delavcev.
I
Prizadevanja in napori vseh, da bi v tovarni zagotovili ustrezno mesto izobraževanju, dobivajo čedalje bolj določno podobo. Letošnjega junija je bil njihov izobraževalni center veri-
bijo letno okrog 7 starih milijonov.
Zbor delovnih ljudi tovarne je sprejel sporazum o načrtnem izobraževanju, dejavnost izobraževalnega centra pa naj bi rešila odgovorno nalogo, poiskala možnosti za izobraževanje in vsebino izobraževanja za napredovanje delavcev.
POKLICNO
IZOBRAŽEVANJE
Izobraževalni center se je, poleg izobraževanja po normativih (strokovno, dopolnilno, družbenopolitično itd.) zavzel tudi za izobraževanje družbeno priznanih specializiranih poklicev ozkega profila. Zato so s pomočjo zavoda za šolstvo SRS izdelali nomenklaturo poklicev — izobraževali bodo za tele poklice:	strojni obdelovalec
tobaka, strojni izdelovalec cigaret in embaler ter prodajalec. S tem želijo omogočiti svojim delavcem družbeno priznane poklice in hkrati zadostiti potrebam tovarne.
V ta namen so izbrali petčlansko komisijo, ki pripravlja osnutek predmetnika in učnega načrta za te poklice, ki ga bo v kratkem predložila v obravnavo strokovnemu svetu za vzgojo in izobraževanje SRS.
Tanja Jelenova je poudarila izredno sodelovanje z zavodom za šolstvo SRS, še posebno pa strokovno in tovariško pomoč sektorja za izobraževanje odraslih pri zavodu za šolstvo in njegovih predstavnikov za izobraževanje v delovnih organizacijah. Dejala je, da so delavci izredno zadovoljni z dobro organiziranimi in vsebinsko bogatimi seminaiji, ki jih organizira zavod za šolstvo. Dobro je tudi sodelovanje z dopisno delavsko univerzo, ki je prevzela izobraževanje za tiste delavce, ki niso imeli dokončane osemletke. Hvalevredno je zanimanje, prizadevnost in požrtvo-vanje delavcev, če upoštevamo njihovo obremenitev — saj imajo v tovarni kar tri izmene. Seminaiji so bili pripravljeni ob prostih sobotah, udeležba je bila vedno več kot 80 %. Po
metodi dopisnega izobraževanja sta se pred kratkim izobraževali dve skupini delavcev starih do 40 let; 5. in 6. razred je končalo 13 delavcev, 7. in 8. razred pa 20 delavcev. Tovarna ne obvezuje svojih delavcev s pogodbo, da bi morali vračati stroške ali da bi morali ostati v njej zaposleni. Moramo poudariti, da imajo samoupravni organi tovarne izreden posluh za izobraževanje svojih delavcev; za to si zelo prizadevajo. Zvedeli smo, da bodo do konca letošnjega leta pripravili sistemizacijo delovnih mest, ki bodo pokazala jasnejšo sliko potreb.
Izobraževalna prizadevanja potekajo po poti prepričevanja prek osebnega stika. Brez dvoma pa dosti pomeni veliko število delavcev, vključenih v organe upravljanja. Med njimi je tudi veliko mladih.
NAČRTNO
IZOBRAŽEVANJE
Nenehno skrbijo za izobraževanje vodilnih delavcev: letos so imeli dva enodnevna seminaija za samoupravne organe, ki se jih je udeležilo 60 delavcev. Težišče je bilo na obravnavi neodtujljivih pravic delavcev. Seminarje za samoupravne orga-. ne ponavljajo, dokler se ne zvrstijo vsi delavci. Izredno uspeli so bili seminaiji na temo — priprava za vodenje sestanka delovnega zbora, za predsednike zborov delovnih ljudi. Seminarje organizirajo sistematično glede na potrebe: pred kongresi, ob novih zakonih (npr. ob novem prometnem zakonu za šofeije motornih vozil) ipd.
DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN NAPREDOVANJE
V njihovem-sporazumu so natančno določene stopnje usposobljenosti, ki jo lahko pridobi delavec, neposredni proizvajalec. Usposobljenost zajema tri stopnje, in sicer: tretjo stopnjo (najnižjo) — priučeni delavec, pridobi delavec po semi-naiju, ki mu sledi teoretični izpit s poudarkom na poznavanju varstva pri delu in medsebojnih delovnih razmerij, vse
glede na delovno mesto; drugo stopnjo, ki zajema delno stroje-vodska mesta - lahko pridobi delavec po preteku enega leta in osemurnem seminarju, ki mu sledi ustni test iz poznavanja medsebojnih delovnih razmerij in neodtujljivih pravic delavcev ter praktični del. Menijo, da tovrstno znanje najbolj koristi delavcem. Teoretični deh izpitov ne daje poudarka pravnim formulacijam, pač pa pogovoru s kandidati in praktični aplikaciji na delovno mesto. Prvo stopnjo, ki je hkrati najvišja — strokovno usposobljeni delavec — lahko pridobi tisti, ki že več let dela na istem delovnem mestu (če je star 40 ali več let) in če opravi izpit po učnem programu. Ostane še vedno priučeni delavec, upoštevajo mu minulo delo, nima pa družbeno priznanega poklica. Lahko se nadalje izobražuje, ni pa to obvezno. Sicer se za to stopnjo zahteva od mlajših določeno poklicno specializacijo ozkega profila. To pomeni končano osemletko in najmanj dve leti dela v podjetju, če se delavec želi vključiti v tovrstno izobraževanje za poklic.
Optimisti so glede poklicnega izobraževanja. Menijo, da bodo s to šolo pričeli že leta 1975, do leta 1978 pa bodo za ta mesta že lahko zahtevali končano enoletno šolo za že prej omenjene poklice, seveda, za delavce, mlajše od 40 let.
PROBLEMI, OVIRE
Največja ovira so brez dvoma tri delovne izmene. Samoupravni organi so si zadali nalogo, da bodo ukinili nočno izmeno do 1. maja 1975. Lahko si predstavljamo, kaj pomeni nočna izmena, če upoštevamo, da so zaposlene v tovarni povečini žene, ki so hkrati matere in gospodinje.
Prav gotovo spada k oviram tudi pomanjkanje ključavničarjev (deficitarni poklic). To bi se dalo urediti s sodelovanjem zavoda za zaposlovanje, ki ga doslej skoraj ni bilo. Med težave lahko prištejemo usposabljanje posebnih inštruktorjev za izobraževalni center, ker so tovrstne storitve zeb drage. Pomagajo si tako, da podpisujejo pogodbe le s predavatelji. Dobro sodelujejo z delavsko univerzo Boris Kidrič; ta jim po-
maga pri pripravi seminaijev, ki jih zahteva zakon (npr. civilna' zaščita idr.).
Nemajhen problem je tudi osnovno pedagoško in andragoško izobraževanje inštruktorjev za praktično delo, saj je na tem področju velika praznina. Zelo dobro sodelujejo z zavodom za šolstvo SRS, kamor pošiljajo občasno svoje inštruktorje na usposabljanje. Štiije inštruktorji, ki so hkrati specializirani strojniki v tovarni, so si že pridobili osnovno pedagoško in andragoško znanje za praktično delo z delavci, so torej interno usposobljeni.
PREDLOGI, MNENJA
Menijo, da bo treba izboljšati možnosti za izobraževanje delavcev na delovnem mestu, npr. odstraniti ropot, ki moti izobraževalni proces. Sklenili so, da bodo v ta namen izločili iz proizvodnje stroj, kije v popravilu. Pri njem se bodo delavci praktično usposabljali. Napravih bodo nekakšen ,,kotiček za izobraževanje14 z določenimi učnimi urami. Ker je veliko, novih proizvodnih naprav, bo potrebno za priučevanje veliko več praktičnega dela kot doslej. Menijo, da bodo tako lahko bolje izobraževali. Osnutek načrta za tovrstno delo je že pripravljen. Tanja Jelenova je povedala, da se delavci izredno zanimajo za izobraževanje, pogrešajo pa večje sodelovanje strokovnih sodelavcev iz proizvodnje.
,,Odstraniti moramo vse ovire in pasivnost, saj je naloga, ki smo si jo zadali, družbena potreba. Moramo jo izpolniti s prizadevanjem vseh, sicer varamo sebe in družbo. Če želimo vzgojiti delavca-samoupravljavca, moramo bolj kot doslej uporabljati metodo pogovora — neposrednega stika z ljudmi. Delavcu moramo pri prevzemu nove dolžnosti natančno povedati, kaj od njega zahtevamo, kaj pričakujemo in kaj lahko on pričakuje Skratka: vzeti si moramo čas za ljudi. Ne smemo se zanašati le na sredstva obveščanja. Pasivnost je logična posledica nevednosti in slabe obveščenosti. Čas, ki si ga vzameš za ljudi, ni izgubljen... “ je končala Tanja Jelenova.
TEA DOMINKO
ilua mrmak
D|daktično metodični koncept pouka predmeta
“SAMOUPRAVLJANJE S TEMEUI MARKSIZMA«
Marksistična teorija spoznanja -temelj vzgoje in izobraževanja ^naših šolah
s
Čedalje bolj spoznavamo, da so vse te teorije o spontanem in tematskem razvoju privedle do zanikanja vseh vzgojnih priza-devanj; izpred oči smo izgubili našo celotno usmeritev k razvoju ^teoupravne socialistične osebnosti. Dandanes pravilno poudarite, da se interes vladajočega razreda ne more omejiti samo na to, da se poveča izobraževanje; interes vladajočega (delavskega) razre-da se ne more uveljaviti, če se krepi samo sistem izobraževanja. °elavski razred ne more spustiti iz rok orožja, ki. ga ima v sebi v‘-goja. Ni mu do tega, da bi samo prevzel oblast, ustanovil institu-
lpC' ki se bodo ukvarjale z vzgojo, pozneje pa bi jih spustil iz rok.
e Pogledamo nazaj, v zgodovino, vidimo, da ni noben vladajoči tez red prepustil tujim vplivom institucij za vzgojo otrok, ki jih je Čte ustanovil; noben vladajoči razred ni dovolil, da bi v teh ustano-im	njegov pogled na svet. Nam pa se je dogajalo prav to. V
teenu abstraktnega humanizma so se širile ideje objektivizma in *~lentizma, ideje nevmešavanja v razvoj osebnosti. Če želimo, da. JpJanc šola dejavnik graditve družbe, dejavnik, pomemben z vi-r širjenja in uresničitve idej in idealov našega delavskega raz-fte*, moramo ta odnos do šole in šole do vzgoje spremeniti v eteeljih.
Naša šola mora biti šola vzgoje. Biti mora šola, ki ne bo eno-£ansko razvijala samo izobraževanja, marveč bo razvijala nepo-
•	e<^no in v povezavi z njim tudi celoma osebnost. To se mora težiti pri določanju smotrov šolanja, v organizaciji učnega proce-' Pa tudi pri vrednotenju uspehov vzgojnoizobraževalna dela.
j. No govorimo o kritiki naše šole, moramo reči, da smo imeli šolo,
*	Je bila ne le šola izobraževanja, marveč celo - in to je še slabše -j*a Pomnjenja. Od tod izvirajo tudi številne slabosti naše šole. Sola
7 biia usmerjena k pomnjenju dejstev, k pridobivanju znanja, manj
pa k razvijanju sposobnosti. Razvoj racionalne in konativne sfere osebnosti je bil zapostavljen. Poglavima pozornost je veljala pomnjenju, razvijanju pomnjenja. Temu so ustrezali tudi učni načrti. Obremenjeni so bili z učnimi vsebinami. Upravičeno se je govorilo a didaktičnem materializmu kot eni temeljnih značilnosti naših učnih načrtov. Spričo prenatrpanosti učne snovi je bilo malo časa za mišljenje in razmišljanje. Se danes na primer govorimo o idejnosti pouka, o tem, da moramo v procesu vzgojnoizobraže-valnega dela razviti pogled na svet, določeno idejno usmerjenost, pri tem pa ne pomislimo, ali imamo za vse to dovolj časa Ali dajemo tako zasnovanim šolskim programom dovolj možnosti za uresničitev takšnih zahtev. Idejnost v pouku pomeni pravzaprav miselnost, razmišljanje, prizadevanje, da bi tistemu, kar se poučuje, dali neki smisel, da bi to spoznali z različnih vidikov, da bi prišli stvarem do dna in s soočenjem s težnjami, z utemeljitvami in dejstvi prišli do nekaterih spoznanj. Vendar za takšno delo, za tak pouk pogosto nimamo dovolj časa. Zato v naši šoli še vedno (o tem bom več govoril pozneje) prevladuje pouk „ex cathedra“, prevladajo predavanja. Tak pouk kritiziramo, vendar so učitelji prisiljeni uporabljati takšne metode, če hočejo izpolniti učne programe, saj s temi metodami najbolj učinkovito dosežejo pomnjenje dejstev. V stdrih didaktikah smo nekoč srečevali metode reševanja problemov. Tudi danes govorimo, da so te metode najpomembnejše, vendar se v praksi malo uveljavljajo. V nekaterih državah so postale metode reševanja problemov najpomembnejše, so celo temelj za organizacijo pouka. Pri nas pa imamo spričo prenatrpanosti učnih načrtov za to kaj malo možnosti. Take omejitve objektivno ovirajo prizadevanja za razvijanje marksističnega spoznanja naših učencev. Še dolgo se bomo morali bojevati z njimi, če se bomo hoteli otresti sedanjih značilnosti pouka. To je še posebno pomembno, ko govorimo o pouku tega predmetnega področja.
Če,želimo doseči marksistično idejnost pouka, razviti marksistično spoznanje v naših šolah, moramo iz naših šol napraviti ustanove mišljenja. Ne morejo torej biti šole pomnjenja in tudi ne šole izobraževanja. To pomeni, da moramo v šole vpeljati več kritične misli Nosilec te kritične misli pa je lahko samo marksizem, ker je po svoji naravi kritika obstoječega, zato da se to preseže in zboljša.
V naše šole moramo uvesti izvirni, kritični marksizem, marksistično spoznanje; brez marksističnega spoznanja ni ustvarjalnega mišljenja. Šola pomnjenja, kakršna je bila naša šola in je povečini še, ne more razviti kritičnega rmrksizma. Prav zato je čutiti pomanjkanje marksistične usmeritve v naših šolah. Ni dovolj anali-tično-kritičnega marksizma, ki spodbuja k akcijskemu delovanju človeka, ni dovolj mišljenja in razmišljanja. Če želimo doseči v naši šoli napredek, moramo utreti pot prav marksističnemu spoznanju, organizacijsko in dejavno, z idejnim in političnim bojem ga moramo razviti v mladih rodovih. Takšno spoznanje se lahko širi z ustvarjalnim in vztrajnim delom, ne le z učenjem in s pomnjenjem marksističnih sintagem, ki se spreminjajo v fraze. Mogoče ga je širiti s konkretno politično akcijo v naši samoupravni socialistični šoli, v procesu njenega samoupravnega socialističnega spreminjanja, z uvajanjem mladih v samoupravne procese v šoli in neposredni okolici, z rušenjem zidov, ki obdajajo šolo, in z vključevanjem šole v procese samoupravne socialistične družbe.
Če tega ne bomo dosegli, če naše celotne dejavnosti, še zlasti pa poučevanja marksizma v naših šolah, ne bomo usmerili tako, tedaj ne bomo mogli doseči poglavitnih smotrov vzgoje in izobraževanja. Ko danes govorimo o marksizmu v naših šolah, ni naš smoter samo povečati v učencu zbir izobraževalnih dejstev iz marksizma, in ga naučiti nekaterih marksističnih zakonitosti Učenca želimo usposobiti, da bo mislil v duhu marksistične teorije in marksističnega spoznanja, da bo pripravljen in akcijsko usmerjen, skratka, da bo entuziast v iskanju resnice. V to moramo usmeriti našo dejavnost. Če pa tega ne bomo dosegli, učenca ne bomo pridobili za sodelavca pri tej nalogi. Učenje predmeta ..samoupravljanje s temelji marksizma* 1 * * * * * 7' bo postalo podobno učenju drugih predmetov aU še slabše: to bo le dogmatsko sprejemanje dejstev, zakonov, stališč - sprejemanje vsote znanja iz marksizma. Ne mislim, da to ne bi bUo do določene meje tudi koristno, vendar tako ne bomo dosegli zaželenih smotrov. Znanje, dejstva, zakoni ipd. morajo biti samo temelj za razmišljanje, za nadaljnje usmerjanje v delo za razvijanje ne le marksistične misli, marveč tudi celotne človekove dejavnosti. Naša šola v resnici lahko postane samoupravna socialistična šola samo tedaj, če bo gojila marksizem ne le kot teorijo, marveč tudi kot prakso, če bo razvijala marksistično teorijo spoznanja in se povezala s prakso socialističnega razvoja v naši državi, če bo marksistično spoznanje povezovala s praktično človekovo dejavnostjo ali s konkretno dejavnostjo pri nas.
S tem smo se približali še drugemu vprašanju, o katerem bi rad spregovoril, in sicer samo glede na obravnavanje našega problema: na katere temeljne samoupravne družbenoekonomske in družbenopolitične vsebine se mora nasloniti naša dejavnost pri razvijanju samoupravne marksistične družbene misli v naših šolah. To vprašanje je bistvenega pomena za razvoj vse naše nadaljnje dejavnosti
Srečni v novi šoli
Letošnjo jesen so se učenci višjih razredov osnovne šole na Dobrovi pri Ljubljani preselili v prostore nove, sodobno urejene osnovne šole z osmimi učilnicami, knjižnico, kuhinjo in jedilnico, večnamenskim prostorom, telovadnico... Dolgoletna želja se je uresničila.
Takrat, ko smo se v Ljubljani odločah o samoprispevku za gradnjo vzgojnovarstvenih zavodov in osnovnih šol, je bilo načrtovanih 50 zgradb, ki naj bi bile po odloku o uvedbi samoprispevka zgrajene do konca leta 1978. leta. Kljub temu da nenehne podražitve zavirajo gradnjo vzgojnovarstvenih zavodov in osnovnih šol (saj je ta gradnja skoraj leto dni v zaostanku), so bili že dosedaj zgrajeni naslednji vzgojnovar-stveni zavodi: v Vevčah za 70 otrok, v Šentjakobu za 60 otrok, na Brodu za 210 otrok, v Zadvoru za 70 otrok, na Škofljici za 80 otrok ter vzgojnovar-stveni zavod v Soseski 7 za Bežigradom, ki sprejme 250 otrok.
V zadnjih dveh letih so bile zgrajene tudi naslednje osnovne šole: osnovna šola na Brezovici z osmimi učilnicami in telovadnico, šola v Dolu z osmimi učilnicami, telovadnica pri osnovni šoli Valentin Vodnik, o.snovna šola v Zalogu z 12 učilnicami in telovadnico ter osnovna šola na Dob;ovi z osmimi učilnicami, telovadnico .
Upravni odbor sklada za izgradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov pri ljubljanski temeljni izobraževalni skupnosti meni, da bo kljub vsemu do konca leta 1978 zgrajenih vseh 50 zgradb, za katere jih obvezuje . odlok o uvedbi samoprispevka.
Lahko se torej' upravičeno nadejamo, da bodo v prihodnjih treh letih zares zgrajeni vsi načrtovani 'objekti, da bo srečnih še nekaj tisoč otrok, ki se sedaj stiskajo v neprimernih prostorih in da jim bodo novi in sodobni ,hrami učenosti*1 dali kar največ znanja.
-tu-
Ravnatelj osnovne šole Dobrova pri Ljubljani FRANC MALOVRH (F oto: Tone Urbas)
V celodnevni šoli naj bi učenci opravili vse domače naloge in se temeljito pripravili ža naslednji šolski dan. Tako ne bi šolskih torb, razen ob petkih, nosili domov; to pa za vozače in posebno še za tiste učence iz nižjih razredov, ki morajo prepešačiti vsak dan precej dolgo pot do šole in nazaj, veliko pomeni. Tako se bodo rešili od 6 do 8 kilogramov težkega vsakodnevnega bremena, pa tudi marsikatera knjiga se bo dalj časa obdržala pri „življenju“. Franc Malovrh meni, da so s tem že na pd poti k uresničitvi zamisli o brezplačnih učbenikih. (Foto: Tone Urbas)
Ponikva pri Šentjurju
Nova šola in pobratenje
Sredi novembra so začeli v Ponikvi graditi novo šolo. Ob tej priložnosti sb se sestali v Šentjerneju tudi člani koordinacijskega odbora za pomoč Kozjanskemu iz Ljubljane, ki so si s predstavniki tamkajšnje skupščine občine ogledali nekatere že zgrajene šole.
Potem ko ie delavka ljubljan-
ske tovarne dekorativnih tkanin položila temeljni kamen za novo šolo v Ponikvi, sta spregovorila tudi predsednik mestne skupščine Ljubljana in predsednik skupščine občine Šentjur. Govorili so tudi o pobratenju Šentjurja z Ljubljano, ki naj bi se začelo tesneje razvijati predvsem prek krajevnih skupnosti.
Srečni in razigrani obrazi učenk v telovadnici nove osnovne šde na Dobrovi pri Ljubljani veliko povedo
Priprave na celodnevno šolo__________________
Že sredi letošnjega leta je zavod za šolstvo SRS predvidel 38 osnovnih šol v naši republiki, ki bi po njegovi presoji lahko najprej uresničile zamisel celodnevne šole kljub temu, da niti ena šola izmed vseh 38 nima vseh možnosti za uresničitev projekta celodnevne šole. Potem ko so strokovnjaki natančno preučili razmere, v katerih dela posamezna evidentirana šola, je zavod za šolstvo menil, da imajo še največ-možnosti za kar najhitrejši prehod na celodnevno šolo osnovna šola Josip Broz Tito iz Predoselj pri Kranju, podružnična osnovna šola Pod Graško goro, osnovna šola Biba Roeck iz Šoštanja, osnovna šola Boris Kidrič iz Kidričevega in osnovna šola Dobrova pri Ljubljani.
Kljub težavam, ki jih prinaša celodnevna šola posameznim šolam, ki bodo krenile po tej poti k uresničevanju družbeno-izobraževalnih hotenj, postaja celodnevna šola že resničnost. Med prvimi osnovnimi šolami v Sloveniji, ki jo bodo uvedle, je osnovna šola Dobrova pri Ljubljani. O pripravah na to novost sva se pred dnevi pogovarjala z ravnateljem osnovne šole Dobrova pri Ljubljani Francem MALOVRHOM.
..Izdelujemo program celodnevne šole,“ je že takoj v začetku najinega pogovora poudaril Fanc Malovrh, „v katerem si prizadevamo, da bi organizacijsko pedagoški režim tako oblikovali, da bi kar najbolj prišle do izraza vse komponente celodnevne šole. Že v začetnih pripravah na prehod na celodnevno šolo smo veliko razpravljali na sestankih učiteljskega kolektiva, prav sedaj pa razpravljajo o celodnevni šoli tudi na roditeljskih sestankih. Zavedamo se pomena in odgovornosti, ki jo učiteljem, staršem in učencem nalaga celodnevna šola. Poleg tega pa smo še brez izkušenj.
Dve šolski zgradbi, stara in nova, v katero smo se vselih šele letos, omogočata 296 učencem ■enoizmenski pouk. V prostorih stare šole imajo pouk učenci od prvega do tretjega razreda, učenci od četrtega do osmega razreda pa imajo pouk v novi šoli. Obe šoli sta prostorsko dobro urejeni in bi ju lahko z nekaterimi manjšimi spremembami prilagodili novemu načinu dela.
Nekoliko več denarja bi potrebovali za ureditev rekreacijskih prostorov in za zunanje okolice nove šole, ki kaj lahko za nekaj časa zavrejo novi način dela.**
— Kakšen bo ..delovni dan” učenca v celodnevni šoli?
„S poukom naj bi začeli ob pol osmih. Učenci na nižji stopnji bi imeli dnevno po štiri ure pouka, dve uri sta namenjeni za učenje, ena ura za kosilo in dve uri za rekreacijo. Na višji stop-
nji pa naj bi imeli učenci po pet ur pouka na račun prostega časa. Tako bi se celodnevna šola pri nas končala za učence na obeh stopnjah ob 15.30. Poleg tega predvidevamo, da bi v nižjih razredih poleg sedanjega predmetnika uvedli tedensko še dve uri angleščine, seveda, če bo zavod za šolstvo našo zamisel potrdil.**	,
— Ali ste že poskrbeli za učitelje?
„V šoli imamo sedaj 18 učiteljev. Kasneje jih bomo potre-bovali še sedem! Stanovanj zanje nimamo. Verjetno se bodo morali tudi novi učitelji tako kot sednjih pet, vsak dan voziti. Ne bo lahko, tega se dobro zavedamo. Pri šoli imamo vzgojnovarstveni zavod, tako da bo za predšolske otroke naših učiteljev poskrbljeno. Tudi hranili se bodo lahko v šolski kuhinji, skratka, trudili se bomo, da bomo vse težave, posebno še na začetku, ki jih prinaša celodnevna šola, s skupnimi močmi kar najbolj uspešno reševah!**
— In koliko bodo morali prispevati starši za malice in kosila svojih otrok?
„Po Sedanjih izračunih bi vsak učenec prispeval za malico in kosilo po 200 din. Čeprav je v naši šolski kuhinji že sedaj okoli sto učencev vsak dan na kosilu, so bile na roditeljskih sestankih že pripombe zaradi kosil. Predvsem za tiste matere, ki niso redno zaposlene in so doma le gospodinje, bo ta izdatek za kosilo povsem nepotreben. Socialna služba v šoli bo imela vsaj na začetku polne roke zahtevnega dela.**
- Samo še dvoje vprašanj: Kakšen je namen celodnevne šole in kdaj menite, 4a boste začeli delati po novem?
„Menim, da lahko le v celodnevni šoli resnično zagotovimo slehernemu našemu učencu redno pripravo za pouk v naslednjem dnevu. Pri tem naj bi precej razbremenili starše, ki so morali doslej pomagati otrokom pri učenju, zmanjšal bi se osip in vsi učenci bi imeli zagotovljene enake možnosti za izobraževanje.
S celodnevno šolo bomo začeli takoj, ko bomo im eh zagotovljen denar in kadre. Po prvotnih predvidevanjih naj bi začeli že v drugem polletju letošnjega šolskega leta. Glede na to, kako poteka sedanje delo, bomo začeli s celodnevno šolo šele prihodnjo jesen. Morda pa bomo-lahko začeli uresničevati zamisel že v začetku drugega polletja letošnjega šolskega leta, kajti s pripravami smo že tako ddeč, da sedaj pričakujemo samo še učinkovito pomoč in sodelovanje strokovnjakov zavoda za šolstvo, pa bo delo v celodnevni šoli steklo!“
TONF URBAS

nadaljevati začelo delo
Na nedavni seji izvršnega odbora ljubljanske temeljne izobraževalne skupnosti so med drugim razpravljali tudi o predlogu programa in financiranja vzgojnoizobraževalnih dejavnosti za prihodnje leto. Poudarili so, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali, da bodo že v prihodnjem šolskem letu vsi učenci osnovnih šol na območju ljubljanske temeljne izobraževalne skupnosti prejeli brezplačne učbenike.
Začrtano akcijo o brezplačnih učbenikih za učence osnovnih šol, s katero so začeli že minulo šolsko leto, so uresničili le za učence prvih štirih razredov .hribovskih, gorskih ali vi-šinskih** šol, kot jih nekateri imenujejo. Akcijo so delno uresničili tudi v bežigrajskih osnovnih šolah, kjer so učenci nižjih razredov prispevali za posamezni učbenik 10 din, učenci višjih razredov pa le 5 dinarjev.
Prihodnje šolsko leto naj bi z začetim nadaljevati tudi v dru-
gih šolah. Samo za uresničite' akcije za brezplačne učbenik« potrebujejo okoli pet milijono' dinarjev. Prav zato je izvršni odbor predlagal posebno komi sijo, ki bo pripravila načrt it poskrbela, da bo uresničen« akcija o podeljevanju brezplač nih učbenikov vsem učenceit osnovnih šol na območju ljubj Ijanske temeljne izobraževalni skupnosti
V nadaljevanju razprave st člani izvršneg odbora ugotovili da so bile izpolnjene vse obvez nosti, zapisane v letošnjem programu. Izjema je bil le samoupravni sporazum, ki predvideva povečanje vrednosti točk« osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih v prosveti.
Letos bo na območju temelj ne izobraževalne skupnost Ljubljana zmanjkalo okoli 4-’ milijonov dinarjev samo z* osebne dohodke pedagoških de lavcev.
-tu-
Učenci osnovne šole v Gornji Radgoni so se dober mesec in pol f začetku letošnjega šolskega leta preselili iz razredov v nekdanje it radgonskem gradu v prostore nove šole, v kateri bodo lahko ime> sodoben pouk. (Foto: Marjan Garbajs)
Iz starega gradu v novo šolo
Sredi letošnjega oktobra se je osnovna šola v Gornji Radgoni končno le preselila iz neustreznih prostorov nekdanjega gradu v novo in sodobno zgrajeno stavbo. Kar 17 let je ta osnovna šola gostovala v gradu, kjer so se učenci in učitelji sleherni šolski dan srečevali v tesnih in mračnih prostorih.
Denar za gradnjo šole, na katero je težko čakalo skoraj 800
učencev — stala je več kot tti stare milijarde — so poleg pf sojila republiške izobraževalni! skupnosti ter pomoči skupščin1-občine prispevali velik dem tudi občani, ki so se na referei)' dumu odločili za samopri spevek, z nabiralno akcijo pa s1' zbrali še nekaj denarja. Sola irfli tudi telovadnico.
-tu-
Podjetja posodabljajo Solo____________________^
Ob letošnjem prazniku re- ki so poklonila šoli novo opf1'. publike so domačini, posebno mo za šolsko učilnico, mi’1' pa še učenci osnovne šole na fonolaboratorij in še drug11 Šentviški gori, pripravili v kul- opremo, vredno več kot 80.00^ turni dvorani prisrčen program, din. S tem so podjetja velik0 Proslavljali so rojstni dan re- prispevala k posobitvi pouka l publike, hkrati pa so se veselili šentviški osnovni šoli, ki j? svoje obnovljene šole in šte- obiskuje v prvih štirih razredi* vilnih daril delovnih organizacij, 33 učencev in učenk.
Šole in telovadnice
Na območju mariborske temeljne izobraževalne skupnosti prizadevno uresničujejo program izgradnje in preureditve osnovnih šol. Največja osnovna šola, ki bo zrasla s prispevkom občanov, bo nedvomno osnovna šola v Kamnici pri Maribom. Šola bo imela 16 učilnic, dva kabineta, sodobno kuhinjo, prostor ža dnevno bivanje in veliko telovadnico. Šola skupaj s telovadnico bo stala po sedanjih izračunih nekaj več kot 16 milijonov din.
Šolam, zgrajenim s samoprispevkom občanov na mariborskem območju, se Do kmalu pridružila še nova osnovna šola Ludvik Pliberšek v Radvanju. V
njej sicer že imajo pouk, čakaj le še na telovadnico. Šest nic in telovadnica — vse to M stalo okoli 8,5 milijona dina’ jev. .
Novo 15-oddelčno osnovijj: šolo s telovadnico bodo zgrada tudi v Miklavžu, v Jakobska1; dolu pa bodo dobili no^j osnovno šolo s tremi učilnicaf'' in dvema kabinetoma. Obe Š^j so sicer že začeli graditi, nah" pa bosta šele prihodnje šolsk' leto. Do takrat bodo — vsaj ^ programu je tako zapisano y dobile telovadnice tudi osnova šola v Hočah, osnovna šola Jr ko Padežnik na Studencih -osnovna šola v Selnici ob DiaV

Naglica ni dobra
PORTRETI
Ali moremo biti s poukom matematike na srednjih šolah zadovoljni?
Ne nameravam podrobno razčlenjevati pouka matematike na srednjih šolah, zlasti še na gimnazijah. Rad bi samo osvetlil nekatere pomanjkljivosti pri tem pouku,,ki znanju matematike niso v prid in ga celo zavirajo.
Res je, da smo snovno in obdelovalno napravili pri pouku matematike velik korak naprej, toda ne dosledno, saj se je matematika spremenila do nedavnega le na gimnazijah, še pred nekaj leti pa so na tehniški srednji šoli poučevali matematiko iz časov Franca Jožefa.
V nove učbenike smo nagrmadili toliko snovi, da je ne moremo v štirih letih predelati, kaj šele, da bi jo s pridom utrdili pri dijakih. Sestavljalci knjig in zbirk rešenih nalog niso resno pomislili, kaj zmoremo in česa ne. Sploh je pri naši šoli narobe, da ima profesor premalo časa za zadostno utrditev predelane snovi. Stvarni sklep te ugotovitve bi bil, da bi morah podaljšati pouk na srednjih šolah za leto dni ah pa skrčiti snov.
Dobro, pa vzemimo, da je knjiga pač knjiga in zbirka zbirka, ni pa nujno, da vso snov predelamo. V teh učbenikih je pač zbrana vsa snov v sklenjeni obliki. Učbeniki so dobri, naloge v zbirkah zanimive, prav vabljive, in kdor bi vso snov predelal in predihal, bi si zelo olajšal študij na fakulteti.
Kako je na srednjih šolah? Večino snovi predelajo v intenzivnih razredih. Toda ta intenzivnost bi morala biti res stvarna, tako da bi dijaki v teh razredih imeli manj snovi, npr. pri tujih jezikih. Razmejitev pa je medla in prepogosto odvisna le od posameznih profesorjev.
Ker je snovi preveč, profesorji po svojih merilih in presojah odločajo, katera poglavja bodo izpustih, katera obdelali v skrčeni obliki ih katera le bežno omenih. Drugo snov obdelujejo s precejšnjo hitrico, kajti število tedenskih ur je preskromno, da bi se preveč mudili Pri posameznih poglavjih. Zato ni čudno, da se zgode včasih nemogoče stvari. Ambiciozni Profesorji, ki bi radi predelah čim več snovi, hitijo tako, da je za normalno šolo abnormalno. V dobrih dveh mesecih so na neki šoli v četrtem razredu predelali kombinatoriko z binom-skin izrekom, verjetnostni račun, matematično indukcijo, zaporedja, končne vrste, aritmetično in geometrično zapo-redje ter obrestnoobrestni račun. Če je to normalno, potem je mogoče dvoje: da ima profesor pred seboj same genije ali pa je spov tako površno predelana, da bi bilo bolje, ko bi je ne bil Predelal.
Naghca ni dobra, pravi naš pregovor. Živimo sicer v času, ko je naglica vodilo vsega našega življenja. Toda pri pouku bi stari pregovor morali vendarle upoštevati, saj gre za zelo pomembne zadeve, za oblikovanje mladih ljudi. Šola pa ni vožnja z avtomobilom. Proces oblikovanja in vzgoje je počasen in zamuden.
ZA UTRJEVANJE NI ČASA Najvažnejše pri podajanju nove snovi je, da jo dijaki razumejo. V njihovih možganih morajo biti prav taka spoznanja, kakršna so v profesorjevi glavi. Delnega razumevanja ni in ne more biti. Ah torej dijak novo snov razume ali pa je ne razume. Tu ne more biti nikakršnega odstopanja. Rekli boste, da je dijak pač dijak in se zato ne more meriti s profesorjem. Da, res se ne more. Profesor zna še marsikaj, ne le snovi, o kateri je spregovoril dijakom. Profesor si je na fakulteti pridobil precej znanja, je izurjen v logičnem mišljenju, pridobil si je precej prožnosti, iznajdljivosti in široke razgledanosti, ima torej veliko prednost pred dijakom. Toda vse te prednosti nimajo nikakršne zveze s tem, kar trdim, namreč da med dijakovim in profesorjevim spoznanjem o novi snovi ne sme biti razlike. Ker pa je v matematiki vsaka nova snov grajena na prejšnjih spoznanjih, bi moral pofesor nenehno opozarjati dijake na ta povezovanja. Najslabše je, če si pridobi dijak nepravilna spoznanja. Odpraviti ta je najteže. Bolje je, da dijak ne zna ničesar, kakor pa da si domišlja, da nekaj zna, a je to znanje nepravilno in zmedeno. S tem daje profesor npr. dijakom razložil geometrično zaporedje, še ni opravil vsega. Dijake mora naučiti pravilnega načrtovanja zamotanih nalog. Seveda pa ni rečeno, da bi moral profesor prav vse povedati. Včasih dijak sploh ne ve, kako bi nastavil nalogo. S primernimi vprašanji, na katera mora dijak pravilno odgovoriti, ga mora profesor pripeljati do načrtnega reševanja naloge. Čimveč takih vaj v razredu, tem bolje bo steklo delo doma ob domačih vajah. Namesto da bi bil pouk kon-sthiktiven in bi bile matematične ure natrpane s pravim delom vseh in vsakogar, pa je često drugače. Nekaj vaj v razredu, več dela doma, in že hiti profesor z novo snovjo naprej, ker
pač ni časa za utrjevanje. Tako ne preostane dijaku nič drugega, kot da si novo snov pridobi sam doma ali pa mu jo utrdi inštruktor. Ta naghca ni dobra. Bolje je manj znati, toda tisto res dobro, kajti le na utrjenih dobrih temeljih lahko gradimo dalje.
VELIKI NAČRTI-MAJHNI USPEHI
Toliko govorimo, da šola ne sme biti le učni, temveč mora biti tudi vzgojni zavod. Kako krasno priložnost za vzgojo ima profesor pri pouku matematike! Matematika uči dijaka analiz in jih prek teh vodi do pravilnih miselnih sklepov. Poglavji kombinatorika in verjetnostni račun, ki ga na šolah večinoma izpuščajo, sta kakor nalašč za vzgojo pravilnega mišljenja; Naloge so si tako različne, da bi moral profesor ob vsakem primeru pomagati dijakom pri razčlenitvah do logičnih sklepov. Za temeljito obdelavo teh dveh poglavij bi potrebovali dober mesec. Toda kombinatoriki in verjetnostnemu računu odmerjajo profesorji navadno dva tedna, in s tem je stvar opravljena: Upravičena je zato pripomba znanca inženirja, da nikdar ni ločil variacij od kombinacij. Toda do neke mere so predavatelji upravičeni do naglice, ker jih vežejo učni načrti, za vzgojo pa ni časa. V knjige smo vnesli nova poglavja, npr. o vektorjih. Vsako izpuščanje te snovi bi bila nepopravljiva škoda: Toda kljub okrajšavam je snov zelo zamudna in dela dijakom precej preglavic. Spominjam se, da je neka profesorica po dolgem trudu predelala snov o vektorjih in to povedala dijakom. Varovanci so njeno izjavo sprejeli z največjim zadovoljstvom, da je le vektorjev konec.
Ali je šola sploh še šola, če dijaka snov odvrača? Nekje je pač vzrok za to! Ali snovi ni razumel ali pa ga profesor ni znal pridobiti za to res zanimivo poglavje. Ni čudno, da tudi dijaki postavljajo svoja merila: nedelavni gospodovalno vplivajo na večino ob tihi vaji, da ta propade, in da da profesor prihodnjič lažje naloge. Zato postaja pouk matematike dijakom zoprn, zoprni pa mu postanejo tudi profesorji. Včasih pa ima profesor tako slab razred, da mora znižati merila.
Vrtimo se torej v začaranem krogu velikih načrtov, a majhnih uspehov. Pouk je danes vse prveč odvisen od posameznikov. Vestni, strogi in natančni imajo lepe uspehe. Nekateri pa se požvižgajo na vse, češ kakor bo, pa bo, samo da jim tečejo
službena leta. Tisti nekje v sredini najbolj ustrezajo današnji šoli. Ne preveč, ne premalo, a to res dobro.
Profesorji ugotavljajo, da prihajajo na gimnazije in srednje šole vedno slabši učenci - s pomanjkljivim znanjem. K temu pripomore še veliko pomanjkanje kvalificiranega učnega kadra, zlasti za matematiko. Tako poučujejo na osemletkah nekvalificirani učitelji, študenti, ker pač vodstva šol ne morejo matematike črtati s programov. Ali moremo torej pričakovati da bo pouk matematike na srednjih šolah uspešen?
PISMENI IZDELKI
IMAJO PREDNOST
Pri vseh teh pomanjkljivostih pa nekateri profesorji po navdihih iz tujine, češ daje ustno izpraševanje dijakov nesodobna oblika pridobivanja potrebnih ocen, zelo malo sprašujejo. Iz tihih vaj, ki jih morajo često ponoviti, ker je bilo preveč negativnih ocen, in iz obveznih šolskih nalog dobijo potrebne ocene. Nihče me ne more prepričati, da je ustno izpraševanje nepotrebno. Poznal sem mnogo zelo sposobnih matematikov, ki so znali veliko in so tudi sami doma reševali naloge. Ko pa so pisali šolske naloge, se jih je polotila taka trema, da so si komaj priborili pozitivno oceno. Če bi te redoval samo po pismenih izdelkih, bi jim napravil veliko krivico. Vse premalo upoštevamo trenutna razpoloženja. Včasih smo pač taki, ' da se nam ne posreči narediti niti za počen groš. Seveda tega pri dijakih ne upoštevamo, dijak mora biti za nas vedno razpoložen. Opažam, da je na šolah zelo malo spraševanja, vedno več pa testov in tihih vaj. Po mojem si lahko profesor pri resnem delu v eni uri pridobi veliko ©cen. Saj ni nujno, da vsako nalogo izpeljemo do konca. Pri nekaterih je izvršitev zgolj računska in tako preprosta, da bi z njo le zapravljali čas. Seveda pa moramo redno opozarjati dijake, daje pravilen rezultat bistvo našega dela, zato naj v šoli nerešene naloge končajo doma.
Lahko bi vse te pomanjkljivosti odpravili. K temu bi zelo pripomogla res dobra strokovna inšpekcija resničnih strokovnjakov pedagogov. Nerazumljivo mi je, zakaj pedagoški svetovalci tako malo ali nič ne upoštevajo stvarnih pripomb profesorjev. Z upoštevanjem le-teh bi raven znanja dvignili in izboljšali kakovost pouka matematike na srednjih šolah.
ANTON ŠLIBAR
Satirik
Jezik — instrument za razumevanje
Seminar za učitelje nemškega jezika na osnovnih šolah OE Dravograd, Celje in Maribor
Najbrž ni naključje, da je ta Serninar pod pokroviteljstvom zavoda za šolstvo SRS zaživel 18. do 20. novembra 1974 Prav v Mariboru, saj tu živita in ustvarjata avtorici učbenika za
peti razred - dr. Breda Požar in prof. Gabriela Sorman. Tu je bila tudi demonstracija avtorice prof. G. Sormanove, kije nakazala pot, po kateri naj steče delo v petem razredu. Brez dvo-
Kaj z našimi šolami ob meji?
Potrditi moramo, aa smo na Pravi poti, če odločno moder-niziramo naše šole in otroke iz odročnejših, starih šol včasih Prešolamo v večja središča ^aboli pa nas, če takšno moderniziranje zadene naše obmejne šole tako, da jih ukinja-Wl°; Zgodilo se je celo, da so ukinUi tudi že podružnične šole v Ruperčah, Planini, Podovi, ledini in Puščavi. Ta ukrep je ^očno zadel tamkajšnje prebi-Valce, saj je težko prenesti dej-stv°, da so doslej imeli v vasi ^ojo šolo — poslej pa je morda ne bo nikoli več!
Odprto je tudi vprašanje, kuko bo -z obmejnimi šolami na
Slemenu, Gaju, Gradišču in Duhu na Ostrem vrhu, pa še v Jakobskem dolu in Svečini. Posebej poudarjam, da je nujno treba pustiti šoli v Jakobskem dolu in Svečini. Utemeljitev: Jakobski dol leži med Mariborom in mejo (18 km na vsako stran), je sedež KZ - agrokombinata Pesnica, ima kulturni dom ter zaobsega kraje, kot so Jurovski dol. Pernice, Jarenina. Svečina pa je skrajno obmejni kraj z zelo zavednim prebivalstvom, sedež kmetijske šole in privlačen za turiste. Zdaj pa naj takšni kraji ostanejo brez šol?!
MIRKO VAUDA
ma so ljudje, ki so pri tem projektu delali, opravili ogromno in pionirsko delo. Pouk je treba prilagoditi vsem pedagoško didaktičnim metodam, ki ustrezajo sodobni tehnologiji in sodobnemu načinu življenja. Ne-sluten razvoj tehnike povzroča tudi pravo revolucijo v načinu podajanja snovi.
Sem smo torej prišli germanisti s severovzhodnega dela naše ožje domovine. Brez dvoma smo na teh predavanjih skušali najti tudi svojo vrednost in mesto v vzgojnoizobraževalnem delu mladih.
Nemščina ima pri nas v Sloveniji še posebno kočljiv položaj. Je pač jezik, ki so ga uporabljali naši tisočletni zatiralci. Tudi z uveljavljanjem svojega so vcepljali našim ljudem občutke manjvrednosti. Jezik je instrument za razumevanje. Tudi tuj jezik naj pokaže našo samobitnost, naj pomaga aktivno vplivati na naše okolje.
Program seminarja je bil
skrbno izbran in pripravljen. Prof. M. Lešnik je čudovito nakazal-uporabnost vseh najnovejših izumov tehnike -v osnovni šoli. Lektorja za nemški jezik na univerzi v Ljubljani — prof. Kaethe Grah in prof. dr. V. Moschek pa sta nas seznanila s težjimi poglavji nemške gramatike.
Za peti razred osnovne šole smo dobili nov učbenik, ki temelji na avdiolingvalni metodi, ter priročnik za učitelje, ki daje splošna metodična navodila in porazdelitev snovi, dijaki pa so dobili tudi delovni zvezek, ki jim je v veliko pomoč. Avtorjema želimo prav tako uspešno delo pri učbeniku za šesti razred!
Jasno je, da seminar brez imenovanih in neimenovanih neutrudnih sodelavcev ne bi uspel, zato jim gre vsa zahvala, kajti seminarji niso samo potrebni — temveč nujni.
IVAN VOŠNER,
Osnovna šola Franjo Vrunč Slovenj Gradec
Mnogo dragocenega
(Ob izidu 4. številke revije Vzgoja in izobraževanje)
Uvodnik prinaša prispevek Jelice Mesesnel, ki pod naslovom Celodnevna osnovna šola razpravlja o tej aktualni in pomembni konponenti v vzgojnoizobraževalnem sistemu. Avtorica seznanja bralce z osnovnimi koncepti, spremembami, delovnimi razmerami, razporeditvijo učiteljevega delovnega časai učenčevim šolskim delom in življenjem v celodnevni osnovni šoli in še z marsičem, kar bo zanimalo vsakega učitelja pri uvedbi te naše pomembne družbene naloge.
Zelo dragocen in aktualen je prispevek pomočnika direktorja zavoda za šolstvo SRS Karla Kosa. Pod naslovom Priprave za organizacijsko in vsebinsko preoblikovanje šol za usposabljanje ' učiteljev osnovnih šol in vzgojiteljev vzgojnovarstvenih dejavnosti razpravlja avtor o tej pereči in neodložljivi problematiki. V razpravi razčlenjuje sedanje razmere v kadrovski problematiki ter daje različne predloge, kako v prihodnje usposabljati učitelje in vzgojitelje v predvidenem konceptu usmerjenega izobraževanja.
Dragutin Frankovič nam je tokrat prispeval razpravo Didak-tično-metodične misli o pouku samoupravljanja s temelji marksizma. Revija prinaša tudi referat Mata Jergoviča, v čem je nadaljnja reforma sistema usmerjenega izobraževanja, ki ga je imel na medrepubliškem posvetovanju o usmerjenem izobraževanju v Velenju ter prispevek Nenada Preloga in Vladimirja V. Dordeviča Družbena potreba in nujnost vključevanja ekologije v vzgojo mladih generacij ter Škološki vzgojni pomen praktičnih del učencev, ki sta ga imela na medrepubliškem posvetovanju o ekoloških vidikih vzgoje in izobraževanja v Zagrebu. Kako financirati šolska športna društva - je aktualni prispevek Tineta Rozmana in Ivana
^zTvzgojiteljice v predšolskih vzgojnovarstvenih ustanovah bo vsekakor zanimiv prispevek Dnevna dokumentacija v predšolski vzgoji, o čemer govori Nuša Kolar.
Zelo zanimiv je prispevek Jožeta Lipnika Ocenjevanje brez nezadostne ocene — boljši učni uspehi. Avtor analizira poskus, ki so ga uvedli iz pouka slovenskega jezika na celjskem območju in ugotavlja, da je to na učence vplivalo pozitivno, da se je v njih razvil čut za pravičnost, poštenost in delavnost.
Pod naslovom Ravnatelji osnovnih šol o podaljšanem bivanju analizira Helena Novak raziskavo, ki jo je izdelal pedagoški inštitut pri univerzi v Ljubljani v šolskem letu 1972173.
Vida Wedam razpravlja o medpredmetni povezavi pri pouku zgodovine. Revija prinaša tudi prikaz dveh zgodovinskih učnih ur, ki ju bodo predavatelji nedvomno veseli.
Helena Berce piše o vrednotenju likovnih del v osnovni šoli, dr. Dragutin Rosandič pa je napisal prispevek Šolska interpretacija
književnega dela.	,	,	,
Učitelji razrednega pouka, ki poučujejo v drugem razredu, bodo prav gotovo veseli zgleda programiranih sekvenc za slovenski jezik za dugi razred osnovne šole.
Razen omenjenega prinaša revija še mnogo drugih zanimivosti in prispevkov, ki jih bodo učitelji lahko s pridom uporabili, zato jo priporočamo.
DRAGO NOVAK
Novo, novo!
SPIN
Izšla je prva številka strokovno-informativnega vestnika - SPIN, ki ga je izdala Zveza društev matematikov, fizikov in astronomov Jugoslavije (SDMFA), pripravila pa s pomočjo avtorjev dr. A. Moljka in dr. N. Prijatelja.
Knjižica zajema (na 23 straneh) zgoščena obvestila o strokovnih novostih, znanstvene vesti in mednarodno sodelovanje na področju matematike, fizike in astronomije. Prinaša pregled šolskega učenja, fakultetnega in podiplomskega študija teh ved. V njem najdemo tudi poročila s proslav in srečanj, obvešča nas o novih knjigah in časopisih s teh področij. Popestrijo ga anekdote, obogaten je s pismi in predlogi
Zveza upa, da bodo pri tem strdkovno-informativnem vestniku sodelovali in se nanj tudi naročili vsi, ki se za te vede zanimajo.
Menimo, da je SPIN pomemben vestnik, ki bo prav gotovo dobrodošel vsem učiteljem in profesorjem matematike in fizike, pa tudi študentom in vsem ljubiteljem eksaktnih ved. Toplo ga priporočamo!
SPIN lahko naročite z dopisnico na naslov: Savez DMFAJ, Unska bb/p. p. 170 41000 - Zagreb.
k.
STRAN 6	PROSVETNI OEiL«AVEC	XIII 1j974   Št 3
pod reflektol|em	j
PIŠE:
SILVO TERŠEK
Želje v pajčevini možnosti
V tramovju pod streho je ždel drget mlinskih koles. Čutil ga nisi, če si prišel k mrtvi Reki in tudi takrat, ko si se ustavil na koncu luknjaste poti, nisi ugotovil, da je bil mlin življenje te domačije. Noč je bila kakor pokopališče; temna lisa Brkinov kot prikovani oblak. Še pes ni zalajal na blatnem dvorišču.
Na drugi strani reke so drobne luči nakazovale Vremski Britof, vas s šolo in prgiščem hiš. Okna ob nekakšnem stražarskem stolpu so bila kakor mrtve strelne line. Leta 1935 so tisto zidovje zgradili italijanski žan-darji. Menili so, da jim bo ta reč pomagala- dušiti porajajoči se upor slovenskega ljudstva na tem območju. Hoteli so, da bi slovensko ljudstvo umrlo, kot je umrla industrijsko zastrupljena Reka v Vremski dolini. S tega območja je med vojno padlo deset odstotkov prebivalstva. V veliki partizanski akciji za osvoboditev Trsta je v Vremah obležalo dvajset fantov s petero-krakami zvezdami. Kraj, kjer so jih zakopali, vse preveč spominja na neurejeno brkinsko vprašanje!
Možakar je prišel iz teme. Svoj raskavi glas je usmeril v temačen hlev. Predstavil je ženo in moral sem si zapomniti: MA-
RIJA DUJC! O reki ne bova govorila, ker je Reka umrla. Marija je vodja zunanjega oddelka osnovne šole Vreme; Marija je še marsikaj. „Učiteljev ne moremo načelno obtožiti, češ da so družbeno neangažirani", je rekel predsednik krajevne skupnosti. „ Vsi mi, v družbenopolitičnih organizacijah smo premalo delavni. Odgovornosti moramo razdeliti med posameznike. Tudi učitelji ne morejo delati čudežev. ..!“
Čudeži? Očeta pobere vojna, hči gre v dom vojnih sirot in čez nekaj let postane učiteljica. Čudeži? V Brkinih jih niso bili nikoli vajeni Zdi se ti, da je največja sreča že to, da smeš poučevati otroke. Stanuješ v tesni sobici, ki jo deliš s kolegico učiteljico.
Skoraj štirideset otrok se nagnete v učilnico, nekakšen rudniški prostor. Tla škripljejo kakor ladijski pod med navihto. Poučuješ ves dan - skoraj brez učU. Otrokom moraš dati tisto najmanj: pisanje, branje, osnova računstva... moraš jim dati največ, kar je mogoče.
V šolo hodijo tudi več kot uro daleč. Šolski okoliš je zelo velik. Slabo so obuti in oblečeni in vendar srečni, ko gredo nabirat znanje. Brkinske poti pa so bile blatne, zelo blatne.
„ ... Toda takrat in v takšnem okolju, kot so Brkini, smo bili učitelji mnogo bolj spoštovani, kakor smo danes. Spoštovanje se seveda ne meri s krvavicami in zeljnatimi glavami. Spoštovanje je mogoče čutiti kot nekaj, kar ni mogoče položiti na jezik. Tudi sami s seboj in s svojim delom smo bili bolj zadovoljni. Človek ve, v kateri plačilni razred spada koliko zasluži in da mora s tistim živeti. Seveda, tudi potrebe smo imeli manjše; vsaj zdi se' tako...“
Ribe se ne morejo navaditi na zastrupljeno rečno vodo; učitelj se privadi tudi „nemogo-čim“ delovnim razmeram. Tvoje ?elje so ujete v pajčevino
možnosti. V dežju so poti vedno enako blattie, kmet te prosi, da mu pišeš prošnje za vedno iste probleme, čas se pa ne ustavi. Otroci zahtevajo iz leta v leto več, več potrebujejo in v šolo prihajajo bolj založeni s predznanjem. Njihovi starši niso več samo neuki kmetje; zaposlili so se, izobrazili.
darji, od koder je gledal nekoč po vojni „štacunar“ in kjer se lušči omet. Poslopju je pošla sapa. Čas je hitrejši od starih zidov.
Možje so pljunili v roke, obrnili svoje žepe, prijeli za lopate, kot so mnogi med vojno za puške, in šola je spet postala va-
boljša so učila, popolnejše m naše metode dela, srečnejši so otroci in vendar: naš kraj še vedno sodi med nerazvita slovenska območja.
Očistili smo vodnjak pred šolo; ljudje so se prečistili že med revolucijo. Radi bi obnovili Brkine in območje precej naokrog, želeli bi napolniti stru-
(Foto: S. Teršek)
Globoko v učiteljevi notranjosti se rodi spoznanje kakor revolucija: tudi sam potrebujem več znanja, boljše metode poučevanja, sodobnejše učne pripomočke, sodobnejšo šolo. . .
Povzpneš se na vrh stražarskega stolpa, ki tišči iz poslopja. Gledaš od tam, kjer so nekoč gledali italijanski žan-
ški ponos. Naj vedo, da v nas še vedno živi občutek za našo -skupno stvar,, so rekli občani. Na šolsko steno so pritrdili spominsko ploščo sedeminpetdesetim padlim borcem - žrtvam fašizma iz devetih vasi Vremske doline.
„. . .Stari, težki časi so milili. Naša šola je dandanes drugačna, drugačna je oprema,
go Reke s čisto vodo.
Rada jih imam, te otroke. Včasih mislim, da imam rada celo blatne poti. Otroci morajo biti srečni! V popoldanskem času bi jim morali omogočiti najrazličnejše interesne dejavnosti, morali bi jim narediti igrišče, telovadnico morali bi. .
Najrazličnejši strokovnjaki z očali in brez, zaskrbljeno hodijo gledat reko, ki je umrla. Tudi pedagoški svetovalci hodijo v Vremsko dolino. Ne, šolsko življenje ni podobno, zastrupljeni reki. Nikoli bi ne dovolili, da zastrupijo to, za kar so se na Primorskem toliko časa bojevali. Za posamezne slovenske besede se je bilo treba bojevati skoraj tako kakor za koščke slovenske zemlje.
.........S’ pedagoškimi svetovalci se sestanemo najmanj enkrat mesečno. Minili so časi, ko smo *se „nadzomikov“ bali, ker so iskali tudi pike na „i“. Postali smo tovariši, sodelavci, ki se trudimo za isto stvar.
Časa pa je še vedno premalo in težav ne zmanjka. Nikoli ne bodo vse njive enako obrodile, pa čeprav bodo vsi učitelji enako izobraženi. Odločim se: prebrala bom knjigo. In berem jo po kapljicah. Spomnim se časov, ko smo prirejali kulturne prireditve, tudi pod senikom, če ni bilo mogoče drugje. Ni dolgo tega, ko se najbolj priznani operni pevci iz Slovenije nastopili na našem dvorišču.
Ob takšnih dogodkih nam zmanjka časa. Seveda so na vseh področjih v teh časih večje zahteve. Učitelj ni vedno naj-
boljši režiser, najboljši pev vodja, najboljši aktivist. Ampak celo v slabših delovn razmerah je mogoče doseči d lične uspehe. Toplo me ogreje srcu, kadar se spomnim, da mnogi izmed mojih nekdanja nebogljenih učencev pozne] končali univerzo. Pravzaprav niti ne morem verjeti, da bi id ko ostal učitelj na vasi družb* nepolitično neangažiran.
Razmišljam: morda le ni bi prav, da so ukinili učiteljišč Morda tudi ni prav, da se nč osebni dohodki dvigajo tab počasi, kot se rešuje brkinsl vprašanje. Naši osebni dohod coklajo za vedno višjimi ži Ijenjskimi stroški in razvojBrb nov stopica za splošnim razvejem v naši republiki. Mi pa osi jamo glede tega večno nezadovoljni. Toda prišel bo trenutek vem da bo prišel..
Na mizo je postavil liter d* mačega vina, kapo je obesil b staro, zelo staro puško in vprašal čez rob mize: „Kolil pa je nova ustava prinesla uL da učitelju? Učitelj mora b® vedno vzor ljudem. Naj gre in zvečer napije v vaški gostilni' Ne, nikoli ne bi postal učitd pa ne zaradi tega, kar sem pm kar povedal.
Ustanovili smo svet staršč Vse lepo in prav, če je temeljih in praktično voden. Tisti, kad rega otrok je v šoli marljiv, M imel učitelja v najboljši luč-drugi ne. Lahko se zgodi, da W stane svet staršev idealno telo kjer se obrekuje učitelja.
Tako je, vsi imamo težav1 Imajo jih oni, ki iz leta v let spreminjajo učbenike in tisti, iz meseca v mesec spreminjaj^ zakone in statute. Še vedno p\ nismo uresničili člena ustav*] ki trdi, da je naše obvezno šoW nje brezplačno. Tudi to se notni posrečilo, da bi tam, kjer sH zaposlena oče in mati, o st A brez skrbi za svoje otroke. /1 prepogosto se morajo razvijaj kot samorastniki Kaj bi bi* če v takih krajih ne bi imd dedkov in babic...!“
Hm, saj res; kaj bi bilo?
SODOBNA POTA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
--------—===     —----------------— ________
PIŠE: DR. ANA KRANJC
Odnos med vzgojo in permanentnim izobraževanjem	______________
Trditev o neločljivi povezanosti vzgoje in izobraževanja ni več novost. Iz nje smo nadalje razvijali še napačno hipotezo, da že z izobraževanjem vzgajamo in nam torej ni treba posebej skrbeti še za vzgojo. Menih smo, da je to potrebno le v izjemnih primerih, npr. če je posameznik zašel v spor z družbo in se je tako ali drugače deviantno vedel.
Dejavnost- na področju vzgoje in izobraževanja smo gradili na taki napačni hipotezi predvsem zato, ker smo premalo poznali sam pojav vzgoje. Bolje bi bilo, če bi si predstavljali oba pojava ločeno in ju celo umetno ločevali.
Ne trdimo, da vzgoja in izobraževanje v resnici nista najtesneje povezana, toda to sta dva procesa. Tudi vzgoja je poseben namenski proces, ki potrebuje sistematičnost. Zaman bi torej pričakovali, da bomo dosegli pri izobraževanju vidne vzgojne učinke, če, nismo prej ■opredelili smotra in metode tudi za naše vzgojno prizadevanje. Učni načrti bi morali biti popolnjeni z ustreznimi vzgojnimi načrti. Povečan pomen vzgoje ob permanentnem izobraževanju tako zahtevo še podkrepi.
Težnja, naj se oba pojava, vzgoja in izobraževanje instrumentalno ločujeta, da bi tako laže spoznali njuno bistvo, se v zadnjem času pojavlja zlasti v andragoški literaturi. Novi pojavi permanentnega izobraževanja so namreč pri nas in v svetu najhitreje prodrli prav na področju izobraževanja odraslih. O tem precej piše v svojih delih tudi dr. Ilija Mrmak, ki razčlenjuje vzgojo kot poseben proces, čeprav povezan ,z izobraževanjem. S tem problemom so se ukvarjali tudi drugi raziskovalci.
V permanentnem izobraževanju ima vzgoja možnost, da se hitreje razvija, med drugim tudi zato, ker so vzgojne zahteve bolj konkretne. O potrebnosti vzgoje ne govorimo več na splošno, ampak že naštevamo določene osebnostne značilnosti, ki naj bi jih oblikovali: ustvarjalnost, kritičnost, samostojnost, samozavest, visoka stopnja motiviranosti itd. Te splošne osebnostne značilnosti smo v našem vzgojnoizobraževalnem sistemu še konkretizirali, ko smo jim dodali določen vrednostni sistem, določeno ideologijo. S tem smo dali tudi vzgoji smer in vsebino.
Ob permanentnem izobraževanju se pojavlja toliko vzgojnih elementov, da vzgoja ne more ostati brez nadaljnjih konkretizacij vsebine in smeri razvijajočih se elementov osebnosti.
Tudi zahodne družbe razvijajo permanetno izobraževanje, prizadevajo si za podobne osebnostne značilnosti, ki naj jih vzgoja razvija kot temelj vsemu nadaljnjemu izobraževanju. Te značilnosti pa bodo na zahodu rabile drugačnim namenom kot pri nas. Samozavesten, kritičen, ustvarjalen in samostojen (torej vzgojen) človek bo tam izrabljal svoje sposobnosti vboju za svoj individualni obstoj na tržišču svobodne konkurence. Poskušal se ji bo čim uspešneje upirati. Mislil bo le na osebno srečo in čim večjo uspešnost, saj živi v družbi, v kateri vlada mit o individualni sreči in svobodi, pa karkoli naj že to pomeni. Iste značilnosti bodo pri nas v procesu permanentne vzgoje in izobraževanja zapolnile druge vrednote -sistem vrednot socialistične samoupravne družbe. Te se bodo spreminjale, razvijale se bodo hkrati z družbeno stvarnostjo, v celoti pa bodo usmerjene k družbeno napredni misli in splošnemu razvoju, k človeku in njegovi ustvarjalnosti - k delu in uresničevanju zgodovinskih možnosti za nadaljnji razvoj družbe.
Spreminjanje znanja, ki ga povzročajo hitri znanstveni dosežki, in nadomeščanje starih resnic z novimi^ zastarevanje znanja itd. — vse to poraja potrebo po permanentnem izobraževanju. Zakaj je postala permanentna vzgoja tako potrebna?
V	svetu okrog nas se ne spreminjajo samo racionalni podatki ali pa samo naš intelektualni odnos do okolja. Spremembe prinašajo tudi nove izkušnje in nova doživetja. Prej vzpostavljen osebni, čustveni in vrednostni odnos do nekega pojava ne ustreza več. Treba je vzpostaviti novega. Hitro spreminjajočemu se svetu okrog nas pa se prilagajamo tudi sami.
V	permanentnem procesu se vzgoja bistveno dopolnjuje s samo-vzgojo. Z znanjem dobro podkovan človek tudi sam oceni svoje vrednote in spremeni svoj odnos do nekega pojava. Prej naštete osebnostne značilnosti, od katerih je odvisno med drugim tudi permanentno izobraževanji (kritičnost, samostojnost, ustvarjalnost), podpirajo nadaljnjo vzgojo in še posebej samovzgajanje.
V	procesu permanentne vzgoje se obdobja bolj intenzivne vzgoje nadaljujejo v obdobje, ko prevlada predvsem samovzgoja. Ob hitrih družbenih spremembah samovzgojo še pospešimo z bolj intenzivno organizirano sistematično vzgojo, čeprav nameravamo le zapolniti neko praznino v odraslih ljudeh. Za zgled naj navedem široko družbeno akcijo pri nas, s katero pospešujemo družbenopolitično vzgojo. Pri tovrstnih prizadevanjih predvsem vzgajamo, oblikujemo določen način mišljenja in prenašamo vrednot# marksistične ideologije in našega socialističnega samoupravnega sistema. Izobraževanje je v taki situaciji šele drugotnega pomena.
Pospešena in intenzivirana vzgoja nam pomaga odgovoriti na vprašanje, kako bi uresničili koncept permanentnosti na področju
izobraževanja. Izobraževalna prizadevanja se nam zazdijo nestvaf^ in neuresničljiva. Dokler globlje ne dojamemo resničnega pometi ki ga ima vzgoja za permanentno izobraževanje, mesta, ki ga v U1] novem področju dobi, se z idejo permanentnosti le navidez^ ukvarjamo in poigravamo, pa tudi do uresničitve je še daleč.
POVZETEK
Koncept o permanentnem izobraževanju se je pričel razvijati ' deželah z najbolj razvitim gospodarstvom, znanostjo in tehniko.' takih razmerah je bila potreba po nenehnem pridobivanju znati* očitna, zato se je poudarjalo samo izobraževanje. Za te dežele ^ moremo trditi, da je tudi njihov družbeni razvoj šel v korak' razvojem drugih področij. Vzgoja pa je vedno odvisna tudi 0'' družbe. Naše načelo permanentnosti smo iz izobraževanja razšiu' tudi na vzgojo. Govorimo torej o načrtni vzgoji tudi pri odrasli1-le-ta pa ni več- omejena samo na otroštvo, kot smo bili ne0 vajeni
Vzgoja je sestavni del permanentnega izobraževanja, ker zapiti^ trajnejše osebnostne spremembe, brez katerih tudi permanentne^ izobraževanja ne bi mogli razvijati Oba načina permanentnega i obrazevanja -- ,,longitudinalniprincip“ (da znanje sčasoma zastal' in „horizontalni princip" (naj bi izobraževanje pripravljalo ljudi11 vsa področja življenja, poleg poklicnega tudi za družbenopolitična kulturno, športno uveljavljanje ter za uspešno in srečno zaseb^ življenje) še povečujeta potrebo po vzgoji.
Permanentna vzgoja in izobraževanje ne temeljita le na dejavti1, stih šolskih organizacij in ustanov za izobraževanje in vzgojo; vzi^i ne vplive pridobivata tudi iz področja dela, družbene angažiranost1, človekovega uveljavljanja na področju kulture, rekreacije idr. T<r\ neformalni vzgojni vplivi so obstajali že prej, le da jih nismo v0' čevali v načrtna vzgojna prizadevanja. Sola je zelo verbalizira^ zato tudi ni dovolj uspešna pri vzgojnem oblikovanju človeka; balno se laže prenaša izobrazba.
Situacije, ki jih sami doživljamo, razmere v katerih delamo, opravijo ,,bazično vzgojno oblikovanje. Združeno delo in itid resne skupnosti dajejo družbeno osnovo za medsebojno poveži vanje med področji.
Pri permanentnem izobraževanju nam nenehno primanjkrf časa, denarja in kadrov, potrebe pa so iz dneva v dan večje. 2^* naj ne bi šola ponavljala, kar se naučimo drugje. Programi naj bili sestavljeni tako, da bi upoštevali poprejšnje in sprotne izkusri1' na tem naj bi gradili nadaljnjo vzgojo in izobraževanje. Poffl~', vzgoje se je s permanentnim izobraževanjem zelo povečal. 2° stavljamo jo na prvo mesto. Vzgojen človek se bo tudi hitro izobri ževal, če bo potrebno.
RADIO IN SOLA
III. Vzgojnoizobraževalni program radia_____
(Nadaljevanje)
HI. SEDANJE STANJE IN NEPOSREDNE NALOGE Primeijajoč teoretično možne zveze z razvojem izobraževalnega . • programa ugotavljamo, da so se resnične- zveze množile in postajale bolj kakovostne ves čas, kar prodam obstaja, če seveda gledamo vse preteklo obdobje. Trenutno stanje stvari, ko je ob vsaki izmed možnih zvez mogoče govoriti tudi o kaki konkretni dejavnosti, gotovo dovoljuje zmeren optimizem, tako pri ocenjevanju uspešnosti preteklih prizadevanj kot pri tehtanju prihodnjih možnosti. Občasna nihanja v preteklih desetletjih pa hkrati opozarjajo, da zahteva vzpostavitev in ohranjanje največjega števila zvez izjemen napor, ki dokaj presega zmogljivosti nujno omejenega uredniškega kolektiva. S tem je mogoče razložiti dejstvo, razvidno iz pregleda programov za daljša časovna obdobja, da se v obdobjih ,,depresije" možne zveze toliko skrčijo, da je še mogoče oddajanje programa v programsko določenem obsegu. Nekateri jnaki takega stanja so: povečanje števila ponovitev, zmanjšanja števila sodelavcev in njihove strokovne ravni, zmanjšanje zanimanja v strokovnem in drugem tisku in nasploh manjša odmevnost, bržkone pa tudi manjša poslušanost in izkoriščenost emitiranih programov, česar pa za nazaj- žal ni mogoče dokumentirati. Dovolj pa je dokazov za trditev, da v ^ej strukturi zvez tako znotraj kot ®maj radia obstaja latentna težnja, ki skuša stanje najmanjšega možnega števila zvez uveljaviti kot naravno stanje stvari. Gre v bistvu za preprosto logiko, po kateri stvari, ki se ne razvijajo, ki ne napredujejo, ne stoje na mestu, temveč nazadujejo in propadajo. Zato je zadnji del tega pre-Sleda osredotočen na tiste obstoječe , ^veze, ki so v sistemu najbolj šibke, m na tiste, ki jih je glede na obsto-ječe družbene potrebe nujno in tudi možno razvijati. Zato tudi ostrejše •ormulacije problemov v tem delu niso mišljene kot kritika sedanjih razmer, temveč kot nakazovanje želenih in možnih smeri napredovanja.
01.100	- Posebnost izobraževalnega programa kot načrtnega zasledovanja družbeno določenih vzgojnih in izobraževalnih smotrov s sredstvi in možnostmi medija, ki teče
vzporedno s prizadevanji vzgojno-izobraževalnega sistema in jih krepi, je tako drugod po Jugoslaviji kot tudi pri nas sprejeto. Bolj problematično je vprašanje vključitve tako pojmovanega izobraževalnega programa v celotni program. V delitvi, ki jo v notranjem žargonu označujeta izraza „brzovozni“ in „sporo-vozni“ program, mesto izobraževalnega programa še ni sporno. Problemi se začnejo takrat, ko gre za vzpostavljanje vhodnih ali izhodnih zvez, ki presegajo norme, veljavne za tako imenovani „sporovozni“ program. Tako je seveda treba poudariti, da tu ne gre za nekakšna osebna nerazumevanja ali nasprotovanja, temveč za logiko velikega sistema, ki zaradi boljšega delovanja spregleduje posebnost majhnega dela in teži k poenotenju. Programska obremenitev, izražena v času, in radiofonična kakovost „izdelka“ sta merili, ki enako veljata za vse programske delavce in sta za ves tako imenovani „sporovozni“ program bolj ali manj izenačeni, čeprav je resnična vrednost izobraževalnega programa odvisna še od vrste določil, izvirajočih iz drugega sistema. Izbor atraktivnih in za radiofonsko obdelavo primernih tem je, na primer, neizčrpen. Ko pa načrtovanje izobraževalnega programa podredimo hierarhiji družbenih potreb ter potreb vzgojnoizobraževalnega sistema in insuficiencam v resničnem vzgoj-noizobraževalnem procesu, ko začnemo upoštevati potrebe znanstvenih panog, ki producirajo novo znanje, ko začnemo računati z različno sprejemljivostjo poslušalcev, ki je v resnici različna ne le na rejaciji mesto - vas, temveč se razlikuje od regije do regije, ko skušamo ob tem biti tudi nekakšna radijska univerza za ,,delavce tretje izmene in gospodinje", se stvar bistveno spremeni. Program, ki bi ustrezal v vseh naštetih in še nekaterih drugih dimenzijah, je mogoče uresničiti samo ob nenehnem vzdrževanju celotnega sistema zvez; zdi se, da za mnoge med njimi ni sistemskega prostora.
Drugo odprto vprašanje, ki zadeva vključevanje izobraževalnega programa v programsko celoto, je vprašanje pretoka informacij. Med obema vrstama programa ni institucionaliziranih zvez, zato so informacije, ki jih zajema aktualni program iz sistema vzgojnoizobraže-
valnfli ustanov, za izobraževalni program izgubljene, razen seveda tistih, ki jih oddaja radio.
01.200 — Podobno pomanjkanje institucionaliziranih zvez . na horizontalni ravni je čutiti tudi v. nasprotni smeri. Problem uskladitve sistematiziranega izobraževalnega programa z vrsto drugih oddaj izobraževalnega značaja je bil že omenjen (01.20). V januaiju leta 1974 so poskusili ustanoviti medredak-cijsko skupino, ki naj bi se sestajala po potrebi in usklajevala prizadevanja vseh oddaj izobraževalnega značaja, vendar je ostalo pri poskusu - bržkone zaradi razlogov, obravnavanih v uvodnih odstavkih III. dela tega pregleda, predvsem zaradi težnje sistema po reduciranju števila zvez na najnujnejšo mero. Bržkone je sinhronizirano programiranje vseh oddaj izobraževalnega značaja, namenjenih najrazličnejšim kategorijam poslušalcev, dokaj oddaljen cilj, uresničljiv šele takrat, ko bo zamisel permanentnega izobraževanja postala samoumevna praksa. Kljub temu pa bi bilo treba tudi v prihodnje težiti k povečevanju in h krepitvi notranjih zvez v tej smeri in doseči vsaj to, da ne bi popoldne podirali tega, kar zjutraj gradimo, in nasprotno. V zadnjih mesecih se je - na primer - zgodilo, da smo na eni strani v seriji vsaj petih oddaj dajali podporo prizadevanjem za pomoč učencem, ki imajo posebne učne težave (približno 10 % povprečno ali nadpovprečno nadarjenih šoloobveznih otrok ima take težave), v nekem drugem programu pa je slabo obveščeni psiholog razlagal poslušalcem, da gre za pomoč umsko prizadetim otrokom. S tem je problem vračal na raven neobveščenosti in predsodkov, s katere smo ga hoteli izvleči. Nekaj podobnega se bolj ali manj redno dogaja s specializiranimi vzgojnimi oddajami, s katerimi skušamo po nekem dolgoročnem programu vplivati na tradicionalne in povsem neustrezne vzgojne vzorce družinske vzgoje. Vrsta vzgojnih nasvetov in ,,nasvetov", v katerih se uveljavljajo sta-lišča in mnenja sicer dobronamernih, a premalo informiranih zunanjih sodelavcev, tem prizadevanjem prav nasprotuje. Razrešitev teh protislovij vidimo za zdaj le v prizadevanjih, da bi programske delavce bolje in učinkoviteje seznanjali s smotri in nameni izobraževalnega programa. Vsebinska uskladitev in osredotočenje vseh oddaj izobraževalnega značaja okoli prioritetnih družbeno sprejetih smotrov vzgoje
in izobraževanja pa najbrž ni uresničljiva brez institucionaliziranih oblik sodelovanja.
02.000 - Od celote možnih zvez’ je sistem tako imenovanih vhodnih zvez najbolj ustrezno razvit in skorajda ni mogoče napraviti več kot vzdrževati te zveze na doseženi ravni. Izjema je le dotok informacij o sprotnem dogajanju, obravnavan na koncu odstavka 01.000.
- 03.100 - Večina nalog v neposredni prihodnosti zadeva seveda program.
V sedanjih okoliščinah ni mogoče stvarno računati na količinsko širjenje posebnega izobraževalnega programa, temveč le na spreminjanje notranje strukture, na njeno prilagajanje spremembam v sistemu vzgojnoizobraževalnih ustanov in v vzgojno izobraževalnem procesu. Smer teh sprememb pa zahteva premišljeno omejitev ambicij, da bi izobraževalni program ,.tekmoval" z drugimi izobraževalnimi ustanovami fjede ekstenzivnosti v posredovanju informacij. Še več pozornosti je treba posvetiti osredotočenju na
-	posredovanje novih informacij, ki po merilih strok morajo priti v učnovzgojni proces brez zamudnih ovinkov (spreminjanje učbenikov, kadrovske šole ipd.);
-	posredovanje insuficientnih ..predmetov", predvsem splošne in družbene izobrazbe ter vsebin, ki konceptualno presegajo tradicionalno klasifikacijo predmetov ter povezujejo znanje z življenjem in s prakso;
-	posredovanje tako imenovanih „orodij učenja". Tudi tu gre za širjenje tradicionalne šolske perspektive in za navajanje k samostojnemu uporabljanju informacij tako pri učenju kot pri praktični uporabi pridobljenega znanja.
03.101	— Kakovostne spremembe obstoječega izobraževalnega programa je treba pričakovati predvsem v intenzivnejšem izrabljanju posebnih možnosti medija. Take spremembe narekuje že nastajanje izobraževalnega televizijskega programa in njegove specifike. Kolikor je danes mogoče presoditi, je prihodnost izobraževalnega programa radia v razvijanju tipa oddaj z razmeroma majhnim, za pomnjenje sprejemljivim številom informacij, ki pa so pregledno strukturirane in kot celota emocionalno in vrednostno intendonirane.
03.102	— Tak tip oddaje je radijska šola razvijala od vsega začetka in z njim dosegla lepe uspehe tudi v mednarodni konkurend, vendar predvsem na stopnji razrednega po-
uka osnovne šole; na ravni zahtevnejše informacije za višje razrede osnovne šole in za šole druge stopnje iz najrazličnejših razlogov ni bilo mogoče posvetiti dovolj pozornosti razvijanju ustreznega tipa oddaj. Spričo načrtovanega podaljšanja splošnega izobraževanja na 10 let in ustreznega širjenja izobraževalnega programa za šole druge stopnje je oblikovanje ustreznega tipa oziroma tipov izobraževalnih oddaj ena najpomembnejših nalog tako za redakcijo kot tudi za izvedbo.
03.103	— Tanaloga je toliko bolj pomembna, ker izobraževalne oddaje - razen v obdobju do leta 1950 - niso bile nikoli izključno namenjene kolektivnemu poslušanju, temveč so se vedno obračale tudi k individualnemu' poslušalcu (prim. 01.100). Ambidje izobraževalnega programa glede te kategorije poslušalcev so bile dajati in ohranjati raven splošne izobrazbe na ravni končane osemletke, kakršna je v danem trenutku. To je bil že v preteklosti vsaj skromen prispevek radia k uresničitvi zamisli o permanentnem izobraževanju. Z uveljavljanjem tega koncepta in z dviganjem zahtevane izobrazbene ravni bo postala ta naloga zahtevnejša
03.104	- K uresničitvi te zamisli bi veliko prispevaloa smiselna zaokrožitev vseh vzgojnoizobraževalnih prizadevanj radia v smislu, kakor smo to omenili v odstavku 01.200. Nadaljnja, deloma že uresničena, čeprav še zdaleč ne povsem izrabljena možnost je povezovanje izobraževalnega programa z izobraževalnimi ustanovami, ki so potendalno ustanove permanentnega izobraževanja: z delavskimi univerzami in z dopisno delavsko univerzo. V preteklem šolskem letu smo za delavsko univerzo Boris Kidrič v Ljubljani preizkušali uporabnost vzgojnih oddaj v tako imenovanih šolah za starše. Rezultati so bili spodbudni, trajno uspešno sodelovanje pa je odvisno od dveh nujnih pogojev:
1)	sodelovanja v fazi načrtovanja programa in
2)	od razpoložljivosti oddaj, neodvisno od časa predvajanja.
Podobno je z dopisno delavsko univerzo. Tudi tu obstaja neka ,,in-suficientnost" glede splošno izobraževalnih predmetov in družbene vzgoje, vendar si sodelovanja prav zaradi nemožnosti ,.učencev" teh ustanov, da bi sproti spremljali program, ni mogoče zamisliti brez lahko dostopnih posnetkovin ciklusov oddaj.
03.105	- S tem se vračamo k problemu, ki je bil že omenjen
(03.30), namreč k problemu kasetne produkcije izobraževalnih programov. Poleg prej omenjenega sodelovanja z ustanovami permanentnega izobraževanja (vsaj potencialnimi), bi s kasetno produkcijo rešili vprašanje poslušanosti na predmetni stopnji osnovne šole in na šolah druge stopnje. Nadalje se vedno ostreje postavlja zahteva po govorjenem gradivu za dopolnilne šole za zdomce, za šde v zamejstvu pa tudi po ustreznem gradivu za razne klube in društva začasno zaposlenih v tujini. Glede tega zadnjega že zelo zaostajamo za drugimi postajami, zlasti za Zagrebom.
Glede kasetne produkcije izobraževalnih programov je bilo že pred dvema letoma doseženo daljnosežno soglasje med rtv, zavodom za šolstvo SRS, izobraževano skupnostjo SRS in rtv Ljubljana, sklenjene pa so bile tudi ustrezne pogodbe z Mladinsko knjigo, ki naj bi bila založnica. V preteklem letu je (z zamudo) izšel majhen del za eno leto predvidene produkcije - trije ciklusi, to je 32 oddaj na 16 kasetah. Potem se je vsa zadeva ustavila zaradi razlogov, ki so slabo pregledni. Kot najpomembnejšega navaja vodstvo MK ekonomsko problematičnost vse zamisli in navaja, da je od dogovorjene in optimalne naklade 1100 izvodov prve kasete založila v nakladi 500 izvodov, ki pa jih ni mogla prodati. Na drugi strani ugotavljamo, da so že izdani ciklusi kaset na trgu težko dostopni, da pa številne šole to produkcijo nenehno zahtevajo. Enake rezultate smo našli pri prvem pregledu tabel raziskave, imenovane raziskava povratne informacije.
Gre očitno za pomanjkljivo uskladitev akcije. Ob začetku podjetja je zavod za šolstvo SRS zagotavljal, da bo Iskra — Kranj proizvajala ustrezen kasetni magnetofon, ki ga bo zavod priporočil šolam, izobraževalna skupnost pa je sporočila, da nakup teh aparatov (stali naj bi manj kot 1000.- din) ne bo problem. Prototip je bil tudi preizkušen v šoli in se je izkazal kot ustrezen. Ko pa je proizvodnja stekla, so se na aparatu pokazale napake, zaradi katerih so proizvodnjo ustavili. Tako zdaj na trgu ni kasetnega magnetofona, ki bi ga bil kdo šolam priporočil, Mladinska knjiga pa ob kasetah tudi ne ponudi za šole ustre-r nega aparata.
(Nadaljevanje sledi)
£ * ★ ★ ★
ARMADA SMO VSI
★ ★ ★ ★ ★
in armada imata skupno nalogo
22. decembra - poimenov; Srri0 ga dan armade — slavij Pripadniki Jugoslovanske Ijui 7^ armade svoj praznik. Že t esetletja ga proslavljajo skup ristimi, ki so prispevali in : Prispevajo k ustvarjanju in ra ^°iu naše armade, h krepit orambne sposobnosti nai kupnosti. Pri tem sodeluje tu< °*a kot družbena ustanova, ] j^gaja mlade ljudi od prvej olskega dne v duhu jugi °vanskega socialističnega d< oljubja, tradicij revolucije in Ijmezni do svobode: pripravi; I obveznosti, ki jih bod , eli kot državljani pri obraml ornovine. Zato praznujejo 1 JUdi ^°*e: učence obiščej jaki in starešine iz garnizij i V°Jašnic v Sloveniji.
Posvetimo tokrat nekaj bese ^znostim nadaljnjega vs< jJ^ricega povezovanja šol i m[Sadnih ustanov v korist vse adih ljudi _ tistih v civilu i nam v uniformi. Armada Posplfč svojevrstna šola, ki iznk -mi Procesi iu vsebinan in .i ra2uje in vzgaja, nadaljuj r^Poinjuje tisto, kar so gen* clJe začele v šoli.
UGOVORI
Mnogokrat se je že pokazalo, da lahko najbolje sodelujejo tiste šole, ki so blizu vojašnic. Ali nasprotno: čim bolj so šole oddaljene od vojašnic, tem manj je možnosti za skupno delo. To je res, toda ne toliko, da bi bila razdalja odločilnega pomena. Garnizije so ponekod številne, ponekod pa jih sploh ni. Če šole želijo sodelovati, je to zvezo vedno mogoče vzpostaviti neposredno - ali pa bodo šolam pri tem pomagali organi ljudske obrambe in teritorialnih enot tam, kjer ni garnizij. Ena takih priložnosti so številne ekskurzije; dijaki lahko obiščejo vojašnico, enoto ali vojaško šolo. Vendar pa se ta oblika v naši praksi še ni uveljavila.
Morda je eden od razlogov za ugovor tudi ta, da pride tako sodelovanje v poštev predvsem pri predmetu obramba in zaščita, manj pa pri drugih predmetih. Menimo, da taka povezava prispeva ne le k izobraževanju s področja obrambe, ampak da da lahko učencu precej več.
MOŽNOSTI
Razumljivo je, da armada ni samo zbir enot, ki vzgajajo za boj in se ukvarjajo tudi z raznimi drugimi nalogami. Poleg teh imamo tudi ustanove, brez katerih si ne moremo zamisliti
skega življenja pripadnikov armade, na knjižnice, kinoteke. in muzeje. Povezani so torej z ljudskim bogastvom znanja, spretnosti in nadarjenosti. Posebej naj poudarimo vehke možnosti izobraževanja mladih
Pri vajah
življenja in dela vojakov in starešin. Pri tem mislimo predvsem na domove Jugoslovanske ljudske armade in na vojaške klube, ki so žarišča kulturnorekreacij-
starešin, ki si poleg visoke poklicne usposobljenosti pridobe tudi znanje in spretnosti za organizacijo kulturnorekreacij-ske dejavnosti. Prav gotovo je
ob takem ljudskem in materialnem bogastvu 'mogoče zasnovati precej širše in bolj vsebinsko sodelovanje kot pa samo ob obiskih vojakov v šoli ali učencev v vojašnici.
Resnici ha ljubo pa moramo povedati, da so tako preozko pojmovane povezave med šolo in armado zakrivile tudi vojaške enote: njihovi predstavniki so sicer obiskovali šole, pripovedovali dijakom o izkušnjah iz vojne, če pa so učenci prišli v vojašnice, so jih seznanjali s tehniko bojevanja in z uporabo opreme. Pozabili pa so na druge interese šole in možnosti sodelovanja.
Glede na to, kako se danes JLA vključuje v splošne in posebne vzgojne, izobraževalne, kulturne in druge življenjske tokove naše družbe, bi morala pri snovanju prihodnjega sodelovanja izrabiti možnosti, ki jih dajejo prej navedene ustanove. Naštejmo nekatere: obisk spominskih sob ah muzejev enote, ki neguje tradicije NOB; možnost da se razširi znanje dijakov z uporabo učnih, dokumentarnih in drugih filmov iz vojaške kinoteke; posojanje

knjig iz vojaških knjižnic, organiziranje izobraževalnih in drugih dejavnosti, ki lahko pripomorejo k boljšemu znanju iz zgodovine, obrambe in zaščite ter drugih predmetov.
Razumljivo je, da s tem še zdaleč ne želimo zmanjševati vrednosti vsega „vojaškega“, tistega, kar lahko mladi pridobe ob obisku vojaških enot. Prav to namreč še posebno zbuja pozornost mladih in jih prepričuje, da smo sposobni braniti svojo domovino; pripravlja jih k resnemu razmišljanju o tem, da bi postali nekega dne člani naše armade. Vojašnica in stik z aktivnimi vojaškimi starešinami sta najboljši vir informacij, hkrati pa spodbuda, da se učenci začno zanimati za vojaški poklic in razmišljati o tem, da bi se odločili za šolanje v kateri od številnih vojaških šol.
FRANC VRANČIČ
Portal — nova vhodna vrata v Gorjupovo galerijo, ki so hkrati vhod v poslopje osnovne šole Kostanjevica — je delo kiparja Toneta Kralja. V kratkem bodo v Kostanjevici odprli tri nove galerije: Gorjupovo, Kraljevo in Jakčevo grafiko (Foto: Marijan Pfeifer, Društvo likovnih oblikovalcev Slovenije)
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij občine Kočevje organizira v sodelovanju z Zvezo kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije
Srečanje mladih pevcev solistov
»Doremi - Kočevje« 74____________________________________
i.
Srečanje bo v petek in soboto, 14. in 15. februarja 1. 1975 v Kočevju (v dvorani doma Jožeta Šeška).
II.
Srečanje je namenjeno predšolskim in osnovnošolskim vokalnim solistom, ki gojijo predvsem ljudsko in umetno pesem. Prijavljeni pevci ne smejo biti starejši od 15 let.
III.
Kandidati morajo prijave poslati najkasneje do vključno 31. decembra 1974 na naslov: Zveza kulturno-prosvetnih organizacij občine Kočevje, p.p. 50, 61330 KOČEVJE (vse dodatne informacije pa dobite po telefonu (061) 86-313 ali (061) 310-532.
IV.
Prijava (v obliki dopisa ali na priloženem obrazcu) mora vsebovati: ime in priimek solista, leto rojstva, naslov prijav-Ijenca in natančen naslov osnovne šole, naslova dveh skladb (kandidat mora prijaviti po eno ljudsko in eno umetno skladbo), čitljiva klavirska izvlečka prijavljenih skladb (za potrebe žirije in orkestra, ki bo solista spremljal) in ime, priimek in naslov osebe, ki bo solista spremljala v Kočevje.
V.
Prijavnico naj izpolni (ali le potrdi) občinski svet Zveze kul-tumo-prosvetnih organizacij. Vsak občinski svet ZKPO lahko prijavi največ dva kandidata.
VI.
Strokovna žirija (imenuje jo odbor za glasbeno dejavnost ZKPO Slovenije) ima pravico prijavljenega kandidata odkloniti iz repertoarnih razlogov.
vn.
Organizacijski odbor prireditve se obvezuje, da bo sporočil prijavljenim kandidatom najkasneje do 15. novembra 1974 naslov skladbe, ki jo je izbrala za nastop in'podrobne pogoje v zvezi z nastopom v Kočevju. Najkasneje 15 dni pred nastopom pa bo organizacijdri odbor sporočil tudi natančen čas vaje (istega dne) s spremljajočim orkestrom.
VIII.
Organizatoiji srečanja bodo nastopajočim solistom in njihovim spremljevalcem poravnali stroške bivanja med nastopom v Kočevju. Potne stroške morajo nositi nastopajoči sami (šole ali ZKPO, ki jih je prijavil).
IX.
Vsi nastopajoči bodo na srečanju prejeli spominsko priznanje organizatorjev.
S švedskega	(
Zakaj je učenje materinščine tako pomembno'
Švedska je ena tistih evropskih držav, kjer je zaposlenih veliko tujcev. Posebno veliko tujih delavcev z družinami se je v tej deželi naselilo med leti 1965 in 1970. Tako intenzivno doseljevanje je prineslo kup problemov, konfliktov in nezaželenih pojavov, ki jih poskušajo švedske oblasti različno reševati. Ker je na Švedskem zaposlenih tudi veliko naših ljudi, bodo naše bralce ti problemi zanimali.	i
Učenje materinščine je že eden takih problemov, ki zahtevajo rešitev. O tem vprašanju so zadnja leta v švedskih časnikih veliko pisali. Problemi znanja jezika so se pokazali posebno pri vključevanju otrok priseljencev v šole. V švedskih obveznih desetletkah se šolajo otroci, ki pripadajo/40 različnim jezikovnim skupinam. V enem samem predmestju Stockholma imajo učence iz 25 različnih držav. Ob raznih težavah otrok pri vključevanju v šolo in sploh v okolje so se strokovv njaki začeli bolj zanimati za to, kako pomembno je, da obvladajo otroci materinščino. Uspeh, teh razprav in preučevanj je bil, da so pred dvema letoma dobile na Švedskem vse tuje manjšine. pravico do tako imenovanega dopolnilnega pouka materinščine. Tako so tudi naši slovenski otroci v Stockholmu dobili sobotno šolo. K pouku prihajajo iz raznih krajev in nekateri celo zelo od daleč. Žal pa manjka učiteljev in tako še vedno niso deležni pouka v slovenščini vsi slovenski otroci na Švedskem. Tisti, ki živijo v večjih mestih, lahko hodijo k slovenskemu pouku, teže pa je za tiste, ki živijo daleč od velikih mest ali pa so celo razkropljeni po državi.
Kaj pravijo strokovnjaki
Psiholingvistika — veda, ki se ukvarja s problemi jezika, je razmeroma mlada. To vedo zanima predvsem zveza med jezikom in intelektualnimi sposobnostmi, zanima jo razvoj enega in drugega ter to, kako se
jezik razvija in kako ga ljudje uporabljajo. Mnogi strokovnjaki poudarjajo, da je jezik pomemben za razvoj mišljenja, še posebno v šolski dobi. Mišljenja, predvsem abstraktnega, si sploh ne moremo zamisliti brez znanja in uporabe jezika. Nekateri psihologi poudarjajo, da je prav materinščina odločilna za oblikovanje pojmov in razvoj mišljenja. To še posebno velja za predšolskega otroka in otroka v prvih razredih osnovne šole. V tej dobi otrok nenehno bogati svoj jezikovni zaklad. Če v tej dobi otrok menja jezik, če se nauči drugega in drug jezik , uporablja, se lahko zgodi, da razumsko zaostane za svojimi vrstniki, če hkrati ne poglablja svojega materinega jezika. Če se pa otrok uči tudi v materinem jeziku, teče njegov razvoj vzporedno. Če tega ni, zaostaja, ker mu manjka osnov v lastnem jeziku.
Jezik — pomemben
za razvoj osebnosti
Jezik nam daje najmočnejši občutek za našo lastno identiteto. Zlasti v pubertetni dobi lahko pride , do hudih identifikacijskih kriz, če je bilo učenje materinščine zanemarjeno. Posebno naše čustveno življenje je vezano na materinščino. Če oče ali mati ali kdo drug, ki je največ z otrokom, govori v svojem, materinem ' jeziku, potem so izrazni odtenki mnogoštevilni, razumljivi, asociacije so hitre — vse to pa je pogoj za razvoj bogatega čustvenega življenja. Če otroku najbližja oseba govori v naučenem tujem jeziku, siromašnem v odtenkih in izražanju, lahko pričakujemo, da bo tudi otrokov čustveni razvoj siromašen. Zato strokovnjaki poudarjajo, kako pomembno je, da se starši, ki se s svojimi otroki preselijo v drugo državo, dosledno pogovarjajo z njimi v lastnem jeziku, ki je „čustveni jezik“ in da .ne govorijo priučenega jezika ali celo mešanico enega in drugega: Tudi stik med starši in otroki temelji na jeziku. Cesto je prav jezik vzrok raznim konfliktom.
Kaj se dogaja
z otroki, ki rastejo v novi državi
Jugoslovanski in drugi ■ tuji otroci se v družbi s švedskimi otroki hitro in igraje nauče novega jezika. Ponavadi se ga naučijo hitreje in bolje kot starši. Cesto prevzamejo celo vlogo tolmača, na primer pri_ zdravniku, v trgovini, na pošti in drugod. Otroku postaja tuji jezik bolj domač, v njem se izraža laže kot v materinščini, .novi jezik postaja bogatejši in spodriva materinega.’Tudi slovenski otroci, celo bratje in sestre se med seboj laže pomenijo v švedščini kot v slovenščini. Nekateri otroci, tisti, ki so rojeni na Švedskem in tisti, ki so od malega v vrtcih, so prikrajšani za materinščino, saj so veliko dlje v tujem okolju kot pa s starši.
Priseljenčev otrok se mehko in naravno staplja s švedsko družbo, v kateri raste in se vzgaja. Iz šole prinaša nova spoznanja, poglede, navade, ki so staršem tuji in nerazumljivi. Tako nastajajo prvi nesporazumi. Seveda je obseg nesporazumov odvisen od prožnosti in razgledanosti staršev. Najteže je tedaj, če so starši malo razgledani in jim je marsikaj v tuji deželi čudno, tuje in nerazumljivo. Kultura tuje dežele je drugačna od tiste, ki so je vajeni od doma. Te razlike pa lahko povzročajo zmedo in nerazumevanje pri starših, pri otrocih pa razdvojenost in zbeganost. V tem primeru, ko se pod isto streho srečujeta dve kulturi, tista, ki so jo starši prinesli od doma in tista, ki jo otroci prinašajo iz šole in od zunaj, govorimo o „kulturnih konflik-tih“. Starši začutijo, da se jim začenjajo otroci oddaljevati. Ker iščejo za to vzroke v švedski družbi, postajajo z njo nezadovoljni in razočarani. Otrok seveda tega ne more razumeti, ker ne pozna razmer, iz katerih so starši izšli. Otrok pozna švedske razmere, tu je njegovo otroštvo, tu so njegovi tovariši itd. Razdvojenost med otroki in starši pa lahko spodbudi motnje v osebnostnem razvoju. K temu dodajamo še najhujše, namreč
to, da se tudi jezikovno zgubi t stik med starši in otroki, ker c otrokom tuji jezik vse bo v domač, potem se lahko začl j ta tanka nit medsebojnih stik< t resno trgati. Dogaja se, i i začnejo v primerih, ko otr< govori več švedsko kot sl s vensko, starši tudi sami z njill s govoriti v tujem jeziku, da bi* s laže sporazumeli. Toda ta t1 1 jezik je največkrat „pošvedrat ( in siromašen ali pa kombinaci) i z lastnim jezikom. Prav v te i pa delajo starši hudo napako, i mnogih primerih je bil vzro < hudim čustvenim in socialni krizam prav to, da se otročji ] starši niso znali pogovoriti i skupnem jeziku.	j
Tako nastajajo pogosto m< / starši in otroki, posebno še m< ' doraščajočo mladino hude k1 ze zaradi neznanja materinščii in delno tudi zaradi soočat dveh različnih kultur, ene, ki t last staršev, in druge, kije la* otrok. Posebno v dobi pubej tete, ko . postane vprašati identitete še posebno (4 membno, je otrok priseljenca]. dvojni krizi — svoji osebni inf v tisti, ki jo povzroča nasproj] različnih kultur.. Ta razdvoji -nost pušča sledove in se včasf tudi tragično konča.	;
Kaj je dvojezičnost in kaj poljezičnost
Dobro znanje materinega jf j zika je potrebno zaradi stika , starši, je pa tudi pogoj za razv< lastne osebnosti. Olajšuje učj nje tujega jezika in pospešuj intelektualni razvoj. Poljezf nost je siromašno, zanemaijet1 ali pa pozabljeno in nerazvit j znanje materinega jezika. OtU ka zavira, da bi povsem osvoj' tuji jezik. Svojega ne obvlada] ; nima možnosti, da bi osvoj tujega. Pri dvojezičnosti f' otrok obvlada materin jezil tega veš čas razvija in ga bogat* To pa mu omogoča, da se d1 bro nauči tudi tuj jezik.
Znanje materinega jezika j1 torej zelo pomembno za razvf naših otrok, ki živijo na tujet
ALENKA VEBERIČ
Iz Bosne in Hercegovine
Kmalu na trdnih nogah
Najbrž ni časopisnega podjetja, ki ne bi imelo težav s financiranjem. To velja tudi za sedem jugoslovanskih prosvetnih časopisov.
Večina prosvetnih Ustov v naši državi se vzdržuje na dva načina: z dotacijo iz republiškega proračuna in s svojimi dohodki. Niti eden od teh virov pa ne zadošča za kritje osnovne dejavnosti teh podjetij. Ni treba torej posebej dokazovati, da so tovrstne časopisne hiše v težkem položaju.
V nasprotju s tem pa se vedno bolj poudarja, da morajo prav ta glasila, ki imajo posebno področje delovanja, imeti v nadaljnjem razvoju samoupravnih socialističnih odnosov vzgoje in izobraževanja še pomembnejšo vlogo, kot so jo imela doslej. Na pomen informativne dejavnosti na teh področjih našega družbenega in političnega življenja in sistema opozarjajo tudi nove ustave in dokumenti -desetega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije.
Začela se je samoupravna socialistična preobrazba vzgoje in izobraževanja. Obveznosti in dela je veliko. Iščemo najboljše poti za utrditev vzgojnoizobra-ževalnega sistema. Eno od pomembnih vprašanj je tudi to, kako uvrstiti prosvetne liste v ta sistem. Menimo, da je ustanavljanje interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja obetavna možnost, da se tudi prosvetni listi ustrezno vključijo v vzgojnojzobraževalni sistem.
Glede na to so se začeli samoupravni organi časopisne ustanove Prosvjetni list iz Sarajeva že v začetku leta 1974 dogovarjati in razpravljati o tem, kako zagotoviti denar za nemoteno delo. Potem ko so ga obravnavali, uskladili in sprejeli, je bil objavljen v letošnji prvi septembrski številki Prosvjet-nega lista Načrt družbenega dogovora o udeležbi in zagotavljanju denarja za financiranje dejavnosti časopisne ustanove Prosvjetni list. Javna razprava je trajala do 15. novembra.
Kaj vsebuje načrt družbenega dogovora? Po tem načrtu je Prosvjetni list nedeljiv del vzgoj-noizobraževalnega sistema. To mesto mu pripada glede na njegovo funkcijo in razvoj samoupravnih socialističnih odnosov v družbi.
Družbeni dogovor naj bi podpisali: 63 skupnosti osnovnih šol, 7 skupnosti srednjih šol in skupnost za visokošolsko izobraževanje. Poleg teh naj bi podpisali sporazum še: izvršni svet skupščine SR Bosne in Hercegovine in Sindikat delavcev družbenih dejavnosti te republike. Tako bi zagotovili 75 % denarja, potrebnega za delo in dejavnost Prpsvjetnega lista. Preostali denar naj bi zagotovil Prosvjetni list iz svojih dohodkov.
Velika večina izobraževalnih skupnosti je doslej pozitivno ocenila tako usmeritev Prosvjet-nega lista. Glede na to lahko
upamo, da bo s 1. januarjem leta 1975, ko bo ta družbeni dogovor začel veljati, konec dolgoletne skrbi tega glasila.
Povejmo še to: zato da bi uredil finančne razmere v letu 1974, je prosil Prosvjetni list vse prihodne podpisnike družbenega dogovora, da s skupnimi močmi zagotovijo denar za delovanje te časopisne ustanove.
Tako sodelovanje je pravzaprav uresničevanje ustavnih načel. Prosvjetni list se ne naslanja več na proračun - to pa je v skladu z družbenim razvojem, hkrati pa tudi pot, po kateri se bo Prosvjetni list rešil

lenehnih skrbi za zagotavlja1]! lenarja za redno poslovanj* ’ako se bo laže posvetil sv<? Javni nalogi: informativno-p* itični, družbenoekonomski trokovnoteoretični dejavno8 ned prosvetnimi delavci Bo8*1 n Hercegovine.	,
Ob koncu povejmo še to, fj e imel Prosvjetni list lani ] >58 naročnikov, letos pa se) ijegova naklada povečala ^
1.500 izvodov. Tudi pri o veliko pomagale kobrah alne skupnosti.	J
Tako je postal Prosvjetni * „svoje družine**.

SPODBUDNA STATISTIKA
V	Bolgariji je od vseh učencev nižjih razredov osnovnih lol (od 1. do 4.) zapustilo šolo od začetka do konca šolskega leta 1971/72 le 0,7 % učencev, v višjih razredih (od 5. do 8,) pa 1,4 %.
Skupno jih je ponavljalo (od T. do 4. razreda osnovne šole), 0,03% (0,1 % v vaških šolah), od 5. do 8. razreda 4,5 % (5,7 % v vaških šolah) in od 9. do 11. razreda srednje šole 2,1 % (prav toliko tudi v vaseh). V Sofiji je ponavljavcev še manj.
V	šolah za kvalificirane delavce je ponavljalo 1,2 % učencev, v tehnikumih pa ni uspešno izdelalo razreda 23.5	|
Na fakultetah je prišlo v naslednji letnik 84,1 % rednih študentov; uspeh izrednih študentov je slabši: izdelalo jih je ! 70%.
V KONGU VEDNO VEČ PISMENIH
Ljudska republika Kongo je dosegla na področju izobraževanja izredne uspehe. Sedaj obiskuje šole 95 % odstotkov otrok te dežele.
Pri razvoju sistema izobraževanja veliko pomagajo Sovjet' ška zveza in druge socialistične dežele.	J
Šola in narava
V času, ko vlada na svetu zatišje in je v oboroževalni tekmi dosežena strpnost, ogroža človekov obstoj druga, nič manj grozeča nevarnost: vedno hitrejše propadanje človekovega življenjskega okolja.
Skrbi za ohranitev narave je svetovna javnost posvečala doslej premalo pozornosti. Maloštevilni posamezniki, zlasti biologi, kemiki, fiziki, sociologi in drugi so sicer resno opozarjali, naj začno vsi ljudje z združenimi močmi reševati že, hudo omajane življenjske pogoje, sicer bo prepozno.
Zadnje čase smo začeli tudi Pri nas zavzeto razpravljati o ogroženem človekovem obstoju. K sodelovanju skušamo pritegniti čim več somišljenikov in jih pridobiti za organiziran boj Zoper zaskrbljujoče uničevanje narave.
Gre za akcije življenjskega .Pomena, pri katerih mora sodelovati vsa družba. Razumljivo
je, da mora biti med prvimi sodelavci prav šola. Delovanje redkih navdušencev bo ostalo na začetku poti, če vzgojnoizobra-ževalne ustanove (od osnovnih, višjih do visokih) ne bodo znale mladega človeka poučiti o vrednotah narave, nujno potrebnih človekovemu materialnemu in duhovnemu obstanku. Resni opomini strokovnjakov (Avčin: Človek proti naravi, Meje rasti ...) še zdaleč niso pretirani, kot to marsikdo domneva. V svetu je izšlo že mnogo literature, ki prepričljivo opozarja na problem našega časa in z njim povezanega ter vse prepočasi napredujočega varstva okolja.
Z lepo zvenečimi besedami, akcijami in pozivi ne bomo spremenili sveta. Spremeniti bi morali najprej svoj način življenja.
Občasne akcije, kot npr. dan zdravja, dan čistoče, ipd., so že zdavnaj prerasle v tedne čistoče, tedne gozdov. „Pazimo na
Dovolj dobre volje
Letošnjega 26. in 27. oktobra se je m Planini Razor nad Tolminom zbralo nad 60 prometnih delavcev - mentorjev Planinske vzgoje iz mnogih kra-lev Slovenije. Pestra družba pro-metarjev, vzgojiteljic, osnovnošolskih in gimnazijskih učiteljev te prepričljivo potrdila, kako zelo je zakoreninjeno planinko v naših vzgojnih zavodih.
Oba dneva so zbrani prosvet-ni delavci obravnavali vlogo šolskih planinskih skupin, izmenjavali svoje dragocene izkušnje in Pdsluhnili besedam organizatoric seminarja tov. Majdi Švegl in tov. Jožetu Melanšku, članoma mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije, sklicateljice seminarja, o oblikah dela in organiziranosti planinskih šolskih skupin v vzgojnih zavodih v °kviru šolskih športnih društev.
Skoraj celotno mentorsko delo pri planinski dejavnosti, ki Ie gotovo neprecenljivo in plemenito, je na ramenih prosvet->uh delavcev, mentorjev planinske vzgoje. Da je to delo Uspešno, smo se na tem semi-narju dodobra prepričali. Naj o te>n govori le podatek, da je v °rganizirano planinsko delo v Sloveniji vključenih nad 20.000 Pionirjev in 15.000 mladincev.
. Vsekakor je dosti pozornosti m znanja med udeleženci zbu-dda tov. Marija Štefančič, vzgo-
jiteljica v vzgojnovarstvenem oddelku osnovne šole v Ilirski Bistrici, s svojo pripovedjo o uspelem organiziranem vključevanju varovancev njihovega oddelka v planinsko dejavnost. Njihova skupina „cicibanov planincev" šteje že nad 90 članov. Mladina pa so pod skrbnim vodstvom svojih vzgojiteljic obiskali že skoraj vse vzpetine v okolici in si prislužili značko „ciciban planinec".
Zbrani so seveda spregovorili tudi o težavah, ki spremljajo tako zahtevno delo. Dobre volje, pravijo, resnično ne manjka. Marsikje pa pričakujejo, da jim bodo vodstva šol bolj pomagala. Priporočilo republiškega sekretariata za prosveto in kulturo iz leta 1969 je marsikje pozabljeno. Prav gotovo bodo zavodi za ■ šolstvo s spodbujanjem vzgojnega dela v naših šolskih zavodih tudi planinstvu vse-stransko pomagali.
Zadnji dan seminarja so se udeleženci kljub zimskim razmeram v snegu in močnemu vetru povzpeli še na 1923 m visoki Vogel, se zadovoljni takole postavili „za spomin" fotografu in se obogateni z mnogimi izkušnjami vrnili na svoje šole med hvaležen planinski podmladek.
VOJKO ČELIGOJ
Pjkfeženci seminarja za planinske mentorje pred kočo na Planini P*1 Razorju (Foto: J. Čeligoj)
Naročnikom!___________________________________
Letošnji 15. številki PD smo priložili položnice z željo, da P1 naročniki poravnali naročnino še pred koncem leta. Naše žulje pa se niso izpolnile, saj so naročnino nakazovali pred-Vsem tisti najrednejši naročniki, ki so naročnino za to leto že pravnali. Zato smo jim nakazani znesek knjižili v dobro za leto 1975. Tako nam ni preostalo drugega, kakor da pošljejo0 položnico vsakemu dolžniku posebej na njegov naslov, za kar smo porabili veliko časa pa tudi stroški znašajo skoraj P°l milijona starih dinarjev. Ponovno prosimo naročnike, ki naročnine še niso poravnali, naj to store še ta mesec, da nam ne_ bo treba nekajmilijonskega primanjkljaja spet prenašati v Prihodnje leto. Se prav posebno pa pozivamo tiste „naj-Vztrajnejše", ki z mimo vestjo tudi dve leti sprejemajo Prometnega delavca, ga ne odpovedo in kljub številnim opomi-n°ni tudi ne plačajo. Čas bi bil, da se spomnijo na svojo obveznost do našega glasila.
čistočo", „čuvajmo naravo", „ohranjajmo zdravo okolje" — tudi ta gesla bi morali uresničevati vsak dan in tako skrbeti za boljše zdravje in večjo delovno sposobnost.
Iz obilice učne snovi skušamo natrpati v glave šolarjev čim več faktografskega znanja, pri tem pa pozabljamo na človeka, na njegovo mesto v naravi, s katero izgublja stik. Pogostokrat nas zapelje poklicna vnema, da pri učnem procesu bolj cenimo znanstveno utemeljen, vendar suhoparno ponazorjen potek nekega/ pojava v naravi, kot pa da bi ga prikazali s preprostimi sredstvi iz okolja, v katerem otrok živi". V živem stiku z naravo naj bi potekalo vzgojno delovanje šole tudi ob izletih, šolskih ekskurzijah, športnih dnevih itd. Sprostitev otrok, začasno rešenih učilnic, se tedaj ponavadi sprevrže v razsajanje in neodgovorno uničevanje narave. Otroci nabirajo cele šope cvetlic, po prostoru, kjer počivajo, razmetavajo odpadke hrane, ovojnine idr. Kje je spoštljiv odnos do narave?
Vrh Triglava je postal cilj športnega tekmovanja, pa tudi drugi gorski vrhovi, izletniške točke, počitniški in rekreacijski predeli niso več zatočišča ljubiteljev narave/ Obiskovalci ne prizanašajo travnikom, rastlinam, drevesom in živalim. Avtomobile parkirajo na travi, trgajo veje, streljajo ptice, se brezobzirno podijo čez mlade gozdne nasade, skratka, vedejo se kot neobzirni gospodarji.
Preprosta šolska učenost pouči otroka, daje narava vse, kar nas obdaja. Kaj pav mestu, naseljih, med stanovanjskimi bloki? Mar tam 'ni narave? Resda ni gozdov, polj, travnikov, je pa zrak, so parki, nasadi, -počivališča delovnih ljudi, sta-
novanja . .. Tudi to sodi v človekov življenjski prostor, ki je prav tako potreben skrbnega varovanja, nege in pospeševanja funkcionalnosti vseh za prijetno bivanje zgrajenih naprav. In kako je v resnici? Kaj lahko store šole, organizacije in društva?
Takšnim in podobnim vprašanjem, zlasti vzgoji mladih za varstvo narave so posvetili velik del razprave udeleženci seminarja, ki ga je priredila Planinska zveza Slovenije za mentorje mladinskih komisij. Na posvetu, ki je potekal v domu pod Storžičem, so ugotavljali, da je bilo delo mladinskih vodnikov, mentorjev in inštruktorjev po šolah ustvarjalno, koristno in vsestransko uspešno. Vzgoji mladih planincev se posvečajo redki navdušenci: ob prostem času vodijo skupine učencev na izlete in jih navdušujejo za lepote narave, gora in planin. Želeli bi pa več pomoči, ustreznega priznanja njihovemu delu in široke podpore vseh, ki so dolžni skrbeti za vsestranski razvoj mladine.
BREDA M AT KOVIČ
Pometimo nekulturo!
Ljubljanski mladinci od časa do časa očistijo nekatere predele v mestu in v okolici. To je resnično udarniško delo. Prav bi bilo, da take akcije ne bi ostale enkratne, kampanjske, temveč da bi mladina stalno skrbela za čistočo in lepoto me-* sta in okolice.
Tam ob Sotli, v Podčetrtku, je osnovnošolska mladina očistila potok, ki teče skozi vas, namestila posode za odpadke in določila prostor, kamor naj vaščani odlagajo odpadni material.
Marsikje so občinske uprave postavile na primernih krajih posode za odpadke, ki sd največkrat prazne, okoli njih pa je nastlano s papiiji.
V časopisu sem bral predlog, naj bi take nemarneže strogo kaznovali. Če bi ho teh tak predpis uveljaviti, bi morale občinske uprave zaposliti še posebne „varuhe čistoče" s pooblastilom. da smejo prestopniku kar takoj predpisati ustrezno kazen. Dvomim, da bi tak način varstva kaj zalegel. Prepovedi in kazni ne zaležejo, če se prebivalci ne zavedajo, da morajo vedno in povsod ravnati kot kulturni ljudje. V Moskvi, Leningradu in drugih večjih mestih na vzhodu ni take nesnage na ulicah, torej so prebivalci sami začutili potrebo po lepšem okolju.
Veliko govorimo o tem, kako so onesnažene naše reke Sava, Savinja, Drava, Mura idr., ne spomnimo pa se na naše studence,, potoke in manjše reke, ki so postali v mnogih krajih prostor za odlaganje smeti in odpadnega materiala. Za nesnago v večjih rekah naj bi bila odgovorna naša industrija.
Na starih kmetijah in v vaseh je bil nekdaj običaj, da so nosili smeti na gnojišča. Gnojišč v vaseh ni več, zato nosijo smeti in druge odpadke v bližnji potok ali reko. Ob povodnjih odnese voda vso to nesnago dalje v večje potoke in reke; v Vrbinju med Krškim in Brežicami se be-
Iz Zelene knjige o ogroženosti okolja v Sloveniji
40 let Prirodoslovnega društva Slovenije
■"s
Letos davi svojo 40-letnico Prirodoslovno društvo Slovenije, revija Proteus pa že 41-letnico. Pokroviteljstvo nad slavjem je prevzela Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije. To je treba poudariti: zavedamo se izrednega pomena, ki gaje doslej v našem slovenskem prostoru odigralo Prirodoslovno društvo in kakršnega ima še danes. Njegovi začetki segajo v leto 1920, ko so najbolj razgledani, napredni, pa tudi zavedni ljudje sestavili prvo spomenico o varstvu narave. Od takrat pa do danes se s tiskom, tečaji, krožki — z vsemi možnimi načini osveščanja ljudstva bojujejo za napredek — toda proti uničenju narave: zraka, vode, zemlje, teh osnov za življenje. Društvo je svobodbo združenje ljudi, ki delajo z ljubeznijo, z vsemi svojimi močmi in znanjem. Četudi nimajo izvršilne moči, kakršna bi bila glede na sedanje stanje ogroženosti človeškega zdravja zaradi onesnaženja zraka in vode v nekaterih predelih naše ožje domovine skoraj nujna — lahko računamo, da bo Socialistična zveza delovnega ljudstva dodala odločujoč delež. Nova ustava daje pravno osnovo za zakonito zaščito okolja
lijo kupi polivinilskih vrečic in množica plastičnih posod in stekleničk, ki jih je voda prinesla iz Ljubljanske kotline in Štajerske; torej so prebivalci vseh ' predelov odgovorni za onesnaženje okolja. Gotovo je eden od največjih problemov' skrb za čisto pitno vodo, ker je marsikje že nevarnost, da se okuži tudi talna voda, ki napaja naše vodovode.
Kako skrbimo za to, da bi ohranili lepoto in življenje v našem okolju? Od planin do mesta se pozna sled nedeljskih izletnikov, ki so nabrali cvetje. Podobno opažamo pri nekaterih šolskih izletih.
Veliko govorimo o varstvu narave in okolja. Čas je, da poskrbimo za ohranitev tistega, kar nam je še ostalo.
Starejših ljudi, ki so navajeni svojega načina življenja, ne bomo prevzgojili, začeti moramo pri mladini. Šola prevzema s tem veliko in odgovorno nalogo. Pa bodo morda prosvetni delavci rekli, kje in kdaj naj učimo še to snov, ko imamo že tako preveč snovi, predpisane-po učnem načrtu. Ni. posebne učne snovi, o tem govorimo povsod tam, kjer se učna snov nanaša na taka vprašanja. V skladu z našim splošnim družbenim sistemom pa moramo s šolarji, posebno v višjih razredih, razpravljati in se dogovoriti kaj in katere naloge naj prevzame katera skupina. Ob takem samoupravnem dogovoru naj prevzame skrb za vsak izvirek, za vsak potok mladina iz najbližje vasi, hkrati pa naj si učenci določijo okoliše, za katere so odgovorni. Krajevne skupnosti oziroma ob-.činske uprave pa morajo dolo-■ čiti prostore, kamor naj odlagajo prebivalci odpadni material.
Morda se bo oglasil kakšen prosvetni delavec s pripombo: „Mar bomo-sedaj še smetarji!" Da. res, bodimo smetarji in pometimo vso nekulturo z naše lepe zemlje!
VENCESLAV ČOPIČ
Zakaj govorimo o zaščiti ljudi prav ob slavju Prirodoslovnega društva Slovenije (bilo je 12. - decembra v Ljubljani)? Nujno je. V svojem gospodarskem razvoju proizvajamo vedno več vsega tistega, kar štejemo pod „standard“ in kar ljudje potrebujejo. Ne ohranjamo pa onega, kar je ljudem nujno, da sploh lahko obstajajo - čistega zraka, vode in rastlinja. Podobni smo divjemu možu v otroški pesmici: z rokami je gradil, z nogami podiral. Ne moremo reči, da tega ne vemo: imamo društvo, ki iz leta v leto znanstveno utemeljeno opominja in razlaga. Zbira pripadnike in znanstvene delavce, v krožkih pa zbira tudi mladino osnovnih in srednjih šol. Takole lahko beremo v njegovih poročilih: „Ponosni smo m rezultate vztrajnega iti načrtnega dela naravoslovnih krožkov na šolah I. in II. stopnje. Njihovo nepretrgano dejavnost lahko zasledujemo od šolskega leta 1934/35 dalje, razen v času kulturnega molka. Ugotovimo lahko, da je vrsta naših dobrih znanstvenikov črpala svoja prva naravoslovna spoznanja prav v naravoslovnih krožkih. Še večje pa je število onih, ki se sicer niso poklicno usmerili v priro-doslovje, so pa dobili v krožkih podlago za resnično znanstveno pravilno orientacijo in pravilen pogled na svet."
Nikakor ne smemo in ne moremo mimo izdajateljske dejavnosti društva. Proteus je kot' „živ učbenik naravoznanstva" poznan tudi v svetu, ne le pri nas. Dmštvo je izdalo priročnik Naravoslovni krožki (Napotki za delo v osnovnih in srednjih šolah) — ki so izdatna pomoč vsem vodjem. Knjiga Molekulama biologija nam razkriva zakonitosti narave (kolikor so raziskane) ter projicira dognanja na človeka, njegov telesni ustroj in psiho: naše sposobnosti, naše bolezni, naše staranje — molekule našega telesa in snovi, ki jih potrebujemo za.življenje.
Kot zadnjega povedo na tekmovanjih tistega, ki je dosegel prvo mesto; kot zadnje navajam skupno delo z naslovom ZELENA KNJIGA O OGROŽENOSTI OKOLJA V .SLOVENIJI. Njena vsebina je razde-
ljena na ' poglavja:	Zemlja
Voda, Zrak, Rastlinstvo, Žival stvo, Človek. Opisani so posa mezni predeli Slovenije, sedanji stanje rastlinstva, živalstva, ljud in znanstvena predvidevanja, č( sedanjega lahkomiselno prido bitniškega ravnanja ne bonu kanalizirali v normalne meje. \ uvodu piše: „Namen ZELENI KNJIGE je pokazati škodo, k smo jo Slovenci povzročili svo jemu okolju in s tem sebi, bliž njim sosedom'in našim zanam cem.“ In dalje: „Prepričan, smo, da bodo ZELENO KNJI GO vzeli v roke vsi, ki sta jin pri srcu blaginja in usoda doma vine. Koristita bo kot vir podatkov za strokovnjake, šolnike ir. samoupravljavce. - Naši šolnik na vseh stopnjah šol bodo lahke . črpali iz nje gradivo za svoje nadaljnje	izpopolnjevanje, dc
bodo mogli posredovati svoje znanje	našemu jutrišnjenu
rodu, ki bo srečen le, če boste njegovi civilizacija in kultura i ravnovesju:" Vse trditve v ZE LENI KNJIGI so podprte 2 ustrezno literaturo, elaborati, poročili, načrti. Nikakih pretiranih črnogledih ali visokoletečih besed.
Prirodoslovno društvo jt organizacija posameznih čla nov, združuje pa še dve sekcij in 12 društev: Astronomske sekcija, Sekcija za naravoslovne fotografijo, Društvo biologo\ . Slovenije, Mikološko društve Slovenije, Slovensko mikrobio loško dmštvo,) Društvo matematikov, fizikov in astronomo' SR Slovenije, Slovensko kemij sko dmštvo, Jamarska zvezj Slovenije, Slovensko geološke dmštvo, Društvo proti mučenji živali SRS, Zveze društev z; varstvo in vzgojo ptic SFRJ Zveza čebelarskih društev Slo venije in Zvezo hortikulturni]-društev Slovenije. Prirodo slovno dmštvo Slovenije kot ce lota, prav tako pa tudi vsak po sameznik, ki deluje v njem, za služijo vse priznanje ob svojen jubileju. Še večje priznanje p; jim bodo dajali prihodnji rodov — kajti to društvo je tisto, k brez želja po dobičkih dela : vsemi silami za ohranitev zem Ije, na kateri živimo. Zemlje, k. je bila odkupljena s krvjo in n-kateri bodo živeli prihodnji ro dovi.
NEŽA MAURER
poštni preda1355VN
Aii je učiteljski idealizem usahnil? Samoupravno odločanje
Razmišljanja dolgoletnega praktika o našem šolstvu
Mnogo se govori in piše o našem šolstvu, o novi problematiki, novih aktualnostih, novih programih in podobnem. Vsa vehementna dinamika se ne more niti primerno ustaliti. Pa res velja, da je tu nestalnost stalna. Kljub temu pa menim, da bi morali priti do nekih razmeroma stalnejših rezultatov in programov, ki bi bili v prid učeči se generaciji in vsej skupnosti.
Reform smo doživeli po vojni že precej, a še nismo prišli tja, kamor želimo. Kljub nenehnim spremembam so učni načrti še vedno prenatrpani, znanje je še vedno preveč obsežno, toda ne dovolj doživeto in temeljito. Tako ugotavljajo v osnovni šoli, pa tudi na srednjih šolah in celo na visokih šolah. Kaj je temu vzrok?
Solo bo treba bolj približati ljudstvu in domači zemlji, da jo bo oplajala živa in sveža življenjska modrost in ne le tuja brezkrvna učenost, pa bodisi da prihaja iz vzhoda ali zahoda. Vsaka odtujitev šole od nacionalne biti se vsestransko maščuje. Učence je treba vzgajati v odgovornosti in ljubezni do vsakega dela. Spoznati morajo dolžnosti, ki jih terja življenje od nas vseh. Mladino je treba vzgajati, da ne bo silila samo v jahke“ zaslužke ter iskala lagodnega življenja, temveč da bo voljna prijeti tudi za težje fizično delo, čeprav je takega dela zaradi tehnološkega razvoja vedno manj.
Naši učni načrti naj bodo sestavljeni na osnovi psihološko ugotovljenega učenčevega razvoja, kar se danes premalo upošteva. Snov sama ne more biti prva,;, prednost naj ima razvoj umskih in čustvenih moči ter telesne spretnosti. Pogosto se spomnim, kako smo bili učitelji veseli, ko je nekaj pred drugo svetovno vojno izšel Vranc-Dol-ganov učni načrt, ki je bil za tisto dobo res nekaj novega. Marsikaj bi se dalo še danes iz njega uporabiti, kajti ni vse staro slabo in vse novo dobro. Prehitro menjavanje učnih načrtov šoli tudi škoduje, ker učenci ne smejo biti le poskusni zajčki. Nove načrte naj bi najprej preverili na vzorcu šol in šele nato preverjene uporabili. Šolski zakoni, učni načrti in učbeniki naj bodo sestavljeni tako, da bo'do ustrezali celotnemu šolskemu sistemu in da ne bo vsaka šola hodila po svoji poti.
Danes je na podeželju precej popolnih osnovnih šol in prav je tako. Vendar so te šole precej izbirne šole za prestop v srednje šole, ne pa splošnoizobraževa-ne, kar bi morale biti. Dvema gospodarjema hkrati pa ni mogoče služiti.
Ker se mora osnovna šola praviloma prilagoditi krajevnim razmeram in ne nasprotno, je pomembno, da je učitelj v svojem kraju stalen. Stalnost učiteljev je važen pogoj dobre šole. Ne vem več, kje sem prebral, da učitelj lahko strokovno dozori samo v šoli in praksi. To gotovo drži. Že starejša učiteljska generacija se je bojevala za to, da bi ji bila ob praksi omogočena tudi višja izobrazba. Danes je to še bolj potrebno. Menim, da bi moral danes vsak učitelj dokončati pedagoško akademijo in da je vsaka improvizacija s tečaji in podobnim škodljiva. Današnji čas in razmere to nujno terjajo. Staro Diestenvegovo načelo še velja, da šola raste in pade z učiteljem.
Nedavno me je močno ozlovoljila vest, da se mora Sodobna pedagogika, to je revija, ki je v prvi vrsti namenjena učitelju, boriti za svoj obstoj. Ali je kaj takega sploh mogoče? Ali je morda ves učiteljski idealizem ■ usahnil? Sodobno pedagogiko bi moral imeti naročeno vsak
učitelj in vsak vzgojitelj, še najprej pa bi moral nujno vsebino poznati vsak vodja šole. To velja tudi za naše glasilo Prosvetni delavec. Občasno bi moral vodja šole preveriti, ali so učitelji seznanjeni z vsebino tega časopisa in revije in hkrati tudi, kako so na tekočem z drugo strokovno literaturo, ki je danes ne manjka!
Iz svojih izkušenj se spomnim, kako smo nekdaj nestrpno pričakovali pedagoško revijo Popotnik in list Učiteljski tovariš. V nekdanjem gornjegrajskem okraju ni bilo učitelja, ki ne bi bil nanju naročen, imel pa je tudi vse knjige, ki jih je izdajala Šaleška matica. Zato ne morem doumeti, da bi bile danes take revije ogrožene zaradi premajhnega števila naročnikov. V Sloveniji je danes več kot 10.000 prosvetnih delavcev, zato ne more biti vzrok majhno število učiteljev, ampak interes. Obenem si ne morem zamisliti učitelja, ki ni naročnik tudi literarnih del, saj brez poznavanja novih tokov na literarnem področju ne more biti vedno dovolj poučen.
Na naših šolah na podeželju lahko dober učitelj že zgodaj ‘najde veliko zelo nadarjenih delavskih in kmečkih otrok, ki pa nimajo gmotnih možnosti za nadaljnje šolanje. Zaradi tega menim, da so temeljne izobraževalne skupnosti naredile pomemben napredek, ko vse več omogočajo štipendiranje tudi na nižjih stopnjah izobraževanja ob konzultaciji učitelja praktika, ki. take učence pozna. Res se zgodi, da nekateri štipendisti ne pokažejo pričakovanega napredka, toda večina tako izbranih dosega zastavljeni cilj. Taki uspešni pa so tudi ponos in nagrada tistim, ki so jih izbrali in vsemu narodu.
Danes je resnično minil čas, ko naj bi za vse skrbela republika, pri takem pomembnem družbenem odločanju sodeluje več ljudi, zlasti iz prakse.
Tudi vodstva podeželskih zadrug ter drugi gospodarski obrati, ki razpolagajo s svojimi denarnimi skladi, naj bj bolj sodelovali pri štipendiranju. Žal gre danes še vedno mnogo denarja v manj koristne namene (tudi za nogomet in drugo). Zakaj ne bi namenili za štipendiranje več denarja? Ob pravilno izbranih in vodenih učencih se bo taka naložba družbeno naj-bogateje obrestovala. Pozabiti pa ne smemo tudi na vodeno ustrezno zaposlovanje tistih, ki uspešno končujejo različne šole kot štipendisti.
Vsi, ki so poklicani, da omogočijo naši mladini boljše razmere za študij in zaposlitev, naj bi z dobro voljo in dejanji poka-zali, da mislijo preudarno in načrtno. Nihče se ne bi smel izmikati tudi nenapisanim dolžnostim. Sicer se lahko zgodi, da bo komu težko, če bodo zanj rekli naši mladi z modrostjo Gorkega: zamudil je pravi čas smrti.
ZORKO KOTNIK
Letos bodo zopet, po enoletnem presledku, dobili najboljši prosvetni delavci nagrade. ■ Naš delovni kolektiv je izbral najboljšega tako, da je najprej komisija izbrala tri možne kandidate, izmed teh pa smo na zboru delovne skupnosti s tajnim glasovanjem izvolili enega potem, ko je v razpravi o predlogih vsak član oporekal pismenim utemeljitvam ali jih do-, polnil. Pripomb ni bilo.
Merila, po katerih letos izbiramo najboljše učitelje, so zelo razčlenjena, kar zadeva razredno delo. Komaj omenjeno pa je delo v organizacijah in društvih, čeprav bi bila to priložnost bolj ,,korajžno" in v pozitivnem pomenu povedati, da nam ni vseeno, ali je učitelj tudi družbeni delavec ali ne. Kljub tej pomanjkljivosti je komisija v resnici izbrala tri najboljše. Toda četrtina navzočih ni mislilo tako, ker so oddali prazne, neveljavne glasovalne listke in
J. P.
ZA VRTEC, ZA ŠOLO!
Referendumi se vrstijo po naših občinah. Dne 8. decembra so izglasovali samoprispevek v obalnih občinah. Sledfle bodo druge. Pričakujemo, da so učitelji prvi, ki podprejo to akcijo.
Je kdo proti?
Mi smo — za!
Samopomoč sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije
vabi
Minilo je več kot 70 let uspešnega in humanega dela Samopomoči sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije, ki so od ustanovitve tega društva leto za letom od svojih težko priborjenih zaslužkov odstopali določen delež ob smrti svojih članov zato, da so blažili svojcem članov težke trenutke.
Tiho, a požrtvovalno delo ustanoviteljev s pokojnim tovarišem Ivanom Kocijančičem in


Vesela vest! Meseca novembra so v Ljubljani v Jamnikarjevi ulici in v Tomažičevi ulici odprli vzgojnovarstvena zavoda. Otrok na plakatu je navdušeno vabil k otvoritvi.
Želimo, da bi bilo čim več zavodov za vzgojno in varstvo - in čim več dobrih vzgojiteljic!
njegovimi sodelavci je še vedno v lepem in nepozabnem spominu vseh, ki smo po njihovi zaslugi vstopali v ta humani krog. Zavedali smo se, kaj nam pomeni opora sotovarišev, ki so pripravljeni pomagati med boleznijo ali pa tedaj, ko se izteče življenjska doba.
Ker pa se vrste zaradi umrljivosti starejših tovarišev, ki so bili več let člani, zelo redčijo in njihovo število precej upada, je dolžnost preostalih članov, da zbudimo predvsem v vrstah mlajših prosvetnih in znanstvenih delavcev moralno in stanovsko zavest, da številneje pristopajo v to humano organizacijo, v Samopomoč sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije s sedežem v Ljubljani — Gosposka ul. 3/L
Navljudneje pa naprošamo ravnateljstva šol, da na svojih šolskih konferencah v posebni točki dnevnega reda nakažejo pomen te organizacije in pod-pro prošnjo upravnega odbora Samopomoči ter opozorijo učitelje na tovariško in stanovsko zavest.
Upravni odbor SamOjromoči prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije
Velenje: Tudi šolarji so se izkazali
so s tem povedali približno tole: nagrado bo pač eden od vas treh dobil, zaslužite je pa ne in zato s svojim glasom ne bom prispeval k vrednosti nagrade.
Od kod tak rezultat glasovanja? Kaže, da smo se odrekli še tistemu samoupravljanju, ki smo ga že obvladali in tudi o tri tisoč dinarjih ne maramo več odločati. Ne maramo pohvaliti najboljših, da se ne bi zamerili drugim. Ali ni to posledica nič kep razvitega samoupravljanja pri delitvi osebnih dohodkov, ko je pravzaprav s seštevanjem ur začetek in konec samoupravljanja? Zato ni, da bi se čudili nesamoupnn nemu ravnanju ob neki izjemni samoupravni priložnosti.
Tovarišice in tovariši učitelji, čestitam vsem, ki boste letos nagrajeni! Morebitne pripombe ali prekomerna abstinenca pri glasovanju ne morejo razvrednotiti vašega dela.
Na občinskem tekmovanju vseh osemletk občine Velenje je nastopilo 19 ekip
Ob tednu rdečega križa in v počaštitev 30. obletnice obnovitve Rdečega križa Slovenije je občinski odbor Rdečega križa Velenje organiziral tekmovanje mladih članov iz vseh osemletk v občini Velenje ter gimnazije in posebne šole Velenje. K tekmovanju o dajanju prve pomoči se je prijavilo kar 19 ekip iz Velenja, Šoštanja in Šmartna ob Raki. Vse ekipe so bile izredno dobro pripravljene, za kar gre zasluga predvsem biologom na šolali, ki so mentorji mladih članov Rdečega križa. V hudi konkurenci je zmagala ekipa gimnazije pred osnovno šolo Miha Pintar-Toledo. Ekipa te šole, ki jo sestavljajo Erika Kodrun, Slavica Pavlin, Majda
Cvetko. Polonca Herlah. VikiC M i k la v/, in a in M ojca K ovač, p [1( se bo pod vodstvom tovarišici Pečovnikovc udeležila republi škega tekmovanja, ki bo v Grad i cu v Beli krajini.
Ob letošnjem tednu RK so vseh osemletkah občine Velenj £ spre jeli v to humano organizS ^ cijo 650 mladih članov iz osmi ^ razredov in prek 400 iz prvi razredov. Ti bodo ves čas šob nja na osemletkah aktivno sode lovali v raznih akcijah, še posel no v višjih razredih, pri vsake letnih tekmovanjih o prvi pe moči. Na šolah so pripravil tudi različna zdravstvena prede vanja, ob sprejemu novih čh nov pa tudi kulturne programe VIKTOR KOJC
»Kulturna«« pornografija
Prosvetni delavci osnovne šole Jurij Dalmatin Krško, zbrani- na izrednem sestanku, se pridružujemo ogorčenju književnika Mateja Bora nad pesniško zbirko Milana Jesiha, ki jo je objavil pod naslovom Uran v urinu, gospodar!
V verzih, ki jih Matej Bor navaja na kulturni strani Dela v sredo, 20. novembra, v članku Podzemlje tudi v kulturi, čutimo, da Milan Jesih do skrajnosti blati in omalovažuje nekaj, kar je vsem poštenim delovnim ljudem Jugoslavije najdražje, Poleg podtaknjenih imen ljudi, ki so in bodo ostala za vedno zapisana v zgodovini jugoslovanskih narodov z ZLATIMI ČRKAMI, uporablja izraze, ki zaradi vulgarnosti ne bi
smeli najti prostora v publika ciji, ki jo izdaja založba v socia listični družbi.
Menimo, da zaslužita enak1 kritiko tudi odgovorni urednik in vodstvo založniške hiše OB ZORJA v Mariboru, ki sta d<> pustila, da je omenjena pesnišk zbirka izšla v sicer ugledni za ložbi in še celo na račun finanč nih sredstev, namenjenih subvencioniranje kulture. Takš na in podobna „kulturna“ pof nografija vsekakor ruši priza devanje naše družbe — vzgojil mladega človeka v delovnega hkrati pa tudi prežetega s se cialističnim humanizmom k kulturnega državljana.
Učiteljski zbor osnovne šole Jurij Dalmatin Krško
Odprta šola
__________■
. Učitelji so bili vse do letošnjega leta usmerjeni predvsem v .delo na šolah. Velika večina jih je to delo opravljala uspešno, saj so učni rezultati boljši, osip se je zmanjšal, znanja,-ki so jih učenci osvojili, so bolj kompleksna, ne toliko faktografska< avtoritativna vzgoja sc počasi umika demokratičnim, so-ustvarjalnim oblikam. Še bi lahko naštevali uspehe. Marsikdo meni, da bi bili lahko še boljši, če bi sc šola bolj odprla, povezala z združenim delom in okoljem. Spoznanje, da za vzgojo in izobraževanje ni odgovoren samo učitelj, pa prodira bolj počasi.
S tem ko širimo soodgovornost pri oblikovanju prihodnjega socialističnega samoupravljavca tudi na dejavnike zunaj šole, ne moremo mimo učiteljeve dejavnosti v tem ,širjenju“ soustvarjalnosti pri oblikovanju mladih ljudi. Učitelji že dolgo vedo, kdo vse sooblikuje učenca. Vse te ,,sooblikovalce“ pa je treba pripravili za delo. Pri nas je razširjeno dokaj zmotno mnenje, da bo kar vse lepo ,,delovalo44, če povemo, ali zapišemo, kdo vse je soodgovoren, da pač mora pomagati itd., če ne bo pričakovanih rezultatov, pa so zato krivi kar vsi, ali nekdo drug, ali pa navsezadnje kar učitelj sam. Tako kot učenec ne dela sam od sebe, ampak mu učitelj pomaga in ga usmerja, moramo tudi .sooblikovalce44 naše samoupravne socialistične vzgoje in izobraževanja, pri tem mislimo predvsem na. starše, razne družbenopolitične organizacije, združeno delo itd., v kraju občini ali republiki, seznaniti z njihovimi nalogami in dolžnostmi in s pravicami, če resnično želimo, da bi postali soustvarjalci in sooblikovalci mladih. Tudi s konkretnimi oblikami njihovega dela! In kdo drug je bolj primeren in, poklican za to usposabljanje, tudi politizacijo vseh vplivov na vzgojo in izobraževanje naše ge-
neracije kot učitelj, zlasti učitelj komunist, ki dobro p0" zna hotenja naše družbe. Mete de so lahko zelo različne.
Osnovno je, da učitelj v td1 prizadevanjih posreduje svojr znanje tudi zunaj šole, na drug1 strani pa odpre šolo vsem vzgoj' noizobraževalnim subjektom da bodo spoznali njegovo delu Samo takšno medsebojno žf upanje, vplivanje, spoznavanj* in usposabljanje bo vse oblike valce naše vzgoje in izobražev^' nja pripeljalo do istih osnov' prizadevanj in usmerjenost': Vsa prizadevanja bodo več » manj bolj usklajena, dogovot' jena.	J
Konkretnih oblik tega sod*' lovanja je že sedaj veliko. Hri,, teklo leto, zdaj pasmo tik prim ponovnimi akcijami, so učitelj! prvič resnično stopili med d6' ^
lavce zunaj šol, ko so se dog1
je

varjali o financiranju program1 dela. V večini občinskih organ1
zacij ZKS so ocenili uresničeva' nje skupščinskih sklepov o ideJ

ni usmerjenosti naše šole. Tej dejavnosti so se sedaj pridruži tudi druge politične organih
Cije‘	'rel
Okop na eni strani se je tore
porušil. Starši in drugi spožri3
vajo našo šolo odznotraj. R°^
teljski sestanki so še zelo spt*
menili. Starši obiskujejo red11
učne ure, na katerih lahko ^
dijo svoje otroke, kako se vzg3
jajo in izobražujejo. Sveti sta ^
še v se ne ubadajo z zbiranj6:^ fj denarja, ampak sooblikuje] i); vzgojnoizobraževalni proces. ^ ^
še bi lahko naštevali. Tako 1
ruši torej tudi drugi okop.
i. K
Učitelj postaja torej resn^ h,
no aktivni povezovalec vse. lj{
vzgojnoizobraževalnih deja^V kov. Škoda je, da ni „front'o prizadevanj za aktivno Pove/n]j pi vanje in spodbujanje širša, u , §
organizirana in sistematično ^ §, dena. V tej smeri bi si mor k prizadevati vsi učitelji v Sl° I nijb	U
JOŽE ZUPANČIČ
L
Odločimo se Za bistveno
. „Bodimo konkretni in jasni! ^merjeno izobraževanje se bo !^vilo (doslej sta s tem začela *wenje-in Muta ) — toda kako "orno dosegli dobre rezultate, ne bomo začeli resno delati? “
Besede iz razprave na 28. seji llcupščine izobraževalne skup-l0sti SR Slovenije opominjajo t»!Se> da je nujno treba začeti ■J^lati. Tam, kjer delajo, so se
nl ^i pokazali prvi uspehi. Ker ilj13 še zdaleč nimamo na voljo .jpilco denarja — niti v prosveti
niti v gospodarstvu — da bi lahko začeli s poskusi, ki se bodo posrečili ali pa ne, je prva naloga, ki čaka našo raziskovalno skupnost, da izdela dobre načrte za razvoj gospodarstva.
Velik delež pri razvoju gospodarstva imajo dobri kadri. Zato sodi k temu načrtu tudi smotrna nomenklatura poklicev, za katere naj bi izobraževalo naše usmerjeno izobraževanje. Razumljivo je torej, da zavzema v predračunu, ki je namenjen področju vzgoje in
izobraževanja, usmerjeno izobraževanje največ denarja v primerjavi z dosedanjimi stroški (40 %). Za primerjavo še nekaj odstotkov: osebni dohodki v prosveti naj bi po predračunu narasli za 20 % in prav toliko tudi sredstva za materialne stroške. Investicijska sredstva so doslej minimalna - omogočajo le začetek gradnje pedagoške akademije v Mariboru.
Vendar lahko pri investicijah za gradnje novih in popravil starih osnovnih šol ter vzgojno-varstvenih zavodov precej računamo tudi s samoprispevkom. Razprava na seji pa je pokazala, da so v zelo zapostavljenem položaju srednje šole. Niso redki primeri, da se srednješolci preseljujejo v opuščene osnovne šole, ker so te še vedno boljše kot stavbe srednjih
Premišljujete, kaj bi kupili otrokom za
Dedek Mraz
Novo leto
vam ponuja tele knjige:
za najmlajše - jato Lastovke:
Ivan Potrč — Ive Šubic: Pravljica o Vanču	15,00 din
Branka Jurca — Ivan Seljak: Gregec Kobilica	15,00 din
Kristina Benkova — Ive Šubic: Dolga pot	15,00 din
Venčeslav VVinlder — Milan Bizovičar: Hlebček kruha	15,00 din
Ela Peroci - Dunja Furlani: Kje so stezice	18,00 din
Svetlana Makarovič — Tomaž Kržišnik: Zajček gre na luno	25,00 din
za šolarje - Matjaževo knjižnico:
Branka Jurca — V pasti	26,00 din
Janez Vipotnik — Zgodbe o Diku	19,00 din
Tomo Rebolj — Goldenbrukin Sanja	25,00 din
Anton Ingolič - Udarna brigada	35,00 din
Leopold Suhodolčan - Mornar na kolesu	24,00 din
Ivan Ferlež — Siva druščina	32,50 din
Ivo Zorman — Nedeljska jutra	39,00 din
Karel Grabeljšek — Najmlajši partizan	22,00 din
Karel Grabeljšek — Moja partizanska oprema	38,00 din
in veliko ilustrirano otroško enciklopedijo v treh knjigah	“ooodin
za mladino od 13. do 83. leta
Vasilij Jemeljanenko: V surovem zraku vojne	140,00 din
— razburljiva pripoved o letalskih bitkah nad	*
vzhodnim bojiščem med drugo svetovno vojno
« -
NAROČILNICA
Podpisani(a)....................................................................
Naslov................................................,.........................
Zaposlena)......................................................................
^tev. osebne izkaznice: ..................................................4....
Nepreklicno naročam naslednje knjige: .........................................
Plačilo — po povzetju — v obrokih
PARTIZANSKA KNJIGA, LJUBLJANA	Podpis: .................
Trg revolucije 13	?
Telefon: 25-249
šol, zgrajene pred mnogimi desetletji. In še vedno je premalo prostora. Letošnjega septembra je bilo ob vpisu v. srednje šole zavrnjenih 2000 mladih ljudi. Ne zaradi slabih uspehov — pač pa predvsem zaradi pomanjkanja prostora. Na drugi strani pa je naše gospodarstvo, ki nujno potrebuje tehnike vseh strok in profilov! To dvoje nas lahko pripelje do enega samega sklepa: naše gospodarstvo (posamezna podjetja in gospodarske organizacije) se bo moralo povezati" s srednjim šolstvom ne samo -s štipendijami in svojimi željami, pač pa tudi s prispevki za tako imenovano „infra strukturo". To pomeni: prispevati delež za vse vrste šol, bolj kot doslej skrbeti za srednje, višje in visoko šolstvo — saj bomo sicer v Sloveniji lahko zaposlovali samo tehnike (ali diplomante) iz drugih republik.
To je ugotovitev, na temelju katere je treba jasno in konkretno sestaviti program gradenj dijaških in študentskih domov ter srednjih in visokih šol. Ko bo načrt narejen, lahko odločno začnemo z akcijo. Beseda SOLIDARNOST še ne rodi sadov. Potrebno je razdeliti naloge in odgovornosti. Če bomo tako ravnali, imamo lahko v naslednjih petih letih vsaj 50 novih srednješolskih zgradb (šol in dijaških domov) - če računamo, da smo v minulih petih' letih zgradili 100 osnovnih šol.
Nove kadre pa potrebujemo ne le v gospodarstvu, temveč tudi na področju šolstva. To je bilo že neštetokrat ponovljeno — in prav je, da to spet in spet ponavljamo. Ustanoviti je treba pedagoške centre — ne samo v Ljubljani in Mariboru, saj imamo izkušnje, da so dijaki in študentje na dislociranih oddelkih po svojih uspehih cesto boljši in pri svojem delu odgovornejši kot tisti, ki študirajo na matičnih ustanovah.
Ali bo komu kaj pomagalo samokritično priznanje, da je naša družba zadnje čase učitelje precej prepustila samim sebi — od njih pa vendarle zahteva najsodobnejše poučevanje in napredno vzgajanje? Več nam bo pomagalo zagotovilo, da bo odslej drugače. Ce naj vse naše šolstvo — od osnovnega do fakultet — prenaša marksistično teorijo v prakso, morajo biti prosvetni delavci za to usposobljeni, pri delu pa jih mora podpreti tudi družba. Marksistično vzgajanje ne more biti le razlaganje ustave in partijskih dokumentov, pač pa usmerjanje naših mladih ljudi po zgledih iz prakse. Tako smo spet pri praksi našem gospodarskem, političnem in družbenem življenju, katerega sestavni del je tudi šolstvo. Odločimo se za bistveno: začnimo z jasno izdelano akcijo za usmerjeno izobraževanje.
NEŽA MAURER
i
^°diu dodatek ^ težje <?!pvno mesto
i	P&AŠANJE: Po sistemiza-
.1	el°vnih mest se šteje varu-
i	tehnično osebje. Ves
hteljski kader dobi dodatek n0 QZte delovno mesto, tehnič-, -rte Jebje pa ne. Prav tako tudi J ie ^Va dodatka na leta služ-, l *ien? lfr,eg tak postopek uteme-
i N^hm^^OR: Zaradi skopih ' ^ ^ko le sklepamo, da i Saj,.23 Vzgojnovarstveni zavod. tvj !>uPravni sporazum o deli-|	2°30c**ca te osebnih dohod-
Uij, 3 klavce v.vzgojnovarstve-
teanovah določa, da se pri
določanju osebnega dohodka upoštevajo poleg vrednosti delovnega mesta tudi obseg dela, delovna uspešnost, osebne lastnosti in sposobnoti ter posebne delovne razmere. Posebne delovne razmere, če obstajajo, je treba upoštevati za vsako delovno mesto. Tako tolmačenje je utemeljeno z navedenim sporazumom, ki določa kot posebne — težje delovne razmere delo, ki se opravlja v deljenem delovnem času, delo v neugodnem toplotnem okolju, v zaprtem prostoru, delo v pralnicah dojenčkov in stalno delo v vlagi, pari ali temperaturnih spremembah. Merila za določanje osebnega dohodka morajo biti enaka za vsa delovna mesta in jih je treba upoštevati pri vseh delovnih mestih. Ne-
sprejemljivo je stališče, da bi se na določenih delovnih mestih vrednotila delovna leta, na drugih pa ne; ali da pri tehničnem osebju ne bi upoštevali težjih delovnih razmer, čeprav te obstajajo. T. Š.
Učiteljeva
delovna
obveznost_____________
VPRAŠANJE: Sem učiteljica z nezadostno izobrazbo, ki pa je glede m veljavno zakonodajo nisem dolžna izpopolniti. Kljub temu mi je poverjena naloga hospitacijskih nastopov^ pri strokovnem izpopolnjevanju prosvetnih delavcev naše regije. Ali je ta do-
datna naloga moja delovna obveznost in ali ni moja pomanjkljiva kvalifikacija dovolj objektiven razlog, da jo odklonim? N. P.
ODGOVOR: Po zakonu o osnovni šoli je ravnatelj kot pedagoški vodja osnovne šole dolžan skrbeti za mentorstvo mladim učiteljem in za organiziranje dela učiteljskega zbora. Obenem pa ima tudi učitelj vrsto nalog, ki spadajo v tako imenovano drugo delo v okviru delovne obveznosti, ki je povezano z vzgojnoizobraževalnim delom in ki je tako obširno formulirano, da lahko obsega mentorstvo tudi v zveznem in ne le v regionalnem merilu. Menimo, da tudi strokovna pomanjkljivost ne bo pomagala. T. Š.
V prisotnosti števUnih staršev, učiteljev in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občine Kočevje so pred nedavnim sprejeli v pionirsko organizacijo 12 cicibanov. Člani KUD osnovne šole so pripravili pester kulturni program, ki je navdušil mlade pionirje. Vodstvu osnovne šole se je letos kljub pomanjkanju denarja posre-čflo dobiti pionirske rute in kape, tako da staršem ni bilo treba prispevati denarja. (Foto: F. Brus)
VZGOJA.VARSTVO
25 LET VZG0JN0VARSTVENEGA ZAVODA MILAN MAJCEN
Od jasli do sodobne vzgojnovarstvene dejavnosti___________________________
Letošnji 26. november je bil za vzgojnovarstveni zavod Milan Majcen svečan dan. Označeval ga je trojni pomen: 25 let dela zavoda, 30 let socialistične predšolske vzgoje v Sloveniji in praznovanje dneva republike.
Ta dan so začeli v zavodu s svečano sejo sveta, na kateri so sprejeli delovni načrt za letošnje šolsko leto. Odločili so se, da bodo zavod razširili še za štiri oddelke. Prostor za en oddelek — pri tem pomagajo krajevna skupnost Milan Majcen in delovne organizacije — preureja zavod sam, prostore za tri oddelke pa pripravlja Pivovarna Union. Na dan proslavljanja so ustanovili tudi osnovno organizacijo Zveze komunistov. Slovesnost je popestril program, namenjen povabljenim gostom in staršem otrok. S šopki cvetja so izkazali pozornost tovarišicam, ki že več deset let delajo v zavodu, ravnateljicam, ki so delale v tem zavodu ter prof. Ireni Levičnikovi in prof. Lei Smaskovi. Ravnateljica zavoda Zmaga Glogovac je povedala nekaj besed o razvoju predšolske dejavnosti na Slovenskem v 30 letih in opisala 25-letni razvoj zavoda, predsednica osnovne organizacije sindikata Karobna Davidovič pa je spregovorila o razvoju samoupravljanja v zavodu.
POGLED NAZAJ
Pred 25 leti, še preden so odprli jasli, so žene na terenu pripravljale vse potrebno za sprejem otrok. Pri tem so se najbolj izkazale: Julija Kunc, Anica Kruh, Rozi Gabrijelčič, Ivanka ‘Podržaj in Zora Weiss (ravnateljica), ki je ni več med nami, ter tovarišica Slavka Brecelj, ki še vedno dela v zavodu. Jasli so imele tudi oddelek za kurativo, zato so potrebovali hišnega zdravnika. Prva zdravnica je bila dr. Tavčaijeva, kasneje pa dr. Drč Bogdan, ki se je zelo posvečal tudi strokovnemu izpopolnjevanju delavk na delovnih mestih. Nekaj tovarišic si je pridobilo strokovnost med delom in s tečaji. Zanimiv je podatek, da so bile pozimi šest let odprte tudi nočne jasli, predvsem zaradi pogostih obolevanj otrok v zimskem času. Ker so se otrokom, ki so bili tako preveč zdoma, matere odtujile, so obliko nočnih jasli opustili. Aprila leta 1955 so odprli tudi oddelke za otroke od 3 do 7 let. Zavod je vodila ravnateljica Marija Grudnova, kasneje pa Martina Kraigherjeva, oddelke pa so vodile tovarišice, ki so bile strokovno usposobljene za delo s predšolskimi otroki. Dečje jasli so preoblikovali in preimenovali v Jasli in vrtec Milana Majcna.
Deset let zatem so prevzele skrb za te otroke šole, ki so začele ustanavljati oddelke podaljšanega bivanja. Vzgojnovarstveni zavod je vodila v tem času tovarišica Marija Janškovičeva. Potrebe terena po varstvu in vzgoji predšolskih otrok so bile vedno večje, zato je v šolskem letu 1968/69 skupščina občine Šiška pripravila vse potrebno za gradnjo prizidka: 1. septembra leta 1970 so prišli otroci prvič v nove prostore. Sedaj je v zavodu prostora za največ 55 dojenčkov in 200 predšolskih otrok.
Vsako leto sprejmejo v dva oddelka šolske novince, ki niso redni varovanci, v malo šolo. Vzgojiteljice in otroške sestre upoštevajo pri vzgojnem delu nove metode, delo načrtujejo in analizirajo. Svoje strokovno znanje nenehno izpopolnjujejo s permanentnim izobraževanjem. Pomanjkanje vzgojiteljic povzroča zavodu kadrovske probleme. Da bi zavod zaživel kot center predšolske vzgoje v krajevni skupnosti, organizira razširjene dejavnosti za 35 otrok, ki niso redni varovanci vrtca. Z obliko telesne vzgoje ,,očka, mama, telovadita z menoj" želi zavod pridobiti starše, da bi intentzivno posvečah prosti čas svojim otrokom, pospeševati pravilen razvoj otrok in navajati starše na redno rekreativno'telovadbo.
Sodelovanje s starši je enakovreden del vzgojnega programa. Tovarišice so enkrat mesečno določile govorilne ure za starše, povabijo jih na roditeljske sestanke in zbore staršev. Vsi varovanci zavoda so deležni tudi zdravniške nege, predvsem ob sistematičnih pregledih in rednih obiskih dr. Božene Dulaijeve. Vzgojnovarstveni zavod Milan Majcen opravlja tudi nalogo mentorja najmlajšim vzgojiteljicam, tistim, ki svoje strokovno znanje v šob šele oblikujejo in se ga učijo prenašati v prakso. Vzgojiteljice posvetijo veliko časa in znanja prihodnjim mlajšim kolegicam, ki prihajajo še kot učenke četrtega letnika vzgojiteljske šole na individualno strnjeno prakso.
, Delo vzgojnovarstvenih zavodov označuje nenehno skrb za otroke, za njihov psihofizični razvoj. Zavodi razširjajo osnovne dejavnosti in izboljšujejo svoje delo. To pa so tudi smotri, na katerih temelji program vzgojnovarstvenega zavoda Milan Majcen: rast kakovosti, širjenje materialnih možnosti in skrb za to, da bi bili vzgojne dejavnosti deležni tudi tisti otroci, ki jih žal še ne moremo sprejeti v vzgojnovarstveni zavod.
ZG
Kaj povzroča nesreče?
Vozi popolnoma napačno (Foto: Marjan Metljak)
—	Na prvo mesto sodi vožnja vozila z neprimerno hitrostjo glede na slabe objektivne možnosti prometa (62 prometnih nezgod. To so predvsem mokre, gladke, poledenele ali zasnežene ceste, slaba vidljivost, neurejeno tehnično stanje vozila ali drage neugodne prometne razmere. Sodimo, da so zaradi neprimerne hitrosti povzročili prometne nezgode predvsem motoristi in mopedisti, vozniki koles z motorjem ali drugih motornih vozil, pa morda tudi vozniki traktorjev ali delovnih strojev. Verjetno ne gre vedno za izrazito vožnjo prek dovoljene meje glede na okoliščine, ampak je najbrž vzrok tudi precejšnja neizkušenost voznikov. Znano je, da mnogi mladinci te starosti najprej preskusijo, „koliko potegne11, šele potem ali nazadnje pa kolikšno zavorno moč ima vozilo na motorni pogon. O tem se lahko prepričamo na naših cestah vsak dan, ko mladi do skrajnosti navijajo mopede in temu podobna vozila. Zato ni čudno, da marsikomu spodleti.
—	Na drugem mestu je vzrok prometnih nezgod napaka pri vključevanju v promet. Mnogim je že skoraj prešlo v navado, da meni nič tebi nič zapeljejo z dvorišča, parkirnega prostora, pločnika in podobnega na cesto, ne da bi pri tem upoštevali promet. Tako je že marsikateri kolesar, mopedist ali motorist zapeljal na cesto kar pred avtomobil. Vprašajmo se, kdo sploh ima take fantastične sposobnosti, da bi tako nesrečo preprečil? Najbrž nihče.
—	Nenadno prečkanje ceste je naslednji vzrok tovrstnih prometnih nezgod. To so, kot vidimo, prometne nezgode, ki so jih povzročili mladoletniki, pešci. Posebnost takih nezgod je v tem, da so skoraj vedno pešci hudo telesno poškodovani, mnogo pa jih zaradi poškodb tudi umre. Drugačnega izida skoraj ne more biti, če upoštevamo, da avtomobil, ki vozi s hitrostjo npr. 50, 80 ah še več km/h, zadene pešca, ki prečka cesto. Razumljivo je, da zadenejo posledice takega trčenja ponesrečenca, na avtomobilu pa nastanejo -le udrtine na pločevini ali pa se razbije vetrobransko steklo. Takim prometnim nezgodam bi se najlaže izognili. Toda vse kaže, da mladoletniki premalo pazijo na Tnotorizirani promet ali pa ga celo podcenjujejo. Očitno je, da je prečkanje ceste zunaj označenih prehodov in podobno, prešlo doraščajoči mladini že kar v navado.
—	Izsiljevanje prednosti vožnje. To je tipična napaka, ki jo povzročajo vozniki, kolesaiji, vozniki mopedov, motornih koles idr. Tovrsne prometne nezgode se dogajajo na križiščih. Tu trčita najmanj dve vozili v gibanju (dostikrat je hitrost vsaj enega precejšnja), zato so tudi posledice ponavadi zelo hude. Zelo hude posebno zato, ker so v takih nezgodah udeleženi, kot rečeno, največkrat kolesaiji, mopedisti in motoristi, ki prav tako niso najmanj zaščiteni proti udarcu, ki ga utrpijo ob trčenju z drugim vozilom. Zadostuje npr. že padec kolesaija ali motorista po cestišču in že je počena lobanja, zlomijo se rebra ali pa nastanejo druge notranje poškodbe, ki utegnejo biti za ponesrečenca usodne. Je pa še več drugih vzrokov nezgod, kot so: nepravilno prehitevanje drugega vozila, napačno ravnanje pri srečevanju z drugim vozilom, psihične motnje voznika (alkohol ni izključen), dogajajo se celo nezgode zaradi napake pri ustavljanju ali parkiranju vozila itd.
S tem ko smo nekoliko podrobneje obravnavali vzroke in posledice 338 prometnih nezgod mladoletnikov iz leta 1973, še nismo izčrpali seznama nezgodništva. Nezgod z manjšimi posledicami ali nezgod, pri katerih je po naključju nastala le materialna škoda, pa je bilo še in še. Toda taki primeri se statistično ne obdelujejo. Znano pa je tudi, da se zgodi precej manjših nesreč, ki niti niso bile prijavljene in zato zanje ni bil uveden postopek.
Glede na tolikšno število v prometnih nezgodah udeleženih mladincev, posebno pa glede na množico povzročiteljev teh nezgod, menimo, da je zadeva res zaskrbljujoča. Zato postavljamo vprašanje:
NEZNANJE, MALOMARNOST ALI KAJ? (O tem*prihodnjič)
pmsvetDi delane
List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS in izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktorica in glavna urednica Neža Maurer, odgovorna urednica Matjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko.
Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585.	*
Naslov uprave: Ljubljana, Nazorieva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VIL
Rokopisov in fotografij ne vračamo.	i
Letna naročnina: 30 din za posameznike, za šole in druge ustanove 55 din. Št. tek. računa 50100-601-16915 •
Tidca CZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643
Po mnenju sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije je list , .Prosvetni delavec" prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko I. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu).
V	_________________________y
Z N VSEH %
VETROV*
* '
V ARGENTINI
- VEDNO VEČ ŠOL IN ŠOLARJEV
Oddelek za šolsko statistiko pri argentinskem ministrstvu za prosveto je objavil študijo o najnovejših podatkih o kvantitativnem razvoju šolstva v Argentini. Podatki so pokazali, da število prebivalcev v tej deželi sicer normalno narašča,‘izredno pa se povečuje število mladine, vpisane v razne šolske ustanove, predvsem v predšolske zavode in na univerzo. V obdobju od leta 1958 do leta 1971 seje število otrok v predšolskih zavodih povečalo za 221 %, na univezrah za 102,1 %, na srednjih šolah pa za 99,4 %. Težava pa je v tem. da se število vpisanih na nekaterih področjih povečuje hitreje kot šolski prostor in število učiteljev.
Na področju predšolske vzgoje in v osnovnih šolah (ki trajajo 7 let) je zelo dobro: v posameznem oddelku je 18,do 20 učencev, kar prav gotovo omogoča, da se število ponavljal cev v tej stopnji zmanjšuje. Nekoliko teže je v srednjih šolah (toda ne v vseh). Pojav si lahko razlagamo s tem, da ni enakega zanimanja za vse vrste srednjih šol. Univerze in druge visokošolske ustanove pripravljajo kadre za približno tisoč različnih profilov. In še primerjava: leta 1971 je poučevalo na teh ustanovah 18114 profesorjev, leta 1955 pa 4914.
KIBERNETIKA V BOLGARSKI ENOTNI SREDNJI POLITEHNIŠKI ŠOLI
Med novimi predmeti, ki so se pojavili v X. razredu reformirane bolgarske splošno izobraževalne šole, je tudi kibernetika.
Kakšni so smotri pouka tega predmeta? Učenci naj bi spoznali bistvo kibernetike. Seznaniti se morajo z najvažnejšimi strukturami in oblikami informacij, z načini njihovega „vskladiščenja“ in obdelave z ustreznimi napravami. Pridobili naj bi si praktična znanja z informacijo, z matematično obdelavo preprostih nalog in z njihovim reševanjem, seznanili pa naj bi se tudi s kibernetičnimi sistemi.
Predvidevajo, da bodo učenci pri pouku kibernetike spoznali osnovne matematične metode za opravljanje formalnih sprememb, naučili pa se bodo tudi uporabljati in obdelavati pomembne informacije. Glavne postavke matematične in kibernetične teorije sistema se bodo učili le informativno, ponazorjene pa bodo z ustreznimi zgledi.
Učenci si bodo v srednji šoli pridobili toliko znanja in sposobnosti, da jim računska tehnika za obdelavo informacij, avtomatizirani sistemi upravljanja, informacijski sistemi ipd. ne bodo delali težav. Pridobljeno znanje bodo morali učenci uporabiti tudi pri sodobnih metodah upravljanja v narodnem gospodarstvu.
Zadhja dva razreda bolgarske srednje šole — IX. in X. razred sta diferencirana po smereh: za vse smeri je predviden program iz kibernetike, in sicer po eno uro tedensko ali skupno 30 ur v IX. razredu.
Učni načrt obsega tole gradivo:
I.	Informacija — kodiranje in „vskladiščenje“ (lOur).
Kibernetika kot znanost v upravljanju. Vloga informacije
v upravljanju. Bistvo in oblika informacije. Temeljna struktura informacije. Naprave za registriranje podatkov. Nosilci informacij. Naprave za pomnjenje. Kodiranje informacij. Priprava in preverjanje podatkov. Sredstva za pripravo podatkov.	,
II.	Obdelava informacij (12 ur). Stopnje in problemi pri obdelavi informacije. Glavne metode in algoritmi za pridobivanje, zbiranje in obdelavo informacij. Izrazje za opisovanje algoritmov. Uporaba metod sistematske analize in metod za reševanje preprostih praktičnih nalog.
III.	Elementarna znanja o kibernetičnih sistemih (6 ur). Upravljanje, smoter upravljanja, neposredna in povratna povezava. Predstavljanje sistemov z. matrikami in grafikoni. Obrazci optimalnih avtomatov. Avtomatsko in avtomatizirano upravljanje.
IV.	Obnavljanje vsega gradiva (2 uri).
NEPRAVILNOSTI PRI IZDAJANJU SPRIČEVAL V SSSR
Sovjetski minister za prosveto je podpisal odločbo, s katero naj bi preprečih nepravilne postopke pri izdajanju spričeval o osemletnem izobraževanju in vpisu učencev v IX. razred splošnoizobraževalnih šol.
Odločba poudarja, da dobivajo ministrstvo prosvete SSSR in osrednji časopisi pisma, v katerih učenci, ki so končali VIII. razred splošne, izobraževalne šole in njihovi starši opozarjajo na zadrževanje spričeval o osemletnem izobraževanju. Spričeval ne izdajo dobrim učencem, ki se želijo vpisati v srednje strokovne šole ali v šole za kvalificirane delavce raznih poklicev.
Dogaja pa se tudi, da se ravnatelji šol skušajo znebiti slabih nediscipliniranih učencev: predlagajo jim, naj se vpišejo v šole.za kvalificirane delavce.
Oddelki za ljudsko izobraževanje in direktorji šol velikokrat dovoljujejo, da se kršijo .predpisi o vpisu v IX. razred tako, da ne sprejemajo učencev, ki so izdelali z zadostnim uspehom.
Sovjetsko ministrstvo za prosveto opozarja ministrstva za prosveto zveznih republik, da je treba sprejeti ukrepe, ki bodo zagotovili spoštovanje določb o ljudskem izobraževanju SSSR in zveznih republik.
OSNOVNA ŠOLA KOMENDA-MOSTE
občina Kamnik
razpisuje delovna mesta:
—	učitelja za 3. ali 4. razred — za nedoločen čas nastop službe možen takoj
—	učitelja za 2. razred — za določen čas od 15. 1.1975 do 21. 9.1975
—	učitelja za 1. razred — za določen čas od 3.2.1975 do 9.10.1975
Prijave pošljite na naslov: Osnovna šola Komenda-Moste, Moste 40.
p. Komenda.
GLASBENA ŠOLA TRBOVLJE
razpisuje prosto delovno mesto
— učitelja za klavir
Pogoj: P ali PRU, nastop službe takoj.
Komisija za kadre pri svetu OSNOVNE ŠOLE MARJAN NEMEC RADEČE
razpis uje delovni mesti:
—	socialnega delavca
Za socialnega delavca je lahko imenovan, kdor je opravil višjo šolo za socialne delavce ali tej ustrezno šolo;
—	učitelja glasbene vzgoje, PRU ali P
Razpis velja 15 dni po objavi, sicer pa po poteku roka do zasedb« ^delovnih mest.
Nastop delovnih mest po dogovoru.
kinematografi prikazujejo
■
BOCCACCIO - DEKAME-RON je italijansko-francoska koprodukcija, ki hoče ustvariti lahkotno ozračje renesanse, a se ji to pač ne posreči. — mb
DETEKTIV MCQ je dokaj zanimiv film o problemih odsluženih policajev, ki skuša obenem reševati tudi socialne probleme. Vendar je film le povprečen. — mb
DETEKTIV IZ HARLEMA je zanimivo posnet film o mafijskih in rasnih problemih. Žal pa se je obrtniška izvedba veliko bolj posrečila kot pa ideja zgradbe filma. Film je narejen predvsem s komercialnega vidika in se vključuje v serijo akcijskih filmov, ki govore o črncih in njihovih gibanjih; taki filmi pa zahtevajo veliko gledalčeve kritičnosti. — mb
TOBIAS IN ŽENSKE je sestavljenka iz televizijskih nanizank vzhodnonemške proizvodnje. Mogoče jo je na televiziji laže gledati kot v kinematografu. — mb
KAPETAN MIKULA MALI je mladinski film Obrada Glu-ščeviča, avtorja'filma Volk samotar. V filmu se mu je posrečilo zelo uspešno izrabiti ko-lorit dalmatinskega okolja, razmere v NOB in prikupne otroke, ki govore v različnih narečjih. Vse je izoblikovano v dobro preizkušeno dramaturško formulo akcijskega filma in realizirano na zadovoljivi poklicni ravni. To pa je premalo, da bi lahko govorili o dobrem umetniškem filmu. Nasprotno, film odpira dileme o pravem bistvu jugoslovanskega filma za otroke, o njegovi umetniški in idejni zasnovi. Prav gotovo pa je to okolje in partizanske jjnifor-me v k nam prineseni šabloni iz tujega sveta premalo, da bi lahko ob takšnem filmu govorih o učinkovitem umetniško oblikovanem prenosu revolucionarnih tradicij na mlado pokolenje. To zahteva drugačne prijeme. Otroke pa bomo le opozorih na film. Saj je dobro narejen domač „western“ le boljši od tujega. — mb
POSLEDNJUUNAK je ameriški film, ki je nastal po zapisih
Toma Wolfa o življenju Elroy* Jacksona. Junak filma si na vs« načine, tudi tako, da tvega življenje, prizadeva zmagati na avtomobilskih dirkah. Kljub fantovi izjemni sposobnosti pa umazani posli zakulisnih meše-taijev vodijo njegovo usodo svojo pot.
Film priporočamo vsem starostnim stopnjam. — mš
le kje je 7. Četa? Film
prikazuje 11. vojno v Franciji s humoristične plati. Ot^ed bo sijajna rekreacija za gledalce vseb starostnih stopenj. — mš ■
BELMONDO VELIČASTNI je izredno šarmanten film režiserja Philippa de Broce z Jean-Paul Belmondom v glavni vlogi-Vse slabosti naše civilizacije-predvsem pa potreba po lažni uveljavitvi, ki jo omogočajo sredstva javnega obveščanja, tet nesposobnost prvinskega navezovanja medčloveških stikov so izredno duhovito in domiselno parodirane. Je didaktičen film. ki deluje neposredno in zato še bolj učinkovito. Film priporočamo za ogled v srednji šoli. — mb
PLAČILNI DAN (Croatia) Glavni igralec in obrobne vlog« označujejo moderno ameriško družbo, vso njeno zlaganost ifl puhlost. Na vprašanje, kakšn« vloge igramo v življenju in kje j« smisel te igre, film ne odgovarja. Film ni lahak. Ideje odpirajo vrsto vprašanj že učencem višjih razredov osemletke. Film je posnel ameriški režiser Dairy» Duke. — mš
ŠE ANGELČKI BI JEDLI FIŽOL (Croatia) - Komedija, tokrat parodija na gangsterje-Dve uri rekreacije in lekcij # borilnih športov. Ni slabo, Zabava za osemletkaije in vse druge. — mš
IGRA Z OGNJEM (izviru/ naslov Zloba) je film enega naj boljših mlajših italijanskih rež1' seijev. Režiser želi odkriti nači*1 življenja, neko moralo, ki je n« sprejema. Erotika dobiva p/-men kontrapunkta. Je zdrava u1 v nasprotju z zlobo, ki se skrb'3 pod preperehm plaščem me' ščanskega življenja. NaČ'11 obravnave je nenavaden in cel® presenetljiv, če ga ne sprejem^' mo na intelektualni ravni. —1110
DOLGA ROKA MAFUE jj kriminalka, ki opisuje zaplet mafiji, poleg tega pa skuša dvig' niti problematiko filma n®/3 ven analize konfliktov med b« lim in črnim človekom. Prfvei povrvršno, da bi bil film kajve^ kot kriminalka slabše vrste-mb